Srečanje ljudi odprtih src v Mozirju
STRAN 11
Novi prostori pošte v Gornjem Gradu
STRAN 6
9170351814074
CCAD
ft&Ser GGMKSTlfla MAp feliopi ip A. 3331 Nbshjt
^cfon: 03/^32^00
Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
Hoiel Plesnik
I/juAo suijoio fa nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni jo,oo EUR.
Otroti du I'.:. hi 69 iVflJF^J to Sil13 tre?platni1 (cn otrok nvpno odrasla ossbof.
Vljudno vabljeni!
Vaš Hotel Plečnik ****
TeL: 03 839 23 00
iS-jSiNo--	J ANI K DOJAHt NAPOTN1K S P
KolesorSki center Beli zjjec NJ tfqu 13, Mnafirji>
10pb1z kolekcija
^ ponm pol&je -20%
Hre poio majice*, trenerKe-
(mSsKi dresi, jopiče..-)
KolesarsKi	^
popust velja do 15 7 2011 oz. do odprodaje zalog
na zalogi copati za mali nogomet
nmrnu ¿jk. kelm e i n lan čast
Morje, polno smeha, ^SS^r Z^j) zdravja in sreče	C./ ' '""--"
Ste kdaj sploh pomislili, da tudi v Sloveniji živijo otroci, ki jih starši ne morejo peljati na morje? Brezplačno lelovanje na morju lahko mnogim otrokom in starostnikom iz socialno šibkejših okolij pripelje sonce v življenje. Peljlmo jih skupaj na morje!
S skupnimi močmi lahko 500 otrokom in 100 starejšim iz socialno šibkejših okolij omogočimo nepozabnih sedem dni morskih počitnic v letoviščih Rdečega križa Debeli rtič In Punat na Krku.
Prosimo vas. da po svojih najboljših zmožnoslih prispevate za njihovo lelo vanje. Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN02 na račun 0310D-1234567691 sklic 00-937030 ali	^
pa pošljite SMS z besedo
MORJE na 1919.	ffJL H
\AuJJ Vnaprej hvala za podporo in	sgtgi^
dobrosrčnost.
www.rks.si/iritirje
un s -^cM s« ■»JBfcjii nf. puMKkg"! i nw^ru slonu* □nacpia Kani fcrif S&Jwqf Wrxlnai' SklS jpofcilijc 1 i
^■jSLIKOPLESKARSTVO Andrej Ti igle v
prnlnu ^^
■ ki «JIM V Tel,: 03/572-06-73
GSM; 041/216 214 www,terglav.si
•	Beljenje notranjih površin in fasad
♦	Dekorativni opleski
*	Izdelava izolacijskih fasad
•	Delo na višini z dvižno košaro
AV zcmti '/i' :Lf fttkiftitvni' drttibc dogodki. i".';1 «>
rojstni(int'i't hirnie. oh/tujiift vhk'htic(-hi predhodnem d<\{lororu »>hi>!f< t mi i ob nedeljah
hi luscik >iza sjHvniclnhf/ dsto ¡mii>.' m nepoZflbitO gtojsiM ieierfo!

Tretja stran
Bo razum uspel premagati čustva?
Mesec junij se je že prevesil v drugo polovico. Medtem ko se v Nazarjah izteka praznovanje krajevnega praznika, se v Gornjem Gradu in na Rečici ob Savinji začenjajo prireditve v sklopu tamkajšnjih občinskih praznikov. Približuje se tudi dan državnosti, ki bo letos zaradi 20. obletnice samostojnosti Slovenije kljub kriznim časom še posebej slovesen.
Čeprav so imeli v Nazarjah v minulih dneh veliko razlogov za veselje in zadovoljstvo, saj so svoje dosežke na različnih področjih ustvarjanja uspešno predstavili tako mlajši kot starejši občani, se hkrati spopadajo tudi z nekaterimi resnimi problemi. Eden izmed njih, povezan z zdravstveno dejavnostjo, pravzaprav ni samo nazar-ski problem, ampak se nanaša na vse zgornje-savinjske občine, saj občani iz vseh omenjenih lokalnih skupnosti koristijo storitve Zgornjesa-vinjskega zdravstvenega doma, ki je (z izjemo reševalne službe) lociran v Nazarjah, sedež pa ima (še vedno) v Mozirju.
Že nekaj časa je jasno, da gre pri vprašanju sedeža zdravstvenega zavoda za vprašanje prestiža, saj je tako iz ekonomskega kot operativnega vidika edina razumna rešitev združitev vseh vitalnih funkcij na eni lokaciji v Nazarjah, kjer pa je potreben prizidek k obstoječi zdravstveni postaji, vendar v tem trenutku še vedno ni povsem gotovo, če bo razum uspel premaga-
ti čustva. Sprašujem se, kako bi danes izgledala Zgornja Savinjska dolina, če pred desetletjem in pol ne bi bilo reforme lokalne samouprave in bi imeli še vedno eno samo občino s sedežem v Mozirju? Kaj in koliko bi v tem primeru imeli ostali kraji po dolini?
A pustimo hipotetična vprašanja raje ob strani, saj je preveč dnevno aktualnih zadev, ki neposredno vplivajo na naše sedanje in prihodnje življenje. Vladna kriza se še zaostruje, stranka Zares je, po vzoru Desusa, z eno nogo že na odhodu iz koalicije, predsednika vlade pa so senzacij lačni novinarji z objavo neformalnega razgovora z njimi še dodatno diskreditirali. Čeprav se veliko govori o predčasnih volitvah, je vprašanje, kako iskreno si jih politične stranke res želijo, saj bi to za njihove poslance pomenilo leto dni krajši mandat, poleg tega pa je znano, da večina strank še ni pokrila dolgov za kampanjo za prejšnje volitve, kako bi torej financirale kampanjo za predčasne volitve? Kakorkoli že, nekaj je v tej situaciji potrebno ukreniti, še posebej zaradi gospodarstva, o čemer so govorili tudi na okrogli mizi, ki jo je v Mozirju pripravila SDS. Več o tem pa v prihodnji številki Savinjskih novic.

IZ VSEBINE: 24
Tema tedna:
Zgornjesavinjsko zdravstvo v velikih težavah.....................................................4
SŠGZ:
Direktorat prisluhnil nekaterim
pobudam invalidskih podjetij.............................5
Mizarstvo Kovač d.o.o.:
Za uspeh potrebni poštenost in kvaliteta.......7
Občinski svet Gornji Grad:
Zbirni center v Podhomu
naj bi bil urejen do jeseni.....................................7
Intervju:
Roman Krajner, dobitnik kipca gasilca...........8
Glasbena šola Nazarje:
Koncert učiteljev in učencev tekmovalcev ... 12
Muzikal Pepelka:
Klasična pravljica v moderni preobleki..........
17
ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 24, 17. junij 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011
ID
Tema tedna
zgornjesavinjsko zdravstvo v velikih težavah
Bo mozirski občinski svet potrdil prenos
sedeža v Nazarje?
Pomanjkanje zdravniškega kadra, o tem smo pisali v prejšnji številki Savinjskih novic, ni edina težava, ki pesti zgornjesavinjsko zdravstvo. Znano je, da se v Javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje (zavod) že leta trudijo, da bi se sedež zavoda prenesel iz Mozirja v Nazarje. Ovira, da do tega ne pride, je mozirski občinski svet, ki tega predloga v vseh letih ni potrdil. Mozirjani so imeli pred časom idejo o izgradnji novega zdravstvenega doma in reševalne postaje v Mozirju, ki bi ustrezal pogojem, a do tega ni prišlo. Želja, da bi se v Nazarjah ambulantam pridružila še reševalna postaja, je izvedljiva, obstaja že idejni projekt, zemljišča ob zdravstveni postaji je dovolj in občinski akti to omogočajo.
V MOZIRJU O TEM ŠE TA MESEC
Nazarska županja Majda Podkri-žnik je povedala: »V interesu vseh je, da pride do spremembe sedeža. Občina Nazarje je voljna vlagati v zdravstveni dom in računa na sredstva iz razpisov. Dokler je sedež zavoda v Mozirju, to ni možno, saj se občina lahko prijavlja na raz-
pisana sredstva le, če je sedež zavoda na njenem območju.« Problematiko je na zadnji seji obravnaval mozirski občinski svet, več o njihovi odločitvi glede prenosa sedeža zavoda bo znano po junijski seji, ko bo svetnikom problematiko predstavila direktorica zavoda Ida Pustoslem-šek Kramer. Je pa Peter Širko na zadnji seji omenil, da kroži mnenje, da
je mozirska občina glavni zaviralec, da do prenosa sedeža še ni prišlo. Župan Ivan Suhoveršnik je povedal, da je seznanjen s težavo zdravstva v dolini in da je potrebno napraviti vse, da se standard na področju zdravstva za prebivalce ne poslabša. Prav tako upa, da se bo našel zdravnik, ki bo delal v Mozirju v javnem zdravstvu, saj tega nujno potrebujejo.
TUDI MINISTRSTVO NI ZADOVOLJNO
Ministrstvo za zdravstvo nad zdravstvenimi zavodi izvaja stalni nadzor in njihova kontrola je zavod opozorila, da poleg manjših nepravilnosti odpravi še največjo težavo, zaradi česar je prenos sedeža in dozidava nazarske zdravstvene postaje še toliko bolj nujna. Mi-
nistrstvo namreč zahteva, da sta tako urgentni zdravnik kot reševalna služba na enem mestu. Sedaj je to ločeno na dve lokaciji, reševalci so v Mozirju v neustreznih prostorih, kot je omenjeno v nadzornem poročilu ministrstva, urgentni zdravnik pa je v Nazarjah. V kolikor zahtevi ministrstva, da se oba dela združita, ne bo ugodeno v dogle-dnem času, je možnost, da ob varčevalnih ukrepih na področju zdravstva enoto reševalne službe pridružijo velenjski.
IZGUBA ZAVODA NI NAJVEČJI PROBLEM
Ob vseh težavah, ki se v lokalnem zdravstvu kar kopičijo, je tako poslovna izguba, ki jo izkazuje javni zavod že drugo leto zapored, še najmanjši problem. »Predlansko iz-
Naša anketa
Ali bomo nujno pomoč ob vikendih iskali v Velenju
V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Mozirje trenutno dela pet zdravnikov v javnem zdravstvu in štirje koncesionarji - zasebniki. Že sedaj pomanjkanje kadra rešujejo z delom upokojenih zdravnikov in zdravnikov, zaposlenih drugje. V kolikor bi tudi ti prekinili sodelovanje, bi bilo z manjšim številom zdravnikov dežurno službo zelo težko organizirati oziroma bi bili prisiljeni tovrstno dejavnost priključiti velenjskemu zdravstvenemu domu. To bi za Zgornjesavinj-čane pomenilo, da bi morali ponoči in med vikendi iskati nujno pomoč v velenjskem zdravstvenem domu. Bi to bilo sprejemljivo?
Marija Golob, Ljubno ob Savinji
Kot pacient zelo občutim pomanjkanje zdravniškega kadra v naši dolini. Na Ljubnem ob Savinji namreč delajo, pa še to ob določenih dnevih, kar trije zdravniki. In kaj hitro se ti lahko zgodi, če ga hitro rabiš, da danes prideš k enemu, drugič pa k drugemu. Edino, če si v bolniški, te zdravnik, ki te obravnava naroči na tisti dan, ko je v ambulanti.
Franc Steiner, Mozirje Kot Mozirjan bi želel, da je sedež zdravstvenega doma v Mozirju. Se mi pa zdi, da bi verjetno lahko bilo vse pod eno streho. Pomanjkanje zdravnikov pa čutimo v družini, saj je žena zdravnica in v službi zelo obremenjena. Judita Klemenšek, Logarska dolina K sreči smo vsi zdravi in ne potrebujemo zdravniške pomoči. Si pa ne znam predstavljati, da bi bila ob vikendih dežurna služba v Velenju, saj imamo že sedaj do Mozirja skoraj petdeset kilome-
trov in je za zelo urgentne primere, kot so problemi s srcem in ožiljem, že to zelo daleč. Preden bi prišli do dežurnega, bi bilo mogoče že prepozno. Francka Vavdi, Luče Smo preprosti kmečki ljudje in pogosto potr-pimo, a ko potrebujemo zdravnika, potem občutimo, da v zdravstvu ni vse tako, kot bi moralo biti. Sicer pa zelo poredko rabim dežurno službo. Bi pa bilo zelo dobrodošlo, da so vse zdravstvene službe pod eno streho. Tako urgentni zdravnik kot reševalci.
Anton Delamea, Mozirje Pa še kako občutim pomanjkanje zdravnikov v naši dolini. Zaradi tega sem tudi zamenjal svojega osebnega zdravnika. Jaz ga namreč potrebujem, ko sem bolan in ne, ko ima on čas biti v ambulanti. Kot Mozirjan pa bi vsekakor rad videl, da ostane sedež zdravstvenega doma v Mozirju. Viktor Praznik, Prihova Odhod še enega zdravnika iz Nazarij bo tudi meni nakopal kar nekaj težav. Zdravnica v odhodu je bila tudi moja osebna zdravnica in mi je bila vedno na voljo, ko sem jo potreboval. Z njo sem bil zelo zadovoljen, saj je bila zelo prijazna in strokovna. Zelo mi je žal, da bo odšla. Kar pa se ostalih zdravstvenih vprašanj tiče, bi pa bilo dobro, da vse službe najdejo streho na enem mestu. V Nazarjah je to najprimernejše. V Mozirju, če greš k dežurnemu zdravniku, nimaš niti prostora za parkiranje.
Pripravila Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem
Gl
Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011
Tema tedna, Aktualno
Idejna zasnova prizidka k zdravstveni postaji Nazarje že dolgo čaka na izvedbo.
gubo smo pokrili z dobički prejšnjih let, lansko bodo pokrile občine, ki so ustanoviteljice zavoda. Zaradi 20 odstotkov nižjega prihodka s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije poslovanje ni več pozitivno. Tekoče stroške še pokrivamo, zmanjkuje pa sredstev za razne investicije, ki bodo sedaj morale počakati na boljše čase,« je povedala Pustoslemšek-Kramerjeva.
ŽUPANI ENOTNI ZA PRENOS SEDEŽA
Župani so ob seznanitvi z na-
občina recica
Slavnostna seja in podelitev priznanj
Najmlajša zgornjesavinjska občina Rečica ob Savinji v teh dneh s številnimi dogodki obeležuje svoje praznovanje. Med drugim bodo ta petek, 17. junija, pripravili slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri bodo podelili grb občine sedmim zaslužnim občanom. Sejo, ki bo v avli tamkajšnje osnovne šole, bo spremljal bogat kulturni program, župan pa bo nagradil tudi najuspešnejše osnovnošolce.
Na Rečici ob Savinji podeljujejo naziv častnega občana le enkrat v mandatnem obdobju. Tako letos tega naziva ne bo dobil
POPRAVEK
V 23. številki Savinjskih novic sem v članku o Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Mozirje napačno navedla podatke glede delovanja Zdravstvene postaje na Ljubnem. Zdravnik Igor Kočevar in ne Hočevar, kot sem pomotoma zapisala, mi je v pogovoru zatrdil, da ambulanta na Ljubnem dela pet dni v tednu. Poleg Kočevarja, ki dela ob ponedeljkih in petkih, vsak torek in četrtek v ambulanti dela upokojeni zdravnik Ernest Kelemen, ob sredah pa še aktivni in ne upokojeni zdravnik Peter Lazar. Za napako se opravičujem.
Štefka Sem
savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (sšgz)
Direktorat prisluhnil nekaterim pobudam invalidskih podjetij
stalo situacijo sprejeli stališče, da je potrebno narediti vse, da do najslabšega scenarija ne pride. Podpirajo prenos sedeža v Nazarje, kjer je občina pripravljena s pomočjo sredstev iz razpisov poskrbeti, da pride do izgradnje nujno potrebnega prizidka za reševalno postajo, da se tako zadosti pogojem, ki jih postavlja zdravstveno ministrstvo. Apelirali so na mozirski občinski svet, naj sprejme nujno potrebno odločitev o spremembi sedeža, ki bo pomembna za prebivalce cele doline.
