Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 10. NOV. 1960 Leto XII. — Štev. 45 Cena 10 din USPEHI, KI VZPODBUJAJ« V radenskem zdravilišču se nagrajevanje po enoti proizvoda uveljavlja kot v malokaterem podjetju v Pomurju. Če kje, je prav tu nagrajevanje razgibalo ves kolektiv. Ko se bliža mesečni obračun, je zanimanje za rezultate na višku. Na dnevnem redu so pojasnjevanja, ugotavljanja vzrokov, če kaj ne gre kot bi moralo, temu ali onemu je potrebno še ponovno obrazložili način nagrajevanja, ki se pojavlja v neštetih inačicah, v drobnih primerih vsakega posameznika. Sicer pa obračun ni nič preveč zapleten in ga lahko dojame vsak delavec. Kot normativ za nagrajevanje po enoti proizvoda so vzeli lanskoletne plače in materialne stroške, obračunane na steklenico slatine. Pravijo, da je taka osnova realna. Formirali so 13 ekonomskih enot: slatinski obrat Boračevo, Radenci in Petanjci so enota vsaka zase, kakor tudi gostinski obrati, delavnice in uprava ustanove. Zanimiva je v Radenci delitev obračunanega presežka vrednosti proizvodnje, ko odbijejo stroške, po ljuču lanske proizvodnje. Prihranek pri ■delovni sili delijo tako, da razdelijo delavcem vsak mesec ro-lovico tega prihranka, ostalo pa dajo delno v sklade zavoda in v rezervni sklad obračunske enote. Prihranek na materialu pa delijo tako, da dajo v sklade podjetja polovico, 40 odst. v rezervni sklad enote, 10 odst. pa vsak mesec razdelijo delavcem. Rezervni sklad ekonomskih enot so formirali zato, da lahko izravna vajo morebitne spremembe lastne cene, ali pa v primeru, če ekonomska enota ne bi dosegla zadovoljivega uspeha, za kritje plač in stroškov. Sicer pa ostanejo ta sredstva za delitev po letni bilanci. V čem že sedaj ugotavljajo uspehe nagrajevanja? V prvi vrsti se je močno povečala proizvodnja, saj vsak delavec teži za tem, da z manj delovne sile v ekonomski enoti naredijo čim več. Ta razlika se seveda odraža v mesečnih prejemkih zaposlenih. Za ilustracijo primer: septembra so prejeli delavci v proizvodni enoti Radenci ta način še 38 odst. k enomeseč-nim prejemkom, kar pomeni presežek prihranka pri delovni sili in materialu. Delavci sami ugotavljajo, da so včasih brcali zamaške po dvorišču, danes jih pobirajo, ker se zavedajo, da to zanje in za ekonomsko enoto pomeni 8 dinarjev prihranka. Podobno je s steklenicami, z delavci, ki so se včasih izmikali delu itd. Pravijo, da disciplinski organi nimajo v takih primerih več nobenega dela. Poleg nalivanja in nadaljnjega dela s slatino pa so v obračun ekonomskih enot zajeli tudi nekatere stranske dejavnosti: popravilo in izdelovanje gajbic, popravilo zabojev, umivanje mastnih steklenic itd. Kot pri ostalih delih se tudi tukaj poslužujejo posebnega cenika del. Tudi pokvarjene gajbice so včasih potiskali iz kota v kot, danes pa, če le o-stalo delo dopušča, popravlja-jo tudi te, saj s tem prav tako prispevajo k večjemu uspehu ekonomske enote. Kakor še novi sistem nagrajevanja ni popoln — to zatrjujejo tudi v Radencih — pa pomeni prvo revolucijo v odnosu zaposlenih do dela. Vsak je plačan po tem, kolikor naredi. V Radencih to ni več le geslo, marveč stvarnost, ki se je zavedajo tudi delavci sami. -jin PREDILNICA IN TKALNICA DVA NOVA OBRATA V MURSKI SOBOTI Na nedavnem posvetovanju v Mariboru med predstavniki občinskega in okrajnega ljudskega odbora M. Sobota, Tovarne perila »Mura« in predstavniki mariborskih tekstilnih podjetij Predilnice in tkalnice ter MIT je bilo sklenjeno, da bi se naj s stroji Predilnice in tkalnice opremila dva nova obrata tekstilne industrije v M. Soboti. Predilnica in tkalnica se bo namreč v skladu z načrtom obnove slovenske tekstilne industrije opremila z novimi stroji in sedanje izločila. Predilni obrat, ki bi naj bil zgrajen v sklopu Tovarne perila »Mura«, bi imel 954S vreten in bi zaposloval 190 delavcev. Delovni prostori bi zavzemali površino 3150 kvadratnih metrov, investicije za obrat bi pa znašale 80 milijonov dinarjev ali 250.000 din za kv. meter. Drugi obrat tkalnica Ir pa imela 1500 statev in bi pri 70-odstotni izkoriščenosti proizvajal letno 7 milijonov kv. m tkanin. V njem bi bilo v dveh izmenah zaposlenih 500 delavcev. Investicije bi znašale 175,4 milijona dinarjev. Gradnja obeh obratov je odvisna od rekonstrukcije mariborske Predilnice in tkalnice, ki bo dobila nove stroje iz uvoza. Obrata pa bi se morala amortizirati v 10 letih in sc po tem času na novo opremiti, ker bo strojna oprema že toliko zastarela in izkoriščena, da za nadaljno proizvodnjo ne bo uporabna. Z obema obratoma in ostalimi se bo Tovarna perila »Mura« spremenila v močan kombinat tekstilne in-dustrije in bi naj bilo za meno rekonstrukcijo v prihodnjih petih letih vloženih 1 milijardo 134 milijonov dinarjev. Z zgraditvijo obeh obratov bodo z obratom Mariborske tekstilne tovarne v Ljutomeru opremljneni s stroji dveh mari-borskih tekstilnih podjetjih trije obrati tekstilne industrije v Pomurju. nc V RADGONI vzgojna posvetovalnica Svet za socialno varstvo pri Občinskem ljudskem odboru v G. Radgoni je pred dnevi ob-ravnaval predlog perspektivnega plana razvoja varstva in varstva družine. V tem predlogu je predvidena u-stanovitev poklicne vzgojne posvetovalnice v G. Radgoni ter utrditev šolskih kuhinj, v katerih se hrani že 2.700 otrok. Večjo skrb pa naj bi posvetili otrokom invalidom ter žrtev fašističnega nasilja. -ika PRED OBČNIM ZBOROM KPA V torek, 15. novembra bo v nebotičniku (dvorana hi nega sveta) v Ljubljani redni letni občni zbor Kluba prekmurskih akademikov. Pomen občnega zbora je iz leta v leto večji vzporedno z rastom števila novincev na visokih šolah iz Pomurja. Njegov pomen ni sa- mo v tem, da se ob tej priložnosti zbere največje število prekmurskih študentov, predstavnikov ostalih študentskih organizacij in pokrajinskih klubov, kjer poda vodstvo kluba obračun svojega dela, ampak tudi v tem, ker se ga udeleži tudi veliko število družbenih in političnih delavcev iz Pomurja. PRI PROJEKTIH IN CENAH SE PRIČNE Dairektorju anveslicijske banke v Mariboru RADU PUŠENJAKU je naš sodelavec zastavil pred nedavnim nekaj vprašanj o izvajanju investicij v Pomurju. Tovariš Pušenjak je v tej zvezi odgovoril med drugim tole: »Obnova obstoječih in »izgradnja novih industrijskih objektov ne poteka brez težav, kar velja za industrijo odnosno za investicije tudi drugod. V mnogih primerih se je začetek izgradnje zakasnil že zaradi tega, ker ni bilo pravočasno načrtov. Zastoji so tudi med samo izgradnjo, kar vpliva na rok dograditve nekega objekta. S takimi težavami so se borila predvsem podjetja »Pomurka« v Murski Soboti, ljutomerska tovarna usnja, radgonski Elrad itd. Sicer pa naletimo na take pojave tudi drugod, saj projektantske organizacij na splošno ne zmorejo tako velikih nalog. Tudi domača gradbena pod-jetja se z ozirom na velik obse? investicij letos niso pravočasno pripravila tako glede delovne sile, še manj pa glede sodobne gradbene opreme. Med letom je dobil nekaj nove opreme le soboški Sograd, do-čim ostala podjetja še ne raz-mišljajo niti z najosnovnejšo gradbeno mehanizacijo. Pa tudi plačni sistem v gradbenih Podjetjih še ni na taki stopnji, da bi bistveno vplival na tempo izgradnje. Mnoga podjetja so se znašla v velikih težavah tudi zaradi stalne podražitve gradbenega materiala in gradbenih uslug, kar so morali investitorji pokrivati z dodatnimi lastnimi sredstvi, kljub temu, da je banka že pred odobritvijo posojila zahtevala maksimalno lastno udeležbo in s tem v celoti angažirala sredstva investitorjev za kritje pr-votne predračunske vrednosti investicij. Večina najpomembnejših investicij ne bo končan h v predvidenih rokih. To velja predvsem z? Tovarno mesnih izdelkov v Murski Soboti, tovarno težke konfekcije, tovarno usnja itd., v rekordnem času pa bo zgrajena industrijska hala MTT v Ljutomeru. (Nadaljevanje na 2. strani) Zbori volivcev pred sprejemanjem novega perspektivnega plana so živahni tudi v nekaterih kolektivih. Povsod pa na zborih volilcev največ razpravljajo o gradnji stanovanj, skratka — o vseh perečih vprašanjih o-sebnega in družbenega standarda zaposlenih. NA SLIKI: Z zbora volivcev v Tovarni perila in pletenin -Mura-« Murska Sobota, ki je bil v ponedeljek. Slika zgoraj desno - »Uh, kako je sladko!« je ugotovila tudi mala Darja Suhačeva iz Radgone — Kratko reportažo s trgatve beri na 8. strani. Slika v sredini — Veliki žerjav neumorno pomaga pri gradnji tovarne težke konfekcije v M. Soboti VREMENSKA NAPOVED za čas od 10. do 20. novembra Med 11. in 15. novembrom nestalno s pogostimi padavinami, nato 2 do 3-dnevno izboljšanje vremena. Okrog 19. novembra zopet padavine. Sneg do nižnin pričakujemo okrog 11. novembra, zlasti pa o-krog 19. novembra. KAKO GRADITI STANOVANJA? Na zborih volivcev v podjetjih te dni živahno razpravljajo o smernicah prihodnjega petletnega perspektivnega plana ter o izpolnitvi letošnjih proizvodnih planov. Zlasti živahne so razprave o gradnji objektov družbenega standarda. Na zboru volivcev v Panoniji v Murski Soboti so kolektiv najprej seznanili s smernicami prihodnjega perspektivnega plana in pregledali izpolnjevanje letošnjega proizvodnega. Ugotovili so, da ga bodo kljub temu, da je znatno višji od lanskega, lahko izpolnili že do 29. (novembra. Zavzeli so se za pospešitev rekonstrukcije, zlasti pa za hitrejšo dograditev nove hale. Ker podjetje zaradi rekonstrukcije doslej še ni vložilo nič sredstev za gradnjo stanovanj, so nekateri predlagali gradnjo stanovanj v okviru stanovanjske zadruge. Ta predlog so člani kolektiva z odo- bravanjem sprejeli ter obljubili sodelavcem, ki bodo gradili stanovanja, pomoč pri delu. Pri gradnjah pa bo nudilo pomoč tudi podjetje, ki bo skušalo zagotoviti potrebna posojila. Navzoči so predlagali, naj sidikalna podružnica zbere interesente ter imenuje poseben inciativni odbor za gradnjo. Odločili so se, da bodo začeli prva stanovanja graditi že spomladi. Volivci v Panoniji so sklenili, da bodo prispevali eno-dnevni zaslužek za gradnjo otroškega vrtca v Murski So-boti govorili so pa tudi o Potrebi vzgoje kadrov na delovnem mestu. -ko RAZPRAVA O PERSPEKTIVNEM PLANU Na zadnji razširjeni seji ObLO Murska Sobota, ki so ji prisostvovali tudi predsedniki krajevnih organizacij Sociali-stične zveze, so po poročilu o smernicah bodočega perspektivnega plana občne živahno razpravljali o nekaterih problemih, ki jih bodo obravnavali te dni tudi na zborih volivcev. S petletnim perspektivnim planom naj bi se družbeni bruto proizvod v vseh panogah gospodarstva na področju soboš- ke občine povečal od leta 1960 do leta 1965 za 76 odst. Pri sestavljanju novega perspektivnega plana soboške občine je važna ugotovitev, da je v soboški občini še vedno 77 odst. prebivalcev, katerim je kmetijstvo edini poklic. Zato bo potrebno v naslednjih petih letih storiti vse za hitrejši napredek kmetijstva. Vzporedno z razvojem kmetijstva, naj bi novi perspektivni plan predvidel še nadaljnji razvoj indu- strije, predvsem predelovalne to 'e za predelavo kmetijskih pridelkov, sadja, živine in lesa, ki naj bi zaposlila čim večje število kmečkega prebivalstva. Izhod je iskati tudi v tekstilni industriji, ki se je na področju soboške občine že začela močno razvijati Prav tolikšno skrb naj bi posvetil novi perspektivni plan komunalne in stanovanjske izgradnje zdravstvu, šolstvu itd. Na letošnjih zborih volivcev, ko še ni sestavljen osnutek petletnega plana, naj bi dosegli to. da bodo volivci dajali čim več konstruktivnih predlogov in da bo tako novi plan resničen odraz naših možnosti in želja državljanov. Na omenjeni skupni seji obeh zborov, so se odborniki med drugim zavzemali tudi za to, naj bi v novem perspektivnem planu občine zajeli tudi urbanistični načrt mesta Murske Sobote. Iz leta v leto je manj takih motivov: med starimi dimniki v Soboti vedno več novih zgradb MED NAČRTI SOBOŠKEGA PROJEKTIVNEGA BIROJA Ko smo pred kratkim obiskali Projektivni biro v Murski Soboti, so nam povedali, da imajo že končanih ali pa jih pravkar končujejo, vrsto načrtov za nove objekte. V teh dneh končujejo načrte za novo štirinadstropno stavbo, ki jo bodo začeli graditi združeni investitorji v začetku decembra na Bergerjevem ogalu v Murski Sobot«, kjer bodo porušili sedanje prostore trgovine »Moda«. frizerski salon in slaščičarno. V novi stavbi bo slaščičarna in ekspres-gostinski lokal, v vsakem nadstropju pa štiri stanovanja. Stavbi bo gotova do jeseni pr ihod-njega leta, gradnja pa bo stala okrog 60 milijonov dinarjev. Murska Sobota bo dobila tudi novo kartonažo in tiskarno, saj na Projektivnem biroju že delajo glavne načrte, za nov objekt pa je že odobren tudi investicijski program. V novi stavbi bo v pritličju tiskarna, skladišča surovin in gotovih izdelkov, v prvem nadstropji bo knjigovezniea, stavnica in litografska strojnica, v drugem nadstropju pa kartonaža. Zgradili bodo tudi przidek, kjer bodo prostori za družbeno prehrano in pisarne. Do jeseni leta 1961 bo gotova tudi gradnja lahke konfekcije prve etape. Del stavbe tovarne perila Mure je že porušen in so v teh dneh že začeli z izkopi za nove temelje. V novem objektu bodo v pritličju skladišča gotovih izdelkov, v prvi in drugi etaži pa šivalnice. V drugi etapi bodo sedanje prostore šivalnic adaptirali v likalnico in garderobo. Letos bodo začeli graditi še novo mizarsko delavnico pri Ledavi, saj so načrti delno že gotovi. Nove prostore bo dobil tudi hotel Zvezda, ki bodo stali na mestu, kjer je zdaj podjetje Rafimus. Investicije za novi objekt so že odobrene, na Projektivnem biroju pa bodo v kratkem začeli z delom glavnih načrtov, tako da bodo z gradnjo lahko začeli že prihodnji mesec. V pritlićju nove stavbe bo dobila prostor prodajalna Borovo in konfekcijska prodajalna. V prvem in drugem nadstropju bo hotel Zvezda imel hotelske sobe s kapaciteto 52 postelj. Investicije za novo stavbo so predvidene v višini okrog 70 milijo- nov dinarjev. O novi bolnišnici v Murski Soboti smo že poročali. Tokrat le toliko, da bodo v prvi etapi spomladi prihodnjega leta začeli z grad-njo otroškega oddelka v Rakičanu s kapaciteto 65 postelj. Otroški od-delek z opremo bo stal okrog 300 milijonov dinarjev. Ko pa bodo v drugi etapi zgradili še ginekološko-porodniški oddelek in druge pro-storo bo to števllo dvignilo na 3 milijarde dinarjev. Na Projektivnem biroju pr-pravljajo poleg tega še vrsto manjših načrtov za Mursko Soboto in ostale pomurske kra-je. V kratkem bodo začeli z delom načrtov nove Sole v Kuzmi in stanovanjskega bloka v Fokovcih. Tudi za prihodnjo pomlad imajo obširen program dela. Pozimi bodo pripravili načrte za gradnjo novega stanovanjstega bloka na Lendav-ski cesti in novega 40-stano-vanjskega bloka, ki bo stal na mestu sedanje tržnice ob Titovi cesti v Murski Soboti. Do pomadi 1961 bodo gotovi še načrti za novi lesni kombinat v Murski Soboti, ki bo stal okrog 600 milijonov dinarjev. Na Projektivnem biroju so nam med drugim povedali tudi to. da so letos že naredili več načrtov za večje objekte, kot je beltinska steklarna itd. V Gornji radgoni bodo začeli z gradnjo novih prostorov za komunalno banko, socialno zavarovanje in za 15 stano-vanj. Stavba bo stala poleg nove avtobusne postaje pri trgovini že-leznina. V Murski Soboti pa po načrtih Projektivnega biroja že gradijo prostore za 12 garaž, mena-nično delavnico in druge prostore za potrebe Tovarne mesnih izdelkov Pomurka. Poleg tega so pripravili načrte za stanovanjsko stavbo v Stročji vasi, za novo halo opekar-ne v Lukavcih, idejni načrt za pi-tališče piščancev v Gor. Petrovcih in vrsto načrtov za razna stano-vanja, lokale, adaptacije In dozidave. Rudi Jaušovec Uspeli sejmi v Pomurju Oktobra so bili v M. Soboti, na Cankovi, v Križevcih pri Ljutomeru, Radgoni. Lendavi, v Križevcih v Prekmurju in Turnišču živinski sejmi, na katerih so prodali 520 glav plemenske goveje živine. Cene so bile zelo ugodne, saj so dobili kmetovalci povprečno za žival 110 tisoč dinarjev. Letos bodo podobni sejmi še decembra. Za te sejme je že odbranili preko 703 glav pomenske goveje živine. med kmetovalci pa vlada za sejme precejšnje zanimanje. Na sliki: Tudi na sejem v Turnišče so prignali kmetovalci precej živine. PRI PROJEKTIH IN CENAH SE PRIČNE (Nadaljevanje s 1. strani) Kakšne so perspektive za nadaljnjo izgradnjo industrije, je težko reči, ker se Jugoslovanska investicijska banka ni mogla rešiti nešteto prošenj za investicijska posojila; kar velja tudi za Pomurje in v čemer bi bil pogoj za nadaljnjo izgradnjo. Menim pa, tla bo za Pomurje posebno zanimiva tovarna metanola v Lendavi, ki jo bodo pričeli graditi prihodnje leto in bo močna osnova za nadaljni razvoj kemične pridelovalne industrije. Glede na veliko rentabilnost in dokajšnjo zaposlitev delovne sile menim, da bi bilo potrebno dati prioriteto tudi karto-nažni tovarni, ki jo namerava zgraditi Pomurski tisk v M. Soboti. Izrednega pomena, ne samo za Pomurje, temveč za vso Slovenijo, pa bo gradnja tovarne za, stekleno embalažo v Beltincih. Ta tovarna bo sta-la preko milijard« 200 milijo-nov dinarjev. V programu je še tovarna za predelavo perutnine in jajc v Murski Soboti z investicijsko vrednostjo 350 milijonov dinarjev. Nadalje naj bi bil zgrajen v Murski Soboti obrat za izdelavo panel plošč. dočim naj bi se razvijali kot lesno ondustrijski obrati s finalno proizvodnjo sedanji ob-rati v Lendavi, Ljutomeru in Radgoni. V Ljutomeru bi bil v bodoče en sam tak obrat, namesto sedanji treh podjetih, in to v sklopu mariborskega podjetja LIP. Sedanji obrat LIP bodo razširili prihodnje leto. Tudi tovarna dežnikov v Lendavi bo prihodnie leto, če bo rešeno vpršanje finansi-ranja. sodobno opremila obrat pletilstvo. Poleg tega naj omenim še mešalniico močnih kr-mil v Ljutomeru nabavo no-vih strojev v ljutomerski Kon-fekciji, kakor tudi razširitev obratnih prostorov, nujna pa je še rekonstrukcija Ljupomer-skih podjetij >Žica« in obrata »Agroservis«. -jm Soboška stanovanjska skupnost pred zbori volivcev POSILJENA INICIATIVA Zbori volivcev v M. S. bi naj prejšnji teden razpravljali tudi o programu dela stanovanjske skupnosti oz. bolje rečeno o problemih, ki jih je potrebno reševati in se neposredno tičejo življenja prebivalcev. Toda te razprave kljub temu, da o raznih potrebah prebivalci v ožjih krogih često razpravljajo, zlasti pa še gospodinje, ni bilo in da volivci tudi ne vedo, kaj bo stanovanjska skupnost prihodnje leto delala in s čim jih bo osrečila. Volivci so pod točko »Program dela stanovanjske skupnosti:« slišali tole (med drugim): Že na prvi seji je svet (stanovanjske skupnosti) razpravili o neštetih problemih in nalogah; ki bi jih naj opravljala stanovanjska skupnost s ciljem pomagati delov-nim ljudem na področni mesta, ki naj pomagajo (naloge?) razbremeniti družine, predvsem pa se pomoč servisov naj odraža v pomoči zaposlenim ženam itd.