PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 90 lir
Leto XXVIIL Št. 68 (8161)
TRST, torek, 21. marca 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih: PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je	v tiskarni
»Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ŽE VEČ KOT TRI LETA TRAJA UPOR OBUPANEGA IRSKO-KATOLIŠKEGA PREBIVALSTVA
Sedem mrtvih in 140 ranjenih v Ulstru Britanska vlada še vedno stoji ob strani
Silovita eksplozija sredi gruče ljudi v Belfastu - En angleški vojak ubit v Londonderryju Londonski parlament je zavrnil grajo laburistov - «Načrt» za Ulster bo objavljen v sredo
BELFAST, 20. — Severna Irska | ubit en angleški vojak, b vedno krvavi, medtem ko se [ Bomba v Belfastu je eksplodirala
londonska vlada obotavlja in okleva z objavo «načrta» za rešitev Vprašanja svoje zadnje kolonije na avropskih tleh, obenem pa dopušča, da zaradi trdovratnosti in reakcionarne miselnosti ulstrske vlade in ob pomoči britanskih zasedbenih Hat že tri leta traja napetost, ki je spravila revno irsko - katoliško prebivalstvo v obup. Še sinoči so konservativci v parlamentu zavrnili z Večino glasov predlog laburistične opozicije, naj bi čimprej rešili odprto vprašanje ob upoštevanju možnosti združitve Ulstra z Irsko republiko. Spodnja zbornica je namreč * 294 glasovi proti 257 zavrnila S^ajo, ki jo je predlagala laburistična «vlada v senci».
Šest mrtvih in skoraj sto štirideset ranjenih je povzročila eksplozija Peklenskega stroja v Belfastu, v *-ondonderryju pa je v spopadu z Sverilci tajne organizacije IRA bil
dopoldne sredi ulice, kjer se je natrpalo večje število ljudi. Neznani atentatorji so namreč položili nad 40 kg razstreliva v avtomobil, ki so ga parkirali pred vhodom v palačo reakcionarnega protestantskega dnevnika «News letter» v Donegall Street, torej v samem mestnem centru. Namen atentatorjev je bil povzročiti pravcat pokol, predvsem med uredniki in uslužbenci tega dnevnika ter med policisti. Zato so telefonirali kakih pet minut preden je bomba eksplodirala in sporočili uredništvu «News letter» in nekega drugega dnevnika, da se bo bomba razpočila v bližnji ulici Church Street, ki je od Donegall Streeta oddaljena kakih trideset metrov. Uslužbenci protestantskega dnevnika so zapustili svoja delovna mesta in šli na ulico. Medtem pa je policija izpraznila Church Street in svetovala ljudem, naj se naglo oddaljijo.
iMlIlllllllinillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII
MINISTRSKI SVET V BRUSLJU
Priprave na sestanek državnih glavarjev EGS
Odnosi z ZDA, Vzhodno Evropo in državami v razvoju
BRUSELJ, 20. — Zunanji mš-j bistri Evropske gospodarske skupnosti in štirih držav, ki bodo kmalu stopile v skupnost (Velike Britanije, Irske, Norveške in Danske) So se danes sestali v Bruslju in obravnavali vprašanja,ki naj bi bila predmet sestanka državnih glavarjev in predsednikov vlad ®GS, ki bo prihodnjega oktobra v Parizu. Gre predvsem za priprav Ijalno delo o odnosih, ki naj bi jih imela v bodoče gospodarska skupnost z ZDA, vzhodnimi državami, in z državami v razvoju ter *a določitev enotnih političnih starše skupnosti do ostalega sveta.
Pogovori med zunanjimi ministri 'ksetih držav niso lahki, ker obstajajo med njimi še zelo globoka ^soglasja zlasti v pogledu zuna-5je politike. Sicer pa bo Evropska gospodarska skupnost z dokončnim Vstopom novih štirih članic postala velika gospodarska in hkrati tudi politična sila na svetu in bo Sate postalo nujno, da bo morala v bodoče bolj enotno nastopati glede vseh važnejših svetovnih političnih in gospodarskih vprašanj. Zato so zunanji ministri danes govorili tudi o sklicanju evropske konference o varnosti. Zdi se, da ■j® trenutno prevladovalo mnenje, tl® bo ta konferenca lahko sklicana *ele prihodnje leto, nikakor pa ne Dted sestankom na vrhu evropske skupnosti v Parizu.
, Italijanski zunanji minister Moro le v svojem posegu zlasti naglasi], 'la bo teža gospodarske skupnosti V svetu toliko večja, kolikor večja b° njena enotnost. Pri tem je še Posebno omenil nujnost gospodarje in denarne skupnosti in se *avzel za preureditev gospodarskega sklada EGS, ki naj omogočil bolj Pogumno in učinkovito politiko v Nerazvitih področjih skupnosti z Gospodarskimi, proizvajalnimi in solatnimi naložbami. Italijanski zu-Nanji minister je glede odnosov z ^pA dejal, da se bodo morali oddati v okviru velikega trgovin-skega sporazuma mednarodne or-Ganizacije za trgovino in cene (GA ^T). Pri tem je dodal, da je zelo Važno, da bodo ta pogajanja najtesneje povezana z preureditvijo Jhedn a rodnega denarnega sistema, brez katere ni mogoče pričakovati Ngodnega zaključka pogajanj.
Glede napovedane konference o evrop®ki varnosti, ki je tesno polena s politiko odnosov z vzhod-No Evropo, je Moro opozoril, da bo treba na tej konferenci obrav-Navati tudi gospodarska vprašanja |n ne samo politična, da se bo lahko v Evropi še bolj razvila med-Sebojna trgovinska izmenjava.
Prav tako je bil danes v Bruslju Govor tudi o odnosih z nerazvitimi kavami in je pri tem italijanski Zunanji minister poudaril, da bo N*>rala EGS počakati na izid kon-prence združenih narodov o trgovini in razvoju, ki bo prihodnjega aprila v Santiagu.
.Jutri se bo svet zunanjih ministrov sestal skupno z ministri za tlbance in kmetijstvo, ki prav tako ^sedajo v Bruslju. Razpravljali b«do o povišanju cen kmetijskih Pridelkov in o preureditvi ustroja ^leue Erope.
egiptovski zunanji minister Mahmud Riad, ki je sedaj svetovalec predsednika Sadata za zunanjepolitične zadeve, odpotoval danfes na petdnevni uradni obisk v Peking. S kitajskimi voditelji se bo pogovoril o arabsko - izraelskem sporu ter o dvostranskih odnosih.
Jonas obišče Pariz
DUNAJ, 20. — Avstrijski pred sednik Jonas bo jutri obiskal Pariz, kjer se bo s francoskimi voditelji pogovarjal o dvostranskih problemih, o splošnem položaju v Evropi ter o razvoju evropske integracije. Spremljata ga zunanji minister Kirschlager in minister za trgovino Staribacher. ,
TUNIZ, 20. — španski zunanji minister Lopez Bravo je dospel na tridnevni uradni obisk v Libijo, kjer bo izročil predsedniku Gedafiju poslanico generala Franca.
Večina ljudi, za njimi pa tudi policisti, je šla v bližnjo ulico Done gall Street, kjer se je že ustvarila gruča. Tedaj je votlo zagrmelo. Zublji plamenov, kosi razstreljenega avtomobila in stekla razbitih oken so oplazili nad sto ljudi. Štirje so bili na mestu mrtvi: dva policista in dva civilista, pozneje pa se je razvedelo, da sta še dva državljana podlegla hudim ranam.
Skoraj istočasno sta v Belfastu počili še dve bombi, vendar nista prizadejali človeških žrtev. Njihov namen je bil očitn0 prizadejati predvsem materialno škodo-
Eden izmed upraviteljev časopisa «News letter» je pozneje izjavil časnikarjem, da so neznani atentatorji po telefonu sporočili, da bo bomba počila čez četrt ure, v resnici pa je eksplozija nastala po preteku petih minut, ko še vsi niso zapustili poslopja in se je gruča ljudi zadrževala na ulici.
Očividci, ki jih eksplozija ni ranila in so pomagali ranjencem, vedo povedati, da je Donegall Street iz-gledala kot bojno polje. Zružil se je omet, ki se je pomešal s steklom in krvjo ranjencev. Nekateri so se zgrudili na tla, drugi pa so skušali zbežati v strahu, da bi se ne razletela še druga bomba.
Tokrat irska republikanska armada, tajna organizacija irskih gverilcev, ni izdala nobenega sporočila, v katerem običajno navaja razloge za atentate, iz česar bi se dalo sklepati, da je zadeva bolj za
Mednarodni dan za odpravo rasne diskriminacije
NEW YORK, 20. - Na poziv združenih narodov bodo jutri praznovali po vsemu svetu -mednarodni dan za odpravo rasne diskriminacije*. Ob ’ tej priložnosti je tajnik OZN Kurt Waidheim objavil izjavo, v kateri pravi, da tudi osebno podpira boj proti rasni diskriminaciji «v katerem koli kraju in v kateri koli obliki*.
Glavni tajnik OZN z obžalovanjem ugotavlja, da v nekaterih afriških krajih še vedno obstaja nezaslišana rasna diskriminacija in izraža obveznost, da bo uresničil «vse sklepe, ki so jih glede rasne diskriminacije sprejela razna telesa združenih narodov*.
VAZNI IZSLEDKI SODNE IN POLICIJSKE PREISKA VE
Založnik Feltrinelli ni prispel sam v Segrate Preiskuvalci poznajo ime njegovega spremljevalca?
Siv loden m izginotje ključev furgona neizpodbitna dokaza navzočnosti neke druge osebe ■ Neuspešno iskanje dveh «važnih prič» - Nerazumljiv sklep milanskega državnega pravdnika, da sam prevzame vodenje preiskave
MILAN, 20. — Preiskava o smrti založnika Giangiacoma Feltri-neliija se razvija v različne smeri, ne samo v Milanu, ampak po v'(j Italiji in tudi v tujini. Eno najvažnejših vprašanj ki ga skušajo preiskovalci razvozlati, pa je vprašanje osebe (ali oseb), ki je spremljala Feltrinellija v Segrate k stebru električne napeljave.
Menda
ni nobenega dvoma več, da Feltrinelli ni bil sam tistega usodnega popoldneva, ko je naboj eksploziva napravil konec njegovemu dramatičnemu življenju. Nekateri prebivalci Segrateja so že dan po najdbi založnikovega trupla povedali, da so opazili dve osebi na furgonu vrste volksvvagen, ki so ga pozneje našli v bližini stebra. Z razliko od Feltrinellija ni nobeden od dveh nosil brade. K tem elementom so se sedaj pridružili še drugi: ko so ga preiskovalci našli, je bil furgon zaklenjen, ključev pa nis0 našli nikjer. Očitno jih je imel nekdo, ki je po usodni eksploziji izginil neznano kam. Agenti so poizvedovali v vseh bližnjih bolnišnicah in klinikah v primeru, da bi eksplozija, ki je ubila Feltrinellija, ranila tudi njegovega spremljevalca
ter ga prisilila, da se je zatekel po zdravniško pomoč. Ta poizvedovanja pa niso rodila rezultatov.
Tretji in najvažnejši element, ki zgovorno priča o prisotnosti neke druge osebe, pa je siv loden, ki so ga našli v furgonu. To je loden slabše vrste in manjše mere, kar kaže, da je njegov lastnik visok 160 do 165 centimetrov in precej suh, medtem ko je bil založnik širokih pleč in visok 180 centimetrov. Pa tudi Fel-trinellijeva vdova Sibilla Melega, ki jo je včeraj zaslišal preiskovalni sodnik dr. Viola, je potrdila, da najdeni loden ni bil založnikova last.
Kdo je torej neznani lastnik ld-dna? Kaže. da so preiskovalci že na dobri sledi ter da že razpolagajo z imenom neznanca, čeprav ne poznajo njegovega naslova. Vsekakor
pa o tem preiskovalci molčijo.
Drugi dve osebi zanimajo preiskovalce, ki ju intenzivno iščejo, vendar doslej neuspešno. To sta profesor Carlo Fioroni, do pred nedavnim aktiven član levičarskega izvenparla-mentamega gibanja »potere opera-io», in Carlo Melega, Feltrinellijev svak in vnet pristaš novofašističnih gibanj. Oba sta prav v teh dneh izginila neznano kam.
Preiskovalce so privedla do Fioro-nija poizvedovanja v zvezi z najdenim furgonom. Medtem ko niso mogli ugotoviti, kdo je bil zadnji lastnik vozila, se je pa izkazalo, da je zavarovalno pogodbo podpisal prav Fioroni. Profesor je pretekli teden to potrdil preiskovalnemu sodniku, češ da je storil uslugo prijatelju. Sodnik ga je pred dnevi ponovno poklical na zaslišanje, Fioroni pa se ni javil. Danes je policija preiskala stanovanje profesorjeve žene. ki se je pred meseci ločila od moža, ter 23-letne Nicolette Misler, ki se je zad-
......................................n.lilnm.......„„„„.......
GOVOR TAJNIKA KP SZ NA KONGRESU SINDIKATOV
Brežnjev ponuja roko ZDA in Kitajski a odklanja sporazum «v škodo tretjim»
pa je do atentata prišlo v trenutku, j ^od<*n odziv v krogih EGS m odprtost predlogov, ki pričonjnjo novo otapo sovjetske «mirovne ofenzivo
ko je londonski parlament razprav ljal o Severni Irski in dva dni po shodu protestantov .na katerem je voditelj desničarske organizacije «Vanguard» Craig govoril o tem, da je treba irske nacionaliste likvidirati »na vse načine*.
Nekaj ur po atentatu v Belfastu so se britanski vojaki spopadu v Londonderryju s skupino irskih gverilcev. Baje so dva gverilca ranili, sami pa so imeli eno smrtno žrtev.' V istem mestu sta se razleteli' dve bombi,-ki sta raniU tri britanske vojake.
Kar zadeva razpravo v londonskem parlamentu, je britanska vlada obljubila objav0 svojega načrta, ki je — po trditvah voditelja laburistov Wilsona — minimalen in tak, da bi ga lahko mirne duše lahko objavili in uveljavili že pred tremi meseci. Načrt naj bi, med drugim, predvideval imenovanje notranjega ministra Maudlinga kot opolnomo-čenega referenta za Severno Irsko. Na prvi pogled tako imenovanje skrbi.
MOSKVA, 20. — Generalni sekretar KP SZ Leonid Brežnjev je izkoristil kongres sovjetskih sindikatov, ki združujejo sto milijonov članov, in spregovoril o novih smernicah sovjetske zunanje politike
Brežnjev j«, v bistvu, ponudil >■--------------------
roko Kitajski, s katero bi želel pre- napadel tudi zaradi vojne v In-
mcstiti dosedanje spore na osnovi načel, mirnega sožitja in vzajemno koristnega sodelovanja. «Vsaj to», Je dejal, «če ne drugega*.
Glede odnosov z ZDA si Brežnjev nadeja koristnih sporazumov med bližnjim Nixonovim obiskom v Moskvi, «a ne na račun tretjih*. Zavzel se je za sistem kolektivne varnosti v Aziji («za katero se zavzema čedalje večje število azijskih narodov, ki so za sodelovanje in proti blokom*) in takojšen sklic evropske konference o varnosti in sodelovanju («določiti moramo samo datum in dnevni red, saj se z njo vsi strinjajo*). V tem okviru je napadel ZDA, ker si skušajo podrediti v Sredozemlju (»nevarno žarišče vojne*) otoka Malto in Ciper, obenem pa se pogajajo z Grčijo za stalna vojaška oporišča. ZDA je
Novi veleposlanik SFR Jugoslavije v Rimu Miša Pavlčevlč sl je med svojim včerajšnjim uradnim obiskom v Trstu v spremstvu gen. konzula Borisa Trampuža ogledal slovenski Kulturni dom v Ul. Petronio. Visokega jugoslovanskega predstavnika sta v foyerju doma pozdravila predsednik začasnega upravnega odbora dr. Frane Tončič in ravnatelj SG Fillbert Benedetič. Po ogledu doma se je veleposlanik zadržal v daljšem razgovoru s člani vodstva SG in z nekaterimi slovenskimi javnimi ln kulturnimi delavci. Poročilo o veleposlanikovem
obisku v Trstu objavljamo na tržaški strani
dokini
"Glede evropskega sodelovanja je Brežnjev dejal, da bi Zvezna Nem-čila morala čimprej ratificirati sporazume s SZ in Poljsko. ^Nihče naj si ne clpla' utvar. Vsak, ki bi želel obnoviti razpravo o me-iah in sporazumih, bi naletel pri nas na gluha ušesa* je izjavil in dodal: «Neročija lahko izbira med politiko miru in politiko vojne*. Brežnjev ni prezrl niti nove stvarnosti v Zahodni Evropi (pristopa novih držav v EGS) in dejal, da je SZ za sodelovanje, pod pogojem, da EGS upošteva obstoj Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč SEV («Komekom») na Vzhodu.
Zanimivo je, kako se je Brei-njev lotil vprašanja odnosov s Kitajsko. Ni grajal Nixonovega o-biska v Pekingu, temveč samo vztrajal, da je treba «podpisane sporazume tudi izvajati v stvarnosti*. S Kitajci ni polemiziral, tudi ni ponovil obtožb o «tajnih zarotah* med ZDA in Kitajsko. Dejal je samo, da bo SZ ocenila tisto srečanje po plodovih, ki jih bo obrodilo. Jasnejši je Brežnjev bil v tistem delu, kjer je orne njal možnost normalizacije odnosov s Kitajsko. Nj morda naključje da je Brežnjev ponudil roko Pekingu prav v trenutku, ko je namestnik zunanjega ministra ZS SR Iličev dopotoval v Peking, kjer bodo obnovili pogajanja o obmejnih vprašanjih.
Brežnjev je glede Kitajske dejal, da «mnogi govore, kako naj bi naši odnosi sloneli na načelih miroljubnega sožitja. V redu. če v Pekingu pristanejo samo na to, in nič drugega, smo tudi mi pripravljeni graditi naše odnose na teh temeljih*.
Nato pa je še dodal: «Lahko vam zagotovim, da niso to ie prazne besede. Ta načela prevajamo v stvarne in specifične predloge gleda nenapadanja, odrekanju sili. glede mejnih vprašanj in izboljšanja naših odnosov na osnovi vzaiemne koristi. Ti predlogi so pekinški vladi dobro znani in niim pripada zadnja beseda*.
V kratkem bo Nixon obiskal Moskvo. Zato ni čudno, če mu ie Brežnjev posvetil dobršen del svojega
govora. Omenil je možnost podpisa sporazumov o skrčenju strateškega orožja in protiraketnih oporišč poudaril pa je, da se bo SZ vedno upirala «agresivnim ciljem imperializma* in vodila proti ZDA neusmiljen idejni boj*.
Glede niza drugih vprašanj je Brežn.jev ponovil znana stališča. Tako je, na primer, poudaril te? no zavezništvo med SZ in arabskimi narodi v boiu za osvoboditev zasedenih ozemelj.
Govor tajnika KPSZ. ki je -nekako — druge stopnja »mirovne ofenzive SZ*, je naletel na pozitiven odjek na zasedanju zunanjih ministrov »deseterice* zahodnih držav, ki sestavljajo EGS. Zahod-nonemški delegat je, na primer, predlagal, naj bi pogodbe z vzhodnimi državami od januarja 1973 dalje sklapala EGS kot celota.
Glasnik bonske vlade Ahlers je pokazal določeno zaskrbljenost zaradi ultimativnost izjav Brežnje-
va. kar pa je izkoristil za oster napad na demokrščansko opozicijo. Brandt pa ie prosil voditelja opozicije CDU-CSU Barzela za razgovor. v upaniu, da ga bo prepričal o škodljivosti njihove nepopustljivosti.
PoSjaki izvolili svoj novi «sejm»
VARŠAVA, 20. — Dvaindvajset milijonov Poljakov je sinoči izvolilo svoj «sejm» (parlament), ki šteje 460 poslancev Izvoljeni so bili vsi kandidati »ljudske fronte*, ki združuje združeno delavsko stranko (komuniste) z manjšimi strankami, kot so katoliški skupini *Pax» in «Znjak» ter kmečko in demokratično stranko. V novem Parlamentu bo, kot doslei. imela večino združena delavska stranka, medtem ko bodo imeli katoličani kakih šestdeset poslancev.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiinniiiiniHniiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiin,,,,,,,,,,
Trideset mrtvih pri letalski nesreči pri Adenu
Strmoglavilo je letalo vrste DC 9 slovenske družbe Inex-Adria
Riad v Peking«
KAIRO, 20. — Bližnjevzhodna tiskovna agencija poroča, da je bivši
ADEN, 20. — Jugoslovansko letalo, katerega je najela egipčanska družba Misrair, je strmoglavilo in se je raztreščilo na pobočju adenskega hriba. Egipčanska tiskovna agencija Bližnji vzhod je najprej sporočila, da je bilo na letalu 12 potnikov in 9 članov posadke, poznejša poročila pa govorijo o 21 potnikih in 9 članih posadke. Po zadnjih vesteh kaže, da je vseh trideset oseb izgubilo življenje v nesreči.
Letalo, ki je pripadalo slovenski letalski družbi Inex - Adria, je
najela egipčanska letalska družba Misrair. Strmoglavilo je na pobočju hriba Shamsam, ki je edina vzpetina v okolici Adena. Trup letala se je razbil na dvoje, nato se je še vnel požar. Reševalne skupine, ki so prihitele na kraj nesreče, so našle razbitine letala daleč naokrog.
Radijska zveza med letalom in letališčem v Adenu se je prekinila nekaj minut pred pristankom. Kmalu nato se je začelo govoriti o nesreči in jemensko vojno letalo je preletelo področje, kjer
so domnevali, da se je pripetila nesreča, da bi dobili morebitne preživele.
Medtem so organizirali reševalne skupine. Kakih tristo mož se je vzpelo na hrib proti kraju nesreče. Po izjavah nekaterih očividcev je letalski trup gorel dobro uro.
Jugoslovansko letalo je odpotovalo iz Gedde in bi moralo pristati v Adenu, nekaj trenutkov pred napovedanim pristankom pa je iz neznanih vzrokov strmoglavilo. Očividci trdijo, da so nekaj trenutkov pred nesrečo opazili letalo, ki je
letelo zelo nizko nad adenskimi hišami. V Adenu pričakujejo dve tehnični komisiji, jugoslovansko in egipčansko, ki bi morali ugotoviti vzroke nesreče.
Na podlagi prvih vesti, je bilo na krovu letala, poleg jugoslovanske posadke, pet Egipčanov, enajst južnih Jemencev, trije severni Jemenci en vzhodni Nemec in en Francoz.
Letalo, ki je letelo na progi Kairo - Gedda - Aden, je odpotovalo včeraj zvečer iz egipčanske prestolnice,
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiuicuiaMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiil|„iiii„|luiil|l||ll||
POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU
Zveza arabskih republik zavrnila Huseinov načrt
KAIRO, 20. — V arabskem svetu , socialističnimi državami ter takojš se množi po bor proti načrtu jor-j njo združitev vseh organizacij pa-
usta- j lestinskih gverilcev.
V Damasku je bila danes veli-
danskega kralja Huseina o novitvi tako imenovanega Arabskega združenega kraljestva, države, ki naj bi združevala sedanjo Jordanijo in Cisjordanijo, ki jo je zasedel Izrael. Egiptovski parlament je včeraj soglasno zavrnil Huseinov načrt.
Egiptovski zunanji minister je v parlamentu odločno obsodil načrt jordanskega kralja in pripomnil, da So po krvavih bojih leta 1970 v Jordaniji med kraljevo vojsko in palestinskimi gverilci propadli vsi napori arabskih držav, da bi prepričali jordanske oblasti, naj spoštu jejo pravice Palesticev. Dejal je, da je Jordanija sklenila ustanovitev federacije, ne da bi se poprej posvetovala s palestinskim narodom in z ostalimi Arabci.
Včeraj je Huseinov načrt zavrnila tudi skupščina Zveze arabskih republik, ki je hkrati izrazila svojo podporo stališču zveznega sveta glede tega vprašanja. V Egiptu so zavrnili ustanovitev Združenega arabskega kraljestva prav v dneh, ko je bila v Kairu jordanska delegacija, ki je obrazloževala Egipčanom Huseinov načrt. Delegacija je sedaj odpotovala v Kartum, nakar bo obiskala še Libijo, Tunizijo, Alžirijo in Maroko.
Kot poročajo iz Bejruta je iraški radio danes objavil protinačrt na Huseinov predlog. To je razvidno iz sporočila, ki je bilo objavljeno po pogovorih, ki jih je imel voditelj palestinskega osvobodilnega gibanja Arafat v preteklih dneh v Bagdadu. Iraški predlog predvideva: ustanovitev združene nacionalne fronte, ki naj sloni na vseh arabskih naprednih silah; ustanovitev enotne vojaške fronte proti skupnemu sovražniku Izraelu: utrditev odnosov med arabskimi in
ka študentovska demonstracija proti Huseinovemu načrtu. Demonstranti so nosili transparente, med katerimi je bil napis, da je predlog jordanskega kralja »nož v hrbet arabskemu boju*.
