IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in uprava: Murska Sobota. Okr. odbor OF — Čekovni račun. Narodna banka Murska Sobota 641-906-030 — Naročnina Celoletna 1OOdin polletna 50 din četrtletna 25 din Štev. 29 — Leto I. Murska Sobota, 8. septembra 1949 Cena 2 din Važne naloge, ki stojijo pred krajevnimi ljudskimi odbori Že v mesecu juniju ali juliju so prejeli posamezni KLO setveni plan za oljno repico. Setev oljne repice je bila določena predvsem za one kraje, ki ne sejejo sladkorne pese. Nekateri odbori so ta plan že razbili na posamezna gospodarstva dočim drugi še niso pristopili k temu delu. Z ozirom na to, ker je za setev oljne repice zadnji čas, opozarjamo vse KLO, da bodo nosili vso odgovornost, če se po njihovi krivdi plan setve oljaric ne izvrši Pri določanju gospodarstev, ki so obvezna sejati oljno repico, so se že zgodile precejšnje napake, katere so dolžni KLO takoj popraviti. Določali so namreč obvezno vsem večjim, srednjim in tudi nekaterim malim kmetom tako, da so plan razdrobili na malenkostne površine, od katerih ni pričakovati kaj prida donosa. Opozarjamo vse KLO, da je najmanjša količina, ki jo lahko predpišejo posameznemu gospodarstvu, 10 arov. Še večjo napako pa je napravil KLO Cankova, ki je razdelil plan setve med posamezne kmetovalce ter določil vsakemu po 10 arov površine ne glede na posestniško skupino Mislim, da danes že vsak uvidi, da je to nemogoče in tudi vzbuja upravičeno ogorčenje med malimi kmeti v Cankovi. Svetujemo KLO v Cankovi, da to takoj popravi in obremeni le nekaj večjih posestnikov z večjimi površinami, ker drugače pride navzkriž z določbami zakona o ljudskih odborih, ki govori o zaščiti malih in srednjih kmetov. Če bo ta KLO prisluhnil mnenju svojih prebivalcev, bo takoj opazil napako, ki jo je napravil. Temu mnenju pa je dolžan prisluhniti, saj je njegova dolžnost, da mobilizira čim večje sodelovanje svojega prebivalstva pri izvrševanju oblasti. Vprašanju oljaric morajo KLO posvetiti sedaj največjo pažnjo. Poročevalec za kmetijstvo je dolžan, da točno kontrolira potek setve in doseže, da se posejane površine tudi kontrahiralo pri domači KZ. Kmetijsko gospodarstvo, ki bo kontrahiralo oljarice, lahko dobi takoj po oklepu pogodbe umetna gnojila in če proda pridelek, ne da bi zahtevalo zamenjavo olja, lahko prejme bone za odkup blaga po vezanih cenah do 8000 dinarjev, ne glede na posestniško skupino. Druga važna naloga, kateri ne posvečamo dovolj pažnje, je vprašanje mobilizacije delovne sile Zakon o ljudskih odborih postavlja pred KLO v delu, kjer govori, da so dolžni skrbeti za mobilizacijo delovne sile za izgradnjo države. To delo pa prepuščajo LO ali frontnim organizacijam ali pa celo posameznim aktivistom, ki pridejo iz okraja. Jasno je, da ti ne morejo imeti veliko uspeha, če nimajo nobene podpore v oblasti. V mnogih slučajih se delajo še napake, ki to mobilizacijo ovirajo, na drugi strani so pa še v škodo ljudem, ki bi se lahko vključevali v industrijo ter tam našli svojo eksistenco, ne pa da so privezani na košček zemlje, na katerem ne morejo živeti ter so prisiljeni podvreči se izkoriščanju po večjih kmetih, kateri jih najemajo kot delovno silo Tako napako ie napravil KLO Gerlinci, ko je zaplenjeno zemljo, ki je ostala po okupatorjevih sodelavc h, razdelil takim ljudem, ki niso imeli ničesar svojega, samo zato, da mu ni bilo treba dajati tem ljudem živilskih nakaznic Če bi KLO Gerlinci vključil to zemljo v ekonomijo, bi jo člani KZ lahko z lahkoto obdelali, ostali prebivalci pa, ki so s tako delitvijo sedaj vezani životariti na krpici, katero so dobili, bi pa našli odlično zaposlitev v industriji in prepričani smo. da bi bili hvaležni KLO da jih ni privezal na zemljo Sicer se ta napaka še da popraviti in svetujemo KLO Gerlinci da jo tudi popravi Mobilizaciji delovne sile morajo sedaj KLO posvetiti vso pažnjo in z vso ostrino nastopati proti delomrznežem Vsaka bojazen pred zamero pred takim delomrznežem je smešna, ker se sicer na drugi strani zamerijo svojemu prebivalstvu, ki jih je izvolilo Pošten in pravilen postopek četudi bo oster, bo ugled KLO samo dvignil, ne pa mu škodil Naši zakonski predpisi dajejo organom oblasti vso možnost dobro in pravilno izvesti to mobilizacijo, v kolikor pa to ne bodo storili pa nosijo vso moralno odgovornost zaradi svoje malomarnosti Plan mobilizacije delovne sile v našem okraju mora biti izvršen in to ie sedaj najvažnejša naloga vsakega KLO Odkup žita. ki ie sedaj v teku v onih krajih kjer so se KLO potrudili dobro poteka Tako ie. recimo v KLO Melinci, oddala vsa vas 100% razen 4 ali 5 kmetov. Opozarjamo tu posamezne KLO naj ne nasedajo godrnjanju o previsoki odmeri, saj so jo sami ugotovili Opozarjamo tudi vse kmetovalce da so parole o popuščanju in zniževanju oddaje ki se že širijo sovražnikova izmišljotina KLO so dolžni izvesti odkup z vso strogostjo ter se nikakor ne zadovoljiti s tem, da bi eventualno vas oddala 100% količino, ki ji je predpisana, ampak tudi vsak posameznik mora svoji obvezi v celoti zadostiti. V prejšnjih časih so se dogajali slučaji, da so nekateri kmetje, predvsem mali, pripeljali več kot so imeli predpisano in ker ni hotel zrnja voziti domov, ga je oddal več. Ko pa je bila količina, ki jo je moral oddati celotni KLO dosežena, so odkup zaključili, četudi nekateri kmetje še niso v celoti zadostili oddaji. Jasno je, da so predvsem mali kmetje ta postopek upravičeno kritizirati in se sedaj ne sme ponoviti. Odkup se mora pri vsakem posamezniku brezpogojno in brez vsakega popuščanja izvesti. KLO so že dobili navodila za sestavo komisij, ki bodo določale hektarski donos krompirja, ajde itd. Delo teh komisij naj bo res precizno in natančno, da se ne bodo dogajali slučaji, kot so se pri določanju žitaric, da je skoraj povsod morala intervenirati okrajna komisija. Vsako prikrivanje in zavijanje je brez vsakega pomena in nepošteno, ker namen prikrivanja donosa ima za posledico prevaliti breme oddaje na drugi KLO, ki bo delal pošteno, doma pa omogočiti špekulacijo. KLO naj skrbijo, da bodo postavljene komisije svojo nalogo tudi v resnici izvršile, ne kot je napravila komisija v Krogu, kjer je vsak posamezni član dal drugačne podatke o donosu, tako da je velika verjetnost, da komisija ni napravila nobenega poizkusa na terenu. Poleg ostalih so gornje naloge najvažnejše in zato morajo KLO skrbeti, da bodo v celoti in natančno izvedene, ker so kot oblastni organi zato odgovorni pred svojimi volivci m pred svojimi višjimi organi ter bodo za vsako malomarnost tudi odgovarjali. Prijave tekmovalcev za kmečki festival v Murski Soboti niso zadovoljive Kmečki festival v Murski Soboti, ki se bo vršil v začetku meseca oktobra, bo pregled vsega kulturno-prosvetnega dela v okraju. V okviru tega festivala je razpisano široko tekmovanje v vseh panogah kulturno-umetniškega delovanja, kakor tudi tekmovanje v izvrševanju posameznih gospodarskih in političnih nalog med posameznimi vasmi. Pri tekmovanju kulturno-umetniških društev pridejo predvsem v poštev tekme med gledališkimi skupinami ter pevskimi zbori, kateri se morajo že sedaj temeljito pripravljati, če hočejo pokazati kaj kvalitetnega. Posamezna kulturno-umetniška društva so bila že pozvana, da pošljejo svoje načrte s točkami, s katerimi bi sodelovali pri festivalu, vendar je le malo društev, ki so to napravila. Okrajni ljudsko-prosvetni svet bi lahko društvom nudil veliko pripravljen poslati strokovnjake, ki bi pomoč sedaj v predpripravah, ker je svetovali in pomagali pri vajah onim društvom, ki nimajo dobrih voditeljev za posamezne panoge. Tako bi tudi ta društva, katerih člani imajo voljo za delo, lahko z velikim uspehom nastopala v tekmovanju. Kjer ni še pevskega zbora, pa gotovo lahko nastopi ali fantovska ali dekliška skupina, ki zna peti narodne pesmi, ker tekmujejo tudi take skupine in iz teh se bodo v bodoče lahko razvili dobri pevski zbori. Dolžnost vseh prosvetnih delavcev v okraju je, da v tem času pred festivalom mobilizirajo vse ki imajo veselje in pogoje za katero koli panogo prosvetnega dela od posameznikov recitatorjev, pevcev in godbenikov-solistov preko duetov, kvartetov pa tja do zbo- rov, ker le na ta način bomo kulturno življenje v okraju poživeli. Posebna pažnja se naj polaga na godbe, ki obstojajo v posameznih vaseh in od harmonikarjev do najmanjših skupin, ki igrajo po veselicah in ženitevanjih, vse naj tekmuje v tem času, ker je na ta način bomo lahko našli kader in talente, katere se bo lahko šolalo in izpopolnjevalo. Vsekakor pa naj se vsi ti poedinci in skupine, četudi še niso organizirani v nobenem društvu, skrbno pripravijo, da bodo — četudi enostavne inn skromne stvari — tudi te lepo izvedli- Vaške frontne organizacije v predfestivalskem času ravno tako tekmujejo, in sicer v tem, kako pomagajo ljudski oblasti pri gospodarskih nalogah, kakor odkupu, davku, izpolnjevanju setvenega plana itd. Po uspehih posameznih vasi, o čemer vodi evidenco OLO, se bo njih delo tudi ocenjevalo. Ravno tako se ocenjuje politično delo, ki ga vršijo te organizacije na vaseh in ki se kaže v študijskhi sestankih, množičnih sestankih, predavanjih, pri gradnji zadružnih domov, pri agitaciji za obdelovalno in splošno zadružništvo, kakor tudi v skrbi za kulturni dvig svojih prebivalcev, kar se predvsem vidi v tem, kakšne kulturne panoge gojijo in na kakšni višini so posamezne skupine. Vsi vaški odbori OF morajo na svojih prvih sestankih sedaj napraviti točen načrt, kaj vse bodo pokrenili, da bodo častno sodelovali v tekmovanju za kmečki festival Za vse informacije in nasvete naj se obračajo ustno ali pismeno na Agitprop, oddelek pri okrajnem Komitetu KPS v Murski Soboti. P. O delu sindikata Tovarne perila v Murski Soboti V Tovarni perila v Murski Soboti je sindikalno življenje dokaj razgibano. To potrjuje dejstvo, da so od 30.000 ur prostovoljnega dela doslej naredili že 16.000 ur. 25 članov sindikata se je udeležilo sečnje drv na Kočevskem, ostali pa so delali na kanalu in na lastni ekonomiji; sedaj se. udeležujejo prostovoljnega dela pri gradnji nove gimnazije. Člani sindikata so si uredili lastno menzo, ki so si jo sami opremili. Niso si pa mogli urediti ambulante ter sobe za doječe matere, ker niso mogli dobiti za to primerne sobe Za otroško restavracijo so dali 10.000 din. Sindikat se je preskrbel z drvmi in si uredil lastni industrijski magazin. Na žalost pa omenjeni magazin ne uživa nikake prioritete pred ostalimi magazini Murske Sobote, ki bi jo kot magazin tako velike tovarne moral uživati. Kajti blago, ki ga dobivajo za racionirano preskrbo delavstva. ne prihaja prve dni v mesecu, temveč šele tedaj, ko dobijo blago ostale prodajalne. Glede tekstilnega blaga pa je sindikat dobro preskrbljen, ker si ga nabavlja sam. Delovni kolektiv dela z velikim elanom V tromesečnem tekmovanju so njihovi udarniki, ki jih imajo 68, presegali dnevne norme od 110—130 odst. Plan za mesec avgust so izpolnili 135%; polletni plan je bil izvršen 107% in tudi letni plan bo v doglednem času izvršen. Kulturno življenje sindikata nekoliko šepa. Temu je vzrok predvsem premajhna iniciativnost kulturno-prosvetnega referenta in dejstvo. da je večina delavstva z dežele Kljub temu pa se mladinke pripravljajo na okrajni mladinski festival, na katerem bodo nastopile s svojo folklorno skupino. Ko bodo izpolnili letni plan, pa bodo priredili akademijo. Protestno zborovanje v Dolnji Lendavi Nihče nima pravice vmešavati se v naše notranje zadeve V sredo, dne 31. avgusta se je vršilo v Dol. Lendavi v Kinodvorani protestno zborovanje množičnih organizacij proti neutemeljenim ter žaljivim notam vlade Sovjetske zveze. Zborovanje se je vršilo pod geslom: »Ali so se koroški Slovenci zato borili, da bodo še najprej sužnji?!