Vsi imamo 'fótZORl'AND.Oj n ri PTT enoti CJ310 POLA MAMI» F Isola d'Austria Že drugo leto zapored je velikonočna Izola v znamenju velikega števila posebnih gostov iz sosednje Avstrije. Zakaj posebnih? Zato, ker gre za jadralce, člane avstrijskih državnih reprezentanc v različnih jadralnih razredih. Res prebijejo večino dneva na morju, toda v prostem času se s spremljevalci sprehodijo po mestu, zavijejo v katerega od lokalov, opravijo manjši nakup in se zvečer zabavajo v kateri od diskotek. Tako kot lani so se tudi letos odločili za Hotel Simonov zaliv, kjer imajo odlične pogoje za jadranje in druge športne aktivnosti. Žal pa jim Izola kaj več ne more ponuditi. Zagotovo bi jim lahko "prodali" telovadnico ali trim kabinet, atletsko stezo in druge športne naprave. Gradnja šport- mììit'x, Èà*xm ne dvorane v Livadah je v tem pogledu zagotovo koristna investicija. Skratka, v San Simonu so vsi ogrevani objekti zasedeni, skupaj je na desetdnevnem športnem oddihu okoli 200 jadralcev in tenisačev iz Avstrije, v hotelu pa pravijo, da so zelo dobri gosti. Tudi v hotelu Marina so zadovoljni z zasedenostjo kapacitet, za velikonočne praznike pa bodo gostili v glavnem turiste iz Italije. Enako je tudi v hotelu Delfin, kjer bodo proste sobe na razpolago šele po 24. maju. Nasploh so obeti za uspešno predsezonsko letovanje dobri, saj v vseh hotelih že sprejemajo rezervacije za prvomajske praznike, ki pa bodo minili v glavnem v znamenju domačih gostov. GRAFFIT TEGA TEDNA BOL/E PITI IANŽEVEC KAKOR BITI JANŠEVEC V tej številki se: - LONKA GRE V KOPER - UMAZANI V GROB - IL MANDRACCHIO - REJNIŠTVO V IZOLI LEPA VEST Odziv na akcijo Očistimo naše okolje je presenetljivo dober. Na Komunali Izola pravijo, da se kontejnerji jiolnljo kot za stavo in da jih morajo prazniti hitreje kot so predvidevali. In to celo v pogojih, ko so jih zaradi gradbenih del v nekaterih ulicah morali prestaviti na bolj oddaljena mesta. Še največ težav imajo stanovalci ljubljanske ulice, saj jim komunale! niso mogli postaviti kontejnerja, tako da morajo do tistega v Verdijevi ulici ali ob Parangalu. Seveda pa vse še zdaleč ni tako kot bi lahko bilo. Dejstvo je namreč, da prenapolnjeni kontejnerji, ki čakajo na ouvoz, niso ravno prispevek k lepoti mesta. Na Komunah pa bi lahko tudi kupili 20 kilogramov barve in z otroci iz Sole ali vrtca organizirali ex-tempore na temo: Naredimo iz zarjavelih kontejnerjev cvetoče smetnjake. Že od malih nog sem imel opravka s pirhi. Naši prvi in edini sosedje so bili zelo verni, eden od treh sinov se je izučil za duhovnika, drugi je poslanec krščanskih demokratov v slovenskem parlamentu. Mi smo bili proletarska partijska družina, in vendar so bili naši najboljši sosedje in prijatelji. Imeli pa smo tihi dogovor. Ko so slavili oni smo jih pustili na miru, ko smo slavili mi smo slavili vsi skupaj. V tej številki Mandrača je izolski župnik poprosil ateiste, naj ne zmanjšujejo pomena velikonočnih praznikov. Lepo, da se je spomnil na takšno opozorilo in čeprav v učinkovitost takšnih opozoril dvomim se pridružujem njegovemu razmišljanju. Bilo pa bi zelo lepo, če bi tudi ob drugih državnih praznikih, ki niso verske narave, župnik pozval vernike k spoštljivemu odnosu do tistih, ki praznujejo. V Mandraču se nam je zdelo povsem samoumevno, da objavimo njegovo poslanico in informacijo o posameznih velikonočnih obredih. Lepo bi bilo, če bi tudi v Svetilniku opozorili ljudi na praznovanje, recimo, I. maja, ki ni niti komunistični, niti jugoslovanski ampak praznik delavcev. In teh je v Izoli zagotovo kar dovolj. Spoštovanje je lahko samo obojestransko ali pa ga ni. Prepričan sem, da ga bomo deležni vsi, ki živimo v tem našem mestu v tem grdem času primitivnih delitev na lepe in^grde, pametne in neumne, leve in desne. Se dobro, da smo v glavnem bele polti. Drago Mislej m #r SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, 66310 IZOLA DOŽIVETO PRAZNUJMO VELIKONOČNE PRAZNIKE PTT s NOT OEAD je vaša rubrika, spoštovani bralci. V njej objavljamo vaše odgovore, mnenja in reakcije na zapise v Mandraču ali dogodke okrog nas. Po sklepu časopisnega sveta prispevki za to rubriko ne smejo biti daljši od 4S tipkanih vrstic, morajo pa biti podpisani in sploh v skladu z ustrezno zakonodajo. Naš naslov je: Mandrač, Veliki trg 1, 66310 Izola, telefon pa 066/61-139 SKORAJ SPOROČILO VLADIMIRJU BERNETIČU! S krokodilskimi solzami v očeh se ti neizmerno zahvaljujem za ažurno uničujočo kritiko podlistka "NEKOČ SO ŽIVELI RIBIČI". V svoji kopalni kadi, ki ima značilnosti slovenskega teritorialnega morja (plitka in ozka), namreč pripravljam brodet v katerega sem kot nestrokovnjak očitno vsul preveč popra in čebule, kamenic, ploščic ter tvoj morski ocvirek na moj račun in ker pač ne premorem primerne kuhle, vse skupaj mešam s parangalom. Upam, da ne zameriš moji kuharski nevednosti, sicer pa bom vse kar sem skuhal tudi sam pojedel. Ker si v svojem strokovnem sporočilu javnosti (Mandrač, št.62/94, str. 10, rubrika Ocvirki) tudi ti ustrelil nekaj debelih kozlov, dovoli prav kratek odgovor, ki ga namenjam v vednost tudi ostalim mojim oboževalcem tvojega kova. Praviš, da veselo "ribarim v bolj ali manj kalnih vodah zaprašene literature in arhivskih virov". Po tvojem mnenju so torej knjižna dela ZEIA, BASIOLIJA, ŽUPANO-VI]A, FILIPIJA in ostalih strokovnjakov s tega področja "bolj ali manj kalna". To je zelo ostra in riskant-na trditev, ki jo boš pač moral nekoliko bolj strokovno podkrepiti, kar ti kot tutti-frutti strokovnjaku verjetno ne bo preveč težko. Glede tiskarskih škratov imas popolnoma prav, vendar bi te rad opozoril, da MANDRAČ še vedno ni profesionalni časopis in je torej povsem razumljivo, če se v njem pojavijo napake. Glede moje knjige v tisku, ki si ji kar ti sam dodelil naslov "NEKOČ SO ŽIVELI RIBIČI" pa te žal moram še enkrat razočarati, ker take knjige nikoli ne bom napisal, saj jih je bilo že več kot dovolj napisanih in izdanih (le slovenskih prevodov nimamo). V Mandraču gre zgolj za podlistek oz. kratek zgodovinski prikaz razvoja ribištva na zahodni obali Istre do začetkov 20. stoletja