Eazne stvari. Iz domačih krajev. (Pristopite k družbi sv. Mohorja!) Skoraj poteče čas za vpisovanje udov družbe sv. Mohorja. Nobeden, ki je bil doslej pri družbi, naj ji ne postane nezvest, ampak vsak naj skuša pridobiti še vsaj po jednega uda. Štajarski Slovenci, Lavantinci, ne dajmo se osramotiti od drugih Slovencev! Naša škofija naj letos v številu Mohorianov napreduje in doseže enako število z ljubljansko škofijo. Letošnje knjige bodo velezanimive, kakor lahko razvidite iz Koledarja za 1. 1899. Štajarski Slovenci, naprej! (Dijaški dom v Celju.) Gosp. dr. Jos. Sernec, odvetnik v Celju je dne 20. febr., ko je slavil s prijatelji v Čitalnici svoje odlikovanje, izročil oeljski dijaški kuhinji hranilno knjižico, glasečo se na 500 gld., kot prvi dar za zidanje slovenskega dijaškega doraa. (ilz šole.) Menjala sta gsp. podučitelj v Brežicah, Karol Unger in podučiteljiea v Vodah pri Trbovljah, gospica Eleonora Kremžar. — Stalnim podučiteljem so imenovani gg.: Mih. Germovšek v Pilštanju, Ign. Šijanec v Gornjemgradu, Friderik Zinauer v Gorenji Sveti Kungoti, Josipina Jošt v Hajdini, Josipina Koderman v Tepini. Stalna podučiteljica M. Cimperšek v Št. Pavlu pri Preboldu je stopila v stalni pokoj. (Kaj pa je tega treba bilo ?) Krajni šolski svet v Hočah je na predlog nekega Andreja Pfeiferja sklenil v seji dne 16. febr., naj se na ondotni Soli v tretjem razredu vpelje nemški poučni jezik in tudi v prvih dveh razredih se naj otroci že z nemščino mučijo. Osupnilo nas je, ko smo slišali, da se je predlog vsprejel jednoglasno. Kje pa je bil slovenski ud krajnega šolskega sveta? Ker v Hočah stojijo na čelu nemškega gi- banja nekateri štacunarji in krčmarji, treba bo misliti na konsumno društvo. Hočani, ne vdajte^se! (Cudna govorica.) Nemški list »S. P.« je pisala, da se po Mariboru govori, da je naše državno pravdništvo vprašalo deželni odbor, če sme tožiti »S. P.«, ker je nepovoljno govorila o imenovanju novega ravnatelja (iz Pruskega) za sadjarsko šolo v Mariboru. Državno pravdništvo pa sedaj piše v >S. P.«, da ni stavila nobenega takega vprašanja. Ker nam je vsled te izjave nastanek one čudne govorice nerazumljiv, zasledovali borao s časnikarsko vestnostjo in skrbnostio izvor omenjene govorice. (Probujen okraj.) Kozjanski okraj ima 27 občin in od teh je prosilo 23 za slovensko vseuCilišče in nadsodišče v Ljubljani. Dotične prošnje so se že pred več meseci gg. poslancema Berksu in 2ičkarju, tudi Pilštanj je storil svojo dolžnost in se je dopisnik v Vašem listu nepotrebno zagnal vanj. Da tega ne bo storila občina Kozje, Podčetrtek, Sedlarjevo in Križe, je pač znano. Čuditi se je občinama Sedlarjevo in Križe, kjer so satni Slovenci, le oba župana vlečeta z Nemci. Prvi župan je svinjski kupovalec, a drugi že zastaran ljubitelj nemštva. Tolaži nas le upanje, da bo jima županski stol kmalu črv uničil. (Odlikovanje.) V torek, dne 21. febr. vršila se je v kozjanski šoli prav lepa slovesnost. Gosp. nadučitelj Boheim dobil je od presv. cesarja srebrni križec s krono za zasluge. V pričo