O Bližnjem vzhodu je govoril danes tudi podtajnik zunanjega ministrstva ZDA Sisco, ko je nastopil pred senatno komisijo, ki razpravlja o zakonu o vojaški pomoči tujini. Izjavil je, da je podpora Sovjetske zveze Egiptu prisilila ZDA, da so sprejele ukrepe za ohranitev »oboroženega ravnovesja na Bližnjem vzhodu* z dobavo o-rožja Izraelu in nekaterim arabskim državam. Sisco je tudi dejal, da se je v Jordaniji »položaj precej izboljšal* po krvavih spopadih med palestinskimi gverilci in jordansko vojsko septembra leta 1979.
nje čase družila s Fioronijem. Skupina »potere operaio* je za jutri sklicala tiskovno konferenco, na kateri naj bi pojasnili odnose med Feltrinel-lijem in Fioronijem ter položaj profesorja v izvenparlamentarni skupini. Na tiskovni konferenci bo navzoč tudi eden izmed voditeljev skupine. Oreste Scalzoni, čigar fotografijo so objavili danes nekateri italijanski dnevniki, češ da gre za Fioronija.
Glede Carla Melega pa ni znano. kako naj bi bil vpleten v tragično smrt založnika. Sodniki pravijo le, da gre za »pričo, ki bi bila koristna za preiskavo*. Carla Melega so karabinjerji zaslišali kmalu po krvavem atentatu v milanski banki, točneje 28. decembra 1969. Samo nekaj ur pred tragično eksplozijo, ki je povzročila šestnajst žrtev, se je namreč mladi fašist v nekem baru blizu Vicenze ustil, da ve za dogodek, ki se bo v kratkem zgodil v Milanu in ki bo pretresel vso Italijo. Na zaslišanju je Melega povedal. da je bil v tistem trenutku pijan in da se ni zavedal, kaj pravi. Preiskovalci so mu očitno verjeli, saj se niso več brigali zanj.
Sodni zdravniki in izvedenci nadaljujejo medtem analize v zvezi z obdukcijo založnikovega trupla. Nekatere teh analiz bodo morale pokazati, če je Feltrinelli prispel v Segrate v nezavesti oziroma pod vplivom mamil. Izrečena je bila hipoteza, da je bil založnik omamljen z etrom ali kloroformom, ki pa skorajda ne puščata znakov. V tej zvezi je zanimiva ugotovitev, da med obdukcijo niso našli ostankov hrane, kar pomeni, da založnik več ur pred smrtjo ni ničesar jedel. To bi bilo v skladu s hipotezo, da je bil Feltrinelli jetnik svojih poznejših domnevnih morilcev, ki mu niso dali jesti.
Glede poteka preiskave moramo še zabeležiti sklep milanskega državnega pravdnika dr. De Peppa. da osredotoči v svojih rokah vodenje preiskave. To je povzročilo precejšnje presenečenje tudi v sodnih krogih. Sam namestnik državnega pravdnika dr. Bevera, ki je skupaj z dr. Violo doslej vodil preiskavo, je priznal, da je bil «nekoliko presenečen*. Sklep državnega pravdnika je popolnoma nerazumljiv posebno glede na dejstvo, da sta njegova namestnika v dosedaniem vodenju preiskave pokazala veliko odločnost in odprtost, saj nista ooustila nobenega sledu ter u-smerjala delovanie preiskovalnih organov v vse smeri.
Barzel v Parizu
Nadaljevanje demokrščanske ofenzive proti Brandtovi vzhodni politiki
PARIZ, 20. — Vodja demekrščan-ske opozicije v zahodnonemškem parlamentu Rainer Barzel ie dospel danes v Pariz V francoskem glavnem mestu bo ostal do četrtka, v tem času pa se bo sestal s predsednikom Pompidoujem. s Dremie-rom Chaban Delmascm. z zunanjim ministrom Schumannom in z. ministrom za tiospodarstvo in finance Giscard d’Esteingom Namen obiska je iasen: iskati morebitne podporo nri Francozih v histerični kampanji, ki jo zahodnonemški demokristjani vodijo proti kanclerju Brandtu in njegovi Ostoolitik z namenom, da bi preprečili ratifikacijo pogodb z Moskvo in Varšavo.
Kmalu 30-Ietnica ustanovitve slovenske partizanske vojske
LJUBLJANA, 20. — četrtega julija bo v Ljubljani osrednja proslava ob 30-letnici ustanovitve slovenske partizanske vojske. Po skupnem predlogu republiškega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in republiške konference zveze mladine sta predsedstvo in izvršni odbor republiške konference socialistične zveze imenovala za predsednika častnega odbora Franca Leskovška - Luko, za sekretarja odbora pa Alfreda Voha.
DANES na športni strani
Triestina sama na vrhu lestvice
Tržaški četrtoligaš je po porazu Bolzana v Mrslrah cstal sam na vrhu lestvice C skupine.
Amaterski nogomet
Naše ekipe so v nedeljo iztržile v šestih tekmah osem točk in je bilo torej to kolo zanje razmeroma zad,4t oljivo.
Thoni osvojil svetovni pokal
Gustav Thoni je tudi letos (že drugič) postal lastnik svetovnega smučarskega pokala.
Bor premagal Breg v ženski B ligi
Borovke so z zmago nad Bregom potrdile, da so letos najboljše slovenske zamejske odbojkarice.
Goriški Dom zmaguje
Odbojkarji goriškega Doma so zmagali v preteklem kolu tako v moški kot v ženski konkurenci.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Veleposlanik SFRJ v Rimu Miša Pavičevič na uradnem protokolarnem obisku v Trstu
DELO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
Plodna prizadevanja ustanove na raznih podroijih gospodarstva
Obisk pri Gospodarski zbornici SRS - Ravnatelj Združenja slovenskih bank bo predaval v Trstu - Obvestila za člane
Miša Pavičevič pri prefektu dr. Abbrescii
Kljub temu, da je marec mesec prijave dohodkov Vanom in da so zato uradi Slovenskega gospodarskega združenja polno zaposleni, deluje ta naša gospodarska ustanova s polno paro tudi na drugih področjih.
V	preteklem tednu moramo zabeležiti sejo redakcijskega odbora za izdajo posebne publikacije o slovenskem manjšinskem gospodarstvu. O tej pobudi SGZ smo že poročali v prejšnjih mesecih. Naj sedaj samo še rečemo, da napreduje delo precej dobro, tako da je upati, da bo publikacija izšla v predvedenem roku.
V	sredo pa se je mudila v Ljubljani, gost Gospodarske zbornice SR Slovenije, delegacija SGZ, ki so jo sestavljali predsednik Stanko Role, tajnik Jure Štavar in direktor Jure Kufersin. V razgovorih s predstav-
Ntrvi veleposlanik SFRJ v Rimu Miša Pavičevič se je včeraj mudil v Trstu na prvem uradnem protokolarnem obisku. V dopoldanskih u-rah je bil na vljudnostnem obisku pri vladnem komisarju za deželo Furlanijo - Julijsko krajino prefektu dr. Abbrescii. pri predsedniku deželne vlade dr. Berzantiju in pri tržaškem županu inž. Marcellu Spacciniju. Pri vseh teh obiskih je visokega jugoslovanskega gosta spremljal generalni konzul SFRJ v Trstu Trampuž.
Razgovori med veleposlanikom in najvišjimi predstavniki oblasti v našem mestu so potekali v prijateljskem vzdušju in duhu dobrega sosedskega sodelovanja med SFRJ in Italijo, kar poudarja tudi uradno poročilo tiskovnega urada vladnega komisariata, v katerem je med drugim rečeno, da je veleposlanik SFRJ v Rimu Miša Pavičevič »z obiskom pri vladnem komisarju dr. Abbrescii začel prav v Trstu svoje prve uradne stike z italijanskimi krogi, da bi podčrtal posebno vlogo glavnega mesta dežele v odnosih med Italijo in Jugoslavijo*. V poročilu je nadalje rečeno: »Prefektu Abbrescii je veleposlanik izrazil svoje zadovoljstvo zaradi odličnih odnosov med obema državama, ki jih navdihuje medsebojno spoštovanje*. Prefekt Abbrescia se mu je s prisrčno dobrodošlico zahvalil za izraze spoštovanja in izrekel željo, da bi razvoj odnosov med obema narodoma bil ploden in zgleden, ter da bi se prenesel na vse mednarodne odnose kot dejavnik miru in ravnotežja.
Popoldne si je veleposlanik Mika Pavičevič v spremstvu generalnega konzula SFRJ Borisa Trampuža ogledal slovenski Kulturni dom v Ul. Petronio. V foyerju Doma sta visokega jugoslovanskega predstavnika pozdravila predsednika začasnega upravnega odbora Doma dr. Frane Tončič in ravnatelj SG Filib^rt Benedetič. Prisoten je bil tudi predsednik SKGZ Boris Race. Po ogledu Doma se je veleposlanik zadržail v daljšem razgovoru z predstavniki SG ter z nekaterimi slovenskimi kulturnimi delavci. Ugledni gost se je še zlasti zanimal za- vlogo Slovenskega gledališča v Trstu in za pogoje, v katerih deluje. Poudaril je pomembno vlogo, ki jo opravlja gledališče za medsebojno kulturno oplajanje in ob slovesu zaželel gledališču novih uspehov v njegovem pomembnem poslanstvu. Predno je zapustil Kulturni dom je veleposlanik SFRJ Miša Pavičevič na ustrezno vprašanje našega urednika dal naslednjo izjavo:
«Sem na službenem obisku v Trstu in v deželi Furlani ji-Jul. k. To sem imel za svojo dolžnost in obveznost, predvsem zaradi vloge, ki jo to mesto in te obmejne pokrajine imajo pri razvijanju prijateljskih in dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Federativno socialistično republiko Jugoslavijo. Bil sem na protokolarnem obisku pn prelektu ar. Abbrescii, pri deželnem predsedniku dr. Berzantiju in pri županu inž. Spacciniju. .Posebno zadovoljen sem, da lahko rečem, da sem naletel na zelo prijateljski sprejem in da sem v razgovorih lahko ugotovil, da so odgovorni predstavniki najvišjih oblasti tega mesta zainteresirani in da se zavzemajo za nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov in za medsebojno sodelovanje naših dveh držav in posebno za vsestranski razvoj sodelovanja obmejnih pokrajin v interesu krajevnega prebivalstva in v skladu s politiko, ki jo vodita naši dve državi, namreč politiko razvijanja dobrih sosedskih odnosov in dobrega sodelovanja na vseh področjih.
Prav tako sem izredno zadovoljen, da sem danes popoldne imel priložnost obiskati Kulturni dom slovenske manjšine v Trstu in se srečati z vidnimi predstavniki slovenske manjšine in njenega kulturnega življenja v Trstu. Kot je znano, narodni manjšini na eni in drugi strani, slovenska v Italiji in italijanska v Jugoslaviji, igrata in imata konstruktivno vlogo ter predstavljata most in pomemben konstruktiven dejavnik sporazumevanja in nadaljnjega razširjanja sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Glede tega želim predstavnikom slovenske manjšine v Italiji in predstavnikom italijanske manjšine v Jugoslaviji mnogo uspehov pri razvijanju še boljših odnosov med našima dvema državama za njih dobro, prav tako pa tudi za dobrobit narodnih manjšin na obeh straneh*.
V večernih urah je bil veleposlanik SFRJ v Rimu Miša Pavičevič na večerji s predstavniki slovenskega političnega in javnega živ Ijenja v Italiji.
■iiiiiiiiiimiiMiiUMimiiitiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiHHiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
S SEJE GLAVNEGA SVETA KMEČKE ZVEZE
Začrtane smernice delovanja in izvoljen izvršni odbor
Predsednik Alfonz Guštin, podpredsednika Alojz Debeliš m Dušan Kodrič, tajnik Lucijan Volk • Pobuda za postavitev spominskega obeležja - Odločno zavrnjena natolcevanja
V soboto je bila prva seja glavnega sveta, ki je bil izvoljen na občnem zboru Kmečke zveze in ki je iz svoje srede izvolil izvršni odbor. Za predsednika ie bdi ponovno izvoljen Alfonz Guštin, za podpredsednika Alojz Debeliš in Dušan Kodrič, za tajnika Lucijan Volk. člani izvršnega odbora pa so Ivan Antonič, Evgen Kalc, Mirko Križman-čič, Srečko Orel. Jože Perčič. Danilo Radovič. F a bij Ruzzier. Josip Sancin, Josip Scheriam, Drago Starc, Slavko Štoka in Mario Švab. Nadzorni odbor sestavljajo inž. Miloš Kodrič (predsedm). Josip Bol-čič in Zoro Grgič.
Po izvolitvi izvršnega odbora so imenovali načelnike in člane raznih komisij, razpravljali so o organizacijskih vprašanjih in najbolj perečih problemih kmetijstva ter nakazali smernice za nadalinje delovanje, na podlagi poročil diskusije in sklepov občnega "zbora. Podrobneje so se pogovorili o vprašanju prvih volitev v kmečko bolniško blagajno ter ponovno poudarili zahtevo Kmečke zveze, da se volitve, po 12-letnem zavlačevanju izvedejo čiimprej. Pri tem so podčrtali nujnost čimbolj enotnega nastopa ter odločno zavrnili natolcevan ja in laži, ki jih nekateri zainteresirani
krogi širijo, češ da je za zadnjo odložitev volitev kriva Kmečka zveza, zaradi pisma ministru Donat-Cattinu. Take laži lahko širijo samo tisti, ki so se 12 let strinjali s komisarsko upravo, nazadnje pa so za ponovno odložitev posredovali pri ministru Donat-Cattinu Kritično so ocenili novi položaj, ki je nastal po zadnjem občnem zboru bonomi-janske Coldirettd (Zveza neposrednih obdelovalcev) ter poudarili, da so vedno bila, in so še, vrata Kmečke zveze na stežai odprta vsem kmetovalcem, ne glede na poltično prepričanje, ali pripadnost kakršni stranki ali ne. To načelo, in dejansko izvajanje, ne velja od včeraj. ampak od samega začetka. Ko pa gre za zaščito našeffa kmetijstva, našega kmeta in slovenskega življa, .ie Kmečka zveza vedno pripravljena na najširše sodelovanje.
Glavni svet .je na svoji seji tudi sklenil,' ‘kot je bilo predloženo na občnem zboru, da Kmečka zveza začne akcijo in priprave za postavitev obeležja (spominska plošča ali spomenikj v devinsko - nabre-žinski občini v spomin na upor kmetov proti devinskemu grofu. Za u-resničitev te zamisli, ki io lab}co vključimo v okvir proslav 400-let-nice kmečkih uporov, bo potrebno
UMiaiiiaiiiimiiiiiHiniMiiiiiiiimiiiiiiiiMii
iiiniiiaiaiiiimitiiiiiimiiiiiiiiiiiiaiiiimaniiiiiuiniiiiiiiiiiiia
ZATIŠJE PRI VOULNIH PRIPRAVAH
Tudi včeraj nobene nove kandidatne liste
Še vedno ni znano koliko bo kandidatnih list
Samo tri stranke so do danes predložile svoje kandidatne liste. Včeraj se je pričakovalo, da bosta vložili kandidatni listi KD In PLI, vendar do tega ni prišlo. Stranke očitno čakajo na zadnji trenutek, da bi si zagotovile »strateško* ugodno mesto na glasovnici.
Vzporedno s tem pa je še vedno odprto vprašanje, koliko volilnih znakov na glasovnici sploh bo. Seveda ni nobenega dvoma glede večjih vsedržavnih strank, kot so KPI, PSI, PS Dl, PSIUP, PRI, KD, PLI in MSI. zadeva pa postane bolj zapletena, ko gre za krajevna gibanja in nekatere manjše skupine. Kot smo že večkrat poročali, se tokrat ne bo predstavila Slovenska skupnost, ki je na ta način v bistvu podprla slovenska kandidata na kandidatnih listah vsedržavnih naprednih strank. Tudi indipen-dentisti so se odločili, da se ne bodo predstavili na političnih volitvah ter se pri tem razdelili na dva dela. Skupina okrog Marchesicha je izdala proglas, da naj volivci oddajo belo
V kratkem izide knjiga, Id vam bo koristila vsak dan!
Dr. GERHARD VENZMER
DOMAČI ZDRAVNIK
O čem govori sedem poglavij knjige »Domači zdravnik*?
l.	Zdrav biti in zdrav ostati II. Zgradba in delovanje človeškega telesa
m.	Bolezni, vzroki, znamenja in zdravljenje
IV.	Nega bolnika na domu
V.	Pred prihodom zdravnika
VI.	Razpoznava in zdravljenje bolezni
VII.	Socialno zavarovanje
736 strani bogato opremljenih s barvnimi risbami bi fotografijami
PREDNAROČILA SPREJEMA :
tuaikd ithiigoAM,
sodelovanje raznih organizacij in društev.
Obrat Esso Standard v petrolejski luki
Družba Total je kakor znano pred kratkim prejela ministrsko dovoljenje za razširitev petrolejske čistilnice Aquila v Žavljah, tako da bo njena letna zmogljivost na-r as tl a s sedanjih 2,300.000 ton predelane surovine na okoli 5,000.000 ton.
Tudi družba Esso Standard Ita-liana je vložila prošnjo, da bi smela postaviti v petrolejski luki manjšo čistilnico in potrebne zbiralnike za nafto in derivate proizvodnega procesa. Ustrezno dovoljenje še ni bilo izdano, čeprav je bilo družbi pred kratkim zagotovljeno, da bo prošnja ugodno rešena. V številki 11 pokrajinskega biltena z dne 7. marca 1972, je zdaj objavljeno uradno obvestilo, da bo Neodvisna ustanova za tržaško luko odstopila družbi Esso Standard Italiana 9.120 kv. metrov površine in 782 dolžinskih metrov operativne obale v petrolejski luki pri Sv. Soboti. Esso Standard Italiana je že leta 1968 vložila prošnjo, da bi dobila v začasen zakup, in sicer za dobo 30 let, omenjena objekta v petrolejski luki.
ndki centralne slovenske gospodarske ustanove so člani SGZ podčrtali nujnost po večjem sodelovanju na vseh možnih področjih. Istočasno so se tržaški predstavniki dokončno sporazumeli za organizacijo posebnega predavanja-srečanja o problemih okrog navega jugoslovanskega gospodarskega položaja s posebnim poudarkom na novih deviznih dispozicijah.
Predavanje - srečanje, ki ga bo vodil direktor Združenja slovenskih bank iz Ljubljane, dr. Skala, bo v prvi polovici meseca aprila in že sedaj opozarjamo nanj vse slovenske operaterje v zananji trgovini, ki bodo imeli tako priliko seznaniti se z vsem novim na tem specifič-
so interesentom na razpolago vsak dan v uradnih urah.
Na koncu naj še dodamo sporočilo tajništva SGZ, ki vabi vse člane, ki se niso še odzvali vabilu za izpopolnitev prijave Vanoni, da to storijo čimprej in se s tem izognejo gneči, ki bo zaradi zamudnikov zadnje dni. Rok za oddajo prijav zapade v petek. 31.3.1972.
K. J.
Nova železniška zveza med Rimom in Beogradom
Dne 28. maja bo ponovno sto-K * »aclll	pila v veljavo »legalna ura*. Isti
nem področju. Istočasno bo preda- dan bodo državne železnice uve-
TRST - Ul. »v. Tet. 61-792
Franilika 20
glasovnico, medtem, ko se je ustvarila tudi širša skupina, ki odločno zagovarja, da je treba podpreti kandidate KPI.
še vedno je odprto vprašanje, če se bo na volitvah predstavila skrajno levičarska kandidatna lista »Manifeste*, ki predstavlja tm v bok KPI. Ta kandidatna lista je menda do sedaj zbrala okrog 200 podpisov, potrebnih pa jih je uradno 500, v praksi pa vsaj 600, ker se pri reviziji vedno pripeti, da iz tega ali onega pravnega razloga neki podpis zavrnejo. Po splošnem mnenju nima ta kandidatna lista stvarne možnosti, da zbere potrebne podpise, razen seveda, če ne bo prišlo v zadnjem trenutku do injekcije podpisov s strani strank ali ustanov, ki so zainteresirane, da se vloži kandidatna lista, ki naj moti uradno listo KPI.
Nekoliko drugače pa je z Laborje-vo skupino MPL, ki uživa širšo podporo aklistov in ki si je menda zagotovila ustrezno število podpisov in se bo zaradi tega prav gotovo predstavila.
Prejšnji teden je volilni urad prefekture zaključil pregled volivcev v naši pokrajini ln ugotovil, da ima volilno pravico 235.826 oseb: 106.615 moških in 129.247 žensk. Od tega je 214.505 volivcev v tržaški občini, 10 tisoč 104 v Miljah, 5.486 v devinsko-nabrežinski občini, 4.250 v Dolini, 985 v Zgoniku in 532 v Repentabru.
Krščanska demokracija nam je sinoči poslala daljše poročilo o sestanku sekcijskih tajnikov in drugih funkcionarjev stranke o pripravah za volilno kampanjo. Tajnik Ooloni je obrazložil kandidature in dejal, da ima KD zagotovljeno izvolitev dveh poslancev ter da je velika možnost izvolitve senatorja.
Nato je tajnik Colond govoril o programu stranke za volilno kampanjo in ugotovil, da «nazaj ni povratka*, ker Trst potrebuje mir, odprto mejo, soglasje med Italijani in Slovenci v svobodi. Tajnik je nato govoril o trpljenju med vojno, ki ga je prizadejal fašizem in o povojnih težavah. Zaključil je, da mora KD reči' volivcem, da nazaj ni povratka prav zato. ker je prepričana, da je razumno in učinkovito delala za začel jetije teh nan .in ker hoč«. da se ne zavre splošni razvoj Trsta.
26. t.m. občni zbor Kmetijske zadruge
V nedeljo, 26. t. m. dopoldne bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 redni občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu, člani zadruge so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo.
• Šentjakobska sekcija tržaške federacije KPI bo priredila danes 21. marca na Trgu sv. Jakoba ob 17.30 javno zborovanje, na katerem bo govoril član upravnega sveta tržaške bolnišnice in kandidat za poslansko zbornico Claudio Tonel o temi «Zakaj hočemo zdravstveno reformo*.
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
vatelj, ki je velik poznavatelj bančnih zunanjetrgovinskih deviznih operacij. vsem na razpolago za vprašanja obrazložitve in tolmačenja zakonov in norm ki zadevajo snov predavanja.
Delegacija SGZ se je istega dne udeležila tudi otvoritve novega hotela na Fernetičih in s tem hotela izraziti zadovoljstvo in priznanje organizacije za izredno lepo turistično realizacijo družine Gomizelj. Hotel «Femetta* je zares lepa, moderna in funkcionalna realizacija, ki bo brez dvoma pripomogla k turistični uveljavitvi našega Krasa.
V okviru sekcije za trgovino na drobno oz. jestvinčarjev je bila z zadovoljstvom sprejeta vest, da je začasno urejeno pereče vprašanje prodaje zmrznjenih živil. Kot smo namreč že poročali, se je pred kratkim razširila vest, da obstoječe hladilne in zmrzevalne naprave ne ustrezajo zakonskim predpisom ter da bodo zato vsi posestniki le-teh podvrženi globi. Po intervenciji v Rimu je sedaj ministrstvo za zdravstvo sporočilo, da je začasno dovoljena uporaba vseh hladilnih naprav, tudi z enim samim toplomerom, ter da je v teku priprava novega ministrskega odloka, ki bo spremenil dosedanje določbe. Vsekakor pravilna odločitev, ki je, četudi začasno, le osfranila možnost hude paralize na področju zmrznjenih živil.
Kot zadnje naj beležimo še delovanje organizacijskega odbora za družabni izlet in avtomobilsko ocenjevalno vožnjo — AOV 72, ki bosta ,30. aprila in 1. maja iz Trsta oz. Gorice do Kranjske gore. Organizacija .je v polnem toku in rezultati so do sedhj zelo dobri. Tudi nagrade že prihajajo in obeta se, kot se temu reče, «bogata žetev*. Prvi seznam nagrad bomo v kratkem tudi objavili. Kot ostalo teče vpisovanje po predvidevanjih. SGZ obvešča v tem oziru, da zapade rok za vpisovanje 31. t.m. in da je zato potrebno pohiteti. Uradi združenja
dle poletni vozni red na vseh notranjih progah. Red bo precej različen od zimskega, nekatere spremembe pa se tičejo tudi prog, ki vodijo čez Trst. Tako bo uprava železnic uvedla novo poletno week-end progo Bazel - Zuerich -Benetke. Vlakom na tej progi bodo priključeni tudi vagoni za neposredno zvezo s Trstom. V mednarodnem prometu bodo nadalje uvedli novo progo Rim - Turin -Milan - Beograd; v ta namen bodo uvedli tudi posebne vlake na relaciji Opčine - Benetke in Trst -Opčine. Brza vlaka R491 in R492 med Trstom in Bologno bosta končno v poletnem času vozila do Firenc.
• S posebnim ministrskim dekretom je bil razpisan natečaj za pet mest inšpektorice pri ženski policiji.
