130 Otrokova prošnja. Oledališka igra v dvth dejdnjdi. Osobe: Mati. — Tonček in Božidar, njena otroka. — Starček. Prvo d.ejLLnje. PBVI PEIZOR. (Igrališče predstavlja gozd. Spredaj košato drevo, pod drevesom lesena klop. Tonček in Božidar nastopita v priprostej obleki in s slauinikom na glavi. Vsak ima koššrico t roci.) Tonček. Tukaj bratec, tukaj sediva na klop in malo počijva; — danes je vroč dan, in v tej vročini je treba nama še jagod nabirati, to bo naju še danes solnce žgalo. Bo&idar. Da, Tonček, sždiva malo; tudi jaz sem že trudeu, da komaj hodina. — Ali bi ne hotel malo svoje košarice odpreti, notri imava marsikaj dobrega. Tonček. I glej ga nu snčdeža! Zdaj je še prezgodaj, — komaj je ura, kar sva iz doma, in mati so nama dali dober zajtrek. To, kar imava v ko-šarici, to so naina dali mati v kosilce, ki bo nama tem bolj dišalo, čim več bova hodila. Božidar. Mi je tudi všeč tak6, ljubi bratec, — ali poglejva veudar malo, kaj so nama mati dobrega vložili v košarico. TanCek. Ti si vedao takd radoveden; i nu pa poglej, ker te takč mika. (Privzdigne pokrovec.) Ali vidiS hlebček belega kruha, — kos dobrega sira, — in ie cel<5 steklenico sladkega mleka! Boiidar (piosne v roki). Jejmina! to bode nama dišalo, že zdaj se mi sline cede po dobrem kosilcu,- — košček sira mi pa vendar tak6j daj. Toniek (pokrivši košarico). Ne bo dal, BožidarČek; poprej greva nabirat jagod in potlej bode južina. DRDGl PRIZOR. (Prejšuja. — Starčck z dolgo, belo brado pride tezavno, opirajoč se na palico in ogrnen t star, zašit plašč.) Starček. Ne morem več dalje; tukaj moram malo odpočiti, — nogi me več ne neseta, star sem že in slaboten, truden iu lačen — kako bi tudi mogel dalje ? (Dečka, ki 8ta sedela na klopi, vstanota in naredita starčku prostor.) Toniek (ogledujoč starčka). Od kod pridete danes ? Vidi se vam, da ste trudni. StarSek. 0 ljubo moje dete, danes sem že celih iest ur na nogah — iu še nisem imel niti grižljeja kmha v svojih ustih! Tonček. Ali niste nič zajtrekovali ? Stariek. Ljubo dete, kdo bi dal zijterk meni ubozemu siromaku ? Jaz prebivain sam, ter niinam nikogar, ki bi se brigal zaine, starega Matijo. — Danes bi rad v bližnje mestice, kjer bodo jutri, takd se nii je pripovedo-valo, denar med uboge delfli. — Ali Bog zna, ako §e dospejein tja, ker sem tako truden in lačen, da ne morem več dalje, — zuuaj pod milim nebom bom moral prenočiti. 131 "ITl* Tonček (mn naglo ? besedo seže.) Ne tak6, ubogi stari mož, tega storiti ne smete. (Vzame košarico v roke in iz nje jedila.) Glejte, tukaj imam nekaj za vas, kar vas bode gotovo okrepčalo. (Pod& mu stek-lenico z mlekom.) Ero, pijte malo mleka, in založite kosec kruha, — in da vam bode vse to bolje dišalo, prigriznite še malo sira. (Vse to mu poda.) Božidar (potegne na tihem Tončeka za rokav). Ali Tonček, ako boš vse to razdal, kaj ostane potem nauia Y :! Tonček. Ej Božidar, privošči vendar staremu siromaku najino kosilce, — nama se dobro godi, ker ne trpiva nobenega pomanjkanja, tudi nisva tak6 lačna, kakor je ta ubogi mož tukaj; le poglčdi ga, kako niu diši najin kruh! ii Starček (ki je med tem izpil mleko iz steklenice, in pojedel kosec kruha ter zavil sir v ruto. vstane ter reče s povzdigiieniin glasoiu): Stot^ro vama Bog povrni, kar 8ta dala meni ubozemu človeku! Kako me je vse to okrepčalo, — zdaj se že čutim boljšega in krepkejšega nego li sem bil poprej, — Bog vama povrni, dobra otroka! — Znabiti, da sta uii dala to, kar bi bila vidva imela v kosilce; ako je temu tak<5, potem poslušajta, kaj vama povžm. (Starček vstopivši se med dečka v sredo, povzdigne desnico k nebu ter reče s povzdignenim glasom slovesno): Karkoli bosta Boga prosila, to vama bo dal, — a zna se, da vajina prošnja mora biti tudi Bogu dopadljiva! (Starfiek n» to pofiasi in težavno naprej koraka, a otroka gledata iuiiti se za njini). ¦'' TRETJl PRIZOR. (Božidar in Tonček sama.) Božidar (kušarico preiskavajoč). Kaj je rekel nama starček, kaj? Tonček. Čudno so nii zvenele njegove besede na uh6! (Premišljajoi): ,,Karkoli bosta Boga prosila, to vama bo dal, a zna se, da vajina prošnja mora biti tudi Bogu dopadljiva."