otrok in vsega učiteljstva kozjanskega okraja ter tukajšnjega uradništva izročil je g. uradni vodja pl. Vistarmi v lepem govoru odlikovancu križec s krono, povdarjajoč pomen križa in spominjajoč se zaslug odlikovančevih. Lepo so čestitali otroci svojemu učeniku. Gosp. Boheitn stekel si je tudi ne malih zaslug pri okrainl hranilnici kozjanski, kjer še tudi zdaj neumorno deluie. (V Kozjem) bodo kmalu občinske volitve. Dne 19. febr. imeli so kozjanski Slovenci zaupni shod, na kojem so se posvetovali o postopanju pri volitvah. Mi bomo prihodnjič govorili obširneje o volitvah, danes le pozivljamo ondotne Slovence, naj zastavijo vse moči, da bo zmaga slovenska. (Smrt na kolodvoru.) V Poljčanah si je kupil nek neznan bolehav delavec vožnjo karto, da bi se odpeljal v Maribor v bolniš nico. Toda kmalu je obnemogel popolnoma in še v Poljčanah umrl. Ker nima nobenega spričevala s seboj, ne ve se, kdo je in odkod }e. Star je menda okoli 65 let. Prišel je v Poljčane prek čez Pečico. (Volitve v okrajne zastope) Zopet in zopet prosimo rodoljube, naj ne nehajo agitovati za slovenske kandidate v okrajne zastope. Če ne bo vsak rodoljub storil svoje narodne dolžnosti, doživeti znamo v nekaterih okrajih poraz. Za vzgled nam naj bodo volitve v okrajni zastop sevniški, kjer so Slovenci sijajno zmagali. (Iz Sv. Križa pri Rog. Slatini) smo dobili lepo poroCilo o znanem zborovanju ondotnega političnega društva dne 12. svečana, toda žal, da nara je prišlo za to številko prepozno. Naj imenujemo danes le odbor slatinskega polit. društva. V novi odbor so bili ednoglasno voljeni čč. gg. Franc Korošec nadžupnik in Franc Višnar kapelan, oba pri Sv Knžu, Martin Debelak, Janez 2urman, Miha PlemenitaS, Mat. Košak, Matija Fohrer, Martin Drofenik in Oroslav Kušec, kateri so si izvolili za predsednika č. g. Franca Korošca. Odločni predsednik in delavni odborniki so nam porok, da bo slatinsko politično drustvo kakor doslej Se nadalje vzgled živabivga društvenega gibanja. (Nemška surovost) Iz Brežic nam pišejo: Splošna razburjenost vlada pri vseh trezno mislečih meščanih vsled surovega čina, ki se je vrSil v petek na javnem prostoru pred šolo. Več mlečnozobnežev iz nemške šole je namreč očitno zažigalo slovenske trobojnice, dičilo si prsa z nemškimi trakovi ter napadlo slovenske učence. Veliko smo Slovenci že prestali, a da bi pa že otroci grdili naš narod, ne bomo trpeli, posebno ker vemo, kedo je kriv take žalostne odgoje. Pač res: Donnez la parole aux animaux les plus immondes et ils s' exprimeront comme ces gens-Ia. (Nemška omika.) Ko je v semestralnih počitnicah šel nek dijak v domačijo mimo Sv. Lenarta v Slov. gor., sta mu iz neke ondotne delavnice, katero nam je dopisnik tudi imenoma navedel, kričala dva mlada delavca — bila sta sama notri — prvi «Windischer» in drugi «windisches Gesindel* na ves glas. Napadati s psovkami mirne popotnike, je tudi značilno za hvalisano nemsko omiko! (Odlikovanje.) V Brežicah je bila v soboto odlikovana prednica usmiljenk s častno svetinjo za plodonosno njeno delovanje