Biatisov 15.000. TPB t^njerc-' izhaja vsaki ylel*. datiran xilnevom Dislednje nedelje. Ijhroinina. velja za Av-o-Ogreko: za celo > 3 krone, za pol in ffcttt lei a razmerno; u Nemčijo slane 7.0. f«lo leto 5 kron. za [Ameriko pa 6 kron; a drugo inozemstvo se [ ntunijnarocnino z ozi-| mm na visokost post-nine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Številke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-nUtvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se' ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za >/a strani K 32, za '/4 strani K 16, za •/, strani K 8, za •/„ strani K i, za '/j» strani K 2, za '/•* strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 20. V Ptuju t [jo dne 17. maja 1908. IX. letnik. C1j> Salve Caesar! Pretekli teden se je zgodil na cesarskem Dunaju zgodovinski dogodek, kako^ j;h je pač malo zaznamovati. Na čela nemški cesar in pruski kralj Viljem II. ter cesarica Viktorija Arguata so se prišli skoraj vsi nemški kralji in knez' pokloniti sivolasemu našemu vladarja. Prišel je tadi danski kralj, — italijanski kralj Viktor Etnanoel pa je poslal prisrčno pismo. Redki dogodek 60 letnice vladanja, kakor ga je doživel Franc Jožef L, je bil s tem prainovan na način, kakor g* pač noben drogi vladar ni de živel. In avstrijski narodi gledajo z navdušenjem airolisega svojega vladarja. 60 let je Franc Jožtf cesar avstrijski in kralj ogrski . . in kot flovek kakor vladar je nosil veliko breme ter iipil kel h trpljenja do dna. Videl je edinega lina Rudolfa pasti v grob, — tega Rudolfa, o katetem jn ljudstvo tipalo, da postane dragi ,mvt ljudstva" kakor je bil to Jožef II. . . In v'del je mrtvo žejjo E'zabeto, kateri je zasadil divji fanatizem morilno bodalo v mehko srce. . . Veste okoli Franca Juž-fa I. so postajale redke, drag za dragim so padali v grob . . . On pa je stal, lasi so mo postali sneženo beli in vendar je korakal naprej v 60. leto svojega vladovanja! Ali pustimo osebno stran. Vladarji so obsojeni za največje trpljenje! Ali i kot vladar je preživel Franc Jožtf I. tekom 60 let mnogo britkosti. Pomislimo le glavne dogodke. V viharnih časih dunajske revolucije je postal cesar. Prišla je ogrska vojska in trenutek, ko je vele-izdaialec Košat izpregovoril blazne besede: ,Franc Jcžef je za večne čase odstavljen od ogrskega trona". In potem zopet vojska z Italijo, katero je vodil grof Radetzfey; — nadalje vojska s Prusko, ki je doprinesla bitko pri Kooigatzu, okupacija bosanske-hercegovinskih pokrajin, upori v Dalmaciji in tako dalje v neskončni verigi . . . Cesar Franc Jožef pa je stal trdno! V dobo njegovega vladanja pade odstra-njerjjo zadnih ostankov tlake kmetov, uremi-fonje ljudske ustave in splošne ter ednake dr-žanozborske volilne pravice. To je par odlomkov iz zgodovine 60 letnega tega vladanja. Pa še nekaj je važno : Pod vlado Franc Jožefa je postala Avstrija prava tasčitnica evropejskega mira. Mo- gočna trozveza Avstrije, Nemčije in Italijo je preprečila vsako kaljenje miru, ponehalo je večno rožljanje s sabljami ... Vladarji so odšli iz Dunaja in cesar je ostal sam. Vršile se bodo še jubilejske slavnosti. Ali — kaj se neki cesar-starček pri vsemu temu misli? Oa vidi, da vlada na Ogrskem zopet oni madžaronski košutovski dah, kakor leta 1848 Zopet Be dvigajo Betijari in vedno predrznejši so njih klici Na Hrvaškem zopet stoji celi narod v nasprotja z vlado madžaronskožidovskega bana Raucha; visoka šola je zaprta in vsak hp zna priti do prelivanja krvi. Srbi v okupacijskih deželah, — katere je odprla Avstrija hultari, gospodarskemu kakor dnšnemn rszvitka, — se bratijo s Turki proti nami. Cehi hujskajo »voje uradnike v anarhični opor iu ne dopustijo narodne sprave. V Galiciji pa so osvetili streli, ki so usmrtili grofa Potcckega, položaj; dva slovanska naroda si stojita tam nasproti in čakata komaj na trenutek, da se razmesarita ... Na drugi strani pa raste v vseh dežekb klerikalcem, ki ne pozna ne cesarja ne domovino, in že stega svoje kremplje proti znanosti ter hoče visoke šole izročiti podplata politikajočega farštva . .. To so čudne priredbe v juhileiskem leta Franca Jožefa! V vročem boja je stala država, ko je bil naš cesar kronan. V vročem boja stoji i danes, ko praznuje 60 letnico. Tolažba mu mora biti edino prijateljsko razmerje z nemškimi sosedi. Nemci so vstvariii to državo in njih srčna kri je bila vez za te dežele. Preteklost Avstrije je bila prijateljstvo z Nemčijo in bodočnost Avstrije je le mogoča na podlagi tega prijateljstva. Stari pregovor pravi: ,,Austria erit in orbe ultima" („Avstrija bode v večne čaue"), — ali uresničilo se bode ta pregovor edino na podlagi zveze z Nemčijo ... Čast Franc Jožefu I. ob 60 letnici! Politični pregled. Sladkorni Oderuhi. Kakor znano, sprejela je državna zbornica postavo, po kateri se zniža davek na sladkor za 8 kron. Ta postava še ni v veljavi, ker jo še gosposka zbornica ni potrdila. pa ta postava i neko določbo proti ca Zemeljska revščina. (Freie Stimraen) Od nekaterih dežel se pravi, do so bogate — n. p od Nemčije. Ali srednji dohodek vsacega Nemca znaša na dan 33 centimov in v Berolina se nahajajo stanovanja, v katerih stanuje v vsaki sobi 6 oseb. Nekateri mislijo, da bi bila zemeljska revščina manjša, ako bi se vse dohodke, ki presegajo 10.000 frankov vzelo in dalo ob enakih delih tistim, ki zaslužijo manj kot 10.000 frankov. Ali na ta način bi se dohodki teh slabše plačanih oseb le za 12°/. zvišalo. Delavec, ki zasluži danes 2 franka, dobil bi potem 2 franka 24 centimov. Boga-taž Pierpont Morgan ima na leto 83 milijonev dohodkov. Ako bi se ves ta denar med vse Amerikance razdelil, dobil bi vsak le 80 fenigov na leto. Ednake številke se dajo doprinesti o gospodarski revščini človeštva. Leta 1907 zraslo je po celem svetu 87 milijardov kil žitja. Vsak človek potrebuje na kruhu in močnati hrani letno najmanj 200 kil. Ako bi vsakdo to tudi dobil, potem bi moralo zrasti 300 miilijardov kil žita. Na svetu zraste torej 3 krat manj žitja, kakor bi ga človeštvo potrebovalo. Vzemimo nadalje sladkor: Govek, ki ima toliko denarja, da si kupi sladkorja, kolikor ga potrebuje, porabi 50 kil na leto. Za vso človeštvo bi potrebovali torej 75 milijardov kil sladkorja na leto. Vsako leto pa se izdeluje komaj 12 milijardov kil. Istotako je s pavolo. Ako bi hoteli obleči vso človeštvo, potrebovali bi 10 milijardov kil pavole, medtem ko se jo izdeluje le i milijarde. In nadalje : od 83 milijonev kvadratnih kilometrov starega sveta jih je 12 milijonev popolnoma brez vode. Seveda nimajo te opombe namen, da bi nastopali proti zboljšavanju splošnega gospodarskega položaja. Hoteli smo le pokazati nasprotne razmere, ki dokazujejo potrebo, da se naturne moči izdatneje vporablja. nezmernemu zvišanja sladkornih cen. Zato po-višavajo oderuški fabrikaoti sladkorja zdaj cene, ker bi tega po potrjenju postave ne mogli več storiti. Ko je sklenila zbornica znižanje davka na sladkor, koštala je kila 72'/« vinarjev. Zdaj pa je narasla cena ža na 77'/« vinarjev. In ako ne bode postava kmalu rešena, bodo spravili sladkorni baroni še ostalih 2'A vinarjev v svoj žep. S tem bi postava ravno nasprotno učinkovala, kako ae je hotelo. Nameravalo se je namreč pomagati ljudstva, — pomagalo pa se bode menda le sladkornim oderuhom, ki se bodo itak v denarja zadušili... Vožnji popust za ..urlaub: rje". Vse avstrijske, ogrske in bozensko-heicegovinake želernice so se izjavile pripravljene za vožnji popust za „urlau-berje* ob Časa žetve. Ker se bode veliko vojakov za čas žetve doma pustilo, je to zelo pomembno. Tem vojakom treba na železnici (Tudi če so v civilni obleki) le „Drlaubschein" pokazati in plačajo le toliko, kakor vojaki pri potovanja izven službe v uniformi sploh. Posvetovanja o mlinarstvu. Kakor znano, je avstrijsko mlinarstvo v zadnjih letih hudo nazadovalo. Kriva je temo zlasti ogrska konkurenca in zato je tudi v pogodbi določba, da se ima kaj storiti. Zdaj se vršijo v trgovskem ministers tvn posvetovanja, kako in na kak način bi se avstrijskemu mlinarstva pomagalo. Vinogradniki, škropite trte! (Naznanilo deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru.) Vsled toplega vremena v zadnjih dneh so se mladi trsni nagoni zelo hitro razvili. Visoka toplota pa je bila tudi prezimljenimi kalmi pero-noapere ugodna, kateri so se pri takih razmerah zelo rano pojavili. Ta nazor je t letošnji »pomladi opravičen. Obstoji torej slutnja, da se bode pri vstopivšem mokrem gorkem vremena peronospera hitro in rano razvila. Da obvarimo slabotne, za nalezljivost zelo občutne trsne nagone pravočasno pred to boleznijo, je potrebno, da pričnemo takoj a škropljenjem in da porabimo v ta namen znano l7.