List 29. Tečaj XVI. gospodarske, obertniške naro Izhajajo vsako srcđo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 i). 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta 55 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 il. 10 kr Ljubljani v sredo 21. julija 1858 Sôv ne preganjati. Skoraj bi rekel, da je ni živali, ktera bi se po starih vražah in krivih mislih vsake baže tako neusmiljeno presno mučijo in Kaj se ne spravijo dostikrat tudi naše mačiće cez latvico mleka in poserkajo kar dobé; ali ne stikujejo rade ganjala kakor se preganjajo sove in neusmilj moré. Malokdaj se gré skoz kako vas, da bi se tù ali tam na hlevih ali skednjih tak marternik přibit ne vidil, kterega je r|HHHHl na vrata obešla. N eusmilj roka usmertila in v znamenje neumne togote le prosti kmetič, kteremu tega ni y se tako zlo zameriti, temuč celó gojzdnarji, od kterih bi se smelo misliti ? da ejo i d česa sova v • r Z1V1 in kak k t w J km etij st in gojzdom, zalezujejo sovo po golobnjakih in poberajo iz njih mladice, če jih le stak-nejo, ali jih zastran tega tudi streljamo in preganjamo? Nikakor! Ali ne varuje slehern kmetovavec štorklje in je redi z največjo skerbjo, kakor da bi mu bila Bog vé h kakoš-nemu priđu, in vendar je pri vsem tem le največji sov-ražnik bčelam ; zoblje in pobera jih po senožetih da je kaj. Sova živí v miru z vso domačo perutnino; tega sem se pred več leti popolnoma sam prepričal ; imel sem namreč kolikor le morejo in po nji strežejo, dokler je v pest ne dobé. Gotovo bi bili te ubog živali V ze davnej do dobrega pokončali in potrebili, ako bi te lastnosti ne imele, da se jim čez dan prikrivajo in v take berloge potikajo, kjer jih okó le poredkoma zaslediti more. ste pa veckrat, posebno če se sovrazno v Ze več let sem te tice pridno zasledoval in po njih zakotkih štikoval, dostikrat celó z nevarnosljo svojega last-nega življenja, da bi za gotovo zvedil, ali so nam ko- dve pegasle mertvasice (Schleiereule), ki ste z golobi vred v golobnjaku prebivale, ondi gnjezdile in golobom nikdar nič žalega prizadjale; miš je k slabému vremenu napravljalo v golobnjak prinesle. Pustimo tedaj staro sovražtvo, ki ga imamo do sôv in kebrov, ki nam toliko škode na 9 9 v eni sami noči čez 20 V t miš 9 t al kodlj Veliko število sem jih sčasoma tudi m pnvosimo jim pravljajo! Gotovo bi jih bilo na milijone manj, če bi le sôv tako zlo ne proganjali in morili. postřelil, da bi bil natanko iz njih 1 o d edil 9 od Vesel, prav vesel bi bil V ce česa da se redé. Ker zdaj vse to dobro vém, si v dolz-nost stejem, za sove se očitno potegniti in resnico povedati posebno tištim, ki jih neusmiljeno preganjajo in moré. 9 bi bil le nektere kmeto- vavce in gojzdne gospodarje s tim svojim spisom k pravi veri spreobernil in jim serce omečil, da bi vprihodnje sôv več ne čertili in streljali, marveč jih čislali kakor jim gré» 9 Poglavitni živež sôv so m i š i 9 m ce jim miš manjkuje, poberajo tudi kebre in kobil diti 9 kolik m i š miš in pokonca. Ker se ker so zlo požrešne in škodlj pn- Čuđa je vini poletji potrebi vsako leto zaredi sila veliko in 9 E. O. Hcrklotz v „Allg. Land u. Forstw. Zt°-a le en par sôv v poij 9 SO sôve Gospodarska skušnja. (Ali pšenica ali ječmen ali rajž za živež; voljo kmetijstvu največje dobrotnice, posebno pa v se za to 9 ker cerve, kob in dru polj škodljive mer pobirajo in pokončujejo ze zatega vec tek ne?) Kemijske preiskave so pokazale, da v ječmenu je manj gnjilca kot v pšenici, pa malo več mašobe. Ječmen ima sploh manj redivnega v sebi kakor pšenica. Rajž ima obilo tistih stvari v sebi, ktere se pri- Mislim, da ne bom prevec rekel, ce terdim, da, kader ležejo pjučam, pa ima malo gnjilca, malo mašobe in malo se kako leto v kakem kraji miši in kebri tako zaredé 9 da solnih reči. so celim krajem in občinam v veliko nadlogo, je najvec naša neumnost kriva, da jim njih največje sovražnice vživa , naredi, tega z postreljamo, namesti da bi jih pri miru pustili in jim pri- e, ali v drevćsnih duplih in v Kdor pa rajž z mlekom ali mesom vred da je rajž redíven. Skušali so pišeta rediti ki so jih redili z rajžem in druge s pšenico; tište rajžem, se niso tako odebelile kakor une s pšenico 9 vosili koticek pod streho starem zidovji. Ali nismo sami veliki abotniki, ker pla-čujemo veckrat lep denar tištim, ki nam kerte, miši. kebre in take merčese po naših v< žujemo, da nam po vertih 9 tih in polju lové, in se prito drevji lia pravijo največje , 9 pa smo vecidel i in polji toliko škode mi tega krivi, da njih sove postreljamo, ali pa še celó strelíno Poduk za take, kteri niso zdravniki. kako oživljati dozdevno« mertve in pomagati v naglih smertnih nevarnostili. Kako s obešenimi in zadavljenimi ravnati. 1. Obešenec se mora urno in previdno odrezati tištim plačujemo, ki jih strelajo in iz naše okolice trebij moraš njegov život z eno roko objeti; če Pa že slišim tù in tam kterega reči kdo bo sôvi Zavoljo tega imaš pa pomagača pri sebi, naj ga objame ta z obema pnza podav 9 v veliko škodo nam je, ker nam mnogo tičev rokama m se le potem přeřeži verv na zgornjem koncu f da ti na tla ne pade in se ne poškodje. v ce 2. Najpred se sname ali odreže verv, ruta ali vez z kak kremplj kakega Gotovo ni vredno o tem velikega hrupa uganjati, preošaben vrabec ali kaka prederzna vrana sôvi v vratu, s ktero je bil zadavljen, srajca se mu za vratom pride 9 ali če posebno kaka velika sôva včasih odpne ; odpnejo se tudi rokavi in hlače, zenskam pa mo zajca ali jerebico pojuzna; zategavoljo jim ne gi dere 9 krila, podveze in nogovice pod 9 y • 9 koleni; slečejo se vse vojske napovedati in jih moriti in preganjati, kakor največji tesne oblačila. škodijivke, če pomislimo, da nam na drugi st t m kod bil p o vra caj z višano 3. Potem se prenese na nosilnicah s podloženo in na pripravno mesto, o toplem letnena glavo 226 cas u in ugodnem vremenu rajše pod milo nebo kakor v přineslo, je storil, kakor sem povedal, da se naredi I I • • V , II V 1 1 . « ....... _ in kako omotno stanico, položi se s podloženo glavo na po- skor v poli ure je otok zginil, vol pa ozdrave! steljo, do ktere se more od vseh strani, in zavije se v lahko odejo. 4. Da se mu život ogreje, kolikor je treba, se mora popřej v snegu otaj a ti y ako je bi! v hudem zimskem To je tedaj vredno, da se po svetu razglasi, da se takim nesrečnim pomaga, ker se imenovana cvetlica laglje dobi f kakor astramontana Anton Umek. mrazu oterpnel, in ogrevati se mora previdno in počasi, kakor je bilo spredej rečeno, ko je bilo o zmerznjencih govorjenje. 