P©*siwinr pračami w ensttStfil. Leto VI., it. 98. V Ljubljani, v petek 21. aprila 1922. Posam. it. 75 par. HAPKEJ Glasila Sociaiisfifsia stranke lagos8a¥ile. Nemsko-ruska pogodba. Nastop ruske delegacije v Genovi je ententine državnike zelo razočaral. Vkl>' težkemu položaju, v kojem se R uja 'trenotno nahaja, so nastopili ruski d' egati, kot delegati velesile, ne kot P emaganci, ki so prišli iskat v Genovo Pomoči in rešitve. Že ob otvoritvi konference se je pokazalo, da si stojita nasproti na konferenci dve silni nasprotji. eni strani stoje zapadne države, na^ drugi pa Nemčija in Rusija. Zapadne urzave so v tem edine, da se morata rešiti rusko in nemško vprašanje tako, da se črta ta dva naroda, ki predstavljata j večino evropskega prebivalstva iz vrst . neodvisnih držav. Le v tem je razlika, j da so previdnejši Angleži mnenja, da se j mora s sužnjem lepo ravnati, da ne omaga, medtem ko zahtevajo Francozi, kakor žid Še j lok venomer kos mesa iz njegovega živega telesa, sklicajoč se na svojo pravico. Po njihovem mnenju naj se vpostavi Evropa tako, da bo žela, oprta na silo francoskih bajonetov, za-padna kapitalistična kasta za dolgo dobo vse sadove dela premagane Nemčije in Rusije. Temu nasproti pa so poudarili j zastopniki Rusije takoj s početka, da so sicer za skrajno popuščanje, da pa si obnove Evrope ne predstavljajo na ta način. — Po njihovem mnenju je za obnovo j Evrope pred vsem potrebno, da se omeji ( oboroževanje in da se zasigura v med- i narodnem gospodarstvu izmena blaga tako, da se bo zamenjavalo delo z de- . lom. — I Ker francoski delegati o teh proti-predlogih niso hoteli nič slišati, so sklenili Rusi in Nemci na svojo roko posebno pogodbo o obnovitvi medsebojnih stikov in medsebojni podpori. Rusija in Nemčija ste se tako našli. Zgodilo se je to, kar so vsi uvidevni politiki predvidevali, — o čemur pa so vendar mislili, da še ne postane tako kmalu' dejstvo. Ali je to več, kakor brezpomembna demonstracija? Mi si nikakor ne prikrivamo: Moč ententinega orožja je velika in lahko onemogoči vsako obnovo Nemčije in Rusije na teh podlagah. S silo se da vreči Nemčijo v gospodarski kaos. Na ta način se da prinesti Evropi mesto obnovitve še hujše razsulo. Zavedamo pa se, da bi povzročila taka pot popolno razsulo v Evropi in da bi se zrušile pod temi razvalinami tudi zapadne države. V tem dejstvu je vsa moč Rusija in Nemčija. V tem, kar ruski delegati v Genovi predlagajo, je edini izhod iz svetovne, gospodarske krize. Ruski delegati poudarjajo resnico in so zato tako močni, kakor je močna resnica tudi takrat, kadar govore vsi razlogi surove sile proti njej. Zato je mogoče, da bo zapad svoje prvotno stališče dokaj spremenil in da odide ruska delegacija z Genove z uspehi. Če pa bi se to ne zgodilo, — potem imamo računati z dolgotrajnim in ostrim bojem med entento na eni strani in med Nemčijo in Rusijo na drugi strani. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 21h pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V aprilu 1922 računamo pk po 4 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Kakšno stališče naj zavzamejo v tem boju države Male entente, ki ležijo med obema novima zaveznikoma? Mi smo kot socialisti proti vsakemu, toraj tudi proti zapadnemu imperializmu. Smo pa proti njemu tudi zato, ker vemo, da bo francoski militarizem za trajno ne-dorastel ogromni nemški in -ruski premoči. Naša država se nahaja na važnem razpotju. Ako bi se Mala ententa novi zvezi pridružila, — bi moral zapad z ogromnim blokom izkoriščanih držav, med koje spadajo tudi »zmagovalci« v srednji Evropi, resno računati in mi bi se pravi obnovi Evrope približali. Drugače pa bo pomagala pripravljati novo vojno, ki jo bo našla na tisti strani, ki je moralično in številčno slabejša; in koje trenotna premoč se oslanja edino na tehnična sredstva. Kaj bo spregovorilo k taki politiki ljudstvo? Razkritja o postanku svetovne vojne« Iz dokumentov, ki sta jih objavila! Avstrija in Nemčija, smo dobili zanimive! podatka o glavnih krivcih, ki so vrgli Evropo neposredno v svetovni požar. Iz njih se vidi, da se mora smatrati za glavnega krivca, ki je povzročil svetovno klanje, — starega avstrijskega cesarja Franca Jožefa, kojega miroljubnost se je vedno in vedno hinavsko povdar-jala. r.-mrgriaffigaatt TONE SELIŠKAR: Nekaj besed. i. Vrtiljaki iti gugalnice hreščijo, levi tulijo, cirkuške plahte vihrajo pod širokimi kostanji, klovni rigajo in se pode za oslom v kolobarju, ljudstvo ploska njegovemu riganju in se smeji z gromovitim smehom. Po kostanjih so nabiti pisani plakati s čudovitimi besedami: — levi, tigri, zamorci, indijanci, princezinje s tremi trebuhi, akrobati, jahalke, sloni, medvedi----------- Le notri, le notri — velika zabava--------- čudež sveta ------- Ravnateljstvo zabavnih podjetij. (Priobčujemo pričujoči podlistek znanega sodr. Seliškarja, s katerim se vsebinsko docela strinjamo. Nekateri izrazi so pa vendar tako krepki, da smo pomišljali pri njih. Toda ker razumemo silno hotenje mladega sodruga, ki vidi največje zb v .obstoječem družabnem redu. smo ga priobčili, čeprav bi hoteli, da bi se izognil prekrepkim izrazom, ki ne morejo vedno vplivati vzgojno. — Op. ured.). Prerivanje, vpitje otrok — Gugalnice, vrtiljaki — V cirkuški areni meče skumrana jahalka začudeni masi našminkane poljube... II. Pomlad. Zvončki cingljajo, trobentice trobentajo — Tivoli. Kostanji zelene. Vse je veselo. Smeh, vrišč — Umazane plahtg — Bel hram se svetlika na trati. Med cirkuškimi plahtami se mi zdi kakor devica v bordelu. Žalostna je. Z odprtimi očmi gleda prestrašeno v plahte. Je res, saj ni res — Jakopičev paviljon. Osamljen stoji tam, množica pa se vali mimo njega. Slike vise po stenah in platna zehajo zapuščena v praznih sobanah. V jutranjih urah ga oblajajo pijanci, ki se vračajo z velikega semnja, ga ob-senčujejo sence povaljanih zaljubljencev. Jakopičev paviljon. Devica v bordelu. Kadar sem v njem, me obdaja tajna tišina. Najbolj mirni kraj v Ljubljani. Nobena gostilna ni tako prazna. Včasih se prikrade mladenič v tihoto, včasih dekle. Hihitanje. Naga telesa na platnu trepečejo nod kvantami, pokrajine se omegle. — Včasih stopi kdo s papirjem in svinč- nikom v roki in piše, piše, piše... Kritik* Za pasom mu visi mera in »piajba«. —« Kritika. Ko sem pričel pisati, nisem vedel o Čem bom pisal. Kaj pa bi pravzaprav: O razstavah, o umetnosti, o kritiki — Čemu? Za koga? Za ljubljansko publiko, ki ji je vsak klovn več kakor ves Jakopič s slikami vred? Neumnost! Za mecene — ki jih sploh ni... To pa