« Ob koncu tega poročila. ki v svojem uvodu na-kaizuje Plemenite namene stanovanjske skupnosti pa zopet beremo: »Iz teh nekaj naštetih nalog :e razvidno. kako široko je področje dela stanovanjskrh skupnosti. Vse te naloge pa bo stanovanjska skupnost lahko uspešno reševala le pod pogojem. če bodo prebivalci mesta sami podpirali delo stanovanjske skupnosti modalno in materino in če se bomo otresli mišljenja, da pač stanovanjska skupnost mora to in ono brez naše podpore in naših lastnih prispevkov. Med temi »neštetimi nalogami« so pomoč hišnim svetom, skrb za varstvo družine in otroka in to z organiziranjem igrišč itd. (če bodo prebivalci hoteli), ker se pojavljajo tež-nje po zgraditvi (resnici na ljubo: po ureditvi) obrata družbene prehrane tudi to lahko uredi za 40 milijonov di-narjev le volivci ji naj povedo, od kod naj vzame ta sredstva. stanovanjska skupnost lahko (poročilo zatrjuje, da bo) organizirala servisne službe, tudi servis za gosno-din;ske usluge, »organizirala« boljšo čistočo mesta, odvoz smeti in fekalij, poleg tega »pa še nešteto stvari, ki jih lahko organizira stanovanjska skupnost na zahtevo in iniciativo prebivalcev«. Kakšna edinstvena široko-grudnost! Koliko lahko orga-nizira ta naša stanovanjska skupnost! Nešteto in nešteto stvari, vse, kar vas žuli, kar vas bremeni, vse to bo minilo. samo zahtevajte in »dajte iniciativo stanovanjski skupnosti«. Človek se nehote spomni reklamnih napisov za razne praške, detergente in kreme: če imate težave s pegami, belino perila, zobnim kamnom :td. samo... edino... Kako vabljivo. Samo če hočete biti brez peg, če hočete imeti belo pe-rilo, če hočete svoie zobe očistiti zobnega kamna, potem stane toliko in toliko. Kdo je pravzaprav ta čudežna stanovanjska skupnost? Iz-volili so jo zbori volivcev in njen svet šteje 21 mož in žena. Izvolili so jo, da bi rešila v okviru možnosti njabolj pereče probleme. Toda namesto tega jim govori o svojih plmenitih nalogah,njim. ki so jo izvolili in ji tudi določili naloge. Toda na zadnjih zborih so zopet morali poslušati o teh nalogih in samo o nalogah ob tem pa so slišali, da investitorji nočejo pristati na gradnjo otroških zavetišč in to tudi ne v blokih, kjer bo 40 stanovanj, slišali, da je stanovanjska skupnost pri gostiščih skušala urediti družbeno prehrano, da so gostišča na to pristala, vendar pa to kljub teinu ni uspelo, zato pa zgraditi za 40 milijonov dinarjev nov obrat »s sodobno opremo«, mnoge gospodinje se zavzemajo za ves dan odprto mesnico, za higiensko postrež-bo in tudi opremo v mesnicah, zavzemajo se za vrsto drobnih stvari, ki bi morale biti urejene 'n ne zahtevajo nobenih ve-rikih investicij, ti predlogi prihajajo tudi na seje stanovanjske skupnosti, toda nekaterim članom se preprosto zdi nemogoče to urejevati, drugim pa zopet nujno, da bi se naj stanovanjska skupnost zavzela za gradnjo garaž za osebne avtomobile! Kako težko je danes dob ti v hišo monterja, če se vodovod pokvari ali nekoga za popravilo električne napeljave in druga popravila in kakšne so cene teh storitev, o tern z velikim »zadovoljstvom« pripo-vedujejo povsod, kjer so bile potrebne take usluge, toda stanovanjska skupnost v svojem poročilu govori o tem, kako se prebivalci s pridom poslužujejo teh uslug, ki so cenejše kot ostalih obrtnikov! Zakaj namesto tega ni stanovanjska skupnost vprašala volivce, ali so zadovoljni z delom servisnih služb in kaj menijo o njih. Še marsikatero vprašanje bi morali volivci razpravljati, toda ob takem poročilu so bili tiho. Seznanili so se s svojimi dolžnostmi, ki jih imajo do stanovanjske skupnosti in nalogami. ki jim jih je namenila ter odšli domov. Po poti pa so razmišljali tudi o nalogah stanovanjske skupnosti. LJUTOMER PRED PROSLAVAMI Občinski odbor SZDL v Ljutomeru je predvčerajšnjim skli-cal sestanek s predstavniki organizacij in društev. Na sestanku so se pomenili o proslavi Dneva republike in Dneva JLA. Prodava Dneva republike bo združena z otvoritvijo obrata Mariborske tekstilne tovarne v Ljutomeru. 27. novembra pa bodo v Stročji vasi odprli novo 4-razredno osnovno šolo. Za posamezne proslave bo DPD Svoboda sestavilo podrobnejši kulturni program, s posameznimi točkami pa bodo so-delovale tudi nekatere organizacije. ko PETROVCI V petrovsko-šalovski občini bodo v prihodnjem petletnem planskem obdobju zagotovili domala ves manjkajoči učiteljski kader. Že sedaj štipendirajo 21 učiteljiščnikov, trije učitelji študirajo izredno na višji pedagoški šoli. -žv Prodaja mleka gre mnogo hitreje od rok, v zaprtih steidencali pa ima mleko mnogo boljši okus kot prej, ko smo nalivali iz alluminijastiih posod«, pravijo v novi trgovini z mlekom ki jo je prejšnjo sredo odprla Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti. Nova trgovina je lepo in higienično urejena; opremljena pa je z novim pohištvom. Mleko prodajajo samo v zaprtih steklenicah. Do zdaj so prodali nad 300 pollitrskih in blizu 2.000 litrskih steklenic. Poleg mleka prodajajo še maslo, smetano in vse vrste izdelkov iz pekarne. Nova mlekarna ima tudi svojo zajtrkovalnico, ki se je Sobočani kaj radi poslužujejo. Murska Sobota je prejšnji teden dobila še eno novo trgovino, ki se je soboške gospodinje zelo vesele. Trgovina »Sadje-zelenjava je odprlo Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, ki bo prihodnjo pomlad v njej namestilo še novo opremo. V novi zelenjadni trgovini lahko kupimo vse od sadja in zelenjave do sadnih sokov, marmelade, vloženih kumare in južnega sadja. -rj Čepinska mladina najboljša Ocenjevanje enoletne akcije pionirjev zadružnikov in mladih prirodoslovcev je zaključeno. V Pomurju je tekmovalo 239 tekmovalnih enot. med njimi 57 aktivov LMS in 17 sekcij mladih zadružnikov. Okrajna in republiška tekmovalna komi -sija je mladinski aktiv v Čepincih ocenila kot najboljšega ter ga predlagala za zvezno nagrado. V organizacijo LMS je včlanjena vsa če-pinska mladina. Od 32 mladincev jih ostane poleti doma komaj polovica, vendar te tudi takrat v vasi čutiti mladinsko organizacijo. Veliko časa so letos mladi Čepinča-ni namenili izobraževanju in idejno-vzgoj-nemu delu. Uprizorili so že več iger s ka-terimi so gostovali tudi v sosednjih vaseh. Pred letom pa so ustanovili tudi sekcijo mladih zadružnikov, ki je prevzela v upravljanje pethektarski plantažni nasad jablan in breskev. S kmetijsko zadrugo so sklenili pogodbo, ki je dala mladim za-družnjikom umetna gnojila, stroje, seme itd. Mladina v Čepincih dobro gospodari. Letos so dosegli 289 tisočakov dobička. Za-nimali smo se, kam bodo s tolikim denarjem. Odgovor je bil zelo kratek. Vidite — so nam dejali — nimamo še mladinske sobe, potrebujemo opremo, nabaviti namera-vatno kulise, nekaj denarja pa bomo porabili za poučne ekskurzije. Na svoje uspehe je čepinska mladina ponosna. Kmetijska zadruga je že obljubila. da bo v zadružnem domu odstopila mladini primeren prostor. Pri pobiranju sadja so letos mladim zadružnikom pomagali tudi pionirji osnovne šole v Markovcih. Kot povračilo za pomoč pionirjem pa so vkuhavale te dni čepinske mladinke marmelado za šolsko kuhinjo. Tudi drugače je dobra povezava med mladimi zadružniki in šolsko mladino. Na šoli imajo letos tudi pionirsko zadrugo, ki je najboljša v občini. Veliko je bilo začetnih težav, toda mladi zadružniki so jih premagali, posebno še ob krepki pomoči domače kmetijske zadruge. Množični sestanki SZDL pri Gradu V nedeljo so bili pri Gradu množični sestanki SZDL po podružnicah. Na teh sestankih so dosedanja vodstva Socialistične zveze poročala o svojem delu. Ugotovljeno je bilo, da so nekatere osnovne organizacije podvojile število članov SZDL. Nadalje so razpravljali o minimalnih agrotehničnih ukrepih, o odloku o travništvu, ki bo tudi na tem delu Goričkega vplival na izboljšanje stanja v živinoreji. Med drugim so člani SZDL na teh sestankih dali nekatere predloge glede priprav za petletni družbeni plan občine. Izvolili so podružnične odbore ter delegate za krajevno konferenco. V DOLIČU OTVORITEV ELEKTRIKE V Doliču se te dni priprav ljajo na otvoritev elektrike, ki bi sicer morala biti že v začetku oktobra, vendar so se dela nekoliko zakasnila. POMURSKI VESTNIK. 10. NOV. 1960 2 Zdravici prijateljstva in medsebojnega razumevanja - Predsednik Tito in afganistanski visoki gost. kralj Mohamed Zahir Odločitev je padla V torek je padla velika odločitev. Ameriški volilci so izvolili predsednika ZDA. V času, ko to poročamo, še niso znani rezultati, toda vse kaže, da je mož s fantovskim obrazom - Kennedy - vendarle za last prehitel svojega tekmeca. To pomeni, da se demokrati spet vračajo na položaj, ki so ga zavzemali pred prihodom Eisenhowerja. Znani Gallupov institut je skušal stik pred dvanajsto upravičiti svoj ugled, ki ga ima pri raziskovanju in odkrivanju javnega mnenja. Sporočil je. da ima po najnooejših podatkih Kennedy le minimalno možnost za uspeh in da ho dobil 49% vseh glasov, tekmec Nixon pa 48%. Preostali trije odstotki volilcev naj bi predstavljali jeziček na tehtnici in se bodo odločili šele zadnji hip. Predvolilna kampanja o ZDA je bila živa in pisana kakor je to že n zgodovini ZDA o navadi. Ugotavljajo, da sta imela oba rivala več kot tisoč govorov in da sta prepotovala kakih 15.000 km. V spojih govorih sta se tudi dotaknila bodoče politike uprave, če zmagata, vendar sta se posebno perečih zunanjepolitičnih pro- blemov raje izognila ali jih primerno obšla. Značilno je, da o predvolilni kampanji ni bilo toliko obrekovanj kot na primer na zadnjih volitvah. Slišali smo lahko samo resne očitke opozicije na račun republikanskega upravljanja o zadnjih letih. Resnica je, da spričo vpliva, ki ga imajo določeni poslovni krogi na strankarsko življenje v ZDA. ne kaže pričakovali kdo ve kakih sprememb v ZDA, četudi sta sama kandi-data te možnosti po ovinskih napovedala. Nixon je o želji, da bi se prikazal v malce drugačni luči od sedanjega predsednika, tu in lam skušal celo ošibati nekatere njegove prijeme in (malce manj) stališča, vendar zadeva ni šla globlje in se je predsednik sam. posebno o zadnjih dneh. vneto pognal o predvolilni vrvež ter propagiral za Nixona. Kennedy je imel kajpada lažje stališče kot »opozicijskis kandidat, vendar se je zadržal o > mejah dostojnosti. Omenimo naj še, da utegne imeti precejšnjo vlogo tudi malce zamotani volilni sistem za predsednika. Volivci namreč ne volijo predsednika neposredno, temveč tako imenovane elektorje v vsaki državi posebej. Države pa nimajo istega Števila elektorjev, temveč toliko, kolikor imajo članov v kongresu ZDA. To pa je do neke mere spet odvisno od števila prebivalcev. (Država New York ima na primer 45 elektorje, Kalifornija in Pennsylvania pa 32. Ohio 25 itd ). Vsi elektorji nosamezne države so dolžni izjasniti se za tistega kandidata, ki je dobil v dotični državi vsaj en glas večine. Letos bodo glasovali prvič tudi elektorji iz Aljaske in Havajev. Predsednik bo torej postal tisti kandidat, ki bo dobil najmanj 269 elektorskih glasov. Tak sistem seveda omogoča, da zmaga tudi tak kandidat, ki je sicer po skupnem številu glasov ostal v manjšini, samo če osvoji dovoljno večino v ključnih državah, t. j. državah, ki imajo največ elektorjev. To se je v zgodovini ZDA vejkrat zgodilo. Prav zaradi tega so sedanje volitve tudi tako zanimive. Nikjer namreč ni čutiti absolutne prednosti niti za Kennedyja, niti za Nixona. Program obeh je skoraj isti. Brez dvoma je imel prav tisti komentator, ki je pojasnil razlike med obema kandidatoma takole: Največji problem za Kennedyja in Nixona je v tem, kako naj iste stvari povesta z različnimi besedami.« KENNEDY ZMAGAL Po najnovejših nepopolnih podatkih je glasovalo na predsedniških volitvah v ZDA za demokratskega kandidata 43-let. Kennedya ja 24,742.954 volivcev, za republikanskega kandidata 47-letnega Nixona 23,045.791 volivcev. Kennedy je zmagal v tistih državah, ki imajo skupno 251, Nixon pa v tistih, ki imajo 171 elektorskih glasov. Ke-nnedy potrebuje še 8 glasov, da si bo zagotovil večino. OBISK VISOKEGA GOSTA Afganistanski kralj Mohamed Zahir je v ponedeljek zaključil osemdnevni obisk v Jugoslaviji in odpotoval v libanonsko prestolnico Bejru‘. »Med razgovori s svojim uglednim gostiteljem, predsednikem Josipom Brozom — Titom in njegovimi kolesi smo ugotovili, da obstaja so-glastnost o večini tekočih mednarodnih vprašanj, posebno o ohranitvi miru. odstraniti mednarodne napetosti, razorožitvi ter »vinom kolonia-lizmu in izkoriščanju ene dežele po drugi.« je dejal visoki gost novinarjem na Brionih. »Naše stališče do teh vprašanj te-melji na neodvisni znanji potiki, politiki povezovanja in na predanem prizadevanju za ohranitev miru in spokojnosti na svetu:« V tem duhu oba državna poglavarja s svojimi sodelavci tudi utrdila pot širšemu sodelovanju na dvostranski podlagi. Na drugi strani sta poudarila vlogo novih afriških dežel v OZN in na svetu ter pravico da žive v svobodi brez tujega vme-šavanja in pritiska v kakršni koli obliki. 43-LETNICA OKTOBRSKE REVOLUCIJE MOSKVA — Tu so v ponedeljek svečano proslavili 43-letnico Oktobrske revolucije z veličastno pa-rado, na kateri je nastopilo tudi atomsko orožje, ter velikim sprejemom v Kremlju. Parado je odpri sovjetski obrambni minister Malinovski. Predsednik sovjetske vlade hruščev je nasprejemu večkrat nazdravil prijateljstvu med narodi, Evropi. Ameriki in miroljubnemu sožitju. Poročajo, da se bo v četrtek pričejo tudi posvetovanje predstavnikov komunističnih in delav-skih strank, ki so jih povabili na proslavo. PO STAREM TIRU DUNAJ — Avstrijski kancler Raab je v parlamentu izjavil, da bo njegova vlada, ki jo je reorganiziral 3. novembra, nadaljevala dosedanjo politiko na notranjem in zunanjem področju. Dosegla je navzlic težkim trenjem sporazum o proračunu za 1. 