-no bakreno-apneno mešanico. Od dragih sredstev, ki se jih priporoča od te ali one strani, odsvetujemo, dokler ne pokažejo tozadevni poiskusi primerne uspehe. Direktor Franz Zweifler. Dopisi. Janževi vrh pri Ribnici. Več rezervistov, ki so ae lani skoz 21 oziroma 28 dni mučili pri vojaških vajah na cesarskem manevra med 3. in 14. zborom, je izrazilo željo, naj bi vsi naši gg. poslanci odločno in žilavo delali pri vojnem mi-nisterstva v tem smisla, da letos ob priliki cesarjevega jubileja počivajo vojaške vaje »ploh in se te odpustijo, kakor letniki 99, 01., 03 in prihranijo za prihodne leto; letnike 1900., 02., 04 pa naj bi ae prihodnje leto oprostilo. Ta naša, želja je tem bolj opravičena, ker smo večina kmečki sinovi in smo itak lani 8 dni nad običajno dobo delali te nepotrebne mrliške vaje. _ 2 — Lepše in dostojnejša bi se gotovo obhajala 60 letnica cesarjevega vladanja, ako bi počivalo vse orožje, ko pa, ako bi toliko in toliko vojakov — trpinov ne v največji vročini klatilo in močilo za en prazen nič. Imenovani letniki bi se gotovo z največjo hvaležnostjo in spoštovanjem spominjali na leto 1908 v katerem je naš sivolasi do-brotljivi ceaar obhajal tako redki jubilej in se pri tej priložnosti blagohotno spomnil tndi tistih ki so mu v njfgivi snkni slnžili zvesto in vdano. Toraj ako Vam je gg. poslanci količkaj mar za vbogo izsesano ljudstvo storite svojo dolžnost, ne pa čakajte samo na vaše dijete, — v parlamenta opustite rajši prepiranje za slovenske poštne pečate ali celo abortne napise. Gotovo se bo Vam vsak rezervist bolj z spoštovanjem ukla-njal pri pr hodnih volitvah, ako mu bo opuščena orožna vaja, kakor pa če pride kam ? in najde namesto „hier" — -.tukaj". V imenu več rezervistov 1 Sv. Štefan pri Zusmu. Cenjeni urednik »Štajerca1, poiščite še mali prostorček, da naznanim čtateljem nekaj od naše nekdaj mirne šttfanske fare! Naš cekmešter nas je zbudil in spravil na noge. Kadar se vrača domu, med potjo napada iu psuje ljudi da je groza. Vsakdo naj pometa pred svojim pragom; tudi naš farni cekmešter naj vzame metljo in naj pomete pred svojim pragom ! Od same ljubezni do b- žnjega so ga bili farani izvolili za farnega cekmeštra I Kadar je treba kaj unditi pri cerkvi, pa gre raje v krčmo in pije tam csli dan in se potem huduje nad ljudmi Škoda za našo nekdaj mirno šfrfansko faro, da ima takega farnega cekmeštra I Oh dragi „Štajerc", zakaj vera peša ? Ta možakar se jezi noč in dan nad ljudem, ker misli da bojo ljudje kar tako svoje premoŽenje njemu pustili, ker bi rad ou vse v svoj žikelj stlačil. Ali veste, da je Kristus rekel: ne iščite si zakladov, ki j h žre rja in molji ? !... Ne derite ubog h ljudij do g >lih kosti! S strupenimi napadi se hujska in hujska. E ikra t ze zna enemu teh hujskačev še kaj pripetiti, na kar bode pomnil. Ti cekmešter, mi te pa vprašamo, ali je lepo in možato, ako se pošteno rodbino tako grdo blati ? Ali se ne sramuješ, da se hujska in obrekuje poštene ljudi! ? Ali misliš a tem pride b ti si čast in pohvalo? Bjš moral enkrat odgovornost pred večnim sodnikom dajati. Takrat si bodeš trkal na prša: ,.Mea kulpa, mea ms-ksima kulpa". Ako se ne poboljšaš, skitačil te bode „Šcajerc" še vse drugače! Za danes dovolj, prihodnjič več! Vohaj za nj m. Sv. Barbara. Ljubi mi ,Šajerc"! Vselej smo te veseli, le Brk tu pri Sr. Birbari se jezi na tebe. Pa zakaj ? Veš zdaj letajo okoli fa-rovžki podrepniki in Ribuzovi prijatelji in lovijo neumneže v neko zvezo, najbolj si pete bruii humiki cerkmošter, ki že 3 leta sv. Aao popravlja, ker ga misli mladi tja poslati v peozi-jon v tist podrti grad. Klerikalni Pajer pa Kos, ki še k spovedi ne gresta, vendar želita priti k farovški skltdi ; večkrat jih tndi vidimo s kakimi listeki za cerkveni konkurenčni odbor okoli letali, pa to ne bo šlo tako na komando ko pri vohtvi cerkv. ključarjev. Brka ne bomo poslušali, ampak naše napredne „Šcajerčeve" pristaše. L.ubi , Scajerc", povsod si imel že shode, radi bi te tudi mi po«lu3ali, ker ne maramo laži-kmečke zvez«. Prihodnjič kaj več. Rogaška Slatina. Veseli mesec maj razlil je zopet »so čarobno lepoto na naše kopališče. Pa ne le narava sama skibi za napredek v lepoti, ampak v zadnjih letih rasejo lepe hiše kakor gobe po dežu. R*zun cesarskega kopališča, katero je z največjim komf jrtom cbdano, •o omeniti hotel nadvojvoda Ivan, krasna cerkv ca na prijaznem griču v parku, novo skladišče za vodo itd. Jako solidna in okusna stavba je .Grazerheim", kateri dela našemu domačina ft. Jug. Miglitsch vso čast. Tudi te dni je gospod Mg iBch lrgotovil lepo dvonastropuo hišo ,K k. M l iS korhaus" v katero pride baje koncem meseca junija g. nadvojvoda Friederik zadnji kamen slovesno vzidati. Tudi ta stavba je glasno doneči dokaz zm žoosti in solidnosti domače atavbene tvrdke M glitseh. Znano je da je gospod Mglitoch prevzel tudi stavbo kmetijske šole v Se. Jarju ob j. ž. in smo že v naprej prepričani da bodo pred zgotovljeno stavbo te šole tudi isti klobuk potegnili, kateri danes še grajajo. Ker je Miglitsch mož kateri da v prvi vrsti rad domačinom zaslužek, bodo tudi domači obrtniki in delavci lahko lepe norce zaslužili. Okoslavci v zgornoradgonskem okraju. Cenjenim čitateljem „Štajerca" je gotovo že znano, da je v Okoslavcih za rihtarja gospod Rudoslav Nemec, ki je baje mož na pravem mestu če se gre za .blagor občine" in .slovenskega" ljudstva. Č.sto drugač pa je, če hoče znabit en tak človek imeti kako reč podpisano kteri stanuje v krajih, kjer bivajo Nemci, ker on kot Slovenec nima rad opravka z Nemci. Takrat se pa naš rihtar zravna na prste, kar naenkrat jo za glavo večji obraz pa naredi kakor hudourni oblak, se prime junaško za brke, svest si svoje visoke šarža, in začne na dolgo in široko pripovedovati, da to ne gre in da to je težka reč, kake .pase" in „reisebewilligunge" mora eden imeti, ako hoče da se mu pri občini kaj podpiše; to traja precej dolgo, predno se enkrat vendar da pregovoriti, da stori kar se zihteva. Nimec, Nemec, škoda da nisi za kakega »grenc financerja" in pa tudi škoda, da ne pelje državna cesta skoz dragotinski vrh, da bi .handverkspurši" mimo tvojega doma hodili ; takrat bi, mislim, samo na cesti stal in delavske bukvice kontroliral... In gvišno bi tudi hotel, da bi se .verpflegsštaojon" prestavil v dragotinski vrh; to bi pa bilo tvoje veselje, kaj ne ? ! Ti tako povemo : kar se tiče .RMsebeviligunge", bo vsak sam znal kaj nam je storiti, če je že par let po svetu in človek pošten, lahko tudi brez kakega posebnegi dovoljenja izhaja, če pa mu kaj pride navknž, pa sam trpi škodo in od-g ivornost nosi tudi sam; nemški jezik pa mora govoriti drugače si še kruha ne more kupiti po nektenh krajih. Toraj če bo eden kaj z.h te val, kar se lahko stori mu brž podpiši brez obotavljanja in ni treba ljudi mučiti. Takih ljudi pa ni treba slabo soditi, kterih še ne poznaš in ne veš kako is obnašajo. Pa na svidenje, rihtar 1 Okoslavčan. * ♦ * Borovlje na Koroškem. Nekaj časa sam prihaja k nam nov list, ki se imenuje .Korošec", ljudje mu pa pravijo .Korošelj", ali pa kratko .Krošelj". Ni je take brezznačajne cunje, kakor je ta na Kranjske«* natisnjen papir, po celem Koroškem. Zato se pa tudi izdajatelji tega žalostnega pisarenja ne upajo na dan in se imenujejo v svojej skrivnosti samo neki .konzorcij". Slamnatega urednika Mikuša n>hče ne pozna, kdo in kaj da je. Saj znani „M r* trdo in io-bato piše, tako malopriden kakor je „KošeIj" pa vendar ni. (? Mislimo, da sta si obadva lista v brezznačajnosti edaaka;op. stavca.) .Korošelj" hoče biti .naroden slovenski" kakor iskra ali pa ogenj in pljuje na Nemce; na drugi strani pa prinese članek od nekega nam dobro znanega človeka, ki je delal v Suhi na Nemškem (Tnfiring'n) in kateri opisuje, kako da je tam. Glej ga šmentja I Danes emirja čez N*mce, jutri nam pa kaže jih v izgled. To so .narodnjaki" ! Čudno nam se pa zdi, da ta listič .Korošelj" s številko za številko ob enem velespoštovanega g. župana Job. Ogris-a sčiplje in obira. Gosp. Ogrii še časa nima, se s takimi rečmi zabavljati, kakor jih spravljajo ti za zgoraj omenjeno cunjo skriti gade na dan; on še prav za prav z .slovenskimi narodnjaki" opraviti nima, ž njimi še v dotiko ne pride, on jih pusti pri miru ! Zakaj ga sekuiajo ? Zato ker so mu nevošljivi!! Gospod Ogris gospodari z svojo tovarno vedno bolje, naprednjaki korakoma naprej, to pa tiste ljudje spati ne pusti, kateri gredo z svojo obrt-nijo .naprej". V Borovljah je vse naprednjaško! To je fljtno, da se rakovi podrepniki „£oro-šelna" ne upajo z barvo na dan! H-il! — Abtei pri Galiciji na Koroškem. (Preprečena birma. Velikonočni pondelek je bila napoveda pri nas birma, cerkev se je primerno okmčala in vse je bilo pripravljeno za prihod g. knezo-škofa. Slučajno pa