krščanskega usmiljenja. (Iz brežiškega okraja.) Veselo gibanje priCelo je na vseh koncih mile domovine, narodu pomagati na noge. Cvrsto se razvija gospodarsko gibanje, ker tudi nam velja rek: najprej življenje, potem še le modrovanje. Skrajni čas je že, naj bi se tudi pri nas mislilo na ustanovitev gospodarske zadruge. V Brežicah vidimo, kako se narodni naši nasprotniki debele le od naših žuljev. Veliko smo že zamudili, a vendar ni še vse izgubljeno. Uplivni možje, in teh nam ne manjka, ne smeli bi več dolgo čakati s ustanovitvijo konsumnega društva, katero bi naj posredovalo pri prodaji domačih pridelkov. Bo li to le glas vpijočega v puščavi? (Nameravan samomor.) Dne 11. febr. si je kočar Jakob Rampaher v okolici Kočno župnije Laporje z nožem hotel prerezati vrat, kar pa se mu ni posrečilo. Zdravnik mu je rano sešil in nesrečnež bo še moral nadalje živeti. Obupnega dejanja so bile krive domače razmere. (Osebne vesti.) Pravni praktikant Rora. Trstenjak pri okrožnem sodišču v Mariboru je imenovan avskultantom. (Osebna vest) Orožniški stražmojster v Gornjemgradu, g. Ivan Sadu, \e imenovan kancelistom pri revirnem rudniškem uradu v Celju. Za drngo deželno norišnico) pri Celju se poteguje celjski mestni zastop pri deželnem odboru štajarskem. Celjskemu mestnemu zastopu gotovo ni toliko za novo deželno norišnico, kakor pa za one nemške uradnike, katerim bo deželni zbor poveril vodstvo zavoda. Jetično celjsko Nemštvo potrebuje novih življenskih moči. (V Rnšah) se bode od 1—8 suSca 1.1. obhajal sv. misijon po čč. gg. misiionarjih od Sv. Jožefa v Celju. (Iz Pilštanja.) Dne 19. t. m. smo pokopah pri nas veliko dobrotnico ubogih Katarino Moškonovo. Velika množica Ijudi jo je spremljala na zadnji poti. N. v. m. p.! (Izpod Huma.) Občinske volitve. Dne 2. marcija t. \. prihodnji četrtek bodo pri nas občinske vohtve. Možje, pridite polnoštevilno in pokažite, da vam ie korist občine bolj pri srcu, kakor pa obljube nekaterih srečolovcev. Posvetujte se prej z izkušenimi možmi, kateri verujejo v Boga, čislajo cesarja in ljubijo domovino, da volite vsi edino. Obljubam, katerih občina z dosedanjimi odstotki ne more nositi, ne verjamite, ker so pretirane in se ravnajo po nemškutarskem kopitu. Možje, ohranite si svojo čast in občini krSčansko slovensko lice. Tu se ne gre za osebo, temveč za reč. (Imena omahljivcev in bojazljivcev bodete izvedeli prihodnjič). (Nemštvo je v šoli prvo) Na mesto umrlega mestnega svetovalca g. Spačeka ie prišel v mestni šolski svet učitelj Anton Stiebler. Pri svojpm nastopu v šolskem svetu je obljubil, da bo vse moči zastavil za ohranitev nemške šole., Torej ne toliko za Solo, ampak za nemSko šolo hoče darovati svoje moči! Svojim čitateljem pa lahko ob tej priliki odkrijemo, da je g. Aaton Stiebler, ki je toli navdušen za nemStvo v Soli, sin slovenskih stariSev iz mariborske okolice. Vzgojen je bil v slovenskem jeziku, v katerem je tudi usposobljen za slovensko pou6evanje. Sedaj pa je Nemec! Tako je mariborsko nemštvo! Svoje najboljše mo6i si izposojujejo od nas