5. Ako oběšenec ni oterpnjen, temuč samo merzel, se vroči v mu polože pod pazdihe, med noge, na podplate cunje zaviti ploščki, strešniki ali drugi cegli, ali pa z vrelo vodo napolnjeni in dobro zamašeni verčki. 6. Taki, kteri so sami sebi prepušeni in niso zdrav- morajo z veternico ali mehom obešencu hladnega zraka v niki ? obraz pihljati; b) nekoliko od dalječ merzle vode v obraz in na persi skrop i ti ; tudi tukaj, kakor je bilo pri zmerznjencih v od delku 9, 10 in 11 rečeno, si je neprenehoma prizadevati y dozdevno mertvega oživiti; oživljenomu, če more požerati, skledico čaja z vinom ali gorkim olom po zljici dajati in ga v pripravno posteljo z visokim zglavjem spraviti, da se počije Zoper kačji pik Pogostoma se sliši, da je tù in tam cloveka ali ži- Danica" nam je unidan naznanila žalostno vino gad picil in w smert nekega deklica v Sorski dolini za gadjim pikom. Naj toraj po „Novicah" rastlinami, med kterimi razglasim, da slovi y je med mnogimi astramontana od nekdaj najbolj ktere pa redkoma rastejo in jih ljudjé morebiti še manj poznajo, prav dobra zoper gadji pik neka lilija, ki se imenuje ajdovska lilija tudi zlati klobuk, ma- solnik, krin itd. (Lilium Martagon, L. Turkenbund tukaj zeliše to imenujejo „kačji pik. Po Fleišmanovi „Flori" raste po hribskih Gorenskem, Dolenskem in Notranjskem, posebno po Šmarni gori, Krimu, pri Mokricah in Gennadi. Tudi pri nas raste po gojzdih in spašnikih, posebno pa okoli Tirne (Sveto-gorske fare) po mejah in travnikih. V zemlji ima rumen gómolj kakih 6 paleov globoko, iz kterega požene eno samo komole dolgo in še daljšo štiblo; peresa, terpotčevim Lilie) ; u or ojzdih na zlo podobne, ima kakšno ped nad zemljo, ki stojijo v vene u krog in krog stible; pri nekterih je tudi druga in tretja verstu tacih pereš, potem se pa verstijo posamesne manjše peresca okoli štible do verha Cvetje edino, dvojno, ali trojno čez visí in je višnjevo-rudeče s černo-rujavimi piči-cami; posamesne peresca cvetja so nazaj zavihane. Ravná se ob nesreći tako-le ž njo : Cvetlica se izruje z g o m o 1 j e m vred. V njem je zdravilna moč; gómolj se stolce z m 1 a č nim mleko m polije, potem ožme in to mleko se dá piti • v v v picenemu; z goseo se pa rana namaze. Kaj nas oziroma na povestnico učí dolensko in kaj gorensko podnarečje krajnske slo vensciiie ? Spisal Poženčan. v Ce premislimo množico tistih dolenskih besed, ktere na niso znane Gorencom, najdemo, da so rusovske, pr. čreda (namesti čeda), črediti se (mit Jemanden etwas abwechselnd verrichten), čarati, deska, dula (rus. tulja) dulec, dura, du rak (na Pivki znano), gorščik, gub an i ca (potica), guzica, kerčma, krásen, kravajc, lečiti, lestvica, mučiti, nježen gorenski njevžast ali mevžast), odura, oduren (po pivški namesti gerd) ograda, paliti, pijušč ali bij uš č (Epheu), pokojen (rajnk), postal (subst. f.) rubača, slezena, ščené, šlapa, trut (goba kre y sivna), učiniti, učitelj y vek (saeculum), zaslon. več drugih. Te besede so uzete iz rusko-ne žezelj in mečkega slovarja Šmidt-ovega Ako se ne motim. bi se število tacih besed silno pomnožilo, ce bi privzeli lemške ali rutenske (rusinske) besede; ker lemško ali rutensko je rusovsko podnarečje. Toda Rusini in med njimi tudi Lemki imajo od nekdaj pismenstvo z Rusi skup. in kolikor je meni znano, rusinskega ali lem- škega slovarja ni. Ako nasproti premišljujemo število tistih gore uskih besed, ki niso znane Dolencom, ali ktere pri njih vsaj v navadi niso, najdemo, da skoraj nob ena ni rusovska. Take gorenske besede so: bajta (zraven Ložkega Potoka in Trave so Bajtarji, pa se tudi pripoveduje, da so gorenski preseljene!), ba rovnice (černe jagode), ča mer, habe, hace (dolge hlače), hacan, hacati, koj, komun (?), krašna (skala), kras, leva, v kteri se kuri, lun, omara, podpljuti, pošten (velika kervna žila aorta) na pr. „ko bi trenil je bil mertev, kjer je pošten v njem počil", rajtati, rajnk, ruta, sinovlja, slaua, srenja, stegna f. (ein langer Platz, Landenge), stegno (der Schenkel; Dolenci namesti „stegno44 li raji rusovsko bedro" rabijo), sterd, vender (doch), vranića. r> žalje f. pl. Iz tega je soditi, da krajnski Gor en ci kakor tudi Korošci fKarni, Krajni) niso bili z Rusi v z vez i kakor Dolenci. Tudi iz tega se kaže, da Dolenci so ru- sovskega zaroda, Limigantes. Lemki Slo venci, Gorenci in Korosci pa druzega zaroda, Vendi kakor jih tudi Nemci „Windische" imenujejo. V Tuhinjski dolini so posebno, kakor se meni zdi. Lemki pomešani z Vindi. Da je tod dvoje ljudstvo, se vidi iz dvoj ega cesti, pravijo: ras zgovarjanja konenega Kteri so ob z is itd. namesti rad z i d. Kar jih venu, jjiaviju. oio • —J>" V spricovanje tega naj bode naslednja dogodba: Pri F. je od ceste v hribih proti Cernivcu in Cerni pravijo: rah U. pod Vačami je bil gad pieil vola na paši. Přiměřilo se zih itd. Ta razloček se močnov zgublja, in se utegne v y da smo ravno gosp. P je ■■■■■■■ gredé smo šli tudi vola pogledat domu spremljevali in memo- malo letih popolnoma zgubiti. Cez gore I « m m A 1 ■ ■ A V m V _ — T je bila strasna pri- hinjskih Krajncov so Štajarci uro od tu Nova Štift, Gornji eno v kažení Ko sem ga v glavo pogledal, sem si domišljeval grad itd. Le-ti Štajarci, mislim, niso vindskega zaroda, bivoia, kakoršnega še nisim nikoli vidil. Gobec je bil tolik, ampak bolj čisto Lemki. Dasiravno od Tuhinjcov in druzih da bi ga bil komaj s peharjem zakril, in avder pod vratom Krajncov li eno uro delec stanujejo. in imajo vsaki dan s kakor z vodo napolnjen meh, vol pa je tako milo gledal, Krajnci opraviti, bi jih bilo vendar po besedi, po obrazih da mu je vsak lahko v očéh bral, rf« nrn«i* nomao-aitpi da prosi: pomagajte! jn po druzem svojstvu soditi, da so kake tri dni hoda Poskusali so, kar je kdo povedal, vendar nič ni pomagalo, deleč od Krajncov; tako močno se jim pozná, da so dru „Pojte v Tir no in jo tam dobro poznajo tište roze iskat, ki pravijo, da pomaga, Zega zaroda. ___-l. _____* •__• _____J _ mu ob enem jez in gospod P. C. nasvetvava. „Ko bi le kaj pomagalo?" Da so nekteri Tuhinjci lemskega ali rusovskega )7 Poskusite zaroda, v ze ime doline „Tuhi nj" kaže. Tudi med hor kmalo je odslp dekle gori omenjene lilije iskat. Ko jih je vaš kim i kraji je najti ime „Tochenia" leta 1072 y ali 22Ï „Tochinia" v letu 1078 tako imenovana. Horvatje, pri mišljujemo, kako človeštvo čedalje bolj svoj nebeski dar kterih se to imè najde, so se bili preselili iz iztočne um imenovan — v blagor sveta bistruje in zdaj to zdaj Galicije. Dalje je najti v Tuhinjski dolini priimek uno znajdaje, ker med