« Zborovanje je otvoril okrajni prosvetar. Govoril je referent za prosveto pri OS-u tov. Štefanič Lojze. Na kratko je podal zgodovino Slovenske Koroške. Nato je nadel vprašanje nemoralne, antimarksistične in protirevolucioarne gonje Informbiroja proti FLRJ. Govoril je o žaljivih notah Sovjetske zveze ter o naših odgovorih na te note. Tlačena Slovenska Koroška je bila prodana za Judežev denar —150 milijonov dolarjev. S tem je vlada Sovjetske zveze izdala malo socialistično državo in se s to umazano kupčijo sama pridružila imperialistom, ne pa Jugoslavija, kakor to ona kleveta. Proti vsem izmišljotinam in lažem informbirojevskega ali imperialističnega tabora odgovarja naše delovno ljudstvo še z večjimi delovnimi zmagami, s Sirotanovičevim gibanjem. Referatu je sledila diskusija, pri kateri se je oglasil tov. Dvoršak, ki je z ogorčenjem ter z jedrnatimi besedami obsodil vse laži, sabotaže in spletke informbirojevščine ter naglasil, da bomo uspešno izgradili socializem, saj nam je porok zato vodstvo KPJ z maršalom Titom na čelu. Ljudje so vstali ter enotno skandirali: Tito—Partija in Tito—CK. Sprejeti sta bili dve resoluciji, in sicer maršalu Titu in CK KPS. Ob odhodu se je v dvorani razvnela pesem, ki se je prenesla na lendavske ulice: »Tito naš, Kardelj naš, za teboj vsi stopamo!« -el. Delovni kolektiv podjetja Slatina Radenci v borbi za dvig produkcije Slatinsko podjetje Slatina-Radenci, ki je dobilo pred kratkim pohvalno diplomo Zvečine sindikatov Slovenije, je doseglo svoje uspehe le zaradi brigadnega sistema dela. Podjetje ima 264 nameščencev in delavcev ter je ustanovilo 12 brigad. Od teh delajo 4 brigade v obratu Radenci, 5 v obratu Boračeva in 3 v obratu Petanjci Delo je normirano. Tako mora n. pr. ena brigada, ki dela pri izviru v Radencih, napolniti 6800 steklenic v osmih urah, v skladišču pa morajo v istem času zapakirati 110 zabojev. Pri etiketiranju je norma 13.000 steklenic v osmih urah. Pri izvirih v Boračevi, ki so najmodernejše opremljeni, mora ena brigada, ki šteje okrog 20 ljudi, napolniti v osmih urah 8000 steklenic. V Petanjcih so naprave pri izvini že zastarele, zato je norma v nalivalnici le 5100 steklenic v osmih urah. Kljub visokemu planu pa brigade dnevni plan redno presegajo do 50%. Letni plan pa bodo izpolnili do 29. novembra in pričeti delati že za peto leto petletke. Za zvišanje produkcije se bore predvsem v skladiščih, ker v nalivalnicah vrelci ne dopuščajo hitrejšega tempa dela. Tako delata v skladišču v Boračevi dva udarnika: Graf Jože in Horvat Franc, ki presegata normo do 70% dnevno. Brigade so si napovedale tekmovanje za dosego plana v produkciji, v neopravičenih izostankih, v čistoči, v nevidnem in vidnem lomu, v kulturno-prosvetnem delu, v ideološki izgradnji, v prostovoljnem delu ter novatorskih m racionalizatorskih predlogih. Štab vseh brigad se sestane tedensko enkrat, da pregleda uspehe brigad in oceni delo po točkah. Najboljša brigada v mesecu dobi prehodno zastavico, denarno nagrado v znesku 3500 din in tekstilno blago, draga najboljša brigada pa samo tekstilno blago. Najboljši posameznik v podjetju pa dobi nagrado 500 dinarjev. Tudi sindikalno življenje izven podjetja je zelo živahno. Vsaka brigada ima svoj grafikon dela. Nadalje imajo štiri stenčase, ki jih menjajo vsake tri dni Podjetje ima grafikon za vse br gade skupaj, in sicer enega za doseganje dnevnega, mesečnega in letnega plana, drugi pa označuje točke posameznih brigad. Člani sindikata so naredili preko 3200 udarniških ur pri gradnji industrijske proge v Boračevi, delajo pa tudi nadure v vseh treh obratih. Sindikat je poslal dve brigadi na sečnjo drv v Konjice. Ena od teh dveh brigad je dala udarnika Škrlec Andreja in enega ponvaljenega (Drvarič Franc) Da bi povečati svoj obrat, bodo obnovili vrelec »Gizela« v Boračevi. Sindikat pa skrbi tudi za razvedrilo svojih članov. Doslej so prirejali izlete v Rogaško Slatino, na konjske dirke na Cven in na moto-dirke v Maribor Podjetje ima tudi lastni industrijski magazin, ki preskrbuje člane sindikata z racionirano preskrbo. —dp. l.— Več pažnje odkupu Murska Sobota, 5. sept. — Po podatkih, ki smo jih prejeli o poteku odkupa v murskosoboškem okraju, moremo sklepati, da se je odkupu posvetilo veliko premalo pažnje in da se je na odkup veliko premalo pripravljalo. Dokaz za to je dejstvo, da je bilo doslej odkupljenih šele 75 vagonov žita obvezne oddaje in 69 vagonov žita mlatilniške merice. Največ napak se javlja pri odkupu obvezne oddaje žitaric. Tako n. pr. kmetje po nekaterih krajih še do sedaj nimajo določene višine obvezne oddaje. Zaradi tega delujejo od 12 zbirnih centrov šele štirje, in to v Murski Soboti, Beltincih, Fokovcih in Cankovi. Druga napaka pa je ta, da so krajevni odbori v mnogih krajih veliko prenizko planirali hektarski donos. Mnogokrat so morali predpise oddaje celo popravljati, ker je okrajna komisija nasedla vaškim špekulantom in zniževala povsem realno ugotovljene hektarske donose. Primer Beltincev to jasno potrjuje. Po realnih ocenah so špekulantski kmetje v soboškem okraju samo pri belih žitih zatajili nič manj kot 1200 hektarov. Nič boljše ni z obvezno oddajo mleka. Soboškemu Mlekoprometu je bilo planirano, da odkupi v tem letu 5,430.000 litrov mleka, toda doslej je odkupil šele 32,75% navedene količine. Temu je predvsem vzrok nepravilen odnos kmetov do oddaje, ker mnogi kmetje mleka enostavno nočejo oddajati. Okraj je sicer za špekulantske kmete že podvzel potrebne mere in nekaj špekulantov že kaznoval, toda to se je zgodilo žal nekoliko pozno in bo v najboljšem primeru odkup mleka izvršen s 50%. Pravilen odkup mleka zavira tudi dejstvo, da kmetje ne prejemajo obljubljenih bonov. Tudi odkup živine zelo počasi napreduje. Tako je bilo odkupljenih doslej šele 13 glav plemenske živine. 249 pitanih in 552 mršavih prašičev Nekoliko boljše je z odkupom sadja in zelenjave Doslej je podjetje »Sadje in zelenjava« odkupilo že 47.000 kilogramov sliv. 80.000 kg jabolk, 32.000 kg hrušk. 10.000 kg stročjega fižola. 9000 kg graha. 17.000 kg zelja in prav toliko buč ter 65.000 Kg krompirja. Odbori Osvobodilne fronte morajo ravno s konstruktivno kritiko buditi v naših množicah pravi ljudsko-demokratični čut in jih vzpodbujati k neposrednemu sodelovanju pri naših političnih in gospodarskih stvareh. Na eni strani sproščena kon- struktivna kritika, na drugi strani razkrinkavanje in izločevanje vseh negativnih elementov iz organov naše oblasti in Osvobodilne fronte, to bo usposobilo naše odbore za resnično pozitivno delo. Iz nalog OF. Stran 2 LJUDSKI GLAS M. Sobota, 8. septembra 1949 Beograd, 5 sent. Včeraj je Beograd sprejel svoje mladinske delovne brigade, ki so tudi letos pomagale graditi veliko delo petletke, avtomobilsko cesto »Bratstvo - enotnost«. Zborovanja so se udeležili člani Politbiroja CK KPJ Moša Pljade. sekretar mestnega partijskega komiteja Ralo Dugonjič, sekretar CK Ljudse mladine Jugoslavije Milijan Neoričic in še večje število partijskih državo h ter mladinskih voditeljev in predstavnikov JA. Član Politbiroja CK KPI tovariš Moša Pljade je ob tej priliki dejal: Tovariši in tovarišice, brigadirji, mladina Beograda! Vračate se z letošnjih velikih del z avtomobilske ceste, z graditve Novega Beograda, kjer ste sodelovali. Pomen teh del, na katerih ste letos sodelovali, je velikanski. Zanesljivo upamo, da bo avtomobilska cesta dograjena že ob koncu tega leta. (Vzkliki: »Tako je!«) Bili so malodušneži, ki so mislili, da ne bomo te ceste zgradili niti v več letih. Zato bo zgraditev te ceste do konca letošnjega leta udarec po licih vsem tistim ki so skušali sejati svoje malodušje okrog sebe (Vzkliki: »Tako je!«) Graditev Novega Beograda pa je naloga za celo vrsto let Toda, tovariš) in tovarišice, če pogledamo danes, septembra 1949 na obrežje čez Savo, lahko vidimo že ir tistega, kar smo tam zgradili od letošnje pomladi pa doslej, kakšen bo ta Novi Beograd. To, kar smo v nekaj mesecih letos zgradili, je najlepši primer ljubezni do svojega ljudstva, navdušenja naše mladine za graditev svoje socialistične domovine, zvestobe svojemu ljudstvu, zvestobe tistim idealom, ki vodilo našo mladino v srečnejšo in lepšo prihodnost. (Ploskanje.) Tovariši in tovarišice, minilo je že nekaj nad 30 let, ko je pripadalo obrežje onkraj Save tuji državi, tuji zatiralni Avstro-Ogrski. Bila je to velika sila, sila, sovražna mali Srbiji, sila, sovražna in zatiralna za naše narode, ki so pod njo živeli izginila je v tisti vojni, ki jo je sama začela proti majhni Srbiji, ker je hotela poteptati njeno neodvisnost Izginila je velika Avstrija in rodila se je Jugoslavija. Rezultati, ki so bili danes tukaj doseženi, niso samo zaušnica tistim, zares maloštevilnim malodušnežem v naši državi, ampak so hkrati tudi močan udarec po licih listih v tujini, ki so začeli dozdevno »kritiko« proti Jugoslaviji in nadaljevali z gospodarsko blokado, z obmejnimi incidenti, preklnit-vijo kulturnih ter drugih stikov, dokler niso prignali tako daleč, da govore danes v svojih notah o naši državi kot majhnem ščenetu ki se je drznilo lajali na velikega slona. (Smeh.) Govorili so o avtomobilski cesti, zlasti pa o Novem Beogradu, da je to pustolovščina. Toda, tovariši in tovarišice, ni pustolovstva tam, kjer je ljudstvo pripravljeno dati vse za zgraditev svojega življenja, za uresničenje socializma, za zavarovanje svoje neodvisnosti, svoje svobode in svoje prihodnosti. Ni pustolovstva tam, kjer sta ljudstvo in naša mladina pripravljena dati vse za zmago pravilne linije svoje ljubljene Partije. (Zlogovanje »Tito-Partija«.) Ni pustolovstva tam, kjer je tako ljudstvo, tak delavski razred, taka mladina, kakršna je naša, Titova mladina. (Zlogovanje: »Mi smo Titovi — Tito je naš!