9770353734006
UVODNIK
Lepo je biti poslanec
Vrhunski športniki, pisatelji in pesniki, poslovneži, manekenke, igralci in pevci ter celo porno zvezda se pojavljajo med natanko 14.670 kandidati, ki se v 25 državah članicah Evropske unije na letošnjih volitvah potegujejo za mesta v 732-članskem Evropskem parlamentu.
Ob klasičnih politikih je torej med kandidati mogoče najti celo vrsto bolj »barvitih« predstavnikov javnega, pa	IVANA
tudi povsem običajnega življenja, da STAMEJČIČ ne prezremo 99-letne Italijanke, ki se resno spogleduje z evropskim parlamentarnim parketom. Nekateri imajo dobre možnosti za izvolitev, drugi si želijo zgolj lastne promocije, a so kljub temu precej popestrili razmeroma dolgočasno volilno kampanjo.
Ne sicer tako izrazito kot v tujini, a vsaj del drugačnosti je čutiti pred evropskimi volitvami tudi v Sloveniji. Tudi mi imamo med kandidati ob klasičnih politikih nekaj uglednih gospodarstvenikov in novodobnih podjetnikov, bivše športnike in vinsko kraljico, novinarje ... V predvolilnem nagovarjanju lahko spremljamo bolj ali manj zanimive predstavitve kandidatov, vsem pa je skupno poudarjanje slovenstva. ki da tudi v veliki evropski družini ne sme biti odrinjeno v kot. Izvoljeni bodo za to poskrbeli s svojimi poznanstvi, dobro komunikacijo ali pa s strankarskim programom, za katerim bodo stali tudi njihovi sodrugi iz drugih držav... Slovenci gremo na evropske volitve prvič in razumljivo je, da bomo funkcioniranje Evropskega parlamenta in s tem tudi naše sedmerice v njem spoznavali počasi, vsaj skozi prvi 5-letni mandat. Zato je bilo pretekle dni tudi manj vprašanj za kandidate, njihova soočenja pa so bila veliko bolj medla kot tista pred delitvijo stolčkov na državni ali lokalni ravni.
So pa tik pred zaključkom volilne kampanje za popestritev poskrbeli v stranki Slovenija je naša. »Če bom izvoljen, bom svojo enoletno plačo evropskega poslanca namenil pomoči potrebnim v Sloveniji, «je odločno napovedal Boris Po-povič in v isti sapi dodal, da to sicer s strankinim prevzemom oblasti na jesenskih volitvah tako ne bo več potrebno. Da so bile predstavitve kandidatov še najbolj podobne TV-kvizu Lepo je biti milijonar, je še dodal - večina, ki pred nedeljskim glasovanjem še okleva, koga med slovensko enain-devetdeseterico izbrati, pa zanesljivo ve, da poslancem kaj hudega zagotovo ne bo. Zato - izberimo, nekaj izbire pa vendarle imamo ...
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
Sedem veličastnili
V nedeljo bomo izvolili prvih sedem slovenskih poslancev, ki bodo naslednjih pet let zastopali naše interese v Evropskem parlamentu
Slovenci prvič v zgodovini volimo svoje poslance v Evropskem parlamentu (EP). Predčasno glasovanje na sedežih okrajnih volilnih komisij se je začelo v torek in traja še danes, v četrtek, do 17. ure, volitve poslancev iz RS v Evropski parlament pa bodo v nedeljo, 13. junija. Slovenski volivci bomo izvolili sedem poslancev, ki bodo v naslednjih petih letih zastopali naše interese v 732-članskem EP.
V Sloveniji bo 1.631.752 volilnih upravičencev lahko sedem poslancev izbiralo to nedeljo, ko bodo volišča odprli ob 7. in zaprli ob 19. uri. Po zaprtju bodo takoj znani rezultati vzporednih volitev, medtem ko bo na neuradne izide treba počakati do 22. ure. Uradni rezultati slovenskih volitev naj bi bili znani v torek, 22. junija.
Kandidati
Na volitvah v Sloveniji nastopa 13 strankarskih list. Pod številko 1 je na glasovnicah skupna lista kandidatov LDS in DeSUS, katere nosilec je Jelko Kacin. Lista NSi je pod zaporedno številko 2, njen nosilec pa je Lojze Peterle. Številko 3 na glasovnicah je izžrebala lista SEG z nosilcem Leom Šešerkom, na 2. mestu liste je predsednica stranke Konjičanka Marinka Vovk. Številko 4 na glasovnici so si izžrebali predstavniki skupne liste SMS in Zelenih Slovenije z nosilko Alenko Paulin. Pod številko 5 na volilnih lističih boste našli listo SDS, katere nosilec je Miha Brejc, na njej pa je na 3. mestu tudi mednarodna sekretarka stranke Ce-ljanka Barbara Medved Špi-letič. Nacionalna stranka dela z nosilcem Marjanom Poljšakom ima na glasovnicah številko 6, številko 7 pa Stranka slovenskega naroda; iz Velenja sta na njej kan-
Še danes do 17. ure bo na sedežih okrajnih volilnih komisij v prostorih upravnih enot mogoče oddati gla predčasnem glasovanju za volitve v Evropski parlament. Zanimanje med volivci je v 5. volilni enoti s sedeži v Celju izredno veliko, saj jih je že prvi dan glasovanja do 11. ure oddalo svoj glas preko 60
didata Borut Korun na 3. in France Beg na 6. mestu. Pod številko 8 je stranka Slovenija je naša, katere nosilka je Alja Brglez. Na 9. mestu je lista Demokratske stranke Slovenije z nosilcem Aloj-zem Krapežem. Pod številko 10 je lista Glas žensk Slovenije, katere nosilka je Darja Lampe, na 6. mestu liste pa je Celjan Tolja Orač. Na 11. mestu je lista SNS z nosilcem Zmagom Jelinčičem Plemenitim. Predzadnja na glasovnicah je lista ZLSD z nosilcem Aurelijem Jurijem, na 6. mestu liste pa je Celjan-ka, zdajšnja ministrica za kulturo, Andreja Rihter. Številko 13 ima lista SLS, na kateri sta z našega območja mag. Franc But kot nosilec liste in celjski župan Bojan Šrot na 2. mestu.
Kako pravilno voliti?
Pred volitvami je Republiška volilna komisija (RVK) spre-
ANKETA
Janez iz Velenja: »Na volitve ne bom šel, ker bom v nedeljo odsoten, pa tudi predčasno ne bom šel volit. Saj ne, da volitve ne bi bile pomembne, vendar vseeno mislim, da naši poslanci v Evropskem parlamentu ne bodo imeli veliko pristojnosti.«
Jakob iz Celja: »Šel bom volit, ker je to dolžnost in pravica vsakega posameznika. Te volitve se mi zdijo še toliko bolj pomembne, ker nam je končno uspelo, da smo se ločili od Balkana in prišli v Evropsko unijo, kamor tudi sodimo.«
Tina iz Celja: »Ne vem še, za koga bom volila, vsekakor pa se bom volitev udeležila. Po moje bodo naši poslanci lahko precej storili za nas in našo državo, čeprav se bodo morali prej še marsičesa naučiti.«
Filip iz Celja: »Sem popolnoma nepolitičen človek, tako da me take stvari ne zanimajo in sploh ne hodim na volitve. Trdim, da bi morali iti vsi ljudje v džunglo in pustiti civilizacijo za sabo.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
jela navodilo za ugotavljanje, ali je posamezna glasovnica veljavna. Povsem nesporno je veljavna tista glasovnica, ki jo volivka oziroma volivec izpolni tako, da na njej obkroži zaporedno številko ene liste. Če želi, lahko na listi, za katero je glasoval, označi še kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi. Takšen preferenční (prednostni) glas pravilno odda tako, da pred imenom in priimkom izbranega kandidata obkroži zaporedno številko. Glasovnica pa bo veljavna ne glede na to, ali je volivec oddal preferenční glas ali ne.
Po napovedih naj bi se prvih volitev v EP v Sloveniji 13. junija zagotovo udeležilo le 43 odstotkov volivcev, v povprečju se bo junijskih volitev v 732-član-sko telo v vseh 25 državah članicah EU udeležilo okoli 49 odstotkov volivcev, največ v Belgiji, kjer je udeležba na volitvah obvezna, in najmanj na Češkem.
Prav v zvezi s preferenčním glasom je bilo največ dilem. Zgodi se namreč lahko, da bo volivec obkrožil zaporedno številno ene liste, preferenční glas pa dal kandidatu z druge liste. Takšna glasovnica bo veljavna, vendar se bo štela zgolj in samo kot glas za tisto listo, za katero je volivec glasoval, preferenční glas pa se ne bo upošteval. Prednostni glas se bo torej upošteval le v primeru, če ga je volivec dal kandidatu z iste liste, za katero je tudi sicer glasoval. Prav tako pa bo štel le v primeru, če je bil oddan na veljavni glasovnici, saj preferenčnih glasov s tistih, za katere bo volilni odbor ugotovil, da so neveljavne, ne bodo upoštevali. Veljavna je tudi glasovnica in se šteje kot glas za listo v primeru, ko volivec odda samo preferenční glas, ko torej obkroži le zaporedno številko pred imenom in priimkom
enega kandidata. Poleg ferenčnega glasu se v tem pri meru šteje glas tudi listi, s ka tere je ta kandidat.
Volilni molk v Sloveniji se začne dan pred dnevom glasovanja - torej opolno či v noči iz petka na soboti - in traja do zaprtja voliši
Neveljavna bo glasovnici iz katere ne bo jasno razviij na volja volivca; torej ne b jasno, za katero listo je g1' soval.	i
Kdo bodo poslanci?
RVK bo izid glasovanja ugo tavljala po t. i. D'Hondtoveq sistemu, kjer se število manj datov podeli s pomočjo ko ličnikov. Ti se izračunajo ti ko, da se število glasov, ki ji je prejela posamezna lista, d< li s števili od ena do števil mandatov, torej sedem. Mai dati pa se podelijo listam najvišjimi količniki. Višin praga, potrebnega za izvol tev, do konca glasovanja i mogoče določiti. Za razlik od drugih volitev bodo im( li tokrat močan vpliv preff renčni glasovi, ki se bod upoštevali že, če bo kand dat na listi, kjer je sedem kai didatov, med vsemi glasa za listo prejel 7,14 odstotl preferenčnih glasov.
Po razglasitvi uradnih r zultatov bo državni zbor p< trdil mandate novih slove skih poslancev v EP, nato [ bo predsednik državnega zb ra predsednika EP obvestil izidu volitev. Kljub temu, < bodo novi evropski poslani komaj nastopili svoje mal date, bodo lahko kandidira li tudi na jesenskih volit va v državni zbor. V skladnu zakonom pa bi jim z izvol tvijo v državni zbor pren« hal mandat v EP, kar poro« ni, da bi poslanca v EP nadi mestil naslednji z njegove« ste.	■
BRANKO STAMEJĆ1'
hovi tednik	dogodki
Bogata bera pionirjev
Almin dom ostaja odprt kljub dražbi
V Alminem domu na Svetini, ki ga je zgradil podjet-
r: Stanko Zakelšek, je bi-včeraj, v sredo, dražba ktrubljenih premičnih jffedmetov v vrednosti sko-•aj 43 milijonov tolarjev, ki o je razpisal celjski davč-li urad.
■ Na dražbi so prodajah opřelo v kuhinji, restavraciji, piv-■ci in hotelu ter vrtno opřeno. Stanko Zakelšek, ki o Iražbi sicer ni hotel govoriti, ! zagotovil, da ostaja dom na celini, ki so ga odprli pred rema letoma, kljub dražbi irubljenih predmetov ves čas dprt, kakšna bo nadaljnja soda objekta, ki ostaja v Za-ilškovi lasti, pa naj bi bilo
znano v naslednjih dneh. Stanko Zakelšek je povedal še, da je bil dom na Svetini ves čas dokaj dobro obiskan, v poletnih mesecih pa pričakujejo dvç veliki skupini turistov iz tujine.
Glede na seznam zarublje-nih predmetov med tistimi, ki so jih prodajali na dražbi, ni bilo knjig oziroma spominkov, povezanih z Almo M. Karlin. V spomin na veliko celjsko pisateljico so od otvoritve doma pred dvema letoma na ogled v eni od sob objekta, ki stoji na mestu, kjer je bil prej štorski planinski dom.
ALMA M. SEDLAR Foto: AŠ
S slovesno podelitvijo iriznanj in nagrad so vče-aj v Narodnem domu za-jjučili letošnjo akcijo Mladi za Celje. Gre za projekt iladinskega raziskovalne-a dela v osnovnih in sred-ijih šolah, pri katerem je le-js sodelovalo vseh 10 celj-kih osnovnih in 12 sred-jih šol, mladi pa so izdela-119 raziskovalnih nalog. V projektu je letos sodelo-alo preko 500 ljudi; 277 ra-skovalcev, 139 mentorjev I člani 37 komisij, ki so oce-jevali oddane raziskovalne aloge. Kot so poudarili na ovesni podelitvi zasluženih riznanj, gre za najstarejšo ivrstno akcijo v državi, ki !tos doživlja že 26. ponovi-»v. »Celje je pionirsko meto v raziskovalni dejavnosti iladih, zato bi si ob števil-h pridevnikih (knežje, me-o biserov, sejemsko, film-ko...) zaslužilo tudi ime Meto mladih,« je poudarila Moj-a Utroša, predsednica ko-nisije Mladi za Celje.
Kakovost letošnjih nalog je spet izredno visoka, saj se jih je kar polovica uvrstila v najzahtevnejšo prvo skupino, z večino pa se bodo mladi uvrstili tudi na najrazličnejša razpisana državna tekmovanja.
Ob slovesnosti je izšel tudi izjemno pregleden, lep
in bogat bilten, v katerem so zbrani vsi podatki o letošnjem mladinskem raziskovalnem delu v Celju, vse naloge pa so še naprej razstavljene v Osrednji knjižnici Celje. Najboljši mladi raziskovalci bodo za nagrado šli na strokovno ek-
skurzijo po Sloveniji, sodelovali pa bodo tudi na mladinskem naravoslovnem taboru v Piranu, kamor jih bo med 10. in 17. julijem popeljala medobčinska zveza prijateljev mladine.
BRST, foto: GK
Celjana sta na predvolilnem shodu SLS nagovorila mag. Franci But, ki je nosilec liste, in drugi s te liste, celjski župan Bojan ŠroL
Več kapitala z nižjimi davki
»V Evropi lahko naši poslanci dosežejo veliko ali pa nič. Veliko, če se bo njihov glas slišal znotraj velikih evropskih strank, in malo, če bodo delovali osamljeno ...«
S temi besedami je nosilec liste SLS na nedeljskih volitvah v Evropski parlament, mag. Franci But, pozval Ce-
Predsedniška podpora
se je na javni predstavitveni tribuni v Hotelu Štorman v Celju pred nedelj-volitvami Celjanom predstavila še skupna lista LDS in DeSUS.
kandidatke za Evropski parlament je v Celju predstavil predsednik stran-ob predstavitvi pa so utemeljevali svojih sedem razlogov, zakaj naj bi se prav za njihovo hsto. Na predstavitvi sta sodelovala tudi ministra Matej in dr. Slavko Gaber.	BS
ljane na vohtve in k razmisleku, za koga bodo volih. Prednost liste SLS so izkušnje, ugled v Evropi, dobri kandidati in program, je poudaril But. V programu se zavzemajo za nižje davke, ker previsoki, kakršni so danes v Evropi, odganjajo kapital. Prav tako se zavzemajo za socialno državo in dostopnost šolstva in zdravstva vsem državljanom.
Zbrani Celjani so se, kljub dežju, razveselili ponujenega kozarčka drameljčana in nastopa že kdo ve katere različice skupine Pepel in kri, ki je s starimi uspešnicami razvedrila prisotne.
BRST
kje so nasi poslanci
Izredne seje in zgovornost
Maratonska razprava o korupciji v začetku prejšnjega tedna je izrednim sejam državnega zbora dodala rahlo zlovešč sloves. Za to je po mnenju provladnih strank zaslužna predvsem parlamentarna opozicija s sklicevanjem sej, na katerih se lotevajo inkvizicijskega pranja domnevno korup-cijsko umazanega perila vladajoče elite. Po drugi strani pa je res, da je prav opozicija vedno znova negodovala, če je vlada hitela s sprejemanjem zakonodaje po nujnem postopku in na izrednih sejah.
V skladu s poslovnikom državnega zbora mora njegov predsednik sklicati izredno sejo na zahtevo najmanj četrtine poslancev ah predsednika republike. Predlaga jo lahko tudi vlada ali kolegij državnega zbora, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti v dnevni red redne seje (sprejem zakona po nujnem postopku ah lovljenje roka, določenega z ustavo, zakonom ah s poslovnikom DZ, prenehanje ah potrditev mandata poslanca).
Od lanskih poletnih počitnic do konca maja se je državni zbor sestal na 13 izrednih sejah, kar ne odstopa od dosedanjega povprečja (v obdobju 2002-2003 jih je bilo 11, 2001-2002 13 in devet od sklica parlamenta leta 2000 pa do prvih poletnih počitnic leta 2001). Kar šest sej je bilo posvečenih izbrisanim, predvolilnemu šlagerju zadnje parlamentarne gledališke sezone. Po dve seji sta bih namenjeni proračunu in ustavnim spremembam, konec aprila in v začetku maja pa je vlada divjala z usklajevanjem zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Trikrat so se poslanci izredno lotih izžiga-nja gnojnega tkiva države, enkrat v primeru SIB banke ter dvakrat na slovitih protikorup-cijskih razpravah.
Na teh je opozicija razglašala, da jim vladajoča večina arogantno onemogoča razpravo z omejevanjem časa, kar je nedopustno poseganje v demokracijo. Zato so zelo zanimivi izsledki analize, kako so poslanke in poslanci izrabili svoj čas za razpravo. Očitno so redne seje precej nezanimive, saj je bil najavljeni čas za razpravo na zadnjih 18 sejah izkoriščen le 68-odstot-no. Precej bolj pa so poslanci zgovorni na izrednih zasedanjih. Tako so na 41. seji, ko je bilo govora o spornosti prodaje SIB banke, za razpravo porabili kar 93 odstotkov vsega časa, ki so ga imeli na voljo. Kljub temu pa v povprečju nobena poslanska skupina ni izrabila vsega časa, Iti so ga imeli na voljo, še več, poslanke in poslanci vladajočih Združene liste (82 odstotkov)
in LDS (76 odstotkov) so na izrednih sejah porabili precej več dodeljenega časa od tistih iz opozicijske SDS (69 odstotkov) , čeprav so ti zaradi omejevanje dolžine razprav streljali strupene puščice o kršenju demokratičnih načel. Najbolj so dodeljeni čas izkoristili v opozicijski NSi (83 odstotkov), a še ta je imela nekaj »neporabljene zaloge«.
Zapletov okoli omejevanja časa za razprave ni razrešila niti parlamentarna komisija za poslovnik, saj niso mogli zbrati potrebne dvotretjinske večine za razlago poslovnika. Menda je bila ta napisana na kožo vladajočim strankam. Razpravljali so tudi o pogojih, ki jih mora izpolnjevati zahteva za sklic izredne seje državnega zbora in prav tako niso sprejeh razlage poslovnika - te so pripravile strokovne službe komisije -, po kateri bi lahko na sejo uvrstili le zadeve, ki je zaradi nujnosti ni mogoče obravnavati na redni seji. Vladajoče stranke so namreč opoziciji očitale, da z zahtevami za sklic izrednih sej zlorablja poslovnik, za raziskavo nezakonitega ali celo neustavnega ravnanja funkcionarjev pa lahko izrabijo druge instrumente, od interpelacije ministra, prek ustavne obtožbe do parlamentarne preiskave.
Mirko Zamemik
Ravno te dni končuje delo ena najbolj vidnih parlamentarnih preiskovalnih komisij, ki je preučevala ozadja napada na novinarja Večera Mira Petka. Njen predsednik, lučki poslanec Mirko Zamernik (SDS), je med usklajevanjem končnega poročila komisije že večkrat razočarano dejal, da bo to preveč blago. »Ne moremo reči, da v ozadju napada na Petka stoji politika, žal pa je na podlagi tega, kar imamo, to tudi nemogoče izključiti,« meni Zamernik. Vendar pa dodaja, da nekateri člani komisije takšnega mnenja ne želijo v poročilu. Ni še jasno, ali bodo poslanci poročilo obravnavali že na junijski ah pa na predvidoma zadnji seji v tem mandatu, torej julija. Predvidoma zadnji zato, ker se bo skoraj zagotovo pojavila kakšna zahteva po izredni seji.
SEBASTUAN KOPUŠAR
Napol policist, napol novinar
Videti je, da se je že v prvih dneh svojega dela lotil z veliko zavzetostjo in volje. Novinarjem mora biti na razpolago 24 ur na dan in to je vzel v zakup. Novo delovno mesto mu pomeni nov izziv in med vrsticami je bilo v pogovoru začutiti, da se zaveda, da mu bo prineslo kar nekaj razgibanih in pestrih trenutkov. Zoran Gradišnik. Novi predstavnik za stike z javnostjo na Policijski upravi Ce-lje.
37-letnemu Polzelanu, ki živi s svojo družino v Celju, stiki z novinarji na eni strani in policijsko delo na drugi niso tuji. V policijskih vrstah je že od leta 1990, deset let je bil zaposlen na policijski postaji v Žalcu, kjer je opravljal dela od policista, pomočnika vodje varnostnega okoliša do policista kriminalista. Leta 2000 je svoje delo nadaljeval na Operativno-ko-munikacijskem centru Celje kot pomočnik vodje izmene, leto kasneje pa je odšel na mesto pomočnika komandirja na Policijsko postajo Velenje. Tam je bil zaposlen vse do letošnjega junija. V žepu ima diplomo fakultete za pomorstvo in promet, a diplomiranemu inženirju tehnologije prometa to še ni dovolj. Načrti glede izobraževanja se še zdaleč niso ustavili na tej točki. Želi postati specialist prometnih ved, kar pa nikakor ne pomeni, da razmišlja o tem, da je trenutno delo le prehodno. Z nasmeškom na obrazu pove, da je to delovno mesto sprejel brez oklevanja, saj mu ponuja večjo svobodo v samoiniciativnosti. No, brez pogovora z družino o tako pomembnih odločitvah ne gre, še ne pozabi dodati. Saj veste, za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska ...
Ker je v Velenju, predvsem na področju preventive, že večkrat delal z novinarji, ve, kaj od njega pričakujejo. Vesel pa bo tudi, če ga bodo opozorili, kaj bi lahko kot predstavnik policije še storil, da bo njihov odnos postal še bolj poglobljen in da bo temeljil na zaupanju. Nenazadnje si dela drug brez drugega skoraj ni mogoče predstavljati. Ceni znanje, ki ga ima s področja policijskega dela, toda samo to po njegovem za dobre ga tiskovnega predstavnika ni dovolj. »Mislim, da mom biti dober tiskovni predstavnik 50 odstotkov novinar in 50 odstotkov policist. Imeti mora novinarsko žilico, poznavanje zakonov in predpisov ne pomeni veliko, če ne poznaš novinarskega dela,« razloži.
In kaj pričakuje na novem delovnem mestu? »Da bi skupaj z novinarji, ki so ključ-
nega pomena pri seznanjanju javnosti o našem delu, sodelovali korektno, profesionalno in strokovno.«
Novi piarovec tudi razume, da so novinarji včasih željni informacij, ki pa jih ne more posredovati takoj. »Prvo, bolj skopo informacijo o kakšnem primeru ni težko dati takoj, toda o bolj konkretnih podrobnostih je zadevo, preden gre v javnost, treba zaradi interesa preiskave prej pretehtati.«
Gradišniku med pogovorom omenimo, da je zdaj tudi eden izmed najbolj poslušanih glasov Radia Celje. Ravno Radio Celje je s predvajanjem policijskih poročil v izredno poslušanem jutranjem programu začel prvi v Sloveniji. Policijsko poročilo je tudi njegovo prvo glavno jutranje opravilo v službi. Po sestanku s sodelavci presodi, kaj je tisto s področja črne kronike prejšnjega dne, kar bo javnost najbolj zanimalo in kakšne preventivne nasvete lahko da poslušalcem. Policijsko poročilo nastaja že lep čas v pisarni tretjega nadstropja policijske stavbe na Ljubljanski, kjer je ob računalniku tudi mikrofon ... Ko je posneto, ga razpošlje radijskim postajam. V šali pa Gradišnik pove, da je malo zaskrbljen, kako zveni njegov glas med branjem poročila, da pa je vseeno mikrofona bolj vajen kot kamere. A vse to pride s časom. Pred njim je še veliko izjav za radijske in televizijske postaje.
Očetu 7-letnega sina in 4-letne hčerke družina pomeni največ. Trenutki, ki jih preživi doma, so zanj neprecenljivi in tudi to, da mu družina ob pomembnih odločitvah stoji ob strani. Za sprostitev pa se poda v vinograd, kjer pomaga tašči in tastu, z veseljem se loti tudi kakšnih domačih opravil in popravil. Doma so tako lahko brez skrbi, tudi če se pokvari kakšna večja zadeva. S športom se ne ukvarja tako, kot se je včasih, toda ko najde trenutek, se ne more upreti kakšni košarki ali odbojki. In zna se zgoditi, da bo tudi te prijetne trenutke večkrat prekinil telefonski klic novinarjev. Toda na to je pripravljen, še doda.
In če ob vsem tem še zapišemo besede njegove predhodnice na mestu tiskovnega predstavnika Irene Gore-nak, da »biti predstavnik za stike z javnostmi na policiji pomeni biti tudi dober krmar med interesom javnosti in interesom policije«, potem mu želimo uspešno krmarjenje. »Pa srečno!«
SIMONA ŠOLINIČ
V začetku tedna so zrušili eno najbolj zanemarjenih hiš v Celju, objekt Delakorda ob Mariborski cesti.
Hiše Delakordovih ni več
Eden najbolj zanemarjenih objektov v Celju, hiša Delakordovih pri vojašnici ob Mariborski cesti, je slednjič padel.
Potem ko je po zaključenem postopku denacionalizacije in po menjalni pogodbi s Slovensko vojsko, ki jo je sklenila Mestna občina Celje, objekt prešel v občinsko last, so ga v začetku tedna podrli. Na rušenje čakajo še tri hiše v bližini, občinske strokovne službe pa so že začele pripravljati zazidalni načrt. V njem bodo opredelili, kakšna bo namembnost tako pridobljenega zemljišča in kaj bo na njem. BS - Št. 23 -10. junij 2004 -
MODRI TELEFON
Stavbno
zemljišče
Bralka iz Celja (ime je re dakciji znano) se pritožuje ker je prejela od Davčnegi urada Celje odločbo o odme ri nadomestila za uporab stavbnih zemljišč (za dve sta novanji), ki je zanjo zel sporna. Omenja, da je v enen od stanovanj zgolj najemni ca, z drugim stanovanjen ki je omenjeno v odločbi, p nima prav nobene zveze.
Direktorica Davčnega ura da Celje Zvezdana Gržin odgovarja, da se omenjeni po datki štejejo kot davčna taj nost. »V kolikor vaša bralk meni, da je v njenem prime ru prišlo pri odmeri nadomi stila za uporabo stavbneg zemljišča do kakršne koli ni pake, predlagamo, da se oj lasi na pristojni izposta' Davčnega urada Celje oziro ma, da se posluži redneg pravnega sredstva, to je vlo ži pritožbo.«
BRANE JERANK'
Če imate težave in ne ve ste, kam bi se obrnili, lab ko pokličete številko naš« ga Modrega telefona 031 569-581, vsak dan med 1® in 17. uro. Svoja vprašanj za Modri telefon lahko m«" ponedeljkom in petkom zij stavite tudi po telefonu 42 25-190.
Kabinetno varčevanje
Racionalizacije v celjskih vrtcih ne bo mogoče speljati brez sodelovanja vseh vpletenih
Nemalo razburjenja je med mestnimi svetniki v Celju povzročil predlog oddelka za družbene dejavnosti, da v občini reorganizirajo vrtčevsko dejavnost. Svetniška skupina LDS je celo predlagala umik točke z dnevnega reda, a je zatem do obravnave spornega predloga vseeno prišlo.
Reorganizacija predvideva priključitev devetih vrtčevskih oddelkov k osnovnim šolam, ukinitev enega javnega zavoda in še druge ukrepe, ki naj bi omogočili enako raven otroškega varstva, pomembno pa naj bi znižali stroške. To naj bi ob enakih občinskih subvencijah preprečilo za prihodnji mesec načrtovano podražitev varstvenih programov za 10 odstotkov. A tako hitro vseeno ne gre, saj bi glede na zakonodajo racionalizacija trajala vsaj eno leto in bi jo bilo, tudi ob morebitnem soglasju vseh (vrtcev, šol, pristojnega ministrstva in svetnikov) mogoče speljati šele z začetkom šolskega leta 2005/06.