je prišla ta dan nevihta in padel je visoki sneg. Vkljub temo so dohajali Ladje od hribov in dolin v oeli okolici, celo iz Cela in Eonaha so prišli. Veliko jih je biio, ki niso vsled visokega snega v gorovju drugače naprej mogli, da so vole pred voz napregli ali pa so birmance v košu na hrbtu nesli. Pa čakali to zamanj, iz Cilovoa ni bilo nikogar, vkljub temu, da vodi široka cesta v planjavi od Celovca pa do naše cerkve. Velečastiti gospodje imajo tudi močne konje in lepo zaprte vozove pa bi se jim tudi rado par konj nasproti slalo. Zimanj so hrepeneli otroci v svojih lepših oblekah celi dan v mrazu in lakoti sv. birmi. M stili so, da pride sv. Duh vk! snego iz neba, ali končno so morali brez ui| po težavni poti zopet nazaj. Otroci so Oirašeni pa bo mrmrlali in rekli, da je oboa volitev vse drugače. Takrat letajo žegiani p, podje in njih prijatelji tudi v najslabejsem m menu po gorah in kmetje se jih komaj ob« nijo. Po volitvi pa se celo nepovedano bira zimndi. .Paitite male te meni", "jo reki1 Kristus. Cilovski duhovni pa pravijo: „Pa«ti volece k meni I" Kolikokrat je vpil orglar Gi fenauer, da je vera v nevarnosti. Ali ko je ■ izvoljen, je bila vera že v varnosti Zdtj sij silijo farji, da smejo vse z nami delati. Reni pri temu je naš župnik, proti kateremu se tsjf nevolja obrača. Ali imel je velike, izdatke. il jih naj ima prihodnjič zopet? Cdorški črnak' bodo seveda rekli, da naj jih pridobi z naj štoloino. Ali naš župnik tegt ne bode zahtenl Kajti potem bi morali mi kmetje plačevati ii tega nas Bog obvari! St. Vid pod Juno. Dragi mi .Štajerc'1 ftf sim, ali mi daš malo prostora v Trojem " za našega prvaškega črnosukneža? Ta namreč je postal zdaj celo .občinski tajnik*! Mi napredni kmeti mislimo, da se bo slabo opravit če bo kaki naših kmetov kaj potrebo«! E pu »tirno to, saj ne bo dolgo! Zi bati ne je' takega človeka, namreč po noči. Prani je nararci, da ima dva samokresa kakor tudi puške zmenjl nabasane, pa čeravno tako slabo zadene. Povejmd kako dobro zna streljati: Najprvo je streljal n eno veverico pod vasjo in ne vem ali je 10 ti 9 krat poknilo predno jo je dobil. D ugič ji streljal mačko; pa še tako niso pozabili ljubi bralci, da jo je moral 5 krat pokniti in še po tem ni hotela bti ,1id" (du Loder du!) In nt sledoe je streljal Wilteschuikovfgi psa. Tega j^ malo boljše zadel kakor prve dvoje, pa rendu je sedaj skoro dober. 81 ve ker je kar z revot varjem pri roki, se nobeden ne upa mimo f »rolv Če se malo spotakneš že nemir delaš. B lo ji na pustni večer, ko so šli vaški fanti malo nj njeni iz gostilne domov, in "ker je bila pot oi da so morali iti eden za drag m, so mori glasneje govoriti kakor s cer. E laa fantov je ne doma hirmoaiko in ko pride d j ftroži, ker je pot bila čisto ledena mu noge izpolrsnejo je padel z harmoniko vred na tla. Ko je 9 vstal je tako vzdignil harmoniko, da so se fid nekateri glaiovi iz nje. Nato Svaton seve naznani sodaiji in tako ta lela pote zastonj to se nam čudno zdi, kako jo on to mogsl il sati, ker je sam še le ob pol L uri prišel domo1 in seveda z spremsvom enega močnega (a drugače bi obležtl in zmrznil, ker j» bil pij kakor kanon. Tako se godi, ljubi ,Š;ajerc', ij St. Vidu pod Juno Gosenice uničijo zopet grozno naše sadovnjal Opazarjamo, da naj ima ljudstvo sebno skrb, da se te gosenice uniči) ker škoda, ki jo povzroči ta požrešij mrčes je prevelika; posebno letos, treba paziti, ker nam lepi sad ka Stariši naj otroke podučijo, da se seniee uničujejo (najbolje pobirajo zažigajo). Vzemite štango, ovite jo kako slamo, namočite malo v petroli in zažigite gnezda gosenic. Branimo Novice. AdiO, goldinarček I O i nekega starega znan nam bjde treba slovo vzeti. Finančni minish je izdal namreč odredbo, po kateri je od 1. julija 1908 goldinarska denarna veljava odpri* ljena in se ima torej odslej računati edino i kronami. Torej — adio, goldinarček, adijo „forint",] adijo , fl ka", ali kako se ti že pravi! Odili ima krona prvo besedo, — mala, svitla krom, ki vlada pravzaprav že 16 let. Ja, ja, mini-sterske odredba so papirnate in se razbijejo ob] »kali ljulske navade. Navada je železna srajc Še danes računa moja mlekarica toliko in tolil in i Eii > nan S t In zdi spli čitt konj itrcci t~f razu in e sv. I morali brjj] Otroci io| rekli, stajo • naj jih nepofi meni*,] pravi; 3 vpil uti. Al araoati umi delati katerem! iv" za ,.fnnt" masla ali pa za „klaftro" p- še danes me opehari čevljar z« goldinar u~.ia krono, — Se danes velja atara navada. j„firer" je izginil, — Skoda! — in ravno amo ae dečki posebno veselili, ako ga str c v roko pritisnil... Adio goldinar ! :e zopet koa stare Af atrije avojo pot! premišljujem tv0;e slovo, potem se mi ijiki denar podoben avstrijskemu življenja Avstrijci imamo denar, na katerem je ,20'', pravimo mn ..zekser" (6) in velja rajcarjer. Avstrijci smo podobni Krofov- atare navade nas drže za tilnik in Lvar imenujemo z napačnim imenom. smo lačni, pravimo le, da je želodec bolan, ir nam kožo odirajo, pravimo da se nae olike itfl Blu'ar se oam denar '* žsPa Jem'ip> 'P'" P Ciloržki °_tž"'°" in kadar imamo20 vinarjev, trdimo si bode i pridobi^ ■■? n8' ne bode n :'"'ur ' ,ma ar a ono ime' letie nljftji * r**naa P° tor^° an kitajsko, — glavno bilo, da bi imeli dosti denarja. Mi pa ai- <5| ■ ,u«bo na A'strijskem celi tacat denarnih veljav. ra v Trni krajcarje, groše, vinarje, krone, forinte, i kneza? J ^K' c^wjo. petake, hnnderterje in bogve občinski i >to r,e' ~" denarJa P,a imaino presneto i se" bo glil P" • • Zato P8: Adio g°ldinar! Ko »' D.il *' ov kaj notn ? Te'J*vl> ie D''° maDJ denarjev in manj be- 'o t Z* M )T po "etD ■ ' Prani je i . Ali — ali! V prvaSkih časnikih čitamo za-:adi pntte *B0 '-'aD'te> k' sjIbtijo cesarja Franc Jožefa zadene P« """ "an^e' T Kater'h ge valjajo glovenaki rvo je stn "^ Pred 'rnc'rnn,eno zastavo v prabu in se vem ali I "J0 M naJTe^Je avstrijske patriote. .. Začn-dobil 9 l0 ''tamo te :z*"nne prvaŠkegs „patriotizma:', so pozabili katerega živa duša več ne vernje. Vraga, iz nokniti in! P9 ljubezni še ni nikdo klofute in brce delil! oder dn!) 1° no4ei° P"4'1' dsne8 fandament razrušiti, f" i pas 1 ' katerem sloni avstrijsko cesarstvo, potem dvoje pa *e J °- ak° M de'8J° Jntr' za največje patriote. r je kar i ik*"110 je in prvaki priznajo to sami, da so upa mimo: »»protniki avstrijske države v ir delaš 1 Btsn'' °^'' da no^eJ° razrušiti meje, ii funti ■ (trgali zgodovinske krono vi ne Staje bila po F*'0' ^or08k°' Primorsko, da hočejo ustvariti a m an ^b rasTalioah neko novo .jngoslo- igm, nsko državo" in se v ta namen zvezati troži ker ■rtnaT*tr#in>i Jngoslovani. Vse hrepenenje, j izpolni ■m0Je 'n "astopanje vseh prvaških strank je tla. Ko j riTno,t voteizdajalsko. Obenem so prvaki ), da soi •*•' tedno Nemco-žrci. Avstrijski vla-Svaton hi iji P* '° *ami Nemci. Ali niso pokrivali pate zaita w*r'J''[' vladarji avoja prša s črno-rdečo-zlato )n to mm &**°? *" D" D" Rndolf 1. habsburški nemške ri prišel j '' ^" n' D"° 8M'° <*sarja Maksimilijana : močne« I rat,cn ^Dt' mem ^br', IBe'n Eur' kitsch ker j« bil *'*"'" " dpž'T'mo toreidane' ^adoviti dogodek, bi Šut!aP »•vijo prvaški veleisdajalci n e m-k e ga vladarja... Gospoda, to ne gre! ste panilavisti, ali pa Avstrijci! Ali ste za ijo, ali pa proti Avstriji 1 Ali — aH! Od- sadovni ljudstvo!' a ice nI ta pozi no Iel )i sa ), da pobi| ovf > v Bran starega! ,nčni | ■i je sljsva čunati 1 . adijo \ pravil svitls] J*. j«.) i razbij elezas oliko in i očite se na desno ali na levo... PMtanhno Hrvati! Naša prvaška gospoda tako vroče srce za slovensko ljudstvo, da [boč> kar čez noč — pohrvatiti. To ni no-Sala temveč krvava resnica! Zadnjič šele pisali o bedasti zahtevi kaplana Korošca, [se uresniči v Ljubljani visoko šolo, na ka-bi se podnčevalo v hrvaščini. Svojemu last-slovenskemn jeziku je izdal kaplan Koro-s tem obožno spričevalo. Povedal je odkrito ej javnosti, da je zahteva po slovenski vi-i le jndotska reklama za politične iške gospode. Zdaj je prišel didg [na poioriSče. To je namreč hrvaški pop kini. Lata zahteva ednostavno, da bi bo »;■■■ 11 slovenski narod .združila'. Po tem orn bi cd jotri naprej ne bilo več Slovencev Irvatov, temveč le neki ,narod",za katerega imena primanjkuje; najbolj- bi bilo, da smea imenovala ,Biankinovci". Da se želja hrvaškega popa ia Dalmacije, mož vpeljavo hrvaščine kot uradnega J po Slovenskem... Da bi ga kokija brc-p Slovensko ljudstvo se danes še nove sloni priučilo in zdaj naj bi se nakrat belilo za hrvaščino! Ali hočete ljudstva [drogi mesec novi jezik dati ? Vse kar je [ali takih neumnosti pač še nikjer drogje dožveli. Hrvati in Srbi sta si dva tako Ana naroda, da jn pravzaprav le vera loči. [vendar si zbijata glave in se sovražita bolj — 3 — kot Ras in Japonec. Slovenci pa naj bi nakrat kar čez noč slekli slovensko sakojo ia pričeli hrvaške pare goniti... Oj Bog, zakaj si jim zmešal jezike ?! Celo v Nemčiji nimamo miru. Kakor znano, ima ,Štajerc* tndi na NemšKem (posebno v West-falou) mnogo naročnikov. Ali tudi tam ga zalezujejo politikajoči farji na isti nesramni način, kakor pri nas v domovini. To priča Bledeča pismo, ki nam ga je poslal pošteni rudar: »Merbeck. 