ASMK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA UUBUANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
ŠTEVILKA 2. — LETO I.
LJUBLJANA, 8. OKTOBRA 19*4
PRVI SKLEPI INICIATIVNEGA ODBORA ZA REŠEVANJE PROBLEMOV V ZVEZI Z USTANAVLJANJEM KOMUN
javnost smo že obve-1 9 c,n. da je bil po sklepu .'krajnega ljudskega odbora fjJubljana-okoMca In Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani ustanovljen poseben Iniciativ-1 odbor, ki naj prouči vprašanje formiranja komun in •> upnosli komun na območju »kraja in mesta Ljubljane.
* i'va seja Iniciativnega odbora je bila 1. X. 1954 v sejni v orani Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani.
Sejo je otvoril in vodil predsednik MLO tovariš dr. Mari-
D™slia. ki je pojasnil
ne naloge, ki jih mora »ti Iniciativni odbor v zvezi _ sestavo statuta za posamezne ,nune ln statuta skupnosti Podrobno je poročal o voh«1«”1 akciii’ ld Jo je treba uiti na posameznih terenih zvezi z ustanavljanjem ko-mun, da se vsi državljani po-hini n? SCz,lanijo o pravi vsc-, komune in da tamkaj vcdo svoje predloge tudi komun ^er**or*a'ncea obsega
I ledscdnik Mestnega ijud-J_Ka. odbora v Ljubljani in T1. uiJ”ega ljudskega odbora okolica sta predlani a' na^ ki bilo delo Iniciativ-*ekcije<1,,0ra raz**e,1eno na tri
vnl’ sekcijo, ki bi reševala P^^nja v zvezi s sestavo komu* komun in skupnosti
2- na organizacijsko sekcijo, 1 'laj bi proučevala vse prob-miTi?! ,KOSPodarskega. soeialno-,eBa •" teritorialnega k* Pridejo v poštev za IOrmtranje komun.
OBVESTILO
V8RM LJUDSKIM ODBORNIKOM MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Vse odbornike mestnega *i,0ra in zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora
V	Ljubljani obveščamo, da
V	pctck. dne 8. oktobra 1954, Dc *l° s°je ljudskega odbora.
Vse odbornike prav tako *U<*' °bvcščamo, da odslej ne 0,110 vcč dostavljali pisme-vabil na seje ljudskega bora. Sklici vseh sej Mcst-ljudskega odbora v ^ubljani bodo z dnevnim t*°lY1 °*islej objavljeni le v "■•isniku« Mestnega ljud-1 °*’a °dbora, ki bo kot pri-‘‘Ljubljanskega dnevih a<< *zhajal praviloma dva-at tedensko, in sicer vsak **• in n«,-k.
''“Pšiiiisk, piiM.ri.ti MIA)
3.	na sekcijo, ki bi reševala vsa kadrovska vprašanja v zvezi s formiranjem komun.
Člani odbora so nato razpravljali o vseh teh vprašanjih in soglašali v tem, da naj bi se politična akcija o vprašanju komun izvršila po posameznih terenih in po posameznih občinah. To delo naj bi bilo opravljeno do 15. oktobra 1954.
Iniciativni odbor naj bi skrbel za to, da bodo pravočasno in v najkrajšem času zbrani tudi vsi potrebni podatki glede strukture prebivalstva. glede narodnega dohodka in o vseli drugih gospodarskih vprašanjih, ki jih je treba upoštevati pri formiranju komun in določitvi teritorialnega obsega.
Po končani razpravi so bile izvoljene predlagane delovne sekcije.
I.	V sekcijo za sestavo statuta skupnosti komun so bili
izvoljeni: dr. Heli Modic, Marjan Jenko, Tomo Brejc, Alfred Janko, Vlado Vodopivec, Rudolf Ganziti, Franc Habjan, Ivan Repinc in dr. Marjan Dular«
Za tajnika te sekcije je bil izvoljen Silvo Sivic, tajnik MLO v Ljubljani.
II.	V sekcijo za organizacijska vprašanja so bili izvoljeni: ing. Gašper Muha, Lojze Ocepek, Andrej Petelin, Anton Bleje, Jože Humar, Franc Švab, Jaka Avšič, Janez Lesjak, Janez Kermavner in ing. Danilo Jelenc. Za tajnika sekcije je bil izvoljen tovariš France Potisek, tajnik Okrajnega ljudskega odbora Ljub-ljana-okolica.
III.	V sekcijo za reševanje kadrovskih vprašanj so bili izvoljeni: Ivan Novak-Ovka, Jože Kopitar, Jože Molek, Staue Bobnar, Stane Keber, Franc Sitar in Lojze Vršnik. Za tajnika sekcije je bil izvoljen tovariš Jože Kopitar.
POROČILO 0 DELU ZUNANJIH POSLOVALNIC MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA V LJUBLJANI
Upravičenci do otroškega dodatka na območju mesta Ljubljane, ld prejemajo zaradi višine dohodnine od obdelovalne zemlje znižan otroški dodatek, so si morali v času do 1. oktobra 1954 priskrbeti od MLO potrdilo o višini davka za leto 1954, ki jim je odmerjen po katastrskem dohodku oziroma po dohodku od zemljišča, in potrdilo o članih ožje družine in o skupnem gospodinjstvu. Ta potrdila so se izdajala na posebnih obrazcih in so obsegala podatke o dohodkih, izvirajočih od obdelovalne zemlje, o višini odmerjenega davka, o številu družinskih članov, ki živijo na domačiji, in o sorodstvenem razmerju teh članov nasproti upravičencu do dodatka.
Da omogoči strankam čimprejšnjo izstavitev teh potrdil je Mestni ljudski odbor na šestih mestih Ljubljane ustanovil posebne začasne izpostave
in zaposlil potrebno število uslužbencev za izdajanje teh potrdil.
Prizadete stranke so bile s tem ukrepom MLO prav zadovoljne, ker so naglo in brez nepotrebnega čakanja prišlo do predpisanih potrdil
Na posameznih izpostavah se je dnevno javilo precejšnje število strank, od katerih so nekatere prosile samo za informacijo, druge pa. da so jim uslužbenci po predloženih podatkih izpolnili celotno predpisano potrdilo.
Edina pomanjkljivost, ki se je opazila pri tem poslovanju, je bila v tem, da so bile poslovalnice pomaknjene nekoliko predaleč na periferijo. Ce bi bile bliže, bi nedvomno v večji meri razbremenile centralno poslovalnico, ki je poslovala na mestnem magistratu.
Gotovo je, da se bodo tudi v bodoče take poslovalnice dobro obnesle.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR UUDUANA-OKOUCA
IZ ZAPISNIKA
19. skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana - okolica 25. septembra 1954
2.	Poročilo ln razprava o komunah.
3.	Razprava ln sklepanje o določitvi lovišč na območju okraja.
4.	Razprava in sklepanje o^ sprejemu gospodarskih predpisov in odločb v gospodarstvu.
5.	Personalne zadeve.
Predlaga Se, da se tretja točka dnevnega reda zaradi po-
Sejo vodi tov. Berčič Miha, predsednik OLO.
Zapisnik seje vodi tovariš Potisek France, tajnik OLO.
Tovariš predsednik pozdravi zvezne in republiške poslance:
Kavčiča Staneta, Hribarja Janeza, Brejca Toma, Lesjaka Janeza, Novaka Ivana, Janka Alfreda, Blejca Antona, Petelina Andreja, Marinčka Vinka, Kermavnerja Janeza, Habjana Franca, Ganziti Rudolfa in Kebra Staneta ter predsednika okrajnih sodišč Ljubljana II in Kamnik tovariša dr. Poliča Svetozarja In Svetka Rajka.