Mestna občina Celje se je pridružila zahtevi Zveze občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije, da naj stroške dela strokovnega kadra v slovenskih vrtcih prevzame država.
Opravljena analiza večletnega poslovanja vseh treh celjskih vrtcev kaže, da bi nova organiziranost lahko prinesla veliko sinergijskih učinkov. Prihranke bi dosegli s priključevanjem nekaterih oddelkov
V tri celjske vrtce je vpisanih 1.599 otrok, med njimi jih je 1.339 s stalnim bivališčem v občini Celje. Zanje mestna občina zagotavlja razliko med ekonomskimi cenami in prispevki staršev. Zaradi slabše socialne strukture je poprečni prispevek staršev k ekonomski ceni v vrtcih v občini Celje 21-odstoten (slovensko poprečje je skoraj 30 odstotkov), bUzu 14 odstotkov vseh staršev, ki imajo otroke v vrtcih, pa je plačila oproščenih. V celjske vrtce je vključenih 88 odstotkov vseh otrok.
osnovnim šolam, pri čemer kakovost programov ne bi bila nič slabša. Čeprav je otrok v vrtcih vse manj (leta 1999 jih je bilo 2.255, letos jih je le še 1.599), je treba upoštevati vse visoko zastavljene državne standarde. Zato ne razmišljajo o morebitnih ukinitvah posameznih vrtčevskih enot, pač pa o tem, da bi, skladno s prakso v ostalih občinah in tudi v Evropi, nekatere enote priključili k bližnjim osnovnim šolam. Tako bi zmanjšali del režijskih stroškov, zlasti pri organizirani prehrani, računovodskih in administrativnih opravilih in podobno, otroci pa bi pridobili tudi dodatne površine, od športnih do drugih igrišč. Hkrati bi obdržali vse sedanje vzgojiteljice in njihove pomočnike, kar zagotavlja ohranjanje že sedaj visoke ravni predšolske vzgoje in varstva. Vrtčevski enoti Hribček in Aljažev hrib naj bi priključili
k OŠ Frana Kranjca, Luno k II. OŠ, Ljubečno in Hudinjo k tamkajšnjima OŠ, Ringa-rajo k I. OŠ, h kateri bi se priključili tudi vsi trije bolnišnični oddelki. Bolj smotrno naj bi organizirali tudi delo popoldanskih oddelkov, ki so zelo slabo zasedeni (v nekaterih oddelkih je le po 7 otrok).
V Sloveniji deluje 179 vrtcev znotraj osnovnih šol, 99 jih je samostojnih, 17 pa zasebnih. V Celju delujejo trije vrtci; v Vrtcu Zarja primerljivi stroški dela na otroka letno znašajo 567.500 tolarjev, v Vrtcu Anice Černejeve 598.600 tolarjev in v Vrtcu Tončke Čečeve 643.000 tolarjev.
MOC nameni letno za vrtce okoli 1,3 milijarde tolarjev. Z izvedbo predlaganih ukrepov bi lahko prihranili nekaj nad 2 milijona tolarjev letno, zaradi česar bi tudi napovedana 10-odstotna podražitev programov
postala nepotrebna, saj bi to bre me lahko prevzel proračun.
Da je predlog nastajal kabi netno, brez dogovarjanja z vit ci in brez upoštevanja njiho vih pripomb in bogatih izku šenj, kaže tudi protest ravna teljic vseh treh sedanjih vrtcem Svoja utemeljena stališča si predstavile tudi svetnikom ii tako izborile, da bo v kratken imenovan strokovni svet, ki tx proučil predloge obeh strani V njem bodo sodelovali pred stavniki vrtcev in šol, ministn tva za šolstvo in starši. 1 BRS'
Foto: GREGOR KATli
Z vztrajnostjo in nasmehom v Evropo
Z Bojanom Šrotom, kandidatom z liste SLS za poslanca v Evropskem parlamentu, o delu in pomenu dela poslanca na evropskem parketu, alpinizmu in načrtih
Bojan Šrot jo odprt, prijazen človek z nalezljivim nasmehom. Ni le župan, ki je postavil štadion in športno dvorano, in še bolj pomembno - čistilno napravo, je tudi človek, ki mu veliko pomenijo družina, prijatelji. Ljubi naravo, predvsem gore. Prav te so mu dale vrline, ki jih bomo Slovenci nujno potrebovali v Evropi; v Bruslju in Strasbourg-hu.
Bojan Šrot kandidira na listi Slovenske ljudske stranke (SLS). Pravi, da je zelo pomembno, da bo SLS v Evropskem parlamentu (EP) članica največje evropske stranke: »Prav zato se bo še lažje borila za interese volivk in volivcev. Na teh volitvah so resnično pomembni programi posameznih strank Pa ne toliko na nacionalni kot na evropski ravni. Slovenija bo namreč imela v 732-članskem EP sedem poslancev, ki bodo predstavljali manj kot odstotek EP, zato je treba delovati znotraj večje stranke. Prav Evropska ljudska stranka pa je tista, ki zagovarja ohranitev različnih skladov in subvencij za posamezna področja, tako za evropske članice kot tudi za nove pristopnice in tiste, ki se na vstop šele pri-ikihin
pristopnih skladih ter subvencijah za kmetijstvo. Za razliko od Evropske ljudske stranke pa Evropska liberalna stranka in tudi Evropski socialisti tem subvencijam in skladom nasprotujejo. Če subvencij in skladov ne bi bilo, bi to pomenilo, da bi lahko v Sloveniji pozabili na gradnjo čistilnih naprav, centrov za ravnanje z odpadki z nepovratnimi sredstvi EU. Ker smo se zavezali, da bomo te naprave oziroma objekte gradili, bi jih pač postavljali oziroma financirali iz lastnih žepov.«
In zakaj naj bi volili prav vas?
0 sebi je težko govoriti. Sodim med politike, ki zagovarjajo interese regij. Delujem predvsem na lokalni ravni in se trudim za regionalni razvoj. Kakšen je evropski poslanec? Skoraj vsak drugi prihaja iz katere od strank, ki so članice Evropske ljudske stranke, na žalost pa je še vedno več moških kot žensk. Mora biti zadosti izobražen in pa predvsem zelo komunikativna oseba. Čeprav sam ne ločujem ljudi, kaj so po izobrazbi, kakšno delo opravljajo. Gledam na vsakega človeka kot na en zelo kompliciran skupek zelo različnih stvari. Človeka je predvsem treba spoznati in potem oceniti, ali ti je lahko blizu ali ne. Kdo je vam najbolj blizu? Zagotovo mi je najbližje družina in nekateri ožji sorodniki. Še vedno pa imam
dosti prijateljev iz mladostnih let, predvsem iz časov alpinizma. To so zelo elementarni, neposredni, iskreni ljudje in požrtvovalni v tem smislu, da jim ni nikoli težko za prijatelja narediti kakšne stvari. To je vrlina, ki se običajno preizkusi v ekstremnih razmerah, kot so recimo lahko gore, še posebej, če so to
/\
AICS
Pred dobrim desetletjem je vzšla na slovenskem nebu; danes žari na svetovnem. Tiho izpolnjuje želje milijon uporabnikom, ko kupujejo na številnih prodajnih mestih, preko POS terminalov, mnogi preko interneta. Priskrbi jim gotovino na bankomatih ali za bančnim okencem. Njene barve sijejo v različnih odtenkih: od Active, preko klasične, zlate ali poslovne Active-MasterCard, do klasične, zlate ali poslovne Vise. Vedno jo imajo pri roki. Uporabijo jo danes, plačajo jutri - samo podpišejo.
visoke gore v Himalaji. Sicer pa se v politiki družim z ljudmi iz različnih političnih strank in spoštujem njihovo politično opredelitev. Načeloma jemljem ljudi zelo pozitivno, ne glede na njihovo politično prepričanje. Mislim, da ima vsak svoje tehtne razloge, da se odloči za eno ali drugo politično opcijo. Nače-
loma so vse politike, razen tistih ekstremnih, lahko dobre in pozitivne za razvoj in za lepše ter boljše življenje. V bistvu so tudi sicer v politiki cilji precej podobni, le poti do teh ciljev pripadniki različnih političnih strank vidimo različno.
Je alpinizem vaša strast?
Ja, je še ostala. Čeprav se je skrila v tiste največje globine duše in je trenutno potuhnjena. Ampak jaz upam in čakam, da me bo znova zagrabila in si želim, da me še. Ampak v Bruslju ni gora. Blizu so Ardeni, kjer so odlična plezali* ča. Sicer pa je po navadi tako. da človek najbolj hrepeni po tistem, kar mu manjka. Najverjetneje si bom v Bruslju, kjer je v glavnem vse ravno in gričevnato. še bolj zaželel iti v naše gore. Kaj vam je najbolj všeč v gorah? V gorah si človek pridobi mnogo izkušenj, ki so pomembne za dobro »nižinsko« življenje. Potrebna je dobra mera, če hočeš preživeti. Pomembna je tudi vztrajnost vrlina, da se doseže nek cilj, ki pa mora biti realno načrtovan. Pomembna pa je tudi skromnost, za katero menim, da je tudi vrlina. Sicer sem v skromnosti vzgojen, v gorah pa se je slej ko prej navadiš ali pa ti gore preprosto niso všeč.
Če boste odšli v Bruselj, vam bo za družino ostalo še manj časa.
Niti ne. Že sedaj sem namreč od jutra do večera v službi, potem pa imam še kakšne politične obveznosti, tako da med tednom družina kaj veliko od mene nima. Je pač tako, da v politikovi družini ta plača največji davek. Poleg tega v Sloveniji še vedno premalo spoštujemo pravico do zasebnosti. To je še posebej značilno za majhna mesta, kjer se vsi med seboj poznajo in te ljudje kar na ulici ogovarjajo in obremenjujejo. Res je, da mora politik vse to vzeti v zakup, ampak kljub temu menim, da ne znamo vzpostaviti prave meje. Mislim, da bo moja družina imela več od mene in bolj mirno življenje, ko bom hodil v službo v EP, čeprav imam Celje zelo rad.
Kaj načrtujete za prihodnost?
Na teh evropskih volitvah bom seveda skušal prepričati volivke in volivce, da bi mi zaupali svoj glas, saj bom zagovarjal njihove in na splošno slovenske interese. Moj kratkoročni cilj je zagotovo zaključiti županski mandat in mogoče čez dve leti ponovno kandidirati na lokalnih volitvah. Mogoče celo kje drugje, ne v Celju. Zanimivo bi bilo g kandidirati v Ljubljani za županjo | (smeh).	S
you can
Canon
iR1600 nudi oboje. Kot fotokopirna naprava iR1600 izdeluje slike in besedila v todjivosti 1200*600 dpi. kot tiskalnik pa dosega odličnih 2400*600 dpi. Še več, koje povezan v omrežju, lahko vsakdo nanj tiska s svojega delovnega mesta, natisnjeni dokumenti pa se ne bodo pomešali, saj jih ÍR1600 sortira in celo spne. iR 1600, kot poveže ime. liska s hitrostjo 16 strani
Nič več spenjanja in sortiranja papiija, saj Canon iR1600 dela vse to namesto vas. Atoje le ena njegovih odlik.
Št 23 -10. junij 2004 -—
GOSPODARSTVO
C cells
Škrinjaričevi okostnjaki
Izredna revizija odkrila številne nepravilnosti v steklarskih družbah - Šenija ne da plače Albinu Šrimpfu
Nadzorni svet holdinga in družbe pooblaščenke Rogaška Crystal na ponedeljkovi seji še ni rekel zadnje besede o odstopni izjavi predsednika uprave Emila Štuklja. Kot je znano, je Štukelj zaradi nesoglasij v steklarni, predvsem pa zaradi izredno slabih odnosov z direktorjem največje steklarske družbe Davorjem Šenijo, nepreklicno odstopil pred dvema tednoma. Nadzorniki bodo o odstopu odločali predvidoma v prihodnjih dneh, saj morajo prej proučiti še pogodbo, ki so jo s Štukljem kot glavnim sanatorjem steklarne sklenili januarja letos.
Več kot o Štuklju pa so nadzorniki na seji govorili o ugotovitvah revizorjev, ki od marca pregledujejo poslovanje steklarne in ostalih družb, ki so povezanevsistem Rogaška Crystal. Revizijski pregled je namreč razkril celo vrsto nepravilnosti, ki med drugim tudi potrjujejo, da se zadnjega pol
leta prav nič v steklarni ne dogaja slučajno. Vse je vodeno po v naprej pripravljenem scenariju, ki je sicer zaradi toka dogodkov tu in tam doživel nekaj »lepotnih popravkov«.
Albin Šrimpf namerava v kratkem sklicati sejo nadzornega sveta steklarne, na kateri bodo razpravljali o razširitvi uprave v skladu z nedavno spremenjenim statutom. Na vprašanje, zakaj zaradi ugotovljenih nepravilnosti ne predlaga odstavitve direktorja Davorja Šenije, odgovarja, da si tega preprosto ne upa, ker ne ve, kako bi se na takšen ukrep odzvali upniki. Ko je namreč nadzorni svet januarja letos zaradi in-dicev, da je bila v steklarnah v Samoboru in Rogaški Slatini storjena velika gospodarska škoda, Šenijo odstavil, ga je moral predvsem zaradi pritiska bank in upnikov ponovno vrniti na to funkcijo.
Kot je povedal Albin Šrimpf, ki je na seji nadzornega sveta sodeloval kot član uprave, je izredna revizija v hčerinskem podjetju Kristal Samobor potrdila ugotovitve zagrebške odvetniške pisarne, ki je konec prejšnjega meseca zaradi suma zlorabe položaja in sklepanja škodljivih pogodb zoper zdaj že bivšega direktorja tega podjetja Davorja Šenije predlagala začetek kazenskega postopka. Revizija je razkrila veliko nečednosti tudi v Steklarni Rogaška, ki hudo obremenjujejo njeno prejšnje in sedanje vodstvo, torej Davorina Škrinjari-ča in Davorja Šenijo ter njune najtesnejše sodelavce. O tem, za kaj konkretno gre, Šrimpf še ne želi govoriti. Pravi le, da so člani nadzornega sveta nad poročilom revizorjev zgroženi in da bo uprava holdinga v skladu z zakonskimi določili »predlagala ukrepe, ki bodo hujši kot kazenske ovadbe.« Albin Šrimpf še pravi, da ga revizorska razkritja niti ne preseneča-
Odvetniška pisarna, ki je v imenu družbe Kristal Samobor predlagala uvedbo kazenskega postopka zoper Davorja Šenijo, v svojem predlogu med drugim navaja, da naj bi Šenija v letih, ko je bil še direktor tega podjetja, zlorabljal položaj in sklepal škodljive pogodbe. Čeprav o tem nimajo dokazov, odvetniki predvidevajo, da je za takšno početje prejemal podkupnino. Sumijo ga tudi, da je ponaredil finančno poročilo za leto 2003, v katerem je prikazal povsem drugačno izgubo od dejanske, z dejanskim stanjem pa naj se ne bi skladale še nekatere druge postavke v bilanci. ~
jo. »Vedel sem, da mora biti marsikaj narobe, saj so se mnogi na vse načine trudili, da bi preprečili izredni pregled poslovanja.«
V zvezi s steklarno v Samoboru je nadzorni svet holdin-
ga še sklenil, da je treba kljub pretresom in precejšnji izgubi proizvodnjo v tem podjetju ohraniti. Če bi se namreč odločili za postopno ukinjanje proizvodnje, bi to zagotovo pripeljalo do stečaja, ta pa bi lahko potegnil v prepad kar celotni sistem. Finančna prepletenost Samoborja, v katerega je bilo vloženih skoraj tri milijarde tolarjev, je namreč z ostalimi steklarskimi družbami zelo tesna. Zato so novi upravi tovarne, ki jo po odstavitvi Šenije vodi izkušen hrvaški sanator Franjo Lubas, naložili, da do konca junija pripravi temeljit sanacijski program.
brez delavskega
Albin Šrimpf upa, da zdaj, ko so znana prva razkritja revizorjev, delavci ne bodo več
Posodobljene lekarne na Celjskem
Lekarno na Hudinji postopno ukinjajo - Poleti bodo začasno zaprli tri lekarne
Javni zavod Celjske lekarne je letos odprl tri nove lekarne; v Planetu Tuš, ki bo postopno nadomestila neustrezno lekarno na Hudinji, lekarniško podružnico Rimske Toplice, prejšnji mesec pa je na novi lokaciji začela poslovati še lekarna Otok.
Kot je poudarila na novinarski konferenci v novi lekarni Otok direktorica Lili-jana Grosek, so v zadnjem desetletju obnovili, povečali ali preselil na novo lokaci-
jo 12 lekarn ter uredil štiri nove enote. To pa so tudi vse njihove lekarne, razen lekarne na Hudinji, ki jo bodo predvidoma zaprli najkasneje marca prihodnje leto. Hkrati so obnovili analizni in galenski laboratorij, v katerem sami izdelujejo več kot 150 izdelkov za zdravljenje in nego.
V zadnjih petih letih so za posodabljanja porabili več kot 700 milijonov lastnih sredstev in na novo zaposlili 35 farmacevtk, kar je bistve-
Javni zavod Celjske lekarne je sinoči v Narodnem domu Celje predstavil pridobitve zadnjega desetletja ter načrte za prihodnost. Za obiskovalce prireditve so pripravili tudi knjižico z izčrpnimi informacijami o svojem delu.
no izboljšalo kakovost njihovega dela. Kljub skupno 53 zaposlenim farmacevtom pa bodo morali poleti zaradi številnih delavk na porodniš-
kem dopustu začasno zapreti tri lekarne. Julija bo zaprta lekarna v Rogatcu, avgusta na Hudinji in v Rimskih Toplicah.
Zaradi nujne prenove najbolj obremenjene lekarne v celjskem zdravstvenem domu bo tudi ta avgusta zaprta, kljub prenovi pa ne bodo zaprli lekarne Center. To obnavljajo postopno in bodo najprej uredili tisti del, ki je namenjen dežurstvu. Še letos nameravajo urediti lekarno v Šentjurju, za katero so
v bližini zdravstvenega doma ta teden že kupili prostore. Podružnico v Zrečah bodo preselili na ugodnejšo lokacijo, saj sedanja onemogoča dostop z avtomobili. Začeli pa so že tudi s pripravami na urejanje dveh novih podružnic: v Ločah ter na Lavi, kjer bo lekarna predvidoma zaživela takrat, ko bo ukinjena lekarna na Hudinji, torej spomladi prihodnje leto.
MILENA B. POKLIČ
tako slepo verjeli direktorji steklarne Davorju Šeniji predsednikoma obeh repre zentativnih sindikatov Stjepa nu Križniku in Miranu Strrn čniku, ki se že od januarja le tos trudijo vse zaposlene in tud javnost prepričati, da so kriv ci za dramatične razmere v to varni in celotnem sistemu nek je drugje. Da so odnosi v ste klami resnično privedeni že do samega roba, po njegoveu priča tudi to, da strokovne služ be steklarne za ponedeljkovi sejo nadzornega sveta niso ho tele pripraviti gradiva, njemi pa za prejšnji mesec sploh ši niso dali plače. Holding na mreč nima lastnih sredstev ii
v	skladu z dogovorom mor; plače za zaposlene v njem za gotoviti steklarna. »Šenija naj brž že ne ve več, kako bi mi à nagajal. Če misli, da ga bon prosil za denar, se moti,« pra
vi	Šrimpf.
Da vsi steklarji ne podpira jo dejanj in stališč svojih sin dikalnih voditeljev in da so ma njimi nastale razpoke, pa s« prejšnji teden že pokazale vo litve v svet delavcev. Volitve so bile namreč neuspešne, saj si jih je udeležilo le 37 odstot kov volivcev, kar po zakom ni dovolj za izvolitev sveta de lavcev. Volitve torej niso bih veljavne, ponovili pa jih bodi lahko šele čez pol leta. S tet so zaposleni zapravili prilož nost, da imenujejo dva svoj predstavnika v nadzorni sve steklarne in si v skladu s spre menjenim statutom družbe a gotovijo tudi mesto v upravi Mimogrede, neuradno je sB šati, da naj bi na mesto delav skega direktorja ciljal prav Stje pan Križnik.
JANJA INTIHAl
Foto: TRIARTES
Abanka v Celeia parku
Včeraj je enota Abanke, ki je v Celju prisotna že več kot 30 let, odprla prenovljeno poslovalnico v prostorih Celeia parka. Nova glavna poslovalnica nadgrajuje storitve klasičnega in elektronskega bančništva, ki bo za komitente odslej še prijetnejše, enostavnejše in hitrejše.
»Slogan Okoli vas se naš svet vrti ter Abankinih 360 stopinj, ki vključuje strategijo rasti, uresničujemo z uspešnim trženjem novih storitev, z vedno večjim krogom poslovnih partnerjev in posodabljanjem poslovalnic. Sploh sodobno urejeni prostori so priložnost za nov korak v izboljševanju kakovosti naših storitev,« je ob otvoritvi novih prostorov poudarila direktorica glavne podružnice Abanke v Celju Nada Jurko. Poseben poudarek je v novi enoti dan tudi osebnem pristopu pri urejanju bančnih poslov, poleg tega pa je 24 ur na voljo bankomat, urejena je hitra cona za enostavna vplačila in izplačila, vsa delov-
na mesta pa so povezana z zračno cevno pošto, ki znižuje tveganje pri poslovanju z gotovino in omogoča celovito strežbo na enem mestu.
Poslovalnice Abanke v Celju predstavljajo 10 odstotkov

poslovanja Abanke, aktivno sodelujejo z 400 podjetji s področja širše celjsko-šaleške regije, odprtih imajo skupno 40 tisoč računov občanov in podjetij. Pri odprtju novih prostorov so se odločili za posebno - Št. 23 -10.
donacijo lokalni skupnosti, zato so Ginekološko-porodniš-kem oddelku Splošne bolnišnice Celje podarili 500 tisoč tolarjev za nakup monitorja za spremljanje vitalnih funkcij.
RP, foto: GK I. junij 2004 -
Občina Žalec, Savinjske čete 5, Žalec skladno z določili 109. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 56/02) objavlja javni natečaj za usposabljanje za opravo državnega izpita iz javne uprave v občinski upravi, oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora za:
pripravnika, za delovno mesto svetovalec za prostorsko planiranje, ki se bo izvajal v nazivu svetovalec II
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava ter 88. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 56/02) in morajo imeti: -univerzitetno izobrazbo, smer arhitekt Kandidati morajo prijavi predložiti: -dokazilo o izobrazbi, -dokazilo o državljanstvu, -potrdilo o nekaznovanosti oziroma izpisek iz kazenske evidence, ki ne sme biti starejši od treh mesecev (izda ga ministrstvo za pravosodje),
-potrdilo, da ni v kazenskem postopku, ki ni starejše od treh mesecev (izda ga pristojno sodišče). Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje s polnim delovnim časom, za določen čas 10 mesecev, za čas opravljanja pripravništva. Delo bo opravljal na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5. Žalec.
V izbirnem postopku bomo preverjali usposobljenost kandidatov, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo razpisne pogoje.
Prijave s potrebnimi dokazili in življenjepisom posredujte na naslov: Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec in sicer v roku osem dni po objavi.
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmih dneh po opravljeni izbiri.
Za dodatne informacije o izvedbi javnega natečaja lahko pokličete na telefon tel: (03) 713 64 12 (Darja Orožim)
iGtDtl puriner i najlwlisim vkusem GOSPODARSTVO
7
Več kot volitve
Minuli teden so v zreškem Cometu na osnovi odločitve na marčevskih zborih delavcev uspešno opravili volitve v 13-članski svet delavcev.
Prejšnjemu svetu je septembra lani prenehal mandat, volitve novih članov pa zaradi premajhne udeležbe niso bile uspešne. Zaradi določb zakona, ki predvideva najmanj 50-odstotno udeležbo in možnost ponovitve po pol leta, so lahko v Cometu ■Volitve ponovili šele minulo sredo. Ttidi tokrat ni šlo brez zapletov, saj je sindikat KNSS-Neodvisnost, organizator nedavne odmevne stavke, zaposlene pozval, naj volitve bojkotirajo. Kljub temu pa se je od 694 volilnih upravičencev volitev udeležilo 65 odstotkov upravičencev, ki so izvolili 13-članski svet delavcev.
Po napovedih sindikata KNSS - Neodvisnost pa bodo do konca tedna pred Delovnim sodiščem v Celju sprožili kolektivni spor zaradi aktov, ki jih je uprava zreškega Cometa sprejela, čeprav niso v skladu z Zakolom o delovnih razmerjih. Gre za sporne pogodbe o zaposlitvi, ki jih je nekaj de-
lavcev že podpisalo, v sindikatu Neodvisnost pa že od začetka trdijo, da pogodbe niso v skladu z veljavno zakonodajo. O domnevno nezakonskih aktih je sindikat obvestil tudi ministra za delo, družino in socialne zadeve Vlada Dimovskega. Če pogodbe o zaposlitvi v naslednjem mesecu dni ne bodo usklajene z zakonodajo, je predstavnik sindikata Milan Mesarič napovedal tudi tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strassbourg-hu.
Poročali smo že, da so v Cometu za mnenje o zakonitosti aktov zaprosili tudi Inštitut za delo pri ljubljanski pravni fakulteti. Po trditvah sindikata naj bi inštitut zavrnil motivacijski sistem in naložil upravi Cometa, da ga popravi. V upravi pa trdijo povsem nasprotno, in sicer da po mnenju inštituta, ki naj bi ga prejeli minulo sredo, ni zadržkov za uveljavitev novega plačnega sistema.
US
Peleti s tekočega traku
V podjetju Glin Tip Brest so začeli z izdelavo peletov - Nazarčani opozarjajo na čisto okolje
Na borzo prihaja poletje
Po enomesečnem počasnem upadanju tečajev slovenskih delnic je pretekli teden pustil mešane občutke glede prihodnjega gibanja tečajev. Trgovanje je bilo zelo skromno, indeksi pa so se gibali v različne smeri. Indeks SBI20 je od petka pridobil 0,4% vrednosti in znaša 4.440 indeksnih točk, medtem ko so se delnice drugih dveh pomembnih indeksov, PIX in IPT, v povprečju pocenile za 0,4% oziroma 1,8%. Vrednost indeksa PIX je v četrtek znašala 4.114, indeksa IPT pa 3.606 indeksnih točk.
Najprometnejše delnice preteklega tedna so bile delnice Intereurope, pri čemer pa je večino prometa zajemal sveženj, s katerim je bilo zamenjanih dobrih 5% vseh delnic podjetja. Večina borznikov meni, da za nakupom stoji Luka Koper, ki pa je namigovanja zanikala. Podjetje je drugače objavilo zavidljive četrtletne rezultate, saj so zabeležili kar 13% rast prihodkov, medtem ko so dobiček povečali kar za 150%, zanemarljiv pa ni niti 3,6% divi-. dendni donos. Delnica je v tem tednu pridobila 0,7 odstotka in teden zaključila pri vrednosti 6.788 tolarjev.
Po prometu so sledile delnice Krke, katerih vrednost je ostala praktično nespremenjena pri 67.064 tolarjih. Delnice Mercatorja so izgubile 2% vrednosti in kotirajo pri 37.134 tolarjih, delnice Petrola so pridobile 0,3%, četrtkov enotni tečaj pa je znašal 62.998 tolarjev, medtem ko so delnice Gorenja ostale pri vrednosti okoli 6.050 tolarjev.
Med delnicami z borznega trga so na tedenski ravni največ pridobile delnice Merkurja, in sicer kar 7,5%. Tečaj je rasel ves teden, razlog pa so odlični četrtletni rezultati in napovedi o polletnih rezultatih. Podjetje je v prvem trimesečju beležilo 24% porast prihodkov, še bolj pa se jim je povečal dobiček. Uprava meni, da bo glede na nadaljevanje dinamike poslovanja tudi v aprilu in maju že ob polletju dobička iz poslovanja toliko kot lani v vsem letu. Poleg tega je drugo polletje v trgovinski dejavnosti praviloma boljše kot prvo, kar daje investitorjem dobre obete. Enotni tečaj delnice Merkurja je v četrtek znašal 31.875 tolarjev.
Na prostem trgu je bilo najbolj zanimivo dogajanje z delnicami Tosame. V torek je lastnika zamenjalo 13.737 delnic, kar je skoraj 5% celotne izdaje, pri tečaju 14.518 tolarjev. Predsednik uprave je povedal, da se lastniška sestava po njegovem v kratkem ne bo spreminjala. Največ so sicer na prostem trgu pridobile delnice Agrokombinata Maribor (16%) in Fructala (14%).