tem, ko pospešuje posvetno srečo nekterih his „R o s", kar spet na rusovsko kaže. Ko sem cloveštva, nikakor ne overa in ne moti dušnega blagra. jaz hotel to ime zgovarjati „Gros" so me nekteri opom Ko pa slavo pojemo sedanjemu stoletju, poglejmo: nili y da se pri teh hišah ne pravi: „pri Grosu", ampak ali pa tudi res slavo zasluži? ali je res toliko dover __« m __m mm mm * * « f f 1 m V • I 1 ■ t 1 I • I A m • Rosu". Enako se na Krajnskem dobé lastne imena y ,,Lah« ; se vé, od kodar „Nemec", „Horvat", Korošec" je přišel pervi naseljenec, po tem so njegovi mlajši imeno vani. Dalje je v Tuhinjski dolini voda „Nevljica" imeno siio y kakor nikoli pred? Pred letom 1800 ni bilo y se na morji ladij, ktere sopar goni (parobrodov) in tudi mehanika še ni rabila tište moči } ktero sopár ima. Fulton leta 1807 je bil pervL, vana, ob kteri je blizo Kamnika vas „Nevije.44 Tem Rusom ki je spustil parobrod na morje, in sedaj se vozijo že po je bila menda v spominu rusovska reka Neva, in so toraj vseh morjih; v sami Ameriki jih imajo čez 3000. ravno tako svoj novo zavzeti potok imenovali, li zmanjše Leta 1800 IV H se V ze ni bilo nikjer zeleznih cest; sedaj skor povsod po železnicah, in svet je vavno, ker Neva je velika reka, Nevljica pa potok, se vozijo ljudjé Po Neviji ci ima ena vas ime Nevije, kakor se ob po njih veliko kraji, ker se pride hitro od kraja v kraj. Savi Savije imenujejo. Naj memo gredé tukaj se opomnim Stoderanov, ki so po imenu sorodni s Stadici, in so se prejšnje čase Sto deran i imenovali, kakor pravi gospod Šafařik. so stanovali prejšnje čase globokeje na Rusovskem V malo trenutkih zvémo sedaj iz najdaljih krajev kar se po svetu zgodi po tistem dratu, ki se telegraf imenuje, kterega so v se le leta 1843 napravili. Le y po Elektro-magnetizem opravlja še le od leta 1821 svoje važne opravila. ' Leta 1800 še nobeno mesto ni vedilo za gaz no sve-dalje na dolenske imena, da bodcmo čavo, ktera razsvetluje sedaj že skor vse večje mesta (in vidili še. kako na Rusovsko spominjajo. K Dolenskemu bo tudi Ljubljano razsvetlovala o sv. Mihelu prihodnjega leta. zneje je druge Ozrimo se Stoderane najti na Štajarskem. y se spada kraj Ig. Ime I g je najti v imenu reke Iga ali Ježa na Vitebskem, kjer so nekdanji „Igyllioni" stanovali. 1839 je znaj del Dag kteri sama solnčna Ravno tako je Je ga na Mejotskem pobrežji. Tudi na Ru re tisto imenitno znajdbo tloba umetnost malarj; y sovskem je več po opravlja. Malo let pozneje so znajdli strel okrajin in krajev najti, ki imajo ime j^era ima strašno moč smodnika v sebi p a v o 1 j o kloroform -------»/ *> v i - o - nivin liliu on mohu liiuv piuuuuinu v ovui , n i u i u i u i 111 Jega. Beseda iga pomeni dřevo (Salix caprea). Od tisto tekočino, ktera člověka in živali kakor mertve naredi Iga, tod je najverjetniše krajnski ig in rusovska I S*y Jega in Ježa. Ce slišimo od dolenske Zitičine, nam mora v • iz ktere mertvice se pa spet oživijo y y priti na misel staro ljudstvo Sitici, kteri so bili vsled Tudi v k m e t ij s t so bile velike reči znajdene po tehtnih dokazov rusovskim Slovencom pristeti. Nasproti so gorenske imena sorodneje z vind-skimi. Med Vindi ali Vendi, ki so se bili iz zapada v starodavnih časih preselili v German ij o, so bili eni Lugii; primeri s tem imenom Log, kmetijski kemii in razlicnih masinah, od kterih se nekdaj še ljudém sanjalo ni, sedaj imamo mašine, ktere sejejo, mlatijo itd Loz Logatec od Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah yy log a ali r> lug u (lat. lu eus), kar je kak gojzd ali letu 1857 germovje na mocirji. Ime Ljubov (Meklenburg) spo-minja na „Lj u b1j a no." Sala, Trava, imena vindskih rek v Germanii spominjate na „Savo, Dravo." Reko Havel imenujeta Adam Bremenski in Helmold Hobala. V neki listini Otona II. je imenovana H a val a; v životopisu sv. Otona od leta 937 Habala. To ime spominja na vipavski potok Hobelj. Doša, ime potoka, spominja na Dašnico in Rhodanus ali na meji nekdanjih Vindov pri Železnikih. Rodavna (Erydanus) soseščini (Rhone) oboje v spominja na gorensko Rádovno. Spisal Mihael Verne. XL1. 1 Véliko nedeljo, 12. aprila, grém že o zori v cerkev Božjega groba, in darujem na Kalvarii nekervavo daritev v vedni spomin kervave daritve, ki se je za odrešenje vseh narodov in ljudi tù darovala. Ob sedmih je bila pred Božjim grobom velika sveta maša, ki jo je patrijarh prav lepo pel. Po doveršeni slo- Meni se končnica šek rusovsko š č i k) zdi y da je lemška. Najti jo je po Dolenskem, po Štajarskem in na Tuhinjskem; v zadnjem kraji, kakor sem omenil so Lemki posebno z Vindi pomešani. Po teh krajih so imena „Podbelšek", „Dolinšek", „Poljanšek" in drugi. Res da se na Dolenskem mnogo imen vindskih kaže, da se na Gorenskem vesni službi Božji se podá vsa duhovščina v cerkveni obleki v katoliško cerkev, in tù molijo slovesno še za cesarja Napoleona navadno „molitev za kralja." Verli vesprimski korar pa se v sakristii čez to jako razserdi in okrega hudo nedolžne frančiškane. Za Napoleona, jim pravi, ste mo lili y kje ste pa cesarja Franc- Jože fa pustili? Ne tudi mnogo m imen rusovskim rečem, da Na pol eon nima svojih zaslug, toda cesar nas podobnih najde; se vé, da so Vindi s Slovenci, Dolenc i ali Lemki pomešani. Taki razločki se morajo li po večem jemati. jih ima stokrát več. Zakaj ga tedaj zanemarjate? Zakaj molite le za Napoleona? Zakaj ne raji za vse — saj za vse kristjanske vladarje? Nihče mu ne odgovori in kar besede ne čerhne. Precej pa dajo pravično očitanje patri j a r hu y ki je bil že v samostan odšel, na znanje, pa tudi Slava perve polovice sedanjega stoletja on ne cerhne besede. Ob devetih sem že spet v svoji tihi celici, in začnem Dokler je svet ustvarjen, se ni nikoli toliko ime- premišljevati in vredovati, kar sem poprejšni dan zunaj ni tn ih reči letja znaj dio kakor v pervi polovici tega sto . * y živimo. y v kterem mi sedaj Se vé, da so te znajdbe marsikomu tern v pêti in da psujejo dobroto teh znajdb le kot nevařen „materializem" pa tudi tište, ki slovo pojó tem znajdbam, kot nevarne „materialisté", — al nam, kterih ne motijo take jalove nitnika, ker je hotel žlahni Pizzamano ta sveti dan obé obrekovanja, ker jih skoz in skoz previdimo in ker dobro karavani počastiti. Jeruzalema imenitnega in zanimivega vidil. Poslednjic pišem tudi tri liste v Evropo, ki so pa še le za me noj v Terst došli. — Po petih popoldne pa grém s peterimi to-varši k avstrijanskemu konzulu na kosilo. Tù najdemo že vodja karavane francozke in še nekega francozkega pleme vemo, kako vès drug ,,materializemu