vem, da sem si misjil: Zakaj pa ne napravi Jakopič pred vsako razstavo plakatov, na katerih bi stalo: ...Po razstavi ples. združen s kranjskimi klobasami... Obiskovalcev bi bilo preveč. Paviljon bi se moral razširiti. III. Toliko je že bilo pridig. V časopisih, v revijah, v kavarnah — Eno pa ie in stoji: Ljubljana stopa na prste in bevska v svet kakor slabo dresirani cucek v svoji kulturi, o svoji umetnosti — ki i.e niti ne pozna od daleč, kaj šele od blizu. AH bi jo udaril po pasjem gobcu! Ljubljana. Publika. Ki ie pustila, da je Grohar umrl od bede, ki pusti da živijo umetniki v bedi. ki sodi umetnika po raztrgani suknji. ki se ogiblje vsake razstave kakor posteljne stenice, ki se potaplja v požreš- Po njegovih naVoSilili Te Trne! pridobiti zunanji minister grof Bcrhtold takoj no sarajevskem atentatu merodajne avstrijske in ogrske dtžavnike zato, da se Srbiio brez vsakega ultimata in brez vsake vojne napovedi kratkomalo napade in zasede- Avstrijski ministrski predsednik ic bi! samoobsebi umevno vedno zato, za kar j c bil cesar. Težje je bilo z Ogri, zlasti s takratnim ministrskim predsednikom grofom Tiszom, ki si je upal imeti tu in tam tudi svoje mnenje. On je Berhtoldo-vo namero kratkomalo odklonil in sc je zavzel za diplomatično akcijo. S posebnim dopisom na cesarja je poskusil pridobiti tudi njega za to politiko. A cesar mn na ta memorandum sploh ni odgovoril. Tudi ga.ni poklical v avdijenco, kakor ie Tisza pričakoval. Pod vplivom vsega ts?fb^- ’ ''CUiTIsM ’3ela?cev, so~sTW5k(^aT! Iruclo sovraštvo mojstrov. Najbolj se pa odlikuje mojster Toplak na Bregu. Lc ta se ie tako razburil, da je vrgel pomočnika ffrifelF, Temveč anfarifa. Dr. T^^ienatt’Te'°k izjavil poročevalcu londonskega »Dailv News«, da so Nemci vsega skupaj celo štirikrat razpravljali z angleškimi delegati o rujki pogodbi. Zato nai nikar ne govore^ zavezniki o kakšnem izdajstvu Nemčije, ko je vendar znano, da je forsi-ral Llovd George eksploatacljski načrt, r>o katerem bo postala Rusija kolonija antante. Nemčija ie sklenila pogodbo z Rusijo kakor bi jo tudi zavezniki, če. bi iim uspelo. Skoro gotovo bo odgovorila Nemčija antanti v tem smislu, pri čemer io bo podpirala tudi Rusija. Dnetme vesti. Bogoslovci v armadi. V kratkem pokliče vojno ministrstvo v službovanje iz cele kraljevine vse rekrutirane bogoslovce v svrho, da odslužijo predpisani rok v vojski. Bogoslovci bodo prideljeni v službovanje bolnicam, da bodo kot duhovniki ljudstvu v pomoč tudi v slučajih, kadar ni Dri roki zdravnika. 24. maj antialkohohti dan. Ministrstvo prosvete in ministrstvo za narodno zdravje sta uvedla akcijo, da se na dati sv. Cirila in Metoda dne 24. maja v celi državi po šolah in med narodom prirede predavanja o alkoholu in alkoholizmu. ’ei akciji se je pridružilo tudi ministrstvo ver. Ustanovitev podružnice vojinih invalidov, vdov in sirot. Ustanovila se je 4. t. m. v Št. Petru v Sav. dolini podružnica vojnih invalidov, vdov in sirot obstoječa iz sledečih občin: Sv. Peter v Sav. dolini, Svt Pavel pri Preboldu. Polzela, Go-tovle, Žalec in Griže. — V korist vseh prizadetih poživljamo voine invalide, vdove in sirote, da branijo svoje pravice •in se vpišejo vsi kot člani pri podružnici. Torej vsi na delo, v slogi ie moč! —■' V odbor so bili