Zvonovi bodo spet vabili na Sveti Primož
Zvonovi v zvoniku znamenite cerkve sv. Primoža in Felicijana na Sv. Primožu se bodo kmalu spet oglasili in vabili k »primoškim« svetim mašam, ki vselej privabijo množico pohodnikov, vernikov in ljudi dobre volje iz bližnje in daljne okolice.
Kot vsa leta doslej bodo maše v predvelikonočnem času tretjo, četrto in peto postno nedeljo - 19. marca, 26. marca in 2. aprila, vselej ob 11. uri. Nato bodo maše spet 30. aprila, 1. maja, 11. junija bo žegnanska nedelja z mašo v cerkvi sv. Primoža in Felicijana, 25. junija pa žegnanska nedelja z mašo v zgornji cerkvici sv. Petra. Zadnja nedelja v septembru je v znamenju Slomška, zato bo maša tudi na ta dan, 24. septembra.
Na fotografiji: sv. Primož v soju sonca 8. marca 2006.
VERA MEJAČ
Realizacija prometne študije se začenja s širitvijo najbolj obremenjenega dela obvoznice
Konec lanskega leta so bili kamniški javnosti predstavljeni rezultati prometne študije, ki jo je za našo občino izdelalo ljubljansko podjetje Studio City. V njej je bilo navedenih kar nekaj velikih projektov, o njih in poteku realizacije smo se pogovarjali z Bojanom Mlakarjem, podsekretarjem - vodjo občinskega oddelka za okolje in prostor. Povedal je, da bosta prva dva projekta - širitev obvoznice med Cankarjevo cesto in Šolsko ulico ter izgradnja krožišča na Fužinah - stekla že v letošnjem letu, takoj za njima pa še dva, medtem ko je začetek gradnje zahodne obvoznice oddaljen vsaj še nekaj let. Po Mlakarjevih besedah bodo to za občinski proračun velike finančne obremenitve, čeprav bosta del sredstev za te projekte prispevali tudi država in EU iz strukturnih skladov.
Več na 3. strani.
Na kavi s kamniško olimpijko Andrejo Mali
ŠPORT OBLIKUJE ŽENSKO
Osemindvajsetletna Kamni-čanka Andreja Mali je v svoji športni karieri zabeležila veliko vrhunskih rezultatov. Sprva se je kalila v tekaških vrstah, pred petimi leti pa je prestopila v biatlonski tabor. Med svoje dosežke v teku na smučeh lahko prišteje kar dvanajst naslovov državne prvakinje, v svetovnem merilu pa je kot prva Slovenka pritekla stopničke v smučarskih tekih, na svetovnem pokalu je leta 1999 v sprintu dosegla dve drugi in tretje mesto. S svojo neustavljivo ljubeznijo do športa in izjemno prizadevnostjo si je tudi v biatlonski konkurenci priborila odmevne dosežke, na letošnjih olimpijskih igrah v Torinu (na sliki) je odlično zastopala Slovenijo.
Več na 12. strani.
Družina Zelič iz Lok
»NAJINIH DESET OTROK...«
V mesecu marcu praznujemo dan žena, materinski dan in tudi teden družine, zato sem se povabila na obisk k družini Zelič, ki živi na Lokah v Tuhinjski dolini in kjer ni nikoli dolgčas. Pri hiši je deset otrok, od tega letos sedem šoloobveznih. Si predstavljate jutranji živžav, ko vsak išče svoje stvari, se obuva? Nekateri starši, ki imajo le enega ali dva otroka, stokajo, koliko dela imajo, zato sem zakonca Zelič povprašala, kako je pri njih.	Na 5. strani.
NA PRVIH DVEH »VAJAH ZBORA« PREKO 300 LJUDI...
Gledališka skupina KD Tuhinj gledalcem pripravila novo predstavo
Gledališka skupina KD Tuhinj je uspela pripraviti predstavo, o kateri se bo še govorilo! Nabito polna dvorana na Lazah v Tuhinju na premieri pustno soboto zvečer in ob ponovitvi v nedeljo je dokaz, da si ljudje za pusta ne želijo le veseljačenja in s tem mnogokrat povezanega pijančevanja, pač pa druženje, predstavo, ob kateri se nasmejijo do solz, sprostijo, pozabijo na tegobe ...
»VAJA ZBORA« je komedija v treh dejanjih izpod peresa dramatika, pisatelja, pesnika in režiserja Vinka Moderndor-ferja.
Več na 4. strani.
Prešernova študentska nagrada Sebastjanu Vrhovniku
Med prejemniki letošnjih eminentnih Prešernovih nagrad je tudi Kamničan! 28-letnemu Sebastjanu Vrhovniku, ki sodi med najmlajše kamniške in slovenske pevovodje najvišje kvalitete, je Akademija za glasbo podelila študentsko Prešernovo nagrado za koncertne dosežke v študijskem letu 2004/2005.	Več na 7. strani.
DRUŽINSKE VEZI KAMNIŠKIH GLASBENIKOV
Maksimiljan Skalar s svojimi hčerkami leta 1987. Z leve: Sabina, Olga, Darka in Monika. Zanimivo je, da je življenje vseh že od otroških let zaznamovano z glasbo prav po zaslugi očeta.
Glasbene družine, v katerih se prepletajo zanimive življenjske, umetniške in glasbene vezi, so po besedah dr. Franca Križnarja neke vrste glasbeni fenomen, ki ga slovenska glasbena umetnost ponuja enakovredno tako našemu kot tudi tujemu prostoru. V nedavno izdani knjigi Družinske vezi slovenskih glasbenikov avtorice Darje Korez Korenčan najdemo tudi zanimive zapise o dveh priznanih kamniških glasbenih družinah - Vremšakovih in Skalarjevih. O družini Vremšak smo že večkrat pisali, tokrat predstavljamo družino Skalar.	Na 7. strani.
( Naslednja številka Kamniškega občana bo spet med vami vpe-\ tek, 24. marca.
Članke oddajte do petka, 17. marca, do 12. ure; oglase in zahvale pa do srede, 22. marca, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel: 01/83 91 311, 041/662-450, faks: 01/83 19-860, e. naslov: sasa. mejac@siol. net
Uradne ure uredništva so ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob \sredah od 8. do 12. in od 13. do l7. ure.________________y
V tej številki Kamniškega občana začenjamo z objavljanjem zanimivih in koristnih informacij v zvezi z uvajanjem evra - na 8. strani.
Bodite pravočasno in strokovno seznanjeni o vsem, kar nam prinaša evro!
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Gorenjska in Kamnik
PUSTU NI USPELO PREGNATI ZIME
Pust naj bi po ljudskem izročilu s svojo norčavostjo pre- neje razveselila (zaradi precejšnjih prometnih zagat in čišče-gnal zimo in zle duhove, se veselil pomladi in novega živ- nja snega pa predvsem razjezila) z obilnim sneženjem. Ijenja. Letošnji Pust, ki se je v spremstvu pisanih maškare Več o pustovanjih na 9. strani, o zimskih radostih in ne-sprehodil tudi po Kamniku, prav gotovo ni bil dovolj glasen všečnostih pa na 13. strani.
'n vztrajen, da bi pregnal zimo, saj nas je ta že nekaj dni poz-	VERA MEJAČ
l-iSss
HUBAT PETEAč, HP COMMERCE t
Dobeno 75,1234 Mengeš
Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si
Delo Upravne enote Kamnik v lanskem letu
Sodobna načela delovanja tudi na področju javne uprave
Da je Upravna enota Kamnik uspešna pri uveljavljanju sodobnih načel delovanja javne uprave - približevanje uporabnikom, kakovost, učinkovitost in prijaznost, potrjuje zadovoljstvo uporabnikov in zaposlenih, zmanjševanje števila nerešenih zadev (v lanskem letu skoraj za 30 odstotkov), pravočasno in strokovno izvajanje storitev in skrajševanje časa reševanja zadev, je z zadovoljstvom poudaril Miha Novak, načelnik upravne enote Kamnik, na tiskovni konferenci 16. februarja, ko je svojimi sodelavci predstavil delovanje in dosežke 36 zaposlenih na kamniški upravni enoti v preteklem letu.
Kot je še povedal Miha Novak, tudi lanskoletna anketa o zadovoljstvu strank s storitvami na Upravni enoti Kamnik, ki so jo izvedli v oktobru, kaže visoko zadovoljstvo uporabnikov, saj so kakovost storitev ocenili z vrednostjo 4,40, medtem, ko je bila leta 2004 ocena 4,18, leta 2003 pa 3,68. Kot izredno dobro sprejeto storitev je izpostavil institut svetovalca za pomoč strankam, ki je fizično in telefonsko dostopen ves poslovni čas, ne le v času uradnih ur. Svetovalec, ki ga na uradni dan obišče tudi do 60 strank, zagotavlja splošne informacije o postopkih v upravnih zadevah in izdajanju potrdil, pojasnila v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb.
Z namenom racionalizacije in približevanja javne uprave strankam so v lanskem letu začeli z uvajanjem upravnih overitev, e-zemljiško knjižnimi izpiski in e-matičnim registrom. Začeli so z izvajanjem projekta GERK-grafične enote rabe kmetijskih zemljišč in e-VEM (pomoč podjetništvu).
Dušan Žumer, vodja oddelka za upravne notranje zadeve,
s katerim se državljani tudi najpogosteje srečujemo, je v uvodu predstavil nekaj statističnih podatkov in pojasnil, da je v letu 2005 poraslo število prebivalcev upravne enote Kamnik za 242 občanov, od tega v občini Kamnik za 160, v občini Komenda pa za 82 občanov. Zanimivo je, da v obeh občinah (po številu) prednjači ženski spol, v občini Komenda pa se lahko pohvalijo tudi s tem, da z večjim številom rojstev v lanskem letu dobro skrbijo za rodnost Slovencev.
Nekatere upravne zadeve lahko po novem urejamo na katerikoli upravni enoti v Sloveniji
Žumer je med novostmi poudaril, daje nova Uredba ukinila krajevno pristojnost, s tem pa strankam dala možnost, da na katerikoli upravni enoti v Sloveniji urejajo določene upravne zadeve, kot so vlaganje zahtevkov za izdajo listin (osebna izkaznica, potni list, vozniško in prometno dovoljenje), potrjujejo podpore kandidatom ob volitvah in podobno. Ob tem ugotavlja, da je kljub fluktuaciji število zadev na UE Kamnik ostalo enako kot leto poprej.
Z informatizacijo matičnih knjig in računalniško vzpostavitvijo matičnega registra, kar je z vnosom mnogih podatkov krepko povečalo obseg dela upravnih delavcev, lahko občani na sedežu upravne enote pridobijo tudi ustrezen izpisek ali potrdilo o določenem matičnem dejstvu (npr. rojstni list, potrdilo o zakonski zvezi...) ne glede na to, kje se je to matično dejstvo zgodilo. Na sedežu upravne enote lahko občani v primeru izgube dokumentov opravijo tudi preklic izgubljenih dokumentov, kar nam prihrani poti v Ljubljani in na Uradni list, kjer smo prej morali opraviti preklic dokumentov.
Vzporedno z vzpostavitvijo matičnega registra je v lanskem letu potekala tudi prenova registra stalnega prebivalstva, ki bo z dokončno vzpostavitvijo omogočil računalniško vodenje gospodinjske evidence, evidence stanodajalcev, volilne pravice, možna pa bo tudi elektronska prijava prebivališča.
15. julija 2005 je bil zaključen tudi postopek legalizacije orožja. Na upravni enoti Kamnik je legaliziranih 198 kosov orožja, v večini primerov gre za staro orožje zbiralcev.
Na področju tujske problematike je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih prinesel pomembno novost, ki skrajšuje čas prebivanja v Sloveniji kot pogoj za pridobitev dovoljenja za stalno bivanje iz osem na pet let neprekinjenega prebivanja v Sloveniji.
Nepopolna dokumentacija vlog za izdajo gradbenih dovoljenj zavlačuje postopke
Matjaša Pintar, vodja oddelka za prostor, gospodarstvo in kmetijstvo, je med drugim povedala, da so v letu 2005 na nji-
Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in Sodiščem), tet: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-maii: sasa.mejac@siol.net. Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 9. 3- 2006.
h o ve m oddelku obravnavali največ zadev s področja gradbeništva in urbanizma ter stanovanjskih zadev. V reševanju so imeli 9% več zadev kot prejšnje leto, uspešno pa so jih rešili v 90 odstotkih, kar pomeni 430 zadev, rešenih v zakonsko določenem roku enega oziroma dveh mesecev.
Kot je poudarila Pintarjeva, so veliko truda vložili v
Delo Upravne enote Kamnik v lanskem letu so kot uspešno in uporabnikom prijazno ocenili (z leve) Matjaša Pintar, Judita Mlinar Kern, načelnik Miha Novak, Bogdana Ravnik in Dušan Žumer.
zmanjšanje števila nerešenih zadev na 10,6 % (v letu 2004 je znašal 15,5%), kar je precej pod državnim povprečjem. Lažje delo pri vodenju postopkov in razbremenitev strank je omogočil neposreden elektronski dostop do podatkov zemljiške knjige in do grafičnih podatkov zemljiškega katastra.
V lanskem letu ni bilo večjih novosti na področju gradbene in prostorske zakonodaje, medtem, ko je bilo dve leti nazaj veliko sprememb prostorske zakonodaje in sprejetih mnogo podzakonskih aktov. Kot ugotavlja Pintarjeva, predstavlja največji problem pri vodenju postopkov nepopolna dokumentacija pri vlaganju vlog za izdajo gradbenih dovoljenj, pomanjkljivost pa investitorji odpravljajo tudi več mesecev. Ker morajo investitorji pred izdajo gradbenega dovoljenja predložiti dokazilo o plačilu komunalnega prispevka lokalnim skupnostim, ta pa je praviloma precej visok, tudi to vpliva na čas rešitve zadeve.
Na področju denacionalizacije je pravnomočno rešenih 97% zadev. V reševanju so le še zelo zahtevni postopki (Mali grad, Delavski dom ...), v katerih je bila že izdana odločba, vendar je bila zoper njo vložena pritožba ali sprožen upravni spor. Na področju denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev pa je razlog tudi v počasnem sklepanju sporazumov o nadomestnih kmetijskih zemljiščih med upravičenci in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov.
Subvencije v kmetijstvu bodo lahko uveljavili nosilci kmetijskih gospodarstev z urejenimi GERK-i
Kot je povedala Judita Mlinar Kern, višja svetovalka v upravnih zadevah na področju gospodarstva in kmetijstva,
je bila v lanskem letu ena od prioritetnih nalog oddelka izvedba projekta »Grafične enote rabe kmetijskih zemljišč -GERK«. Projekt je obsegal določitev grafičnih enot rabe za vsakega nosilca kmetijskega gospodarstva, saj so usklajeni GERK-i sestavni del registra kmetijskih gospodarstev in nadomeščajo parcele zemljiškega katastra oziroma enote rabe. Po novem je namreč dejansko stanje zemljišč v naravi podlaga za pridobivanje subvencij, kar pomeni, da bodo lahko v letošnjem letu uveljavili subvencije v kmetijstvu le tisti nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo urejene GERK-e. Uskladiti in določiti je bilo potrebno kar 830 kmetijskih gospodarstev na območju kamniške upravne enote. Poleg UE Kamnik, ki ji je bilo v usklajevanje dodeljenih 392 kmetijskih gospodarstev, so delo v zvezi z GERK-i opravljali še Kmetijsko svetovalna služba Kamnik, Kmetijsko svetovalna služba Komenda ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov-izpostava Domžale.
Na področju gospodarstva so imeli delavci UE največ opraviti z ugotavljanjem pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti (sprememba zakona je črtala minimalni pogoj izobrazbe z namenom spodbujanja gostinske dejavnosti) in evidentiranjem prijav urnikov obratovalnega časa trgovin.
E-VEM ali Vse na enem mestu poenostavlja postopke registracije samostojnih podjetnikov
Ena najpomembnejših novosti na področju gospodarstva pa je prav gotovo delovanje državnega portala za poslovne subjekte E-VEM ali Vse na enem mestu. Upravna enota je namreč poleg Obrtne zbornice in Davčnega urada ena izmed vstopnih točk, ki omogoča registracijo samostojnega podjetnika po elektronski pošti. Z namenom poenostavitve postopkov za registracijo dejavnosti samostojnih podjetnikov jim portal omogoča prijavo v Poslovni register Slovenije, prav tako vse spremembe v registru, prijavo zaposlenih in otrok v obvezno zdravstveno zavarovanje in podobno. V točkah VEM posredujejo informacije o postopkih, potrebnih za začetek opravljanja posameznih gospodarskih dejavnosti, in o predpisih veljavne zakonodaje.
V lanskem letu preko 4000 upravnih overitev
»Upravna overitev podpisov, ki jo je uveljavila novela zakona o upravnem postopku, se je med občani dobro »prijela«, saj smo v letu 2005 z obstoječo kadrovsko zasedbo ob prilagojeni organizaciji dela opravili preko 4000 overitev,« je izpostavila Bogdana Ravnik, vodja oddelka za občo upravo. To je bilo nekako pričakovati, saj novela omogoča, da za
potrebe upravnih postopkov opravimo overitev podpisov, prepisov in kopij pred upravno enoto in nam za ta namen ni treba več obiskovati notarjev, kjer je overitev bistveno dražja. Upravna overitev namreč stane 255 tolarjev. Pomembno je tudi to, da lahko overimo podpis pri vsaki upravni enoti ne glede na kraj stalnega bivanja in to ves poslovni čas, ne le v času uradnih ur.
Velja pa še spomniti, da lahko od 24.10. 2005 na Upravni enoti Kamnik pridobimo tudi redni izpisek iz e-zemljiške knjige, ki se izda v glavni pisarni na podlagi ustne vloge.
Kot je razbrati iz vsega povedanega na tiskovni konferenci in iz vseh novosti, ki so bile uvedene v zadnjem letu, javna uprava le postaja bolj učinkovita, sodobnejša in prijaznejša uporabnikom.
SAŠA MEJAČ
Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju pomoči študentom in dijakom (Uradni list RS, št. 74/2004, 17/2005 in 88/2005) župan Občine Kamnik objavlja
JAVNI POZIV
za dodelitev finančne pomoči za študij
1.	Iz proračunskih sredstev se bodo dodeljevale naslednje finančne pomoči:
a/ enkratna finančna pomoč za dodiplomski in podiplomski študij v Sloveniji (povečane stroške, povezane z obveznim študijskim programom, izdelavo zahtevnih diplomskih in podiplomskih del in povečane stroške, povezane s študijskim programom na terenu)
b/ enkratna finančna pomoč za študij v tujini, c/ delna subvencija prevozov za študente in dijake, ki bivajo v domovih,
2.	Obseg razpoložljivih sredstev v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 je 2.000.000,00 SIT.
3.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati
4.	pod točko 1 a/ in 1 b/.:
•	da so državljani Republike Slovenije
•	da imajo stalno bivališče v občini Kamnik
•	da imajo status rednega študenta in na dan oddaje vloge niso starejši od 28 let,
•	da so v rednem študijskem roku končali najmanj 1. letnik visokošolskega zavoda,
•	da imajo povprečno oceno zadnjega opravljenega letnika najmanj 8,
•	vsajeno priporočilo visokošolskega zavoda, kjer študirajo,
•	da je študijski program v interesu Občine Kamnik,
•	vsaj eno priporočilo drugih pravnih oseb, ki so v prijavljenem programu prepoznale lasten interes (podjetja, kulturne in druge institucije)
•	v zvezi s točko 1 c/ se upoštevajo pogoji le iz prvih treh alinej.
5.	Za subvencijo povečanih stroškov študija lahko v imenu študentov zaprosi tudi visokošolski zavod, pri čemer izpolnjevanje pogoja povprečne ocene ni potrebno.
Občina sofinancira do največ 50% zaprošenih povečanih stroškov študija.
6.	Vlogi za dodelitev sredstev pod točko 1 a/ in 1 b/ je potrebno priložiti:
-	vlogo z življenjepisom in referencami
-	fotokopijo osebnega dokumenta, iz katerega je razvidno stalno bivališče in državljanstvo,
-	potrdilo o vpisu,
-	potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami,
-	dokazilo o stroških, povezanih s študijem,
-	potrdilo o prejetih dohodkih v preteklem letu,
-	priporočilo visokošolskega zavoda,
-	vsaj eno priporočilo s strani drugih subjektov.
-	v zvezi s točko 1 c/ se vlogi priložita potrdili le iz druge in tretje alineje. Dodatno pa potrdilo o bivanju v domu.
7.	Vloge kandidatov bomo upoštevali do porabe sredstev.
8.	Vloge bodo ovrednotene v skladu z merili iz Pravilnika o dodeljevanju pomoči študentom in dijakom.
9.	Z izbranimi kandidati bo župan sklenil pogodbe o sofinanciranju.
10.	Vloge je potrebno predložiti na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom: »javni poziv za dodelitev finančne pomoči za študij«. Na kuverto obvezno napišite tudi naslov pošiljatelja.
11 .Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po predložitvi vloge.
12.Dodatne informacije lahko dobite na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik, pri Katarini Ščetinin Sever (tel.: 8318-139).
Šifra: 410-50/2006-Datum: 2. 3. 2006
ŽUPAN
Anton Tone Smolnikar, l.r.
Kako bo potekala realizacija prometne študije
Realizacija prometne študije se začenja s širitvijo najbolj obremenjenega dela obvoznice
Konec lanskega leta so bili kamniški javnosti predstavljeni rezultati prometne študije, ki jo je za našo občino izdelalo ljubljansko podjetje Studio City. V njej je bilo navedenih kar nekaj velikih projektov in o teh projektih in poteku njihove realizacije sem se pogovarjal z Bojanom Mlakarjem, podsekretarjem - vodjo občinskega oddelka za okolje in prostor. Povedal je, da bosta prva dva projekta stekla že letos, takoj za njima pa še dva, medtem ko je začetek gradnje zahodne obvoznice oddaljen vsaj še nekaj let. Po Mlakarjevih besedah bodo to za občinski proračun velike finančne obremenitve, čeprav bosta del sredstev za te projekte prispevali tudi država in EU iz strukturnih skladov.
Vi sprašujete, župan odgovarja
R.M. iz Kamnika sprašuje, kako je v občini Kamnik urejeno ravnanje z odpadki.
Način ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Kamnik je opredeljen v Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 38/97, 44/ 02, 61/02 in 60/04), v katerem so določene vrste komunalnih odpadkov, način zbiranja, odvažanja in odlaganja komunalnih odpadkov, način obračunavanja storitev ravnanja z odpadki ter nadzor nad izvajanjem določb odloka. Občina Kamnik je za izvajanje gospodarske javne službe »ravnanje z odpadki« podelila koncesijo podjetju Publicus d.o.o., ki dejavnost opravlja v skladu z določili sklenjene koncesijske pogodbe, ki ga med drugim obvezuje, da mora upoštevati vse veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki.
Eden od pomembnih predpisov je Program dejavnosti »ravnanje z odpadki v občini Kamnik«, ki gaje Občinski svet Občine Kamnik sprejel v letu 2002 in je objavljen v Uradnem listu RS, št. 49/02. V(programu dejavnosti so opredeljeni naslednji cilji:
-	zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo na deponiji komunalnih odpadkov,
-	ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastajanja ter vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
-	izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
-	preprečevanje divjega odlaganja odpadkov.
V skladu s temi cilji se izvaja ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na naslednji način:
-	zbiranje in odvoz mešanih trdnih odpadkov iz naselij, preostalih po ločenem zbiranju na izvoru (52-krat na leto oz. enkrat na teden - v soseskah stanovanjskih blokov pa se po potrebi odvažajo dvakrat na teden),
-	ločeno zbiranje in lastno kompostiranje bioloških in zelenih odpadkov na območjih individualnih stanovanjskih objektov, kjer to omogočajo prostorski pogoj'*
-	ločeno zbiranje in odvoz bioloških odpadkov na območjih strnjenih blokovskih in individualnih naselij, kjer se ne izvaja kompostiranje (52-krat na leto),
-	ločeno zbiranje in odvoz papirja, stekla in umetnih mas na ekoloških otokih v naseljih (13-krat na leto oziroma po potrebi - glede na velike količine se papir in umetne mase odvažajo vsak teden),
-	ločeno zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev (2-krat na leto),
-	ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov z nevarnimi sestavinami (nevarni odpadki) in odvoz (enkrat na leto),
-	odlaganje drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v CROS - centru za ravnanje z odpadki Suhadole,
-	ločeno zbiranje in odvoz odpadkov, ki nastanejo v dejavnostih (obrt, industrija, gostinstvo, trgovina...); način zbiranja in odvoza odpadkov določita povzročitelj in izvajalec v medsebojni pogodbi.
Glede na to, da se ločeno zbiranje odpadkov na izvoru še ne izvaja zadovoljivo, je koncesionar v Programu dela za leto 2006 navedel največji poudarek pri izvajanju naslednjih aktivnosti:
-	vključevanje gospodinjstev v individualnih stanovanjskih hišah v sistem ločenega zbiranja bioloških odpadkov; vsako gospodinjstvo se mora odločiti za zbiranje bioloških odpadkov v posebnih posodah za bio odpadke, ki jih enkrat na teden prazni koncesionar ali pa za odlaganje v kompostnih, čemur sledi kompostiranje na lastnem vrtu,
-	z ozaveščanjem občanov in nadzorom izboljšati ločevanje bioloških odpadkov v soseskah stanovanjskih blokov, kjer so že več let nameščene posode za ločeno zbiranje bioloških odpadkov, vendar stanovalci vanje odlagajo tudi ostale odpadke, zato vsebina teh posod ni primerna za kompostiranje,
-	sklepanje pogodb s pravnimi osebami, s poudarkom na ločenem zbiranju odpadkov, ki nastanejo pri izvajanju njihovih dejavnosti.
Občinska uprava se zaveda, da je na področju ravnanja z odpadki v občini Kamnik potrebno še marsikaj izboljšati. Tudi povzročitelji odpadkov bi se morali zavedati svojih obveznosti: zmanjšati količine odpadkov, nastale odpadke pa ločeno zbirati in odlagati. Republiški predpisi s področja ravnanja z odpadki, ki zavezujejo predvsem izvajalce gospodarskih javnih služb in. lokalne skupnosti, so čedalje strožji in za kršitelje predpisov obetajo čedalje hujše sankcije. Bistveno določilo vseh predpisov pa je ločeno zbiranje odpadkov na izvoru in posledično zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih komunalnih odpadkov.
ANTON TONE SMOLNIKAR Župan
POMLADANSKO UREJANJE IN ČIŠČENJE OKOUA
Rezultati prometne študije se, po Mlakarjevih besedah, v ničemer ne razlikujejo od tistega, kar je občinska uprava o prometnih razmerah na območju širšega dela mesta Kamnik vedela že doslej. »Vseeno pa je ta študija za občino pomemben dokument, saj je zasnova prometne ureditve v naši občini eden izmed temeljev nadaljnjega upravljanja s prostorom. Seveda pa prometnih razmer v občini ne bomo mogli reševati brez tesnega sodelovanja s sosednjimi občinami,« poudarja Mlakar.
Prometna študija med drugim predvideva izgradnjo krožišča na Fužinah, dve povezovalni cesti med Ljubljansko cesto in obvoznico (ene mimo Titana in druge pri pošti na Duplici), razširitev obstoječe kamniške obvoznice v dvopa-sovno cesto ter preureditev semaforiziranega križišča na koncu obvoznice (pri Stolu) v krožišče. »Edino, kar občinska uprava v tej študiji pogreša, je projekt tako imenovane zahodne obvoznice oziroma dodatnega prometnega koridorja v smeri sever - jug. To povezavo naše mesto nujno potrebuje že zaradi svoje podolgovate oblike poselitve in prostorskih omejitev. Vsi ti projekti bodo seveda vključeni v strategijo prostorskega razvoja naše občine in prostorski red občine, ki ju moramo pripraviti do julija prihodnje leto,« je o študiji povedal Mlakar.