njim v sercu in v Veliki pondeljek, 13. aprila, pa zacnem precej zjutrej djanji kraljuje, vselej prizadeva veliko veselje, ako pre- po službi Božji mesto ogledovati. H 228 Jeruzalemsko mesto stojí dan današnji na šest gričih; je tedaj precej veliko in šteje še zmiraj 20—25000 duš raznih verskih spoznav. Pri vsem tem, in dasiravno je sedaj še do 13000 romarjev iz mnogih krajev v mestu, je vendar vse tiho. Tù ne slišiš ne veselega ne žalostnega hrupa — celo mesto je kakor vdova v globoki tugi — tiho in mertvo. Le enkrat sem srečal v neki ulici veselo mno-žico, ki je dva dečka pri trinajst letih z veselim upitjem in streljanjem spremljala. Dečka sta bila menda ravno na-vadnega obrezovanja ozdravěla, in mnogo ljudi ju je radostno po mestu vodilo in spremljalo. Posebno mi je dopadel nek starček, ki je okrog dečkov, ki sta dva berhka konja jahala, veselo skakal, na vse gerlo upil in z rokama plo-skal, kakor da bi noril. Razun tega veselega sprehoda nisem v Jeruzalemu nič veselega vidil. Skorej vse ulice sem obhodil, pa povsod vse mertvo in tiho najdel. Ni se tedaj čuditi, da so mi prišle naenkrat žalostné Jeremijeve pesmi same od sebe na misel. „Kako prazno stoji mesto nekdaj polno ljudi! Narodov gospá je postala ko vdova, knežinja okrajin je podveržena davku. Joka, prejokuje ponoći, in solze mu po licih tekó; zmed vseh Ijubih njegovih ni nobenega, ki bi ga tolažil; vsi njegovi prijatli so odstopili od njega, in so mu sovražniki postali. Juda se je preseli! zavolj nadloge in terde sužnosti, prebiva med narodi, al pokoja ne najde, v tesnobi so ga popadli vsi preganjavci njegovi. Ceste Siona žalujejo, ker nihče ne pride obhajat praznikov; vse vrata njegove so poderte, duhovni njegovi zdihujejo, device njegove žalujejo, in on sam je utopljen v britkosti. Sovražniki njegovi go-spodujejo čez-nj, neprijatli njegovi so obogateli, ker ga je Gospod udaril zavolj velikega števila pregreh njegovih; otroci njegovi so peljani v sužnost pred ocrni sovražnika. In zginila je vsa lepota hčere Sion; poglavarji njeni so postali kakor ovni, ki paše ne najdejo, in oslabljeni gredo pred njim, ki jih goni. Jeruzalem se spomni časa svojih nadlog in pregrešenja in vseh svojih dobrot, ki jih je v nekdanjih dnéh imel, ker ljudstvo njegovo sovražniku v roke pade, in — ni pomoćnika; sovražniki ga vidijo in se smejajo sabotam njegovim. — Jeruzalem je grozno grešil, zato ni obstál; vsi, ki so ga častili, ga zaničujejo, kcr vidijo sramoto njegovo; on pa se je obernil in zdihuje. Cnjusobe njegove so na nogah njegovih, in ni mislil, kako mu bode na zadnje; globoko je padel, nima ga tolažnika. Glej, Gospod, potrenje moje, ker se je sovražnik povzdignil. Sovražnik je segel po vseh najljubših rečéh njegovih, kcr je vidil narode v svetišče svoje iti, kterim si zapovedal, da naj ne stopijo v zbirališče tvoje. Vse ljudstvo njegovo zdihuje in išče kruha; dali so vse najdražje reci za jéd, da bi se poživili. Poglej, Gospod, in pomisli, kako sem zaničljiv postal. O, vi vsi, ki po poti memo greste, glejte in pomislite, če je kaka bolečina tolika, ko moja bolečina, ker me je Gospod na dan serdite jeze svoje ko vinograd obtergal, kakor mi je žugal. Z višave je poslal ogenj v kosti moje, in pokořil me je; raztegnil je mrežo pred no-gami m oji mi, in me znak prevergel; v žalost me je utopil, celi dan medlitn od žalosti. Zbudil se je jarm pregreh mojih, v roki njegovi so zvite in na vrat moj obešene; oslabela je moč moja; Gospod me je dal v roko, iz ktere se ne bom mogel iztergati. Gospod je sklenil podreti zid hčere Sion; napél je nit svojo, in ni umaknil roke svoje, dokler ni bilo vse končano; predzidje žaluje, in tudi zid je razvaljen itd." Pa ko bi bilo le vse mertvo in tiho, naj bi že bilo; al jeruzalemske ulice so tudi vse umazane in polne gerde nesnage. Odkar je Tit tù pométal, ni bilo mesto memla več čisto pometeno. — Nesnaga pa je vsake verste, celó mesarji, ki koljejo drobnico (gov ej ega mesa nisem v Jeruzalemu nikjer vidil) sèm ter tjè po ulicah, kjer jjirn bolj kaže, mečejo čeva in vso nesnago koj pred-se na tla; in zato sem nekje zgorej djal, da prosti in samosvoji psi so na izhodnem velika dobrota, ker mnogo take nesnage potrebijo in proč spravijo. Nekega dné sem nalaš gleda!, kako je mesar brave svoje klal, deri in vampe in čeva iz njih metal, in kako so psi vse to naglo razlekli in iz poti spravili. Psi, ki nihče za-nje ne skerbí, so lačni, in vse jim prav pride. — Ulice so pa tudi večidel ozke in nektere nizko obokane, da se pohištva od obéh straní čez-nje raz-širjajo, in zato so zlo temne. Tlak je tako reven, da ne zasluži tega imena, in o deževnem vremenu pozimi more biti po mestu blata do kolena. Od kar je prišla Gospodova kerv čez Bogamorivne Jude in njih otroke, se je tii vse spremenilo — radost življenja je prešla, veselje je utihnilo, lepota in krásnost mesta je zginila — in dasiravno je Jeruzalem vsakega kristjana dom, bi jaz vendar ne hotel tam bivati. Pa tudi okolica mestna je revna in žalostna. Na vsem svetu ga ni menda mesta, okrog kterega bi bilo toliko grobov ko okrog Jeruzalema. Premisli, koliko ljudí je pobrala že naravna smert v mestu, ki stoji že skorej 4000 let, in koliko jih je pomoril meč v raznih grozovitih vojskah in napadih svetega mesta. Jeruzalemsko mesto so napadali zaporedoma Asirei, Egipćani, Babilončani, Perzi-jani, Gerki, Sirijani, in Rimci, in Saraceni, in Križanci, in Turki. 0 koliko mertvih! Koliko ubitih! Sto osemdeset in pet tisuč je že samih Asircov, ki jih je angelj Gosp o d o v blizo svetega mesta v eni noći pomoril ; osemdeset tisuč Judov, ki jih je dal Antijoh Sve tli, ko je Jeruzalem vzel, v treh dneh pomoriti; en miljon in sto tisuč Judov, ki so, ko je Tit mesto oblegoval, v pet mescih konec vzeli; osemdeset tisuč kristjanov, ki so jih Judje od Kozroe-ta, kralja perzijanskega, za težek dnar kupili in z divjo nečloveško radostjo pomorili; sedemdeset tisuč mahomedanov, ki so jih Križanci v svojem serdu tù smerti žertovali — in da dalje ne štejem, premisli, da jeruzalemsko mesto je bilo že devetnajstkrat z na-skokom vzeto, in da pri vsakem silovitem náskoku tisuč in tisuč ljudi konec vzame, in lahko boš spoznal, da zemlja, po kteri se okrog Jeruzalema hodi, je prav za prav prah zgolj človeških trupel! Enako revna in žalostna je pa tudi dalja okolica je-ruzalemskega mesta. Druzega ne vidiš deleč okrog, ko gole skalovite griče s kakim posamnim drevesom. — Terda gré tedaj Jeruzalemčanom za les in derva. Revni in ubogi si pomagajo z odpadki kónj in velbljudov, in