«) Uspehi naše graditve so toliko bolj rasli, postajali toliko večji, kolikor so bile večje težave, ki jih povzročajo tisti, od katerih ne bi mogli lega nikoli pričakovati, od Sovjetske zveze in drugih fnformbirojevskih držav. Ni potrebno, da bi vam razlagal, kaj vse so v zadnjem letu storili, da bi preprečili graditev socializma v naši državi. Nič jim ni pomagalo, kajti naše ljudstvo in mladina krepko stojita za našo Partijo in tovarišem Titom. Enotnost ljudstva In njegovega vodstva ni bila nikoli tako trdna kol danes in vsak dan postaja še trdnejša. (Vzkliki: »Za Partijo vse, za Tita — vse, za CK — vse. hura!«) Hoteli so, da bi se Partija uprla svojemu vodstvu, hoteli so, da bi se ljudstvo uprlo državnemu vodstvu. Vse so napravili in uspeh — dosegli so prav nasprotne rezultate. Cementirali so enotnost našega ljudstva, cementiran so enotnost naše mladine, cementirali so enotnost ljudstva in vodstva. In razumljivo je, da jih je ta težak neuspeh pripravil do besa in do tega, da nem groze. Mi ta bes razumemo, ker prihaja iz obupa zaradi neuspeha, grožnje pa nas niso omajale. Naši narodi so se navadili na take grožnje v svoji dolgi zgodovini. V velikih usodnih časih svoje zgodovine, v najusodnejših časih niso naši narodi nikoli izgubili glave in vedno so vedeli kaj je njihova dolžnost do svoje domovine, do svobode In neodvisnosti. Vse te grožnje, ne glede nato, od kod prihajajo, samo utrjujejo voljo naših narodov, da bodo do konca varovali neodvisnost in suverenost svoje socialistične domovine. Ves svet ve, za kaj se danes Jugoslavija bori, ves svet danes ve, da se bori za človeške, pravične in enakopravne odnose med socialističnimi državami, ves svet pa danes tudi ve, kdo je proti tej enakopravnosti. Ko govore, da je Sovjetska zveza slon, Jugoslavija pa ščene, ki misli, da je močno zato, ker lahko laja na slona, potem odkrivajo pred vsem svetom, kako razumejo odnose med socialističnimi državami, kako razumejo odnose velike socialistične države do neke majhne socialistične države. (Ploskanje.) Tisti, ki stvari tako postavljajo, so prevzeli pred svetovno zgodovino velikansko odgovornost za to postavljanje odnosov med velikimi in majhnimi. S takim rasnim prezirom do majhnega naroda je doslej govoril samo Hitler. Ko sedaj vidijo, da z grožnjami ne dosegajo zaželenega uspeha, piše glasilo Informbiroja, da bo rešitev spora prišla neposredno iz Jugoslavije. In točno prav tako tudi je. To bi morali vedeti že pred letom dni Rešitev je v rokah naših narodov, - našega delavskega razreda, vseh naših delovnih ljudi, naše Titove mladine. (Tako je!) Toda, ne rešitev, kakršno pričakujejo. Rešili bomo ta spor, rešili ga bomo izpolnitvijo našega petletnega plana, rešili ga bomo z zgraditvijo socializma v naši državi, rešili ga bomo z veliko moralno politično zmago naših pravilnih pogledov na to, kakšni morajo biti odnosi med socialističnimi državami (Tako je! Zlogovanje: »Tito — Partija! CK — T to!«) Socialistična resnica je na naši strani. Mladina Beograda, ki si neločljive del vse naše države, sl v prvih vrstah veličastne borbe, ki jo vodijo naši narodi, gradeč socializem. Vse poizkušajo, da bi te izolirali od druge demokratične mladine sveta. Prepovedujejo svoji mladini, da bi prihajala v našo državo. Povzročajo vse ovire, da naša mladina ne bi prišla na razne mednarodne kongrese, festivale itd. Toda, tovariši, kot jim ni pomagala gospodarska blokada, prav tako jim propada tudi ta blokada naše mladine, kajti že to poletje smo imeli nekaj skupin tuje mladine, ki bodo lahko povedale resnico o jugoslovanski mladini, ko se bodo vrnile v svoje države. Jugoslovanski narodi, posebno pa Beograd, Partija in Tito so vam hvaležni za vaše veličastne napore, ki ste Jih pokazali pri vseh delih, pri katerih ste sedaj sodelovali (Zlogovanje: »Tito — Partija!«, »Tito — Partija — vse klevete razbija!«) Naša država, Partija in vaš največji prijatelj ter učitelj tovariš Tito, so vam hvaležni in so ponosni na vas. Svetla in veličastna je pot, po kateri korakajo naši narodi pri socialistični graditvi. Svetla in veličastna jo pot, po kateri korakate vi, današnji mladinci, prav tako, kot je bila svetla in veličastna pot naše mladine, ko je v dolinah in v gorah Jugoslavije v štirih letih vojne visoko držala zastavo osvoboditve. Nadaljujte pogumno to pot in ne bojte se nikakih težav, nikakih ovir, prav nikakih groženj, kajti nikake blo- kade niti podtikanja niti grožnje ne morejo zaustaviti naših narodov in naše mladine na tet veliki poti graditve svoje ljubljene socialistične Jugoslavije. Ni težave, pa čeprav bi bila še tako velika, ki je naši narodi s tako mladino ne bodo premagali. Ni težave, ki je ne bodo premagali zato, ker je na čelu naših narodov prekaljena junaška Komunistična partija in ker stoji na čelu te Partije največji sin naših narodov tovariš Tito. (Živel Tito! Tito — Partija!) Naj živi naša socialistična mladina! Naj živi Ljudska mladina Jugoslavije! Naj Živi KPJ s svojim CK in tovarišem Titom na čelu! (Dolgotrajno ploskanje in zlogovanje.) Najboljši mladinski aktiv v soboškem okraju napoveduje tekmovanje Aktiv mladine iz Bokrač napoveduje tekmovanje vsem aktivom okraja Murska Sobota v čast 30. obletnice ustanovitve SKOJ-a v sledečih točkah: 1. Kateri mladinski aktiv bo bolj dosledno izvajal študij po odloku o študiju. 2. Kateri aktiv bo zajel čim več neorganizirane mladine v organizacijo. 3. Kateri aktiv bo formiral boljšo delovno brigado za pomoč v dela družinam, iz katerih so odšli mladinci v frontno brigado ali v JA. 4. Kateri aktiv bo boljša organiziral izlete v KOZ ali obiske v sosednje aktive 5. Kateri aktiv bo dal čim več prostovoljnih delovnih ur pri gradnji zadružnih domov in gospodarskih poslopij in dosegel večji procent udeležbe 6. Kater aktiv bo več prispeval za pravilno izvedbo odkupa žitaric in obvezno oddajo. 7. Kateri aktiv bo vključil čim več mladine v prostovoljno gasilsko četo. 8. Kateri aktiv bo dal iz svojih vrst najboljšega mladinskega vodi-telja do 1. septembra. 9. Kateri mladinski aktiv- bo redno študiral snovi iz »Mladinskega aktiva.« 10.. Kateri aktiv bo redno plačeval mladinsko Članarino in jo dostavil Okrajnemu komitetu do vsakega 5. v mesecu. 11. Kateri mladinski aktiv bo prej preskrbel za svoje članstvo mladinske značke in legitimacije. 12. Kateri mladinski aktiv v okraju bo dal več prostovoljnih delovnih ur za popravilo vaških cest. 13. Kateri aktiv bo dol več mladine v strokovne šole in v industrijo. Aktiv LMS Bokrači V letošnji sezoni bo zdravilišče Slatina Radenci sprejela 1.490 gostov V zdravilišču Slatina-Radenci traja sezona od 1. maja do 31. oktobra Med tem časoma je v zdravilišču vse živo. Zdravilišče sprejema člane sindikata, Člane Zveze borcev, vojne invalide, oskrbovance socialnega zavarovanja in prosvetne delavce. Po 15. septembru pa bo odprto za privatnike. Penzion stane za člana sindikata dnevno 190 din manj 25% popust, za privatnike pa 360 din. Gostje se v zdravilišču odlično počutijo. Na razpolago imajo pingpong, odbojko in šah. Dalje imajo na razpolago kopeli, masažo in elektroterapijo. Zdravilišče ima orkester, ki igra vsak dan dopoldne in popoldne v paviljonu po eno uro, zvečer pa igra za ples v kavarni od 20. do 23.30 ure. Gostje imajo na razpolago tudi kino in kulturne prireditve. Zdravilišče je namreč sklenilo po- godbo z ljubljansko Filharmonijo za pet kulturnih prireditev. V nedeljo, 4. sept. jim je priredilo kulturno društvo Tovarne avtomobilov Tezno igro Domen, 11. sept. bo koncert KUD-a »Jože Lacko« iz Ptuja, 18. sept. pa bo v sklopu prireditev ljubljanske Filharmonije nastopal »Ježek«. Iz vsega tega vidimo, kakšno skrb polaga naša država na svoje delov- no ljudstvo, vidimo pa tudi veliko skrb in trud sindikata zdravilišča. Kljub temu, da razpolaga zdravilišče le z 244 ležišči, je prejelo v avgustu povprečno dnevno 420 gostov. Letos je v zdravilišču več gostov kot kdaj koli poprej in sindikat zdravilišča se je odlično izkazal. Oglejmo si delo tega sindikata! Podjetje ima 102 uslužbenca in vsi so včlanjeni v sindikatu. Ker jim po planu pripada 116 uslužbencev, vidimo, da so zmanjšali delovno silo za 14 oseb. Da bi zvišali kvaliteto in kvantiteto dela, so ustanovili 11 delovnih brigad, ki tekmujejo. Uspehi brigadnega sistema dela so se kmalu pokazali: ob polletju je bil finančni plan presežen za 32%, plan nočitev pa za 24%. Kljub velikemu številu gostov pa ni bilo doslej čez podjetje še nobenih pritožb, ravno nasprotno: podjetje je ponosno na pismene pohvale, ki jih je prejelo od številnih gostov. Najprej je imelo podjetje mnogo težav s hrano. To vprašanje pa je sedaj rešeno, ker so si člani sindikata ustanovili lastno ekonomijo. Ekonomija sijajno uspeva. Na površini 400 kv. metrov so posadili krompir, ki so ga pridelali 4350 kg. Ravnatelj podjetja, tov. Šmajdl Stane, mi je s ponosom pokazal ogromen krompir, ki je zrasel na njihovi ekonomiji: »74 dkg tehta in na razstavo ga bomo poslali,« mi je dejal. Na ekonomiji so nadalje pridelali še 3500 kg pšenice, 3000 kg rži in 3600 kg ječmena. Podjetje ima še 105 svinj, 19 krav in tri pare konj. Zdaj pa delajo svinjake za 200 svinj. Ti bodo go- tovi do 25. septembra. Člani sindikata zdravilišča pa