in nekoliko čez, ki ga bo v naslednjih številkah nadaljeval prof.dr. FILIPI GORAN-MIŠO, pri katerem sem pred leti opravil hitri tečaj ribištva (ocena: vrlo dobar). Glede tiskanja knjig pa sem prepričan, da bo knjižna izdaja tvojih izbranih SKORAJ HUMORESK potolkla vse slovenske bestselers-ke rekorde še preden bo prišla na knjižni trg. Kdor zna tržiti pač zna, upam da že sprejemaš prednaročila v trdni SIT valuti. Za konec pa te še obveščam, da ima mag.LOVRENC LIPEJ veliko več bolj pomembnega dela, kot je denimo lektoriranje mojih ali tvojih poljudno-znanstvenih člankov v Mandraču. post scriptum: glede na to, da si že večkrat pokazal izjemne sposobnosti pri novi vedi - MORSKI OCVIRKOLOGIJI, priporočam uredništvu Mandrača, da te honorarno zaposli kot najurednika priljubljene trač rubrike OCVIRKI. Pace e bene! Velikonočni prazniki so predvsem verski prazniki, šele v prenesenem pomenu izraz kulturne tradicije našega naroda. Vabimo vas, da si v teh dneh vzamete nekaj časa zase in vašo družino ter se v teh dneh v osebnem srečanju z Bogom zamislite o vaši življenski usmeritvi in življens-kih izbirah. Kristjani bomo v Izoli praznovali takole: Veliki četrtek Ob 9.30 v Kopru škofova krizmena maša. Priporočamo! Praznično somaševanje bo v Izo li ob 19.00 uri. Zahvalimo se Bogu za sv. mašo, za duhovnike, za dobrodelnost, za odprtost do bližnjega. Vztrajajmo vsaj nekaj časa po sv. maši v molitvi in spremljamo Gosopda na Oljsko goro. |ezus v božjem grobu napoveduje smrt, resnobo in odpoved. Veliki petek Popoldne ob 15.00 križev pot, še posebej povabljeni birmanci in njihovi starši. Zvečer ob 19.00 uri obredi velikega petka. Ostanimo v tem dnevu v zbranosti in postu - strogi post in skušajmo ta dan obiskati božji grob. Nabirka pri božjem grobu je namenjena za cerkev božjega groba v Jeruzalemu. Velika sobota Blagoslov velikonočnih jedil je lep slovenski običaj. Brez njega si skoraj ne moremo predstavljati velikonočnih praznikov. Običaj je gotovo izraz globoke vere naših prednikov, ki so z blagoslovom jedil hotili priklicati božji blagoslov v svoje domove. Velikonočna jedila so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci. Obenem je na neki način podoba sv. maše - velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. Blagoslov jedil bo v soboto popoldne: ob 14.00in 16.00 uri v pri sv. Roku, ob IS.OOin 17.00 uri v župnijski cerkvi. Potrudite se in prinesite k blagoslovu ob omenjenih urah. Velikonočno vigiljo začnemo ob 19.00 uri. Še posebej se spomnimo letošnjih katehume-nov(=odrasli, ki so se odločili za krščanstvo), ki bodo prav ta večer prejeli zakramente uvajanja (krst, obhajilo, birma) v koprski stolnici. Velika noč Copodovega vstajenja Vstajenska sv. maša s procesijo bo ob 6.30. Praznična sv. maša ob 10.00 uri in večerna ob 19.00 uri. Ni italijanske sv. maše, niti pri sv. Roku. Pri vseh sv. mašah bo nabirka, namenjena popravilu strehe na župnijski cerkvi. Gre za naš skupni dom in kulturno podobo mesta -zato vas vabimo, da prispevate po vaših možnostih. Verjemite, vsak prispevek bo dobrodošel. Velikonočni ponedeljek Sv. maši ob 10.00 uri in zvečer ob 19.00 uri. Pri večerni Sv. maši sodeluje pevski zbor italijanske skupnosti Halietum, ki po sv. maši prireja tudi priložnostni koncert. Ob 15.00 uri je sv. maša v Domu upokojencev. Skušajte po svoje velikonočne praznike osmisliti tudi tisti, ki pravite, da na vero nič ne date. Vendar bodite previdni, da se vam v vaši dobronamernosti ne bi zareklo in bi komu voščili tako, kot je storil "prekaljeni varuh naše polpreteklosti". Hotel je namreč pokazati, da se spozna tudi na "nove čase" in je z navdušenjem stisnil roko svojemu vernemu prijatelju, rekoč: "Vesela jajca!" Vsem torej, ki upate, da z od mrtvih vstalim Gospodom lahko vedrejše zrete v jutrišnji dan, voščim v teh dneh obilo božjega blagoslova in moči, da spreobrnemo. Andrej Sedej, župnik Slavko Gaberc jun. Ml sodelavec Mandrača Ker je zaradi tipkarske napake prišlo do napake v prejšnji objavi ponovno objavljamo JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PONUDB ZA ODDAJO VRTNARIJE IZOLA V NAJEM a) PREDMET NAJEMA je vrtnarija v Izoli, ki obsega: odkrite vrtne površine in dovozne poti na parcelah štev. 150, 152, 155 v celoti in del parcel 149 in 153 k.o. Izola mesto, štev. vložkov 545, 534 v skupni izmeri cca. 266,00 m2 - pokrite površine: rastlinjaki, pisarna, skladišče, kurilnica in nadstrešek v skupni površini cca 97,00 m2 V sklopu vrtnarije je cca 1.107,00 m2 odprtih in okoli 142,00 m2 pokritih površin, ki niso predmet oddaje v najem. b) POGOJI NAJEMA - Najemnik se obvezuje zaposliti 2 delavca, ki sta zaposlena na vrtnariji za nedoločen čas v skladu s panožno kolektivno pogodbo za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v R. Sloveniji. Plačevati vse stroške, iti bremene vrtnarijo. - Odkupiti zaloge dendrološkega materiala. c) CENA NAJEMA Cena najema je najmanj 2.500 DEM mesečno v tolarski protivrednosti, po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Najemnina se plačuje do 15. v mesecu za tekoči mesec. d) NAJEMNA DOBA - Najemna doba je 5 let, z možnostjo podaljšanja. e) DEJAVNOST - Na vrtnariji je dovoljena vzgoja in prodja dendrološkega materiala. - Najemnik lahko v soglasju najemodajalca dopolni ali razširi dejavnost. V razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. V kolikor se na razpis javi več ponudnikov ima prednost tisti, ki ponudi najboljše pogoje. Ponudbe bomo sprejemali do 07.04.1994 na naslov KOMUNALA IZOLA, Verdijeva št. 1. Ponudbe dostaviti v zapečateni kuverti z, oznako NAJEM VRT NARIJE, NE ODPIRAJ . O rezultatih razpisa vas bomo pisno obvestili v roku 15 dni po končanem roku za sprejem ponudb. Z najugodnejšim ponudnikom bomo sklenili najemno pogodbo, ki bo natančneje urejala medsebojne najemne odnose. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu štev. 066/61 335. « :> .v, ? wmm KDAJ CVENK OD MARINE? ali CONSULTING VRAČA UDAREC? Jereb Vinko, Pod vinogradi 66310 IZOLA Izola, 17.3. 