na vseh krajih se vidijo kakor v našem Kra nj i dečki, ki take odpadke poberajo in se za-nje večkrat tudi hudo prepirajo in tergajo. V mestu nisem vidil razun nekoliko butar nekagega ter-nastega germovja, ki jih ženske menda od deleč nosijo, derv nikjer na prodaj. XLII. Za pervega utemeljitelja svetega mesta imajo učeni kralja in duhovna Melhizedeka, in o Abrahamovem času je mesto gotovo že stalo. Imenovali pa so ga takrat Salem, ne pa Jeruzalem, najberže po hrib u, na kterem je stalo, in kteri se, odkar je bil Antijoh Svetli, kralj sirijanski, tabor ali terdnjavo na njem sozidal, A kra imenuje. • Kakih petdeset let pozneje se utaboré Jebusejci, ki se po Je busu, Kanaanovem sinu, imenujejo, na bližnjem visočejem hřibu z imenom Sion, in sveto mesto se razširja že na dveh hribih, imeni Jebus in Salem pa se zedinite v ime Jerusalem (Jeruzalem). Odslcj gospodujejo Jebusejci v zedinjenem mestu štiri sto in osemdeset let, namreč do povernitve Izraeljcov iz egiptovske sužnosti. Sedaj pa so prisiljeni, spodnji del mesta na hribu Akra Izraeljcom odstopiti; grad in mesto Sion pa jim ostane še štiri sto let, namreč do kralja Davida, ki jih poslednjič popolnoma iz njega přežene in svoje kraljevo stanovanje na Sionu utemelji. :— David olepša 229 in razsiri novopridobljeni del mesta in ga uterdi in utabori sebe braniti, kolikor more, in zato imenuje sveto pismo ta del mesta Ce ter te vrata na severni strani pa ime ker dohajajo skozi nje kara » Davidovo mesto.u Dasiravno pa je David veliko zidal in mesto jako nujejo „vrata damaske", vane iz Damaska v Jeruzalem. Verh teh čveterih vrat, ki so od sončnega izhoda do razširil, je stal Jeruzalem vendar v se zmiraj le na dveh zahoda vsem odperte, se vidijo blizo vrat sv. Štefana nad so pa gricih. Še le ko je Salomon, sin in naslednik Davidov, dolino Jozafat tudi se Bogu na gori Mori a krásen tempelj sozidal, se začne zazidane. mesto ^^^■■^^^■■■MHIBIBHHBHHIHIHHHi nekdanje „zlate vrata", ki čez trctji grič raztegovati in siriti. So pa vsi trije križanci tod krizanskih vojskah in dokler so evropejski bile še zazidane, vendar pa gospodovali, niso griči: Akra, Sion in Moria le odrastki ene korenine, celo leto zapeřte, ker starodavno zročilo pripoveduje i da ki so jih globoke doline dclile in sebile. je Gospod naš,, Sin Božji, cvetno nedeljo le pet dni Ker se je pa zavolj tempeljna Božjega v Jeruzalemu pred svojo grozovito od leta do* leta več ljudi naseljevalo, je bilo kmalo treba smertjo, skozi te vrata slovesen uhod y v Jeruzalem obhajal. Zato so jih iz velikega spoštovanja le v se dalje razširiti y in mesto grič z imenom Abisad, ki so ga pa odslej Beze ta je „ razširijo ga na četerti enkrat v letu odperli in spomin Gospodovega uhoda z ve y to novo mesto" imenovali. To je načert starega jeruzalemskega mesta y ka liko svečanostjo obhajali. Cvetno nedeljo so imeli namreč vsako leto slovesno procesijo iz Betanije čez Betfage, čez oljsko goro in čez dolino Jozafat v Jeruzalem > kor šil o je bilo o Kristusovih časih. Al leta 70 po Krist, kjer so svečanost s peto sveto mašo doverševali. so Rime i pod Titom to slavno mesto popolnoma razdjali, Te ganljive svečanosti ni že davno več , in Bog vé, ce se bo da ni ostal kamen na kamnu. Cesar Eli Hadrian pa ga še kedaj ponovila in ponavljala! y in dá leta 136 spet sozidati, toda po novem načertu sedanje mesto je vse drugače od nekdanjega. (Dalje sledi.) Stari Jeruzalem se je siřil v podobi konjske podkve, sedanji pa je skorej čveterovoglat; stari je stal na g tir i h homcih ali gričih, sedanji pa stoji na šesterih; nekdanje mesto so delíle globoke doline, pa doline je ruša razdjanega mesta zasula in hribi so se jako zni- žali y in tla sedanjega Jeruzalema so brez posebnih v se od zahoda proti izhodu viseč breg. Najlepši : Ha- dolin le del nekdanjega krasnega mesta je bil na gori Sion drian pa je pustil polovico te gore zunaj mestnega ozidja; Kratkočasno berilo. Čudna lipa. Povést. I. Buhlavic je prijazen terg na Moravském blizo mesta homca Golgata (Kalvarija) in Goreb, ki sta bila nekdaj zunaj mesta, sta sedaj v mestu, Kalvarija celó, toliko da ne. v dolini sred mesta. Hradis. Okoli in okoli se krasna moravska planjava raz-širja. Lepe njive in zeleni travniki z visoko travico se vidijo okrog. Blizo teržiča pa se dviguje proti oblakom hrib y kteri je precej visok. Na njem stoji stari grad Sedanje mesto je tedaj vse drugače od nekdanjega. éesteri homci pa, po kterih in med kterimi se sedanji Jeruzalem širi, stojé tako-le: Sion proti jugu; Moria, najnižji vseh, ker so mu, ko so tempelj zidali, berž ko ne verh odkopali — proti izhodu; Beze ta proti severju; Goreb proti zahodu; Akra in Kalvarija pa sta sred mesta. WÊÊ PUH '4M H Lega jeruzalemskega mesta je jako prijetna, in člověku dobro dé, da v goli kamniti puščavi toliko mesto najde. Pa brez zgodovinskih spominov bi se ptujec tù vendar kmali B uh láv in gleda kakor orel iz zraka po daljni blagoslovljeni moravski dolini. Ta grad je na desni strani Mo rave in je še do današnjega dné tako obvarovan, da se še v njem najde blizo 60 za stanovanje pripravnih izb. Buhláv je posebno imeniten grad moravske dežele, kajti je zlo zló star in tudi v zgodovini slavno znan. Sozidan je po laški šegi. Bivali so v njem mnogoteri gospodarji. Ze od nekdanjih časov je bil tukaj sedež strašne sodnije imenom „Lowecky Prawo" (Lovčeva pravica), ktera pod je še le leta 1749 konec vzela. Ta hrib, na kterem Buhláv ponosno svoje zidovje v daljne kraje kaže y je obdajala vsega naveličal. nekdaj hosta, sedaj pa namesti hrastovja, bukovja in smre Tudi v tem je sedanje mesto od nekdanjega razlieno, da nekdanje je imelo v starodavnih časih pred babilonsko suž-nostjo dvanajstero vrat, po babilonski sužnosti, ko se je Jeruzalem spet sozidal, pa desetero. Sedanji Jeruzalem na vsaki strani ene. Vrata na kovja lepe sadne drevesa rastejo in planjavo kincajo. Od Buhlavica na grad je eno uro hodá. Podajmo se toraj tjè in pozvejmo nekoliko znamenitost starinskega zi- dovja. Nad dvorom zapazimo gerb s stevilko 1662. u pa jih ima le čvetero izhodni strani imenujejo kristjani „vrata sv. Štefana, ker so Judje pervega kristjanskega mučenca skozi nje iz mesta tirali, in ga ne delec od teh vrat kamnjali in umorili. — Vrata na južni strani so vrata siónské, ker na gori Sion stojé in na prazno golo polovico te gore peljejo. Ko dve pridemo cez dvorisce in skoz dolg mostovz, najdemo stopnici, ktere v gornji oddelk gradu peljete. Tukaj se po damo lahko namesto v gornje oddelke v drugo dvorišče in ondaj najdemo velik