Krožišče na Fužinah bo dokončano še letos
Prva dva projekta iz prometne študije - širitev obvoznice med Cankarjevo cesto in Šolsko ulico ter izgradnja krožišča na Fužinah - bosta stekla že v letošnjem letu. Tehnična dokumentacija za krožišče na Fužinah je že revidirana, projekti so pripravljeni, razpis za izbiro izvajalca je bil že objavljen, pa tudi sporazum o sofinanciranju tega projekta s strani Direkcije RS za ceste je že podpisan. Gradbena dela bodo stekla v prvi polovici letošnjega leta, dokončana pa bodo do konca leta. Projekt je težak približno sto milijonov tolarjev oziroma nekaj čez 400 tisoč evrov, občina pa bo k temu prispevala približno tretjino.
Širitev obvoznice pa bo dokončana do konca prihodnjega leta, razmerje med državnim in občinskim finančnim
vložkom je podobno, celotna vrednost projekta je ocenjena na slabih 400 milijonov tolarjev oziroma 1,6 milijona evrov. Po letu 2007 se širitev obvoznice naprej proti jugu ne bo nadaljevala, saj študija predvideva, da se južno od Šolske ulice prometni pritisk že toliko zmanjša, da dodatni pasovi zaenkrat niso potrebni.
Projekti za gradnjo povezovalne ceste med pošto na Duplici in obvoznico se bodo začeli pripravljati že v letošnjem letu, gradnja pa naj bi bila dokončana v letu 2008, saj je ta pro-
jekt že uvrščen med tiste, ki jih bodo v prihodnjem letu sofinancirali strukturni skladi EU. »Zato je nujno, da vse potrebne projekte in upravne postopke še letos spravimo pod streho,« pravi Mlakar.
Občani, ki prostorske projekte naše občine spremljajo bolj podrobno, se bodo spomnili, da je bilo sprva predvideno, da se bo najprej zgradila povezovalna cesta mimo Titana. »Da se najprej lotimo gradnje spodnje in šele nato zgornje povezoval-
ne ceste, smo se odločili zato, ker smo v času javne obravnave povezovalne ceste mimo Titana s strani občanov prejeli ogromno pripomb in predlogov, ki so se nanašali na traso te ceste, saj občani menijo, da bi ta cesta predstavljala veliko motnjo za okolje. Ker pa bi bilo na tej lokaciji nekaj stanovanjskih objektov lahko problematičnih, smo se odločili, da začasno ustavimo vse postopke, vse moči pa preusmerimo v manj problematično traso spodnje povezovalke. Seveda pa smo gradnjo povezovalne ceste mimo Titana odložili samo začasno. Pred nadaljevanjem tega projekta bomo najprej odgovorili na vsa vprašanja in predloge, najti pa moramo tudi primerne lokacije za postavitev nadomestnih objektov. Vse to pa niso samo pros-
torska, ampak tudi finančna vprašanja, ki jih bomo reševali skupaj s potencialnimi investitorji, ki bodo želeli graditi na tem prostoru,« je povedal Mlakar. Gradnja spodnje povezovalke bo stala več kot milijardo tolarjev (več kot štiri milijone evrov) oziroma toliko kolikor znaša enoletni realni investicijski potencial naše občine.
Po izgradnji povezovalke se bo občina lotila gradnje krožišča na Duplici. Tudi za ta projekt se bodo dokumenti začeli pripravljati še v letošnjem letu, končali pa naj bi se sredi leta 2007, realizacija pa naj bi se začela v letu 2008. Podobno kot za izgradnjo povezovalke bo tudi za ta projekt občina del sredstev zagotovila iz prihodka od komunalnega prispevka, del pa naj bi prispevali tudi investitorji.
Daleč največji finančni zalogaj pa bo predstavljala gradnja zahodne obvoznice, za katero se bo dokumentacija predvidoma pripravljala v letih 2008 in 2009- »Njeno natančno vrednost je zaenkrat še težko oceniti, vsekakor pa bo to izjemno velik zalogaj že zaradi zahtevne strukture tal in nevarnosti, ki jo predstavljajo plazovi. Pa tudi vseh potrebnih zemljišč na tej trasi občina še nima v lasti, saj so to kmetijska in gozdnata zemljišča, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS,« je povedal Mlakar.
Brez sodelovanja s sosednjimi občinami ne bo pravega učinka
Seveda pa prometnih težav v naši občini ni mogoče reševati samostojno oziroma brez sodelovanja s sosednjimi občinami. »Zato bo pomembno, da bodo promet kot eno izmed ključnih področij za nadaljnji razvoj v svoje strategije prostorskega razvoja vključile tudi občine Komenda, Mengeš in Domžale, saj samo to zagotavlja tako imenovan traj-
nostni razvoj, ki ga od lokalnih skupnosti zahteva tudi zakonodaja. Toda priznati je treba, da prometni projekti zaenkrat še ne zanimajo sosednjih občin,« je še povedal Bojan Mlakar in ob tem opozoril tudi na pomemben vidik, ki ga je izpostavila prometna študija. Gre za bolj množično uporabo javnega potniškega prometa. »To, da načrtujemo nove ceste in s tem še povečujemo ekološke obremenitve okolja, po drugi strani pa ne izkoriščamo obstoječega javnega prevoza, prav gotovo ni najbolj ekonomično ravnanje. Javni prevoz, še zlasti železniški, bomo v času širitve obvoznice in drugih prometnih projektov znali še kako ceniti, saj se zastojem na cestah ne bo mogoče izogniti.«
ZORAN JEREB
V gozdovih, ob potokih, na travnikih, ob cestah... so nas s prihodom pomladi »pozdravila« tudi številna divja odlagališča, ki jih je še pred kratkim pokrival sneg. Občina Kamnik zato tudi letos organizira »Pomladansko urejanje in čiščenje okolja«.
K sodelovanju in organiziranju posameznih akcij so bile povabljene tudi vse krajevne skupnosti, šole, vrtci, stanovanjske skupnosti in nekatera društva.
Vse občane pa vabimo, da se udeležite osrednje občinske čistilne akcije, ki bo v soboto, 18. marca. Čistili bomo strugo in brežine Kamniške Bistrice in Nevljice.
Zbrali se bomo ob 9. uri na avtobusni postaji v Kamniku, kjer bomo vsem udeležencem razdelili vreče in rokavice, nato pa bomo v skupinah čistili bregove. Strugo bodo očistili ribiči, ki so za to primerno opremljeni. Delo bo trajalo približno do 12. ure, potem pa se bomo zbrali na Glavnem trgu, kjer bomo ob dobri malici nadaljevali prijetno druženje. Za odvoz zbranih odpadkov bosta poskrbela Komunalno podjetje
Kamnik d.d. in Publicus d.o.o.
V slučaju zelo slabega vremena (če bo deževalo) bo akcija
organizirana teden dni pozneje, v soboto, 25. marca.
OBČINA KAMNIK
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV
Obveščamo vse lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bomo tudi v letošnjem letu organizirali tehnične preglede za omenjena vozila in sicer po naslednjem razporedu:
V	SOBOTO	V MOTNIKU	od	09.00	do	15.00
1 .april 2006	pri gasilnem domu
V	PONEDELJEK V ŠMARTNEM	od	10.00	do	17.00
3.	april 2006	pri domu KS ŠMARTNO
V	TOREK	V	SREDNJI VASI	od	10.00 do 17.00
4.	april 2006	pri Kulturnem domu - za trgovino TUŠ
V	SREDO	V	KOMENDI	od	12.00	do	17.00
5.	april 2006	pri Kmetijski trgovini
V	ČETRTEK V PODGORJU	od 7.30 do 19.00
6.	april 2006	na tehničnem centru
Za ZAMUDNIKE je možnost opraviti tehnični pregled traktorja tudi vsak dan od 7.30 do 19. ure, v soboto pa od 7.30 do 12. ure na tehničnem centru Cl & CA d.o.o..Kamnik, v Podgorju, 1241 KAMNIK.
KER JE BREZHIBNO VOZILO VARNO VOZILO, VAS PRIČAKUJEMO!!!
TEHNIČNI PREGLEDI CI&CA d.o.o., Kamnik
Podgorje 83/a, 1241 Kamnik Tel.: 01 83 12 479 01 83 95 222
Bojan Mlakar: »Na-črtoVani prometni projekti bodo zelo dragi, vseeno pa z njimi prometnih težav v občini ne bomo v celoti rešili. Zato javnega potniškega prometa še ne kaže odpisati. Pravzaprav bomo njegovo vrednost spoznali že ob izvajanju načrtovanih projektov, ko se bo gneča na naših cestah še bistveno povečala.«
Križišče pri Stolu bo v prihodnjih letih predelano v krožišče.
Ob dnevu žena in materinskem dnevu
Zamenjam en hišni vogal za pol oblasti
Vsem dobro poznan rek, da podpira ženska tri vogale hiše, moški pa le enega, pravzaprav nakazuje na družbeno neenakost med spoloma. Z žensko in ženskostjo se tako povezuje predvsem vse tisto, kar je zasebno, del zasebne sfere, moški pa imajo v njej le manjši del-torej le en vogal nasproti trem, preostali del pa v javni sferi. Takšno ideologijo pa se v današnji družbi prizadeva odpraviti. Seveda bo marsikdo rekel, da v realnosti takšne ostre delitve ne obstajajo več. Res so danes v večini držav uzakonjene enake pravice za oba spola in tudi ženske so že del javne sfere (trga delovne sile, politike ipd.), kot so tudi moški že bolj aktivni očetje, vendar pa družbena realnost še vedno ni takšna, da bi se lahko 'zleknili ter dali vse štiri od sebe'.
Zakaj dan žena?
Dan žena je povezan s prizadevanji za enakopravnost žensk. Na ta dan imajo svoj praznik ženske vsega sveta, je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Zamisel za ta praznik se je pojavila v začetku 20. stoletja v socialističnih strujah kot poziv k enakopravnosti žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca pa je dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin leta 1910 na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk. Ženske namreč niso imele volilne pravice, medtem ko so jo v večini držav že imeli vsi moški, ki so svoj dan praznovali 1. maja. Na začetku 20. stoletja se je ta dan praznoval skoraj vsako leto, vendar ob različnih datumih, tako so ga 19. marca 1911 prvič praznovali v Avstriji, Švici, Nemčiji in na Danskem, kasneje pa je Generalna skupščina OZN 8. marec razglasila za dan žensk.
Materinski dan
Kmalu za dnevom žensk, 25. marca, praznujemo tudi materinski dan. Materinstvo je še vedno ključno v funkcioniranju zasebnosti in preko te vloge je opredeljena tudi družbena vloga žensk. Danes materinstvo ni več toliko vloga, ki bi ženskam izključno opredeljevala njihovo identiteto in bila njihova glavna stvar v odločitvah njihovega življenja. Nekatere ženske se namreč nikoli ne odločijo za otroke, druge pa jih imajo manj in pozneje. Tako je ideologijo obveznega materinstva, ki nam je nekoč vladala, nadomestila ideologija odloženega materinstva, ki temelji na svobodni izbiri za materinstvo. Nekateri pravijo, da je to le iluzija, saj prelaganje materinstva na poznejše obdobje v življenju ni naravna posledica svobodne izbire, ampak je to vsiljena družbena norma. Odločitev za materinstvo se namreč prelaga zaradi zaposlitvene kariere, (glej Švab: 105)
Družbene neenakosti med spoloma:
V DRUŽINI...
Materinstvo pa je tudi tisti dejavnik, ki med drugimi prispeva k družbeni neenakosti med spoloma. Raziskava Slovenskega javnega mnenja v letu 2003 namreč kaže močno strinjanje obeh spolov s trditvijo, da bi morali moški več časa posvetiti skrbi za otroke, kot ga do sedaj. Ženske so obremenjene tudi z gospodinjstvom. Za tovrstna opravila porabijo 21,79 ur tedensko, medtem ko moški le 7,93 ur. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so ženske dvojno obremenjene - s svojo plačano zaposlitvijo in neplačanim gospodinjskim delom ter skrbjo za otroke. Ista raziskava razkriva še, da se polovica moških zaveda, da bi morali biti bolj dejavni pri gospodinjenju. Torej se že zavedajo svoje nove vloge, s katero bi lahko »osvobodili« ženske, (glej Jogan, 2004: 281-282) To bi bilo zagotovo najdragocenejše darilo ženskam za oba praznika, seveda kot vsakodnevna aktivnost.
... IN JAVNI SFERI
Neenakost se ne kaže le v zasebni sferi, ampak tudi v javni, v kateri ženske dolgo niso imele svojega mesta in še vedno nimajo zadovoljivega. Še vedno ni »spolno uravnoteženo zasedanje pomembnih mest odločanja v družbi« (Jogan, 2004). V politiki in na najvišjih položajih plačanega dela je delež žensk še vedno skromen. Ženske se torej srečujejo s slabšimi možnostmi zaposlovanja in napredovanja. S temi vprašanji pa so se na 4. seji konference nedavno ukvarjali tudi Socialni demokrati, ki so predstavili svoj Akcijski načrt za napredovanje enakosti spolov.
Položaj žensk v družbi se bo torej še naprej spreminjal v smeri večje družbene enakosti in enakopravnosti, posledično pa tudi položaj moških, vendar pa slednji ne nujno na slabše. Enake možnosti namreč niso korist le za ženske, ampak za vse.
MANCA PREŠEREN Mladi forum Kamnik
Literatura:
Jogan, Maca (2004): Spolna neenakost kot (ne)samoumevna značilnost sodobne slovenske družbe. Malnar, Bernik (ur.): S Slovenkami in Slovenci na štiri oči: ob 70-letnici sociologa Nika Toša. Fakulteta za družbene vede, ID V, CJMMK, Ljubljana.
Švab, Alenka (2001): Družina: od modernosti k postmodernosti. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana.
Po nagelj na Limbarsko goro
Tradicionalni pohod Po nagelj na Limbarsko goro, ki je že leta organiziran v počastitev dneva žena in materinskega dne, bo letos prav na dan praznika - v soboto, 25. marca. Na 773 visokem hribu bodo ženske pričakali z rdečimi nageljni, za vse pohodnike pa pripravljajo program in dobro založene stojnice.
NA PRVIH DVEH »VAJAH ZBORA« PREKO 300 LJUDI...
Gledališka skupina KD Tuhinj gledalcem spet podarila predstavo za pusta
»Ej, kdor pa tele komedije ni vidu, je pa res velik zamuduE! Ko smgleduplakate, si nism mis-lu, da bo tko dobr. Naslov je obetu čist neki druzga,«, je modroval starejši možak, ko se je v nedeljo, 26. februarja, po ponovitvi sobotne premiere predstave VAJA ZBORA prebijal proti izhodu dvorane na Lazah v Tuhinju.
Res je! Gledališka skupina KD Tuhinj je uspela pripraviti predstavo, o kateri se bo še govorilo! Nabito polna dvorana na premieri v soboto zvečer in ob ponovitvi v nedeljo je dokaz več, da si ljudje za pusta ne želijo le veseljačenja in s tem mnogokrat povezanega pijančevanja, pač pa druženje, predstavo, ob kateri se nasmejijo do solz, sprostijo, pozabijo na tegobe...
»VAJA ZBORA« je komedija v treh dejanjih izpod peresa dramatika, pisatelja, pesnika in režiserja Vinka Moederndorferja. Komedija je leta 1998 v Celju na Dne-
vih komedije dobila nagrado ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO, naslednje leto pa je bila v izvedbi SNG Celje nagrajena kot ŽLAHTNA KOMEDIJA.
Gledališka skupina KD Tuhinj je imela res srečno roko pri izbiri komedije, še bolj srečno pa režiser Uroš Bajde pri izbiri igralcev, ki so svoje vloge zares odlično odigrali. Čeprav je igra nastala že skoraj pred desetletjem, pa je še vedno aktualna. Avtor je mojstrsko okarakteriziral posamezne like, v katere so se igralci po nekaj mesecih dela dodobra vživeli. Skoraj štiri mesece so vadili, kar pa ni bilo lahko. Potrebnih je bilo več kot 30 vaj na odru v mrzli dvorani. Težko si je zamisliti, kako to delo poteka, če upoštevamo, da so med igralci ljudje različnih poklicev, študenti in da danes eden nima časa, jutri drugi ne. Res ni preprosto pripeljati delo do premiere, zato pa je zadovoljstvo publike, iskren smeh in dolg aplavz največje plači-
M
sobota, li. marec ob io:oo
H.C. Andersen: SVINJSKI PASTIR
lutkovna predstava, Lutke FRU-FRU / Gledališče Zapik
ponedeljek, 13. marec, torek, 14. marec, sreda, 15. marec in četrtek, 16. marec, vedno ob 20:00
Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI
drama, SNG Nova Gorica
sobota, 18. marec ob 20:00
MVRDDIN
koncert irske / keltske glasbe
sreda, 22. marec ob 20:00
SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK
koncerna sporedu dela W.A. Mozarta
sobota, 25. marec ob 10:00
PRAVLJICA O ZLATI ROŽI
..	lutkovno-glasbena predstava
Glasbeno gledališče Melite Osojnik
'35
cb
CD
N
E
o
"O
TJ
INF0 in REZERVACIJE:
tel. 722 50 50
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
lo za trud, ki ga amaterski igralec vloži v predstavo.
O vsebini predstave ne bomo govorili, saj gredo igralci naslednje štiri vikende na gostovanja v Šmar-co, Šmartno, Gornji Grad in v Motnik in jih boste še lahko kje »ujeli«. Če pa želite o njih zvedeti kaj več, lahko obiščete spletno stran www.kreart.si/kd tuhini. kjer si lahko preberete vsebino, si ogledate slike, datume predstav...
Prav pa je, da omenimo igralce, to so: Jernej Bajde, Srečo Bajde, Ma-
tej Bajde, Matevž Hribar, Nina Laj-miš, Irena Pirš, Janez Novak, Danilo Bajde, Marjana Kadunc, Uroš Bajde, Franc Lajmiš in Ljuba Laj-miš. Za sceno sta poskrbela Sebastjan Bajde in Rajko Koncilja, luč in ton je imel v računalniku Primož Kožlakar, za pevske talente je poskrbela pevovodkinja Marjana Kadunc, kot šepetalki sta bili igralcem v pomoč Iva Bajde in Anja Lajmiš.
Premiero je na povabilo Primoža Kožlakarja obiskala tudi evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je bila nad predstavo navdušena. Pohvalila je igralce in vse, ki skrbijo za to, da kultura tudi na podeželju uspeva. Sama je predsednica KD Limbar iz Moravč in dobro ve, koliko dela in odrekanja je potrebno, da predstava zaživi.
MARINKA MOŠNIK
Kamnik - mesto festivalov in gledaliških spektaklov
Verjetno največji gledališki spektakel, kar ga je bilo v Kamniku, Sen kresne noči v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča, je za nami. V petek zjutraj, ko so od neštetih luči, scenskih rekvizitov, garderobnih omar in fantastičnih odrskih naprav ostale samo še sledi na odru, smo si oddahnili. Ena največjih in najbolj zapletenih slovenskih gledaliških predstav je brez večjih problemov gostovala na kamniškem odru. Seveda pa je večina kamniškega prebivalstva znova dokazala, da ni zrela za kakršne koli kulturne izzive, zapletenejše gledališke fabule ali he-ce, ki niso narejeni na prvo žogo. Znano dejstvo je, da je pred letom ali dvema »zahtevno« mengeško občinstvo ob spremljanju iste predstave pretreseno zmajevalo z glavami in ogorčeno zapuščalo dvorano že pred odmorom.
Pri nas te nevarnosti seveda ni. Pravi ljubitelji gledališča so uživali ob mojstrovini Vita Tauferja, večkrat nagrajeni in po številnih deželah sveta predstavljeni priredbi enega najbolj znanih tekstov, tisti, ki bi odhajali med predstavo, pa nanjo tako ali tako niso prišli.
Kam pelje takšno slepo vztrajanje pri »pravem« gledališkem programu? Priznam, ne vem. Kakor sem bil vesel in neskončno ponosen, da smo uspeli v Kamnik pripeljati tako zahtevno predstavo, pa sem v sredo popoldne, ko je predstavo gledala gimnazijska publika, tiho sedel zadaj v kotu dvorane in nemočno opazoval, kako preštevilni mladi ne dajo predstavi niti možnosti, da bi se jih dotaknila. V zadnjih vrstah se neprestano svetijo telefoni, vsaka neumna opazka razredne »face« je podkrepljena z bebavim odobravanjem, učitelji-spremljevalci pa le nemočno šuštijo s prstom pred usti. Prepozno, dragi moji. Po drugi strani pa prihod Sebastijana Cavazze na oder požanje buren odziv. Pa žal ne zato, ker bi bile mlade gledalke navdušene nad njegovo umetniško kreacijo lika Demetrija, ampak zaradi njegove prepoznavnosti iz cenene humoristične nadaljevanke.
V skladu z Lokalnim programom za kulturo, sprejetim letos, se v Kamniku že pripravljajo poletni festivali. Tako se pripravite na junijske srednjeveške dneve, julijsko Ano Desetnico s cestnimi gledališči, letošnja novost bodo štirje koncerti iz Bogatega programa Festivala Brežice, avgust pa bo zaključil malce krajši, zato pa bistveno večji in programsko bogatejši Kamfest.
Imejmo radi naše mesto.
GORAN ZAVRŠNIK,
programski vodja Doma kulture Kamnik in festivala Kamfest
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net htto://turizem.kamnik.si
V tmčfi pfe$B
KOLEDAR PRIREDITEV
AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO v sodelovanju z DRUŠTVOM UČITELJEV SMUČANJA »KAMNIŠKE GRČE«
Tel.: 01/8391- 470, Fax.. 01/8391 192 E-mail.: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si
Sobota. 11. marca.
Glavni trg, Kamnik, Velika planina PROGRAM:
9.00	- 10.00 Sprejem nastopajočih Glavni trg, Kamnik
10.00	Predstavitev tekmovalcev - ocenjevanje opreme
11.00	Odhod smučarjev na prizorišče tekmovanja
12.00	Tekmovanje za pokal »ŠINKEL« na Veliki planini
14.00	Razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in nagrad
rb®
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, 1241 Kamnik,
Tel.: 8317 647,8317 662 zora, torkar@auest.arnes.si
Sobota. 18. marca, ob 20. uri SALON GRADU ZAPRICE
Koncert iz cikla Študent&MUZIKA: Godalni kvartet ENZO FABIANI (Maja Naveršnik in Andrej Kopač - violina, Sonja Vukovič - viola in Pavel Rakar - violončelo) z gostjo iz Bolgarije pevko Desislavo Minčevo. Vstop prost!
DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10, 1240 Kamnik
Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 09. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041 360 399 www.domkulture.ora: e-mail: info@domkulture.org
Sobota. 11. marca, ob 20. uri
orientalska plesno gledališka skupina KAMSIN ZGODBA PUŠČAVSKEGA VETRA plesno - gledališka poezija
za izven , vstopnina: 1500/1000 SIT (6,27/ 4,18 EUR)
rb®
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zgornje Palovče 5, Kamnik
E-pošta: dednina@volia.net
htto://users.volia.net/slokam
Tel.: 041 545 580 (ga. Iva Šubelj Kramar)
Nedelja. 19. marca, ob 15. uri SKULPTURE V LESU Otvoritev razstave Kokole Roman
rb®
Gledališka skupina KD TUHINJ
Informacije: 031/308-147 (Uroš), 041/805-856 (Janez)
Sobota. 11. marca, ob 19. uri KULTURNI DOM ŠMARTNO V TUHINJU Sobota. 25. marec 2006. ob 20. uri KULTURNI DOM MOTNIK
Uprizarja komedijo v treh dejanjih
VAJA ZBORA
Avtor: Vinko Moderndorfer. Režija: Uroš Bajde Vstopnina: odrasli 1200 SIT, otroci 600 SIT Vljudno vabljeni!
rb®
Simfonični orkester Domžale-Kamnik
Sobota. 25. marca, ob 20. uri DOM KULTURE KAMNIK POZDRAV POMLADI
Koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik
ob 250-letnici rojstva skladatelja Mozarta Dirigent: Simon Dvoršak Solistka: Tamara Goličnik, klavir Vstopnina: 2000 SIT
Prodaja vstopnic in informacije: Dom kulture Kamnik,
od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041 360 399
Družina Zelič iz Lok v Tuhinjski dolini
»NAJINIH DESET OTROK...«
V mesecu marcu praznujemo dan žena, materinski dan in tudi teden družine, zato sem se povabila na obisk k družini Zelič, ki živi na Lokah v Tuhinjski dolini in kjer ni nikoli dolgčas. Pri hiši je deset otrok, od tega letos sedem šoloobveznih. Si predstavljate jutranji živžav, ko vsak išče svoje stvari, se obuva? Nekateri starši, ki imajo le enega ali dva otroka, stokajo, koliko dela imajo, zato sem zakonca Zelič povprašala, kako je pri njih.
43-letna mama Marija in njen 60-letni mož Ivo se le nasmehneta in pravita:
»Ni tako hudo. Zadnja leta smo imeli vsako leto enega prvošolčka in je bilo treba otroke pospremiti na avtobus. Ob dežju je bilo potrebno poskrbeti za dežnike, hiteti, da ne bi zamudili avtobus, potem pa spet čakati na postaji, ko so prihajali domov... Sedaj otroke vsako jutro oče naloži v kombi in jih odpelje v šolo v Šmartno, po končanem pouku gre mlajše spet iskat, starejši pa pridejo z avtobusom. Tako odhod od doma poteka bolj mirno.«
V Zeličevihiši složno živi 16 ljudi, mladi in stari, od štirih do 88 let. Kdo so člani družine Zelič, sem povprašala Marijo:
»Poleg naju z možem je pri hiši 10 otrok; šest najinih: Marko (14 let), Marta (13), Ana (11), Andrej (10), Marija (8), Klara (6) in štirje rejenci: Sabina (14), David (7) ter štiriinpolletna dvojčka Tilen in Patricija. Od doma sta že odšla Mira (25) in Dejan (23), otroka iz mojega prvega zakona, ki sta se že osamosvojila, obiskujeta nas tudi Tadej (36) in Tomaž (31), Ivotova otroka iz prejšnje zveze. V hiši živi tudi moja mama in njena prijateljica - kličemo jo teta ter moževa starša.«
OTROCI SO DAR
Pogumno sta se odločila za številno družino. Pa vaju ni nič strah kako preživeti otroke, ko pa nekateri tarnajo, da sta že dva otroka luksuz? Kaj bi svetovala tistim parom, ki razmišljajo o drugem ali tret-
vu nam nič ne manjka. Marsičemu se je treba odpovedati. Privoščimo si toliko, kolikor si lahko. Nama to ni v breme«.
PREIZKUŠNJE BOGATIJO
Veliko ljubezni je v njunih besedah in iz njih veje toplina in veselje do življenja. V sobi se igrajo najmlajši, a so pridni, kot da jih sploh ni. Mama Marija pravi, da njeni otroci ponoči nikoli niso jokali in ji zaradi tega ni bilo potrebno vstajati. Gotovo pa se v vsakdanjem življenju pojavijo preizkušnje, trenutki nemoči.
»Seveda. Oba z možem sva doživljala hude preizkušnje. Že v prejšnjih zakonih, pa tudi v najinem. Imela bi štiri otroke več, pa sem jih izgubila v nosečnosti. Otroci doma so se tako veselili dojenčka, pripravljeni so bili nanj, domov pa sem prišla brez... Kako jim to razložiti! Le mati ve, kako hudo je izgubiti otroka. Potem pa še pritiski od drugod, češ, saj imata vendar že dovolj otrok. Pa pritiski od zdravnikov in njim samoumevna vprašanja: »Boste obdržali?« Božja roka se je pokazala v eni od nosečnosti, ko so zdravniki na vsak način želeli, da splavim, kajti otrok naj se ne bi rodil zdrav. Nisva pristala. Veliko sva molila in rodil se nama je popolnoma zdrav otrok - najina Marija. Če pomisliva, da bi poslušala zdravnike, ki so zaradi napačne diagnoze želeli ubiti to bitje...!«
Pravita, da ima vsak človek svojo grenko zgodbo življenja, to je teža, ki te spremlja, nič se ne da spremeniti. Življenje ju je naučilo, da je danes teža preizkušnje velika, jutri pa že lažja. Preizkušnje človeka bogatijo.
Moji, tvoji, najini otroci ob krstu najmlajše Klare pred petimi leti.
jem otroku, pa se ne morejo odločiti?