Sloveneev. (Naš notar in adjnnkt.) Iz Ljutomera nam piSe prijatelj: »Na kratko, kakor je vedno Vaša želja, gospod urednik, Vam ho6em poro6ati o najnovejšem dogodku v našem trgu. Naš notar je dal na pepelnico ve6erjo. Gosti so bili ljutomerski Nemci, med njimi ve6 c. kr. uradnikov, med temi tudi naš c. kr. sodniiski adjunkt. Naš notar je skrbel za jelo in pilo, nekateri gostje za nemško petje, tudi »die Wacht am Rhein« se \e pela, c. kr. adjunkt pa je poskrbel za narodno navdahnjen nemški govor. Gosp. urednik, moje poro6ilo je kon6ano. Z Bogom!« Iz drugih krajev. (Vendar enkrat!) Do6im so pri nas na Štajarskem že po mnogih vaseh imela gasilna društva slovensko poveljevanje, so gasilci v središ6u Slovenije, beli Ljubljani, vedno še slušali na nemško komando. No na ob6nem zboru zadnjo nedeljo pa so vendar sklenoli, da se vpelje takoj slovenski poveljni jezik. (Hrvatska zmaga). V obeini Veprinac pri Opatiji, katera je bila doslej v rokah nasprotnikov, so pri novih občinskih volitvah I. razreda zmagali Hrvatje, kar je gotovo velikega pomena za napredek hrvatstva v Istri. (Otrok zgorel.) Dve leti stara h6erka Antona Š6uka iz Gabrovice na Primorskem je zgorela dne 4. t. m. Nesre6e je bila kriva mati, ker je pustila otroka samega na ognjiŠ6u. Šla je bila k sosedu in tam je klepetala toliko časa, da je pozabila na otroka. Sedaj je v sodnijski preiskavi. Vidite, kaj stori klepetavost. (Baron Banfty), ogrski ministerski predsednik, je v soboto predložil vladarju ostavko celega ministerstva. Cesar je ostavko vsprejel ter poveril sestavo novega kabineta Kolomanu Szellu, ki je dosedaj posredoval med vlado in razdivjano ogrsko opozicijo. Pod Banffyjevim ministerstvom ni vladala na Ogrskem pravica, ampak kruta mo6, nasilstvo in strankarstvo. Opozicijonelni listi se nadejajo, da bodo s Szellom napo6ili na Ogrskem drugi Łasi. Ako se nada vresni6i, se bodo tudi ogrskim Slovanom zjasnila vremena. (Nadvojvodinja Marija Imaknlata). Na Dunaju je umrla nadvojvodmja Marija Imakulata Klementina, mati nadvojvode Karla Steiana, nadvojvodinje Marije Terezije ter nadvojvode Franca Salvatorja, ki je oženjen s h6erjo našega cesarja, blago nadvojvodinjo Marijo Valerijo. (Dogodki na Francoskem). V četrtek <ine 16. febr. zve6er okoli 10. ure je umrl od kapi zadet predsednik irancoske republike, Feliks Faure. Pokopan bo danes v 6etrtek. Našega cesarja bo pri pokopu zastopal knez Montenuovo. Feliks Faure je bil trezen in resen politik. Na razvoj politi6nega življenja sicer ni znal uplivati niti doma na Francoskem niti v krogu evropskih držav, zato ni imel potrebnih zmožnosti, a v javnosti je znal nastopati, kakor da bi mu bilo vse znano in naravno, karkoli se je dogodilo. Feliks Faure je bil skraja usnjar. Že v soboto dne 19. febr. so izvolili umrlemu predsedniku naslednika, Emila Loubeta. Emil Loubet je bil zadnji 6as predsednik senata. Rojen je v Marsanni 31. jan. 1838. Po svojem zvanju je advokat. Bil je že tudi ministerski predsednik. A razmere o panamskih goljufijah so ga vrgle. Piše se, da je