prostor, kteremu daja stoletna starodavna lipa prijazno senco. Pod lipo je velika kamnitna m i za. Lipa in miza pa ste tako znamenite, da moramo tù ostati in o njima kaj več zvediti. Ce poprašaš gradjana bo grozne reci pripovedoval o tem Vrata na zahodni strani pa imajo več imen. Nekteri ne jim pravijo „jafiške vrata", ker proti Jafi stojé, kteri pa „betlehemske vrata", kjer se skozi nje na- nekteri „romarske po minulih časih, on ti gradu in med drugim tudi sledeco povést, ktera se lipe in y m v se vadno v Betlehem hodi vrata", ker skozi te vrata največ romarjev v Jeruzalem mize tiče. II. Preteklo je že več sto let, kar je bil ta grad lastnina vitezov Zas trž izl iče v. Henrik in Sigismund sta bila prihaja. Nekdaj so jih imenovali „ribške vrata" (porta piscium), ker so skozi nje morske ribe v mesto na prodaj nosili. — Cesar Hadrijan, ki je bil Judom pod těžko zadnja te plemenite rodbine. V ravno to dôbo, ko je bil kaznijo prepovedal v Jeruzalem hoditi in v mestu stáno- Henrik lastnik ponosnega Buhláva, gré tudi naša povést y je dal prešičjo podobo iz marmorja napraviti in Kakor smo že popřed povedali, je bila v tem gradu strasna váti nad te vrata uzidati, da bi studilo v mesto hoditi. teh vrat i h so y Pri Y) lovčevska pravica" ali sodnija, ktera je o polnocni gr mogli romarji nekdaj nekaj davka placevati y dolžne in nedolžne v strašno smert sodila. Nobeden ki je drugač jih niso spustili v mesto. Poleg u vrat je nek tabor pred to sodnijo povablj bil y ni mogel smerli uiti, če tudi ali grad, ki mu „Davidov grad" pravijo. Sozidal pa ga ničesa ni ki bil y in vsak je že naprej vedil da ti dní ni David, kakor bi kdo misliti utegnil, ampak Pizančani o ne bode živ, če pred te sodnike pride. Izprasevanje obto križanskih vojskah; al tako reven je, da ni v stanu sam ženega se je le ua videz godilo in nobeden zagovor m 230 nič pomagal. V vitežišču gornjega oddelka, kjer sedaj le n podobě nekdanjih gospodarjev zalostno visijo in kakor du- ravno jez našel. Jedenkrát Ljubi Vitko! Tega jez sam ne vém, kako da sem jo hovi po sobah iz sten gledaj jala ir čala. Bog! kaj pa je to? i svoj strasni: „Béda je kervava sodnija sha- Ali ne čujete železja rožljati in mečev?" ! Bêda! (joj tebi! joj tebi!) kri-In kadar je osodno palico „lovčevska" roka sterla in k nogam obsojenega zapodila, tedaj je bilo groza in strah! Pa da se k povésti od lipe vernemo! Vitez Henrik je najraji imel lov, kakor že navadno vsi tadašnji vitezi. S svojimi sosedi je živel mirno, in se ni bal nobenega napada Nekega dné zapusti grad i ter se podá na lov. Precej veliko število oprodnikov ga spremlja, kteri v rogove trobijo, da se odmeva trobentanje daleč po goščavi. Razdelijo se kmalo lovci po hosti in vsak za svojo zveríno hiti, da bi jo zadel. Vitez Henrik s svojim zlahcicem Vol čekom sam ostane. Kar zapazi jelena in ga hoče imeti. Poskoči toraj za njim. Volček ga posvari govoreč: „Gospode, Tukaj ropar Pek bi njegovim hlapcom v pest priti vitez nikar nikar tako daljec po goscavi. kraljuje in strašno razsaja; utegnili a to je le pra ter vstřelí za jelenom i 99 n 5555 t 1 Ba!"" mu odgovori in spustí se v dir berbranje"' kterega pa ne zadene. Dirja toraj dalje in Volcek za njim. Pridirjata do nekega germovja in hipoma zasliši vitez od dalječ milo petje. „Kaj je to?44 vpraša osupnjen Volčeka. Ta pa tibo dé. „Jaz čem viditi kdo tako milo zadej ostane. poje", in skoči s konjem naprej III. „Beži, beži j Malvína reče žlahčič Volček ki je tabo 55 U 55 55 Hvala lepa, Volček odgovori devojka, ga lju beznjivo pogleda in urno odi de. Petje pa je Volceku veljalo > kajti on je bil ljublj ljubeznjive Malvine 55 Z Bogom, Malvina!" še Volček za drago deklico kliče in zgubí se v hosti. Malvina pa pride do svojega stanišča k nekemu oglarju kjer je več umazanih mož smrečje kole na kup metalo ? Kaj ti pa je, Malvina da je tako 55 55 poprasa sve bájte kako se ji lesketajo srage na čelu!" mati ! Tamkaj na borovém plohu sem sedela in Malvino neka stara ženka, ki je ravno iz oglarj prišla. „Poglej oce pesem „od mertve nevéste" pela in u u Y) N no! dalj > dalj 1 me zlo strasiš", reče starka 9 ko se deklici beseda ustavlja „„In jelen skoči iz hoste, ter me mocno prestraši u u 5 rece Mal 55 55 55 llahaha !""" se posmeja černkast oglar Vitko. T» » Y) Jelen te je prestrašil? Kaj si tako plaha? Menda je le žlahčič iz grada bil ta jelen! u au 55 55 Vitko! Vitko!"" mu zaverne deklica, ktero je ru „„Nič ni nič, le naprej pripovedujte"" mu odgovoré delavci. „Jedenkrát, se mi zdí, da je že osemnajst let od tistihmal, grém s psom v goščo zdravilskih želiš za svojo Jerko iskat in pridem globoko v hosto. V hipu čujem psa lajati * grém tjè in najdem dete v tenke povoje zavito pod velikim hrastom. da te je tu sem vergel? Oj revče, pojdi le z menoj! Hm, si mislim, kdo je nek tako hudoben^ Po berem ga in nesem ga domií. Ker nisem vedel, ali je že kerščeno ali ne, pošljem berž po mniha in ta mi ga kersti ker je svetinjo okoli vrata imelo, na kteri je to ime stalo. No, in tako Ze sopet? Ali ste čuli rožljanje?* Da! da!"" vsi odgovoré in obmolknejo; kar zaslišijo tudi na pomoč klicati. Hitro vsi letijo s sekirami v hosto in se kmalo v nji skrijejo. - ime „Malvina" pa smo mu dali, r 55 55 IV. varjali, oglarski Vitez Henrik je tačas, ko so se oglarji tako pogo přišel skoz neko germovje, in je ravno menil proti bajti iti, kar zažvižga neka čudna pišalka in Volček naenkrat, ko bi trenul, je bila množica oboroženih možakov okoli njega. Kaj hoćete?" zakřičí vitez prestrašen in potegne- 55 svoj mec. 55 55 po skrivnem potu přišel k deklici, ki je za germom se- ložite"" delà in pela. „Moj vitez je slišal tvoje mile glasove in za Pekarž. Ničesar drugega, kakor da Vaše orožje na tla po » V 5 mu vodgovori obšeman mozak 9 ki je bil ropar „„Ce ne, se Vam ne bode dobra godila. U (X 55 Oho 5 iz tega ne bode nič, prokleti potepúh!" se za dere ponosno in jezno vitez Zastržizl, in začne z oštrim mečem sekati po obšemanih bučah roparskih, da se marsi kteri zgrudi na ternkaste tla, in najpervi, ki je padel ? bil je Pekarž. Sadaj se Henrik oberne in pokliče Volčeka na pomoč, pa joj mu! ni ga pri njem, bil je peté odnesel. „Aha, tako! Si v zvezi s temi hajduki!" zakřičí vitez in plane zopet serčnejši nad roparje, ki so jeli po njem treskati. Slaba se mu že godi, ker samému proti množini se braniti ni bilo mogoče. Jame sopet svoje opródnike 5 ki so se po hosti raztrosili bili, na pomoč klicati in glej v tem hipu privihrajo sajasti oglarji in Volček je njih vodja! Kmalo zapodijo roparje v beg, vitez pa v tem kot sema zleti na berznem konjicu iz goščave in pride kmalo do svojih oprodnikov, in pervo je, da popraša po Volčeku vendar nobeden ne vé odsrovóra. 