Štefka Sem
Na pobudo invalidskih podjetij iz SAŠA regije je SŠGZ pripravila posvet o spremembah zakonodaje, ki se pripravljajo na področju rehabilitacije in zaposlovanja invalidov. Posveta, ki je bil pripravljen pred parlamentarno obravnavo novega zakona, so se udeležili tako predstavniki invalidskih organizacij in podjetij kot tudi general-
tarka ZIPS Tatjana Brumnič Smre-
kar sta predstavila amandmaje na predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki so jih pripravili v ZIPS. Opozorila sta, da nekatere predlagane spremembe korenito posegajo v sedanji položaj invalidskih podjetij, kar ima lahko nega-
noben prejemnik. Bronasti grb bo prejelo Kulturno-umetniško društvo Utrip, Ludvik Velam in Ivo Vidakovic. Srebrni grb gre v roke Ivanu Krančiču, Hermanu Pokleki in Urški Selišnik.
Zlati grb so namenili Jakobu Presečniku. Čeprav ta ni občan te občine, pa je pogosto prisoten tako na različnih prireditvah, kot tudi takrat, ko je potrebno kjerkoli pomagati. Poleg tega je bil Preseč-nik župan tudi Rečice ob Savinji, ko je ta še sodila v skupno občino Mozirje.
Marija Lebar
Predsednik Zavoda invalidskih podjetij Slovenije Boris Šuštaršič (v sredini) je dejal, da je novelacija zakona bolj ovira kot pozitivna regulativa.
(Foto: Marija Lebar)
na direktorica direktorata za invalide Dragica Bac in strokovna sodelavka Damjana Peterlin. Od vabljenih poslancev se je odzval le Jakob Presečnik.
Po uvodnem nagovoru direktorja SŠGZ Francija Kotnika je namen srečanja orisal predsednik Zavoda invalidskih podjetij Slovenije (ZIPS) Boris Šuštaršič. Dejal je, da je novelacija zakona, na katero so ZIPS kot tudi invalidske organizacije podale številne amandmaje, bolj ovira kot pozitivna regulativa. Invalidska podjetja delujejo v realnem sektorju in to dokaj dobro. Prilagajanje evropski regulativi je po njegovem treba pri nas uvajati tako, da bodo ta podjetja imela še naprej možnost delati dobro. Pri tem je omenil, da bi država pri svojih naročilih morala bolj upoštevati možnosti, da pridejo v poštev tudi podjetja, kjer so zaposleni invalidi.
Šuštaršič in poslovodna sekre-
tivne posledice za vse zaposlene v takem podjetju, ne samo za invalidne osebe.
Generalna direktorica Dragica Bac je komentirala posamezne amandmaje, ki so jih pripravili v ZIPS in dejala, da se v direk-toratu z njimi večinoma strinjajo in jih bodo v parlamentarno proceduro vložili kot vladne amandmaje. O nekaterih dopolnitvah pa se še dogovarjajo s posameznimi ministrstvi, ali jih bo mogoče upoštevati.
Prisotni predstavniki invalidskih podjetij so bili s povedanim zadovoljni in so bili mnenja, da se je končno upoštevalo tudi njihov glas. Poslanec Jakob Presečnik se je zavzel za podporo amandmajem v parlamentarnem postopku. Vsi pa so ugotovili, da so na strani invalidov, ki jim je treba nuditi možnosti poklicne in siceršnje rehabilitacije.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011 5
Gospodarstvo, Iz občin
gornji grad
Novi prostori Pošte prijetnejši
»Končno smo jih dobili, nove poslovne prostore pošte 3342 Gornji Grad namreč,« je s ponosom na otvoritvi nove poslovalnice v Gornjem Gradu v ponedeljek povedal direktor Pošte Slovenije, poslovne enote Celje mag. Andrej Rihter. Otvoritev s prerezom slavnostnega traku sta izvedla skupaj z upravnico pošte Angelo Fa-le. Rihter je uslužbencem zaželel uspešno delo, uporabnikom pa prijetno uporabo novih in večjih prostorov.
V svojem nagovoru je izpostavil, da poslovni prostori, ki so skupno obsegali 69 kvadratnih metrov, v zadnjih letih niso zagotavljali optimalnega poslovanja uporabnikov poštnih, denarnih in drugih storitev v kraju. »Odločitev o nakupu večjih poslovnih prostorov je stara že kar
Slavnostni trak sta prerezala direktor celjske poslovne enote Pošte Slovenije mag. Andrej Rihter in upravnica pošte Angela Fale.
(Foto: Štefka Sem) nekaj let, vendar na območju ni bilo slovnih prostorov. Prodajalec Pro-
moč najti takšnih, ki bi ustrezali pogojem poslovanja. V letu 2010 se je pojavila priložnost in Pošta Slovenije se je odločila za nakup po-
jekt MR inženiring je pripravil ponudbo in predstavil sedanjo lokacijo. Novi poslovni prostori obsegajo nekaj manj kot 120 kvadratnih me-
trov in so sodobno opremljeni. Vrednost investicije je skupno znašala nekaj več kot 173.000 evrov, sama oprema pa dodatnih 19.000 evrov,« je v slavnostnem nagovoru povedal Rihter, nato pa povabil vse obiskovalce na ogled in k uporabi novih poslovnih prostorov.
Sedanja lokacija bo po besedah Rihterja omogoča nemoteno opravljanje vseh poštnih, denarnih, bančnih (PBS) in drugih storitev za uporabnike. Zagotovljeno je zadostno število parkirnih mest in lokacija je dostopna invalidnim osebam. Novi poslovni prostori se nahajajo v neposredni bližini poslovne stavbe Občine Gornji Grad in trgovskega središča, v katerem posluje Mercator in Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje.
Štefka Sem
občinski svet recica ob savinji
Sklep o ustanovitvi sveta ustanoviteljev ni bil sprejet
V četrtek, 9. junija, se je sestal rečiški občinski svet. Na seji so med drugim obravnavali Sklep o ustanovitvi Sveta ustanoviteljev Javnega podjetja Komunala Mozirje. Sklepa o ustanovitvi niso potrdili, saj so menili, da je akt treba pripraviti skrbneje.
Javno podjetje Komunala, d.o.o. Mozirje je podalo predlog za ustanovitev skupnega organa in pripravilo akt o ustanovitvi. Kot je povedal direktor Komunale Andrej Ermenc, bo skupni organ opravljal svoje naloge v imenu in za račun občin, ki so ga ustanovile. Svet sestavljajo županja in župani petih občin, ustanoviteljic JP Komunala. Sedež or-
gana je v občini, kjer je sedež javnega podjetja, v tem primeru v Mozirju. Povedal je še, da taki organi obstajajo že v večini občin, kjer je več občin ustanoviteljic javnega podjetja.
Predvidenih finančnih posledic zaradi ustanovitve sveta ne bo, saj bo morebitne stroške pisarniških storitev in materiala zagotavljala Komunala. Sklep o ustanovitvi sveta je bil že večkrat obravnavan na skupščini podjetja, kjer so ga župani uskladili.
Župan Vinko Jeraj je povedal, da je akt o ustanovitvi obravnavala tudi statutarno pravna komisija in pozval Polonco Kolenc Ozimic, da je o tej obravnavi poročala. Ta je
banka celje,
Najeli posojilo
Banka Celje je s konzorcijem osmih bank 8. junija podpisala pogodbo o najemu dolgoročnega posojila v višini 65 milijonov EUR. Posojilo so organizirale: Bayerische Landesbank, Raiffeisen Bank International AG, Raiffeisenlandesbank Niederösterreich AG, Raiffeisenlandesbank Oberösterreich AG, UniC-redit Bank Austria AG, Yapi Kredi
razložila pripombe, ki jih je komisija imela, in predlagala občinskemu svetu naj glede na podane pripombe odloči, ali je sklep takšen, kot je, primeren za sprejem.
Podžupan in svetnik Milan Caj-ner je menil, da akt ni primeren za sprejem, saj je med drugim v neskladju z nekaterimi odloki občine. Res je, da je svet ustanoviteljev nujen in da je rečiški občinski svet na to že večkrat opozoril. »Pričakoval sem običajno proceduro. Ne vem, zakaj bi morali sedaj sklep sprejemati po hitrem postopku. Akt mora biti precizen in enoznačen, zato
občinski svet mozirje
ga je treba skrbno pripraviti.« Temu mnenju se je v razpravi pridružil svetnik Janko Žuntar, ki je dejal, da je zagotavljanje gospodarskih javnih služb izrednega pomena tako za občino kot za posamezne občane in je pri sprejemanju predpisov potrebno biti previden in natančen.
Občinski svet je tako sprejel sklep, da se naj akt dopolni in popravi. Nato naj ga obravnavata odbor za gospodarjenje in statutar-no-pravna komisija, tako da bo za obravnavo pripravljen do naslednje seje občinskega sveta.
Marija Lebar
Nakup in menjava
■ •• wv
zemljišč
Bank Nederland NV, Erste Group Bank AG in Landesbank Berlin AG.
Odziv tujih bank je bil dober, kar glede na omejen dostop do mednarodnih virov financiranja kaže na veliko zaupanje in ugled, ki ga Banka Celje uživa pri tujih partnerjih. Sredstva bo namenila za dolgoročno kreditiranje svojih komitentov.
NN
Zaradi planirane izgradnje krož-išča pri avtobusni postaji v Mozirju potrebuje občina Mozirje dodatna zemljišča na tej lokaciji. Z lastnikom potrebnih 126 kvadratnih metrov je občina sklenila predpogodbo o nakupu, občinski svet je nameravan nakup potrdil.
Prav tako so potrdili izvzem določenih zemljišč iz javnega dobra
za potrebe ureditve kablovoda na prošnjo Elektra Celje.
Ob gradnji ceste na Golte so nekateri lastniki zemljišč ob cesti občini odstopili del svojih zemljišč, ki jih bodo sedaj dobili vrnjena v naravi. V ta namen so na občini izvze-li zemljišča, ki imajo status javnega dobrega.
Štefka Sem
6 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011
Gospodarstvo, Iz občin
mizarstvo kovač d.o.o.
Za uspeh potrebni poštenost in kvaliteta
Na gorenjskem klancu že več desetletij deluje družinsko podjetje Mizarstvo Kovač d.o.o. Gospodar Miha Kovač pravi, da gre zasluge za tako dolgo uspešno delo pripisati predvsem poštenemu odnosu in kvaliteti dela, ki jo kupci zahtevajo. O tem zgovorno govore mnogi pridobljeni certifikati, tudi zadnji, ki so ga prejeli pred slabim mesecem dni in ki zagotavlja sledljivost lesa od poseka do predelave.
V zadnjih letih smo v Sloveniji priča propadu večinskega dela lesne industrije, saj so šla v stečaj mnoga večja ali manjša podjetja. Med manjša se uvršča tudi Mizarstvo Kovač, ki pa je zavoljo zdravih temeljev, postavljenih v zadnjih dveh desetletjih po osamosvojitvi Slovenije, še vedno trdno prisotno na evropskih trgih, predvsem zahodne Evrope, v Italiji, Avstriji, Švici in Nemčiji. Na te trge so se morali preusmeriti takoj po razpadu bivše skupne države, s propadom
Miha Kovač in sin Luka s certifikatoma, ki potrjujeta kakovost dela v družinskem podjetju. (Foto: Benjamin Kanjir)
katere so Kovačevi izgubili 100 od- produkt prodaš samo enkrat, saj
stotkov takratnega trga. Preusmeritev je bila nujna in sprva zelo težka. Miha pravi, da so se Evrope trdo učili in bili zato primorani delati tudi po dvanajst ur dnevno. Šola je bila težka, vendar zelo uspešna. Leta po osamosvojitvi so bila zelo dobra, saj so tuji partnerji znali ceniti kvaliteto, ki so jo zagotavljali.
»V nasprotnem primeru določen
se kupec ne vrne več,« pravi Miha in dodaja, da je trenuten cilj podjetja z 38 zaposlenimi preživetje na izjemno zahtevnem trgu. Osnova poslovanja je poštenost do vsakega kupca in stalna kvaliteta, brez zagotavljanja katere ni prodaje. O kvaliteti njihovega dela pričajo mnogi certifikati, ki so jih pridobili v zadnjih letih. Kot prvi je tu avstrijski certifikat
Gütezeichen international, ki je podlaga trgovanja po vsej Evropi in brez katerega tuji kupci le stežka potrkajo na vrata. Zavoljo energetske osveščenosti države, ki subvencionira posameznike pri menjavi dotrajanih oken, so Kovačevi monterji pridobili certifikat CE norme in zato garantirajo kvalitetno opravljena dela, seveda z lastno proizvodnjo lesenih oken. Pred slabim mesecem dni so v Mizarstvu Kovač pridobili še certifikat FSC, ki je namenjen sledljivo-sti lesa in ki je dolgoročno gledano osnova čuvanja gozdov in načrtne lesne predelave.
Miha in sin Luka, ki prevzema očetove posle, imata še veliko načrtov. Brez njih bi podjetje stagnira-lo in sčasoma krivuljo rasti usmerilo navzdol. Njuni načrti so smeli, vendar ne neuresničljivi, kar sta dokazala z, ne le obstankom, ampak zdravo umeščenostjo na evropskem lesnopredelovalnem trgu.
Benjamin Kanjir
občinski svet gornji grad
Zbirni center v Podhomu naj bi bil urejen do jeseni
Na osmi seji občinskega sveta je direktor podjetja PUP Saubermacher (v nadaljevanju koncesi-onar) Janez Herodež svetnikom podal poročilo o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v občini Gornji Grad za preteklo leto. Koncesionar se je po besedah Herodeža prijavil na razpis za opravljanje te službe poleg Gornjega Grada še v štirih občinah Zgornje Savinjske doline. Do 10. septembra so odpadke odlagali na odlagališču Podhom, po tem datumu, ko se je odlagališče uradno zaprlo, so pričeli odpadke odvažati v Celje.
Trenutno zbrane odpadke v Pod-homu presortirajo, mešane komunalne odpadke nato odpeljejo v regijski zbirni center v Celje, papir, železo, steklo in podobne odpadke pa odpeljejo koncesionar-jem za omenjeno vrsto odpadkov. Ker se cena komunalnih storitev po državnem odloku ne sme spreminjati, razliko v ceni, to je za prevoz in stroške odlaganja odpadkov na odlagališče v Celju, trenutno po-
kriva občina. Koncesionar je lansko leto za izvajanje javne službe v Gornjem Gradu zaradi nespremenjenih cen in povečanja stroškov izkazal negativni rezultat.
Občina bo za zbirni center v Podhomu postavila vso potrebno infrastrukturo. Urejen zbirni center bo potem dala v upravljanje konce-sionarju, ki bo občini plačeval najemnino. Nosilec projekta je Občina Gornji Grad, ki trenutno ureja gradbeno dovoljenje, projekt pa je usklajen s preostalimi štirimi občinami, ki bodo enotno pristopile k izgradnji zbirnega centra. Financiranje 350.000 evrov težkega projekta še ni dorečeno, se pa župan gornjegrajske občine Stanko Ogradi intenzivno dogovarja z drugimi župani. Svetnike je zanimalo, ali bo poleg zbirnega centra tudi kompo-starna, saj bo odvoz bioloških odpadkov najdražji. Župan Ogradi je povedal, da je planirana tudi kom-postarna, vendar je najprej potrebno poskrbeti za zbirni center, ki naj bi po predvidevanjih stal že jeseni.
Glede občutnega povišanja cen
komunalnih storitev, ki bodo ob uvedbi novih standardov višje kar za 85 odstotkov, je Herodež svetoval, naj občani vzorno ločujejo odpadke, hkrati pa poskrbijo, da jih bodo oddali čim manj. Le tako bodo vplivali na znesek na položnicah, ki bo variiral glede na težo po-
Mozirski svetniki so obravnavali odlok o organizaciji, ustanavljanju in delovanju zaščite in reševanja. Janez Janko z občinske uprave v Mozirju je povedal, da občinski štab civilne zaščite že uspešno deluje, na raznih vajah in izobraževanjih se povezuje z drugimi občinskimi štabi. Načrti zaščite in reševanja so izdelani in usklajeni. Pomembnejše točke odloka je
branih odpadkov v preteklem mesecu. Nadzor nad tem, katero gospodinjstvo ima in katero nima pogodbe s koncesionarjem in plačuje omenjene storitve, bo vršila inšpekcija, ki bo podatke dobila iz registra prebivalcev.
Štefka Sem
predstavil Darko Koželj iz podjetja Prozir, ki je za občino pripravilo odlok. Osredotočil se je na to, da se po tem odloku določene naloge prenašajo na posameznike in delovne organizacije. V določenih členih so opisane naloge le-teh, občina je dolžna, da jih na to opozori, da bodo delali v skladu z zakonom.
Štefka Sem
mozirje
V zaščito in reševanje vključene tudi delovne organizacije
Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011 7
Intervju
Pomagati sočloveku v stiski je njegovo zadovoljstvo
(Foto: Marija Lebar)
Roman Krajner je gasilec z dušo in telesom. Član Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje je od svojega dvanajstega leta starosti. Kar 33 let je že predsednik nazarskih gasilcev, vpet pa je tudi v delovanje Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, kjer je tudi opravljal več odgovornih funkcij, zdaj je njen podpredsednik.