se udeležujejo tudi udarniškega dela. Zdaj grede nov vodovod, ki bo dovajal sladko vodo vsem hotelom, restavraciji in pralnici. Kajti doslej je bila po hotelih napeljana le slatina. To je delo sindikata zdravilišča, čigar prva in zadnja skrb je, da bi se gostjo v zdravilišču čim bolje in udobneje počutili. —mz— Zoohigiena Naša živinoreja dobiva v okviru državnih posestev in obdelovalnih zadrug vse bolj obliko množičnega, tarmarskega izkoriščanja domačih živali. Ta razvoj živinoreje je odraz spremenjenih družbenih odnosov in preobrazbe našega kmetijstva ki je nujna posledica industrializiranja dežele in porasta mestnega prebivalstva. Naloge, ki se postavljajo našemu kmetijstvu ob prebodu iz razdrobljene živinoreje k intenzivnejši zadružni živinorejski proizvodnji, n naloge naših državnih posesetev so težke. Problematika farmarske reje domačih živali je za nas nova, manjka nam lastnih izkušenj in že ob začetku, marsikje doživljamo težka razočaranja. Napak bi bilo, da bi se začeli baviti s farmarsko problematiko šele potem, ko bi doživljali neuspehe pri snovanju novega gospodarjenja. Pomagali si bomo z izkušnjami drugih narodov posebno z onimi, ki so pridobljene v SZ in si na ta način prihranili marsikatere bridke izkušnje. Pri združevanju večjega števila živali v skupen živinorejski obrat se nujno poveča nevarnost za širjenje najrazličnejših bolezni. Toda ne glejmo samo na direktno izgubo Vedeti moramo, da so v farmarski reji na prvi pogled neznatne pomanjkljivosti v prehrani, negi in oskrbi živine krive, da od celotnega obrata nimamo tistih koristi, ki bi jih sicer lahko dosegli. Veda, ki nas uči o tem. kako bomo Svoje živali obvarovali pred boleznimi in na kakšen način je mogoče od njih doseči kar največ koristi, se imenuje zoohigiena. Zoohigiena govori o pogojih zdravega razvoja živali, ki začne že pri ploditvi odraslih živali, se nadaljuje z nego brejih samic, z nego ob času poroda in vzrejo mladičev. Nadalje nam daje zoohigiena smernice za pravilno ekonomsko izkoriščanje domačih živali in smotrno odbiro pri izboljševanju pasem Temelji na poznavanju vzrokov kužnih in parazitarnih bolezni in proučuje delovanje raznih bolezenskih mikrobov in zajedavcev na živalsko telo, pa tudi pogoje, pod katerimi se živalski organizem bori proti bolezenskemu delovanju mikrobov in zajedalcev. Pri podajanju celotne problematike, kako bolezni nastajajo in se širijo, nam omogoča pravilno vrednotiti važnost bolezenske kali in drugih zunanjih faktorjev. ki koristno ali škodljivo vplivajo na razvoj živega organizma. Pri tem nam odkriva nesluteno važnost smotrnega krmljenja, vpliv klime, oskrbe in nege, zlasti vpliv stajske oskrbe, važnost snage, svetlobe. čistega zraka in paše. Za primer naj navedem nekaj o skušnjah v svinjereji, ki smo jih doživljali zadnja desetletja tudi v Sloveniji Petdeset let bo skoraj minilo kar smo po našem podeželju pričeli z gradnjo zidanih svinjakov z lepimi, betoniranimi podi. Petdeset let je, kar je našim živinorejcem prišel v meso in kri strah pred prehladi mladih prašičkov. Zato zapirajo svinje, ki so na porodu, v kotu živinskega hleva, kjer je resda topleje kot v svinjakih. Toda v njih, posebno pozimi, po vseh stenah polzi mokrota, okenca v njih so tudi skromna, da puščajo v hlev le toliko svetlobe, da moramo. kadar pomagamo svinji pri prašen ju, celo podnevi prižgati luč. V naših hlevih ni prezračevalnih naprav, tako da se vlaga, katero živali vdihavajo in katera izpareva ir živalskih izmečkov, kondenzira na mrzlih stenah. Železje v takih hlevih rjavi, les razpada, prašički pa kljub navidezni skrbni negi slabo uspevajo. Posebno takrat, ko jih odstavimo od seska, začno kašljati, loteva se jih driska, do koži na se jim pojavi umazan izpuščaj. Ni čudno, da poginjajo in zaostajajo v rasti Pomoč je preprosta. Ne pomagajo ne zdravila, ne cepila, svinji s pujski moramo pripraviti suho in zračno gnezdo in omogočiti jim moramo, da pridejo na prosto. Zunaj jim no bo manjkalo svežega zraka, na paši se bodo pregibali in našli vse tisto, kar potrebuje njihov naglo rastoči organizem. Le na tak način je mogoče preprečevati driske, nalezljivi kašelj in ostale bolezni mladih praset. Priznati moramo, da so vzrejni centri za našo svinjerejo samo tam, kjer te enostavne metode vzreje poznajo in se po njih držijo Prav tako kot za svinjerejo, se lahko tudi za govedorejo in konjerejo naučimo osnovnih vodil zoohigiene iz domačih izkušenj. Primerjajmo krave hlevarice po nekaterih naših ravninskih predelih ali pa v hlevu vzrejene telice, ki v prvo pridejo iz hleva takrat, ko jih ženemo k biku, z živino, ki se vrne s planine. Na eni strani imamo nerodne krave z dolgimi parklji, med njimi mnogokrat krave bolečih udov zaradi kostolomnice in mnogokrat celo tuberkulozne živali Pašna živina pa je tršata, dolge dlake, zdrava in neprimerno bolj plodna. Slično je tudi v konjereji hlevska reja nekaj neodpustljivega. Konj, ki je zrasel v hlevu, ostane za vse življenje žalostna prikazen. V hlevu je namreč nemogoče odrediti konja skladnih oblik, močnih in zdravih nog. globokega oprsja ter krepkega srca. Prehrana na paši je najbolj prirodna krma, lahko prebavljiva in v njej ne manjka vitamina in rudninskih snovi. Odkod odlike pašne živine, Je razumljivo. Gibanje na soncu in svežem zraku, čvrsti skelet, mišičje, pospešuje presnavljanje, zaradi globljega dihanja in pospešenega krvnega obtoka se pojača srce in izdatneje razvijajo pljuča. Na paši se razen tega krepi živčevje. Spreminjajoče se vremenske prilike čvrste kožo in žival se utrdi nasproti prehladom. Razumljivo je. da se tudi paša razlikuje od paše in da ne kaže n. pr. pretiravati z utrudljivim preganjanjem teletin mladih junic na oddaljene pašnike. Tako vidimo skoraj redno, da na skupnih planinah podmladek navadno prvo leto ne pridobi mnogo. Naporno iskanje hrane mladiče preveč izčrpava in srcu tem bolj škoduje, čim mlajši so. Vse trnke ugotovitve so važne za zoohigieno. Zato zgradimo n. pr. za mlada teleta tekališča okrog njihovih hlevov, dorasčajoče telice napravimo hlev v bližini pašnikov, ki so določeni zanje itd. S pašo in izpuščanjem na prosto vrnemo živali nekaj tega, kar zgubijo z neprirodnim življenjem v hlevu, ki je za gospodarsko izkoriščanje več ali manj nujno. Pitanje n. pr. je skoraj vedno vezano z izrazito hlevsko rejo. slično je tudi s prezimovanjem molznih krav itd. Hlev je torej potreben, ker v njem nudimo živali zaščito pred vremenskimi neprilikami in ker omogoča intenzivno gospodarsko izkoriščanje živali Ker živali prebijejo v hlevu pri nas večino svojega življenja, je povsem razumljivo. da je zelo važno obsežno poglavje zoohigiene, ki govori o gradnji hlevov Zoohigiena nas v tem poglavju uči, kako mora biti hlev urejen, da v njem v okviru možnosti ustvarimo pogoje za zdravo življenje. Hlev mora biti suh. zračen, svetel; razen tega mora zaščititi živali pred visokim mrazom pozimi in vročino poleti. Hlev mora biti zgrajen na suhih tleh, vedno ga je treba izolirati proti talni vlagi, da ta ne pronica v zidove. Tla, stene iti strop je treba zgraditi iz takega gradiva, da ne bodo mrzli. Posebno važno je v hlevu napraviti primerne prenočevalne neprave. V zatohlem, torej nezračnem hlevu, je zrak vse preveč vlažen. Razumljivo nam bo to, če se spomnimo, da živali pri dihanju izločajo ogromno vlago in da vlaga izhlapeva tudi iz krme in živalskih izločkov. V zatohlem hlevu se vlaga nabira po stenah, ki zaradi toga postanejo mrzle, kar je v pravem nasprotju z visoko temperaturo zraka v zatohlem hlevu, živali so izpostavljene nevarnosti prehlada ob teh vlažnih in mrzlih stenah, še bolj pa ob prepihu, ki nastaja pri odpiranju vrat. Neutemeljena je bojazen, da se bo zaradi zračenja hlev preveč ohladil. Naj navedemo primemo temperaturo za nekatere vrste živali: za mlado govedo 10—12°C za molzne krave 12—15˚ C za konje, vprežne in pitovne vole 12˚ C za plemenske svinje 12˚C za ovce 5—10° C Dotakniti se hočemo problematike govedorejskega, svinjerejskega in kokošjerejskega farmarskega obrata. Riskantno je začenjati z večjim živinorejskim obratom. preden so ustvarjeni pogori za tak obral Če so dani pogoji za neko živinorejsko gospodarjenje, je pri snovanju gospodarstva vedno najbolj važna pravilna organizacija. FARMARSKA GOVEDOREJA Eno od najvažnejših živinorejskih gospodarstev je reja goveje živine. Prvenstveno gre za produkcijo mleka, podrejene važnosti je reja delovne in potovne živine. Možnosti za govedorejo so najrazličnejše. Določajo jih gospodarske potrebe in rejne možnosti. Drugače se bo govedoreja razvila na tovarniški, industrijski ali gozdni ekonomiji, kjer lahko razvijejo zgolj neki industrijski obrati, z nalogo oskrbovati z mlekom manjšo potrošniško skupino. Taki obrati se lahko pri obnavljanju staleža svojih produktivnih živali naslonijo na vzrejna centre, torej obnavljajo živali prvenstveno z nakupovanjem. Razumljivo je, da teko gospodarstvo ne more biti samostojno. Popolno je le tako gospodarstvo, ki se v pogledu regeneracije produktivnih živali osamosvoji in skrbi za lasten podmladek. Pri tem pa postane vzreja podmladka ena od najvažnejših faz V živinorejskem obratu. Čim smo to ugotovili, nam postane jasno, da bo produktivnost živinoreje v veliki meri odvisna prav od pravilne vzreje podmladka. Če se vrnemo na osnovna vodila zoohigiene, moramo za tak obrat zagotoviti letno pašo za krave in junice ter razen tega poskrbeti okrog domačije za tekališča za izpuščanje telet in odraslih živali v zimskih mesecih. Že s stališča prehrane in oskrbe živali moramo deleti posamezne rejne skupine. Ta delitev postane toliko boli potrebna zaradi preprečevanja vzrejnih bolezni. Prvo skupino predstavljajo molzne krave. Pri njih ne smemo pozabiti, da niso zgolj produktivne živali, ampak istočasno tudi plemenske živali; in da jim moramo zato omogočiti čim več gibanja na zraku in soncu, da ne bo trpelo njihovo zdravje in njihova plodnost. Vemo, da so v tem pogledu možnosti v ravnini drugačne, kot v planinskih predelih Planšarstvo je v naših alpskih predelih najidealnejši način reje goveda. V ravninskih predelih pa je pašniška reja prava redkost. Toda, če hočemo, da bomo imeli uspeh, je treba tudi v ravninskih predelih pri snovanju večali