5. maja 1908. Dregi .Štajerc«! Hočem ti par vrstic napisati in ti naznanjam, da smo tukaj v Moersu imeli zdaj 4 dni slovenskega dušnega pastirja ali (skoro sem se zmotil) toni bil dušni pastir, temveč politikujoči far v rujavem talarju. Omeniti hočem, kako nas je obiskoval po koloniji, kjer kakšni Slovenec stanuje. Prišel je tudi k meni. Jaz sem ravno pri mizi sedel in sem tvoj list prebiral, ker mi ga je ravno pred pol are pismonoša prinesel. Precej ga je videl in me je vpraša), fcai ta berem. Jaz sem mu mirno odgovoril, da .Štajerca* in prva beseda je bila: „ta nemčorski list berete, to je strup za pravega katoličana, ta list je čez vero in duhovnike". Jaz sem mn precej resno odgovoril, da to ni res in mi je rekel: »Vi ne razumete, kaj berete". Jaz sem mn odgovoril, da dobro razumem iu tudi oemško hvala Boga. Vpraša me, koliko časa imam že .Štajerca" in sem mn odgovoril, da 4 leta. Rjkel je: „verjemite mi, da bo treba enkrat umreti ia odgovor dajati". Jaz pa sem odgovoril: „Kar v „Štajercu' pregrešuega berem, zato bom lahko odgovarjal". — Tudi je rekel: ,Ta list se vleče za nemščino in slovenščino pa doli tere". Jaz sem mn nato odgovoril: „Vidite, ko bi jaz nemško ne znal, bi že zda v n o mogel pog niti tam na Kranjskem in zato: „Hoch die dentsche Sprache!" J. S." — Tako nam piše radar. Mi nimamo tema pisma ničesar pristaviti, ker je dal naš prijatelj črno-soknežn pravi odgovor. Ali dokazuje oam ta dogodek, kako grozno ae bojijo naši nasprotniki „Stajerčevega" biča celo v tujioi! „Ledeni možje" Pankracij, Servacij in Bonifacij so k sreči ca nami. Kakor znano, imajo ti svetniki grdo navado, da prinesejo radi mraz. No, letos bo bili boljši nego njih ime. Prinesli so namreč pravo poletno vročino, tako da se debeluharji že pričenjajo kopati v prostem. Vinogradi stojijo letos krasno, v kolikor se more doslej reči. Hvala Boga! Tadi sadje ni slabo v cvetja. Pankra-Serva- Bonifacij, bodite vsako leto tako pridni! Iz Spodnje-Štajerskega. Ploj in cette. Kofrat Ploj ae je v državni zbornici oglasil k besedi. Pri tej priložnosti je moral seveda sumničiti napredni okrajni zastop. Dejal je, da nima nič proti tema, da se gradijo nove ceste, ali ae tako, da bi imeli le posamezniki dobiček ia ne nepotrebne ceste . . . Gospod hofrat je lahkomiselno to izgovoril, češ zbornica bode mislila, da gradi napredni ptujski okrajni zaatop edino nepotrebne ceste. Tako ae — sumniči, gospod hofrat! Povejte le eno od na prednjakov zidano cesto, ki bi bila nepotrebna ? Ali so veiepomembne ceste v fari sv. Urban in drugje nepotrebne ? le vprašajte o tema ljudstvo ; mislimo, da Vam bode krepki odgovor dalo. Ali je morda št. fiorijanska cesta nepotrebna ? Vzemite si, g. bofrat, enkrat toliko časa in oglejte# to cesto; zdaj itak že lahkv z Jnrzovo kočijo do hrvaške meje pridete. Ali je morda krasna cesta čez Okičevo goro nepotrebna? Povprašajte knezoškofa dr. Napotnika, ki je v javnosti z navdušenjem to delo Orniga in naprednega zastopa pohvalil. Kaj pa s cestami pri Ptujski gori in sploh v Halozah PGospod hofrat, Vi ste le sumničili, brez dokazov ia menda tadi brez poznanja razmer. Seveda, Vas je peljal g Jarza v svoji lepi kočiji le po glavni cesti od farovža do farovža, takrat ko ste še pri črnosuknežih milo za glasove fehtarili. Ali predno izgovorite tako sam-ničenje, bi se morali prepričati. Nesite torej grešne kosti svojega rojstva enkrat v Haloze, prelaz te hribe in doline, povprašajte kmete in viničarje in dobili bodete odgovor: da je napredni okrajni zastop v kratki dobi mnogo, obilo koristnega storil in da Vas tako sumni-čenje le osmeši ... Klošter in politika. Minoritskim gospodom je menda dolgčas, ako se javnost z njimi ne peča. Drugače bi vendar pomislili na krščansko vlogo, ki jo imajo igrati in bi ne delali takih neumnosti, kakor jih delajo. Opetovano že so prišle razne povesti od dedŠčin itd. v javnost. Šele zadnjič smo povedali o prijateljski zvezi, ki jo je imel minorit o. Vavpotič z neko staro vdovo in o tisočakih, ki jih je ta pobožni božji bojevnik po ženi pojerbal. Stvar še danes ni pojasnena, čeprav vemo iz zanesljivih virov lepe povestica o zaljubljenih pismih in razveljavljenih testamentih. Bo treba enkrat posvetiti v ta brlog! Se bolj čudno se nam zdi, da postaja minoriteki klošter zdaj tudi politična bajta. Vemo sicer, da so se vršili v minoritskem kloštru že koncerti, — menda se je tudi plesalo. .. Ali zdaj so pričeli oo minoriti prirejati v kloštru tudi shode. Te dni šele se je vršil v kloštru politični sestanek. Ju vraga, ali je to lepo? Ali je klošter krčma, v kateri se zbirajo politikajoči farji ? Ali je klošter v ta namen uresničen? Pri državnozborskih volitvah smo opazili debele minorite ob polnoči po ptujskih krčmah v družbi soc. dem. delavcev. Ziaj pa si debeluhi raje shode v kloštru samem prirejajo. Mi so le čndimo, da imajo moderni ,redovniki" take pravice? Manjka le še, da bi imel vsak minorit svojo debelo kuharico v celici... Kaplan Melhijor Sorko v Cirkovcih je poleg Rabnzefta, Ogrizeks, Vogrina, Kralja e compa-gnia bella eden tistih črnosnknežev, s katerimi ■i moramo vedno pečati. To nam gotovo ni ljubo, kajti škoda prostora za ljudi, o katerih se je že vsakdo svojo sodbo napravil. Melhijor Sorko je znan kot „konznmar" in še danes mu očitajo zaslepljeni kmetje, da jim je ■ svojim „konzumom* tisočake iz žepa spravil. Melhijor Sorko je znan kot človek, ki je imel že zaradi svojega kačjrga jezička opetovano s sodnijo opraviti. Melhijor Sorko je znan kot človek, kateremu je politično hujskanje več nego svoj posel. Melhijor Sorko pa je tudi znan kot človek ki nima nikdar dosti denarja- In o term moramo danes govoriti. Poroča se nam namreč is Girkovca, da je imel Melhijor Sorko veliko predrznost in je v cerkvi raz prižnice fehtaril, da naj mn faraoi njegovo mitnino za stanovanje plačajo. Farani plačujejo svoje davke, svoje štol-nine, svoje doneske k zbirci, — zdaj pa naj še privatni „pnf", osebne dolgove kaplana Mel-hijorja plačujejo. In v cerkev, ob božjem obličja, si upa ta človek za to prosjačiti! Škaodal, ds imamo na Avstrijskem tako slabe postave, ds ■e ne more omadeževauja cerkve preprečiti. Melhijor, sleči črno suknjo in pojdi ceste pometati, da ne bodeš delal veri škodo in duhovniškemu stana sramoto 1 „Konzum" v Leskovcu (Haloze) bode v kratkem ljudem zopet preglavice delal. Kajti pripravlja se kouec te žaloigre ia — Leskovčani, odpreti bode treba žepe! Po postavi bi morala biti likvidacija v enem leta končana. likvidacijo vodi klerikalni revizor Pele iz Ljubljane. Mož pa je napravil toliko zmešnjave in dela tako leno, da traja likvidacija že čez 3 leta. S tem je napravil Pele že na troških najmanj z o p f*t 1.000 kron škode! Ni zadosti torej, da morajo kmetje za brezvestnost klerikalnih „konzumarjev" krvave svoje denarje plačevati; — ne, zdaj morajo tisočake plačevati še zaradi nezmožnosti ali lenobi črnih likvidatorjev. Okrožna sodnija je že parkrat odločno zahtevala, da se stvar dokonča, — ali Pele je spal za pečjo, troški pa so rasli in rasli . . . Zdaj pa, Leskovčani, pripravite denarje, kajti treba bode plačati. Klerikalci so sicer ujeli na svoje lima-nice 6 oseb, ki so .dobro stali". Ti bodejo plačevali, da bo joj. Med njimi je tudi fajmošter Kralj. Sicer pa bode moral vsak član »konzuma* izgubiti prvič vplačani delež in plačati drugič še enkrat istovisoko svoto. Leskovčani so imeli zadnja leta vedno točo; zdaj pride še ta klerikalna toča. Torej, vbogi, zapeljani kmetje, odprite žepe, pripravite denarje, kajti treba bode plačevati! In v bodoče ne pozabite, da imajo klerikalci k sebi obrnjene roke . . . Lažniki! Iz sv. Lenarta na Štajerskem se nam poroča: ,V nedeljo, dne 10. maja so obdržali prvaški klerikalci tukaj shod. Namen tej hujskajoči priredbi je bil protest proti nameravani zgradbi nemške šole v sv. Lenarta. Ta shod je dokazal vso lažnivost ia brez vest- — 4 — cost prraSkih črnnhov. Med dmgim je trdil ta-mošnji prvaSko-klerikalni zdravnik dr. Tiplič, da bi povzročilo uresničenje nemške Sole velike t roške za k m? te in da bi se v tej Soli ne podu-čevalo katoliškega veronka. Tako eo govorili i razni drugi govorniki Seveda je vse to near a m n a laž! Ali ni to sramota, da k i npa zdravnik, torej nksderetčno izobraženi človek, kakor