izvoljeni: Predsednik Franc Uratnik, podpredsednik Jožef Škafar, tajnica Ivana Dreščlk, podtajnik Martin Žohar, blagajnik Franc Žrebelj, preglednika Franc Zupanc in Martin Ocvirk, odbornice Jožefa Račič in Johana Svet. — Odbor. Hrastnik. Ker se sestavlja volilni imenik za občinske volitve, opozarjamo tem ootom vse sodruge, da se takoi javijo v občinski oisarni v Hrastniku in se pustilo vpisati. Stari morajo biti 2! let in eno leto bivati v občini Trbovlje. Vsakega zavednega sodruge ie dolžnost, da se iavL — Volilni odbor. Llublfana. DANES, V ČETRTEK, 20. T. M. OB 18. SE BO VRŠIL V VELIKI DVORANI »MESTNEGA DOMA« VELIK JAVEN SHOD. DNEVNI RED: DELAVSKI POLOŽAJ. POROČEVALCI IZ CELJA. SODRUGI, VSI NA SHOD! - SKLICATELJI. * Protestni shod javnih nameščencev. se je vršil v sredo zvečer v »Mestnem domu«. Predsedoval mu je demokraški poslanec Reisner. Gg. Deržaj in Urbančič od »Zveze javnih nameščencev« sta naslikala bedni položai državnih nižjih nameščencev, predvsem slug. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva odpo-moč in ki ugovarja zoper zmanjšanje števila cestarjev v Sloveniji. Shod ie bil zelo dobro obiskan in se je vršil mimo; le na poslanca Retsnerja in njegovo stranko, ki prireja protestne shode proti — lastnim nezakonitostim, je padlo precej medklicev« Povedati ie treba namreč, da ie bil ven-, nač Da ie bil boli padoben nekoliko malodušni pojitični prireditvi demokra-ške stranke, ki ie po svojem zastopniku obljubovala seveda sama sveta nebesa tistim, ki iim je doslej s svojim delovanjem v vladi in parlamentu kurila pekel. Upamo, da ie na te svoje obljube precej pozabila, ko so se zborovalci razšli. Na ta način jim bo namreč še najbolj pomagala, ker bo. še tista velika večina javnih nameščencev spoznala, da ta pot, ki jo je doslej hodila v svoiih bojih, roko v roki z liberalno meščansko ideologijo, da ta pot ni pravilna. Treba vam je le enega, da se vam bo enkrat že bolie godilo: Dokler boste poljubovali tisto roko, ki vas tepe, dokler boste imeli »stanovske« organizacije, kakor so vaše današnje: dokler bo v vas tista smešna nezavednost, da spadate navzlic svojim prosojnim .trebuhom med »gospode« in se boste branili stikov z razrednozavciclnim delavstvom: dotlej boste želi uspehe, kakor jih žanje oni, ki se zaletava z glavo v zid! Včeraj sino napisali kratek članek na vaš naslov — koliko jih je bilo med vami, ki ga je prebralo in razumelo? Oddelek za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja: Parlamentarna komisija za redukcijo in revizijo državnih uradnikov je po intervenciji ministra za socialno politiko sklenila, da se vojno-mitovinska likvidatura v Ljubljani ne ukine,- temveč da ostane tudi nadalie. kakor je predvidena po proračunskem predlogu za leto 1922., ker so razlogi za njen obstanek utemeljeni. Celje., Zahvala. Podpisani odbor se najtopleje zahvaljuje g. Urbančiču, mgsariu v Gaberju, ki je daroval lepo množino mesa ; in g, Kolmctu, pek. moistru v Gaberju, ki je .daroval večjo množino kruha za stavkajoče kovinarje v Celju. Obenem pa želimo, da bi bilo več takih gospodov obrtnikov, ki bi te dobrodušne gospode posnemali. — Stav. odbor kov. Celje. »Slovenski Narod« zatajil samega | sebe. Kakor je znano zastopa »Narod« < vsestranske tendence in kar je