1994 g. Davorin Adler, Predsednik IS SO Izola g. Zvonko Grahek, Predsednik SO Izola Kot član Izvršnega sveta občine Izola predlagam, da se za prihodnjo sejo IS, ki naj bi bila 22.3., uvrsti na dnevni red tudi točka v zvezi z Marino Izola. V tej zvezi predlagam, da ustrezne službe v smislu do-brega gospodarja podajo poročilo, koliko je sočasno z dinamiko investiranja v marino od investitorja priteklo tudi v občinsko blagajno iz naslova vseh kategorij obremenitev, ki jih običajno občina zaračunava slehernemu investitorju. Ta problem se navezuje na moj predlog že v prejšnjem IS, ko sem ob vsklajevanju pogodbe med Občino in Ma-rinvestom predlagal, da je potrebno zaščititi finančne interese občine "terminsko" z dinamiko vlaganja v marino. Vprašanje je toliko pomembnejše, ker se družba Marina kaže v takozvani dvojni luči. Po eni strani tone v obveznostih vse do napovedovanja stečaja (tu me zanimajo zgolj obveznosti do občine) in celo ponujanju hipotek na takozvano občinsko zemljišče, po drugi strani pa nastopa kot kupec večinskega deleža v Ladjedelnici Izola d.o.o., kjer gre za znatna sredstva. Prav zaradi slednjega me zanima ali je morda iz ene ali druge strani zanemarjena v prvi vrsti finančna politika in nasploh občinska politika, da postane takorekoč en gospodar, absolutni lastnik vseh operativnih delov obale v občini. S spoštovanjem, Vinko Jereb Tako pismo je na Izvršni svet naslovil član le tega Vinko Jereb. Izvršni svet je omenjeno tematiko obdelal in sprejel sklep, da je družba Marinvest dolžna izpolniti nekatere pogodbene obveznosti. Do sedaj se družba Marinvest z izpolnjevanjem obveznosti ne more hvaliti. LONKA GRE V KOPER Odločitev o Lonki je vendarle padla. Najmenik Lonke bo In tour d.d. Koper. Izolski izvršni svet je na predzadnji seji glede Lonke od obeh kandidatov za najem zahteval jasne garancije, da so načrtovane programe zmožni izpeljati najkasneje do 1.7. Izolsko podjetje Graffitiine - Turistična valilnica garancij ni predložilo. Deniška družba In tour iz Kopra je kot garancijo navedla, portoroški "kaštel", kateri je tudi v njihovem najemu. Zelja Intour-ja je na Lonki pod kupolo ponuditi 20 ponudbeno različnih stojnic. Približno 10 stojnic naj bi bilo namenjeno prodaji aretiklov, ki jih ponujajo primorski podjetniki in nosijo pečat slovenske Istre. Ostale stojnice bi bile namenjene prodaji artiklov, ki bi pritegnili tudi domačine. Zagotovili pa bodo seveda tudi stojnice za osvežilne pijače in prigrizke. PRONAUTICA 94 zaanji teaen v maju (Zb. - zy.ò. ), ki ga bomo v Izoli zaključili tudi s tradicionalnim praznikom pomladi bo na ploščadi ob ladjedelnici prvi Mednarodni navtični sejem, ki ga pripravljajo: Ladjedelnica Izola, Marina Izola in Graffit Line. Pokroviteljstvo nad sejmom je s sklepom na torkovi seji sprejel tudi izolski izvršni svet, kar seveda pomeni, da je občina sejem vzela tudi za svojega. Čeprav je do od- ločitve o organizaciji sejma prišlo pred dobrim tednom pa bodo v teh dneh potencialni razstavljalci že dobili povabilo na sejem, j, ki ga bodo spremljali tudi J strokovni posveti in občas-ne prireditve. «■■■■■■■■■■ ìa 1- Salon za nego telesa** Izola, Smrekarjeva 12 * i Vam nudi več vrst masaž i in akopresure, ki na 1 neboleč, zdrav in prijeten J način pomagajo pri , odpravljanju: i - odvečne teže (hujšanje 1 brez lakote) - nadležnega celulitisa , - napetosti in slabega • počutja 1 Nudimo pa še: i Protibolečinske terapije, depilacijo in pedikuro. 1 Ne zanemarite svojega zdravja in zunanjega videza, poskrbite za svojo lepoto in dobro počutje.] Pričakujemo Vas v salonu 6Dtna$ v Izoli, « t£mrekarjeva 12, Tel.: 64-131. VI Uk hwmw UMAZANI V GROB? foto Moji u Gorjan [fòTfiw.linnm LADJEDELNICA IMA MARINO MARINA IMA LADJEDELNICO izolska ladjedelnica je končno dobila lastnika. Po dolgih pogajanjih med zainteresiranima kupcema (Marino Izola in Consul-tingom Izola) je lastnik večinskega deleža (62 odstotkov, ki so bili v lasti Sklada za razvoj in Finorja) postala Marina Izola. Pogajanja so bila dolgotrajna tudi zato, ker nobeden od potencialnih kupcev ni razpolagal z lastnim denarjem ampak je združeval vložek več partnerjev, ki pa si med seboj niso ravno kompatibilni. Po namigovanjih stoji za Marino (Galebom) italijanski partner in Istrabenz, za Consultingom pa avstrijski kapital in Petrol. Kljub temu, da je lastnik zdaj že znan pa skušajo predstavniki obeh podjetij le doseči nekakšen sporazum, saj Marino zanima predvsem navtični program Ladjedelnice in bi Consultingu rada prepustila vodenje ladjedelniškega programa. Se o kadrih. Vsekakor je v takih primerih običaj zamenjati poslovodno ekipo, je povedal direktor Galeba, Viljem Orel. ^PAZl^ ^ Na današnji, ponovno sklicani seji vseh zborov izolske občinske skupščine bodo delegati sklepali tudi o zazidalnem načrtu Svetilnik. Tudi ta dokument je bil v preteklosti deležen številnih pripomb in je povzročil celo nekatere proteste krajanov. Zaradi napetih odnosov na relacijah: projektanti - Dom dva topola - krajani je izvršni svet predlagal dodatno usklajevanje in na svoji seji sprejel ugotovitev, da je večina pripomb krajanov upoštevana. Zdaj pa so se v dokumentu, ki naj bi ga sprejemali delegati znašli tudi objekti, ki so jih krajani izrecno zavračali, kot naprimer garažna hiša v starem mestu. Menda je bilo dogovorjeno, da bo pred odločanjem v skupščini o predlogu sklican tudi zbor krajanov, vendar se to ni zgodilo. Pismo in fotografija IGRIŠČE ALI SMETIŠČE ? Sprašujem odgovorne osebe /.a urejanje okolja v Izoli, ali se temu še lahko reče igrišče? V enem od lanskoletnih Mandračev je že bil zapis o tem našem igrišču, vendar se je pisec obrnil na napačne ljudi - nas sosede, čeprav imamo za to odgovorne. Pisec zagotovo ne živi ob igrišču. Igrišče je bilo nekoč eno najlcpšili v Izoli, danes pa je smetišče ali odlagališče gradbenega materiala. Poleg tega so polomnjene vse klopi, gugalnice... Igrišče je v centru Izole in mimo hodi veliko ljudi, tudi turistov, ki sprašujejo: Zakaj tako? H.M. Kdo bo prej, voda ali smrt? Vprašanje, ki si ga vsako jutro p& stavlja lože Gustinčič od katerega je življenjsko odvisna cela družina. Jože sam pravi, da je bolj kot od njega družina odvisna od