Kandidatinje, ki se nameravajo udeležiti natečaja, morajo napisati prošnjo na kolkovanem papirju ter jo odposlati na notranje ministrstvo — generalno tajništvo javne varnosti — oddelek za civilno osebje, najkasneje do 8. aprila 1972.
Naša članica Ina Ferfolja je povila krepkega sinčka ANDREJA
Srečni mamici in očetu Sergiju prisrčno čestita
Slovensko gledališče v Trstu

Jutri, 22. marca ob 12. url bo v zbornici Učiteljišča A"* .M. Slomšek v Trstu v okviru usmerjevalnega tečaja predaval pisatelj Boris Pahor o pisatelju Alojzu Robuli in ga intervjuval. Vabljeni šolniki in bivši učiteljiščniki.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiimiiiuHiiiiiiiimiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiimiiiiiimiiimtuiiiiiiiiiiii
SINDIKALNE VESTI
DANES V VSEJ DEŽELI STAVKA GRADBINCEV
Stavkovno gibanje delavcev zasebnih petrolejskih družb
Danes bo v vsej deželi 24-uma stavka delavcev, zaposlenih v gradbeništvu. Delavci zahtevajo rešitev osnovnega vprašanja zaposlenosti v tej industrijski dejavnosti in ureditev problema delovnih pogojev. S stavko hočejo opozoriti tudi na nujnost sprejetja posebnega zakona, ki naj bi v okviru Furlanije -Julijske krajine podprl gradnjo ljudskih hiš, za kar naj bi deželna uprava poskrbela tudi primeren finančni sklad. Gradbeno delavstvo zahteva nadalje odpravo akordnega dela in oddajanja del v odkup raznim podjetjem.
Včeraj so na Tržaškem stopili
VČERAJ DOPOLDNE NA KONTOVELU
Srečanje delegacije ANPI s predstavniki ZB iz Kopra
Obravnavali so vprašanja, ki živo zadevajo bivše partizanske borce
Včeraj zjutraj so se sestali na Kontovelu na delovnem in prijateljskem srečanju predstavniki Zveze borcev iz Kopra in predstavniki Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) tržaške pokrajine. Srečanje med odgovornimi predstavniki organizacij bivših borcev tostran in onstran državne meje spada v okvir zamisli, da je treba poglobiti sodelovanje med organizacijami partizanov tako zaradii politične pomembnosti prisotnosti bivših partizanov v vsakdanjem življenju in dogajanju, kakor tudi zaradi reševanja nekaterih pomembnih vprašanj, ki zadevajo življenjske koristi bivših borcev.
Na srečanju so bili tov. Anton Ukmar in trije drugi predstavniki borčevske organizacije iz Kopra. Žal se ga niso mogli udeležiti zaradi tehničnih razlogov predstavniki iz Sežane in Gorice.
Ker je šlo za delovno srečanje, so predstavniki obeh organizacij temeljito obravnavali številna vprašanja, ki živo zadevajo bivše partizanske borce na tržaškem ozemlju. Zadevne zahtevke je tovarišem iz Kopra posredoval predsednik trža-
škega portizanskega združenja (AN Pl) tov. Arturo Calabria, s katerim so bili podpredsednik Eugenio Lau-renti, tov. Renar v Opčin in drugi.
Na srečanju so obravnavali vprašanja priznanja statusa partizanskih borcev v Italiji, zbiranje podatkov o bivših borcih, sestavljanje seznamov, poenostavljanje biro-kratičnih postopkov za izdajanje razne dokumentacije.
Posebna pozornost je bila posvečena tudi vprašanjem, ki zadevajo spomenice svojcem padlih, odlikovanja in podobna vprašanja. Na sestanku se je govorilo tudi o možnostih letovanja tržaških bivših partizanov na istrski obali.
Poleg teh so udeleženci obravnavali tudi vprašanje postavitve spomenika padlim italijanskim partizanskim borcem v Renčah.
Sestanek se je zaključil z zelo plodnimi rezultati. Predvidevajo, da se bodo ti stiki nadaljevali tudi v bližnji bodočnosti, posebno po srečanju partizanskih predstavnikov tržaške pokrajine z najvišjimi predstavniki Zveze borcev, ki bo sredi prihodnjega meseca v Ljubljani.
KV*

V Slovenskem klubu danes,
21. marca ob 20.30
bo govoril RUDI HttHN iz NOVE GORICE o
DOLENJSKI IN KRASU
ob spremljavi številnih barvnih diapozitivov.
Vljudno vabljeni
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
danes, 21. t. m. ob 15.30
SAŠA ŠKUFCA
TRNULJČICA
Pravljica v treh dejanjih
Gledaljšča
v stavko delavci, zaposleni pri zasebnih petrolejskih družbah. Stavko so oklicale sindikalne organizacije CGIL. CISL in UIL, in sicer zaradi nepopustljivosti delodajalcev pri pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe. Stavka se bo zaključila jutri, in sicer z zadnjo delovno izmeno v tej industriji.
Pokrajinsko vodstvo CGIL se je sestalo, da bi razpravljalo o zdru žitvi sindikalnih organizacij v luči sedanjega položaja v državnem in deželnem gospodarstvu. Glavno poročilo je imel deželni tajnik orga nizacije Calabria, ki se je v tej zvezi dotaknil tudi nalog, ki naj jih v tem pogledu opravljajo sindikalni delegati in tovarniški sveti. Na seji so sklenili razširiti razpravo o tem vprašanju, in sicer najpre; maja meseca v okviru sindikalnih celic, junija v okviru občinskih in conskih organizacij, 8. julija pa bo zaključna razprava v pokrajinskem merilu.
Generalni vladni komisar dr. Abbrescia je včeraj sprejel sindikalnega tajnika bivših uslužbencev vojaške uprave Marcozzija, s katerim je razpravljal o vprašanjih, ki zadevajo izplačila zaostankov, za katera je bilo svoj čas vloženih okoli 1.700 prošenj. Dr. Abbrescia je v tej zvezi dejal, da se z vprašanjem pravkar ukvarjata predsednik ministrskega sveta in zakladni minister. Na sestanku sta razpravljala tudi o poenotenju plač osebja v službi pri vladnem komisariatu in prefekturi.
SPDT priredi 26. u m. ob priliki mednarodne tekme v smučarskih skokih izlet v Planico. Vpisovanje v UL Geppa 9/0 do 22. t. m.
športno društvo Polet priredi v nedeljo 26. t. m. avtobusni izlet v Planico. Prijave sprejema trgovina čevljev Malalan, Proseška ulica 18, telefon 212-136.
SPDT obvešča prijavljene za zimo-vanje na Golteh, da morajo poravnati vpisnino do 22. t. m.
Slovensko gospodarsko združenje — Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja — 30. 4. in 1. 5. 1972 v Kranj ko goro. Cena 10.500 lir.
Vpisovanje vsak dan na sedežu združenja v Trstu, Ul. Fabio Filzi 8.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
CARLO GOLDONI
PRIMORSKE ZDRAHE
Komedija v dveh delih V nedeljo, 26. t. m. ob 16. url
GLASBENA MATICA - TRST
Koncertna sezona 1971-72
Osmi abonmajski koncert
V petek 24. marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
IGOR OZIM
violina
MARIJAN LIPOVŠEK
klavir
Skladatelji: C. Franck, J. S. Bach, E. Chausson, J. Matičič, N. Paganini.
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
ŠOLA GLASBENE MATICE
v sredo, 22. marca 1972
2. INTERNA PRODUKCIJA GOJENCEV
Dvorana «Jacobus Gallus*, Ul. R. Manna 29. Začetek ob 20. uri.
Vljudno vabljeni! Vstop prost!
PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE*
V društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj* jutri, 22. t. m. ob 17.30 predvajanje filma
»Bratovščina
sinjega galeba*
Vljudno vabljeni starši, otroci, učenci in dijaki.
Prosimo točnost
ODBOR
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Lipa* predvaja dne 29. t. m. ob 20.30 v Bazoviškem domu film serije VOS »V mreži*. Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 21. marca BILKA
Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 18.18 — Dolžina dneva 12.12 — Luna vzide ob 9.29 in zatone ob 1.12 Jutri, SREDA, 22. marca VASILIJ
Vreme včeraj: naj višja temperatura 15, najnižja 10,8, ob 19. uri 12,8 stopinje, zračni tlak 1019,3 stanoviten, brez vetra, vlaga 55-odstotna, nebo 7 desetink pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 10,8 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. in 20. marca se je t Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa j< 29 oseb.
UMRLI SO: 31-letni Petar Hodak, 45-letni Isidoro Zaccaria. 52-letna Iole Paglieri, 71-letni Emilio Calzi, 67 letni Mario Marchi, 71-letna Rosa Ba-bich vd. lugovaz, 58-letna Marghe-rita Presen por. Kavčič, 70-letna E-lisa Puntar por. Volpe, 67-letni Luigi Ghermiz, 71-letni Giuseppe Baicic, 61-letna Maria Destradi por. Pizziga, 78-letna Emilia Weisenfeld por. Moran 86-letni Giovanni Schillani, .. letni Riccardo Krištof. 74-letna Rosina Brainich por. Crevatin, 75-letni Carlo Turcinovich. 55-letni Guglielmo Zellermayer, 23-letni Gianfranco Ca-sertano, 77-letni Pasquale Novello, 83-letni Giovanni Babudri, 54-letna Elda Lause, 77-letna Luigia Lorenzon por. Armanl, 75-letni Milano Verona. .. letna Amalia Robba por. Scherli. 79-letna Giustina Rudi vd. Turchi. 82-letni Renato Parenzan, 69-letni Giovanni Merlich. 92-Ietna Erminia Do-najo vd. Dal Mastro in 77-letni En-rico Antonini.
KULTURNI DOM
Danes, 22. marca ob 15.30 Saša Škufca »Trnuljčica*.
V nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice: Carlo Goldoni «Primorske zdrahe*.
Za Slovensko gledališče so vstopnice v prodaji vsak delavnik od 12-do 14. ure; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma (734-265).
VERDI
Tudi zbor »Piccoli cantori delto Citta di Trieste* bo nastopil v operi Musorskega «Boris Gudunov*, ki ho ob zaključku letošnje sezone jutri ob 20.30. V glavni vlogi bo nastopil *-meriški pevec Richard Cross, v ostalih pa Sergio Tedesco, Luigi Ron*. David Ogg, Alfredo Mariotti, Marco Pagtiacci, Gabriella Novielli, Bruna Baglioni, Paolo Mazzotta, Antonio U-viero itd. Dirigiral bo Oskar Danon.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago vstopnice za premiero opere, ki bo za red A za parter in lože ter red C za balkon in galerije.
« # »
Spričo potrebe in želje, da se tudi dijaki in študentje pobliže seznanijo z glasbeno kulturo. ie tržaško gledališče Verdi organiziralo za bližnjo pomladansko simfonično koncertno sezono poseben a-bonma.
Za devet koncertov, ki jih ho gledališče priredilo, bodo študentom nudili abonma po res zmernih cenah: parter 7 tisoč lir, galerija 5 tisoč lir, balkon 3 tisoč lir, abonma za lože pa bo stal 27 tisoč lir (štiri osebe).
Prvi koncert simfonične sezone bo 7. aprila, vodil pa ga h° Jasha Horenstein. Na sporedu F droga simfonija (Vstajenje) z udeležbo 130 oseb.
POLITEAMA ROSSETT!
Komedijo v tržaškem narečju «L'ul tirno carneval* bodo ponovili tudi danes ob 21. Predstava je izven abonmaja, vendar imajo abonenti Teatra Stabile precejšnje popuste. Vstopnine na razpolago pri glavni blaga®' Pasaži Protti (tel. 36372	385471.
Razstave
V	Kulturnem domu	‘a/
stava grafike Avgusta Černigoja
Ob priliki antološke razstave 6ra' fike Avgusta Černigoja bodo 22. l-m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma predvajali filme o nle’ govem delu.	. .
Avtorji filmov so Aljoša ŽerjaL Rado Štrukelj, Franko Volk in u' četici A. Černigoja.
Demetrij Ccj razstavlja svoja dela v galeriji Go-Go v Hruševici pri Štanjelu. Razstava bo odprta do 31. t.®
V	galeriji »Torbandena* razstavlja jo štirje znani likovniki in sicer sh karji Mušič, Spacal in Zigaina ter lopar Mascherini. Razstava bo odPrta do 22. t. m.
V	občinski galeriji bo do 22. t. *• razstavljal Aldo Bressanutti.
V	galeriji «Cartesius* razstavlja beograjski slikar Vladimir Veličkovic-Razstava bo trajala do 24. t. m.
V	avli hotela Tabor v Sežani razstavlja do 30. t. m. Franco Pun)S’ Punis je že lani sodeloval na kraške® ex-tempore in sodeloval v galem 2xGO v Hruševici.
Nazionale 15.00, 18.30 in ob 22. »Nicola e Alessandra*. Barvni Režiser: F. J. Schaffner in Pr°” ducent Sam Spiegel.
Penice 15.30 «1 cani di paglia sanno difendersi dalle avversita non reagiscono alle offese. Lss) 8 biscono supinamente il loro destJU • Talvolta pero i cani di pagba Pre dono fuoco*. Dustin Hoffman. ba' ni film. Prepovedano mladini P 18. letom.
Eden 14.30 »Silvester’s Story»-sanke v barvah.
Grattacielo 16.00 »Mare biu, mul bianca*. Barvni film. Peter Gimue
Excelsior 15.15—22.10 »Roma*. BaI ni film režiserja Federica nija. Prepovedano mladini P°d letom.
ion
dnevna služba lekarn
(od 13. do 16. nre)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Dlaz 2, AUa Salute, Ul. Giulia 1, Piccio-la. Ul. Oriani 2. Vemari. Trg Val-maura 11.
NOČNA služba lekarn
(od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1, Croce Verde. Ul. Settefontane 39, Alla Giustizia, Trg Libertš 6, Testa d’Oro, UL Mazzini 43.
no«
e
Ideale 16.00 »Ciccio e Franco
Rltz 15.30, 22.00 «Amico stammi ^ tano almeno un palmo...*. Bar westem film. Giuliano Gemma. Eastman in Marisa Mell. .. Alabarda 16.00 Zadnji dan	g
nato Sabata... hai chiuso una volta*. Barvni film. Lee Van C to . Anrora 16.30, 18.15. 20.10. 22.00 mosche di velluto grigio*. vedano mladini pod 14. letom. ^ nji dan.	j
In.pero 16.30 »Gli aristogatti*. Bari1 Walt Disneyev film. Zadnji da”',0 Cristallo 16.30 »In nome del P°pL italiano*. Barvni film Dina B,s'n Ugo Tognazzi in Vittorio Gassrt1 Capitol 16.30, 19.00 in 22.00 »Gli sc» sinatori*. Barvni film. Omar ® riff. T. B. Belmor.	,^e
Moderno 16.00 «Imperobang»- ^®.L. Politoff, Corrado Pani. Barvni fnt' Prenovedano mladini pod 18-Vittorio Veneto 21.00 «Invito alla ^ sica*. Prvi sezonski koncert vodstvom Fabia Vidalija.
fiari'
co a fianco* (L’amore prlmib' Franco Franchi in Ciccio Ingr*s!.|)| Barvni film. Prepovedano mla(1 pod 18. letom.	r.
Astra 16.30 «La tortura delle gini*. Barvni film Prepoved0 mladini pod 18. letom.	jj
Ahbazia 16.00 «6 dannati in cerca gioria*. S. Whitman, E Rommel C. Jurgens. Barvni film-
Razna obvestila
Klub zamejskih študentov v liani vabi kolege in prijatelje g BRUCOVANJE ki bo v sobote. a t. m. v Ljubljani na Poljanski 6 ob 18. uri. Poskrbljeno bo 18 turni nrocram in okrepčila	f
P D »Kraški dom* - Repent0h vabi na občni zbor, ki bo v četri 23. t. m., ob 20.30 v dvorani gost' Križman v Repnu.

S partizanskega srečanja v Križu
V soboto zvečer je bilo v Križu, Kot smo že poročali, pomembno Partizansko srečanje bivših partizanov in svojcev padlih v narodnoosvobodilni vojni. Ganljive slovesnosti so se udeležili predstavniki Pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov Italije, a ugleden gost je bil jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž, ki je osebno podelil uradna Priznanja SFRJ svojcem dvajseterice padlih borcev. V Križu je vsaj do sedaj ugotovljeno, da je padlo 58 borcev ter je upati, da bodo vsi v najkrajšem času dobili ta 'dsoka priznanja.
Na srečanju je nadalje predsednik združenja ANPI razdelil častne izkaznice organizacije svojcem padlih PKrtizanov. Kriška sobotna svečanost sPada v okvir vrste podobnih složnosti na Tržaškem, ki bodo s podeljevanjem uradnih priznanj SFRJ jp častnih izkaznic ANPI prispevale
*	Utrditvi borbene povezanosti bivših partizanov in svojcev padlih z 'deali narodnoosvobodilne vojne.
Na sliki: generalni jugoslovanski konzul Boris Trampuž ter predstavniki ANPI med nagovorom tov. °Ušana Košute.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Prijava dohodkov (Vanoni) za leto 1971
Kmečka zveza opozarja člane, da *®Pade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta.
Prijavo morajo izpolniti in vložiti Vsl katerih dohodki (od plač, od ‘Žlje, od hiš itd.) presegajo 960 Us»č lir letno.
Lastniki hiš morajo prijavo izpol-"iti tudi če sicer njihovi dohodki 1,6 presegajo 960.000 lir. Naj ljudi 116 zavede dejstvo, da jim prijavnice J® pošljejo več na dom, ker so kljub ‘Žu podvrženi hudim globam, če bi žjih dohodkov ne prijavili.
Kmečka zveza tudi letos, kot obi-»l»o. izpopolnjuje v uradnih urah j* *—14., oh četrtkih, 8,—12. in 15.-18.)
*	oddaja prijave za člane. Tisko-'np za prijavo bodo dobili pri nas
Hm jih treba kupiti v trafikah, 'er so naprodaj), s seboj morajo P® Prinesti: davčne kartele za leto I L potrdilo delodajalca o plači v e‘u 1971 (če so v službi), podatke J dohodkih iz najemnin (če dajejo i osjem hišo, stanovanje ali zem-
. *^o), osebne podatke družinskih čla-Kov.
^priporočamo vsem, da prijavo o-Kvijo pravočasno, da se izocneio ®eči in čakanju zndnie dni meseca.
TAJNIŠTVO KZ
■aiiiiiiiiiiasBii iiaa>»aiaiiiiiiiiiiiiiBiMiiiaiiiiigiiMiiaB|lai,|BliauiJ|liailiailllllllllBiaillBII|ll|BBB|alv||a||||||aB|||||||R|aaB
S SESTANKA ŠENTJAKOBSKE KONZULTE
Sole ■ posebno pa slovenske so pomanjkljive in zastarele
Komisija za šolstvo je pripravila daljši dokument, v katerem zahteva reformo šolskega sistema
Prejšnji petek se je sestala na javnem shodu šentjakobska rajonska konzul ta in je predložila do kument, ki ga je izdelala komisija za šolstvo.
Predsednik konzulte Vascotto je uvodoma dejal, da so se lotili vprašanja šolstva, ker se je izkazalo, da je na tem področju dosti ne rešenih vprašanj. Dokument so sestavili s sodelovanje profesorjev, dijakov, staršev in sindikalnih organizacij.
Po uvodnih besedah je svetovalec Felletti prebral referat. Oblasti niso pokazale nobenega zanimanja za šolsko reformo in so do sedaj uvedle samo začasne rešitve, kot so dvojni urniki, zasebna stanovanja spremenjena v učilnice, povečanje števila dijakov v posameznih razredih.
V šolah okrožja, ki spada pod šentjakobsko konzulto, so glavni problemi pomanjkanje šolskih laboratorijev, prostorov za telovadbo in razvedrila, zastarela poslopja, pomanjkanje zdravstvenega iri socialnega skrbstva. Potrebna- sita vsaj še dva nova otroška vrtca, ki naj delujeta s celodnevnim urnikom; osnovni šoli Frausin in Sla-taper imata preveliko učencev glede na omejeno število učilnic, slovenska osnovna šola v Ul. Frausin pa je skrajno zastarela in celo stranišča puščajo.
Položaj ni nič boljši v srednjih in višjih šolah območja. V nekaterih nižjih srednjih šolah je nemogoče redno delovanje kljub dvojnemu urniku, saj imajo rezredi tudi po trideset dijakov. Slovenska nižja srednja šola v Ul. Frausin je tako slabo opremljena, da se več dijakov raje vpiše na kako drugo, bolj sodobno opremljeno šolo.
Zato predlaga šentjakobska kon-zulta, naj se takoj uvede šolska reforma, tako da bo res šola brezplačna vseh prvih osem let. Torej m ' c :b tvdi kniige brezplačne, naj se obnovi dclcvsmje šolskih patronatov, naj se zgradijo nova
PLAMENI PUSTOŠIJO PO KRASU
Pogorišče na Volniku
. Sele včeraj popoldne ob 18. uri r nekaj nad 20 gasilcev iz Trsta
K Opčin, 150 gojencev šole jav-P- varnosti ter nad sto vojakov
dveh dneh hudih naporov dojeno pogasilo požar, ki je v j “Oto proti večeru izbruhnil pri jfkzniški postaji pri Krepljah, pod Celovcem in se kmalu nato raz-lr*l čez mejo, vse tja do Repniča.
j Ni še znano, koliko ha gozda f Upepelil požar. Ševilke so vse-Akor izredno visoke, škoda, ki rj^.je povzročil ogenj pa je za se-
M
spremenili smer. Ogenj se je aKkiril do Dutovelj, od tu pa do ,e.ie in čez mejo. Pozno ponoči a Področje med Volnikom in Gol
praktično neocenljiva. PUrje so ognjeni zublji kaj
Zaradi
kma-
cem na eni ter Zagradcem in Rep-ničem na drugi strani bilo ognjeno rdeče Kot rečeno je bilo delo otežkočeno tudi zaradi močnih sunkov burje. Vzroke požara je po vsej verjetnosti treba pripisati sa-movnetju.
Kljub temu, da je bil požar dokončno pogašen včeraj proti večeru, so na pogorišču še ostale straže.
Včeraj so tržaški in openski gasilci morali še osemkrat poseči zaradi manjših požarov, kj so na srečo zanetili le nekaj suhljadi in podrasti. Gorelo je pri Fernetičih, Škofijah, Konkonelu, v Barkovljah, pri Čamporah, v Ul. Scala Santa v Rojanu, zvečer pa še na Montebellu in pri Žavljah.
šolska poslopja in naj se začne resno šolsko načrtovanje.
V razpravo, ki je sledila, je posegla najprej članica skupine za pomoč «izključenim» otrokom dr. Mioni, ki je orisala problem tako imenovanih «podrazvitih» otrok, ki so izključeni iz »normalnih* razredov. To ni samo velika krivica, ampak jim še zmanjša možnosti vključitve v normalno življenje. Seveda pa bi bilo potrebno za «odprte» razrede več učiteljev in učilnic, tako da bi se lahko učitelj bolje posvetil prav tem otrokom. V diskusijo sta posegla tudi ravnateljica otroškega vrtca in ravnatelj osnovne šole Slataper.
Ob koncu sestanka je predsednik Vascotto izrazili mnenje, da bi morali zahajati na take sestanke tudi starši, saj je veliko odvisno tudi od njih in od vse javnosti, ki bi morala «priitisniti» na oblasti, da se čim prej lotijo šolske reforme.
V NEDELJO V VERDIJEVEM GLEDALIŠČU
Z GOVOROMA BACICCHIJA IN JARCA ODPRTA VOLILNA KAMPANJA KPI
Andrej Jarc je prisotnim govoril v slovenščini ■ Bačicehi jo v svojem govoru prikazni politično stanje v državi
V ULICI RANDACCIO V GORICI
V Verdijevem gledališču v Gorici so v nedeljo zjutraj imeli komunisti svoj prvi volilni shod. V dvorani se je zbralo veliko članov in somišljenikov KPI, ki so prišli iz vse Goriške. Za predsedniško mizo na odru so sedeli goriški kandidati te stranke, in sicer Ba-cicchi, Menichino in Jarc. Poleg volilnih lepakov so na odru razobesili dvojezični napis »Enotnost levičarskih sil proti vsem reakcio narnim poizkusom — za demokratični napredek*.
Shod je odprl član tajništva KPI Paizza, ki je povedal nekaj uvodnih misli in predstavil kandidate.
Najprej je k mikrofonu stopil doberdobski župan Andrej Jarc, ki ga je KPI kandidirala za parlament kot člana slovenske manjšine. Spregovoril je v slovenščini. Najprej se je zahvalil za izraženo mu zaupanje s strani komunistične partije, ki je istočasno zaupanje v vso slovensko manjšino. V svojem govoru se je Jarc dotaknil tudi splošnega političnega položaja v državi. Fašizem spet nevarno dviga glavo, je dejal. Pri nas fašisti žalijo vse kar je demokratičnega in še posebej, kar je slovenskega. Zaradi tega ne smemo Slovenci dovoliti, da bi prišlo do ponovne fašistične vladavine in moramo tudi s svojim glasom prispevati, da se to onemogoči.