1961 in ga bo kmalu predložila skupščini. OBČINSKE VOLITVE V ITALIJI RIM - Italijanski volivci so v nedeljo in ponedeljek izvolili 6142 novih občinskih in 77 pokrajinskih svetov. Pričakujejo, da bo volilna udeležba več kot 80 odst. Na splošno ne pričakujejo velikih sprememb. Značilno je, da so posamezne stranke izrabile te volitve za preizkus javnega mnenja in svoje priljubljenosti. Pozabljena misija,nizkih škornjev V FRANCIJO BO PRIŠLO 2.400 ZAHODNONEMŠKIH VOJAKOV NA VOJAŠKE VAJE V DRUGI SEPTEMBER — PRIHOD PRVEGA ODREDA V POPOLNEM MOLKU V PROTESTI FRANCOSKE JAVNOSTI V ZGODBA O GREHU, KI GA HOČEJO URADNI KROGI POZABITI Drugi september bo v analih nemško-francoskih odnosov zapisan s posebno močnimi črkami. Tega dne je namreč odred zahodnonemških vojakov v popolni bojni opremi prekoračil mejo pri obmejni vasici Forbachu, ne da bi pri tem izstrelil ene same krogle. Po sporazumu s francosko vlado bodo nemški vojaki, tokrat v uniformah Bundeswehra v kaki—barvi, sodelovali na vojaških vajah v Franciji. Vojaki naroda, ki je dvakrat v zadnjih dveh vojnah s silo vdrl na francosko ozemlje in povzročil francoskemu narodu toliko gorja in ponižanja, prihajajo sedaj v »miroljubni misiji«, kot to uradno trde na obeh straneh, da bi »pozabili preteklost«. Zgodovina sivo-zelenih uniform nacističnega obdobja naj bi torej bila — vsaj kar zadeva uradne kroge — pozabljena, pričelo naj bi se obdobje nove zgodovine... Toda sam prihod je bil hudo preprost in tih, brez vojaških koračnic in petja, tih in skrivnosten. In še nekaj več. Novinarji niso mog-Ii zvedeti od železniških organov, kdaj bo prvi tak vojaški transport prešel francosko mejo in kje. Zvedeli so le to. da bo prišlo v Francijo skupno 2.400 nemških vojakov in da jih bodo prepeljali po železnici. Francoske oblasti so na ta način hotele onemogočiti vsakršne javne demonstracije domačinov proti nezaželenim uniformam. V Francijo, ene velikih žrtev nacistične soldateske, so torej prišle čete armade, ki je bila pred 15. leti potolčena do tal, države, ki je samo lani porabila za oboroževanje 10 milijard mark in se sunkovito, toda zanesljivo uvršča med vodilne vojaške sile zahodnega sveta v Evropi. Davčni obvezniki v Zahodni Nemčiji so dali zadnjih pet let kar 32 mili- jard mark za oborožitev. Za-lodnonemški generali spet neovirano govore o ponovnem rojstvu nemške vojaške moči. Ponašajo se s popolnimi, modernimi 7. divizijami, katere žele sedaj še oborožiti z a (umskim orožjem. In to svojo zamisel bodo ob pomoči ameriških prijateljev tudi uresničili ne glede na to, da se mno- gi >mali« zavezniki v zahodnem bloku upirajo oborožitvi njihovega nekdanjega krvnika in zavojevalca. Žal, gredo protesti tistih. ki jih je vojna najhuje prizadela, molče mimo vodilnih glav zahodne politike. Tu navadno slišimo pripombe, da lahko prav ob sodelovanju zahodnem-ške armade v okviru Atlantskega pakta natančno nadzirajo zahodnonemško vojaško moč v nasprotju s časi po prvi svetovni vojni. ko se je nemški militaristični stroj lahko kmalu ognil vsakega nadzorstva ter dvignil na oblast nacizem in njegovo ideologijo o »veliki Nemčiji« ter rasni večvrednosti. Nihče pa ne opazi -- in tudi ne želi opaziti — da si zahodnonemški militaristi žele najprej zagotoviti vodilno vlogo v atlantski vojski v Evropi ter oborožitev, ki so jo Američani in Angleži kot travni steber zahodne obrambe držali v tajnosti pred zavezniki. (Rogove še vedno lahko poka-žajo pozneje!). Pri tem poudarjajo svojo pomembno vlogo pri ) obrambi Evrope pred komunizmom z Vzhoda«, torej znano geslo, s katerim je nastopa! tudi Hitler po prihodu na oblast. Te bojevite izjave seveda godijo onemu delu zahodne javnosti in uradnih kro-gov, ki vidijo v naprednih gibanjih in naprednih družbenih sistemih poglavitno nevarnost — za svoj položaj. Ali je potemtakem čudno, če voditelji on h dežel na Zahodu, ki bi morali iz izkušenj v preteklosti razumeti nemškega militarističnega duha in njegove težni po revanšizmu, molče sprejemajo bojevite izjave bon-nskih vojaških krogov, kjer vedri 137 generalov hitlerieve-ga Wehrmachta z enakimi željami in smotri kakor pred dvajsetimi leti in še poprej. Ena izmed poglavitnih sporazumov velikih zaveznikov v protinacistčni koaliciji — popolno uničenje nemškega militarizma — že zdavnaj spi v zaprašenem predalu diplomatskih arhivov. Kaj bo prineslo bivanje zahodnonemških čelad v Franciji? Nek ameriški publicist se je pred nedavnim vrnil iz Nem-čije in zapisal, da Nemci po-ieio stare nacistične koračnice, kadar pregloboko pogledajo v kozarec. Pri tem je mislil civiliste. Nemci so tedaj te očitke označili kot željo, da bi »skozi luknjo« našli pošast, ki je v resnici nikjer ni. V trenutku, ko si voditelji zahodnonemške-ga Bundeswehra prizadevajo, potisniti Zahodno Nemčijo na vodilni vojaški vrh zahodnega bloka, se nehote vsiljuje vprašanje. ali so Nemci zares za vse čase zavrgli »vojaške igračke«, kot žele nekateri dokazati. Torej demokratična Francija, Francija odločnega odpora proti nacistični soldateski in njenim sodelavcem druge svetovne vojne, protestira, toda uradni krogi gredo molče mimo... V Bonnu opozarjajo na nove metode »vzgoje« v kasarnah. ki prav nič ne spominjajo na nekdanji nacistični. pruski drili. Toda kdo lahko trdi spri-čo težkih izkušenj, da se za to romantiko ministra Straussa ne skrivajo daljnosežne želje potem, ko pride »pravi nemški čas...« Če že ne več, bi morale nekdanje žrtve istega vojaškega stroja pokazati vsaj več previdnosti v svojem »gostoljubju«. Še posebno, kadar gre za oborožene, tuje vojake sumljive preteklosti. Zahodnonemški vojak — v čeladi kakor nekoč Od četrtka TUDI NA GIMNAZIJI IN UČITELJIŠČU KLUB LJUDSKE TEHNIKE Pretekli teden so imeli na soboški gimnaziji in učiteljišču ustanovni občni zbor Kluba ljudske tehnike. Ta organizacija bo mladino seznanjala z rasnimi novimi tehničnimi odkritji, člani pa se bodo lahko naučili u-pravljati z raznimi stroji in napravami. Ustanovili bodo loto. radio in avto-moto ter tehnični krožek. Sredstva bo deloma zagotovila šola, nekaj pa jih bodo skušali dobiti pri podjetjih. -jz RAZPRAVE O ZAVAROVANJU PRIVATNIH OBRTNIKOV V POMURJU Pred kratkim so na Okrajni obrtni zbornici v Murski Soboti razpravljali o osnutku Zakona o obveznem socialnem zavarovanju privatnih obrtnikov. Zavarovanje bo zajelo za primer bolezni in invalidnosti vse obrtnike ter bo zasnovano po načelih splošnega socialnega zavarovan ia delavcev in uslužbencev. Privatni obrtniki iz našega okraja so bili vključeni v socialno zavarovanje sklada vzajemne pomoči v Mariboru. Vendar pa je bilo v to zavarovanje vključenih od 1270 komaj 244 privatnih obrtnikov. Kakor računajo, bo začel novi zakon veljati že s prvim januarjem. -ar TROJNI JUBILEJ TOVARNE MLEČNEGA PRAHU Kolektiv Tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti je v soboto svečano proslavil 15-letnico obstoja mlekarne, 10-letnico delavskega samoupravljanja ter 5. obletnico ustanovitve tovarne. Na svečanosti je predsednik delavskega sveta široko analiziral dosedanje delo delavskega sveti ter upravnega odbora, pregledali pa so tudi dosedanje proizvodne uspehe ter perspektive. Svečanost so popestrili s primernim kulturnim programom ter ob tej priložnosti nagradili najstarejše člane kolektiva. USTANOVITEV OBČINSKE LJUDSKE UNIVERZE V Gornji Radgoni so ustanovili Ljudsko univerzo kot za izobraževnje odraslih. Zavod bo nudil državljanom politično vzgojo, jih pripravljal za naloge v delavskem samoupravljanju itd. Ljudska univerza bo omogočila državljanom, da si po osebnem za-nimanju razširilo svojo izobrazbo. V sklonu Ljudske univerze bodo delovale večerna šola. šola za starše in šola za delavsko upravljanje v Radgoni v zdravilišču Radenska Slatina v Radencih ter v podjetju Elrad, v o-pekarni in na vinogradniškem gospodarstvu v G. Radgoni pa bodo ustanovili izobraževalne centre. SPREMEMBE TARIFNIH PRAVILNIKOV KMETIJSKIH ZADRUG V ponedeljek je občinska tarifna komisija v Murski Soboti začela potrjevati spremembe tarifnih pravilnikov kmetijskih zadrug. Tako sedaj temeljijo tarifni pravilniki na obračunavanju osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev po delovnem učinku in enoti proizvoda. Na tem zasedanju je komisija potrdila 8 tarifnih pravilnikov kmetijskih zadrug, pravilnike ostalih zadrug pa bo potrdila na prihodnjem zasedanju. SEJA OBC. LJUDSKEGA ODBORA V LENDAVI V minulem tednu so imeli v Lendavi sejo občinskega ljudskega odbora. Odborniki so najprej poslušali poročilo sveta za šolstvo ter poročilo o stanovanjski izgradnji. nato pa so še razpravljali o analizi po zaključnih ra-čunli gospodarskih organizacij. Na ločenih sejah so odborniki razpravljali o novem odloku o obnovi vinogradov ter sklepali o poroštvenih izjavah gospodarskim organizacijam. USPELA FLUOROGRAFSKA AKCIJA Fluorografska akcija v radgonski občini je dobro uspela. Od 12.194 prebivalcev se je udeležilo fluorogra-liranja 11.164 oseb. Svet za zdravstvo pri občinskem ljudskem odboru je na zadnji seji obravnava! predlog družbenega plana o razvoju zdravstvene in socialne službe. Po tem planu bodo ustanovili v Radencih in pri Vidmu ob Ščavnici lekar- niški postaji, uredili zobno ambulanto v Apačah, v Stogovcih in Rožičkem vrhu pa odprli posvetovalnico za matere in otroka, v Radencih bodo prenovili prostore za zdravstveno postajo itd. Odobrili so nove cene zdravstveni storitvam za zdravstvena postaja Sl. Radenci ter za zdravstveni dom v Gornji Radgoni. Ika SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V LJUTOMERU Minuli petek so na seji Občinskega ljudskega odbora v Ljutomeru razpravljali o realizaciji proizvodnih planov gospodarskih organizacij v tretjem tromesečju ter o temeljnih postavkah prihodnjega petletnega občinskega perspektivnega plana. Na seji so za tem sklenili. da bodo v Ljutomeru ustanovili zavod za zaposlovanje delavcev. Sprejeli so tudi odlok o usmerjanju stanovanjske izgradnje ter o uporabi družbenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Potrdili pa so tudi sklepe zborov volivcev o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo nove šole v Križevcih. RAZPRAVE O ORGANIZIRANJU ODKUPA KMETIJSKIH PRIDELKOV V torek je strokovni odbor za trgovanje s kmetijskimi pridelki pri Trgovinski zbornici v Murski Soboti razpravljal o organizaciji odkupa kmetijskih pridelkov ter o trgovanju z lesom z ozirom na Zakon o ukinitvi poslovnih zvez. PREKO 1000 DRŽAVLJANOV IMA DOVOLILNICE ZA PREHODE Odbor za maloobmejni promet pri OLO v Murski Soboti je v ponedeljek razpravljal o izdajanju dovolilnic, o prometnih zvezah z Avstrijo ter o delovnem času na prehodih. Na seji so ugotovili, da ima že preko 1000 naših dr-žavlianov dovolilnice za mali obmejni promet, precej pa imajo še vloženih prošenj. Tudi število prehodov se nenehno veča. Največ prebodov so zabeležili v Gornji Radgoni. Na seji pa so tudi ugotovili, da za zdaj še n' potrebno vzpostavljati novih avtobusnih zvez z Avstrijo. RAZPRAVE O PERSPEKTIVAH OBRTNIH PODJETIJ Komisija za družbeni plen pri Obč. ljudskem odboru v Murski Soboti je na zadnjem sestanku razpravljala o perspektivah nekaterih obrtnih podjetij, kot so Kamnoseštvo in cementnine, Obrtnik in Rafimus. do četrtka POMURSKI VESTNIK, 10. NOV. 1960 3 Uspešno posvetovanje sodnikov-porotrnikov Okrožnega sodišča v Murski Soboti LETOS MANJ KAZNIVIH DEJANJ Ena izmeti ugotovitev nedavnega posvetovanja sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Murski Soboti je bila, da označujejo letošnje obdobje v glavnem te značilnosti: zabeležen n je bilo manj kazenskih zadev, kaznivih dejanj in tudi storilcev ter da je ugotovljen premik v samih kaznivih dejanjih. Omenjene spremembe so deloma posledica večjih ekonomskih sprememb, ki jih doživlja z vsakim letom bolj Pomurje, predvsem pa Prekmurje, k er klasično sezorstvo več ali manj izginja ter zelo naglo narašča težnja po pri dobivanju kvalifikacij v šolah oziroma težnja po stalni zaposlitvi. Naslednja izmed ugotovitev je, da tudi zemlja izgublja svojo nekdanjo »družbeno vlogo« in že nastaja problem obdelave zemlje v nekaterih krajih. Glad po zemlji ni več tista sila, ki je motivirala in v velikem številu celo determinirala kazniva dejanja. Z vsem tem je opazen tudi porast zavesti, kar je močno razvidno tudi v sorazmerno hitrem porastu članstva v organizaciji SZDL, ki se pred leti ni moglo nikamor pomakniti in je celo padalo. Tu pa je tudi še vloga poravnalnih svetov, ki so s svojim delom ustvarjali nove družbene odnose med ljudmi in odpravljali mnoge zametke težkih kaznivih dejanj. Ugotovitev o zelo pomanjkljivem odkrivanju kaznivih dejanj v gospodarskih organizacijah po inšpekcijskih organih ni nova. Kljub ustanovitvi družbenega knjigovodstva pri Narodni banki se stanje v ničemer ni spremenilo. Inšpekcijski organi pri svojem delu ne opozarjajo na kazniva dejanja in jih kljub opozorilom ne prijavljajo javnemu tožilstvu. Skoraj neverjetno pa zveni, da ni s področja kmetijskih zadrug nobenih kazenskih ovadb. Kar zadeva razširjenost kaznivih dejanj je ta najmočnejša v občini M. Sobota, sledi pa občina Lendava. Za občino Lendava so najbolj značilna v minulem obdobju letošnjega leta kazniva dejanja zoper življenj in telo sledita pa ii vinorodni Ljutomer in Gornja Radgona. V občini Beltinci in Petrovci — Šalovci je na primer 4-krat manj kaznivih dajanj kot v občini Lendava, trikrat manj kot v Ljutomeru in dvakrat manj kot v Gornji Radgoni. Glede letošnjega pripada na prvostopnem civilnem oddelku velja, da je približno isti kot lani. Največ je bilo razveznih zadev, sledijo pa ostale in očetovske zadeve. Pri razvezah še ni čutiti kakega posebnega delovanja poravnalnih svetov, čeprav so že poravnali nekaj razveznih zadev. Vzrok temu je verjetno v tem, da postopek pred poravnalnimi sveti ni obvezen, zlasti pa, da se zakonci s svojimi intimnimi stvarmi neradi obračajo na poravnalni svet, katerega sestavljajo njim dobro poznani ljudje in se zato rajši neposredno obrnejo na sodišče. Sicer pa je bilo letos največ razveznih pravd iz občine M. Sobota. Razumljivo je, da je na prvem mestu občina M. Sobota, ki je po svojem obsegu daleč največja. Poleg tega pa ima samo M. Sobota, v kateri prihaja mestni značaj življenja vedno bolj do izraza, več razveznih pravd kakor vas. Med ostali-mi pravdami prevladujejo pravde med zasebniki. Sicer pa je delo poravnalnih svetov zadovoljivo, čeprav so nekateri med njimi obremenjeni z delom. Do konca avgusta je bilo na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti ustanovljenih 33 no-ravnalnih svetov, pripadlo pa jim je 1706 zadev, kar je zelo veliko. Važno pa je tudi to, da so poravnali sveti okrožnemu sodišču v veliko pomoč pri odpravljanju pravdarskih strasti pri nekaterih naših državljanih. Posvetovanje porotnikov pa je opozorilo tudi na vlogo odvetniške službe pri razpravah in na vprašanje moralnega lika odvetnika. Nekateri porot- niki so celo postavili glede na svoje ugotovitve pri razpravah vprašanje, kaj je važnejše odvetniški službi: ali pomagati ■iskati sodišču materialno les-nico oziroma razčiščevati zadeve ali to, da skuša že najmanjšo besedo prejudicirati in zapeljati sodišče. Porotniki so poudarili, da spričo tega in drugega izgublja naše redko odvetništvo ugled, ki ga še ima. To toliko bolj, ker se spušča odvetništvo tudi pri zadevah, ki so brez stvarnih obetov, v pravdo namesto v poravnavo. Če bodo stvari tekle tako dalje, so menili porotniki, bo ljudski glas o odvetniški službi še slabši kot sicer, čeprav si vsi -odvetniki takega slabega gla.su vedno ne zaslužijo. Naposled so porotniki med dru-gim opozorili tudi na nepri-pravljenost odvetništva za pro-blem mladoletnikov in opozo-rili v zvezi s tem na speciali-zacijo, še bolj pa na vzgojni vpliv. -bjš- KOMU VEČ? Delovni kolektiv lendavske »Mehanike« je imel pred kratkim zelo burne dni. Sestajali so se člani delavskega sveta, upravnega odbora, člani Zveze komunistov in upravnega odbora sindikalne podružnice; delavci so med odmori razpravljali in iskali rešitve. Začelo pa se je dokaj nenavadno. V podjetje so dob Ti za tehničnega vodjo inženirja. Toda tarifna postavka za tehničnega vodjo s tako kvalifikacijo ni bila primerna. Pa tudi tehnični vodja je s tem začel dobivati novo vlogo in tudi pomen za razvoj proizvodnje. Nekoč je več ali manj bil le direktorjev pomočnik in to se je čutilo tudi pri tarifnih postavkah in razlikah. Toda podjetje se razvitja in zdeluje nove proizvede in pri tem niso več pomembne samo prid- ne roke, ampak je potrebno rešili marsikateri tehnično zapleten proces. In to se je srečalo nekje s starejšimi pojmo-vani, ko so na seji delavskega sveta določevali tehničnemu vodjih novo tarifno postavko. Toda en član delavskega sveta je nato predlagal zvišanje tarifne postavke tudi za delovno mesto direktorja. In s tem se je začelo: najprej pri računovodji, nato v upravi podjetja in se razširilo med delavci: če drugim, tudi nam zvišati tarifne postavke! Kdo ustvarja ta sredstva, če ne delavci.! Nekaj dni so vsi člani delovnega kolektiva zelo burno razpravljali o tem. Razprav-ljali je tudi delavski svet. Na seji se je pojavil predlog o delitvi čistega dohodka, toda zaradi tega, ker so bili delavci po tem predlogu na zadnjem mestu, je delavski svet predlog zavrnil. In spet je zn nekaj Časa razprava zašla v slepo ulico. Nekaj pa je bilo očitno: dosedanji način delitve čistega dohodka in tudi osebnega dohodka je pomanjkljiv in ne omogoča pravilnega nagrajevanja prizadevnosti posameznika, še manj na delovne skupine v neki enoti. Toda počasi so mnenja in predlog le začeli dobivati ne-koliko bolj stvarne obrise Vse-mu kolektivu je postalo jasno, da bo potrebno nastale probleme mirno in preudarno reševati. Zalo se je najprej sestala osnovna organizacija Zveze komunistov, podrobno o vsem razpravi rala ter ugotovila, da so nastali problemi dobili med delovnim kolektivom le nekoliko preveličano obliko. In ko se je spet sestal delavski svet, je bila pot rešitve nakazana in v glavnem tudi sprejeta. Tarifno postavko direktorja podjetja so nekoliko zvišali, vendar za toliko kot na prvi seji, zvišali so tudi postavko za računovodjo, iz mnenj in teženi kolektiva pa se je rodila odločitev, da bo potrebno v podjetju formirati ekonomske enote. V okviru teh bo v skladu s proizvodnjo, delovno prizadevnostjo in tudi uspehom nenehno naraščal o-sebni dohodek delavcev, hkrati pa bodo lahko tudi neposred-no razpolagali s čistim dohodkom, ki ga bo ustvarjala njihova enota. S tem je delovni kolektiv našel rešitev vsem razprtijam, ki so nastale, negodovanju zoper upravo in mirno urejuje ter išče najbolj primerne načine nagrajevanja za prizadevnost pri delu vsakega člana delovnega kolektiva. S. B. Radgona