starega in izstrošenega kombija. Če bi ne bilo kombija, bi si namreč ne mogel voziti vode, ki jo družina vsakodnevno rabi za pitje in ostale potrebe. V plastični cisterni pred hišo voda sicer je, vendar za uživanje neuporabna. Jože bi moral v bolnico na operacijo, a se nikakor ne more odločiti, saj potem ne bo nikogar, ki bi skrbel za ženo in hčer. Sam pravi,da se boji umreti samo zato, ker bo potem morala žena v dom za upokojence, hči pa v sirotišnico. Žena je namreč sladkorni bolnik, hči pa hodi komaj v prvi razred. Tudi njega moči že zapuščajo, zato je strah toliko bolj prisoten. Vodo si vozi iz Šareda. Zgodi se, da mora ob tem tudi kakšno grenko požreti. Nekoč mu je nekdo dejal," lahko je tebi točiti vodo, ki jo drugi plačujemo". Vse kaže, da se človeku niti sanjalo ni, kako rad bi tudi Jože to počel, da bi le imel za kaj plačati. Da bi v hišo pritekla voda čaka že skoraj 17 let. 30 let pa že živi v takih razmerah. Sit | je obljub, ki mu jih neprestano dajejo zdaj tej zdaj oni, saj pravi, da je bilo že ničkoliko krat obljubljeno, da voda bo. Zadnji 1 sestanek na to temo je bil pred približno tremi leti. Vodil ga je I takratni predsednik gradbenega odbora Andrej Avčin. Od ta-: krat naprej je vse tiho, razen obljub, na njih pa je že imun. Od obljub ne more napojiti živine, ne more se umiti po napornem delu na polju, ko pride ves prepoten in umazan in še marsikaj se ne da. V svojem iskanju rešitve zanj in družine se je pripravljen poslužiti tudi medijev. Zadeva je tako bila tudi na televiziji in v časopisu. Zadnji korak za katerega se bo odločil, če se ne bo stvar začela premikati pa bo, ko bo povabil novinarje iz ital-janskega časopisa. Za vodo je pač pripravljen narediti vse. Ne more se sprijazniti z dejstvom, da je le streljaj od mesta, kjer najbrž niti ne vedo, da okoli njih obstajajo ljudje, ki nimajo vode in teh je nemalo. Samo na relaciji jagodje Dobrava je brez tekoče vode 60 družin, v krajevni skupnosti Korte pa približno 100. Zanimivo pa je, da na črno zgrajeno, in šele kasneje legalizirano počitniško naselje Mala seva vodo ima, čeprav še ni speljana v hiše. V "nekdaj" spornem naselju so si po besedah Marina Kleve, tajnika KS Korte, javno izlivko financirali in se z Rižanskim vodovodom zanjo dogovorili kar sami. Bilo je tudi nekaj kršitev, ko so si hoteli "vikendaši" iz izlivke, kar sami napeljati vodo v hiše, kar je nedopustno, saj bodo to lahko storili šele, ko bo v naselju urejena kanalizacija. Inšpektorji so baje zadevo "uredi-! li". Predsednik sekretariata za družbene dejavnosti in finance Davorin Jurkovič pravi, da je o zadevi dobro obveščen saj se je nemalo ukvarjal z njo. Med ostalim se je potrudil tudi za to, da je družina Gustinčič dobila vsaj plastično cisterno, dogovoril pa se je tudi za dovoz vode. Dela se na tem, da bi do konca le-j ta, začeli z deli vsaj na enem odcepu vodovoda. Prednost bo imela smer, ki bo zajemala največ ljudi. Seveda pa so potrebni še konkretni dogovori z Rižanskim vodovodom in financerji projekta, to pa sta občina in Obalna skupnost. Če so tudi to obljube, ostane družini Gustinčič in ostalim čakajočim samo še uteha, da človeka zmeraj umijejo preden ga dajo v grob. S tekočo vodo, pomislite ljudje! Ivan Vrtnik Blaško 'Jaylia detla comunità Ualieuta di ‘l&ota Pasqua e tradizioni Il rito della “È dawero interessante quanto siano cambiate ie tradizioni pasquali, soprattutto in Istria" - è quanto ci dice Angela Poropat, una anziana cittadina di Isola che abbiamo awicinato per conoscere meglio le usanze di Pasqua. Il venerdì prima di Pasqua si rispettava il severissimo obbligo del digiuno. “Ma a noi - ci dice la signora Poropat - non ci pesava affatto, perché la Pasqua era una festa attesissima che ci riempiva di gioia. Attorno al focolare preparavamo le “pinze”, il brodo con le lasagne, le frittate con gli asparagi. La pinza, le uova e gli altri cibi si portavano a benedire in chiesa, alla mattina presto, nel giorno di Pasqua e solo dopo ci si metteva a tavola. Tra le pietanze c’erano anche il baccalà e il prosciutto - per chi, però, se li potevano permettere.” Gli isolani più anziani ricordano con molta nostalgia le messe nella chiesa di Santa Maria d’Alieto. All’epoca nessuno osava neanche immaginare a quale stati di degrado sarebbe stata abbandonata. Soprattutto le feste religiose erano periodi di riflessione e preghiera. Certo, oggi si sta recuperando questa fede, ma è anche vero che tali celebrazioni sono troppo commercializzate, in preda al consumismo. E nel passato non esisteva il detto: “Natale con i tuoi e Pasqua con chi vuoi” perché anche questa festa era dedicata non solo alla fede, ma pure all’unione familiare. C.R. Comunità italiana e Chiesa Un lungo sodalizio La sindrome delle strade A intervalli di tempo più o meno regolari, quasi sempre alla vigilia de1 bel tempo primaverile e della stagione turistica c’è qualcuno che riporta in ballo il problema della strada costiera da Capodistria a Pirano e oltre. Quest’anno una indagine in tal senso si è svolta mentre eravamo intenti a discutere in non affollate assemblee sulle nostre future autonomie locali. Inchiesta portata avanti da un’affabile e gentile signora o signorina che, con tanto di carta e matita, girava per le nostre case chiedendo cosa ne pensavamo, se eravamo d’accordo che la futura strada passasse attraverso il nostro cortile, se eravamo eventualmente proprietari di terreni limitrofi e con quali argomenti contrastavamo un probabile progetto de! genere. Il tutto una domenica pomeriggio del mese di marzo. Pare effettivamente che in Slovenia si viva con la sindrome delle strade a tutti i costi e dappertutto. Perché - dicono - le strade sono sinonimo di progresso e di civiltà. Rappresentano il lasciapassare per l’Europa. Costi quel che costi. Quindi un’autostrada anche per collegare Malio a Vanganello e, dall’altra una strada super veloce per collegare Saletto a Costerlago. Quella che concretamente si vorrebbe progettare dovrebbe tagliare effettivamente in due il comune di Isola: da una parte la zona urbana, dall’altra il contado. Da