proti temu. ostro napada. Toda čujte! Kar na enkrat ie pričel ta častitljivi list zagovarjati na prav neumen način pruskega kapitalista. Vsi pošteni Celjani so sc zgražali nad tako laživest časopisa, kateremu smo prisodili več pameti. Drugi bolj odločni so celo trdili, da je dotiero notico inspiriral g. Westen sam. Seveda se mi ne čudimo. Gliha vkup štriha, a vendar hočemo »Narodu« situacijo stavke pojasniti. Pred stavko je bilo 800 delavcev v tovarni Westen zaposlenih, ki so imeli vsled velikega naročila tudi polne roke dela. In bav-bav ie, če Westen trdi, da bo obrat vodil s stavkokazi, katerih število je »Narod« pravilno navedel. 150 jih dela in 650 jih stavka. Stavkajo vsi oni, od katerih je produkcija odvisna. Delajo pa samo oni. ki znajo pometati delavnice. Obiata ni mogoče upostaviti in če We-sten še tolikanj trobi. »Narod« se čudi, kako ie mogoče, da so belgrajski listi poročali. da ie stavka že končana. Nič čudnega, g. Westen je poskrbel zato, da njegovi odjemalci ne bodo razburjeni in mu ne bodo naročil odpovedali. Belgrajski list pride prej na Grško, kot na celjska »Nova Doba«. V to igro je pa hotel imeti tudi »Narod«. »Narod« pa je drvel in se blamiral. Za eno skušnjo bogatejši in za par naročnikov mlajši. Celje. Odkar so se mizarski pomočniki organizirali pri strokovni organiza- na cesto. Ni čuda, dokler ni bilo najemniške organizacije, je metal najemnike na cesto, sedaj pa meče pomočnike. Take je tudi Westen poskusil, na ni šlo. Naj si g. Toplak zapomni, da pri njemu tudi ne bo šlo. Če se pa te grde kapitalistične taktike ne, od.vadi, sc mu zna zgoditi, da bode koncem koncev ostal brez pomočnika v delavnici. Sodrugi mizarji, ne sprejmite dela pri g. Toplaku v Celju! Sz stranke. Organizacije, ki niso prejele naše okrožnice 6.—12.—22. in 6.—14,—22., naj io takoj reklamirajo. — Pokr. tain. SSJ in KDZ v Ljubljani, pp. 168. Is strcSs. gibanja. Seja odbora podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila takoj po delu v petejk, dne 2|. aprila v društvenih prostorih Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. Udeležba dolžnost! — Predsednik, Gospodarstvo. = Valuta. (Zagreb. 19. aprila.) Ameriški dolar 74 Din, 100 nemško-avstrij-skih kron 1.02 Din, francoski farnk 6.95 Din, napoleondor 225 Din, 100 rurminskih lejev 57.50 Din, italijanska lira 4.05 Din. = Žitni trg. (Zagreb. 18. aprila.) Kilogram pšenice 4.25—4.38 Din, kg koruze 3.25—3.32 Din, kg ječmena 3.12—3.25 Din. kg ovsa 2.88—3 Din, kg moke (štev. 0) 6—6.25 Din. = Cene surovih kož za usnje (v Zagrebu.) Kilogram goveje kože stane 11.75 do 12 Din, kg telečje 16.25—17.50 Din, ena kgnjska koža 62.50—87.50 Din, ena ovčja koža 7.50—10 Din. Dve veliki eksploziji smodnika. V Kamniku je v torek zvečer 18. t. m. ob pol 9. zvečer eksplodiral v severnem delu smodnišnice shranjen smodnik, ki ga je bilo okoli 1500 kg. Objekt je zletel v zrak s strašnim pokom, ki je povzročil, da so popokale vse šipe v bližini. Kamniških meščanov se ie polotila velika, panika. Neumornemu delu kamniških delavcev in gasilcev pa se je posrečilo ogenj omejiti. — Istega dne se je pripetila v Bi-tolju velikanska eksplozija,_ki je pognala v zrak večino objektov. Vsi vojaki, ki so stražili objekte, so bili ubiti. Po uradnik poročilih je uničenih' okoli 