9 Volček je izdajavec. Z roparji je bil v zvezi. a 55 „„Kako, vitez, Vas so roparji napadli?"" popraša decica preletéla. jeden izmed lovcov. 55 reče oglar. No, no! Vitko nič hudega ne misli", Nato se podá stara ženka s Malvino v bajto. mojster Oglarji » Da! napadli so me in Volcek me je zapustil 5 ko se mi je narhuje godilo. u pa delajo svoje delo naprej. Mojster oglar pa sam sebi govori: „Ze osemnajst let je preteklo, kar to Ijubeznjivo deklice v moji dimnasti kočici živi! Me prav veseli to deklice le, in jez bedak ji ne branim po hosti hodit!! Bog vé kaj bi se ji še pripetilo! Kdo je vendar tako terdoserčen bil ta Ë ' ■ WĚ ■ MBMH^^H 71» Kdo pa se je prederznil Vas napasti?"" „Pekarž, oni smerkovec 9 mislim 5 je bil 9 ki je 8 svojimi hlapci na me prezal. Pa jez sem mu pokazal » kaj se praví 5 me pasti! Tù poglejte kerv mec, ki mu je Pa veste, kaj mi je 5 da je tega angelja v hosti pustil?" 55 r Kaj berbrate mojster?"" mu seže Vitko v besedo. glavo razcepil! Tù je njegova krí! Volček učinil? Ta člověk me je pred roparji svařil, in ko so me napadli, je peté odnesel. 55 55 pa Kaj Malvina ni vaša hči?"" „Da! Izraslla je v mojih rokah in od mojega kruha pa moj otrok ni!" priđeš prokleti pes?" beseduj dalj 5 55 „Oho, sedaj mi e razkačeni vitez To je bila tvoja 9 V se ko zve 5555 Tako?u" reče Vitko začuđen. tega do danes nisem vedel. „„Ni Vaš otrok? No;) Pa mislit setn si že dostikrat, Malvina ni Vaša hči, ker nekaj plemenitoga in veličast- kaj je s tem deklctom! Pa kako 7 nega v sebi ima! Kdo vé, ste jo dobili, mojster? Povejto, povejtel" žlahčic Volcek do lovcov prispe. stoba? to junaštvo novega viteza? to žlahčiča dolžnost? Čakaj, „lovčevski sodniki" ti bodo pokazali, kaj je prisega, kaj dolžnost žlahčiča in kaj plačilo izdajavca! Zvežite ga, oprodniki, in peljite ga v temno in najglobokejšo ječoí" Volček obledí ko zasliši od „lovčevske sodnij a a in zastonj zaprisega, da je nedolzen; zastonj mocijo nje gove solze verige, s kterimi so ga vezali! Vsi njegovi Iz Koroškega. Koroška železniea gré dobro od rok, zdihljeji potihnejo v zraku! Kmalo potem zdihuje v grozni ker od Marburga do Celovca cez 7000 ljudi delà. Namreč * • jeci (Konec sledi.) Spomin Po ruskem Gr. Krek. Ko zvon većerni žadoní, Se tuga v sercu mi zbudí; Se spomnim na mladosti raje, Na otcov dom, na rodne kraje, Mladenća kjer većerni zvon Me zval je k Bogu na poklon. Minuli dnevi srećni so Nezgode me objemajo; y y Ki se z menoj so radovali Me druga zvestega nazvali, Jih davno krije grob lahàn Navdaja spanja sladki sàn. Ko ločil me bo grob od vas Se pesmi žalne cul bo y moc narave; Oživljajoći In hodil tù bo pevec Slave, Da mesto mene peval bo, V većernem žalu. ah! slovo Novičar iz avstrijanskih krajev Od sv. Petra poleg Radgone na Staj. 10. julija. y Imel sem priloznost pri Mali Nedlji veckrat viditi solo kar me je v serce veselilo; kajti slišal sem ne le lepo ubrano petje, marveč vidil sem tudi otročiče podučevati v sadjoreji, cisti slovenscini, in kar je skorej neverjetno, tudi s ciriiskimi pismenkami jih pisati in čitati, in sicer tako ročno, da se nisem mogel dosti načuditi. In kdo je ta pridni, očitne pohvale vredni učnik? — Jožef Sac! Pa lahko je tudi zapopasti, da se saj tù in tam najdejo tako ^■Uri^MHBHHHMMMHHHlU da živo za blagor mladine vneti možje, ako se pomisli y celi okraj nadtehantištva sv. Jurja na Ščavnici domorodni žarki vseh čednost prečastitega g. dr. Lorenc Vagrin-a razsvetljujejo ! V Ljutomerskih goricah je o Telo vem v nekterih krajih toča hudo gospodarila; vendar se je tako popravila in bersti nove poklestena terta pognala, da se zdaj nič več ne pozná; na nekterih mladikah je tudi že rojzdje ocvelo, in ako bo jesen lepa, bode vina dovolj. cr Le na njivah je škoda velika. Drugod pa je zito povsod kaj lepo, in tudi pšenica, ako so jo v lažno zemljo bili o pravém času vsejali; v suho zemljo vsejana, je pa viditi več paholke kot pšenice. V vinogradih je tudi pri nas kaj lepo, grojzdja je več, kakor lani; ako bota avgust in September lepa y bo zopet obilo prav dobrega vina ; za tega del se čudim, kako se zdaj po 110 zlatov (goldinarjev) ster tinjak, se vé, dvakrat pretočeno lansko vino skupuje! Vinsko posodo že zdaj sodarji po 12 zlatov štertinjak ce nîjo ; naročil. srečen je, kdor si je je o sprotiletji po 8 zlatov Sadja bo vsake baže nekaj. Konečno še do stavim, da Radgona ni po svetu neznano mesto ; zakaj celó iz Angležkega je nekega pastora z družino vred skozi zimo imela; te dní pa je hotel v napčni domišljiji se v majhni po angležki obliki napravljeni ladjici na vodi v domovino verniti, pa revež je komaj pol ure po Muri jadral, se že vsi kopljejo, in gotovo bi ne bili smerti odšli, ako jim ne bili hipoma meljanski mlinarji na pomoč pritekli. Jaimap. Od sv. Trojice na Staj. 15. julija. Predvčeranjim se je en mesar, Janez Prah iz Nezviš v Celje peljal; ali ne vém; y ga je solncna ali kaka druga vrocina prevzela gotovo je, da je na vozu zadremal; dremaje se pripelja do železne ceste v Grobeljnem pri sv. Vidu; bila je ena ranta odperta, druga pa zaperta; konjiček vesel svojega gospoda prek železnice peljá; ko pa do zapeřte raňte pride, ne more naprej ; voz in gospodar ostaneta na železni cesti y kar prišumí železni voz in v tem hipu zdrobi voz in na od spodnjega Dravburga do Celovca odséda kaj dobro. Delà v zemlji so že precej gotove in lotili so se zdaj predorov in mostov. Nadjati se je, da bodo te delà do Božica vecidel y V končane. Zaceli so tudi že nektere postajne poslopja staviti. V Muhlstattskem okraj u so přetečeno spomlad tako pridno hrošče lovili in zaterali, da so jih skup 277 mer- r • nikov, 1 skaf in 1 mérico nalovili. Ker so po primeri pre rajtali, da je bilo hroščov v 1 mérici 1500, v merniku 36 tavžent, so po številu zaterli 3 milijone, 982 tavžent in 500 hroscev! Iz Buj v Istri 14. julija. V. F. V svojem dopisu 22. junija t. 1. sem rekel, da je 6 Lahov k nam došlo, svilnih mešičkov (kokonov) kupovat; danes pa jih morem 100 centov v se blizo 10 druzih dostaviti. Kupili so jih čez 10 kr.. 1 fl. 30 kr. y y 1 50 kr. y po razni ceni, funt po 1 prav lepe, večidel rumene kokone so plačevali celó po 2 fl. 10 kr. Cez 30 centov so za svilo (žido) nakupili kokonov, ktere so že tukaj umorili in potem kokone domu za raz- motanje peljali.v Vecina teh Lahov je bila iz Lombardije okoli Milana. Ženske, ktere so metulje za pleme