Krščanska demokracija, je dejal Jarc, je pokazala svoje pravo lice, pod vplivom svojih desnih struj. Opira se na desnico, torej tudi na fašiste. Nam Slovencem obljube KD niso več dovolj. Borimo se za uveljavitev slovenskega jezika in tu na meji tudi za odpravo vojaških služnosti, ki kalijo dobre odnose s sosedno Jugoslavijo. Vojaške služnosti so pravi anahronizem na najbolj odprti meji v Evropi. Na naši zemlji nam je KD dala služnosti namesto pravic, za katere se borimo že celih 27 let.
Kandidat za senatorja v gori-škem okrožju Silvano Bacdcchi je govoril o krizi levosredinske koalicije, ki ni vzdržala notranjih protislovij. Povečalo se je nesorazmerje med severom in jugom, nekatere reforme so bile šele začr-
tane, druge pa odobrene (in še te z odločilnim glasom parlamentarcev komunistične partije), a jih še ne izvajajo. Politični položaj je drugačen kot pred štirimi leti socialisti so sprti s socialdemokrati, krščanska demokracija drvi na desno in si ne upa povedati, kakšno vlado bo predlagala po volitvah, gospodarska vprašanja so bolj Kot kdajkoli v ospredju.
KD se je ob volitvah predsednika republike odkrito povezala z desnico in Almiiranta, ki trdi, oa ga je, KD, zaprosila za glasove v prid Leoneju, nihče ne demantira. Preživljamo težko predvolilno kampanjo, je dejal, Baricchi, in takšni dogodki, do katerih je prišlo v Milanu so izrazito provo-kacijskega značaja. Omenil je tudi
proces proti Valpredd in skrivnostno smrt milijarderja Feltrinellija ter zahteval, da sodna oblast ugo tovi dejanske krivce.
Omenil je še protifašiste iz Ronk, ki jih je doslej še neznana oseba prijavila zaradi podpore protifašistični stavki in obsodil takšno delovanje sodne oblasti. Prav tako je Bacdcchi napadel obrambne ministre Andreottija, Tremellonija in Tanassija, ki so za časa svojega ministrovanja dovolili, da sta taka generala kot sta De Lorenzo in Birindelli napredovala v vojski ter jo nato zapustila in se izkazala kot vneta pristaša neofašistične stranke. Zaključil je svoj govor s pozivom k budnosti proti vsem poskusom vračanja fašizma na oblast.
Na slovenski osnovni šoli ustanovljen odbor staršev
Starši so na sestanku obravnavali vprašanje
v
slovenske šole.Zelja po tretji stalni učni moči
Na slovenski osnovni šoli v Ul. Randaccio je bil prejšnji teden prvi roditeljski sestanek, ki so ga sklicale učiteljice. Na njem se je razvila zelo živahna razprava o vlogi slovenske šole na splošno in še posebno v tem mestnem predelu, o potrebi po večjem številu stalnih učiteljskih noči, in o stvareh, ki zanimajo našo šolo.
Živahna in zanimiva debata, do katere je prvič prišlo na takem poluradnem sestanku staršev, ni nič čudnega saj so se prav starši otrok, ki obiskujejo to šolo, s stalnim sodelovanjem s prizadevnimi učiteljicami zavzemali že v prejšnjih letih, da se je šola lepo razvila, da se je iz enoraz-rednice, ki je bila skoro obsojena na uničenje, povečala za sedaj v trirazrednico. Starši so se v prejšnjih in tudi v tem šolskem letu
večkrat občasno sestali, od šolske-
nimiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiilliiiil,|l||||iii||i„|„„ulnllllmllllllllllllllllllnlllllllllll|> i>llllllllllll|u|m||||||I|||||||t||||||||||||||||||||||||t||||||||n||||||i||||||||||1||||H
OBRAČUN LANSKEGA BELA PRI ERSA
***B>iiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaialiiiBiiiiliamiaiinul,ilimailii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
NAVAL IZLETNIKOV NA SLOVENSKO OBALO
Aprila v Marezigah razstava istrskega refoška
Čeprav smo koledarsko še v zimi, je bilo preteklo nedeljo na slovenski obali pravo majsko vreme. Temperatura je namreč znašala čez dan okrog 20 stopinj. Vse ceste so bile na mah polne izletnikov iz notranjo sti Slovenije, predvsem pa iz za mejstva. Največja gneča je bala v zimskih bazenih na slovenski obali, posamezniki pa so se v Portorožu tudi že sončili na prostem. Zvečer smo bili za ta letni čas priča dokaj nenavadnemu prizoru. P0 cestah so se namreč vlekle spet neskončne kolone vozil, pred semaforji celo poldrugi kilometer dolge.
Lepo vreme so izrabili tudi kmetovalci za dela na polju, saj so zaradi dolgotrajnega deževja precej v zaostanku. Enak0 velja tudi za vrtičarje, ki jih je ob obali kar precej, toplo vreme zadnjih dni je tudi pošteno prebudilo naravo. V polnem cvetju so breskve, v prisojnih legah pa so začele cveteti tudi rane češnje.
* * *
Tovarna Tomos bo v bližnji prihodnosti izdelovala okrog 18 tisoč avtomobilov letno. To je glavni rezultat pogodbe, ki so jo v Parizu podpisali predstavniki koprskega Tomosa, francoske tvrdke Citroen in šempetrske Iskre. Tomos in Iskra bosta ustanovila podjetje s samostojnim obračunom, ki bo izdelovalo posamezne dele za avtomobile Citroen tako za domače potrebe kot za izvoz v Francijo. Tvrdka Citroen pa bo to podjetje sofinansirala. V sklopu novega podjetja bodo delovali obrat Tomosa v Senožečah, o-brat Tomosa v Buzetu in še dva o-brata v Buzetu, ki sta v gradnji ter nova tovarna avtoelektrične opreme, ki jo bodo zgradili v bližini Nove Gorice.
* * *
V	koprski geleriji Loža so odprli razstavo olj in grafik akademskega slikarja in grafika Andreja Jemca. Umetnik, ki sodi v mlajšo generacijo slovenskih likovnih umetnikov, se je osebno udeležil otvoritve razstave.
* * *
V	Marezigah pri Kopru bodo 15. aprila odprli razstavo istrskega refoška. Kmetovalci istrskih vasi bodo te dni pripravili nad 70 vzorcev refoška, posebna komisija pa bo najboljše vzorce odobrila za razstavo. Ob razstavi bodo pripravili v istrskih vaseh tudi vrsto strokovnih predavanj o vinogradništvu in kletarstvu.
* * *
Hotel Palače je slavil te dni trojni jubilej — 80-letnico prve turistične organizacije v Portorožu, 60-letnico hotela in 20-letnico samoupravljanja. Ob tej priložnosti je bila slavnostna seja delavskega sveta, na kateri so podelili najzaslužnejšim članom kolektiva zlate, srebrne in bronaste medalje. Zlato medaljo je prejela tudi občinska skupščina Rran z? posebne zasluge pri
pospeševanju turizma. Zanimivo je, da so hotel Palače pred vojno posedali predvsem Avstrijci, Madžari in Čehoslovaki, zdaj pa je večina gostov iz Zahodne in Severne Evrope.
V NEDELJO V TOLMINU
Drugi del revije «Primorska poje»
Drugi del letošnje revije *Pri-morska poje» v organizaciji Zveze slovenskih pevskih zborov Primorske in Slovenske prosvetne zveze je bil, kot napovedano v nedeljo popoldne v lepem in prijaznem Tolminu.
Prireditev je bila v prostorni tolminski kinodvorani, ki je bila v nedeljo premajhna za vse tiste, ki so hoteli prisostvovati prireditvi. Mnogi so se morali zadovoljiti s poslušanjem v hali kinodvorane.
Nekatera prosvetna društva iz zamejstva so organizirala celodnevni izlet v prelepo tolminsko okolico in popoldne so se izletniki -prosvetarji udeležili tudi te lepo uspele druge prireditve. Tako smo v nedeljo med številnimi domačini opazili tudi lepo število Goričanov, Dolinčanov, Borštanov, Opencev in drugih.
Ob začetku prireditve je vse prisotne, posebno pa nastopajoče pevce, pozdravil v imenu ZKPO Tolmin prof. Jasenšek, ki je nato podal besedo mladi napovedovalki. Dve mladi domačinki sta podarili vsakemu dirigentu, vedno v imenu ZKPO Tolmin, šopek rdečih nageljnov.
V nedeljskem drugem delu revije je nastopilo skupno dvanajst zborov, pet iz zamejstva in sedem iz domovine. Vsak zbor je zapel po tri pesmi. Izjema je bil moški zbor «S. Kosovel*, ki je dodal za zaključek še «Zdravico*.
Nedeljsko prireditev je odprl iVojaški oktet*, sestavljen iz osmih slovenskih fantov, ki služijo vojaški rok. Sledili so moški zbor *S. Kumar* iz Repna, moški zbor «F. Bevk* iz Prvačine, moški zbor «Tabor* z Opčin, mešani zbori iz Bukovice, «Slovenec* iz Boršta in «L. Bratuž* iz Gorice, moški zbori «/. Gruden* iz Nabrežine, *V. Vodnik» iz Doline, moški komorni zbor iz Postojne, «PAZ V. Vodopivec* iz Ljubljane in moški zbor «S. Kosovel* iz Ajdovščine.
Prisotni so bili s prireditvijo navdušeni ter so vse nastopajoče nagradili z dolgotrajnim aplavzom.
M. M.
Deželna ustanova je začela izvajanje številnih načrtov za modernizacijo
Ukrepi za arondacijo zemljišč, za modernizacijo kmetijstva in njegovega razvoja ■ Skrb za razvoj kmetijskega zadružništva ■ Oddaja gradbenih del za vinsko klet v Krminu in šola za družinsko kmetijstvo pri Cervignanu
• Danes bo ob 19.30 govoril v T i''dskem domu na Istrski cesti št. 7 tajnik federacije Giorgin Rossetti o delu XIII. kongresa KPI in o pri-nravah za volilno kampanjo.
Predujmi zadrugam so znašali 534 milijonov, skupaj z drugimi obdelovalci zemlje pa 890 milijonov. Za jamstva pri najetju posojila predvidevajo tudi možnost finansiranja s prispevkom za obresti na posojila pri nakupu uvožene živine za zakol in na tem področju so že na ta način uvozili kakih 4000 glav goveje živine.
ERSA je vedno pomagala posameznim kmetovalcem in kmetijskim posestnikom s tehnično pomočjo, zlasti pri ureditvi kmetijskega knjigovodstva: s sodelovanjem pa-dovanske univerze je tako pomagala 120 kmetijskim posestvom. V okviru podjetij splošne koristi naj
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiuomm
VESTI Z ONSTRAN MEJE
V Gorici se je sestal pred dnevi pod predsedstvom svojega predsednika Lucca upravni svet deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA).
Ob tej priliki so odobrili obra čun ustanove za 1971, obenem pa je vodstvo ustanove seznanilo svetovalce o celotnem delovanju ter poleg pobud, ki so jih izvedli v lanskem letu, prikazalo tudi vso dejavnost, ki so jo izvedli v prvih štirih letih delovanja te deželne ustanove.
Kar se tiče delovanja v letu 1971 na področju programiranja za sestavo zemljiške lastnine neposrednih obdelovalcev, je ERSA nakupila 225 ha zemlje za 335 milijonov lir: iz tega sklada bodo uredili pet ekonomsko zaokroženih kmetijskih posestev. Kar se tiče izboljšave zemljišča so rešili 159 prošenj za prispevke za okrog 170 milijonov lir; predujem so podelili 120 kmetijskim podetjem za okrog 350 milijonov hr. S takimi predujmi so skušali preprečiti zakasnitve pri izplačevanju prispevkov na račun glavnice ter tako odpraviti negativne posledice tehničnega in ekonomskega značaja.
Pristopili so tudi k reševanju problema razdrobljenosti kmetijskih parcel s programom, ki predvideva prekomasacijo zemljišč na področju 2000 ha; zlasti v Furlaniji.
ERSA se je pobrigala tudi za strokovno usposobljenost kmetijske mladine zlasti v svojem centru pri Cervignanu, ki ga je obiskovalo 75 kmečkih mladincev in mladink.
Na tem področju bodo še razširili delovanje ustanove z realizacijo področnih strokovnih šol za razvoj kmetijstva:	v ta namen je
ustanova FEOGA že zajamčila finansiranje za 757 milijonov lir.
Posebno skrb posveča ERSA kmetijskemu zadružništvu zaradi njegove važnosti pri obnovi in preos-novi deželnega kmetijstva. ERSA je v tem pravcu posredovala pri nad 40 ustanovah, tehnično pomoč pa so nudili še številnim drugim organizmom zlasti preko svojih strokovnjakov in drugega specializiranega osebja, ki je lani nad 1100 kr atov obiskalo zadruge ali se udeležilo njihovih zborovanj.
Učinkovito pomoč je ustanova nudila tudi s kmetijskim kreditom.
Predvsem so skušali pomagati z dodelitvijo prefinansiranja in z jamstvom za posojila. Taka jamstva za obratna kmetijska posojila so dosegla skoro 500 milijonov lir posojil v korist zasebnim podjetjem tijr nad dve milijardi za razne zadruge. Dali so tudi jamstva za posojila pri izboljšavah zemljišča za okrog 300 milijonov lir. Omenimo naj, da ima ERSA v skladu za taka jamstva 950 milijonov lir kar omogoča operativni obseg za nad šest milijard lir.
.................................Hlinili,„luall||„|ll„lls
omenimo, da je ERSA že oddala v zakup gradnjo zadružne kleti v Krminu za 494 milijonov lir. Posebno pažnjo pa posvečajo izdelavi področnih načrtov za splošno in temeljito obnovo in reorganizacijo kmetijskih struktur na področju vse naše dežele.
Svest sd te svoje naloge je u-pravni svet ERSA izdelal zadeven organski načrt, ki bo v splošnem okviru deželne gospodarske progra-macije izdelal področne načrte za razvoj kmetijstva na osnovi formiranja družinskih kmetijskih posestev; tak načrt so že predložili deželni upravi v proučitev in oceno.
“T -srt t<*i
KORISTNA IZMENJAVA OTROK MED TREVIS0M (N NOVO GORICO
Predsednik občinske uprave Šimac in dru-gi predstavniki so ugodno ocenili to prvo medsebojno izmenjavo učencev dveh držav
Na županstvu v Novi Gorici so imeli v nedeljo dopoldne zaključno slovesnost pred povratkom domov 60 šolskih otrok iz občin S. Ven-demiano in Colle Umberto v pokrajini Treviso, ki so preživeli teden dni pri družinah v Novi Gorici, medtem ko je prav toliko otrok iz novogoriške občine prebilo teden dni pri družinah v teh dveh občinah.
Svečanosti so prisostvovali predstavniki obeh občin iz pokrajine Treviso, novogoriški predsednik občine Šimac, zvezni poslanec Cigoj, podžupan Mozetič in drugi. Na svečanosti sta dva dečka, eden iz Nove Gorice in drugi iz občine Colle Umberto, izmenjala pozdrave; skupina slovenskih učencev je v narodnih nošah izvedla nekaj folklornih točk, italijanski pevski zbor šolarjev pa je zapel nekaj pesmi.
Predsednik občinske uprave iz Nove Gorice Rudi Šimac je v svojem nagovoru poudaril, da je ta prva izmenjava šolarjev za boljše medsebojno spoznavanje in utrditev dobrih odnosov popolnoma uspela ter bo nedvomno imela dobre posledice. Govorila sta tudi predstavnika občin S. Vendemiano in Colle Umberto ter italijanska senatorka Dal Canton, zvezni poslanec Cigoj in šp nekateri drugi, ki so vsi odobravali to koristno pobudo.
Danes stavka v Tržiču
Iz solidarnosti do kmečkih in gradbenih delavcev, ki danes stav-
DAN INVALIDOV DELA
Nujno so potrebni zakoni za večjo varnost na delu
Diplome, priznanja in nagrade invalidom in štipendije učencem
V nedeljo dopoldne so v mali dvorani UGG proslavili dan invalidov dela, ki ga je pripravila po-soška organizacija ustanove ANMIL. Svečanosti so med drugim prisostvovali deželna odbornika odv. De-vetag in dr. Tripani, podprefekt dr. Carrato, namestnik gariškega župana Fontini itd.
Goste je pozdravil in imel uvodno besedo predsednik goriške sekcije ANMIL Salamon, ki je poudaril pomen svečanosti v okviru skrbi za invalide dela ter omenil potrebo, da bi 900 članov te organizacije na Goriškem končno dobili primeren sedež.
Za njim je med drugim govoril deželni odbornik odv. Devetag, ki
je med drugim želel ustrezne reforme, katere naj omogočijo bolj človeške pogoje na delovnem mestu, da bi se ne dogajale tako pogo-stoma nesreče na delu; s tem v zvezi je omenil zakonski osnutek za zdravstveno zaščito na delovnem mestu, ki ga sedaj preučuje deželni svet.
številnim invalidom dela so razdelili potrdila, častne značke ter denarne zneske, ki jih je dal na razpolago zavod INADL. Potrdilo tn značko velikega invalida dela ter 30 tisoč lir je prejel Mario Asquini iz Škocjana. Razdelili so tudi več štipendij za otroke invalidov dela, ki so zmagali pri vsedržavnem natečaju INAIL.
kajio, so napovedali tudi kovinarji na tržiškem področju za danes dvourno stavko, od 10. do 12. ure. V tem času bodo imeli ob 10.30 zborovanje pred ladjedelnico, še prej pa sprevod po mestnih uticah
Predsednik republike pokrovitelj ZK
Predsednik Železnega križa dr. Candutti je prejel brzojavkn predsednika republike Leoneja. ki je najavil svoje pokroviteljstvo pri proslavi 50-letnice te zaslužne ustanove, ki bo od 11. do 14. maja letos.
Hude poškodbe mopedista
V soboto zvečer je padel s skuterjem v Ul. Balilla v Gorici 76-Iet-ni upokojenec Luigi Sfiligoj, ki stanuje v Ul. Tonziig 3. Precej močno se je udaril v glavo. V civilni bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju. Njegovo zdravstveno stanje je zelo slabo.
Pri cestni nesreči v Tržiču je dobila včeraj lažje poškodbe Sonja Kocjančič iz Trsta, Ul. Koštalunga 378. V bolnišnici so ji ugotovili udarec v lobanjo. Nudili so ji prvo pomoč, okrevala bo v 6 dneh.
Napadalec Vrbančičeve je verjetno iz Palerma
V nedeljo dopoldne je nadaljevala svojo pot proti domu v Ljutomer 26-letna Nada Vrbančič, ki je na povratku iz Švice, kjer je na delu. doživela neprijetno pustolovščino: prejšnjo soboto sta io v Gorici napadla in okradla njena sopotnika, doma s Sicilije ki sta se prav tako vračala z dela v Švici. O tem dogodku smo poročali v naši nedeljski številki.
Na goriški kvesturi so dekletu izdali potrdilo o ukradenem notnem listu in ji nudili možnost, da ie lahko prenočila v hotelu Posta v Gorici, ker je ostala brez denarja. V nedeljo zjutraj okrog 8. ure ie odpotovala preko meje v Slovenijo.
Kar se obeh Sicilijancev tiče, je policija izvedela, da je ojun avto registriran v Palermu. Tisti, ki je grozil dekletu, ie 27-letni Biaggio Bettarini ter ie poročen. Vrbančiče-va je povedala, da ima tudi njegov naslov v Švici, kamor se bo vrnila čez dva tedna, vendar policija upa, da bo že prei izvedela točne podatke in poskrbela za njegovo prijavo sodišču.
ga skrbništva zahtevali tretjo učno moč in so jo tudi po precejšnjih težavah dobili. Zaradi tega je povsem logično, da so na tem roditeljskem sestanku z zadovoljstvom sklenili, da se izvoli stalni odbor staršev, ki bo sledil življenju naše šole v imenu vseh.
Na sestanku so bile prisotne u-čiteljice, ki poučujejo na tej šoli, Ljubka Šorli - Bratuževa, Stanislava Čevdek - Rustja in Larcia-na Šauli - čevdek. Uvodno besedo je imela gospa Šorli - Bratuževa. Poudarila je predvsem važnost učenja slovenskega jezika, ki bo otrokom služil tako v srednji šoli kot v življenju. Omenila je težave, s katerimi se srečava slovenska šola, in potrebo po modernejših šolskih prostorih, ki bi ugodneje vplivali na otroke.
Didaktični ramatelj dr. Brešan je naglasil možnost pravne ustanovitve sveta staršev, če bo prihodnji parlament odobril ustrezni zakon. Povedal je. kakšen je položaj v zvezi s tretjo učno močjo na tej šoli, in dejal, da je dejansko potrebna stalna tretja učna moč. Didaktično ravnateljstvo bo s svoje strani napravilo vse za takšno rešitev.
Sledila je, kot smo že omenili, živahna razprava. Starši se bodo zavzeli na pristojnih mestih, da se šoli dodeli stalna tretja učna moč na podlagi najnovejših zakonov in navodil o ljudski šoli. Izražena je bila zahteva, da se razpišejo javni natečaji za učiteljska mesta. Precej je bilo govora o nujnosti obiskovanja slovenske šole. Svoje otroke naj v to šolo pošiljajo vsi Slovenci, posebno še taki, ki so nanjo neposredno navezani. Starši so izvolili tričlanski odbor, v katerem so Adele Dornik. Miranda Waltritsch in Lina Marinčič, ki bo skrbel, da se odprta irprašanja te šole ugodno rešijo.
Sledil je pogovor med starši h učitelji. Z naše strani lahko povemo, da so taki sestanki zelo koristni. Ne vemo. če jih prirejajo na vseh naših šolah, potrebni pa bi bili
Požar v Škocjanu: 20 milijonov škode
V noči od sobote na nedeljo je hud požar zaijel in uničil dva senika pri Škocjanu. Kljub prizadevanju gasilcev in domačinov je ogenj uničil obe poslopji in 700 stotov sena, 400 stotov slame, dva kmečka vozova, moped in več kmetijskih strojev in orodja, ki je bilo v njfiih spravljeno. Zgorelo je 600 kv. metrov strehe, več podov ter več stotov umetne živinske krme. škodo cenijo na okrog 20 milijonov Hr.
Gorica
VERDI ob 21: Italijanska gledališka predstava.
CORSO ob 17.00-22.00: cl vizi segreti della donna del mondo*. Barvni dokumentarni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO ob 16.45—22.00: «Ba-tanga*, V. Miles in D. VVeaver; ameriški kinemaskopski film v barvah.
CENTRALE ob 17.00: «Quella caro-gna di Frank Mitraglia*. J. Halli-day in E. Costantine. Kinemaskop v barvah.
VITTORIA ob 17.15: «Quella chiara notte d'ottobre», J. Demick in D. Bacchi. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO: Zaprto.
EXCELS10R ob 16.00: «1 diavoli di Dayton». L. Calhoun, barvni film.
PRINCIPE ob 17.30: «L'Etrusco ucci-de ancora*. A. Cord in S. Eggard, barvni film
\oru (,oricu
SOČA (Nova Gorica): «Rop brez plena*, ameriški film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter): tNicholas Phil-bert*. francoski barvni — ob 18. in 20. uri.
1’RVAČINA: Danes zaprto.
RENČE «če bi*, angleški barvni — ob 19. uri.
ŠEMPAS »Imenovali so jo Kobilica*, amer. barvni — ob 19.30
DESKLE »Kjer diši po 'modniku*, amer. barvni — ob 19.30.
KANAL Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA v Gorici
Danes je ves dan in ponoči dežurna
lekarna Pontoni Bassi. Raštel 26, tel.
33-49.
DEŽURNA LEKARNA v Tržiča Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna »Al Redentore*. Ul. F Ros-selli, tel. 72-340.
Razna obvestila
Koncert na Travniku — Cerkveni!
pevski zbor «S. Ignazio* bo imel jutri, 22. marca, v cerkvi na Travniku, pod vodstvom svojega pevovodje Stanka Jerieiija, koncert nabožnih pesmi. Začetek ob 20.30; vstop je prost. Na sporedu so po-lifonske skladbe Bacha, Gallusa, Haendla, Brucknerja in drugih klasikov.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina prof. Bat-taglie je osebje ginekološkega oddelka zbralo 56.000 lir za krvno banko.
OKINAVVA BO TOREJ VEDNO OPORIŠČE
Ameriške vojake bodo zamenjali domači gangsterji
Japonska policija se boji, kaj bo od dne, ko bo otok prešel pod japonsko oblast in ko bo promet sproščen
Dolgoletni spor med Japonsko in ZDA v zvezi z Okinawo je več ali manj zaključen. S sporazumom, ki je bil dosežen v več fazah, bo o-točje Riuki s približno milijon prebivalci prešlo dokončno pod japonsko upravo. In to v kratkem, še v tej pomladi. Toda z vrnitvijo O-kinawe se japonske skrbi glede tega otoka ne bodo prenehale. Nasprotno, določene skrbi se bodo še povečale in postale bolj pereče, kajti Okinavva, ki je sedaj največje ameriško vojaško oporišče na tem zemljepisnem področju, bo, kot vse kaže, postala baza najbolj organiziranega gangsterskega življe-lja na Japonskem. Kakor vedo povedati oblasti na Okinawi in kot to potrjujejo tudi japonske oblasti, so začeli prihajati na Okinawo gangsterji iz vse dežele, ki hočejo Okinavvo spremeniti sedaj v svoje oporišče. Čeprav nekateri menijo, da je ta strah odveč, kajti Okina-wa je bila že doslej močno oporišče gangsterstva, ki se je razvijalo v svojem pravem »humusu*, v okupacijski upravi in okupirani deželi, je tudi res, da bi ta značaj Okinavve mogel še bolj priti do izraza, kajti Okinavva bi znala postati nekakšno pribežališče vseh gangsterjev, ki jih na Japonskem ni malo.