Za njegovo izjemno delo v gasilstvu je prejel številna priznanja. Zadnje je kipec gasilca za življenjsko delo, ki ga je prejel iz rok predsednika Gasilske zveze Slovenije (GZS) Antona Korena. Ob tem mu je čestitala tudi obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič.
- Pred kratkim ste prejeli najvišje priznanje Gasilske zveze Slovenije za življenjsko delo -kipec gasilca. Kaj ob tem občutite?
Kipec gasilca, ki so mi ga podelili na Plenu-mu Gasilske zveze Slovenije, mi pomeni ogromno čast in vzpodbudo za nadaljnje delo v gasilski organizaciji. Da pa sem to visoko priznanje prejel, imata veliko zaslugo podpredsednik na-zarskega gasilskega društva Ivan Krefl in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar, ki sta zbrala potrebne podatke in dokumente ter jih poslala na GZS. Zato na tem mestu lepa hvala obema.
roman krajner, dobitnik kipca gasilca
-	Gotovo niste gasilec zaradi priznanj in odlikovanj. Kaj je torej tisto, kar se vam v gasilstvu zdi najvišja vrednota?
Gasilstvo mi pomeni zelo veliko. Je poslanstvo. Pomagati sočloveku v stiskah, nesrečah in težavah se mi zdi najpomembnejša stvar. Če lahko prispevam svoj delež, je zame veliko zadovoljstvo. Pri tem se večkrat najde tudi kdo, ki si mu pomagal in ti kasneje izrazi svojo hvaležnost in se zaveda, koliko truda si vložil v to dejanje. Zato bom zmeraj priskočil na pomoč vsakomur, dokler bom tega le zmožen.
-	Tako navdušeno govorite o gasilstvu. Ste za to humano dejavnost navdušili tudi svojo družino. Kako je ta spremljala vaše prostovoljno delo v gasilstvu, ko ste se neštevilne ure mudili v gasilskem domu, na sestankih, na vajah ...?
Moja družina je to dejavnost spremljala z razumevanjem, nisem imel težav. Nasprotno, če je v društvu kakšna večja prireditev ali dogodek, pristopi na pomoč tudi moja žena, ki je članica našega društva in veliko prispeva. Tudi s svojim kuharskimi in organizacijskimi sposobnostmi. Člana našega društva sta tudi moja sinova, veliko zanimanje za gasilstvo pa kaže desetletni vnuk Matevž.
-	Kakšni so začetki vaše gasilske poti?
Vstopil sem leta 1959. Takratni poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje Srečo Urtl starejši je bil moj sosed. Nekega dne me je ogovoril: »Fant, ti boš pa v nedeljo šel z menoj v gasilski dom, kajti tam imamo operativni gasilci vsako nedeljo vaje.« Moji starši temu niso nasprotovali, saj so vedeli, da se pri gasilcih slabih stvari gotovo ne bom naučil. Tako se je začela moja gasilska pot v društvu, ki sem mu zvest še sedaj.
-	Je bilo v društvu takrat ob vašem vstopu kaj mladih?
Bilo jih je kar nekaj, med njimi tudi moji prijatelji in znanci. Nekaj jih je že kmalu odpadlo, nekateri pa so člani našega društva še sedaj.
-	V gasilstvu je izredno pomembno izobraževanje in v zvezi s tem napredovanje. Če vašo gasilsko pot razdeliva na nekatere pomembnejše mejnike, kaj bi izpostavili?
Šest let po vstopu, to se pravi leta 1965, ko sem izpolnil potrebne pogoje, sem opravil osnovni tečaj za gasilca in postal gasilec - operativec. Tri leta za tem sem končal tečaj za nižjega gasilskega častnika, 1975. leta pa sem opravil še izpit za strojnika. Leto kasneje sem opravil izobraževane za gasilskega častnika, 1979 sem
napredoval v gasilskega častnika I. stopnje, 1996. pa še v gasilskega častnika II. stopnje.
-	Vse to je zahtevalo veliko učenja in usposabljanja, v gasilski organizaciji pa ste opravljali tudi številne funkcije.
Kar zadeva operativne funkcije, sem bil najprej gasilec, nato glavni strojnik, en mandat pa tudi poveljnik našega društva. Organizacijskih funkcij je bilo tudi kar nekaj. Od leta 1978 pa vse do danes sem predsednik nazarskega prostovoljnega gasilskega društva. Enako dobo sem član predsedstva Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. V letih od 1998 do 2003 sem bil tudi predsednik te zveze. V tem mandatu sem bil prav tako član organa regije. Od leta 2003 dalje pa sem podpredsednik zgornjesavinjske gasilske zveze.
-	Kaj menite o delu te zveze?
Zveza je nujna, saj je vez med posameznimi gasilskimi društvi, ta pa se preko nje povezujejo v regijsko in državno organiziranost. Menim, da naša zveza deluje zelo dobro in v interesu gasilskih društev in njihovih članov.
-	V 33. letih, kolikor ste predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje, je društvo zelo napredovalo. Najprej ste zgradili nov gasilski dom, dopolnjevali opremo, pridobili koncesijo za reševalno enoto, skoraj vsako leto si postavite kak večji cilj.
Bil sem zraven, ko se je gradil gasilski dom na Prihovi, ko pa smo začeli graditi dom na sedanji lokaciji, sem bil že predsednik društva. Dom je bil končan leta 1982. Od takrat je bilo potrebno že marsikatero večje popravilo ali do-
»Biti predsednik v takem društvu, kot je naše, je zadovoljstvo in milina. Smo društvo, v katerem članom organov kakor tudi ostalim članom nikoli ni žal svojega prostega časa, ki ga namenjajo gasilstvu.«
zidava, saj smo v skladu s kategorizacijo društva, ki je druge kategorije, stalno dopolnjevali tudi opremo in vozni park. Prav zdaj gradimo garažni prizidek, pa se je zataknilo pri lastništvu. Z Nadškofijo Ljubljana se borimo, da tako rečem, za ped zemlje.
-	Kako vse to zmorete?
Biti predsednik v takem društvu, kot je naše, je zadovoljstvo in milina. Smo društvo, v katerem
8 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011
C
Intervju, Organizacije
članom organov kakor tudi ostalim članom nikoli ni žal svojega prostega časa, ki ga namenjajo gasilstvu. S tem pa je zagotovljen razvoj društva in uspešno nadaljevanje tradicije, ki so jo začeli naši ustanovni člani že pred skoraj devetdesetimi leti.
-	Za tako delovanje je potrebno zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev.
Res je, velikokrat smo morali v razne akcije za zbiranje sredstev ob večjih nabavah ali gradbenih delih. Pri tem moram pohvaliti našega blagajnika Mateja Pečovnika, ki že vrsto let vestno in gospodarno skrbi za društvene finance.
-	Na kaj bi v delovanju nazarskega društva še posebej opozorili?
Posebno sem ponosen na našo tehnično reševalno enoto. Za koncesijo smo si dolgo prizadevali in jo leta 1999 tudi pridobili. Enota, ki jo vodi naš neutrudni poveljnik Boštjan Cigale, je v
»Večkrat je bilo potrebno kar veliko dogovarjanja in prepričevanja, da gasilska oprema ni sama sebi namen, pač pa je njena naloga, da omogoča varovanje življenj in premoženja, kar mora zagotavljati lokalna skupnost, v našem primeru Občina Nazarje. Zdi se mi, da smo z županjo Majdo Pod-križnik gasilci našli skupen odnos ...«
številnih intervencijah pomagala ponesrečenim ljudem, za kar je prejela tudi odlikovanja in pohvale. Enota je tehnično in strokovno zelo dobro opremljena in usposobljena, kajti pri tovrstnih težkih nesrečah ne sme biti pomanjkljivosti.
-	Kako ste se glede potreb društva ujeli z lokalno skupnostjo?
Večkrat je bilo potrebno kar veliko dogovarjanja in prepričevanja, da gasilska oprema ni sama sebi namen, pač pa je njena naloga, da omogoča varovanje življenj in premoženja, kar
»Prav zdaj gradimo garažni prizidek, pa se je zataknilo pri lastništvu. Z Nadškofijo Ljubljana se borimo, da tako rečem, za ped zemlje.«
mora zagotavljati lokalna skupnost, v našem primeru Občina Nazarje. Zdi se mi, da smo z županjo Majdo Podkrižnik gasilci našli skupen odnos, kajti županja je le spoznala, da občina mora imeti ustrezno organiziran sistem zaščite in reševanja. Brez tega občanom ne more zagotavljati potrebne varnosti.
-	Sami ste sodelovali v številnih gasilskih akcijah in intervencijah. Tam se dogaja marsikaj. Bi nam zaupali kak posebej zanimiv dogodek, ki se ga trenutno spomnite?
Kot operativec sem sodeloval na intervencijah po vsej naši dolini razen na Solčavskem. Ena težjih stvari v moji gasilski »karieri« je bila goto-
vo v času, ko sem operativno sodeloval v tehnično reševalni enoti. Spoznanje, da ponesrečencu ni več mogoče pomagati, je težak občutek. So pa bili tudi veseli in celo smešni dogodki (smeh). Nekoč smo gasili velik skedenj nekje nad Gornjim Gradom. Zaradi pomanjkanja vode smo morali gasiti z gnojevko in pri tem je curek oplazil tudi nekaj naših članov. Lahko si predstavljate, koliko smeha in zbadljivih besed so bili ti deležni po končani intervenciji.
-	Veseli dogodki pripomorejo k povezovanju in pozitivnim odnosom med člani. Pravite, da so ti v vašem društvu dobri?
Odnosi v nazarskem gasilskem društvu so prijateljski, saj skoraj ni nedelje v letu, da se ne bi srečali ali poklepetali pred gasilskim domom ali pa v njem. Pa pri tem teme kramljanja niso vedno gasilske. Prijetno vzdušje pa vlada tudi na prostovoljnih delovnih akcijah, ki jih vsako leto pripravimo kar veliko.
-	Kot ste že sami dejali, je lepo biti predsednik v takem društvu. Kako dolgo še?
Takole sem se namenil: leta 2013 so v gasilskih društvih volitve in nameravam ponovno kandidirati. Če bom izvoljen za predsednika, bi želel v letu 2014, ko naše društvo praznuje 90-letnico ustanovitve, da se praznovanje jubileja opravi na kar najbolj slovesen način. Po tem datumu pa zanesljivo zapuščam predsedniško mesto v Prostovoljnem gasilskem društvu Nazarje.
Pogovarjala se je Marija Lebar
las - društvo za razvoj podeželja zgornje savinjske doline
Sredstva za projekte, ki prinašajo novo kakovost
življenja
Zgornjesavinjski župani so se na nedavni koordinaciji med drugim seznanili tudi z delovanjem društva LAS Zgornje Savinjske doline, ki sta ga predstavili predsednica društva Mateja Brlec Suhodolnik in direktorica Zavoda Savinja - ta je upravljavec LAS - Terezija Mavrič.
Na javni poziv društva LAS za izvedbo projektov v letu 2011 je do predpisanega roka prišlo 16 prijav. Te bo upravni odbor podrobno pregledal in naredil ustrezen izbor. Za izvedbo letošnjih projektov je razpisanih 190.000 evrov. Poleg novih projektov upravljavec in LAS bedita tudi nad izvedbo večletnih projektov, ki še niso končani.
»Čeprav je izvajanje projektov v okviru Leader programa razmeroma mlada stvar, se je kar dobro prijela. Sredstva sofinanciranja so majhna samo na prvi pogled, saj je z njimi mogoče uresničiti stvari, ki jih sicer iz drugih virov ne bi mogli,« je med drugim povedala predsednica Mateja Brlec Suhodolnik. Ne gre samo za ekonomski vidik, pač pa za razvoj, povezovanje posameznikov, občin in društev ter drugih oblik civilne družbe ... Ker prihajajo ideje s terena in je možnost
odločanja v dolini, ne pa centralizirana na uradniški ravni, so predlagatelji za uresničenje svojih idej izredno motivirani. Dodala je še, da se o tej tematiki v medijih premalo poroča.
Skupaj z Mavričevo sta predstavili izvajanje programa v letu 2009, 2010 in letos. V letnem izvedbenem načrtu (LIN) za leto 2009 je bila vrednost projektov 182.819 evrov, od tega
je bilo sredstev Leader programa 103.566. Za leto 2010 je bila vrednost projektov 129.206, sofinancerskih sredstev pa 107.731 evrov. Za letošnje leto imajo na voljo za izvedbo programov 190.000 evrov, vsi projekti pa bodo po novem sofinancirani v enaki višini, in sicer 85 odstotkov.
Marija Lebar
Srečanje prijateljev Menine in ljubiteljev narave
V soboto, 25. junija, bo na Menini že drugič prireditev Dan Menine. Dogodek organizira Planinsko društvo Gornji Grad v soorganizaciji s Pašno skupnostjo Gospodnje-Globače in v sodelovanju z različnimi društvi, zavodi in organizacijami, zato bo prireditev vsebinsko zelo pestra in bo lahko vsakdo našel kaj primernega zase.
Začetek druženja bo ob 11.00 uri z mašo po
namenu pašne skupnosti pri kapeli, v nadaljevanju bodo različne aktivnosti družabne in izobraževalne narave. Iz smeri Črnivca do planinskega doma bo organiziran pohod namenjen širši javnosti, osrednji dogodek dneva pa bo otvoritev nove informativne table pri planinskem domu, na kateri bodo predstavljene naravne znamenitosti Menine.
ŠS
Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011
Iv
Gospodarstvo, Iz občin
solni tempelj nova štifta
Tudi poletje je čas za obisk solne sobe
Aerosoli soli imajo številne pozitivne vplive na dihala in kožo.
(Fotodokumentacija Solni tempelj)
Aerosoli soli so mikronski kristali soli, ki se v naravi nahajajo v zapuščenih rudnikih soli ali ob morju. Zdravstvo že stoletja ve, da je bivanje ob morju in obiskovanje solnih jam blagodejno za vse bolnike na področju dihal in kože, pa naj bo to akutna ali kronična bolezen dihal. Ker je sluznica celo leto izpostavljena prašnim delcem, virusom in bakterijam in ker se mora skozi celo leto čistiti, je obisk solnih sob v izogib vnetjem sluznice zelo priporočljiv in koristen tudi poleti. V Solnem templju v Novi Štifti je obisk zelo dober, je povedal direktor podjetja Grajska vrata Franci Grudnik. Ker beležijo številne pozitivne odzive uporabnikov solnih sob, razmi-
občinski svet nazarje
Na dnevnem redu 6. redne seje nazarskega občinskega sveta so bila tudi poročila o poslovanju nekaterih podjetij in javnih zavodov. Med drugim so se seznanili s poslovanjem podjetja PUP Saubermacher, osnovne in glasbene šole.
Direktor Janez Herodež je predstavil poslovanje podjetja PUP Saubermacher in povedal, da je lani celotna izguba znašala 10.405 evrov, ter pri tem pojasnil, da je negativno poslovanje posledica večletnih nespremenjenih cen na področju odpadkov in razpršenost zbiranja le-teh. Omenil je težave pri zagotavljanju zbirnega centra, od koder bi ločene odpadke odvažali v Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje. Kot je znano, bo zbirni center za Zgornjo Savinjsko dolino v Podhomu. Izgradnja je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zaenkrat je na cene odva-žanja odpadkov uveden moratorij, zato mora razliko do dejanske cene namesto povzročiteljev odpadkov pokrivati občina iz proračuna.
Drugače sta izzveneli poročili, ki sta sledili. Poročilo o poslovanju javnega zavoda Osnovna šola Nazarje je predstavila računovod-kinja Alenka Klemše Begič. Celo-
šljajo o odprtju centrov v večjih slovenskih mestih.
»V poletnih mesecih, ko ljudje zaradi različnih razlogov ne morejo na letni dopust na morje, kjer se sluznica lepo obnovi, lahko obiščejo solno sobo in si z eno terapijo naužijejo toliko zdravilnega ae-rosola soli, kot bi bili štiri dni na morju,« je povedal Grudnik. »Medicinski aparat v solni sobi naredi atmosfero, ki je podobna kot v jutranjih urah ob morju ali v naravni solni jami. Solne terapije regenerira-jo in očistijo sluznico dihal ter ščitijo pred virusi. Aerosol soli ima veliko moč, lahko prodre v vsako celico našega telesa, zato je dobro, da se zavedamo, da je moč aerosola
tni prihodki v lanskem letu so znašali 1.784.447 evrov, celotni odhodki pa 1.731.569. Poudarila je, da cilj šole ni ustvarjanje dobička, pač pa kakovostno delovanje na izobraževalnem področju. Ker je šola s svojimi sredstvi ravnala gospodarno in izvajala del tržne dejavnosti ter pridobila precej do-nacij, je ustvarila presežek prihodkov v višini 52.878 evrov, ki je večinoma namenjen za brezplačne programe.