-------— Cuj, Božidar, to so pomenljive besede! — Le pomisli, karkoli si mi dva zdaj zaželiva, — in to potlej Boga prdsiva, — to bo nama Bog dal, ako nau je stvar, za katero ga prčsiva, do-padljiva! — Da, le prevdariva zdaj malo, česa naj bi ga najpred prosila! Božidar (prevdarjajoč): česa naj bi ga prosila? Jaz sem, hvala Bogu, zdrav; jžsti nama dadč mati, — obleko, nu obleko nama kupijo oče! — — Jaz, jaz imam že dolgo neko željo, katere mi do zdaj še nihče ni mogel iz-polniti. — Ali veš Tonče, česa si jaz želim, da bi imel ? Nu, poslužaj me: Tako sladko potico, kakoršao jed6 škof, kadar hodijo otroke birmat; slišal sem, da je vsa s cukrom potresena in se jej ,,torta" pravi. Tonče. Kaj še!? Kaj tacega Boga prositi, gotovo bi inu ne bilo do- padljivo. Jaz si hočem vse kaj druzega izbrati.-------A zdaj hitiva, ker imava še precej daleč! Toliko misli mi roji danes po glavi! (Odideta). (Zagrinjalo pade.) Drugo clejanje. PRVIPRIZOE. (Soba; v sredi nje zagriujalo. Na desno sveta podoba. Mati sedč za mizo ftivajoč, potem odloie šivanje, podpro si z obema rokama glavo ter se jim vidi, da jih huda žalost tare.) Mati. Danes mi ne gre nobeno delo dobro izpod rok. Vse, karkoli aačnem, niuia pravega vspeha. In temu se ni čuditi, ker vse moje misli so 9* 132 pri mojem dobrem možu. — Osem dni je že minulo, odkar vsako nro pri-čakujem kacega sporočila o njem, ali vse zam&n! — Eako težka je nania bila ločitev! — 0 da bi se že skoraj srečao povrnil donitfv! — DRDGI PRIZOE. (Tonček skoči v aobo, drži košarico k višku, položi klobuk na stran ter hiti k materi.) Tonček. Evo me zopet doma — in tudi bratec Božidar tak<5j pride; a zdaj poglejte, kaj vam prinesem; tako lepo rudečih jagod gotovo še niste videli (pogleda materi ? obraz). — Ali kaj vam je mati, da ste danes tako žalostni P Jaz vas gotovo nisem razžalil in tudi bratec Božidar je bil ves čas priden. Mati. Ne, ne, Ijubo moje dete, nobeden vaju me ni razžalil; — ali dobro znaš tudi ti, da vsak dan pričakujem pisma od našega dobrega očeta, a pisma ni, pa ga ni! Tonček. 0 mati, ali je to vse, kar vas toliko žalosti, — ali niste nama sami rekli, ako očeta Bogii priporočamo, on jih bode čuval, da se jim ni<5 žalega ne zgodi? Mati. Res je to; tega se tudi smemo od Boga nadejati, ali vendar je človek v skrbčh, da bi se mu v tujih krajih kaka nesreča ne prigodila. Tonček. Mar se bojite, da bi nam oče zbolčli ? — Ali da bi se jim kaj druzega žalega ne pripetilo ? Mati. Nesreč je toliko na svetu, da bi ti jih ne mogla našteti, ako bi tudi hotela. lončdc. Zdaj pa tudi že mene skrbi, ljuba mati; — ali ne molim vsak dan za našega očeta ? — Nu, zdaj mi pa nekaj na um pade; d a n e s pa res še nisem molil za njih 1 — Dov61ite mi tedaj, ljuba mati, da tukaj pred to svefco podobo opravim svojo molitev za našega dobrega očeta! Mati. Da, da, le moli, ljubo moje dete, tvoja molitev je tolažba tudi meni, ker otroČjo molitev Bog najrajše usliši. (Tonček poklekne pred podol>o, povzdigne roki iu moli.) TončeL Dobri Bog nebeški, usliši mojo molitev iu daj, da bi se naš oče prav kmalu zdravi in srečni dom6v povrnili! (V tem trenotku, ko Tonček te poslednje besede izgovori, odgrne se zagrinjalo t sredi sobe in prikaže se lepo razsvitljena deska z naslednjim napisom:) Tvojo prošnjo sem uslišal, Ker prišla je iz srea; Bodi priden, ljubi Tonček, Oče bodo zdaj doma! (Spodaj pod desko je videti starčka, ki leži na zelenej travi blizu gozda in spi.) Tonček (čudeč se). Kaj vidiin tukaj zapisanega! (Bero požasi): »Tvojo pro- šnjo sem uslišal, — ker je prišla iz srca; — bodi priden, Ijubi Tonček, — oče bodo zdaj doma!" — Aha! zdaj se spominjam besed, ki mi jih je rekel starček, ko sem mu dal mleka in kruba, in jaz sem hotel toliko druzib. stvari Boga prositi!------------(Skoči k materi): Ne, Ijuba mati, ne! najljubše mi je, da bi videl skoraj našega dobrega očeta; to je moja jedina želja, ka-tero mi naj ljubi Bog izpolni. »i*r ¦• •(• ^iii1. ¦••» (Zonaj 8e sliši poštar, ki trobi na rog.) , i; l( u... , 133 TRETJI PRIZOK. Božidar (prisopiha v sobo). Oče so tukaj, oče so tukaj, zdajci bodo v hiši! — Juhe! to bo veselje. (Toniek in Božidar hitita očetu naproti.) (Zagrinjalo pade.) 4|*'1J "'m Potbvenil L.T.