obratov pristopiti k ostvaritvi pašnikov. Pri planinarjenju pa ženemo živali na spomlad na nižje planine, od koder se živina v poletju premakne v višje lege. V tem času se pašnika na nižjih legah obraste jo, na njih kosimo, nakar se na jesen nanje zopet vrne živina. V naprednem gospodarstvu se pašniki izrabljajo še intenzivneje z organizacijo tako imenovanih pregonakih pasišč. Gre za pregrajene pašnike, pri čemer je mogoče poedine pregrade popisovati in negovati Sporedno tako, da se paša v njih obnavlja v času, ko živina pride do poslednje pregrade. Slično je mogoče urediti pašnike v ravnini. Ob času poroda je treba krave oddeliti od skupne črede. Prvič morajo biti v tem času s svojimi izločki iz po- Iz govora Moša Pijade v Beogradu Nobene grožnje ne morejo zaustaviti naših narodov in naše mladine na veliki poti graditve socialistične Jugoslavije dil nevarne za zdravo čredo; drugič pa že ob porodu začne skrb, da očuvamo podmladek pred nevarnostmi okužbe z najrazličnejšimi mikrobi od odraslih živali in svojih sovrstnikov. Polog tega bi oskrba živali motila umerjeno dogajanje v produkcijski, čredi. Zato gradimo na farmah za krave ob porodu posebne porodne hleve. Kapaciteta porodnišnice se določa po številu krav, ki telijo v glavnem času telenja. Krave pridejo v porodnišnico kak teden pred časom in ostanejo v njej še kakih deset dni po porodu. Prav loma naj porodnišnica ne bo večja kot ta 6 do 10 živali, če je potrebno, napravimo raje več oddelkov. Teleta pri farmarski reji odstavimo takoj po porodu in jim mleko dajemo kot pijačo. Na prvi pogled sicer izgleda najprirodneje, da teleta sesa jo pri svojih materah, vendar temu ni vedno tako. V soka mlečnost dobrih molznic ni nekaj naravnega in pri takih kravah se teleta kaj rada prenapijejo. V prvuh 10—15 dnevih so sesna teleta posebno dovzetna za nalezljivo grižo in vnetje popka. Razen tega je v tem času pogosta razvada, da po napajanju z mlekom, če jih pustimo preveč skupaj, drugo dragemu sesajo uhlje, rep ali celo popek, kar je posebno nevarno v prvem tednu življenja, dokler se teletu ne zasuši popek. Iz teh razlogov na modemih gospodarstvih novorojena teleta osamijo vsako zase s tem, da jih denejo v prenosljive stajice in jih postavijo v poseben prostor, ki mora biti v neposredni zvezi s porodnišnico, ker jih je treba v tem času krmiti z mlezivom, torej mlekom mladovnih krav. (Profilaktorji.) Po preteku te dobe se je pri teletih najbolj bati nalezljive pljučnice in paratifusa. Te bolezni izbruhnejo v zatohlih hlevih z mrzlimi stenami in prepihom in se nato s strahotno naglico šilijo od teleta do teleta Poleg tega je treba podmladek zavarovati pred boleznimi, ki se eventuelno širijo med odraslimi živalmi iz teh razlogov napravimo za ta teleta poseben hlev s tako lego, da je na južni strani možno napraviti tekališče. Na mnogih gospodarstvih tudi v tem hlevu držijo vsako tele v ovojem kotičku, čeprav ni opažati večjih izgub, če denejo po 4 — 5 telet iste starosti skupaj v večje pregraje Teleta v teh pregrajah niso priveza- na. S tem jim omogočamo, da se čimbolj prosto gibljejo. Puščati jih moramo tudi ven na prosto. Pozimi lahko začnemo spuščat, teleta v tekališča že v drugem ali tretjem mesecu. Celo pri desetih stopinjah mraza jih lahko pustimo zunaj pol do ene ure. Dokler skačejo in se preletavajo, še ni treba bati, da se bodo premrazila. Šele če se st snejo skupaj in mirujejo, je znak, da jih zebe. Poleti je treba spuščati na tekališča okoli hleva že 3—5dnevna teleta, pri treh mesecih pa že lahko po malem začno hod ti na pašo. Njihov pašnik pa mora biti v bližjni, ker jih ne smemo mučiti s predolgo bojo. Na večjih gospodarstvih še v takih razmerah obstojajo nevarnosti, da nenaden izbruh kake kužne bolezni napravi znatno škodo. Zato si pomagamo s posebnimi prenosljivimi stajicami, ki so prekrite in z njimi tudi na prostem držimo vsako tele zase. Teletu v tem času prvenstveno dajemo mleko, polagoma pa dopolnjujemo obrok z dobrim senom Mleko za teleta mora biti zdravo. H tega razloga in iz obratotehničnih vidikov delajo na večjih farmah v zvezi s hlevom za teleta še oddelek za krave-krmilke. Ko so teleta pol leta stara, je treba junce oddeliti od junic Na spomlad morajo na vsak nač n na pašo, ker je to najcenejši in najbolj zdrav način vzreje. V starosti 5—6 mesecev morajo že shajati s tem, kar dobe na paši. Krm ti jih namreč ne smemo preveč bogato, ker se sicer preveč zamastijo, kar škoduje njihovi plodnosti Hlev za junice naj bo čimbolj preprost. Najboljše je zanje napraviti pristavo v bližin pašnikov. Ker ostajajo v tem hlevu tudi čez zimo, moramo napraviti skozi hleve posebna tekališča za zimsko izpuščanje na prosto. Plemenjaka te najbolje namestiti v kravjem hlevu in zanj izbrati najbolj prometen prostor, s čimer preprečimo, da bi postal plašen ali hudoben Zanj napravimo poseben boks (stajico) Prav je da ga spuščamo vsak dan na prosto in ga po možnosti uporabljamo tudi za lažja dela Mlad junci morajo iti na pašo seveda ne skupaj s kravami ali junicami Tega. kar jim da paša, v hlevu ne moremo nadomestiti. Pitovna živina Reja pitovne živine je lahko poseben gospodarski obrat Pitanje klavnih vo- lov in jalovih krav pa je ponavadi v živinore skem obratu neko postransko prizadevanje. Za pitanje pridejo v poštev vse tiste žival , ki jih izključimo iz razploda. Niso pa v ta namen primerne krave, ki jim že izpadajo zobje, izčrpani vodi in žival:, ki bolehajo na prebavilih. Pitali je mogoče živino na paši, intenzivnejše pa je p tanje v hlevu. Hlevi za pitovno živino ne smejo bili pretopla in zadostuje temperatura 6—8 stop. C. V pretoplih stajah se živali znojijo in izgubljajo apetit in se zaradi tega nič prav ne rede. Priporočljivo je, spuščati jih vsak dan v tekališča ob hlevu, da se pregibijejo, ker se jim s tem poveča apetit. Ni pa primerno, goniti jih na oddaljene pašnike, ker bi se pri tem preveč utrujale. Farmarska svinjereja Nesporno drži. da so prašeči od vseh domačih živali najobčutljivejši na okolnosti, v katerih morajo živeti. Preprečevanje in odvračanje najvažnejših vzrejnih bolezni pri prašičih je zapopadeno v čim prirodnejši vzreji. Najprirodnejša je pašniška vzreja Gibanje na svežem zraku in soncu je predpogoj, da se okostje pravilno razvije, prav tako mišičje ter se utrdijo srce in pljuča. Gibanje pospešuje prebavo in daje apetit. Paša je najprirodnejša prehrana Hranljive snovi so v njej v pravilnem razmerju in se ni bati, da bi zmanjkalo mineralnih snovi :n vitaminov Razumljivo je, da se bodo posebno naglo pokazale posledice pomanjkanja rudninskih snovi, ki so potrebne za tvorbo kosti pri živali, k v nekaj mesecih zraste iz majhnega pujska v lOOkilogramskega pitanca. Žal pa intenziviranje prašičjereje v nekaterih področjih zmanjšuje pašniške površine Farmarska prašičjereja brez pašnikov ne more obstajati. Razpoložljivo površino, ki jo je nujno treba preskrbeti, moramo pravično razdeliti na poed ne vzrejne skupine V interesu celotne vzreje je. držati na prostem vsaj plemenske živali in pujske (mlade) S tem se ohranja plodnost črede. Močna konstrukcija plemenskih svinj in pravilna vzreja pujskov pa predstavljata prvi pogoj, da bodo pitanci, ki bodo z podmladka vzrasli, mogli vzdržati neprirodno pitanje. Prvo vzrejno skupino v prašičjereji, k sodi zase, so plemenske svi- nje in plemenski naraščaj. Te živali naj poleti in pozimi ostanejo na pašniku. Razumljivo je, da pašnik ne sme biti močvirnat in da ga je potrebno tudi primerno negovati. V naprednih farmah tudi prašičjo pašo razdele na pregone. V zaščito pred vremenskimi neprilikami in za prenočevanje v mrzlih nočeh napravijo za te prašiče skupno najpreprostejšo kočo. Na eno svinjo računamo 1 kv. meter. Na dostopnem mestu pašnika zgradimo posebno krmišče. Tudi m r j a s c a je treba držati neprestano na prostem. Denemo go v poseben ogrnjen prostor s preprosto kočo. V času kotitve je treba tudi svinje dat zase. To že narekuje posebna nega in skrb zanje in za njihov podmladek. Kužne bolezni mladih prašičkov je mogoče preprečevati zgolj z vzrejo na prostem. Zato moramo kotišča za svinje urediti tako, da bodo prašički prisiljeni bivati na prostem. Da bi pa omejiti izgube vzrejnih bolezni na minimum, si prizadevajmo tudi v prašičjem vzrejevališču osnovati najmanjše vzrejne enote, to je posamezna legla drugo od drugega. V ta namen izberemo za svinje s pujski najbolj zdrav kos pašnika, kjer je svet suh n nekoliko nagnjen proti jugu. Vso površino razdelimo na toliko tekališč, kolikor gnezd rabimo (t. j. za polovico plemenskih svinj: pri 10 svinjah 4—5, pri 100 40—42). Tekališče loč mo drugo od drugega s primernimi vmesnimi prostori in ogradimo s plotovi iz krajnikov, ali pa razdelimo s tesnimi ograjami. S tem hočemo prepreč ti okuževanje legla od legla s prašičjo gripo, ki se prenaša z izkašljanimi kapljicami. Na severnem koncu tekališč izgradimo topla in suha gnezda v oblik posameznih koč ali pa celega bloga oddaljenih kotcev, ki služijo v zahod šče ob vremenskih neprilikah ter za prenočevanje. Na južnih koncih pa zgradimo krmišča — posebej za svinjo, posebej za pujske. Krmišče je dopustno napraviti tudi v hlevu samem, vendar mora biti tudi pr taki rešitvi kotišč dana možnost, da se prašiči po svoji volji gibljejo na prostem. Svinje ostanejo v teh izolirnih tekalnih dva meseca, t. j. do odstavitve, nakar se vrnejo na pašnik za svinje. Pujske pa pustimo v tekališčih po možnosti še dva meseca. Po tem času denemo tiste, ki jih določimo za pitanje, v pitališče. Prašičke pa, ki jih odberemo za pleme, t. j. take, ki naglo rastejo in so lepo grajeni, pa denemo na pašnik med svinje, tako, da plemenske šivali prav za prav vedno ostanejo na prostem. Pitanci. Če primanjkuje paše, lahko take vzrejene pitance brez večje škode redimo v hlevu P tanje je v glavnem vprašanje krmljenja, uspeh pa odvisen cd zdravja pitancev. Razumljivo je, da bo pri pitancih toliko manj »bolečih nog« itd., če bomo tudi njim omogočil., da se od časa do časa pregibljejo v tekališču. Pri izgradnji hlevov za pitance moramo posebno pazili na ib. da bo hlev suh n zračen, toda brez prepiha, kajti prašiči so nad vse občutljivi za prehlad. Kokošjereje v večjem obsegu Predvidevamo, da se samostojne, specializirane