Tudi finančno poročilo o delovanju glasbene šole v preteklem letu je bilo pozitivno, kot je povedala računovodkinja Petra Bele. Imeli so 526.556 evrov prihodkov in 524.856 evrov odhodkov, tako da je pozitivna razlika znašala 1.700 evrov. Presežek bo ostal nerazporejen in bo namenjen za bodoče investicije šole.
Svetniki so sprejeli sklep, da se poročila sprejmejo. Razen tega so, tako kot županja Majda Podkrižnik, pohvalili poslovanje obeh zavodov in zalaganje vodstev šol za takšen rezultat, pri čemer so še posebej omenili bivšo ravnateljico in ra-čunovodkinjo glasbene šole, Olgo Klemše in Faniko Strašek.
Marija Lebar
soli zelo blagodejna za naše telo, pa naj bo ta ob morju, v naravnih solnih jamah in rudnikih ali v solnih sobah,« je še dodal.
Ko je naše telo izpostavljeno atmosferi, v kateri so prisotni aerosoli soli, se v telesu aktivirajo procesi samozdravljenja, ki čistijo celo telo. Če je čas izpostavljanja telesa atmosferi aerosola soli dovolj dolg, se močno izboljšujejo vse akutne in kronične bolezni dihal, kot so bronhitis, astma, sinusitis, laringitis, ponavljajoče angine in pljučnice. Tudi naša koža se odziva na pozitivne in negativne vplive iz okolja. Negativni vplivi povzročajo alergije
Rečiški turistični delavci letos pripravljajo 32. tradicionalno prireditev Od lipe do prangerja. Zadnji vikend v juniju in prvi v juliju bosta na Rečici ob Savinji kulturno, športno in zabavno obarvana.
Dogajanje bodo v TD Rečica ob Savinji pričeli 26. junija z otvoritvijo kar štirih razstav. Na ogled bodo postavili likovna dela zgornje-savinjskih umetnikov, ki so v dveh desetletjih in pol donirali svoja dela društvu. Rečiški osnovnošolci so ustvarjali na temo čebelarstva in panjskih končnic. Tovrstno tematiko so organizatorji uporabili tudi za narodopisno razstavo. Pod naslovom Čebelarstvo nekoč in danes si bodo obiskovalci lahko ogledali številne nepogrešljive pripomočke pri pridobivanju medu in vzgoji čebel. Iz preteklosti v prihodnost
na koži, razna vnetja in postopoma tudi težje oblike poškodbe kože, kot so atopični dermatitis in luskavica.
Pozitivni vplivi na kožo in dihala so zdravstveno dokazani, zato je priporočljiv obisk morja ali solnih sob. S pomočjo aerosolov soli se koža umiri in regenerira, sluznica dihal pa sčisti in obnovi. Ker sta in koža in sluznica dejanski zaščiti zunanjega in notranjega telesa človeka, smo potem bolj zdravi, manj zbolevamo zaradi vnetja dihal in imamo lepšo, bolj zdravo kožo, je pozitivne učinke solnih sob opisal Grudnik.
Štefka Sem
pa so svojo ročnodelsko razstavo naslovile vezilje društva upokojencev. Na njej bodo prikazana dela, ki so nastajala ob jesenskih druženjih vezilj.
Prvi petek v juliju se bodo na nogometnem turnirju pomerile ženske ekipe. Večer pod trško lipo, dan pozneje, obeta veliko zabave in kulturnih doživetij. Obiskovalcem se bodo namreč predstavili tolkalci iz Velenja in Rečiški oktet. Ob veličastnem ognjemetu pa bodo za zabavo poskrbeli Veseli svatje.
Prireditev od Lipe do pragnerja bodo Rečičani zaključili v nedeljo, 3. julija, s šaljivimi igrami med zaselki v občini. Za dodatno popestritev zabavnega popoldneva bo poskrbel moderator Franci Podbre-žnik Solčavski.
Marija Šukalo
Županja in svetniki pohvalno o poročilih
32. od lipe do prangerja na rečici ob savinji
Narodopisje, šport in zabava
10 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011
Ljudje in dogodki, Kultura
dobrodelna prireditev v mozirju
Za šolske sklade zgornjesavinjskih osemletk
Srečanje ljudi odprtih src je dobrodelna prireditev, ki jo organizira Slovenska ljudska stranka Zgornje Savinjske doline (ZSD). Že četrtič zapored so združili svoje moči članice in člani stranke, podmladek, ženska zveza in društvo kmetic. 12. junija so na sejmišču v Mozirju zbirali denarne prispevke, ki bodo do zadnjega centa šli v šolske sklade vseh zgornjesavinjskih osnovnih šol. Med povabljenimi gosti so bili predsednik stranke mag. Radovan Žerjav, poslanca Jakob Presečnik in Gvido Kres, predsednica ženske zveze Vesna Starman ter župani občin Zgornje Savinjske doline.
Po himni SLS Slovenec sem je v imenu organizatorja dobrodelne prireditve spregovorila predsednica Slovenske ženske zveze pri SLS za ZSD Mateja Brlec Suhodolnik. Predstavila je namen
Nastop učencev Osnovne šole Ljubno ob Savinji. (Foto: Ciril M. Sem)
Vsa »molža« je šla v dobrodelne namene. (Foto: Ciril M. Sem)
in sporočilo prireditve, to je »trajnostni razvoj nas samih«.
Med posebej pozdravljenimi so bile ženske iz Društva kmetic ZSD. Same so zbrale 590 evrov, prispevale dobitke in spekle pecivo. Zbrane sta nato nagovorila Andrej Presečnik in župan Mozirja Ivan Suhoveršnik, pozdravil pa jih je tudi predsednik SLS mag. Radovan Žerjav in med drugim dejal: »Eni ne organizirajo ničesar, eni Rock Otočec, eni pa tako prireditev, kot je ta v Mozirju. So ljudje, ki znajo prisluhniti, ki opazijo, da ne živijo vsi enako. Da bi tistim, ki imajo manj, kdaj narisali prijazen nasmeh na usta.«
Sledil je osrednji del srečanja - kulturno-za-bavni nastopi učencev zgornjesavinjskih šol. Prireditev je vodil Bojan Štrukelj, kulturni program je pripravila Ivana Žvipelj.
Andreja Gumzej
na rečici ob savinji zaključena delavnica nežike agnes novak
Člani društva Gal na ogled postavili Relijef
Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Gal je v svojih prostorih na Rečici ob Savinji pripravilo razstavo. Pod naslovom Relief so v petek na ogled postavili dela članov društva, ki so nastala v delavnici z umetnico in keramičarko Nežiko Agnes Novak iz Bele pri Železni Kapli. Slednja je na ogled postavila tudi svoja dela. Ob rečiških ustvarjalcih so se predstavili tudi gostje: Viktorija Zidar Šamin in Ljubomir Zidar, magister umetnosti, akademski kipar ter restavrator iz Ivanč-ne Gorice, Zorka Dežjot iz Pirana in Franjo Maro-všek iz Dravograda.
O delavnici in reliefu sta spregovorila tako Agnes-Novakova kot Zidar. Medtem ko je voditeljica tečaja predstavila svoje ustvarjanje in delo skupine, je magister umetnosti predstavil re-
Voditeljica tečaja Nežika Agnes Novak je predstavila svoje ustvarjanje in delo skupine.
(Foto: Marija Sukalo)
lief kot obliko umetniškega ustvarjanja. Slednji nastaja z oblikovanjem, modeliranjem, klesa-njem, rezljanjem, tolčenjem, konstruiranjem, vlivanjem v kalupe, vtiskovanjem, praskanjem in podobno. Za njegovo oblikovanje se uporabljajo raznovrstni materiali, ki zahtevajo tudi različno tehniko obdelovanja in različno orodje ter različen prostor ali atelje.
Pri svojem delu so ustvarjalci izkoristili tudi lastnosti materialov, jim dodali še različne patine in premaze. Razstavo, ki so jo s kulturnim programom obogatili učenci nazarske glasbene šole, je odprl župan Vinko Jeraj. Dogodek je bil prvi iz niza prireditev ob prazniku občine Rečica ob Savinji, ki bodo zaznamovale ves junij.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 24, la.junij 2011
koncert učiteljev in učencev tekmovalcev glasbene šole nazarje
Glasba kot uvod v praznovanje
Letos se je praznik nazarske krajevne skupnosti pričel z glasbo. Koncert učiteljev in učencev tekmovalcev tamkajšnje glasbene šole minuli četrtek je bil uvod v večdnevno praznovanje krajanov Nazarij. V dvorani glasbene šole so nastopili nadarjeni mladi glasbeniki, ki svoje znanje že preizkušajo na tekmovanjih, in učitelji šole. Nastop sta pripravili Milanka Črešnik in Tadeja Cigale.
Zbrani so najprej prisluhnili sedmim učencem, tekmovalcem na domačih ali mednarodnih tekmovanjih. Manja Vačovnik na flavti je pod mentorstvom Neve Beriša maja osvojila drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Beogradu. Sledil je nastop Jedert Steiner, ki se igranja kitare uči pri Suzani Hebar. Jedert se je v aprilu udeležila mednarodnega tekmovanja v Murski Soboti in prejela srebrno priznanje.
Jan Jurjovec klavir igra pod mentorstvom Mi-lanke Črešnik in je do sedaj osvojil že več visokih priznanj. V letošnjem šolskem letu je na mednarodnem tekmovanju v Trstu osvojil drugo nagrado. Za njim je na flavto, katere igranje jo uči Jernej Marinšek, zaigrala Nika Zgojznik. Letos se je udeležila tekmovanja v Beogradu in tam prejela tretjo nagrado.
Veliko tekmovanj je tudi za Veroniko Steiner, ki je v razredu Teodore Garkove in je ena najboljših učenk violine na šoli. Letos se je udeležila mednarodnega tekmovanja v Trevisu v Italiji. Na flavti se je predstavila tudi Larisa Kotnik, ki tretji razred zaključuje pri Marinšku. Tudi Larisa se je udeležila tekmovanja v Beogradu in tam osvojila tretjo nagrado. Kot zadnji nastopajoči učenki so zbrani prisluhnili igranju Urške Bider, ki je
na citre igrala v duetu z mentorico Cito Galič. Urška je članica Slovenskega citrarskega orkestra in se zelo uspešno izkazuje tudi na različnih tekmovanjih.
Nastopajočim učencem so na odru sledili učitelji. Bojan Zeme se je predstavil na saksofonu, Suzana Hebar je na kitaro zaigrala v duetu z Marino Golja na vibrafonu. Tina Anderlič je čudovite zvoke izvabljala iz flavte, Miklavž Pintar pa je aplavz požel z igranjem trobente. Nikolaj Sajko
je navdušil z igranjem violončela, koncert pa je zaključil tercet pevk, Karmen Kaker, Valerije Pe-trič in Petre Kopušar. Njihova mentorica je Kristina Šuster, na citrah sta jih spremljali Urška Bider in Cita Galič. Ostale nastopajoče sta na klavirju spremljala Milanka Črešnik in Toni Acman. Vsem nastopajočim je za uspešno delo v tem letu čestital predsednik KS Nazarje Matej Pečov-nik in jim v zahvalo poklonil cvet.
Tatiana Golob
Koncert je zaključil tercet pevk, Karmen Kaker, Valerije Petrič in Petre Kopušar, na citrah sta jih spremljali Cita Galič in Urška Bider. (Foto: Tatiana Golob)
izbirno tekmovanje za zlato harmoniko ljubečne v nazarjah
Robi Weiss že tretjič grajski godec
Turistično društvo Nazarje in mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sta v sodelovanju s krajevno skupnostjo in občino pripravila izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Na 19. glasbenem druženju fraj-tonarjev v soboto pred gradom Vrbovec je meh harmonike raztegnilo deset godcev.
Ker je srečanje umeščeno v sklop prireditev ob prazniku nazarske krajevne skupnosti, sta v uvodu pozdravne besede tako tekmovalcem kot obiskovalcem namenila predsednik KS Matej Pečovnik in županja občine Majda Podkri-žnik.
Tekmovanje je ocenjeval Zoran Kolin, ki ni skrival zadovoljstva ob kvaliteti izvedenih skladb. Po njegovem mnenju je tekmovanje kljub majhnemu številu udeležencev postreglo z dobro odigranimi narodnozabavnimi vižami. Našo dolino so zastopali Robi Weiss iz Okonine, katerega mentor je Primož Zvir, Iztok Polanšek iz Bočne in
Aleš Pečnik iz Mozirja. Njun mentor je Darko Ate-lšek. Za oba je bilo to prvo takšno tekmovanje, kjer sta sicer pokazala veliko znanja, a ob tremi naredila nekaj napak in ostala brez uvrstitve v polfinale. Bo pa v polfinalu nastopil Robi Weiss, ki je tudi letos po mnenju občinstva postal grajski godec. Ta laskavi naziv mu je pripadel že tretje leto zapored.
Ob zaključku tekmovanja je meh harmonike raztegnil tudi znani frajtonar Darko Atelšek, ki je v šali dejal, da mora malo povaditi, preden sploh zaigra, saj je igral na izposojen instrument.
Z geslom har7ka pridete do fotogalerije na www.savinjske.com.
Marija Šukalo
Priznanje občinstva je Robiju Weissu izročila predsednica Turističnega društva Nazarje Vanja Hofbauer. (Foto: Marija Šukalo)
12 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011
Zgodovina in narodopisje
Ljudska verovanja - kolomon
Piše: Aleksander Videčnik
Med našimi ljudmi je bilo zelo razširjeno prepričanje, da ima tisti, ki razpolaga s kolomonom, posebne sposobnosti, vse tja do copranja. Seveda je treba najprej okvirno pojasniti, kaj kolomon sploh je. To je zelo stara »coprniška knjiga«, tako so jo ljudje imenovali. V izvirniku je imela črne platnice, bila je velikosti molitvenika.
Ko sem v celjski pokrajinski knjižnici našel primerek kolomona, sem lahko le ugotovil, da si z njim ne morem kaj dosti pomagati. Vsebina je za nepoznavalce nerazumljiva, so v njem neke tabele, neka nejasna besedila, skratka, sodoben človek, ki nima posebnega znanja in poznavanja kolomona, lahko le prebira knjižico, ki deluje, polna zagonetnih sestavkov, dokaj čudno. Značilno je tudi to, da so naši ljudje pripovedovali o obveznosti lastnika te čarovniške knjige do ohranjanja in obvezni predaji svojemu nasledniku še pred smrtjo.
Ko sem pred kakimi tridesetimi leti iskal ustna izročila po dolini, je bilo kar pestro. Domala vsi pripovedniki so imeli neke vrste strah pred kolo-monom. Večina sogovornikov je trdila, da so bili primeri, ko je lastnika kolomona presenetila kakšna usodna bolezen, da ni mogel umreti, ker ni predal v varne roke te knjige. Prav tako je bila vsaka uporaba kolomona s strani najditelja knjige posledično strašna in neverjetno zapletena. Lahko se je pojavil hudič, lahko so množice miši prišle v hišo, lahko je nenadoma po hiši divjal veter velikega obsega.
PRIPOVED KATARINE SLATINEK IZ RADMIRJA
Spominjala se je pripovedi o neki ženski, ki so ji pravili Otrca in je bila doma na Homcah. Ljudje so vedeli, da ima doma kolomon in da iz njega črpa sposobnosti, ki jih drugi niso imeli. Veljalo je, da »črne bukva« ni smela priti v roke nepoklicanemu, lahko bi nastale velike škode, so menili.
Nekega dne, ko je bila Otrca z doma, je prišel v hišo neki možakar, ki je stikal za črnimi bukvami. Posrečilo se mu je jih najti. Seveda ga je mikalo pogledati vanje in kaj skrivnostnega izvedeti ... Bilo pa je pravilo, da si moral takšne bukve prebirati od zadaj naprej, tega pa možakar ni vedel. Le kako bi lahko vedel za takšno skrivnost? Takoj se je kesal svojega lahkomišljenega dejanja, kajti v hiši se je nenadoma znašlo na stotine malih vragov, ki so uprizorili pravi vražji ples, da se je pod njimi kar kadilo.
