Iniciativni odbor za formiranje skupščine sklada za gradnjo os šol in vzgojnovarstvenih objektov v občini Vrhnika daje v
JAVNO RAZPRAVO
OSNUTEK STATUTA SKLADA ZA GRADNJO
ŠOLSKIH IN VZGOJNOVARSTVENIH
OBJEKTOV OBČINE VRHNIKA
JAVNA RAZPRAVA TRAJA DO.20.II. 1979
Vse predloge, stališča in morebitne spremembe oz. dopolnitve k statutu sklada, dostavite taj-
ništvu Skupščine občine Vrhnika, Tržaška c. 1.
OSNUTEK 18. 1. 1979
Na podlagi 6. člena odloka o ustanovitvi sklada za gradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 21/77 in 25/78), je Skupščina sklada na seji dne... 1978 sprejela
STATUT
SKLADA ZA GRADNJO ŠOLSKIH IN VZGOJNOVARSTVENIH OBJEKTOV
OBČINE VRHNIKA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sklad za gradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: sklad) je investitor za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih objektov iz enotnega programa izgradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih objektov.
2. člen
Sklad je pravna oseba.
Sedež sklada je pri Skupščini občine Vrhnika, Tržaška 1. Sklad ima svoj pečat z besedilom: sklad za gradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov občine Vrhnika.
II. DOHODKI SKLADA
4. prispevki občinske izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva,
5. sredstva, ki jih v proračunu v ta namen zagotovi občinska skupščina,
6. posojila in darila,
7. obresti in druga sredstva.
4. člen
Sklad ima rezervo, ki znaša najmanj 2 % dohodkov, predvidenih v vsakoletnem finančnem načrtu.
Višino rezerve določa skupščina sklada vsako leto s finančnim načrtom sklada. O uporabi rezerve odloča Izvršni odbor skupščine sklada.
Sredstva rezerve se uporabljajo za pokrivanje nepredvidenih stroškov, ki se financirajo iz sredstev sklada.
UPRAVLJANJE SKLADA
3. člen
Dohodki sklada so:
1. sredstva, zbrana s samoprispevkom,
2. prispevki delovnih in drugih organizacij,
3. prispevki deiavcev po SS o temeljih planov SIS,
5. člen
Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega upravlja-
nja.
S skladom upravljata skupščina sklada in njen izvršni odbor. Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sredstev opravlja nadzorni odbor.
a) SKUPŠČINA SKLADA
6. člen
Skupšina sklada šteje 50 delegatskih mest.
Delegate v skupščino sklada delegirajo delovne organizacije in krajevne skupnosti po istem ključu kot je to določeno za zbor združenega dela in za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Vrhnika (Odlok o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Vrhnika — Uradni list SRS, št. 24/77) in izvršilni organ družbenopolitičnih organizacij občine Vrhnika, vsaka po enega delegata.
Delegacijo za delegiranje delegatov predstavlja v delovnih organizacijah delavski svet, v krajevnih skupnostih pa svet krajevne skupnosti po pooblastilu skupščine krajevne skupnosti.
7. člen
Predsednika in podpredsednika skupščine voli in razrešuje skupščina sklada po predhodno opravljenem postopku evidentiranja v OK SZDL.
8. člen
Sklad zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik.
9. člen
Skupščina sklada je za svoje delo odgovorna ustanoviteljici.
10. člen
Skupščina sklada opravlja naslednje naloge:
1. izvoli izmed svojih delegatov predsednika in podpredsednika skupščine,
2. imenuje in razrešuje izvršni in nazdorni odbor,
3. imenuje in razrešuje predsednika in podpredsednika izvršnega odbora in predsednika nadzornega odbora in njegovega namestnika,
4. imenuje in razrešuje tajnika sklada,
5. skrbi za izvedbo enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih objektov,
6. sprejema statut sklada in druge splošne akte organov skupščine,
7. sprejema finančni načrt in zaključni račun sklada,
8. obravnava in sprejema poročila IO in nadzornega odbora o njihovem delu in o izvajanju nalog iz enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih objektov,
9. opravlja druge naloge, za katere je pristojna po odloku.
11. člen
Skupščina sklada odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah. Seje skupščine sklicuje predsednik skupščine po potrebi, najmanj pa dvakrat letno, in sicer 30 dni pred dnem, določenim za sejo.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo skupščine tudi na zahtevo 10 delegacij nadzornega odbora ali izvršnega sveta občinske skupščine.