»Kdor si želi otroke, naj jih ima, družina je dar. Nikoli pa pri tem ne smeš gledati na to, kaj bo na to rekla okolica, družba. V veliko družino je treba vložiti veliko truda, dela in ljubezni, a ni težko, če se zavedaš, da je otrok največji dar. Toda zavedati se moramo tudi, da so nam otroci samo posojeni, čez določen čas jih bomo morali vrniti. Midva imava zelo rada otroke in uživava z njimi. Vsak otrok prinese na svet svoj kos kruha, ki je včasih tanek, drugič pa mogoče celo s čim namazan. Ko sva se midva odločala za veliko družino, je družba obljubljala določene ugodnosti za družine s tremi ali yeč otroki, sedaj pa se finančne ugodnosti že omejujejo - po eni strani dobiš dodatek za veliko družino, po drugi strani pa ga obdavčijo. Ti naši otroci ne bodo imeli več otrok, kot je trenutno »moderno«, dokler za to ne bo nekaj naredila tudi družba,« pravita zakonca Zelič. »Družba, okolje in reklame nam dan za dnem vbijajo v glavo, da moraš imeti to in ono. Če imaš številno družino, si tega ne moreš Privoščiti. Po drugi strani pa smo srečni, ker se imamo radi. Res je treba gledati na vsak tolar in doma moraš veliko narediti sam, a v bist-
vu imamo konje in koze, poleti jih pasemo. Živimo skromno. Denar je seveda potreben, ni pa najnujnejša stvar v življenju. Dela je veliko, a to sva oba vedela. Pralni stroj pere dvakrat dnevno. Ker sedaj ni več cenejše tarife podnevi, vstajam ponoči, da dajem ponovno prat. Stroj pa je star in ropota in kali nočni mir. Seveda si pomagava, kakšen krompir olupi tudi mama, pripravi solato - vsaka pomoč je dobrodošla.
Otroci seveda opazijo, da so njihovi sovrstniki bolj bogati, dobivajo večja darila, nosijo oblačila z »znamko«. Zeličevi otroci pa so vzgojeni tako, da vedo, da vsega človek ne more imeti in da nič ne pade z neba. Za vsako stvar se je treba potruditi. Marija in Ivo otroke pripravljata na življenje: »Poštenost, delavnost in prijatelj-
do življenje. Tem otrokom se je potrebno še bolj posvetiti, jim odpreti svoje srce in jim dati vso ljubezen. Ob torkih imajo stike s svojci in takrat se posvetim tudi njim, jih postrežem...« Marija in Ivo se sprašujeta, kako je mogoče in ne moreta razumeti staršev, ki zlorabljajo svoje otroke, pa se vendar tudi to dogaja. »Ko bi se starši zavedali, kako zaradi njih trpijo otroci...«
RAJ OB NEVLJICI IN POČITNICE NA MORJU
Ljudje odhajamo poleti na počitnice na morje, v gore. Tako številna družina si tega gotovo ne more privoščiti, sem mislila, pa sta me Marija in Ivo spet presenetila! Celo poletje namreč preživijo v naravi!
»Celo leto varčujemo, da gremo
12 članska družina Zelič je srečna družina. Mnogo prijetnih trenutkov preživijo skupaj, tudi na morju.
OTROKE JE POTREBNO PRIPRAVITI NA ŽIVLJENJE
Zeličevi so srečni, saj se imajo radi.
Kako zmoreta? »Trudiva se. Veliko se pogovarjava, zakon je brušenje dveh značajev, dveh različnih ljudi. Osnova je odpuščanje in dogovarjanje. Otroci so najino veselje. Veliko se pogovarjamo, vzamemo si čas, si povemo male skrivnosti, uskladimo želje.«
Pomislim, da je težko skrbeti za tako veliko družino. Že samo pranja in likanja je ogromno, pa kuha, po drugi strani pa veliki stroški z obleko, obutvijo, šola. Otroci imajo velike želje. Imata vsaj dobri službi? »Oba sva bila zaposlena v Domu upokojencev v Kamniku. Mož, po poklicu fizioterapevt, je že nekaj let invalidsko upokojen, sama pa sem pred tremi leti ostala doma in sem poklicna rejnica. Moram povedati, da so vse moje odsotnosti v času nosečnosti v Domu upokojencev z razumevanjem sprejemali in nikdar nisem slišala žal besede! V začetku smo živeli v Kamniku, v bloku. Leta 1993 smo se preselili na Loke, kjer sem podedovala nekaj zemlje in zazidljivo parcelo z razpadajočimi poslopji. Najprej smo podrli staro hišo in postavili novo, obnovili hlev. Saj še ni končano, a počasi bo že... V hle-
Veselje na snegu.
stvo - to so osnovne smernice najine vzgoje. Otroke vzgajava za samostojno življenje - kako pa bo, to se bodo odločili sami. Otroci pomagajo pri gradnji, pri pospravljanju, v hlevu... Konje sva pripeljala k hiši prav z namenom, da otroci dobijo stik z živaljo, z naravo. Otroci morajo nekaj početi in če se dolgočasijo, lahko hitro zaidejo. Tudi v naši bližini so se že zbirali narkomani. Tega je človeka strah. Tako pa skrbijo za konje, čistijo hlev, jih osedlajo in jahajo. Imamo tudi koze, ki so pravi užitek. Nekdo uživa ob pogledu na motor, ki vzpodbuja agresivnost, naši otroci pa ob pogledu na žival, ki jih v zahvalo ponese na svojem hrbtu, daje mleko... Ko smo lani pospravljali seno, so tako hitro grabili, da jih oče z ba-lirko ni dohajal. Vzpodbujajo drug drugega in uživajo, da je vse narejeno in urejeno.
Seveda opazijo, da imajo njihovi sovrstniki več, da dobijo, kar si zaželijo, opazijo pa tudi, da so edinci osamljeni. Naši niso nikoli. So pa navajeni, da pač doma ne moreš biti vedno prvi - da si enkrat drugi, drugič peti, tretjič deseti in to sprejemajo. Prav tako nimajo velikih želja. Niso razvajeni, jejo vse od A-Ž, če komu kdaj kakšna jed ni preveč všeč, jo pač malo manj poje, a zato ni nobene hude ure. Vsi znamo ceniti dobroto. Starega kolesa smo bili bolj veseli kot nekdo drug novega. Prav tako drugih stvari. Mogoče včasih ne znamo z besedo zahvale povedati, kako smo v srcu hvaležni za vsak dar. Zvečer vedno skupaj molimo in se zahvalimo vsem dobrotnikom, pa tudi za vse preizkušnje in stiske, ki so nas nekaj novega naučile in nas obogatile. Dobijo pa otroci vedno darila ob Miklavžu, ob rojstnih dnevih, ne veliko, a je tisto, kar dobijo, toliko več vredno. Velika družina prinaša veliko srečnih trenutkov, v stiskah pa smo še bolj povezani.«
Poleg lastnih otrok sta v družino sprejela tudi štiri rejence. To lahko stori le mati, ki resnično ljubi otroke. Marija si je že od nekdaj želela biti rejnica in pred tremi leti je ostala doma. Več je s svojimi otroki, varno zavetje in prijeten dom pa z možem nudita tudi otrokom, ki so jima zaupani v rejo. »Včasih sem mislila, da so to otroci, ki so jim umrli starši, ki so ostali sami, danes pa vem, da so to otroci s težkimi travmami, zlorabami, ki težijo njihovo mla-
hajila in birme sva jim razložila, da je namen prvega obhajila, da pre-jmeš Jezusa v srce in namen birme, da prejmeš ta zakrament in botra, ki te bo spremljal v življenju. Naša Ana je ob prvem obhajilu rekla, da ni prav nič žalostna, ker ne bo dobila darila, da pa ima čisto prazno srce in bo lahko Jezusa celega sprejela. Pa jo je doma tudi čakalo darilo - uhani in rolerji, ki so ga kupili starejši otroci brez najine vednosti in so tako vse presenetili.
Kar pa se tiče zabav in raznih večdnevnih izletov, je pa tako. V šoli propagirajo socializacijo, ta pa je največja v veliki družini. Otroci se sami vzgajajo, učijo se od starejših bratov in sester in vedo, da mama ne more biti vedno poleg, da določene naloge zmore vsak sam. Do določene starosti jih starši spremljajo, potem pa morajo odgovornost sprejeti sami. Tako pa osnovnošolce pošiljamo nekam na zimovanje, na izlete, ne vemo kam, ne vemo kdo jih bo varoval, potem pa se sprašujemo, kdo jih je okužil z različnimi zabavami, takimi in drugačnimi. Prav je, da se otroci zabavajo, a mora biti kontrola in pri vsem tem tudi zdrava mera razuma.«
NEKOČ JI POVEM...
Marija in Ivo nič ne tarnata. Življenje sprejemata tako, kot je. Se pa dopolnjujeta, si pomagata. Dela je veliko, a zdravi otroci odtehtajo vse žrtve. »Ko se podaš na to pot, na ta vlak, ne moreš izstopiti. Pomembno je zaupanje. Zaupanje drug v drugega in v božjo pomoč. Enkrat smo bili v strašni stiski, tudi za vrečko čokolina nisem imela. Slučajno smo šli k maši v Kamnik in zaupno sem molila k Mariji, ji zaupala, da je moja denarnica
brez tolarja. Ko smo odhajali iz cerkve, mi je neka gospa stisnila v roko pet tisočaka. »Nekaj za vaše otroke,« je rekla. Od veselja so se mi ulile solze. »Rešeni smo, sem pomislila! Gospe sem se zahvalila, toda nekoč, ko jo spet srečam, ji bom povedala, iz kakšne stiske nas je rešila...«
Otroci so tudi glasbeno nadarjeni in štirje obiskujejo glasbeno šolo v Kamniku, kar je tudi velik strošek. »Marta, Marko in Ana se učijo igranja diatonične harmonike pri Stoparju, Andrej obiskuje pouk trobente, v jeseni pa bo šla verjetno v glasbeno šolo tudi Marija, ki si želi igrati violino. Pouk glasbene šole nam subvencionirajo, velik strošek pa so inštrumenti. Strošek je tudi prevoz, saj jih štirikrat tedensko vozimo za uro in pol v Kamnik. Sicer pa se vedno najdejo dobri ljudje, ti nam pomagajo. Pred leti nam je sosed podaril star avto, sodelujemo z Aninim skladom in se udeležujemo druženj v njegovem okviru. Doma pa večkrat zapojemo, zaigramo kakšno igrico.«
Prijetno je bilo kramljati z Marijo in Ivom Zelič, ki pravita: »Ne živimo v velikem pomanjkanju. Privoščimo si po svojih zmožnostih.« Zeličevi so srečna družina. Pri njih je doma ljubezen, razumevanje, znajo se pogovarjati. To pa je velik blagoslov! Nimajo velikih želja. Pa vendar potrebe vsakdanjega življenja zahtevajo svoje. Radi bi se priklopili na internet, prišli do zmogljivejšega računalnika, treba bo kupiti trobento in violino, prav bi jim prišel fotoaparat in druge stvari, ki se nekaterim zdijo samoumevne...
tekst: MARINKA MOŠNIK,
foto: arhiv družine ZELIC

poleti na morje. Ker nas je dvanajst, moramo na pot z dvema avtomobiloma. Imamo star osebni avto, na kredit pa sva kupila kombi, ki je trenutno najino največje finančno breme. S seboj odpeljemo vso hrano, razen kruha in sadja in vse kar potrebujemo. Strošek je le prenočišče, najamemo apartma, toda od jutra do večera smo na plaži. Odkrili smo čudovito samotno peščeno plažo v Ninu pri Zadru, kjer postavimo mrežo za odbojko, od doma peljemo deske in postavimo dolgo mizo, napravimo platneno streho, tam kuhamo, uživamo v vodi... Plitvo morje omogoča varnost za najmlajše. Lani je mož cele dneve in noči doma delal čoln, katamaran s toboganom, in z njim in na njem smo na morju uživali vsi od prvega do zadnjega. Nikoli ne hodimo na pijačo v lokale, to je za nas predrago, vse imamo s seboj.
Ko pa se vrnemo domov, smo do konca poletja v našem raju ob Nevljici v Šmartnem, kjer imamo travnik, kamor smo postavili staro kamp prikolico z baldahinom in tam preživljamo čudovite dneve veselja, sprostitve v naravi. Tam spimo, kuhamo... Mož je zajezil vodo, naredil pravi bazen, otroci čofotajo v njem, se igrajo v gozdu, igrajo nogomet na travniku, jahajo konje... Narejene imajo gugalnice po vejah, mostičke po gozdu.
Tudi midva si tam polniva akumulatorje, tam najdeva svoj mir. Pozimi se otroci dričajo po hribčku, oče jim je postavil traktorsko vlečnico, da ni potrebno vleči sank v hrib ali »štamfati« Zelo zelo pa smo veseli podarjenih smučk, čevljev, druge opreme.«
VELIKE DRUŽINE SO SREČNE
Otroci so še večinoma osnovnošolci. S puberteto se povečajo želje po zabavi. Marija in Ivo jih vzgajata z razumom in tako kot druge velike družine nikoli ne razmišljata o tem, če bosta lahko kupila stanovanje otroku, ko odraste, pač pa pravita: »Otroka je od malega potrebno pripraviti na življenje. Otroci se zavedajo, da vsega ne morejo imeti, da pa imajo tisto, kar potrebujejo. Tudi ob prejemu prvega svetega ob- Užitek na morju z doma izdelanim čolnom - katamaranom s toboganom.
Pod platneno streho na plaži tekne skuhano kosilo.
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Martin Krpan je odjahal iz Stranj...
rw a naše podjetnike smo pa Zj res kar dobro poskrbeli z razno raznimi »projekti«. Zanje skrbi agencija, razni podjetniški grozdi, mednarodni svetovalci, unipat. inženirji in mednarodni brokerji. Pa še bi lahko naštevali. Sedaj pa se jim pridružuje še projekt VEM, kar pomeni vse na enem mestu. Pa kaj še hočejo več. Tudi našemu tako opevanemu turizmu bodo, kot kaže, posijale svetlejše zvezde. Nekdo, ne ve pa se kdo, je namreč proglasil letošnje leto za leto novosti v turizmu. Samo ugibamo lahko ali je to v Evropi, Sloveniji, občini ali pa v kaki krajevni skupnosti. Omenjajo ministrstvo za gospodarstvo, Slovensko turistično organizacijo, Turistično zvezo Slovenije in še nekatere ugledne ustanove, vendar kot kažejo njihove spletne strani, tam o tem ne vedo ničesar. Tudi na spletni strani GIZ R TIM, ki naj bi bilo nekje v Žalcu, se pokaže samo logotip in nič več!Morda pa jih boste našli na neki telefonski številki na kamniški Šutni. Če jih boste, ASE namreč, ste res pravi izumitelj. Prijavljene patente s področja turizma bo, kot so zapisali v enem izmed pokrajinskih glasil, ocenjevala in nagradila z zlatimi medaljami petčlanska strokovna komisija, za katero se spet ne ve čigava je, važnoje, daje... Sicer pa, kdor vsemu temu ne verjame, naj se v Tunjicah udeleži inovatorske delavnice za razvijanje novosti v turizmu, kjer bo tudi šef gaja Drago razložil svoje izume na področju
žive vode, ali pa delavnico inovativnih novosti v Snoviku, kjer bodo Tuhinjci povedali, kako se poceni ogreva termalna voda in še kaj...
Da ne boste kar naprej jamrali, da se na področju turizma pri nas nič ne dogaja...
o smo že ravno pri izumih in inovacijah, bi bilo morda prav, če bi naši izumitelji poskrbeli, denimo, da bi se jekleni količek z »obvezno smerjo« sredi križišča pri Korobaču potem, ko je povožen (in to se dogaja tedensko), kar sam ponovno dvignil. Tako bi lahko komunali ali pa občini prihranili marsikateri tolar za ponovno postavitev.
Ali pa naj slavni projektanti ali izvajalci nedavno preurejenega križišča preučijo varianto s pravokotnim priključkom Kranjske na Ljubljansko, ko sojo menda obljubljali. Sedaj se »Kranjčanom« ponuja, podobno kot prej, vožnja v »zadrgo«, katere žrtev pa je najpogosteje omenjeni količek...
eprav je pihal mrzel veter Cj in ni bilo za letošnjega pusta, ki naj bi bil nekak znanilec pomladi, nobene prave vročine, so za vsaj nekaj pustnega razpoloženja na pustni torek poskrbele najmlajše maškarce, ki pa jih je v sprevodu od Glavnega trga do športne dvorane čuvalo vse rumeno varnostnikov in še reševalni kombi za povrh. Tako tudi edina pustna prireditev v mestu pod planinami postaja vse
dražja (morda upravičeno, tudi zaradi hudih dogodkov v medvoški Lipi?). Ali pa gremo sedaj le malo preveč v drugo skrajnost...
Maškare pa so pohvalile naše Občinarje, ki so jim na pustni dan dovolili prost vstop na občino, medtem, ko so jim banke in pošta vstop prepovedale. Oboji že vedo zakaj...?
o je pred tremi desetletji ugledni notranjsko kamniški slikar Lojze Perko v telovadnici stranjske šole na gradbenem odru pod stropom ustvarjal veliko fresko Martina Krpana s Svete Trojice, ki se pred Dunajem s kijem in mesarico bori z Brdavsom, si ni mislil, da se bo moral v samostojni Sloveniji za vedno umakniti iz šole.
Tisti, ki smo takrat spremljali nastajanje te njegove, po obsegu največje stvaritve, smo čutili s kakšnim zanosom in ognjem v očeh jo je ustvarjal. Saj je navsezadnje pod Kamniškimi planinami kotNotra-njec (rojen v Starem trgu pri Ložu) postavil na ogled Levstikovega junaškega in neustrašnega Notranjca izpod obronkov Javornikov nad Cerkniškem jezerom. Zdaj je, kar je, škoda, da bo s Krpanom zaradi prenove šole in zaradi. nekaj več potrebnih cekinov, ki jih ni bilo mogoče najti, odšel v pozabo tudi spomin na Perkovo veliko stvaritev pod Kamniškimi planinami, kjer je slikar preživel velik del svojega bogatega življenja...
T^ot kaže, si dvojni ali celo -*V troedini direktor slavnega Souvanovega parka in še slavnejšega Golf Arboretuma zasluži najvišjo občinsko medaljo. Če bi vsi, tudi naši Občinarji, znali tako dobro vnovčiti luknje ali jamice, kot jim pravijo v Volčjem Potoku, denimo na cestah, kot jih zna ta direktor, potem se za nam občinsko malho ne bi bilo treba bati. Za najem devetih lukenj, pardon, jamic, na golf igrišču namreč izstavi letni račun »novemu ljubljanskemu bankirju« v višini 38 milijončkov slovenskih tolarjev, torej več kot štiri milijončke za luknjo. Vendar, kot kaže, je to zanj drobiž, saj novinarju ni znal na pamet povedati, koliko poka-sira za te jamice. Ker. se zdi celo ljubljanskim bankirjem ta cena previsoka, menda zdaj nameravajo svoj delež v Golf Arboretumu, ki baje tone v rdečih številkah, prodati kar naši največji zavarovalnici, kjer pa menda denar ne bo problem, saj ga bomo zbrali zavarovanci. Ko bi se nekdanjim lastnikom volčje-potoških gmajn le sanjalo o tem, kakšni denarji se bodo obračali med Volčjim Potokom in Rudnikom, jih gotovo ne bi tako zlahka prodali. Ne vedo vsi, kaj je biznis, zanj so posvečeni samo nekateri. Taki lahko tudi iz izgube kujejo dobiček. Če bi le naš občinski Žakelj imel kaj od tega...
KRIŠTOFOV PEPE II.
Divja odlagališča
V časopisu Delo je bil 26.11.2005 objavljen članek, da je Ribiške zveza Slovenije z ribiškimi družinami končala popis onesnaževalcev na 330 kilometrih devetih slovenskih rek in potokov. Ugotovila je kar 906 točk onesnaževanja. Kljub temu, da Zeleni Kamnika ne vemo, ali so vestni ribiči popisali tudi onesnažene točke od izvira do izliva Kamniške Bistrice, smo se odločili, da krajane Kamnika v prvi vrsti seznanimo o nekaterih divjih odlagališčih na brežinah vodotokov in v posameznih krajih. Menimo, da je potrebno javno pohvaliti vodstvo, mentorje in učence Osnovne šole Preserje pri Radomljah, ker so pokazali, da se zavedajo nevarnosti odpadkov, ki so odvrženi ob vodotokih ali kjer koli drugje. V letu 2005 so po skupinah popisali odlagališča in izdelali zloženke, ki bi prebivalce opozorile na stanje onesnaženosti.
Za lažje razumevanje v odnosu na uvodni stavek smo Zeleni Kamnika popisana odlagališča razdelili v dve skupini in sicer:
Prva skupina:
Škrjančevo - dve odlagališči v bližini potoka Mlinščica in volumen 210 m3, Homec na levem bregu Kamniške Bistrice - tri odlagališča in volumen 3004 m3, Možice - štiri odlagališča ob Kamniški Bistrici in volumen 505,35 m3, Šmarca - deset odlagališč ob Kamniški Bistrici in volumen 18,68 m3.
Druga skupina:
Radomlje - štiri odlagališča in volumen 413,4 m3, Preserje - dve odlagališči in volumen 235 m3, Rova - tri odlagališča in volumen 10250 m3, Kolovec, Dolenje in Žice - tri odlagališča in volumen 3200,75 m3, Rudnik, Hudo- šest odlagališč in volumen 2004,5 m3, Volčji Potok - eno odlagališče in volumen 24 m3.
Obe skupini skupaj obsegata štirideset odlagališč z volumnom 19.865,68 m3.
Zeleni Kamnika smo se že zavzemali za odkrivanje ostalih divjih odlagališč in sproti obveščali odgovorne na občini Kamnik, ki so jih nemudoma odstranili, zato bomo z odkrivanjem še bolj intenzivno nadaljevali. Težave so v tem, da neodgovorni posamezniki povzročajo onesnaževanje podtalnice in seveda prelepe pokrajine kamniškega območja. Zelo neodgovorno je tudi, da povzročitelji na nekaterih travniških jasah odvržene odpadke enostavno pokrijejo z zemljo, kamor posejejo travo, s katero krmijo živino, ali pa na zasutem mestu pridelujejo razna živila. Tako kot na travniških jasah, v gramoznicah in gozdovih je veliko divjih odlagališč z nevarnimi odpadki, kot so akumulatorji, pnevmatike, strešne kritine (salonitke), ki vsebujejo azbest, razne rjaveče kovine, asfalt, plastenke ipd.
Na sprejeto zakonodajo v Sloveniji nimamo nikakršnih pripomb, nismo pa zadovoljni z izvajanjem predpisov, ker odgovorne institucije ne opravijo svojega dela tako kot bi morale. Vlada RS je sicer sprejela uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov na okolje, s katero se v slovenski pravni red prenašajo zahteve direktive Evropskega Parlamenta in Sveta. To pa ni dovolj, če so nekatere javne službe preveč statične in ob prijavi sploh ne ukrepajo ali pa ščitijo posamezne onesnaževalce.
Ko okoljevarstveno osveščen državljan Slovenije prebere pismo štirih prizadetih intelektualcev, med katerimi je tudi dr. medicine, ki zastopajo 500 podpisov ogroženih državljanov, da družba Acroni Jesenice zastruplja zrak, vodo, prst in celotno biosfero (kar pomeni tudi ljudi v svoji bližnji in daljni okolici ter seveda svoje delavce), si lahko sam predstavlja, kaj pomenita dobra zakonodaja in obveznost iz Ki-otskega protokola h konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, ki zadeva Slovenijo. Zanimivo je tudi spremljati podatke, kateri
onesnaževalci pridobijo certifikat ISO 14001, ki jih obvezuje odgovornemu odnosu do okolja, ne glede na odpadke ali onesnaževanje zraka.
Vprašanje je, ali bodo vsi onesnaževalci, ki so zavezani k opravljanju obratovalnega monitoringa, izpolnjevali Program prilagajanja za pridobitev okoljevarstvenega (IPPC) dovoljenja. To pomeni, da mora kandidat za pridobitev omenjenega dovoljenja izpolnjevati vse mednarodne okoljevarstvene kriterije.
Zeleni Slovenije - OO Kamnik Daniel Kovačič
Da ne bomo o našem kamniškem Planinskem društvu govorili samo pohvalno, naj opišem nedavni neljubi dogodek, ki sega tudi čez naše, kamniške meje. Na oglasni deski PD na Šutni se je lepo in na daleč videlo obvestilo o zanimivem predavanju planinske kolegice Marinke Koželj iz Ljubljane, 8. februarja, o pohodu na tri visoke vrhove Skandinavije in na Nordcap.
Odziv je bil velik, kljub mrazu se je zbralo ob napovedani uri kar dvajset udeležencev - članov PD Kamnik, vendar so bila po polurnem čakanju vhodna vrata, žal, še vedno zaprta. Prezeblim planincem tudi po dveh poskusih iskanja ključa ta ni bil dosegljiv. Še dobro, da nam je priskočil na pomoč gospod Klavdij Koderman, tako da smo predavanje vsemu navkljub le imeli v sobi gostinskega lokala Pri Korobaču. Hvala vam, g. Koderman.
Še kako drži rek: Ni vse zlato, kar se sveti!
V imenu skupine: razočarana planinka, članica Planinskega društva Kamnik
ZBOJI
Vabimo Vas na javno tribuno, ki bo v sredo, 22. marca, ob 19. uri v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku, na temo VIZIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA in predstavitev idejnega projekta ZAHODNE OBVOZNICE
Za Kamnik gre!
Pogled na sprejeti proračun iz prve klopi
Za nami je zadnji proračun tega mandata in v LDS smo se tudi tokrat zavedali, da je precejšnja odgovornost za njegovo sprejetje na nas, kot največji skupini v občinskem svetu, zato smo k temu pristopili z odgovornostjo in resnostjo.
Ne gre spregledati dejstva, da je proračun najpomembnejši občinski dokument v posameznem letu in da ga lahko pripravi in predlaga le župan. V Kamniku ni koalicije, zato je odgovornost župana še toliko večja, da prevzame pobudo in proračun uskladi na podlagi konstruktivnega dialoga z vsemi političnimi in civilnimi skupinami.
Naše mnenje je, da je proračun z vidika posameznih projektov in kratkoročno gledano dober, dolgoročno pa meglen. Nismo zadovoljni z načrtovanjem projektov in pridobivanjem proračunskih prihodkov. Pri posameznih projektih pogrešamo jasno časovno, finančno in vsebinsko konstrukcijo, pri čemer bi bilo treba izbrati prednostne projekte, s tem pa bi odgovorni prevzeli tudi jasno zavezo.
Dober primer je bil proračun za leto 2005, ko je član LDS Zvone Cvek vztrajal, da se pred sprejetjem proračuna obravnava proračunske teze, na podlagi česar je potekalo dolgotrajno, vendar uspešno usklajevanje vseh svetniških skupin in župana. Proračun je bil sicer sprejet v rekordnem času, vendar nismo mogli uveljaviti predloga dveletnega proračuna, kar bi povečalo stabilnost vlaganj ter zavezalo župana k dolgoročnem načrtovanju, kar je zdaj uveljavljeno le na področju šolstva.
Šibkost župana in občinske uprave pri načrtovanju novih proračunskih prihodkov
Vsi se zavedamo, da sistem financiranja občine le na podlagi prodaje občinskih zemljišč dolgoročno ni sprejemljiv. Zato smo predlagali, da se v proračunu namenijo sredstva za pripravo projektov za sodelovanje v evropskih finančnih virih v obdobju 2007 - 2013, ko v Sloveniji pričakujemo vrsto finančnih virov, ki bodo omogočali uresničitev javnih naložb. Vzporedno s pripravo na črpanje je treba zagotoviti tudi ustrezne strokovnjake, ki bi sistematično pristopili k črpanju teh sredstev v povezavi s proračunskimi projekti. Finančne vire je mogoče uporabiti za razvoj človeških virov, javne infrastrukture, turizma, za čezmejno in teritorialno sodelovanje in podobno. Na naše razočaranje je župan ta predlog zavrnil, vendar pa je del sredstev le namenil za sofinanciranje projekta za izgradnjo novega povezovalnega mostu med Ljubljansko cesto in kamniško »obvoznico«.