prijatelj židov, in Irancoski protižidovski listi ga vsled tega hudo napadajo. (Društvo najstarejših Ijudi) bnd<> ustanovili v Novem Yorku v Amenki. V.sprejnt bo v drustvo le isti, ki je že dosegel 100 letn.Glavna naloga druStva bo, da si njega udjpSe kolikor mogo6e podaljšajo življenje. Iz ¦društva se izstopi s smrtjo. Društvene zadeve. (Iz Vitanja.) Kako lepo vspeva katol. delavsko podporno društvo v Vitanju, kaže nam ra6un za leto 1898. Vsi dohodki so znašali 10618 gld., stroški pa 30 gld., tako da ima društvo s prebitki prejšnjih let vred letos že 16982 gld. na razpolago. Ob6ni zbor društva, pri katerem se izvoli nov odbor, se vrši 26. lebruvarija ob 9. uri zjutraj v sobani bralnega društva. (»Naša straža.*) Odvetnik dr. Pipuš 4 K. Skuhala, dekan v Ljutomeru 10 K, Franc Brglez v Ljutomeru 10 K, Josip "VVeiksel v Ljutomeru 10 K, dr. Franjo Rosina odvetnik v Ljutomeru 20 K, Anton Gestnik grajski kaplan na Hausambacher 2 K. Grad6ani gg: jur. M. Svoboda, med. M. Ho6evar, jur. M. Cu6ek, jur. A. Robi6, med. Ernest Mayer, med. B. Drč, med. V. Škrlj, jur. Janko Mencinger, fil. J. Roži6, med. P. Pertot vsak po 1 K; prof. K. VerstovSek v Mariboru 2 K; našemu uredništvu sta izro6ila 66. gg. Martin Meško, župnik pri Kapeli in Ivan Zadravec, kapelan ravnotam, vsak po 10 K. Ziveli! (Družbi sv. Cir. in Met.) so darovali: — Gosp. Fr. Kocbek, nadu6itelj v Gornjem Gradu, nabral na lovski veselici 8 gld. 25 kr. — Gosp. Anton Gnus, nadu6itelj v Dolu na Štajarskem, 3 gld., nabrane pri ob6nem zboru dolske «Posojilnice,» 1 gld. kot dar dolskih igralcev in 1 gld. 17 kr. iz nabiralnika v gostilni g. F. Peklarja na Dolu in 3 gld. 5 kr., nabrane na gostiji organista J. Dragarja. — Moška podružnica v Celju 55 gld. 79 kr. Iskreno zahvaljujemo rodoljube za izredno požrtvovalnost. (Bralno društvo na Frankolovem) priredi v nedeljo dne 26. februvanja 1899 po ve6ernicah v šolskih prostorih društveno zborovanje, pri kojem bo govoril potovalni učitelj g. Ivan Bele o sadjarstvu in vinarstvu. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, uljudno vabi tem potom društvenike in prijatelje^društva društveni predsednik. (Živela cvenska zadrnga!) Dne 19. februvanja se je osnovala tudi na Cvenu kraetijska zadruga. Pristopilo je že prvi dan 73 udov. Da jih bo v par tednih še dosti več, zabeležimo že za zdaj kot gotovo resnico. Enoglasno so bili izvoljeni v na6elništvo gg.: Jožef Karba kot na6elnik in njega namestnik Jožef Rajh mlaiši, kot tajnik Tomaž Pušenjak in blagajnik Fr. Puconja. Odborniki pa Jurinec, Bohinec in Roškar. V nadzorništvo pa gg.: Mursa, Sen6ar, Cajnko, Rajh Jožko in Vrši6 Jožef. Imena že spri6ujejo, da bode delovala zadruga vsp^šno. S složnn vnljo naprej! (Delavska organizacija.) Prihodnjo nedeljo 26. t. m. bode zboruvanje del. podp. društva v Laporjih ob polu 4., kjer se bode osnovala tudi podružnica. Delavci, udeležite se v obilnem Stevilu. Odbor. (Oklic slovenskemu občinstvu) Dale6 od domovine, v tujih mestih je pnmorana naša visokošolska mladina tešiti svojo žejo po višji dušni