Za overovatelja zapisnika sta izvoljena tovariša Notar Karel in Grom Viktor.
Seja je sklepčna, ker je od 70 odbornikov Okrajnega zbora prisotnih 68 odbornikov, od 57 odbornikov Zbora proizvajalcev pa 51.
Tajnik OLO Potisek France prečita zapisnik prejšnje seje obeh zborov OLO in poda poro-č ' izvršitvi sklepov zadnje seje. Vsi sklepi so Izvršeni oziroma so v izvrševanju, razen sklepa o prenosu Doma na Polževem na Planinsko zvezo Slove:	Zadeva se bo obravna-
vala na današnji seji kot posebna točka. Hkrati ugotovi, da Je zapisnik sprejet, ker nista overi telja niti drugi odborniki k zapisniku ničesar pripomnili.
Predsednik predlaga naslednji
dnevni red:	j šem govoru opozori, da je tri
1. Polletno poročilo o lzvr- obravnavati probleme gospBdar-
membnosti obravnava kot druga točka ter da se dnevni red dopolni z naslednjimi točkami:
6.	Potrditev zaključnega računa OLO za leto 1953.
7.	Sklepanje o vpeljavi uradnega glasila OLO kot posebni prilogi Ljubljanskega dnevnika.
8.	Spremembe predpisov o dopolnilnih plačah uslužbencev v administraciji OLO.
9.	Sklepanje o odpravi sklepa ObLO Škofljica.
Sklep:	(Predlagani in do-
polnjeni dnevni red je sprejet soglasno.
Polletno poročilo o Izvršitvi in predlog odloka o spremembi družbenega plana okraja za leto 19J4
Polletno poročilo o Izvršitvi , vezani, ju je treba vedno sku-
družbenega plana za leto 1954 je bilo razposlano odbornikom pred sejo v tiskani brošuri.
Predsednik Gospodarskega sveta OLO inž. Muha Gašper poda obrazložitev k polletnemu poročilu in prečita osnutek odloka o spremembi družbenega plana za leto 1954.
Predsednik odredi razpravo o polletnem poročilu.
Prvi se prijavi k razpravi odbornik Koder Alojz, ki pozove predvsem zastopnike industrije, da razpravljajo o realnosti plana s posebnim ozirom na prikrivanje proizvedenih sredstev in poudari naj bodo ti pojavi opomin prt sestavljanju plana za prihodnje loto.
Odbornik Fakin Iva Izrazi zadovoljstvo, da so v planu upoštevani znatni zneski za investicije v prosveti ln zdravstvu.
Tovariš Kavčič Stane v daljšem govoru opozori, da je treba
šltvt družbenega plana za leto 1654. Predlog o spremembah družbenega plana za leto 1954.
siva In vprašanja družbenega standarda povezano. Ker sla obe vprašanji med seboj tesno po-
paj obravnavati. Zato naj okraji in komune razmislijo, koliko sredstev naj vložijo v industrijske investicije in koliko jih bo odpadlo na družbeni standard, zlasti za stanovanja. Pravilna zadovoljitev vseh potreb je odvisna od splošne orientacije in politike OLO oziroma komun. Podjetja, ki skrivajo svoje realne dohodke, pa morajo s tako prakso prenehati. Tako prikrivanje je bilo delno razumljivo v dobi administrativnega planiranja, medtem ko sedaj s to prakso podjetja predvsem škodujejo sebi, razen tega pa igrajo demobilizatorsko vlogo nasproti delovnim kolektivom, ki se držijo fiktivnih planov. Vsem delavskim kolektivom, ki nerealno planirajo z namenom, da skrijejo svoje rezerve, je treba predpisati dopolnilne prispevke za socialno zavarovanje, da bodo tako prikrivanje materialno in družbeno občutili.
Odbornik Petkovšek Anton poudari, da večjim dohodkom podjetij ni toliko vzrok napač-
no planiranje, saj je industrija zaradi vključitve novih kapacitet in povečanja storilnosti za 20*/e presegla proizvodnjo, pač pa je glavni vzrok preseganja dobičkov, navijanje cen, kar kaže naravnost na kriminalne težnje nekaterih kolektivov.
Poslanec Kermavner Janez je pozval odbornike, da je treba na terenu odpravljati slabo politično situacijo ter da je treba misliti na izvajanje družbenega standarda predvsem s pospešeno gradnjo stanovanj zlasti še, ker smo v glavnem že formirali sredstva za našo industrijo.
Odbornik Bleje Anton opozori, da ni bilo mogoče pravočasno predložiti podatkov za nadaljnje investicije Sveta za zdravstvo in socialno politiko. O teh dodatnih investicijah so razpravljali na zadnji seji Sveta za zdravstvo in socialno politiko in prosi na tem mestu, da se odobri še pet milijonov za kritje neporavnanih izdatkov za Mladinsko okrevališče Šentvid pri Stični, za dodatna dela pri gradnji Mladinskega okrevališča na Rakitni in za odkup stavbe posestnika Kanca v Mengšu za j potrebe Zdravstvenega doma.
O spremembah družbenega plana in o poročilu predsednika Gospodarskega sveta so razpravljali še odborniki-. Jesenšek Albin, Keber Stane in Gra-beljšek Karel.
Po pojasnilu predsednika Gospodarskega sveta OLO inž. Muha Gašperja, da temelji predloženi predlog rebalansa družbenega plana na dopisu Izvršnega sveta LS LRS, iz katerega je razvidno, da pripada od dohodka OLO I.jubljana-okolica 38% LRS za njene potrebe, predlaga j predsedujoči Berčič Miha pred-1 laganj odlok o spremembi druži
Zargi Francko za poslovodjo »Dolinka« Domžale,
Rape Jožeta za poslovodjo »Ihan« v Ihanu,
Sever Matijo za poslovodjo »Planinska« Količevo,
Koželj Fani za poslovodjo »Rodica« na Rodici,
Baloh Vinka za poslovodjo »Mlinščica« na Viru,
Pečnik Silva za poslovodjo »Škarje« v Moravčah — vsi v sestavu trgovskega podjetja »Napredek« Domžale;
1) Zevnik Franca za poslovodjo trgovine »Izbira«,
Burja Pepco za poslovodjo trgovine »Mlinščica«,
Lavrič Štefana za poslovodjo
trgovine »Rače«,
Štrukelj Betko za poslovodjo trgovine »Radomlje«,
Pirc Rajka za poslovodjo trgovine »Železnina« — vsi v sestavu trgovskega podjetja »Planina« Domžale;
m) Nograšek Jožeta za poslovodjo trgovine »Trg«,
Kogovšek Angelco za poslovodjo trgovine »Hram«,
Skoda Zofijo za poslovodjo trgovine »Poljane« — vsi v sestavu trgovskega podjetja »Tišje« Šmartno pri Litiji.
Sklep; Vsi predlogi o izvolitvi, imenovanju oziroma po-I trditvi so bili sprejeti soglasno.
Potrdilo zaključnega računa okraja za leto 1953
Odbornik Jesenšek Albin, član komisije za proračun OLO, predlaga sprejem odločbe o potrditvi zaključnega računa okraja za leto 1953, ki ga je komisija za
proračun pregledala in odobrila.
Sklep:	Zaključni račun
okraja Ljubljana-okolica za leto 1953 je bil sprejet soglasno.