parte nostra abbiamo esposto molto precisamente i motivi per i quali siamo decisamente contrari. - Perché riteniamo che la zona costiera non abbia bisogno di un 'autostrada, visto che le sue necessità di collegamenti anche turistici possono essere benissimo espletate dalle strutture esistenti, naturalmente se opportunamente rimodernate e, dove necessario, ampliate. - Perché riteniamo un crimine eliminare Punica zona ecologicamente ancora intatta che è rappresentata dalla Corgno/eda, cioè la valle che da Saletto-Lavorè finisce a Strugnano. - Perché significa infierire anche su quel poco di popolazione autoctona che nella zona è rimasta, devastando un 'altra volta il rapporto tra popolazione e ambiente, tra zona urbana e zona rurale. Alla faccia dell'Europa e dei suoi valori. Silvano Sau Anche la comunità degli italiani di Isola darà il suo contributo alle celebrazioni pasquali, con un concerto del coro “Haliaetum ” che si terrà nel giorno di Pasquetta, nel Duomo della nostra cittadina. Con ciò si conferma la collaborazione tra il nostro gruppo nazionale e la chiesa, che in questi ultimi anni si è particolarmente intensificata. Ne abbiamo parlato con Andrej Sedej, parroco di Isola da due anni. “La chiesa ha sempre portato il massimo rispetto nei confronti della comunità italiana e l’ha sempre considerata parte integrante della nostra società. Non c’è dubbio che questo è un sentimento reciproco. Tale legame lo abbiamo confermato in diverse occasioni: ad esempio nel giorno di San Mauro, patrono di Isola, il coro Haliaetum tenne un concerto nel nostro Duomo. Speriamo che questa diventi una vera e propria tradizione per la cittadina.” - Queste che lei ha citato sono occasioni particolari. In generale, invece, come si comporta il clero nei confronti degli appartenenti al gruppo nazionale italiano? “Ogni domenica svolgiamo la messa anche in italiano. In questa lingua, inoltre, teniamo l’insegnamento religioso e, per chi lo desidera, pure tutti i sacramenti. Per confermare la nostra sensibilità e la nostra attenzione, aggiungo che spesso visitiamo una signora della comunità italiana di Isola, che non può muoversi da casa.” - C’è ancora qualcosa, che si potrebbe fare per approfondire tale legame? “Certo, ad esempio fare sì, che il foglio del Duomo di Isola 'Svetilnik’ sia sempre bilingue e non solo in occasione delle più importanti festività religiose. Ci piacerebbe, inoltre, collaborare con le scuole in lingua italiana. Ma ho ancora un altro grande desiderio: che tutti assieme, molto presto, potessimo celebrare la messa nella chiesa di Santa Maria d’Alieto... una magnifica occasione per consolidare non solo la nostra lunga amicizia, ma anche per ridare al simbolo religioso di Isola il suo massimo splendore.” Claudia Raspolič UN’ORA Con l’oriuol mio spesso io mi querelo Che in tante ore onde è pieno E d’affanni e di noia, Una soia mi tardi ora di gioia. Fior che iangue appassito In sui materno stelo Non attende così pioggia o rugiada; Nè implume augeI da! suo loquace nido Sì l’amorosa affretta esca che vola, Com'io sospiro a! core inaridito La dolcezza di un’ora, un’ora sola. Deh! l’ali infaticabili a più presta Fuga, o tempo precipita; deh! tronca, (Se con voci di pianto Altri in corso t’arresta), Deh, tronca ogni dimora; Tanto chieggoti io sol, recami un'ora. di Pasquale Besenghi degli Ughi nato a Isola il 31.3.1797 Basket Buon successo dei nostri "trim" cestisti La squadra di basket della Comunità degli italiani ha chiuso al secondo posto, con 5 vittorie e 2 sconfitte, il girone d’andata del campionato intercomunale, ovvero della “trim lega” di pallacanestro. A parte i risultati, che restano sempre buoni visto che l’anno scorso arrivò prima, la squadra ha il merito di essere composta da un gruppo di persone che, appellandosi al buon senso, superano con facilità ogni tipo di ideologie di stampo campanilistico o di carattere nazionalistico, che possa solo precludere qualsiasi tipo di attività. La squadra è perciò composta sia da connazionali iscritti alla Comunità di Isola, sia da quelli iscritti alla Comunità di Capodistria, tra i quali citiamo il sindaco di quella città, e sia da giocatori di nazionalità slovena. Tutti hanno l’unico obiettivo e cioè quello di giocare a basket. Solo con una frantumazione di qualsiasi tipo di barriera si ha la possibilità di sviluppare un certo discorso e di ottenere, se vogliamo, dei risultati. La squadra di basket ne è una dimostrazione. È auspicabile in futuro un’ancor maggiore collaborazione fra le nostre Comunità poiché solo l'unione dà la forza. Roberto Siljan Pullino - oggi Scoppia la Seconda Guerra Mondiale e Isola viene sconvolta. La Pullino limita la sua attività. La riprende con un certo vigore ne! 1951 cambiando nome con quello dell’olimpionico Giovanni Delise. Tirò avanti fino a! 1955, anno dei grande esodo. La società viene ricostituita nel 1960 a Trieste. Alla fine delPanno remiero 1967 la Pullino si trasferisce a Muggia, ospitata in un magazzino messo a disposizione dal Centro Giovanile Italiano. La Pullino muggesana prende vigore. Nel 1971 è allenata dall’olimpionico Nicolò Vittori, che rimane fino al 1974. Gli subentrò Mario Mengotti che diede un notevole impulso tecnico-agonistico alla società, impostando un vivaio che monopolizzò l’attività giovanile zonale imponendosi anche a livello nazionale. Alla fine del 1977 è allenata da Donato Ciacchi. Il momento non è dei più felici. Alla fine del 1980 la Pullino è costretta ad abbandonare gli ambienti che la ospita. Per queH’inverno le sue imbarcazioni trovano rifugio nella base militare di Lazzaretto. Nell’ottobre del 1981 viene inaugurata la nuova sede. Nel 1985, dopo 25 anni, il presidente aw. Lucio Felluga lasciò la presidenza. Gli subentra Fabio Colocci nativo di Isola, sempre vicino alle sorti della società. Dagli inizi del 1988 è stato eletto alla guida della società il dott. Franco Degrassi. Nel 1992 la Pullino conquista il titolo italiano nel singolo “under 23” con Barbara Pelos. E il primo titolo italiano dopo 50 anni. Le grandi tradizioni