Med investicijskimi družbami so vlagatelji največ trgovali z Zlato moneto 1 ID, največ vrednosti pa so pridobile delnice Mercate 1 PID, in sicer kar 5,8%. V času padanja tečajev delnic iz borznega trga, so se vrednosti delnic investicijskih družb (ID) prav tako znižale. Zanimivo pa je, da je bil padec tečajev večji kot padci tečajev delnic, ki jih imajo med svojimi sredstvi. Tako so se diskonti med tržno in knjigovodsko vrednostjo delnic investicijskih družb v povprečju nekoliko povečali. Nakup tistih ID-ov, ki imajo velik delež tržnih naložb, bi bil tako v tem trenutku bolj smiseln od nakupa samih delnic borznega trga.
Sicer pa je počasi že čutiti prihod poletja, ko se bo zanimanje za Ljubljansko borzo zmanjšalo, tečaji pa se kaj dosti ne bodo spreminjali.
GORAZD BELAVIČ ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d.
gorazd.belavic@ilirika.si
Minuli teden sta družbi Istrabenz in Brest na lokaciji nazarskega podjetja Glin Tip Brest odprli linijo za proizvodnjo peletov, ki je prva v Sloveniji. Peleti so j nova oblika lesne biomase, ki jih po posebnem postopku proizvajajo iz ostankov lesa, zato so cenovno ugod-I nejši od drugih energentov. i V Istrabenzu so se lani odločili, da bodo razvijali nove, okolju prijazne progra-! me, ki bodo temeljili na večjem izkoriščanju domačih, .obnovljivih virov energije. [»Naložba v Nazarjah je prvi resni korak k izkoriščanju bi-oenergije na okolju prijazen i način, hkrati pa daje maksimalno dodano vrednost. Istrabenz ni humanitarno druš-[tvo, temveč investitor, raču-[namo pa, da bo našemu interesu sledil še kdo drug,« je ,ob odprtju linije povedal direktor Istrabenzovih Energetskih sistemov dr. Robert Go-ilob, ki je poudaril, da gre za Lprvo tovrstno naložbo v Slo-fveniji. »Čeprav smo še vedno trgovci z nafto, nam sedanje cene prav nič ne koristijo, bodo pa nam pri pro-ji peletov, saj bomo bolj nkurenčni kot v normalnih razmerah.« Dr. Golob je napovedal izvoz peletov pred-
Gradnja nove linije za izdelavo peletov v Nazarjah je veljala 300 milijonov tolarjev.
vsem v Italijo, hkrati pa v letu dni podvojitev obstoječih kapacitet v Nazarjah. Sodobna in avtomatizirana linija, zgrajena v skladu s strogimi okoljskimi standardi, naj bi služila kot neke vrste pilotski projekt, kako bi podobne linije zgradili tudi v drugih slovenskih krajih.
Linija je postavljena v nekdanjem Glinovem podjetju, popularno imenovanem Iver-ka, krajani pa že dlje časa zahtevajo, da morajo v kom-
pleksu celega Glina poskrbeti za manjše onesnaževanje okolja. »Pričakujem, da bo odprtje linije ne le prvi korak za Slovenijo, temveč tudi prvi korak za Nazarje in celotni Glin, da se bo začela sanacija onesnaženega okolja,« je poudaril nazarski župan Ivan Purnat. Predsednik uprave Istrabenz Igor Bavčar pa je menil, da je naložba v Nazarjah začetek boljšega življenja v tem delu Zgornje Savinjske doline, saj proizvod-
nje ne bodo omejili. »Razvita Evropa je jasno izrazila zahteve po teh produktih, Istrabenz pa je z naložbo napovedal svojo nadaljnjo usmeritev.«
Za proizvodnjo peletov sta družbi ustanovili podjetje Peleti, v kateri ima Istrabenz 51 -odstotni delež. Proizvodni proces bo v treh izmenah, letno pa naj bi osem oziroma devet delavcev izdelalo 20 ton peletov.
US
Remonti se vrstijo
V šoštanjski termoelektrarni so vzdrževalna dela na četrtem bloku opravili nekaj dni pred rokom, tako da so blok že sredi minulega tedna sinhronizirali v omrežje.
Po mnenju strokovnjakov bo blok, zgrajen leta 1960, lahko deloval še 30 tisoč obratovalnih ur, potem se bo njegova življenjska doba počasi iztekla. Predvidoma v teh dneh nameravajo v Šoštanju začeti še remont bloka ena, ki so ga zgradili leta 1956 in ima manjšo moč ter slabe izkoristke. Vzdrževanje teh enot zna biti precej drago, saj morajo nekatere od nadomestnih delov izdelovati posebej, ker jih na trgu ni več.	US
lektro 3<™Sea
■FlP?	. W Tel: 03/42-E
T U R N S E K Fax: 03/42-1
IZPOSOJA in NAJEM
vseh vrst dvižnih odrov in dvigal dvigala@turnsek.net
■	Izvedba elektroinstalacij in strelovodov
■	Projektiranje, nadzor in meritve
■	Prodaja svetil
INFO: instalacije@turnsek.net
Na področju Celja, kjer je izgrajen kabelsko razdelilni sistem, vam nudimo priklop kabelskega interneta že od 5.900 SIT na mesec.
Vsem naročnikom kabelsko razdelilnega sistema pa nudimo tudi sprejem digitalnih TV in radijskih paketov.
INFO: internet@turnsek.net
Hisa iz steklenic
Graditelj z zbirko starin in lesnih izdelkov se je vanjo vselil šele lani
nenavadni zbiratelji
Pišite nam!
!
V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z. veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC.
Stanko Knimpak se je vselil v svojo hišo iz steklenic na Poleni pri Kristan Vrhu šele lani.
Stanko Krumpak iz okolice Kristan Vrha je nedvomno zbiralec, ki mu v Sloveniji ni para. Poznate Slovenca, ki bi živel med dvajset tisoč zbranimi steklenicami? Praznimi, da se razumemo. Njegova stanovanjska hiša iz steklenic je precej znana, manj njegova zbirka starin.
Prve predmete, ki so temelj njegove zbirke starin, je zbral v fantovskih letih. Začelo se je z možnarji in likalniki na oglje, ki so jih v njegovih mladih letih posamezniki še redno uporabljali. Nato je začel shranjevati staro kmečko orodje, loparje za krušno peč in podobno. Danes je v njegovi zbirki vse mogoče, od več sto let stare pisalne mize do stoletje starega gramofona, zbirka starih kovancev, kolovratov, starih pip za kajenje in podobno.
Med pregledno urejenimi policami je osemnajst starih pip. Prva je bila spomin na njegovega starega očeta, pozneje so se ji pridružile še druge. Stanko Krumpak seveda ni bogataš, da bi lahko vse zbrano nakupil. Zbirko starin je uspel ustvariti
s pomočjo svojega velikega navdušenja nad lesom ter lesno stroko nasploh. Največ predmetov se je znašlo v zbirki tako, da je njihovim bivšim lastnikom za protiuslugo kaj postoril.
Pred približno desetletjem je tako ob glavni cesti postavil kažipot, ki opozarja na njegov »Muzej«. Ta je
v njegovi hiši iz steklenic, kjer so se zvrstili že številni obiskovalci. Blizu so toplice pri Podčetrtku, tudi Rogaška Slatina ni daleč, zato so se oglasili iz vse Slovenije ter sosednjh držav. Iz držav, kjer bi gotovo težko našli kakšno hišo iz steklenic. TUdi zaradi pikolovskih predpisov, že od nekdaj.
Krumpakova hiša iz steklenic je začela nastajati leta 1975, potem ko je slišal, da je nekdo v Ameriki postavil hišo iz steklenic viskija. To se mu je globoko vtisnilo v spomin, zato smo začeli dobivati podobno posebnost na sončni strani Alp. Za gradnjo mu je uspelo zbrati dvajset tisoč ste-
klenic z navojem, ki jih trgovci in gostinci niso mogli vnovčiti. V času, ko recikliranja skorajda še nismo poznali. Množico steklenic je bilo treba najprej spraviti v Poleno, kot se pravi Krumpakovemu zaselku, ter jih pred vgradnjo oprati. Steklenice drži skupaj betonska malta, zato pravi lastnik, da je vse skupaj trdno kot kamen.
Uradnikom je prišlo kmalu na uho in oko, da nastaja nedaleč od občinskega središča hiša, za kakršne se Slovenci ne odločajo. Tako je moral graditelj dvakrat celo plačati globo, odkar pa so začeli prihajati radovedni turisti, ima mir. Hišo je v dolgih letih skoraj v celoti zgradil sam. Zato prebiva v njej šele od lani. Pred tem je živel čez cesto, v rojstni, stari kozjanski zidani kmečki hiši.
Stanka Krumpaka v pokrajini ob So tli ne poznajo zgolj
po hiši iz steklenic ter zbir-; ki starin. Dolgo je ustvarjal? vse mogoče lesne izdelke, od stavbnega pohištva do zdni-mivih lesenih turističnih spominkov. Tako je na primer izdelal številne »rolke«, ki jih sede poganjajo z nogamjl za boljši krvni obtok. Bil je njihov pionir, saj so se uvo-' žene pojavile v naših trgo-' vinah šele pozneje. Med nje-' govimi izdelki so prav tako lesena stojala za pošto ter pisala, kozolci, večni koledarji, kmečke skrinjice in po-j dobno. Izvirnosti mu tudi na tem področju ni nikoli zmanjkalo.
V lesni stroki je našel tudi redno zaposlitev, saj je dolgo delal v lesni tovarni: v Mestinju, zadnje desetletje pa je doma kot obrtnik.; Danes mu zdravje kljub sed-: mim križem razmeroma dobro služi. Za svoje veselje pa se še vedno rad odpravi v delavnico.
BRANE JERANKO
Mimo podmornice med gasilce
Anton Mačkošek iz Štor je eden najzvestejših ohranjevalcev zgodovine slovenskega gasilstva
nasi gasilci
NASI GASILCI
Glasujem za:......................
; Stanuje:............................
Aktiven v gasilskem društvu:.
i ........................................
Moje ime in naslov: .............
Zadnje priznanje, srebrni grb, je Anton Mačkošek dobil ob letošnjem prazniku občine Štore, 1. junija. Ob obisku je odprl velik predal in pokazal preko sto najrazličnejših priznanj, ki jih je dobil za uspešno delo na različnih področjih. Največ je gasilskih priznanj, celo iz leta 1954. Njegovo gasilsko delo je zlasti povezano z društvom v Štorah ter pisnim ohranjanjem zgodovine najmnožičnejše organizacije v Sloveniji.
Anton Mačkošek je sledil očetu Martinu, ki je bil v Šentjurju, kjer so živeli, navdušen gasilec. »Stanovah smo blizu gasilskega doma in kmalu smo se okužili,« se spominja danes še krepki 83-let-nik. Leta 1953 so začeli graditi nov gasilski dom, katerega otvoritev je bila teden dni pred 19. septembrom 1954, ko je bilo na Ostrožném veliko ljudsko zborovanje Štajerska v borbi in se je prvič oglasil Radio Celje.
Anton Mačkošek je bil tajnik društva: »V paradi je sodelovalo preko 300 gasilcev z gasilskimi avtomobili. Prišel je tudi predsednik GZS Matevž Hace, po katerem se danes imenujejo najvišja gasilska priznanja. Ogromno smo naredili s prostovoljnim delom, gasilski dom je bil zmaga vseh ljudi v Štorah. Podrli smo zajčnike in odstranili drugo navlako, kajti tam naj bi zgradili še velik hotel. Slavje ob novem gasilskem
domu je bilo veliko tudi zato, ker je bil to po 2. svetovni vojni prvi nov gasilski dom v Sloveniji.«
Vse življenje je vehko pisal o gasilski organizaciji, ne samo v Štorah, ampak tudi v nekdanji občinski in okrajni gasilski zvezi, sodeloval je pri GZS in tudi pri slovenskem gasilskem muzeju v Metliki je imel pomembno besedo. Ponosen je na zbornik ob 100-letnici gasilstva v Celju, ki sta ga napisala skupaj s Franjom Mauerjem. Napisal je zbornik o gasilstvu v Majšperku ter Rogatcu, ki pa zaradi pomanjkanja denarja doslej še ni bil izdan. Posebej je ponosen na visoko priznanje »gasilsko sekirico«, ki jo je dobil od GZS novembra 1994 ter letošnje imenovanje za častnega člana GZ Celje skupaj z Alojzem Obaj-dinom.
Ob gasilstvu se rad spominja dela na športnem področju, še posebej telovadnega nastopa najboljših slovenskih telovadcev s Cerarjem, Brodnikom, Šrotom, Kusslom in drugimi, ko so se vrnili z ohmpiade v Tokiu in so nastopili v zdaj že dobrih deset let zaprtem kulturnem domu na konju, bradlji in celo drogu.
Ponosen je na vehko udarniško akcijo leta 1958, ko so iz Žerviša pod Celjsko kočo skozi živo skalo in izredno težaven teren do Lipe napeljali vodovod. Bil je vodja zahtevnega projekta.
Ena želja pa se Antonu Mač-košku ni nikoli uresničila ... »Želel sem delati na podmornici! Imel sem vse pogoje, vendar je uresničitev preprečil splet okoliščin. V Boki Kotorski sem leta 1940 končal strojno šolo mornarice. V 1. razred nas je bilo izmed 2000 prijavljenih iz vse nekdanje Jugoslavije sprejetih 120. Dobra tretjina nas je bila iz Slovenije. Imeli smo 13 strokovnih in 16 drugih predmetov. Pregledalo nas je devet zdravnikov. Prvo službeno mesto sem dobil na torpednem čolnu T-7, ker zaradi bližajoče 2. svetovne vojne tisto leto v službo na podmornico niso sprejemali novih članov.«
Napisal je vehko strokovnih in poljudnih člankov, tuđ v predhodnike Novega tednika. »Naše društvo v Štorah j je bilo v slovenskem gasilstvu visoko cenjeno, saj smo med drugim imeh tudi izredno dober predavateljski kader,« pa je bila Mačkoškova sklepna misel.
Ta zapis je tako le skica iz izjemno bogatega življenja človeka, ki se je posvetil gasilstvu, pri tem pa imel r. zumevanje v ženi Marici, ki je bila veliko sobot in nedelj bolj podobna vdovi kot ženi ter sinovih Marjanu in Bojanu, v zadnjem času pa tudi v treh vnukih.
TONE VRABL
Izbiramo »najc< desetino
Ivan Zupane st., Šmarje pri Jelšah (1.588) Ivan Buser, PGD Ponikva (1.200) Jože Gajšek, PGD Lokarje (1.049) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (814) Mirko Lešar, PGD Lopata (393) Olga Lešar, PGD Lopata (371) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (208) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (168) David Krk, PGD Andraž (141) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (136)
Nagrajeni bralec, ki je glasoval za gasilce, je tokrat Martin Razgoršek iz Vojnika. Na oglasnem oddelku NT&RC bo dobil hišno darilo.
KUPON
hovi tednik
INTERVJU
9
»Študij v tujini terja veliko več samostojnega dela in manj morečega, nepotrebnega sedenja na fakulteti.«
očitno nekateri trenerji. Ko te zagledajo na igrišču, padejo v šok. Vsaj dokler te še ne poznajo. Potem gre. Mislim, da se odnos do ženskih sodnic spreminja v pravo smer.
Zakaj si potem želite soditi v ženskem nogometu?
Po eni strani zaradi fizičnih sposobnosti, po katerih se resnici na ljubo ženske ne moremo kosati z moškimi, po drugi strani pa je občutek drugačen. Nekako bolj »tvoje« so.
Je za študentko teologije primerno vprašanje »kako pa kaj fantje«?
No, kakšnemu kolegu bi se res lahko zaletelo, če bi ga spraševali po puncah. Zase pa lahko rečem, da fantje kar malo bežijo pred mano. Je že to hudo, da se kot nogometna sodnica kar preveč spoznam na njihovo najljubšo zabavo. Ko še povem, da študiram teologijo, je pa že kar kriza. Pa ne, da bi imela zaradi tega težave. To, da se fantje ne lepijo name, je celo prednost. Sama lahko izbiram.
Imate za fante sploh čas? Ob študiju in sojenju delate tudi kot turistična vodnica. Kako ste zašli v te vode?
Kar samo po sebi je prišlo. Že v srednji šoli sem med počitnicami delala v Žički kartuziji, sedaj pa je že tudi pet let, kar sem lokalna turistična vodnica. Sama šola mi nikoli ni bila dovolj.
Za vse to, kar počnete, je potrebne precej samozavesti. Od kod izvira?
Verjetno bi se našel kdo, ki bi izvor iskal v mojem
otroštvu. Resda sem edinka, a v osnovni šoli sem bila prava siva miška. Usta sem odprla le takrat, ko sem morala. Saj poznate tista leta ... Če samo pomislim, kako sem se sramovala svojih las. Skratka, nobene samozavesti ni bilo v meni.
Kaj vas je spremenilo?
Če me je kaj naredilo trdno, prepričano samo vase, je bil to nogomet. V življenju je tako kot pri tej igri. Narediš napako, jo popraviš, pozabiš in greš naprej. Vedno znova.
Na začetku pogovora ste povedali, da ste ob vrnitvi s študija v tujini doma naredili selekcijo med prijatelji in »prijatelji«.
Če mislite, da je to domišljavo, se motite. Ostajam na trdnih tleh in se nimam za nekaj več. Resda sem zadržana, a v pozitivnem smislu. Ne dovolim pa nespoštova-nja.
Kako?
Preprosto: ne družim se z ljudmi, ki me ne spoštujejo. Menim, da ima vsak človek pravico do izbire ljudi, s katerimi deli svoj čas, svoja spoznanja, svoje dvome. Zame so to ljudje, ki me sprejemajo takšno, kakršna sem.
Kakšni pa ste?
Pa ste me. No, teologi imamo skupno napako: vse hočemo imeti »poglihano«. To pomeni, da nimamo težav s priznavanjem napak. Verjetno je to povezano s poglabljanjem v filozofijo. Oceno, kakšna sem, pa bi vseeno ah pa ravno zaradi tega prepustila drugim.
MILENA B. POKLIČ
»Nobena nogometna sodnica ne sodi nogometa zaradi nogometašev.«
ponent: OMEGA km, ljutome
j Življenje je kot nogomet
Suzana Kračun: študentka teologije, ki se želi zaposliti v vojski - Nogometna sodnica in turistična vodnica
Mlado, komaj 21-letno ko-rolaso Konjičanko Suzano [račun obdaja skorajda vi-Iden oblak energije. Ker je v srednji šoli in kasneje pri študiju teologije ni mogla ozi-Iroma je ne more porabiti, je jzačela graditi še kariero nogometne sodnice, ob čemer pa ima še vedno dovolj ča-la tudi za vodenje turistov po konjiškem območju, i Nenavadno dekle je bilo tuni prejemnica štipendije iz sklada likovnih prijateljevanj, kar ji je omogočilo, da je sodelovala v študijskem programu Evropske unije Erasmus Mundus. Semester Itudija v Bruslju je dodal nova Spoznanja.
1 Vedno več deklet se odlo-ta za študij teologije. Kaj je vas vodilo pri odločitvi?
, Že v gimnaziji sem si izbrala življenjski cilj. Postati lelim duhovna asistentka v pojski. Za to delo pa moraš »ončati študij teologije in pridobiti ustrezno vojaško izobrazbo.
»Če me je kaj naredilo trdno, prepričano samo vase, je bil to nogomet. V življenju je tako kot pri tej igri. Narediš napako, jo popraviš, pozabiš in greš naprej. Vedno zno-
Zdaj ste v tretjem letniku študija teologije v Mariboru. Ste še vedno enako trdno odločeni?
Še bolj. Da je moja odločitev pravilna, sem se prepričala v pogovorih s kolegi v Bruslju. Med nami teologi, ki smo študirali na univerzi v Leu venu, je bilo kar nekaj sošolcev, ki so že delali za Sfor.
Študij v tujini omogoča tudi kritično oceno študija pri nas. Kakšna so vaša opažanja?
Bistvena razlika je v samem načinu dela. V Leuve-nu in kolikor vem tudi drugje v tujini, je poudarek na samostojnem delu študentov. Pri nas pa... Saj veste. Osnova je sedenje na predavanjih. Tega je pri nas veliko preveč. Lepo vas prosim - na fakulteti bi morala vsak teden presedeti kar 26 ur! To se mi zdi nepotrebno in nekoristno. Veliko več odneseš, če se sam, seveda ob vodstvu profesorjev, spoprimeš z določeno snovjo.
Kaj pa osebna spoznanja?
V tujini je vse drugače kot doma. Si eden izmed mnogih. Naučiti se moraš samostojnega življenja. Z moje domače fakultete ni bilo nikogar drugega. To pa spet pomeni, da spoznaš številne no-
ve prijatelje. Družiš se z ljudmi, ki te ne poznajo od prej,
ki te cenijo takega, kot so te spoznah. Dejansko takšnega, kakršen si. Priznam, da sem zaradi teh novih spoznanj ob vrnitvi domov naredila kar nekakšno selekcijo. Z ljudmi se ne družim več iz navade, ampak zato, ker si to želim in ker si tudi oni to želijo.
Kako ste zašli v nogomet?
Nič nisem zašla. Nogomet kot igra mi je bil vedno všeč. Rada sem tudi v gibanju. S športom se ukvarjam vsak dan. Če drugega ne, eno uro tečem.
Od tega, da vam je nogomet všeč, pa do nogometne sodnice pa vseeno ni samo droben korak?
Da ne bo nesporazumov: nobena nogometna sodnica ne sodi nogometa zaradi nogometašev. Nekateri trenerji tega ne razumejo, zato to poudarjam. No, mariborska medobčinska nogometna zveza nas podpira. Brez nje ne bi postala sodnica.
Je pot do cilja dolga?
Niti ne. Prijaviš se na razpis medobčinske nogometne zveze. Po pol leta seminarjev, testov in praktičnega dela te pošljejo v igro, na tekmo. Seveda preverijo tvoje znanje in fizične sposobnosti. S tem, ko sem 12. maja dobila licenco, pa še nisem na cilju. Moja želja je specializacija za ženski nogomet, cilj pa sojenje v slovenski ženski nogometni ligi-
To res še ne bo tako kmalu. Kaj pa je narobe z moškim nogometom? Vas nogometaši težko sprejemajo kot sodnico?
To ne. Spol prinaša prednosti in slabosti. Prednosti so lepši, prijaznejši sprejem in več pozornosti, v določenih kritičnih trenutkih pa nogometaši tudi prej priznajo napake, ker pač sodi ženska. Več zavor imajo
S
Diagnostični center
v Zdravilišču Laško
Merjenje prostih radikalov in ultrazvočno merjenje kostne gostote (osteoporoze)
z najsodobnejšimi elektronskimi aparaturami
Zdravilišče Laško Zdraviliška c. 4,3270 laško Informacije: 03 734 57 00 e-moil: info@zdravilisce-lasko.si
Zdravje ni naključje, za zdravje je potrebno skrbeti
Planet TUŠ - celje,
Supermarket
zaposlimo:	pogoji:
- mesarja - prodajalca - končana agroživilska šola IV. stopnje
-	3 leta delovnih
izkušenj - državljanstvo Republike Slovenije
-	nekaznovanost
Pridružite se nam
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmeri* za določen tas, Z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Svojo pisno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naslovom, kratkim življenjepisom in telefonsko številko pošljite v osmih dneh na naslov:
Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 Celje, Irena But.
Kjer dobre stvari stanejo manj
TUS
Probanka, d.d.
Gosposka 23 2000 Maribor tel.: 02 / 252 05 00 faks: 02 / 252 48 17
inlo@ probanka.si www.probanka.si
Probanka, d.d. PE Maribor
tel.: 02 / 252 05 66
Probanka, d.d. PE Ljubljana
tel.: 01 / 475 04 43 Probanka. d.d. PE Koper tel.: 05/614 70 17
Probanka, d.d. PE Koroška
tel.: 02 / 882 70 30
Probanka, d.d. PE Kranj tel.: 04 / 280 16 25 Probanka, d.d. PE Celje tel.: 03 / 428 48 76
S pico na sodišče
Pico smo minuli teden peljali v Tiskarno Koštomaj, ki domuje na Lavi v Celju. Od tam so nam enkrat že poslali faks, a so bili takrat prepozni. Tokrat so bili prvi v pošiljanju elektronske pošte in si z geslom Kdor prvi pride, prvi melje (zraven so dodali: To vam zatrjuje Radio Celje) prislužili družinsko pico. V petek pa se je na Delovnem sodišču v Celju zaradi dostavljanja pic med delovnim časom znašla na-
ša novinarka Bojana Avguštinčič. Za slednje so bili krivi hitri prsti uslužbenke Renate Leber, ki je na Radio Celje prva poslala faks in si na ta način prislužila družinsko pico s kislo smetano picerije Beethoven Strasse. Ker bi bila cela pica zanjo prevelik zalogaj, je na malico povabila tudi svoje sodelavke, ki so morale v zameno za to pripraviti krožnike in jedilni pribor. S čim so nazdravile, pa uganite sami.
Z lahkotnimi koraki do
več kvadratov
Ugodna ponudba stanovanjskih kreditov Finančne skupine Probanke
Renata Leber z delovnega sodišča je na malico povabila še sodelavke.
•J PROBANKA
Stanovanje je dom, ko se v njem počutimo varne, ko nam je udobno in ko lahko sproščeno uživamo v prostoru naše zasebnosti. O takšnem domu razmišljamo in si ga želimo, takšen dom privoščimo svojim dragim in ga zavidamo tistim, ki ga že imajo. Pot do njega je lahko zapletena in naporna, lahko pa je tudi enostavna. O takšni, dostopni poti do stanovanja ali doma so razmišljali v Finančni skupini Probanke, ko so pripravljali in oblikovali ponudbo stanovanjskih kreditov. Ugodno ponudbo v obrestnih merah tako zagotavljajo za stanovanjske kredite in druge dolgoročne kredite, ki jih lahko komitenti najamejo tudi z valutno klavzulo, vezano na Euribor, ki je medbančna referenčna obrestna mera, in se spreminja skladno z gibanjem evra. Ponudba ustreza ponudbi EVRO držav. Kredite je možno najeti za obdobje do 15 let. Dodatna ugodnost stanovanjskega kredita je, da lahko kreditojemalec 40 % sredstev pridobi v gotovini. Plačevanje obveznosti iz naslova najema kredita je možno tudi iz sredstev, ki so jih komitenti prepustili v upravljanje strokovnjakom Finančne skupine Probanke za upravljanje premoženja. Med možnimi jamstvi kreditov lahko komitenti
V Tiskarni Koštomaj na Lavi se jim je vztrajnost izplačala.
ŽIVELI BOU
VZEMITE KREDIT!
Zrasla za vse
•J PROBANKA
Zrasla za vse
izbirajo in kombinirajo med vplačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici, zastavo depozita, zastavo nepremičnine, vinkulacijo police življenjskega zavarovanja in zastavo enot premoženja vzajemnega sklada ALFA ali zastavo vrednostnih papirjev.
Finančna skupina Probanke vam želi, da si svoj nov, lepši, udobnejši in varnejši dom zgradite s pomočjo celovitega finančnega servisa, ki vam je na voljo tako na spletu kot v vseh poslovnih enotah. Glede na vaše želje in potrebe si lahko na spletni strani www.probanka.si sami izdelate informativne izračune za kredite.
Vabijo vas, da se oglasite v eni od poslovalnic Finančne skupine Probanke, kjer vam bodo bančni strokovnjaki pojasnili vse podrobnosti, ki bi vas utegnile zanimati.
S široko paleto ugodnih kreditov najdemo rešitev za vsakogar.
FARAON
novitednik
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
90,6 95,1
95,9 100,3
IAAÂAÂAAA	FARAON
■■AAAAAAAA	Jr
IAAAÂAAAA	čSif
iAAAAAMA	Obkrožite 2 piramidi s Stevilkima, pod katerima se kriva ena od itirih iskanih ka
' Ime in priimek ; Naslov	
Dopisovanja ali obračunavanja?
Strensko: kdaj, komu in koliko odškodnine ter kdo jo bo plačal? - Dela pri gradnji čistilne naprave zaustavljena
Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade!
Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Sodelujte v radijski igri vsak torek med 11. in 12. uro!
Prvo zmagovito kombinacijo igralnih kart so odkrili: Roland Vipotnik iz Žalca. Lidija Jovanovič iz Celja, Joži Goleč z Ljubečne in Hermina Petrej iz Vojnika.