Mož nikakor ni uspel priti do vrat, da bi zbe-
žal, no, tedaj je k sreči prišla Otrca domov, takoj je vedela, kaj se je zgodilo. Tekla je v kaščo, iz katere je prinesla škaf prosa in ga stresla na mizo, da so ga hudobci jeli preštevati. V tem času se je dokopala do kolomona in z njim uspela obvladati množico vragov, da so zbežali iz hiše. Od tedaj naprej ji črnih bukev ni bilo treba več skrivati, med ljudmi je šel glas, da se s temi čarovnijami ni igrati!
COPRNCE NA DORŠEKIH
Na Brdem so ljudje pripovedovali, da se coprn'ce redno zbirajo na travniku med Devca-mi in Bočno. Ponoči so se iz vasi, ki leži nekoliko višje, dobro videle številne lučke, ljudje pa so verjeli, da vsaka teh lučk pomeni coprnico, ker so te med plesom držale goreče snope v rokah ...
Tam blizu je nekoč živel Tratarjev Tonč, ki je veljal za malo prizadetega, ljudje pa so se radi pomenkovali z njim, ko je pravil okrogle iz svojega življenja. Smejali so se mu, ko je pripovedoval, kako se je nekega večera vračal iz Devc, kjer so kožuhali. Lahko si mislimo, da Tonč s kožuhanja ni prihajal ravno trezen . Pa vendar, pripovedoval je, kako se mora ponoči vračati domov preko Doršekov in da ima zaradi coprnic vedno s seboj rožni venec, tako bi se coprnic otresel, če bi se znašel med njimi.
Pravil je, da je ta »coprniška golazen« zelo nevarna in se človeku, ki pade v njihove roke, nič dobrega ne obeta. In res, ko se je tistega dne, pozno zvečer vračal domov, so ga nenadoma obkrožile coprnice in slaba bi mu predla, če ne bi imel rožnega venca, saj je z njim mahal in zadrževal hude babe, da ga niso ujele. Ko je pritekel blizu doma, je klical, da bi mati hitro odprla vrata in se tako reši zasledovalk. Toda mati ga očitno ni slišala, zato se je med hitrim tekom z vso silo zaletel v vežna vrata, da so le-ta snela
in je z viška padel v domačo lopo. Baje je Tonček žalostno končal, so pripovedovali ljudje, nekega dne je utrujen legel na gliste v črni kuhinji in tam sladko zaspal. Med obračanjem je teleb-nil na tla in se ubil.
COPRNCE IN FLOSARJI
Še dolgo so pripovedovali ljudje, da so copr-nice flosarje, ki so dobro plačali, prevažale z ra-jže domov. Znano je, da so s splavi potovali daleč v južne kraje. Vračali so se domov po nekaj dneh, ko so opravili vsa dela z zlaganjem lesa. Seveda je vožnja z osebnim vlakom trajala kar dolgo, za brzovlak pa niso imeli denarja. Običajno so se vračali iz Beograda. Eden med njimi se je pogodil s coprnico za njeno uslugo, saj je želel biti najhitreje doma. Pripeljala je v gostilno kozla, nanj se je moral flosar spraviti, in to tako, da je gledal nazaj, pogoj je bil tudi, da ni imel ničesar svetega pri sebi. Kar naenkrat se je znašel v dolini Lizovnice, blizu domačega Šmartnega.
MOŽ JE ŽELEL POSTATI COPRNIK
Baje je med vražjimi služabnicami bil tudi neki moški, bili so sicer redki, pa vendar jih ni manjkalo tudi v tej druščini. Namerilo se je, da je mož doma opazoval ženo, kako se odpravlja na co-prniški zbor. Bilo je v črni kuhinji in zunaj je bila mesečna noč, tako so imele za svoje zbiranje corpnice zelo rade. Mož je opazoval, kako žena sede na metlo med podvoji odprtih vrat in potem izgovori čarobne besede: »Všič nad grmičevjem, med košelovjem, na Brezovo polje.«
Mož je sedel na metlo in izrekel zagovor, vendar je pozabil v stavku poudariti besedo »nad«. To je bilo usodno, da ga je potegnilo iz hiše, vendar med grmovje in drugo podrast - pristal je ves opraskan in ranjen sredi polja. Če bi tako krvav zašel med coprnice, bi ga gotovo fentale.
Rifljevi pevci iz Nove Štifte leta 1954. Zadaj stojijo: Riflov Jože, pevovodja, Tomanov Franček, Volovšekov Gustl, Tomanov Jože, Glukov Ivan, Tomanov Tone, Vršnikov France in Tomanov Aleš. Spredaj so: Podbreški Ivan, Pogledski Janez, Drečki Rudi in Dolnikov Tone. Sliko je poslal Ivan Gluk.
Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011
113)
Nasveti
i NE humanizirano mleko?
MARIJA JURAK TROGAR,
svetovalka za prehrano
MAMICA, DOJENČEK, HRANA
V sodobnem potrošniškem svetu so bodoče mamice zelo pogosto obravnavane kot objekt, na katerega se usmerja silna ponudba potrošniškega blaga za dojenčke, starše in družine. Marketing prežema tudi javne zavode, institucije ter podjetja, katerih delovanje je pridobitno povezano z novorojenimi člani družbe. Med slednje prištevamo proizvajalce otroške hrane vključno z mlečnimi formulami.
Ženske, ki si v določenem življenjskem obdobju želijo imeti otroka, bi morale poskrbeti za lastno psiho-stabilno okolje in si s tem omogočiti vzpostavitev izredno močne psihične vezi z novorojenim otrokom, neodvisno od materialnih dobrin tega sveta. Veliko
mamic se še vedno ne zaveda dovolj vpliva dojenja na lastno in no-vorojenčkovo zdravje in psihofizični razvoj, pa vendar je v zadnjih dvajsetih letih položaj dojenja zavidljivo pridobil na pomenu, tudi v slovenskih porodnišnicah.
HRANILNA VREDNOST
Materino mleko vsebuje 87 odstotkov vode in 13 odstotkov suhe snovi, od tega 1,3 odstotkov beljakovin, 4,1 odstotkov maščobe, 7,2 odstotkov laktoze, ostalo pa so vsi potrebni vitamini in minerali. Vse hranilne snovi so v razmerju, ki je idealno za novorojenčka. Primerjava hranilne ali biološke vrednosti materinega mleka z vrstami mleka drugih sesalcev kaže, da otrok potrebuje mleko z več mlečnega sladkorja in maščob ter z manj beljakovin in nekaterih mineralov kot ostali sesalci. Zato je dajanje razredčenega in sladkanega kravjega mleka za dojenčka absolutno neprimerno.
Pojavljajo se tudi ugibanja (ki jih je zaradi neponovljivosti interakcij množice dejavnikov nemogoče dokazati), ali morda dajanje takega mleka ni vzrok za pogostejši pojav diabetesa tipa 1 in
še drugih presnovnih bolezni in alergij pri otrocih in mladih ljudeh v zadnjih 30 letih.
PREBAVNE TEŽAVE
Ob prebavnih težavah novorojenčkov nekateri starši podvomijo celo v primernost dojenja zaradi alergij na mleko in laktozne intolerance. Človeku bi moralo biti jasno, da materino mleko za dojenčka ne more biti manj primerno od neke izven materinega organizma proizvedene hrane. Preobčutljivost na materino mleko je mogoča, če mati uživa preveč določene hrane, zato poudarjamo pomen uravnotežene pestre zdrave prehrane v nosečnosti, med dojenjem in skozi vse življenje.
Nerazumno je odpovedati se dojenju zaradi možnosti laktozne intolerance pri dojenčku. Laktoza je mlečni sladkor. Dojenčki dobro prenašajo laktozo v materinem mleku, ker imajo naravno dovolj encima laktaze za razgradnjo mlečnega sladkorja. Izjeme so izredno redke: alaktazija je popolna odsotnost encima laktaze; opisanih je par primerov v Skandinaviji.
MLEČNE FORMULE
Ime je sinonim za humanizira-
no ali prilagojeno mleko. Humani-zirano pomeni vrsto mleka, ki posnema humano, človeško, torej materino mleko. Izraz mlečne formule pa se uporablja zato, ker gre v bistvu za laboratorijsko proizvedene mešanice, narejene na bazi kravjega ali sojinega mleka, ki po sestavi na las posnemajo neko povprečno sestavo maminega mleka, odvisno od časovne oddaljenosti od poroda. Smemo pomisliti, da v tem grmu tiči možnost za neštete alergije?
Od oploditve dalje v maternici raste nov organizem s pomočjo hranilnih snovi iz materine presnove, ko pa se organizem rodi, mu namesto mleka iz istega organizma ponudimo mlečno formulo. V humaniziranem mleku so kravjemu mleku dodane hranilne snovi pridobljene iz rastlin in živali, preverjenega porekla, v izredno skrbno načrtovanih in nadzorovanih visokotehnoloških proizvodnih postopkih. Pa vendar: Je možno, da prilagojeno mleko ne povzroča preobčutljivosti in alergij, ne omogoča potrebnega razvoja odpornosti organizma, veča možnost za razvoj civilizacijskih bolezni?
Kmetijska zemljišča, 2. del
URŠKA KRAJŠEK,
samostojna pravnica v Banki Celje d.d.
Tokrat bom predstavila posebnosti razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami (v nadaljevanju: kmetijska zemljišča). Predvsem gre za omejitve pri razpolaganju z njimi. Pod pojem razpolaganje najpogosteje štejemo prenos lastninske pravice s pravnimi posli med živimi (prodaja), zato bo tudi ta prispevek omejen, in sicer predvsem na prodajo kmetijskih zemljišč.
Promet s kmetijskimi zemlji-
šči teče po postopku, kot ga določa Zakon o kmetijskih zemljiščih, razen v tistih primerih, ko je glede predkupne pravice kmetijskih zemljišč z drugim zakonom določeno drugače. Največjo omejitev predstavlja zaščitena kmetija po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ko se le-ta ne sme deliti, razen v točno določenih primerih. O tem sem pisala v enem izmed že objavljenih prispevkov. V pravnem prometu pa ostajajo tista kmetijska zemljišča, ki ne sodijo med zaščitene kmetije.
Prodaja kmetijskega zemljišča se začne z obvestilom lastnika na upravno enoto o ponudbi za prodajo. Upravna enota takoj na oglasno desko in na enoten državni portal E-uprave nabije ponudbo ter jo pošlje občini in krajevnemu uradu oziroma informacijski pisarni, da jo objavijo na oglasni deski. Rok za spre-
jem ponudbe je 30 dni od objave na oglasni deski upravne enote. Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe prodajalcu in upravni enoti. Po preteku roka za sprejem ponudbe upravna enota obvesti vse tiste, ki so ponudbo sprejeli in prodajalca. Kdor je sprejel ponudbo, mora skleniti z lastnikom pravni posel, ki ga odobri upravna enota. Slednjo vlogo za odobritev pravnega posla, skupaj s sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, je potrebno pri upravni enoti vložiti v roku 60 dni po preteku roka za sprejem ponudbe.
Odobritev pravnega posla s strani upravne enote pa v določenih primerih ni potrebna (npr.: kadar gre za prostorske omejitvene operacije, kadar gre za pridobitev med zakoncema oziroma zakonitim dedičem, kadar gre za gradnjo infrastrukturnih naprav). Pri prodaji kmetijskega zemljišča ne smemo pozabiti tudi na predkupno pravico, ki jo imajo v naslednjem vrstnem redu: solastnik, zakupnik, kmet mejaš, kmet, ki ima zemljišče v primerni oddaljenosti, Republika Slovenija preko Sklada kmetijskih zemljišč, občina in kmetijska organizacija.
f -
OPRAVIČILO
V 22. številki Savinjskih novic je bil v članku Pokušina želodcev in salam v Lačji vasi napačno zapisan lastnik trofeje srnjakovih rogov. Lastnik je Uroš Benda in ne Aleš. Lovcu se iskreno opravičujem.
Marija Šukalo
14 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011
Organizacije, Oglasi
združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (vso)
Novoustanovljeni sekciji predseduje Anton Žunter
V Slovenskih Konjicah so pred kratkim ustanovili sekcijo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) za Zahodno Štajersko. Na ustanovitvi so bili prisotni tudi člani predsedstva združenja, ki so spregovorili o namenu in ciljih združenja, prisotne pa je med ostalimi nagovoril vodja stranke SDS Janez Janša. Dogodek je spremljal priložnostni kulturni program.
Pokrajinska sekcija Zahodne Štajerske je že osma tovrstna sekcija. Mag. Drago Bitenc je prisotne seznanil z vsebinskim delovanjem združenja VSO in z nekaterimi zakonskimi formalnostmi. Franc Breznik je poudaril pomen vsebinskega preloma s totalitarnimi simboli, ki jih v Sloveniji še vedno uporabljamo, Slavko Kmetič pa se je dotaknil kontinuitete že preživetega totalitarnega režima, ki je po njegovem še vedno prisotna v naši družbi.
Janez Janša je pojasnil, zakaj je sploh prišlo do ustanovitve tega združenja. Pri tem je posebej poudaril, da so vrednote slovenske osamosvojitve tisto neovrgljivo in
peljimo jih na morje!
Tudi Zgornjesavinjčani na letovanje z Rdečim križem
Rdeči križ (RK) Slovenije letos že četrto leto organizira dobrodelno akcijo Peljimo jih na morje! V letošnjem letu želijo v letovišča Debeli rtič in Punat na Krku peljati 500 otrok in sto starejših iz socialno šibkejših okolij. Med njimi so tudi otroci in starostniki iz naše doline.
V lanskem letu se je brezplačnega letovanja v letovišču Rdečega križa na Debelem rtiču udeležilo 33 otrok iz Zgornje Savinjske doline, medtem ko je letos tam letovalo že osem otrok in devet starostnikov doma iz našega okolja. V začetku avgusta se bo na letovanje znova odpravilo osem otrok, ki bodo kot vedno izbrani s pomočjo šolskih svetovalnih delavk iz zgor-njesavinjskih šol.
Otrokom in starostnikom organizatorji letovanja vedno pripravijo
Ob imenovanju za predsednika nam je Anton Žunter - znani dolgoletni zdravnik iz Luč, sedaj v pokoju - povedal: »Predlog, da postanem predsednik sekcije, me je povsem presenetil, čeprav sem član skupnega predsedstva združenja VSO. Naše združenje je civilna organizacija, ki je nastala kot odgovor na to, da so se začele veteranske organizacije iz osamosvojitve-
ne vojne preveč politično opredeljevati. Združenje VSO ne združuje samo veteranov, temveč tudi ostale, ki jim elementarne vrednote, kot so poštenje in podobno, pomenijo veliko. Poleg tega se zavzemamo za domoljubje, ki je vse prevečkrat pozabljeno in potisnjeno iz našega zavedanja, zlasti pri mladih. Tu bi več lahko naredile tudi šole.«
Marija Lebar
Anton Zunter: »Združenje VSO ne združuje samo veteranov, temveč tudi ostale, ki jim elementarne vrednote, kot so poštenje in podobno, pomenijo veliko.«
(Foto: FA)
temeljno vrednostno središče našega naroda, ki si je uspel v zgodovinsko prelomnem času devetdesetih let prejšnjega stoletja izboriti lastno identiteto in samostojno, suvereno državo. Te vrednote po njegovem ne smejo biti nikoli prezrte ali omalovaževane.
pester program dogajanja. Otroci ustvarjajo na različnih delavnicah, obiskujejo zanimive lokalne kraje, vsem letovalcem organizatorji občasno pripravijo glasbene koncerte. Starostniki na letovanju opravijo tudi zdravniški pregled. Območno združenje RK Zgornje Savinjske doline od vključenih v letovanja vedno dobiva zelo pozitivne povratne informacije o njihovih počitnicah.
Da lahko RK Slovenije za teden dni na morje pelje 600 oseb iz socialno šibkejših okolij, je za posameznega otroka potrebna donacija v višini 250 evrov in 350 evrov za starostnika. Seveda na računih RK zbirajo denarna sredstva v kakršnikoli višini, nekaj malega pa lahko vsi prispevajo tudi preko SMS sporočila s ključno besedo »morje« na 1919.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011 15
Kotiček za voznike, Šolstvo, Oglasi
nov zakon o pravilih cestnega prometa
Višje kazni za prehitre voznike
Z julijem stopi v veljavo nov zakon o pravilih cestnega prometa, ki za prehitre voznike določa nove, višje denarne kazni. Poleg teh bodo voznikom, ki bodo prekoračevali dovoljene hitrosti, dodeljene tudi kazenske točke.