je znana po živahnem p tniškem tranzitu. Zato si Radgončani med drugim prizadevajo, čim bolje urediti trgovske lokale in jih napolniti z vsem, kar privablja potrošnika HRIB IZGINJA Te dni so pričeli pripravljati temelje za novi trgovski dom v Radgoni. V novi stavbi, ki bo verjetno končana do prihodnje jeseni in ki jo gradi radgonsko gradi. podj., bo imela svoje prostore še radgonska podružnica Narodne banke in po-družnica, socialnega zavarovanja. Gradbišče je še danes majhen hribček nad cesto, ki ga neusmiljeno grize ogromen bager. pravo čudo za Gornjo Radgono. Mimoidoči opazujejo bager, ki neprestano odžira velik kos za kosom hribčka. Se kak dan. in hribčka ne bo več. Tako del Radgončani niso videli. Najčešči obiskovalci ogromnega bagerja so radgonski šolarji, ki kar z odprtimi usti opazujejo ogromno žrelo nenasitnega bagra. To, kar bi opravile lopate komaj v mnogih tednih, bo opravil bager v nekaj dneh. -ar PREMALO AKTIVNIH ČLANOV Združenje rezervnih oficirjev in pedoficirjev v Gornji Radgoni šteje 82 članov. Na nedavnem letnem občnem zboru pa se j ih je zbrala le dobra polovica, kar dokazuje, da člani radgonskega UROP tudi ob tej priliki niso pokazali dovolj volje do dela. Rezervni oficirji in podoficirji so imeli v Rad- goni devet predavanj. Prav pa bi. tudi bilo, ko bi se sestali še nekajkrat, da bi razpravljali o svojih organizacijskih težavah. Čudno je to, da niso včlanjeni v združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev vsi tisti, ki imajo pogoje za to. O tem bo moral vsekakor razpravljati novi odbor že na prvi seji, sicer bodo ostali nekateri brez potrebnega, strokovnega znanja, ki ga s pridom daje UROP. Ob tej priliki so zborovalci tudi sklenili, da ho treba radgonsko strelsko družino znova poživeti in da jim morajo biti za vzgled apaški strelci, ki delajo pod težimi porod kot Radgončani, pa so najboljši v občini. -ar Tudi v Beltincih občni zbor rezervnih oficirjev V nedeljo je bil redni občni zbor Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v Beltincih, ki šteje nekaj nad 100 članov. Pri dobri udeležbi — saj je bilo navzočih 73 članov — so člani upravnem odbora po-dali (izčrpna poročila. Iz teh je bilo razvidno, da je bilo delo v združenju v mandatni dobi sedanjega upravnega odbora plodno. Na občnem zboru so sklenili, da bodo obvezno poslušali po eno predavanje mesečno. Predavanja bodo samo ob nedeljah in bodo trajala po 4 ure. V KRATKEM ČRENSOVCI — V Črensov-cih gostuje vsako soboto kino Ljudske tehnike iz Beltinec. Ker dvorana v zadružnem doma ni urejena, so si za ta namen izbrali primerno sobo. K vsaki predstavi se zbere veliko število ljudi, vendar zaradi pretesne sobice, jih mora polovica oditi domov. Za kino in kulturne prireditve je v Črensovcih veliko zanimanje, zato je želja prebivalcev. da bi v ta namen uredili dvorano v zadružnem do-mn, toliko bolj upravičena. HOTIZA — Odlok Občinskega ljudskega odbora Lendava o uporabi agrotehničnih ukrepov je na področju zadruge Polana-Hot za zajel manjše število površin. Večina kmetovalcev seje ravnala po odloku, ki je predvideval sejanje pšenice U-l.Bi-le pa so tudi izjeme. Vmes je posegla zadruga in m stroške prizadetih posejala pšenico U-T. VELIKA POLANA — Problem velikopolanskega kina, glede finansiranja, je končno rešen. Na seji Sveta za gospodar-stvo pri Občinskem ljudskem odboru Lendava so, sklenili, da se kino v Veliki Polani pripoji h »Kinu« Lendava. -el PROSENJAKOVCI — V soboto je bila v Prosenjakovcih letna konferenca mladinske organizacije Selo-Fokovci. Konference se je udeležilo 14 članov mladinske organizacije in sekretar občinskega komiteja iz Murske Sobote. Izvolili so nov odbor in sprejeli nove člane. BELTINCI — Te dni bodo volilne konference krajevnih organizacij SZDL. Na teh konferencah bodo obširneje razpravljali o nalogah in novih oblikah dela Socialistične zveze ter sestavi in uresničevanju petletnega družbenega plana občine- IVANJCI—NEGOVA - V nedeljo je bil občni zbor SZDL v Negovi in Ivanjševclh. Izvoljeni so bili delegati za krajevno konferenco, ki je predvidena 13. t. m. Nadalje so obravnavali predlog petletnega plana, ki med drugim predvideva izgradnjo kulturnega in zdravstvenega doma. GRLAVA — V petek je bila na Grlavi razširjena seja Socia-listične zveze. Razpravljali so o pripravah na blićnjo konferenco Socialistične zveze ter izvolili nove odbore. V nedeljo pa je bil na Grlavi zbor volivcev, na katerem so imenovali delegate za kandidatsko konferenco, za nadomestne volitve republiškega poslanca. MARTJANCI — Minuli teden je bila letna konferenca mladinskega aktiva Martjanci, kateri je prisostvoval sekretar občinskega komiteja tov. Kučan in še 2 delegata iz občinskega komiteja. Izvolili so novo vodstvo in se pomenili o bodočem delu mladinskega aktiva. ODKUP SADJA Na območju lendavske občine so sadjarji dve leti posvečali precej pozornosti čiščenju sadnega drevja in jesenskemu škropljenju. Nekateri kmetovalci so se sicer škropljenja brani i in je moralo biti izrečenih tudi nekaj kazni. Kmetijske zadruge, ki so imele dobro organizirane škropilne eki- pe, so letos odkupile precejšnje količine dobrega sadja, za katc_e-ga ni bilo težko najti kupca in doseči primerno ceno. Prihodnje leto pričakujejo obilnejšo sadno letino in je že sedaj potrebno misliti na ukrepe, ki bodo omogočili tudi kakovost sadja. Pestre prireditve ob Dnevu ljudske tehnike v Lendavi Prejšnjo nedeljo so imeli v Lendavi dan Ljudske tehnike. Dopoldne je krenila po mestnih ulicah na igrišče povorka, v kateri so sodelovali traktoristi, pionirji - miličniki, člani avto-moto društva ter radioamaterji. Tem so med drugim priredila spretnostne vožnje motoristov ter hitrostne vožnje mopedistov, radioamaterji pa so organizirali lov na lisico. Po programu modelarjev iz lendavske osemletke so odprli razstavo fotografij, na kateri so razstavili naj večje število fo-tografij člani domačega kluba, kluba iz Murske Sobote ter člani LT iz Murskega Središča. njaboljše fotografije so nagradili. Ob tej priložnosti pa so tudi svečano začeli z gradnjo novega doma Ljudske tehnike. Udeležba pri vseh prireditvah je bila precejšnja. -ko Prizori, ki jih pred leti pri nas ni bilo: Tekmovanje radioamaterjev »Lov na lisico « KORAK Letošnje volitve organov delavskega samoupravljanja so pokazale, da je samoupravljanje, z manjšimi izjemami, že tudi pri naših kolektivih začelo postajati del vsebine njihovega družbenega življenja in tu in tam že postaja sistem odnosov v kolektivu in v komuni. Letošnja predvolilna razgibanost Je bila neprimerno večja kot leta 1958. Nosilci te aktivnosti so bili sami kolektivi odnosno sindikalne podružnice z občinskimi sindikalnimi sveti. Ta osveščenost sindikalnih podružnic je zelo pomemben faktor pri nadaljnem razvijanju delavskega samoupravljanju, ki pa mora še hitreje prehajati iz samoupravljanja v imenu kolek-tlva v samoupravljanje, v katerem je aktiven sleheren proizvajalec. Ugotoviti moramo, da so bili občinski zbori proizvajalcev v glavnem pasivni — pravzaprav o volitvah organov delavskega samoupravnja skoraj niso niti razpravljali niti se organizirano udeleževali predvolilnih sestankov. Predvolilni sestanki so bili v glavnem dobro pripravljeni in poročila organov delavskega samoupravljanja so bila konkretnejša in manj zgodovinska, čeprav so volitve sovpadale z 10. oblet, delavskega samoupravljanja. Predvolilna aktivnost Se vidi v 354 sestankih in le v 7 gospodarskih organizacijah niso imeli posebnih sestankov in največ takih primerov je bilo v občini Lendava. Važna je bila tudi aktivnost izvršnih odborov sindikalnih podružnic, saj so se tl sestali v predvolilnih pripravah kar 214-krat in obenem še organizirali 129 sestankov. Ugotovili smo že, da so bila poročila skrbneje pripravljena, čeprav je nekaterim manjkala realnejša perspektiva in smelejša analiza novega načina nagrajevanja odnosno ostrejša kritika počasnega, tu in tam tudi premalo odločnega uvajanja nagrajevanja po učinku. Toda ob takih po-ročilih pa na vso presenečenje ni bilo vedno zaželene in pričakovane živa ne diskusije in to celo ni bilo v kolektivih, kjer bi lahko povedali marsikaj dobrega, vzpodbudnega in tudi kritič-nega. Izgovori, da so o delavskem samoupravljanju razpravljali že pred tem na letnih občnih zborin sindikalnih podružnic, nas ne smejo od- vrniti od temeljitejših analiz in ugotavljanja, če niso kje v teh kolektivih le prizadeti odnosi, odnosno nujno je ugotoviti, kje so vzroki za tako nezainteresiranost. Vsekakor to ni samo vprašanje v gospodarskih organizacijah živečih poetičnih in družbenih organizacij, ampak se ob tem morajo ustaviti tudi organi delavskega samoupravljanja in nato s svojimi ugotovitvami seznaniti celoten kolektiv, ki naj da končno oceno, in nato pa z lastnimi silami energično začne odpravljati ugotovljene slabosti. Druga važna ugotovitev je v zvezi s predlaganjem kandidatur. Predlagane so bile enotne kandidatne liste. V vseh gospodarskih organizacijah so predlagali najmanj tri kandidate več kot jih je bilo treba izvoliti v delavske svete in v petih primerih pa celo 10 več kot so jih izvolili. Podobno je bilo pri volitvah upravnih odborov, le s to razliko, da so v dveh primerih predlagali le toliko kandidatov, kot so Jih izvolili. Razveseljiva je tudi pomladitev delavskih svetov, saj je med njimi 55,3 odst. članov, ki so bili letos prvič izvoljeni. Največja pomladitev delavskih svetov je zabele- žena v občini Lendava (60 odst.) in v Ljutomeru (58 odst.) in skoraj toliko v Murski Soboti. Če k tem ugotovitvam še dodamo, da imamo v 39 delavskih svetih, koliko smo jih izvolil’, kar 34 predsednikov delavcev, je zelo nujno, da se čim-prej začno seminarji, ki jih pripravljalo občinski sindikalni sveti, vendar s tem še ne bo vse storjeno. Organi delavskega samoupravljanja morajo sami najti obliko, kako se bodo sproti in stalno usposabljali za svoje delo, vendor nikdar ne izolirano od kolektiva. S tem zvezi je tudi nujno, da bodo naši občinski zbori proizvajalcev našli in razvijali najrazličnejše oblike neposrednih stikov z organi delavskega samoupravljanja in ne samo z direktorjem odnosno vodilnimi uslužbenci. Začete oblike, da sejam delavskih svetov prisostvujejo odborniki zborov proizvajalcev, da so člani delavskih svetov In upravnih odborov na sejah zborov proizvajalcev, da se pred odločanjem in sklepanjem v zborih proizvajalcev prisluhne tudi mnenju proizvajalcev, je potrebno širiti in vse te oblike izpopolnjevati do POMURSKI VESTNIK, 10. NOV. 1960 4 PO POMURJU GORNJI PETROVCI — Sekcija žena-zadružnic pri Kmetijski zadrugi Gornji Petrovci je priredila te dni razstavo vložene povrtnine, zelenjave, sadnih sokov, marmelade itd. Žene zadružnice so imele pred lem krajši tečaj za vlaganje zelenjave, nadaljevale pa bodo s kuharskim tečajem, za katerega je veliko zanimanje. HODOŠ — Vaški odbor SZDL in ostale množične organizacije ter društva na Hodošu imajo že pripravljen program za proslavo Dneva republike. Na predvečer praznika bo v zadružnem domu svečana akademija, na kateri bo zbranim spregovoril predstavnik SZDL. Domače kulturno-prosvetno društvo pa bo izvedlo krajši kulturno-umet-niški program. GORNJA RADGONA - V teh dneh imajo osnovne organ,-zacije SZDL v radgonski občini konference. Na njih razpravljajo o dosedanjem delu odborov o predlogu družbenega plana ter volijo delegate za občinsko konferenco: dalejo pa tudi predloge za nadaljne delo krajevnih odborov SZDL. Krajevne koference so imeli že tudi na Murščaku in Podgorci. V Podgorju so ustanovili med drugim tudi sekcije za komunalna in politična vprašnja. V nedeljo bodo krajevne konference še pri Negovi, na Kapeli in v Stogovcih. ika DOBROVNIK — Znano je, da so lani v Dobrovniku ustanovili šolsko zadrugo. Mladi zadružniki so prejeli cd zadruge manjšo njivo, na kateri so zasejali koruzo in rdečo peso. Koruza je kar dobro obrodila, saj so na parceli pridelali 25 stotov, pa tudi pesa lepo kaže. Izkupiček za pridelke bodo porabili za športno opremo ter izlete. -ce BODISLAVCI — Preti nekaj dnevi je bil zbor volivcev v Bo-dlslavclh in v Fadoslavcih. Na obeh zborih so se pomenili o nadomestnih volitvah republiškega poslanca. ROGAŠEVCI — Podružnica Socialistične zveze Rogaševci je imela v nedeljo konferenco, na kateri so izvolili delegate za krajevno konferenco SZDL. GRAD — Koncem minulega meseca je bila pri Gradu laz-širjena seja SZDL. Razpravljali so o pripravah za krajevno konferenco SZDL, o pripravah in izvedbi zborov volivcev ter o pripravah za množične sestanke SZDL po podružnicah. V soboto in nedeljo bodo zbori volivcev na področju krajevnega urada Grad. Dnevni red, o katerem bodo razpravljal je petletni perspektivni plan občine, problematika šolstva. istočasno pa bodo izvolili šolske odbore. CANKOVA — Na Cankovi je bila v nedeljo razširjena seja iniciativnega odbora organizacije Socialistične zveze, na kateri so razpravljali o pripravah za redno konferenco krajevnih organizacij. »Dober tek!« Ko sem pred nedavnim obiskal na Kapeli šolsko kuhinjo, sem bil priča prizoru, ko se je gruča nasmejanih otrok vsula iz poslopja v bližini šole. Hiteli so nazaj v učilnice, saj je bilo sitim laže slediti pouku. Učenci iz oddaljenih krajev, kot z Murščaka, Rožičke-ga vrha, Očeslavec, Janževega vrha in od drugod, morajo od doma ve pred sedmo uro, oziroma tisti, ki imajo popoldanski pouk, že pred 12. uro, ko jim še mamice ne morejo pripraviti kosila. Zato ni čudno, če se po več kot enourni hoji in po nekaj urah pouka topla malica zelo prileže. Učiteljski kolektiv na Kapeli si močno prizadeva, da bi bile šolske malice čim izdatnejše in da bi jih bilo deležnih čim več otrok. Od 368 učencev dobiva malico SO odst. otrok. Otroci se najbolj razvedele enolončnic, ki jih kuhajo trikrat na teden, v ostalih dneh pa dobivajo Va-kao, belo kavo ali karamelno milnko. K vsakemu obroku spada še kos belega kruha, večkrat namazanega z marmelado. Za toplo malico prispeva jo starši le 150 dinarjev mesečno. Iz prispevkov plačujejo tudi kuharico. Finančnih podpor ne prejemajo. Občinski odbor RK v Gornji Radgoni jim priskrbi le kruh in mleko v prahu. V šolski kuhinji na Kapeli pravijo, da bi za enolončnico kupovali tudi drobovino, če bi vsaj kuharico plačeval ObLO, tako pa za to stvar zmanjka denarja- Da bi otrokom nudili čim-bolj pestro hrano, so se puslu-žili nabiralnih akcij. Letošnja debra letina sadja je omogočila, da so lahko iz zbranih jabolk vkuhali 400 kg marmelade. V ta namen jim je podarilo 150 kg jabolk tudi VG Kapela. Poleg marmelade so vkuhali tudi okrog 251 paradižnikove mezge. Sedaj učenci višjih razredov in člani: odbora društva prijateljev mladine zbirajo po vsem šolskem okolišu krompir, zelje, korenje, čebulo in fizol. V vseh večjih vaseh imajo nekakšne zbiralne centre. Ljudje so spoznali velik pomen šolske kuhinje, zato ne odrekajo svoje pomoči. Vsak da, kar le more. Razveseljivo pa bi bilo, če bi dejavnost šolske kuhinje podprla tudi KZ Radenci in Zdravilišče Slatina Radenci. Od 3. oktobra v šolski kuhinji kuhalo tudi za okrog 20 predšolskih otrok, ki obiskujejo novoustanovljeni otroški vrtec na Kapeli. Za te malčke starši zaenkrat še ničesar ne prispevajo. Šolska kuhinja ima svoje prostore v zgradbi poleg šole. Že pred dvema letoma so jo preuredili iz bivše gostilne. Poleg kuhinje imajo še dve novo opremljeni jedilnici, shrambo in klet. Z dobro voljo in iznajdljivostjo se da marsikaj doseči. To kaže šolska kuhinja na Kapeli, ki je ena najboljših v Pomurju. Rudi Jaušovec POMURSKI FILMSKI BAROMETER Spored pomurski kinematografov bo tudi v pri~v,s**.jv,iia več ali manj privlačenčlanstvo ne glede na to, da se izbira filmov, ra- zen v nekaterih izjemnih primerih, ne povzpe nad podprečje. V Lendavi bodo ob koncu tega tedna videli gledalci ameriški barvni kinema-skopski glasbeni film »ARIVEDERCI ROMA s pokojnimi italijanskim pevcem Mariom Lanzo v glavni vlogi, film je značile za ameriško proizvodnjo že zaradi tega, ker kaže, kako si peed-stavijajo Američani (ali bolje: ameriški turisti) življenje v italijanski prestolnici. Sledil bo sovjetski vojni film »V ROVIH STALINGRADA« o znani bitki iz minule Druge svetovne vojne. V Radencih bo to soboto in nedeljo na sporedu filmski barvni kinemaskopski film »VRNIL SE BOM V KANDaRO«, sledil pa bo sredi p.L.vuiU;Ba tedna ameriški film "USODNA NEZNANKA o vročekrvnih prebivalcih revnega španskega ribiškega kraja, kjer sta doma strasr in ljubosumnost, in o nesprejemljivem pojmovanja čast, ljubezni in življenja sploh. Vse bi še nekako bilo, če ne bi prišla v to vas neznana lepotica (Linda Christian), ki pa se naposled zave, da ne povzroča le besnenja vinarja La pogubnih morskih valov, temveč prinaša tudi nesrečo. Zato zapusti prizorišče in ozaloščenega ljubmca, gledalci pa z občutkom praznine -dvorano. V Radgoni bo to soboto in nedeljo najprej na sporedu ameriški barvni kinemaskop-ski film »GLOBOKO, MODRO MORJE«, v sredo in čet tek prihodnjega tedna pa italijanski film »ŠKODA, da SI TAKSNA«, medtem ko se ob istem času obetata Ljutomerčanom dva sovjetska filma in sicer »IDIOT« ter »KRIŽARKA