Če predsednik skupščine ne skliče seje po prejšnjem odstavku tega člena v 15 dneh ko je prejel tako zahtevo, skliče sejo skupščine v imenu predlagateljev podpredsednik skupščine.
12. člen
Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov, sklepe pa sprejema z večino glsov navzočih delegatov.
Statut skupščine, poslovnik, finančni načrt in zaključni račun so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov skupščine.
Seje skupščine so javne.
13. člen
Predsednik skupščine organizira in vodi delo sklada v skladu s statutom in poslovnikom o delu skupščine ter po sklepih in smernicah skupščine.
b) IZVRŠNI ODBOR
14. člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine sklada. Izvršni odbor imenuje skupščina iz vrst strokovnih in družbenopolitičnih delavcev in ima 9 članov.
15. člen
Izvršni odbor zastopa predsednik, v njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik ali član izvršnega odbora, ki ga določi izvršni odbor.
16. člen
Skupščina sklada lahko razreši posamezne člane IO na njihovo zahtevo ali če ne opravljajo svoje funkcije.
17. člen
Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini sklada.
18. člen
Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:
1. pripravlja gradivo za delo skupščine in njenih teles,
2. izvršuje sklepe skupščine,
3. določi predlog statuta skladal
4. določi predlog poslovnika za delo skupščine in izvršnega odbora,
5. določi predlog finančnega načrta in zaključnega računa sklada,
6. izvršuje finančni načrt sklada,
7. koordinira delo gradbenih odborov v KS,
8. zagotavlja opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih opravil,
9. najema kredite v skladu s finančnrm načrtom in sklepa druge finančne posle z banko,
10. sprejema operativni načrt izgradnje posameznih objektov,
11. odloča o oddajanju ael izvajalcem za posamezne objekte oz. dela in opravlja druge posle investitorja,
12. potrjuje gradbene načrte za posamezne objekte,
13. imenuje stalne in občasne komisije in njihove predsednike, ,
14. skrbi za redni dotok sredstev,
15. zagotavlja neposreden vpogled zainteresiranim občanom nad izvajanjem programa,
16. ureja odnose z ustanoviteljico,
17. opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina sklada.
19. člen
Izvršni odbor odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah. Seje izvršnega odbora sklicuje predsednik po potrebi, najmanj pa enkrat na dva meseca.
Predsednik IO je dolžan sklicati sejo tudi na zahtevo predsednika skupščine, najmanj 3 članov IO ali nadzornega odbora.
Če predsednik IO ne skliče seje po prejšnjem odstavku tega člena v 10 dneh, ko je prejel zahtevo, skliče sejo predsednik skupščine.
IO sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov. Skelpe sprejema IO z večino glasov vseh članov. Seje IO so javne.
20. člen
Predsednik IO organizira in vodi delo po določilih tega statuta in smernicah skupščine sklada. Predsednik izvršnega odbora:
1. predstavlja izvršni odbor,
2. je odredbodajalec finančnega načrta sklada,
3. sklicuje in vodi seje,
4. sklepa pogodbe v imenu sklada,
5. poroča skupščini sklada o delu IO,'
6. opravlja še druge zadeve, ki mu jih naloži skupščina sklada ali njen IO.
Predsednik IO je za svoje delo odgovoren IO in skupščini sklada.
21. člen
Izvršni odbor ima naslednje stalne komisije:
1. funkcionalno-tehnološka komisija za področje vzgojno-varstvenih objektov,
2. funkcionalno-tehnološka komisija za področje osnovnošolskih objektov,
3. finančna komisija,
4. komisija za informiranje
22. člen
Glavne naloge komisij so naslednje:
1. funkcionalno-tehnološka komisija:
— po strokovni plati ugotavlja in preverja oz. ocenjuje funkcionalnost projektov glede na normative Republiškega sveta za šolstvo,
—^ strokovno ugotavlja vrednost predračunov v idejnih projektih, pridobljenih na natečaju.
2. finančna komisija:
— sestavi predlog finančnega načrta,
— izvaja kontrolo nad dotkom in trošenjem sredstev,
— določi način vodenja evidenc in knjigovodstva.
3. komisija za informiranje:
— pripravlja informacije v zvezi z dejavnostjo sklada in o izvajanju nalog iz enotnega programa izgradnje osnovnošolskih in vzgojnovarstvenih objektov,
— skrbi, da so občani informirani o delu organov sklada. Komisije poročajo o svojem delu izvršnemu odboru ter
obravnavajo in proučijo vsa gradiva in dajejo izvršnemu odboru predloge za rešitev posameznih vprašanj iz svojega področja dela.
