Medved in lisica 
Nek lovec gre na lov v velik in zaraščen gozd in zapazi lisico ter jo hoče ustreliti. 
Lisica pa, zvita kakor je, lovcu uide in se skrije blizu nekega medvedovega brloga. 
Kmalu pa prirenči medved iz brloga in gre hrane iskat. Zapazi lisico in jo 
vpraša, kaj da tako verno opazuje. 
Lisica pa mu odgovori: »Onega človeka ondile v zeleni kamižoli opazujem, ki 
tako pridno tobak puši in kratek čas dela. Morda bi tudi ti rad kadil, ker si precej 
velik korenjak. Kar tjekaj k njemu pojdi in gotovo ti bode dal tobaka.« 
Medved uboga in gre. Lovec ga zapazi, nabaše puško in čaka. Ko medved bliže 
pride, lovec napne petelina in ustreli. Medved pa precej zadet kar odleti. 
Prišedšega nazaj ga vpraša lisica: »No, ali ti je dal tobaka in ali si ga kaj dobro 
pušil?« Medved pa odgovori: »Še malo naj bi bil srknil pa bi bil crknil,« in je odšel 
godrnjaje v brlog. 
192