Največja gangsterska organizacija na japonskem Jamagučigumi, ki ima svojo centralo v mestu Kobe in ki šteje po japonskih podatkih približno 10.000 preverjenih članov, se je temeljito pripravila na selitev na Okinavvo. Gangsterska organizacija, o kateri je govor, je temeljito organizirana in predstavlja že nekakšen gangsterski sindikat z močno razčlenjeno organizacijo. Organizacija ima okoli 450 skupin. ki so razvrščene vzdolž in počez po vsej Japonski. Kakor zatrjuje japonska policija, je ta organizacija, ki bi j0 mogli primerjati italijanski mafiji, postala lastnik najboljših gradbenih parcel v Okinavvi in se sedaj polašča tudi najboljših kmetijskih področij na vsem otočju. Če se ve, s čim vse se posamezne skupine organizacije ukvarjajo na Japonskem, ni nika-kega dvoma, da bo po vrnitvi O-kinavve in otočja Riukiu Japonski, pretežno število barov, nočnih gostišč in drugih javnih lokalov prešlo pod kontrolo tega «sindikata».
To bi se, kot trdi policija, dalo še nekako kontrolirati, če bi ne bilo še nekaj, kar je še bolj nevarno. Gre namreč za tihotapljenje orožja. Gangsterji in organizacije Jamagučigumi so znani kot nevarni tihotapci ne le dražil in mamil, pač pa tudi orožja in streliva. Po skorajšnji vrnitvi Okinavve v okrilje Japonske, jim bo delo veliko lažje, kot za časa ameriške okupacije, ker bodo med otočjem Riukiu in Japonsko vzpostavljene redne in dokaj goste pomorske in letalske zveze. Še pred nekaj meseci je japonska policija zaplenila na neki ladji, ki povezuje Okinavvo z Japonsko, večjo količino orožja, v glavnem pušk in tudi precej streliva. Pri tem je bilo u-gotovljeno, da so člani organizacije, ki so tihotapili orožje, iz največjega oporišča na Okinavvi, in sicer iz tamkajšnje organizacije gangsterjev, ki šteje okoli tisoč članov. S tem je bilo potrjeno, kar so japonski policijski organi že dolgo domnevali, da so organizacije gangsterjev na Japonskem in na Okinavvi povezane.
Sedaj se osrednje tokijske policijske oblasti ukvarjajo z vprašanjem, kako kontrolirati sproščeni promet, ki se bo v kratkem začel z Okinavvo. Doslej so namreč o tem odločale zasedbene oblasti, ki so promet omejevale, odslej teh o-mejitev ne bo in promet bo torej tudi za gangsterje lažji. In kdo bo v tem primeru mogel kontrolirati gangsterje, ki bodo prihajali iz Japonske na Okinavvo in narobe? Sicer pa smo že prej rekli, da je
na Okinavvi gangsterstvo .nočno razširjeno, ker se ie moglo razbohotiti v tipičnem amibientu vojaške zasedbe. Sedaj bo verjetno tega še več, ker se bodo kanali med Japonsko in otočjem Riukiu še bolj odprli.
RIM, 20. — Pod predsedništvom podtajnika ministrskega sveta E-vangelistija se je v palači Chigi sestal odbor za pomoč italijanskim kulturnim ustanovam v tujini. Po poročilu prof. G. Padellara je odbor odobril pomoč v skupnem znesku 500 milijonov lir, kar je bilo ali bo dodeljeno 231 založbam, ki so v letu 1970 izvažale v tujino. \ ga skupaj je bilo izvoženega blaga — knjig in revij v vrednosti 60 milijard lir.
Ko je Evangelisti poudarjal pozitivni aspekt italijanskega sodelovanja na kulturnem področju v tujini, je podčrtal tudi veljavo italijanskih založb na tem področju.
FILMI NA LJUBLJANSKI TV
Alfred Hitchcock:
«UROČEN»
Danes, torek, 21. t.m. ob 20.35 bo m sporedu ameriški film Alfreda Hithchcocka «Uročen» (Spell-bound, 1945, italijanski naslov «1 o ti salverd*). Igrajo Ingrid Bergman, Gregorg Pečk, Rhonda Fleming. Ni med najboljšimi Hitchcockovimi proizvodi, ker preveč temelji na dokaj površni psihoanalitični shemi. Je pa vendarle zelo zanimivo delo velikega režiserja, polno lepih prizorov (na primer simbol odpirajočih se vrat itd.). Zelo znana je tudi sekvenca sanj, ki jo je realiziral surrealistični slikar Salvador Dali.
S. G.
IZ UMETNOSTMI! GAi.EUI.J
Mladina poje
V okviru revije «Primorska poje 1972», ki se je začela v soboto zvečer v Kulturnem domu in o čemer smo poročali že v nedeljo, sta nastopila tudi dva mladinska zbora s Tržaškega in sicer de-vinsko-nabrežinski zbor »Kraški slavček« (gornja slika), ki ga vodi pevovodja prof. Sergij Radovič, ter tržaški mladinski zbor (spodnja slika), ki ga vodi pevovodja Janko Ban
llllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllMllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU
SVETLANA JE ZAPUSTILA SVOJEGA PETEGA MOŽA
«Navajena je bila biti vedno primadona m - meni neki znanec
Dve leti je živela v «komuni», kjer so zares vsi enaki Rekla je, da ji način življenja ne prija, ker ji krati svobodo
Svetlana, Stalinova hči, je zapustila svojega petega moža, ameriškega arhitekta Williama Peter-sa in se s svojo desetmesečno hčerkico Olgo izselila iz kraja Ta-liesin West ter najela stanovanje v kraju, ki je kakih 15 km stran «komune», v kateri je še nadalje ostal njen mož.
To je kratka agencijska vest izpred nekaj dni, ki bi bila šla mimo javnosti, če bi ne šlo za Svetlano, za hčerko Josipa Visariono-viča Stalina, moža, ki je toliko let dajal pečat življenju velike države, Sovjetske zveze. Pravzaprav je bila Svetlana Stalin, odkar je pred šestimi leti pobegnila iz Sovjetske zveze najprej v Indijo nato pa v ZDA, pogosto v ospredju svetovnega zanimanja, in sicer zato, ker je postala «odlična kost*, ki jo je del svetovnega tiska dolgo glodal, saj ni mogel in ni smel izgubiti tolikšne priložnosti za svojo protikomunistično in protisocialistično kampanjo, nadalje je Svetlana prišla na dnevni red, ko je objavila svoje «spomine», o njej se je veliko govorilo, ko se je po"očila z inž. Williamom Petersom, ki je postal njen peti mož, govorilo se je o njej, ko je pri 46. letu starosti rodila hčerko Olgo, govori se sedaj, ko je zapustila »komuno* in v njej tudi svojega moža.
Kaj je na tej stvari?
Taliesin West je področje, ki meri nekaj tisoč hektarov površine. Nahajamo ga v okolici mesta Phoenix. Tu je eden največjih svetovnih arhitektov in urbanistov Frank Lloyd VVright pred dolgimi leti ustanovil «komuno» arhitektov. V tej »komuni* živi stalno 30 arhitektov in prav toliko izbranih študentov, ki so se posvetili temu študiju. Tu ta skupina 60 mož
njegovi smrt; prevzela njegova vdova Olgivanna, ki je danes stara okoli 70 let in ki ima dejansko v rokah vse niti pri vodenju »komune* v Taliesin Westu. Ona je tu od vsega začetka, medtem ko se posamezni člani »komune* menjavajo. Toda inž. William Peters ima v »komuni* najdaljši staž, kajti sem se je doselil, ko se je bil oženil z Wrightovo hčerko, ki se je prav tako imenovala Svetlana, kot Petersova druga žena.
Večkrat smo že Taliesin West označili .kot »komuno*. In to naselje je zares komuna v pravem pomenu besede, posebno če pomislimo, da smo v ZDA. V «komuni» ■Taliesin West, kjer dela 30 inženirjev in 30 bodočih inženirjev, ni služinčadi. Vse, kar je tu treba storiti, morajo opraviti člani »komune* ne glede na to, da imajo vsi za seboj univerzitetno šolo, da so vsi inženirji, arhitekti in neredek je med njimi tudi strokovnjak z dvojnim akademskim naslovom. Toda ne glede na to, ne glede na vse «dr.» in «inž.» mora vsakdo po določenem vrstnem redu opravljati dežurno službo tako, kot nanese: ali v kuhinji, ali v postrežbi, ali v pometanju, ali v nabavi prehrambenega oziroma drugeg. blaga, pa tudi pri delih na vrtu in v parku, celo pri vzdrževanju stanovanj in poslopij. Seveda mora za to veljati tudi povsem določen dnevni red, tako da morajo na primer vsako jutro vsi člani «komune» od 7. do 7.45 poslušati na primer glasbo ali peti v zboru, kar pač določa dnevni red. Da gre za pravo pravcato komuno dokazuje tudi dejstvo, da je ves zaslužek — skupen. In gre za velikanske vsote, za velika sredstva, kajti v tej »komuni* živijo znani arhitekti in urbanisti, katerih cena je visoka.
ustvarja načrte za palače, najrazličnejše objekte in tudi najrazlič-	.	„
nejša mesta v vseh predelih sve- In iz te «komune* je Svetlana ta in skuša v svojih delih izva- I Stalin pobegnila. Vzdržala je dve jati najrazličnejše načrte v smislu tradicij velikega prednika VVrigh-ta ki je (Vomuno* tudi ustanovil.
Kakor je znano, je VVright umrl leta 1959, torej pred dobrimi 13 leti. Vodstvo nad »komuno je po
leti, nato je ponovno «izbrala svobodo*.
Ko je Svetlana Stalin prišla v Taliesin West, se je med njo in gospo Wright razvila velika simpatija. Toda bolj se je življenje
v «komuni* zavleklo, bolj so se ti odnosi ohladili. Posebno potem ko je Svetlana rodila Olgo. Svetlana pravi, da je vedno težje prenašala življenje v «komuni» Dobesedno je rekla: «Strogi predpisi, ki smo se jim morali pokoravati, so bili v nasprotju z moj’m dojemanjem svobode. Ti predpisi so prišli v navzkrižje tudi z mojimi materinskimi dolžnostmi.*
Ne glede na to, da Svetlana Stalin por. Peters ni bila edina ženska in žena arhitekta, kot tudi ne edina mati v tej «komuni», je inž. Peters, ki je danes star 59 let, izjavil, da ga je Svetlanin odhod iz »komune* močno prizadel. Inž. Peters je med drugim rekel: «Najina poroka, se zdi, je bila že od vsega začetka obsojena na polom. Moja napaka je bila v tem, da sem ji dovolil, da se veže na človeka, kakršen sem jaz. Menil sem, da ji bo ustrezalo delovno vzdušje, kakršno vlada tu. In ne le, da ji to vzdušje ni ustrezalo, nasprotno, niti z dobro voljo se mu ni mogla prilagoditi. Njena tragedija je v tem, da je smatrala takšen način življenja, ki je po mojem prepričanju najidealnejši, nekakšen napad na osebno, v konkretnem primeru na njeno svobodo. Seveda se moram tudi jaz, kot ostali člani Taliesin Vesta, podvreči določenim omejitvam, toda gre za omejitve, ki smo si jih sami izbrali, po lastnem preudarku, po lastni volji. In kdo se v življenju nekomu ali nečemu ne pokori, kdo se v tako imenovanem civiliziranem svetu ne omejuje v svojih željah? Težko pa mi je zaradi nje. Hkrati pa nimam nič proti temu, da je vzela s seboj hčerko Olgo. Mati je.»
Drugi arhitekt, ki prav tako živi v «komuni*, ki pa ni čustveno vezan na Svetlano, ima o njej in o njenem begu iz »komune* nekoliko drugačno mnenje. Rekel je: «Navajena je bila biti primadona, okoli katere se vsi vrtijo. Tukaj pa smo vsi enaki. Poleg tega ni mogla prenašati avtoritete Olgi-vanne VVright, ker io je smatrala že kot nekakšen kult osebnosti.*
toie svetima
340.
V K AN A
TRETJA KNJIGA
Poskusil je pisati z njim, general pa se je zasmejal:
«Dobro je, da papir vse prenese!«
«Ljudje pa ne prenesejo vsega. Mislim, da Je tudi papir nevarna reč, ki včasih učinkuje tako kot tempirana mima.» Vesel je bil darila. Saj je tudi on zmal pridobivati ljudi po načelu: Majhno darilo, veliki prijatelji.
«Pi£ite!» je general suho ukazal. «Uvod naj pove že vna-prej vsebino!«
In Wolf je napisal:
((PRIMER HRABRIH JE ZAPOVED STRAHOPETCEM!«
((Imenitno! Kako malo besed in kakšna resnica! Sedaj pišite, kar vam bom narekoval!«
General je dal roke na hrbet. Stopal je po sobi sem in tja in govoril, kot bi prešteval mrtve in plen na bojišču. Potem ko je orisal namen napada na deveti korpus, je nadaljeval:
«Vojna je v resni fazi, ko sovražnik želi hiter konec. Boljševiki nas nenehno naskakujejo, toda ne bodo nas strli. Vojska nosi od borca do generala vso težo. Fiihrer nam s spoštovanjem govori o pogumnih ljudeh in s prezirom o strahopetcih in ravnodušnežih. Domovina je v preizkušnji in gleda na nas v usodnem času polna vere in zaupanja!
Z izvrševanjem bojne naloge odgovarjamo za varnost hrbtov dveh armadnih skupin, ki branita meje rajha.
Pojdite smelo v napad in doprinesite h končni zmagi tudi žrtve. Vsak Nemec raje umre, kot bi se plazil pred zmago
valci! Ne sprašujte po splošnem položaju in novih orožjih, ki jih pripravljamo! To je stvar vodstva. Ne iščite za napake in naše težave krivcev med svojimi ljudmi in v partiji — krivec naših nezgod in naših skrbi Je naš sovražnik. Uničujte ga, kjer se pojavi! Borite se fanatično, uničujte vse, kar se upira. Obračunajte sami z defetistd v svojih vrstah, pustite birokracijo vnemar. Napravite to, kar vam velevata čast in dolžnost. Strahopetnost stane življenje!«
General se je ustavil in nekaj popil. Zataknilo se Je. Obrnil se je k Wolfu.
«Helmut, dodajte še vi nekaj lepo zvenečih besed, da bo bolj čustveno in kulturno, saj veste, da vse kopije mojih ukazov potujejo v Berlin!«
In Wolf je nadaljeval:
«Vera, zaupanje in vdanost, mržnja in bes, maščevanje in boj brez usmiljenja je zakon časa. Borba daje čast in svobodo, strah pa prinaša suženjstvo, glad in teror.«
«Dobro, Helmut!« ga je pohvalil general.« To ste povedali bolje kot Bormann ali Goebbels. še tri udarne stavke, pa bo pika na i!»
»Tvoji časti je ime delo!
Tvoja volja pomeni boj!
Tvoja vera pomeni zmago!«
«Krasno, Helmut! Popijte ga no kozarec, vidim, da vam možgani delujejo kot dobro namazan stroj!«
Ko je major popil, je general dejal:
«Vse je dobro, manjka samo še rep. Zato napišite:
'Borite se kakor levi, na naši strani je moč in pravica! Sieg heil!’»
«To je balzam za vojakovo dušo,« je dahnil Wolf. ((General, ki se obrača k vojaku osebno, je podoben Napoleonu. Samo on je bil takšen do svoje vojske!«
Cez nekaj dni sta se major Wolf in general odpeljala na Gorenjsko, kjer je bilo stacioniranih nekaj polkov policije SS,
ZNANSTVENA RAZISKOVANJA SO POKAZALA
Ptičje letenje
je «cenejše» od avionskega
Poskusi v tako imenovanih «vetrnih predorih» Ptici selivki se izplača letenje v južne kraje
Tehnika in vsi njeni vrhunski dosežki slonijo na opazovanju naravnih pojavov in na tem, da jih umetno ponazori. To velja za skoraj vse najbolj znane in pravzaprav že slavne izume, kot so umetni sateliti, umetna srca, razni elektronski stroji itd. Poleg teh dosežkov, o katerih se toliko govori, pa znanost obravnava še celo vrsto skromnejših stvari, o katerih se manj govori, ki pa zato niso nič manj zanimive in posredno za človekov razvoj manj pomembne.
Že davno je vztrajnost in hitrost nekaterih ptic vzbujala pozornost. Ko je bila tehnika dovolj razvita, se je občudovanje spremenilo v zanimanje in postopno v pravo znanstveno obravnavanje. Problemi merjenja energije, ki jo ptice porabijo pri letu, so zelo zapleteni. Najprej so poskušali več načinov pri pticah, ki so svobodno letale, a rezultati niso bili zadovoljivi. Treba je bilo vršiti merjenja v laboratoriju.
Zgrajen je bil mali »vetrni predor*, to je cev, v kateri mora leteti ptica in skozi katero se z raznimi napravami ustvarijo vsi pogoji letenja v naravi. Povzroči se tok zraka, ki zadržuje ptico na istem mestu, čeprav ta «leti* z neko določeno hitrostjo. Približno isti sistem uporabljajo tekači, ko trenirajo na mestu na tako imenovanem premičnem traku. Če se u-smeri cev navpično, mora ptica leteti «navzgor*. Isto velja za kateri koli kot naklona cevi. Meritve v laboratoriju omogočajo tudi kontrolo kisika, ki ga ptica porabi in tudi kakovost «izpušnih plinov*. Na kljun se namesti posebna maska, ki je s cevjo povezana z instrumenti, ki analizirajo in beležijo vse podatke.
Težav ne manjka. Treba je bilo najti primerne ptice, treba jih je bilo naučiti letenja v cevi. In to se je včasih precej zavleklo, ko so ptice znale učinkovito braniti svojo svobodo.
Bressanutti razstavlja v občinski
Začeli so se kopičiti podatki. Ugotovljeno je bilo, da ptice prevzemajo energijo za letenje v glavnem iz maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin, ki se spajajo s kisikom. Maščobe prevladujejo, dajejo namreč 70 odst. vse energije, zato lahko nekatere ptice naberejo maščobe za polovico celotne telesne teže.
Ugotovljeno je bilo nadalje, da za vsako ptico obstaja optimalna hitrost, pri kateri je poraba energije najmanjša. Za papige je ta hitrost med 35 in 42 km na uro in tedaj porabijo (v maščobah) le 0,054 svoje telesne teže za vsako preleteno miljo. Tf laboratorijski podatki so potrjeni v praksi in nam pojasnijo tudi primere ptic, ki lahko letijo, ne da bi se kdaj vmes hranile, tudi do 3.800 kilometrov. Omenjena poprečna hitrost je pravzaprav zelo podobna za vse ptice selivke, ne glede na njihovo velikost in telesno težo.
Sama od sebe se vsili želja po primerjavi učinkovitosti premika nja za razna zanimiva bitja, poleg ptic. Tudi to so izvedli v labora toriju. Primerjavo so izrazili z energijo, ki jo porabi neko bitje (v kalorijah) za prenos enega grama svoje telesne teže en kilometer daleč. Tako je prišlo na dan, da porabi ena miš poprečno enako količino energije, kolikor je porabi tri tisoč čebel za isto razdaljo. Na ta način so opazili, da kalorični «stroški» premikanja bitij postajajo tem manjši, čim večja je telesna teža bitja.
Letenje Je «cenejše» od hoje in »cenejše* celo od leta nekaterih letal. Kanadska gos je na primer »cenejša* od poprečnega tovornega reakcijskega letala. Zato je logično, da se ptice jeseni selijo, malim sesalcem pa se to ne splača, ker bi porabili preveč energije, bolj se jim splača zimsko spanje.
S. P.
Zadnje dni ima občinska gale rija izredno živahen obisk. V njej namreč razstavlja, pa čeprav zadnje dni, zelo znan tržaški slikar Aldo Bressanutti, čigar dela imajo poleg svoje umetniške veljave še marsikaj privlačnega. Če trdimo, da je umetniško izražanje naravni dar in da se pravi slikar, podobno kot pesnik, rodi, potem to velja v celoti za Alda Bressanut-tija. V tem je treba tudi iskati vzrok, da se ta umetnik samouk ni nikdar oddaljil od podajanja resničnega videza okolja, ki ga obdaja, čeprav ga njegova umetni ška domišljija rada tudi rnd-stvarno podoživlja. Njegovo okolje pa so bile vedno ulice, uličice in hiše iz ne ravno najnovejših časov.
In če imajo te kaj zanimivega povedati, potem je Aldo Bressanutti prav gotovo eden tistih redkih likovnikov in umetnikov, ki vedo tenkočutno prisluhniti njihovi govorici. Zaradi tega so vsi )i veliki in čudovito natančno ter do najneznatnejših podrobnosti prikazani razgledi hiš in uličic iz tržaškega starega mesta ne le zgodovinsko točen prikaz mesta, pač pa, posredno, tudi njegovega življenja. Naš naglo napredujoči čas pa oboje, staro mesto in življenje v njem, usodno potiska v nepovratnost.
Če bo značilnost tega vzdušja vsaj v slikah ohranjena bodočim rodovom, bo za to nemajhna zasluga tudi Alda Bressanuttija oziroma njegovih olj, kot na primer velikega olja z naslovom «Geto», ki podaja Ulico delle Beccherie vso natrpano z blagom starinarjev, kjer spoznamo tudi najdrobnejše že zdavnaj zavržene predmete iz stanovanj revnih someščanov preteklih rodov.
Aldo Bressanutti, kot slikar, pa vdira skozi okna in balkone, pre-vešene z obledelim perilom, tudi v njihova stanovanja, v sobe siromakov in čudakov, kjer opazi le najneverjetnejšo šaro, ki posredno in tudi neposredno ustvarja pri gledalcu skoroda nadstvarna občutja. Poslednje pa navdaja tudi samega slikarja, ki si je z mon-struoznimi udi sestavil tudi fanta stični monogram v istoimenskem oltarju. Je pa Aldo Bressanutti prav v fantastičnosti dosegel laskava priznanja in tovrstne slike so mu objavile že nekatere znane revije in knjige fantastično-znan stvene vsebine.
MILKO BAMBIČ
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
Veličkovič v galeriji Cartesius
Trije likovni kritiki, Tržačan Carlo Milic in Tullio Reggente tel Ljubljančan Bassin so nam ob so-delovanju krožka «Asterisco» in vodstva galerije Cartesius pripravili sedanjo razstavo grafik in risb beograjskega slikarja Vladimira Vehe-koviča. Že sam zares nenavaden katalog s karikaturno prikazanimi prireditelji in s karikaturo Shakespeara nam v načinu stripa štiri' jezično pojasnjuje nastanek in srnl' sel razstave, s tem pa nam sim-bolično nakazuje slikarjevo usmerjenost, ki je razvidna tudi v trei reprodukcijah sitotiskov stilno s0' rodnih s tistimi, ki so bili na }dnf skem bienalu grafike v Ljubljani-
Razgibanost celotnega videza r“z' stave, ki ima zares nekako že uda ren učinek na gledalca, v celoj potrjuje sloves, ki ga Veličkov’ uživa talco doma, v JugoslavKL kot tudi izven domovine. Zato 1 povsem logično, da bo letos VJfa stavljal Jugoslavijo na beneškem bienalu, ter da mu bodo v km kem priredili še tako mlademu an tološko razstavo v muzeju modem umetnosti v Parizu, kjer je * pred šestimi leti prejel nagrad za slikarstvo na bienalu mladih.
Razen nekaj najnovejših in ze omenjenih sitotiskov, so vsa osta dela na tej razstavi le velike J ® be s tušem in se približujejo nardovski sili v igri črt. In venc7 so bolj ali manj povsod le P*eva ..
znanstvenega videza monstruozn anatomskih prikazov eksplozivu razgnanih udov antropomorfnih les, ki jih tu pa lam bogatijo s čisto in ostro izrisani liki PodO^ njih glodalcev in praznih škatel " simbolov potrošništva.
Ni težko uganiti, da se v P°~ udarjeni spolnosti ter v močne zobovju teh prestrašeno režečih s spak zrcali zmaga nad nekimi n gativnimi aspekti naše družbe, spekti, ki vzbujajo polet °Por?tli ništva v tem mladem arhit^* morda kot pozno dozoreli sad o hovno-slikarske g a izpopolnjevani pri že pred vojno znanem upom škem Hegedušiču, ustanovitelju ^ vičarsko usmerjene skupine za^re.n ških slikarjev, znane pod imeno »Zemlja*.