Prvi teden bomo iskali POKER V ASIH
Jeza zaradi prevozov težkih tovornih vozil skozi Strensko ob gradnji laške čistilne naprave se po zadnjem dogodku pri Stanislavi Pajtak, ki je tovornjaku preprečila nadaljnjo pot, ni umirila, pač pa nestrpnost le še narašča. Minulo sredo so se sicer začeli konstruktivni pogovori predstavnika in odvetnika krajanov z investitorjema čistilne naprave občino in Pivovarno Laško, koncesio-narjem družbo WTE ter izvajalcem del Gradbeno dejavnostjo Hrastnik, v ponedeljek pa s fizičnem obračunavanjem na terenu zaenkrat končali. I »Namen sestanka je dogovor o možni poravnavi, saj se gradnja čistilne naprave, [Ki ni zasebna korist, pač pa je v dobro vseh krajanov, mo-Fra nadaljevati,« je bil v sredo jasen župan Občine Laško Jože Rajh. Zato so se po dveur-[nem pregovarjanju zbrani le [zedinili, da naj visoko škodo v vrednosti 48 milijonov lolarjev, do katere je prišel lodni izvedenec za nizke 'gradnje in cenilec gradbeništva Robert Štern, preveri še iztok Uranjek, sodni izvedenec za gradbeništvo. Oba naj li mnenji nato uskladila, na Jodlagi skupnega pa bi se potem pogovarjali o škodi in vi-Sini zahtevanega avansa.
Sedem krajanov je že naslednji dan občini, Pivovarni Laško ter podjetju za gradbeno dejavnost Hrastnik po-
slalo predpogodbo, v kateri je med drugim navedeno, da bodo izvedenci gradbene stroke ocenili dosedanjo škodo in vanjo vključili stroške izvedenskih mnenj in meritev. Tega pa nihče od investitorjev ali izvajalec ni hotel sprejeti na svoja ramena.
Novo vrelišče
Dopisovanja so nato pristala na mrtvi točki, zato podjetje Gradbena dejavnost Hrastnik očitno ni več želelo čakati, ampak je nameravalo kamione iz Strenskega odpeljati v ponedeljek zvečer. S seboj so pripeljali varnostnike, zasuli del ceste pred podvozom in tako zaprli cesto za ostali promet, ne da bi o tem predhodno kogarkoli obvestili. Domačini so nato preprečili odstranitev kamionov, pri čemer je prišlo tudi do fizičnega posredovanja med njimi in varnostniki iz Hrastnika. Na kraj so malo kasneje prišli tudi policisti iz Laškega. Ker po mnenju policista v Gradbeni dejavnosti Hrastnik niso imeli pravnih pooblastil za odstranitev kamionov, čeprav so na občini Laško minuli četrtek (dan po sestanku) izdali dovoljenje za njihov odvoz, so vozila ostala tam, kjer so že 10 dni. Predstavniki gradbenega podjetja, skupaj z direktorjem Iztokom Slanškom in varnostno službo, ki so jo najeli, so se nato znova odpeljali brez tovornjakov, zapora ceste v Rimskih Toplicah
pa naj bi ostala, vse dokler jim ne bo dovoljeno odpeljati kamionov.
Kako in kdo naprej?
Kako dolgo bodo tovornjaki gradbenega podjetja, ki jim zgolj parkirani na Strenskem povzročajo okoli 500 tisoč tolarjev izgube dnevno, še ostali pred delom ceste Pajta-kove, kdo jim bo to škodo povrnil, kdo (če bo) bo krajanom plačal odškodnino, ki jim po izvedenskem mnenju Roberta Šterna pripada? To je le nekaj vprašanj, saj so stvari v Strenskem iz dneva v dan manj jasne.
Sodni izvedenec za gradbeništvo Iztok Uranjek, na primer, minuli teden ni mogel oceniti škode na poslopjih, saj ga oškodovanci brez spremstva Roberta Šterna niso spustili v hišo. Ali pa - koliko ima pri vsem tem samostojni podjetnik Primož Nemec, ki je bil prisoten tudi v ponedeljkovem »spopadu«? Po pripovedovanjih naj bi prav Nemec izvajalcu pokazal možno krajšo pot do gradbišča čistilne naprave, in pred tem od domačina odkupil del zemljišča. Po njem je namreč speljal del ceste, brez katerega prevozi skozi Strensko fizično sploh ne bi bili mogoči.
Kdaj se bodo sprte strani zopet sestale, še ni znano.
ROZMARI PETEK, BOJANA AVGUŠTINČIČ
VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE
ZAKLADI
Poiščite zmagovito kombinacijo igralnih kart, ki se skrivajo pod 32 piramidami zakladnice faraonov v CASINOJU CELJE, na Ljubljanski 39, v bivšem hotelu Merx. Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna!
CELJE	ŠTORE

Poletje v Celju pred vrati
Le áe nekaj dni nas loči od začetka prireditev, ki jih bo letos v okviru Poletja v Celju organizirala Fit media. Poletje v Celju bo letos seglo tudi izven knežjega mesta, novost pa je dogodek, ki so ga poimenovali I. večer slovenske svetovne besede. Že stalnica so Grajski večeri na Starem gradu, gledališke komedije ter podelitev Veronikine nagrade avtorju najboljše pesniške zbirke leta.
Poletne prireditve v Celju so namenjene predvsem kul-
S poklicno orientacijo
lažje do zaposlitve
Šolska svetovalna služba v Osnovni šoli Štore je s finančno pomočjo ministrstva za šolstvo v šolskem letu 2002/2003 začela z izvajanjem dveletnega projekta Izkustveno učenje v osnovni šoli za poklicno orientacijo. V projekt je bilo vključenih 147 učencev od sedmega razreda devetletke do osmega razreda osemletke.
Osnovno vodilo pri izvedbi projekta je bilo, da učenci na osnovi lastne izkušnje spoznajo vsebino in konkretno delo posameznih poklicev ter da z lastno aktivnostjo odkrivajo svoje interese in sposobnosti. Ta pridobljena znanja jim bodo v pomoč pri odločanju o nadaljnjem šolanju in posledično tudi pri iskanju zaposlitve. Projektu so se pridružili tudi zunanji izvajalci: Šolski center Celje, Šolski center Šentjur, Srednja strokovna in poklicna šola Celje ter Srednja šola Štore. Svetovalni delavci teh srednjih šol so s pomočjo učiteljev praktičnega pouka in z njihovimi učenci izvedli številne ustvarjalne in zanimive poklicne delavnice ter aktivnosti za učence OŠ Štore.
Skoraj dve leti trajajoči projekt so izvajalci sklenili 1. junija z dnevom odprtih vrat Osnovne šole Štore. Obiskovalci so prejeli bilten s podrobno predstavitvijo projekta in si ogledali različne delavnice s predstavitvijo vsega, kar je na voljo v programih srednješolskega in poklicnega izobraževanja v regiji. Pilotni projekt bo zaradi pozitivnih rezultatov pomembna opora pri snovanju novih sorodnih programov na področju poklicne orientacije.
NATAŠA JERŠIČ
turni oživitvi mesta v poletnih mesecih ter družabnim srečanjem v občini. Z grajskimi večeri, ki bi po besedah Jožeta Volfanda lahko bili uvod v festivalsko dogajanje, bodo začeli že 17. junija, ko se bo v dvorani Union s koncertom predstavila hrvaška šansonjerka Jasna Bilušič. Sledil bo nastop skupine Terra Folk, koncertno dogajanje pa bodo prekinili z monokomedijo Haga-da. Nato se bodo na Starem gradu predstavili še Vitalij Os-mačko & Mar Django, Tinka-
ra Kovač ter Extra Big band z Mladinskim simfoničnim orkestrom Glasbene šole Celje.
V drugem delu projekta, ki so ga poimenovali Smejmo se poleti 2004, se bodo v SLG Celje zvrstile štiri gledališke komedije, in sicer 20. junija Funny money, 10. julija Obuti maček, teden za tem Mož moje žene, 12. septembra pa še Državni lopov. Avgusta bo Poletje v Celju pokukalo tudi v Slovenske Konjice in Zreče, kjer se bodo zbrali avtorji (pesniki in pisatelji) iz držav, v katerih so največje slovenske
kolonije izseljencev ali kjer živi največ Slovencev v zamejstvu. V okviru slednjega bodo v dvorcu Trebnik organizirali tudi kulturno-družab-no srečanje Vračamo se h koreninam, ki bo etnološki dogodek s prikazi starodavnih običajev, kulinarike in zeliš-čarstva. Dvanajst literatov z vsega sveta se bo udeležilo tudi podelitve Veronikine nagrade, ki jo bo Mestna občina Celje avtorju za najboljšo pesniško zbirko leta že osmič podelila 24. avgusta.
BOJANA AVGUSTI NČIČ
nakratko
Krvodajalska priznanja
CELJE - Ob dnevu krvodajalcev je bila v soboto v celjskem Narodnem domu proslava Območnega združenja Rdečega križa Celje. Podelili so številna krvodajalska priznanja. Združenje jih podeljuje vsako leto tistim krvodajalcem, ki so v svojem življenju darovali kri že petič pa vse do stotič. Za lani sto-tič darovano kri je prejel priznanje Borut Cene ter za devetdesetič darovano kri Franjo Kontrec in Anton Medved. Med dobitniki priznanj za lani osemdesetič darovano kri so Milan Ferlež, Boris Jakop, Marjan Kačičnik in Boris Vrščaj.	BJ
Naj mesto cveti
CELJE - Mestna občina Celje bo tudi letos nagradila lastnike oziroma najemnike najlepših oziroma najbolje urejenih zasebnih objektov in njihove okolice. Na tekmovanje (ocenjevanje bo potekalo do septembra) se lahko prijavi vsak (z izjemo članov ocenjevalnih komisij), ki je lastnik ali najemnik objekta, v večstanovanjskih stavbah pa predstavnik sta-
novalcev. Prijavljeni objekti bodo razvrščeni v posamezne kategorije, in sicer stanovanjska hiša, blok, kmetija, objekt javnega pomena ter objekt gospodarske družbe oziroma samostojnega podjetnika.	BA
Mladi gasilci v Celju
CELJE - Na atletskem štadionu Kladivar bo v soboto, 12. junija, državno mladinsko gasilsko tekmovanje v organizaciji GZ Slovenije in Regijskega sveta gasilskih zvez celjske regije. Na tekmovanju, ki se bo začelo ob 8. uri zjutraj in končalo okoli 14.30 ure, bo nastopilo 95 mladinskih in 97 pionirskih enot oziroma 2 tisoč gasilcev iz vse Slovenije, ki so pred tem na svojih regijskih tekmovanjih dosegli najboljše rezultate. Enote, ki bodo na tekmovanju izpolnile norme, bodo prihodnje leto nastopile na gasilski olimpiadi v Varaždinu. Uraden zaključek tekmovanja bo ob 16.30 uri s podelitvijo priznanj, kjer bo poleg županov občin v celjski regiji in najvišjih predstavnikov gasilske organizacije Slovenije navzoč tudi minister za šolstvo Slavko Gaber.	TV
Zmagovalci GZ Celje med člani A, gasilci Prožinske vasi
Tekmovanje dveh zvez
Gasilski zvezi Celje in Vojnik-Dobrna sta prvič skupaj pripravili občinsko tekmovanje gasilskih enot od pionirjev do starejših gasilcev. Iz GZ Celje je nastopilo 66, iz GZ Vojnik-Dobrna pa 31 enot. Enotno tekmovanje je bilo cenejše, lažje so zagotovili potrebno število sodnikov, enote iz različnih zvez oziroma občin pa so lažje primerjale svoje znanje.
Zmagovalci: GZ Celje pionirji Zagrad-Pečovnik (GZ Vojnik-Dobrna pionirji Vojnik), pionirke Lopata (Dobrna), mladinci Ljubečna (Nova Cerkev), mladinke Lokrovec-Dobro-va (Dobrna), člani A Prožinska vas (Nova Cerkev), članice A Zagrad-Pečovnik (Vojnik), člani B Teharje (Nova Cerkev), članice B Škofja vas (Nova Cerkev), starejši člani Teharje (Nova Cerkev) in starejše članice Štore (Vojnik).
V skupni konkurenci GZ Celje in Vojnik-Dobrna pa so od pionirjev do starejših članic zmagali Vojnik, Dobrna, Nova Cerkev, Dobrna, Prožinska vas, Vojnik, Nova Cerkev, Škofja vas, Teharje in Štore ali 9:6 v korist GZ Vojnik-Dobrna. TV - Št. 23 - 10. junij 2004 -
pozor, hud pes Gospodov avto
Svet se praktično spreminja po odtenkih, le redkokdaj v zgodovini naleti človek na primere, ko se vse skupaj postavi na glavo in se človek, ta neutrudni iskalec logike in reda, usklajuje s sočlovekom in išče svoj prostor v reku, da je človek zgolj socialno bitje. Bahavost določenega zgodovinskega trenutka se običajno konča v vsesplošnem kaosu, če ne v prvi generaciji, pa v drugi; lep primer za to je propad Bourbonov v Franciji osemnajstega stoletja, pa seveda znameniti »sacco di Roma«, vpad najemniških landsknehtov Karla V., ki je bil logičen odgovor na pos-vetnost svetega. Toda iz te izkušnje se je kurija nekaj naučila, predvsem tega, da je za njen obstoj in obstanek njenega ustroja potrebna navidezna skromnost. Če pogledate »papamobil«, gre predvsem za avtomobil, ki se ne šopiri s kakšnim barokom, pač pa je izdelan predvsem kot stekleni bunker, namembnostno vozilo. Za ceno raje ne vprašajte.
Ta navidezna skromnost se je oprijela tudi hierarhično nižje rangiranih članov največje verske organizacije na planetu. Naravnost greh bi bil, če bi sredstva, ki jih poberejo za maše zadušnice, porabili za višjekategorne avtomobile, zato duhovniki živijo v veliki mišniri, še posebej , če do avtomobilov in materialnega gojijo kakšno latentno strast, ljubezen. Ni lahko biti takšen župnik, saj ti vera zapoveduje, da je golf najprimernejši avto za opravljanje dušnih poslov. Golf je splošen, praktičen, zmeren, tradicionalen, stoično prenaša luknje na cesti; v bosanski vojni se je baje obnesel bolje kot katerikoli drugi avto, šrapnele je sprejemal s krščansko ponižnostjo in v smislu reka, da naj nastavi še drugo lice, če
MOHOR HUDEI
jih dobi po enem. Zatorej je golf najbolj primeren avto za duhovščino, predvsem moški del; nune so že nekaj drugega, o njih kdaj drugič. Zanimivo je, da je golf značilen predvsem za slovensko duhovščino, da ni opaziti kakšne večje pripadnosti fiatom ali kakšni drugi italijanski znamki, kar bi se morti dalo pripisati dejstvu, da so že naše davne prednike v glavnem pokristjanili s pomočjo Mo-desta, odposlanca velike salz-burške nadškofije.
Primerjalno vzeto sem med svojimi potovanji po svetu opazil, da se različne »nacionalne« duhovščine psihoavto-loško vzeto gibljejo znotraj širokega vedenjskega vzorca pri odločitvah za nakup avtomobila. Še najbolj mi je bila zoprna poljska duhovščina, kjer so običajno sedali v raz-, košne audije in ople, pa ne kakšni škofje ali kardinali, pač pa čisto navadni župnički. V zvezi s tem bi bilo morda mak' ce krivično trditi, da so bili avtomobili tudi njihova last, saj se jih je običajno v kakšno A6-ko ali A8-ko zbasalo več, pa še kakšna redovnica je sedla mednje.
Najbolj simpatični so bili italijanski očetje, ki sem jih običajno srečeval v obkljuva-nih »činkvečentojih« ali tistih že pozabljenih lančijinih mi-nijih, iz katerih so se komaj skobacali. Torej, naša farovš-čina je kar simpatičnega zi čaja, uravnotežena in v skladu s krščansko skromnostjo,, ki jo pooseblja golf.
Nad plazove
Komisija za ugotavljanje in odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč v celjski občini je lani za sanacijo plazov in druga dela porabila 33 milijonov tolarjev, za letos imajo v proračunu rezerviranih še 7 milijonov tolarjev več.
Lanski največji dosežek je bil sanacija plazu v Mestnem parku. Največji problem so plazovi, ki so večinoma posledica neustrezne rabe prostora, na kar komisija opozarja že več let. Še zlasti veliko plazov je v Zagradu, Košnici, Prekorjih in Šmartnem v Rožni dolini ter seveda na Miklavškem hribu, kjer je plazovom zlasti zaradi neurejenega odvodnjavanja zalednih vod izpostavljeno vso severno pobočje. Letos bodo sku-
šali sanirati Čatrov plaz v krajevni skupnosti Pod gradom, končali pa bi radi tudi sanacijo tako imenovanega Ttu-mrovega plazu v Mestnem parku, kar pa je odvisno tudi od zaključka del arheologov, ki so ob plazu naleteli na pomembne zgodovinske najdbe. Komisija ob tem posebej opozarja na nedovoljene, pogosto nestrokovne posege v prostor, ki so v večini primerov poglavitni razlog za težave. Gre za gradnjo objektov brez ustreznih dovoljenj, za »črno« spreminjanje kolovozov v ceste, neurejeno kanalizacijo in podobno. Če bi hoteli rešiti vse evidentirane probleme z zdrsi zemljišč in plazovi, pa bi potrebovali krepko nad 100 milijonov tolarjev.	BRSÎ
Iz naložbe v naložbo
Največ novogradenj prihodnja leta v šolstvu in kulturi
Celjski proračun bo vsaj še naslednji dve leti ostal izrazito naložbeno naravnan. Tako je sklepati po razpravi v mestnem svetu, kjer so svetniki prvo branje rebalansa proračuna za letos in proračuna za prihodnje leto v drugo branje pospremili z mlačno razpravo in pripombami, ki bistvenih postavk ne bodo spreminjale.
V ospredju zanimanja svetnikov in seveda tudi občanov so naložbe. Kot je povedala Danica Doberšek, bo zanje v naslednjih dveh letih šlo kar 10 milijard tolarjev. Vse seveda ne iz proračuna, v načrtih močno računajo tudi na denar iz 'drugih virov, zlasti iz evropskih kohezijskih skladov. Pa vendar bo Celje za naložbe namenilo kar 2 milijardi tolarjev več, kot ga sicer dobi od države na osnovi izračunane primerne porabe, i Ključne naložbe bodo v naslednjih letih usmerjene zlasti v razvoj šolstva in kulture. Tako se bo nadaljevala obnova IV. OŠ, kjer bodo začeli graditi tuli prizidek, prav tako naj bi prizidek s prepotrebno telovadnico tobila tudi OŠ Frana Krajnca
na Polulah. Graditi bodo začeli tudi prizidek k Osrednji knjižnici Celje, več denarja pa bodo namenili še prenovi Knežjega dvorca, kjer bo nove prostore dobil tudi Pokrajinski muzej. Veliko denarja bo šlo tudi za ceste, saj naj bi se že konec leta začela še obnova zadnjega, četrtega odseka Mariborske ceste. Na komunalnem področju že obnavljajo kanalizacijsko omrežje (tudi s sredstvi EU), vse pa je tudi že nared za eno največjih naložb v ekološko primernejše odstranjevanje odpadkov v novem Centru za ravnanje z odpadki, ki je tudi med slovenskimi prioritetami in kjer naj bi s svojimi sredstvi ob EU pomembno sodelovalo tudi 25 občin s Celjskega.
Proračun za letos je sicer v celoti naravnan na skoraj 9,4 milijard, za leto 2005 pa na dobrih 10 milijard tolarjev. Za izvedbo vseh letos načrtovanih programov bi porabili skoraj 5 milijard, kar pomeni, da v občini načrtujejo proračunski primanjkljaj. Potreben denar za v proračunsko malho naj bi zagotovili iz primerne porabe in z odprodajo dela občinskega premoženja. Tako na-
Nadgradnja kanalizacijskega sistema
S podpisom slabih 7 mi-ijonov evrov vredne pogodbe za nadgradnjo kanalizacijskega sistema v Celju se je v torek začela He ena izjemno pomembna naložba.
Ker je MOC svojo Centralno čistilno napravo zgradila bistveno ceneje in je tako del evropskih sredstev zanjo ostal neporabljen, so dosegli še eno sofinanciranje evropskega kohezijskega sklada. Direktor podjetja VO-KA Mario Cvikl je povedal, da je za 6,7 milijona evrov vredno naložbo Evropska komisija prispevala 2,7 milijona evrov Nepovratnih sredstev, preostalo zagotavljata država in [mestna občina iz denarja, «branega z ekološkimi taksami na obremenjevanje vo-
I V 540 dneh bodo zgradili jpet zadrževalnih bazenov na «jonskih zbiralnikih in šest trpališč za prečrpavanje od-ečnih prelitih vod. S tem bo fetveno večja poplavna var-lost Celja, zlasti pa bodo v ih bazenih zadržali prvi, naj-■olj onesnaženi val odpad-
črtujejo prodajo 580 milijonov tolarjev vrednih poslovnih prostorov, 880 milijonov tolarjev vrednih stavbnih zemljišč in kapitalskega deleža občine v družbi Celjski sejem ter najem 330 milijonov tolarjev dolgoročnega kredita.
Svetniška razprava se je vrtela okoli pohval ambicioznim načrtom, pa tudi okoli t. i. »komunalnih bonbončkov«, kot jim pravi župan Šrot oziroma »podrasti« kot je vse zadeve pod vejami mogočnih naložbenih dreves imenoval svetnik Primož Posinek. Očitki so šli namreč na premajhno pozornost programom krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ki bi se po večinskem svetniškem mnenju vendarle morale bolj najti v proračunu. In to kljub temu, da tudi velike naložbe po svoje prispevajo k razvoju teh najmanjših celic lokalne samouprave. Prav te »komunalne bonbončke« bodo predlagatelji še skušali vgraditi v predlog rebalansa proračuna za drugo branje, četudi se v »podrasti«, kot se je duhovito izrazil župan Šrot, zelo radi skrivajo tudi klopi ...
BRANKO STAMEIČIČ
Z brezplačnim kopanjem odprli bazen
V celjskem ZPO-ju so načrtovati, da bodo celjski bazen odprli že maja, pa jim je vreme zagodlo in so to lahko štorih šele ta ponedeljek. Pred odprtjem so opravili nujna vzdrževalna dela v vrednosti 8 milijonov tolarjev na keramiki, prenovi strojnice in na ostalih od zime poškodovanih delih. Letni bazen bo tudi letos odprt junija od 12. do 18. ure, julija in avgusta pa od 9. do 19. ure. Načrtujejo tudi nočno kopanje od 20. do 22. ure.
Cene vstopnic na bazenu niso bistveno višje kot v pretekli sezoni. Dnevna vstopnica za odrasle stane 1.000 tolarjev, za otroke pa 700 tolarjev. Letošnja novost so opoldanske vstopnice, ki veljajo od 12. ure, poleg tega pa imajo pri-
pravljene tudi sezonske vstopnice, ki stanejo za odrasle 15.000 tolarjev in za otroke 10.000 tolarjev. Posebne ugodnosti so pripravili tudi za člane športnih društev in klubov, ki lahko sezonske vstopnice kupijo s 30-odstotnim popustom do 25. junija.
Bistvenih novosti na bazenu letos ni, so pa obiskovalcem na voljo športna igrišča. Organizirali bodo odbojkarsko ligo, ki bo verjetno potekala ob torkih in sredah ob 17. uri, prav tako ponujajo tudi igrišče za košarko, v garderobnem objektu pa je urejen poseben prostor, kjer ponujajo možnost aerobike, imajo košarkarsko igrišče, oddajajo koš za košarko, imajo pa tudi koš za vodno košarko. Na celjskem bazenu se odvijajo tudi vsi vod-
ni športni, kot so vaterpolo, plavanje, triatlon in podobno.
Na celjskem letnem bazenu nameravajo pripraviti tudi pester program prireditev, junija pa bodo poskrbeli tudi za animacijo otrok.
Za ogrevanje na celjskem letnem bazenu še vedno uporabljajo stari sistem, vodo pa bo možno ogrevati šele takrat, ko bodo uredili nov sistem ogrevanja. Na ZPO-ju razmišljajo o kakšnem drugem reagentu, ker je sončna energija premalo za zadostno količino tople vode. Vodja gospodarjenja na ZPO-ju Tatjana Hren pravi, da bo to šele takrat, ko bodo opravili večja dela na bazenu, to pa verjetno ne bo v prihodnjih dveh letih. Novi upravnik kopališča je Aleš Jašarevič s.p.
SIMONA BRGLEZ
nih voda. V gradnjo bosta šla tudi dva nova rajonska zbiralnika; prvi od Babnega do Lopate bo dolg 4.320 metrov in bo omogočil priključitev 1.050 prebivalcev na kanalizacijski sistem, drugi od Vo-glajne do naselja Lipa v občini Štore pa bo dolg 3.500 metrov in bo na kanalizacijo in s tem na čistilno napravo priključil 3.000 prebivalcev.
Za izvajalca del je bil na razpisu izbran konzorcij z nosilcem podjetjem Nivo, sodelujeta pa še podjetji STC iz Ljubljane in CMC. Gre za obsežen projekt, ki je investicijsko primerljiv z gradnjo čistilne naprave. Ko bo zaključen, bo na kanalizacijski sistem priključenih 77 odstotkov Celjanov, kar je izjemno visok odstotek celo v evropskih razmerah.
BRST
Priznanja za lionese
Na skupščini slovenskih Lions klubov na Otočcu je Lions klub Celje Mozaik prejel kar dve priznanji.
Janja Romih je dobila priznanje za vodenje najuspešnejšega kluba v lionističnem letu 2003/04, klub pa je prejel priznanje tudi za izvedbo likovnega natečaja in razstave Plakat miru, ki so si jo Celjanke in Celjani lahko maja ogledah v Muzeju novejše zgodovine. Med osnovnošolci, ki so se udeležili tega natečaja, je zmagalo delo Barbare Miko iz OŠ Polzela, ki bo v Ameriki zastopala Distrikt 129 Slovenija. Zato sta priznanje prejela tako avtorica likovnega dela kot organizator akcije Lions klub Celje Mozaik.
Članice ženskega Lions kluba Celje Mozaik vabijo na vsakoletno osrednjo prireditev kluba - na dobrodelni ples, ki bo jutri, v petek, ob 20. uri v dvorani Narodnega doma Celje. Zbrana sredstva bodo namenih za nakup računalnika za slabovidnega učenca OŠ Šentjur.	BS
Filter prevzel Art kino Metropol
Na poziv Mestne občine Celje za upravljanje Art kina Metropol so se prijavili trije ponudniki. Podjetje 3S, katerega direktor je Bojan Vivod, dolgoletni direktor Celjskih kinematografov, Plesno gledališče Celje in Filter. Med njimi je Mestna občina Celje izbrala Filter, ki naj bi najbolj izpolnjeval pogoje. Podrobnosti in nadaljnjo vizijo Art kino Metropol bodo predstavih na petkovi novinarski konferenci. Na njej bodo govorih tudi o kinu Union, kjer bo z zaključnim koncertom ob praznovanju 35-letnice skupine New Swing Quartet nocoj tudi otvoritev prenovljene dvorane. Prenova kina Union še ni popolnoma zaključena, tudi na tej lokaciji pa se, kot pravijo na Mestni občini Celje, obeta živahnejše dogajanje.	SB
Za srečo je treba skrbeti
EKOS CELJE d.o.o. Ribarjeva 3, 3000 Celje
VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH _STORITEV_
90,6	11,1.1 MJ JII i	95,9
95,1		100,3
Goberšek Milan i*
CESTA LEONA DOBROTINŠKA 27 3230 ŠENTJUR Tel. 03/746 11 00
Podjetje specializirano za prodajo in obnovo pnevmatik
razpisuje prosti delovni mesti in sicer:
1.	KOMERCIALIST NA TERENU
2.	AVTOMEHANIK V HITREM SERVISU
Pogoji:
Pod 1.: vsai V. stopnja izobrazbe, smer komerciala ali tehniška smer s poznavanjem komerciale.
-	delovne izkušnje najmanj 3 leta
-	poznavanje dela z računalnikom
-	pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika
-	vozniški izpit B kategorije
-	Natančnost, zanesljivost, komunikativnost
Pod 2.: vsaj IV. Stopnja izobrazbe s poznavanjem dela v hitrem servisu in vulkanizerski delavnici
-	delovne izkušnje najmanj 3 leta
-	poznavanje dela z računalnikom
-	vozniški izpit B kategorije
-	natančnost, zanesljivost, komunikativnost
ŽALEC
PREBOLD
w
Mozirske naložbe
Na vseh voliščih v Krajevni skupnosti Mozirje bodo v nedeljo poleg volitev v Evropski parlament krajani na referendumu na posebnih glasovnicah odločali še o uvedbi samoprispevka.