kokošjerejske farme ne bodo ustanavljale v večjem obsegu Prekinili pa bomo na naših državnih in zadružnih posestvih re o brezpomembnih kokošjih jat. Kokošjereja v večjem obsegu pa se bistveno loči od našega postranskega gospodarjenja s kokošm. Kokošjo jato je treba naglo obnavljati. Pri farmski reji se življenjska doba (kokoši) skrajšuje n največja donos- nost doseže takrat, kadar e kokoši mogoče obnavljati, v dveh letih Prirodna reja se mora nujno zamenjati z umetno, ker je le na ta način mogoče vzred ti zadostno število podmladka in kar je tudi važno — enake starosti Kokoš je ptica ki ne more uspevati na tesnem prostoru Preskrbeti je treba zanjo pašo ali obsežna tekal šča Valjenje je delo ki bo v pravilu ostalo v rokah centralnih valilnic Naša posestvo bodo prvenstveno morala pravilno rešiti vzrejo piščancev Opozoriti hočemo na osnovno zahtevo zoohig ene. da vzrejamo podmladek popolnoma separatno od odraslih živali Uspeh v kokošjereji pa poleg tega zavisi tudi od prehrane in nič manj od pravilnih kurnic. Poglavje, ki govori o zoohigieni na kokošjih farmah, je pa tako obširno, da je osnove mogoče podati le na posebnih tečajih. M. Sobota, 8. septembra 1949 LJUDSKI GLAS Stran 3 Kolektiv DOZ-a Murska Sobota v borbi ra izpolnitev plana Kolektiv DOZ-a v Murski Soboti, ki obdeluje teren okrajev Murska Sobola, Dol. Lendava, Radgona in Ljutomer, zaradi objektivnih težav ni v začetku tega planskega leta dosegel tistih uspehov, kakor je bilo potrebno, ali je s pojačenimi napori polletni plan l. 1949 vseeno izpolnil globalno. Rezultati, ki so bili doseženi po poedincih in njihova borbenost se je prenesla tudi na večino drugih tovarišev s terena in pisarne. Uspehi mesecev drugega polletja kažejo viden napredek, tako da sta mesečna plana julij-avgust visoko prekoračena in se je plan začel izpolnjevati tudi v poedinostih. Ta preokret v uspehih je dal pogum kolektivu in poedincem, da so svoje obveze po letnem planu tudi sami povišali, in tako prednjači kolektiv vnem edinicam v LR Sloveniji. V prvem polletju je bila najboljša organizacijska enota okraja Gor. Radgona, katero vodi tov. Polenšek Anton, in najboljši zastopnik tov. Šurec Franc, ki obdeluje Ljutomer in okoliš. Izkazali so se tudi tovariši: Rajbar Joško iz Mur. Sobote, Benkič Ivan iz Sebeborec, Mekiš Jože iz Serdice in drugi. Sedaj se bije odločilna bitka, kdo bo najboljšim odnesel prehodne zastavice in pohvale, katere so prejeli ob zaključku prvega polletja, a kolektiv v celoti za naslov najboljšega kolektiva. Tekmuje so tudi v kvaliteti dela in v pravilnosti zavarovalne zaščite potom našega socialističnega zavarovanja socialističnemu in privatnemu sektorju, ker zaščite je potrebno vse premoženje in življenje. Okraji Mur. Sobota in Dol. Lendava, ki imajo še precej nezavarovanih gospodarstev, se temeljito obdelujejo in je zaradi tega tudi izvršena tesna povezava z ljudsko oblastjo in množičnimi organizacijami. Poleg zavarovanja gospodarstev proti požaru, se vrši tudi množično zavarovanje živine proti boleznim in poginu, a ravno tako se sedaj v zvezi z akcijo ljudske štednje vršijo tudi življenjska in nezgodna zavarovanja naših delovnih ljudi. V tem celo tekmujejo posamezne sindikalne organizacije in do sedaj so izredne uspehe dosegle sindikalne podružnice OLO Mur. Sobota in Radgona, OZKZ Dol. Lendava, Nafta Dol. Lendava in Obutev Mur. Sobota ter druge, katerih članstvo s tem dokazuje pravilno gledanje na naše Socialistično zavarovanje. Sedaj se vrši tudi akcija nezgodnega zavarovanja učencev osnovnih šol in dijakov gimnazij ter drugih strokovnih šol na katerih je angažirano tudi naše učiteljstvo, s pomočjo katerega bodo uspehi tudi v tej panogi 100%. Saj za minimalno premijo se dobi visoka odškodnina in se tako naši mladi državljani seznanjajo tudi z zavarovanjem, poleg socialne zaščite, katero nudi ta oblika zavarovanja. Tudi zavarovanje posevkov proti toči je dalo. znatne rezultate. Saj so mnoga državna posestva, zadruge in privatniki že prejeli popolno odškodnino za uničene pridelke, s čimer je potrjena nujnost tega zavarovanja, katero pred vojno ni bilo razvito, ker ni nosilo dobička raznim tujim kapitalističnim zavarovalnicam. Tudi hitro in pravilno izplačana odškodnina po škodi zaradi požara, pogina živine, nezgod pri ljudeh vsakodnevno utrjujejo zaupanje naših delovnih ljudi o potrebi in koristi zavarovanja in tako ni daleč čas da se bo tudi ta kolektiv lahko ponosno izkazal, da je vse zavarovalno polje zajeto, t. j. vse premoženje in življenje naših delovnih ljudi zavarovano, kar si je kolektiv postavil kot svojo plansko nalogo v bližnji bodočnosti. Gč Že v začetku meseca julija je okrajni štab v Murski Soboti sprožil akcijo, da so posamezne podružnice in uprave podjetja poslale svoje delavce na sečnjo drv za podjetja, ustanove in člane sindikatov v podjetjih. Večinoma so vsa podjetja in ustanove to pravilno razumele, razen nekaterih upravnikov, ki so trdili, da po višjih direktivah ne smejo odstopiti delavcev za sečnjo, ali pa vsled njihovega tehnokratskega gledanja plana v začetku ni bilo mogoče razbiti opurtunizma, kar pa so v poznejših akcijah popravili. 6. julija je krenila brigada v kočevske gozdove. Brigada sicer ni v celoti dosegla svojega plana, vendar pod začetnimi pogoji (neorganiziranost hrane, slabo orodje, nepovoljna sečišča itd.) številka 1385,5m3 nasekanih drv govori, da so uspeli po enem mesecu dela prebroditi težave. Najbolj se je izkazala desetina brigadirja Flisar Ludvika iz tov. mesnih izdelkov, katera si je 9 krat priborila prehodno zastavo, presegla plan za 15% in s tem bila tudi od strani Gozdne uprave nagrajena. Nagrajena sta bila tudi poedinca Lukač Matija in Nikola Ludvik iz Sindikalne podružnice cestarjev. Druga brigada je odšla na sedišče 25. julija. Ta je po enomesečni akciji z 23 brigadirji uspela nasekati 946,5 m3 drv, kar je zadovoljiv uspeh. Norma je stalno prekoračena za 10—15%. Najboljša skupina je bila z desetarjem Budja Jožetom na čelu. Tretja skupina je odšla na delo 6 avgusta. V tej pa so prevladovale ženske iz Tovarne perila. Ker je za ženske delo v šumi naporno, je GU namestila njih na delo v ekonomiji, katerih zaslužek pa nadoknadi z drvami po normativih. Sedaj je v teku zbiranje poslednje brigade. Pri tem se bodo lahko izkazale še tiste Uprave, ki iz tega ali onega razloga niso poprej poslale delavcev v brigado. Kakor povsod so se tudi tukaj našli poedinci, ki bi radi razbijali enotnost delavstva. Po dveh dneh dela je dezertiral iz brigade Novak Štefan iz DES-a, kateri je na široko razlagal, da je moral zapustiti delo zaradi slabe hrane, čeprav je 49 brigadirjev, s katerimi je bil na sečnji, govorilo drugače. Značilno za Novaka je dejstvo, da je že štirikrat bil premeščen na razna delovna mesta, kot tudi na gradnjo daljnovoda v Primorje in je vedno dezertiral, češ da življenjski pogoji zanj niso primerni, kljub temu, da so z istimi pogoji zadovoljni ostali graditelji, ki so še zdaj na gradnjah. Tipičen primer je bil tudi Kaučič Jakob, iz bolnice, katerega je brigada razkrinkala, ker je hotel na račun brigade imeti v gozdu letovišče ne pa delovišče. Z dezerterstvom iz brigade sta se še odlikovala tudi Kerčmar Ludvik iz Mestne kleparske delavnice in Juričanec Štefan in Ograda, ki pa sta od svojih kolektivov dobila dostojno lekcijo. To so posamezni primeri delovne nediscipline, vendar je brigadirjem kot celoti potrebno priznati vso pohvalo, najbolj pa še komandantu Vezjaku, ki je v prvih dneh uspel, da se je stanje izboljšalo. Taka je borba naših sindikalnih brigad, da slehernemu osigurajo drva za kurjavo v zimskih časih. Skrb za naše najmlajše Soboški pionirji so dobili svojo restavracijo V nedeljo, 4 sept. je bila v lokalu bivše gostilne Horvat otvorjena pionirska restavracija. Otvoritvi je prisostvovalo veliko število pionirjev iz Murske Sobote in okolice. Tovarišica Anica Tručl je pozdravila pionirje v imenu okrajnega odbora AFŽ, nato pa je pozdravil pionirje tovariš Antolič, ki je v svojem govoru poudaril, da je pionirska restavracija namenjena vsem pridnim pionirjem, ki se dobro učijo. Nato so restavracijo odprli. Pionirjem so postregle članice mestnega in okrajnega odbora AFŽ. Za malo denarja so se piohirji lahko -najedli dobrot, kot so to hrenovke, roglički, pecivo itd. Restavracija sama je zelo okusno poslikana in opremljena. Obsega dve sobi in rdeči kotiček, kjer se bodo pionirji lahko po jedi igrali, Za enkrat so sobe opremljene z velikimi mizami, a v kratkem bodo veliko pohištvo zamenjali z majhnim. Pionirska restavracija je velika pridobitev za pionirje Murske So- bote. Saj se bodo v njej lahko za malo denarja pošteno najedli. Po drugi strani pa je ta pridobitev tudi političnega značaja: naj pionirjd spoznajo, koliko pažnje jim posveča naša ljudska oblast in naj se naučijo ceniti učenje, kajti le s pridnim učenjem se bodo lahko oddolžili skupnosti za vso skrb, ki jim jo posveča. Vsem obveznikom-predlagate jem gotovinskega plana Pozivamo vse obveznike, ki so dolžni predložiti gotovinski plan za IV. tromesečje, da istega predloge najkasneje do 16. septembra 1949, in sicer Narodni banki, podružnica Murska Sobota. Rok je podaljšan iz razlogov, da bi se predlog čim bolj skladal tudi z ostalimi plani. Narodna banka FLRJ Centrala za LRS podružnica Murska Sobota Obrtnikom in kmetijstvu ni dovoljeno uporabljati električnih strojev in aparatov v času svetlobnih konic, to je v času od 6.—8. in od 17. do 22. ure. Preskrba Poverjeništvo za trgovino in preskrbo OLO Murska Sobota obvešča vse razdeljevalce garantirane preskrbe, da delitev sladkorja za mesec julij zaključite brezpogojno do 8. septembra 1949. Naknadni obračun sindtkorja z odrezki za mesec julij morate dostaviti Upravi okrajnega magazina v Murski Soboti najkasneje do 10. septembra 1949. Razpisujemo delitev maščob za mesec avgust Obveščamo vse potrošnike garantirane preskrbe, da si lahko nabavijo maščobo za mesec avgust 50%, t. j. polovični obroki na delavske karte (TD-a, TD-b, TD, SD in LD-kategorije). Na dodatne živilske nakaznice NOS, BOL, UDAR, razpisujemo delitev 100%. Potrošniki garantirane preskrbe si lahko nabavijo maščobo v višjih poslovalnicah okrajnega magazina in KZ-jih, kateri imajo garantirano preskrbo. Drugo delitev maščob za mesec avgust bomo naknadno razpisali. Obveščamo vse upravičence do mlečnih nakaznic, da so obroki mleka za mesec september sledeči: DOJ.................1.