V	nadaljevanju bom na kratko predstavil nekatere projekte, ki smo jih podprli, predlagali ali v zadnji fazi sprejemanja proračuna uvrstili v letošnji proračun.
Na področju šolstva, športa, prostega časa, društev ...
Z dopolnilom na proračun smo zagotovil) dodatnih 40 milijonov SIT, ki bodo omogočili, da se bo gradnja OŠ Stranje namesto v letu 2007 dokončala že letos. Predlagali in podprli smo župana pri zagotavljanju sredstev za pričetek gradnje novega vrtca, ki bo svoja vrata odprl najpozneje prihodnje leto. Zaleglo je, da smo decembra zahtevali umik letnega programa športa, ki je športu namenil le 88 milijonov. S tem smo župana opozorili, da tak odnos do športa ni sprejemljiv. Po dogovorih so se ta sredstva povečala na 144 mio SIT in so vsaj primerljiva lanskim. V LDS si bomo še naprej prizadevali, da se bodo vlaganja v športno infrastrukturo določila na podlagi sprejetega prednostnega plana.
V	nadaljevanju smo z dopolnili povišali sredstva za mladinsko dejavnost, informacijsko tehnologijo ter opremo in učila za osnovne šole, ureditev in vzdrževanje otroških igrišč, nabavo vozil za protipožarno dejavnost ipd. Uspelo nam je uveljaviti nove proračunske projekte, kot npr. gozdna učna pot za potrebe OŠ v Kamniku in sredstva za dejavnost društva generala Maistra. Podprli pa smo tudi določena obnovitvena dela na vseh osnovnih šolah.
Na področju prometa se počasi premika
Letos se bo začela izgradnja dodatnih pasov na kamniški »obvoznici« ter vsi potrebni postopki ter gradnja dodatnega pasu na Ljubljanski cesti. V LDS smo podprli rekonstrukcijo nekaterih ulic, cest, pločnikov, križišč (kot je na primer pri KIK-u), avtobusnih postajališč itd.. Spremljamo pa tudi začrtane ukrepe iz leta 2005 pri urejanju mirujočega prometa.
Zupan je sprejel naš predlog in ustanovil strokovno mešano skupino, ki mora pregledati obstoječo dokumentacijo ter na podlagi razprave podati oceno možnosti za pričetek vseh potrebnih postopkov glede izgradnje nove zahodne obvoznice.
Čas je za resen pristop k turizmu
Navkljub našemu prizadevanju občinski svet ni sprejel strategije razvoja turizma. V LDS smo še vedno prepričani, da je omenjeni dokument ključnega pomena za Kamnik. Zato smo predlagali, da Odbor za turizem in podjetništvo v sodelovanju z večino predstavnikov političnih strank pripravi dopolnitve strategije. V strategiji se mora opredeliti vizija razvoja turizma, omogočiti projektno povezovanje turizma, kulture, športa in rekreacijskih dejavnosti in nadgraditi SWOT analiza.
V	LDS, kljub povišanju proračunskih sredstev za pospeševanje turizma v občini, menimo, da občinsko vodstvo s svojim okornim delovanjem postaja moteči dejavnik pri vzpostavljanju pogojev za razvoj turizma. Zaostajati smo začeli že za potrebami, ki jih izkazujejo hitro se razvijajoče turistične destinacije v občini.
Vzpostaviti pogoje za delovanje gospodarstva v Kamniku
Naša želja še vedno ostaja ustanovitev vsaj dveh podjetniških con, za kateri pa v tej občinski ekipi še ni zadosti posluha. Podpora občine pri ustanavljanju podjetniške cone je ključna za razvoj podjetništva v občini. Po drugi strani pa cona posredno bogati občino z ekonomsko močjo, omogoča ustanovitev in razvoj domačih podjetij, pomaga odpirati nova delovna mesta, vzpodbuja podjetniško pobudo in podjetniški duh lokalnega prebivalstva, na dolgi rok pa lahko preprečuje »beg možganov« in povečuje prepoznavnost Kamnika. Pri zavzemanju za oblikovanje industrijskih con v našem mestu LDS spoštuje načelo, da se morajo v coni razvijati izključno tista podjetja, ki imajo okolju prijazno proizvodnjo.
Našteti so zgolj nekateri poudarki iz proračunske razprave in razmišljanja ob branju dokumenta. Proračun ni slab, vendar pa ni niti dolgoročno naravnan. Dejstvo, da občina ni zadolžena, je lahko dobra popotnica za novega župana, ki bo vsekakor imel možnost za pripravo in izvedbo svoje dolgoročne vizije razvoja občine. Verjamemo, da obstaja realna možnost, da postane župan oseba, ki bo imela podporo Liberalne demokracije Kamnik in da Kamnik dobi prepoznavno koalicijo in opozicijo. Na ta način bomo dosegli, da se viake-mu posamezniku omogoči čim boljše pogoje za delo, bivanje in kakovostno preživljanja prostega časa ter ga s tem »zadrži« v občini ali celo privabimo nove prebivalce in s tem zagotovimo tudi dobre razvojne možnosti za prihodnost.
Brane Golubovič, član občinskega sveta brane.aolubovic@lds.si
DRUŽINSKE VEZI KAMNIŠKIH GLASBENIKOV
Zanimiv vpogled v slovensko glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost prinaša nedavno izdana knjiga Družinske vezi slovenskih glasbenikov avtorice Darje Korez Korenčan. S tenkočutnim posluhom in posebnim poudarkom za glasbeno kulturo in umetnost predstavlja številne slovenske glasbene družine, v katerih se prepletajo zanimive življenjske, umetniške in glasbene vezi. In kot je zapisal dr. Franc Križnar, so takšne družine neke vrste glasbeni fenomen, ki ga slovenska glasbena umetnost ponuja enakovredno tako našemu kot tudi tujemu prostoru.
V knjigi najdemo tudi zanimive zapise o dveh priznanih kamniških glasbenih družinah - Vremšakovih in Skalarjevih. O družini Vremšak smo že večkrat pisali, tokrat predstavljamo družino Skalar, ki so jo z glasbo zaznamovali:
Maksimiljan Skalar, (1908-1997) goslar in glasbeni pedagog, Sabina Skalar, violinistka (hči Maksimiljana Skalarja), Olga Skalar Littmann, violinistka (hči Maksimiljana Skalarja), Darka Skalar, violončelistka (hči Maksimiljana Skalarja), Monika Skalar, violinistka (hči Maksimiljana Skalarja), Filomena Skalar (žena Maksimiljana in mama Darke in Monike) Anja Skalar Blažič, violinistka (hči Darke Skalar) in Simon Skalar, študent gl. pedagogike (sin Darke Skalar).
Maksimiljan Skalar, goslar, glasbeni pedagog, je izdelal več kot 230 glasbil, predvsem violin, v katere je vložil veliko truda, da so zvenele enakomerno pretanjeno v vseh legah. Fotografija je iz leta 1970.
Maksimiljan Skalar (1908-1997) je bil znan violinski pedagog in izdelovalec violin. Svojo prvo glasbeno izobrazbo je dobil v južnotirolskem mestu Meranu, kjer so njegovi starši živeli kot izseljenci. Po preselitvi staršev je nadaljeval šolanje v Beogradu in na mojstrski šoli Državnega konservatorija v Pragi, kjer je prejel tudi prvo goslarsko znanje.
Po diplomi je poučeval na glasbenih šolah po Sloveniji in bil član simfoničnih orkestrov, po upokojitvi pa se je posvetil svoji drugi, do takrat bolj skriti ljubezni - izdelovanju violin. Izdelal jih je čez dvesto, vse pa pričajo o njegovem natančnem in profesionalnem delu. Njegove violine odlikuje poln in plemenit zvok, ki je mnogokrat presenetil kupce. Za svoje delo je med drugim prejel diplomi in častni medalji v Cremoni in v Poznanju.
Maksimiljan Skalar je bil prvi, ki se je zavedal pomena malih pritiklin violine, kot so pripomoček za vodenje loka začetnikov, mostički, tapecirani podbradniki, ki so olajšali igranje marsikateremu violinistu.
Goslarstvu se je intenzivno posvečal v zadnjih dvajsetih letih življenja, nazadnje je delal v Kamniku.
Skalarjev opus zajema več kot 230 glasbil, predvsem violin, nekaj pa je tudi večjih godal. Pri izdelovanju inštrumentov se je zgledoval po italijanskih vzorih. Nenehno se je izobraževal in iskal nove in boljše postopke, s katerimi bi oplemenitil zvok svojih godal. Veliko truda je vložil v to, da je violina zvenela enakomerno Pretanjeno v vseh legah. Druga skrb je bila receptura laka.
Bilje eden redkih goslarjev, ki je izdelal vse sam, tudi t.i. črne dele, kot so sedelca, ubiralka, strunek, vijaki in podbradek. Izdeloval je celo kobilice in loke.
Družina Skalar se je po njegovi smrti zavedla, da mora njegova goslarska zapuščina ostati nedotaknjena. Ker v rodu ni goslarskih naslednikov; so velik del goslarje-vih pripomočkov in eno violino podklonili Pokrajinskemu muzeju Ptuj.
Maksimiljan Skalar seje loteval tudi restavriranja violin. Najbolj znano je njegovo restavriranje znamenite Tartinijeve violi-
ne, ki jo je izdelal Antonio Amati iz Bologne. Italijani so to violino v času vojne vzidali pod stopnišče občinske palače, kjer je v vlažnem prostoru razpadla na 36 kosov. Tako zapuščino je dobil muzej v Piranu. M. Skalar je to violino obnavljal več kot mesec dni in zdaj zveni tako kot v davnih časih, ko je G. Tartini igral nanjo v padovski baziliki in so ga prihajali poslušat ljubitelji violinske glasbe iz vse Evrope.
Sabina Skalar (roj. 1934 v Beogradu) se je začela učiti violino s petimi leti pri očetu Maksimiljanu Skalarju. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Ljubljani, violino pa jo je poučeval prof. Leon Pfeifer. Leta 1953 je odšla študirat violino k prof. Astrux na Eco-le Normal v Pariz, tri leta kasneje pa v San Francisco k prof. Naum Blinderju. Ves čas študija je prejemala štipendijo prof. dr. Antonie Brico - dirigentke iz Denverja. Med študijem se je udeleževala tekmovanj v Sarajevu, Beogradu, Bruxelesu in dobivala najvišja priznanja.
Leta 1962 se je vrnila v Jugoslavijo, kjer je imela koncerte v raznih mestih. Želela je ostati v Sloveniji, zato se je potegovala za mesto redne profesorice na Akademiji za glasbo v Ljubljani, vendar ni bila sprejeta. Vrnila se je v Ameriko, kjer je soloviolinistka v New York City Ballet. Ukvarja se tudi s poučevanjem in koncertiranjem.
Olga Skalar Littmann (roj. 1942 v Mariboru) se je začela učiti violino pri petih letih, poučeval jo je njen oče Maksimilijan Skalar. Kasneje je študirala na Akademiji za glasbo pri prof. Leonu Pfeiferju. Po končanem študiju je dobila štipendijo jugoslovanske vlade za študij na Conservatoire Ropal in Briissel pri Arthurju Grumiauxu, kjer je dobila najvišje ocene pri predmetih violina in komorna glasba.
Nato je postala koncertna mojstrica pri Wiener Barockensem-ble. Koncertirala je po vsej Evropi - tudi s Staatsorchestern v Hannovru in Hamburgu, kakor tudi z Bapreuther Festspielorchester. Leta 1975 je postala koncertna mojstrica Orchesters der Beethoven-halle Bonn, s katerim je redno koncertirala kot solistka. Ustanovila je Skalar Sextetts in sodelovala v Bonnet Ensembles, kar kaže na njeno intenzivno in zelo uspešno komorno delo.
Olga Littmann Skalar je upokojena in živi v Bonnu.
Darka Skalar (roj. 1954 v Ljubljani) je otroštvo preživela v Kopru, kjer je začela z učenjem violine. Sprva jo je učil oče, pri dvanajstih letih pa se je začela učiti violončelo. Po končani osnovni šoli je obiskovala Srednjo ekonomsko šolo na Ptuju in SGBŠ v Mariboru. Po selitvi s Ptuja v Kamnik je nadaljevala šolanje na obeh šolah v Ljubljani - violončelo pri prof. Gorazdu Grafenauerju. Nato se je
vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani in diplomirala L 1979 na oddelku godal - violončelo pri prof. Cirilu Škerjancu.
Že kot študentka je poučevala glasbo v Osnovni šoli Danile Kumar - podružnica Ježica, v Osnovni šoli Mengeš pa podaljšano bivanje in v Glasbeni šoli Kamnik nauk o glasbi in violončelo.
V	Glasbeni šoli Kamnik je zaposlena od L 1976 - v teh letih je poučevala violončelo, blokflav-to, nauk o glasbi, predšolsko glasbeno vzgojo in violino. Vodila je tudi različne komorne sestave in otroški pevski zbor.
V	šolskem letu 1981/82 je poleg rednega dela poučevala glasbo na Gimnaziji Kamnik, v šolskem L 1986/87 pa tudi na Srednji agroživilski šoli v Kamniku.
Od leta 2000 je ravnateljica Glasbene šole Kamnik, poleg tega pa tudi poučuje. Z učenci se udeležuje javnih in internih nastopov, kakor tudi državnih in mednarodnih tekmovanj.
Monika Skalar (roj. 1958 v Kopru) se je violino začela učiti pri očetu Maksimiljanu Skalarju, srednjo glasbeno šolo pa je obiskovala v Ljubljani pri prof. Cirilu Veroneku. Leta 1975 je prejela 1. nagrado na Zveznem tekmovanju glasbenih šol v Sarajevu. Leta 1976 je končala SGBS v Ljubljani in nadaljevala študij na Državni visoki šoli v Kolnu pri prof. Igorju Ozimu, kjer je .1981 diplomirala z odliko, dve leti kasneje pa končala še podiplomski študij. V času študija je na isti šoli študirala tudi komorno glasbo v razredu B. Pergamenščikova in Amadeus Quartetta. Bila je tudi članica Rheinishes Kammer Orc-hestra, s katerim je večkrat nastopila kot solistka.
Leta 1982 se je vrnila v Ljubljano kot koncertna mojstrica Simfonikov RTV Slovenija, leta 1989 je postala koncertna mojstrica-koncertantka.
Bila je tudi članica ansamblov Camerata Slovenica in Collegium Musicum, od leta 1986 pa tudi koncertna mojstrica komornega orkestra Camerata Labacensis. Od leta 1985 je prva violinistka Ljubljanskega godalnega kvarteta, s katerim so imeli poleg koncertov doma in na tujem tudi koncertni abonma v Narodnem muzeju v Ljubljani in abonma -Ljubljanski godalni kvartet v Evropi (2003-2004) v hotelu Union. Leta 1997 so prejeli Bettetovo nagrado. Izdali so tudi tri samostojne zgoščenke in večkrat nastopili solistično (kot godalni kvartet) s simfoničnim orkestrom.
V	vseh teh letih je Skalarjeva redno snemala za RTV Slovenijo, solistično pa nastopala v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Finskem, v Italiji, Franciji, Španiji, Rusiji in ZDA na dveh turnirjih s Simfoniki RTV Slovenija.
Od leta 2004 je redna profesorica za violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Njen življenjski sopotnik je so-ločelist Simfonikov RTV Slovenija Stane Demšar, njun desetletni sin Tim pa že stopa po njuni poti, saj se je leta 2003 začel učiti violino pri prof. Igorju Uloki-nu v Ljubljani. Kot zanimivost velja dodati, da je na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov v Ljubljani 15. 2.2006 prejel zlato priznanje.
Filomena Skalar (roj. 1919) je igranje violine osvojila na
Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Pozneje je to znanje prenašala na mlade rodove: v glasbeni šoli v Šentvidu je poučevala tri leta, v glasbeni šoli Ptuj pa sedem let.
Anja Skalar Blažič (roj. 1977 v Ljubljani) se je violino začela učiti s sedmimi leti pri dedku Maksimiljanu Skalarju, nato pa nadaljevala pri prof. Cirilu Veroneku in pri teti prof. Moniki Skalar. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je pri prof. Moniki Skalar leta 2001 tudi diplomirala.
Med študijem se je udeležila mojstrskih tečajev pri prof. D. Schwarzbergu, E. Cugajevi, I. Gronichu, B. Finlaysonnu, E. Pe-renyu, L. Guelbardu.
Leta 1997 je prejela 2. nagrado na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Leta 1999 je nastopila kot solistka z orkestrom Mednarodnega poletnega glasbenega tečaja v Piranu. Leta 2001 in 2003je bila članica Svetovnega orkestra Glasbene mladine, leta 2000pa članica Mediteranskega mladinskega orkestra. Leta 2002je bila koncertna mojstrica in solistka Mednarodnega mladinskega orkestra Glasbene mladine Slovenije, s
V domu Skalarjevih v Kamniku je vselej domovala glasba in pesem. Na božični večer leta 1995 so ob zvokih očetove violine prepevali hčerki Darka in Monika z možem Stanetom Demšarjem ter vnukinja Anja in vnuk Simon.
katerim so posneli tudi CD ploščo.
V letih 2001-04 je poučevala violino na Glasbeni šoli Kamnik.
Zdaj živi in koncertira v Švici, kjer končuje podiplomski študij violine in glasbene fiziologije.
Simon Skalar (roj. 1982 v Ljubljani) se je s šestimi leti začel učiti klavir pri prof. Maji Klinar Bertoncelj, kasneje pa pri prof. Andreju Goričanu. Po končani
gimnaziji v Kamniku se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer študira glasbeno pedagogiko.
Simon bi zelo rad postal dober pedagog, pa tudi tonski inženir, saj redno in z velikim veseljem snema glasbo. V Glasbeni šoli Kamnik poučuje nauk o glasbi, predšolsko glasbeno vzgojo in glasbeno pripravnico ter uspešno vodi otroški pevski zbor.
VERA MEJAČ
Maksimiljan Skalar je bil ustvarjalen in veder vse do pozne starosti. Osemdeseti rojstni dan je praznoval 13.2.1988 v prijetni družbi »svojih žensk« in prijateljev. Na sliki z ženo Filomeno ter hčerkama Darko in Moniko.
Prešernova študentska nagrada Sebastjanu Vrhovniku
Med prejemniki letošnjih eminentnih Prešernovih nagrad je tudi Kamničan! Sebastjanu Vrhovniku, ki sodi med najmlajše kamniške in slovenske pevovodje najvišje kvalitete, je Akademija za glasbo podelila študentsko Prešernovo nagrado za koncertne dosežke v študijskem letu 2004/2005.
Sebastjan Vrhovnik, rojen leta 1978, je po Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani nadaljeval študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani smer glasbena pedagogika, kjer je junija lansko leto diplomiral. Študij zborovskega dirigiranja sedaj nadaljuje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pri prof. Johannesu Prinzu.
Prav želja mentorja prof. Prinza, da Sebastjan dirigira polovico pomembnega koncerta Kammer-chor Graz v sloviti Minoritten Saal Graz, je botrovala temu, da se podelitve Prešernovih študentskih nagrad v Slovenski filharmoniji Sebastjan ni mogel osebno udeležiti. A kot pravi, je bil prav tako, oziroma po uspešno izpeljanem koncertu še bolj vesel podeljenega priznanja. »Prejetje priznanja je potrditev, da stopam po pravi glasbeni poti in je močna vzpodbuda za postavljanje novih ciljev, novih izzivov...Vsekakorpa bi na tem mestu rad poudaril, da gre velika zahvala za prejetje nagrade vsem pevcem, ki hodijo vso to glasbeno pot z menoj. Dragi pevski prijatelji - HVALA!« je v našem pogovoru strnil svoje vtise ob nedavno prejetem visokem priznanju.
Ob zahtevnem študiju v Gradcu je Sebastjanov urnik resnično napolnjen do zadnjega kotička. Ob koncih tedna prihaja v Kamnik, saj ga čakajo vaje s kar tremi zbori - Cantemusom, Učiteljskim pevskim zborom Slovenije Emil Adamič, ki se pripravlja na obeležitev 80-letnice, in Vokalno skupino Ad libitum.
Sebastjan je kot pevec, korepetitor, pianist in zborovodja sodeloval z mnogimi zborovskimi sestavi. Že zelo mlad se je izkazal kot odličen zborovodja. V njegovi obsežni zborovski dejavnosti je zapisano triletno vodenje Moškega pevskega zbora Solidarnost, vodenje Mešanega pevskega zbora Cantemus Kamnik, ki ga vodi od jeseni 2000, pa Mladinski pevski zbor RTV Slovenije, s katerim je kot gostujoči zborovodja sodeloval leta 2001 in posnel več skladb za radijski arhiv. Januarja 2003 je prevzel mesto zborovodje Učiteljskega pevskega zbora Slovenije »Emil Adamič«, v katerem pojejo učitelji vseh strok iz vse Slovenije. Dve leti je vodil vokalno skupino VOX 13, ki se je v lanskem letu preimenovala v vokalno skupino »Ad libitum«.
Z lanskim letom je Sebastjan prevzel tudi mesto zborovodja zbora Gesangsverein Hz.
Delo Sebastjana Vrhovnika pomembno prispeva h kvaliteti slovenskega zborovskega petja in zborovodstva, kar potrjujejo mnoga prejeta priznanja, med njimi naj omenimo le nekatera:
•	MEŠANI PEVSKI ZBOR CANTEMUS KAMNIK -nacionalno tekmovanje Naša pesem, Maribor/Slovenija 2001, zlata plaketa, nagrada za zbor s tretjim največjim številom točk, nagrada za najboljšega debitanta tekmovanja,
•	PETJE - 31. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov, Ljubljana 2001, srebrna plaketa, posebno priznanje žirije in organizacijskega odbora za najboljšo izvedbo obvezne pesmi,
•	MEŠANI PEVSKI ZBOR CANTEMUS KAMNIK -nacionalno tekmovanje Naša pesem, Maribor/Slovenija 2003, zlata plaketa,
•	UČITELJSKI PEVSKI ZBOR SLOVENIJE »EMIL ADAMIČ« - regijsko tekmovanje pevskih zborov,
Vrhnika 2004, zlata plaketa, posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisane od 20. stoletja do danes,
•	BRONASTO PRIZNANJE - bronasto priznanje občine Kamnik, Kamnik 2005
•	MEŠANI PEVSKI ZBOR CANTEMUS KAMNIK
mednarodno zborovsko tekmovanje, Spittal (Avstrija) 2005, četrto mesto v kategoriji folklore, drugo mesto v polifoniji, nagrada publike A ‘ za najboljši zbor tekmovanja,
•	PREŠERNOVA NAGRADA za koncerte v l$ ‘‘ študijskem letu 2004/2005 - Univerza v Ljubljani; Akademija za glasbo, 18. januar 2006 ...
Prerez koncertnega delovanja Sebastjana Vrhovnika v sezoni 2004/2005, ki je nagrajeno v Prešernovo študentsko nagrado:
•	FESTIVAL DEI CORI DEL MEDITERRANEO, MePZ Cantemus, Ercolano/Napoli 2004, koncerti na mednarodnem pevskem festivalu,
•	MEDNARODNI ZBOROVSKI TEDEN, Ljubljana 2004 - sodeloval na 1. mednarodnem zborovskem tednu mednarodnega pevskega združenja Euro-pa Cantat v Ljubljani kot asistent dirigenta Garya Gradna (ZDA/Švedska) na delavnici Zanimivo, neznano sodobno iz severa in juga,
•	DIPLOMSKI KONCERT, Mešani pevski zbor Cantemus, Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«, Ljubljana 2004,
•	KONCERT, Novo mesto 2004, Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«,
•	CANTOS DE ORACION, Španija 2005, Vokalna skupina Ad libitum, koncert,
•	SEMANA DE MUSIČA RELIGIOSA, Burgos/Špa-nija 2005, Vokalna skupina Ad libitum, koncert,
•	JORNADAS DE MUSIČA CORAL RELIGIOSA, Torrelavega/Španija 2005, Vokalna skupina Ad libitum, koncert,
•	SEMANA SANTA, Pamplona/Španija, Vokalna skupina Ad libitum, koncert,
•	VOCES DE PASION, Burgos/Španija, Vokalna skupina Ad libitum, koncert,
•	ORATORIENVVERKSTATT 2005, Graz, sodeloval kot asistent dirigenta Franza Jochuma (Avstrija) in kot predavatelj na zborovski delavnici Haydnove-ga oratorija »Jareszeiten«,
•	ZLATI ZBORI OB JUBILEJU, Ljubljana 2005, Slovenska filharmonija, MePZ Cantemus, koncert ob 60-letnici Društva slovenskih skladateljev,
•	35-letnica Obrtne zbornice Slovenije, Ljubljana 2005, Cankarjev dom, MePZ Cantemus,
•	SKLEPNI KONCERT ŠESTIH IZBRANIH ZASEDB OB 15. MEDNARODNEM DNEVU ZBOROVSKEGA PETJA, Vokalna skupina Ad libitum, Ljubljana 2005,
•	JUBILEJNI KONCERT OB 80-LETNICI UPZ SLOVENIJE »EMIL ADAMIČ«, Ljubljana 2005...
Prav gotovo pa lahko v prerez Sebastjanovega bogatega koncertnega delovanja uvrstimo tudi njegovo pevsko udeležbo v produkciji opere »Norma« V. Bellini, kjer je naslovno vlogo pela svetovno priznana koluraturna sopranistka Edita Grube-rova. Produkcijo so pripravljali oktobra lani v sloviti operni in koncertni dvorani Festspielhaus, Ba-den-Baden pod dirigentskim vodstvom Stefana Antona Recka.
Pred Sebastjanom je prav gotovo še mnogo glasbenih izzivov, s čestitkami za dosedanje uspešno delo in prejeto Prešernovo študentsko nagrado mu želimo srečno in uspešno pot!
SAŠA MEJAČ
SULAWEZI - Otok iskrivih oči in raznolike narave (III.)
Terasasta riževa polja še niso ozelenela
Četrtek, 4. novembra: V hotelski sprejemnici je pritegnila našo pozornost roža Flower Banana, ki je bila videti v vazi z listom kot umetniško izklesana. Ker je semanji dan v mestu Rantepao enkrat na teden, smo se napotili tja. Najprej smo naleteli na živinski sejem vodnih bivolov in prašičev, privezanih k bambusovim palicam, sledil je sejem rib, najrazličnejše zelenjave, tropskega sadja, kokosove in riževe moke, kave... res, prava paša za oči.
Riževa polja v terasah v času suse.
Sredi dneva smo se napotili do gorske vasice Batu Tumonga (1600 m). Hodili smo preko riževih polj, posejanih z zaobljenimi skalami - bombami iz ognjenika Ba-tutanunga, ki ga je pred davnim časom razneslo. Ker je dež zamujal že skoraj mesec dni, riževa polja še niso prav ozelenela. Ta ležijo v pobočju v terasah, z bazenčki z (za) vodo ter z redkimi drevesi. Žal je tu pokrita večina hiš - tongkonanov s pločevino namesto s preklanimi bambusovimi palicami, kar je bilo nekoč v navadi in usklajeno z naravo. Po hoji v breg smo po nekaj urah prispeli do gostišča. Tu smo se najprej odžejali z džusom iz ta-marile in poskusili pasijonke, ki rastejo ob hiši ter se okrepčali s testeninami v omaki. V tem gorskem gostišču, od koder se nudi čudovit pogled preko riževih polj do nižjega planotastega sveta Tane Toraja, dobijo gostje celo prenočišča.
Odtod smo se s kombijem odpeljali v dolino po strmi, zaradi močnih nalivov razdrapani gorski cesti do hotela To-raja-Torsina, kjer nas je po večerji presenetil orkester Bambo. Sestavljajo ga otroci iz bližnje sirotišnice.
Njen ustanovitelj in vodja je bil nemški misionar.