Podrobnejše naloge komisij določi izvršni odbor z aktom o ustanovitvi komisije.
23. člen
Z aktom o ustanovitvi komisije se določi število članov komisije in njen sestav.
Predsedniki posameznih komisij so praviloma člani izvršnega odbora.
24. člen
Izvršni odbor lahko po potrebi imenuje tudi druge komisije za izvršitev posameznih konkretnih nalog.
c) NADZORNI ODBOR
25. ČLEN
Skupščina sklada izvoli na 1. seji izmed delegatov nadzorni odbor, ki ima 5 članov.
26. člen
Nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:
1. obravnava predlog finančnega načrta in zaključnega računa sklada in daje nanju svoje mnenje, ki ga posreduje skupščini sklada v obravnavo,
2. opravlja nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sredstev,
3. spremlja uresničevanje sprejetega programa izgradnje osnovnih šol in VVZ, tako glede časovne izvedbe, kakor tudi glede gospodarnosti izrabe sredstev,
4. po pooblastilu skupščine opravlja druge naloge. Nadzorni odbor lahko zahteva od IO in drugih organov
sklada poročilo in podatke, ki se nanašajo na izvajanje programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih objektov.
Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini sklada.
27. člen
Nadzorni odbor obravnava zadeve iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje odbora se skličejo po potrebi.
Predsednik nadzornega odbora posreduje pismeno mnenje, sprejeto na seji nadzornega odbora, skupščini sklad.
Nadzorni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov odbora, mnenje pa sprejema z večino glasov vseh članov.
, Seje nadzornega odbora so javne.
IV. GRADBENI ODBOR
28. člen
Za gradnjo vsakega objekta se imenuje gradbeni odbor. Gradbeni odbor imenuje tista KS, na katere območju se gradi objek+.
Če je objekt namenjen za pokrivanje potreb več KS, se te praviloma sporazumejo o ustanovitvi skupnega gradbenega odbora.
29. člen
Pobudo za ustanovitev gradbenega odbora poda izvršni odbor sklada, ki pozove nosilko in ostale KS, da delegirajo svoje predstavnike v gradbeni odbor.
30. člen
Strukturo in število članov gradbenega odbora, način konstituiranja in mandatno dobo določi KS.
Sedež gradbenega odbora je pri krajevni skupnosti na območju katere se gradi objekt.
Materialne pogoje poslovanja gradbenega odbora zagotovi krajevna skupnost na območju katere se gradi objekt.
31. člen
Gradbeni odbor opravlja naslednje naloge:
1. obravnava in daje mnenje na programske osnove s projektno nalogo, na idejni načrt, na glavni projekt in investicijski program tistega objekta, za katerega spremljanje je bil gradbeni odbor ustanovljen,
2. sodeluje pri pridobivanju potrebnih zemljišč za gradnjo, sodeluje pri določanju lokacije, na kateri bo objekt zgrajen in pri reševanju drugih problemov, ki se pojavljajo v zvezi z lokacijo objekta,
3. opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti izvršni odbor.
32. člen
Gradbeni odbor opravlja svoje naloge na sejah. Seje odbora skl;cuje predsednik po potrebi.
Predsednik gradbenega odbora mora sklicati sejo odbora, če to zahteva izvršni organ krajevne skupnosti ali izvršni odbor sklada.
33. člen
Gradbeni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov odbora, mnenja pa sprejema z večino vseh članov. Seje gradbenega odbora so javne.
V. FINANČNO POSLOVANJE
34. člen
Dohodki sklada iz 3. člena tega statuta se planirajo in razporejajo po namenih v skladu s programom gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih objektov.
35. člen
Dohodki sklada iz 7. člena odloka o ustanovitvi sklada se razen dohodkov, ki jih v proračunu občine zagotovi SO Vrhnika, uporabljajo za zagotovitev investicijske vrednosti celotnega objekta (projektiranje, gradnja in oprema objekta) in za zunanjo ureditev objektov iz enotnega programa gradnje šolskih in vzgojnovarstvenih objektov.
Sredstva, ki jih v proračunu občine zagotovi v ta namen občinska skupščina se uporabljajo za kritje stroškov za:
— pridobitev zemljišča,
— komunalno opremo zemljišča z vsemi primarnimi in sekundarnimi vodi,
— spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča,
— pridobitev lokacijske dokumentacije.