remiere della SN Pullino continuano. Gianfranco Siljan FESTA A NOSEDO Giochi di società, spettacolino artistico-culturale affidato ai più giovani e gran finale con ballo all’aperto. La ricetta per recuperare le tradizioni di un tempo viene dalla frazione di Nosedo in occasione delle Feste pasquali. L \appuntamento per la sagra paesana che viene riproposta dopo una pausa trentennale è fissato per Lunedì dell’Angelo (4 aprile) a partire dalle ore 16. Auguri della CI ai soci... 01.04 Katja Pugliese, Giorgio Salzmann 02.04 Justina Pugliese, Roberto Sichich, Floriana Škerlič 04.04 Maria Krampf 05.04 Giovanna Vascotto 06.04 Anita Benvenuti, Frane Korošec 07.04 Marialuisa Jerman 08.04 Aldo Barbari, Giovanna Moirnas 09.04 Esterina Cotič, Vittoria Milolič, Bojana Pevec 10.04 Silvano Kaligarič, Carlo Kavalič, Aurelia Medica 12.04 Libano Calligaris 13.04 Eda Ček, Ester Hrvatin ATTIVITÀ’ COMUNITARIA Lunedì 4 aprile alle ore 18.00, nella Chiesa parrocchiale di San Mauro ad Isola, partecipazione del Coro HALIAETUM alla Santa messa. A celebrazione conclusa, il coro si esibirà’ in alcuni brani del suo repertorio. Martedì 5 aprile alle ore 18.00, nel salone della Comunità, conferenza del Prof. Giuliano Orel sul tema “La cucina del pesce di mare”. Domenica 10 aprile alle ore 18.00, nel teatro della Comunità degli italiani di Verteneglio, partecipazione del nostro gruppo di minicantanti al festival di canzoni per bambini "Voci nostre" organizzato dall’Unione italiana. Parteciperanno alla manifestazione minicantanti provenienti da tutta l’Istria che interpreteranno canzoni scritte da nostri connazionali. Il nostro gruppo vocale "Giovani cantori” accompagnerà tutte le canzoni in gara. La biblioteca della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola e’ aperta al pubblico ogni lunedi’ e giovedì’ dalle ore 17.00 alle 19.00. Dal mondo della scuola Nuovo importante impegno per i Giovani cantori della nostra scuola elementare. Hanno infatti registrato le parti corali delle canzoni che H 10 aprile parteciperanno a Verteneglio al Festival della canzone per l’infanzia dell’Unione italiana. Ancora una volta è stato scelto il nostro gruppo corate per accompagnare le 15 canzoni in gara. Dopo aver registrato l’audio cassetta, i piccoli coristi, divisi in due gruppi vocali, al festival canteranno dal vivo e, assieme ai due minicantanti che rappresenteranno la nostra Comunità degli Italiani, terranno ancora una volta alte le tradizioni canore della nostra città. Il lavoro dei Giovani cantori, fatto di lunghe e meticolose prove di perfezionamento delle proprie prestazioni, è ancora una volta guidato da Amina Dudine. Marino Maurel // Mandracchio, foglio della comunità italiana di Isola Rcàttore responsabile: Claudio Moscardi La redazione: C. Chicco, M. Maurel, C Moscarda, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, A Šumenjak, P. Trani Indirizzo: via S. Grcgottìò 76, 66310 Isola, Slovenia tel-fax: 1386 66 I 65031 / 65853 OBČNI ZBOR VESLAŠKEGA KLUBA Argo - Galeb Danes (četrtek, 30.4.) ob 19. uri se bodo v prostorih Srednje gostinske in turistične šole sestali člani veslaškega kluba in ocenili svoje delo v preteklem letu ter sprejeli programe dela in finančni načrt za leto 1994. Hkrati bodo izvolili tudi nov izvršni odbor in druge organe kluba. Prijatelji veslanja so vljudno vabljeni. Jadranje USPEH IZOLANOV S tremi zelo uspelimi nedeljskimi regatami v izolskem zalivu se je v nedeljo končalo tekmovanje za Spomladanski pokal, ki je potrdilo, da se je v obeh izolskih klubih to zimo dobro delalo. Z izjemo razreda 470, so vsa prva mesta osvojili prav izolski jadralci. V razredu Optimist je presenetljivo zmagal mladi up Burje -Rok Košir, v razredu Europa pa je bil daleč najboljši Branko Brčin pred Vesno Dekleva (oba Olimpie). Pri Laserjih je v skromni konkurenci zmagal svetovni viceprvak v razredu Evropa, Sa- USPESEN TEDEN NOGOMET TOČKA OPTIMIZMA Izolski prvoligaš se je s sobotnega gostovanja v Ljubljani vrnil z osvojeno točko, čeprav pred odhodom na to gostovanje marsikdo ne bi pričakoval česa takega. Še posebej ne zato, ker je bilo pred tem v taboru izolskega prvoligaša kar razburljivo. Na seji upravnega odbora so namreč izstopili trije člani, ki so nezadovoljni s kadrovsko sestavo vodstva kluba in trener Žlogar je bil v skrbeh, da se bo moračno razpoloženje preneslo na igralce. K sreči ni bilo tako in proti Optimizmu so zaigrali zelo optimistično ter angažirano, kar jim je prineslo tudi ugoden končni izid. Ljubljančani so imeli sicer več od igre, vendar so bili Izolani nevarni v protinapadih v katerih je novopečeni napadalec Zupanc dvakrat zadel v polno po predložkih Štampferja. Ta pa je imel tudi najlepšo priložnost tekme, ko je bil sam pred vratarjem Optimizma a je streljal mimo vrat. Ta Bolši Od Ta Plavili Ocene za tekmo z Optimizmom: Starc 7, Čotar 6,5, Tosič 7, Ružnič 7,5, Čačič 6,5, Čendak 7, Štampfer 7,5 (Tičič b.o.), Zupanc 7,5, Bizjak 7, Želko 6,5, Čuček 6,5 (Hasana-gič b.o.) mo Potokar (Burja). V nedeljo na izolskem stadionu DERBY 1. NOGOMETNE LIGE IZOLA : MURA Odbojka ZMAGA ZA OBLIŽ Izolski odbojkarji so v 19. kolu druge državne odbojkarske lige v gosteh premagali mariborsko ekipo Intesa in se tako učvrstili v sredini lestvice. Srečanje je bilo izredno razburljivo, saj so igrali vseh pet setov, na koncu pa so bili Izolani spretnejši in zmagali s 3:2. Izidi ROKOMET Rokomet PORAZ Z ITALIJANKAMI V Izoli je na pripravah italijanska ženska rokometna reprezentanca, ki je v torek odigrala prijateljsko tekmo z domačo vrsto in visoko zmagala z rezultatom 31:11. V sredo zvečer pa je bil v športni dvorani pravi rokometni spektakel, saj se je italijanska vrsta pomerila z reprezentanco Slovenije. Seveda je bil takrat Mandrač že natiskan, zato boste morali rezultat pač izvedeti iz drugih javnih občil. ZMAGA MOŠKE EKIPE V drugi državni ligi so Izolani doma premagali Trebnje z rezultatom 16:14 (9:6). Z igro sicer niso navdušili, zato pa sta jih novi točki ponovno uvrstili v krog ekip, ki se borijo za končno tretje mesto na prvenstveni lestvici. Veslanje Izolski