Po smrti je njegovo vlogo prevzel domačin Bambo, po katerem se sedaj imenuje ta nastopajoči orkester. Osirotelim otrokom Bambo pomeni očeta in mati ter učitelja. Nastopilo je dvajset mladih glasbenikov: igrali so na piščali iz bambusa, tolkli po malih bobnih in brenkali. Razveseljevali so nas s pesmimi:
Srečo nam želijo;
Mojster Jaka; Kako smo srečni, da smo se rodili tu;
Toraja marš... Zaplesala so tudi dekleta v narodni noši. Po nastopu so nam ponudili v prodajo kasete z njihovo glasbo, kajti ne prosjačijo, skušajo le zaslužiti. Ob slovesu so vsakemu izmed
nas podarili bambusovo piščal. Po njihovem odhodu smo tudi mi zapeli nekaj slovenskih pesmi, tako iz dobre volje kot za slovo, kajti naslednje jutro se je skupina desetih, ki se je podala na pot indonezijski trojček 0ava, Bali, Sulawesi), šest pa nas je nadaljevalo pot proti severnemu Sulawesiju.
Piton, krokodilje kosilo, je najpogostejša kača na Sulaweziju
Petek, 5. novembra: Iz Toraje smo pot nadaljevali večinoma po gorski cesti in skozi džunglo, kjer
rastejo znamenite svedraste palme - pravijo, da rastejo samo na Sulaweziju. Srečali smo tudi nekaj »sulaweških hipijev - ljudi ljubezni«, ki taborijo in menda kradejo orhideje, zato jih matično prebivalstvo ne mara. Cesto so
In še nekaj statistike: V To-raji, ki šteje okoli 500.000 prebivalcev, smo zvedeli, da na Sula-wesiju živijo, ženske povprečno 65 let, moški pa 63; da obstajajo trije socialno-ekonomski sloji: bogati, srednji in revni; da so slednji povečini Bugiji (bygis), ljudje okoli mest, navadno muslimani. Spoštovanje slojev izhaja iz lastništva dobrin, čeprav si Bugiji ne glede na to, kako ekonomsko uspevajo, težko pridobijo ugled. Bugijev je na Sulawe-siju okrog 3, 500.00; kar predstavlja četrtino vsega prebivalstva na otoku.
tod skozi pragozd načrtovali Danci in vodili delo na njej; pripelje do Pendole ob jezeru Poso.
Pred prihodom v džunglo smo se ustavili na zasebni plantaži s krokodili. Ob našem prihodu jih je oskrbnik ravno hranil s kosi presekanega pitona, ki je najpogostejša kača na Sulaweziju. Povedal nam je, da so prav na Sulawe-siju našli največjega pitona na svetu, dolgega 12 metrov. Opazovali smo tudi iguane, ki plavajo bliskovito hitro, le rep imajo v vodi, telo pa poševno navzgor.
Na poti skozi džunglo smo se ustavili ob slapu Kayulani, ki služi bližnjim prebivalcem za pralnico in kopalnico. Sicer pa ob tej samotni cesti nastaja vse več novih naselij. Ne glede na strma pobočja krčijo pragozd s sežiganjem in postavljajo lesene hiše na kolih, v katere se priseljujejo večinoma ljudje iz Jave, kjer prebiva na enem kvadratnem kilometru več kot tisoč prebivalcev (v Sloveniji nekaj pod 100). Priseljujejo se muslimani, in to na ozemlje, kjer živijo ljudje po veri kristjani - protestanti, kar je povzročilo pred dobrima dvema letoma verske spopade v Tenteni. Ob naseljih v pragozdu smo opazili več novih nasadov bananovca, ki tam izvrstno uspeva. Po približno devetih urah vožnje smo prispeli do jezera Poso, ob katerem smo se namestili v bungalovih hotelskega kompleksa Bundoberi. Večerne kopeli si v toplem jezeru zaradi komarjev, ki prenašajo malarijo, nismo privoščili, čeravno jih je v sušnem obdobju zanemarljivo malo. Za večerjo smo si v gostišču v mestu Pendolo privoščili obilno jed: juho s koruzo, riž z zelenjavo, piščanca z ananasom in s paradižnikovo omako, piščanca s sojino omako in banane. Ponoči smo slišali iz bližnje džungle različne glasove, iz mesta pa vsako uro muslimansko molitev.
Sobota, 6. november: Še pred zajtrkom smo se namakali v topli vodi jezera Poso. Ob bungalovih hotela je namreč čudovita plaža z mivko. Vendar smo bili edini kopalci, saj praktično tujih turistov med našim bivanjem tu ni bilo.
Jezero je dolgo 52 km, široko pa 12 km. Je kristalno čisto in privlačujoče toplo. Pravijo, da je globoko okrog 500 m. Je bogato z ribami, a kljub temu ni opaziti ribičev. J e rezervat za poznejše rodo-
I.766.400sit
7.371,06 EUR
ALI PA SAMO TRI KAVICE NA DAN
www. 107.peugeot.si
Če je 1.766.400 SIT prevelik zalogaj, da bi ga izplačali naenkrat, vam ponujamo posebno ugoden kredit, avto pa lahko odpeljete takoj, brez pologa. Vsak mesec boste za razvajanje na cesti namenili 24.121 SIT** (100,66 EUR). Preštejte vse svoje dnevne kavice... in začasno zamenjajte to razvado z novo: varno, prostorno in udobna
PEUGEOT mroroe* TOTAL
UŽITEK V DOVRŠENOSTI.
107 | Poraba - kombiniran način vožnje: 4,1 - 4,6 I/100 km. Emisija COj: 109 g/km.
*I07 Basic (3v)
**Bank Austria Credrtanstalt d.d.. tolarski kredit z valutno klavzulo v CHF: 1.766.400 SIT na 7 let 100% kredit (brez pologa). Obrok 24.121 SIT, EOM: 538%. EOM predstavlja skupne stroške kredita izražene kot letni odstotek odobrenega kredita in vključuje stroške obdelave kreditnega zahtevka, stroške zavarovanja in predvidene stroške obresti. EOM se spremeni, če se spremeni katerikoli izmed elementov, vključenih v obračun EOM-|a. Izračun je informativen in upošteva pogoje, veljavne na dan 27.1.2006. Ponudba velja pri nakupu novega Peugeota 107 do IS.aprila 2006.
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68
Orkester Bambo sestavljajo otroci iz sirotišnice, ki so igrali na piščali iz bambusa, tolkli po malih bobnih, brenkali in prepevali.
ve. Do botaničnega vrta orhidej Bancea, oddaljenega okoli 30 km, smo se odpeljali z leseno barkačo, ki je z dvema pripetima debloma ob strani (za ravnotežje) suvereno vrezovala gladko površino jezera. Sicer pa pravijo, da se zna jezero ob vetru razhuditi in gnati tudi visoke valove.
Pred vhodom v botanični vrt
nas je pozdravil oskrbnik - samotar. Je zanimiv mož, ki piše pesmi, jih uglasbi, brenka na kitaro, ki jo je sam naredil, rad tudi poje. Rekel je, da je včasih veliko kadil in bil nervozen, sedaj ne kadi več in je tu srečen. Razkazal nam je botanični vrt, ki pa je precej zapuščen. Zaradi suše smo videli v njem le redke orhideje. V polnem razcvetu so le, če je dovolj dežja v
oktobru, v decembru in v marcu. V botaničnem vrtu rastejo tudi drevesa nageljnovih žbic - poznane dišave. Ogibati pa smo se morali rdečih mravelj, ki so v tropskih gozdovih precej napadalne, njihov pik pa pekoč. Pred odhodom s tega »nebeškega« kraja, smo v kristalno čistem in toplem jezeru malo zaplavali, da smo se
ohladili in se znebili znoja.
Z barkačo smo se odpeljali do znanih džungelskih slapov Salu-opa. Po spolzkem in slabo vzdrževani poti smo do slapov bolj plezati kot hoditi. Ko pa smo vstopiti v njegovo kristalno čisto in svežo vodo, ki žubori v menjajočih se slapovih 30 m visoko in se umiri šele v tolmunih, smo zadihati v nov svet. Od veselja smo čofotati v prijetni sve-
ži vodi kot otroci v enem od večjih tolmunov. Okretnejši so splezali po grobih vulkanskih zaobljenih skalah skoraj do vrha.
Ob povratku smo se ustavili ob vznožju v manjšem lokalu, kjer smo si naročili juho z rezanci, za podkrepitev pa še čilije, nismo pa pozabili niti na kavo in čaj. Za popotnico smo kupili tudi nekaj trdo kuhanih kurjih jajc. Domačini so izredno prijazni in nevsiljivi, karkoli kupiš, za vse se smehljaje zahvaljujejo. Imeli smo občutek, da jim redki turisti popestrijo dan in jih razveselijo. V potok ob lokalu priteka voda iz slapov Saluopa, v njem delavci namakajo palice lesa ratan in ga uporabljajo kot nadomestek bambusa. Iz ratana je večina izdelkov, ki jih v Sloveniji kupujemo kot izdelke iz bambusa.
Pot smo nadaljevali do Tente-ne, kjer smo se namestili v bungalovih manjšega hotela Victory Tentena, polepšanega z lepo urejenim cvetličnim parkom. Zaradi varnosti je ograjen z visoko, zidano ograjo. Cena v takšnem, bolj preprostem hotelu, znaša za dvoposteljno sobo od 16 do 20 tisoč indonezijskih rupij, kar pomeni 3 do 4 ameriške dolarje.
(se nadaljuje)
Dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik
Krokodilu še posebej tekne piton.
O
Dvojno označevanje
S 1. marcem tarifa NLB v tolarjih in evrih
Predvideni datum uvedbe evra v Sloveniji, tj. 1.1. 2007, je vse bližje, zato so tudi priprave na prevzem evra v polnem teku. S 1. marcem 2006 je pričel veljati zakon o dvojnem označevanju cen, ki je vnesel določene spremembe tudi v prikaz bančne tarife, torej so prve spremembe, ki jih prinaša uvedba evra, vidne tudi za naše stranke. Cene so pretvorjene v evro po centralnem paritetnem tečaju, in sicer 1 € = 239,640 SIT.
»Dvojno označevanje cen je zelo pomembno za pripravo naših strank na prevzem evra, saj jim bo pomagalo, da se navadijo na izražanje vrednosti v novem denarju. Temeljni namen informativnega dvojnega in dvojnega označevanja cen je, da bi se prav vsi lahko pravočasno pripravili na novo valuto, in da bi bila zagotovljena primerljivost ter transparentnost cen. Ker se zavedamo, da bo dvojno označevanje sprožilo tudi vrsto vprašanj pri naših strankah, smo zanje pripravili sklop aktualnih vprašanj in odgovorov, ki jih lahko najdejo na portalu fwww.nlb.sil«. je povedal vodja Projekta Evro v NLB, Savo Dinjaški.
Objava tarife v NLB poteka skladno z dosedanjo prakso. Ustrezno je prilagojen obstoječi promocijski material, s čimer skrbimo za celovito obveščenost in seznanjenost naših strank tako v slovenskih tolarjih kot tudi v evrih. Ustrezno dopolnjene so tudi informacije na spletnem por-
talu, mogoči so tudi izračuni varčevanj oz. posojil tako v tolarjih kot v evrih. Kasneje, predvidoma ob fiksaciji tečaja, pa bomo v NLB pričeli z dvojnim prikazom začetnih in končnih stanj na izpiskih, ki jih naše stranke redno prejemajo vsak mesec.
Sicer pa je skladno z zakonom dvojno označevanje cen razdeljeno na dve obdobji:
-	Obvezno obdobje informativnega dvojnega označevanja cen, ki se je pričelo 1. marca 2006 in se bo končalo na dan določitve nepreklicnega tečaja zamenjave, temu obdobju bo sledilo
-	Obdobje dvojnega označevanja cen, ki se bo končalo šest mesecev po uvedbi evra.
Pravila zaokroževanja so oz. bodo ves čas enaka, ne glede na to, po katerem tečaju bo potekalo preračunavanje cen, in sicer se pri zaokroževanju denarni zneski zaokrožajo navzgor ali navzdol na najbližji cent: če je število tretjega decimalnega mesta manjše od pet, se znesek v evrih zaokroži navzdol: (npr. 10,784 EUR postane 10,78 EUR), če pa je število tretjega decimalnega mesta pet ali več, se znesek v evrih zaokroži navzgor (npr. 10,785 EUR postane 10,79 EUR).
Prepričani smo, da bomo z dvojim označevanjem tarife našim strankam olajšali prehod na evro in jim že sedaj omogočili postopno navajanje na nove, evrske, vrednosti.
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Gorenjska in Kamnik Ljubljanska 45,1241 Kamnik Tel: 01/8318-300, 01/8318-500.
Zimo smo preganjali tudi v Šmarci. Člani Kulturnega društva smo v soboto, 25. februarja, pripravili otroško pustno rajanje. Zabavnim igram in plesu so se priključili tudi nekateri starši,
ki so s seboj pripeljali svoje malčke. Dvorana Kulturnega doma, ki je bila polna čudovitih princesk, kraljev, muckov, žabic, vitezov, čarovnic, piratov, kavbojcev in Indijancev, nam je tokrat pri-
šla zelo prav, saj je bilo vreme zunaj precej »kislo«. Kislost smo popravili s slastnimi krofi, ki so izginjali v majčkenih in malo večjih trebuščkih.
S krofi ali bobi, pečenko in drugimi dobrotami smo se sladkali vse do pepelnične srede, ko se je začel post. Sicer pa velja rek, da »tisti, ki se za pusta ne naje, bo vse leto lačen«. Tako kot je zapisano tudi v znani koroški ljudski pesmi:
Hopsasa, drajsasa, pustna nedelja,
lan ’ sem bil krofov sit, letos p a želj a...
TINA TONIN
PUSTU NI USPELO PREGNATI ZIME
Gusar si je privoščil pustni krof.
Razposajene maškare.
Otroci so nad krofi zelo navdušeni, nad ze ljem pa ne preveč...
Piki Nogavički sta utrujeni po napornem rajanju.
Na rajanju je zacvetela prva pomladna rožica.
Kot že nekaj let doslej seje Pust po zaslugi Mladinskega centra Kamnik pod vodstvom prizadevne Helene Sterle tudi letos na pustni torek sprehodil po Kamniku. Na Glavnem trgu se mu je pridružila pisana paleta likov iz vsakdanjega in pravljičnega življenja, iz davnine do izredno aktualnih kokoši, borcev za Darfur ... Najpogosteje smo opazili indijance, klovne, Pike Nogavičke, princeske, pa mačke in miške...
V športni hali, kjer se je končal sprevod, so se maske zavrtele ob glasbi in programu, ki ga je pripravilo Kulturno društvo dr. Franceta Steleta iz Tunjic. Veselja in smeha ni manjkalo. Vsaj enkrat v letu ne!
VERA MEJAČ
Kot vsako leto, je bilo tudi letos na pustno soboto in pustni torek veselo mar-Konec meseca januarja smo se že vneto pripravljali na pustova- sikje po občini. Pustno sobotno dopoldne so predvsem male maškarce preži-nje. Na delavnici smo izdelali veliko izvirnih mask iz papirja, po- vele v Mercator centru Kamnik, kjer so zanje in njihove spremljevalce v so-magali pa smo si tudi s filcem, tempera barvicami in bleščicami, delovanju s TlC-em in Kulturnim društvom dr. Franceta Steleta pripravili
:—	.. .	---- prijetno zabavno prireditev. Pre-
pletala seje glasba, petje, pesmi o
Na pustno soboto prvi rojstni dan rr&fpiSTŠu «
trgovine Spar V Kamniku	vanje za najboljšo, najstarejšo in
A	najmlajso masko.
V trgovini Spar v Kamniku so na pustno soboto, 25. februarja, praznovali prvo obletnico odprtja. Praznovanje z zvestimi kupci in obiskovalci je spremljala za-
bavna prireditev z ansamblom Šum, nagradnimi igrami, pokušinami jedi in pijač ter prava okusna rojstnodnevna torta. Ker je bilo praznovanje ravno na pustno
Ob prvi obletnici seje Spar Kamnik na pustno soboto kupcem zahvalil z donacijo Osnovni šoli Marije Vera. Darilo, TV sprejemnik in DVD predvajalnik, je v Ipremstvu maškar ravnateljici Violeti Vodlan (na desni) izročila Marjana Žnidaršič, poslovodja kamniškega Špara.
soboto, seveda niso manjkale »maškarce«, tiste najbolj zanimive in izvirne so bile tudi nagrajene. V Šparu pa niso pozabili niti na dobrodelnost, ki so jo domačemu okolju namenili že ob odprtju supermarketa. Za zaupanje in povezanost z lokalnim okoljem so se v Šparu zahvalili z donacijo, ki so jo namenili Osnovni šoli Marije Vera Kamnik. Podarili so jim TV sprejemnik in DVD predvajalnik, ki bo učencem v veliko pomoč pri nabiranju novih znanj. Vzgojno varstvenemu zavodu Antona Medveda v Kamniku pa je zajček SPARKV, maskota Špara, že pred tem podaril paket izdelkov za risanje. Risbice, ki so jih otroci ustvarili z novimi barvami in risalnimi pripomočki, krasijo supermarket, ki je tako prijetnejši obiskovalcem in zaposlenim.
VERA MEJAČ
V Golicah je bilo letos veliko maškar, med njimi tudi tradicionalna ohcet. S seboj so imeli vse, od župnika do kuharja. Po hišah so vabili na ohcet in delili hrenovke, ki so jih kuhali v kotlu na vozu.
MARINKA MOSNIK
AKCIJA »OPUSTI KAJENJE IN ZMAGAJ« -PRILOŽNOST ZA KADILCE
Slovenija se redno pridružuje mednarodni akciji »Opusti kajenje in zmagaj«, ki poteka vsako drugo leto v spomladanskem času in letos je zopet med nami. Izžrebanci so deležni bogatih mednarodnih nagrad, razdeljenih je tudi nekaj lepih slovenskih nagrad. Prijavi se lahko vsak kadilec, ki v mesecu maju ne bo kadil.
V Zdravstvenem domu Kamnik v okviru preventivnega programa CINDI v mesecu aprilu načrtujemo delavnico »Da, opuščam kajenje«, ki je lahko pomoč kadilcem pri vključitvi v mednarodno akcijo. Delavnica »Da, opuščam kajenje« bo predvidoma potekala vsako sredo, pet tednov zaporedoma, zadnje srečanje pa bo 14 dni po petem srečanju. Prvi dve srečanji sta priprava na prenehanje kajenja, na
tretjem srečanju pa udeleženci prekinejo kajenje. Ostala tri srečanja udeležencem pomagajo vztrajati pri nekajenju, urejanju prehrane in premagovanju stresa. V delavnico »Da, opuščam kajenje« se lahko prijavite pri izbranem zdravniku ali pa kar pokličete po telefonu 0183186 35 sestro Mileno Cerar.
Morda že dalj časa gojite željo po prenehanju kajenja, pa odlagate ta korak. Izkoristite priložnost in ne odlašajte več. Tudi če ne boste deležni katere od nagrad akcije »Opusti kajenje in zmagaj«, zagotovo ne izostane največja nagrada opustitve kajenja - boljše zdravje in počutje, večja samozavest in seveda velik prihranek denarja.
MILENA CERAR, dipl.m.s.
ZD Dr. Julija Polca Kamnik
REJA DROBNICE POD KAMNIŠKIMI PLANINAMI
Reja drobnice je bila pred mnogimi desetletji pomembna kmetijska dejavnost, saj so naše naravne danosti kot ustvarjene za pašo ovc in koz. Tudi na Kamniškem lepa okolica, ki je vabljiva za turiste, okoliškim kmetom ne nudi lahkega življenja, zato ni čudno, da tudi tu kmetije počasi umirajo.
Ponovno zanimanje za rejo drobnice, katere število se je v Sloveniji v zadnjih letih skoraj početverilo, prinaša upanje tudi v kamniške hribovite zaselke. Vedno več kmetov se odloča za rejo ovc in koz in leta 2001 so začutili željo po medse-
MED - sladki pridelek iz čebeljega panja
Med, ta sladki pridelek iz čebeljega panja, se uporablja že od nekdaj, tisočletja dolgo je bil edino sladilo, hkrati pa je veljal za vsestranski in čudežni lek za najrazličnejše bolezni in težave. To je edino živilo, ki ohrani svoje lastnosti brez dodatkov konzervansov.
Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo živalskega izvora. Medo-nosne čebele ga proizvajajo iz različnih virov. Vir cvetličnega medu je cvetlični nektar ali drugi izločki živih rastlinskih delov, vir maninega (gozdnega) medu pa je mana. Listne uši, kaparji in škržati izločajo mano kot neporabljeni del rastlinskega soka.
Nektar je raztopina predvsem sladkorja v vodi. Poleg tega pa v majhnih količinah vsebuje tudi rudninske snovi, eterična olja, organske kisline in zrnca cvetnega prahu. Poglavitna sestavina mane so različni sladkorji, vsebuje pa tudi nekaj aminokislin, vitaminov in za razliko od nektarja precej več rudninskih snovi, zaradi česar so manini medovi temnejše barve.
Tako nektar kot mana vsebujeta sestavljene sladkorje, čebele pa iz svojih žlez dodajo encime, ki te sladkorje razcepijo na enostavne. Glavna sladkorja medu sta glukoza in fruktoza, ki preideta direktno v kri in s tem poskrbita za hiter vir energije, zato je tudi med boljši vir energije kot navadni sladkor in velja za splošno poživilo. Ker sta osnovni surovini precej tekoči, saj vsebujeta od 28 do 97 % vode, in kot takšni neprimerni za skladiščenje, čebele osnovno surovino zgostijo, tako da zrel med vsebuje največ 20 % vode, bolj kakovosten pa še nekaj odstotkov manj. Zrel med čebele shranjujejo v pokritih celicah satja.
Zrel med je razmeroma koncentrirana vodna raztopina predvsem treh vrst sladkorja: grozdnega (tj. glukoze), sadnega (tj. fruktoze) in trstnega ali pesnega (tj. saharoze), ki jih lahko spremljajo še drugi sladkorji, poleg njih pa tudi številne druge sestavine, npr. beljakovine, aminokisline, encimi, vitamini, rudninske in aromatične snovi. Ravno prava količina in kombinacija teh snovi v njem odmerjata dragocenost medu. Sladkorji so od vseh sestavin najmočneje zastopani in dajejo medu njegove najznačilnejše lastnosti, ki so skupne vsem vrstam tega
sladkega proizvoda. Druge sestavine, ki jih vsebuje med v precej manjših količinah, pa povzročajo individualne razlike med posameznimi vrstami. Že majhne spremembe v količini različnih organskih in rudninskih snovi spremenijo barvo, vonj in okus. Od tod potem toliko različnih vrst medu od svetlega do temnega z vsemi njihovimi značilnostmi.
Kostanjev, lipov, akacijev, smrekov, ajdov, hojev med...
Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. sladke sokove. Te so pri nas akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogrščica, žajbelj in ajda. In od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, ajdov,...
Akacijev med pomirja in blaži utrujenost; je milega okusa in ga zato nekateri imenujejo tudi damški med. Hojev in smrekov med sta oba zelo temne barve in vsebujeta veliko rudninskih snovi, ki jih človeško telo potrebuje za svoj normalen obstoj, predvsem smrekov med slovi kot odlično zdravilo proti kašlju. Lipov med prijetno diši po lipovem cvetju; krepi organizem in pomaga pri premagovanju prehladov. Ajdovega medu pa pri nas zaradi opuščanja setve ajde praktično ni več.
Med določene vrste ima senzorične in fizikalno kemijske lastnosti, značilne za to vrsto, vsebuje pa tudi zadostno količino cvetnega prahu vrste za katero ga označimo. Manin med (hojev, smrekov,...) pa vsebuje tudi elemente mane, to so hife gliv, alge,... S cvetnim prahom izredno bogat med je kostanjev med, v katerem je kar v več kot 86 % zastopan cvetni prah kostanja, iz česar izvira tudi grenčina tega medu. Akacijev in lipov med pa poleg drugih vrst cvetnega prahu vsebujete okrog 20 % cvetnega prahu akacije oziroma lipe. Zanimivo je, da je v maninem medu velikokrat zastopan cvetni prah spominčice, ki je eden izmed najmanjših. Največkrat pa čebele nabirajo nektar ali mano na več rastlinah hkrati, takrat med nima tipičnih značilnosti določene sorte, zato ga lahko označimo kot cvetlični ali manin med. Cvetlični med krepi žile in srce, manin pa krepi odpornost organizma in pomaga pri vnetju žrela.
bojnem druženju in sodelovanju, zato so ustanovili Društvo rejcev drobnice Kamnik. Takrat se je vanj včlanilo triindvajset rejcev, ki so redili preko tisoč ovc, danes pa jih je v društvu že blizu petdeset in tudi število glav drobnice se je močno povečalo. Člani društva v glavnem redijo oplemenjeno jezersko-solčavske pasmo ovc (JSR), le manjše število rejcev pa ostaja pri reji čiste slovenske avtohtone jezersko-solčavske pasme (JS). Nekaj imajo tudi koz.
Že takoj prvo leto delovanja so člani društva sodelovali pri pripravi državnega tekmovanja
ne. Razlika v okusu je očitna tudi jedcu, ki ni ravno kulinarični strokovnjak. Ovce in koze so izrazito pašne živali, kar pomeni, da je meso rejeno na povsem naraven način in zato primerno za vse tiste, ki radi dobro in zdravo jedo. O okusnosti jedi iz jagnjetine so se lahko prepričali tudi člani društva, ki so na prednovoletnem srečanju v restavraciji Term Snovik poskusili raznovrstne jedi, primerne za vsakdanji obrok ali svečane priložnosti, želijo pa si, da bi jagnjetina postala del vsakodnevne ponudbe v tej restavraciji.
Že od ustanovitve dalje so čla-
Med je toliko bolj kakovosten kolikor manj vode vsebuje. V nasprotnem primeru se namreč lahko v njem razmnožijo kvasovke, ki živijo v okoljih z več vode, zato se med pokvari, izgubi svojo kakovost in ga ne moremo več uporabljati v prehranjevalne namene.
Kristalizacija medu je naraven pojav
Od količine vode, ki jo med vsebuje, je odvisen tudi časovni potek kristalizacije medu. Kristaliziran med ni nič manj kakovosten. Kristalizacija je naraven pojav, ki se večini medu zgodi prej ali slej, ne zmanjša pa kakovosti medu. Paziti moramo, da pri ponovnem utekočinjanju medu temperatura medu ne preseže 40°C, kajti pri temperaturi višji od 40°C se bodi uničili encimi v medu. Zato tudi medu ne damo nikoli v vroč čaj. Kristalizacija medu nam tudi pove, da med ni bil pregret in so s tem ohranjene vse njegove dragocene snovi. Pregret med namreč ne kristalizira več. Kristalizacija je poleg vsebnosti vode v medu, odvisna od vsebnosti sladkorjev v medu, temperature in časa shranjevanja.
V medu so našli tudi nekaj snovi s proti bakterijskimi lastnostmi, zato ga v domači lekarni uporabljamo pri antiseptičnem zdravljenju ran, opeklin in nekaterih drugih bolezenskih stanj, npr. slabokrvnosti, želodčnih težav, obolenj črevesja, obolenj dihal, revmatičnih obolenj, obolenj jeter, napakah srca, obolenj sečil,... Pospešuje tek, povečuje zbranost in s kombinacijo cvetnega prahu in matičnega mlečka krepi telesno moč. Zdravstveno je tudi dokazano, da so medovi, zlasti še kostanjev, najboljše uspavalo in pomirilo, če ga pred spanjem zaužijemo samega ali pa zmešanega z mlekom. Ker je izredno lahko prebavljiv, je tudi sredstvo za okrepitev po boleznih.
Že Pitagora je izjavil: »Če ne bi jedel medu, bi umrl štirideset let prej«
Zato začnimo živeti bolj zdravo in uživajmo med. Namesto, da zjutraj brez zajtrka oddrvimo na delo, popijmo skodelico toplega mleka z vsaj žlico medu ali pa pojejmo kos kruha z maslom in tankim namazom medu.