0 vpeljavi uradnega glasila OLO kot posebni prilogi »Ljubljanskega dnevnika«
Predsednik OLO Berčl* Miha predlaga, da vpelje OLO svoje uradno glasilo kot prilogo »Ljubljanskega dnevnika«. V uradnem glasilu OLO bodo objavljeni vsi odloki in sklepi OLO, sklepi svetov ln njihovi pr 'logi, ki pridejo ” pretres na sejah OLO, sklici odbornikov na seje z dnevnim redom, izvlečki iz zapisnikov sej okrajnega ljudskega odbora ali posameznih odborov, pa tudi vsebina poročil ln predlogov, ki jih bodo odborniki obravnavali na sejah. Prav bi bilo, da se ob-
javljajo tudi opozorila in navodila administraciji, razne objave, razpisi hi drugo, ki jih sedaj objavljamo v »Službenem biltenu«. S tem bodo obveščeni o delu in nalogah OLO ne samo odborniki, ampak tudi volivci in delovni kolektivi. Uradno glasilo bi izhajalo enkrat ali dvakrat tedensko. Enak sklep je že sprejel MLO Ljubljana.
Sklep : Odborniki so za vpeljavo uradnega glasila OLO kot prilogi »Ljubljanskega dnevnika« glasovali soglasno.
Spremembe predpisov o dopolnilnih plačah uslužbencev OLO
Odbornik Janko Alfred, predsednik komisije za pravne predpise ln organizacijska vprašanja predlaga:
a)	da se spremeni odlok o dopolnilnih plačah uslužbencev OLO s tem, da se število delovnih mest finančnih inšpektorjev zmanjša od 9 na 7, hkrati
pa predlaga, da se uvede še eno mesto geometra in eno mesto referenta ta gradnje;
b) da se v Upravi za gozdarstvo OLO določijo še nekatera nova delovna mesta, e katerimi je zvezana dopolnilna plača.
Sklep:	Oba predloga sta
bila sprejeta soglasno.
0 odpravi sklepa občinskega ljudskega odbora Škofljice
"benega plana OLO Ljubljana-okolica za leto 1954 in dodatni predlog spremembe družbenega plana v primeru povečanega prispevka republiki v sprejem in odobritev.
Sklep: Odlok o spremembi družbenega plana za leto 1954 in eventualna varianta za spremembo družbenega plana sta sprejeta soglasno.
Predsednik Gospodarskega sve-
Predsednik Berčič Miha poroča o formiranju komun v ljubljanskem bazenu.
Samoupravljanje v proizvodnji, povečanje materialne baze, iniciativa in ustvarjalna moč delovnih kolektivov in dvig razredne zavesti so ustvarili take pogoje, da sedanje oblike upravljanja že ne ustrezajo več. Zato bi bile komune najbolj primerna oblika, kjer bi demokratični principi upravljanja in samo-inlciative delovnih ljudi prišli do največjega izraza. Razumljivo pa je, da zaradi različne strukture gospodarstva in prebivalstva ne bodo povsod enaki pogoji za formiranje komun; zato tudi ne bomo mogli povsod uporabljati enakih kriterijev. Na vsak način pa bo treba mnoge pristojnosti, ki jih sedaj opravlja okrajni ljudski odbor, spustiti navzdol in dati prebivalcem možnosti, da v čim številnejših primerih sami odločajo. S tem v zvezi pa bo seveda potrebno rešiti še mnogo vprašanj, Jcot n. pr. vprašanje statutov komun in statuta okraja, vprašanje kadrov, ohranitev dosedanjih funkcij občin, ki jih bo potreba nadomestiti z nekimi administrativnimi izpostavami ter z uvedbo krajevnih svetov ža reševanje manjših problemov.
Nato pozove odbornike, da se priglasijo k razpravi.
Odbornik Keber Stane obrazloži predlog za ustanovitev lovišč na teritoriju okraja, ki ga je podala okrajna lovska zveza po posvetovanju z lovskimi družinami. O predlogu so bili zaslišani tudi vsi ObLO, ki so dali k razdelitvi svoje pripombe. Pri dosedanjih 46 lovskih družinah naj bo okraj razdeljen na 44 lovišč. Nato prečita predlog odločbe. Predsednik da predlog v razpravo s pristavkom, da v primerih, kjer sega lovišče preko okrajne meje in ni dosežen sporazum o meji, velja okrajna meja.
Razpravljali so odborniki: Rappel Jože, dr. Komotar Ciril, Čerin Janez, Keber Stane.
Odbornik Bernot Vinko poda poročilo in obrazložitev za sprejem odlokov:
a)	o dopolnilni dohodnini od dohodkov premoženja za leto 1954 ter
b)	o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih.
Oba odloka sta bila soglasno sprejeta.
Nadalje še predlaga:
a)	da se zavrne predlog ObLO Grosuplje za prenehanje ln likvidacijo »Kino podjetja v Grosupljem«;
b)	ustanovitev odkupne postaje podjetja »Gosad« v Šentvidu pri Stični;
c)	ustanovitev samostojnega gostišča »Dom na Polževem« v gradnji, ker je Planinska zveza
ta OLO inž. Muha Gašper predlaga, da se za kritje primanjkljaja 5 milijonov za investicije za Svet za socialno politiko in ljudsko zdravstvo uporabijo 4 milijoni dinarjev, ki niso bili realizirani za izgradnjo tovarne v Šentvidu, 1 milijon dinarjev pa se uporabi iz proračunske rezerve.
Sklep: Predlog je bil sprejet soglasno.
Razpravljajo odborniki: Gra-beljšek Karel, Rappel Jože, Hribovšek Zdravko in Lesjak Janez.
Po končani razpravi predlaga predsednik, da se začne proučevati vprašanje formiranja komun v ljubljanskem bazenu, pripravljati gradivo za statut skupnosti komun kakor tudi, da se prične z razpravljanjem na terenu, zlasti po zborih volivcev, ki pa se ne bodo mogli prej sestati, dokler ne bo ustanovljen iniciativni odbor OLO, ki bo o teh vprašanjih skupno z enakim forumom MLO Ljubljana razpravljal in pripravljal gradivo. Zato naj bi na seji izvolili iniciativni odbor za proučevanje vseh vprašanj v zvezi z ustanavljanjem komun in predlaga v ta odbor naslednje odbornike in ljudske poslance: Petelina Andreja, Janka Alfreda, Lesjaka Janeza, Blejca Antona, Mravljeta Franca, Brejca Toma, Novaka Ivana, Kebra Staneta, inž. Muho Gašperja, Berčiča Miho, Molelca Jožeta, Bobnarja Staneta, Habjana Franca, Kermavnerja Janeza in Ganziti Rudolfa.
Nato sta bila sprejeta naslednja sklepa:
1.	OLO se soglasno strinja, da se prične skupno z MLO s študijem o formiranju komun;
2.	Izvoli se iniciativni odbor v predlagani zasedbi.
Predsednik da na glasovanje odločbo o razdelitvi lovišč s tem, da se pooblasti gospodarski svet OLO, da odreja primerno znižanje števila divjadi, če se ta preveč razmnoži, da oddaja ali odvzema lovišča lovskim družinam, da potrjuje imenovanje izpitnih komisij za lovske izpite, da imenuje izpitne komisije za izpit za lovske čuvaje in da dajo potrditve za postavitev ali razrešitev lovskih čuvajev.
Sklep: Odločba o določitvi lovišč s predlaganim pooblastilom gospodarskemu svetu je sprejeta z večino glasov; štirje odborniki so glasovali proti sprejemu odločbe.