S približno 300 milijoni tolarjev, kolikor bi v petih letih zbrali s samoprispevkom, bi lažje obnovili šolo in zgradili športno dvorano ter obnovili trško jedro. Vse naložbe so ocenjene na približno milijardo tolarjev. Poleg samoprispevka in občinskega proračuna bo, vsaj pri šolskem delu, s svojim deležem sodelovalo tudi ministrstvo za šolstvo. Načrtovane objekte oziroma prenove naj bi dokončali v dveh letih, z izglasovanim samoprispevkom pa bi ostalo nekaj prostega denarja tudi za druge nujno potrebne naložbe v občini Mozirje.
Sicer je v Mozirju v teh dneh kar precej gradbišč, imajo še veliko novih načrtov, ki so vezani tudi na druge investitorje. V kraju je pred časom burila duhove graščina Brdce, ki so jo po dolgotrajnih pogovorih in tudi z večinsko voljo Mo-zirjanov, izraženo na zboru krajanov, lani podrli. Velenjski Vegrad na tem mestu že gradi dva bloka, v katerih bo 38 stanovanj. Za gradnjo prvega bloka sta denar prispevala tudi občina Mozirje in republiški stanovanjski sklad, tako da bo v njem 12 neprofitnih in socialnih stanovanj. V začetku so nameravali Velenjčani zgraditi samo en blok, gradnja drugega pa bi bila odvisna od potreb. Zaradi večje ekonomičnosti in velikega povpraševanja po stanovanjih, namenjenih za trg, gradijo oba bloka naenkrat. Po načrtih naj bi
bila bloka dograjena do septembra oziroma do mozirske-ga občinskega praznika.
V neposredni bližini Mozirja, v poslovno stanovanjski coni Podrožnik, raste center 1\iš, ki naj bi bil dograjen v prvih dneh avgusta. V Podrožniku bodo v teh dneh začeli graditi upravno zgradbo, v kateri bodo vse državne službe in tudi prostori za občinsko upravo. Po pojasnilu mozirskega župana Ivana Suhoveršnika razmišljajo o prodaji sedanje občinske zgradbe najboljšemu ponudniku, čeprav bi krajani v njej raje videli dom za ostarele. Končni dogovor bo odvisen od države oziroma podelitve koncesije. Jeseni bodo na mozirski obvoznici začeli z gradnjo krožišča, za katerega je denar že zagotovljen v državnem proračunu.
US
Gališki
Z likovno kiparsko delavnico, ki je bila v soboto v Podružnični osnovni šoli Trje, se je začel sklop skoraj enomesečnih prireditev, ki jih pod imenom Gališki dnevi pripravljajo v Krajevni skupnosti Galicija.
Na delavnici je sodelovalo 18 učencev iz večine spod-njesavinjskih šol pod vods-
CM^ MASTNAK OGRAJNI SISTEMI DVORIŠČNA VRATA
•	ALUMINIJ
•	BETON
•	ríAmtal us
02/42-60-140 051 350 520
Točno opoldne proti soncu
Matevž Lenarčič bo v tretjem poskusu skušal preleteti svet
V nedeljo točno opoldne se je Matevž Lenarčič z ul-tralahkim letalom z ajdovskega letališča podal na 42 tisoč kilometrov dolgo pot okoli sveta. Podvig brez kopilota in brez dodatne zračne podpore, kakršen še ni uspel nikomur, namerava letalec, alpinist in fotograf skleniti v dveh mesecih. Ob tem načrtuje izboljšanje hitrostnega rekorda v kategoriji letal do 500 kilogramov, njegov poskus pa je že tretji po vrsti.
45-letni Lenarčič je bil rojen v Trbovljah, sedaj pa z družino živi na Rečici ob Savinji. Po izobrazbi je diplomirani biolog, ukvarja se predvsem s fotografijo, nekateri pa ga imenujejo avan-
turista z alpinistično, padalsko in letalsko preteklostjo. Njegove želje o preletu sveta so stare že tri leta. Predlani so ga po treh četrtinah poti v Kanadi ustavili birokrati, lani mu je za projekt zmanjkalo denarja, v tretje pa, vsaj Matevž upa, gre rado. Polet z letalom Pipistrel Sinus 912, poimenovan Proti soncu, naj bi po načrtih potekal preko 18 držav. Tokrat je Lenarčiču kar nekaj težav uspelo rešiti s pomočjo generalnega sponzorja. Hkrati ne pričakuje logističnih težav, zaradi katerih so mu načrti za podoben podvig z ameriškim ultralahkim letalom Zenair CH-701 predlani spodleteli, saj je organizacijska ekipa že pridobila vse dovo-
lilnice za prelete zračnega prostora. V primerjavi z neuspelim poletom izpred dveh let ima Lenarčič za tokratni podvig na voljo boljše letalo, ki ga je konstruiral Ivo Bos-carol iz slovenskega podjetja Pipistrel. To je namreč v primerjavi z ameriškim Ze-nairom sposobno preleteti večje razdalje brez pristanka in je primernejše za ekstremne vremenske in temperaturne razmere, s kakršnimi se Utegne Lenarčič spopasti na svoji poti.
Iz Slovenije bo pilot poletel preko Madžarske, Ukrajine, Rusije, Kazahstana, Mongolije, Kitajske, Aljaske, Kanade, ZDA, Mehike, Kube, Ba-hamov, Grenlandije, Islandije, Anglije, Belgije, Nemčije
in Avstrije, svojo pot pa bo sklenil v Ajdovščini. Če mu v Kanadi tudi tokrat ne bodo dovolili prečkati Severnega Atlantika, si je Lenarčič zamislil rezervni scenarij. Z Baha-mov bi namesto čez Kanado nazaj v domovino letel preko Brazilije in Afrike.
Podvig je poln nevarnosti in tveganj, poleg nepredvidljivih logističnih težav z izdajanjem dovolilnic pa lahko projekt ogrozi tudi slabo vreme. Precejšnjo nevarnost pomenijo predvsem več kot tisoč kilometrov dolgi poleti preko morja, poleg teh pa še poleti na velikih višinah, ponekod preko Rusije celo na 6 tisoč metrih, kjer obstaja nevarnost zaledenitve.
US
Matevž Lenarčič je prepričan, da mu bo v tretje uspelo.
Na zaključku se je zbrala skoraj večina »učencev« Univerze za III. življenjsko obdobje Občine Žalec.
Zaključek šolskega leta
Univerza za III. življenjsko obdobje občine Žalec, ki je zaživela kot društvo pred petimi leti na pobudo Pavline Glušič, Ferdinanda Halerja in Janeza Megliča, je minule dni sklenila študijsko šolsko leto 2003/ 2004.
V njem je v 17 različnih krožkih pridobivalo znanje kar 235 starejših občanov Žalca in tudi iz drugih krajev. Zaključek šolskega leta so organizirali v prijetnem okolju jame Pekel, kjer so si naredili pravo veselično vzdušje. Predsed-
nica društva Marija Masnec je izrazila zadovoljstvo, na prireditvi pa so posamezni krožki predstavili svojo delo. Še posebno zanimiv je bil prikaz klekljanja čipk, ki ga je imela mentorica krožka Jelka Šinkovec. Sicer ni manjkalo raznih družabnih iger, ki so naredile srečanje še prijetnejše in zabavnejše. Jeseni se začenja novo šolsko leto, ki bo med drugim prinesel tudi tečaj o novostih v cestno-prometnih predpisih. DN - Š*. 23 -10. junij 2004 -
tvom likovne pedagoginje Nuše Božiček. Zaradi nenaklonjenega vremena so ustvarjali v šolski avli, na hodnikih in v jedilnici, učence pa sta pozdravila ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar in predsednik KS Galicija Vlado Majer. Gališke dneve so nadaljevali s pohodom po obronkih KS in pohodom prijateljstva.
Na letošnjih Galiških dnevih, že desetih po vrsti, bodo različni organizatorji ponudili sklop kulturnih, šport-
nih in družabnih srečanj. V soboto bo ob 15. uri na Per-novem šahovski turnir, ob 18. uri pa predavanje Živimo zdravo, delovno in družabno. V nedeljo se bo v Zavrhu ob 9. uri začel turnir v malem nogometu, ob 19. uri pa se bo v zadružnem domu gledališka skupina Galicija predstavila s komedijo Tat, ki ne more. Gališke dneve bodo zaključili 3. julija s srečanjem1 abrahamovcev in družabno prireditvijo.
US
Občina Žalec, Savinjske čete 5, Žalec
objavlja
JAVNI NATEČAJ
za strokovno tehnično delovno mesto v občinski upravi, oddelku za finance:
samostojni strokovni sodelavec -vodja knjigovodstva
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava ter 88. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 56/02) in morajo imeti: -višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, -najmanj 3 leta delovnih izkušenj na primerljivih delih, -poznavanje dela z računalnikom in računalniškimi programi. Kandidati morajo prijavi predložiti: -dokazilo o izobrazbi,
-fotokopijo delovne knjižice za dokazovanje delovnih izkušenj, -potrdilo o opravljenem izpitu, -dokazilo o državljanstvu,
-potrdilo o nekaznovanosti, oziroma izpisek iz kazenske evidence, ki ne sme biti starejši od treh mesecev (izda ga ministrstvo za pravosodje),
-potrdilo, da ni v kazenskem postopku, ki ni starejše od treh mesecev (izda ga pristojno sodišče). Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo bo opravljal na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Žalec. V izbirnem postopku bomo preverjali usposobljenost kandidatov, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo razpisne pogoje, za kandidate, ki se bodo uvrstili v ožji izbor, pa bo še ustni razgovor in kratko pisno oziroma ustno preverjanje poznavanja področja dela.
Prijave s potrebnimi dokazili in življenjepisom posredujte na naslov: Občina Žalec, Savinjske čete 5,3310 Žalec in sicer v roku osem dni po objavi.
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmih dneh po opravljeni izbiri.
Za dodatne informacije o izvedbi javnega natečaja lahko pokličete na telefon tel: (03) 713 64 12 (Darja Orožim)
dnevi že desetič
VELENJE VRANSKO BRASLOVČE 1
Že letos ogrevani na lesno biomaso
Vransko je prva slovenska občina, ki bo prejela sredstva Sklada za energetsko izrabo lesne biomase
Minister za okolje, pro-igtor in energijo Janez Kopač in direktor Vranskega I podjetja Energetika Projekt d.o.o. Ludvik Kranjc sta mi-nuli ponedeljek podpisala pogodbo za izvedbo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v občini Vransko.
Slovenija je ena od treh najbolj gozdnatih evropskih držav, zato naj bi v skladu z nacionalnim energetskim programom v prihodnjih letih vse večji del energije pridobiva-li iz lesne biomase. Ministrstvo za okolje, prostor in ener-Igijo načrtuje, da naj bi do leta 2010 že četrtino vse potrebne toplote za ogrevanje slo-Ivensldh domov pridobili iz obnovljivih virov energije, pri čemer naj bi levji delež pripadel lesni biomasi. Eden od korakov na tej poti je gradnja sistema za daljinsko ogrevanje na biomaso na Vranskem, ki naj bi z državno pomočjo začel delovati do letošnje kurilne sezone.
Vransko je prva slovenska občina, ki bo prejela sredstva iz Sklada za energetsko izrabo lesne biomase. Ustanovitev sklada je omogočil Svetovni sklad za okolje i(GEF - Global Environmental Facility), ki je naši državi namenil 4,3 milijona dolarjev, s katerimi naj bi odstranili ovire za povečano izrabo lesne biomase kot energetskega vira. Večji del - 2,5 [milijona dolarjev - teh nepovratnih sredstev je namenjen za gradnjo sistemov daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, skupaj s sredstvu Agencije za učinkovito rabo in obnovljive energije (AURE) ter krediti Ekološko razvojnega sklada (ERSRS) pa bodo trajen vir denarja za nove sisteme ogrevanja z lesno bioma-
Novinarska konferenca na ministrstvu za okolje, na kateri so predstavili vranski projekt.
Svetovni sklad je od vlade med drugim zahteval, da postane z vloženim denarjem solastnica ogrevalnih sistemov. Tako je tudi na Vranskem država okoli petinski solastnik bodočega sistem daljinskega ogrevanja. Ima pa pravico, da v petih letih svoj delež proda in tako bo besedah ministra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača dobi denar za nove investicije. Po mnenju vlagateljev vranski sistem ne bo zašel v rdeče številke, kot se je zgodilo na primer v Gornjem Gradu, kjer so postavili zelo zmogljiv kotel, imajo pa premalo uporabnikov. »Iz manj uspešnih projektov smo se naučili, da za uspešno obratovanje takšnih sistemov že na začetku potrebujemo odjemalce za več kot polovico zmogljivosti kotla, toplovod pa ne sme biti predolg. Vsi ti pogoji so na Vranskem iz-
polnjeni,« meni Kopač. Župan Franc Sušnik pa dodaja, da bo stroške znižala hkratna gradnja kanalizacije in toplovodnega omrežja, ki bosta potekala v istih jarkih. Po dosedanjih izračunih bodo v slabih petnajstih letih povrnili vsa vložena sredstva.
Vrančani, ki orjejo prvo brazdo novega državnega način financiranja daljinskih ogrevalnih sistemov na lesno biomaso, so za dobre pol milijarde (556 milijonov) tolarjev vreden projekt dobili 42 odstotkov državnega denarja, sami pa so zbrali slabo tretjino. Pri tem jim je med drugim pomagalo domače podjetje KIV, ki postaja vse pomembnejši proizvajalec kotlov za izkoriščanje biomase. Zato so razumljivi načrti župana Sušnika, ki želi toplotno postajo razširiti v tehnološko središče za razvoj obnovljivih virov
energije za Savinjsko statistični regijo. Kotle z Vranskega uporabljajo v večini slovenskih ogrevalnih sistemov, vse več pa jih prodajajo tudi v tujino. Ob načrtih MOPE, da naj bi do leta 2010 v Sloveniji z biomaso kurili novih 1.500 kotlov v gospodinjstvih, 50 večjih kotlov za večje porabnike ter tri do pet daljinskih ogrevalnih sistemov, so ambiciozni načrti Vranskega župana in podpora domačemu podjetju razumljivi.
SKO, ŠO
NAKRATKO
Umetniku v spomin
NOVO CELJE - V avli dvorca je žalski zavod za kulturo, šport in turizem pripravil spominski večer in razstavo likovnih del Adija Arzenška. Spominski večer so pripravili ob 10-letnici umetnikove smrti, razstava pa je retrospektiva najboljšega, kar je Arzenšek ustvaril na poti človeka, ki je vselej zbujal spoštovanje in si je v poplavi modnih likovnih trendov drznil biti drugačen. Program so obogatili profesorica Marija Alatič z učencema Nino Arzenšek in Maticem Švabom ter Blaž Pentek, o umetniku Adiju Arzenšku sta spregovorila Marlen Premšak in dr. Emil Roje, razstavo, ki je bila na ogled do nedelje, pa je odprl žalski župan Lojze Posedel.
Srečanje slovenskih književnikov
VELENJE - V torek se je začelo 3. Herbersteinsko-Literi-no srečanje slovenskih književnikov. Do jutri bodo na različnih prizoriščih v Velenju pripravljali pogovore o domači aktualni književno-družbeni problematild, teorijo pa bo podkrepil umetniški in družabni program. Na koncu srečanja bodo prvič podelili tudi Pretnarjevo nagrado v vrednosti 3 tisoč evrov, ki si jo je po mnenju žirije kot najboljši razšir-jevalec slovenske književnosti v svetu prislužil avstrijski prevajalec slovenske poezije, urednik, založnik in publicist Ludwig Hartinger. Srečanje organizirata Velenjska knjižna fundacija in mariborska Študentska založba Litera.
Predvolilne aktivnosti
VELENJE, BRASLOVČE - Kandidati na skupni listi LDS in DeSUS za volitve v Evropski parlament so v petek obiskali več krajev na Koroškem, zvečer pa so se ustavili tudi v Velenju. Kandidati Jelko Kacin, Mojca Drčar Murko, Roman Jakič, Vinko Gobec in Majda Širca so na javni tribuni, ki jo je vodil poslanec Jožef Kavtičnik, podrobneje predstavili Sedem dobrih razlogov za nove slovenske zmage. V torek zvečer so se v Kulturnem domu v Braslovčah kandidati SDS Romana Jordan Cizelj, Peter Verlič, Barbara Medved Špiletič in Alenka Jeraj udeležili Srečanja z volivci. Predstavnika ZLSD Aurelio Juri in Borut Pahor sta volivce nagovorila sinoči v Velenju, kampanjo pa pripravljajo pod naslovom V Evropi za dobro Slovenije.
US
Ekodan tudi na Vranskem
VRANSKO - V OŠ Vransko-Tabor so pripravili prireditev ob ekodnevu šole in vrtca ter zaključni koncert pevskih zborov. Predstavili so ekoprojekt za letošnje leto pa tudi dele raziskovalnih nalog iz zgodovinskega in turističnega področja. Poseben poudarek so dali letošnjemu projektu Verjamem vase, katerega namen je bil dvigovanje otrokove samozavesti. Sledil je še koncert vseh pevskih zborov. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo in kupili priložnostno glasilo.	ŠO
Venera skrila Sonce
V torek smo bili priča redkemu nebesnemu pojavu, ko se je Venera navidezno sprehodila čez Sončevo ploskev, organizirano opazovanje pa sta v Velenju pripravila Astronomsko društvo Gostosevci in krožek v OŠ Antona Aškerca.
Zadnji prehod Venere čez dil leta 1882, v torek pa je Sončevo ploskev se je zgo- bilo nebesni pojav možno
Z OBČINSKIH SVETOV
Zanimanje za Po Zavrteli
VRANSKO - Svetniki so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za poslovno obrtno trgovsko cono ob avtocestnem priključku Čeplje, kjer bo po novem še center za ločeno zbiranje odpadkov. Center jbo predvidoma odprt dvakrat na teden, občani pa bodo lah-|ko odpadke odlagali brezplačno. Svetniki so sprejeli še Prostorsko ureditvene pogoje za območje Po Zavrteh, ki je predvideno za stanovanjsko gradnjo. Predvidenih je približno .25 stanovanjskih objektov, za gradnjo pa naj bi bilo po be-jSedah župana Franca Sušnika že kar nekaj zanimanja.
Nove cene v vrtcu
VRANSKO - Svetniki so sprejeli 10-odstotno povišanje ekonomske cene v vrtcih po novi metodologiji. Nova cena Za prvo starostno obdobje (od 1 do 3 let) znaša skoraj 74 tisoč tolarjev, za drugo starostno obdobje (od 3 do 6 let) skoraj 67 tisoč tolarjev, poldnevni program pa po novem stane skoraj 60 tisočakov. Sicer pa večina staršev na Vranskem plačuje le petino ekonomske cene.	ŠO
Šolarji med opazovanjem nevsakdanjega nebesnega pojava Št. 23 -10. junij 2004 -
opazovati približno 6 ur. Venera je bila vidna kot temna pika, velika približno 1/ 32 ploskve Sonca, ki počasi leze čezenj. Ker so strokovnjaki opozarjali, da je opazovanje z doma izdelanimi optičnimi napravami nevarno za oči, so se mnogi odločali na organizirane oglede, ki pa so ga na Celjskem pripravili le v Velenju. Seveda so tudi v posameznih šolah poskrbeli, da so si njihovi učenci varno ogledali prehod Venere. V Velenju so postavili šest različno opremljenih opazovalnih mest. Številnim obiskovalcem, v dopoldanskim urah predvsem dijakom, popoldne pa tudi drugim, so člani društva Gostosevci podrobneje razložili nebesni pojav ter tudi gibanja drugih planetov. Kakor je povedal Peter Jerič, so bili v društvu izjemno zadovoljni zaradi velikega zanimanja, razveselilo pa jih je tudi naklonjeno vreme.
US
Laški šolarji imajo zdrave in čiste zobe
T\idi učenci osnovne in podružničnih šol laške občine so vse leto skrbeli za umite, čiste in lepe zobe in nekateri s strahom, drugi pa s ponosom čakali, kdaj bo v razred vstopila medi-
cinska sestra in jim zobe pregledala.
Letos je v akciji sodelovalo 420 učencev od 1. do 4. razreda, ki so se minuli teden zbrali v Planetu Tuš. Pred ogledom filma Reševanje male-
in Damjano Ključevšek.
ga Nema so jim čestitale in najboljšim učencem in razredom tudi izročile darila glavna medicinska sestra ZD Laško Damjana Ključevšek, zdravstveno-preventivna sestra Alenka Senica in zoboz-
Po Aškerčevi poti
KD Antona Aškerca Rimske Toplice pripravlja v s» delovanju z drugimi društvi, krajevno skupnostjo ter občino Laško v soboto že 9. pohod po Aškerčevi poti.
Gre za največji kulturni in etnološki dogodek v občini, ki se ga vsako leto udeleži kdo od priznanih slovenskih književnikov. Letos bo to Tone Partljič, organizatorji pa se nadejajo obiska še vrste uglednih gostov. Odhod izpod zdravilišča v Rimskih Toplicah bo ob 7. uri, prva postojanka pa bo na Aškerčevi domačiji na Senožetih, kjer je pesnik preživel svojo mladost. Na Aškerčevim bo ob Z30 uri kratek glasbeno-recitatorski program, po kulturnem uvodu pa bo pohodnike pot vodila do Širja, kamor je Aškerc pogosto hodil. Zaključno prireditev ob 11. uri v Širju bo popestrila Železničářská godba na pihala iz Zidanega Mosta. V Rimskih Toplicah bo ta dan ob 8.15 uri izjemoma ustavil vlak iz smeri Maribor, ob 8.20 uri pa še vlak, ki bo pripeljal iz Ljubljane.
Novi tolarji v občinsko blagajno
V šentjurski občini bodo odslej nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjske in poslovne površine plačevali vsi občani; tudi tisti, ki živijo izven območij strnjenih stanovanjskih naselij in sosesk.
Občane, ki nadomestila doslej še niso plačevali, so sredi maja pozvali, naj občinski upravi posredujejo potrebne podatke za odmero nadomestila, z odzivom pa so zaenkrat zadovoljni. V Šentjurju so podatke o bodočih zavezancih za plačilo nadomestila pridobili iz uradnega registra stalnih in začasnih bivališč prebivalcev na območju občine. Ker so pozive pošiljali na naslov najstarejšega člana v gospodinjstvu, pa je prišlo tudi do nekaj neljubih napak. Tako so v nekaj primerih, kjer še niso izpeljani zapuščinski postopki, pozive poslali tudi na naslove že pokojnih občanov.	iS
dravnica Manica Ambrož Godec. Akcijo v Laškem ob zdravstvenem domu podpirajo številni donatorji, vsako leto se vanjo vključi tudi Območno združenje Rdečega križa, ki skupaj s krajevnimi organizacijami RK krije stroške za ogled filmske predstave ter degustacijo. Najboljša v umivanju zob sta bila letos 1. a devetletke OŠ Primoža Trubarja v Laškem in 1. razred OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice.	MM
Ukinjanje nivojskih križanj
Slovenske železnice po- ce, za ostale poti pa bodo Slo-	kem ovinku pa bodo zgradili stopoma začenjajo z zapi- venske železnice uredile dru-	lokalno cesto z mostom čez ranjem nivojskih križanj gačne prometne povezave.	Lahomnico. Nov podvoz na-cest z železniško progo, da Slovenske železnice po zaprtju	črtujejo tudi pri železniški pobi zagotovile bolj varen že- nivojskega križanja na Trubar-	staji v Rimskih Toplicah. Za-lezniški promet. Tako je tu- jevi ulici ne bodo začele z	radi ukinitve nivojskih križanj di na območju občine Laš- gradnjo podhoda, ker bi bila	so Slovenske železnice poda-ko, kjer bodo zaprli nivoj- to ekonomsko in lastniško	le še nekaj predlogov, svetni-sko križanje na Trubarjevi vprašljiva naložba. Bodo pa	ki pa so na minuli seji ugo-ulici pri Pivovarni Laško, rekonstruirale podvoz na re-	tavljali pomanjkljivosti posa-V Marija Gradcu pri teniš- gionalni cesti za Marija Gra-	meznih predlogov in iskali še kih igriščih in v Radobljah dec, med naseljema Radob-	boljše rešitve, da bi najučin-- Peklar.	lje in Marija Gradec imajo v	koviteje rešili prometne za-Zaradi zapiranja bodo si- načrtu gradnjo povezovalne	gate ob zapiranju nivojskih cer ukinjene nekatere bližnji- ceste, na nasipu ob Marijagraš-	križišč.
NAKRATKO
Jubilej . obrtnikov
ŠENTJUR - V območni obrtni zbornici so ob praznovanju 25-letnice v petek in soboto pripravili razstavo obrti in podjetništva. Obrtno združenje samostojnih obrtnikov, avtoprevoznikov in gostincev so v Šentjurju ustanovili leta 1979, kot prvi pa ga je vodil Vinko Artnak, ki je za delo združenja odstopil prostore v svoji obratovalnici v Novi vasi. Do lastnih prostorov so obrtniki prišli pred 16 leti, ko so se vselili v pritličje bloka na cesti Valentina Orožna. Ustanovitev obrtnega združenja je pred četrt stoletja podprlo 109 obrtnikov, zdaj v območni zbornici, ki jo vodi predsednik Zdenko Horvat, deluje 510 članov iz občin Šentjur in Dob-
je.
Slomškova pešpot tudi po Avstriji?
ŠENTJUR - Janez Čoki je na občinsko upravo naslovil pobudo, naj po zgledu Avstrijcev, ki s pomočjo denarja iz EU urejajo pešpot sv. Eme po Avstriji in Sloveniji, sprožijo postopke za ureditev Slomškove poti. Tudi pešpot šentjurskega rojaka bi namreč lahko vključili v čezmejno sodelovanje in je del speljali po Avstriji, saj je Slomšek v začetku svojega škofovanja stoloval v Šentandražu.
Za varnost traktoristov
ŠENTJUR - Delavci AMZ Slovenije bodo do vključno jutri, petka, opravljali tehnične preglede traktorjev, pridružili pa so se jim tudi policisti, ki lastnikom traktorjev
predstavljajo poročilo o varnosti traktoristov v letošnjih petih mesecih ter jih opozarjajo na najpogostejše napake oziroma nepravilnosti pri vožnji traktorjev. V zadnjem času se je povečalo število prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi traktoristi, zato so v Policijski postaji Šentjur že poostrili nadzor nad temi vozili v javnem prometu. Na območju PP Šentjur so letos zabeležili tri prometne nesreče s smrtnim izidom, "med tremi umrlimi vozniki pa sta bila. kar dva traktorista.
Komunalno opremljanje cone
ŠENTJUR - V obrtni coni C 10 R končujejo s komunalnim opremljanjem in gradnjo povezovalne ceste na južni strani novega trgovskega objekta, kjer bo vrata svojega centra konec meseca odprla trgovska družba Spar Slovenija. Komunalno opremljanje območja vključuje gradnjo dela meteorne in fekal-ne kanalizacije, javne razsvetljave ter dobrih 100 metrov povezovalne ceste. V zaključku so tudi dogovori glede dograditve povezovalne ceste iz soseske na Drofenikovo ulico, tako da bi bila v celoti zgrajena vmesna vzporedna cesta med Ljubljansko in glavno cesto Celje-Rogaška Slatina. IS
Dve obnovljeni
cesti
DOBJE - Do občinskega praznika, ki ga praznujejo 20. julija, naj bi v občini obnovili in posodobili dve cesti v dolžini 1,2 kilometra; iz Škar-nic do Vodic in do Završ. Obe
cesti bodo razširili in asfaltirah, iz občinskega proračuna pa bodo namenili približno 8 milijonov tolarjev. Pri obnovi cest bodo sodelovali tudi krajani s prostovoljnim delom in prispevki .TV
Več otrok v vrtcu
ŠENTJUR - Po podatkih, zbranih ob evidenčnem vpisu malčkov za prihodnje šolsko leto, bo v vrtcu od septembra dalje več otrok kot doslej. Evidenčno je namreč vpisanih 470 otrok, kar je za 40 več kot lani in pomeni, da bodo morali v vrtcu oblikovati dodatni oddelek.