naobrazbi — naSa mladma, «naša nada in naš ponos* — naša bodo6nost. S kolikimi vsestranskimi težavami se mora boriti slovenski dijak v tujini, ve popolnoma samo oni, ki je prestal isto borbo. Od vseh pravic odrivan, preziran od kolegov gospoduj<>6ega naroda, kot vsiljivec, brez moralne podpore od faktorjev, ki bi mu jo morab nuditi, je slovenski visokošolec tudi gmotno v veliki ve6ini navezan sam nase in na dobro sre6o. Koliko dragega 6asa, zdravja in energije se mu pogubi v skrbeh za vsakdanji kruh! Koliko idealnih načrtov mora pasti samo vsled materijalnega pomanjkanja! In koliko mladih duš pla6e za temi prekrižanirni naerti! Slovenci, ne pozabite svoje mladme, ki sedai še nima v domovini cgnjiSča proivete, ob katerem bi se zbirala z navdušenjeni in kateivga hrepene pri6akuje. Ne po/.abit^ te naše sadike na tujem, gojite jo s pnžitvovalno ljubeznijo — njen sad bo trgal nm-ini! Podporno društvo za slovenske visukoSnlc«- na Dunaju ima lepi namen, laj^ati bedu n^š h ilijakov, študirajocih na dunajskih visokih šolah. Z veliko vnemo je deloval odbor s pomo6jo ob6instva vedno v dosego te svrhe. Letos pa se je število prosilcev izdatno pomnožilo in pokazalo se je, da dosedanji zneski ve6 ne ustrezaio potrebam podpiranih dijakov. Podpisani odbor se zato obra6a do vseh slovenskih mladinoljubov z nujno prošnjo: Spominjajte se naše vedeželjne visokošolske mladine, spominjaite se podpornega društva za slov. visokošolske na Dunaju ob vsaki priliki, zbirajte zanje pri vseh shodih in sestankih — vaša je hvaležnost slovenske mladine in zavest, da ste pripomogli mnogemu vzoru do vresni6enja! Odbor podpornega društva za slovenske velikošolce na Dunaju. Družba sv. Mohorja v lavantinski škofiji leta 1898. Nisem se varal lansko leto, ko sem objavil v «Slov. Gosp.> štatistiko Mohorjanov v lavantinski škofiji z namenom, da bi se število udov v naši škofiji, kakor je 1. 1897. najbolj padlo, za 1. 1898 najbolj povzdignilo. To se je v istini zgodilo; zakaj med vsemi škofijami je najbolj napredovala naša, t. j. za 1935 udov. Toda pri tem ne smemo ostati; relativno so druge škofije še boljše. Ako primerjamo našo škofijo z ljubljansko, vidimo, da pride v zadnji na 100 prebivalcev 6 69% udov, v naši le 5'13%, do6im je razmerno število za vse Slovence 5 94; torej stojimo Lavantinci za 081% pod normalom. Ravno to naj nas vspodbuja k novemu marljivemu nabiranju novih udov zlasti v tistih krajih, kjer je v prete6enem letu družba nazadovala, in to po nekodi zelo znatno, kakor je razvidno iz slede6e štatistike. Vsakdo ve, kaj je »Družba sv. Mohorja* za slovenski narod; vsakdo ii mora priznati velikanske in neminljive zasluge, katere ima za razvitek sluv. Ijudstva bodisi v verskem, kakor še posebno v narodnem oziru. To sta dva bisera, za katera je tako odločno gorelo srce blagega in nepozabnega Ant. Martina SlomSeka, rn katera je hotel Slovencem ohraniti pred vsem z vstanovitvijo «Družbe svet. Mohorja*. Temu lepemu namenu se družba nikoli ni izneverila in se tudi ne bo. Zato, dragi tovariši Mohorjani, zlasti 