Višine denarnih kazni so z novim zakonom še višje kot doslej. V območju umirjenega prometa, območju za pešce ali območju omejene hitrosti bo prekoračitev s prometnim pravilom ali znakom dovoljene hitrosti do 10 km/h stala 300 evrov in tri kazenske točke. Prekoračitev nad 10 do vključno 20 km/h bo stala 500 evrov in 5 kazenskih točk. Najmanj 1.000 evrov in 9 kazenskih točk bo stala prekoračitev nad 20 km/h in najmanj 1.200 evrov ter 18 kazenskih točk bo vredna prekoračitev
za več kot 30 km/h od omejene.
Nič kaj manjše ne bodo kazni za prekoračitev dovoljenih hitrosti v naselju. Do vključno 10 km/h večja hitrost bo denarnico prekr-škarju stanjšala za 100 evrov, prekoračitev med 10 in 20 km/h bo stala 300 evrov in 3 kazenske točke, med 20 do vključno 30 km/h bo stala 500 evrov in 5 kazenskih točk, prekoračitev za več kot 30 km/h bo prekrškarje veljala najmanj 1.000 evrov in 9 kazenskih točk, ob tem bo veljala še prepoved vožnje. Za prekoračitev nad 50 km/h od dovoljene bo voznik prejel položnico za najmanj 1.200 evrov, ob tem pa še 18 kazenskih točk.
Malenkost manjše bodo kazni za voznike, ki bodo prekoračili predpisane hitrosti na cestah izven
(Fotodokumentacija SN)
naselij, razen na hitrih cestah in avtocestah. 80 evrov bo stala prekoračitev do vključno 20 km/h, 160 evrov bo stala prekoračitev med 20 in vključno 30 km/h, poleg tega
dobi voznik še 3 kazenske točke. Za 300 evrov bo tanjša denarnica pri prekoračitvi med 30 in vključno 40 km/h, seveda bo ob tem vknji-ženih še 5 kazenskih točk. Pri prekoračitvi nad 40 km/h bo kazen najmanj 500 evrov, prepoved vožnje in 9 kazenskih točk.
Višje kazni bodo tudi za prekr-škarje na hitri cesti ali avtocesti. Pri prekoračitvi do 20 km/h bo kazen 60 evrov, pri 20 do vključno 30 km/h 120 evrov, pri prekoračitvi do vključno 40 km/h bo kazen znašala 200 evrov in 3 kazenske točke, še 10 km/h več bo težkih 300 evrov in 5 kazenskih točk. Pri prekoračitvi dovoljene hitrosti za več kot 50 km/h bo kazen znašala najmanj 400 evrov, 9 točk in prepoved vožnje motornega vozila.
Benjamin Kanjir
gibanje mladi raziskovalec
Kar štiri zlata priznanja za zgornjesavinjske
ucence
V začetku junija je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesna podelitev priznanj, ki so jih osnovnošolci in dijaki osvojili na državnem tekmovanju Mladi raziskovalec. To je potekalo konec maja v Murski Soboti, odlično pa so se odrezali tudi osnovnošolci iz Zgornje Savinjske doline.
Gibanje, ki na regijskem nivoju poteka v okviru Centra srednjih šol Velenje, ima že dolgoletno tradicijo. Pred časom so se ga udeležili nadebudni raziskovalci z nazarske osnovne šole, kasneje so se pridružili še gornjegrajski učenci, letos pa so prvič sodelovali tudi učenci Osnovne šole Ljubno ob Savinji.
Posamezne raziskovalne naloge so na regijskem tekmovanju dosegle dovolj točk za srebrna in bronasta priznanja, za zlato pa ne. Drugače je bilo na nacionalnem nivoju, kjer so kar štiri naloge postale »zlate«. Iz Velenja so v Mursko Soboto poslali 47 nalog. Osem od njih je prejelo zlato priznanje, od tega štiri zgornjesavinjske.
Na nazarski osnovni šoli so se veselili kar dveh zlatih odličij. Gozdarstvo in tesarstvo v Rovtu nad Menino po drugi svetovni vojni je raziskala Marta Šporin. Povprečna poraba električne energije pri uporabi malih gospodinjskih aparatov v kuhinji je naslov naloge, ki sta jo pripravila Nejc Venek in Jernej Ma-zej. Prijaznost uporabe linuxa sta raziskovali Patricija Poljanšek in Polona Klemen iz Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad. Stavbna dediščina na Ljubnem ob Savinji in v okolici pa je pritegnila zanimanje Nine Fricelj in Klemna Fin-kšta.
V raziskovalne naloge je bilo vloženega veliko truda, ne samo učencev, pač pa tudi njihovih mentorjev in najbrž še koga. Marsikatera od nalog ima tudi uporabno vrednost v vsakdanjem življenju, pomembno pa je tudi, da se mladi naučijo, kako k raziskovalni nalogi pristopiti, saj je slovenska družba še vedno premalo inovativna.
Marija Lebar
OBČINA NAZARJE
NAZARJE
Občina Nazarje je skladno z določili 9. člena Odloka o priznanjih Občine Nazarje na spletni strani Občine Nazarje (www.nazarje.si) in na oglasni deski občine objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj za leto 2011. Na podlagi objavljenega razpisa Občina Nazarje objavljamo še:
POZIV ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE NAZARJE ZA LETO 2011
1.	Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Nazarje za leto 2011:
-	naziv častnega občana Občine Nazarje
-	podelitev zlatega grba Občine Nazarje
-	podelitev srebrnega grba Občine Nazarje
-	podelitev bronastega grba Občine Nazarje
-	podelitev kristalnega grba Občine Nazarje
2.	Pobude za podelitev priznanj se zbirajo na podlagi predlogov ustanov, zavodov, društev, podjetij, drugih pravnih in fizičnih oseb. Predlogi za priznanja morajo biti obrazloženi in predloženi v pisni obliki. Celoten razpis si oglejte na spletni strani: www.nazarje.si
3.	O podelitvi posameznega priznanja odloči Občinski svet s sklepom na predlog Komisije za odlikovanje, priznanja in nagrade.
4.	Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji ob občinskem prazniku.
5.	Predloge pošljite najkasneje do 28. julija 2011 na naslov: Občina Nazarje, Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje.
Županja
Majda PODKRIŽNIK, univ. dipl. ekon., l.r.
16 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke
Od danes do jutri
f
razstava ročnodelskega krožka vrba
Članice Društva upokojencev Nazarje, ki se srečujejo pri ustvarjanju ročnih del v okviru krožka Vrba, so v prostorih doma kulture pripravile pravo pašo za oči. V petek so namreč skupaj z gosti odprle razstavo njihovih unikatnih izdelkov ter se s tem pridružile praznovanju krajevne skupnosti Nazarje.
Pred samo otvoritvijo je goste pozdravil predsednik krajevne skupnosti Matej Pečovnik. Članicam Vrbe je čestital za njihovo bogato ustvarjalnost, pri tem je še posebej izpostavil vodjo krožka Ido Kotnik. Pečovnik je bil vesel, da je tako čudovita razstava lahko del praznovanja njihove skupnosti, saj se s tem izkazuje duhovno bogastvo njenih članov.
Zbrane je nagovorila tudi Kotnikova, ki se je za ves trud zahvalila soustvarjalkam v krožku. Ta deluje že od leta 2004, njihovi izdelki pa so bili tokrat na ogled postavljeni tretjič. Ker želijo svoje znanje posredovati naslednjim rodovom in bodo po prepričanju Kotnikove z veseljem ustvarjale še naprej, so članice Vrbe razstavo naslovile s sloganom Od danes do jutri. Izdelke so ustvarjale Jožica Blatnik, Poldica Čopar, Fanika Dobnik,
Le kdo še ni slišal pravljice o Pepelki in lepem princu, ki se poročita in živita srečno do konca svojih dni? Klasično pravljico, kjer dobrota pre-
Ida Kotnik, Anka Štrucl, Jožica Vidmar, Regina Zagradišnik in Milica Žehelj.
Na ogled so omenjene med drugim postavile kvačkane prtiče, rešiljeje, čudovite priložnostne čestitke, s perlicami okrašene sveče in izdelke iz gline. Razstavo je, kot se je izrazila, z izjemnim
maga zlo, so mozirski osnovnošolci oblekli v moderno preobleko. Postavili so jo v današnji čas, ji dodali kanček humorja in veliko glasbe.
ponosom odprla predsednica nazarskega društva upokojencev Vera Pečnik. Za spremljajoči kulturni program je z igranjem citer poskrbela Urška Bider, krajša recitala sta pripravili tudi članici društva.
Tatiana Golob
preobleki
Špela Šertl, Lovro Gostečnik, Žiga Vodovnik, Julija Vačovnik, Laura Janžovnik, Neža Brezov-nik in Tamara Hribernik so se vživeli v vloge pravljičnih junakov ter številnemu občinstvu v mo-zirskem kulturnem domu pretekli četrtek obogatili uro s petjem in igro. V njej so predstavili, kako mačeha zapostavlja svojo pastorko Pepelko, ji nalaga najtežja dela, svoji hčerki pa razvaja. Dogajanje na odru so popestrili pevci mladinskega pevskega zbora in plesna skupina Mojce Štan-car. Za dramatizacijo igre je poskrbela Urška Hočevar, za glasbo Lijana Blagovič in Andrej Rak. Sceno je postavila Tanja Pogorevc Novak, kostume pa so sešili Zala Vačovnik, Alenka Brezovnik in Mojca Hribernik. Da se mladim gledališčni-kom beseda ni zataknila, je pripomogla šepetal-ka Kristina Kramer Kokalj.
Osnovnošolska igra je bila zadetek v polno, o čemer so pričale ovacije vsem vidnim in nevidnim akterjem odrske predstave.
Marija Šukalo
Mozirski osnovnošolci so pravljico o Pepelki postavili na oder kot muzikal, prestavili v današnji čas in jo humorno obarvali. (Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novic e šst. 24, ia.juni_i 2011 17
Ročnodelski krožek Vrba deluje že od leta 2004, njihovi izdelki pa so bili tokrat na ogled postavljeni
tretjič. (Foto: Tatiana Golob)
pepelka na mozirskem odru
Klasična pravljica v moderni
Ljudje in dogodki
osnovna šola nazarje
piknik muck iz vrtca rečica ob savinji
Plesni živžav in modna revija
V počastitev praznika krajevne skupnosti Nazarje so drugi četrtek v juniju zaplesali osnovnošolci. S Plesnim živžavom so se v avli osnovne šole predstavili tako staršem kot ostalim obiskovalcem. O prazniku je spregovoril tudi predsednik nazarske krajevne skupnosti Matej Pečovnik in predstavil program dogajanj, s katerimi bodo obeležili praznični teden.
Že v uvodu je ob narodnih na-pevih bilo jasno, da mladi plesalci od prvega do tretjega razreda dobro obvladajo tako polko kot val-
ček. Nato so v nadaljevanju pokazali, da jim tudi zabavni ritmi rock 'n' rolla in drugih plesov niso tuji. Nad njihovim nastopom je bdela mentorica Vanja Hofbauer, ki se jim je ob nekaterih plesnih točkah pridružila. Ob zaključku je sledila modna revija, v kateri so se mali manekeni sprehodili po modni stezi. Po besedah Hofbauerjeve so plesalke in plesalci v letošnjem šolskem letu pridno vadili in osvajali plesne korake ter pokazali, da zmorejo veliko.
Marija Šukalo
Z nastopom jeseni bo skupinica otrok Mucke iz Vrtca Rečica ob Savinji odložila svoje nežne kožuščke in se prelevila v čisto prave šolarje. Zato je veselo in razigrano slovo od svojega vrtca in vzgojiteljic več kot na mestu, saj jih v novem šolskem letu čakajo že prve domače naloge in vedno večji koraki v svet odraslosti.
V ta namen so starši predšolskih Muck njim in vzgojiteljicam pripravili piknik, na katerem so
jih pogostili s sladkimi dobrotami in osvežilno pijačo. Otroci so se v lepem vremenu prepustili različnim igricam, starši in vzgojiteljice pa so rekli kakšno koristno o prihodnosti svojih otrok in varovancev. Da pa bi spomin na njihov zaključni vrtčevski piknik rasel skupaj z otroki in čez kakšni dve desetletji v svet pospremil uspešne diplomante, so na igrišču vrtca posadili lipo.
TG
Posadili lipo za spomin
Nastop osnovnošolcev je bil prerez vsega znanja, ki so ga osvojili skozi šolsko leto. (Foto: Marija Šukalo)
rečiški otroci osvajali kuglo
Več kot sto otrok na »rečiškem Triglavu za
• I • w
najmlajše«
Malčki iz vrtca in osnovnošolci od prvega do petega razreda so se letos družno podali na osvajanje 399 metrov visoke Kugle v neposredni bližini Rečice. Organizatorja druženja, osnovna šola in planinsko društvo, sta s tem dogodkom drugo soboto v juniju počastila praznik rečiške občine. Vodja pohoda Stanko Gašperič, predsednik planinskega društva, je v šali pripomnil, da je tako »rečiški Triglav za najmlajše« osvojilo več kot sto otrok.
Da pohod ne bi bil preveč enostaven, so se razdelili v tri starostne skupine in po svojih zmožno-
Počitek na osvojenem vrhu Kugle (Foto: Marija Šukalo)
stih prikrojili traso. Tako sta start, najvišja točka in cilj ostala vsem skupna, le da so se najmlajši podali do Kugle preko hmeljišča in Zgornjih Menčonov ter Poljan, pe-tošolci in četrtošolci pa so odkrivali lepoto Blat do Puše preko Dol-Su-he in Atelška do Župnekovega žrela in Juškovega, osnovnošolci do tretjega razreda pa so si pot malo skrajšali. Njih je pot z Rečice vodila do Blat in Juškovega. Kot že vrsto let doslej so na Kugli vse udeležence pohoda čakali zasluženi sladoled in poskočni ritmi harmonikarjev Primoža Zvira.
Marija Šukalo
18 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011
Ljudje in dogodki, Iz občin
albin zamernik, najstarejši občan luč
Z dobro voljo in petjem dočakal častitljiva leta
Albin Zamernik ali Martenčkov Bine, kot ga poznajo Lučani, je v prvih dneh junija praznoval 97. rojstni dan. Predsednica lučkega društva upokojencev Martina Kladnik in nekaj članov so ob tej priložnosti obiskali najstarejšega člana in hkrati najstarejšega občana. Čestitkam in lepim željam ob častitljivem rojstnem dnevu je sledilo prepevanje po lučko, na »štrto«, kot mu pravijo domači pevci. Nasmeh in zadovoljstvo na obrazu Zamernika sta dala vedeti, da je pevska družba nekaj najlepšega, kar lahko dobiš za rojstni dan, poleg tega je presenetil, ko se je ob zvokih glasbe zavrtel s Kladnikovo.
ROJEN TIK PRED PRVO VOJNO
Rojen še v Avstro-ogrski monarhiji, le malo pred razpadom le-te, je Zamernik v svojem življenju zamenjal kar nekaj držav in družbenih ureditev. Njegova starša sta se leta 1905 preselila v Ameriko, nazaj na Martenčkovo sta se vrnila le malo pred prvo svetovno vojno in takrat se je rodil Bine, eden izmed petih otrok. Pri petindvajsetih se je poročil z Mlakersko Kristino, rodila sta se jima dva sinova in dve hčerki. Leta 1950 se je družina preselila na svoje, v »ves«. Pred tem se mu je uspelo izogniti vsem pastem druge svetovne vojne. Najprej se je kot
V dobri pevski družbi je bilo praznovanje 97. rojstnega dne Albina Zamernika (prvi z desne) nekaj posebnega. (Foto: Štefka Sem)
nemški vojak boril na ruski fronti, pozneje je pobegnil v jugoslovansko vojsko, bil je tudi pri partizanih in se boril v Zgornji Savinjski dolini.
NAGRAJEN ZA DELO V KULTURI
Delal je pri gozdni upravi, pozneje pri cestni. Ves čas je bil aktiven pri gasilcih, v prosvetnem in turističnem društvu, predvsem pa je rad prepeval. Že od mladih let je bil je član mešanega in moškega zbora. Številne pesmi zapete šestgla-sno, kar je značilno za lučko petje, so se ohranile tudi po njegovi zaslugi, za kar je bil nagrajen s strani zveze kulturnih organizacij.
Spomni se, kako so kot mladi fantje prepevali, sam pa je poleg poprijel za kitaro, citre ali pa zaigral na orglice. »Bili so zelo težki časi, denarja ni bilo. Če šest fantov ni spravilo skupaj za liter ma-linovca v gostilni, potem si lahko mislite, v kako slabih časih smo živeli,« se spominja Zamernik. Prvič je z ljudskimi pevci šel na snemanje Četrtkovega večera v Ljubljano daljnega leta 1953, potem je bilo teh snemanj še več, prav tako nastopov v tujini. V tistem času je zbral nekaj pesmi in za eno izmed njih je menda dobil prav dobro plačilo.