je ta dr. Tiplič, z lažmi m stopati in t rog zabite klerikalžčine trobiti? Ta dr. Tiplič bi bil danea kozji pastir, ko bi ne znal nemško. S cer se je pa ta dr. Tiplič tndi at. lenarškim Nemcem sladko prilizoval. Zdaj ga seveda no-keden naprednjak ne bode več pogledal... Izjavljamo na tem mesto, da eo vsi oni, ki so trdili, da bode moral kmet plačevati nemško Solo in da ae v nje ne bode podnčevalo katoliškega veronka, — navadni podli in ničvredni lazniki. Tožite nas, gospodje, pred sodnijo vam doksžsmo vašo nesramno lažnivost ! — Nemško Solo namerava namreč nemško Šolsko draštvo graditi in bi torej ljudstvo niti oinarja zanjo ne plačalo. Samo ob sebi umevno je, da bi se i v tej šoli katoliški verouk podu-čeval. Kmetje so sami za nemško šolo, ker hočejo svoji deci boljšo bodočnost pridobiti. Zakaj bi bilo za kmeta slabo, kar je za gospoda dobro ? Torej, Ti 1 a ž u i k i, tožite in dokažite svojo nesramno l8Ž ! Fej vam bodi 1 Proti Škodljivemu mrčesju. Občinski uradi so dobili od okrajnega odbora sledeči razglas: V smislu deželnega zakona 10. decembra 1868 br. 5 so občine dolžae, za varstvo polja in sadnega drevja pred škodljivimi merčesi skrbeti. Občina se opozori na sledeče določbe : Biž, ko se kebri v kaki občini prikažejo, se morajo ves čas, posebno pa zjutraj z germovja in drevja stepati, pobirati in pobiti. Pokončani kebri se morajo na primernem kraju pokopati ali med gnoj zmešati. Na polji mora vsaki posestnik za plugom z motiko ali lopato črve in kebre pobirati in pomoriti dati. Drevje in germovje otresavati, kakor tudi kebre in metulje pobirati, jajce metuljev in gosenice, potem repno gosenico i. t. d. mora pobirati in pomoriti vsak posestnik, najemnik in vžitkar na svojem lastnem oziroma najetem ali rabljenem kosu zemlje. Občinsko predstojništvo sme pa za pobiranje in pokončanje kebrov darila dati, ki se iz občinske bla-gajnice izplačujejo. Vsak posestnik, najemnik ali vžitkar je dolžen vsako leto v spomladi in jeseni svoja sadna drevesa gosenic in njenih zarodov očistiti in pri svojem drevju vse to pravočasno opraviti. T sto dolžnost ima tudi občina zastran drevja, germovja in polj, ki so na občinskih in od občine obdelovanih zemljiščih ali na strani javnih potov. Občinski predstojnik naj da dan, ko se ima delo začeti od oseb oznaniti, da se ne more nihče izgovarjati, da mu ni bila znana postava. Občinski predstojnik naj čuva, da se to vse zvrši in ker čuvajev za polje ni, naj se za potrebni čas postavi. Posestniki, najemniki i. t. d., kateri so nemarni ali protivni, naj se po določbah tega zakona po postavi kaznujejo. če bi posestniki ne hoteli svojih dolžnostij izvršiti, sme predstojnik delo dati po plačanih de-lavch opraviti in povernitev terjati od nemarnih Kdor ne more plačati, sme se kaznovati po § 54 obč. reda z zaporom. Globe in stroške, za delo po drugih osebah opravljeno, bo po § 80 obč. reda občinski predstojnik iztirjal. Razsodba se mora stranki ali v prepisu izročiti, ah' pa pred dvema pričama v občinski pisarni ust-meno naznaniti. V tem slučaju naj priči na zapisniku potrdite, da se je razsodba naznanila. Pritožba proti razsodbi občinskega predstojnika se mora v obroku 14 dneh, računjeno od tistega dneva, ko se je vročila ali naznanila, ali pismeno ali ustmeno občinskemu predstojniku izročiti, kateri jo ima c. kr. okrajnemu glavarstvu v presojo predložiti. Občinske predstojnike, kateri svoje dolžnosti ne spolnujejo ali so mlačni, ima okrajni odbor pravico obsoditi v globo od 5 do 10 gold., katera se mora v okrajno blagajnico vplačati. Pritožbe proti taki razsodbi se morajo poslati do deželnega odbora v 14 dneh — računjeno od dneva, ko se je razsodba vročila, — okrajnemu odboru vložiti. Občinskemu predstoj-ništvu se tedaj naroči, da pusti omenjene določbe javno razglasiti in tiste, ki se njim ne pcd»ržejo, kaznovati. Opomni se, da ima c. kr. žandarmerija nalogo, paziti, kako se postavne določbe zvršujejo. Šolskim vodstvom se je naro- i čilo plačevati na račun okrajnega zaklada šolskim otrokom po 4 vin. za vsaki liter mrtvih hroščev. Posredovalnica za delo in posle. Mestna občina ptujska je dob la od namestništva koncesijo za otvoritev posredovalnice za delo in posle. Ta posredovalnica bode pričela delovati od 20. maja naprej in ima svojo pisarno v novem rotovžu (1. nadstropje, desno). Posredovala bode poslom, obrtniškim kakor kmetijskim delavcem službe in preskrbela za obrtniška in kmetijska podjetja delavce ter posle. Pismenim vprašanjem ae odgovori le tedaj; afeo je priložena pismu 10 vinarska znamka za odgovor (g'ej tndi inserat v današnji številki!) Iz Sp. Dupleka nam poroča prijatelj, da ni res da bi občinski predstojnik v spodnem Doplekn seno kradel; res je pa, da je občinski predstojnik iz zgornega Dupleka, ki ni Pastir temuč Pezdirc, seno k adel. Radi popravimo to pomoto. Zlato poroko praznujeta v Rog. Slatini posestnik g. Juri Frisnigg in njegova žena Marija. čestitamo! Zaradi tatvine, storjene pri gostilničarju J. Korfie t Slov. B strici so zaprli nekega hlapca. Ukradel je baje 20 K in hranilno knjižico. Zgubil je neki trgovec iz Pobrežja pri Mariboru denarnico z 70 K ter raznimi zlatimi predmeti v vrednosti 390 K. Pošteni najditelj dobi pismeno odškodnino. Pazite na Otroke! V Dravi pri Pobrežu je utonil 6 letni sinček Oto posestnika Birscha. Umrl je dne 13. 1. po kratki in močni bolezni Janez Visenjak, absol'irani kmetijsko-Solec, pri svojih stariših t Žamencib. Bil je kmetijstva lepo izurjen in je za stariše velika izguba, ker bi imel v kratkem posestvo prevzeti. Bodi naprednemu mladeniču žemljica lahka. Vrlim starišem pa naše iskreno sožalje I Obesil se je posestnik Jaka Bukovnik t Janževem vihn pri Selnici. Na smrt obsojena je bila v Gradcu dekla Elizabeta Šuško, ki je umorila svojega 3 letnega otroka. 0 železniški nesreči v Spielfeldu, ki se je zgodila 6. avgusta in pri kateri je bilo več oseb ranjenih, kurjač Gzl pa usmrčen, je razpravljala sodnija. Sodišče je obsodilo čuvaja Kienreiha na 2 meseca strogega zapora. Umrl je župnik Anton Lednik v Ločah pri Konjicah. N. p. v m. I % V čakalnici umrl. V Pragerhofu je umrla neki ženi, ki je potovala iz Amerike na Ogrsko, v železniški čakalnici 1 letna kčerka. 5 vlomov v eni noči se je 6. t. m. v sv. Duhu pri Poličanih zgodilo. S'orilca se je pa povsod pravočasno prepodilo. Orožniki so aretirali nekega Lacarusa Weber, ki je sumljiv. PreveČ nesreče. Posestnica Ana Maičič v Selah pri Zg. Pulskavi je pred kratkem pogorela. Pred par dnevi pa Be ji je en vol prenažrl in poginil, zdaj pa tndi že dingi vol. Vboga žena ima res veliko nesreče. Iz Koroškega. „Š-Mir" tožen. Gnaina pisava duhovniškega lista , Š-Mir" prisili zdaj tudi njegove nekdanje prijatelje do ojstrejših korakov. Poroča se, da je vložil dr. Vilfan iz Rado'1'ice v irrenn dr. Oblaka tožbo proti uredoiku , Š M ra". Vilfan in Oblak gotovo nista to, kar imenujejo naši nasprotniki „nemčur'', — ne, obadva sta zagrizena prvaka in le to napako imata, da ne trobita brezpogojno v črni rog. Iu zato ju „S-Mir" obrekuje in blati. Zdaj je tožba vložena in upamo, da se , Š M -rovi" gospodi ne bode zopet odpustilo, kakor Be je to že opetovano zgodilo. Snoefino pa je, da joka zdaj „S Mir" in vpije: ,.Dr. Oblak, kakšni slovenski rodoljub pa ste, da nas tožite pred nemškim sodiščem, kjer b^demo gotovo obsojeni". O ti šment ti! Torej ,.Š-Mir" zahteva za Be pravico, da obrekuje, blati in laže nekaznovano, — drug'm ljudem pa odreka pravico, da bi ga tožili. No, takih kalinov, ki bi celo to požrli, pač tudi med prvaki ni dosti . . . V Št. Jakobu V ROŽU — tako se nam poroča — se je pred kratkem napravilo vrata za vhod škofa. Po noči bo neznani zlikovci vrata podrli. Župnik Rižan se je hudo raz«'dh- 1 na Siatini je lansko leto takoj po toči di|| J pravila poskuse z čilskim eolitrom na trsjn jetnik se hotela prepričati v koliki meri to veliko p kom. poročano sredstvo bujno rast trsa pospešuje? Bvrho je med drugimi tudi ud km. podr Dnfenig en nasad z 1500 trsov pognojil skem eolitrom. Potrosil je takoj po pr eno ped pred vsak trs eno žlico tega gnojiš] 14 dni pozneje še eno. Po toči poškod mladice so se takoj pomladile, in vkljub toče se je les do jeseni prav lepo razvil Akoi čilski soliter rabi je vsled izvanredno bujne in takojšnega npliva to le pomniti. 1. se čilski soliter od začetka maja do 15. juniji — 5 —« npnikft&bi Be pozneje trosilo bi v slučaja nea-lutem bie jeseni !ej ne dozorel ; 2. je treba večkrat kriv, ■ nitaafco proti peronospori škropiti. 