VARJAG . Dejstvo, da sta v istem tednu na sporedu dva sovjetska filma, ne moti, saj gre za filma dveh različnih zvrsti, a tudi snov La književna osnova sta drugačni. V Beltincih bo občinstvo lahko videlo ob koncu tega tedna indijski barvni film »KRALJICA JANSIJA«. Dejanje filma se dogaja sredi minu-1ega stoletja ko je bila na svojem višku britanska vldavina, proti kateri se je borila mlada kraljica Rani, ki zaradi izdaje ni uspela. Navzlic nekaterim hibam je film zanimiv, odkriva pa nam indijsko preteklost malce drugače, kot smo bili doslej tega vajeni v ameriškin, nemških in drugih osladnih filmih o Indiji. Kar zadeva repertoar soboškega kina, velja opozoviti predvsem na ameriški glasbeni in biografski barvni film »DENNY GOODMAN«, ki bo na sporedu v začetku prihodnjega tedna, ob koncu minulega tedna pa bo nedvomno pritegnil svoje občinstvo ameriški barvni kinemaskopski film »DAN, KO SO DELILI OTROKE«. Sredi prihodnjega tedna bo na spoiedu za spremembo še sovjetski film »CELKAS«, ki mu je služila k ,t knji evna osnova zgodba M. Gorkega. Pri Vidmu bo v soboto in nedeljo na spoiedu jugoslovansko nemški koprodukcijski film »DALMA-TISKA ZGODBA«, o katerem smo slišali več graje kot hvale, nekaj časa ga pa pri nas niso niti predvajali. Zakaj se je film spet pojavil na rh platnih, nam ni znano, uvrstimo pa ga lahko med običajno limonade, ki so značilne za nemško kinematografijo, le da smo ji botrovali tudi mi. V Križevcih pri Ljutomeru si bodo gledalci lahko ogledali do srede prihodnjega tedna oba zadnja dela barvne sovjetske trilogije »TIHI DON«, ki je vsekakor vredna ogleda že zaradi znanega romana istega imena avtorja M. Šoloho-va in zelo dobre, a žal malce zadržane igre nosilcev glavnih vlog in drugih igralcev v filmu. Kino Čepinci pa bo predvajal to nedeljo jugoslovanski dokumentarni film »ŠTIRI DESETLETJA«, M ga Čeninčanom in okoličanom lahko samo priporočamo. -bjš- Pa še kako je teknila ljutomerskim pionirjem okusna malica, ko so pomagali pri obiranju grozdja Letos 120 tisoč sadik Gozdarska poslovna zveza v Murski Soboti je imela za letos predvideno pogozditi 50 ha površin. Kljub temu, da so za pogozdovanje ugodni le nekateri meseci v letu, so letos pogozdili že 35 ha, ostalih 15 ha pa pogozdujejo prav v tem času. Za že izvršeno pogozdovanje na 120 ha površin, v kar so vračunane tudi tiste površine. na katerih je bilo potrebno še izpopolnjevani v pogozdovanju, so uporabili okrog 120 tisoč sadik. Sadili pa so v glavnem rdeči bor, kostanj, hrast, črno jelšo in topol. Pri tem jih je vodilo načelo, pogozditi strnjene površine ne glede na razkosanost zemljišč privatnih lastnikov. Mnogo pozornosti so posvetili hitro rastočim vrstam, kakor je topol in jelša. Že v prejšnjih letih sta topol in jelša pokazala lepe uspehe v Bučečovcih, Hrastju-Moti, Krapju, Razkrižju, Ižakovcib, Melincih, Krogu, Radgoni, Apačah in Petanjcih. Topol so sadili na površinah po pol hektarja skupaj, predvsem pa na takih prostorih, ki niso bili primerno izkoriščeni v druge namene. Letos so posvetili mnogo pozornosti tudi čiščenju in redčenju gozdnih prostorov. Pravočasno čiščenje in redčenje gozdov dviga namreč kvaliteto in kvantiteto, lesa. Do zdaj so očistili že 450 ha gozdnih površin. Ta dela so prav v tem času v največjem teku. Pri tem moramo omeniti še to, da so postavljeni plan za čiščenja gozdnih površin letošnje leto že presegli. Tudi predvideni plan za rekonstrukcijo gozdnih komunikacij bo do konca leta 1960 v celo i izvršen. Postavljen je bil v višini 4 milijone dinarjev. V tem so v glavnem zajeta večja in manjša popravila že obstoječih objektov. Do konca letošnjega letu bo končana tudi inventarizacija gozdov državnega in privatne- ga sektorja. Ta dela opravlja novo osnovani oddelek za urejevanje gozdov ,pri GPZ. Ta tako imenovani taksacijski oddelek bo na 2.500 ha gozdnih površin ugotavljal prirastke in kakovost gozdnih mas. Na podlagi inventarizacije gozdov bodo izračunavali bodočo gospodarsko osnovo, ki bo imela pomembno vlogo tudi v našem celotnem gospodarskem sistemu. Ta dela so izvršena že v Nebovi, Ivanjcih Ivanjševskem vrhu in pri Vidmu ob Ščavnici. Mimo tega moramo ompuiti še to, da je GPZ plan odkupa gozdnih in lesnih mas, ki so ga za letos planirali v višini 15.000 kub. metrov, že presegla za okrog 42 odstotka. Nafta v vodnjakih? Prebivalci petišovskega naftnega polja se že več let pri-tožujejo zaradi vode. Tako v nekaterih krajih, zlasti hribovitih, ugotavljajo, da voda v vodnjakih usiha in to zlasti v poletnih mesecih. Zaradi tega morajo hoditi, po vodo in jo voziti iz vodnjakov ob vznožju hriba.. Pravijo, da tega pojava prej ni bilo in da so imen vedli o zadosti vode. Vzrok za ta pojav pa iščejo v uvajanju >water flowing« procesa na naftnem polju v petišovcih, kjer z velikmi črpalkami črpajo vodo in jo pošiljajo v naftne vrtine ter s tem podalj-šifejo njihovo »življenje«’. V zadnjem času pa so v Pe-tišovcih opazili nov pojav in sicer prodiranja nafte v vodnjake. Tako ugotavljajo prebivalci, da se na vrhu vode nabirajo mastne lise in da dobiva voda okus in duh po. nafti. O vseh teh pojavih in spre-membah so pri Proizvodnji nafte že večkrat razpravljali. Usihanje vode so raziskovale tudi posebne strokovne komisi je in so njihove ugotovitve zbrane v precejšnjem svežnju. Toda določnih in jasnih ugotovitev ni in je ostalo le pri domnevah. Enako je tudi zaradi zadnjega pojava. Občinski ljud. odbor Lendava je zaprosil suokovnno komisijo, ki bi naj ugotovila stanje in tudi vzroke ter predlagala rešitev. Po raznih domnevah ljudi, ki te pojave zasledujejo, je zaradi umetnega povečevanja pritiska v naftnih nahajališčih možnost, da bi prodrli plini skozi zemeljske plasti in se pometali s talno vodo. Da bi pa pline izolirali od vode, je edina rešitev vodovod, ki ga pa v sedanjih možnostih ni mogoče zgraditi in bo zalo potrebno iskati cenejše in možne rešitve. Šole in športni objekti Svet za šolstvo, prosveto in kulturo pri Obč. ljudskem odboru v Petrovcih je pred dnevi obravnaval predlog perspektivnega plana razvoja šolstva, prosvete, kulture in telesne vzgoje. Predlog plana predvideva med drugim etapno dograditev osemletnih šol v Petrovcih, Markovcih, Šalovcih in Križevcih, za kar bo potrebnih predvidoma blizu 80 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. Pomanjkanje učiteljev pa bedo rešile s štipendiranjem večjega števila učiteljilščmkov. Ko je svet razpravljal o stanju telesne vzgoje, je imenoval tudi posebno komisijo za telesno vzgojo. Plan telesne vzgoje predvideva, da bodo do leta 1965 uredili dve fizkulturni dvorani, 11 igrišč, dve kopališči ter strelišče. V. Ž. Meteorološki balon nad našimi kraji V soboto proti deveti uri dopoldne se je pojavil na nebu cigari podoben podolgovat in svetel balonček, ki se je s precejšnjo hitrostjo pomikal od zahoda proti vzhodu. Iz zahodne Slovenije — videli so ga med drugimi tudi v Ljubljani, Celju in Mariboru — je letel preko Slovenskih goric, nekako preko Kapele in čez Goričko. Sodijo da je bil to balon katere izmed tujih meteoroloških postaj, ki ga je veter zanesel v naše kraje. Balon je bilo moč opazovati pri nas približno pol ure. Razgovor v Radmožancih V nedeljo zvečer so imeli ▼ Radmožancih konferenco krajevne organizacije Socialistične zveze. Za vas to ni bil navaden dogodek. Zato so prišli tudi tisti, ki niso člani Socialistične zveze. V polni, že na pol zakajeni šolski učilnici in v veži, je bilo svečano tiho, ko so členi delovnega predsedstva prihajali k mizi in predlagali delovni program konference. Ta zbranost in pozornost, ki jo je bilo čutiti od začetka, pa ni popustila tudi med obširnim poročilom, ki je uvodoma govorilo o uspehih socialistične graditve v Jugoslaviji, Besed govornikov nisem razumel, ker so govorili v madžarskem jeziku, toda po obrazili ljudi sem čutil, da je vsaka beseda bila izgovorjena tako, kot so sami čutili in zdelo se mi je, da bi skoraj vsak izmed zbranih bodisi mlad ali star govoril enako. Govori bi o tem, kar si prebivalci Radmožanec že nekaj časa želijo, govoril bi o otroškem vrtcu, ki bi naj bil v dvorani vaškega doma, kjer bi se mali, predšolski otroci navajali lepega vedenja in bili pod očesom vzgojiteljice, s ponosom bi govoril o vaškem domu. ki so ga pred kratkim zgradili, govoril o majhni trgovini, ki si jo vsi vaščani že dolgo želijo. Toda ne veliki, ampak majhni, kjer bi lahko dobili najpotreb-nejše stvari od cigaret, sladkorja, soli in ostalo. Govoril bi o ureditvi prostorov za družbene organizacije, mladi člani ne bi prikrivali ponosa, ko bi govorili o delu mladine, zavzemali pa bi se za športno igrišče, za zemljo, ki bi jo radi imeli mladi zadružniki. Vsakdo bi rad nekaj povedal, toda ne toliko o sebi, ampak o tem, Toda med razpravo se je nenadoma prikradlo nekaj starega, nekoč porojenega in gro-ziIo, da bo zadušilo vse tisto, kar se je pred še nedavnim v Radmožancih prebudilo. Zdelo se je, da bodo člani Sicia- lisitične zveze pozabili na vse, kar so si s programom začrta-1i in da se njihova prizadevnost usmerila na reševanje in razčiščevanje preteklosti zarisanih sporov. Težko in z veliko muko so se prebijali skozi razburjenost, ki je nastala zaradi predvidevanj, da hi naj v Genterovcih kot naravnem središču zoradlili osemletno šolo. Že zdavnaj je nastal med obema vasema spor in čeprav danes nihče ne ve, od kod nesoglasje, se vasi nočeta pomiriti. V Radmožancih razumejo, da to ni dobro in niti ne koristno, toda zakaj tega nočejo razumeti v Genterovcih, se sprašujejo. Morda menijo enako tudi v Genterovcih? Kdo bo Pozno v noč so se razšli. Navdajal jih je občutek, da se je prvi, ki bo podal roko sprave? za Radmožance, ki lani niso imeli niti 20 članov Socialistične zveze, a je sedaj vključenih že več kot tretjima volivcev, začelo novo življenje. Izvolili so nov odbor, sestavili program, ki ga pa bodo jutri začeli uresničevati. Toda ne vsega naenkrat, ampak postopoma. Štefan Balažič NAPREJ rednih konferenc članov delavskih svetov odnosno upravnih odborov z določenih področij v občini. Za nujnost takega načina povezovanja govore tudi podatki, da je v letu 1959 bilo le v 43 gospodarskih organizacijah 79 krat na dnevnem redu vprašanje sodelovanja podjetja in občine. Če bi podrobneje analizirali, kdaj so organi delavskega samoupravljanja razpravljali o sodelovanju z občino, bi ugotovili, da v glavnem le, kadar so bile na dnevnem redu investicije, garancije ali kaj podobnega, redkokdaj pa o perečih komunalnih vprašanjih. Navedeni sistem dela bo lahko ob dobro pripravljenih programih dela delavskih svetov in upravnih odborov, o čemer smo že razpravljali na posvetovanjih v Beltincih, Lendavi in Ljuto-meru, odpravil neinformiranost proizvajalcev in njihovo pasivnost za vprašanja, o katerih morejo ali pa morajo sklepati organi delavskega samoupravljanja. Na letošnjih volitvah je bilo v delavske svete izvoljenih že 15,4 odst. žena in 10,5 ods. mladine do 25. leta starosti. Tl podatki niso brezpomemb- članov delavskih svetov. Ako so v delavskem svetu, v upravnem odboru in izvršnem odboru sindikalne podružnice ene in iste osebe, se delavsko samoupravljanje nujno zožuje, zadeve se začno reševati vse bolj v ožjem krogu, brez kontrole in sčasoma se organi odlepijo od kolektiva in od tod ni več daleč do nesporazumov, nerazumevanja in napetih odnosov v kolektivu. Z letošnjo izvolitvijo organov delavskega sa-moupravljanja je bila ustvarjena dobra povezava med sindikalnimi podružnicami in organi delavskega samoupravljanja. Ohranjena je tudi dobra kontinuiteta, saj je bilo v delavske svete izvoljenih 40 dosedanjih predsednikov delavskih svetov, 38 dosedanjih in 33 novo izvoljenih predsednikov izršnih odborov sindikalnih podružnic ter 18 sekretarjev osnovnih organizacij ZK. Vsekakor bo nujno, da povezava ne bo samo osebna povezava poedl-.cev, ampak mora biti nenehno vnašanje in prenašanje izkušenj in problematike. Na koncu bi želel opozoriti še na eno vprašanje. Iz našega okraja je v zadnjih letih že precej ljudi bilo enkrat ali že celo večkrat na kraj- ni in je pri tem tudi opaziti močnejše uveljavljanje žena proizvajalk in mladih proizvajalcev, česa n. pr. še nismo opazili v taki meri pred leti. S tem v zvezi se nujno pojavlja še vprašanje, zakaj so v nekaterih gospodarskih organizacijah popolnoma zanemarili skrb za aktivnost klubov mladih proizvajalcev, odnosno niti niso iskali oblik, kako bi delali z mladimi proizvajalci. Ako ugotavljamo pri delavskih svetih večjo pomladitev, pa tega ne moremo v celoti trditi za upravne odbore. Analiza je pokazala, da je bilo v upravne odbore izvoljenih še vse preveč članov delavskih svetov, ali kar 45 odst. članov upravnih odborov je obenem tudi članov delavskih svetov. Ob primerjavi z letom 1958 le sicer tudi pri tem opazen neznatnejši napredek. Najslabše je v občini Sobota, kjer je kar 60 odst. članov upravnih odborov istočasno tudi v delavskem svetu in na tem področju imajo precej upravnih odborov iz samih članov delavskih svetov. V občini G. Radgona je v upravnih odborih le 30 odst., a v Ljutomeru pa samo 29 odst. ših ali daljših seminarjih delavskega samoupravljanja, ki so bili organizirani izven okraja. Večina teh tovarišev je nekje pozabljenih in prav bi bilo, da sc njihovo znanje izkoristi, da se jim pomaga pri nadaljnjem izobraževanju v tej smeri tako, da bi sčasoma lahko če v vsaki občini imeli poseben kader, ki bi lahko stalno spremljal razvoj delavskega samoupravljani, še več, pomagal temu razvoju in bi se iz tega tudi izoblikoval nujno potreben predavateljski kader ali celo poseben servis, ki bi lahko bil v veliko pomoč organom delavskega samoupravljanja. Mislim, da je treba pri izbiri, kdo naj gre na kak seminar, dobro premisliti, kako bo ta lahko sledil na seminarju in kasneje tudi prenašal svoje izkušnje na druge. Vsak, kdor pa gre na se-minar, se mora jasno zavedati, da tisti, ki si je nabiral znanje s pomočjo družbe, nima pravice, da pridobljeno znanje zapira vase. VANEK ŠIFTAR POMURSKI VESTNIK, 10. NOV. 1960 5 PO DERBY TEKMI V TURNIŠČU PLANIKA-NAJRESNEJŠI KANDIDAT Šesto kolo PNL je bilo kolo presenečenj. Kdo je neki le računal, da bo moštvo Beltinec sredi Sobote odneslo dve točki v srečanju s Soboto B. Zmaga Beltinec je povsem zaslužena in bi lahko bila tudi prepričljivejša, če bi napadalci gostov izkoristili samo nekaj stoodstotnih priložnosti za gol v prvem polčasu. Derby tekma med Planiko in Radgono se je končala z zasluženo zmago Planike. Vse kaže, da bo Planika jesenski prvak, vendar je žoga okrogla in je še marsikaj mogoče. Planiko še čaka težavna tekma s Puščo, ki je z nedeljsko zmago v Ljutomeru tudi postala resen kandidat za prvo mesto, predvsem zato, ker še mora odigrati tekme z obema vodilnima moštvoma. Derby tekma Je potekala v najlepšem redu - v pravi športni borbi, tako da lahko ocenimo poročila o grobi igri tekmovalcev Planike kot netočna in kot izgovor za poraze na igrišču v Turnišču. Tudi v prihodnosti naj bi tekme za prvenstvo potekale tako, kot je nedeljski derby v Turnišču. Na splošno pa zanimanje občinstva za to tekmovanje od nedelje do nedelje narašča, zato je tudi ustanovitev podzveze bila povsem upravičena in koristna za razvoj pomurskega nogometa. Rezultati tekem v VI. kolu PNL: v Murski Soboti: Sobota B : Beltinci 1:2 (1:1). v Ljutomeru Ljutomer : Pušča 3:6 (2:2), v Turnišču: Planika : Radgona 4:0 (0:0), v Dobrovniku: Dobrovnik : Tišina 0:4 (0:3) v Lendavi: Nafta B : Kupšinci 3:0 (p. L), brez borbe. 