A bodimo pozorni da užijemo samo med, ki je varen in kakovosten. Med doseže v satju prvinsko kakovost, kar pomeni, da čebelarji ne morejo izboljšati njegove kakovosti, z neustrezno tehnologijo jo lahko samo zmanjšajo. Slovenski čebelarji se še posebno trudijo, da ohranijo njegovo kakovost, zato so se združeni v Čebelarsko zvezo Slovenije odločili uvesti kolektivno blagovno znamko »SLOVENSKI MED KONTROLIRANE KAKOVOSTI«. Ta med je pridelan v skladu z dobro čebelarsko prakso, ki je bila pripravljena na osnovi HACCP načel, s čimer je zagotovljeno, da je tako pridelan med varno živilo. Varnost pa je dopolnjena še s kriteriji za kakovost, ki so višji kot kriteriji državnega pravilnika.
Poiščite med pri slovenskih čebelarjih, ki je označen s prelepko, v kateri je v glavi narisan starinski čebelnjak s kranjiči in na kateri piše slovenski med kontrolirane kakovosti, tako boste vedeli, da ste kupili slovenski med najvišje kakovosti. Vsaka prelepka oziroma vsak kozarec opremljen z zaščitno prelepko »slovenski med kontrolirane kakovosti« ima svojo številko. Le ta poleg naslova prideloval-ca-čebelarja na etiketi zagotavlja sto odstotno sledljivost »od cveta do mize«. Porabnik tako ve, kdo je med pridelal in kje dobi dodatne informacije. Tudi z uvedbo sledljivosti do panja slovenski čebelarji porabnikom zagotavljajo nekaj več, saj se zavedajo, da v poplavi medu iz raznih koncev sveta postaja poleg višjih kakovostnih kriterijev tudi zaupanje element o odločitvi nakupa.
Ob nakupu tega medu pa vas bo grela zavest, da ste kupili slovenski pridelek in ste tako prispevali tudi k opraševanju rastlin. Zapomnimo si, da med lahko uvozimo opraševanja pa ne. Brez naših čebel tudi večine kmetijskih rastlin ne bi bilo. Glavni pomen čebelarstva namreč niso čebelji pridelki, ampak opraševanje rastlin in s tem uravnavanje biološkega ravnovesja.
Povzeto po:
Babnik, J. in sod., 1998. Od čebele do medu. Ljubljana: Kmečki glas.
Pedrotti, W. 2003. Med, cvetni prah, matični mleček, propolis in strup. Ljubljana, Pisanica: Delo revije.
Meglič, M. 2004. Čebelji pridelki, Pridobivanje in trženje. Brdo pri Lukovici, Čebelarska zveza Slovenije.
Kapš, F. 1998. Med in zdravje. Novo mesto, Založba erro Novo mesto.
Zakladi iz čebeljega panja. Veletrgovina Verna.
Pridelava medu v okviru KBZ za slovenski med. Ljubljana, ČZS.1999-
ANDREJA KANDOLF Svetovalka za zagotavljanje varne hrane Čebelarska svetovalna služba pri ČZS
v striženju ovc na Menini planini. Privabili so veliko obiskovalcev, ki so tako lahko izvedeli kaj o reji drobnice in proizvodih, ki jih rejci ponujajo. Člani društva sodelujejo tudi na ostalih kamniških prireditvah, na katerih predstavljajo svoje delovanje in rejo drobnice. Promocija reje in izdelkov je namreč eden od glavnih namenov delovanja društva, saj je jagnjetina še ved-
ni društva želeli pripraviti zloženko, v kateri bi predstavili svoje delo in proizvode. To so uresničili lani, ko so pripravili lično publikacijo, s katero so približali svojo dejavnost Kamničanom in okoličanom. Pomembno za uspešno gospodarjenje je tudi izobraževanje rejcev in druženje z ostalimi rejci, zato se vsako leto odpravijo na strokovno ekskurzijo, da spoznajo kako
O okusnosti jedi iz jagnjetine so se lahko prepričali tudi člani društva rejcev drobnice Kamnik na prednovoletnem srečanju v restavraciji Term Snovik.
no premalo poznano meso, ki ga spremlja veliko predsodkov. Med ljudmi je namreč pogosto mišljenje, da pri nas nimamo tradicije uživanja mesa drobnice. Vendar to sploh ne drži, kar lahko vidi vsak, ki pogleda v katero od starejših kuharskih knjig. Tudi poletnih vrtnih pojedin si ne moremo predstavljati brez čevapčičev, le malokdo pa ve, da so pravi iz mlete ovčeti-
delajo in uspevajo z rejo drobnice drugje v Sloveniji.
Društvo rejcev drobnice Kamnik v svoje vrste vabi vse, ki se ukvarjate z rejo drobnice in imate zamisli ter želje po izboljšanju stanja na tem področju. Težave se z združenimi močmi lažje premagujejo, pa tudi uspehi se v družbi lepše proslavljajo.
MARJANA CVIRN
VESELO PUSTOVANJE TUDI V ŠMARTNEM
Turistično društvo Gora sv. Miklavž, Šmartno v Tuhinjski dolini, je v tudi letos v Kulturnem domu v Šmartnem organiziralo Veselo pustovanje za otroke. Lepo vreme je privabilo kar precej otrok in njihovih staršev. Pustovanje so vzeli resno in bili zelo izvirni. Ni bilo potrebno ugotavljati kaj predstavlja maska, temveč si lahko videl Indijanko, kavbojca, klovna, deklico s kitkami, kot so bile punčke nekdaj in še druge izvirne maske. Starši so se potrudili s pustnimi kostumi za otroke in se tudi sami našemili.
Presenetil pa nas je lep kulturni program. Jože je bil napovedovalec in tudi povezovalec programa. Maja in Sonja sta za uvod zapeli pesem in zaplesali na koreografijo Saše Lendero. Lepo sta zapeli Čuk se je oženil in Lisička je prav zvita zver, pesem sta spremljali s flavto. Rafko in Berti pa sta v duetu zaigrala na harmoniko pesem »Veselo v Kamnik«.
Rajanje otrok je spremljala tudi glasba iz CD-jev, ki so jo otroci izbrali po svojem okusu. Seveda ni manjkalo pustnih krofov in sladkarij.
Najtežje delo za izbor najlepših mask je imela tričlanska komisija v sestavi: Štefka, Matej in Rafko, saj je bilo potrebno med lepimi maskami izbrati najlepše. Nagrade so vedno vabljive, odločitev komisije pa zato zahtevna naloga. Tokrat je podelila kar sedem nagrad, tudi »odrasli« čarovnici.
Letošnje pustovanje v Šmartnem je izpolnilo naša pričakovanja, zato se bomo organizacije veselega pustovanja otrok lotili tudi v prihodnjih letih.
ŠTEFKA LEGEDIČ
y
Šport & muzika
"	www.studentski-klub.com
Najverjetneje ste že kar nekajkrat prebrali, kakšni so naši projekti in kaj vse se dogaja. Najbrž ste prebrali tudi to, da je največkrat čisto uživanje s kančkom adrenalina. Tako je bijo tudi tokrat na nočni smuki v Kranjski Gori. Poln kombi članov Študentskega kluba Kamnik se je v sredo popoldan odpeljal večerni snežni rekreaciji naproti. V Kranjsko Goro smo prispeli še pred 19. uro, ko nas štirisedežnica Dolenčev rut prvič odpelje na vrh bele strmine. Takrat se,pravi užitek šele zares začne. Luči so močne, vidljivost primerna, proga urejena, vidijo se še sledi teptalca... Gneče zaradi hitre sedežnice in širokega smučišča ni opaziti. Kljub večernim uram in dejstvu, da nas toplo sonce ne greje, so temperature ugodne, tako za sneg kot smučarje - sneg je trd, nas pa ne zebe. Do 22. ure, ko ugasnejo luči, se dodobra nasmučamo in smo že kar prijetno utrujeni, z blagimi bolečinami v mišicah. Ko se vračamo domov, je obvezen postanek v eni boljših picerij na Gorenjskem, kjer se nam res prileže energijska zaloga, ki smo jo porabili na snegu. Prijetno utrujeni, siti in zadovoljni se pozno zvečer vračamo v Kamnik s prepričanjem, da nam naslednja nočna smučarska sreda ne uide.
Prav nič športno obarvan pa ne bo projekt namenjen glasbenim sladokuscem. 18. marca se na gradu Zaprice obeta koncert cikla ŠtudentSimuzika. Tokrat bodo naša ušesa preplavile melodije izpod godal kvarteta Enzo Fabiani.
Lanska koncertna sezona projektov Študent&muzika je bila, kot najbrž veste, precej bogata. Od septembra do decembra smo poslušali kar štiri koncerte Študent&muzika, nato imeli krajši premor do marca, sledilo je še 5 koncertov do junija. Gledali in predvsem poslušali smo tako vokalne kot instrumentalne nastope. Predstavili pa so se nam že izkušeni glasbeniki in tudi še nezveneča mlada imena, za katera bomo v prihodnosti prav gotovo še slišali.
Sezona Študent&muzika 2004/2005 se je zaključila v velikem slogu meseca junija z nastopom Big Banda RTV Slovenija na grajskem dvorišču. Velik obisk in navdušenje poslušalcev sta nam povrnila ves trud pri organizaciji projekta in dala zagon za naslednjo sezono.
V marcu pa ne pozabite na fotografski natečaj. Tokratna tema je šport. Pustite domišljiji prosto pot. Vsa podrobnejša navodila in pravila sodelovanja najdete na internetnem naslovu: www.stu-dentski-klub.com/kamnik.
Na tem istem naslovu pa si lahko preberete, kaj vse nas še čaka v marcu: dve potopisni predavanji, tokrat eno neobičajno, a zato nič manj razburljivo o Slovenskih gorah in drugo o Tuniziji, dve nočni smuki, ena na Štajerskem in druga na Gorenjskem, ter odlična kombinacija snega in vodnih užitkov - Vogel in Vodni park Bohinj ter še marsikaj.
Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com
ŠOLSKI PARLAMENT OŠ STRANJE O TABUJIH
Učenci so se letošnje teme ŠOLSKEGA PARLAMENTA z naslovom TABUJI - PREPOVEDANE STVARI, ki je potekal 16. januarja, lotevali na različne načine. Na razredni stopnji so najprej izvedli anketo o tem, kaj pomeni tabu. Nekateri so menili, da je to glasbena skupina, drugi besede niso poznali. Nato so besedo razložili in ugotovili, da tabu pomeni stvari, o katerih težko govorimo ali pa sploh ne. Govorili so o nasilju, drugačnosti, smrti, ločitvi. Obiskala jih je tudi knjižničarka, ki jim je predstavila knjige s takšno vsebino. Ugotovili so, da o teh temah težko govorimo, ker nam je nerodno, nas je sram, se nočemo izpostavljati, ker nas potem gledajo drugače. Tako so izdelali zanimive zloženke, risbice in plakate.
Na predmetni stopnji smo začeli s predstavitvijo tabu tem v literaturi. Knjižničarka nam je povedala, da za prvo izvirno mladinsko delo s tabu temo velja Gimnazijka. Danes je knjig s to tematiko zelo veliko. Dala nam je seznam knjig na določeno temo. Učenci smo potem ugotavljali, katere teme so tiste, o katerih se premalo ali pa sploh ne govori, ne v šoli in ne doma. Izpostavili smo: spolnost, smrt, samomor, droge in nasilje. O vseh teh temah bi se radi večkrat pogovarjali in o njih tudi več izvedeli. Vemo, da pri razreševanju težav pomaga pogovor, zaupanje, dobri medsebojni odnosi, pomoč strokovnjakov.
Učenci smo glede samomorov ugotovili, da je v Sip veni ji zelo veliko samomorov in da sodimo po številu le-teh v sam vrh. Samomori se zgodijo zaradi obupa-
nosti, neuspešnosti, ljubezenskih in drugih težav. V pogovoru pa smo ugotovili tudi to, da smo Slovenci premalo samozavestni, imamo slabo samopodobo.
Pogovarjali smo se tudi o smrti, kljub temu, da smo ob izgubi bližnjega močno prizadeti. Zapisali smo nekaj najpogostejših vprašanj, ki si jih zastavljamo: zakaj ljudje umirajo, kam gre človek po smrti, zakaj je moral umreti ravno on / ona, zakaj nekateri umrejo tako mladi, kako dolgo bom jaz živel... Prizadeti večkrat razmišljajo, da bi umrlemu lahko pomagali, če bi...
Tudi droge so lahko velik problem, ki pripeljejo do odvisnosti. Menimo, da bi o tem morali večkrat spregovoriti. Upamo, da se bomo vsi, ki smo v letošnjem šolskem letu podpisali slovesno obljubo, da v tem šolskem letu ne bomo kadili, tega tudi držali, saj se zavedamo, da je cigareta tudi droga.
O spolnosti je danes veliko napisanega, kar pa ni vedno primerno za našo starost. Dostop imamo do informacij po internetu, TV, revije za odrasle ... Najbolj primeren se nam zdi pogovor, ki pa lažje poteka v manjši skupini kot pred celim razredom. Spolnost je zelo intimna stvar. Z njo je povezano tudi posilstvo.
Spregovorili smo tudi o drugačnosti, o invalidih, gluhih, slabovidnih, drugače spolno usmerjenih. Ugotavljamo, da se s temi ljudmi premalo srečujemo in nimamo izkušenj.
Poročali so: Andreja Krošelj, Jan Kovačič, Hana Jaksetič, Anja Cvijanovič.
Mentorica ŠP VALENTINA BERNOT
PK NOVA SUB KAMNIK
SPOMINSKI POTOP V ZAMRZNJENO BLEJSKO JEZERO
Potapljaški klub NOVA SUB iz ra zamrznjena, je bil potop prire-Kamnika je letos že tretjič zapo- jeifpravilom potapljanja pod le-red organiziral Spominski potop dom.
v spomin na tragično preminulo	Potapljači so se zbrali ob 11.
članico kluba Jano Bogataj.	uri v Mali Zaki pri hangarju blej-
Potop se je zgodil v soboto, 4. skega veslaškega kluba. Prijatelj-februarja, na Bledu. Ker je bila v ski potapljaški klub Lokvanj z tem času gladina Blejskega jeze- Bleda nam je svoje ogrevane
Celotno dogajanje je zabeleženo tudi na filmskem traku.
»Umvvelt baut Brucken« ali po naše »Okolje gradi mostove«
Umvvelt baut Brucken je triletni mednarodni projekt, v katerem sodeluje 34 šol iz novih članic Evropske unije - Madžarske, Slovaške, Češke, Poljske in Slovenije s svojimi 34 partnerskimi šolami iz Nemčije.
Nosilci projekta so DBU (Deutsche Bundesstiftung fur Umvvelt), IZOP (Institut zur Ob-jektivierung von Lern- und Prufungsverfahren), ZUK (Zen-trum fur Umvveltkom-munikation) in ugledni regionalni časopisi - v Sloveniji je to časopis Delo.
Pokrovitelji projekta so predsedniki večine sodelujočih držav: nemški zvezni predsednik Horst Kohler, slovenski predsednik Janez Drnovšek, madžarski predsednik Laszlo Soly-om in poljski predsednik Aleksander Kvvasnievvski.
Glavni cilj tega projekta je spoznavanje mladih iz Nemčije in vzhodnoevropskih držav, zato so nosilci projekta vsaki vzhodnoevropski sodelujoči šoli dodelili nemško partnersko šolo. Naša partnerska šola je Kurfurst-Ruprecht-Gymnasium iz mesta Neustadt v zvezni deželi Rheinland-Pfalz. V enem projektnem letu vsaka šola v enotedenski izmenjavi obišče svojo partnersko šolo. V tem času dijaki bivajo v družinah svojih partnerjev in spoznajo njihove navade in vsakodnevno življenje. Vsako leto se projektna skupina zamenja.
Naslednji cilj projekta je razvijanje okoljske osveščenosti, zato je tema projektnega dela okoljska . En dan izmenjave je namenjen okoljskemu projektu, ko vsi dijaki skupaj poslušajo razna predavanja na to temo ali v skupinah raziskujejo določen okoljski problem. Naši dijaki so med izmenjavo v Nemčiji raziskovali solarno energijo, v maju pa se bomo posvetili Veliki planini-območju ekološkega kmetovanja in blagega turizma.
Tretji cilj projekta je vzpodbujanje branja dnevnega časopisja in razvijanje kritičnega odnosa do medijev. Sodelujoči dijaki v enem projektnem letu 3 mesece zastonj dobivajo svoj dnevni časopis, naši dijaki torej dobivajo Delo. V tem času se pri pouku in v sodelovanju z odgo-
vornim novinarjem tega časopisa pripravljajo na pisanje člankov o svojih projektnih temah. Najprej spoznajo sestavo dnevnega časopisa, potem značilnosti različnih časopisnih besedilnih vrst in na koncu svoje znanje pokažejo v svojih člankih o projektnih dnevih, ki jih njihov časopis objavi na projektni strani. Članki naših dijakov, ki so nastali med izmenjavo v Neustadtu, bodo objavljeni v marcu.
Učitelji nemščine v ŠCRM smo se odločili za sodelovanje pri tem projektu, ker ima jasno opredeljene in med seboj zanimivo povezane cilje. Da jih je mogoče doseči, smo videli že med našo prvo izmenjavo, saj so naši in nemški dijaki navezali prijateljske stike in spoznali življenje svojih gostiteljev. Svojo šolsko nemščino so lahko uporabljali v »živo« in jo mi-mogre de še precej izboljšali, kar je mnoge navdušilo. Načrtno so se soočili s solarno energijo kot alternativnim virom energije, o tem so razmišljali in napisali članke, ki bodo kmalu objavljeni v Delu. Naše izkušnje so izredno pozitivne, saj so bili dijaki iz dneva v dan bolj motivirani. Znali so uživati prosti čas s svojimi partnerji in družinami, prav tako pa so pokazali veliko vztrajnosti, resnosti in odgovornosti pri izvajanju projektnega dne in pisanju člankov. Zagotovo so med bivanjem v Nemčiji kdaj prišli tudi do meja svojih izkušenj in razumevanja. Kako so prebrodili te trenutke, vedo le oni sami. Prepričani pa smo, da so razmišljali o svojem odnosu do drugačnosti.
In kar je morda najpomembnejše: veselimo se obiska naših prijateljev v maju.
MICHAEL HOFMANN,
progr. učitelj nemščine na ŠCRM MARIJA ŠVRAKA, prof. nemščine Pripis ur.: Vtisi sodelujočih dijakov v zapisu na 13. strani.
Med pogumnimi potapljači pod ledeno skorjo Blejskega jezera je bila tudi predstavnica »nežnejšega« spola.
klubske prostore odstopil za garderobo in priprave na potop. Zbralo se je okrog 30 udeležencev, pri samem potopu pa jih je sodelovala le dobra tretjina. Med 11 potapljači, ki so se odločili za potop pod ledom, je najbolj »bodla v oči« predstavnica ženskega spola. Temperatura zraka je bila -4°C, medtem ko je imela voda skromni 2°C. Po temeljitem posvetu so se potapljači skozi vstopno odprtino v ledu v parih podali v vodo. Potopi so trajali okrog 10 minut, globina posa-
meznega potopa pa ni presegla 6 oz. 7 metrov.
Zahvaljujoč dobri pripravi, ustrezni opremi, znanju in izkušnjam potapljačev, se je tudi letošnji potop iztekel brez nevšečnosti in nepredvidenih zapletov. Vsi sodelujoči, prav tako pa tudi naključni opazovalci, so bili s potekom potopa zadovoljni. Takšen »zimski« dogodek pomeni prijetno popestritev, saj pogled na potapljače v jezeru, okovanem v led, ni ravno najbolj pogost.
SIMONA MARIČ
V KAMNIKU BODO SREDNJEŠOLCI IZ VSE SLOVENIJE POKAZALI ZNANJE EKONOMIJE
Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik je na lanskoletnem državnem tekmovanju srednješolcev iz znanja ekonomije dosegel prvo mesto, s tem pa mu je pripadla tudi »čast«, da v letošnjem šolskem letu organizira že sedmo državno tekmovanje.
V sodelovanju z Zvezo ekonomistov Slovenije pripravljajo v sredo, 22. marca, z začetkom ob 10. uri dve državni tekmovanji v pisni obliki, in sicer MATURITETNO TEKMOVANJE za dijake ekonomskih gimnazij in splošnih gimnazij, ki se pripravljajo na splošno maturo, in TEKMOVANJE EKONOMSKI TEHNIK za dijake srednjih ekonomskih šol, drugih srednjih strokovnih in tehničnih šol, ki imajo v predmetniku ekonomijo.
Zlato priznanje na državnem tekmovanju šteje tudi za pridobitev Zoisove štipendije, kar povečuje privlačnost samega tekmovanja, zato ni naključje, da bodo svoje znanje ekonomije skušali kar najbolje pokazati in »vnovčiti« dijaki iz sedemnajstih srednjih šol in gimnazij. Kako jim bo uspelo izvemo na razglasitvi rezultatov ob 14.45
SAŠAM^JAČ
OBISK V ZAVODU PELIKAN
Odvisnost in življenje v terapevtski skupnosti
V četrtek, 9. februarja, smo v okviru sociološkega krožka obiskali zavod Pelikan na Litijski 24 v Ljubljani. Zavod je namenjen pripravi odvisnika za vstop v celodnevni pripravljalni center, kjer jih motivirajo, vzpostavljajo abstinence, opravijo zdravniške preglede in uredijo osebne dokumente. Kasneje vstopijo v celodnevni pripravljalni center, kjer odvisnika pripravijo za vstop v terapevtsko skupnost-komuno. Nudijo tudi pomoč staršem odvisnikov, ki so že v komunah.
Nameni in cilji TS so: predelati boleče življenjske izkušnje, dokončna in popolna vzpostavitev abstinence, soočenje z odgovornostjo za lastno življenje, oblikovanje pozitivne samopodobe in odkrivanje novih sposobnosti in talentov, sprememba načina življenja: vzpostavitev osebnega reda, higiene, delovne navade, spoznavanje pravil in načina življenja v terapevtski skupnosti srečanje, izboljšanje družinskih vezi, sprejeti odločitev za vstop v TS srečanje ali odločitev za nadaljevanje v katerem od drugih programov oziroma za prenehanje urejanja.
Ob prihodu nas je prijazno sprejela cela skupina. Na začetku smo si ogledali dokumentarni film o nastanku in delovanju tega zavoda. Po končanem ogledu filma smo se pogovarjali z upraviteljem zavoda gospodom Domnom. Predstavil nam je delovanje zavoda in odgovarjal na naša vprašanja. Zraven sta bila tudi nekdanja odvisnika Luka in Primož. Oba sta nam predstavila svojo zgodbo; kako je do odvisnosti prišlo, kakšne težave sta imela med odvisnostjo, kdaj sta se odločila za zdravljenje in kdo jima je pri tem pomagal. Nazorno sta nam opisala potek življenja v komuni in svoje občutke ob premagovanju odvisnosti. Gospod Domen nam je po pogovoru s fantoma predstavil še nekaj osnovnih podatkov o drogah in njihovih posledicah.
Življenje v terapevtski skupnosti je vse prej kot lahko. Vsak dan se spoprijemajo z novimi izzivi in težavami. Najtežje je na začetku. Fantje po parih dobivajo svoje naloge, ki se jih morajo držati in jih vestno opravljati (sadijo rože, pospravljajo stanovanje, obnavljajo hišo, pleskajo zidove...), najpomembnejše pa je, da skrbijo drug za drugega in si pomagajo.
Najbolj zanimiva misel se nam je zdela, ko je fant iz filma rekel, da prej ni znal ceniti stvari in se mu je vse zdelo samoumevno, sedaj pa, ko sam vlaga v to skupnost, zna ceniti delo in stvari, ki jih prej ni dobro poznal.
Obisk nam je bil vsem dobra izkušnja za nadaljnje življenje.
Maruša in Petra, 3.i ŠCRM
Na kavi s kamniško olimpijko Andrejo Mali
ŠPORT OBLIKUJE ŽENSKO
Osemindvajsetletna Kamničanka Andreja Mali je v svoji športni karieri zabeležila veliko vrhunskih rezultatov. Sprva se je kalila v tekaških vrstah, pred petimi leti pa je prestopila v biatlonski tabor. Med svoje dosežke v teku na smučeh lahko prišteje kar dvanajst naslovov državne prvakinje, v svetovnem merilu pa je kot prva Slovenka pritekla stopničke v smučarskih tekih, na svetovnem pokalu je denimo leta 1999 v Sprintu dosegla dve drugi in tretje mesto. S svojo neustavljivo ljubeznijo do športa in izjemno prizadevnostjo si je tudi v biatlonski konkurenci priborila odmevne dosežke, na letošnjih olimpijskih igrah v Torinu je odlično zastopala Slovenijo. Med športnimi tekmami in treningi je diplomirala na Fakulteti za šport, pred leti nanizala vrsto prvih mest na državnih tekmovanjih v gorskem kolesarjenju. Čeprav ne razmišlja veliko o svoji prihodnosti, je trdno prepričana, da bo ostala tako ali drugače celo življenje povezana s športom. Morda v vlogi trenerke, morda celo v domačem mestu.
Pravkar si se vrnila iz Torina, kjer si na olimpijskih igrah odlično zastopala slovensko državo. V imenu naših bralcev ti že na začetku čestitam za uspešne nastope.
Hvala, (smeh)
Večina Kamničanov je seveda spremljala olimpijske igre preko medijskih prenosov in ponosno držala pesti za naša dva kamniška olimpijca. Si zadovoljna s svojimi olimpijskimi nastopi, so se tvoja pričakovanja uresničila?
Na olimpijske igre sem odšla sproščeno, brez kakršnihkoli pričakovanj. V glavi nisem razmišljala o rezultatih. Na tekmi mi je uspelo toliko, kot sem bila v danem trenutku sposobna. Zadovoljna sem s prvo tekmo na 15 km, kjer sem z enim zgrešenim strelom dosegla 21. mesto. Streljala sem odlično, tekla sem težje, morda tudi zaradi višine. Na drugem nastopu v kategoriji šprint se mi je popolnoma ponesrečil strelski nastop, dosegla sem 59- mesto.
Nisem bila zadovoljna, a se mi je vseeno uspelo uvrstiti v zasledovalni tek, kjer sem dobro začela, tudi strelsko mi je šlo v redu, nakar so nas ustavili, zgodila se je neke vrste afera, če si kaj zasledila. Sedemnajst tekmovalk je odstopilo. V prvem trenutku si seveda jezen, žalosten, kakorkoli, moje individualne tekme so se tako končale. Sledila je še štafeta.
... kjer si bojda fenomenalo odtekla in bila celo s svojimi sotekmovalkami v boju za olimpijsko medaljo.
Res je, da so si že pred olimpijskimi igrami vsi, bolj kot me same, obetali medaljo, predvsem zaradi našega zadnjega nastopa v štafeti v svetovnem pokalu, kjer smo dosegle tretje mesto. Vsi se premalo zavedajo, koliko dejavnikov vpliva na kolajno. V našem primem morajo vse štiri tekmovalke opraviti super nastop, kar je težko. Sama sem imela na omenjeni tekmi drago predajo in resnično lahko rečem, da mi je nastop uspel. Res smo bile blizu tretjemu mestu in je bila medalja možna, vendar se moramo tudi zavedati, da je bilo pred zadnjo predajo v boju za kolajne še osem ekip. Vseeno se mi zdi šesto mesto odličen rezultat, čeprav danes menim, da je bila tudi medalja realna, ali vsaj četrto oz. peto mesto. Škoda zadnjega streljanja pri Tadeji, a tak je pač šport.
Kako pa si občutila olimpijski duh na samih prizoriščih?
Zame so bile to druge olimpijske igre. Za vse športnike ali navijače je to velik, velik dogodek, mogoče kdo drag to še bolj občuti kot sami športniki. Zame je bil tisti pravi olimpijski duh pristnejši v Salt Lake Cityju, mogoče tudi zato, ker so bile tam moje prve olimpijske igre. Letos so bila olimpijska prizorišča, posledično tudi športniki, med seboj kar precej oddaljena. Mi smo bili nastanjeni skupaj s tekmovalci v bobu, akrobatskimi smučarji in snow-boarderji v vasi, oddaljeni 40 minut od tekmovališč. Je prijetno, saj vidiš in začutiš utrip tudi ostalih športnikov, ne le svojih sotekmovalcev v biatlonu, s katerimi se srečuješ na vseh ostalih tekmah. »Fajn« občutki so bili tudi na otvoritvi olimpijskih iger.