Kulturni tolarji za stavbno dediščino
ŠENTJUR - Na razpisu ministrstva za kulturo za sofinanciranje kulturnih projektov s področja nepremične kulturne dediščine so v občini uspeli pridobiti slabih 60 milijonov tolarjev. Najuspešnejši so bih v podjetju Tajfun, ki je pred časom prevzelo v upravljanje znameniti planinski grad in bo za sanacijo in dozidavo obstoječega obzidja prejelo blizu 28,5 milijona tolarjev. S 13,5 milijona tolarjev za nadaljevanje del v arheološkem najdišču sledi Pokrajinski muzej Rif nik, nekaj več kot 6' milijonov tolarjev bosta za obnovo domačije prejela Marija in Moj mir Lavbič iz Sve-telke pri Dramljah, milijon tolarjev manj pa Kmetijska in gospodinjska šola Šentjur. Ministrstvo bo sofinanciralo tudi projektno dokumentacijo za ureditev Zgornjega trga z Ipavčevo hišo na čelu.
IS
ŠMARJE P. J.; ROGAŠKA S. PODČETRTEKI KOZJE |
Težko pričakovani VDC
NA KRATKO
Zaplet so rešili
ROGAŠKA SLATINA - Prihodnje leto naj bi zgradili dom za starejše. Investitor je podjetje Comett domovi, ki finančno konstrukcijo že zapira, občina pripravlja prestavitev kanalizacijskih vodov, izvedbeni projekti pa so v izdelavi. V podjetje Comett domovi je Občina Rogaška Slatina vstopila kot družbenik s petimi odstotki kapitala. Občina, ki je vložila lastno zemljišče, je tako želela doseči večji vpliv pri odločanju. Pri tem je prišlo do večjih pravnih zapletov, zato je morala sprejeti uskladitev družbene pogodbe. Dom bodo zgradili na lokaciji v bližini Restavracije Sonce ob notranji obvoznici.	BJ
Obnova šole in knjižnice
PODČETRTEK Med večjimi naložbami v občini Podčetrtek je gradnja prizidka z dvema oddelkoma za vrtec, tremi učilnicami in novo kuhinjo v Osnovni šoli Pristava pri Mestinju. Šola je v programu investicij ministrstva za šolstvo za prihodnje leto. Vrednost naložbe znaša približno 200 milijonov tolarjev, 60 odstotkov pa bo prispevala država. Občina Podčetrtek bo sofinancirala tudi obnovo III. osnovne šole v Rogaški Slatini, ki jo obiskujejo učenci s prilagojenim programom.
Decembra lani so v Podčetrtku začeli z urejevanjem prostorov za novo knjižnico v vrednosti skoraj 12 milijonov tolarjev. Prvič bodo v Podčetrtku prišli do sodobne knjižnice, katere otvoritev bo 24. junija. TV
90,6 95,1
RADIO CELJE
95,9 100,3
račun
nik Feguš, so si lahko svetniki ogledali poimenski spisek dolžnikov. Na spisku devetih, ki so jim odpisali stare dolgove, je en najemnik, ki so ga že izselili, nekdo drug pa je odšel iz stanovanja prostovoljno.
Vsi dolgovi pozabljivih najemnikov seveda niso odpisani. Na sodiščih v Šmarju pri Jelšah in Celju pravkar poteka postopek zoper 23 šmar-skih dolžnikov, ki dolgujejo občini v celoti približno 14 milijonov tolarjev. Spisek dolžnikov, katerih dolg še ni v sodni izterjavi, je še dvakrat daljši ter obsega kar približno 8 milijonov tolarjev.
BRANE JERANKO
V Šmarju pri Jelšah težko pričakujejo začetek delovanja varstveno delovnega centra (VDC), ki bo služil varstvu ter zaposlitvi odraslih z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Zapleti z zagotovitvijo prostorov so zdaj rešeni.
Za prostore VDC, ki bodo služili občanom šestih obso-teljskih občin, so imeli doslej izbrani kar dve lokaciji. Šmarska občinska uprava se je najprej odločila za prazno bivšo stavbo centra za socialno delo, kjer je nato prišlo do denacionalizacijskega zapleta. Novo prostorsko možnost so našli v razpadajoči vili nekoč slovitega šmarskega zdravnika Lorgerja, ki je v občinski lasti.
Ko se je občina že pripravljala na zahtevno obnovo Lor-gerjeve vile, je prišlo do rešitve denacionalizacijskega
klobčiča v zvezi z bivšo stavbo centra za socialno delo. Ta je v bistveno boljšem stanju, zato bo občino obnova stala precej manj. Občinski svet je zato pred nekaj dnevi pristal na plačilo šestih milijonov tolarjev za pridobitev petinskega lastniškega deleža tamkajšnjih denacionalizacij skih upravičencev.
Vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Zlatka Pilko omenja, da bo občina začela z obnovo nekdanjega centra za socialno delo takoj. Pogoji za začetek dela naj bi bili zagotovljeni že jeseni, VDC pa bi sprejel prve varovance po novem letu. Občina že pripravlja podpis pogodbe z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki bo vzelo objekt v najem za deset let, z možnostjo poznejšega odkupa. Ministrstvo
bo občini zanj plačevalo mesečno najemnino.
Sicer pa je šmarski VDC uradno že ustanovljen, kot enota šentjurskega, kjer ga imajo že devet let (Šentjurčani imajo tudi enoto v Slovenskih Konjicah, ki že uspešno deluje). V Obsotelju poudarjajo, da bo VDC v Šmarju pri Jelšah velika pridobitev v različnih ozirih. Najprej zagotovo za do 40 oseb s posebnimi potrebami, ki morajo biti zaenkrat večinoma še doma. V njem bo do 7 novih delovnih mest za redno zaposlene, drugi pa bodo imeli možnost pogodbenega dela, od kuhanja do hišniških del.
Edina naloga šmarske občine je, da priskrbi primerne prostore. Omenjena dejavnost je javna služba, ki bo v celoti financirana iz državnega proračuna.
BRANE JERANKO
Želijo se rešiti šole
V KS Kristan Vrh (občina Šmarje pri Jelšah) se že nekaj časa zapleta z usodo nekdanje, predpotresne šole, zgrajene v avstro-ogrskem obdobju. Krajani želijo, da bi jo občina podrla, na njenem mestu pa bi med drugim pridobili trgovino, ki je v kraju nimajo.
Občina je v zadnjem času že pridobila cenilca, ki je vrednost nepremičnine ocenil na dobre štiri ' milijone tolarjev, podiranje šole pa bi stalo še skoraj tri milijone. Občina bo tako kmalu objavila razpis za prodajo omenjene nepremičnine, kjer bo moral novi lastnik po rušitvi zgraditi poslovno-
storitveni objekt. V poslovnih krogih je za to naložbo nekaj zanimanja, vendar se lahko zaplete pri ceni, kjer za občinsko lastnino veljajo natančna pravila.
Pripravljena je tudi rešitev za primer, če šole ne bo mogoče prodati. V tem primeru bo občina šolo podrla sama ter na parceli uredila javno parkirišče, njen preostanek pa prodala za gradnjo stanovanjske hiše. Med krajani se je najprej pojavljala zahteva, da bi tam gradili objekt, kjer bi bili poleg trgovine prostori za potrebe KS in društev. Ti bodo po novem dogovoru na drugi lokaciji.
BRANE JERANKO
Po denacionalizacijskem zapletu je bilo pred nekaj dnevi odločeno, da bodo prostori varstveno delovnega centra šestih občin v bivši stavbi centta za socialno delo. Stavba v središču Šmarja pri Jelšah je prazna, v njej bo po obnovi na voljo tristo kvadratnih meUov.
Drugi v državi
Na državnem zaključnem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki je bilo v Luciji pri Portorožu, se je na drugo mesto v državi uvrstil predstavnik občine Rogaška Slatina kolesar Gašper Kregar (na sliki drugi z leve) pod mentorstvom Zdenke in Igorja Praha. Druga dva med najboljšo trojko kolesarjev sta iz občine Kranj, med vozniki koles z motorjem pa se najvišje uvrstili predstavniki Maribora, Ptuja ter Grada v Prekmurju. Številni tekmovalci so se pomerili v teoretičnem, spretnostnem in praktičnem delu. Tekmovanje, ki je bilo že trinajstič zapored, je bilo namenjeno kolesarjem ter voznikom koles z motorjem.	BJ
Dvojna zlata poroka na gradu Podsreda
Leta 1954 sta se v razmahu nekaj dni poročili sestri Frančiška in Angela Šmaj-dek iz Podsrede.
Prva je rekla da šestnajst mesecev starejša Frančiška, ki se je poročila z Ivanom Boštjančičem iz Črešnjevca pri Bistrici ob Sotli, ki je bil peti izmed enajstih otrok. Frančiški je sledila Angela. Poročila se je z Jo-žetom Zapuškom, ki je bil
čiji, kot tretji, najmlajši sin slovenske družine na delu v tujini.
Frančiška in Ivan sta si ustvarila dom v Sodskem pri Podsredi, kjer sta vse življenje trdo delala, ona kot gospodinja in kmetica, on kot sodar. Angela je bila kroja-čica, zaposlena v Topru v Celju, mož Jože pa pleskar. Leta 1962 sta se zaradi pomoči staršem odpravila v Nemči-
let redno prihajata domov. Jože je tudi vesel muzikant s harmoniko.
Na binkoštno nedeljo sta se oba para ponovno dvakrat poročila: najprej v cerkvi v Podsredi in nato še na gradu Podsreda ob navzočnosti družinskih članov, sorodnikov in prijateljev. Poročil ju je župan Andrej Kocman, ki je vsem štirim korenjakom zaželel še veliko srečnih skup-
Življenje na tuj
V občini Šmarje pri Jelšah, kjer je v občinski lasti komaj 90 stanovanj, je med najemniki vsaj dvajset takšnih, ki so kronični neplač-niki. Občina je morala v preteklih dneh devetim odpisati dolgove za najemnine, v skupnem znesku 1,8 milijona tolarjev.
Tako je storila po nasvetu upravljalca občinskih stanovanj, celjskega Atrija ter njegovega pooblaščenega odvetnika Marjana Feguša. Omenjene terjatve so namreč po odvetnikovem mnenju neizterljive. Občinsko vztrajanje na sodiščih bi povzročilo občini ter njenim davkoplačevalcem le še dodatne stroške.
Gre za resen problem, ki ga ne poznajo zgolj v tej gospodarsko šibki občini. Pri tem so občine marsikdaj nemočne, zato bo morala država poskrbeti za učinkovitejšo izvršbo. Ta je od leta 1995, kot pravijo v pravniških krogih, »rak rana sodišča«.
V šmarski občini je ostalo od lani neplačanih 8 odstotkov najemnin. Nekateri občani so resnično v položaju, ko najemnine ne morejo plačati, drugi živijo na račun drugih davkoplačevalcev namerno. Na zadnji seji občinskega sveta, ko je predstavil omenjeno problematiko tudi odvet-
NOVI TEDNIK
18
Si. KONJICE VOJMK | POMMA | ZREČE |
Prvi koraki nove stranke
V Slovenskih Konjicah ustanovili prvi občinski odbor Aktivne Slovenije
odbora in tajnik AS Tadej Slapnik
ter predsednik stranke Franci Kek.
V Slovenskih Konjicah so ustanovili prvi občinski odbor le mesec dni stare stranke Aktivna Slovenija (AS), ki napoveduje, da bo dejavna zlasti na področju sociale, izobraževanja in ekologije.
Kot je v pozdravnem govoru poudaril predsednik stranke Franci Kek, je AS stranka, ki nudi perspektivo tudi za vse, ki so se doslej bali politike, tajnik stranke in prvi predsednik konjiškega odbora Tadej Slapnik pa je povedal, da AS v svojih vrstah združuje energijo mladih, znanje tistih, ki se že dlje
časa vključujejo v različne sfere življenja, in modrost izkušenih.
In kakšen je cilj stranke? Prihodnost, ki jo želijo narediti lepo in ustvarjalno, pri tem pa se bodo povezovali tudi z vsemi enako mislečimi. Konjiški odbor bo nadaljeval delo v skladu s cilji, ki si jih je že leta 1998 zadala skupina takrat še neodvisnih posameznikov. Pozneje so pomembno prispevali k nastanku Stranke mladih Slovenije, vendar so jo, kot je poudaril Slapnik, zapustili zaradi nemoči, da spremenijo nedemokratično vodenje.
Franci Kek: »V stranki se ne sprašujemo, kje so bili starši članov med 2. svetovno vojno, kakšna je spolna usmerjenost članov in kako preživljajo nedeljske dopoldneve. Stranka je odprta za vse, ne želi pa članov, ki bi se ji priključili le zaradi zadovoljevanja lastnih koristi.«
Pot poštenega, trdega dela sedaj nadaljujejo v novi stranki. »Verjamem, da bomo s svojim delom na vseh področjih dokazali, da se trudimo
premakniti stvari na bolje s ciljem, da naša občina ne bo le najlepša, ampak tudi polna pozitivnih idej. Da bo to kraj, kjer se velja zaposliti in si v njem ustvariti družino.«
Prvi občinski odbor AS je bil torej ustanovljen v Slovenskih Konjicah. Že naslednji dan so ju ustanovili v Op-
lotnici in Miklavžu na Dravskem polju, 18. junija ga bodo v Celju ... V AS pričakujejo, da bodo odbore ustanovili v vseh občinah in da bodo skupaj s posamezniki in organizacijami, ki imajo iste cilje, jeseni uspešno nastopili na državnozborskih volitvah.
MILENA B. POKLIČ
nared
Šele tri leta star bazen na Zbelovem še ne potrebuje popravil, vendar vanj vseeno precej vlagajo. Uredili so streho nad izvirom, iz katerega imajo speljano vodo do bazena, urejajo pa tudi razsvetljavo, tako da bo letos mogoče tudi nočno kopanje. Vstopnina bo za 30 odstotkov nižja kot v Konjicah.
MBP
Vojnik praznuje
V soboto so se v Vojniku začele prireditve ob krajevnem prazniku. Uvodoma so otvorili cestni odsek v Arclinu, za nedeljo pa pripravili pohod na Sv. Uršulo ter srečanje starejših krajanov. Vrhunec šestnajstih prireditev v počastitev praznika bo konec tega tedna.
Jutri, v petek, bo prireditev vrtca Pozdrav poletju ter otvoritev slikarske razstave domačinke Emice Krhlanko, v soboto pa bo sledilo celodnevno osrednje praznovanje. Že zjutraj bodo začetí z nastopom pihalne godbe iz Nove Cerkve ter tržnico kmečkih dobrot in domače obrti. Čez dan bodo športne prireditve, predstavitev Društva kmetic Meta, nastop mladih harmonikarjev ter zvečer med drugim žarenje balonov. V nedeljo bo blagoslovitev nadomestne kapele v Ivenci, prireditve pa se bodo vrstile še do 26. junija.	BJ
Vojnik
cenejši od sosedov?
Občina Dobrna je (po enaki odločitvi Celjanov) za uporabnike precej pocenila uro pomoči na domu, ki znaša po novem namesto 1.000 tolarjev na uro le še 713 tolarjev. Zdaj v Občini Vojnik napovedujejo, da bo njihova ura celo še cenejša.
Na Dobrni so ure za uporabnike pomoči na domu počenih pred nekaj dnevi, obenem so ekonomsko ceno storitve zvišali za 2,33 odstotka in znaša 2.736 tolarjev, vendar tega občani zaradi visokih dodatkov občine ter države ne bodo občutili. Pomoč na domu v občinah na območju UE Celje izvaja celjski dom upokojencev, ki je vsem predlagal enotno ceno. To se, kot kaže, ne bo zgodilo, saj je občinski odbor za družbene dejavnosti v Vojniku že predlagal plačilo le 650 tolarjev na uro. Če bo ta cena sprejeta, bo v Vojniku med najnižjimi v državi. Do nedavnega je bilo tako v Ljubljani, kjer je bila pomoč na domu brezplačna, vendar zdaj znaša ena ura 683 tolarjev. In kdo je najdražji? Uporabniki pomoči na domu morajo seči najgloblje v žep v Novi Gorici, kjer jih ura stane kar 1.400 tolarjev.
Nacionalni program predvideva, da bi bila storitev pomoči na domu do leta 2005 zagotovljena za 1,8 odstotka starejših od 65 let. Na Dobrni to že močno presegajo, saj je bilo že lani vključenih kar 3,8 odstotka prebivalcev starejših od 65 let. V vsej občini pa je toliko starih kar 15 odstotkov prebivalcev.
BRANE JERANKO
NAKRATKO
Tabori za duhovno rast
ŽIČKA KARTUZUA - Letošnje poletje bodo že šestič organizirali tabore za duhovno rast. Vrstili se bodo od julija do septembra, trajali pa bodo po 6 dni. Oblikovali bodo največ 15-članske skupine s podobnimi interesi. Ponudili jim bodo različne delavnice, na primer biblično, psihološko, likovno, rekreacijsko in glasbeno, ki jih bodo vodili strokovnjaki.
Pomoč gasilcem
LOČE - Krajani so se množično odzvali vabilu domačega gasilskega društva, da mu s prostovoljnimi prispevki pomagajo pri nakupu zaščitnih oblek. Doslej so pnspevali za nakup 14 oblek v vrednosti dveh milijonov tolarjev, akcija pa še ni zaključena.	MBP
Bazena kmalu
Občina Dobrna
sklicuje
2. PROSTORSKO KONFERENCO
za namen izdelave Občinskega lokacijskega načrta Novi grad za izpeljavo ključnih razvojnih projektov na področju zdraviliškega turizma, za namen izdelave Občinskega lokacijskega načrta za športni kompleks za izpeljavo ključnih razvojnih projektov na področju zdraviliškega turizma, in za namen izdelave Sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za del Zdraviliškega kompleksa v Dobrni na področju zdraviliškega turizma,
Na 2. prostorski konferenci bo predstavljen predlog izdelave Občinskega lokacijskega načrta Novi grad za izpeljavo ključnih razvojnih projektov na področju zdraviliškega turizma, predlog izdelave Občinskega lokacijskega načrta za športni kompleks za izpeljavo ključnih razvojnih projektov na področju zdraviliškega turizma ter predlog izdelave Sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za del Zdraviliškega kompleksa v Dobrni na področju zdraviliškega turizma. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s predlogom izdelave Občinskega lokacijskega načrta Novi grad za izpeljavo ključnih razvojnih projektov na področju zdraviliškega turizma, Občinskega lokacijskega načrta za športni kompleks za izpeljavo ključnih razvojnih projektov na področju zdraviliškega turizma, ter izdelave Sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za del Zdraviliškega kompleksa v Dobrni na področju zdraviliškega turizma, v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
ŽUPAN OBČINE DOBRNA Martin Brecl, l.r.
V konjiški občini sta dva plavalna bazena, ki ju nameravajo odpreti še pred 20. junijem. Z večjim, konjiškim, upravlja javno komunalno podjetje, ki je že pohitelo s pripravljalnimi deli.
Popraviti je treba keramiko, očistiti bazen in okolico, preskusiti obstoječo opremo in kupiti nekaj nove. V skladu s predpisi morajo pri-
skrbeti tudi opremo za umetno oživljanje in zagotoviti poseben prostor za reševalce. Za to bodo porabili vsaj 3 do 4 milijone tolarjev. V kratkem bodo z razpisom iskali tudi ponudnika gostinskih storitev. Kot napovedujejo, bodo cene letos za 10 do 15 odstotkov višje kot lani. Odrasli bodo morah za dnevno karto odšteti tisoč tolarjev.
Poletni glasbeni abonma
Konjiški center za kulturne prireditve je že oblikoval program poletnega glasbenega abonmaja v Žički kartuziji. Letošnje poletne večere bodo obogatili violinistka Anja Bukovec (9. julija), članice godalnega kvarteta in akademske glasbenice - Rožmarinke (30. julija) ter Gregorijanski koral (28. avgusta). Vpisovanje abonmajev bo od 21. do 30 junija, cena abonmajske vstopnice pa je 2.500 tolarjev.	MBP
Udeleženci so bili ob spominskih majicah nagrajeni tudi s priznanji in medaljami.
Prevetrena Dravinjska dolina
Deveta zaporedna vseslovenska akcija Veter v laseh - Šport je življenje - S športom proti drogi je v Dravinjski dolini v celoti uspela in jo lahko uvrstimo v sam vrh prireditev mladih za mlade.
V Oplotnici, Slovenskih Konjicah in Vitanju so jo pripravili kluba študentov in dijakov ter Mladinski center Dravinjske doline, v Zrečah pa jo v soboto pripravlja tamkajšnji zavod za mladino. Skupno se je v športnih zvrsteh že pomerilo več kot 500 mladih, povsod pa so poskrbeli tudi za pester zabavni del. MBP - Št. 23 - 10. junij 2004 -

KULTURA
ocenjujemo Pisanje Je kot ljubica
Presežena pričakovanja
Vojak po sili - Že petnajsto literarno delo Franca Štolfe
Slovenska kultura je del evropskega civilizacijskega prostora, saj je y njem oplaja-la in izgrajevala našo narodno verodostojnost. Glasba z izrednim čustvenim nabojem, napolnjena z neverjetno ustvarjalno in poustvarjalno energijo, ima največ zaslug, da smo bili in smo prepoznavni in cenjeni.
Z upoštevanjem te preproste resnice velja dojemati koncert Komornega moškega zbora Celje, s katerim je zaokrožil 55 let neprekinjenega obstajanja v vrhu slovenskih in evropskih moških zbomv, še nedolgo tega nazaj potrjeno z žlahtnim zlatim odličjem na mednarodnem tekmovanju u Angliji.
Ko sem pred leti zapisal, da komorni zbor ponovno dobiva svoj polni moški zvok, ki je bil zanj značilen, je tokratni nastop to razmišljanje ne samo potrdil, marveč tudi presegel. Koncertni večer ni bil samo pevsko srečanje med zahtevnim poslušalstvom ter nastopajočimi, marveč kulturni dogodek, poln resnične glasbe in muziciranja. Temeljna zasnova zborove izraznosti je gosto tkan in harmon-
sko čisti zvok, ki izžareva elementarno poustvarjalno energijo, ki skoraj ne pozna opaznejših nihanj. V vsaki skladbi je bilo čutiti dramaturški lok, podkrepljen z dopadljivo melodičnostjo in dinamičnimi spremembami ter glasovno urejenostjo. Dirigent Samo Ivačič ima vse lastnosti ra-ziskujočega glasbenika, ki je z odliko doštudiral petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani Z zborom je dosegel poln zvok, intonančno zanesljivost, pevsko sproščenost in dinamiko, ki bi nas v skrajnih pia-lussiiuih popeljala v resnične globine glasbenega občutenja. Zboru je vcepil prefi-njen odnos za celovitost glasbene izpovedi. Komorni moški zbor ni nadgrajeval, kot je zapisano v programskem listu, marveč ga je na novo ustvaril ob upoštevanju nesporne tradicije in zavestnega truda prejšnjih generadj pevcev in dirigentov.
Navkljub izrednemu uspehu ostaja zboru še vedno dovolj neizkoriščenih moči in volje, pri čemer je meja umetniškega amaterizma že krepko prekoračena.
LEBIČ MARJAN
Plešoča mladina v Celju
Najboljši mladi plesni ustvarjalci bodo prišli to soboto v Celje, kjer se bodo pomerili na finalnem državnem tekmovanju plesne prireditve Opus 1 - plesna miniatura. Prireditev opozarja na mlade plesne talente, ki ustvarjajo izvirne koreografije in navdušujejo občinstvo z neposrednostjo in bogastvom svojih plesnih izpovedi.
Tekmovanje v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in celjske območne izpostave poteka v Celju že od leta 1992, danes pa je to odmevna prireditev, ki mlade plesalke in plesalce, stare od 9 do 21 let, spodbuja k samostojnemu ustvarjanju. Zaradi velikega zanimanja so tudi letos izvedli predtekmovanje, na katerem je strokovna žirija (Kristina Pojbič Champaigne, Rosana Hribar in Goran Bogdanovski) med 65 prijavljenimi izbrala 29 koreografij, ki se bodo potegovale za nadaljnje uvrstitev in nagrade.	B A
Od 10. junija!
STARSKY IN HUTCH
101 min., (Starsky and Hutch), akcijska komedija Režija: Todd Phillips Igrajo: Ben Stiller, Owen Wilson. Snoop Dogg. Fred Williamson. Vince Vaughn, Juliette Lewis
Od 10. junija!
xi i
SRETNO DUHE
OTROCI SREČE
97 min., (Sretno dijete), dokumentarec Režija: Igor Mirković Igrajo: Igor Mirković. Goran Pavelić Pipo, Ivan Piko Stančić, Mladen Juričić Max, Mio Vesović
Te dni je med Celjane prišla knjižica z naslovom Vojak po sili izpod peresa Celjana Franca Štolfe, sicer bolj znanega kot upokojenega stomatologa in predsednika Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije.
Njegova že petnajsta knjiga je vredna pozornosti, saj bralca skozi pripovedovanje glavnega junaka popelje v čas druge svetovne vojne, na številne evropske fronte, kjer so umirali mladi Slovenci, ki so bili na silo mobilizirani v nemško vojsko. Gre za zgodbo »o vojaku, ki je sovražil vojno, bil pa je v njej in se moral boriti za reči, ki niso bile njegove«, jedrnato pove avtor knjige. Ta vojak je bil znani Celjan Viktor Berk, umetnostni fotograf. Viki, kot ga kličejo prijatelji, ki je moral 13. oktobra 1942 pri
Franc Štolfa s knjigo, ki jo je posvetil svojemu prijatelju Viktorju Berku
enaindvajsetih letih zapustiti domači kraj, ne vedoč, ali bo sploh še kdaj videl svoje najdražje, na katere se je z mislimi vračal sleherni dan, ki ga je preživel v Hitlerjevi
vojski. Avtor v zgodbo vpleta tudi spomine ostalih mo-bilizirancev, dotakne pa se tudi današnjih dni, saj je celo poglavje namenil podelitvi srebrnega celjskega grba, ki ga je Viktor Berk prejel pred enim letom.
Zgodbo o vojaku po sili, napisano na 146 straneh in opremljeno s fotografijami, je pomagalo izdati Ministrstvo za kulturo RS. V nakladi 300 izvodov so jo natisnili pri Grafiki Gracer, lektorirala pa jo je Edita Klavžar.
Franc Štolfa ima za sabo že vrsto literarnih del, ki se praviloma nanašajo na zobozdravstvo, na njegovo profesionalno plat, zgodba o vojaku po sili pa se je rojevala počasi, ob obujanju spominov prijatelja Vikija na gro-
zodejstva, ki so se obema močno usidrala v srce. »Knjigo sem napisal zato, da bodo mlajši rodovi poznali resnico o tem, kaj so mladi fantje doživljali na bojiščih ter da bodo iz zgodbe potegnili nauk, da je najslabši mir boljši od najboljše vojne,« pravi Franc Štolfa, ki je svoje pisanje podkrepil s šestindvajsetimi fotografijami iz bogate zbirke Viktorja Berka.
V predalu Štolfove pisalne mize čaka na tisk in izdajo še cel kup rokopisov, saj te pisanje kmalu zasvoji ali, kot pravi avtor: »Pisati knjigo je prava pustolovščina. Sprva je le igra, kmalu postane ljubica, pa gospodarica in naposled tiran.« Na vprašanje, v kateri fazi je zdaj sam, odgovori: »Zdravniški poklic je moja zakonska žena, literatura oziroma pisanje pa moja ljubica.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Bistri kotiček pri Mišku Knjižku
V celjski Knjižnici pri Mišku Knjižku so minuli teden odprli "Rišev bistri kotiček. Družba Tuš je namreč z računalniško opremo posodobila otroški oddelek osrednje celjske knjižnice ter tako najmlajšim omogočila dostop do znanja, interneta in zaba-
Celjska knjižnica pa ni edina, ki je prejela Tuševo donacijo. Ustrezno nameščene računalniške kotičke je prejelo še štirinajst knjižnic v Sloveniji, v prihodnje pa nameravajo obdariti tudi knjižnice v tistih krajih, kjer družba Tuš (še) ni prisotna s svojo dejavnostjo, obljublja direktor družbe Aleksander Svetelšek. Nad tovrstnimi akcijami je navdušena tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki se je udeležila slovesnosti ob otvoritvi Tuševega
bistrega kotička v celjski knjižnici, saj so si tudi na ministrstvu zadali, da bodo do leta 2007 petdeset osrednjih slovenskih knjiž-' nic in 20 odstotkov krajevnih knjižnic opremili s sodobno računalniško opremo. »Ker pa nas Tuš pri tem dopolnjuje, bomo sredstva, ki smo jih namenih za računalniško opremo, sedaj lahko vložili v vsebino te opreme,« pojasnjuje Rihter-jeva.