800 GLEDALCEV V TURNIŠČU Na težko pričakovani derby tekmi v Turnišču se je zbralo v nedeljo okrog 800 gledalcev, kar je svojevrsten rekord za ta kraj. Vzdušje na tekmi je bilo dokaj napeto in gledalci so bili oboroženi z vsemi sredstvi za navijanje in bodrenje domačega moštva: tudi z gostujočim moštvom je prišlo precej simpatizerjev. Prvi polčas je potekal v rahli premoči Radgone, ki bi si zaslutila vodstvo vsaj z enim golom razlike. Igrali so lepo in tudi tehnično zadovoljivo, toda strelci so topot odpovedali. Toda kljub boljši igri in premoči Radgončanov ni bilo gola. Moštvo Planike je v prvem delu igre igralo nepovezano. Tudi v drugem polčasu se položaj na igrišču ni bistveno spremenil vse do prvega gola, ki ga Je dal strelec vseh štirih golov — Pucko II. Za ta gol je kriv vratar gostov, ki je spustil iz rok rahlo streljano žogo v mrežo. Po tem golu so Radgončani izgubili polet in pobudo so prevzeli domači, ki so do konca tekme dosegli še tri gole. Za dva prejeta gola je vsekakor -zaslužen« vratar gostov, ki je tokrat branil zelo slabo. Tekma je bila kakovostno precej na visokem nivoju, posebno igra Radgončanov. Domači so igrali enostavneje, vendar bolj koristno in to jim je tudi prineslo zasluženo zmago. Na igrišču je bil vzoren red in na tekmi ni bilo nobenih incidentov. Dobršen del zasluge za to ima sodnik Kološa iz Sobote. PRESENEČENJE V SOBOTI Moštvo Beltinec se je prvič predstavilo v Soboti v igri proti B moštvu Sobote. Že takoj v začetku igre je kazalo, da se bodo morali domači zelo potruditi, če bodo hoteli osvojiti obe točki. Napadi Beltinec so bili zelo nevarni in premišljeni. Že v samem zadetku tekme so imeli več priložnosti, vendar je odlični vratar Sobote uspešno posredoval, nekajkrat pa sta tudi sreča in neiznajdljivost botrovali temu. da žoga ni našla poti v mrežo. Vodilni gol so kontno dosegli igralci Sobote po krivdi vratarja gostov. Toda to ni vzelo poguma Beltinčanom, ki so potlej še nevarneje oblegali vrata domačinov in tako dosegli najprej izenačenje in končno v drugem polčasu tudi zmagoviti gol. Zmaga Beltinec Je povsem zaslužena in bi lahko bila izražena še z ugodnejšim rezultatom. TEKMOVANJE ZA POKAL »DELA« TVD PARTIZAN Murska Sobota VSAK SEDMI PREBIVALIC MESTA-ČLAN V že tradicionalnem tekmovanju za pokal ljubljanskega Dela so sodelovala letos tudi telesno-vzgojna društva Partizan iz Pomurja. Nekatera med njimi so dosegla ugodne uspehe. Izmed tekmovalcev je izbranih pet najboljših. To so TVD Partizan Lendava. Murska Sobota. Cankova. Ljutomer in Puconci. Ta društva je Okrajna zveza Partizan M . Sobota predlasala tudi za ocenjevanje v republiškem merilu in pričakovati je, da bodo naši pred-stavniki tudi v tej konkurenci uspešni. O letošnjem delovanju teh društev bomo v prihodnjih številkah našega lista še poročali. Kot prvo je tokrat na vrsti soboško TVD Partizan. V društvu deluje nad 1200 članov, kar pomeni, da je vsak sedmi prebivalec Sobote njegov član. Telovadcev, predvsem mlajših, naštejejo letos 353, medtem ko je 310 članov aktivnih športnikov. V 14 telovadnih oddelkih aktivno dela 18 vodnikov. Društvo je razširilo svoje delovanje tudi na podeželje in v nekatera podjetja: tako ims svoj aktiv s 66 aktivnimi športniki v Krogu in aktiv Grafičar športniki v ČZP Pomurski tisk. V društvu pa si še nadalje prza-devajo, da bi tako organizirane športne aktive ustanovili še v drugih večjih podjetjih, predvsem za reden rekreativni šport, ki je v delovnih kolektivih ne le koristen, marveč tudi potreben. Med društvenimi prirediva-mi velja zlasti omeniti dve samostojni akademiji s 25 točkami in 312 sodelujočimi, dalje udeležbo 915 tekmovalcev na atletskem, namizno-ten iškem, plavalnem, smučarskem in podobnih tekmovanjih za prvenstvo. Velik delež je imelo društvo tudi pri orgauiiziraiiju in nastopanju članstva na prireditvah Prvega pomurskega festivala telesne vzgoje, saj je samo na glavni prireditvi sodelovalo okrog 530 članov. Rokometaši, odbojkarji, košarkarji, judoisti, atleti in igralci namiznega tenisa sodelujejo tudi v tekmovanjih za prvenstvo v okviru svojih strokovnih vodstev. Doseženih je tudi nekaj rezultatov, ki sodijo po kakovosti v republiški rang. Na prvem mestu velja omeniti aueia Žuneca in njegovo častno šesto mesto na atletskem tekmovanju republik v Zagrebu. Nad 100 članov tekmuje tudi za športno značko vse-stranosti in kot kaže, bo 44 tekmovalcev izpolnilo predpisane norme že do Plaznika republike. Društvo je dalo pobudo za pohod po Prekmurski transverzali in se tega pohoda tudi udeležilo po svojih za-stopnikih, telovadci so nastopili tudi na društvenih nastopih v Šalovcih in Puconcih, judoisti so priredili propagandne nastope v G. Radgoni, Ljutomeru in Lendavi itd. skratka, preveč bi bilo naštevati vse prireditve, za katere so dali pobudo in so se jih tudi aktivno udeležili, zadostuje naj le podatek. da je bilo teh prireditev blizu sto. Razen tega so društveni člani opravili tudi pod 900 prostovolilnih ur pri urejanju raznih športnih igrišč. V jubilejnem letu je društveno življenje še bolj živahno kot druga leta, kar se ne očituje samo na športnih igriščih, marveč tudi v telovadnici, saj je zanimanje mladine že tolikšno, da so postali dosedanji okviri društvenih oddelkov pretesni. NEDELJA, 13. NOVEMBRA 1960: V M. Soboti: Kupšinci : Planika ob 10.00, služb. Skarabot; Pušča : Nafta B, ob 13.00, služb. Katona. G. Radgona: Radgona : Sobota B, ob 14.30, služb. PrkiČ. Beltinci: Beltinci : Dobrovnik, ob 14.30, služb. Klepec. Tišina: Tišina : Ljutomer, ob 14.30, služb. - sodnik. Nepričakovan poraz Ljubljana: Sobota 1:0 (0:0) V nedeljo je bila v Murski Soboti odigrana nogometna tekma med moštvoma Ljubljane in Sobote za prvenstvo v SCL. Ljubljana je nastopila v naslednji postavi: Zupančič, Bogataj, Šoštar, Herman, Frč, Skušek, Lukežič, Majcen, Dolenc, Pirc, Corn. Sobota: Vrdjuka, Drvarič, Dozet, Skalar. Puškarič, Norčič L., Norčič J.. Šarotar, Po-točnilk, Maučec. Miloševič. Tekme, kakršna je bila odigrana v nedeljo, vsekakor že precej časa nismo imeli priložnost videti. Izredno požrtvovalna igra gostov in nerazumljiva taktika domačinov pa sta dali tekmi še posebnejši videz. Ze v prvih minutah tekme so namreč gledalci lahko opazili, da tokrat Soboti ne bo šlo kot po stari navadi. Izredno hitrim napadom Ljubljane Je bila soboška obramba le s težavo kos. Se posebno kritičen položaj je nastal v 10. min., ko se je nenadoma pred vrati domačinov pojavil Pirc, ki bi z izredno preciznim strelom skorajda zatresel mrežo domačinov. Vendar pa Je vratar Vrdjuka le uspel, da je žogi še v zadnjem trenutku spremenil smer. Ljubljana je igrala tokrat zelo dobro - premišljeno in hitro. Da pa so vrata Sobote ostala ves prvi polčas neoskrunjena, je bila le zasluga odličnega in požrtvovalnega vratarja Vrdjuke. Se posebno je pokazal vratar svoje sposobnosti proti koncu prvega polčasa, ko je nenadoma sam nekolikokrat brez obrambe ostal pred vrati. Tudi ves drugi polčas so gostje prikazali kvalitetno igro. V napadu se je posebno odlikoval Pirc, ki je nemakokrat preslepil obrambo domačinov in sam pričel pred vrata Sobote. Vendar pa tako enostavno ni mogel opraviti z Vrdju-ko, ki je že vnaprej vedel, kam merilo njegovi ostri streli. Svoje znanje pa je Pirc potrdil v 39. min-nuti drugega polčasa, ko je po prostem strelu gostov z nenadnim napadom prodrl skozi obrambo in tako preslepil tudi vratarja. S tem je bil dosežen prvi in poslednji gol, ki pa je enajstorici Ljubljane zadostoval za dve. sicer že prej zasluzeni točki. Tekmo je sodil Vlado Janžekovič. Nekoliko bolje pa je tokrat Slo medinskemu moštvu Sobote, ki je zasluženo zmagalo z rezultatom 3:2. -jz- ŠPORTNA NAPOVED Okrajni svet za telesno vzgojo je na zadnji seji razpravljal tudi o športni napovedi. Splošna ugotovitev je bila, da ta v naše, okraju še zdaleč ni tako popularna kot drugod in da so torej tudi dohodki, ki bi jih lahko prinašala, znatno manjši. To nam je potrdila tudi uslužbenka Jugoslovanske loterije tovarišica Fle-garjeva. Listkov sicer razdeli vsak teden najmanj 300, vplačil pa je precej manj: povprečno okrog 150, dostikrat tudi izpod 100. Torej je že kar lepo, da je bilo v Soboti do sedaj 9 srečnih dobitnikov, največji dobitek pa je znašal 116.000 dinarjev. Ne moremo reči, da za šport - zlasti za nogomet -ni zanimanja, vsekakor pa bo držalo, da so ljudje s to igro premalo seznanjeni. Zato bi kazalo, da bi navodila za sodelovanje pri igri razobesili še kje drugje — recimo pri posameznih delovnih kolektivih, na šolah in sploh na raznih oglasnih deskah, ne pa samo v prodajalni srečk. Tudi listki, ki so tako ali tako brezplačni, bi se morali dobiti vsaj po trafikah in to ne samo v Soboti, ampak tudi v Lendavi, Radgoni in Ljutomeru. Zakaj se pravzaprav za to tako zavzemamo? Predvsem zaradi tega, ker vemo, da skoraj 50% na ta način pridobljenih sredstev ostane doma, v komuni. Sredstva so seveda namenjena izključno za pospeševanje telesne kulture. Druga mesta, ki so v tem oziru že tako n.nugo na boljšem kot mi, bodo tako spet prišla do novih športnih objektov in naprav. Vsi pa vemo, kako je teh v najem okraju malo in kako na primer Sobota rabi novi športni park. Za vse te objekte pa bi lahko ravno športna napoved predstavljala izdaten in stalen vir dohodkov. Zavedajmo se torej, da imamo s sodelovanjem pri športni napovedi vsaj toliko možnosti za dobitek kot pri loteriji, hkrati pa bomo tako pomagali tudi hitrejšemu razvoju telesne kulture! Ivo Lasbaher GOL V PREVALJAH Korotan : Grafičar 0:1 (0 :1) V nedeljo so v tekmi zn prvenstvo I. razreda MPL nastopni v Prevaljah proti moštvu tamkajšnjega Korotana za soboškega Grafičarja naslednji igralci: Cak. Pavlič. Horvat Kološa. Merca. Bakan. Puklavec, Turner, Radulov:č, Lebar, Mladenovič. Igrišče je bilo dokaj razmočeno in spolzko, zato ne eno ne drugo moštvo ni moglo pokazati svojih veščin. Sodil je Hren z Maribora — z napakami, predvsem v škodo gostov, saj pri svojih odločitvah ni upošteval stranskih sod-nikov. V prvem polčasu so bili gostje v očitni premoči in so se zlasti v zadetku pokazali kot moštvo, ki igra tehnično boljši nogomet. Napadalci so imeli v tem času tudi več idealnih priložnosti za gol, vendar pa jim pri streljanju na vrata ni šlo od rok. predvsem zaradi spolzkega terena. Tako je Kološa že v prvih minutah zadel s kakih 8 metrov vratnico a v 10. minuti je imel leno priložnost Turner — prazna vrata. Napadu Gra-fičarja, ki je ves čas nevarno ob- legal nasprotnikova vrata, se je komaj v 18. minuti igre posrečilo poslati žogo v gol. Strelec tega edinega gola na tekmi je bil Radulovič. Domači srednji hranilec je nepravilno zaustavil Kološo, sodnik je dosodil prosti strel, ki ga je izvede’ Bakan: Radulovič je lepo preigral obrambnega igralca in nazadnje še vratarja domačih in zatresel mrežo. Po tem golu so imeli gostje še par priložnosti, ki pa so ostale brez zadetka. Drugi polčas je v glavnem pripadal domačim. ki so se trudili, da bi vsaj izrnačili. Zelo nevarno so napadali po obeh krilih, vendar je tokrat dobro razpoloženi vratar Cak požrtvovalno in uspešno po-sredovaL Igralci Grafičarja so se bili primorani pretežno braniti, od časa do časa. toda redkeje kot v I. polčasu, so prešli tudi v proti- napade. vendar brez uspeha. Tako se je tekma končala s pičlim Izkupičkom. vendar za Grafičarja z dvema točkama, ki sta bili črno-belim zelo potrebni za boljšo uvrstitev na lestvici te tekmovalne družbe, v zlato« sredino. PIONIRKE BELTINEC -PRVAKINJE V nedeljo je bil v Murski Soboti rokometni turnir za pionirke. Nastopila so tri moštva. Zmagalo je požrtvovalno moštvo Faboša iz Beltinec, ki je v prvi tekmi premagalo prvo moštvo Mladosti iz Sobote z rezultatom 12:1 (6:0), potem pa še drugo moštvo istoimenskega društva s 13:0 (8:0). Vrstni red: Faboš Beltinci 4, PSD Mladost I. M. Sobota 2 in PŠD Mladost II. brez točke. Najboljša tekmovalka je bila S. Fujs, ki je sama dosegla 11 zadetkov. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 13 do 19 novembra NEDELJA 8.00 Mladinska radijska Igra -A. M. Milne: Tiger v Pujevi druščini; 8. 40 Iz albuma otroških pesmi Roberta Schumanna; 9.45 Marjan Kozina: Ilova gora — simfonična pesnitev (Orkester slovenske filharmonije, dirigira Samo Hubad); 10.00 Se pomnite, tovariši... Andreana Družina - Olga: Ce ni, tudi vojska ne vzame: 10.30 Slovenski zbori in samospevi z orkestrom; 11.00 Za nedeljsko dopoldne (Spored zabavne glasbe); 11.30 Nace Grom: Spogledovanje s smrtjo (Nedeljska reportaža); 13.30 Za našo vas: 13.45 Koncert pri vas doma; 15.30 Od včeraj in od danes (zabavna glasba); 16.00 Humoreska tega tedna — James Thurber: Psi, moški in ženske; 16.20 Kar radi poslušate; 17.10 Peli so jih mati moja .. . Slovenske narodne pesmi; 17.30 Radijska igra - Joachini VVit-te: Dama in slepec; 18.20 Godala v tričetrtinskem taktu; 18.40 Kmečka godba vam igra; 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila; 20.05 Izberite melodijo tedna! Zabavnoglasbena oddaja z nagradama; 20.50 Godala v ritmu; 21.00 O Verdiju in njegovem delu; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.00 Poročila; 23.05 Nočni koncert; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK 8.00 Poročila; 8.05 Gioacchino Ro- ssini - Ottorino Respighi: Fantastična prodajalna - baletna suita; 8 40 Plesni ritmi; 9.00 Naš podlistek - Pitagora - Čarovnik številk - I.; 9.20 Arije iz oper Manon. Faust in Mignon; 10.15 Melodije raznih dežel; 10.40 Ljubljanski komorni zbor p. v. Slavka Zlatiča; 11.00 Po svetu jazza, - L oddaja; 11.30 Za otroke a) Reportaža o mladih tehnikih, b) Mladi pevci - mladim poslušalcem; 12.00 Trio Maksa Kovačiča; 12.15 Radijska kmečka univerza - ing. Dušan Modic: Petletni načrt sadjarstva; 12.25 Majhni zabavni ansambli; 12.45 Petnajst minut samospevov; 13.30 F. R. Rust: Sanjska dežela; 13.50 Po- pevke na tekočem traku; 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce — VI. Radio Novi Sad; 15.40 Naši popotniki na tujem - Milenko Šober: V Durbonu sem doživljal afriško kulturo; 16.00 Operne melodije; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem na pot!; 18.00 Športni tednik; 18.15 Slavni umetniki - VI. Pianist Alfred Cortot; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Glasbeni variete; 20.40 Kulturna tribuna; 20.55 Slavnostni koncert ob 15-letnici ustanovitve Srednje glasbene šole v Mariboru; 22.15 Iz naših studiov; 23.05 Zavrtite se!; 23.55 Prijeten počitek!; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TOREK 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Operne uverture; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo -Silvo Matelič: Železarne; 9.25 Boris Papandopulo: Concertino za trobento in godalni orkester; 9.40 Obrtniški moški zbor Enakost iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija; 10.15 Izberite melodijo tedna! (ponovitev oddaje z dne 13. 11. 1960); 11.00 Klavirske skladbe romantičnih mojstrov; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Od valčka do sambe; 12.00 Instrumentalni ansambel Srečka Dražila; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Gvidon Fajdiga: Ravnanje s krmnimi posevki, ki jih zajame jesenski mraz; 12.25 Zabavni orkester Mantovani; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Od Handla do Falle; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Mire Stefanec: Indija; 14.35 Zvočna mavrica; 15.40 Listi iz domače književnosti - Juš Kozak: Zapiski s Silbe; 16.00 Izbrali smo za vas (zabavna glasba); 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 Franc Schubert: Simfonija v E-duru; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe— V. Srečanje gojencev nižje glasbene šole Kranj in pianista Pavla Sivica; 18.45 Novi izobraževalni obzornik; 20.00 Komorni zbor RTV Beograd p. v. Borivoja Simiča na Dubrovniških letnih Igrah 1960; 20.30 Radijska igra - B. Wiernik -A. Szczypiorski: Marjan (ponovitev); 20.55 F. Chopin: Etuda št. 11 v a-molu op. 25 Revolucionarna (pianist Aleksander Brailowsky); 20.59 Ljubljana - Zagreb - Beograd - Spored popevk in plesnih melodij; 21.30 Jugoslovanska glasba 1959; 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu; 23.00 Poročila; 23.05 Po svetu jazza!; 23.35 Plesna glasba; 23.55 Prijeten počitek! SREDA 8.00 Poročila; 8.05 Mladina poje; 8.30 Orkestralne miniature; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev) 9.15 Igramo za vas (zabavna glasba); 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Od arije do arije; 11.00 Ritmi velikih mest; 11.30 Za cicibane; 12.00 Štirje fantje špilajo...; 12.15 Radijska kmečka univerza - ing. Lojze Hrček: Uspehi dosedanje obnove vinogradov; 13.30 Skladbe Pavla Sivica. Franca Sturma in L. M. Škerjanca; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Silvo Matelič: Železarne (ponovitev); 14.35 Lahka medigra; 14.40 O, Podjuna . . Slovenske pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška-; 15.45 Radijska univerza - Slavko Faust: Uporaba radioaktivnih izotopov v našem gospodarstvu; 16.00 Koncert po željah poslušalcev; 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Zabav- ni zbori; 17 45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Od Gallusa do Hindemitha — VI. oddaja; 19.45 Pozdrav z gora (zabavna glasba) 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba; 20.30 Matija Bravničar: Hlapec Jernej Opera množice v osmih slikah; 22.15 Ljubiteljem današnjih popevk; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz modernega glasbenega sveta — VI. oddaja Arthur Honegger: Krik sveta, dramatični oratorij. ČETRTEK 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.35 Poje Ljubljanski oktet; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Mire Stefanec: Indija; 9.25 Dva naša solista pred mikrofonom; 10.15 Popevke in ritmi; 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem; 11.00 Melodije iz Španije; 11.20 F. Chopin: Koncert za klavir in orkester št l v e-molu; 12.00 Vaški kvintet s pevci; 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Jože Sile: Prvo zimsko dognojevanje oziminam; 12.25 Dva prizora iz opere Glumači; 13.30 Siptar-ske pesmi in plesi; 13.45 Veliki zabavni orkestri; 14.05 Dve simfoniji pesnitvi; 15 40 Iz svetovne kniiževnosti - J. Convvoy: Rudarjeva vdova; 16.00 Pevka Majda Sepe: 16.15 Pesnikova ljubezen in življenje - IV. (Ciklus oddaj ob 150-letnici rojstva R. Schumanna); 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.00 Iz Puccinijeve Tosce; 18.30 Zabavni orkester Eddie Barclay; 18.45 Ljudski parlament; 19 30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Pesniki poljskega Skamandra (literarna oddaja); 21.25 Bogo Leskovic: Domovina-simfonija v enem stavku (Orkester RTV Ljubljana, dirigira avtor); 22.15 Po svetu