Slovenije odklonila prevzem te turistične postojanke;
č) da se podaljša veljavnost sklepa OLO o cenah za usluge kurativne zdravstvene službe finančno samostojnih zdravstvenih zavodov;
d)	da se mesečni oskrbni stroški v Domu onemoglih v Mengšu, katerih plačnik je OLO Ljubljana-okolica, zvišajo od 4000 na 4500 din mesečno;
c)	da se Izreče pritrditev k menjalni pogodbi, sklenjeni med SLP in Jenko Agato, na temelju katere je Jenko Agata prejela v last pare. št. 784 k. o. Črnuče v izmeri 3845 m1, Opekarna v Črnučah pa je prejela pare. štev. 548/2 iste k. o . v izmeri 1348 m1, v naravi sušilni prostor.
Odborniki so glasovali o vsakem predlogu posebej.
Sklep: Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno.
Na predlog ObLO Blagovica se uvede redna likvidacija:
a)	Krajev, gostinskega podjetja Blagovica in imenuje likvidacijska komisija: Boštele Karel, Vilhar Borlvoj, Pestotnik Jože;
b)	Krajevne gostilne Ožbolt in Imenuje likvidacijska komisija: Moneta Janez, Konjar Franc, Jamnik Anica;
c)	Krajevnega podjetja »Žaga« Blagovica in imenuje likvidacijska komisija: Brvar Franc, Suša Franc, Gorjup Justina.
Sklep:	Likvidacija vseh
treh podjetij in imenovanje likvidacijskih komisij je sprejeto soglasno.
Personalne zadeve
Odbornik Lešnjak Peter, predsednik komisije za volitve in imenovanja, predlaga naslednje Izvolitve in imenovanja:
a)	Kermavnerja Borisa za sodnika Okraj, sodišča Ljubljana II;
b)	Krulej Zlatka za direktorja Kovinske industrije Ig;
c)	Rus Ružo za poslovodjo trgovine v sestavu trg. podjetja Logatec;
č) Koser Anico za poslovodjo »Gostinstva Brezovica«;
d)	Rojc Toneta, za poslovodjo skladišča v sestavu trg. podjetja Vino-Sadje Brežice, s sedežem v Ivančni gorici;
e)	Galjot Jožico za poslovodjo trgovine »Zagorica« in Petek , Slavko za poslovodjo trgovine »Kregarjevo«, obe pri trg. podjetju Kamniška Bistrica;
f)	Klančar Jožeta za poslovodjo trgovine »Bistra« in Majaron Marijo za poslovodjo trgovine »Rakitna«, obe pri trg. podjetju Borovnica;
g)	Kosec Ivanko za poslovodjo trgovine Dol pri Ljubljani;
h)	Škof Slavko za poslovodjo trgovine »Center« Črnuče;
1) Avguštin Franca za poslovodjo trgov. »Sloga« Medvode,
Zaješnik Staneta za poslovodjo trgovine »Jezero«, Medvode,
Grom Tončko za poslovodjo trgovine »Hrib«, Medvode,
Kušar Slavko za poslovodjo trgovine »Pod gradom« Goričane,
Bogataj Pavlo za poslovodjo trgovine »Hom« Rakovnik,
Resnik Viktorja za poslovodjo trgovine »Straža« Pirniče,
— vsi v sestavu trg. podjetja »Sava« Medvode;
j)	Vidmar Anico ^	~ Poved-
jo trgovine »Na k
Grom Valentina	> ijo
trgovine »Zvezda«.
Demšar Doro za poslovodjo trgovine »Delikatesa«,
Nikolan Drago za poslovodjo trgovine »Dom«,
Medič Ivanko za poslovodjo trgovine »Hrib« — vse v sestavu trgovskega podjetja Vrhnika;
k)	Verčnik Lovra za poslovodjo »Center«, Domžale,
Sejo vodi dr. Marijan Derma-stia, predsednik MLO.
Zapisnik seje vodi Silvo Sivic, tajnik MLO.
Odbornik Janko Alfred obrazloži, da je treba odpraviti nezakonit sklep ObLO Škofljica, s katerim je bil Izvoljen tajnik ObLO, torej uslužbenec administracije ObLO, za člana in namestnika predsednika občinskega sveta za prosveto in kulturo in predlaga, da okrajni zbor glasuje za odpravo sklepa, ker je v nasprotju z zakonom o občinskih ljudskih odborih.
Sklep:	Sklep ObLO Škof-
ljica je bil odpravljen soglasno.
Po zaključnem dnevnem redu predlaga tovariš predsednik odbornikom, da obravnavajo še personalno spremembo v upravnem odboru Usnjarskega tehnl-kuma v Domžalah.
Za overi tel j a zapisnika sto soglasno izvoljena ljudska odbornika Jaka Avšifi in Jože Gasparič.
Ker so s stem odborniki soglašali, predlaga predsednik, da imenujejo namesto Simšiča Staneta, ki odhaja za dve leti v Srednjo ekonomsko šolo, za člana upravnega odbora Usnjarskega tehnikuma v Domžalah Urbanca Stefana, direktorja Tovarne usnja v Kamniku.
Sklep: Predlog je bil sprejet soglasno. •
Zapisnikar:
Tajnik Okrajnega ljud. odboral Potisek France
Predsednik Okraj. ljud. odborat Berčič Miha
Overovatelja zapisnika: Notar Karel Grom Viktor
LJUBLJANA
Seja je sklepčna, ker je od 70 odbornikov mestnega zbora prisotnih 51 in od 00 odbornikov zbora proizvajalcev 36.
Zapisnik 42. skupne seje je soglasno sprejet.
Predlagan je naslednji dnevni red:
1.	Razprava o komunah glede na sklep 42. skupne seje MLO-
Poročilo in razprava o komunah
0 določitvi lovišč na območju okraja
0 sprejemu gospodarskih predpisov in odločb v gospodarstvu
MESTNI LJUDSKI ODBOR
IZ ZAPISNIKA
43. skupne seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana, 24. septembra 1954
2.	Razprava in sklepanje o statutu Gostinske zbornice za glavno mesto Ljubljana.
3.	Razprava in sklepanje o razdelitvi presežka dohodkov had izdatki za mestne zavode: Mestni vodovod, Mestna vrtnarija, Pogrebni zavod Žale in »Snaga«.
Razpravo
Razpravo začne dr. Marijan Dermastia, predsednik MLO:
Tovariši odborniki!
Preden bi začeli z diskusijo 0 komunah, ml dovolite, da v nekaj besedah nakažem osnov-ne Probleme v zvezi z našo celotno diskusijo. Mislim, da je bistveno za dosedanjo stopnjo našega razvoja, ki je posledica velikega porasta materialnih sil, da je prišlo do velikega pora-rasta družbene zavesti širokih ijudskih množic. Izvršena je bila decentralizacija in izveden Prenos različnih kompetenc od višjih državnih organov na okrajne In mostne ljudske odbore. To je bil ukrep, ki je rnnogo prispeval k demokratiza-oijl našega ekonomskega in družbenega življenja. Toda po-tast družbene zavesti je pri reševanju družbenih problemov dokazal, da so tl ukrepi še nezadostni in da bo treba v najbližji bodočnosti razmišljati še o nadaljnjih novih formah, ki bi omogočile še širše sodelovanje množic — in to pri neposrednem upravljanju z malo drugačnimi formami — na bazi potreb. Treba je potegniti mejo med politično-pravno ureditvijo, *1 je bila nekak naslednik sta-rih kapitalističnih časov in med novimi formami, ki sc pojavljajo pred nami glede družbenega Upravljanja in v katerih ljud-ake množice neposredno sodelujejo brez upravnega postopka v birokratskem smislu, da bomo lohko pravilno in naglo reševali Vse družbene naloge in probleme, ki se vsak dan pojavljajo. Prav ta način je dal v obliki delavskega upravljanja že pozitivne in napredne rezultate in ta forma si utira pot še v dru-Ee družbene dejavnosti ter zahteva, da najdemo oblike, ki bodo omogočile najširše sodelovaje delovnih množic v upravljanju. To gledišče mora biti °dločilno za razpravo o formiranju skupnosti komun ljub-tjanskega bazena, da omogočimo pravilno reševanje vseh družbenih in socialnih problemov v neposrednem stiku z ljudskimi množicami.
