recenzije OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 43 Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 PRETRGANE KORENINE ‡ SLEDI ÆIVLJENJA IN DELA RAJKA LOÆARJA Zaloæba ZRC SAZU, zbirka Opera ethnologica slovenica, Ljubljana 2005, 415 str. Iztok Ilich Od druge vojne je minilo æe πest desetletij in poldrugo od osamosvojitve, vendar πe vedno ni poravnan dolg do vseh za naπo kulturno in znanstveno zgodovino pomembnih roja- kov, ki se jim je tako imenovano enoumje brez premisleka odreklo in jih bolj ali manj izrinilo iz naπe kulturne zavesti in spomina. Prav v vrh tega sramotnega seznama sodi profesor Rajko Loæar (1904‡1985), znanstvenik izjemnih razgledov in predan raziskovalec na mnogih razliËnih podroËjih, kakrπne lahko v preteklosti preπtejemo na prste. Kar zadeva dostopnost njegovih razprav in drugih spisov iz povojnega obdobja nam- reË v slovenskih knjiænicah do znanstvenega sreËanja v njegov spomin 19. in 20 oktobra 2004 v Ljubljani (o katerem je bilo v 45. πtevilki Glasnika SED æe objavljeno izËrpno poroËilo Ingrid Slavec Gradiπnik) zija ena sama vrzel! Od skupaj veË kot 300 bibliografskih enot jih je pri nas evidentiranih vsega 48! Seveda tudi zapisov o profesorju Loæarju, zlasti tja do poznih osemdesetih let prejπnjega stoletja, ko se je zaËela flrehabilitacija«, ni bilo prav veliko. Rajko Loæar je bil po πtudijih arheolog in umetnostni zgo- dovinar, po nagnjenju in delovanju etnolog in jezikoslovec, obenem tudi umetnostni in literarni kritik, publicist in ured- nik, flpo duπi«, ne nazadnje, tudi alpinist. Objavljati je zaËel æe v πtudentskih letih, globoke sledove v obdobju med obema vojnama in do odhoda v begunstvo, Ëeprav politiËno ni bil dejaven ‡ sam je zase dejal, da je flbil v politiËnem oziru vse- lej zelo velik analfabet« ‡ pa je zapustil kot urednik Etnologa, Zbornika za umetnostno zgodovino in πe nekaterih znanstvenih in leposlovnih revij ter kot arheolog v Narodnem muzeju in ravnatelj Etnografskega muzeja. Njegovo najpomembnejπe strokovno delo je prvi zvezek monografije Narodopisje Slo- vencev (1944), ki ga je uredil in bil ‡ poleg Franceta Kotnika, Sergija Vilfana in Borisa Orla ‡ njegov osrednji avtor; za drugi zvezek predvideno poglavje o ljudski obrti in trgovini je bilo iz prirejene in okrnjene izdaje (1952) izloËeno in je bilo objav- ljeno πele v Zgodovinskem zborniku v Buenos Airesu (1959). Bivanje v begunskih taboriπËih na Koroπkem je profesor Loæar med drugim izkoristil za preuËevanje znaËilnosti kmeËke arhitekture, prehrane in nareËij tamkajπnjih Slovencev. O Sloveniji in rojakih je pisal tudi πe pozneje, kot emigrant v Zdruæenih dræavah, kamor je odπel leta 1951 in pet let pozneje postal direktor mestnega muzeja v Manitowocu v Wisconsinu. Tudi v obdobju postopnega sproπËanja in odpiranja v Slove- niji, ko je πe priπel na Koroπko, da se je poslovil od svojcev, se æe bolehni in razoËarani Rajko Loæar ni veË vrnil v domovino, vendar je do konca ostal zvest svojim narodnim koreninam. Morda je med drugim premalo znano njegovo zavzemanje za vrnitev tako imenovane Mecklenburπke arheoloπke zbirke