jazza; 23.05 Eartha Kitt - St. Louis blues (Oddaja s komentarjem); 23.45 Ted Heath in njegov orkester; 23.55 Prijeten počitek! PETEK 8.00 Poročila; 8.05 Stanko Premrl: Simfonietta; 8.30 Od Beograda do Moskve -zabavna glasba); 9.00 Naš podlistek — Pitagora - Čarovnik številk — II.; 9.20 Mešani zbor Glasbene matice p. v. Cirila Cvetka; 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Igra violinist Pavle Škabar; 10.35 Zabavni orkester Raphaele; 11.00 Dvospevi iz ruskih oper; 11.30 Človek in zdravje (ponovitev) 11.40 Čez kontinente (Spored zabavne glasbe); 12.00 Zadovoljni Kranjci; 12.15 Radijska kmečka univerza - ing. Božo Alič: Skrb za kakovostno seme; 12.25 Operetni zvoki; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Pet pevcev - pet popevk; 13.45 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Br-zulje; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Pojte z nami . . .; 14.35 Poje sopranistka Zinka Kunc; 15.45 Radijska univerza - prof. dr. ing. Viktor Kersnič: Zanimivosti rudarskega študija; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 Vrtimo ploščo za ploščo; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Orkester Tony Leutwiller; 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi -III. Pesmi in plesi iz Francije; 20.00 Domače popevke; 20.15 Tedenski zunanje politični pregled; 20.30 Veliki skladatelji, kot so jih opisali njihovi sodobniki - II. oddaja; Georg Friedrich Handel; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Mladim plesalcem; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert del Bele Bartoka. SOBOTA 8.00 Poročila; 8.65 Glasba ob delu; 8.30 Skladbe za harfo in violončelo izvajata Pavla Uršič-Petriče-va in Ciril Škerjanc; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo - Pojte z nami .. . (Ponovitev); 9.25 Ali vam ugaja? (zabavna glasba); 10.15 Od- mevi z baletnega odra; 11.00 Po svetu jazza - II. oddaja I. jugoslovanski festival jazza na Bledu Trio Beloševič - Duo Depolo-Fra-Čiškovič - Šenka Velen; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Slovenski umetniki igrajo mladim poslušalcem -Violinist Rok Klopčič; 12.00 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Škoberneta; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Janez Verbič: Pitanje prašičev; 13.30 z naših hribov in dolin; 13.50 Odlomki iz Wagnerjevih oper; 14.20 Šport in športniki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Zvočni kalejdoskop; 16.40 Moški zbor Jože Moškrič p. v. Slavka Mihelčiča; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Emil Adamič; Tri turkestanske ljubavne pesmi (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Jakov Cipci); 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasba za razvedrilo; 18.45 Okno v svet; 20.00 Nimau čez izaro . . . Koroške narodne pesmi; 20.30 P. in A. Booker: Dovolite: ime mi je Cox - II. epizoda; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Zaplenite z nami!; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila, obvestila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Med zabavno glasbo reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte. TOREK 17.00 Lokalna poročila; 17.15 Oddaja za mladino in pionirje; 17.30 Med zabavno glasbo reklame; 17.40 Oddaja za prebivalstvo madžarske narodnosti. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.20 Oddaja za prebivalstvo madžarske narodnosti; 17.30 ►♦Želeli ste, poslušajte«. SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte«. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljane od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23.00 ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.80 do 23.00 ure. 6 POMURSKI VESTNIK. 10. NOV. 1960 MILIJONAR V DOMU ONEMOGLIH Pavel Čarni iz Murske Sobote je deset let prejemal od občine socialno podporo, v stanovanju pa je skrival 2 milijona 880 tisoč dinarjev v dolarjih. Pred kratkim je v rakičanskem Domu onemoglih pri Murski Soboti umrl 84-letni Pavel Čarni iz M. Sobote. Starčka, ki je veljal za reveža, saj je domala ves čas po osvoboditvi prejemal socialno podporo, so pokopali na občinske stroške. Ob tej priložnosti je skrbstveni organ občinskega ljudskega odbora odprl pokojnikovo stanovanje z namenom, da nekemu Čarnijeve-mu sorodniku izroči del stare obleke. Ko sta moža odprla staro omaro, sta presenečena odkrila milijonsko premoženje. Pokojni starček je imel v cunji zavitih 5500 dolarjev (700 dolarjev so našli že prej), bodisi v bankovcih ali čekih. Najden denar je kajpak močno vznemiril Čarnijeve sorodnike, ki so se pričeli oglašati. Kdo bo dedič domala treh milijonov dinarjev, bo dokončno odločilo sodišče. Milijonska zapuščina v Carnlje-vem stanovanju ne bi bila kaj posebnega, če ne bi starček veljal za reveža, ki je deset let prejemal socialno podporo soboške občine v mesečnem znesku od 1 do 3 tisoč dinarjev. Malce čudaški starec le živil samotarsko življenje. V njegovi hudo zanemarjeni sobici v Kidrčevi ulici je stanoval odmaknjen od sorodnikov. Nekateri so sicer trdili, da Čarni ni takšen revež, kot kaže, češ da Je iz Amerike, kjer je nekaj časa živel, prinesel precej denarja, vendar temu nihče ni posvečal pozornosti. Ker se je Čarni zadnje čase hudo zanemaril ter začel bolehati, so starčka po posredovanju skrbstvenega organa namestili v Dom onemoglih. Vsekakor bi bilo prav, da soboška občina dobi iz zapuščine vrnjen denar, ki ga je Čarni ves čas neupravičeno prejemal kot socialno podporo. Petek, 11. nov. — Martin Sobota. 12. nov. — Emil nedelja. 13. nov. — Stanislav Ponedeljek. 14. nov. Borislava Torek, 15. nov. - Leopold Sreda. 18. nov. — Jerica Četrtek, 17. nov. — Gregor Za pitanje prašičev samo »REDIN« ker pospešuje debelenje MURSKA SOBOTA - od 11.-13, nov. ameriški barvni kinema-skopski film: »Dan. ko so delili otroke-; od 14.-15. nov. ameriški barvni film: -Benny Goodman«; od 18.-17. nov. sovjetski film: »Celkaš«. LENDAVA - od 11.-13. nov. amer. film; »Arivederči Roma-; od 15. -16. nov. sovjetski film: »V rovih Stalingrada. SLATINA RADENCI - Od 12.-13. nov. francoski barvni kinema-skopskl film; »Vrnil se bom v Kandaro-; samo 17. nov. ameriški film: »Usodna neznanka-. GORNJA RADGONA - od 12.-13. nov. angleški barvni kinema-skopskl film: Globoko plavo morje-; od 16.-17. nov. italijanski film: »Škoda da si takšna. LJUTOMER - od 12.-13. nov. sovjetski barvni film: »Idiot-; od 16. —17. nov sovjetski film: »Križarka Varjag. BELTINCI - od 12.—13. nov. Indijski film: »Kraljica Janši-. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 12.-13. nov. Jugoslovanski film: »Dalmatinska svatba-. KRIŽEVCI PRI LJUTOMFRU - od 12.-13. nov. sovjetski film: -Tihi Don- II. del; samo 16. nov. sovjetski film: »Tihi Don- III. del. ČEPINCI — samo 13. nov. jugoslovanski film: »Štiri desetletja-. Oglas v Pomurskem vestriku - siguren uspeh HIŠO Z VRTOM In travnikom, takoj vseljivo, prodam. H. Fabjan, Ljutomerska ulica 5, Go»nja Radgona. M-1164 STABILNI MOTOR 5 KS po nizki ceni, ugodno prodam. Roman Železen, Beznovci št. 43, p. Bodonci. M-1166 PROSIM NAJDITELJA pumpe za moped, izgubljene v nedeljo 30. oktobra na cesti proti Moravcem, da jo odda proti ogradi: Jezovšek, Cvetkova 6, M. Sobota. M-1189 V PETEK je bila izgubljena v M. Soboti ženska ročna ura. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da ml jo v ne proti nagradi. Naslov v upravi lista. M-1191 PREKLIC Podpisani Jožefa Benkič in Jožefa Pintarič, obe iz Petanjec, pre-klicujeve govorice ki sva jih širile proti Veroniki Kos iz Petanjec, kot neresnične. Jožefa Benkič in Jožefa Pintarič. STREŠNO OPEKO ugodno prodam. M. Sobota, Ivanocijeva 25. ENODRUŽINSKO podkleteno hišo, cca 5.000 m sadovnjaka in njive ob glavni cesti in železniški postaji Ormož - Velika Nedelja, hiša primerna za vsako obrt, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku pod šifro: »Ormož -ugodno-. M-1193 GRADBENO PARCELO kupim v Murski Soboti. Naslov v upravi lista. M-1199 DVE ŽELEZNI PEČI in štedilnik prodam. Murska Sobota. Cvetkova 6. M-1189 a ČESTITKA O t o j u Ratkai in O I g i Čarni želi na njuni nuni živl'eniški poti v se najboljše kolektiv CZP »Pomurski tisk« Murska Sobota Ob prebritki izgubi ljubega moža, očeta in starega očeta JOŽETA PARIZEKA upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje in darovali vence. Posebno se zahvaljujemo tov. Mariču, predsedniku Društva upokojencev za ganljive besede ob odprtem grobu. Žalujoči : žena Antonija, sin Jože z ženo Angelo in vnuki Jože, Milan in Jasna. Murska Sobota, dne 7. novembra 1960. LJUDSKA UNIVERZA organizira skupaj s TOTIM TEATROM iz Maribora v Murski Soboti v ponedeljek, dne 14. novembra 1960 ob 17.30 100 minut glasbe in smeha sodelujejo člani drame SNG Maribor, Štef. Zlatko Zci; poje Marjana Deržaj; igra orkester Vitek Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Z nagradami sodelujejo: Tovarna ZLATOROG Maribor in HIMO Maribor 0-1192 OBVESTILO »AVTOBUSNI PROMET. Maribor obvešča cenjene potnike, da smo z 2. novembrom ponovno uvedli večerni avtobus na progi Murska Sobota—Lemerje—Skakovci—Cankova —Večeslavci (križišče)—Kuzma. Odhod 18.30 Murska Sobota Pribori 17.33 19.01 Cankova 17.02 Prihod 19.35 Kuzma Odhod 16.30 Avtobus obratuje samo ob delavnikih. Komisija za razpis delovnih mest pri ŽIVINOREJSKO-VETER1NARSKEM ZAVODU ZA POMURJE v M. Soboti razpisuje delovno mesto AVTOMEHANIKA Pogoji: visokokvalificirani ali kvalificirani avtomehanik z nekaj let prakse ter samostojen pri delu. Prošnje sprejema komisija Živinorejsko-veterinarskega zavoda do 15. novembra 1960. KAMNOSEŠTVO IN CEMENTNINE v Murski Soboti razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: srednja strokovna izobrazba s 5-letno prakso. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom o dosedanjih zaposlitvah je treba poslati na upravo podjetja do 15. novembra 1960. Nastop službe takoj. Razpisna komisija ZDRAVSTVENEGA DOMA Ljutomer razpisuje naslednja delovna mesta: 2 ZOBOTEHNIKOV — nižja zdravstvena tehnika Pogoji: predpisana strokovna izobrazba Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom naj vlože prosilci pri upravi Zdravstvenega doma v Ljutomeru. 0-1194 Komisija za nastavitev in odpustitev delavcev in uslužbencev pri Grosističnem trgovskem podjetju »POTROŠNIK« Murska Sobota razpisuje delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji : končana ekonomska šola ali pa nižješolska izobrazba z nekaj let prakse. Nastop službe 1. decembra ali 1. januarja. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje je treba poslati na gornji naslov. 0-1200 Razpisujemo delovno mesto STROJEPISKE z znanjem stenografije Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku gospodarske organizacije. Prošnje je treba poslati na upravo »Pomurskega vestnika« pod šifro »UGODNA SLUŽBA«. 0-1201 LJUTOMER : PUŠČA 3:8 (1:2) Moštvo Pušče je igralo v nedeljo v Ljutomeru in prikazalo tamkajšnjim gledalcem tehnično lepo igro. Njegova zmaga je tudi zaslužena. Na tekmi ni bilo nobenih iz-ključitev, saj gostom ni moč očitati grobe igre. Moštvo Pušče je že v začetku tekme močno pritisnilo in izsililo dva gola. Njegov napad je bil boljši od obrambe. V napadu sta se posebno odlikovala V. Šarkezi in Horvat (7). Ljutomerčani so proti koncu tekme resno ogrožali vrata gostov, vendar niso znali izkoristiti ugodne prilo'nosti za gol. Sodil je dobro Flisar iz M. Sobote. Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano po kruti bolezni zapustil dolgoletni član našega kolektiva Jože Nedl Na njegovi zadnji poti ga bomo pospremili v petek, dne 11. nov. 1960 ob 14. uri od Titovega doma na pokopališče. Okrajni ljudski odbor Sindikalna podružnica OLO Aktiv Zveze komunistov OLO M. Sobota ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža in očeta LUDVIKA HORVAT iz Dankovec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mn poklonili toliko vencev in cvetja. Hvala tudi govornikom in vsem tistim, ki so nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo Lovski zvezi Murska Sobota, lovskim družinam: Pečarovci, Brezovci, Šalovci. gasilskim društvom: Dankovci, Kuštanovci, Mo-ščanci in sindikalni podružnici kolektiva ELEKTROMLIN Lendava za darovane vence in cvetje. Iskrena hvala zdravniku Zdenku Miliču iz Križevec v Prekmurju za njegovo požrtvovalno skrb in pomoč ob težki bolezni, kakor tudi sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, Sobočanom in okoličanom. Dankovci, 22. oktobra 1960. Žalujoči: žena Marija, sinova Ludvik in Aladar z ženama in otroki ter sorodstvo ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT V LENDAVI PO STAREM Zadnjo nedeljo so se na igrišču Nafte zbrali le še oni gledalci, ki so na tihem računali, da se bo kolo sreče enkrat le obrnilo v korist domačih. Tragedija prejšnjih kol pa ?e je znova ponovila, dasiravno bi domači lahko topot z malo volje in požrtvovalnosti rešili najmanj eno točko. Sodnik Vinko Janežič iz Ljubljane je NAFTA : MARIBOR 0:4 privedel na igrišče naslednji enajstorici: Nafta: Klarič, Kepe, Sekereš, Matičič, Varga, Simonka, Posedel, Pinter, Hrastič (Lebar), Kulčar, Horvat. Maribor: Vabič, Tolič, De-gen, Kek. Krejač, Ferš, Breznik, Arnejčič, Pašič, Vidic, Ceh. Poživitev hokeja na travi v Pomurju Hokej na travi je bil pred dvema letoma v- Murski Soboti zelo dobro uveljavljena športna igra. Člani TVD Partizan so celo postali republiški prvak. V zadnjem času pa v tem športu ni bilo več tek-movanj zaradi pomanjkanja ustreznih palic in denarnih sredstev. Sedaj imajo obljubljeno zadostno število originalnih pakistanskih palic, pa bodo. kot kaže že v bližnji bodosčnosti znova poživili ta šport, ki je zelo priljubljen zlasti med mladino. V programu je tudi ustanovitev enotne pionirske ho-ke'ske lire Pomurja. Tudi v soboškem TVD Partizan bodo normv-no ustanovili sekcijo za hokej na travi. prostovoljnih delovnih ur pri urejanju teniškega igrišča, pričeli so tekmovati v rokometu in nogometu, v bližnji prihodnosti pa nameravajo dograditi in urediti tudi telovadnico, ki je mladimi strokovnih šol že zelo potrebna. Pripravljajo se tudi na tekmovanje za športno značko vsestranosti. V kratkem bodo imeli na šoli športni dan; tekmovali bodo v atletiki in rokometu. NA FSŠ BODO UREDILI TELOVADNICO Na soboški ESŠ je zelo razgibano športno delovanje. Sedaj imajo na šoli rednega profesorja telesne vzgoje E. Titana, ki skrbi tudi za izvenšolsko delovanje mladine. Pred kratkim so na šoli ustanovili tudi športno društvo. Doslej so člani tega društva že uredili rokometno igrišče in prispevali precej V SOBOTI DRUŠTVO UČITELJEV TELESNE VZGOJE V Murski Soboti bodo v kratkem ustanovili društvo učiteljev in profesorjev telesne vzgoje. Društvo bo skrbelo za strokovni napredek članstva in napredek športa v Pomurju. Pobudo za ustanovitev društva le dalo posebno posvetovale v Planici, kjer so tudi sklenili, da je potrebno ustanoviti športna društva pri vseh šolah. Ta sklep bodo uresničili tudi v Po-murju s tem. da bodo ustanovili taka društva pri vseh večjih šolah ter prirejali razna tekmovanja in srečanja športnikov. Obe enajstorici sta začeli zelo previdno, saj je razmočeno igrišče v veliki meri vplivalo na igro in žoga je čestokrat prevarila napadalni petorici. Po desetih minutah enakovredne igre so gostje imeli prvo priložnost, da zatresejo mrežo Nafte, vendar je Ceh zgrešil prazna vrata. Minuto pozneje se je to pred vrati domačinov ponovilo, toda gostje priložnosti zopet niso izkoristili. Protinapadi Nafte pa so se končali pri kazenskem prostoru, kjer je obramba gostov z lahkoto premagovala oklevajoče napadalce Nafte, kar še posebno velja za Posedela in Horvata, ki sta brez volje in vsake prizadevnosti bila čestokrat ovira celo ostalim. Ožji branilec Kepe je v 32. minuti omogočil Vidicu, da je iz neposredne bližine povedel svoje moštvo v vodstvo. Sest minut pozneje je Kepe botroval že drugemu golu, ko je žogo poslal v lastno mrežo. Kljub izredno razpoloženemu vratarju Nafte so gostje v 40. minuti po Arnejčlču že tretjič zatresli mrežo. Izvršena izmenjava v drugem delu prvega polčasa Je delno vplivala na igro v drugem polčasu, ko so vrste domačih začele delovati navidezno boljše in napadalci so večkrat nepričakovano prodrli do kazenskega prostori Maribora, kjer pa ni bilo realizatorja. Maribor je v tem delu igre dosegel še en gol v 53. minuti po Vidicu, ki je streljal iz čiste offsi-de pozicije, vendar Je sodnik gol priznal. Zadnjih deset minut je sicer pripadalo domači enajstorici, ki pa ni znala izkoristiti nobene od številnih priložnosti za vsaj časten gol. Kako so igrali? Kljub visoki zmagi Maribora je bila Igra zelo raztrgana in nezanimiva. Prikazani nogomet obeh enajstoric sploh ne sodi v okvir SCL. Pri gostih se je odlikoval Vidic, a pri domačih vratar Klarič, ki je bil najboljši na igrišču. Sodnik Janežič je grešil v škodo obeh enajstoric, saj ni upošteval prednosti in je priznal neregularen gol. POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk- v Murski Soboti - Direktor in odgovorni urednik JOŽE VILD - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Naročnina- celo