ZE 42 LET V POKOJU
Po upokojitvi se je posvetil izdelavi raznih pletenih košar in rad se pohvali, da se najdejo marsikje po svetu po zaslugi njegovih otrok. Sinova Bine in Franček sta se preselila v Kanado, po očetu sta podedovala veselje do glasbe. Smrt sina Bineta je bila za Zamernika težka preizkušnja.
Z ženo Kristino sta skupaj preživela dobrih 64 let in po njeni smrti se je k njemu preselila hčerka Anica. Sedaj skupaj preživljata dneve in sta zadovoljna, da imata družbo. Zamernik zelo rad gleda šport po televiziji in tako preživlja dolge dneve. »Čas gre zelo počasi, ampak hvala bogu, da sem zdrav in da me nič ne boli. Le spomin me zapušča, toliko bi še lahko povedal, pa sem pozabil,« je povedal Zamernik. »Dve vrsti zdravil imam, za srce in pritisk, potem se pa neha.«
Še pred leti se je z gasilci veterani udeležil tekmovanja, do predlani se je vsako nedeljo po maši nekaj starejših moških ustavilo na pijači, imeli so svojo mizo v gostilni in obujali spomine. Sedaj so vsi razen njega že pokojni, zato je toliko bolj vesel obiskov, saj mu tako hitreje mine čas, za kar v veliki meri skrbijo njegovi najbližji.
Štefka Sem
spodnja recica
Družabno srečanje ob predaji nove pridobitve
V Spodnji Rečici so ob občinskem prazniku občine Rečica ob Savinji pripravili družabno srečanje krajanov. Z njim so v petek simbolično predali namenu sekundarni vod kanalizacije v tem delu reči-ške občine. O pridobitvi je spregovoril župan Vinko Jeraj.
Župan je poudaril, da je pogodbena vrednost del pri kanalizaciji Varpolje, Nizka, Spodnja Rečica milijon dvesto tisoč evrov. Pri izgradnji kanalizacije so vzporedno obnavljali tudi dotrajane vodovodne cevi, kar je investicijo podražilo za dobrih 80 tisočakov. Individualna gospodinjstva Spodnje Rečice pa se bodo na kanalizacijsko omrež-
Srečanju krajanov je botrovala pridobitev sekundarnega voda kanalizacije.
(Foto: Marija Šukalo)
je priklopila takoj, ko bodo končana dela v Varpoljah ter Nizki in bo občina pridobila uporabno dovoljenje.
Občina bo nato poiskala izvajalca, ki bo poskrbel za vse individualne priklope. Pri tem bodo del stroškov morala trpeti tudi gospodinjstva. Strošek tovrstnega dela bo po besedah župana Vinka Jeraja nekje okrog 700 evrov. Ob tem je poudaril, da se zaveda, da je za marsikoga to visok znesek, in obljubil pomoč pri odplačevanju, poskušali jim bodo namreč omogočiti obročno pokrivanje stroška.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011 19
Organizacije, Šolstvo, Informacije
zgornja savinjska dolina
Ogled dobrih praks in druženje računovodij
Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev naše doline je drugi petek v juniju gostilo stanovske kolege iz pobratenih društev severovzhodne Štajerske - Celja, Velenja, Šoštanja, Ptuja, Ormoža, Maribora, Slovenj Gradca in Dravograda. Z druženjem so želeli prikazati dosežke z našega območja na področju gospodarstva in turizma.
V Žekovcu jih je sprejel direktor Golt Ernest Kovač, jih popeljal z gondolo in predstavil rekreacijsko turistični center ter njegove pridobitve. V Alpskem vrtu so se obiskovalci sproščali ob iskanju skritega zaklada. V nazarski občini jih je v Bohačevem toplarju pričaka-
la županja Majda Podkrižnik in izrekla dobrodošlico. Po ogledu razstav v toplarju in lesarskem muzeju ter knjižnice na Samostanskem hribu so se podali na Ljubno ob Savinji. Po pozdravnih besedah župa-
na Franja Naraločnika so prisluhnili predstavitvi dosežkov podjetja KLS, ki jih je podal direktor Mirko Strašek.
Dan so zaključili v Šport centru Prodnik, kjer so si ogledali vinsko
Članice Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline pred podjetjem KLS
(Foto: Marija Sukalo)
klet in se ustavili v sproščenem pomenkovanju. Predsedniki društev so na okrogli mizi izpostavili problematiko položaja računovodskega delavca v današnji družbi, statusu društev računovodskih delavcev, finančnikov in revizorjev ter njihovega financiranja v prihodnje, saj zveza kot njihova krovna organizacija za to nima več posluha. Kako dobro so spoznali Zgornjo Savinjsko dolino, je pokazal kviz ob zaključku dneva.
Marija Šukalo
visoka šola za varstvo okolja velenje
Pestro in zanimivo na prvi mednarodni poletni šoli
V Velenju so v prvih dneh junija potekale delavnice na temo okolja, ki jih je s pomočjo Mestne občine Velenje v okviru aktivnosti Evropska prestolnica kulture 2012 organizirala tamkajšnja visoka šola za varstvo okolja. Poleg gostiteljev so se jih udeležili profesorji, mentorji in študentje iz različnih slovenskih šol pa tudi s Češke, iz Črne Gore in Italije, partnerskih ustanov Visoke šole za var-
stvo okolja Velenje (VŠVO).
Tokratno poletno mednarodno šolo so organizirali prvič, in sicer je potekala v dneh od 3. do 8. junija, udeležilo pa se je je 20 študentov in mentorjev. V projektu Evropska prestolnica kulture 2012 je poletna šola sodila med vsebine z imenom Urbane brazde. Delavnice so potekale na terenu, kjer so se študentje praktično seznanjali z različnimi vsebinami. Ta-
ko so obdelali temo o možnostih kmetijstva v Šaleški dolini, zavarovana območja in rekreacija v njih, zelene površine v urbanem prostoru, izdelali poslovni načrt za eko kmetijo, spoznavali avtohtone sorte ajde in zelišč ter sekundarnih metabolitov ...
Po delu na terenu so bile pripravljene tudi različne večerne aktivnosti. Tako so si ogledali film, prisluhnili potopisnemu predavanju o Karakorumu, imeli so interaktivno delavnico o zaposlovanju mladih. Prisluhnili so tudi predavanju Gozd je pester, dragocen in lep, ki ga je pripravil Damjan Jevšnik iz
nazarske enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Dekanica doc. dr. Natalija Špeh je povedala: »Želeli smo, da se študentje seznanijo z intenzivnim raziskovalnim delom tudi na drugačen način, ne le v okviru seminarskih nalog.« Za zaključek so pripravili strokovno ekskurzijo v Poljčane, kjer so obiskali eko vas in center za ponovno uporabo kosovnih odpadkov v Rogaški Slatini. Spoznanja in izsledke delavnic bodo objavili jeseni v posebni publikaciji, računajo pa tudi, da bi poletna šola postala tradicionalna.
Marija Lebar
knjižnica mozirje
Najbolj brane knjige v juniju 2011
ODRASLI:
Kluun: Vdovec, Kluun: Pride ženska k zdravniku, Penney, Stef: Nežnost volkov, Woodiwiss, Kathleen E.: Neuničljiva, Quick, Amanda: Poželenje, Morgan, Sally: V objem korenin, Gabaldon, Diana: Tujka, Garwood, Julie: Odkupnina, Garwood, Julie: Nevesta, Woodiwiss, Kathleen E.: Volk in golobica, Ahern, Cecelia: Knjiga jutrišnjega dne, Hosseini, Khaled: Tek za zmajem, Deveraux, Jude: Prebujenje, Phillips, Susan Elizabeth: Lov na nevesto, Gier, Kerstin: Za vsako rešitev se najde težava, McKinley, Tamara: Matildin zadnji valček, Thomas, Sherry: Načrtovana ljubezen, Brown, Sandra: Cena za nebesa.
MLADINA:
Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Wooding, Chris: Viharno nebo, Smallman, Steve: Saj pošasti sploh ni!, Wielockx, Ruth: Zlatkov zaklad, Jeffrey, Sean: Frančkova poučna slikanica, Smallman, Steve: Osorni tečnež.
■>_-
Študentje so se seznanili z intenzivnim raziskovalnim delom.
(Fotodokumentacija VŠVO)
0
676 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2011
Šport, Organizacije
kolesarki vzpon na golte 2011
smučarski skoki
Popestritev vzpona s svetovno znanimi imeni kolesarstva
Mnogi kolesarji se bodo jutri preizkusili v vzponu na Golte. Šesto tovrstno rekreativno srečanje se bo pričelo pred upravno stavbo v Mozirju in končalo na parkirišču ob Alpskem vrtu. Organizatorji Golte d.o.o. vabijo vse re-kreativce, da se udeležijo športnega druženja in premagajo 16 kilometrov dolgo progo s 1.050 metri višinske razlike.
nočna gasilka tekma za pokal občine rečica ob savinji
Pokala ženski in moški ekipi v Andraž
V okviru praznovanja občinskega praznika rečiške občine so domači prostovoljni gasilci pripravili nočno člansko temo za pokal občine. Dobro pripravljen poligon in dobra organizacija sta na Rečico privabila pet ženskih in štirinajst moških ekip iz različnih krajev Slovenije.
Žal tekmovanje ni bilo zanimivo za zgornjesavinjska gasilska društva, saj so na Rečici spretnost in hitrost poleg domačinov pokazali le sosedje iz PGD Gru-šovlje in Zadrečani iz PGD Nova Štifta. Po besedah vodje tekmovanja Franca Matjaža so organizatorji pogrešali tudi prisotnost predstavnikov Gasilske zveze
Ljubno BTC gostitelj
ženske tekme svetovnega pokala
Za vse tiste, ki pa tekmovanje raje opazujete, pa podatek, da se bo prav na Golteh v soboto, 18. junija, zaključila tudi 3. etapa 18. Dirke po Slovenji. Tekmovalci bodo na cilj prispeli pred Alpski vrt med 16. in 17. uro. Dirka Po Sloveniji bo letos izjemno konkurenčna, saj bodo po zadnjih podatkih na njej kolesarili nekateri priznani svetovni kolesarji.
Marija Šukalo
Zgornje Savinjske doline.
Vajo z motorno brizgalno so pri moških najhitreje izvedli rečiški gasilci, ki so dosegli čas 40,10 sekunde, a pri izvedbi vaje niso bili dovolj natančni in so si s tem prislužili večje število kazenskih točk, zato so se zadovoljili z drugim mestom. Tako je slavil Andraž nad Polzelo z bistveno manj kazenskimi točkami in sekundo slabšim časom. Tretje mesto je pripadlo PGD Škale.
Tudi v ženski kategoriji je ekipa PGD Andraž nad Polzelo pometla s konkurenco in osvojila prvo mesto. Na drugem mestu so pristale gasilke PGD Lokovica in na tretjem Rečičanke.
Marija Šukalo
Ženski smučarski skoki vse bolj pridobivajo na svoji veljavi. Potem ko jih je mednarodna smučarska zveza uvrstila na tekme svetovnega prvenstva in jim v nadaljevanju zagotovila tudi nastop na olimpijskih igrah, imajo od letošnje sezone naprej še svoj svetovni pokal. To so sklenili delegati FIS-a na svojem posvetu v Portorožu, kjer so med drugimi sprejeli in potrdili tudi koledar tekem svetovnega pokala.
Slovenija bo gostila štiri tekme, in sicer se bodo poleg že uveljavljenega, tridnevnega finala svetovnega pokala v Planici (16. - 18. ma-
stalna razstava v centru rinka
rec 2012), prvič za točke svetovnega pokala pomerila tudi dekleta, in to na Ljubnem ob Savinji. To je izredno veliko mednarodno priznanje tako za kraj kot za domači skakalni klub BTC, ki si je to zaupanje pridobil in zaslužil predvsem z odlično organizacijo tekem celinskega pokala za ženske v zadnjih sezonah. Torej bosta 11. in 12. februar z velikimi črkami zapisana v zgodovinski anale Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC, saj bomo prvič priča tekmi svetovnega pokala.
Franjo Pukart
Zakaj je slovenski les poseben in vreden več?
Damjan Jevšnik (levo) je obiskovalce popeljal med razstavljene slike.
Na Rečici se je pomerilo pet ženskih in štirinajst moških gasilskih ekip.
(Foto: Marija Šukalo)
V solčavski Rinki, kjer je vse v znamenju lesa, je stalna razstava o gozdu in lesu, ki jo je pripravil vodja krajevne enote zavoda za gozdove Nazarje Damjan Jevšnik. Fotografije, za katere so poskrbeli gozdarji Damjan Jevšnik, Lojze Gluk, Jošt Jakša in Borut Debevc, so obogatene z besedilom o posebnosti slovenskih gozdov.
Vsebina besedila in slike govorijo o tem, da je slovenski les pridelan sonaravno in je zato vreden več kot les iz golosečnega gospodarjenje, katerega izvaja večina Evrope in sveta, ali celo les pridobljen z nepo-
vratnim uničevanjem gozdov. V Sloveniji so goloseki prepovedani že več kot 60 let in lesne zaloge so se od takrat podvojile. Pri nas pred posekom gozdar skupaj z lastnikom gozda izbere in označi vsako posamezno drevo in ob tem razmišlja o vseh funkcijah gozda, saj gospodarimo mnogonamensko. Več kot 90 odstotkov mladih gozdov se pomladi po naravni poti, brez sadnje. Zaradi vsega tega imamo v povprečnem slovenskem gospodarskem gozdu večjo življenjsko pestrost kot v številnih nacionalnih parkih po svetu.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011 21
Šport, Črna kronika, Zahvale, Pisma bralcev
svetovno prvenstvo v kajaku
Po spustih po Savinji na svetovno prvenstvo
V času od 20. do 26. junija se bo v nemškem Plattllingu odvijalo kajakaško svetovno prvenstvo v prostem slogu. Na njem bo nastopilo pet Slovencev, med njima dva zgornjesavinjska kajakaša. Boštjan Gomboc iz Velenja se po športni plati šteje za Zgornjesavinjčana in bo nastopil v disciplini squirt. Tomaž Murko, nekdanji smučarski skakalec z Ljubnega ob Savinji, bo nasto-
pil v disciplini rodeo k1.
Gomboc in Murko sta sicer brez kluba, na svetovno prvenstvo ju je prijavila Kajakaška zveza Slovenije zaradi dosedanjih uspehov, za prvenstvo pa so se morali tekmovalci prej po pravilniku ICF kvalificirati. Vsi slovenski tekmovalci na omenjenem prvenstvu sodijo v širši krog favoritov.
Štefka Sem
Živimo v času resne odsotnosti vrednot.
Dobrobit našega sobivanja duši pomanjkanje kreposti.
Nezadovoljstvo in neuspeh nam bosta sledila vse dotlej, dokler ne bomo odpravili z malodušjem, površnostjo, privoščlivostjo, zavistjo, lenobo, nekolegialnostjo, nespo-štovanjem, neprepoznavanjem in nepriznavanjem nesposobnosti, napuhom in željo vladati, ukazovati, šefovati ... za vsako ceno, tudi brez vrednot.
Trenutna kriza zdravstva v naši dolini je posledica pomanjkanja kadra. Zaradi odhajanja in nezain-teresiranosti priti. Ko bomo sprevideli, da Je med nami in mu dali možnost, da se nas dotakne, bomo s svojim pozitivnim sevanjem, ki bo izključevalo negativno v nas, zadržali tiste, ki želijo stran, pove-
čal pa se bo interes priti. Problem bo rešen.
V naši ambulanti na Ljubnem smo ljudem na voljo trije zdravniki, ki delamo od ponedeljka do petka po naslednjem urniku: dr. Igor Ko-čevar v ponedeljek in petek, dr. Ernest Kelemen v torek in četrtek, dr. Peter Lazar pa ob sredah popoldan. Trenutno je upokojen le dr. Ernest Kelemen.
Pomanjkljive in napačne informacije se med ljudi ne bi širile z vestnim delom. V medicini pravimo, s poklicno etiko. Vsi jo poznamo. Vsi jo pričakujemo. Predlagam, da se je držimo na vseh področjih našega udejstvo-vanja.
Igor Kočevar, dr. med., spec. radiolog, Medik d.o.o., Ljubno ob Savinji
Inline hokejska liga Mozirje 2011
Rezultati 3. kroga: Fužinar : Luče 3:5, Hrušca Team : Velenje 13:0, Luče : HockeyShop Celje 6:7, Gornji Grad : Mozirje 6:1, Fužinar : HockeyShop Celje 3:5.