—1 OM 2 . . . . . . 0.50 l OM 2...............0.25 1 BOL . . . . . . 0.50 l NOS...............0.50 l Nad 60 let ... . 0.25 l Obroki mleka ostanejo v veljavi do preklica. OLO Murska Sobota Razglas Vpisovanje v Glasbeno šolo v Murski Soboti bo od 10. do 14. sept. od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. Kasnejši vpss bo le izjemoma dovoljen. Redni pouk se bo pričel 15. septembra. Poučevalo se bo klavir in violina kot glavna predmeta in solfeggio s teorijo, ansamblske vaje in mladinski zbor kot obligatni predmeti. Dalje se bo poučeval tudi ljudski instrument — harmonika. Učenci, ki nimajo lastnih instrumentov, dobe za vajo na razpolago klavir. Šola ima tudi nekaj violin, ki si jih bodo učenci lahko izposodili. Prijave za vpis je treba kolkovati z 10 din. Enkratna vpisnina znaša 50 din in mesečna ukovina 100 din. Nadarjeni učenci se lahko oproste plačevanja ukovine. Prekmurska sindikalna brigada na sečnji drv v Kočevju Stran 4 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 8. septembra 1949 Pionirji se učijo, igrajo in gradijo Pionirji iz Prekmurja so pred dvema tednoma Krenili v Savinjsko dolino nabirat hmelj. Med pionirji se je med nabiranjem razvilo živahno tekmovanje, kar dokazuje, da se vzgajajo v pravem socialističnem duhu in da je njihovo delo v čast vsemu Prek- murju, saj se razvijajo v prave borce za socializem, v zavestne graditelje lepšega življenja. Črtica, ki jo objavljamo, pripoveduje o njihovem delu in o njihovi veliki volji, ne zaostajati za odraslimi graditelji socializma. Bolniki V pionirski ambulanti je tišina France in Jožek spita, Tinče pa s široko odprtimi očmi strmi v strop, kjer se sprehaja muha Skozi okno lije širok pramen sonca. Jablana, ki razprostira pod oknom, veje in prikazuje svoje dišeče sadove, riše po zidovih dolge sence Nekje na cesti hupa kamion, na rasi pa pojo petelini. Tinče ne more spati. Noga, ki si jo je včeraj razrezal na steklu, ga več ne boli Ponoči ga je še bolela, zdaj pa so bolečine te minile Zjutraj je ie hotel iti obirat hmelj, toda bolničarka ga ni pustila. »Še en dan moraš ostati v taborišču,« mu je dejala, ko mu je prevezovala nogo Še en dan Tinče se nikakor ne more sprijazniti s to mislijo. V taborišču je tako dolgočasno in pusto, zunaj pa sije sonce in vabi. Sicer gre lahko na vrt, toda kaj bo sam na vrtu Predpoldan je dvorišče tako mrtvo, žive duše ni nikjer videti, samo kure se podijo po njem Šele popoldan zopet zaživi, takrat, ko se pionirji vrnejo Tinče se je dvignil z ležišča in stopil k oknu Pogled mu je splaval preko dvorišča na polje, kjer se kakor borovi gozdički vidijo hmeljevi nasadi. Tam obira njegova četa hmelj. Tekmujejo, da bi si pridobili zastavico. Včeraj jim je manjkalo le za en škaf hmelja, pa bi bila zastavica njihova. Danes hočejo to doseči. Ne le za en škaf, še več mislijo nabrati nad normo. Morajo uspeti, morajo saj gre za zastavico Stal je ob oknu in mislil. Po glavi so se mu podile različne misli. Kaj, če bi šel tudi on na polje, saj ga noga ne boli več. Toda bolničarka ga ne bo pustila, saj mu je zabičala, da danes še ne sme iti delat. Noga se mora spočiti, da bo rana zarastla. Toda zastavica! Včeraj je manjkalo za en škaf, pa bi bili uspeh, danes bo manjkalo najbrž za štiri. Štiri škafe, ki bi jih danes nabral, da si ni razrezal nogo. Spet ne bo zastavice. Hudimano steklo, da se je ravno on moral porezali nanj in to ravno zdaj, ko se četa bori za zastavico! »Pojdem,« se je nenadoma odločil, »samo bolničarka me ne sme videti.« Ozrl se je po obeh tovariših. Še vedno sla spala. Franci je bil obrnjen k zidu in je smrčal, Jožek pa se je v snu smehljal. Morda je sanjal o domu, o šoli, morda o tovariših, ki se bore za zastavico. Narahlo je odprl vrata, da niso zaškripala. Bal se je, da bi se tovariša zbudila in spoznala njegovo namero. Trenutek je obstal pri vratih in se razgledal po dvorišču, da bi ne srečal bolničarke. Ni je bilo videti. Najbrž se mudi kje v štabu. S počasnimi koraki je prišepni na vrt. Delal se je, kakor da gre sedet na klopico, ki je pod širokim kostanjem. Pod kostanjem pa se je nenadoma ustavil. »Ne delam prav,« ga je obšlo spoznanje. »Bolničarka skrbi za moje zdravje, jaz pa se ne zmenim za njene nasvete. Brez njene vednosti hočem iti.« Neodločno je obstal pod kostanjem. Ali naj se vrne? Vest se je začela oglašati v njem. Spoznal je, da ne dela prav. Najboljše bo, če se vrne nazaj v sobo. »Za zastavico gre, za čast čete!« Zdelo se mu je, da vse okrog njega izgovarja te besede, da celo kostanj šumi o tem. Naenkrat je preskočil ograjo in zbežal proti polju, odkoder se je slišal vesel smeh mladih obiralcev. Ko je Tinče zaprl za seboj vrata, se je Franci zbudil. Pomencal si je oči in pogledal na Tinčkovo ležišče: bilo je prazno. »Kam je šel Tinče?« se je vprašujoče ozrl k Jožetovemu ležišču. Toda ta je spal. »Najbrž je šel na vrt. Pogledat grem, kje je. Lahko bi igrala šah.« Stopil je k oknu in zagledal Tinčka, ki je tekel proti polju »Zdolgočasilo še mu je tu. Obirat gre.« Stresel je Jožeta za ramena. »Hej, vstani! Tinče je šel obirat hmelj. Greva še midva!« »Glava me boli,« se je ta branil. »Mene pa roka. Saj si videl, ko sem padel po stopnicah. Toda ni tako hudo. Nekaj bova že nabrala.« Jožek je pomišljal. »Če ne greš, grem sam. Naveličal sem se že te sobe. Zunaj sije tako lepo sonce.« »Pa pojdiva!« se je odločil Jožek. Prijela sta se za roke in stekla čez vrt. Ko se je čez čas bolničarka Francka vrnila v ambulanto, jo je našla prazno. Ležišča so bila razmetana, fantov pa nikjer. Pogledala je na dvonšče. Nobenega. Tudi vrt je bil prazen. Zaskrbelo jo je. Morda pa so šli obirat hmelj. Spomnila se je, da jo je zjutraj Tinče prosil, naj ga pusti, da bo šel s četo. Treba bo pogledati za njimi. »Jim bom že pokazala.« se je jezila. »Ne vprašajo nič, samo gredo. Navihanci mali.« Prišla je na polje. Vesel smeh ji je udaril naproti. Med obiralci je zagledala žareče obraze svojih bolnikov ... Fizkultura SSD SOBOTA — SD LENDAVA V nedeljo, 4. septembra je bila odigrana nogometna tekma med domačim moštvom SSD Sobota in SD Ledava Tekma se je končala z rezultatom 4:1 v korist domačega moštva. SOBOTA (mlad.) : POBREŽJE (mlad.) 1:2 (1:0) Mladinsko moštvo Sobote je igralo v Mariboru na igrišču Studenci nogometno tekmo. Tekma je bila živahna in borbena. Moštvi sta bili prilično izenačeni. Moštvo Sobote je po Celecu prišlo v vodstvo, tako da je bil v prvem polčasu rezultat 1:0. V drugem polčasu je sodnik prisodil 11 m v korist Pobrežja in tako izenačil na 1:1. Po nadaljnji borbi za zmago je srednji napadalec Pobrežja izkoristil nesporazum odbrane Sobote in porinil žogo v mrežo in s tem zasigural svojemu moštvu zmago. Mladinsko moštvo je nastopilo v postavi: Tot, Antalic, Busan, Hor-ko II, Šapac, Celec, Borot. SINDIKALNA REPREZENTANCA SOBOTE : FD LJUTOMER 3:6 (2:3) Nogometna reprezentanca sindikata Soboto je gostovala v nedeljo, 4. sept., v Ljutomeru in odigrala proti domačemu moštvu FD Ljutomer nogometno tekmo. V prvem polčasu sta bili moštvi enako vredni, toda zaradi pomanj- kanja treninga in velike vročine je moštvo Sobote v drugem polčasu popustilo v tempu igre ter izgubilo z rezultatom 6:3. DAN VODNIH ŠPORTOV NA KOPALIŠČU V MURSKI SOBOTI V nedeljo, dne 4. septembra 1949, predpoldne ob 9 uri je v mestnem kopališču plavalno društvo Murska Sobota priredilo fizkulturni dan v vodi Nastopili so člani sindikata, mladinci, mladinke, člani in pionirji. PIONIRJI: 33 m prosto; 1. Farič Janez 0.26, 2. Vrataric Janez 0.28, 3. Vrban L. 0.28 Štafeta 3x33 m: v postavi (Jug, Šeruga, Farič) s časom 1.26. PIONIRKE: 33 m prsno: 1. Kerčmar Olga 0.37,3, 2. Štivan 0.38,3. MLADINCI: 400 m prosto: 1. Koltaj 7.47, 2. Voroš 8.11, 3. Hradil 8.47, 4. Cipot 9.43. Štafeta 3 x 33 m: 1. (Hradil, Kramberger, Flegar) 1.13, 2. (Koltaj, Voros, Vrban) 1.20. MLADINKE: 33 m Hrbtno: 1. Rues Marjeta 0.34, 2. Žnidarič 0.59. 33 m prosto: je plavala brez konkurence nadarjena plavalka Rengel Vera 0.24. 50 m prsno: 1. Jezovšek 0.52, 2. Štivan 1.04, 3. Horvat 1.10. Štafeta 3x33 m: (Rengel, Rues, Jezovšek) s časom 1.28. ČLANI: 33 m hrbtno: 1. Meglic Vlado 0.24, 2. Dolgov Ivan 0.26 50 m prosto: 1. Sagadin Vlado 0.40, 2. Kuplen Štefan 0.43. 50 m prsno: 1., Sagadin Vlado 0,45, 2. Svatina Slavko 0.46, 3. Cipot 0.50. Nato so bili izvajeni skoki iz skakalnice, med katerimi se je odlikoval skakač Dolgov Ivan Odigrana je bila tudi waterpolo tekma med domačimi igralci. Dan vodnih športov je tako še kar dobro uspel, zelo pa je motilo pomanjkanje discipline ter slaba organizacija. OBVESTILO Obveščamo vsa podjetja (urade, ustanove), da bodo z 10. septembrom 1949 začela poslovati naslednja gostišča službenih potnikov: 1. Krajevna gostilna Beltinci, 2. Krajevna gostilna Rogaševci, 3. Krajevna gostilna I. Gor. Lenadava, 4. Krajevna gostilna I. Gor. Petrovci Gornja podjetja bodo izdajala hrano na nakazila službenih potnikov osebam, ki bodo na službenem potovanju. Isto tako je poskrbljeno za prenočišča osebam, ki bodo službeno v enem od navedenih krajev dalj časa zadržana, oziroma bodo prišla zvečer v navedeno gostišče. Priporočljivo pa je, da se osebe, ko pridejo v omenjena kraj, toda predvidevajo, da bodo imela kosilo ali večerjo tistem kraju oziroma gostišču, pravočasno predviden obrok naročijo; to pa iz razloga, da se dodeljene količine materiala, pravilno uporabljajo. Opozarjamo pa službeno potujoče, da brez kupona nakazila službenih potnikov ne morejo prejeti hrane po nižji ceni. Uprava za gostinstvo in turizem pri OLO Murska Sobota V nedeljo bo veliko zadružno zborovanje v Tešanovcih. Zadružniki, frontovci, mladina, žene vabimo vas DOPISI Gornja Lendava. V tem tednu je bil zaključek pionirskega taborenja, katerega se je udeležilo 24 pionirjev. Ob zaključku so priredili zaključni kulturno prosvetni večer. Pionirji so dali v tem programu 12 točk in sodelovali skoraj vsi. Pionirji so imeli več izletov in tudi taborne ognje na gričih. Ogledali so si poleg gradu, drevesnice, kamnoloma tudi grobnico. Murska Sobota. Že v letu 1947 