3. vrhe ? Ah' nchrao prikrajšati in eventualno 5pa-. nje- mm takoj po trgatvi odstraniti. Imenovaui jerc" IcKitnik kakor tndi drog; pokuSevalct je z po-•gajni Mucem gnojenjem jako zadovoljen, ima namreč ! Mi L tem nasadil jako lep in skoraj na vsakem tfi n In šparon kateri prav lepo ženejo i ž» sedaj ki it Bttcfj groadja kažejo, med em ko njegovi enako ikali, Bo toil prizadeti sosedje večinoma lo slabi rez-3nikl Me imajo, sparone pa iščeš po takih vinogradih a v laitooj. Samoumevno je, da čilski eoliter tndi it priHti toto jako dobro učinkuje in te lahko, vsaja in fcna vinogradniku posebno onim, kateri imajo Mož Ikb les ali pa so letoi precsj na šparone rezali zdaj fcplc priporoča da vsaj enkrat vsakemu trsa po ■ nt ■» žiico teg.i gnojila privolijo. Zvezi kmet. a rž. Iwlmg (Verband laudw Gr»aoisencchsften) v il Iep»Jcikio p'.s'irbela da ima v Mariboru in Celju »eče Ldno primerno nalogo C takega solitra. Z 100 kg kle-Jtega gaojila Že lahko 2000-3000 trsov uspeSno jgoojite ker gtaoe kek h 30 32 kron. Ker t§ik ua razvoj vinsko trte tako ugodoo vpliva, pa tudi treba da skrbimo da nam du5ik valed irednega oskrbovanja domačega gnoja ne uide, i napačno bi bilo na enem kraju plačevati to, ir na drogi strani malo marno pustimo da se abi. Tečaj za poročevalce za varstvo rastlin se je rstno obnesel in podružnica Rogaška Slatina je pač m pokazala da pozna docela potrebe kmetijskega poka na Sp. Štajerju. Večinoma vse spodneštaj. kmet. družnice od Brežic do SI. Ilja oziroma Marenberga, od Ormoža do Gornjega grada bile so po njih poročevalcih zastopane. Tečaj katerega je v imenu predsednika kmet. družbe Ekcl. grof jAttemsa^otvoril g. dr. Leuschner ud osr. odbora iz Brezič je štel nad 80 poslušalcev in sta ck. vlada kakor tudi dež. odbor bila astopam. Referent g. dr. Bruno Wahe iz Dunaja je v I predavanjah kaj spretno rešil veliko materijo, po-wdom izleta v bližne sadonosnike pa se je priložnost nudila razne škodljivce pri njih škodljivem delu zasačiti. Kol jako vesel pojav se sme konstatirati kolegialnost ki je vladala med poročevalcami dasi so bili različnih stanov in različnega političnega in narodnega mišljenja. Pri skupnem obedu, pri večernem sestanku kakor pri »letu in vsaki priložnosti bilo je veselje gledati kako prijatelsko je bilo medsebojno občevanje. Predsednik tečaja pa je ob koncu tudi svojemu veselju kot zvest »parec dušek dal ko je udeležence prosil da naj vzamejo seboj ne le slišane besede g. referenta ampak naj to r.a Slatini sklenjeno prijateljsko vez neso med oahujskano ljudstvo in sklenil svoj govor z pomenljivimi besedami. >Naj bi mir vladal med ljudstvom na Spodnjem Štajerju v prid gospodarskega napredka in prid lepe naše zelene Štajerske. Vsestransko burno odobravanje je kazalo da so bili udeleženci ene misli, Bog pa daj da bi tudi iste misli ostali in v tem smislu delovali. Da se je ta tečaj sploh mogel vršiti imamo zahvaliti poljedelskem ministerstvu za denarno podporo, det odboru in še posebej njenemu tukajšnemu zastopniku g. dr. Mully za brezplačna stanovanja. G. dr. Multy gre velika hvala za njegov trud in za njegovo izborno prijaznost s kojo se je gotovo pri vseh udeležencih predstavil ko nam je razkazal kopališče, vrelce in druge aaprave. Obče znana prijaznost načelnika tukajšne podružnice g. ravnatelja Jožefa Simony pa se je kazala pri vsaki priložnosti. Posebno omeniti še je gostoljubnost gospe Potoschnigg katera nas je koncem izleta pova-ila na glažek izborne vinske kapljice. Vsem udeležencem a ostaneta 5 in 6. maj gotovo v prijetnem spominu. sled bi bilo da bi organizacija poročevalcev blagodejno up Hvala na varstvo rastlin. aditi stal oto-;om, prn 3 ali. 'ms. lem ekt ata. Ijali iod-ogo 74 DOd zarije | St. več šil Dili ka ev na Ki Brzojavi. Maribor. Hudi nahod g. dr. Rosina in učitelja Klemenčič se še zdaj ni popravil. Nesrečna bolnika porabita vsak dan tucat robcev I London V pokrajina Ar zona in Illinois (Amerika) uničili so viharji več vasi. Vsa žetev je uni'ena, 40 oseb mrtvih, več 100 pa ranjenih. V Omalci je prišlo 12 oaeb ob življenje. Jekatarinoslav. V tnkajšni ječi so poizkusili jetniki pobegniti. Vrgli so bombo proti paznikom. V boju je bilo 29 jetnikov ustreljenih. Somišljeniki! Kdor se strinja z našim delom, kdor razume in ceni našo ualogo, kdor ni uaprednjak le na jeziku temveč tudi v dejanju, ta mora biti član našega tiskovnega društva (Pressverein). Vsak član t«ga društva ima posoditi društvu 10 deset kron, ki se vrnejo in ki se tudi obrestujWfo. Ta denar torej ni izgubljen, temveč se vrne na zahtevo z 4" 0 obresti. Vsakdo ima lahko več deležev po 10 K, vsakdo pa vplača taki delež tudi lahko po obrokih (ratab). Diaštvo ima namen, zasiguriti gospodarski, denarni temelj .Štajerca", povečati list čimbolj, da zamore odgovarjati vsem zahtevam čitateljev, izdajati vsako leto ,Štajercev k o 1 e d a r', ki bode nndil več koristnega in zabavnega čitiva kakor vsi drugi koledarji, — sploh ima naše tiskovno druHvo namen, d e-1 at i za izobrazbo, poduk, gospodarsko zboljšanje, delati za osvoboditev ljudstva od zatiranja in bede. Vsakdo bodi član, kajti izobrazba edino nas dovede do boljše bo-doSnoBti. Na delol Vodstvo tiskovnega društva , Štajerca" v Ptuju. Loterijske številke. Gradec dne 2. maja : Trst, dne 9. maja : 49, 75, 48, 47, 33. 63, 31, 33, 23, 75. Dobrostanju Človeštva služita apotekarja Thiwry-bilzaiD in ceutifolij-mazilo, o katerih izborno tt pričajo stotera zahvalna pisma. Ta dva neorekoslj'va, svetovnoznaoa sredstva, ki se mkdir ne pokvarita, donaSala skoraj vedno pomo*. Imejte ta sredstva vedno doma ter branite se ednaki pon&redb, ki so kaznive in brez crednosti. Thierry-bal*am 12 malih ali 6 dvojnih steklenic & K, Centifolij-nuzilo 2 dozi K 3 60 se prave dobila v apoteki pri angelj-varuha A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Promet mposiljalne trgovine zahteva aparat, o katere»a velikosti nima navadni človek niti pojma Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki moraio biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in tnuštru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej nuroerijran, registriran, pri prodaji fakturiran m izbrisan iz skladiščnih o registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavlamo, koliko oseb in koliko de'avske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiša Hannn Konrad vsluShuje zdaj 200 oseb; njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Harms Konradovega koledarja kterega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto Ena res splošno priliubljena lekarna je firma P. JurlftiO v Pakracu. OpGzarjamo na njene inzarata in jo najtopleje priporočamo. Tvrdka Kari Kocian tovarna za suti.no, lodoe in modno robo iz pristne ovčje volne v Humpolcu prične ravnokar razpošil ati nove vzorce obširnega sklada letne robe za gospode in gospe. — Priporočamo, da se pri potrebi »a to staro Humpoličko firmo obrne ker je znana za solidna, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča. 50060 ur gratis katalog dobi vBak č-.iateli tega lista od svetovnoznane zaloge ur in zlatega blaga Max Biihnel. Dunaj IV. Margaretenslrasse 27/27 čisto zastonj in pošmne prosto Kire-spondenčna karta z natančnim naslovom zadostuje. Ledični vrtnar za zelenjavo (Gerruie). pridni delavec, se sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače sprejema F. C. Schwab v Ptuju. Sukna humpolečki lodni, aukno za salon obleke in modno aukno za obleke priporoča Karel Kocian tovarna za sukno v Humpolci Vzoici brezplačno. Tovarniška ona. Hlapec Vrelec iz sv. Trojice (Heil. Dreifaltigkeitsquelle) Izborna slatina! Usojam se p. n. občinstvu naznaniti najuljudneje, da sem, ker so že vsa preddela koatana. s p-od ijo zičel Tudi na c. k. tavodu za preiskovanje ilvljenskih sreditev v Gradcu se je „Vrelec Iz sv. Trojica" preijkal in kot izborni slatina mtel. Kot dijetična slatina posebno priporočljivo. Naročbe prevzame Franz Schiitz v sv. Trojici Slov. Gor. Naprej prodajalci dobivajo visok popust cene! Vsled reduciranja produkcije se proda 500 tuc. plaht brez šiva 217 150/300 cm. velike zarobljene, I a, za K 1430 Dri 6 kom. Pri porogljivo za ho ele in kopališča. Tkalnica pavole ii platna Brata Krejcar, Dobraska, Češko. Krasne novosti v eefirih, batistih in Stolih ta. prati okilort, dimasti, perilo za postelj, mize itd. najboljše vrste, vzorci fraako. Specijalitete oprav za neveste 385 Zahtevajte zastonj, da se Vam pošlje ilustrovani cenik t. nad 1000 slikami. slika«/, n«. velika Garancija več let Vsako ne breznapačno blago se vzeme: pri polni svoti nazaj. Nr- 365 Srebrna dam- O-Kft ska rementoar gold. " ov Vr. 322 Srebrna rementoar O.KA za gospode gold. " "" Nr. 337 Srebrna nnker 15 kamenjev -fcll sold- 5 dv,.jni c.ea ik*B mantflj gold. « "u N. 341 Srebrna anker dvojni mutelj 15 kamenjev, po- 7_Q-f»A sebno murnu "frlil. • <* •'" _ sebno močna gold. Anton Kiffmann največja zaloga ur »rebrnega in zlatega. blaga. Ensport v vse dežele. Marburg. P I. Štajersko. Originalni francoski aparati svetovne tovarne ¥. Vermorel di Yille tranche (Rhone) so najboljši in priznani od vseh vinogradnikov. Posebno priporočljivi so : brizgalnice „Eolalr" proti peronospori, žveplalnica „Torpille'', proti oidiju ; injektor ..Ezcellior" proti filokseri;acetilenska svetilka , Medusa' proti trtnim črvom. Kakor nadomestilo navadne zmesi na podlagi modre galice in apna je hipna zmes Eclair-Vermorel komodna, uspešna ter se drži peres. gg£*~ Predmeti za menjavo pri vseli aparatih. Ceniki in opisi na željo zastonj in poštnine prosto pri izključnem zastopniku za Avstro-Ogrsko. T. Doswald, Trst Piazza Lipsia št. 6. 