letna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letna 1000 din - Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605-78 7 NAJGOSTEJE NASELJENA AFRIŠKA DRŽAVA IV NAJVEČJE ČRNSKO MESTO Bivša britanska kolonija Nigerija, ki je pred nedavnim dobila neodvisnost, je najgosteje naseljena afriška država. Na 800.000 kvadratnih kilometrov njene površine živi 36 milijonov prebivalcev. Nigerija je na prvem mestu med afriš- kimi državami tudi po številu prebivalstva, za njo pa prihaja Egipt s 27 milijoni, Južnoafriška unija s 15 miljoni in Alžir ter Maroko s po 10 mili-joni prebivalcev. Nigerija je ena izmed najpe-strej3.ii držav na svetu. Njeno prebivalstvo sestavljajo desetine raznih plemen, ki govorijo razne jezike in imajo različne običaje in vero. Muslimansko pleme Hasua, ki živi na severu dežele, je eno izmed največjih in najpomembnejših. To so inteligentni in vredni trgovci, ki igrajo prvorazredno vlogo na tržiščih Zahodne Afrike od Senegala do Konga, Hasui držijo v svojih rokah trgovino z živino, slonovo kostjo, kožo in raznimi proizvodi manufakture. V državi so še konservativni sultani, pogosto fanatični verniki, vsemogočni lokalni gospodarji. Njihova mesta imajo mnogo prevalcev in so pravcate metropole za evropske pojme. Tako živi, na primer. v Ibadanu, mestu z brezkončnim predmestjem, 600.000 prebivalcev. To je naj večje črnsko mesto na svetu. Ogromni pragozdovi razdvajajo severni del od južnih oblasti Nigerije. V južnih krajih živi nemuslimanski živelj. To so svobodoljubni in zelo inteligentni ljudje, od katerih so se mnogi šolali v Evropi. Zahvaljujoč temu, v Nigeriji danes ni pomanjkanja visokokvalificiranih kadrov in ljudi, sposobnih, da prevzamejo krmilo uprave in usodo države v svoje roke. Nigerija je ena izmed najbo-gatejših afriških držav. Na njenih tleh je mnogo premoga, železa, cinka, niklja, volframa in na njenih plantažah pa gojijo kakao, kikiriki in palm movo drevo. NYLON MEHOVI — Oh naši jadranski obali in otokih sc je pojavila novost. Oslički, ki po tradiciji prenašajo že dolga desetletja vodo in vino v usnjenih mehovih, so dobili sedaj mehove iz nylona. To so polivinilaste vrečice domače proizvodnje, ki pa so izdelane zelo solidno. To novost je sprejelo prebivalstvo ob morju in na otokih z zadovoljstvom, ker so nylon mehovi, kakor jih imenujejo ljudje, močnejši in bolj praktični od kožnih. Naša slika prikazuje dekle, ki je prvič prinesla vodo v vrečicah naylona. V sto letih - dvajsetkrat v mreži Sovjetski ribolovec »Stalina-bad« je lovil v severnem delu Atlantskega oceana. Ko so mreže izvlekli na palubo, je bila v njej neznana, dokaj velika riba. Eden izmed ribičev je vzel ribo v roko. Bila je dolga okoli 50 centimetrov, ploščatega telesa, zožena v bokih in kot oglje črne kože. Velika čeljust z zelo ostrimi zobmi se je grozeče odpirala. Ribiči so odnesli ribo v Murmansk in jo predali Polarnemu inštitutu za molski ribolov in oceanografijo. Ugotovljeno je, da je to zelo redka riba — trnek. Prvi jo je opazil pred sto leti Norvežan Goljbel, znani ihtiolog. Od takrat so jo njeni v mreže vsega okrog 20-krat. Naipogosteje naletijo na-njo na obalah Irske, Gronlan-da in Kanade. Riba-trnek živi v globini od 500 do 2000 m. Tam, v carstvu večnega mraka, niso potrebne niti žive barve niti ostro oko. Važni so velika čeljust in ostri zobje. Riba-trnek plava v popolni temi, nad njeno glavo pa sveti na dolgi tanki niti majhna lučka. Kot izvor svetlobe ji rabijo svetlikajoče se bakterije. Ta svetloba privlačuje majhne ribe in ko se te približajo v doseg čeljusti, jih riba-trnek ujame. Podoba je, da v oceanskih globinah ni vedno dovolj hrane za to ribo-roparico in tako se ona, od časa do časa, povzpne do globine od 400 do 100 metrov. Pri tem pa se zdaj pa zdaj zaleti tudi v ribiško mrežo. Miši - športniki Družino Nilsen v Erslevu (Danska) je dolgo vznemirjal čuden šum, ki je prihajal iz sobice za shrambo zavrženih stvari nad pralnico perila. Talko podnevi kot ponoči je bilo slišati ta šum v določenih časovnih presledkih. Raziskovani v sobici so ostala brez slehernega uspeha. Nilsenov sin, 12-letni gimnazijec je sklenil, da bo odkril vzrok in je ure in ure nepremično presedel v sobici. Naposled je ugotovil, da prihaja šum od zadnjega kolesa starega kolesa, ki je končalo v ropotarnici. Ostalo je še, da se ugotovi, katera nevidna roka premika to kolo. Deček je odkril, da je poleg kolesa v uknji v zidu leglo ruši. Ker je bilo zadnje kolo dvignjeno in ga je bilo moč lahko premakniti, so mlade miši skakale pri igri od ši-bice do šibice. Miši so same uravnavale brzino kolesa, ka- kor se jim je pač zljubilo. Nilsenovi niso hoteli mišim odvzeti zadovoljstva in vese-lja, ki so ga našle pri starem kolesu. Še več. Mlade miši so tako udomačili, da jedo tudi iz roke. Svojo veščino na kolesu kažejo živalice tudi v prisotnosti ljudi. Za te miši se je začela zanimati celo uprava cirkusa v Kopenhagenu. NEMIRNA REKA MIRNA Istrska rečica, ki teče že stoletja po plodni dolini med Budami, Porečem in Novigradom, nosi ime Mirna. Nihče ne ve, kako je ta reka dobila ime, ki sl ga nikakor ne zaslu i. V pozni jeseni, pogosto pozimi in v rani pomladi je Mirna zelo nemirna in muhasta reka. Izlije sc iz korita in poplavi ves gozd Velega Jožeta in plodna polja Cur.efčine. najslabše izkušnje zaradi njenega razdejanja imajo Mo-tovunci. Nemirna reka Mirna pa bo vendarle kmalu ukročena. Inž. Josip Malek iz Reke je že izdelal načrt za njeno regulacijo. DROBNE ZANIMIVOSTI DVOJČKA — STOLETNIKA Jovo Čovič iz vasi Buzove in njegova sestra Ana sta vsekakor najbolj nevsekdanja dvojčka. Rodila sta se 22. novembra 1860 in kmalu bosta slavila stoti rojstni dan. Oba imata pravnuke, vendar sta še čila in zdrava. Ana opravlja vse ti ne posle, kuha in peče kruh. Jovo po dnevi pase živino, proti večeru pa odide v vinograd, »da popazi na grozdje in se tam zadrgi globoko v noč. JAPONKE NA HIMALAJI Šest japonskih planink se Je odločilo za ekspedicijo na Pančeo - Himalaja. Sedmega oktobra so zabeležile svoj prvi uspeh. Dve izmed njih sta se povzpeli na vrh Deo Tiba, visok 6000 metrov. Ta vrh ne sodi med najvišje vrhove Himalaje, vendar je vladalo med vzponom neurje. Vrh tega je teh šest japonskih planink prva ženska azijska ekspedicija na Himalaji. Ker je v Aziji emancipacija žensk dokaj zaostala, je ta korak japonskih planink pomemben tudi s socialnega gledišča. Napredni ja-ponski pijejo o tem mnogo in pozitivno. URA, KI JE NIHČE NE NAVIJA Na eni Izmed najstarejših zgradb v Sonboru Je ura, ki se še ni ustavila in ki je nihče ne navija. To je sončna ura nad steklarsko delavnico Stevana Bombaša, ki še ni nikoli razočarala meščanov, a tudi danes še kaže točen čas, čeprav je stara že več desetletij. VAS Z DVEMA HIŠAMA IN ŽELEZNIŠKO POSTAJO Planinska vas Malovan pri Gra-darcu spada med najmanjše vasi v vsej Liki. Ima samo dve hiši in nekaj prebivalcev, a tudi svojo že-lezniško postajo. Precej časa so bili potniki v zadregi, če so sprevodniki, kot je običaj, zaklicali ime te postaje. Mnogi so oklevali in niso vedeli, ali naj izstopijo ali ne. Mnogi so celo rajši ostali v vagonu, ker niso mogli verjeti, da vlak na tej postaji dalj časa stoji. ZA STAVO POPIL LITER ŽGANJA IN UMRL Ralo Stankovič iz Goražic v okraju ČAčak je rad pil in je po-gosto bil tam, kjer so kuhali žga-nje. Pred kratkim se je stavil pri žganjekuhl pri svojem sosedu Sto-nojlu Traševiću, da bo popil liter žganja. Na presenečenje vseh je to tudi storil. Nato je legel na koruzno slamo in zaspal. Zjutraj, ko so prišli, da bi ga prebudili, Je bil Že mrtev. BREZ HRUPA Neki dunajski založnik je obesil napis na vratih svoje tvrdke z naslednjimi besedami: -Prosim, da ta vrata zapirate brez hrupa v primeru, če vam bo rokopis odklonjen.- SMRT V VISOKEM SODU Pred dnevi se je pripetila v Orahovcu v okolici Prisrena nevsakdanja nesreča. V vinskem sodu s kapaciteto 4 vagonov, ki je bil skoraj do vrha poln grozdja, sta našla smrt 50-letnl Manuš Musta-li in 60 letni Adem Mustafič, sin njegovega strica. Oba sta po poklicu delavca. Do nesreče je prišlo na ta način, da je Manuš po krajevnem običaju teptal z nogami grozdje v sodu, vendar je takoj, ko je stopil v sod, pričel vpiti na pomoč in se brž tudi onesvestil. Na pomoč mu je prihitel Adem, ki pa je doživel isto usodo. Zdravniki v prizrenski bolnišnici, kamor so kasneje oba prepeljali, so ugotovili, da sta se zadušila oziroma zastrupila z ogljikovim monoksidom, ki se je ustvaril med vrenjem v sodu, ni pa odhajal v zrak. ker Je bil sod pokrit s koruznimi snopi. NOV »PRIMER MELONE« Znan je primer rimskega prometnega policista Meloneja, ki Je še danes zaporu zato. ker je zaustavil avto šefa policije Carmela Marzana, ko je ta na nepredpisan način prečkal kri išče. Pred kratkim pa se je pripetilo nekaj podobnega. Prometnik Angelo Gal-luzzl (na sliki) Je s svojim poročnikom Palombijem ujel pri prekršku rimskega policijskega komisarja Rafaela Giugliu in ga opomnil. Komisar je nato poklical ka-rabinerje in jim ukazal, naj oba prometnika odvedejo v zapor. Vendar vse kaže, da bo Galluzzi imel več sreče. Ker se dobro spo-minja hrupa okrog primera Melone-, je minister notranjih zadev ukazal, naj izpustijo oba prometnika iz zapora, komisarja Giugliu pa je odstranil za toliko časa, dokler primera ne raziščejo. TUDI TO... Kmalu se bo v Nemčiji začela proizvodnja oljnatih nylon nogavic, ki so impregnirane z raznimi olji za nego kože. KROMPIR — MEDVED Pod zidovi kninske trdnjave se je pripetil te dni zanimiv primer. Nekaterim lovcem se je zazdelo, da so opazili medvedka, kako se Je povzpel na skalo in, mirno sedeč na njej, opazoval mimoidoče. Ko so se približali, pa so videli, da ne gre za gozdno zver. Figura, ki so jo opazili, Je bila v bistvu velik krompir »medvedje oblike-, ki ga je izkopal na svojem vrtu Milan Bjedov iz Knina. Vjegov vrt leži poleg Krke, pod zidovi trdnjave. Krompir medvedje oblike so odnesli na skalo otroški in se tako nehote pošalili z lovci. ŽIVALI ZBIRAJO PRISPEVKE Pred krat. so v Frankfurtu dali združenju za zašč. živ. na razpola-go številne živali iz mesta. Tam so jim obesili škatle in celo uro so živali potrpežljivo stale in zbirale prispevke za združenje svojih zaščitnikov. POVEČANJE BREZPOSELNOSTI V VELIKI BRITANIJI Od letošnjega 12. septembra do 10. oktobra se Je povečalo število brezposelnih v Veliki Britaniji za oseb. Po začasnih podatkih, ki Jih Je objavilo britansko ministrstvo dela, ie bilo 10. oktobra registriranih 328 500 breznoselnih. Brezposelnost se je povečala za 31.463 oseb med odraslimi, zmanjšala pa za 8074 med mladino. PANIKA V KINODVORANI Minuli teden je prišlo do nepričakovanih prizorov v največjim kinu v prestolnici Kolumbije. Med predavanjem mehiškega filma »Vse je bilo tiho-, je nenadoma nekdo izmed občinstva vzkliknil: »Ogenj-. V prepolni dvorani je izbruhnila panika. Gledalci so z balkona skakali v parter. Ženske in otroci so se drenjali k izhodnim vratom. Ljudje so brezobzirno stopali drug po drugem. Po kratkem času je bila dvorana podobna boj-nemu polju po bitki. Ostalo je 6 mrtvih in 23 ranjenih, o požaru a ni bilo sledu . . . ANGLIJA BREZ TRAMVAJA V Angliji so te dni utonili v pozabo zadnji tramvaji, Shefield, mesto s pol milijona prebivalcev, je pripravilo tramvajem ganljivo slovo. Mnogi meščani so plačali drage vozovnice, da bi se popeljali z zadnjim tramvajem. Bili so tudi v viktorijanskih oblačilih. V mestu Shefieldu so se pojavili tramvaji pied 87 leti. Čeprav so doslej vsa mesta v Angliji zamenjala tramvaje z avtobusi, so se meščani Shefielda težkega srca poslovili od njih. SAMOPOSTREŽBA ZA PTICE Zelo enostavno napravo Je izdelal kalifornijski ornitolog Charles Harris. To je storil zato, da bi -mogočil pticam v svojem vrtu, da dobivajo hrano tudi takrat, ko je odsoten. Harris je obesil na hišno streho steklenico. Iz njenega »vratu- moli upognjena steklena cevKa. Steklenica je potna vode, v kateri je raztopljen sladkor in druge hranilne snovi. Naša slika kaže, kako ta »naprava funkcionira. Kolibri, ki lebdi v zraku, je vtaknil svoj dolgi kljun v stekleno cev in pije sladko tekočino. BREZA-DREV0, KI LJUBI SAMOTO Breza potrebuje za svoj obstanek v gozdnem svetu največ svetlobe Med nekaj sto vrst drevja in grmičevja v naših gozdovih, parkih, vrtovih in drevoredih je breza tista, ki najbolj pade v oči. Njena snežnobela skorja, ovalna, skoraj prozorna krošnja s tankimi belimi vejami in nežnimi rdečkastimi vejicami, ki nosijo trepetlikasto, svetlozeleno listje — vse to do-prinaša po svoje k priljubljenosti breze. Teda manj je znano, da se na videz nežna breza odlikuje z neobičajno biološko močjo in vitalnostjo. Ko se po redčenju ali požaru na neki gozdni površini gozd sam naravno obnavlja, je vrednost breze pri tem največja. Drobni krilati plodov breze. ki so tako majhni in lahki, da jih je okrog 6 milijonov v enem kilogramu, letijo, nosemi po najmanjšem vetriču, padajo na jaso in čez desetine let daje mlad gozd, ki je cznikel na tem mestu novo potomstvo. Eno odraslo steblo breze daje za 30 let, skupno s svojo potomstvom tako veliko število plodov. da bi bre-zov gozd, nastal od teh plodov, lahko pokril vse kopno na zemlji. Vendar ima breza tudi eno pomanjkljivost: potrebuje mnogo svetlobe. Zato se skupine brez ne ohranijo dolgo. Bukve, smreke in jelše so v stanju, ko v brezovem gozdu. da s svojimi gostimi krošnjami popolnoma onemogočijo življenje brezi. Gojenje mladih brez iz plo- dov (semenja) je precej nehvaležno delo. Plodove je treba zbirati s starejših debel v juliju ali avgustu, ko so zreli. Sejejo jih po sami površini fino, vrtnarsko obdelanega in svežega zemljišča v brazde, ki so oddaljene od 20 do 30 centimetrov. Na en meter dolžine brazde se vzame okrog gram plodu, nakar se vse lahno po-valja. Ob koncu prvega leta so rastlinice visoke 20. naslednje leto pa 60 centimetrov. Po prvem letu že lahko začnemo ratsajevati. Zanimivo je tudi, da je breze 40 vrst po vsej severni zemljini hemisferi. VELIKI PLANINEC UMRL V AVTOMOBILU Znani italijanski planinec Pietro Gione iz Trsta je preteklo nedeljo preminil v avtmobilski nesreči v T svojem 77. letu življenja. Giane se je povzpel na vse vrhove Alp, na nekatre vrhove Južne Amerike na višinah preko 6000 metrov in na najvišje planine Afrike. Pri tem se mu ni nikoli pripetila niti njamanjša nesreča. V 102. LETU PRVIČ PRED FOTOGRAFOM Milan Stokič, kmet iz vasi Se-levac s smederevskem okraju je verjetno prvi človek v naši državi, ki je prvič stopil pred fotografski objektiv v svojem 102. letu življenja. Na to je komaj pristal po upornem prigovarjanju sostanovalcev in fotografa, ki mu je, sicer, dober prijatelj. Svoje prve fotografije bo stari Milan podaril dvema svojima vnukoma. „Če se bom ženil-se bom jeseni“ Malokoga zanese pot med vinograde spomladi in poleti. Tl postanejo bolj vabeči jeseni, ko se začne trgatev. Sicer pa je kar prijetno pridružiti se živahnim trgačem, ki leto za letom »obnavljajo tradicijo«. Trgatev je za vinogradniške predele pravcati praznik. Ko • je klopotec oznanjal letošnji trgatvi zadnje ure, smo nekoliko prisluhnili utripu življenja nekje na Janževem vrhu. Trgačev ni bilo težko najti. Živžav in glasno kramljanje med bohotečimi trtami, sta jih izdajala. Spretni prsti so so gali v bogata nedrja vinske trte ter polnili vedra s sočnim grozdjem. Brentarji Janez, Lojzek in Ernest so imeli polno dela, vendar so vmes našli dovolj časa tudi za kratko klepetanje z dekleti. Sodi na vozu so se z na-gLico polnili, noži brentarjev pa so urezovali na količkih nove zareze. Še malo živžava, zbadljivk pri vedril z jabolčnikom, s katerim si tešijo žejo, in trgatev je za tisti dan končana. V pravcatem sprevodu so trgači in brentarj,i skupno z delovodjem Francetom krenili za vozom. Rumeneče listje se je lesketalo ob zadnji zarji za-hajajočega sonca. Izza hiše na se je zaslišala ubrana pesem: >Če se bom ženil, se bom jeseni .. .< Medtem so se Martinek in Franček s sodelavci potili ob sadnem mlinu in polnili njegovo brezmejno žrelo. Leseni škafi so romali od zajetnih kadi do mlinov in nazaj. Se malo vihtenja, nekaj zamahljajev z lopato in stiskalnice so bile polne. Mošt je začel curkoma lili i z košev... Sedi v kleti se polnijo. Kletar Tonček ima polne roke dela. kajti v kleti je že nad 10 vagonov mošta. Šele sedaj ostane za tiste, ki so se neutrudno potili pri sti-skailnici in sadnem mlinu, kratek čas za počitek. Sicer pa, kakšen počitek: Franček je od nekod privlekel možnar. V petih minutah je bil napolnjen. Vrvica je zapresketala. Malo dima in močan pok pretrga tišino. Za popravljanje tokrat ni bilo več časa, kajti vozniki so na dvorišče pripeljali nove ka- di z grozdjem. Brnenje sadnega mlina se je zlilo z vedrimi zvoki klopotcev, ki so oznanjali konec trgatve. Živžav med goricami je ponehal. Brente so obvisele v shrambah. V kleteh pa se peni mošt. Veter je zavel skozi obrane gorice, v daljavi pa sc je zgubljala pesem: >Če se bom ženil, se bom jeseni ...« J. Stolnik Proti večeru, ko je bila nad travniki ob Muri že gosta megla, so se veseli trgači napotili proti doma 8 POMURSKI VESTNIK. 10. NOV. 1960