iz Harvarda v Slovenijo; upajmo, da bo njegova prizadevanja nadaljevale in izpolnile institucije slovenske dræave, ki je takrat πe ni bilo! »loveπko plat Rajka Loæarja πe posebej od blizu osvetljujeta neËakinja Helena Loæar - Podlogar in neËak Tom Loæar, ki je o striËevi nerodnosti po prihodu v ZDA malce pikro in πe bolj prizadeto med drugim zapisal: flRajko je, æal, kot Loæar in Slovenec, vse vedel. To ni najboljπa dræa, ko iπËeπ sluæbo. Tisti, ki so mu skuπali pomagati, so ob njegovi oπabnosti obupali ...« Zbornik s pomenljivim naslovom Pretrgane korenine je s sodelovanjem Helene Loæar - Podlogar uredila Ingrid Slavec Gradiπnik, prinaπa pa v razpravno obliko predelane referate SED-5 43 4/18/06, 5:47:13 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 44 z interdisciplinarnega znanstvenega sreËanja jeseni 2004 v Ljubljani. PriËujoËa knjiga, izdana dobro leto po spominskem simpoziju, ki ga je spodbudila stoletnica Loæarjevega rojstva, torej nadgrajuje za takratno priloænost pripravljeno knjiæico s tujejeziËnimi povzetki, predvsem pa izpolnjuje tedaj dano obljubo in v πe veËji meri popravlja krivico, storjeno velikemu uËenjaku in Slovencu, profesorju Rajku Loæarju. Poteze njegovega Ëloveπko zapletenega in znanstveno veËplastnega portreta so poleg obeh sorodnikov s spominskimi in strokov- nimi, tudi kritiËnimi prispevki pomagali izostriti πe France Bernik v uvodni besedi ter 21 drugih avtorjev v petih tema- tsko zaokroæenih razdelkih, ki pokrivajo poglavitna podroËja portretiranËevega delovanja. V prvem razdelku, flV vrtincu æivljenja«, se zvrstijo Kajetan Gantar (flSpomini na gimnazijskega profesorja«), Marjan Drnovπek (flLoæarjevo emigrantstvo«), Tom Loæar (flIt woluldn’t be Trieste, but it’s something«), Joæe Velikonja (flIz Loæarjevih zapiskov in pisem«), Andrej Rot (flPravo Ameriko sem imel doma! Stiki s slovensko emigracijo«), Urban Golob (flGornik, alpinist in alpinistiËni mislec«) in Andrej Vovko (flDrugi o njem: Najpomembnejπi biografski prispevki o Rajku Loæarju«). V drugi razdelek, flArheologija«, so uvrπËeni prispevki Staneta Gabrovca (flRajko Loæar ‡ arhe- olog«), Predraga NovakoviËa (flPogled na slovensko arhe- ologijo in ideja arheologije«), Tomaæa Nabergoja (flMuzealec v Narodnem muzeju in zaËetki arheologije srednjega veka«) in Antona VeluπËka (flLjubljansko barje v koliπËarski dobi«). Tretji razdelek, flUmetnost podob in besed«, prinaπa zapise Damjana Prelovπka (flRajko Loæar ‡ umetnostni zgodovinar«), MilËka Komelja (flRajko Loæar in sodobna slovenska likovna umetnost«) in Matije Ogrina (flLiterarnokritiËni in estetski pogledi na slovensko literaturo«). V razdelek flJezik« sta vkljuËeni razmiπljanji Marjete Humar (flRaziskave slovenske- ga jezika«) in Herte Maurer Lausegger (flSlovensko-nemπka dvojeziËnost na Koroπkem in Rajko Loæar«). Sklepni razdelek, flEtnologija«, sestavljajo prispevki Ingrid Slavec Gradiπnik (flEtnoloπki nazori Rajka Loæarja«), Helene Loæar - Podlogar (flOzadje nastanka ‘Narodopisja Slovencev’«), Inje Smerdel (flPripoved ‘Aktov Etnografskega muzeja’ 1940‡1945«), Maje Godina - Golija (flRaziskave prehrane«), Janeza Boga- taja (flPregled ljudske obrti in trgovine v Sloveniji«) in Vita Hazlerja (flRaziskave koroπkega stavbarstva«). O obseænosti in raznovrstnosti Loæarjevega dela naposled zgovorno priËa tudi obseæna, Ëeprav πe nepopolna bibliografija, natisnjena na koncu zbornika. Povzetki v knjigi so prevedeni v angleπËino, kar ji odpira vrata v πirπi znanstveni svet. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 3. 2. 2006 Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 ©E ZDAJ, NA TE SVETI DEN, MORE© PREKLINJATI? PSOVKE IN KLETVICE IZ POMURJA IN PORABJA Zbrala Jelka Pπajd. Pokrajinski muzej Murska Sobota v sodelovanju z Zaloæbo ZRC SAZU, Ljubljana 2005, 86 str. Iztok Ilich Slovar slovenskega knjiænega jezika kot fluradni« prikaz be- sednega zaklada sodobne slovenπËine obsega nekaj Ëez 93.000 razloæenih gesel in podgesel; soËasno nastala zbirka BesediπËe slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki pa upoπteva dobrih 178.000 ali skoraj dvakrat toliko besed! Najnovejπi korpusi besedja æivega slovenskega jezika, kot je na primer referenËni elektronski korpus FIDA, so πe veliko bolj obseæni. Kam se je flizgubilo« teh veË deset tisoË klenih slovenskih besed? Nikamor; so zabeleæene, le da po mnenju sestavljalcev Slovarja slovenskega knjiænega jezika nekako ne sodijo v nabor za knjiæno rabo priporoËljivih ali bolje, sprejemljivih besed. VeËidel gre za razliËne nareËne in æargonske izraze, arhaizme, tujke in spaËenke, nemalo pa je vmes tudi najrazliËnejπih robatih, kosmatih, opolzkih, posmehljivih in æaljivih besed, ki jih, vsaj najpogostejπe, sicer dobro poznamo, uporabljamo pa le selektivno, obËasno ali sploh ne. »e na primer pogledamo same besede, ki imajo v korenu zloglasni fljeb«, sta v Slovarju upoπtevani samo dve, BesediπËe pa jih pozna kar osemnajst! Slovenci si sami radi dopovedujemo, da smo nasploh preveË zadræani, bogabojeËi in spodobni Srednjeevropejci, da bi, poleg nedolænih kletvic in zmerljivk avstrijsko-nemπkega izvora, v preteklosti razvili tudi svoje bolj soËno tovrstno avtentiËno izrazje, in da smo se vsega slabega poËez nalezli predvsem od nekulturnih fljuænih bratov«, Balkancev, nekaj malega pa prevzeli πe od Italijanov in zlasti Madæarov. Etnologinja Jelka Pπajd, kustosinja v murskosoboπkem pokra- jinskem muzeju, se namesto duπebriæniπkemu zgraæanju raje prepuπËa znanstveni radovednosti. V knjiæici psovk in kletvic iz πirπega Pomurja, ki jih je zbrala in obdelala s Francem KuzmiËem, Joæetom FtiËarjem, Milanom Zrinskim, Miranom Puconjo in Bernardom Neæmahom, dokazuje, da zadeva ni tako preprosta in Ërno-bela. Ker jo je zanimal predvsem toza- devni besedni zaklad na severovzhodu slovenskega etniËnega ozemlja, je seveda ugotovila moËan vpliv dolgoletne madæa- rizacije ter sluæenja pomurske mladine v vojskah nekdanjih jugoslovanskih banovin in republik, odkrila pa je tudi nemalo radoæive izvirnosti in ustvarjalnosti tamkajπnjih naπih ljudi. »e izpostavimo najbolj flproblematiËne« izraze, kot so na primer SED-5 44 4/18/06, 5:47:14 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black