370 POZOR! 381 priden trezen in zvest k 2. konjoma za lahko delo ae takoj sprejme. Plača dobra. Ponudbe se naj pošljejo ca Josef Preskar, Zreče pri Konj cah. V najem ali pa tudi proda se prav po ugodni ceni zaradi družbinskih razmer lepa velika hiša s štirimi sobami, dve kuhinji, in lepa velika štacuna, na kateri je več let dobro idoČa trgovina z mešanim blagom; zraven hiše je lep veliki sadonosnik in vrt za zelenjavo, hiša stoji pri okrajni cesti blizo cerkve na deželi, okraj Maribor. Upam da se bo vsakem dopadel kraj, posebno zdaj, ko se vidi kakor cveteči paradiž in je vse v sadonos-nikih v cvetju; tudi upamo da nam tudi obilno sadja obeta, ako nam Bog dopusti. Naslov pove uredništvo ptujskega ..Štajerca". 37* Krojaški pomočnik dobi takoj trajno službo in krojaški učenec iz kobse hiSe se lak^ j sprfjn e pri g. Altan Oratsch, Ir naSki mojster v Slov Bistrici. 878 Pekovski učenec se takoj sprejme, TlaCa. tedensko 1 K. Nrflov: Anion Gotthardt, Gradec, Lend-__________plato 86. 382 Travnik ae takoj v najem da. Vpraša se pri g. J o s. Gori u p, usnjarski mojster, Ptuj, Biir- gergasse. 383 Lepo stavbišče se pre da. '/i ure od Spielfelda in Egidj-tunela (ddal.-eno, 10 minut cd državne ceste, čez 23 oralov veliko naibolisa lega, lepi travniki, njive, vinogradi, gozd, stanovalno in 3 g< spodarskih pcslopiji Cena 7.610 gold Vpraša se v Mariboru, Mflhlgasse 11. 362 Gostilna s trafiko na okrajni cesti, novo pre-7. i da no, mesto čez J CO let staio, 2 otala zemlje; se proda za 11.000 K; več se izve pri posestniku Valentin Schupperger, Vapata pri Celju St. 71. 355 Proda se hiša z gostilno in malo trgovino v prav lepi legi tik glavne ceste '/» ure od postaje, par minut od kan.euolo na Schot terbruch), zraven je lepi travnik, njiva in gozd. Proda se zaradi preselitve. Več se poizve pri lastniku Mihael KlenivSek na Oreliodati. Kajti nase masine se ne oddajajo naprej prodajalcem, temveč se pre dajajo neposredni) od nas občinstvu. SINGER Co. akc. dr. za šivalne stroje fllljalka Ptuj Hauptplatz Ženitna ponudoa. Vsled prevzetja posesti od očeta želim poročiti dekle od 20—30 let - <-v-o»o 2000 K dote. Sen K lat (tU, ?drtv in krepek, posest jfHOO K vredna. Ponuu..<. p u „oreč»" na upravo iega lista. 372 Denarna posojila vsake velikosti po* do 5«/, proti dolžnemu listu z ali brez prič za jamstva, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin Posojila na realitet po S'/,«/« na 30—60 let, najvišje. Večja finanziranja. 212 Hitro is diskretno se vse vrsl. Administracija „Bo'rsen-Courier" Budapest PostfacL. Porto za nazaj se prosi. Prosi nemško korespondenco. Proda se lepo malo posestvo z dobrim gospodarskim poslopjem lep rodoviten sadonosnih, njiva, gozd, travnik, leoe brajde, poslupje stoji pri kriznih okrejnh cestah katera pelja v Maribor, Ptuj in Sv. Lenart In je za krčmo, ali ta penzi-jonista sposobno ; več se izve pri Feliks Satller sv. EVbara pri Vurbergu. 277 Dobri mizarski pomočnik ter pridni mizarski učenec se sorejxeta takoj pri g Kari Reisinger, mizarski mojster v Ptuju, Allerheiligengasse. 385 Jos. Kasiml nasproti W Sirks Nfl. v PTUJu h Koncesijonirana mestna Posredovalnica za službe in posle ? Ptuja. Z namestniškem razglasom z dne 27. aprila 1908 št. 41184 se je mestni občini ptujski koncesija za obrtno otvoritev in peljavo posredovalnice za službe in posle v zmislu § 21 obrtnega reda Na podlagi te koncesije se sprejemajo od 20. maja 1.1. naprej v mestni hiši (rotovž) v Ptuju, 1. nadstropje desno, naznanila deladajalcev in delojemalcev za obrtniška in kmetijska podjetja ter vseh vrst poslov. Za vprašanja od zunaj naj se priloži za odgovor 10 vinarska znamka. ^80 trgovina sšpecerijo. materijalom,barvnim blagom,pn: karbolinej, galica, žveplo, gumi-trakovi, strešni lak,) papa, portland in toman-cement po najnižjih solidni postrežbi Novost!! Novosti „Fodagrin" xxxxxx Gumi xxxxxx za zeleno cepljenje (Rebengummi zur griinen Veredelung) ^^= najiz v rstiiejši ^^^ prima-vrste, garantirano blago, priporočata cenjenim odjemalcem brata Slawitsoh v ptnjn. ™ izvrstna proti gihtu revmi, ozebiin potnimi t Ktrbolinej za sadno drevje špricati in proti raku, krvni uši in drugemu mrčesju poškodovanju od zajcev. F. C Schwab trgovina z špecerijo, materijalom barvami ,,pri zlati kroglji" v Ptuju priporoča portland-cement, roman-cement, bakreni vitrijol, ral žvepleni prah, soda, gips, karbolinej, smolo (teer) Najcenejša prodajalna. ] zalo; Inov Bi Zanesljivi trezni soda! (»Binder-), obenem kletni pomočnik, ne pod! star, obeh deželnih jezikov zmožen, se sprejme za J kleti s 1. junijem 1908. Vpraša se pri g. Mat Sen Neffe v Ljutomeru. RAZGLAS. Mestna občina Celje nakupila je ribarsko pravico za lov rib in rakov v sledečih potokih: X. OčLcLelelr- 1. Potoki Zelenjak in Pečovnik pri zgornjem Podvinu (Heilenstein) 2. Lošnica od Trnovec do gutendorfske meje. 3. Lošnica od žalske do forsthoferske meje in Pirešica od Lošnice pa do Rain-dorfa (Sallahška meja). 4. Struga z postranskimi vodami od Petrakovega mlina do Janitschevega mlina. 5. Struga od Janitschevega mlina do tam, kjer se steče v Savinjo. 6. Sava na dobričenski paši (Dobritschendorfer Hutweide) do pietrovskega mostu in od mostne glave od paše do Kassaseer-mostu. 7. Sava od pletrovskega mostu skozi pašo (Hutweide) do Savinje s srednjo Lavo do Struge. 8. Savinja brez postranskih potokov od Volske do mostu v Lehndorfu. H. Od.d.eIei£_ 1. Savinja s postranskimi potoki od Lehndorfskega mostu do kapucinerskega mostu. 2. Savinja od kapucinerskega mostu do Skalovja z otokami Košnica, Slomnik in Svetino. 3. Vogiina od reifensteinske meje do Savinje z potokom Kotnig od sv. Marjete do Vogline. 4. Lošnica od Savinje do forsthoferske meje z otokami Sanče pri Lopak, Resnica, Koprivnica pri sv. Martinu in Lokrovica pri Lokrovicu. Ta ribarska pravica mestne občine je stopila s 1. majem X908 v veljavo. Od tega dne naprej smejo v omenjenem vodovju le osebe ribariti, ki posedujejo ribarske karte (Fischerkarten) mestne občine Celje. Proti neopravičenim ribarjem se uvede brez obzirov kazensko postopanje. Mestni urad Celje, 25. aprila 1908. Župan: Dr. pl. Jabornegg. I til Styria-bicikelni Novi modeli 1908. Cena'a gotov denar. „Styria"- bicikelni K 140 . 160 (fino cestno kolo) najfinejša cestna ^ kolesa K180—200 isto K 240 -280. Ikrennmaschinen) s patentStyria-Glockenlager. |'Ze rabljene, toda še prav dobre b i c i k e 1 n e po J-IOO K. Po ugodnih pogojih prodajava samo z a n e-Ijivini kupcem in proti dvanajstmcsečnemu plačilu (icer samo nova kolesa. Na žahtevanje vsako-^,ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. Styria-bici-Iti so dandanašnji najimnitnejši fabrikati, in največja tirna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. fialogi imava tudi vse posamezne dele bici-{■ov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luft-schlauche und Laufmantel). Brata Slawitsch, generalna zastopnika za okraje 271 Ptuj, Ormuž, Rogatec in Središče. -Sla naj se pošljejo na naslov, ker fabrika posameznih ples ne razpošilja in ne proda privatnim osebam. Adolf Sellinschegg ir — v Ptuju priporoča stojo z logo ! , Wand-cementa s JoHfl' dorfa; r.*rla!je nrima tPOkOVB in s stopeljne za cepljenje, plavi vitrijol, ml iz gumija, žvepleni prah, ter v«e maadaiskn pot.«b du- po najnižjih cenah. Toni priporoča bv jo bogaio z»u>i/ v. dno SV6- žoga špecerijskega blaga.______ Brata Slawitsch v Ptuju 10« priporočata izvrstne šivalne Stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 , — , Singer Titanial 20 , — , Rragschifchen ........140 , — , Ringschifchen za krojače . . . .180 „ __ , Minerva A.........100 „ — „ Miner« C za krojače in čevljarje 160 , — , Bowe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine one so nižje kakor povsodi in se po pogodbi ^ačnje tudi lahko na obroke (rate). Ceni brei-plačno. los Ceno in reelno! •! Vsled nakupu velikih mu žin blaga v 6e>l]ah se le kratki |ju po najnižji cen' odda I par čevelj za gospode, I par za da ne a I par civelj z inoraml za deklet« z mo'no ok.jvan mi usnjeni podplati ic ekstra f iim usnjenim »besatiom, n tin »vejši faton in !