Tudi v najnovejših delih v ze}°. natančno izrisanih svilotiskih os ja Veličkovič zvest oporečniški sf dini, pa čeprav jo tokrat pod novimi simboli, pod simbol01 nosoroga in prašiča, katerih salTj, goltnost skuša utesniti v ,n merilni sistem koordinat, črk in st vilk.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Večji uspehi z izboljšanjem gmotnega položaja. Intuicija vas bo pripravila do tega, da boste ubrali pravo pot.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Različno gledanje s sodelavci glede bodočih načrtov. Ni rečeno, da imate prav vi. Sprejmite tudi nasvete svojcev.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Kaka finančna težava, ki pa ne bo mogla zavreti vašega poslovnega poleta. Razpoloženi boste za družbo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Čutili boste željo po spremembah Preglejte svoje načrte. Ostre besede v družini, toda beseda še ni konj.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odlično boste razpoloženi za sprejem novih odgovornosti. Izkoristite priložnost in preberite si delo. ki vam bo veliko neslo.
DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Pravica bo na vaši strani, zato ne oklevajte pri določanju odgovornosti za napako. Posvetite več pozornosti svojcem.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) Nepričakovana pomoč vam bo pomagala iz zagate. Verjetno boste morali na pot. Vaši prijatelji bodo imeli z vami razumevanje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uspelo vam bo popravit1 kritično situacijo. Izkoristite pomoč, ki se vam nudi. vendar se ne zanašajte le nanjo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nekoliko površni ste. zato prekontro-
lirajte svoje načrte in tudi impu'z® S tem boste popravili tudi sP°r ljubljeno osebo.	„ ^
KOZOROG (od 21.12. do 20.U Vse" kakor boste doživeli uspeh s boste pridobili na svojem prestiž Ne dopuščajte- preveč svobode sV® jim podrejenim.
VODNAR (od 21.1. do 19 2.) ’ finančnih težavah se boste znas vendar ne krivite za to drugih-,, redili boste nesporazum v družic
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Rešev8® boste morali nekoliko nepriie . finančni problem. V družini 1 predvsem z ljubljeno osebe odli^n ravnotežje.
PKEJKLI SMO
LA TORRE. Foglio della comun1' degli Italiani di Fiume, 1972, n-INFORMATIVNI BILTEN ZVEZN SKUPŠČINE. Leto IV. številka ' Izdaja sekretariat za inforrna , no službo zvezne skupščine Sr Tiska tiskarna dopisne delav univerze v Ljubljani. INFORMATIVNI BILTEN zveZ” skupščine. Št. 74 Izdaja, Sekre^ riat za informativno službo zv ne skupščine SFRJ.	-
Anton Ingolič: SKOZI ŽIVLJENJ Novele. Založba Obzorja, Mafl 1872.
odrejene za vdor.
«Gospod major, vsa umetnost vodenja vojne je v tem, da spravimo stroj v gibanje Brez zastoja. Zato je potrebno znanstveno predvidevanje. Škodljiva je vsaka površnost v pripravah, ker nam lahko podre prizadevanje tisočev. Dobra organizacija je magična moč, kako spraviti delce v celoto, jih pognati v tek in jim dodeliti uničujočo moč. Tej ofenzivi sem se posvetil, kot bi bila samo moja stvar. Dokler se stroj ne bo zganil, me bo dajala trema, podobna tesnobi To je užitek strahu pred neznanim. Tu sem jaz, tu smo mi, tam pa oni, prostor in čas. In med nami boj. Recite mi, major, ali je to boj z naprej znanim izidom, ali so tu še neznanke, ki jih nismo predvidevali?«
Wolf je skomignil z rameni.
((Mislim, da jih ni. Vendar sovražnik, ki je pritisnjen ob zid in obsojen na smrt, ne bo miroval. Računajte na zagrizen odpor!«
«Ne bojte se! Pred glavnim udarom bom pritisk ublažil in jih tako zaslepil.«
Medtem ko se je na Bledu general posvetoval s posameznimi štabi enot, je dal major Wolf poklicati poročnika Hart-wicka, ki so mu dodelili četo za posebne naloge, in stotnika Vogta, ki je z vso posadko šole policijskih psov imel na skrbi iskanje bolnic, skladišč, skrivališč in bunkerjev.
Obema je sporočil seznam zaupnikov, ki so v zaporih pismeno privolili v sodelovanje z gestapom, a niso na prostem še nič napravili. Dal jim je tudi imena nekaterih javk, kjer bosta našla poročila zanj. Dodelil jima je skupino partizanskih dezerterjev, ki so jim bila poznana pota brigad, in nekaj fotografij ljudi, za katere se je posebej zanimal.
Poročniku Hartvvicku je izročil tudi Anino sliko s šifro Helga. «Ker boste pretaknili vse samotne gorske kmetije, vam to dekle lahko pade v roke. Morda je tudi v kakšni bolnišnici. Njej ne smete skrivita niti lasu, pa tudi zasliševanja ne dovolim. Po najbližji poti mi jo boste pripeljali sčm!»
Major je odsekal, da je poželjivi ogenj na okrutno usločenih ustnicah poročnika Hartwicka ob pogledu na sliko takoj
ugasnil. Majorju je bil to svarilni signal, da je plavolasi ^ dec potreben posebnega pouka.
Odslovil je Vogta In sporočil poročniku, da ima z poseben pomenek.
«Zdaj spadate pod poveljstvo generala. Niste več ©n° s posebnimi pooblastili, ki ji je dovoljeno počenjati vse->>hji0 «Da, gospod major. Ničesar nisem počel, kar ne bi hi v skladu s povelji. Sovražnik je pač sovražnik, zato S3 110 jamo.«	u
((Poročnik Hartwick, vem več, kot si mislite. V vaši ©h imam ljudi, ki me stalno obveščajo. Resnica o tem, česar pišete v poročilih, bi vam škodila.«
Poročnik je prebledel in si nervozno grizel ustnice.
«Ker ne utegnem, vam bom obudil spomin na en s8 , primer, kakršnega nikar ne ponovite! Vaša enota je pred dnevi ujela dekle, ki se je bila napotila v gozd med partiza® Zelo lepo mlado dekle, ki jo je premamil nemški vojak . jo naposled razočaral. Zanima me, kaj ste napravili z njo, je zaupala našemu človeku in prek njega verovala v n8®' «Ubili smo jo na begu, gospod major.«	?
((Lažete! Kako naj bi ušla dvajsetim možem in trem Vem, da vam bi šlo težko z jezika, pa vam bom jaz pove©8 ' najprej ste jo slekli do golega in jo vlekli v bližnji 9eIiLe Tam ste jo privezali za roke in noge na pod in ji pod ho potisnili nahrbtnik. Vaši podrejeni so jo drug za drug1 posilili...«
Poročnik je postal še bolj bled. «Jaz je nisem, g°&P major!« je zajecljal.	a
«To vas ne opravičuje! Gledali ste, kako so se drug 8 drugim zvrstili na njej... Potem ste jo vi desetkrat prebo
z bajonetom in gledali, kako krvavi!«
učili'
«Ni nam hotela povedati, kam da gre... V šoli so nas ,a kako je treba obvladati trdovratnega nasprotnika. Mislim, to ni hujše od tistega, kar smo napravili z obveščevalci Jelovici in kar se dela v begunjskih zaporih...«
«Ne to in ne ono ni po mojem okusu in želji,« mu je
sege*
^	***	***	X**vjw*l VftUOU Ul VCAJA,"	J	p
v besedo Wolf. «In tudi ne po vojnih predpisih! Kar ste
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
21. marca 1971
IZIDI 22. KOLA Atalajnta — Sampdoria Bologna — Cagliari Vicenza — Catanzaro Mantova — Roma Milan — Inter Napoli — Juvontus Torino — Fiorentina Verona — Varese
LESTVICA
Juvenhus Torino
0:0
2:1
2:0
0:2
1:1
1:1
2:1
1:1
32
29
27
24
22
19
18
16
15
9
Cagliari, Milan in Fiorentina 28 Inter in Roma Napoli Sapdoria Bologna
Atalanta in Vicenza Catanzaro
Verona in Mantova Varese
PRIHODNJE KOLO Cagliari — Roma Fiorentina — Catanzaro Inter — Bologna Mantova — Milan Napoli — Vicenza Torino — Juventus Varese — Atalanta Verona — Sampdoria
B
A« JL w .jfiL
IZIDI 25. KOLA Arezzo — Taranto	1:0
Bari — Palermo	2:0
Catania — Como	2:2
Foggia — Monza	1:1
Genoa — Brescia	1:0
I«zio — Sorrento	2:0
Livorno — Novara	1:3
Modema — Cesena	0:0
Perugia — Reggiana	0:0
Reggina — Teroana	1:2
LESTVICA
Palermo in Ternana	35
Lazio in Reggiana	30
Bari	29
Como, Cesena in Perugia 28 Novara, Catania in Genoa 26 Foggia in Taranto	25
Brescia in Arezzo	23
Reggina	21
Monza	10
Livorno	16
Sorrento	14
Modena	13
PRIHODNJE KOLO Brescia — Foggia Cesena — Perugia Como — Reggina Ceno a — Palermo Lazio — Arezzo Monza — Modena Novara — Bari Reggiana — Catania Taranto — Sorrento Ternana — Livorno
DLIGA
IZIDI 26. KOLA Clndiasottomari n a — Alemse 2:1 Torvis Srni® — Arco	1:0
Vaildagno — Bassano	1:1
Mestrina — Bolzano	3:2
San DonA — Montebelluna 0:2 Ligmamo — Pordenone	0:0
Monfalcome — Portogruaro 1:0 Cltrisarco — Schio	1:0
Malo — Triestioa	0:3
LESTVICA
rtiesitina	38
Mestrina	37
Bolzano	36
Ckvdiasottomarina in Mon-b falcone	31
Portogruaro	28
Arco, Oltrisarco in Bassano 26 Torvis Snia in Pordenone 23 Montebelluna	22
Dona in Valdaigno	21
Alense in Lignano	20
Schio	19
Malo	18
Malo
in Alense imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Aroo — Clodiasottomarina Valdagno — Lignano Bolzano — Malo Bassano — Mestrina olense — Monfalcone fprtogruaro — Oltrisarco Montebelluna — Pordenone “Chio — San Dona Iriestina — Torvis Snia
VATERPOLO
j ^ 2. Nemčiji bo od 30. marca do (Aprila mednarodni turnir v va-.‘'Polu. Nastopile bodo državne re-^entance Z. Nemčije, Jugoslavije, £?hje, švedske ter B reprezentan-
2.	Nemčije.
V D LIGI
Triestina končno sama v vodstvu
Po 26 kolih je Triestina končno dosegla cilj, ki je bil videti pred začetkom prvenstva zelo lahek in logičen; po zmagi Mestrine nad Bolzanom je tržaška ekipa ostala sama na prvem mestu in morda začela tisti zmagoviti pohod, ki bi ji moral vrniti mesto v C ligi.
Nedeljska zmaga nad Malojem sicer ni bila nič posebnega, saj je nasprotnik trenutno na zadnjem mestu lestvice in v precej hudi krizi (po prvem delu prvenstva je bil celo med prvimi); tudi rezultat 3:0, čeprav dosežen na tujem, še ne more posebno razveseliti tržaških navijačev, omembe vredno in spodbudno pa je dejstvo, da je s povratkom lepega, suhega vremena Triestina znova prikazala vezano igro, ki ji zaradi svoje očitne tehnične premoči zagotavlja veliko uspehov v zaključnem delu prvenstva.
Lahkota, s katero so Scichilone in Brusadelli in predvsem Marini gradili napade in prodirali skozi sicer gosto nasprotnikovo obrambe, je dala slutiti, da bo lahko šele od sedaj dalje Triestina res prikazala svoje možnosti, saj so bili njeni tehnično najboljši igralci (Marini, Rakar, Truant idr.) vedno v škripcih, ko je bilo težko obvladati žogo in je ta krožila po igrišču predvsem z odločnimi pa čeprav večkrat na slepo usmerjenimi udarci. Zaradi tega in seveda zaradi uspešnega zaključka tekme, lahko pozabimo, da je Triestina v prvem polčasu po nepotrebnem prepustila preveč svobode nasprotniku, ki je nekajkrat ogrožal Can-tagallova vrata in bil v prvem polčasu celo bližje zadetku # # *
Največ zanimanja je seveda vladalo za spopad med neposrednima tekmecema Triestine: Mestrino in Bolzanom. Tekma je bila res zanimiva in tudi na zadovoljivi ravni, v dokaz, da ti dve moštvi res zmoreta tudi nekoliko boljše igre, kot smo jo vajeni v letošnjem prvenstvu. Mestrina je po pričakovanjih zmagala, njena zmaga pa je bila očitnejša, kot bi kazalo po rezultatu (3:2). Domači so namreč takoj prešli v vodstvo in po začasnem izenačenju zabeležili o-stala dva gola že pred 30. minuto prvega polčasa. V nadaljevanju se je Bonafin odločil za bolj umerjeno in previdno taktiko, ki je povsem uspela, saj je Bolzano samo minuto pred koncem tekme znižal razliko. Mestrina je tako
ostala sama na drugem mestu s točko zaostanka, stopničko nižje pa se nahaja Bolzano, ki ima do konca prvenstva lažje tekme kot ostali dve moštvi.
Na dnu je negotovost še vedno zelo velika. Malo je po novem porazu še trdneje obtičal na dnu, ima pa že v sredo možnost, da v zaostali tekmi z Alense delno popravi svoj položaj. Tudi Schio je vedno bolj v škripcih, čeprav je Oltrisarcu nudil oster odpor in bi tudi zaslužil točko. Ostali kan didati prehajajo izmenično od nepričakovanih uspehov do nepotrebnih spodrsljajev. San Dona je izgubil na lastnih tleh proti Monte-belluni, Valdagno ja oddal točko sicer povsem brezbrižnemu Bassa-nu, Lignano in Pordenone pa sta ostala oba nezadovoljna po delitvi točk, ki ju ni rešila težav.
uk
NEDELJSKO KOLO 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
Remi v derbiju Vesna-Juventina
Vesna - Juventina 1:1	(1:1)
STRELCA: p.p. v 20. min. De-grassi (V.)j v 18. min. Klaučie (J.).
VESNA: Kozlovič, Verzier, Botti, Germani, G. Zudini, Skiem, Tpn-ce, S. Zudini, Dcgrassi. Kelemenic, Caharija. 12 Gardini. 13 Manda-niccd. '
JUVENTINA: Spontan, Zin, Feli-ciano. Montico. Rupil, Nanut, KlaU-čič, Mar-vin, Collini, Ferletič, Ta-ba.i. 12 Plesničar
SODNIK: Oentis.
Juventina iz Standreža je v nedeljo iztržila v Križu dragoceno točko za svoj ohstanek v drugi kategoriji. Čeprav je Vesna nedvomno bolje igrala od gostov in si je tudi ustvarila več ugodnih priložnosti za zadetek, pa ie treba priznati, ,da so bili štaindreški nogometaši zelo požrtvovalni in niso nikdar popustili. Ko je kazalo, da so domačini neovirani gospodarji na igrišču in bodo še povečali vodstvo, so gostje odgovorili in so dosegli izenačenje s svojim desnim krilom Kaučičem, ki ie izkoristil-tre-
hutno zmedo kriške obrambe in je > Križani nekoliko Dopustili na sre-dosegel izenačenje. Tekma je bila dini igrišča, kjer se je poznala od-na splošno na tehnično zadovoljivi sotnost kapetana Miliča, ki ni naravni. Križani so morda prikazali | stopil zaradi poškodbe. Med posa-
pristnejši nogomet, medtem ko so gostje v glavnem težili za tem, da iz Križa odnesli vsaj točko, ki bila zanje seveda izredne važnosti.
i Žal. pa je postala igra proti koncu nekoliko ostra, tako da ie moral {sodnik večkrat prekinjati tekmo. Poleg tega oa je sodnik še izključil Križana Germanija zaradi ugovarjanja. Bila ie to edinstvena priložnost za Juventino da povede. Priložnosti pa juventinci niso znali izkoristiti in izid je tako ostal nespremenjen.
Tekma se je začela s Križani v premoči (kot običajno). Domačini so namreč izvedli celo vrsto lepih akcij, ki so spravile v težave go-pte. In že v 20. minuti so dosegli gol z Degrassijem. Vse je kazalo, da bodo Križani z lahkoto odpravili goste. Ti pa so močno odgovorili in stanje izenačili. Tedaj so
V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
Primoret in Primorje neporažena
	
	 ,, ,	
	
Atalanta — Sampodoria	X
Bologna — Cagliari	1
Viconza — Catanzaro	1
Mantova — Roma	2
Milan — Inter	X
Napoli — Juventus	X
Torino — Fiorentina	1
Verona — Varese	X
Bari — Palermo	1
Genoa — Brescia	1
Perugia — Reggiana	X
Piša — Lucchese	X
Pescara — Chieti	1
KVOTE:	
13 — 4.758.400 lir	
12 -	187.100 lir	
1.	— 1. Coriano
2.	Caalis
2.	— 1. Bibione
2. Filarco
3.	— 1. Coquette
2. Cartilagine
4.	— 1. Assenzio
2. Brabham
5.	— 1. Dariolo
2. Verdiana
6.	— 1. Massaro
2. Pitti KVOTE:
12 — 6.318.589 lir 11 — 152.255 lir 10 —	20.284 lir
2
1
2
X
X
1
2
X
2
X
2
1
Libertas Barkovlje-Primorje 0:2 (0:1)
LIBERTAS: Fragiacomo (Taran-tino). Močnik Piovesana Ramani. Trovo, Lupatelli. Dandri. Grego ris, Zaintl. Piemontese Lasič (Petro-nio).
PRIMORJE; Štoka, Visintin. Su-ber. Trampuš. Del Bene, V. Bu-kavec, Barnaba, Barbiani, Puntar, Prašelj. Verginella (Pertot).
STRELCA: v 28. min. Barnaba iz enajstmetrovke v 33. min. d.p-Prašeij.
Koti: 8:0 za Primorje.
SODNIK: Buri (Trst).
S svojo nedeljsko zmago ie Primorje odvzelo barkovljanski ekipi še zadnje upanje v napredovanje Libertas je zaigral slabše kot običajno in zato tekma ni bila na visoki tehnični ravni. Ne vemo. čp so Barkovljani res igrali tako slabo, ali jim ie Primorje nudilo tako močan odpor, da niso mogli organizirati svojih vrst. Tekma je bila namreč samogovor Prosečanov, ki so zaigrali zelo živahno in povzročali nasprotnikovi obrambi precejšnje preglavice. Do izraza so prišli režiserji, predvsem dinamični Barbiani, ki ie koordiniral igro med obrambo in napadam, Napadalna trojica Barnaba, Puntar in Verginella je tako razpolagala z dobrimi žo-tmi, katerih pa ni znala vedno koristiti.
Obramba Primorja je bila seveda nezaposlena, sai vratar Štoka v nedeljski tekmi ni posegel v igro. Vse žoge barkovl.janskega napada so se zaustavile že pri branilcih, kjer sta zadovoljila predvsem Tram-iš in Bukavec.
KRONIKA:
Primorje ie že takoj po prvih udarcih zapravilo nekaj ugodnih pri-sti. V 28. minuti ie branilec and napravil prekršek nad Ver-lo in sodnik le brez oklevanja dosodil enajstmetrovko. Katero je Barnaba spremenil v zadetek.
V drugem polčasu se stanje na igrišču ni spremenilo. V 15 minuti je sodnik izključil Del Beneja zaradi ugovarjanja: kljub temu pa Primorje ni Dopustilo, sai je že v 20. minuti imelo možnost, da podvoji z Barnabo, ki ie preigral vratarja. vendar pa je žogo tik pred golom prestregel Močnik Trinajst minut kasneje pa je Prašeli prestregel strel iz kota in ukanil vratarja. S tem golom se je tekrr« tudi končala.
B. R.
Bar Veneto — Primorec 0:2 (0:1)
PRIMOREC: Kralj Vladimir, Pa-patico, Sluga, Sinico, Strančak, Sosič Liviij, Kralj Pavel, Čuk Bogdan, Kralj Mauro, Možina Valdi, Saina, (št 13 Kralj Edvard) STRELCI: v 2. min. prvega pol-
časa Kralj Mauro, v 32. min. drugega polčasa Kralj Pavel.
Proti šibki enjsterici Bar Veneto je Primorec s precejšnjo lahkoto na openskem igrišču odnesel obe točki. Rezultat pa je morda prenizek, če pogledamo koliko priložnosti so imeli Trebenci. Že v prvem polčasu so bili napadalci zelo netočni. Tudi v drugem polčasu so imeli naši nogometaši precej priložnosti, a so znali izkoristiti samo eno. Na splošno pa je Primorec z igro zadovoljil. Obrambi je šlo še kar dobro, predvsem se je izkazal Sluga. Na sredini igrišča sta v prvem polčasu dobro igrala Sinico in Možina Valdi, v napadu pa Kralj Mauro
Primorec je takoj šel v napad in je že v 2. min. povedel. Branilec Tražačaoov je zaustavil žogo z roko v kazenskem prostoru, sodnik pa je dosodil posredni strel' Čuk je podal Mau.ru Kralju, njegov strel je obramba odbila, streljal je nato Možina, a žal spet v obrarro bo. žoga je spet prišla do Maura Kralja, ki tokrat ni zgrešil cilja.
V	ostalih napadih so imeli Trebenci tudi precej smole. V 20. min. je namreč .Saina zadel v prečko, v 30. min. je Sinico z močnim strelom poslal žogo tik čez prečko, v 38 min. pa, je Saina spet v voleju za Tas'"zgrešil.1 '' ■
V drugem polčasu je Primorec venomer napadal, a brez uspeha.
V	25. min. je Edi Kralj zamenjal Sinica in s tem pripomogel napadalcem, da so dosegli drugi gol.
V	32. min. je namreč Pavel Kralj izkoristil napako tržaškega vratarja in podvojil. Do konca tekme je ostal izid nespremenjen, tako da sta obe točki ostali v trebenskih rokah.
BRK
De Macori — Olimpija 2:0
OLIMPIJA:	Furlan, Perisutti,
Štoka, Bezin, Starc, Blazina, Ukmar, živec, černijava, Metelko, Daneu (Rebula), Perossa.
DE MACORI: Zagharia, Doz, Ri-dolfi, Sluga, Ive, Renner, Morgan, D’Ambrosio, Zulian, Compari-ni, Russignaga.
Strelca: Comparini (iz enajstmetrovke) in Russignaga.
Čeprav se je De Macori predstavil kot ena izmed najboljših e-najsteric to skupine je Olimpija bila prepričana v svojo zmago in je tudi skozi vso tekmo prevladovala nad nasprotnikom. Ta v nedeljo ni bil nič izrednega, le da je imel močno obrambo, kateri domači napadalci niso bili kos. Zadetek torej bi lahko prišel samo z individualno akcijo. Poleg tega pa je treba omeniti slabo sojenje. Tako je sodnik opomnil domačega r/padalca celo zato, ker
se je ta posmejal nasprotniku. Take odločitve so vznemirile igralce in občinstvo.
Olimpija ni igrala slabo. V drugem polčasu je popolnoma potisnila nasprotnike v njihov kazenski prostor. Napad ni bil odločen, čeprav je v enem primeru prečka rešila nasprotnega vratarja. Na sredini igričša (to predvsem v prvem polčasu) je bilo čutiti odsotnost diskvalificiranega Husuja, ki je odličen zvezni branilec.
Treba je pohvaliti Perisutti ja in Starca za odlično igro v obrambi.
D. U.
NOrOMET
V Sarajevu bo v sredo Željezničar igral proti Ferencvarošu v povratni tekmi za pokal UEFA.
mezniki je v vrstah Vesne zadovoljil Caharija* ki je bil borben in požrtvovalen, med gosti pa Montico, ki je zaradi operacije nastopil skoraj brez treninga.
b. 1.
Breg — Inter SS 1:0 (0:0)
BREG:	Taurian, Posega, čuk,
Črrnelj (d. p. Zonta), Vatta, Race, Petaros, Mikuš, Rodella, Vižintin, Grahonja (12 Sancin).
INTER SS:	Verginella, Suard,
Besednjak, Marzari, Olenik, Gio-vannini, Renier, Bacilo (d. p. Roberti), Casson, Batič, Ispiro (12 Coassin).
Strelec: Rodella v 35. min. d. p.
Prva pomladanska vročina je bil eden glavnih vzrokov slabe in večkrat tudi grobe igre med Bregom in Inter jem. Nasprotnik je meril na izenačenje, Brežani pa niso igrali tako učinkovito, da bi r’ res zaslužili obe točki. Med v ave» se je po dolgi odsotnosti vrnil Petaros, zaradi česar je trener premaknil Mikuša v napad, Pšt brez uspeha. Zveza med napadalno vrsto in obrambo je bila pomanjkljiva kljub natrpani sredini igrišča. Najbolj gibčen je bil v napadu Rodella, ki je v 35. min. d.p. iz kratke razdalje streljal v vrata. Žoga se je odbila od branilca Marzarija in obtičala v mreži. Vseeno pa je ne bi uspelo vratarju ustaviti. Junak tekme je bil vratar Taurian, ki je v drugem polčasu trikrat odlično branil in tako rešil izid srečanja, ki je bilo na začetku precej uravnovešeno. V 11. min. je po osebni akciji Vižintin prodrl v kazenski' prostor Interja, kjer sta ga dva branilca grobo podrla na tla. Sodnik pa je dosodil le prosti strel.
Proti polovici polčasa je Breg krepkeje pritisnil in zmedel nasprotnika. V drugem delu igre je poškodovanega Črmelja zamenjal Zonta, ki je dal napadalni vrsti večjo učinkovitost. Proti koncu srečanja se je igra umirila. Igralci so bili utrujeni zaradi vročine in zaradi trde podlage igrišča, zaradi česar je prišlo do edinega za detka srečanja. Nasprotnik je si-
IIIIIIIIIIHII■llllllllllllll||||||||||||||||■|||||l||||||l|||||lllllllllllll,l]ln,n,||l,lll,|,||||„Im|m||||||||||||||||||n1|||
PO ZADNJEM TEKMOVANJU V VELESLALOMU
G. Thoni že drugič osvojil svetovni smučarski pokal
Francoz Duvillard na drugem mestu
PRA LOUP, 20. — Italijanski smučar Gustav Thoni je drugič zaporedoma osvojil svetovni * okal v alpskem smučanju. Ta uspeh je Thoni dosegel z drugim mestom v zadnjem tekmovanju za svetovni pokal. Italijan je bil v včerajšnjem prvem spustu najboljši, v drugem pa je vozil bolj previdno in je zasedel četrto mesto. Tako je na končni lestvici zasedel drugo mesto, kar mu je zadostovalo za končni uspeh.
Pred Italijanom sta dvakrat zaporedoma osvojila svetovni pokal le Kil]y in Schranz, zato ta uspeh uvršča Thoni j a med najboljše smučarje na svetu. Thoni je v letošnji sezoni začel bolj slabo, saj je bil večkrat diskvalificiran, nato pa si je počasi opomogel in prekosil glavna tekmeca Francoza Duvil-larda in Augerta. Francozoma so ob koncu sezone odpovedali živci, saj sta se v zadnjih dveh tekmovanjih uvrstila zelo slabo. Italijanu je tako uspel podvig, čeprav se je njegov zaostanek zdel že nedosegljiv.
Včeraj je zelo dobro tekmoval tudi Švicar Bruggman, ki si je z najboljšim časom v drugem spustu zagotovil tudi prvo mesto na lestvici in tretje mesto na lestvici za svetovni smučarski pokal.
lestvica:	1. Bruggman, 2. G.
Thoni, 3. Rosat Mignod, 4. Duvillard, 5. Zvvilling.
lestvica za svetovni smučarski pokal: 1. G. Thoni 154 točk, 2. Duvillard 142, 3. Bruggman 140, 4. J. N. Augert 125.
SMUČARSKI SKOKI
V NEDELJO V PLANICI
Danilo Pudgar državni prvak
Danilo Pudgar je novi jugoslovanski državni prvak v smučarskih skokih. Ta naslov je osvojil na nedeljskem državnem prvenstvu v Planici. Tudi srebrno in bronasto kolajno sta osvojila dva olimpijska reprezentanta Štefančič in Mesec. Slednji ie tudi skočil naidlje. to je 84 metrov Pripekajoče sonce in seveda zmehčan sneg nista dopuščala daljših skokov
VRSTNI RED:
1.	Danilo Pudgar 201,9 (82,5. 32)
2.	Peter Štefančič 201,6 (83 81)
3.	Marjan Mesec 195,5 f79 84)
4 Demšar 186,3; 5. Drago Pudgar 184,8; 6. Jurmar 180,2; 7. Norčič 177,3;	8 Prelovšek
174,9; 9. Dolhar 159.5: 10 Gorjanc 157.1.
cer poskušal v zadnjih minutah izsiliti izenačenje, toda Vatta in Vižintin sta odlično »čistila* pred Taurianovimi vrati.
IST
Zarja - CM IVI 0:2	(0:2)
ZARJA:	Babuder, Metlika D.,
Metlika S.. Primožič. Križmančič S.. Križmančič V., Žagar. Bon, Vocd. Marc, Komar. (Turko. Križmančič M.).
STRELCA: V 25. min, p.p. Rosset-ti, v 27. min. p.p. Tomasi.
KOTI 4:4.
Tudi v tekmi proti CMM je Zarja doživela poraz. Nikakor pa ne moremo reči. a so Bazovci zaigrali slabo. Vzrok poraza tiči v tem, da predvajajo Tržačani res lep nogomet s podajami ih odprto igro Vse kakor si CMM zasluži, da bi igral v prvi ligi.
Kljub temu, da so bili poraženi, so Bazovci dolgo napadal: in veo krat zaposlili nasprotnega vratarja Že v 8. min. je Marc z izrednim strelom skoraj dosegel gol. Tržačani pa so se posluževali predvsem protinapadov, pri čemer so dvakrat presenetili bazovsko obrambo. V 25: min. je za CMM povedel Ros-setti, ki ie ostro streljal v kazenskem prostoru. Babuder je hotel žogo ustaviti, toda ta mu ie ušla izmed rok in se ustavila v mreži. Le dve minuti kasneje pa je CMM podvojil s svojim izvratnim napadalcem Tomasijem. Njegovega močnega strela ni mogel vratar Zarje ubraniti.
V drugem delu tekme se je ponovila igra prvega polčasa. Zarji ni uspelo organizirati napada in nasprotniki so tako izvedb nekaj zelo nevarnih akcij, na srečo brez do-sledic. Lahko rečemo, da je Zarja zaigrala dobro, toda Tržačani so bili iznajdljivejši in so zato tudi zmagali.
Raal
V raznih mladinskih prvenstvih so v nedeljo naše enajsterice dosegle naslednje rezultate: MLADINCI
Primorje — Edera	3:0
NARAŠČAJNIKI:	
Union — Ponziana	0:0
Primorje — Roianese	2-1
Breg — Libertas	1:1
Vesna — Esperia	2:0
Gaja — S. Sergio	2:0
V SOBOTO (prijateljska	tekma):
Mladinci: Breg — Ilirija	2:1
	
FORNI Dl SOPRA, 20.	— Carlo
Favifie je osvoji prvo mesto v teku s smučmi na! lem dolgi, progi v Fara* di Sopra. Favre je s svojo , amago presenetil,., saj je bil glavni, favorit,,Biandinii. Jsi>.je bil prvi v teku na 15 in na 30 km, ter je zelo dobro tekmoval tudi v štafeti 4x10 km.
# # #
Jutri in v četrtek bo v Predazzu pri Trentu smučarsko tekmovanje z trofejo petih narodov. Udeležil se ga bo tudi Gustav Thoni, ki je pravkar osvojil svetovni pokal.
MAVAHJt
DRESDEN, 20. — Nizozemska plavalka Bunschoten je na plavalnem mitingu dosegla nov evropski rekord na 800 m prosto s časom 9’16”7, kar je za 4 desetinke sekunde manj od dosedanjega rekorda Wegenerjeve.
KROS
ATENE, 20. Jugoslovanski zastopniki na balkanskem prvenstvu v krosu v Atenah so dosegli lep uspeh, saj so osvojili pet prvih mest. Enak uspeh so zabeležili tudi Romuni, medtem ko ostale reprezentance niso dosegle zlatih odličij.
Najuspešnejši jugoslovanski predstavnik je bil Dane Korica, ki je bil prvi tudi v teku na 10 km, izredno uspešni pa so bili tudi najmlajši člani, ki so v teku na 6 km osvojili vsa tri prva mesta
Jugoslovanska nogometna prvenstvo
1. ZVEZNA LIGA
Izidi 21. kola
Hajduk — Olimpija	1:3
Maribor — Radnički (K)	0:0
Vardar — Borac	0:0
Crvena zvezda — Beograd	0.0
Dinamo — Sutjeska	1:1
Sarajevo — Velež	0:0
Čelik — Vojvodina	1:1
Radnički (N) — željezničar	0:2
Sloboda — Partizan	1:0
LESTVICA
Željezničar	31
Orvena zvezda in	Vojvodina 29
Beograd	27
Velež	24
Dinamo, Partizan	in	Hajduk 21
Sarajevo, Vardar. Sloboda in Čelik	19
Olimpija in Sutjeska	18
Radnički (N)	17
Borac	18
Maribor in Radnički	(K)	15
PRIHODNJE KOLO
Borac — Maribor Olimpija — Sarajevo Partizan — Radnički (N) Željezničar — Čelik Vojvodina — Hajduk Velež — Dinamo Sutjeska — Crvena zvezda Beograd — Vardar Radnički (K) — Sloboda
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD
Izidi 21. kola
Mura — Karlovac	2:1
Šibenik — Železničar	3:1
Zagreb — Rijeka	0:3
Istra — Trešnjevka	1:0
Kozara — Mercator	2:0
Ljubljana — Split	1:1
Zgb. plavi — Varteks	1:1
Orijent — Junak	0:0
Jedinstvo — Rudar	2:1
LESTVICA
Šibenik	31
Rijeka	28
Varteks	27
Orijent	26
Zagreb	25
Rudar in Trešnjevka	24
Mura, Jedinstvo	in	Kozara	23
Istra	22
Split	20
Zgb. plavi	18
Karlovac, Mercator	in Junak 16
Ljubljana	14
Železničar	2
PRIHODNJE KOLO Karlovac — Jedinstvo Rudar — Orijent Junak — Zgb. plavi Varteks — Ljubljana Split — Kozara Mercator — Istra Trešnjevka — Zagireb Rijeka — Šibenik Železničar — Mura
OSTALE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI
KOŠARKA
ITALIJANSKA A LIGA
IZIDI 20 KOLA
Gorena — Spliigen	68:72
Mobilquattro — Maxmot>ili 70:72 Stella Azzurra — Forst 73:80 Ignis — Snaidero	94:56
Norda — Eldorado	59:61
Partenope — Simmenthal 77:83
LESTVICA
Ignis	36
Simmenthal	34
Forst	32
Spliigen	22
Snaidero	20
Norda. Maxmobili m Mobil
quattro	18
Eldorado	14
Gorena	12
Partenope	10
Stella Azzurra	8
JUGOSLOVANSKA I. ZVEZNA LIGA
IZIDI 19 KOLA Radnički — Rabotnički 108:93 Crvena zvezda — Zadar 105:85 Oriolik — Lokomotiva 74:83 Jugoplastika — Borac 99:79 Olimpija — Partizan 99:92 Željezničar — Beograd 76:70
LESTVICA
Crvena zvezda	28
Jugoplastika in Lokomotiva 26 Radnički	24
Partizan	20
Olimpija in Rabotnički	18
Borac in Beograd	16
Željezničar	J4
Zadar in Oriolik	10
Javili, je bilo čisto brez potrebe. Dekle nam ni bilo napravilo 48 hobene škode, mi pa že njej.«
j. «Naš major je drugačnega mnenja. Vsak Slovenec, ki ga ^avimo s sveta, da prostor enemu Nemcu!»
. ‘‘Poročnik Hartvvick, to so zastareli nazori, ki ne ustrezajo L^sem novemu položaju! Vse, kar počenjate vi z ljudmi, lahko naši ljudje že Jutri na svoji koži!»
“Na moji ne bodo poskušali nikdar!« v «Ne zarecite se! To sem vam povedal, da boste vedeli jahati z ljudmi! Ne želim, da bi prišla navzkriž, ker ne bi °°tem nikoli več prišla vkup.«
v General je pregledal svoje enote. Potem sta se odpeljala .Škofjo Loko, kjer so bile osredotočene glavne sile. Poleg Julijskih bataljonov so bili tu tudi deli ruske turkestanske režije. Vse je bilo pripravljeno. Ob kamionih so begali sem J? i-ja vojaki s poševnimi očmi, po kozaško oprtani z naboj-*^i pasovi.
“Ti azijski primitivci so dobri vojaki,« je dejal general. . “Toda tatovi in posiljevalci,« je dodal major Wolf, ki ni Mongolov in vlasovoev, kot tudi ne njihovega vodje ge-Jrala Vlasova. Nekoč se je bil srečal z njim. Njegov obraz j8 Ihu je zdel tako oduren, da bi ga bil zlahka usekal. Bil Podoben želvi.
u Pregledovala sta enote. Končno sta našla tudi stotnika t,^eckeja in poročnika Bonkeja, ki sta nadzorovala natova-l^bje municije na kamione. General se je rokoval s stotniji1, saj ga je bil svoj čas lastnoročno odlikoval z železnim j^^cem I. reda — za vdor v Gorenjo vas. Takoj mu je ponudil /Saro. Oba z Bonkejem sta bila že v belih bojnih dresih, s ^“do na glavi in brzostrelko na rami. j “Gospod stotnik,« je rekel general Knieckeju, «vaša naloga * da po možnosti prvi vdrete v Cerkno in poskusite najti >jo luknjo, zakaj obdali so ga z brigadami. Visoko cenim k8® Pogum to vojaške sposobnosti. V prvem udaru, ko boste Zabijali obroč, gonite naprej Mongole. Naj padajo, za to jih /'Črno! Vidva varujta svoje ljudi, uporabite jih na njihovem ^miju. Poiščite bolnišnico in skladišče.«
“Da, gospod general!« je rekel Kniecke, mislil pa si je, da ne bo iskal ničesar, kar ga ne bo zbodlo v nos. Prvo, kar bo poiskal, bo Laura. Dobil je nekaj pisem od nje. Zastrupila mu je bila kri. Nemške uradnice se je že naveličal. Nič ognja ni v njej...
General to major sta počakala toliko, da so bile čete nared za odhod. Stala sta na balkonu hiše na robu mesta, od koder sta imela razgled na obe dolini.
Motorji so zarohneli. Škripanje gosenic to brlizgi žvižga so jima šli do kosti. Za motoristi-izvidniki so šli tanki in kače kamionov, za prikolicami pa so opletale cevi topov. Na drogu nad mestnim poveljstvom so vihrale rdeče zastave s črnim kljukastim križem.
“Stvar se pričenja, Helmut,« je dejal general. «Od tega trenutka borno videli, ali znamo misliti ali ne. Pogledali bomo v vodnjak usode, šele sedaj čutim, da je nekaj omamnega poveljevati veliki vojski. Zavidam tistim, ki so videli naš prodor do Moskve to preživeli Stalingrad! Uresničevati sen osvajalcev — to je božansko! Helmut, osvajajo lahko samo višji ljudje. To smo mi, arijci, ki poznamo ob morju zmot eno samo resnico: osvajanje ali smrt!«
Generalu so se od sreče orosile oči. S te strani ga Wolf Se ni dobro poznal. Nehote je pomislil: človek, ki sanja o osvajanju, ko se povsod umikamo, je gotovo fantast, če ne že blaznež.
Takrat je v sivih oblakih ugasnilo krvavordeče sonce. V rahli meglici nad reko se je izgubljal ropot motorjev. Med bencinskimi hlapi sta generai to Wolf zapustila duh krvi to požarov.
“Kako neskončna ambicija je v ljudeh!« je pomislil major. “Kako surova volja to tekma za prestiž. To je tista čudovita točka bolnega evropskega sveta, ki se bo poklal brez potrebe. Zakaj? Ker je tako vzgojen, ker drugače ne zna živeti, ker od Aristotela dalje prisega na eno samo resnico, pri tem pa vsakdo misli, da je njegova resnica o svetu edina.« Nekaj bi bil rad rekel naglas, pa se je raje ugriznil v jezik, da ne bi generala ujezil. Mož se je smehljal kot otrok pri miniaturni
železnici, ki jo je prvič sam pognal v tek.
Ko se je vrnil domov ta legel na posteljo, je vzel z omarice knjigo “Somrak malikov«. Moral je prebrati nekaj Nietzschejevih ohrabrujočih misli.
Prebral je en sam odstavek:
“Svoboda je nadvlada moških nagonov, ki uživajo v boju to zmagi nad drugimi nagoni, na primer nad nagoni sreče. Človek, ki je dosegel svobodo, brezobzirno tepta tisto zaniče-aja vredno udobje, ki ga trgovci s čajem, kristjani, prave ženske, Angleži to drugi demokrati tako cenijo to sanjajo o njem. Svoboden človek je vojščak. Kako merijo svobodo posamezniki ta narodi? Po odporu, ki ga je treba premagata, m po naporih, ki jih moramo plačevati, če hočemo ostati zgoraj. Najvišji tip svobodnega človeka moramo iskati tam, kjer je treba premagati najvišji odpor...«
Ugasil je luč in razmišljal. Kje je zdaj najvišji odpor in kje je lahko človek najbolj svoboden? Zakaj bil Je popolnoma prepričan, da srečen ne more biti...
Od Jeklenega svita jutra, ko se je tema razsula v tisoče delcev ubijajoče svetlobe, pa do srede dopoldneva so bili zdržema pod gostim topovskim to minometalskim ognjem.
Na srečo so se bili do vratu vkopali v zmrzlo zemljo. Na njihove okope pa je ponoči zapadlo do kolena snega, tako de so bili nevidni tudi za dobre oči.
Bataljon je tvoril levo krilo brigadne obrambe, ki je zapirala nemškim kolonam pot na osvobojeno ozemlje to naprej na Cerkljansko. Mostove so podrli, ceste ravnil Pemc je odredil brigadi, naj se bori za vsak meter zemlje. Od velikega betonskega bunkerja, kjer sta branila položaje brigada divizije Garibaldi to naprej od nje škofjeloški odred, je bila fronta sklenjena.
Prejšnji dan so odbili napad to pobili petnajst mož odreda belogardistov ta Nemcev, ki so bili prišli v križni ogenj dveh
°rlOT- J* »■ «■
Vojko je slonel na okopu to z daljnogledom spremii premikanje Nemcev. Na srečo je mnogo granat žvižgalo č greben, nekatere mine pa niso eksplodirale, ker so se zasajs v njive to sneg. Ko so bile postave že precej blizu, je dal m Orlovu, da prihajajo. Varoval mu je bok. Ob njem je klef priieten možakar, kmet blagih oči to zgaranih rok. V zadi mobilizaciji so ga pobrali terenci to ga s skupino stairejš mož poslali v brigado. Vojku je bil mož všeč. še ko je 1 doma, je bil dober za njegovo četo. Zato ga je vzel k sel Mož še svoj živ dan ni imel v rokah puške to ga je bilo ero misli, da bi ubil človeka. Ljubil je zemljo, o čemer so priča njegove dlam, to otroke, ki so že hodili v šolo, pa tudd žer ki je — mlada to zdrava — ljubila drugega, terenca... Ta poskrbel, da je šel mož v brigado. To ni bal osamljen prim« Vendar nedokazljiv. Mož je svojo bolečino zaupal Vojku, s kretarju partije. Navezal se je nanj to ga imel rad kot sir
Nemci so z vseh strani lezli proti njim to pokalo je 1 vseh položajih. Medtem ko je Vojko streljal, je kmet mo ocenaš za očenašem to polnil komisarju obe puški, njego ta svojo.
Odbili so jih. Pod naskakujočimi Nemci je valovila meg ta se počasi dvigala. Od spodaj so iz goščavja razločno sliši nemška povelja.
“Poročnik BOnke! Napadite krilo to prodrite s prvim v dom na sedlo!«
«Da, gospod stotnik Kniecke! Počakali bomo na megl Prehud ogenj nas zadržuje... Z vrha vzpetine!«
“Dajte nam elemente za minomete ta težke strojnice!«
Nemška povelja je bilo slišati zelo blizu to videli so, kal iz meglenega pasu premeščajo težke strojnice, ki so jih kmal zatem začele obstreljevati, da so smrekove vejice deževale r položaju.
Privlekel se Je svaljek megle to jih zagrnil. Napadalci 1 se približali na domet ročnih granat.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio	1/1	Telefon	33 82
Oprava	TRST	Ul.	Montecchi	6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi	6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 tir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna	140.— din,
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVN
Stran 6
21. marca 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
«ADIT» - DZS, Liubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 24 zur
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančne> *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice .n sožalja 200 lir	.Mali og «
80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo P oglasnem oudelku ali upravi. Iz vseh drugih pokraim Italiie pri s
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
V PRVENSTVU ŽENSKE ODBOJKARSKE B LIGE
Bor (po treh letih) premagat ekipo Brežank in osvojit nasiov najboljše zamejske ekipe
Pomlajena šesterka Nabrežink se je v Brescii (kljub porazu) dobro odrezala
Breg — Bor 2:3 (13:15, 8:15, 15:6, 15:2, 11:15)
BREG:	Barut, Foraus, Klabjan,
Sedmak, Kofol, Hmeljak, Pavletič.
BOR:	Zavadlal, Bezeljak, Pečar,
Hrovatin, Artač, Barej, Kufersin, Bolčina, Kalan, Švagelj, Gabrovec.
SODNIK: Bresigar iz Gorice.
Že dolgo nismo bili priča tako zanimivi in napeti odbojkarski tekmi kot v nedeljo zjutraj na stadionu «1. maj». Brežanke in borovke so zaigrale zares odlično. Privrženci odbojkarskega športa — in teh ni bilo malo — so tokrat res prišli na svoj račun. Ko je Bor zmagoval z dvema setoma prednosti je že zgledalo. da
se bo tekma hitro končala a tedaj so se dolinska dekleta prebudila in z izenačenjem v setih zopet postavile rezultat na tehtnico. Igro, ki sta jo ekipi predvajali je bila vso tekmo na visoki tehnični ravni. Edino pri Bregu so v prvih dveh delih igre podajačice nekoliko razočarale.
Prvi niz je takoj pokazal, da bo spopad zanimiv in borben. Do osme točke je bilo stanje izenačeno. Nato so Brežanke povedle na 12 in skušale doseči še ostale 3 točke, a ni šlo. Pobudo je prevzel Bor, dohitel nasprotnice in zmagal z minimalno razliko. V elanu prvega zmaganega seta so Borovke nadaljevale s svojo premočjo in osvojile še drugi niz.
Težko je bilo sedaj Brežankam nadoknaditi že dva zgubljena seta. Vendar so se zdramile in začele igrati kot znajo. Borovke pa, prepričane v lahek plen, niso bile kos svojim nasprotnicam. Tudi menjave niso pripomogle streti navala Brežank, ki so z lahkoto osvojile tretji del tekme. Z zaletom osvojenega niza so Brežanke dobesedno »zbrisale* svoje nasprotnice in jih pustile na dvojki.
Ker odbojka ne predvideva izenačenega rezultata, je bilo treba odigrati še peti odločilni niz. Na obeh straneh se je že kazala utrujenost. Brežanke so si takoj v začetku zapravile šest zaporednih servisov. Kljub temu so še vedno vodile s 5:2. Bo-
•vviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
V ZADNJEM KOLU MOŠKE ODBOJKARSKE l DIVIZIJE
Dom premagal tudi PAV Ribium
Dom - PAV Ribium 3:0 (15:5, 15:8, 15:12)
DOM: Cej (k), Devetak. Žezlin, Komel, Prinčič, Sossou, Simoneta, Morel. Strgar, Terpin.
PAV Ribium: Moretto Colussi, Zavagno, Quatrale Mazzero, Bor-tiOiin, Filipuzzi. Maso (k).
SODNIKI:	Schiro Piero. (TS),
Grosso Marcello in Caligaro Domeni co (GO).
Dom je tudi v zadnjem kolu prvega dela moškega prvenstva 1. divizije odnesel z igrišča obe točki. Tokrat je bila njegova žrtev zadnja ekipa lestvice. PAV Ribium iz Spiiimberga. Domovci so brez velikih težav odpravili goste, čeprav sta bila odsotna Mužič in Carini. V tej tekmi je trener Strgar uporabil vse igraice, ki jih je imel na razpolago, in vsi so še kar dobro se odrezali.
Samo v začetku seta so bili gostje enakovredni domačinom Nato pa so domovci z lahkoto spravili set v svoi žep.
V drugem setu se je ponovila pesem iz prejšnjega (z domovci v premoči). V tretjem setu pa je šesterica PAV dala vse od sebe in celo spravila v težave Goričane, saj je že vodila z 12‘7 Toda domova so znali v tem trenutku poprijeti in osvojiti set. Omeniti moramo, da so slovenski igralci v tej tekmi zgrešili precejšnje število servisov in so igrali brez zagrizenosti.
Po prvem delu prvenstva bo premor. Povratno kolo se bo pričelo 8. aprila in Dom bo tedai imel v gosteh ekipo Libertasa iz Turjaka. Trenutno obe ekipi zasedata prvo mesto na lestvici i 12 točkami: torej tekma 8 aprila bo odločala o prvem mestu.
Med tem časom čeprav bo prvenstvo prekinjeno, igralci Doma ne bodo počivali. V načrtu imajo namreč vrsto prijateljskih srečanj, tako da bodo oripravljeni stopili na igrišče za odločilni nastoo
I. K.
• • •
Drevi bo šesterka Dama odigrala prijateljsko tekmo proti šolski odbojkarski ekipi iz Nove Gorice. Tekma bo v telovadnici ITI z začetkom ob 20. uri.
I K.
Domovke so zmagale tudi v tretjem kolu ženskega promocijskega prvenstva. Ta je njihova tretja zaporedna zmaga, potem ko so že odpravile Mladost in UGG. Sedaj je goriška ekipa sama na vrhu lestvice z šestimi točkami: ogroža jo samo UGG s 4 točkami. Ekipa AGI C ni bila kos šesterici Doma. saj je sestavljena iz mladih in neizkušenih igralk, ki dobro obetajo šele za bodočnost.
Takoj v začetku so domovke vzele vajeti igre v svoje roke in nasprotnice so osvojile samo eno piko. Tudi v drugem setu se je nadaljevala domovska Dremoč. čeprav so se igralke AGI že ogrela ip nastopile bolj borbeno. V tretjem setu pa so domovke začele podcenjevati nasprotnice. AGI C pa se ie tokrat izkazal kot odločna ekipa, ter je odvzela Slovenkam set. Četrti niz pa je bil najiepši. Domovke so ponovno poprijele in po lepi borbi osvojile set.
Omeniti moramo, da so nastopila vsa dekleta Doma in vsa so zaigrala dobro
Prihodnjo tekmo bo šesterka Doma odigrala v St. Petru ob Soči proti tamkajšnji ekipi Corridoni C. Tekma bo v š/edb, 22. t.rri. 6b 20. uri.	1 K.
V ŽENSKI PROMOCIJSKI LIGI
Domovk« same na vrhu lestvice
Agi C - Dom 1:3
(1:15, 8:15, 15:12, 11:15)
AGI C: Resolem, De Stefani ik), Foschiar, Pcllegrini. Veruti. Bruno, Magnarin. Giobbe. Martinuz, Bulfoni, Soloma.
Dom: Milcluš. Prinčič N . Dornik (k), Maligoi. Vižintin. Komel, Uršič. Prinčič D.
Mladost v Gorici doživela poraz
Med najboljšimi na igrišču so bile pri Mladosti Devetak S., Čadež G. in Lavrenčič S . pri UGG pa Tomasi in Bizzi.
Prihodnjo tekmo, zadnjo v prvem delu prvenstva, bo Mladost odigrala v soboto, 25. t.m. ob 17.30 v telovadnici AGI (Largo Culiat 2) proti AGI C, s katerim deli zadnje mesto lestvice, brez točk.
I. K.
KOLESARSTVO
Enajsta amaterska kolesarska dirka po Furlaniji - Julijski krajini bo od 30. aprila do 2. maja. Prva, 130 km dolga etapa bo od Trsta do Paulara, druga etapa, (127 km) od Tolmeča d0 Monte Prat. Zadnji dan bo na sporedu krožna dirka v nekem kraju na desni strani Til-menta, ki ga morajo še določiti.
rovke so pritisnile in s prednostjo treh točk menjale igrišče. Brežanke so vztrajale in dohitele nasprotnice pri 11 točki. Tri banalne napake pri prestrezanju servisov pa so pokopale upe Dolinčank, da bi odnesle ves izkupiček.
Zanimivo je, da je Breg dosegel v skupnem seštevku 62 in Bor 53 točk, kar kaže na izenačenost dvoboja. Bor je končno po treh prvenstvih slavil zmago nad Bregom, saj je zadnjič zmagal na igrišču na prostem v Dolini spomladi leta 1969.
S. K.
Libertas Brescia — Sokol 3:0 (15:9, 15:5, 15:13)
SOKOL: škerk, Colja, Rebula, Petelin, Ban, Luksa, Ukmar.
Tudi v nedeljo Je trener Sokola Pertot poslal na igrišče zelo pomlajeno ekipo. V Brescio so namreč odpotovale razen Rebulove izključno mladinke. In tudi tokrat lahko rečemo, da so «bele» zaigrale povsem zadovoljivo. Dobro sta igrali predvsem škerkova in Lukševa. pa tudi ostale niso zaostajale. Nekoliko je odpovedala le Banova, ki je bila nezanesljiva tako v obrambi kot v napadu.
Pri nabrežinski ekipi je že navada, da dekleta igrajo dobro le nekaj setov v vsaki tekmi. Tudi tokrat se je to ponovilo. Sokol je zaigral dobro v prvem in tretjem setu, medtem ko je v drugem popolnoma odpovedal. Kljub temu, da je bila domača ekipa znatno močnejša, bi bil pravilen rezultat 3:1, saj je v zadnjem setu pri stanju 13:12 v korist Sokola sodnik piskal naši ekipi dve zaporedni napaki, ki jih ni nihče drug opazil. Osvojen set pa bi bil za tako okrnjeno ekipo — manjkali sta Per-totova in Zidaričeva — velik uspeh. Sicer pa so dekleta pričakovala čist poraz in jih torej ta rezultat ni
KOŠARKA
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Danes v Solunu finale med ekipo Simmenthala in Crveno zvezdo
Danes bo v Solunu finalno košarkarsko srečanje za pokal pokalnih prvakov. Nastopila bosta Simment-hal iz Milana in beograjska Crvena zvezda. Milančani bodo skušali braniti evropski naslov, ki so ga osvojili lani. Srečanje bo še posebno napeto, ker se bo Simmenthal gotovo hotel maščevati za poraz v četrtfinalu v Beogradu.
V srean pa bo v Tel Avivu Ju-goplastika igrala proti Ignisu v finalu za pokal prvakov.
MOTOOKUZM
MODENA. 20, — V otvoritvenem tekmovanju letošnic sezone sta Italijana Agostini in Parlotiti osvojila po dve zmagi in s tem potrdila, da še vedno sodita v svetovni vrh. Edini tujec, ki je zmagal na tem tekmovanju je Anglež Read v tekmovanju motorjev 350 kub. cm. Parlotti je osvojil prvo mesto v tekmovanju 50 in 125 kubičnih centimetrov, medtem ko je Agostini kot običajno zmagal v kategoriji 350 in 500 kub. cm.
potrl.
S. J.
OBVESTILA
Teniški klub Gaja obvešča svoje člane, da bo trener na razpolago igralcem kluba v sledečih dneh:
—	ob sobotah in nedeljah ves dan
—	ostale dni od 9. do 13. ure
Za rezervacijo igrišč telefonirati na tel. št. 226-112 vsaj en dan prej. « # »
ŠD Sokol iz Nabrežine sporoča, da so treningi začetniške ženske odbojkarske ekipe vsako soboto ob 16. uri na društvenem igrišču. Vabljena so dekleta od 11. do 15. leta. Informacije na društvenem sedežu ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21. nre.
» # *
SPDT organizira ob priliki velikonočnih praznikov 1., 2. in 3. aprila ZIMOVANJE NA GOLTEH s tečajem. Vpisovanje in pojasnila v Ul. Geppa 9.
,,
UGG - Mladost 3:1 (10:15, 15:3, 15:4, 15:10)
UGG: Gubana. Carbonc Olivieri, Caggioli, Tomasi, Pussi, Bizzi. De Zuane (k).
MLADOST: Devetak F.. Gergolet N.. Devetak S. (k). Lavrenčič I., Gergolet L., Lavrenčič S., in Čadež G.
SODNIKA: Grosso Marcello in Su-sic Luciano (GO).
V	nedeljo zjutraj so doberdobska dekleta Mladosti klonila proti močni goriški šesterki UGG To je že tretji zaporedni neuspeh slovenske ekipe v tem ženskem promocijskem prvenstvu. Mladost zaseda trenutno zadnje mesto lestvice, skupno z AGI C.
Samo v prvem setu ie Mladost igrala mimo ter zanesljivo, z dolgimi podajami v nasprotno igrišče. To je seveda zmedlo urejene akcije Goričank ki so poleg tega tudi podcenjevale nasprotnice Takole so dekleta Mladosti zasluženo osvojile set. Toda v drugem nizu so se Go-ričanke razigrale in zmagale. Tudi v tretjem nizu je UGG nadaljeval z učinkovitim napadom, kar ie bilo za mlada in požrtvovalna dekleta Mladosti usodno.
V	naslednjem setu pa je UGG vodil že s 14:3. ko je Mladost poprijela, a bilo ie že prepozno. Mladost je že dosegla kvoto 10 nato je zgrešila dva zaporedna servisa. Ti napaki ie UGG takoj izkoristil in spravil set v svoj koš
TRŽAŠKI/DNEVNI
[2M
V RICMANJIH NA PRAZNIK SV. JOŽEFA
dobro kapljico
Vsakoletni prizor v Ricmanjih. Kako gre v slast pršut, ki ga potem zali ješ z
vrtiljakih, po vasi je bila stojni*-® ob stojnici, vmes pa so rezalli «n
V nedeljo, na praznik sv. Jožefa, smo imeli zares lep, pomladanski dan, kot nalašč za izlete v naravo. Po Krasu in v Bregu je bilo vse polno izletnikov iz mesta, povsod so parkirali avtomobile in se naužili svežega zraka.
Vse polno gostov pa je seveda
bilo na tradicionalnem prazniku v Ricmanjih. Nekateri so prišli že dopoldne, k maši, drugi pa so neprenehoma prihajali in odhajali popoldne. Gostilne in dve ©srnici so bile natrpane, večje in manjše skupine so posedale po travnikih, pod vasjo se je mladina zabavala na
iiiimilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiimiiiiinii.miiiiiiiiiiiirtimmiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiini!
VČERAJ POPOLDNE V ČISTILNICI «AQU1LA»
debelo* pršut in sir ter pekli vapčiče. Mnogi so se pripelje avtobusi in avtomobili, bilo Pa tudi precej skupin mladih, K1 ,. lepo prišli peš, se šalili, prepev in s tranzistorji sledili tekmam.
........................milili...ih""1"
Zrušil se je star dimnik in povlekel za seboj delavca
Nesrečnež je stal na 14 metrov visokem odru, ko so se utrgale jeklene vrvi, ki so vezale že na pol porušen dimnik
nedotaknjen in je zato verjetno, da po telesu, medtem ko je kamenje ‘	’ dobesedno zmečkalo kabino.
Včeraj okrog 15. ure, se je v čistilnici nafte «Aquila» pripetila huda nesreča na delu, ki je stala življenje komaj 33-letnega Furia Bo-lognesija iz Runco di Ferrara.
Vzroki nesreče so sicer jasni. Nerešeno ostaja še vprašanje, zakaj je prišlo do nesreče oziroma ali bi se je ne dalo preprečiti. Kaj se je pravzaprav zgodilo v čistilnici? Uslužbenci podjetja «Folchi* iz Bologne, ki ima v Trstu svoj sedež v sami čistilnici, so že nekaj dni podirali približno petftajst metrov visok star dimnik peči vrste «Plaz-forming*. Med uslužbenci omenjenega podjetja je bil tudi nesrečni Bolognesi. Na približno 14 metrov visokem odru, pritaknjenem k sami peči, je dajal navodila kretničarju žerjava. Delavci so delno podrli že spodnji, temeljni del dimnika in ga podprli z močnimi jeklenimi vrvmi. Včeraj pa bi morali dokončno porušiti ves dimnik. Toda jeklene vrvi — tak0 vsaj kaže — niso prenesle ogromne teže dimnika in se utrgale ali morda tudi popustile. Zaradi tega se je dimnik zrušil, za seboj pa potegnil tudi Bolognesija. Mostiček je sicer ostal
se je delavec ustrašil in se, da bi se ognil padajočemu kamenju, umaknil nekoliko bolj na rob mostička. Morda je zdrsnil, morda ga je kamenje oplazjilo in ga povleklo za seboj. To še ni povsem jasno. Dejstvo je, da je nesrečnež strmoglavil z višine kakih 14 metrov na kamnito ploščad in si pri tem prebil levo stran prsi, si zlomil levo ključnico, levo roko ter se ranil po spodnjih udih. S tovarniškim rešil-cem so ga takoj odpeljali v glavno bolnišnico, toda nesrečni Bolognesi je že med prevozom podlegel hudim poškodbam. Na kraj hude nesreče so prispeli agenti komisariata javne varnosti iz Milj s komisarjem dr. Volpejem, osebje znanstvenega oddelka kvesture ter funkcionarji inšpektorata za delo, ki preiskujejo o vzrokih nesreče.
Kamenje zrušenega dimnika je zadelo tudi kabino žerjava, kjer je sedel 45-letni kretničar Dandolo Bertelli iz Bondeno di Ferrara. Moški se je z akrobatskim skokom ognil padajočemu kamenju in tako ušel gotovi smrti. Pri skoku na tla je dobil le nekaj odrgnin
V nedeljo na stadionu «1. maj» v Trstu tradicija ni obveljala: Breg je moral pred Borom položiti orožje
UIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllllllll.II.1111111111111.................................................................HHHHIIIIUIIII................................Illllilllllllliuillll............IIIIIIH...........imillllllllllllllHIUHIIIII."HIHI1III
BOR V MOŠKI D LIG!
košarka
SODNIK: Ceciliot Klavdij (GO)
NAMIZNI TENIS
NA TURNIRJU V MILANU
Zadovoljila je le Sonja Miličeva
V soboto in nedeljo ie bil v Milanu državni namiznoteniški turnir, katerega se je udeležilo več slovenskih igralcev. Uspehi x.asih igralcev so bili tokrat slabši kot smo pričakovali. Zadovoljila je edino Miličeva, ki ie med mladinkami premagala Marconejevo in tako že tretjič zaporedoma osvojila prvo mesto. Vendar pa ie v ostalih tekmovanjih tudi Sonja zaigrala slabše kot običajno, saj ie v članski konkurenci izgubila z Rimljanko De Mitri s tesnim 3:2 v ženskih dvojicah pa ie z Marconejevo morala kloniti dvojici De Mitri-Piccini z gladkim 3:0.
Tudi Košuta ni navdušil, saj se je med drugokategomiki uvrstil šele na peto mesto. Zgubi) ie z Bi sijem, ki je bil zmagovalec turnirja. V članski konkurenci pa ie po
nepotrebnem zgubil s Turinčanom Tosettom. To je bil ponoven dokaz, da je v zadnjem času Košuta v res slabi formi.
Veselo novico oa sta iz Milana prinesla Košuta in Miličeva z nastopom v mešanih dvojica, saj sta se uvrstila na odlično tretie mesto. Zgubila sta šele v polfinalu z močno dvojico Malesci - Santifeller s 3:2.
Končno sta v Milanu nastopila še Radovič in Fabjan. Edini vidnejši rezultat ie dosegel Radovič mestom med naraščajniki. Sicer mnogo boljših rezultatov tudi nismo pričakovali, sai sta oba mlada Na-brežinca morala k mizi takoj po prihodu poleg tega pa tako zahtevnih tekmovanj nista vajena.
S. J.
Dobra igra v 2. polčasu ni zadostovala za zmago
Treviso — Bor 91:63 (49:20)
TREVISO: Lucchese 18, Toši 4, Motta 1, Cappelletto 2, Pindalpos 11, Frezza 29, Žago 8, C. Cappelletto 6, Luise 12.
BOR: Fabjan 8, Rudes 9, Lakovič 20, Zavadlal 10, M. Kralj 3, Stojan Hrvatič 6, Koren 3, Šare 4, R Kralj, V. Hrvatič.
SODNIKA: Pagan (Benetke) in Balzi (Mestre).
PROSTI METI: Treviso 12:26, Bor 17:30.
5 osebnih napak: Lucchese v 20. min., Motta v 13. min., Pindalpos v 18. min., Martin Kralj v 18. min. Vsi v drugem polčasu.
Kljub visokemu porazu so Borovi košarkarji v Trevisu zadovoljivo opravili svojo nalogo. Predvsem so «plavi» dobro igrali v drugem polčasu, saj so bili v tem delu celo boljši od domačinov. Izid drugega polčasa je bil namreč 43:42 za borovce, kar pomeni, da naši pred-stavnki lahko enakovredno tekmujejo z ostalimi ekipami. Manjka pa jim predvsem izkušenost, katero bodo seveda pridobili le z igranjem.
Žal, pa so «plavi» popolnoma odpovedali v prvem polčasu, saj so bili tedaj kot zbegani. V obrambi so jih domačini popolnoma pre-1 senetili in so metali skoraj vedno iz ugodnih položajev. V napadu pa borovcem ni šlo in ni šlo. Kazalo je že, da bodo «plavi» doživeli v Trevisu pravcato katastrofo. V 15 minutah so namreč dosegli le osem točk, nato pa so zaigrali kot prerojeni in so si končno utrli pot do nasprotnikovega koša. Presenetljivo dobro je tokrat igral Danijel Zavadlal. ki ie bil nevaren zlasti v napadu Tudi ostali so za
v poslednjih minutah igrali res tako, kot si od njih želi trener Mari. Izvedli so celo vrsto uspešnih protinapadov, ki so zmedli domačine, poleg tega so zagrizeno igrali v obrambi.
Treviso je moštvo, ki odvija u-miirjeno in ^premišljeno* košarko. Domačini so pri metanju od daleč skoraj nezgrešljivi in to z vseh položajev.
Sojenje je bilo v redu, tekma je bila izredno korektna.
* * *
V nadaljevanju Borovega košarkarskega turnirja v okviru mladinskih iger bosta danes na igrišču Prvi maj dve tekmi.
DANAŠNJE 2. KOLO ob 16.30 Levi — Orli ob 17.30 Koridorji — Tigri
Počitek: Lisice.
• • •
Izidi nedeljskih nastopov naših moštev:
MLAJŠI MLADINCI
Polet — Lloyd A	78:50
PRVA DIVIZIJA	
Servolana — Bor	51:43
NARAŠČAJNICE	
C. Bloch B — Polet	61:29 b. 1.
ODBOJKA
V drugem ženskem odbojkarskem pokalnem turnirju SRS na Ravnah je zmagal domači Fužinar, ki je odpravil Celje z 2:1 in Novo mesto z 2:0. Celjanke so se z zmago nad Novim mestom uvrstile na drugo mesto. Turnirja se je udeležilo devet ekip.
Po tem turnirju vodi v skupni
_____ . ___r.... .......... ........lestvici Fužinar pred Celjem, No-
dovoljivo opravili svojo nalogo in 1 vim mestom in Mariborom.
TRST A
7.15. 8.15.	11.30,	14.15,	17.15,
22.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slov. pesmi: 12.10 Pratika: 12.25 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 17.00 «Mu-sici del Friuli*: 17.20 Za mlade poslušalce: 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.40 Mojstri jazza;
19.10	Iz zgodovine slov. književnosti; 19.30 Nekoč je bilo; 19.45 Zbor Jacobus Gallus; 20.00 Šport: 20.35 Glasbeni roman - Luisa.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Kot juke box; 16.00 Album za mladino; 16.30 Radijska igra.
KOPER
6.30, 7.00. 10.00. 12.30,	17.00,
19.15. 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Radio za vas; 9.15 Mini juke box; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluh nimo jim; 11.00 Orkester Franck Pourcel; 12.00. 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Zbor Pratella Marcuz-zd; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Ansambel Nova pot; 16.30 Pevski zbor Peter Jereb; 17.10 Orkestri; 17.30 Plošče; 18.00 Popoldanski koncert; 18.30 Ritmi za mlade; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00.	13.00. 15.00.	17.00,
20.00. 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Ital. balade; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna; 19.30 Neapeljsko popevke; 20.20 Odhod in prihod; 21.30 V. Bellini: Norma.
TOREK, 21. MARCA 1972
II.	PROGRAM
7.30, 8.30,	9.30. 10.30,	12.30,
13.30,	15.30.	16.30,	17.30, 19 30,
22.30,	24.00 Poročila; 7.40 Pojeta M. Ramieri in O. Colli; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Alto gradimen-to»; 13.50 Kako in zakaj: 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI;
18.15	Plošče; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 «Supercampionissimo*; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba,
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Ital. sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 1210 Mezzosopranistka Nucci Condo; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba iz 19. stoletja;
14.30	Plošče; 15.30 Simf koncert; 17.35 Jazz; 18.45 Britanci in narava; 19.15 Vsakovečerni koncert;
20.15	Umetnost dirigiranja; 21.30 VHI. festival sodobne glasbe.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Haydnovi koncerti; 9.40 Ital. sodobna glasba; 10.20 Operni odlomki; 11.00 Medigra; 12.30 Portret avtorja; 13.30 Bastianellijeva glasba; 14.15 Antologija izvajalcev.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 18.00, 19.30,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne; 12.20 Pri vas doma; 12.10 Koncertni odmevi iz ljubljanske filharmonične dvorane;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli pomladi v pozdrav;
13.15	Zabavna glasba; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.40 «Na poti s kitaro*; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Recital hornista J. Falouta; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Z orkestrom Paul - Bonneau; 17.10 Popoldanski simfonični koncert;
18.15	V torek nasvidenje!; 18.45 Svet tehnike; 19.00 Lahko noč, o-troci; 20.00 Prodajalna melodij;
20.30	Od premiere do premiere; 21.40 Koncert lahke glasbe; 22.15 Večer skladb I. Štuhca; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Melodije za lahko noč.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30	TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.00 TV v šoli: Tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: Skrivnost stare farme; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Prostor in 18.15 Risanke; 18.45 Nabožna oddaja;
19.15	Kulturna oddaja; Detektivka; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Vidocquove pustolovščine - V. prigoda; 22 00 Človek in vraževerie; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.30	Odprta šola; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbena oddaja; 22.15 Pregled popevk za evrovizijsko nagrado 1972.
JUG. TELEVIZIJA
9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina;
11.00	Osnove splošne izobrazbe: Srbohrvaščina; 14.35 TV v šoli; 15.25 Ruščina; 15.45 TV vrtec;
16.00	Angleščina; 17.50 V. Brest: Mala Marjetica in zlata pomlad;
18.00	Risanka; 18.15 Obzornik;
18.30	Naši zbori: Moški zbor iz Ptuja; 19.00 Mozaik; 19.05 Revolucija računalnikov; 19.30 Mikroeko-nomika: Kontejnerji; 19.50 Cikcak:
20.00	TV dnevnik; 20.35 Uročen — film; 22.25 Simfonični orkester RTV predstavlja — S. Osterc: «Mouvement simphonique»; 22.45 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Kotiček za dečke: E. Pi-per; «Ceylon»; 20.15 Dnevnik; 20.30 Celovečerni film iz serije «Baron*; 21.20 Dokumentarni film.
2-letni otrok padel z balkona
Zaradi verjetnega pretresa m*rf ganov ter odrgnin po desnem k lenu in obeh ramenih se bo 2-le na Michela Zaves iz Ul. R°ss^,_ 53 morala na nevrokirurškem delku bolnišnice zdraviti pribl'*11 10 dni.	.-i
Otrok je včeraj zjutraj izra^a odsotnost mame, ki je sprem1 starejšega bratca v šolo, 'n __ vrinil med stebričke balkona, /r veda je mala Michela spet hote na balkon, toda ni mogla in . ko strmoglavila z višine Prl‘1 (() no štirih metrov na spodnjo ceS ' Njena mama Maria Fermato P® ’ Zaves jo je našla kasneje v n ročju neke gospe.
Občni zbor sindikata slovenske šole
17*
V ponedeljek, 27. marca ob ' uri bo v Kulturnem domu ' občni zbor Sindikata slovenske le. Na dnevnem redu bodo Pačila tajnika in referentov, ra» niča odboru in izvolitev novega razno.
Razgovor odb. Varisca z ministr01'1 Scalfarom
Nujnost modernizacije pontebske železnice
Minister za promet Scalfaro podtajnik Cengale sta sprejela ^ zelnega odbornika Varisca, s terim sta razpravljala o r®z vprašanjih, ki se nanašajo na P met na področju dežele Furlanu Julijske krajine.	.ivj
Predvsem so govorili o okreP1 železniške zveze skozi Pontebo-želni odbornik je zahteval, d® z. ta proga vključi v prvenstveni 51 nam petletnega načrta razvoja lijanskih železnic, ki ga P0®^. sedaj sestavlja. Odbornik je Pria črtal, da je ta železniška .Pr° j(j zelo važna za celotni italija® ^ razvoj. Ni namreč nobenega _ ma, da povezuje pontebska z® ^ niča Italijo z obsežnim zaledl srednje Evrope.
Z ministrom so nato govori^ ..cenci za pristajanje češkoslo . kih letal na letališču pri ^0I? ^ai-Gre za vmesni pristanek na ,r. ski progi Rim - Praga, ki j° žuje češkoslovaško podjetje c.,eV, Nato so obravnavali ustanovi centra za preizkušanje motni vozil, ki ga žele ustanoviti v * , mu, za kar je ministrstvo P .j. letom dni odobrilo začasno r ^ tov, tako da pride vsak teden sedež videmskega avtomobilski^ kluba pooblaščeni inženir iz rone.	j,
Končno je bil govor o hc°nCza za avtomobilski promet blaga ; in iz Jugoslavije ter o z®"1 ^
da bi se za avtoprevoznike [) .fl dežele ustvarili ugodnejši pog®J’_aa to še zlasti za one iz obtnejn * področja, ki imajo drugačne P®1” be kot ostali iz središča drž® . Govorili so tudi o novem PraV’oVJ ku za prevažanje nevarnih v okrepljenih plaftičnih posod® ^ ki ga pripravlja ministrstvo, K zanima številna podjetja na » dročju naše dežele.