je bila v Murski Soboti ustanovljena podružnica društva upokojencev, ki ima sedež v Ljubljani. V to društvo so lahko včlanjeni rodbinski in osebni upokojenci. Podružnica oskrbi za svoje člane v preskrbi s kurivom in slično. Tako ima društvo , tudi podporno ustanovo, ki daje članom v slučaju potrebe — ob nesrečah ali bolezni — posojilo v znesku 5000 dinarjev. Prav tako obstoja tudi posmrtninska ustanova, ki v slučaju smrti člana izplača njegovim naslednikom znesek 5000 din posmrtnine. Za vse te ugodnosti, ki jih dobivajo člani društva, plače jo poleg članarine, ki znaša četrtletno 25 din, še sedemdeset din posmrtnega fonda itd. četrtletno. V podružnico v območju okraja Murska Sobota je včlanjenih že preko 120 osebnih in rodbinskih upokojencev. Na poučni ekskurziji (Nadaljevanje) Omeniti bi bilo še marsikaj poučnega in zanimivega. V laboratoriju se vidi profil tamkajšnje zemlje, ki ima čez 80 cm rodovitnega »černozjama« v globino. Uslužbenke vežejo bilko za bilko posameznih žitaric in njihovih sort v šopke, meri se dolžina slame preiskujejo bolezni ha slami, šteje se zrnje v vsakem klasu, tehta sc hektolitrska teža zrnja, teža 1000 zrn itd. Vsi ti podatki so potrebni v semenogojstvu za selekcijo, t. j. odbiro novih sort žitaric. Za nešteto odbranih sort žitaric imajo v skladišču posebne oddelke iz cementa, da ne morejo zraven miši, ker je tu vsako zrno dragoceno in vse se skrbno shranjuje Imajo posebno vrsto-sorto sončnice, ki zraste, do višine en in pol metra in ima lastnost, da tvori samo eno veliko glavo. Kratko steblo ima prednost pred dolgim zato. ker asimilati potujejo po steblu po krajši poti in se porabijo za plod namesto za zelene dele. »Take sončnice bi morali uvesti v Prekmurju.« je vzkliknil eden izmed gojencev, »in na ta način bi lahko izboljšali proizvodnjo sončnic.« Za poslopji smo videli popolno meteorološko postajo prvega reda za poznavanje makro- in mikroklime. V kmetijstvu ie posebno važno, da spoznavamo še klimo pri tleli in v zemlji, to je v prostorih kjer rastline uspevajo. Ogledali smo si celo vrsto aparatov, termometrov, ki beležijo toploto v zemlji do 5 cm. 15 cm in 50 cm globine. 10 do 20 cm nad zemljo, največjo ali najnižjo temperaturo dneva. Število sončnih ur beleži heliograf kalorije sončne toplote pa oktinograf, aktinometer pa še beleži stopinje. Vremenska postaja opazuje padavine, vlažnost ozračja, izhlapevanje vode iz enega m2, smer in jakost vetra in še marsikaj drugega Vsi ti podatki so dragoceni v kmetijstvu. ker je rast rastloin in živali odvisna od vremenskih prilik. Zato vremenoslovce v naprednem kmetijstvu igra važno vlogo. Vsaka rastlina uspeva optimalno le pod najboljšimi pogoji svetlobe, zraka, toplote, vlage in zemlje. Vse to nam je razkazoval in pojasnjeval tov. inženir, povedal nam je, da je ta postaja tudi obstojala v stari Jugoslaviji, da pa se ni razvijala, v njej je delalo samo okoli 10 strokovnjakov, zato se tudi ni mogla razvijati, stala je na mestu, seveda na ta način tudi ni prišlo do nobenih uspehov, danes pa dela okoli UO strokovnjakov in zaradi tega so danes doseženi lepi uspehi. Ker prej v stari Jugoslaviji nihče ni delal z zavestjo, niso mogli doseči vidnih uspehov. »Danes pa delamo, ker vemo, da delamo za sebe in pri tem delu nam ljudska oblast pomaga. Za svoje delo smo nagrajeni, kakor si zaslužimo in zato imamo voljo do dela.« je končal s pojasnjevanjem ponosno, kakor bi delal za sebe in v svoji hiši. Čas je mineval in mi se spet znajdemo na železniški postaji v vlaku, ki je z nami zavil v Novi Sad. V kratkem času, ki smo ga imeli v Novem Sadu, smo si ogledali mesto, v katerem so se ravno vršile priprave in se zbirale množice ljudi na proslavo obletnice srbske vstaje, kjer je govoril tov. Moša Pijade, član politbiroja CK KPJ. Udeležba ie bila velika. Vojvodinski ljudje so to obletnico proslavljali, zavedajoč se, da proslavljajo obletnico svojega dela. katerega so se udeležili v dneh. ko ie bila potreba in ko jih je naša Partija pozivala. Po kratkem pregledu smo se napotili nazaj' na postajo, od koder nas je pot vodila naravnost v Rumo, kjer se nahaja velika srednja poljedelska šola z vzornim državnim posestvom. Našo posebno pozornost je vzbudil veliki letalski miting, na katerem smo imeli možnost videti naše letalstvo: lovce, dvomotorna letala, jedrilice itd Mitingu ie prisostvovala velika množica ljudi, navdušena in ponosna na svoje močno letalstvo v novi Jugoslaviji. Kljub temu. da smo še bili na letalskem mitingu. so nam misli že krožile po mladinski progi, po kateri še bomo v kratkem peljali, ponosni smo bili že zato, ker jo je gradila mladina vse Jugoslavije in ker smo, tudi mi mladina in se bomo peljali po svoji progi; med nami so bili tudi mladinci, ki so to progo gradili. Že ob treh zjutraj smo bili po konci, nas, ki se še po tej progi nismo vozili, je zanimalo, kakšna mora biti, saj se je o njej mnogo govorilo in pisalo. In res smo se znašli na njej; ničesar ni novega, je navadna proga kot vse ostale po naši deželi, samo eno posebnost ima, da je mladinska. Ob vseh progah, kjer smo se peljali, ni tistih velikih spominov dela kot na njej. tu se še vidijo veliki v kamne sekani napisi, v vagonu se oglašajo mladinci-Bosanci, ki so se z nami peljali: »Tu je napis naše brigade! — Tu sem delal jaz udarniška značka, ki jo nosim, je od tega mesta« itd. Vzbudili so se spomini tudi pri naših mladincih, ki so delali na tej progi. »Sedeminštiridesetega leta sem jo gradil, danes pa se po njej vozim.« smo slišali pripovedovati. Res je prijetno poslušati našo mladino, ko govori o svojem delu tako ponosno. Največji tunel na mladinski progi ie vzbudil še več spominov, tudi okoli njega je še zmeraj polno velikih v kamen sekanih napisov, kar je dokument mladinskih delovnih brigad. -Ob dveh straneh proge in reke Bosne so se raztezala mala rodovitna polja, in na njih je bilo videti, da ie prejšnja zaostala Bosna zaživela novo življenje. Saj redko kje najdeš, da bi ženske nosile »feredže«, večinoma kolektivno obdelujejo svojo zemljo, mladina ie skoro vsa v industriji, sa, jih tudi potrebuje, ko pa je vsa Bosna eno samo gradilišče. Odpirajo se novi in novi rudniki in vzporedno s tem raste nova močna industrija. Bosanskim kmetom, ki so prej živeli v bedi in siromaštvu, je danes odprta pot in dana možnost za razvoj kakor vsem narodom Jugoslavije. Danes niso več izpostavljeni izkoriščanju. Danes zavestno gradijo to. za kar so dali velik delež v Narodnoosvobodilni borbi. Razlikuje se njihovo živ- ljenje le v tem, da danes že mnogi od njih ne živijo več v starih porušenih bajtah skupno z domačimi živalmi temveč v novih svetlih zgradbah v »Novem Sarajevu«, v novih naseljih z zdravimi m prijetnimi stanovanji. Občudovali smo vse to, saj je tudi vredno občudovanja! Od postaje pa do vseh koncev Sarajeva, je eno samo gradilišče. Tudi tu se dvigajo gigantske tovarne in novi stanovanjski bloki Vse je novo. Potovanje smo nadaljevali pozno zvečer proti Dubrovniku. Do spanja nam ni bilo. Novi in zmeraj novi dogodki so nas privlačili. Visoke gole planine so nam vzbujale iz trenutka v trenutek večje zanimanje in kmalu smo se znašli na obali našega Jadranskega morja. V globoko dolino se vidi z vlaka obala in naše morje! Nehote smo vzkliknili: »Naše morje«. Po dolgem poučnem potovanju smo se odločili, da se odpočijemo na našem morju. Tri dni počitka se ,nam je dobro prileglo. Dubrovnik, zgodovinsko in staro mesto, ograjeno s trdnjavami rimskih gospodarjev, smo si temeljito ogledali, kajti zanimivo je bilo za vsakega in vsak si je tudi zapomnil, kar je videl. Pot smo nadaljevali preko Splita, Reke, Ljubljane in domov. Prišli so najtežji trenutki, ki jih je doživel naš šolski kolektiv, bilo se ie treba ločiti. Prvi se poslavljajo tovariši, ki so doma s Primorskega. Marsikateremu mladincu ali mladinki je težko, vendar upajo, da se bodo spet našli na enomesečni praksi na Kočevskem in v Mariboru. In res, čez par dni so se spet znašli na Kočevskem pri pospravljanju sena in na državnem šolskem posestvu na Srednji kmetijski šoli v Mariboru. Kako so se izkazali na praksi, nam pričajo pohvale diplome in denarne nagrade, ki so jih mladinci dobili kot priznanje za svoje delo. To nam priča pismo gojencev, ki so ga pisali ob zaključku svojemu upravniku, in ki ga objavljamo: Mali log, 16. VIII. 1949 Dragi tov. upravnik! Še to pismo Vam hočemo skupno napisati rakičanski gojenci iz kočev- ske prakse. Spominjajoč se namreč našega skupnega življenja na šoli, zlasti pa onih prijetnih dni naše končne ekskurzije, nam postaja tesno pri srcu, ko sc bliža čas, da se razidemo na levo in desno še zadnje skupinice dobrih sotovarišev. Še dva dni in dokončali bomo našo veliko nalogo v proizvodnji sena. Vreme je bilo ugodno ves čas. razen teh par zadnjih dni, da nas ovira pri končnem delu pospravljanja sena. Zato srno uspeli prav veliko količino sena spraviti, pokosili smo vse, kar je bilo v planu. Sedaj se bomo vračali na svoje domove na dopust. Naše življenje je tukaj prav prijetno. Skupaj taborimo gojenci iz petih šol, zato nas je precejšnje število, nekaj časa nas je bilo 100. sedaj nas je še 85, ostali so se razšli zaradi priprav na srednjo šolo. Delali smo približno po 10 ur ali kaj več. Kosci tudi zgodaj zjutraj pa pozno zvečer, grablice pa ob primernem času za sušenje. Po večerih smo še deležni kakšne kapljice sladkega vinca, nato se pa prijetno razlega pesem po laški dolini. V nedeljo nas je obiskal po enotedenskem pričakovanju tov. razrednik, kakor je namreč sam obljubil v svojem pismu. Veseli smo ga bili, da nam je prinesel novice iz Rakičana ter da nam je izročil tudi spričevala. ki pričajo o naših enoletnih uspehih. Vesel nas je bil tudi on, le žal, da ni imel s seboj fotoaparata, da bi posnel ta naš enomesečni dom — hotel »Prepih«. Vsekakor nam bo ostalo neizbrisno v spominu naše življenje tukaj, kakor tudi življenje v Rakičanu in to pismo naj Vam prinaša končno še naš skupni pozdrav s Kočevskega. — Vsi gojenci Rakičanske šole. (sledi devetnajst podpisov gojencev naše šole) Smodiš Koloman kmetijska šola Rakičan Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Širec Viktor ml — Naslov uredništva. »Ljudski glas«, Murska Sobota Tiska Mariborska tiskarna.