* |wtoMrr*B»i t««s«i, p.wimw m * j* j. m& row, fMowi lata,nn. stroj« aa aarjanja krme,p*« i* šUdOne koti« »m«Mi vitlje za vprežno živino, —— ttmtrvwHBi t* lift ŠUdOnel PH. MAYFARTH * Co^ DUNAJ 2H TatorstraaMit 7». Uttmkn knatiisUk stanov, Uvtwme te iMunae tmšiam. htw*itfw> »MSI— s m4 M» rt ■»mi il>rmwt tei*p*m i t i. ZastapaiU-in pr.niS.hi m iH*j*. Mranilnica (Sparkassa) Vstanovljena leta 1862. Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-liranilničnem uradu. vlad. drzavnegamestn Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s »trankami ob delavnikih od 8-12 ure. priporoča so glede vsa- ja kega med hranilnične zadeve spada-1 jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko, •■■^■^■■■■i Strankam se med uradnimi urami radoveljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občtnjt t aw. ogmke baiko. Ravnateljstvo. UOZiČki otroke v novi veliki trgovini 200 Johaun Koss v Celju na kolodvorskem prostoru ae dobivajo že cd dioga sorte po . . tietje , , \ j celite , „ . . pete » „ . . in z fedrami po , . geld. B'SO naprej 7'- , .8'- ■ .9- ■ . 10*- .' . . 12"- n j \ ptujskem mestnem soparnem kopališču n dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob Vili uri predpoldan za 60 vin., (30 krajcarjev.) 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). Za fincjše sorte se naj zahteva posebni cenik. Po ceni se proda: -Sfcg 1 motor i« surovo olje „Avanu" 66 H. P. j 1 snaillna mastna (Gnesputzmaschtne) „Avstna" (Hoerde & j Co.), cilinder za mleti, 1 psr 48" mlinskih kamenjevz vsemi že- j leznimi in lesenimi deli, 1 maSina (Barstroaschine) 1 kupelunga, ! stibe za jermena, liger, — nadalje 3 ž.lezna okna 2 m. v. 1-20 m. S., 1 aparat za vremensko streljanje zistem Unger — vse dobro in v izvrstnem stanu. Giaščmsko oskrbmstvo. »67 j Sann g P. Frasslau Savinska dolina. j Samo pravi je le Thierry -balzam z zeleno nuno kot znamko. Najmanj se posli« 12/2 ali 6/1 ali patent polna druiinsua steklenica K 5—. Zaboj zastonj. Thierry centifolij-mazilo Kaimam se pos-lje 2 duze K 3-60. Zaboj zastonj. Povsodi priznina ket najboljša domača sredstva proti bole« nam, pečenje v želodcu, kicu, liHUiJGtt uuiliar« bacuohi. i^.vi. ««...»• m-.-, r——-#- ----- .' kaslju, hrpavosli, voetju, ranami itd. — Naslov za uaroSbe in denar: J, Thierry, apoteka l angelj-?arnbn y Pregradi pri Rogatca. Zaloge v lajveeih apotekah. 297 Potnikom v Ameriko priporoča generalna agentura nnnnuni/n in White Star-Linije najhitrejo vožnjo prek Basel - Paris - Cherbourg-New-York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta, 2 velikanskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz od Cherbourg-New-York v resnici 5>/s do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonjj Generalna Agentura lm Obersteg & Co. 2$ Aeschengraben Basel (Švica.) 292 Mašitie za štrikanje za delo z roko ali z motorjem 347 v najboljši izpeljavi, za vsako vrsto sirikanega blaga, kakor nogavice, sokne, rokavice, telesce, spodnjo obleko itd., od miomi.-ane fabrike maSin Edouard Dubied & €o., Coovet (Švica) .Grand prix" Paris 1900, „Grand prix" Milan* 1906. JgC" Glavno zastopstvo: J. Giedion, Dunaj, IX Kolingssse3."91 15Cc se prodajalce in agente po dobri proviziji - Gotov zasložek v vsaki hiši! ———^—^ Varstvena marka „Anker" Liniment. Caspici comp. nadomestilo la anker-pain expeller je znano kot odpeljajoče, Ismtno in bolečine odstranjujoče sredstvo pri prehlnjsnju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, K 1*0, in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v ikatljah z nato varstveno znamko .Anker", potem s« dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteka ..zlati lev" jMjral V Pragi, Kliaabetatr. M. 6 nov. I ■/'£% KLm I RupoaUJa ae Task dan. I t\Di Novi valčni mlin (Kunstmuhle) v katerem stojita 2 valceljna, 2 para kamnov, stroji za čiščenje zrnja in moke, aufcugi, katere reči so se v mi-nolem letu notri postavile, je vse čisto v dobrem stanu. Mlin stoji na vodi Muri v občini trga Veržej v sredini Murskega polja in ima vselej obilno mletja. Proda se pod ugodnimi pogoji. Kdor ta mlin kupiti želi, se naj oglasi pri Antonu VVrablu, trgovcu v Križevcih pošta Križevci pri Ljutomeru. Tudi se vzame na ta mlin dobro izučeni mlinar v delo. 332 jseh vrst naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in vc-li ;a. Že M let sem se rabi omehkajocO Prasertka ismaee žavbe kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanjša vaelje in bolečina, vpliva hladilno in pospešuje * V sploh zdravljenje. MtT razpoSilfa se vsak dati *^| I eth i!<.< 7' vin., 'I, 6" vin. po poŠti uro.i mi, ej plačilu 3 K 16 vin. se posije '•': .viko i do/., za 7 K pa 10 doz, in to na vre avstro-ogrske Stacijone. Vsa deta zavitkov imajo postavno tmrstveivt znamko. ■ Glavni depot: ===== B. FRAGNER. e. L itonl yftrat. Apoteka >ztun schwarzen Adler« Pra|> Kleineseite, Ecke der Nenidagase No. 803. Skladišče v apotekah Austr»-0trske. Svilne robce Volneno blago Druk od firbarja Cajge in satene Platno belo in pisano Štofe in kamgarn Srajce in kravate kupuje večina 201 samo v ta novi veliki trgovini MannKosSvCelju —== na kolodvorskem prostoru. ==— Najstarejša tvidka » žpediranje :. ■ ■- potnikov ' lTI BASEL (Švica) Centraibahnalatz st. 9 sprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenab; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da ne potniki vkrcajo, spremlja jih aden uradnikov do Havre. — Govori in pi*e v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj ae pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. «78 5000 ur zastoi katalog' pošljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto. „Staier< petek. 1! našle kron Rosk.jrat. S— Srci,, Hosk. 6-— Zel. b. Itc-s. 7-— Sret>. dvojni mantel) 8*— kron Bndthuea . 2'40 Svetla --iter. 3-— Stolp. zvon. 6-— kuhinj, ura 3-— kron I J. bndilnica 6*— Ura ul ..Schlsf«." 8-— | ,lolj »1 (iodba . . 10'— • Stolp, s 8 valčkov . IS'— j Zbudili] Original Ornega, Schaffhansen, Glashatte, Helios, Amatt izkuteno, od K 13 — ; srebrno in zlato blago po orid fabrinkih cenah. 3 leta garancija. Izmenjava ali deiul Max Bohnel, Dunaj] IV. Margaretenatrasse 27 27 v lastni \ Zapriseženi cenitelj >n strokovnjak. Največja in : terdka Osnovana 1. 1840. 5000 slik-katalog zastonj in poštnine prosto. LAHT (Prtiči) rom r nine. čali n števil! Ured nistvi Ptuji St- HtiCn« I človel prepr gcld.i iz domačega platoa po...... ia močne debele konteniue .... i< tirolski gi platna....... v novi veliki trgovini JOHAMKOSSvCel = na kolodvorskem prostoru. Kron 5000 zaslužka plaftwn tiatwnu, ki doka**, da ni moja Čudežna kotah IV 600 komadov za goli. 2aSB i prilofaoatni nakup, f. b. : 1 prava *vic. lint. E»»k«pt p a I'll ara, gr* natanko in dobro, regul. b pismeno % loino fab numjo, 9 aznerik. zlato-double pijana (za gospoda m. angi. poiiaC garnituro, obstojfčo iz manfielnih. ovratn h in gumb, 1 amerik. aepni nož 5 delov, 1 eleg. 2>dsna Kravati, is muiter po telji, najnovejši fadon. 1 krasna knofltca ui a flimili-briljanti, 1 nežna damska brofia zadnja novost, 1 y. toaletna garnitura, 1 eleg. usnjati porlmone, 1 par an erik ii a unit, kamenji, 1 par angl. vremenskih barometrov, 1 ■ album b 36 umetn. najlepših razgledov uvela, 1 kranni vnfel lani koljer s pravimi oriental finimi biseri, 5 indijsk li (wlr koT-nagov zabava vsako druslo in #e 860 koai. raznih pru ki so v vsaki hiBi potrebni in koristni zastonj. Vsf slupajn zist. Raskopf patent žepno irt, ki je ssma dvojno sm.io koSta aamo gold. 2"5o. Dobi se po povzetju ali naprej! (tudi Č fTfhffir*!1« svetoMiaiazpcfcB znamke)pn »• *-^* M«**-AA« Krakova St ti N. B. Ako se narodi 2 paketa, prida se 1 prima aaj lev ali 6 ff. volnenih žepnih lobcev gratis Ako ne dopuil takoj nazaj, torej vsak riziko izključen. bezt kate Meščanska parna žaga Na novem lentnera trgu (Lendplatz) v I zraven klalnice in plinarske hiše postavljen nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se lea hlodi, itd. po zahtevi tako žaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrl« spahati i. t. d. Posestvo (Ertragsi 1 ura od Maribora, cirka 40 oralov veliko, l'|, nmerikanca, 2 orala polja, 12 oralov sadonosnl travnikov, 25 oralov gozda za podirali, lepa hiša m gospodarsko poslopje z vodovodom (Wasserleitt 14.000 gold. Proda se zaradi prevzetja posestva čimprejc. V praša se pri g. Wagrandl, Posts Mariboru. gotovih obli Velika zaloga z& otroke vsake starosti iz štofa io ženskih jaken (jope) štofaste in $0T moških oblek hlače iz cajga in stola zelo po Cfl v novi veliki trgovini? JOHANN KOSS v CE1 = na kolodvorskem prostoru. = Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiskal: W. Blanke t I