Čeprav si ravnokar zaključila s svojimi olimpijskimi nastopi v Torinu, me zanima, če že razmišljaš o naslednjih
Torej lahko v Kamniku še upamo na kakšno olimpijsko medaljo?
Zagotovo, a bomo videli, (smeh)
Kako pa si se pred leti znašla v novem tekmovalnem okolju? Kakšen je občutek s puško na hrbtu in oddaljeno tarčo, medtem, ko je vate usmerjena množica gledalcev?
Ja, občutek na hrbtu je težak. Da se ti roka pred občinstvom ne zatrese, treniraš, pomembno je, da se skoncentriraš na tisto, kar je pred teboj, odklopiš vse okoli se-
močno, odločno, samozavestno, kar velikemu številu ženska manjka, vse to pa ti šport zagotovo da. Pa se moški tega ne ustrašijo? Mene? Mene se, mogoče že navzven delujem tako. No, šalo na stran, niso vsi moški taki. Odlično se mi zdi, da fantje in punce skupaj treniramo, saj pri samih ženskah na kupu takoj nastanejo problemi, v vse se vtaknemo, smo bolj občutljive... (smeh)
Izhajaš iz znane in številne kamniške družine, kjer ste pravzaprav vsi nekako povezani s športom.
Nekaj športnega duha mi je zagotovo dala družina, nekaj ga je bilo v meni. Družina ti prva predstavi športne korake. Oče je bil v mladosti nogometaš, bil je prvi, ki me je navdušil za tek na smučeh, v
Slovenske biatlonke Teja Gregorin, Dijana Grudiček in naša Kamničanka Andreja Mali v družbi olimpijskih maskot Neve in Gliza.
čez štiri leta v kanadskem Vancouveru?
Vse je še odprto. Res je, da je to spet šele čez štiri leta, vendar čas beži zelo hitro. Namen imam trenirati toliko časa, dokler mi bo šlo, dokler se bom počutila v redu in mi bo zdravje dopuščalo. Naslednje OI zame niso več daleč, zato upam, da se bo vse dobro izšlo.
Svojo kariero si začela v teku na smučeh in jo nadaljevala v biatlonu. Zakaj pravzaprav, saj si dosegala vrhunske uvrstitve?
Že v mladinskih vrstah sem bila uspešna, v članski konkurenci pa se je predvsem začelo s tekmovanji v Sprintih, ki so mi bila pisana na kožo. Res je, da sem dosegla nekaj odličnih rezultatov. Sedaj sem že peto leto med biatlonci. Že v času smučarskega teka so me biatlonci vabili medse, zaradi neustreznih razmer v tekaški reprezentanci in nenehnega menjavanja trenerjev se mi je biatlon zazdel tudi zanimiv, tako da sem bila na prejšnjih OI še na pol tekačica, pol že biatlonka. Takrat so mi bili tekaški Sprinti še pomembni, počasi pa sem se popolnoma posvetila biatlonu, v katerem zelo uživam, in mi ni žal. V biatlonu sem se našla, je zelo dinamičen, tudi za trening, in trenutno ne razmišljam o prestopu nazaj med tekačice.
Če pomislim na tekmovalke tako v teku na smučeh kot biatlonu v svetovnem merilu, si relativno mlada. Se lahko nadejamo še veliko dobrih športnih dosežkov s tvoje strani?
V biatlonu sem prisotna šele peto leto. Biatlon ni le tek, temveč tudi streljanje, česar sem se morala naučiti na novo. Zagotovo lahko rečem, da sem mlada v tem športu, tudi zaradi mojega poznega začetka. Manjkajo mi izkušnje, tudi strelski trening, veliko stvari sem se morala naučiti in navaditi na novo, denimo drugačno tehniko. Veliko uspešnih tekmovalk je starih nad trideset let, če pa imaš še motivacijo, voljo ter ti služi zdravje, lahko dosežeš svoje vrhunce tudi po tridesetem.
be, da te nič ne zmoti.
Se sama še na kakšen drugačen način, poleg klasičnega treninga, pripravljaš na tekmovanja?
Vrhunski šport oz. rezultat je zelo kompleksna zadeva. Če želiš uspeti, ni pomemben le trener ali serviser, temveč še kaj drugega. Na eni strani je pomembno, kaj si športnik sploh želi, na drugi, kako trener dela s tabo. Meni osebno je zelo pomembna psihična priprava in pravilna prehrana.
Kakšna pa je razlika v vzdušju na tekaških in biatlonskih tekmah?
Razlika je kar velika, pač odvisno od tega, v kateri državi tekmuješ. Skandinavci so veliki navijači na tekaških tekmah, medtem ko pri biatlonu prednjačijo nemški navijači, denimo v Ruhpoldingu ali Oberhofu, kjer je na štadionu ali ob progi ogromno ljudi, ki te vzpodbujajo. Osebno mi je to zelo všeč, čeprav pa lahko pred tarčo navijanje nate vpliva tudi negativno. V Sloveniji imamo, žal, le prizorišče na Pokljuki, meni pa zagotovo ‘leži’ prizorišče v Oslu.
V	biatlonu imaš pred seboj tarčo, kamor ciljaš. Kakšni pa so tvoji cilji v prihodnosti, reciva čez 10 let?
Zame je 10 let čisto predaleč, da bi o tem sploh razmišljala. Še eno leto mi je daleč. Sem človek, ki uživa v trenutku, ne premišljujem, kako bom imela družino in hišo, ko bom zaključila s kariero. Sploh ne.
Na kaj pa si najbolj ponosna do današnjega trenutka v svojem življenju?
Ponosna sem, da se lahko ukvarjam s športom in hvaležna, da mi je šport izoblikoval mojo osebnost in življenje.
V	tem tednu smo praznovali mednarodni dan vseh žensk. Zagotovo si lahko sama dober vzor vsem predstavnicam nežnejšega spola. Kako se sama vidiš kot ženska v športu, kakšen je danes ženski šport?
Mislim, da šport naredi žensko takšno, kakršna bi morala biti -
kamniškem klubu sta na smučeh tekla tudi brat in sestra. Po propadu kluba so me starši včlanili v tekaško smučarski klub Dol. Vedno sem se ukvarjala z več športi ... Všeč mi je, da so biatlonski treningi, zlasti poleti, zelo raznoliki in dinamični, tako med dragim veliko rolkam, kolesarim, hodim v hribe, veslam...
Ali te je že kdaj tako zeblo, da si se vprašala, zakaj počneš, kar počneš, in pomislila, da bi vrgla puško v koruzo?
Že jokala sem zaradi mraza. Ko te zebe, te res toliko zebe, da sploh ne razmišljaš, me je pa že res fino, fino zeblo. Do sedaj še nisem imela take krize, da bi imela vsega zadosti in bi razmišljala o zaključku kariere. Seveda imaš težke trenutke, a se jih navadiš, če veš, zakaj delaš, gre vse lažje. Dokler bom uživala v tem športu, ne vidim nobenih ovir, zakaj ne bi vztrajala.
Andreji želimo še veliko sreče in odličnih rezultatov!
BOJANA KLEMENC
Kegljaška pravljica
Na derbiju kola 1.b lige so na domačem novem kegljišču v Kamniku igralke Ete z rezultatom 7:1 premagale gostujočo ekipo Proteus iz Postojne. Proteus je bila še edina ekipa, ki bi lahko preprečila napredovanje Kamničank v 1 .A ligo. S to zmago imajo pet točk prednosti v zadnjih treh kolih. Kegljaška pravljica se je torej začela že v prvi sezoni na domačem kegljišču. Punce potrebujejo v treh kolih samo točko za uvrstitev v 1 .A ligo. Za zmago so zaslužne prav vse, saj 3186 podrtih kegljev pove vse.
V soboto so fantje v derbiju kola doma premagali Brest iz Cerknice s 5:3. Tekma je bila napeta do zadnjih metov. Prvi trije igralci so povedli s 3:0, tako so ostali trije samo še ohranili prednost do konca. Druga ekipa Calcita v medregijski ligi je zopet zmagala na gostovanju in še povečala prednost pred zasle-
KOŠARKA
KAMNIČANI TUDI V PRIHODNJI SEZONI V 3. SKL
Košarkarji CALCITA MAVRICE so po porazu z ekipo Lastovk, kjer so izgubili
vse praktične možnosti za osvojitev prvega mesta in preboja v višjo ligo, s slabo igro nadaljevali tudi v 15. krogu in izgubili v gosteh z ekipo Smlednika z rezultatom 72:67. Že v naslednjem krogu pa so se fantje le zbrali in se pokazali v povsem drugi luči. V goste je prišla ekipa Vipave, ki pa se ni mogla dostojno kosati z domačimi igralci, ki so tekmo zlahka dobili z rezultatom 109:60. Gledalci so videli lepo tekmo, še posebej pa so bili navdušeni nad izjemnimi zabijanji Jake Kovača, ki se jih ne bi sramovali niti zvezdniki iz lige NBA.
Zgodba pa se je ponovila natanko čez sedem dni, ko so v goste prišli še eni Primorci in sicer ekipa Izole. Čeprav so košarkarji CALCITA MAVRICE tekmo v jesenskem delu z istimi nasprotniki izgubili, pa v domači dvorani dvoma o zmagovalcu ni bilo. V prvi četrtini so se Izolani še nekoliko upirali domačim (27:22), nato pa so le-ti prestavili v višjo prestavo in polčas dobili z rezultatom 50:38.
V	drugem polčasu pa je vse teklo le še bolj gladko. Pohvaliti velja vse igralce, ki so stopili na parket, saj že dolgo ni bilo videti tako raznovrstne igre domačih. Uspevalo jim je prav vse, od zadetih trojk do lepih prodorov in odlične igre pod obema košema. Lepo tekmo so domači dobili z rezultatom 98:70.
V	18. krogu 3.SKL čaka igralce CALCITA MAVRICE le še domača tekma z ekipo ŠD Fenomeni in letošnja sezona bo končana.
ROBERT PROSEN
Odbojka
CALCIT Sl UE PISAL SODBO SAM
Odbojkarji Calcita so v soboto v tekmi s Prvačino na domačem igrišču zapravili še zadnjo možnost za obstanek v prvi ligi. Številni navijači, ki so tokrat zopet, tako kot v starih časih, spodbujali kamniško ekipo, so na koncu še zadnjič letos zaploskali domači ekipi.
Kamničani so v prvem setu prikazali odlično igro, ki je obetala povsem drugačen scenarij, kot se je na koncu zgodil. Že v drugem setu pa se je kamniška barka začela potapljati. Poškodovani Turk ni mogel uspešno napadati, poleg tega pa so Kamničani zgrešili preveč servisov. V tretji set so krenili odločno, a se je na drugi strani razigrala dvojica Furlan, Komel in vse bolj je bilo očitno, da bo o obstanku v prvi ligi odločala tekma na Ravnah na Koroškem. V četrtem setu so bili Kamničani blizu, a so se njihovi pogledi vse bolj usmerjali k zapisnikarski mizi, kjer so sledili rezultatu s Koroške. Ko so pri dragem tehničnem time outu videli izraze na nekaterih obrazih, so že vedeli, da se bodo po šestnajstih letih in treh zaporednih naslovih preselili v drago ligo. Vseeno so gledalci do konca spodbujali domače, ki pa jim enostavno ni šlo.
Zmaga Prvačine s 3:1 in Fuži-narja doma proti Pomurju s 3:1 sta v tistem trenutku pomenila zgodovinski izpad iz prve lige. Kamničani bodo še kako vzdihovali za izgubljenimi točkami iz prvega dela, pa tudi za »ukradeno« točko proti Salonitu, vseeno pa morajo priznati, da so bili v tretjem delu enostavno preslabi. Obstaja sicer še upanje po rešitvi za »zeleno mizo«, saj je vse več predlogov za razširitev lige, ki pa bi bi-
la v nasprotju s pravilniki. Vendar so se ti kršili že lansko leto, tako da upanje ostaja.
Zadnje tekme so pokazale, da Kamničanom ni vseeno za usodo najbolj trofejnega kamniškega ekipnega športa.
Dekleta so svetla plat kamniške odbojke
Ni pa v kamniškem klubu vse tako črno kot kaže. Dekleta Broli-ne Kamnika so na težkem gostovanju v Škofji Loki vknjižila vse tri točke, ki jih še naprej ohranjajo v boju za uvrstitev v prvo ligo. Pomembno tekmo bodo igrala ta teden v gosteh pri Formis Bellu, v naslednjem tednu pa bodo 18. marca ob 17.30 gostile ekipo Mislinje. V primera polnega izkupička je prav vse mogoče - tudi uvrstitev v prvo ligo.
Zmaga tretjeligašev in starejših deklic
Prav tako so zmagali tretjeliga-ši, ki so doma premagali drugo ekipo Prvačine in so se zopet povzpeli na tretje mesto.
Svojo prvo zmago pa so v A ligi zabeležile tudi starejše deklice. Prav vse kamniške ekipe, razen prve moške, bodo s svojimi tekmovanji nadaljevale tudi v marcu in aprilu, tako da se odbojka v Kamniku še ni nehala igrati!
CICOI.
že v prvi sezoni na domačem kegljišču
dovalci na 6 točk. Tako so tudi oni že praktično prvaki, 4 kola pred koncem imajo 6 točk prednosti za napedovanje v tretjo državno ligo.
OBČINSKA LIGA
V15. kolu občinske lige so bili doseženi rezultati: Zarja elekto-nika : Calcit 2:6, DU Kamnik : Alu Alprem 6:2, Eta : Kam Bus 5,5:2,5, Bi-Pol - ŠD Soteska 1:7, Zarja : Mladinci KK 1:7. V derbi-
ju kola med Bi POL in ŠD Soteska sta bila pri Soteski najboljša Hančič Vido s 559 in Mlinarič Mirjan s 557 podrtimi keglji. V ekipi Bi pola pa je s 534 podrtimi keglji najboljša Šuštar Joži. Na lestvici po tem kolu ni sprememb. Izkazali pa so se: v ekipi Calcita Lorenčič Dejan s 533 podrtimi keglji, v ekipi Kam Busa Marjan Golob s 545 podrtimi keglji in Janko Poljanšek iz ekipe Zarja elektronika s 533 podrtimi keglji.
1. ŠD Soteska	14	12	1	1	79	: 32	25
2. Eta	15	12	1	2	79,5 : 32,5		23
3. Mladinci	13	10	1	2	64,5 : 39,5		21
4. OOZ	13	9	0	4	71	: 33	18
5. DU	14	9	0	5	65,5 : 47,5		18
6. Calcit	14	6	0	8	57	: 55	12
7. Bi-Pol	12	6	0	6	43,5 : 52,5		12
8. Zarja	13	4	0	9	37,5 : 73,5		8
9. Alu Alprem	14	2	1	11	40,5 : 71,5		5
10. Zarja Elek.	13	2	1	10	30	: 76	5
11. Kam Bus	14	0	1	13	24	: 88	1
Kegljaški Klub Kamnik, Leon Pirman
ZIMSKE RADOSTI ALI NEVŠEČNOSTI?
Sneg, s katerim letošnja zima res ne skopari, zbuja različne občutke. Od veselja otrok, do jeze voznikov in tarnanja občinskih služb,
ki morajo kar zajetno vsoto nameniti za poplačilo zimskega čiščenja in vzdrževanja cest in pločnikov.Obilne snežne padavine minulo nedeljo, ko je v nekaj urah zapadlo okrog 30 centimetrov snega, so tudi v naši občini povzročile veliko težav v prometu, tako voznikom kot cestarjem, ki niso uspeli sproti očistiti cest. Težave so bile tudi pri oskrbi z električno energijo. Zimska služba je imela res veliko dela, da je do ponedeljka zjutraj, ko so ljudje odhajali na delo, očistila večino cest. Dodatne težave so povzročali še zameti, ki so jih snežni plugi pustili za seboj, še posebej v križiščih.
V ponedeljkovem jutru so ob že običajnem gostem prometu poledenele, spolzke ceste (marsikje je bil na njih še zbit sneg) povzročile pravi prometni kaos in razburjanje voznikov. Ob vsem tem pa je zanimivo, da jih je le malo pustilo svojega jeklenega konjička doma in se odločilo za uporabo javnih prevoznih sredstev, kar vsekakor najbolj razbremenjuje ceste ob tako neugodnih vremenskih razmerah.
Sneg pa je zagodel tudi pešcem, saj tudi v ponedeljek popoldan pločniki, za čiščenje katerih naj bi poskrbeli lastniki hiš in komunalna služba, še marsikje niso bili očiščeni. Nekateri so odmetavali sneg s pločnikov, parkirišč in dvorišč kar na cestišče, kar je nezakonito in nevarno, da ne omenjamo oteževanja dela zimski službi. Pešci, še zlasti starejši in mamice z vozički, so morali biti kar spretni in vztrajni pri ubiranju poti med kupi snega ter po zasneženih ali poledenelih pločnikih. Sneg pa je vselej v veselje otrokom in zlepa se ga ne naveličajo! VERA mejač
Mlada Slovenija je podmladek Nove Slovenije
Večina resnih političnih strank, kakršna je tudi Nova Slovenija, se v želji po čim boljšem delovanju še dodatno notranje organizira. To pomeni, da se znotraj stranke ustanovijo posebne skupine ljudi, ki se podrobneje ukvarjajo s problemi določenih (šibkejših) skupin ljudi, na primer s problemi mladih, žensk, delavcev, kmetov, upokojencev, E Nova Slovenija ima zato ustanovljenih več zvezj ki se lotevajo reševanja problemov omenjenih posebnih skupin (Zenska zveza, Zveza delavcev, Kmečka zveza, Zveza seniorjev), med njimi je tudi skupina mladih, ki se ukvarja predvsem s problematiko mladih. V političnih strankah se organizirane skupine mladih znotraj stranke imenujejo podmladek. Nova Slovenija ima podmladek, ki se imenuje Mlada Slovenija. Član Mlade Slovenije lahko postane vsak, ki je star več kot 15 let in še ni dopolnil 30 let.
Lanskega februarja je bila v ob-	no-družabne projekte: odbojka,
čini Kamnik ustanovljena lokalna drsanje, smučanje,... Poleg šport-enota podmladka Nove Slovenije -	nih aktivnosti pa se Mlada Slove-
občinski odbor Mlade Slovenije nija Kamnik tudi aktivno ufoarja Kamnik. Za predsednika Mlade z reševanjem mladinske proble-Slovenije - podmladka NSi je bil matike.
Občinski odbor Mlade Slovenije Kamnik
BOGATEJŠI ZA NOVA SPOZNANJA IN ZNANSTVA
Za nami je prvi del prvega leta projekta Umwelt baut Briicken (Okolje gradi mostove), saj smo v soboto, 4. februarja, zgodaj zjutraj z avtobusom izpred SCRM v Kamniku krenili proti 750 km oddaljenemu Neustadtu v nemški deželi Rheinland-Pfalz na našo prvo enotedensko izmenjavo. Za našo šolo je to prvo leto sodelovanja v tem mednarodnem projektu, v katerega so sicer vključene šole iz Nemčije, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije.
Osrednji cilj projekta je sicer skupno spoznavanje okoljskih problemov, ki se kot državljane Zemlje tičejo nas vseh, vendar za sabo potegne še vrsto drugih pozitivnih stvari, kot je teden dni bivanja pri nemški družini, spoznavanje kulturnih razlik in tujega jezika v naravnem okolju, ter seveda tudi sklepanje novih poznanstev.
Ko smo se v spremstvu profesorjev Michaela Hofmanna in Marije Švrake po dolgi vožnji začeli približevati Neustadtu, so nas preplavili čudni občutki. Mešanica strahu, treme, silovitega pričakovanja... Vsakogar od nas je prav gotovo vsaj čisto narahlo spreletel dvom, da nekaj ne bo v redu. Kaj, če se s partnerjem ne bova ujela ali pa bodo njegovi starši zoprni? Mi bo hrana všeč? Nekateri so imeli s partnerji in družinami več sreče, drugim so bili ti malce manj po godu, a naj-
je večina za zajtrk pri družini ves teden jedla le črn kruh, čeprav je v naših krajih bel bolj v navadi. Ker smo se črnega kruha pošteno prenajedli, ga verjetno sedaj kakšen mesec ne bomo niti pogledali, toda kdor niti teden dni ne more zdržati s črnim kruhom, naj se naje česa drugega in naj bo tiho. Naj gre na izmenjavo v Burkino Faso, kjer kruha sploh nimajo, ali pa naj za vedno ostane za domačimi plankami. Tudi temu, da v nekaterih družinah jedo količinsko manj, drugje več, nekje bolj slad-
tančnost zdela skrajno butasta, to ne pomeni, da maja, ko nemški dijaki pridejo k nam, mi ne bomo gostoljubni po slovensko, oziroma, da jim ne bi plačali sendvičev in pijače. Morda bodo le nekoliko začudeni, ker ne bodo mogli (legalno) naročiti alkoholnih pijač, kot to lahko mladi od šestnajstega leta dalje počnejo v Nemčiji.
Projekt pridobivanja sončne energije je vse bližje
Sam projekt seznanjenja s pridobivanjem sončne energije je bil v naših mislih, po pravici rečeno, obravnavan kot stranski učinek, majhno zlo, ki se nekako mora primeriti, kadar človek uživa v pouka prostem tednu, pa čeprav je bil tudi ta teden poln učenja, tistega luštnega, ki se zgodi tako mimogrede - vsakdanje pogovarjanje s partnerjem, komuniciranje z družino. Vsekakor pa so nas predavanja o sončnih celicah ter ko-
le država, ki subvencionira gradnjo kolektorjev, temveč tudi evangeličanska cerkev, ki organizira številne seminarje in akcije. Nekatere cerkve imajo na svojih strehah solarne naprave, enako pa tudi nekatere šole, npr. naša partnerska šola Kur-furst-Ruprecht-Gymnasium, ki je tako tudi v praksi, in ne samo na papirju, zgled svojim dijakom.
Poznanstva in prijateljstva, ki smo jih sklenili med našim obiskom v Nemčiji ter pozitivne izkušnje, ki smo jih doživeli, nas sedaj držijo v pričakovanju konca maja, ko nas bodo v drugem delu projekta za teden dni obiskali naši partnerji in se skupaj z nami posvetili Veliki planini. Do takrat pa »Tschtis!«
izvoljen Matej Tonin. Mladi Sloveniji v občini Kamnik se je samo v preteklem letu priključilo 18 novih članov, tako da šteje preko 50 članov. Kamniški podmladek Nove Slovenije je eden izmed najboljše delujočih podmladkov v Sloveniji.
Najodmevnejši in najbolj obiskan projekt preteklega leta je bil zagotovo nogometni turnir posebne vrste v Zgornjem Tuhinju. Med seboj se je pomerilo osem mešanih ekip. Posebnost tega turnirja je bila, da je zadetek dekleta štel dve točki. Glede na to, da je bil turnir izredno dobro obiskan s strani gledalcev (več kot 100 obiskovalcev), predvsem pa je bil odlična popestritev klasičnih nogometnih turnirjev, so se člani podmladka odločili, da tudi letos v septembru organizirajo tovrstni turnir. Kamniški podmladek je organiziral tudi številne druge šport-
Na »notranje političnem področju« Mlade Slovenije je v preteklem letu pomembno mesto zasedel kongres podmladka, na katerem je bil v izvršilni odbor izvoljen Matej Tonin, v svet pa Primož Kožlakar. Člani kamniškega podmladka so prevzeli tudi vodenje vzhodno ljubljanske regije Mlade Slovenije.
Matej Slapar se je kot podpredsednik Mlade Slovenije Kamnik v poročilu, ki ga je predstavil na zadnjem občnem zboru Nove Slovenije Kamnik, zahvalil starejšim kolegom, da so mladim prepustili toliko odgovornosti (tajništvo, vodenje volilnega štaba, ostale pomembne funkcije,...) in hkrati obljubil, da bodo mladi še naprej zelo aktivno sodelovali pri delovanju Nove Slovenije Kamnik. Več informacij lahko najdete m www.nsi-kamnik.net Nova Slovenija Kamnik
DOMEN RETELJ
TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU
pomembneje je, da nikomur ni bilo žal, da se je prijavil na izmenjavo. Preživeli smo vsi in se obogatili z novo izkušnjo, je pa v življenju včasih treba prezreti kakšno čudno navado drugih ljudi in potrpeti z njimi. Pa saj naj bi bil vendar čar izmenjave ravno v spoznavanju tega, da si ljudje med seboj nismo enaki in da nied nami obstajajo kulturne razlike, pri čemer se moramo zavedati, da se prav vse drugačnosti z našega zornega kota ne morejo zdeti samo pozitivne. Svet bi iz-gledal dolgočasen kot matematika, če bi bil preveč urejen.
Toda na srečo ni tako, zato nas
ko, in ponekod zelo začinjeno, se ne da ogniti. Toda, saj vendar nismo plačali hotela s petimi zvezdicami, v skrajnem primeru pa lahko za kakšno stvar tudi prosimo, le človeku ne sme biti nerodno. Sicer pa so razlike med Slovenci in Nemci najbolj prišle do izraza, ko smo se dijaki zvečer skupaj odpravili ven in naročili pijačo, ali pa ko smo si odšli kupit malico. Medtem, ko je v Sloveniji nekaj povsem samoumevnega, da plača tisti, ki povabi, sploh če pelje ven gosta, v Nemčiji pričakujejo, da bo zunaj vsak plačal strogo samo zase. Čeprav se nam je ta kapitalistična na-
lektorjih, ogled Solarnega parka v Neustadtu, pisanje člankov za različne časopise, med drugim tudi Delo, prav tako obogatili z novimi informacijami na področju okoljske osveščenosti. V nekaj desetletjih bo svet namreč izkoristil zaloge nafte ter zemeljskega plina, in znajti se bomo morali drugače. V Nemčiji zato že precej spodbujajo pridobivanje sončne energije, ki je okolju precej bolj prijazna od fosilnih goriv. Pridobljeno energijo porabijo za segrevanje vode in pretvarjanje v elektriko. Zanimivo je, da se za omenjeni alternativni vir energije ne zavzema
Tudi letošnje leto smo v sklopu Mladinske komisije GZ Kamnik organizirali tekmovanje za mlade gasilce v namiznem tenisu, ki je potekalo v soboto, 18. februarja, v Motniku. Tekmovanja so se udeležili mladi iz GZ Kamnik in GZ Komenda: iz PGD Gozd, Kamnik, Sela, Srednja vas, Šmartno, Zgornji Tuhinj, Špitalič in Motnik ter iz PGD Komenda.
Tekmovali so v štirih kategorijah. Pri pionirkah so prva tri mesta zasedle pionirke iz
PGD Komenda: 3. mesto Klara Zadrgal, 2. mesto Urška Kepic in 1. mesto Petra Smolnkar. Pri pionirjih so bili najboljši pionirji iz PGD Motnik: 3. mesto je zasedel Martin Piki, 2. mes-
to Domen Semprimožnik in 1. mesto Arnes Puškar. Pri mladinkah je 3. mesto zasedla Tadeja Lončar iz PGD Komenda, 2. mesto Monika Pestotnik iz PGD Motnik in 1. mesto Tanja Cencelj iz PGD Špitalič. Pri mladincih pa je zasedel 3. mesto Štefan Levec iz PGD Zgornji Tu-
hinj, 2. mesto Alen Vuk iz PGD Kamnik, ter 1. mesto Matej Jeglič iz PGD Kamnik. V skupnem seštevku pa so največ točk izbrali mladi iz PGD Motnik iz že drugič zapored osvojili pokal za prvo mesto.
Mentor mladine PGD Motnik URŠKA OREHOVEC
Prvo mesto so osvojili pionirji in mladinci iz PGD Motnik.
V marcu poostreni nadzori prisotnosti alkohola pri voznikih in kontrole hitrosti
Strešni žlebovi so zanimiv plen
Malce nenavadno, vendar očitno so strešni žlebovi mikaven plen za tatove. 2. februarja so se lotili lovske koče v Brsnikih, z nje odnesli bakren žleb dolžine 10 m in dva žlebova z drvarnice v dol7 žini 8.50 metra. Dobra dva tedna pozneje pa so odnesli še 5 metrov žlebov iz Podgorja in 9 metrov žlebov s stavbe ZUlM-a.