66. gg. duhovnijski poverjeniki, z novim navdušenjem na delo; nabirajmo marljivo nove ude, da doseže naSa že letos, ako ne ve6, vsaj normalno število. Nočem izgubljati ravno mnogo besedij za opomin k pridnemu nabiranju Mohorjanov, temveč to naj stori sledeča štatistika, katero sem sestavil le iz tega namena in jo objavljam ravno sedaj, ko se najbolj vpisujejo novi Mohorjani. Opominjajo naj vzlasti: —, —, —; toda tudi:+,+, + naj vspodbujajo k vstrajnemu napredovanju. Predno si ogledamo število Mohorjanov v naši šknfiji, zdi se mi umestno, podati ob6i napredek po drugih škofijah. Napredovale ali nazadovale so škofije, kakor sledi: Goriška nadškofija . . . 8.832 (+ 1285)*) Krška škofija 5 803 (+ 294) Lavantinska Skofija 24442 (+1935) Ljubljanska škofija . . . 30891 (+ 1762) Tržaško-koprska škofija . 3885 (+ 202) Sekovska škofija ... 544 (+ 65) Somboteljska škofija . . 313 (+ 4) Zagrebška nadškofija . . 564 (— 138) Senjska škdfija .... 206 (4- 32) Poreška škofija .... 104 (—17) Videmska nadškofija . . 164 (— 35) Razni kraji 535 (+ 85) Amerikanci 718 (+ 37) Afrika in Azija .... 130 (— 30). Razven štirih škofij so napredovale vse. Da je padlo število Mohorjanov v nadškofiji videmski, v škofiji poreški in Alriki in Aziji, se ne 6udimo toliko; toda kaj je vzrok, da *) ¦+¦ pomeni več; — pomeni manj. Številke v oklepajih (. .) kažejo, za koliko je lani število v dotični škofiji napredovalo (-)-), ostalo jednako (.), ali nazadovalo (—) od prejšnega leta. je tako znatno nazadovala zagrebška nadškofija ? Sedaj pa si oglejmo natančneje Mohorjane v svoji domači škofiji; in sicer najprej v obče po dekanijah, potem pa po posameznih župnijah. Kar se tiče dekanij, moram z veseljem belježiti njih napredek; zakaj razven treh je poskočilo število udov »Družbe svet. Mohorja« v vseh, v mnogih zelo visoko. Po dekanijah se razdele Mohorjani takole: Dekanija Bistrica slov. . . 1306 (+ 89) Braslovče . . . 1167 (+ 357) Celje .... 1326 (+ 68) Dravsko polje . . 1007 (+ 73) Gornjigrad . . . 1235 (+ 178) » Jarenina ... 752 (+ 208) Konjice ... 963 (+ 33) Kozje .... 1050 (+ 125) Laško .... 1369 (+ 103) » Sveti Lenart v slo- venskih goricah . 1330 (+ 83) » Ljutomer . . . 2046 (+ 162) » Maribor levi dr. br. 1067 (+ 40) > Maribordesni » 591 (+ 17) » Marenberg ... 284 (+ 52) Novacerkev . . 732 (+ 96) Ptuj .... 1557 (+ 33) > Rogatec ... 651 (— 7) Šaleška dolina . 654 (+ 40) » Šmarje pri Jelšah 1134 (+ 45) » Stari trg pri Slov. Gradeu .... 705 (+ 81) Velika Nedelja . 1079 (+ 1) Videm . . . . 1571 (+ 216) Vuzenica ... 270 (— 23) Zavrč .... 585 (— 38). Kakor vidimo, so najbolj napredovale dekanije: Braslovče, Videm in Jarenina in zato so tudi največ hvalevredne. Neumljivo pa mi je, da so nazadovale dekanije: Zavrč, Vuzenica in Rogatec, ker vendar obsegajo popolnoma slovenske kraje; da bi se to godilo v bolj mešovitih ali obmejnih krajih, bi se ta nazadek lažje odpustil. Upamo, da bode prihodnie !eto poskočilo Stevilo Mohorjanov tudi v teh dekanijah. Druge pa naj vstrajajo pri napredovanju. (Dalje prih.)