36. člen
Sredstva samoprispevka se odvajajo na zbirni račun takoj, ostala sredstva, ki jih združujejo samoupravne interesne skupnosti in sredstva ustanoviteljice pa v skladu z letnim finančnim načrtom na žiro račun sklada.
37. člen
Finančni načrt sklada sprejema skupščina sklada v soglasju z ustanoviteljico. Finančni načrt sklada mora biti sprejet praviloma pred začetkom leta, za katero se sprejema.
če finančni načrt sklada ni bil sprejet v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, se začasno najdalj pa za 3 mesece nadaljuje financiranje sklada po začasnem finančnem načrtu, ki ga sprejme skupščina sklada.
38. člen
Po preteku leta se sestavi zaključni račun sklada. Zaključni račun mora biti sprejet v roku in na način, ki ga določi zakon. Zaključni račun sprejme skupščina sklada.
39. člen
Finančni načrt in zaključni račun sklada obvezno obravnava nadzorni odbor, ki svoje mnenje posreduje skupščini sklada.
VI. TEHNIČNO POSLOVANJE SKLADA
40. člen
Upravnotehnično in finančno poslovanje sklada opravlja strokovna služba.
Stroški administrativno tehničnega in finančnega poslovanja sklada se zagotovijo iz sredstev proračuna občine.
41. člen
Tajnik sklada vodi vse tehnične in organizacijske posle v zvezi z delom skupščine in njenih organov.
VII. JAVNOST DELA
42. člen
Seje skupščine sklada in njenih organov so javne.
43. člen
Letni program sklada in poročilo o njegovi izvršitvi se objavita v »Našem časopisu«.
44. člen
Skupščina sklada tekoče obvešča javnost o svojem delu in delu svojih organov preko »Našega časopisa« in drugih sredstev javnega obveščanja.
Najmanj enkrat letno poda skupščini občine Vrhnika letno poročilo, ki je priloga zaključnega računa.
45. člen
VIII. KONČNE DOLOČBE
Pobudo za spremembo statuta ali njegovo dopolnitev lahko poda skupščini sklada ustanoviteljica, odbor za družbeni nad-
zor, izvršni odbor ali posamezna delegacija.
Izvršni odbor sestavi predlog spremembe statuta in ga predloži v obravnavo skupščini sklada po enakem postopku kot velja za sprejem statuta.
46. člen
Ta statut je sprejela skupščina sklada na seji, dne.... in začne veljati, ko ga potrdi Skupščina občine Vrhnika.
OBRAZLOŽITEV
Koncem leta 1977 so zbori SO Vrhnika sprejeli prečiščeno besedilo odloka o ustanovitvi sklada za gradnjo osnovnošolskih in vzgojnovarstvenih objektov, s katerim je bila kot najvišji organ upravljanja sklada namesto dosedanjega upravnega odbora predvidena ustanovitev skupščine sklada. Skupščino naj bi sestavljali delegati delovnih organizacij in krajevnih skupnosti po istem ključu kot velja to za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
Na problemski konferenci SZDL v februarju 1978, ki je razjasnila določena vprašanja v zvezi z izvajanjem programa izgradnje šol in VVZ je bilo podano stališče, da je potrebno v delo skupščine sklada in njenega izvršnega odbora vključiti tudi DPO.Glede na to so zbori SO Vrhnika 9.11.1978 sprejeli dopolnitev odloka o ustanovitvi sklada, s katerim je bila razširjena skupščina sklada na 50 delegatskih mest, v katera so vključeni tudi delegati DPO (vsaka DPO ima po 1 delegata).
Glede na novo oblikovanje organov sklada in ostale spremembe v novem odloku o ustanovitvi sklada, bi bilo potrebno skoraj v celoti spremeniti statut sklada, ki ga je sprejel UO sklada 21.10.1973 in potrdila občinska skupščina 7.11.1973, zato je bil pripravljen nov osnutek statuta.
I.
Osnutek statuta opredeljuje v splošnih določbah sklad kot investitorja za gradnjo osnovnih šoi in vzgojnovarstvenih objektov iz enotnega programa.