izbirale, so dobivale po 30 kr. na dan, in to kakih 5 tednov. Iz tega se lahko vidi, da je buj ska okraj na, ktera ne steje 14,000 duš, čez 23,000 goldinarj e v vecidel brez červiče v Kopru pro srebernega dnarja samo v Bujah skupila tistega dnarja, ki so ga za svilne dali. Pa tudi Lahi se bolj hvalijo z isterskim semenom, kakor s tištim, kterega so dobili iz toplejih izhodnih ali južnih krajev. — Krajnci, Š taj arci, in kar vas je vseh druzih Slovencov, kterih kraji so za svilorejo pripravni: ali ne govori ta lepi dobiček tudi Vam glasno: Zasadite si murv in poprimite se tako lahke reje židnih červičev! Iz Krašnje. Danes, 16. julija ste šle popoldne po kosilu v lepem solnčnem svitu dve sestri kmetiške hiše iz Zirovš žet na njivo svojega brata. Okoli dvéh pride huda ura. Oditi strašni nevihti kolikor toliko. bežite obe časa sestri z njive pod bližnji hrast. Pa komaj nekoliko tam postojite, se posveti, střela treši v hrast, pod kterem v tem hipu je bilo tudi po njima. ste siroti vedrile y in Našli so obe mertve pod hrastom. Žalost dveinsedem desetletne matere m Nov žalostěn izgled, dveh bratov si slednji lahko misli, kako ne varno da je ob času hude ure vedriti pod drevjem ; pa kaj pomaga, ker tudi nesreća za nesrećo ljudi ne zmodri! Iz Ljubljane 20. julija. y Tišti imenitni kamen o kterem smo zadnjič govorili, so začeli zdaj tudi laški, teržaški in dunajski časniki brusiti. Nobeden teh časnikov ne taji, da bi ta kamen ne bil démant, — al eden za drugem piše, da utegne ta kamen tišti demant biti, kteri je pred 3 leti bil pri sv. Paulu v Brazílii nekemu kmetu ukraden, ki ga je v potoku Corregu pod goro Co- lonela najdel. Ker je pa oni demant vagal le 2 portugiške unce, ta pa vaga čez da ie ta kamen 10 lotov, spricuje, v ze čez in ker gosp. Dup ois at 18 let v njegovih rokah, je tedaj tudi ta pravlica ena tistih časnikarskih gósk, kakoršnih vsaki dan obilo plava po časnikih. Gosp. B o i 11 o t, Leduc in Bedin so prišli danes iz Dunaja nazaj v Ljublj ano vsi veseli, da je kamen tudi na Dunaji poterjen in da se bo drago prodal. Gospod Dupoisat in gosp. Ambrož sta ostala za tega voljo na Dunaji. 1 ' v se Novičar iz raznih krajev Iz Dunaja. V vsih avstrijanskih hranilnicah (špar drobčke razterga gospodarja, ki je zapustil mlado ženo in kasah) je bilo leta 1857 127 milij., 340 tavžent in 100 fl. dete 9 mescov staro. Zdaj žaljujejo za njim, pa prepozno. shranjenih. Leta 1856 je bilo 117, leta 1855 108, leta 1854 Na vozu spati nikoli ni varno! J. Zurman. samo 105 milijonov v njih shranjenih. Ta cas je v vseh 232 eesarskih deželah 92 hranilnic, 26 novih bodo še napravili y ker so že privoljene, za 14 druzih se pa še pomenkvajo. Da bi se svilo rej a v zdoljni Avstriji beržeje vpeljala, je izpisala c. k. kmetijska družba na Dunaju 15 premij v srebru po 4 do 20 novih tolarjev vrednosti za ugodno zasájo in dobro gleštanje murvenega drevja. Oglasilo se je za-nje 13 svilorednikov in 9. t. ni. je začela posebna komisija prevdarjati, komu bo premijo dati. Iz štatističnega pregleda nesreč na avstrijan ski h železnicah v letih 1855 do 1857 zvemo y da je v letu 1855 39, v letu 1856 53 in v letu 1857 51 ljudi bilo usmertjenih, in sicer po lastni krivici 30, 40 in 43; po krivici druzih 9, 12 in 17. Poškodovanih je bilo leta 1855 63, 1855 65 in 1857 50, in sicer po lastni krivici 9, 12 in 8, po krivici druzih pa 38, 35 in 17. Ako po- A V. mislimo, koliko zeleznic je v celem cesarstvu, se sme reci, da stevilo vseh nesreč gotovo ni veliko. Iz Benedk. V celi zgornji slednje tedne čez navado hladno. Italiji je bilo vreme po- Eno poslednjih nedel je bil v Brešii ženin v cerkvi klican ; ko je ljudstvo nje govo ime slisalo, je začelo osupnjenja glasno , J« «MVVIV UU«|JlljVIIjW J feodernjati. Umerla mu je namreč še le pred 20 dnevi perva žena. Iz Rusije. Brati je v nemških casnikih, da punta ni konec. Vlada je poslala 2000 kmetov v Estlandu v se pescov y 500 kozakov in topnikov v deželo, kteri bodo zopet mir storili. Iz Bosne. 8. julija zjutraj so se boji med Turki in kristjan i zopet ponovili. Zdi se, da so kristjani omagali, in sliši se, da jih je šio več ko 3000 čez cesarsko mejo. Kaj se bo s temi reveži še godilo, nihče ne more povedati, ker se ne morejo v domovino verniti in Turki od nobene pogodbe nič slišati nečejo Od černogorske meje. In žen i rj i, kteri bodo černogorske in turške meje popisali, so v Dobrovniku V ze zbrani. Cesarska vlada je poslala gosp. Joanovića neralštabnesra stotnika. y Glavarji ustajnikov so se Kemal Effendi-tu podvergli. Bazi-Bozuki pojdejo iz Iz Italije. V Firenci je Hercegovine, našel profesor D o n a ti 2. junija repatico (repato zvezdo"), ktera se po preraj-tanju zvezdogledov soncu in zemlji tako přibližuje, da bo skorajda mogoče, jo od srede avgusta do začetka septembra z očmi dobro viditi, dasiravno se še ne vidi. Zdi se pa, da to ni tista zvezda, o kteri je bil přetečeno leto tak hrum. Iz Francozkega. Iz Bordó so prišle pisma, ktere povejo, da se je v mnogih krajih tertna bolezen zopet letos prav hudo začela in da žvepljenje kar nič ne pomaga. Strasno pomorjenje kristjanov v Džcddah-u med kterimi je bii tudi francozki konzul z ženo in otroci y y je v Parizu serca vseh silno razserdilo, in misliti si je, da bote francozka ojstro kaznujejo. in angležka vlada tirjale y da se krivični Angležka kraljica bo prišla 4. avgusta v Cher bourg cesarja Napoleona obiskat, kar je prav važno pa dobro prevdarimo, ni to druzega y v ce nič , kakor kraljica Viktoria obiše Napoleona zavoljo spodobnosti, ker je tudi on lánsko leto njo na Anglcžkem obiskal. V političnem ozeru nima to druzega pomeniti, kakor da se serca nekoliko vle- žejo, - ktere so se za obstanje miru V ze preveč tresle. y 15. julija je bila sêja v konferencii. Sêje bodo kakor je brati, zdaj bolj pogostem do tistega časa, ko bo šel cesar Napoleon k slovesnostim v Cherbourg, kamor so tudi udje konferencije povabljeni. Kaj se pa v sejah godi y še nihče ne vé nič gotovega. Iz Turskega. Sultan je podařil razderto cerkev sv. Ane v Jeruzalemu Francozom, s privoljenjem y JO 2 fl. — kr. 1 r> — yy 1 r> — yy 1 r> — yy 1 y> — yy - v 30 yy 1 — yy 1 r> - yy - v 30 yy — r> 30 yy 1 n — yy 1 r> — yy 1 r> — n 1 r> 1 yy - T) 12 7> 1 r> — yy - r> 20 yy - r> 20 yy - v 20 v> 1 r* - » — r> 30 t) 1 T) — yy - r> 30 yy - r> 15 » - r) 20 yy - y) 30 yy - y> 30 yy - r> 30 yy - T) 20 n - r> 20 yy - Y> 20 yy - V 12 yy - V n yy - 12 yy - Y) 30 yy - r> 12 yy - r> 6 yy Odgovorni vrednik: Dr. Janei Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.