veslači so uspešno nastopili na mednarodni regati v Omišalju in se domov vrnili z lovoriko najboljšega tujega kluba in skupno zmago med pionirji. V konkurenci sedmih veslaških klubov iz Hrvaške in Slovenije so osvojili štiri prva, štiri druga in šest tretjih mest. Ocena je, da so pionirji zelo perspektivni, mlajši mladinci pa so morali tekmovati z leto starejšimi vrstniki. SPRING CUP IZOLA V petek, soboto in nedeljo bodo izolski zaliv prekrila jadra številnih udeležencev tradicionalnega Spring cup-a, ki ga ob velikonočnih prazbnikih organizira jK Burja. Tekmovali bodo jadralci v razredih 470, 420, Laser in Evropa, za domače jadralce v razredih 470 in Evropa pa bo to tudi prva kriterijska regata za sestavo državne reprezentance, jadralci v razredu Optimist pa bodo imeli svojo prvo kriterijsko regato v soboto in nedeljo v Portorožu. Strelstvo BREZ POLFINALA IN FINALA Po šestem kolu državne dopisne lige z zračno puško so se izolski pionirji uvrstili na 10 mesto m s tem v polfinale tega tekmovanja, ki pa se ga niso udeležili. Še boljše so bile pionirke, ki so osvojile skupno četrto mesto in se uvrstile v finale, ki pa se ga, kot ekipa, niso udeležile. O razlogih nismo obveščeni. Posamično pa je v finalu Mateja Božič osvojila drugo mesto s 175 krogi, za zmagovalko pa je zaostala vsega za dva kroga. RESINOVIČ OBČINSKI PRVAK Na občinskem tekmovanju s serijsko zračno puško je med člani zmagal Ljubo Resinovič (336 krogov), med članicami Majda Pečar (314), med mladinci Matjaž Božič (323), med pionirji Mo-jmir Tuljak (175) in med pionirkami Mateja Božič (176 krogov). Normo za regijsko tekmovanje v mladinski in pionirski kategoriji, ki bo 2. aprila v Izoli, je doseglo 15 tekmovalcev. BOŽIČEVA ODLIČNA V LJUBLJANI Na pokalu Olimpije je Mateja Božič osvojila tretje mesto, v finalu osmih najboljših tekmovanj v playoffu pa je osvojila 1. mesto z 270,8 krogi. Pri pionirjih je bil najboljši Izolan Igor Resinovič na 15. mestu. Ekipno so bili pionirji sedmi. SAKRALNE ZNAMENITOSTI PREGARE V zbirki Sakralni spomeniki Primorske je leta 1993 izšel zanimiv vodnik, ki nam razkriva bogato cerkveno in zgodovinsko preteklost istrske vasice Pregara. Pričujoči vodnik se nekoliko razlikuje od podobnih iz zbirke Slovenske istrske vasi (Padna, Korte, Krkavče), saj poleg običajnih umetnostnih opisov sakralnih spomenikov prinaša tudi izčrpen prikaz zgodovinskega razvoja pregarske župnije, ki je bila leta 1973 pripojena Koprski škofiji. Avtor vodnika MARIJAN MARKEŽIČ pa je vzel pod drobnogled tudi možnosti sedanjega živega utripa te vasice, ki je lani štela le 180 prebivalcev, vendar je razveseljivo dejstvo, da se je v zadnjih letih več mladih družin ustalilo v domačem kraju in popravilo svoje stare hiše ali zgradilo nove. Uvodoma nas avtor seznanja, da je Pregara v tem stoletju preživela čase Avstroogrske monarhije, italijansko, hrvaško in končno doživela slovensko oblast. Tudi dušni pastirji so bili različnih narodnosti: nemške, slovenske, italijanske, hrvaške in češke. Vsako izmed omenjenih obdobij je zapustilo pri Pregar-cih svoj pečat na narodnostnem, verskem in jezikovnem področju. Posebej zanimivo je tudi pregarsko narečje, ki nosi v sebi vplive zgodovinskih sprememb, osnova pa je le ostala tista iz prejšnjega stoletja. Da so Pregarci ostali zvesti velikim vrednotam kot so npr. vera, narodnost, kultura in običaji, delavnost in poštenost, priča tudi njihova skrb za sakralne spomenike (Cerkev Karmelske Matere Božje, Cerkev sv. Simona, zvonik, kapelice), ki so poleg cerkvenih knjig in kronik najpomembnejši zgodovinski pomnik in ponos te majhne župnije pod katero spadajo še zaselki Tuniši, Brežinarji, Reparec, Sv. Simon, Buželi in Krištije. Pričujoči vodnik je torej še en pomemben korak, ki nam približuje neminljive lepote zaledja slovenske Istre, še vedno premalo znanega celo domačinom, kaj šele naključnim obiskovalcem (beri turistom) naših krajev. SLAVKO CABERC REJNIŠTVO Rejništvo je ena izmed oblik družbenega varstva otrok. Center za socialno delo je z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pooblaščen za urejanje tovrstne pomoči otrokom, ki iz različnih vzrokov ne morejo živeti pri svojih starših ali otrokom, katerih telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju v katerem živijo. Pri našem delu prihajamo večkrat v stisko, ko smo pred dejstvom, da moramo poskrbeti za določenega otroka, saj težko najdemo družino, ki bi otroka sprejela. Rejništvo se je v praksi pokazalo kot najprimernejši način namestitve otrok. Rejnik prejme za svoje delo in materialne stroške, kijih ima z otrokom, mesečno rejnino, kije različna glede na otrokovo starost. Rejnik, ki sprejme v svojo družino tri ali več otrok lahko poleg rejnine pridobi status zaposlene osebe, ker se njegovo delo enači s samostojno poklicno dejavnostjo. To obvestilo ponujamo obenem kot oglas. V kolikor bo med bralci kdo zainteresiran za nudenje tovrstne pomoči otrokom in bi ga zanimale še ostale informacije glede rejništva, pokličite v Posvetovalnico za mlade in starše v Izoli, Pittonijeva 2, telefon 65-311, socialno delavko Mirjano Palčič-Bubnič. LUKNJA V MORJU ali POPUST NA LO povest o dobrih ribičih, da o mačkah ob mandraču niti ne govorimo (IV. del) piše: V. Bernetič Preambula: "Un pays n'est jamais petit, quand il accede a la meri" ali po naše "Na morje odprta dežela ni nikoli majhna!" ( Leopold I., kralj Belgije) "Ooo, Gusto, come va Gusto!?1' op.