400 vagonov razstreliva. V mestu je nastala strahovita panika, posebno pa še, ker je močan veter požar tako razpalil. da je že ves Bitoli v ognju. Okoli 30.000 meščanov se ie izselilo iz gorečega mesta. Vlada je že odposlala zadostno ootnoč. Eksplozijo sta baje povzročila dva bolgarska komitaša, ki sta zanetila smodnišnico z bombo. Po svetu. — Tragedija na morju. Francoski časopisi so poročali pred tedni o grozni nesreči na Atlantskem morju v približno sledeči obliki: »Robert Moore, ki je vodil ponesrečeno letalo, pripoveduje, kako je pet letalcev omagalo drug za drugim in zdrknilo v valove — smrt. Kapitan Charles A. Wachsmuth, ki zapoveduje parniku »William Greenu«, pravi, da je bila sreča, da je še enkrat pogled ai na morje, preden je zapustil poveljniški mostič in odšel v svojo kabino. MraSilo se je že in tema se je počasi razprostrla prek oceana, ko je kapitan vzel daljnogled in pogledal, ako ne vidi k'ai izrednega na morju. Videl je tam daleč črno piko in zdelo se mu je, da se giblje. Sodil je, da je človek, ki maha z rokami in kliče na pomoč. Obrnil je parnik proti objektu na morju in ko so pripluli blizo, je spustil čoln v morje, dasiravno je bilo zelo viharno. Našli so pohabljeno letalo »Miss Miami«, na njem je bil pa privezan Robert Moore. Bil je nezavesten in prepeljali so ga s čolnom na parnik. Bledlo se mu je vso noč in strojnikovo ženo, ki mu je stregla, je smatral za svojo mater. Ko je prišel toliko k sebi, da Moore lahko govori, je orisal strašne doživljaje v letalu na morju. Letalo je imelo poleteti na otok Bi-mini. Na potu se je zlomila lopata enega vijakov. Letalo se je moralo spustiti doli na vodo. Letalo je dobro preneslo to preizkušnjo iu plavalo je izvrstno proti Severju do četrtka. Nekaj je udarilo ob letalo in počasi je pričela prihajati voda vanj. Delali so vsi s sesalkami. Vrstili so se možje in žene, dokler niso vsi tako oslabeli, da niso mogli več delati. Bili so lačni, poleg jih je pa mučila strašna žeja. V četrtek zvečer je žena Lawrence Smitha znorela in skočila je v morje Njen soprog je skočil za njo in oba sta izginila v valovih. Ostali so še štirje na letalnem čolnu. Ženi sta vedno slabeli. Bili sta tako slabi, da se je bilo bati, da ju vsak trenutek val odnese. Moore je držal obe, dokler nista obe druga za drugo izginili v morju. Edini pasažir, ki je ostal še v čolnu je bil Bulte. To je bilo v petek zjut. Moore se je pri- vezal z vrvjo k čolnu, da ga valovi niso mogli pahniti v morje. Bulte in Moore sta strašno trpela zaradi gladu in žeje. Bulte je spoznal, da se bliža konec. Vzel je dva tisoč dolarjev iz svojega žepa in jih ponudil Mooru, rekoč: »Mlajši ste od inene in mogoče se vam posreči rešiti se. Ne morem več vzdržati. Po teh besedah je počasi zdrknil v morje. Moore se je kasneje onesvestil in takega so našli v čolnu.