Našli ukradeno vozilo
V	noči na 3. februar so tatovi odpeljali z Ljubljanske ceste v Kamniku osebni avtomobil znamke Fiat Uno. Kriminalisti so naslednji dan pri pregledu terena in zbranih obvestil ukradeno vozilo odkrili in ga vrnili lastniku.
Tatovi obiskujejo tudi hrame učenosti
V	noči na 4. februar so vlomilci obiskali Šolski center Rudolfa Maistra v Kamniku. V hram učenosti so vstopili skozi okno učilnice v pritličju in iz omare v učilnici odtujili večji televizor črne barve, s tem pa šolo oškodovali za 600.000,00 SIT. Večjo škodo, kar za 2 milijona tolarjev, pa so vlomilci povzročili Glasbeni šoli Kamnik. V noči na 10. februar so odnesli projektorja LDC, dva računalnika, DVD predvajalnik, ojačevalec, CD-je in večjo količino kablov.
Neprevidni premiki vozil na parkiriščih botrujejo nesrečam
8. februarja je prišlo na parkirišču v Kamniški Bistrici do prometne nesreče zaradi nepravilnega premika z vozilom. V prometno nesrečo so bila udeležena štiri vozila, povzročena pa je bila le materialna škoda v višini 500.000,00 SIT. Povzročitelju prometne nesreče pa so policisti izdali plačilni nalog.
Dan pozneje je zaradi nepravilnega premika z vozilom prišlo do prometne nesreče tudi na Steletovi ulici z nastalo materialno škodo 200 tisočakov.
Po vzvratno ogledalo in radijsko anteno
Če drugega ni, se tatovi zadovoljijo tudi z deli avtomobilov. Tako so z avtomobila, parkiranega na Ljubljanski cesti, odnesli prednje levo zunanje vzratno ogledalo in radijsko anteno.
Zahtevni reševanji v kamniških planinah
Kamniški policisti so 12. februarja v dopoldanskem času s strani GRS Kamnik in Centra za reševanje prejeli obvestilo, da naj bi se na območju Planine Dol hudo ponesrečil planinec. Policist Ravnikar in GRS Kamnik so skupaj izvedli reševalno akcijo ter hudo poškodovanega planinca prinesli v dolino in naprej v UBKC. Kljub strokovni akciji je poškodovani planinec zaradi hudih poškodb v naslednjih dneh umrl.
Istega dne pa se je zgodila še ena gorska nesreča. Zaradi zdrsa na snegu na območju Srebrnega sedla je umrl planinec. Policist Ravnikar in GRS Kamnik so skupaj izvedli še eno zahtevno reševanje in pokojnega planinca s pomočjo helikopterja odpeljali v dolino.
Med kaznivimi dejanji spet precej vlomov
V februarju so kamniški policisti zabeležili več vlomov v hiše in lokale, med drugim na Kovinarski ulici v Kamniku, kjer je neznani storilec prišel v hišo skozi kletno okno in odnesel več različnih kosov zlatega, v gostinski lokal na Medvedovi ulici v Kamniku, kjer se je tat založil s pijačo in v skupni vrednosti 350.000 SIT. V noči na 25. februar so tatovi obiskali tudi gostinski lokal Svetilnik in odnesli blagajno, v kateri je bila manjša količina denarja, poleg tega pa še cigarete različnih znamk, žvečilne gumije ter alkoholne pijače
Ni gorelo, a gasilni aparati so izginili
26. februarja ponoči so tatovi obiskali stanovanjski blok na Groharjevi ulici, poškodovali plombo na hidrantu in s seboj odnesli pet gasilnih aparatov. Kriminalisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da so neznani storilci poškodovali in odtujili gasilne aparate še v drugih stanovanjskih blokih na Groharjevi in Jakopičevi ulici.
Pri zavijanju trčil v steber ograje
Na Kovinarski cesti v Kamniku, pri Svetilniku, seje 27. februarja zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da je povzročitelj pri zavijanju desno, na Steletovo ulico, zaradi neprilagojene hitrosti trčil v betonski steber ograje ob stanovanjski hiši in v prometni znak. Pri tem sta se voznik in sopotnik telesno poškodovala.
Z ostrim predmetom nad avto
28. februarja so policisti prejeli prijavo poškodbe na osebnem vozilu in ob ogledu ugotovili, da je neznani storilec na vozilu, parkiranem v TPC Perovo, z neznanim ostrim predmetom poškodoval levi in desni bok osebnega vozila, pri čemer je nastala materialna škoda za približno 100 tisočakov.
Policisti kamniške policijske postaje bodo v marcu izvajali poostrene nadzore hitrosti in prisotnosti alkohola pri voznikih. Nadzor hitrosti bodo izvajali tudi s skrito kamero, še posebno pozorno bodo spremljali prometna dogajanja na cestah Kamnik-Ločica, Ljubljanska cesta, Podgorje, Moste-Mengeš, Križ, Stahovica-Kamnik Poleg teh poostrenih nadzorov bodo policisti opravljali tudi kontrolo uporabe varnostnega pasu, prevozov otrok v šolo, spremljali (ter seveda tudi ustrezno sankcionirali) kršitve pešcev in voznikov motornih koles.
Planinci bodo pregledali delo v lanskem letu
100 let koče na Kamniškem sedlu
Kamniške planince čakajo v letu 2006 pomembne naloge. Med ostalim bodo svečano obeležili 100-letnico postavitve planinske koče na Kamniškem sedlu. Med naloge sodi tudi zahtevnost zdravega in varnega obiskovanje Kamniško-Sa-vinjskih Alp. S tem se povečuje tudi odnos do varovanja naravnih lepot in drugih gorskih zanimivosti.
Zadnja leta je bilo gospodarjenje v planinskih kočah kar uspešno, čeprav so bile vremenske razmere vse prej kot ugodne.
O problemih, težavah in uspehih v letu 2005 bodo planinci govorili na rednem (volilnem) letnem Občnem zboru 17. marca ob 18. uri v prostorih Galerije nad Kavarno v Kamniku.
Odločali se bodo tudi o vodenju Planinskega društva in volitvah v vse društvene organe. Društvo vabi vse zainteresirane, da se udeležijo občnega zbora in da sodelujejo ter predlagajo določene konkretne kadrovske rešitve z ljudmi, ki so se pripravljeni s polno odgovornostjo vključiti v planinsko življenje Kamnika.
Slovesnost ob 100-letnici postavitve koče na Kamniškem sedlu bo združena z Dnevom Kamniških planin 23. julija letos.
STANE SIMŠIČ
KAKO SMO NEPALCE V NEPALU UČILI
PLANINSKIH VEŠČIN (IV.)...
Kakšnih 10 km pred Trisuli Bazarjem je cesto zasul zemeljski plaz, vendar so ga po nekaj urah odstranili. Kljub temu smo za okoli 140 km poti potrebovali kar dva dni. Možakar na levi v jopiču je cestar.
»ProChrist« v 1250-ih mestih Evrope -tudi v Kamniku
Olimpijska dvorana v Munchnu v Nemčiji se bo konec marca spremenila v veliko versko slavnostno dvorano. Tam, kjer je Frank Sinatra nekoč pel »New York, New York« in kjer so Rol-ling Stonesi priznali »I can get no satisfaction«, bodo marca tisoči praznovali krščansko prireditev ProChrist s sloganom »dvomim... strmim...«.
Udeleženih 1250 mest Evrope
Od Kaliningrada (vzhodna Prusija/Rusija) do Algarve (Portugalska), od Flensburga (severna Nemčija) do Sarajeva (Bosna in Hercegovina) - 20 držav v 1250 mestih se bo marca letos preko satelitskega prenosa udeležilo ProChrista.
Raznolikost krajev prireditve je velika. Od prireditve v dnevni sobi, kot npr. v majhni cerkvici v Franciji, do množične prireditve na Hrvaškem, kjer pričakujejo več kot 1000 ljudi.
Tudi v Kamniku bomo imeli možnost biti del ProChrista 2006, saj bomo lahko program spremljali od 20. do 27. marca tudi v našem mestu pri Frančiškanih (skavtska dvorana).
Prireditelji so verniki protestantske baptistične Cerkve v Kamniku.
Dvomim... strmim...
Vsak od nas dan za dnem doživlja situacije, ki v nas povzročajo nezaupanje in dvom. Ljudje prelamljajo obljube; bilo vam je rečeno, da je vaše delovno mesto varno, dnevna poročila pa povejo nekaj drugega; ali pa odkrijemo, da so stvari čisto drugačne, kot jih je opisal naš šef. Mislimo si: Glavno je, da smo zdravi, obisk pri zdravniku pa zamaje naše življenjske temelje.
Upamo, da bomo tudi jutri še imeli službo, da bo tudi z družino jutri še vse v redu, da se nam ne bo pripetila kakšna nesreča, da me ne bo zapustil partner, da ne bomo dobili nobene zahrbtne
bolezni, da smrt ni blizu, da bomo tudi jutri še imeli prijatelje itd....
Netočne ocene, napačne odločitve, očitne nepravičnosti in napake povzročajo, da izginja vera v institucije ali osebe. Komu še lahko zaupamo? Sami sebi?
Človek potrebuje nekaj trdnega...
Že davno je rekel pesnik Mat-thias Claudius, da »Človek potrebuje nekaj trdnega«. Še danes je tako.
Za skoraj vsako stvar obstajajo navodila za uporabo. Pri velikih vprašanjih hočemo nasvet od strokovnjakov. Samo pri lastnem življenju smo malo zanikrni. Mislimo, da se ne spodobi vprašati Stvarnika vsega, kar obstaja, za nasvet, kaj si je sploh mislil z vsem. Mislimo, da gre tudi brez višje in-štance!
Ali obstaja Bog, ki mu lahko zaupam, ali nekdo, na katerem lahko izgrajujem svoje temelje, tudi če vse propade in nam sreča ni več blizu? Splača se razmišljati o tem in poskušati odkrivati odgovore.
Vabimo vas na nenavadna večerna srečanja. Vsebina programa je življenjsko obarvana, dotika pa se tudi stvari, o katerih morda ne razmišljate vsak dan.
Mogoče boste dobili zelo čudne rezultate in odkrili stvari, ki jih
do zdaj v svojem življenju še niste imeli. Gre pa tudi za neverjetno dejstvo ali morda priložnost, da se Bog želi osebno srečati z vami.
Kaj lahko pričakujete na večernih srečanjih prenosa prireditve ProChrist?
Zelo pester program z intervjuji, dramskimi prizori, glasbo, vse od klasike do popa, sporočila za razmišljanje (govornik Ulrich Parzanyj) in prijetno prijateljsko vzdušje.
Prireditev se bo začela vsak večer ob 18. uri in sicer z naslednjimi temami:
Ponedeljek, 20. marca: To je dober začetek - Kako dvomljivec ostrmi od začudenja?
Sreda, 22. marca: Pomembno je, da si zdrav - Kdo nam lahko pomaga k ozdravitvi?
Petek, 24. marca: Nebesa ali pekel, konec obstoja ali ponovno rojstvo - Kaj nas čaka po smrti?
Nedelja, 26. marca: Nobena stvar ni več gotova - Kako premagati strah?
Ponedeljek, 27. marca: Ljubljen, nadarjen, potreben - Življenje ima smisel.
Ne zamudite te izredne priložnosti. Prisrčno vabljeni!
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
“—~Z-Z-~Z~
Znana gostilna iz okolice Kamnika
IŠČE TRIO
za igranje v poletni sezoni (maj- avgust).
Inf.: 041/670-379.
Danijel Hamp
OBUPNE CESTE IN STRPNI VOZNIKI
Ceste so v Nepalu poglavje zase. V Katmanduju so sicer relativno še dokaj v redu čeprav bi za promet lahko rekli, da je urejen kaos. Izven Katmanduja je zelo malo dobrih cest, saj je njihovo vzdrževanje izredno naporno. Vsako leto se med monsunskim deževjem sproži veliko zemeljskih plazov, ki cesto zasujejo ali jo odnesejo, saj je teren zelo razgiban. Zato je gradnja in vzdrževanje cest izredno drago in dolgotrajno. Razen glavnih cest, ki so življenjskega pomena predvsem za prestolnico, je večina cest makadamskih oziroma brez asfaltne prevleke. Močna deževja spirajo zgornjo plast, tako da ostaja samo groba podlaga, ki jo redki cestarji enostavno ne utegnejo nadomestiti. Žato je povprečna potovalna hitrost na večini cest med 15 do 20 km/uro.
Zato so pa vozniki toliko boljši. Za vožnjo po takih cestah, ki velikokrat ne zaslužijo tega imena, moraš biti pravi umetnik. Pa še nekaj imajo nepalski vozniki, kar našim v večini manjka: strpnost. Res se tudi v Nepalu veliko trobi, vendar je to trobljenje predvsem za to, da se opozarjajo med seboj, saj celo na večini tovornjakov na zadnji strani piše »please horn«. Nikjer nisem videl voznika, ki bi se jezil nad drugim, ki bi mu kazal osle, ali kakšna druga »ročna« znamenja, čeprav je le-ta očitno delal neumnosti. Tudi speljevanja pred križišči bi se morali naši vozniki iti tja učit. Pri nas traja in traja, da se mirujoča kolona spet premakne, tam pa praktično začnejo skoraj vsi hkrati. Res pa je, da so hitrosti precej manjše, ni skoraj nobenega divjanja. Tudi nesreče so, vendar večinoma brez hujših posledic.
Vendar smo imeli veliko srečo. Ko smo se vračali, sta voznika od Sjabru Bensija pa do zemeljskega plazu vozila povsem »dormalno«. Tam smo presedli na dva druga avtobusa, katerih voznika sta očitno hotela tekmovati. Po ozki cesti sta vozila kot na rallyju, na ovinkih zavirala, se prehitevala. Tako se nekateri tečajniki bruhali kot vidre, jaz sem pa resno premišljeval o oporoki... Zato pa smo prispeli v Katmandu slabo uro prej, kot bi, če bi vozili »normalno«, tako da so nas morali avtobusi zaradi prepovedi vstopa do določene ure v središče mesta, izkrcati v predmestju in smo morali nadaljevati s taksijem....
Pa še nekaj je potrebno povedati. O vozniški kulturi, ki je v Nepalu na bistveno višji stopnji kot pri nas. Vozniki so namreč bistveno bolj strpni, si ne kažejo oslov, se ne zmerjajo, če ga kdo kaj malega polomi. Tudi speljevanje pred semaforji je bistveno hitrejše, saj vsi upoštevajo, da niso sami na cesti in da se samo njim mudi.
(se nadaljuje BOJČ)
Zelo veliko Nepalcev uporablja v Katmanduju za prevoz motorno kolo. Zaradi onesnaženega zraka jih veliko nosi tudi preprosto masko.
RENAULT
USTVARJAMO AVTOMOBILE
MESEC MAREC,
MESEC OMEJENIH SERIJ:
TVVINGO EMOTION (klima, strešno okno, servo volan) MODUS ELLE (avt. klima, tempomat, radio CD MP3, strešno okno) jV. CLIO STORIA TEAM (klima, alu platišča, radio CD MP3) l|F/|4	M EGAN E TEAM (klima, alu platišča, radio CD MP3)
SCENIC SKY (avt. klima, strešno okno, radio CD) ESPACE SAHARA MEGANE COUPE CABRIOLET " ST. TROPEZ "
Bogata serijska oprema po zelo ugodni ceni. Prepričajte se sami. |
AVTO SET d.o.o.
Dragomelj 26,1230 Domžale
Možnost nakupa na položnice.
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 Internet: www.avtoset.sl E-mail: info@avtoset.si
INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: 723-81-57, 041/322-571!
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične in pravne osebe
1^11 BO/ d.o.o.
Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990





Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega Ji najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne jj storitve
hitro, kvalitetno, s posluhom
POGREBNIK
ll	POGREBNE STORITVE
I ll Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13,
4207 Cerklje a 1 Tel.: 04/252-14-24	11
GSM: 041/624-685
Počivaj mimo, sladko spavaj, saj enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami.
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustila naša draga sestra in teta
MARIJA RESNIK
iz Žubejevega 4
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi župniku g. Danijelu Kaštrunu za opravljen pogrebni obred, Oktetu Mekinje in trobentaču ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Marec 2006
In je poletel gor proti nebu in potonil v svetli ocean.
Odtlej eno sonce je več na nebu in eno na zemlji manj.
T. Pavček
V SPOMIN
KRISTJANU
Vsi tvoji te zelo pogrešamo.
Marec 2006
Teief°n:
mmmmm
RAČUNALNIKI
nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov
[ Prodaja na obroke1
TECH d.o.o.. Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si
REDNO ZAPOSLIMO DELAVCA ZA KROVSKO-KLE PARSKA DELA
(tesar, klepar, krovec)
Hidroizolacije, kleparstvo, krovstvo Peter-lin-Grošelj Križ 71 a, Komenda
Tel.: 041/650-200
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
mmu svoj Dim momtHMmjci!
TEHNIČNA TRGOVINA pg
TFK30VHVE
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
CtV
PRALNI STROJ od 49.900 SIT (208,23 EUR)
VODOVODNE ARMATURE >,
-10% M
ZAMRZOVALNE SKRINJE LTH od 59.900 SIT (249,96 EUR)
|! |
•ŠTEDILNIKI IN PEČI NA TRDA GORIVA (BLAGO IZ ZALOGE)-10%
NA ZALOGI TUDI ARTIKLI IZ
TV SHOP
PRODAJE
vec na
www.pemecom.si
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z OOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
■ BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU - NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo!
Dom je prazen in dvorišče, moje oko povsod te išče.
Ni več tvojega smehljaja, a delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast
JURIJ MIHELIČ
iz Oševka 15 b
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sv. maše, sveče in nesebično pomoč. Zahvaljujemo se njegovi osebni zdravnici dr. Dolenčevi, še posebej pa dr. Ulčarjevi za njeno skrb ob njegovi dolgotrajni bolezni. Iskrena hvala g. župniku in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Februar 2006
Zakaj nazaj, nazaj v planinski raj (S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 82. letu življenja nas je za vedno zapustil
ANTON KUHAR
iz ul. Ljudevita Stiasnyja 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, planincem in praporščakom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju ZD Kamnik za nesebično pomoč v času njegove bolezni, govornikoma g. Matičiču v imenu ZB Kamnik ter g. Malešiču v imenu postaje GRS Kamnik za izrečene besede slovesa. Zahvala tudi pevcem Solidarnosti in g. Sitarju za zaigrano Tišino.
Žalujoči: Tomaž, Brigita ter ostalo sorodstvo
Februar 2006
ZAHVALA
V 73. letu življenja je nepričakovano odšla od nas naša draga žena, mami, mama, tašča, sestra in teta
SLAVKA
SVETEC
iz Podgorja
Prisrčna hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, izraze sožalja, podarjene maše, cvetje in sveče. Še posebej toplo se zahvaljujemo družini Osolnik za nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku Župnijske cerkve Šutna za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti v tihi dom.
Žalujoči vsi njeni
Podgorje, februar 2006
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
(V. T. Arhar)
ZAHVALA
V 89. letu življenja nas je zapustil naš dragi ata, dedek, pradedek, brat in stric
MAKS BEVK
iz Spodnjih Palovč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in za vso drugo pomoč ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za zapete pesmi in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov v Kamniku, kjer je naš ata živel zadnja leta.
Še enkrat iskrena hvala sosedom iz Spodnjih Palovč.
Žalujoči: vsi njegovi
Marec 2006
Ko pošle so ti moči,
Zaprla trudne si oči In čeprav spokojno spiš,
Z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 82. letu življenja nas je po dolgoletni bolezi zapustila draga sestra, teta in svakinja
MILKA PESTOTNIK
po domače Slapnikova iz Starih sel
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala sosedom za skrb in pomoč. Hvala dr. Ahlinu, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, govornici za besede slovesa, trobentaču, praporščakoma ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni •
Stara sela, februar 2006
Srce tvoje je zaspalo, zyon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za večno bo živel.
ZAHVALA
V 72. letu nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat, stric in tast
RAFAEL MOHAR
p. d. Petričev ati iz Starih sel
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darove za svete maše, cvetje, sveče. Iskrena hvala dr. Ahlinu, patronažnim sestram, posebno Marinki Resnik, gospodu župniku Jožetu Tomšiču za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za Tišino in gospe Marinki Mošnik za poslovilni govor. Še enkrat hvala vsem skupaj, ki ste mu v življenju stali ob strani, ga obiskovali v času, ko so mu pešale moči.
Še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi Februar 2006
Gradnja novih stanovanj in lokalov ob Ljubljanski cesti - stanovanja velikosti od 45 do 82 m2
Na razpolago še 3 dvosobna stanovanja s kabinetom
		
iliZI ■**mw	Informacije ki prodaj*: UZ INŽENIRING d.A, Vurnikova Z Ljubljana. teL01 2344062, wwwJiz-inzenlrinftsi	SSttfBNGdd, Vurnikova 2, Ljubljana * / ELECTA inženiring dox>, čranrtas	Mestni trg 8, Ljubljana
SOITI "DtoPdom
SAM d.o.o. Domžale
vabi nove sodelavce za delovno mesto:
SKLADIŠČNIK
Smo trgovsko podjetje s sedežem v Zgornjih Jaršah, ki se ukvarja pretežno s prodajo gradbenega materiala, metalurgijo, keramiko in kopalniško opremo, vrtnim programom, materialom za vodovod ter ostalo opremo za dom.
Zaradi širitve skladiščne dejavnosti se je pojavila potreba po
dveh skladiščnikih.
Za opravljanje dela so potrebni naslednji pogoji:
•	najmanj poklicna šola,
•	osnovno poznavanje VVindovvs okolja,
•	poznavanje gradbenega materiala,
•	izpit za viličarja,
•	natančnost,
•	kolegialnost,
•	pripravljenost za delo s strankami,
•	fizična sposobnost za opravljanje dela,
•	pripravljenost za dodatna izobraževanja.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 3 mesecev z mesečnim poskusnim delom. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Delo se opravlja v PC Jarše.
Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 18. marca 2006 na naslov:
SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1, Zgornje Jarše,
1235 Radomlje s pripisom »za razpis«
Dodatne informacije o navedenem delovnem mestu dobite na tel. št. 01/729 88 16 (Tina Bajde).
S^PUBLJČUS
OPP/IOKf IN PftEPFt. A I//1
SPOMLADANSKI ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
Ponedeljek, 20. marca Četrtek, 23. marca Ponedeljek, 27. marca Četrtek; 30. marca Ponedeljek, 3. aprila Četrtek, 6. aprila Ponedeljek,10. aprila Četrtek, 13. aprila Četrtek, 20. aprila Ponedeljek, 24. aprila Petek, 28. aprila Četrtek, 4. maja Ponedeljek, 8. maja Četrtek, 11. maja Ponedeljek, 15. maja Četrtek, 18. maja Ponedeljek, 22. maja
Motnik, Špitalič, Pšajnovica
Tuhinj
Šmartno
Srednja vas, Sela *
Črna
Kamniška Bistrica Godič
Vranja peč, Novi trg
Nevlje
Mekinje
Tunjice
Podgorje, Volčji Potok
Šmarca
Perovo
Center
Zaprice
Duplica
Krajane prosimo, da na dan odvoza pripravijo pred svojimi zgradbami ob cesti do 6. ure zjutraj odpadni kosovni material. Odlagajte sortirano.
Avtomobilskih delov, gum, gradbenega materiala, zemlje in vej ne bomo pobirali, ampak bomo odvažali samo kosovne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih: gospodinjske stroje, pohištvo, žimnice, peči, hišno opremo - školjke, umivalnike, kadi, kolesa in podobno.
Informacije po telefonu: 07 7238-242
Občani imajo možnost, da sami pripeljejo kosovni material v zbirni center CROS PUBUCUS, d.o.o., CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI SUHADOLE ■ ZBIRNI CENTER.
Obratovalni čas zbirnega centra:
Od 1. maja do 30. septembra od ponedeljka do petka od 6. do 18. ure, od 1. oktobra do 30. aprila od ponedeljka do petka od 6. do 16. ure, ob sobotah celo leto od 8. do 13. ure.
Ob nedeljah in praznikih zaprto.
AVTO
organiziramo BREZPLAČNI tečaj CPP v Kamniku, Novi trg (učilnica nasproti ŠCRM, poleg slaščičarne)
v ponedeljek. 13, marea ob 18, uri
NOVOI poleg kategorij E3E3E3 poučujemo tudi kategorije DH3
E k B
(tovornjak s priklopnikom ter avto s prikolico)
	
1	
Šolski Center Rudolfa Maistra
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Novi trg 41/a, Kamnik V marcu nadaljujemo s tečaji
TUJIH JEZIKOV
(ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA)
ter tečaji RAČUNALNIŠTVA.
Pohitite z vpisom, v tečajih je samo še nekaj prostih mest.
Prav tako se lahko vpišete v program za pridobitev izobrazbe
EKONOMSKI TEHNIK IN TRGOVEC.
INFORMACIJE po telefonu:
01 /830-32-28 in 01/830-32-12
Domžale Masljeva 11,1230 Domžale,
riM/SVtel.OI 724 16 56
3|P|; »Kamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica)
tel. 01 831 1 7 96
www.simeix-slo.com
PRTLJAŽNIKI
AVFODEU: - AVTORtlEHARilKA VULKAMIZEB8TVO
NA ZALOGI PNEVMATIKE
IMoIcl

Kamniški
Občan
Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem)
01/83 91 311, 041/662 450
e-mail: sasa.mejac@siol.net
Akcija velja od 8.3. do 18.3.2006
iubstrat
za sajenje
PRAVI RAZLOGI ZA NAKUPE V PRODAJNEM CENTRU SAM JARŠE:
•	Nizke cene
•	Ugodnosti za Imetnike TOPKARTICE
•	Strokovno usposobljeni prodajalci
•	Veliko parkirišče
Ta2To
	HfTrfffsrs
| 5(f-|r	F?
sam
T) topel o m
“ skupina
SAM d.o.o. Domžale - Prodajni center Jarše
Preserska cesta 1,1235 Radomlje
tel.: 01/729 88 02; fax: 01/729 88 32	WWW.SaiTI.Si
a Mercator Center Kamnik
vabi z veselimi dogodki in odlično ponudbo
v petek. 10. marca, od 17. do 19. ure
Otroška ustvarjalna delavnica PTIČKI SE ŽENIJO
Spomnili se bomo Gregorjevega praznika.
v soboto. 11. marca, od 10. do 12. ure
DELAVNICA LIČENJA
obiskovalke Mercator centra bo brezplačno naličila in strokovno svetovala priznana vizažistka
v petek 17. marca, ob 17. uri
Animacijska predstava Tu je pomlad
Ob prepevanju pomladnih skladbic bomo v lončke posadili pomladne cvetlice
v soboto. 18. marca, od 9. do 18. ure
ZDRAVO ŽIVLJENJE - MESEC PREVENTIVE
V akcijskem letaku linije Zdravo življenje v obdobju od 16. 3.-18. 4.2006poiščite kupon, ki vam zagotavlja vrsto brezplačnih zdravstvenih meritev in svetovanj. Predstavili se bodo. Društvo za zdravje srca in ožilja (meritve pritiska, krvnega sladkorja, holesterola), CINDI Slovenija (prikaz nordijske hoje in program opusti kajenje), Zavodi za zdravstveno varstvo Slovenije (svetovanje za zdrav način prehranjevanja), dr. med. J. Tina Sentočnik s sodelavci (svetovanje s področja preprečevanja debelosti), kuhar Dantes bo prikazal, da je zdravo lahko tudi dobro, poizkusili pa boste lahko vse izdelke linije Zdravo življenje.
DNEVI JABOLK	najb
z ugodno ponudbo izbranih izdelkov
od 9. 3. do 12. 3. 2006	_______________
Nektar
jagoda. 1 liter, prisma Fructal, Ajdovščina
Torteloni s Štirimi siri
250 g
Mlinotest. Ajdovščina
'46QjHwrf
,00 SIT 1,00 EUR
88,00 SIT 1,20 EUR
V akciji
od 2. 3. do 14. 3. 2006.
Odpiralni čas: ponedeljek - sobota od 8. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure.