Iz celega sveta Pobratimija Hrvatov, Slovencev In Bolgarov. Sinj, 28. decemljra 1913. Zabava v treh jezikili. Kar se na žalost drugod še ni začelo uvajati, namreč, da bi se Slovani bolj spoznali mefd seboj, to se je začelo upeljavat!' v trgu Sinju v Dalmaciji. Mnogim Hrvatom je Slovenec in Bolgar poznan Ie komaj pod imenom, a ne znajo, kako je njihov jezik sličen hrvaškemxi. Baš iz tega razloga je upravitelj predstave uvrstil v program eno slovensko (,,Slovenec sem", GomilSak) ineno boigarsko (,,Napred", narodna) pesem. Gospoda poslušalci so na. ta naftin slišali iz ust hrvatskih mladeničcv pesm; v slovenskem in bolgarskem narečju in ve6 se jih je izrazilo, da niso mogli pojmiti, da je bolgarščina tnko slična hrvaSčini in slovenšfiini. — Za tem je bila predstava slovenske igre: ,,V tem znamenju boš zmagal", ki jo je veleCasni o. Fran Slavi6, gimnazijski profesor v Sinju, prevedel na Hrvatski jezik, Igra se je izvrstno obnesla na splošno odobravanje in priznanje cenjenega obfeinstva. Cenj. igralci-mladeni^i so svoje vloge izborno rešili. Igro je vo:'il mnngospoštovani gospod profesor Franjo Slavifi, znani lirvntskl pisatelj in mimogrede poveda.no, velik prijatelj Slovencev,, ki dela z vsemi s'lami na to, da se Slnvenci in Hrvatje ?Jm prej zedinijo. O IJudeli, starcjših nego 100 let. Francoski zdravnik dr, Maroel Labljo je prpd kratkim objavil v nekem listu spomine na razne lOOletne Ijudi, Tako n. pr. pripoveduje zgodivino nekega 120 Iet starega moža, ki je imel §e vse zobe in nenavadno goste lase. Neki lOOIetni Madžar je šel 48 km daleg peš, da se je dal preiskati v harski bolnišnici. Anglež Henry Jobnson je še-le v starosti 98 let opustil svoje delovanje v cirkusu, Ameri6an Raglon, ki je umrl v starosti 114 let, je bil sreSen mož 301etne žene. Francoz Franc Noaille, je dosegel starost 129 let, je dobil sina, ko je slavil stoletnico svoje starosti, LotrinŠki zdravnik Politiman se je redno vsak večer napil in je umrl, star 115 let. Anglež B'rown, ki je umrl v starosti 120 let, si je izbral sledefei nagrobni napis: ,,Bil je vedno pijan, fako, da se ga je celo simrt bala. Se-le, ko je imel nekega dne ,,ma6ka", je imela toliko poguma, da je prišla k njemu in ga ni ve8 zapustila", Razlaganje sanj. Neki družinski oče, delaveo v tovanii, je pripovedoval zjutraj svoji ženi, kako smešne sanje je imel zadnjo no5. V sanjah je videl riamreC 4 podgane, ki so tekale okrog njega, in sicer eno debelo, dve suhi in eno slepo. Ker je pa mož že veCkrat slišal in v ,,sanjskih bnkvah" sam bral, da pomenijo podgane nesreco pri hiši, se je teh sanj zelo bal in je v trepetu to pripovedoval svoji tudi prestrašeni ženici, Mali sinček^ ki je tudi poslušal očetove sanje, se po kratkem pondarku postavi pred oCeta in kakor egiptovski Jožef pri2;ie razlagati sanje: ,,Papa, te sanje so resnične in tudi žalostne za našo družino; debela podgana je oni debeli krarfar, ki ga Vi rodite iji debelite s svojim zaslužkom, suhi podgani sva midva z matorjo in slepa podgana ste Vi", Ce je bil sinCek radi odkritosrftne razlage tepen, ne pove zgodd-rinat vsakdanja izknšnja pa ufii, da so take sanje le prepogosto tudi resnični pojavi v nesrečnih delavskih družinali. Nauk iz teli sanj laliko marsikoga izpametuje. Povprefina tcža možganov. Slonovimožgani tchtajo 4G7 gr, kitovi 245 gr, cloveški pa 1300—1500 graraov. Konj jili ima za 57 gramov, gorila za 42 graniov, orangutan za 39 gramov, ovca pa za 13 gramov težke možgane. Ako primerjamo 51oveško težo s slonovo ali kitovo, pa vidimo, koliko razmeroma vefije možgane ima človek kakor ti dve najve8ji živali na svetu. Odrešil Jo je. K župniku, ki ravno pridigo piše, pride Sirkova Mina, že postarno dekle. ,,No, kaj pa bi rada?" vpraša župnik. — ,,K izpraševanju sem prišla; možim se^" — Župnikplše naprej, ko se spomni izpraševanja ter vpraša: ,,No, Mina, kdo te je pa odrešil?" — Mina: ,,Drobižev Jozelj!" Iz šole. USitelj: Koliko ie to 1 petindvajsetina.? — Učenec: Ne vem! — Učitelj: Pazi! Ce je zbranih 25 fantov in bi ti imel eno samo jabolko, da bi je razdelil raed nje, kaj bi storil? — UCeneo: Jaz bi jabolko sam snedel. Otrofija raodrost. Učitelj razlaga malSkom pregovore, raed temi tudi pregovor: ,,BoIjše je hranjeno jajce, kot sneden vol".. — Uftitelj: Kaj praviš, Jožek, ali je to res? — Jožek: Ne, gospod učitelj; ako vola snem, mi ostane koža, ta je pa ve8 vredna nego jajce. Dobra primera. Zemlja je skoro v vseli jezikih ženskega spola, In to je popolnoma prav, ker se nikakor ne da dognati, koliko stara da je. ITpognjen hrbet. A.: ,,Zakaj hodi gospod svetovalec tako upognjen?" — B.: ,,Pri avanziranju (na])redovau.jn) so ga preskočili." Pri zobozdravniku. Zdravnik deklici, kateri je ravno zob izdrl: ,,Le potolažite se, gospodifina, Casa zob, ki marsikatero solzo posuši, bo že skrbel, da bo čez to rano trava zrasla!"