(izg.Gušto) "Ooo, Angusigolo! Si voga avanti, finche' la barca va... Dopo varderemo dal molo...! Ljudje v pristanišču so mu pravili Angusigolo. Barba Sime ga je posvojil in ga izučil za ribiča. Kasneje mu je pomagal opremiti šakalevo. Johnny je to barko predelal v kočarico za lov z globinskimi povlečnimi mrežami. Lovopust ga ni prikoval ob pomol, saj je v Gradežu najel " turbosoffiante" - barko opremljeno za nabiranje školjk. Na pomolu je inšpektor mrščil čelo ter odkimaval. Nekaj mu ni štimalo... "To ne bo šlo tako naprej, Johnny! Ali za zebe ne velja lovopust in prepoved uporabe ramponov?" je Johnnya pokaral inšpektor. " Moj rampon je na pomolu. Poglejte tam pri pumpi! Na njem sedita Mario in Guido!" mu je odvrnil ribič. Moj TURBO ni rampon! To je hidravljična košara za školjke...!" Bomo videli! Turbo gor ali turbo dol, to trapulo boš kar lepo vrnil v Grado!" je zabrusil inšpektor ves rdeč v obraz kot kuhan rak. Tiste dneve so lahko Izolani " Pri Viliju" in v ribarnici prvič lahko občudovali in kupili fasolare - lepotke, te poleg ka-pešant, naše najlepše školjke. Johnny je "oral" dalje muljevito dno in "izpihoval" školjke kot bi bile "patatine" na polju. Stari ribiči so pravili, da oranje in mešanje morskega dna koristi, saj je tako skaljeno morje bogatejše s hranilnimi snovmi za ribe... Ribiški strokovnjaki niso bili takšnega mnenja. Izredna seja Komisije za ribištvo pri Obalnem Izvršnem svetu je sklenila, da je Johnnyjev "turbo" tudi rampon, sicer hidravljični, vendar rampon. Johnny je tako spet nasukal na lovopust, svojo "idraulico" je vrnil nazaj v Gradež. V Izolo se je vrnil na bojni nogi! Izgledal je kot nekakšen ribiški RAMBO! Ostal je brez barke, svojo kočarico je dal v najem v Umag za par dinarjev do sredine julija. Da bi šel za "gasterba-jterja" na Slavnik pomagati Mirotu pasti ovce, pa mu je bilo izpod ribiške časti. Ni bil tip, da bi hranil mačke v pristanišču! Rešil je stari kajič v mandraču pred potopom. Poskušal je rešiti še svojo kariero ter zgodbo pred neslavnim koncem. Če bi imel "armirano" kočo v morju tiste dni, bi lovil: ribone, kalamare, mole in rombe. Tako pa je imel v rokah samo stari kajič z agregatom in s ferali. Loviti ali ne loviti! Proti zakonu ni dobro scati! Spomnil se je gospoda Matiasa Goldwell-a. Ta je pred leti nekaj "špijuniral" pod našim morjem. Snemal je kako se oglašajo, ribe in raki na morskem dnu. Samo Johnny je vedel kaj dela, saj na njegovi kočarici prof. Matias ni poslušal samo Walkmana... Profesor je Johnnya takrat poučil, da se ribe ravnajo v morju tudi na osnovi zvoka - vibracij, ki jih zazna njihova pobočnica. Posnela sta tako "koncerte" najrazličnejših "zborov" rib tik pred ulovom v času, ko so se drstile in takrat, ko so se hranile... Rutina v podmornici na sonarju, potapljaški tečaj za diverzante, šakaleva z makakom, kočarica z ehosonderjem, "turbo" in profesor Matias iz Helgolanda: so bile izkušnje katere je Johnny združil v eno samo - v novo zamisel za preživetje! "Cosa te combini, Angusingulo!?" so mu klicali ribiči v pristanišču, ko je vlekel ropotijo in čudno navlako na stari kajič. Pust je bil pokopan, a lovopust se je šele začel. Johnny naš ribiški RAMBO je zavihal rokave in sestavil novo ribolovno sredstvo, kateremu noben ribiški zakon, odlok ali ukrep ni mogel do živega. Boj za obstanek ga je prisilil, da je skonstruiral FISHTERMINA-TOR. Imenoval ga je tudi FLASHDANCEAIRLIFT ali po domače kar "LUKNJA V MORJU"! Damir iz diskača mu je odstopil nekaj odrabljenih visokotoncev in "strobo" fleš, v potapljaškem klubu je "našel" stari kompresor, na zapuščenem gradbišču pa dolgo rebrasto PVC cev... Skratka, napravil je pumpo za ribe na kompromirani zrak, katere je kanil privabljati v bližino z zvoki iz podvodnega zvočnika - hidrofona in s po- močjo flesa. Takoj, ko je prejel po pošti kaseto profesorja Goldvvella, se je odpravil na morje. ^ na(jajjujc \lo\eiiski Istri ŠIFRA PROMET 2 n EFRJSM It-MI rtAM I dipl. oec. Ivan Konstanti novic Trg padlih 6 063 1 O IZOLA tel./fax 066/63-2 1 1 PRODAjA - NAKUP - ZAMENJAVA Izola Drevored 1. maja 4A Tel.: 066/67-050 > ZIDARSTVO IN FASADERSTVO Dragan Meš Ob Stolpu 4 IZOLA - tel.: 65 183 NOV URNIK POSLOVANJA SPLOŠNE BANKE V okvirit programa po. racionalizacije j) uvajamo v Splošni deljeni delo Od 28. marca 1994 denarne zadev\ od ponedeljka do peti sobota bljanja in anja nki Koper čas. e lahko Vaše 8,30 - , ' ■9MM Različne oblike brezgotox poslovanja Vam omogočajo finančnih poslov tudi v času, bančna OBIŠČITE NAJB SPLOŠNE BANKE KO Z veseljem Vas bomo seznani oblikami poslovanja in sku najprimernejše za sploš • Zs-ftsir/. / možni Restavracija (SAN LCOENZO v Grand Hotelu Metropol «Samo za Vas prijetni večeri ob odlični hrani in očarljivi piano glasbi. Rezervacije: 066/70-950 Ribja restavracija TA\TEI2NA (Spoznajte in uživajte prave vrednote morskih jedi. Rezcivacije: 066/74-492 Pivnica LUCIJA Ob vrčku dobrega piva iz lastne proizvodnje tudi bogata ponudba domačih jedi ob prijetni glasbi v živo. Rezervacije: 066/74-2% Restavracija OE2IC Izkoristite čas za Vaš obed ob fantastičnem pogledu na Portoroški zaliv in glasbi v živo. Rezcivacije: 066/74-591 BREZPLAČNI MALI OGLASI PRODAM KITARO KASUGA OJAČEVALEC FBT 150 W EFEKT Metal Charger Tel.: 63-950 HARMONIKAR Za veselo družbo željno glasbe in zabave na praznovanjih, obletnicah, porokah in vseh vrst feštah. Pokličite Tel.: 61-592 (Srečko) MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov; Veliki trg t, 66310 Izola, tel/fax.:066/61-139 Predsednik časopisnega sveta: Zorka Sosič Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zaje, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), E. Sahbaz, 1. Vrtnik-Blaško, L Knez, S. Gabre Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 6000 izvodov, cena 0 Sit. Založnik, elektronski prelom: GRAFFO LINE, doo Izola, 61-139 Tisk: Pigraf Piran GALERIJE INSULA - Vabljeni na otvoritev razstave fotografij Žareta Veseliča v petek 1. aprila ob 19.00 Galerija Alga - Svoja dela razstavlja Adolf Mljač iz Celja. Predstavlja se s slikami naslikanimi v tehniki pastela in gvaša, ponekod pa vključi tudi kolaž. Razstava je postavljena tako, da si dve različni tematiki stojita nasproti. Na eni strani "portreti" bojevnikov, s katerimi Mljač prikaže grotesknost in nesmiselnost vojskovanja, na drugi pa lepoto kopalcev in pokrajine. Razstava bo na ogled do 6.aprila. K AZMUVA - Nožed Velikonočni ponedeljek, 4.april 1994 Program: 16.00 KULTURNI PROGRAM -nastop učencev OŠ Korte -nastop gojencev Glasbene šole Izola -nastop pevskega zbora Korte -godba na pihala Nabrežina -istrski plesi in glasba -animator Guido Merlot -in še kaj... 18.00 PLES NA PROSTEM zabaval Vas bo Dno Mišo iz Pirana Za hrano in pijačo je poskrbljeno! Vabljeni. M i;