Ne bom sc spuščal v bodrob-dostl, ker ste gotovo vsi čitali referat tovariša Staneta Kavčiča- Treba je poudariti, da je komuna tisti prehod, ko na njo Prehaja vsa gospodarska operama v formi družbenega upravljanja. Je dejansko prehod od E':>ve klasične forme kapitali-stičncga sistema upravljanja na Postopno odmiranje oblasti. To je eden važnih razlogov, da smo počeli razpravo o komunah. Nikakor pa danes še ne moremo delati kakih zaključkov, ker bi njimi prejudicirali odločitve volivccv, s katerimi moramo še Podrobneje razpravljati na temenu. Nakazati pa je vsekakor ‘reba nekaj važnih problemov, tatovo je pomemben odnos "Ustnega ljudskega odbora do fkupnosti komun. S formiranjem komun bo Mestni ljudski odbor
lzgubi'1 značaj okrajnega ljud
4.	Razprava in sklepanje o odločbah za razglasitev Revizijsko tehničnega zavoda v Ljubljani in Uprave tržišč Ljubljana za finančno samostojna zavoda.
5.	Personalne zadeve.
Predlagani dnevni red je soglasno srejet.
o komunah
skega odbora in se združil z vsemi ostalimi komunami, ki bodo predstavljale novo skupnost komun. To je pozitivna stran, ker bo odstranjena ponesrečena kombinacija, ki je sedaj v upravnem postopku mešala I. in II. stopnjo Mestnega ljudskega odbora. Je pa to samo formalna stran te rešitve, ker je naš Mestni ljudski odbor že imel vse tiste pravice in dolžnosti, ki jih bodo imele komune. Pri dosedanjem delu smo vsekakor tudi ugotovili, da je naš Mestni ljudski odbor imel premajhen kontak s širokimi ljudskimi množicami. Ta konta VJ je treba poživiti, da bodo ljudske množice lahko neposredno sodelovale pri delu ljudskega odbora ne samo v kritiki, temveč tudi kot neposredni disku-tantje pred vsako definitivno odločitvijo v konkretnih zadevah. Pred letom dni je bilo mnogo diskusije in predlogov, da se formirajo občine. Osebno sem bil v bistvu proti občinam. Občine bi samo otežkočale situacijo v upravnem postopku in ne bi mnogo koristile nadaljnjemu razvoju družbenega upravljanja. Nujno je, da se formira organ, ki bo na bolj praktičen način omogočil neposredno udeležbo volivcev pri družbenem upravljanju in reševanju konkretnih problemov. V celotni dosedanji diskusiji sta se pojavili dve možnosti. Prva je, da se formirajo občine — samostojne komunalne enote na področju Mestnega ljudskega odbora, ki bi Imele določen odnos do skupnosti komun. Druga možnost je, da se celotno mesto organizira v eno samo komuno.
Nujno je tudi potrebno, da se na področju Mestnega ljudskega odbora formirajo še krajevni sveti, ki bi potem na družbeni način upravljali in reševali konkretne naloge. Tl problemi morajo biti v bodoče predmet posebno živahnih naših razprav in treba bo vložiti dosti truda, da dosežemo tisto formo, ki bo najboljša za uspešno reševanje vseh problemov našega mesta.
Nujno je, da se pomenimo o Jem, kako bi najuspešneje razvili diskusijo o komunah. Predlagal bi, da izvolimo poseben iniciativni odbor, ki bo skupno z odborniki Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica sestavljal skupni odbor, pripravljal razprave in reševal vprašanja statuta skupnosti komun ljubljanskega bazena. Na bazi konkretnih rezultatov, ki bi jih dosegel iniciativni odbor in naša komisija za seštavo statuta, bi se odbornikom razdelil pripravljeni statut z obrazložitvijo, nakar bi ponovno razpravljali o teh izvlečkih in se dogovorili za sklicanje zborov volivcev. Razpravljati moramo z volivci in jim dati vsa potrebna pojasnila, da čujemo, kaj mislijo volivci in kakšni so njihovi predlogi. Mislim, da bi bil najprimernejši čas za zbore vo-
livcev v prvi polovici novembra, ker bi do takrat imeli dovolj časa za pripravo tega materiala.
To sem vam želel pojasniti in predlagam, da preidemo na konkretno razpravo.
V razpravi sodelujejo odborniki:
Angela Miklavec, Lojze Matelič, Lado Vodopivec, Tone Polajnar, dr. Jože Pretnar in Marjan Jenko.
Na podlagi razprave so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Ustanovi naj se skupni Iniciativni odbor okrajnih in mestnih ljudskih odbornikov, ki naj pretrese in razčisti vprašanje komun in skupnosti komun na območju sedanjega okraja in mesta Ljubljane ter pripravi predlog za postopek formiranja teh komun in skupnosti komun.
0 statutu Gostinske zbornice v Ljubljani
Odbornik Franc Plazar, član Sveta za gospodarstvo MLO poroča:
Gostinska zbornica za glavno mesto Ljubljana predlaga skladno s 15. členom Uredbe o združevanju gospodarskih organizacij v potrditev statut zbornice. Statut vsebuje: naloge zbornice, organizacijo zbornice, njene organe, njihovo delovno področje, sestavo in način volitev organov, pravice in dolžnosti članov zbornice in način dela zbornice.
Statut zbornice je bil sprejet na občnem zboru Gostinske
Razdelitev presežka dohodkov nad Izdatki za mestne zavode: Mestni vodovod. Pogrebni zavod Žale, Mestni zavod »Snaga« in Mestno vrtnarijo
2.	Komisija MLO za statut prouči izdelane osnutke in pripravi predlog statuta ljubljanske komune.
Vse seje iniciativnega odbora in komisije za statut so javne (kakor so tudi druge seje svetov in komisij) in so vsi ljudski odborniki vabljeni da se teh sej udeležijo.
3.	Iniciativni odbor in komisija za statut sprejmeta priporočilo, da svoje predloge pripravita do 15. oktobra.
4.	Klubu ljudskih odbornikov se priporoča, da organizira razpravo o vprašanju komun in statutu.
5.	Za prvo polovico novembra se razpišejo zbori volivcev, na katerih naj se razpravlja o pripravljenih predlogih in sprejemajo pripombe in predlogi volivcev.
zbornice za glavno mesto Ljubljana dne 11. marca 1954 in Svet za gospodarstvo MLO predlaga, da Mestni ljudski odbor potrdi predloženi osnutek statuta.
O poročilu razpravljajo odborniki: Leo Kovačič, O stoj Tuma, Mara Dermastia in inž. Marijan Tepina. Obrazložitev k statutu in poročilo o stanju in glavnih problemih gostinstva na področju Ljubljane poda tajnik Gostinske zbornice Ivan Brumen.
Soglasno je potrjen statut Gostinske zbornice.