V skladu z določili odloka o ustanovitvi sklada so dohodki
sklada:
1. sredstva zbrana s samoprispevkom,
2. prispevki delovnih in drugih organizacij, ki združujejo sredstva v višini 0,5% za čas od 1/7-1973 do 31/12-1980 na podlagi družbenega dogovora o prispevku delovnih organizacij občine Vrhnika za realizacijo programa vzgoje in izobraževanja (Ur. list SRS, št. 23/75),
3. prispevki delavcev po SS o temeljih planov SIS — to so sredstva predvidena v okviru letnih prispevnih stopenj SIS in morebitni presežki pri SIS, če pristojni organi v delovnih organizacijah in SIS tako odločijo,
4. Prispevki občinske izobraževalne skupnost/ in skupnosti otroškega varstva — skupnosti bosta svoje ostanke dohodkov in druga sredstva, kijih imata v svojih programih predvidena za investicije združevali v skladu
5. sredstva, ki jih v proračunu v ta namen zagotovi občinska skupščina — že v prvotnem statutu sklada je bilo določeno, da zagotavlja vsa potrebna sredstva v zvezi s stroški za pridobitev zemljišča, za komunalno ureditev in oprema zemljišča, ter za pridobitev lokacijske dokumentacije in plačilo prispevka za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč — ta določba je vsebovana v 35. členu osnutka statuta.
II.
Statut nadalje opredeljuje upravljanje sklada, ki naj temelji na načelih družbenega upravljanja. Organi upravljanja sklada so:
1. skupščina sklada
2. izvršni odbor ,
3. nadzorni odbor
1. Skupščina sklada ima 50 delegatskih mest — od tega delegirajo 29 delegatov temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti po istem ključu kot velja za zbor združenega dela, 16 delegatov KS po istem ključu kot velja za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in 5 delegatov DPO občine — vsaka po enega delegata. Delegatsko bazo za delegiranje delegatov iz delovnih organizacij predstavljajo delavski sveti, v organizacijah, ki po zakonu ne oblikujejo delavskih svetov pa vsi delavci. V KS pa naj predstavlja delegacijo svet krajevne skupnosti, ki naj pridobi predhodno verifikacijo skupščine krajevne skupnosti.
V osnutku statuta ni določena mandatna doba delegatov skupščine in prav tako tudi ne predsednika skupščine ter predsednika in članov IO in ostalih organov sklada, zato ker je glede na tako opredelitev delegatske baze ni možno enotno določiti (mandat delavskih, svetov traja 2 leti in je pričetek mandatne dobe v posameznih delovnih organizacijah različen). Poleg tega bi bilo'potrebno v času razprave o osnutku
statuta tudi razčistiti vprašanje ali je funkcija predsednika skupščine vezana na funkcijo člana delegacije in na trajanje njenega mandata — ali v primeru, da bi bili predsednik skupščine izvoljen izmed delegatov delovnih organizacij, njegova funkcija preneha če ni več član delavskega sveta.
V10. členu so opredeljene glavne naloge skupščine sklada.
2. Izvršni odbor naj bi štel 9 članov, ki jih naj bi imenovala skupščina sklada iz vrst strokovnih in družbenopolitičnih delavcev. Pri tem bi bilo zaželjeno, da v delu IO sodelujejo predstavniki občinske izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, telesnokultume skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, nekaj članov pa naj bi bilo izmed delegatov.
Naloge IO so opredeljene v 18. členu statuta. Med nalogami izvršnega odbora je tudi da zagotovi opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih opravil za sklad. Ta opravila se bi lahko organizirala na različne načine ali z oblikovanjem lastne strokovne službe, ali pa preko predlaganega zavoda za načrtovanje ali pa v okviru kake druge že obstoječe strokovne službe.
Izvršni odbor naj bi za uspešnejše in lažje reševanje nalog ustanovil nekatere stalne komisije kot so funkcionalne tehnološki komisiji za področje šolskih in za področje vzgojnovar-stvenih objektov, finančno komisijo in komisijo za informacije.
V statutu so samo nakazane glavne naloge teh komisij, podrobneje pa bo potrebno opredeliti njihove naloge v aktu o ustanovitvi komisije.
3. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja nadzorni odbor, ki naj bi ga izvolila skupščina sklada izmed delegatov. Tudi tu je odprto vprašanje mandatne dobe glede na različno mandatno dobo delegacij.
III.
V vsaki krajevni skupnosti, na območju katere bo grajen objekt se naj bi v soglasju oz. na pobudo IO ustanovil gradbeni odbor. Če pa je objekt namenjen za pokrivanje potreb več KS se naj bi le-te sporazumele in oblikovale skupen gradbeni odbor.