Lestvica: 1. HockeyShop Celje, 2. Luče, 3. Hrušca Team, 4. Yeti, 5. Gornji Grad.
ŠS
._-
V SPOMIN
Letos, 27. junija, bo minilo 20 let, kar nas je zapustil naš dragi in spoštovani oče
Jakob PEČNIK
Še vedno pogrešamo njegovo vedrino, optimizem in marsikdaj opravičene, tudi kritične besede. Zelo radi smo se zbirali doma, dokler je živel naš zlati oče in naša draga zlata mama. Nepopisno ju pogrešamo.
Vsi, ki smo ju imeli zelo radi!
C R N A K R O N I K A
•	VLOM V SKLADIŠČE
Nazarje: 8. junija zvečer so bili policisti s strani oškodovanca obveščeni, da je neznanec v Nazarjah vlomil v skladišče podjetja na Lesarski cesti ter iz njega ukradel več kosov električnega orodja. Materialna škoda znaša okoli 5.000 evrov.
•	UKRADENA KOSILNICA
Lepa Njiva: 9. junija zjutraj je občan iz Lepe Njive obvestil policiste, da mu je neznani storilec ukradel kosilnico za košnjo trave znamke Sip, vredne okoli 400 evrov. Orodje je imel shranjeno pod gospodarskim poslopjem.
•	POŠKODOVANA ALPINISTA
Raduha: 11. junija popoldan se je na Raduhi zgodila gorska nesreča, v kateri sta bila udeležena dva alpinista. Na kraj so odšli člani GRS Slovenj Gradec in helikopter Letalske policijske enote z dežurno ekipo gorskih reševalcev in gorskih policistov. Naknadno je na kraj dogodka odšla tudi patrulja mozirske policije. Planinca sta se poškodovala med plezanjem v plezalni smeri v bližini Vetrnih polic. Prvemu v navezi se je izpulil oprimek, pri padcu pa tudi varovalni klin. Ob padcu je zadel drugega plezalca v vzporedni navezi, zaradi česar sta oba padla, obvisela vsak na svoji varovalni vrvi in se kljub temu pri tem huje telesno poškodovala. Oba sta bila s helikopterjem odpeljana v slovenjgraško bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju.
•	PREGLASNA GLASBA V LOKALU
Mozirje: 11. junija po pol enajsti uri ponoči so bili policisti obveščeni, da je v gostinskem lokalu, ki se nahaja v Upravnem centru Mozirje, glasna glasba, zaradi česar občani niso mogli spati. Na kraj so odšli policisti, tam so izsledili občana, ki se je nedostojno vedel do natakarice in kasneje v postopku tudi do policistov, zato so mu policisti odredili pridržanje do streznitve. Lastniku lokala so zaradi glasne glasbe in posledično motenja miru in počitka ljudi izdali plačilni nalog.
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogrebmorana.si
Binkošti
22 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011
Zahvale
Ni smrt tisto, kar nas ¡oči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše,
brez pomena so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
V 93. ¡etu starosti se je od nas za vedno poslovila naša mama in stara mama
Frančiška FALE
iz Nove Štifte, nazadnje živeča na Rečici ob Paki (6.9.1918 - 5.6.2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za maše.
Še posebej zahvala Rafku Žerovniku za poslovilne besede, Andražu Krznarju za zaigrano žalostinko, praporščakom ter g. Ivanu Napretu ter somaševalcu Franciju Kovšetu za opravljen pogreb.
Še enkrat hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani.
Sin Ivan in Marija z družinama
Našla si svoj mir v večnosti tišine, našla si svoj prostor, kjer ni več bolečine.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Angele MLINAR
p. d. Čebulove mame iz Šentjanža 20.5.1927 - 5.6.2011
Z žalostjo in bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, darovane svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku Ferdinandu Luknarju in diakonu Stanku Čeplaku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku gospodu Jožetu Grudniku, pevcem, praporščakom in pogrebcem.
Ohranite jo v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
20. junija bo minilo pet let, odkar ni več med nami dragega moža, atija, tasta in dida
Franca BENDA
Vsi tvoji
Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011 23
Za razvedrilo
Končno si lahko oddahnem. Premagal sem anoreksijo.
Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011
ENOSTAVNO ZAKOMPLICIRANO Martina Kladnik, predsednica lučkega društva upokojencev:
»Zaupajte mi recept, kako učakati vaša leta.«
Albin Zamernik, 97-letnik iz Luč: »Moj nasvet tebi ne bi kaj dosti koristil.« Martina: »Pa vseeno povejte.«
Albin: »Veliko prepleši z lepimi ženskami, kot to zdaj jaz počnem.«
PREKANJENA UGOTOVITEV Jaka Prek iz Radmirja (desno): »Gospod Žerjav, ste predlagali za svet modrecev dr. Franceta Bučarja, ker je brihtna »buča«?«
Mag. Radovan Žerjav, predsednik SLS: »A želite, da v tak status prek vrste dvignem tudi vas?«
Prek: »Sem vedel, da vse to sloni na bazi priimkov. To je treba presekati. Kje sta brata Presečnik?!«
V ŽRELU 3D
Jože Miklavc, dopisnik Savinjskih novic: »Če se rešim iz tele zagate, bom napisal še kakšno »cvetko«, če pa mi bodo v Cvetkah in koprivah podtaknili še enega krokodila, bo tole zame bolj »kopriva«.«
Križanka, Oglasi
DEL OGRODJA LADJE
Prosim, utišaj televizor. Oče se trudi, da bi naredil ...
RASTLINA Z BELIMI CVETI
KOMARCEK (PRIMOR.)
AMERICIJ
PES, KI ZELO LAJA (EKSPR.)
NEKDANJI VODIČ OPIC
NAJVIŠJA UMSKA DEJAVNOST
AMERIŠKI IGRALEC CLOONEY
TOPILO ZA LAK
GRŠKA ČRKA
KDOR PISE ROMANE
ERMIN RAKOVIČ
KOLONA VOZIL (EKSPR.)
PEVKA JOPLIN
PRILOGA VEČERA
TUJ DVO-GLASNIK
GRM S TRDIM LESOM
VRČU PODOBNA POSODA
MAJHEN NOŽ
avtor P. L.
DEBILEN ČLOVEK
NASPROTJE OD DOL
VELIKANSKI KIP
GOBE (STAR.)
NEMŠKA REKA
FIZIK (ANDREJ)
SUROVINA ZA KOVINE KATHY IRELAND
4 + 4 = ?
POLARNA RACA
RDEČKASTE MORSKE RIBE
NIZEK Z. GLAS ZDRAVNIK ZA SPOL. BOLEZNI
KRAJŠA RAZPRAVA
ŠVEDSKI AVTO
GLEDALIŠKA STENA
ŽRTVENIK (ZAST.)
DOSEŽEK, USPEH
PIANIST BERTONCELJ
ORODJE ZA VRTANJE
mini slovarček
KOLOS - velikanski kip ČADEŽ - Andrej, slovenski fizik
rešitev prejšnje križanke
S I C I
o V ÜT O
M__I__^ jg-
JO
N G O T
T A
C E
N -S- AT
I K S
A L
I ! E
ENAKI ČRKI
VEZNIK
PODOBEN
C
L
Savinjske novice št. 24, 17 junij 2011 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
Petek, 17. junij	ob 19.00. Dom kulture Nazarje Proslava v počastitev 70. obletnice ustanovitve OF in 20. obletnice samostojne Slovenije
	ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj
Sobota, 18. junij	ob 8.00. Gasilski dom Nazarje Start pohoda in kolesarjenja k sv. Urbanu na Dobrovlje
	ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Delavnica oblikovanja gline
	ob 10.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Predstavitev ameriškega nogometa
	ob 13.00. Upravni center Mozirje Start 6. kolesarskega vzpona na Golte
	ob 14.00. Športni park Varpolje Colnarič-Žunterjev memorial v malem nogometu
	ob 19.30. OŠ Ljubno ob Savinji Koncert ob 5-letnici delovanja mešanega pevskega zbora KD Ljubno ob Savinji
	ob 20.30. Prireditveni prostor na Pobrežju Gasilska veselica
Nedelja, 19. junij	ob 10.00. OŠ Rečica ob Savinji Predstavitev knjige Antona Komarja Splavarjevi sinovi
	ob 14.00. OŠ Rečica ob Savinji Odprtje razstave Splavarji na Savinji in Dreti
Četrtek, 23. junij	ob 20.00. Kulturni dom Gornji Grad Predavanje Matjaža Lenarčiča in Janeza Bizjaka z naslovom Alpe - kot jih vidijo ptice
MORDA STE ISKALI PRAV TO
INŠTRUKCIJE MATEMATIKE IN FIZIKE ZA SREDNJE ŠOLE
Imaš popravni izpit iz matematike ali fizike? Pokliči me in pomagal ti bom pri pripravah na popravni izpit. Gsm 031/656-902.
Aleš Podrižnik s.p., Na trgu 20, 3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ
Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO M Mozirje
Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49.
Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. ALI VAM ZDRAVNIK SVETUJE OBISK MORJA?
Ne skrbite ni vam treba daleč, moč morja je v vaši bližini -031/788-881.
Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj, Šmiklavž 3a, Gornji Grad. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca, križanca - mesni, cca 130 kg, cena 400 eur; tel. 03/583-51-15 ali 070/708155.
Prodam 2 bikca, 130 kg, pasme ls.-rj. in lim.-čb; gsm 051/423-440. Prodam bikca sr., težkega 120 kg; gsm 031/855-186. Teličko, čb, staro 10 dni, od dobre molznice, prodam; gsm 041/519507.
Prodam prašiče najboljše mesne pasme za dopitanje; Fišar; gsm 041/619-372.
Podarimo psičke mešančke; gsm 041/709-153.
Oddam 2 psička - mešanca, srednje rasti, stara 2 meseca; gsm 051/205-402.
DRUGO - PRODAM
Pralni stroj PS 911 malo rabljen, popolnoma brezhiben prodam za 120,00 eur; gsm 041/608313.
Prodam električni štedilnik - 4 plošče; gsm 051/601-149. Prodam zgornjesavinjski želodec;
NEPREMIČNINE
V Sp. Koreni prodam stanovanjsko hišo z 700 m2 zemlje, brajda, sadno drevje; gsm 031/726-316.
Prodam enosobno stanovanje + kabinet 35 m2, obnovljeno, 25.000 eur, Lačja vas 15; gsm 051/206-045.
gsm 041/724-687.
Prodam mladiče - škotske ovčar-	
je; gsm 041/489-351.	DRUGO - KUPIM
	Kupim tri bale letošnjega suhega sena; gsm 041 950 528.
ŽIVALI - KUPIM	
Kupim kravo dobro molznico; gsm 051/628-677.
Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533745.
Kupim teličko simentalko, staro od 1 - 10 tednov; gsm 041/324-438. Kupim teličko simentalko ali limo-zino, težko od 80 - 100 kg; gsm
KMETIJSKA MEHANIZACIJA -PRODAM
Prodam kosilnico BCS, širina grebena je 1,10 m; gsm 041/879706.
Prodam pajek 340, rotacijsko 165 vitlo - 4 tone; gsm 031/698-055.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo.
041/602-412.
ŽIVALI - ODDAM - PODARIM
Prodam pajek 340, rotacijsko 165 vitlo - 4 tone; gsm 031/698-055.
VOZILA - PRODAM
Prodam nisan micra, l. 1995, odlično ohranjen, 700 eur; gsm 041/364-124.
ij 2011
Šolstvo, Organizacije, Oglasi
nazarje
Najbolj uspešni odličnjaki pri županji
Pretekli petek je županja Majda Podkrižnik na občini sprejela tri nazarske devetošolce, ki so vsa leta šolanja končali z odliko. Učence Nejca Tevža, Andraža Metulja in Milana Carevica so spremljali ravnatelj Jože Kavtičnik in razredničarki Nataša Bele ter Metka Meh.
Županja je prisotnim predstavila delo občine in projekte, ki jih imajo v teku. Učencem je čestitala za odlične uspehe, ki so jih dosegali v vseh letih ocenjevanja, jim zaželela
nadaljnjih uspehov v srednji šoli ter v poklicih, ki si jih bodo izbrali. V spomin na srečanje jim je izročila knjižno darilo.
Tudi ravnatelj in razredničarki so pohvalili prizadevnost devetošolcev, učenci pa so povedali o svojih izkušnjah za časa šolanja ter izpostavili potrebo po delujočem središču za mlade in željo, da bi se udeleževali organiziranih dejavnosti tudi med počitnicami.
IS
Odličnjaki (od leve) Nejc Tevž, Andraž Metulj in Milan Carevic z ravnateljem Jožetom Kavtičnikom, zadaj županja Majda Podkrižnik in razredničarki Nataša Bele ter Metka Meh (Foto: IS)
društvo upokojencev ljubno ob savinji
Izlet na Koroško
Ljubenski upokojenci v splavarskem pristanu v Gortini
Zadnji četrtek v maju je 52 upokojencev iz občine Ljubno z županom Franjem Naraločnikom preživelo lep in nepozaben dan na izletu s koroškimi splavarji na Dravi ter zanimivimi ogledi.
Najprej so se odpravili v hribovski del Avstrije po strmi vijugasti cesti s čudovitimi razgledi vse do visokega gorskega jezera Soboth. Čeprav jezero ni bilo polno, ker so ga zaradi pregleda obrambnega zidu spraznili in se bo počasi polnilo vse do jeseni, se zaradi tega ni nihče pritoževal. Mogoče so bili izletniki tako navdušeni nad naravo, da so vse sprejeli za dobro in se šalili na njihov in na račun Avstrijcev, ali pa so bili zbrani skupaj ne preveč zahtevni, potrpežljivi in vsega vajeni ljudje. V soteski reke Bistrice so si ogledali Ekološko kapelo, postavljeno v znak varovanja ljudi pred pretečo nevarnostjo jezera Sopoth.
V splavarskem pristanu v Gortini na splavu jih je nago-
O
C	:
tj	:=,
o	> "5
*	I
:	(O
_ CD
,<S 'c	N
o s	>
TS i	g
E o)
._ O	<D C
% 2	ČT'(0
o —	S? »n
>	ro	> ra Oh5 c ■O C	CD o
O Q)	> r
>	o	to E
06 L ££ OZ £0
a) cd
1° h
"E ° CD .E
_Q ._ TJ
2 .S5,
O) >
s Jž ro "Z
— CD
CD iS
ČE
CD CD -Q C/J
voril gospodar splavarjev, pogostili so jih s kruhom, soljo in žganjem ter kasneje še z golažem in polento. Uživali so v vožnji s splavom po Dravi in dobro pripravljenim razvedrilnim programom z animacijo in šaljivo pripovedjo flosarja o splavarskih dogodivščinah. Sledil je krst novega flosarja in zanj so žrtvovali podpredsednika društva ljubenskih upokojencev Franja Melavca. Uspešno je prenesel nežno vodno kopel in prejel potrdilo za sprejem v splavarski ceh. Ob tem je Ljubence prešinila misel, da bi lahko nekaj podobnega tržili tudi v domačem kraju.
Vožnjo so nadaljevali do Rotunde, cerkvice sv. Janeza Kr-stnika, ki ima enkratno arhitekturo. Upokojenci so si ogledali še Mitnico, o kateri so imeli veliko povedati njihovi očetje in stari očetje, ki so vozili splave vse od Ljubnega do Beograda. Polni lepih vtisov so se pozno popoldne vrnili domov.
Ana Kladnik
083 09 OZ £0

Savinjske novice št. 24, 17. junij 2011
Tradicionalni DE^ETJ malo-nogomstm
■•jliJEV
n\eu\0?ial
fpoftni potk Gmnjnn v« t polje Soboto. 18.6.101 r ol> 14.uri
Nagradni
sklad* MACRAOEr
i, ME5TO: 70«. preliodnl pokal, pafal v Ir^Jno last —, 5-MESTO 34>H, potili v tr^no l«t
lZUV C J_M£iTO: |J«, iJoli.nl „ Ir.ijnr, l.ut «MESTOti«
N^iijena basu tudi iu{bd|Si krilec In vnlar
Prj"jiJViTFrtea.-
jot ■ nakazilo na fRR it.: 0ijy^'02S725i7aS flJj na perkovent žreb«.
Prijave in v s« informacije:	*" J*
041 76j [Frinjo) Žreb:
Petek, 17.6.2011 ob 19. url na igrišču v Varpoljah
POHITITE število prijav OMEJENO!