Odbornik Lojze Matelič, predsednik komisije za proračun MLO predlaga po obrazložitvi v imenu komisije:
a)	da Mestni ljudski odbor naknadno odobri uporabo presežka dohodkov nad izdatki za leto 1953, ki je bil uporabljen na podlagi odločbe Tajništva za komunalne zadeve MLO za ojačitev investicij na vodovodnih napravah v Hrastju in Klečah ter za povečanje vodovodnega omrežja v Slajmerjcvl ulici, na Dolenjski cesti in v Mali vasi in da Mestni ljudski odbor odobri razdelitev ostanka celotnega presežka v znesku dinarjev 5,489.494.88 takole:
za nagrade delavcem in uslužbencem Mestnega vodovoda 1,349.950 din;
neposredno v proračun MLO pa se odvede 4,139.544 din.
O predlogu razpravljajo odborniki: Leo Kovačič, Tone Polajnar, Lojze Matelič, Inž. Marijan Tepina, Jože Plevnik, Marijan Jenko in dr. Marijan Dular.
Soglasno je sprejet sklep, da se predlagani odvod v proračun MLO ne izvrši, temveč da Mestni vodovod uporabi to vsoto za lastne investicije po predhodni odobritvi plana s strani Sveta za gradbene in komunalne zadeve.
b)	Da se presežek dohodkov nad izdatki za Pogrebni zavod »Zale« v znesku 4,262.756 din razdeli:
20% v sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev (vključno 45% prispevka za socialno zavarovanje) 819.205 din;
20°/o v sklad za nadomestitev in dopolnitev 852.500 din;
10% za rezervni sklad za kritje izgube zunanjih pokopališč 426.300 din;
50% se odvede v proračun MLO 2,164.706 din.
Predlog je soglasno sprejet.
c)	Da se presežek dohodkov nad izdatki Mestnega zavoda »Snaga« v znesku 4,302.793 din razdeli:
26.6% v sklad za nagrajevanje
delavcev in uslužbencev —« 1,151.540 din;
73.4% v sklad za nadomestitev in dopolnitev 3,151.253 din.
Predlog je soglasno sprejet.
d)	Da se presežek dohodkov nad izdatki Mestne vrtnarije v znesku 3,604.227 din rasdeli:
28% v sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev —• 980.218 din;
20% v sklad za nadomestitev in dopolnitev 720.854 din;
52% se odvede v proračun MLO 1,903.155 din.
Soglasno je sprejet sklep — kakor za Mestni vodovod — da se presežek uporabi za lastne investicije s tem, da predloži Mestna vrtnarija Svetu za gradbene in komunalne zadeve v odobritev zadevni načrt.	,
Razglasitev Revizijske \ tehničnega zavoda in ' Uprave tržišč v Ljubljani za finančno samostojna zavoda	t
Odbornik Franc Plazar predlaga v imenu Sveta za gospodarstvo MLO, da se Revizijsko tehnični zavod in Uprava tržišč proglasita za finančno samostojna zavoda.
Oba predloga sta soglasno sprejeta hkrati s »Pravili o organizaciji, nalogah in poslovanju«.	,
Personalne zadeve
Odbornik Jože Kopitar, predsednik komisije za izvolitve In imenovanja MLO, predlaga, da se v komisijo za pregled dela direktorja podjetja »Kurivo— prodaja« imenuje naknadno še tovariš France Svap, član zbora proizvajalcev.	t
Predlog je soglasno sprejet.
Dnevni red je izčrpan inf predsednik zaključi sejo.
Predsednik:
dr. Marijan Dermastia, 1 r.
Vodja zapisnika:
Silvo šivic, i. r.
Ovcrovatelja zapisnika:
Jaka Avšič, 1. r.
Jože Gasparič, 1. r.
IZ ZAPISNIKA
23. seje zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana, 28. septembra1954
Sejo vodi tovariš Stane Vogelnik, predsednik zbora proizvajalcev. Zapisnik seje vodi Vinko Butala, šef upravno-pravnega oddelka Tajništva za gospodarstvo MLO. Za overitclja zapisnika sta izvoljena odbornika Viv kadin Ncdeljkovič in Franc Plaza
Zapisnik 22. seje zbora proizvajalcev jo soglasno sprejet. Seja je sklepčna, ker je od 60 odbornikov prisotnih 32.
Sprejet je naslednji dnevni red;
1. Razprava in sklepanje o
0 povečanju obračunskega plačilnega sklada
Odbornik Jože Gasparič predlaga, da se poveča obračunski plačilni sklad za naslednje gospodarske organizacije: »Kmečki glas«, »Gospodarski vestnik«, »Tovariš«, »Borba«, Državna založba Slovenije, »Noš tisk«, (Slovenski poročevalec, Ljubljanski dnevnik, Tedenska tribuna, »Naši razgledi«, »Kaj veš-knj znaš«), Uradni list LRS, »Pavliha«. Slovenski knjižni zavod Tovarna »Zmaj«, Tovarna »A rm>«. Kovinsko |>odietje »Unitas«, Litostroj (Projcktiv-
prcdlogu za povečanje obračunskega plačilnega sklada za nekatere gospodarske organizacije.
2- Razprava in sklepanje o odobritvi delovnih mest za nekatere gospodarske organi« zacije.
3.	Razprava in sklepanje o odobritvi zaključnih računov za leto 1933 za nekatere gospodarske organizacije.
4.	Razprava in skfvpanje o pritožbi El ek t ro-st ro j nega ]xxl-jetja »Tiki« proti prepovedi izvrševanja dela v popoldanski izmeni.
ni biro, Metalurški biro. Transportni oddelek, oddelek splošna strojegradnja). Podjetje za vzdrževanje prog Ljubljana, Gradbena podjetja »Megrad«, »Sloveni ja-ceste«, »Obnova«, »Tehnika«, »Gradis«, »Mestno tesarstvo«, Podjetje > Tesar«, Podjetje za urejanje hudournikov. Električna eestna železnica, »Slove nlija4lmpex«, »Kemija-Im-pex«, >Te}itio-Im,pex«, »Te-kstil-lmpox«, »Oprcm-servis«, »Sloveni - živ inop rotil et«„ »Slovenrija-lee«, »Teko«, »Slo-
VCtiija-tekstik, »Intertradc«, »Standard-Union«, »Stovenija-vino«, »Inlcrtruus«, »Auto-commercet, »Autotehna«, »Ljubljana-export«, »Domt, »Continental »'Nportc, »Hermes«, »Commerce«, »Kerna-farmacija«, »Stek!o-oxporU. »Agrotehnika«, »Gosad«, »Slo-venija-avto«i »Sauolabor«, »Konim«, »Mercator«, »Tobus«, »Slovenija-sadje«, »Elektro-nabava«, »Les«, Ljubljana, »Kcmo-servis«, »Petrol«, »Ex-port-projekt«, »Putnik«, Tiskarne »Ljudska pravica«, »Slovenski poročevalec«, »Tone TomšiC«, »Jože Moškrič«, Narodna banka, »Triglavska tiskarna«, Blasnikova tiskarna, Železniška tiskarna, Umetniški zavod za litografijo, »Saturnus« — litografija" »Tuba«, »Litost roj-tiska rua«.