« Socialist, ki ponosno govori o zadnjih ciljih socializma, pa se ne briga za vprašanje sedanjosti in na ta način ničesar ne stori, da bi pridobil svoje indiferentne sodelavce za socializem, si lahko domišlja, da je najboljši socialist; v resnici le naislabši socialist. Kajti socializem se ne more uresničiti s teoretičnimi pridigami, ampak le z močjo delavskega razreda, ki mora postati dovoli krepak, pa tudi snosoben, da izvrši socialistični program in da potem tudi vzdrži socialistično družbo. Glasbena Čitalnica. Po ustanovnem občnem zboru dne 17. decembra 1921 se je otvorila v Ljubljani v poslopju »Glasbene Matice« (Gosposka ulca) dne 14. marca t. 1. »Glasbena čitalnica«, katero je — kot je pri nas v navadi — vkljub ponovnim oznanilom v vseh naših dnevnikih, posetilo naravnost smešno majhno število oseb. Omenjena čitalnica je otvor-iena vsak dan od zore do mraka in vsebuje preko trideset glasbenih revij, in sicer slovenskih, srbohrvatskih, čeških, nemških, francoskih, italijanskih in angleških, ki dohajajo redno in so stalno na razpola.go obiskovalcem čitalnice. Vsak noselnik se vpiše v posebno vpisno IcnJi-go. v kateri je za več kot 200.000 imen prostora, pa je do danes v nji ovekovečenih samo 10 podpisov, med katerimi pa žalibog niti imen naših prvih glasbenikov nismo mogli izslediti. Ali nam res ni čisto nič mar, kaj sc godi v glasbenem svetu? Ali bo v leoih pomladnih dneh. ko bodo od vseh oken donele sladke melodije dunajskih valčkov in koketnih shimrnyjev in iazzov, res »Glasbena Čitalnica« samevala in svetovna glasbena kultura smuknila čisto neopaženo mimo nas?? In mi se bomo šopirili, da imamo kulturne stike z inozemstvom!! UTRINKI. Kdor hoče priti na vrh, se ne sme ustrašiti hoje. Če bo le kričal, bo ostal vedno v dolini. * Kdor misli, da je današnja Rusija »socialistična« država, ne pozna Rusije, niti ne socializma. * S samim zabavljanjem niso ustanovili socialisti niti ene organizacije. Brez organizacije niso dosegli niti enega pomembnega cilja. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. »TRIBUNA" tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Najeenejša dvokolesa in otroški vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem in poniklanje. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Kajvetfa Izbira ralii Mm.si, Begali! in roftaviC pri tvrdki A, & E, Skabernč Ljubljana Mestni trg. Pridobivajte naročnike! Iščem samostojnega j velika zaloga za Ljubljano, le prvovrstno moč. Nastop takoj. Ponudba na poštni predal 18. NajjveSja zaloga 131 I TVRDKA J. DOLENC) Lfutesjaraa, Millerjeva uiica št 5 se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to-varn po najsolidnejših in nizkih cenah. Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko TONE MALGAJ in Mi ii polili isi in liiai KoSocivorska ulica št. 6 Kanditov Josip Vitek Keksov Ljubljana Krekov trg 8. Čokolade Glavno zastopstvo tvrdke ^Orion' Maršner Praha. Na debelo. Medič, Hakove & Zanki, prej A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov Centrala: Ljubljana d s o. z Skladišče: Hovlsad. Telefon 64. Brzojavi: MERAKL, Ljubljana. Telefon 64. Emajini laki. Prav< firnei. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwei6), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. „MERAKL", Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL“, Brunoline. ===== Ceniki se začasno ne raspoiiljaje I ===== 11 m i a sc Icnnlm == Akcijski kapital = 1 11» Ml K 30,000.000 JUyiiilfiU 9 UlliJllU Ullllf31 Minili Rezerve K 16,000.000. j preie Mariborska eskomptna banka ===== ii ustanovljena teta 1872 Izvršuje vse banžne j BsoBiafl-Ssiiia RadoGoa-Kranj-LjobljaDa-Maribei-MiiBiiaSobota Velikovec. posle najkulaftfneie. S