Vrednost celotnega projekta je znašal 30 milijonov tolarjev, sredstva pa je celjska trgovska družba črpala iz novoustanovljenega T\iše-
»Uaaaauuuu! Zdaj bom pa še bolj pogosto prihajala k Mišku Knjižku.«
Tuš, ki je znašal nad tisoč
vega dobrodelnega sklada. Vanj se je stekal denar (de-settolarski prispevki) od vsakega nakupa v trgovinah
tolarjev.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GK
25 let Rudarskega okteta
f PREMIERA V SREDO, 16. 6.. OS 18. URI
HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA
142 min., (Harry Potter and the Prisoner of Azkaban), družinski pustolovski film Režija: Alfonso Cuarón Igrajo: Daniel Radclřffe, Rupert
Rudarski oktet iz Velenja so v 25 letih obstoja vodili trije dirigentje: prvih šest let Ludvik Glavnik, potem 14 let Ciril Vr-tačnik in zadnjih pet let Danica Pirečnik. V oktetu je prepevalo 31 pevcev, največ v času Cirila Vrtačnika, 18. Vsi živeči člani Rudarskega okteta se bodo predstavili na jubilejnem koncertu, ki bo v soboto, 12. junija, oh 20- uri v Domu kulture v Velenju.
Dvajset let so prirejah srečanja oktetov ob Dnevu rudarjev v Velenju. S prihodom Danice Pirečnik se je v Rudarskem oktetu vehko spremenilo, predvsem pri programu iz-
vajanih pesmi. Program so posodobili, pojejo pa vse od renesanse do komercialnih pesmi. Med nastopi po Sloveniji in tujini so ponosni predvsem na dva, vrh Triglava in med rudarji dobrih 500 metrov pod zemljo v domačem rudniku. Od samega začetka je v Rudarskem oktetu Oto Gradišnik, ki je tudi tehnični vodja in organizator: »Za praznik smo izdali zgoščenko z naslovom Tema, luč, pesem, pri kateri je bil producent Ciril Vrtačnik. Z jubilejnim koncertom želimo opozoriti na uspešno prehojeno pot, za katero upam, se bo tudi v prihodnje nadaljevala.«	TONE VRABL
V jubilejni zasedbi Rudarskega okteta pojejo (od leve): Stojan Pančur, Boštjan Oštir, Oto Gradišnik, Maks
Cigale, Samo Frankovič, Simon Kline, Franci Žerdoner in Domen Frankovič. ■ junij 2004 -—
Prižgali bomo iskric«
v očeh
Med najbolj zaslužnimi zato, da Celjank in Celjanov ne bo zmanjkalo: primarij Zlata Felc, Vladimir Weber in Štefka Presker. Ni jim žal, ker so verjeli v akcijo.
Ministrica za kulturo Andreja Rihter in direktor NT&RC Srečko Šrot med ogledom razstavljenih slik. * dvanajstih akademskih slikarjev je podaril po tri slike, tiste, ki še niso bile prodane, pa si je mogoče v v ogledati v Galeriji Mozaik v Celju.
Direktor NT&RC Srečko Šrot je primarij Zlati Felc podaril ček z manjkajočimi 200 tisoč tolarji, kar bo omogočilo nakup še bolj kakovostnega ultrazvočnega aparata za novorojenčke v celjski bolnišnici.
V Narodnem domu uspešno zaključili dve dobrodelni a medijske hiše NT&RC: Naslikajmo počitnice otrokom
zbiranje sredstev za ultrazvočni aparat	za novorojenči celjski bolnišnici
otrok s Celjskega, ki jim bo	liko boljši ultrazvočni
odhod v kolonijo pomenil tudi	kot so sprva načrtovali
nagrado za dobro delo v šoli.	Dve dobrodelni
V sklopu druge dobrodelne	NT&RC sta torej
akcije pa je naša medijska hi-	ključeni in
ša podprla zbiranje sredstev	in okolice že čez
za nakup ultrazvočnega apa-	tedna odhaja v
rata za novorojenčke v celj-	rojenčki pa bodo
ski porodnišnici. Zbrana	bili přepotřební
sredstva v tej akciji so prese-	aparat. Prireditev je
gla pričakovanih 8 milijonov	ministrica za kulturo
tolarjev, direktor NT&RC	ja Rihter,
Srečko Šrot pa je primarij Zla-	presenetil predvsem
ti Felc, dr. med., med prire-	dober odziv na obe dit vij o izročil ček z manjkajočimi 200 tisoč tolarji do zne-morje v Celjski dom v Baško ska, ki bo zaradi uspešnega od-na otoku Krku 22. junija po- živa darovalcev omogočil, da peljala 70 socialno ogroženih bodo lahko kupili celo neko-
Minulo sredo je bila v Narodnem domu slovesna prireditev, na kateri je medijska hiša Novi tednik & Radio Celje zaključila z dvema dobrodelnima akcijama. S prodajno razstavo 35 likovnih del, ki jih je v okviru 2. likovne kolonije NT&RC, tokrat namenjene akciji Naslikajmo počitnice otrokom, ustvarilo 12 priznanih akademskih slikarjev, se je zaključila akcija zbiranja sredstev, s katerimi bo naša medijska hiša v sodelovanju z družbo Celeia, d.o.o. na
Obiskovalce je navdušil predvsem nastop 10-letnega Aljaža Bastiča iz Trbovelj, favorita oddaje Full Cool Demo Top, ki se je predstavil ob spremljavi ansambla Coda Express.
Slovesno prireditev so z odlomkom iz uspešnice Kralj Urban popestrile plesalke Plesnega foruma Ca
Zatopljeni v pogovor o zdravstveni in kulturni prihodnosti najmlajših Celjanov: Štefka Presker, direktorica Splošne bolnišnice Celje, primarij Vladimir Weber, predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka v celjski bolnišnici, ter Andreja Rihter.
O dobrodelni akciji so povedali:
Vesna Lejič, vodja marketinga NT&RC:
»Sama imam dva otroka in ne predstavljam si, kako bi bilo, če ju ne bi mogla peljati na morje. Zato smo se letos odločiti, da likovno kolonijo usmerimo v skrb za otroke. Veseli smo, ker je akcija naletela na dober odziv in kot kaže, bomo uspeli prodati vse slike. Upam, da bomo s tem prižgali iskrico v očeh mnogih otrok, ki drugače ne bi mogli na morje. Veselim se, da bomo lahko v Baško popeljali kar 70 otrok iz cele regije, pa tudi, da je med ljubitelji umetnosti slišati veliko pohval na račun umetnikov, ki so v akciji sodelovali. Vse slike so zelo lepe in kar težko se je odločiti, katero bi kupili. Lepo je, da se je tudi ministrica za kulturo odločila za nakup ene od slik, prav tako pa nas pozitivno preseneti prav vsakdo, ki se zanima za ustvarjena dela. To nam resnično veliko pomeni, prav tako pa tudi otrokom, ki jim bomo s tem omogočili odhod na morje. Zato upam, da bomo akcijo uspešno popeljali do konca.«
Andreja Rihter, ministrica RS za kulturo:
»Vse slike so lepe, ampak najbolj všeč mi je slika Soline Enverja Kaljanca, saj imajo soline prav posebno mesto v mojem srcu. Čeprav je bilo za sliko dogovorjeno, kdo jo bo odkupil, le-ta še ni prodana, ker še ni nihče poravnal računa, tako da se še malo pogajam. Soline kot kulturni spomenik so mi zelo všeč, umetnik, ki je sliko ustvaril, je z nami in res si želim, da bi ta slika romala z mano, na Spominsko ulico v Celje.
Ob tem se zahvaljujem NT&RC, ki je povezal ustvarjalce, umetnike in kulturo s svojo dejavnostjo za dobrobit otrok. Pri zbiranju denarja za ultrazvočni aparat se je tako dopolnilo tisto, česar ne daje država. Zato pozivam gospodarstvenike in vse ljubitelje umetnosti, da se odzovejo, pridejo pogledat čudovite slike v Mozaik in s tem otrokom omogočijo odhod v Baško.«
Prim. Zlata Felc, dr. med., pobudnica akcije zbiranja sredstev za nakup ultrazvočnega aparata za novorojenčke v celjski bolnišnici:
»Z akcijo zbiranja sredstev smo začeli natančno pred petimi meseci ob tradicionalni akciji NT&RC, ki vsako leto pozdravi prvorojene otroke na našem oddelku. Z rezultati smo zelo zadovoljni, saj je tako uspešno potekala prav s pomočjo hiše NT&RC, ves čas pa smo bili deležni učinkovite medijske podpore. V začetku smo načrtovali, da bomo zbrali najbolj nujno potrebno vsoto 8 milijonov tolarjev, s katerimi bi lahko kupili najbolj enostaven ultrazvočni aparat za novorojenčke. Sedaj bomo lahko novorojenčkom privoščili malo boljši aparat z bolj dodelanimi funkcijami, kar bo absolutno pomagalo pri boljši in hitrejši diagnostiki.
Dodaten ček Srečka Šrota nam je dal ponoven polet, saj nam je hiša NT&RC že pred časom podarila donacijo, ko se je odrekla določenemu deležu pri prejemu srebrnega grba mesta Celje. Danes pa smo prejeli še dodatnih 200 tisoč tolarjev, kar nam ogromno pomeni. To so donacije, ki nas hitro in učinkovito usmerjajo k cilju. Upam, da bo ta cilj kmalu dosežen.«
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje:
»Pogosto pravimo, da je v Celju, pa tudi v vsej vzhodni Sloveniji, vsega premalo, le socialnih stisk je preveč. Izboljšanje položaja na tem področju ostaja naloga za državno politiko v prihodnje, saj se v preteklih 10 letih razlike med posameznimi področjih niso manjšale, temveč kvečjemu povečevale. Zelo dobro in spoštovanja vredno je, da se najdejo ljudje, ki so pripravljeni del tega, kar imajo, dati tistim, ki jih je življenjski položaj pripeljal v hudo stisko. Če so sredstva namenjena otrokom, je to še toliko bolj pohvalno in vesel sem, da bo lepo število mojih someščanov v Baški doživelo lep teden, tako kot vrstniki iz družin, ki nimajo teh težav.«
Enver Kaljanac, eden od udeležencev likovne kolonije:
»Nekajkrat sem že sodeloval v podobnih dobrodelnih akcijah. Kjer je možno pomagati, pomagamo, in lepo je biti zraven. Vesel sem, ker se za mojo sliko solin zanima ministrica. Če se ne bi uspeli dogovoriti, bi zanjo naslikal novo sliko ...«
Srečko Šrot, direktor medijske hiše NT&RC:
»Glede na to, da smo osrednja medijska hiša na Celjskem, je naše poslanstvo, da pripravljamo oziroma sodelujemo tudi v dobrodelnih akcijah in da ljudi, ki so pri tem pripravljeni sodelovati, tudi povežemo. Likovna kolonija Naslikajmo počitnice otrokom tokrat predstavlja osrednji del dobrodelne dejavnosti - čeprav bomo sredstva, ki smo jih zbrali, pa tudi denar, ki smo ga letos dobili ob prejemu srebrnega grba Mestne občine Celje, podarili za več namenov. V akcijo zbiranja sredstev za porodnišnico smo že prispevali iz zneska, ki smo ga dobili za srebrni grb, drugič pa danes. Akcijo smo zaključili skupaj z bolnišnico, nabralo se je celo več, kot so pričakovali. Drugi del tokratne humanitarne dejavnosti predstavljajo počitnice za otroke, ki sicer mogoče ne bi šli na morje. Za otroke bomo v Baški pripravili tudi program. Navdušil nas je dober odziv ravnateljev in otrok, saj bodo v Baško odšli otroci iz približno petdesetih šol s Celjskega. Mnogi so prepričani, da je to prava poteza, pa tudi otroci, ki bodo šli z nami v Baško, so navdušeni.«
Poleg sponzorjev so slike doslej kupili še: Casino Celje, Seba Celje, ministrica za kulturo Andreja Rihter, dobrotnik leta Gabriel Brezovar in drugi.
trica Andreja Rihter se je pogajala za sliko Enverja Kaljanca Soline s uno Laško, ki je nameravala sliko odkupiti najprej. Kaljanac je bil ii pripravljen naslikati še eno sliko solin, vendar je v ostrih pogajanjih na koncu zmagala... ministrica.
jič, vodja marketinga in pomočnica direktorja NT&RC, seje med o pomenu pomoči otrokom zelo raznežila. Zdaj upa, da tega ne i izkoristili poslovni partnerji naše medijske hiše...
itev s prodajno razstavo 35 slik 12 priznanih akademskih slikarjev je otvorila ministrica Andreja Rihter.
Galerije Mozaik Gojmir Klinar v zaupnem pogovoru z novinarko o kritičarko Marien Premšak. Razpravljata o tem, katero od slik bi vsak od njiju najraje videl v svoji hiši?
SPONZOR J I
triglav
©
MESTNA OBČINA CELJE
DELO
Z UMOR
E> Trimo
(D

aerÇT
DONATOR
CENTER
I NTER SRAR
®
»Presegli smo pričakovanjacc
Košarkarji Pivovarne Laško so končali sezono, ki bo z velikimi črkami zapisana v zgodovino kluba. Prvič jim je namreč uspelo osvojiti katero od lovorik, z igrami v Jadranski ligi so si zagotovili sodelovanje v evropskem pokalu, uvrstili pa so se tudi v finale državnega prvenstva. To je dovolj tehten razlog, da je o vsem spregovoril najmočnejši člen lanske sezone, trener Aleš Pipan.
»S sezono smo lahko zelo zadovoljni, saj smo presegli vse zastavljene cilje. Predvsem je pomembno, da so ti mladi, neizkušeni fantje, med katerimi je večina prvič izkusila tako visok ritem zahtevnih tekmovanj, odigrah zelo zrelo in si pridobili prepotrebne izkušnje za naslednjo sezono, v kateri bomo cilje postavili še višje.«
Dobili ste številne pohvale za lepo, atraktivno košarko, v Tri lilije pa so se začeli vračati gledalci.
To je bil eden od naših ciljev, kajti žalostno je nastopati pred prazno dvorano, igramo pač za gledalce. Moja filozofija je združitev atraktivnosti in rezultata, kar nam je tudi uspelo. Zaradi dejstva, da smo v ekipo pred sezono pripeljali igralce iz slovenskih klubov, je bil odziv gledalcev pričakovan. Ljudje najbrž vseeno raje gledajo mlade domače fante, ki se borijo. Naveličali so se igralcev iz tujine, ki prihajajo v klub samo po denar in jim je za rezultat povsem vsee-no.
Koliko sta na razplet vplivali poškodbi organizatorjev igre?
Zelo mi je žal, da smo ostali brez Broliha in Miško-viča, kar nam je povzročilo težave, ki bi jih imele tudi večje ekipe, kajti mesto organizatorja je najbolj občutljivo v moštvu. Nekako smo ga zakrpali z Lazi-čem, bolj ah manj uspešno. Če bi imeli vsaj enega od obeh omenjenih igralcev, bi najverjetneje v finalu prvenstva proti Olimpiji iztržili še mnogo več.
Vrhunec sezone je bil prav gotovo osvojitev pokala Spar.
Pokalno tekmovanje je pač takšno, da eno samo srečanje odloča o naslovu. Odigrali smo odlično, bolj ko se je bližal konec, bolj Smo bili samozavestni in
smo zelo veseli prve lovorike svojega kluba v zgodovini.
Vas je motil tudi čuden koledar letošnjega tekmovanja?
Res je bilo zelo težko držati ekipo v tekmovalnem ritmu, saj smo imeli med sezono še dvojne priprave. To je za moštvo zelo naporno. Težko je ohranjati ustrezno raven igre in pripravljenosti. Vendar smo nekako tudi to prebrodili, vzdržali do konca in smo lahko zadovoljni.
__________Kakšni so načrti?
L	Zaradi dolge tekmovalne se-
zone ni veliko prostih dni, igralcem smo dali le teden dni premora, nato pa nadaljujemo z delom. V strokovnem vodstvu pa moramo že sedaj sestaviti eki-po za naslednjo sezono. Nekateri bodo odšli, poiskati moramo okrepitve, da bomo tudi v novi sezoni konkurenčni najboljšim moštvom. Predvsem imamo željo pripeljati še kakšnega mladega slovenskega igralca. Kar ne bomo našli doma, bomo poiskali v tujini.
Kdaj bo padla odločitev glede prijave v pokal Uleb?
V teh dneh. Menim, da bi morah izkoristiti možnost, ki jo je izborila ekipa. Laško namreč že lani ni igralo v Evropi, daljša odsotnost pa za klub, kakršen je naš, ni dobra. Odločitev je v rokah upravnega odbora, ki skrbi za finance. Ne dvomim, da bodo od govorni v klubu našli pravo reši-,H""	tev, mi pa jo bomo spoštovali.
Če ne bomo nastopali v pokalu Uleb, bomo sodelovali tudi v 1. A ligi, ki prav tako zahteva kar nekaj finančnih sredstev. Zato upam, da bomo igrah v Evropi.
Najbrž je še prehitro govoriti o ambicijah v naslednji sezoni. Morda pa okvirne načrte že imate?
Ambicije niso majhne, kajti moramo stremeti k temu, da naredimo korak naprej, nikakor ne nazaj. V obeh domačih tekmovanjih je naša želja finale, v Jadranski ligi boj za končnico, v pokalu Uleb pa vzdržati čim dlje. Bistveno je, da ostane klub še naprej stabilen, z jasnimi načrti in cilji, klub, ki bo trajal še dolgo in ostal v vrhu slovenske košarke.
JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN
Pivovarno Laško je zapustil eden izmed najboljših igralcev Dragan Dojčin, okrepila pa sta jo branilca, Domžalčan Marko Antonijevič (23 let, 189 cm, prej Krka) in Hrvat Robert Troha (27, 194, Hermes). Doslej Elektřin Blaž Ručigaj je prestopil k Heliosu.
V Atene po medaljo
Po treh letih igranja v članski ekipi Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, kjer ni imel prave možnosti za napredovanje, je Luka Žvižej pred minulo sezono odšel v špansko Cantabrio iz San-tanderja. Po končani sezoni, ki je bila zanj več kot uspešna, saj je bil najboljši strelec moštva in tretji v ligi, je 23-letni Celjan dobil povabilo najuspešnejšega kluba doslej, Barcelone. Z Dejanom Peričem bosta znova soigralca.
»V novem okolju sem se zelo dobro počutil, skoraj tako kot doma. Zelo lepo so me sprejeli. Na začetku sem imel sicer nekaj težav s sporazumevanjem, ampak sem tudi to hitro rešil.«
Celjski klub je ponujal triletno pogodbo, kar vam ni ustrezalo. Vam je sedaj žal, ko niste z njim postali evropski prvak?
Ni mi žal, da sem zapustil Celje, saj sem iskal ekipo, v kateri bom lahko igral. Našel sem jo v Santan-derju in odigral celotno sezono, tako da sem s tem zelo zadovoljen. Seveda pa bi čestital fantom za uspeh, ki so si ga res že dolgo želeli.
Česa vam v Celju niso nudili? Kaj ste pridobili v Španiji?
To je bila zgolj igra. To je bil tudi poglavitni vzrok, zaradi katerega nisem ostal v Celju. Tam sem si takoj izboril mesto v prvi ekipi in odigral vse tekme.
Na severu Španije ste se odlično odrezali in dobili ponudbo iz Katalonije. Je pogodba že sklenjena?
Zaradi dobrih iger sem dobil več ponudb. Ko pa je prišla iz Barcelone, nisem kaj dosti razmišljal, zgrabil sem jo z obema rokama. Pogodbo smo sklenili za dve sezoni z možnostjo podaljšanja še za eno.
Ste veseli, da bo Dejan Perič spet vaš soigralec?
V tujini si vsakega, ki ga poznaš, zelo vesel. Resnično sem vesel, da bova z Dejanom pomagala drug drugemu in seveda celotnemu moštvu pri uresničitvi skupnih ciljev.
Vašo odlično igro je opazil tudi slovenski selektor Tone Tiselj in vas povabil v reprezentanco. Pred vami so naporne priprave na olim-
Luka Zvižej
pijske igre. Kaj lahko pričakujemo v Atenah?
Cilj je jasen - medalja! Verjamem, da smo sposobni za takšen podvig. TUdi občinstvo pričakuje dober rezultat, saj je slovenska ri prezentanca letos na evropskem prvenstvu že dokazala svojo veljavo. Vse bomo storili, da jo potrdimo.
Kdaj se bo začela pripravljati Barcelona?
Reprezentančni spisek igralcev je zelo obširen. Če me slučajno ne bo v Atenah, potem se bom klubu pridružil že v začetku avgusta, sicer pa septembra.
Kako bo s počitnicami?
Kratke bodo. V sredo se že začnejo prva testiranja za reprezentanco, tako da v teh dneh urejam določene zadeve, malce pa si bom oddahnil na morju.
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
Kot pajki proti vrhu
Na laškem graščinskem dvorišču je domači klub, ustanovljen leta 1998, pripravil državno prvenstvo v balvanskem plezanju (poznamo še težavnostno in hitrostno plezanje). Med člani sta slavila Maša Ribnikar in Tomaž Valjavec iz Tržiča. Domačin Matic Kozmus, sicer še kadet, je pristal na 9. mestu.
Njegova klubska kolegica Mateja Hohkraut je bila celo druga med starejšimi deklicami. Jernej Kru-der je bil 4. med starejšimi dečki, Klemen Zupane pa 7. med kadeti (oba ŠPO Celje). Predsednik komisije za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije Tomo Česen je pohvalil organizatorje: »Najbrž bo
naslednje leto prvenstvo spet v Laškem. Vreme nam je sicer ponagaja-lo. Stene so bile pokrite, saj morajo oprimki in-blazine ostati suhi, tudi zaradi plezalnih copat, sicer zadeva ni regularna. Tovrstni šport se je začel na naravnih stenah, pravzaprav na nižjih skalah, ki jim pravimo tudi balvani. Od tod ime balvansko plezanje, ki pa se bolj razvija na umetnih stenah. So krajše oziroma nižje, smeri imajo od tri do deset plezalnih gibov. Težave so zgoščene, a izjemno zahtevne. Varovanja z vrvmi ni, kajti na tleh so debele blazine. Tekmovanje v Laškem je bilo uspešno izvedeno.«
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
Prizor s tekme, ki so si jo radovedneži ogledali z oddaljenosti le nekaj metrov.
90,6 95.1
RADIO CELJE
95,9 100,3
Sprejem za najboljše
Žalec: Župan Lojze Posedel je spominska darila podelil uspešnim športnikom. Med njimi so bili karateisti, strelci (Liboje, Juteks Žalec) in mlade odbojkarice (Spodnja Savinjska). TT - Št. 23 -10. junij 2004 -
PANORAMA
Darilo Veszpremu
Knapi bi igrali med elito, a brez »knapovskega« denarja ne bo šlo.
Zmeda še traja
Šmartno bi dol, Rudar ne bi gor - Matkovič trener Publikuma
Na občnem zboru NK Šmartno so sklenili licenč-organom Nogometne zveze Slovenije posredovati izredno vlogo s prošnjo, naj člansko ekipo v naslednji sezoni uvrstijo v 2. ligo, ne glede na doseženo športno uvrstitev in že podeljeno licenco za 1. ligo.
»S predlogom predsedstva se je strinjala večina. 24 članov je glasovalo za, eden je bil proti, štirje pa so se vzdržali. Razlogi za takšno odločitev so predvsem v ugotovitvi, da za naslednjo sezono nismo v stanju zagotoviti vseh potrebnih finančnih in tudi infrastrukturnih pogojev. Dosedanje vodstvo bo vložilo vse napore, da se sanirajo stvari za nazaj, da se malce skupaj
s sponzorji zajame sapa in da se še več kot doslej posveti pozornosti delu z mladimi,« je pojasnil predsednik Šmart-na Jože Krajne. Na občnem zboru je padel tudi predlog za nadaljevanje v 4. ligi. »T\idi ta možnost je obstajala, vendar je prevladalo prepričanje, da je v tem trenutku optimalno in bolj smotrno zaprositi za 2. ligo. Sam sem že pred časom napovedal, da bom zapustil predsedniško funkcijo. V kratkem bomo sklicali izredno skupščino, saj bomo razrešili nekatere člane predsedstva in imenovali nove,« je še dodal Krajne. Po neuradnih podatkih naj bi dolgovi pri NK Šmartno znašali med 30 in 40 milijoni tolarjev.
Kegljavke nizajo uspehe
Nova potrditev odličnega dela v celjskem kegljaškem klubu Miroteks se je zgodila v ponedeljek na Poljskem, kjer je slovenska kadetska reprezentanca na svetovnem prvenstvu osvojila zlato medaljo. V ekipi so bile le Celjanke, ki so v disciplini 4x120 lučajev mešano dosegle svetovni rekord.
S prvim mestom so ponovile uspeh iz leta 2000 v Celju, ko je bila med dobitnicami zlatih medalj tudi domačinka Zorica Gluvič. Tudi tedaj je izbrano vrsto vodil Lado Gobec. Tokrat so med šampionkami izključno njegove klubske varovanke. Najbolj izkušena je zagotovo Nada Savič (podrla je 559 kegljev), ki je bila s članica-
mi Miroteksa svetovna ekipna prvakinja in zmagovalka evropske lige. Sabina Koljič (538) in Rada Savič (526) sta bili že najboljši na mladinskem ekipnem SP. Presenetila pa je tiha in skromna Anja Kozmus (557), ki se ji je obrestovala vztrajnost. Že na prvem velikem tekmovanju je upravičila trenerjevo zaupanje. Med rezervami sta bili tudi 15-letni Celjanki Polona Rogina in Maja Lešnik. Odlične Miroteksovke na SP še niso rekle zadnje besede, kajti v parih in posamičnem nastopu, pa tudi v novih disciplinah sprint in mix dvojice imajo precej možnosti, da povečajo bero odličij.
SILVA RAZLAG
Pušnikov (Zavriov) naslednik Matkovič
V ponedeljek bo celjske nogometaše začel trenirati Hrvat Ivan Matkovič. 51-letni Dalmatinec se je obotavljal, nato pa podpisal le enoletno pogodbo. Dosedaj je vodil Zadar, Šibenik, Zagreb, Osijek, Persepolis (Iran), dvakrat pa tudi ajdovsko Primorje, ki je tedaj igralo privlačno, rezul-tatsko pa ni bilo posebej opazno. Nedvomno je Marijan Pušnik postavil visoke normative glede igre in uvrstitev, v zadnji sezoni pa je »pogorel«, tudi zaradi subjektivnih okoliščin.
Rudar je prvak druge lige, v prvo si želi, a se zaveda, da ne more. Včeraj je bila skupščina kluba v šoštanjski Vili Široko. Predsednik kluba Herman Arlič je napovedal, da občni zbor kluba ne more spremeniti nič. To lahko storita le župan Srečko Meh in direktor velenjskega Premogovnika Evgen Drvarič. A v Velenju je zavladala rokometna vročica. Vsekakor pa čestitke Rudarjevemu trenerju Dragu Ko-stanjšku, ki je sicer sezono
zaključil z domačim porazom, saj je bilo vzdušje v slačilnici pred obračunom z Zagorjem duhamorno. Direktor kluba Matjaž Begič je v nedeljo le pristavil, da preživlja najtežji dan, odkar deluje v športu. Celjska regija ima pravico na tri prvoligaše, prav lahko pa se zgodi, da bo ostala le pri enem.
Euro 2004
Nogometna šola Mali šampion že osmo leto zapored pripravlja mednarodni turnir, letos z imenom Euro 2004. Potekal bo v soboto in nedeljo na igrišču Olimp, s delovalo bo 24 ekip. »Za ime Euro 2004 smo se odločili, ker naš turnir sovpada z začetkom evropskega prvenstva. V soboto se bodo pomerili osemletni nogometaši, v nedeljo pa leto dni starejši iz Slovenije, Hrvaške, Češke ter Srbije in Črne gore. Znanje bo tako prikazalo 300 mladih igralcev,« pravi vodja šole Jani Žilnik. Odigrani bosta dve ekshibicijski tekmi (Sponzorji - Veterani, Poslanci - Novinarji). Dogajanje bosta popestrila Nuša De-renda in Vili Resnik.
JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Celjski atleti drugi v pokalu
Nova Gorica: Na finalu atletskega pokala Slovenije so atletinje celjskega Kladivarja zasedle 4. mesto s 162 točkami, moški pa so jih zbrali 30 več in tako osvojili 2. mesto. Zmagala sta Marina Tomič (100 m ovire) in Boštjan Hrastnik (400 m). Druga mesta so osvojili Janez Srebot in Tamara Golenač (3000 m zapreke). Robi Teršek (kopje) in Petra Novak (kopje in krogla). Med atleti iz Velenja se je najbolj izkazal Boštjan Buč, ki je zmagal na 3000 m zapreke. Luka Novak (AK Šentjur) je bil drugi v teku na 400 m. (JŽ)
NOGOMET
2. SL
33. krog: Rudar-Zagorje 1:3 (0:1); Šmon (65); Vodeb (11), Čauševič (60,69), Triglav - Dravinja 3:1 (1:0); Savanovič (22), Burgar (55), Stanko (70); Vo-dopivec (90). Končni vrstni red: Rudar 69, Bela krajina, Zagorje 65, Dravinja 51, Aluminij 50, Livar 47, Krško 35, Svoboda, Triglav 34, Izola 27, Brda 20, Tabor 14.