O predlogu razpravl jajo odborniki ing- Vinko Kregar, Zdravko Rakušček, Tone Polajnar, Lojze Matelič, Bernard Rode, Jože Gasparič in Mute Mi kanec. Pojasnila pa da- |
Pritožba Elektrostrojnega podjetja »Tiki«
Odbornik Zdravko Rakušček poroča, da se je podjetje »Tiki« priložilo proti sklepu hišnega sveta in odločbi Mestne inšpekcije, s katero je določeno, da podjetje v popoldanski izmeni ne sme poslovati, ker je stanovalcem, ki stanujejo v prostorih podjetja, odvzet potreben mir in počitek in ker so izpostavljeni nezdravemu vdihavanju plinov.
O pritožbi razpravljajo odborniki Franc Plazar. Ludvik Smrekar in Zdravko Rakušček.
Soglasno je sprejet sklep, da naj Svet za gospodarstvo MLO stvar prouči in dokončno odloči, če naj bo stavba za stanovanje ali pa da podjetje v njej še nadalje poslu-
je.
Poročilo o delu Trgovinske zbornice v Ljubljani
jeta Bogdan Kopač in Vinko Butalu, uslužbenca MLO.
0 odsbritvi delavnih mest
Odbornik Franc Plazar predlaga, da se odobrijo delovna mesta za leto 1953 za naslednje gospodarske organizacije: Ljudska restavracija, Elektro Ljubljana-mosto, »Izolirka«, Ljubljana-Moste, »Rog« — tovarna koles, »Modna oblačila«, »Sport-opreina« in »Petrol«. Vsi predlogi so soglasno sprejeti.
0 odobritvi zaključnih računov za leto 1953
Odbornik Jože Gasparič predlaga, da se odobrijo zaključni računi za leto 1953 za naslednje gospodarske organizacije:
»Auto-servis«, »Galanterija«, »Contincnlal«, »Udarnik«, »Tovarna gradbenih polizdelkov«, »Gradbeno podjetje Remont« II., »Mleko«, »Kmečka knjiga« in podjetje »Tapetništvo in dekoracija«. Predlog je soglasno sprejet-
Odbornik Zdravko Rakušček poroča dalje, da se je podjetje »Triglav-film« pritožilo proti odločbi Sveta za gospodarstvo MI.O. s katero so mn bile odobrene nadure.
Komisija za pritožbe pri zboru proizvajalcev je pritožbo proučila in predlaga, da se podjetju le delno ugodi in se mu odobri mesečno povprečno 2.000 nadur s pripadajočim 50% poviškom. Predlog komisije je soglasno sprejet-Dnevni red je izčrpan in predsedujoči zaključi sejo.
Predsedujoči: Stane Vogelnik, 1. r. Vodja zapisnika:
Vinko Butala, L r.
Overitelja zapisnika: Vukadin Nedcljkovič. 1. r.
Franc Plazar, 1- r.
Ob razpravi o statutu Trgovinske zbornice za mesto Ljubljana je na 42. seji Mestnega ljudskega odbora podal daljše poročilo tudi tajnik Trgovinske ebornice Viktor Valič.
Uvodoma je dejal, da Je bila Trgovinska zbornica ustanovljena z namenom, da skrbi za razvoj In napredek trgovine, eastopa njene koristi, skrbi za Utrditev socialistične poslovne morale in nudi podjetjem potrebno strokovno pomoč.
Trgovinska zbornica je posvečala vso potrebno pozornost zlasti organizaciji trgovske mreže na območju mesta Ljubljane. Decentralizacija in reorganizacija trgovske mreže, ki naj bi ustvarila potrebne pogoje za tekmovanje in konkurenco med trgovinami, je bila v glavnem v prvem polletju 1954 končana. Trgovinska zbornica je skrbela tudi za splošno Šolsko izobraževanje vajencev za dotok novih kadrov in za nujno potrebno nadaljnje Izobraževanje trgovinskega kadra Zastopa stališče, da se prenese dolžnost vzdrževanja strokovnih šol trgovinske stroke in izdatke v zvezi z izobraževanjem kadra v obliki zakonitih in obveznih prispevkov na vsa trgovska podjetja in trgovine. Podjetja naj bi pisala prispevke za vzdrževanje šol ln za Izobraževanje kadra v breme
materialnih stroškov, za investicijske potrebe pa v breme investicijskih skladov podjetij.
Šolski in upravni odbor zbornice sta na svojih sejah posvetila največ pozornosti vključevanju vajencev v trgovino. Pomanjkanje moških vajencev je zelo občutno in postaja resen problem. Pereče vprašanje, ki ga rešuje Trgovinska zbornica, je tudi vprašanje decentralizacije in specializacije trgovine ter vzgoja in izobraževanje trgovinskega kadra. Dosedanji družbeni plani niso vsebova.i instrumentov in tudi ne predvidevali sistema in načina, kako oskrbeti sredstva za vzdrževanje strokovnih šol trgovinske mreže in za nadaljnje izobraževanje trgovinskega kadra.
Trgovinska zbornica je smatrala tudi za potrebno, da nudi vsem poslovodjem osamosvojenih trgovin vso potrebno pomoč. Organizirala je poseben tečaj, ki je pokazal velik interes poslovodij in drugih uslužbencev, tako trgovinskih podjetij kakor trgovin. Tečaja se je udeleževalo okoli 200 oseo. Tečaj je vsekakor dosegel svoj namen, ker so udeleženci dobili vse potrebne podatke, kako je treba voditi trgovine, da sc ne zabrede v težave, ki so škodo delovnih kolektivov skupnosti.
Zelo aktualno je vprašanje družbene kontrole. Zbornica si bo prizadevala, da pomaga oblastvenim organom pri urejanju tega vprašanja zlasti v podjetjih z manjšim številom uslužbencev. V manjših trgovinah ne more biti govora o kolektivnem upravljanju. Zbornica je nadalje prišla do zaključka, da ne more voditi pametne kadrovske politike vse dotlej, dokler ne bo imela celotnega pregleda zaposlenega trgovinskega uslužbenstva. Izvršila bo potreben popis, ki bo pokazal stvarno stanje kadra v trgovini. Nerazčiščen je tudi problem plačnega sistema v trgovini, ki se razlikuje od splošnega. Z dosedanjim sistemom maksimiranja plač in z določitvijo odstotka tega sklada od določenega prometa je bilo doseženo to, da trgovina ni več zainteresirana na čim večjem pribitku na nabavno ceno zaradi dosedanjega čim večjega dohodka, ampak na tem, da doseže čim večji promet.
Trgovinska zbornica skrbi, da se izboljša preskrba prebivalstva, znižujejo materialni stroški in povišuje življenjski standard. Vse te uspehe pa bodo trgovine dosegle z večjim prizadevanjem delovnega kolektiva, ki ga je treba bolj kot doslej zainteresirati na uspehu podjetja, z vzpostavljanjem neposredne povezave odločujo-
Ob razpravi o statutu Gostinske zbornice za mesto Ljubljana je na 43. seji Mestnega ljudskega odbora podal daljše poročilo tudi tajnik Gostinske zbornice Ivan Brumen.
V	svojem poročilu je navajal, da posluje danes na področju mesta Ljubljane 209 gostinskih obratov. Vsi ti obrali so vključeni v 26 gostinskih podjetij, 24 samostojnih gostišč, 20 gostišč družbenih, gospodarskih ln vojaških organizacij, 47 gostišč v kolektivnem upravljanju in 19 zasebnih gostišč.
V	letu 1953 je opravilo gostinstvo v Ljubljani za 1,763.000 prometa; od tega državni sektor 64,46 odstotkov, zadružni 1,66, družbeni 0,79, zakupni 12,26 in zasebni 0,61 odstotkov.
