H,            Jezusčkova šola.
^^*                            4, Marjetica.
•            Zopet so se zbrali naši mali v Marijinem vrtcu,
in Jezusček jim je začel govoriti:
»Cel mesec ste otroci pridno ponavljali zdihljaj, ki ga je vas naučila moja ljuba Mati, Vedno ste kli-cali k meni: »O Jezus, krotki in iz srca ponižni, upo-dobi moje srce po svojem Srcu!« Zadnjič sem vas učil ponižnosti, danes vam pa razložim krotkost mo-jcga Srca.
Poglejte, ljubi oiroci, moje Srce! Trnjeva krona ga opleta, križ mu je vsajen v vrh, s sulico je pre-bodeno. Pred mesecem ste premišljevali, kako sem pripustil v svoji ponižnosti, da so me Judje tako grozno mučili. Bil sem v strašnem trpljenju tudi kro-tak kakor jagnje. Sirovi hlapci so me bili v obraz, jaz sem jih pa blagoslavljal. Ko so me bičali in s trnjem kronali, sem daroval zanje svoje trpljenje. Ko so mi križ naložili in me vlekli na goro Kalvarijo, sem šel krotko kakor fagnje sredi volkov. Ko so mc pri-bili s strašnimi žeblji na križ, sem molil zanje. Pa hujše kakor telesne bolečine so bile bolečine mojcga Srca, ko so me zasmehovali, zopcr menc krivo pri-čali in mc preklinjali. Brez jezc, brcz notranjega nemira scm pretrpcl vso nehvaležnost in vse zasra-movanje ljudi. Izkazal sem jim to4iko dobrot, toliko čudežev sem jim storil, toliko bolnikov ozdravil: v zahvalo za vse to so me pa tako grozno mučili. Ven-dar nisem odprl svojih ust, da bi jim bil to očital!
Krotkost svojega Srca pa kažem še zdaj vedno v najsvetejšem Zakramentu. Izbral sem si za bivališče
Stran 92__________ANGELČEK                 Leto 26
tabernakelj, Noč in dan prebivam tam. Niti prcmak-niti se ne morera in nočem; kamor me duhovnik po-stavi, tam ostanem. In ko me daje v svetem obhajilu vernikom v hrano, dopustim, da me prejmejo vrcdni in nevredni, Glejte, tako zelo ljubim čcdnost krot-kosti! Učite sc od mene, otroci, saj sem vam obljubil: kdor bo krotak,  bo posedel zcmljo!
Za zgled vam dam danes še majhno, neznatno cvetico: malo marjctico. Raste po travnikih, < ob potih in celo po kolovozih, Spomladi začne kmalu cveteti, jeseni je pa zadnja, da jo zamori šele slana. Po potih celo raste; ljudje in živali ne pazijo nanjo in jo pohodijo. Rožica pa nič za to ne mara: vedno se pomlajena dvigne in vedno iznova poganja cvetke. Spomladi jo otroci radi trgate in spletate v venčke, Druge rožice vam hitro ovenejo, marjetica pa dolgo kažc svoja rumena očcsca. V svojih igrah ji tudi pu-lite bele lističe, pa rožica vas še vedno krotko gleda s svojim rumenim očescem. Druge rožice cveto le malo' časa, marjetica pa vas razveseljuje celo leto. V jcseni pa, ko jo mori slana, da lc malo solnce po-sije, pa se takoj zopet dvigne in krotko čaka, komu bo v veselje,
Posnemajte, otroci, to rožico! Bodite krotki do vseh! Postrezite radi svojcmu bližnjemu. Če vas kdo pokara, ne odgovarjajte, marveč z ljubeznijo ga po-glejte in hvalcžni bodite za vsak opomin. Nc prete-pajte se in suvajte med seboj; bodite ljubeznivi drug do drugega, in če vam kdo stori krivico, jo voljno potrpite.
Naj vam Marija vsadi poleg vijolice šc tnarjetico v vaša srca. Vi pa ponavljajte tudi ta mesec še zdih-ljaj: »0 Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi mofe srce po svojem Srcu!« Pridno me obiskujte v najsve-tejšcm Zakramentu, jaz vam bom pa odkrival svo^c krotko Srce.