Gostinska zbornica st je predvsem prizadevala, da učvrsti podjetja in delavsko upravljanje v gostinskih obratih. Število gostinskih obratov je znatno nižje od predvojnega, ko Je bilo na današnjem teritoriju Ljubljane 465 gostinskih obratov. Danes Imamo torej samo 45 odstotkov predvojne mreže.
V	gostinskih obratih je dokaj kritično stanje razpoložljivih ležišč, kajti hoteli in prenočišča razpolagajo le s 587 ležišči ali 374 sobami, v nasprotju s predvojnimi 990 ležišči ali 539 sobami.
V	letu 1953 so obstoječi hoteli ln prenočišča sprejeli 85.435 gostov s 142.487 nočninami. Ljubljana v sezonskih mesecih ne more sprejeti vseh domačih ln tujih gostov. To dejstvo ne znižuje šemo prometa v gostinstvu, temveč vpliva tudi na družbeni dohodek v drugih gospodarskih panogah. Samo v letošnji sezoni je Ljubljana Izgubila gotovo 3 milijone deviznih dinarjev lz-
čih faktorjev podjetja s tržiščem, s čimer bo zajamčena uspešnejša organizacija procesa nabave, in končno s povečano konkurenčno borbo na tržišču. Trgovinska zbornica tudi ugotavlja, da uredba o kreditiranju obratnih sredstev ni dala za-željenih rezultatov v smislu določb družbenega plana, ker ni bilo mogoče s tem sistemom doseči napovedane restrikcije.
Trgovinska zbornica posveča potrebno pozornost ne samo decentralizaciji trgovinske mreže, ampak tudi vprašanju nadaljnje širitve trgovinske mreže v Ljubljani. Pred vojno je bilo v Ljubljani nad 1700 poslovnih enot, ki so se bavile z blagovnim prometom, danes pa je to število znatno nižje, čeprav je število prebivalstva porastlo za skoraj polovico.
Število članstva v Trgovinski zbornici je porastlo od 48 ob ustanovtvi na 116, kar dokazuje, da so kolektivi spoznali koristnost vključevanja v svojo samoupravno družbeno organizacijo.
Tesno sodelovanje z Mestnim ljudskim odborom pri reševanju posameznih konkretnih nalog pa dokazuje potrebo po obstoju zbornice, je zaključil svoje poročilo Viktor Valič in zagotovil, da bo zbornica tudi v bodoče nudila ljudskemu odboru vsestransko pomoč pri urejanju blagovnega prometa.
dek na nočninah za domače goste pa je znašal najmanj dva milijona.
V Ljubljani je danes skoraj nemogoče prirejati večje gospodarske razstave ln kulturne prireditve, ker ni mogoče prenočiti večjega števila udeležencev. Ta najbolj pereč problem gostinstva in turizma bo mogoče rešiti le z dokaj visokimi Investicijami. Mestni ljudski odbor je za rešitev tega problema vložil že znatna sredstva in se je v zadnjem času število postelj povečalo za 105. Glede na Izpadle prenočnine v zadnjih dveh letih, bt uilo nujno potrebno vsaj še 200 postelj za sedanji promet, v bližnji bodočnosti pa vsaj še nadaljnjih 150 do 200 postelj.
Razen tehničnih pomanjkljivosti je za gostinske obrate najtežji problem vprašanje kadra. Trenutno je v vseh obratih zaposlenih 1620 gostinskih delavcev. Številčno ta kader -streza kapaciteti obratov, je pa njegova strokovna raven dokaj nizka. Strokovni izpopolnitvi kadra posveča Gostinska zbornica vso potrebno pozornost in je dosegla že lepe uspehe. Po opravljenih tečajih so položili Izpit za kvalificirane delavce 103, za pol-kvallficirane pa 127 kandidatov. Tečaje tujih jezikov je uspešno zaključilo 75 kandidatov. Gostinska zbornica sl prizadeva, da dvigne pri gostinskih delavcih še njih odnos do dela, družbeno zavest In kulturno raven.
Sistem obračunavanja dohodka In formiranja plačilnega sklada nujno stil gostinska podjetja k ustvarjanju dobička in s tem k višjim cenam. Gostinska podjetja sl morajo ustvarjati sklade za samostojno razpolaganje, da morejo Izvršiti najnujnejše adaptacije. Ustvarjanje dobička pa neposredno vpliva na zvišanje cen. O pretiranem dobičku
sicer ne more biti govora, ker so vsa državna gostinska pod-letja v prvi polovici letošnjega leta ustvarila le 40,700.000 din dobička pri prometu 583,000.000, ; ali 7 odstotkov od opravljenega prometa. Zaradi ozkih kreditov gostinski obrati alkoholnih pijač ne morejo kupovati neposredno pri proizvajalcih, temveč . so odvsni od dobav trgovine na debelo. V zadnjem času je opaziti v trgovini na debelo tendenco zniževanja cen na debelo, kar bo tudi pripomoglo do znižanja cen pijačam v gostinskih obratih. Pri formiranju prodajne cene za hrano so gostinska podjetja odvisna od pogojev trga. V letu 1954 je porasla cena mesa za 40 odstotkov, v porastu pa so tudi cene jajc ln drugih kmetijskih proizvodov. Tudi plin plačujejo gostinska podjetja po znatno višjih , cenah kakor zasebna gospodinjstva. Cene za elektriko, za drva in kurjavo pa predstavljajo prav tako znatno režijsko postavko.
Zaradi odprave negativnih posledic pri politiki cen v gostinstvu je zbornica predlagala pristojnim organom za družbeni plan prihodnjega leta naslednje spremembe:
a)	Plačni sklad v gostinstvu naj se oblikuje iz določenega procenta od opravljenega prometa. Tako ustvarjeni sklad naj bi se uporabil Izključno za plače s socialnim zavarovanjem;
b)	za plačilo anuitet in investicij naj se v gostinstvu predvidi poseben investicijski sklad v višini 0,5 do 3 odstotkov od prometa;
c)	davek na gostinske usluge od alkoholnih pijač naj se predpiše v stalnem znesku po količini, da se tako s to družbeno dajatvijo obremenijo enakomerno vse kategorije obratov in s tem prepreči lažje In neupravičeno ustvarjanje dobička v obratih s sorazmerno nižjo režijo.
Kot družbena organizacija proučuje zbornica po lastni iniciativi vse probleme, ki so v zvezi z razvojem gostinstva, jih vzporeja s splošnim stanjem v razvoju našega gospodarstva, išče pota ter predlaga pristojnim organom ukrepe za pravl»-no rešitev.
Poročevalec je svoja izvajanja zaključil z ugotovitvijo, da bo zbornica tudi v bodoče zastopala interese svojih članov, se Gorila za uspešen razvoj gostinstva ln tako dokazala, da je v današnji razvojni stopnji gospodarstva družbeno koristna in potrebna.
POZIV UPRAVIČENCEM DO ZNIŽANEGA OTROŠKEGA DODATKA
Vsi upravičenci, k[ so na Izpostavah MLO Ljubljana izpolnili predpisano potrdilo za sprejemanje znižanega otroškega dodatka, se obveščajo, da so finančni organi MLO v ta potrdila že vnesli potrebne podatke o višini predpisanega davka. Zaradi tega naj potrdila takoj dvignejo med uradnimi urami, ki so v ponedeljek, sredo In petek od 9. do 14. ure pri finančni upravi MIO, Kresija, I. nadstr., soba št. 13.
tržka, Ker s svojimi kapacitetami ni mogla pokriti povpva-Iševanja po tujskih sobah, lzpa-
Poročalo o delu Gostinske zbornice v Ljubljani