3. SL - sever
26. krog: Šmarje pri Jelšah - Patoma 1:1, Šoštanj -Bistrica 7:0, Hajdina - Zreče 0:0. Vrstni red: Šoštanj 54, Paloma 51, Stojnci 48, Ma-lečnik 45, Železničar, Šmarje pri Jelšah 43, Bistrica 41, Ormož 40, Hajdina 37, Pohorje 35, Zreče 34, Središče, Pesnica 23, Kozjak 0.
MČL - Celje, 18. krog: 7h-star - Vransko 0:3 (b.b.), Ljubno - Kovinar 1:4, Oplot-nica - Rogaška 3:0, Mons
Claudius - Šentjur 1:1, Vojnik - Laško 3:1. Končni vrstni red: Kovinar 39, Oplotnica 38, Mons Claudius 36, Rogaška 31, Šentjur 29, Vransko 23, Ljubno 21, Tristar 16, Laško 10, Vojnik 6.
MALI NOGOMET
1. celjska liga, 11. krog: Vigrad - Kobre 5:1, Veflon -Fantasy 1:5, Maček - Kalimero 5:3, Pelikan - Živex 4:2, Zeus - Telsim 8:3, Kondor -Frangros 3:1, Marinero -Kompole 1:4. Vrstni red: Pelikan 30, Fantasy 29, Vigrad 27, Kondor 25, Zeus 21, Kompole 19, Maček 18, Kalimero 15, Živex, Veflon 12, Frangros 11, Kobre 8, Marinero 6, Telsim 4.
1. liga občine Štore, 7. krog: Vulkanizacija Mulej -Štore 5:2, Sokoli-Pečovje 4:8, Laška vas - Živex 4:4, Marinero prost. Vrstni red: Pečovje 16, Sokoli 13, Mulej 10, Živex 7, Laška vas 6, Štore 4, Marinero 2.
NAKRATKO
Konec v četrfinalu
Pariz: Katarina Srebotnik in Bob Bryan sta odprto prvenstvo Francije v konkurenci mešanih dvojic zaključila v čertfinalu. S 3:6, 7:5 in 7:5 sta bila od slovensko - ameriške naveze boljša zmagovalca odprtega prvenstva Avstralije Rusinja Elena Bovi-na in predstavnik Srbije in Čme gore Nenad Zimonjič. (JŽ)
Nove zmage Pavlinca
Reka: Celjski plavalec med invalidi Dani Pavlinec se je udeležil zadnje tekme pred nastopom na olimpijskih igrah, ki bodo v Atenah v mesecu septembru. Zmagal je v vseh treh disciplinah, na 50 in 100 m prosto ter na 50 m v hrbtnem slogu in povedal: »Do nastopa v Grčiji je še precej časa, vendar sva se s trenerjem odločila, da do tedaj ne nastopam več. Z rezultati sem zadovoljen, sedaj pa se bom popolnoma posvetil napornim treningom.«	(DŠ)
Belo - črna polja
Celje: Na Pertinačevem šahovskem memoriálu, sedmem po vrsti, je zmagal Žalčan Dušan Brinovec pred domačinoma Francem Pešcem in Božom Štuclom. Šahovski klub Žalec pa je na tekmi Razpnimo jadra zbral 24 mladih iz Savinjske in Šaleške doline. Zmagal je Gregor Goršek (Velenje) pred domačinoma Suzano Švent in Jernejem Jerinom.
Tkalec spet najbolj natančen
Ljubljana, Maribor: Na 2. kontrolni strelski tekmi z malo-kalibrskim orožjem je s pištolo zmagal Peter Tkalec (550 krogov) pred Andrejem Brunškom, oba iz SD Dušan Pože-nel iz Rečice pri Laškem. V 4. krogu DL pa so rečiški strelci z revolverjem ekipno osvojili drugo mesto.
Kdo bo novi car?
Celje: Ribiška družina Celje bo v soboto med 8. in 11. uro na polotoku Brezova ob Šmartinskem jezeru pripravila tradicionalno tekmovanje za ribiškega carja. Nov ribiški car bo tisti, ki bo ujel najtežjo ribo, okronan pa bo ob 12.30.
(DŠ)
Celjani so s sklepom mestnega sveta prijateljski občini Veszprem z Madžarske podarili projektno dokumentacijo športne dvorane v Športnem parku Celje.
Za to je Celje zaprosil župan Veszprema Diossy Laszlo, ki je bil s svojimi sodelavci navdušen nad zasnovo in funkcionalnostjo celjske športne dvorane. Enako bi, kot smo Že poročali, radi gradili tudi v Veszpremu, predvsem za svoj rokometni klub Fotex. Z darilom celjske občine se po besedah predstojnika oddelka za komunalo ter okolje in prostor Silva Plesnika, strinja tudi projektant celjske lepotice, arhitekt Valter Ernst.	BS
Uspešni športniki žalske občine s svojimi trenerji.
Napitnica ob desetletnici
Deset let je že, odkar navijaška skupina Florijani opravlja svoje pomembno poslanstvo v »življenju« rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Je njegov neločljivi del, ki ga odlikujeta zlasti pripadnost in lojalnost. Pomembnosti vzajemnega odnosa se dobro zavedajo tudi v klubu, kar se je pokazalo na petkovem slavju ob jubileju Florijanov.
Nedvomno gre za izjemno navijaško skupino v slovenskem in tudi evropskem prostoru, prepoznavno po značilni kostumografiji in izvirnih rekvizitih, zlasti pa po ritualu navijanja, ki v vsem svojem silovitem energetskem naboju ne vsebuje nasilja in podobnih elementov. Florijani, ki so zrasli iz gasilskih vrst, so v desetletju obstoja rash z rokometnim klubom, ta pa jim je ves čas nudil solidne materialne pogoje za obstoj, razvoj in tesno sodelovanje. Pred desetletjem jih je bilo okoli 20, danes jih je že približno 170. Njihov prvi in dolgoletni predsednik je bil Drago Kasesnik, zadnje leto pa je to funkcijo prevzel Igor Šolman.
Na jubilejni slovesnosti v petek na letališču v Levcu so se poleg Florijanov zbrali naj-
vidnejši predstavniki kluba in Pivovarne Laško, predsednik oziroma direktor uprave Tone Turnšek, direktor kluba Vlado Privšek, trener Miro Požun, športni direktor Slavko Ivezič ter mnogi igralci-rokometni prvaki, iz Mestne občine Celje pa je Florijanom za. 10. rojstni dan čestital sam župan Bojan Šrot. Predsednik Florijanov Igor Šolman je najzaslužnejšim članom izročil jubilejna priznanja, posebno priznanje pa je prejel njihov dolgoletni predsednik Drago Kasesnik. Tone Turnšek se je zvestobi Florijanov poklonil tudi tako, da je Šolmanu izročil spominsko sliko na steklu. Da je petkova slovesnost potekala tako, kot se za tak jubilej spodobi, so poskrbeli še lastnik gostilne Amerika (celovito sponzorstvo) in Primož Mori, ki je bil tako kot na vseh rokometnih tekmah pivo-varjev zadolžen za razpoloženjsko »dramaturgijo«, ter Aero klub Leveč, ki je za posamezne udeležence slovesnosti organiziral krajše panoramske vožnje z aerotaksijem nad Celjem.
MARJELA AGREŽ
Foto: PETRA VOVK
Predsednik predsedniku: Tone Turnšek je Igorju Šolmanu izročil spominsko darilo ob desetletnici obstoja navijaške skupine.
Zbrale so se legende
hitekt) je bil s svojimi obrambami tokrat najbolj opazen: »Našo tedanjo ekipo je krasilo super prijateljstvo, ki je bilo temelj za uspehe v daljni, sivi preteklosti. Večina nas je diplomirala. Letos sem izjemno vesel, da so sovpadli kot planeti v nekakšni konjukciji dosežki moške reprezentance, Celja, tudi Krima.«
V skoraj nobeni zgodbi celjskega rokometa ni moč mimo Toneta Goršiča: »Idejo smo uresničili. Morda se bomo zbirali vsako leto, vsekakor pa leta 2006, ko naj bi celjski rokomet slavil 60. obletnico, čeprav smo slišali, da so prvi zametki že v letu 1939. Leta 1964 sem že treniral Partizan, kjer so bili zbrani mlajši igralci, igral pa sem še za »Železničar«. S Pepijem sva se hitro dogovorila za fuzijo, Janez Škrlec pa je bil kasneje tudi zadovoljen, ko je videl, da je bila koristna.« Jože Kuzma - Pepi, ro-kometaš, trener, pedagog, novinar, je pojasnil: »Pri Partizanu smo imeli obetavne fante, ki so bili večkratni pionirski in mladinski republiški prvaki, a malo financ. Tone se je vrnil s študija iz Zagreba. ŽRK- ju oziroma »ajznponu« smo pridružili odhčne Partizanove mladince. Nastala je kvaliteta, sam pa sem nadaljnje uspehe spremljal kot novinar.« Zanimiv podatek je pristavil Janez Goršič: »Brat Tone se je odločil za študij. V Ljubljani bi bilo bolj poceni, v Zagrebu pa dražje, a je bil tam rokomet zelo razvit. Odločil je oče in Toneta poslal tja.« Franc Ramskugler je dolga leta povezoval organizacijske niti v celjskem klubu: »V Celju trenutno vlada evforija, v naših srcih pa nostalgija za tistimi lepimi časi.« Vneti, dolgoletni navijač Mijo Angelovič je poudaril: »Najbolj smo uživah, ko so naši čudoviti fantje premagali ljubljanski Slovan.»
Tekmi si je ogledalo nekaj sto radovednežev, ob igrišču pa so bili še Jure Koren, Davorin Orač, Stane Bizjak, Drago Šeško, Hepi Je-zemik, Miloš Kosanovič, Dmitar Vasič, predstavniki Celja Pivovarne Laško...
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Pred 40 leti usodna poteza Goršiča in Kuzme
Bivši celjski rokometaši so zaigrali Pod Golovcem, potem pa pri Micu Marguču ob stari dvorani Golovec obujali prelepe spomine. Nabralo se jih je ogromno, pa tudi ideja, da se prejšnje generacije zberejo vsako leto.
Temelj največjih uspehov celjskega rokometa, tudi tega zadnjega, največjega, je bil bržkone postavljen leta 1964. Do tedaj sta se »vojskovala« dva kluba, ŽRK Celje in Partizan Celje. Na pobudo Toneta Goršiča in Jožeta Kuzme pa sta se združila. V nedeljo je v reprizi mestnega derbija ŽRK (Tone Goršič 2 gola, Uroš Devič, Nace Dvornik, Vaško Bojadijevski, Adrijan Levstik 1, Jure Križnik 1, Mirko Ogrizek 3, Rihard Ratej, Mile Cepin, Peter Hri-bernik 1) ugnal Partizan (Žare Pre-singer, Janez Markovič, Janez Goršič, Silvo Krelj 1, Andrej Telič 2, Bogdan Poválej, Viki Rovšnik 1, Alojz Dorn, Bojan Levstik, Miha Prosen) s 7:5. Sodila sta Štefan Jug in Marjan Hlačer. V dodatni tekmi Stari - Mladi so zaigrali še Ernest Marguč, Draž Pučko, Sine Mejav-šek, Slavko Mesarič, Milan Peunik, Alojz Metličar, Tomo Levovnik, Andrej Pečovnik, Slavko Ivezič, Dušan Luskar, Trbovc, Milan Božič in Brane Mežnar.
Erih Šalekar se je spomnil, da je že leta 1939 na Skalni kleti igral veliki rokomet, čili in vedri 91-let-ni Drago Zadravec - Žoli pa: »Leta 1943 me je tovarnar Westen povabil, naj prevzamem športno dejavnost. Poslal me je v Gradec na te-smo nato ustanovili ro-Rokomet je bil tedaj bolj množičen kot nogomet.« Legendarni pedagog Miran Horvat (njegova žena Albina je bila prva Slovenka v jugoslovanski rokometni reprezentanci) je dejal: »Že leta 1946 je bil prvi mestni derbi, z Olimpom, pri katerem so prevladovali nogometaši. Konec velikega rokometa se je začel s poudarjeno obrambno taktiko, bunkerjem, ki so ga uvedli Švedi. Logična posledica je bil takoimenovani mali rokomet. Pepi Kuzma je bil velik navdušenec, Tone Goršič pa je prvi začel z resnim strokovnim delom.« Vratar Žare Presinger (ar-
Stojijo z leve: Janez Markovič, Mile Đakič, Andrej Telič, Jure Koren, Tone Goršič, Silvo Krelj, Žare Presinger, čepijo Janez Goršič, Alojz Snedič, Bogdan Poválej in Niko Markovič. Leta 1966, tedaj že združeni celjski rokometaši...
IOOO
Antena
w
se vedno stoji...
Marija Rataj, vodja oddelka za okolje in prostor v občini Šentjur, je izgubila tožbo zoper urednika Šentjurskih novic Franca Kovača
Okrožno sodišče v Celju je v celoti oprostilo Franca Kovača, urednika Šentjurskih novic, proti kateremu je Marija Rataj, vodja oddelka za okolje in prostor Občine Šentjur, vložila zasebno tožbo. Sodišče je odločilo, da mora Ra-tajeva Kovaču poravnati tudi vse sodne stroške.
Marija Rataj, ki je nameravala od Kovača iztožiti 1,5 milijona tolarjev in jih nameniti v humanitarne namene, je le-tega tožila zaradi zapisa o Mo-bitelovi bazni antenski postaji na strehi garaže na svoji parceli. Kovač je vodji občinskega oddelka za okolje in prostor očital, da se okorišča na račun zdravja ljudi, predvsem sosedov, ki jih o postavitvi bazne postaje ni nihče obvestil, proti anteni pa so odločno protestirali. Kovač je sodišču razložil, da je le pisal o težavah, ki so takrat zanimale širšo javnost, o postavitvi bazne postaje pa so pisali tudi drugi mediji. Antena je najbolj razjezila prav krajane, ki so za izvedensko mnenje zaprosili strokovnjake iz Nemčije, kljub njihovemu mnenju pa naj bi pri pristojnih naleteli na gluha ušesa. Tako slovenski kot nemški izvedenci so se strinjali, da je stopnja sevanja omenjene bazne postaje sicer 20 odstotkov pod dovoljeno mejo, vendar so nemški strokovnjaki vseeno svetovali, naj postajo odstranijo - česar Mobitel doslej še ni storil.
Zagovornik Franca Kovača Dušan Korošec je sodnici Ingrid Lešnik pokazal dokument, v katerem šentjurska občina od Mobitela zahteva, naj po štirih letih prestavi bazno postajo na bolj primemo lokacijo. Predsednik KS Šentjur - mesto Cveto Florjan Erjavec, ki je nastopil kot priča, je izjavil, da omenjenega dopisa ne pozna, ter priznal, da krajanov takrat niso posebej obveščali o soglasju krajevne skupnosti k postavitvi antene, saj si je podatke o tem lahko ogledal vsak, ki je to želel.
Marija Rataj, na katero, naj bi pisanje Kovača vplivalo tako slabo, da se je zaradi duševnih bolečin začela ukvarjati z jogo in jemati naravna zdravila, je že napovedala, da se bo na odločitev prvostopenjskega sodišča pritožila, glede odškodninskega zahtevka pa so jo napotili na zasebno pravdo.
ALMA M. SEDLAR
Slabe kopije originalov
Kljub slabim ponaredkom denarja ljudje še vedno nasedajo - S ponarejanjem se običajno ukvarjajo računalniško navdušeni »mulci«
V zadnjih dveh mesecih se je v obtoku na Celjskem začel pojavljati ponarejen denar. Gre predvsem za kovance v vrednosti dveh evrov in bankovce za 50 evrov. Policisti so že opozorili javnost, da naj bo bolj pozorna. Na prste pa so letos stopili skupini mladeničev s Celjskega, ki je ponarejala tolarje. Fantje so se namreč lotili prezahtevnega projekta, saj ponarejenih tolarjev ni bilo težko prepoznati, čeprav jim jih je uspelo unovčili kar nekaj.
Ponarejeni tolarji so začeli krožiti predvsem na območju Celja in Žalca. Čeprav kriminalisti s preiskavo še niso končali, so opravili kar nekaj razgovorov in hišnih preiskav, v katerih so zasegli še nekaj denarja. »Gre za osebe, mlajše od devetnajst let, ki se popolnoma ne zavedajo resnosti tovrstnega kaznivega dejanja,« nam je povedal načelnik Urada kriminalistične policije PU Celje Robert Mravljak. Ponaredke so v promet spravljali sami, vendar so morah to, zaradi slabe kakovosti, vedno storiti tam, kjer ni veliko možnosti, da bi opažih očime razlike med ponaredki in originali. Predvsem v nočnih gostinskih lokalih, v temnejših prostorih in tam, kjer je večja gneča.
»V tem primeru ne moremo govoriti o kakšni organizirani združbi. Ponavadi se trije ali štirje dogovorijo in ponarejajo denar s skeni-ranjem, nato pa ga še računalniško obdelajo. Na tak način izdelajo okrog 15 bankovcev, z denimo petimi različnimi serijskimi številkami, ki jih poskušajo sami unovčiti v obdobju dveh ah treh mesecev. Kvaliteta takega ponarejenega denarja je izredno slaba, kar se vidi in čuti že na papirju,« še razlaga Mravljak.
Drugi, bolj pereč problem pa se je v zadnjem času pokazal s ponarejenimi evri. Na našem območju se to najpogosteje pojavlja na cestninskih postajah, ki jih prevozi veliko tujih avtoprevoznikov, ki tudi sami niso dovolj pozorni, da plačujejo s ponarejenim denarjem, ki so ga dobili v tujini. Policisti so tudi delavce na cestninskih postajah že opozorili na to.
»Težava pri preiskavi je v tem, da se dokaj pozno ugotovi, da gre za ponaredke. Naša policija tako največkrat sodeluje preko Interpola z državami, za katere domnevamo, da se v njih denar ponareja. Sumimo, kar se tiče evrov, da ponaredki izvirajo iz kakšne tiskarne ali kovnice na Madžarskem, delno pa v tej zadevi sodelujemo tudi s hrvaškimi kolegi,« zatrjuje Mravljak. 'Slednji se spominja zahtevne preiskave pred leti, ko je na našem območju delovala kriminalna združba, ki je ponarejala takratne nemške marke večjih vrednosti. Toda tudi ta se je ujela v policijsko mrežo.
Robert Mravljak, načelnik Urada krimmafr ttične poBaje PU Ce§e: »Madi se ne zavedajo resnosti kaznivega dejanja ponarejanja denarja.«
Na kaj je treba biti pozoren pri tisočaku:
vodni znak Franceta Prešerna
varnostna nit z mikrotestom, rumena pod UV
le na zadnji strani bankovca
varovalna vlakna po vsem bankovcu v rumeni,
rdeči in modri barvi
pregledni motiv
5.	luminiscenca v rumeni barvi
6.	mikrotest (BS.1000)
7.	ročna gravura
8.	skrita slika
9.	oznaka za slepe
10. serijska številka oranžna in zelena pod UV
Ponaredki ali originali?
TOLARJI: Papir pravega denarja ima pri mečkanju značilen zvok kovinskega žvenketa, česar pa pri ponarejenih bankovcih na navadnem papirju ni. Bankovci za pet in deset tisoč tolarjev imajo srebrno ali zlato folijo. Gre za prelivajoče se barve z napisi nominalne vrednosti in slikovni motiv, kar je skoraj nemogoče ponarediti. Vodni znak se vidi, ko se bankovec obrne proti svetlobi in se ujema z motivom, razen pri desettisočaku, kjer je karikatura Ivana Cankarja in ne njegova prava slika. Pri ponaredkih karikature ni. V portretu slike, gledano s strani, je opazen napis SIT. Pri desettisočaku tega ni, pri bankovcih nižje vrednosti od tisoč pa je v skriti sliki nominalna vrednost. 1\idi tega ni pri ponaredkih. Pri novejših bankovcih za pet in deset tisoč tolarjev sta dve varnostni nitki, ena v bankovcu in ena, ki poteka po zunanji in notranji plasti bankovca, na tej je tudi mikropisava (nominalna vrednost ali oznaka valute). Otip za slepe je pri originalih zelo očiten, pri ponaredkih ni otipljiv. Številka in senca motiva sta sestavljeni iz mikropisave-mikroti-ska (nominalna vrednost ali BS - Banka Slovenije), ponaredki tega nimajo.
EVRO: Kovanec za dva evra je zelo slabo kovan, najbolj značilno pa je, da je rob ponarejenega kovanca brez oznak (zvezdic) in gladek.
Na zadnji strani originalnega bankovca desna številka (vrednost) ob različnih kotih gledanja spreminja barvo. Ob pogledu proti svetlobi je številka (vrednost) svetlejša kot slika oziroma motiv.
Kazni za ponarejanje denarja so bile vedno zelo ostre, v preteklosti so ponarejevalcem odsekali roko ah jih metali v vrelo olje, danes pa jih doleti visoka zaporna kazen. Kljub temu je bilo ponarejevalcev vedno veliko, od posameznikov do dobro organiziranih skupin z izdelano tehniko tiskanja in mrežo pranja denarja. Za največjo ponaredbo pa še vedno velja operacija Bern-hard, v kateri so med II. svetovno vojno poskušali Nemci omajati britansko gospodarstvo s tajno emisijo 150 milijonov funtov ponarejenih angleških bankovcev.
Letos, do prvega junija, je bilo na Celjskem 51 unovčitev ponarejenega denarja. V enem primeru je šlo za dolarje, v 18 primerih za evre, v 32 pa za tolarje. Lani pa je bilo na Celjskem deset unovčitev bankovcev za deset tisoč tolarjev. Zaradi ponarejanja denarja so ovadili dve osebi. Kazen, zagrožena za takšno kaznivo dejanje, je od osem mesecev do deset let zapora.
Zlata kruha iz Klasja KORUZNI KRUH S SEMENI in ČRNI DOMAČI KRUH
Zlato priznanje za
kakovost 2004 Najboljše iz klasja.
ODMEVI
Zakaj sem na tiskovni konferenci sprožil določena vprašanja? Zato, gospod župan, in samo zato, da bi zaščitil proračun. Ze pred dvema mesecema so bila obljubljena določena pojasnila, še do danes jih svetnice in svetniki nismo prejeli. Poročilo odvetnika občine, tega smo prejeli vsi člani sveta, vendar pa ta ne zajema vseh sklepov, ki so jih sprejela sodišča. Zato mi povejte, kako naj se kot odgovoren svetnik zanesem na poročilo, ki ne vsebuje vseh dejstev. Da sem zadevo predstavil na tiskovni konferenci, me je nagovorilo dejstvo, da ste občinskemu svetu - ta je najvišji organ občine - zamolčali, da je bilo izvajanje sklepa občinskega sveta do dokončanja pravdnega postopka prepovedano!
In še to: v kolikor bi bili o tem poročali svetu, bi moral o tej stvari svet ponovno odločati in bi s tem popolno odgovornost prevzel občinski svet. Ker pa o tem ni bil obveščen, me skrbi, da se odgovornost tega sojenja (vsaj moralna) prenaša na vas, gospod župan. Z dejstvom, da je sklep občinskega sveta iz 20. 4. 2000, št. 025-1/00-9201-15/5 zadržan, sem svetnice in svetnike prvič seznanil sam na letošnji aprilski seji sveta - to je skoraj tri leta po tem, ko je sodišče prepovedalo izvajanje tega sklepa. Če vi to imenujete nesramnost in pljuvanje v svojo skledo, potem živiva v različnih svetovih. Zame to še zdaleč ni neolikano, nedostojno, neodgovorno in v dobri družbi nedovoljeno - to je zame resno, odgovorno in pošteno!
STANISLAV PODPLATAN, Slovenske Konjice
\m	11 = H
90,6 95,1 H,9 100,3	
Smrt na cesti
Minuli petek so celjske ceste zahtevale že štirinajsto smrtno žrtev letos. Na regionalni cesti Podplat - Pečica, izven Podplata, je 63-letna voznica osebnega avtomobila v desnem preglednem ovinku zapeljala na nasprotno smerno vozišče. Ravno takrat pa je pravilno pripeljal 71-letni voznik osebnega avtomobila. V trčenju se je voznica tako hudo poškodovala, da je umrla na kraju nesreče. Voznik in njegova 62-letna sopotnica pa sta dobila lahke telesne poškodbe.
Na nasprotni vozni pas in po enem kolesu
Nekaj minut po šestnajsti uri se je minulo sredo na Ljubljanski cesti v Šentjurju zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje, ena pa lažje telesno poškodovala. 21-letni voznik osebnega avtomobila z območja Šma-rij pri Jelšah je v Šentjurju zapeljal na nasprotni vozni pas in začel prehitevati kolono vozil, ko je iz nasprotne smeri pripeljal 31-letni voznik osebnega avtomobila iz okolice Šentjurja. Po trčenju je eno vozilo odbilo še v osebni avto, ki ga je vozil 44-letni voznik z območja Šmarja, in v prometno signalizacijo. Dva voznika so morali s kraja nesreče odpeljati v celjsko bolnišnico. Na območju Šentjurja se je nesreča zgodila dan kasneje, in sicer na glavni cesti v Stop-čah. 18-letni motorist je trčil v osebnb vozilo z lahkim priklopnikom, ki je v križišču z lokalno cesto za Bezov-je, zavijalo levo. 18-letnik in njegova sopotnica, ki ni uporabljala čelade, sta padla po vozišču. Slednja se je huje ranila in je zaradi hudih poškodb glave ostala na zdravljenju v celjski bolnišnici. Istega dne se je v prometni nesreči huje ranil motorist tudi na Kidričevi cesti v Celju. 19-letnik je vozil proti centru mesta, kjer je v križišču Kidričeve in Delavske začel voziti po zadnjem kolesu. Na ravnem delu ceste je izgubil
HALO, 113!
nadzor nad vozilom in padel po vozišču.
Hude delovne poškodbe
Prejšnjo sredo se je na gradbišču na območju Cinkarne Celje huje poškodoval 52-letni delavec. Omenjeni je s še šestimi delavci opravljal dela na gradbenem odru na višini približno osmih metrov. Ker je začelo močno deževati, so delavci sestopili z gradbenega odra, 52-letnik, začasno stanujoč v Celju, pa je pred tem hotel še pokriti električni vibrator, pri čemer pa mu je zdrsnilo. Zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil pri padcu na asfalt, so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Zdravniško nego pa potrebuje tudi delavec. Iti se je poškodoval v zreškem Uniorju. 29-letnemu delavcu na udarnem kladivu je zdrsnilo pri sestopu, nakar se je z nogo zataknil med železni podest in nožno zaganjalo. Tretja delovna nesreča pa se je zgodila v ponedeljek popoldne v podjetju Garant na Polzeli. 48-letni delavec je iz kupa naloženih ivernih plošč poskušal vzeti izdelek, pri čemer pa se je kup zvrnil in mu poškodoval nogo. Tudi njega so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Kdo kuri zabojnike?
Natanko pred tednom dni je v zgodnjih jutranjih urah zagorelo v treh plastičnih zabojnikih za smeti v Kajuho-vi, v Stanetovi in v Kocbekovi ulici. Škoda ni velika, bolj zaskrbljujoč je sujn, da je požar nekdo namerno podtaknil. Še vedno ugotavljajo vzrok požara na viličarju v podjetju Kovinar Vitanje. Ta je v celoti zgorel v soboto, škode pa je za milijon tolarjev. V lakirnici velenjske tovarne hladilno-zamrzovalnih aparatov Gorenje pa je na prašnem filtru v eni izmed kabin za lakiranje zagorelo v torek zjutraj. Zaradi hitrega ukrepanja zaposlenih ter poklicnih gasilskih enot Gorenja in velenjske občine požar ni povzroči večje škode.
Resnica ali nesramnost
Celjski policisti so v torek zaradi kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe ovadili 43-letnega Celjana. Omenjeni je v noči na torek, nekaj minut po polnoči, na Teharjah po prepiru in med pretepom zagrabil večji kuhinjski nož in zabodel 39-let-nega moškega. Natančne okoliščine spora niso znane, neuradno pa naj bi se dvojica sprla pred polnočjo, saj so nekateri stanovalci v stavbi že takrat slišali glasno govorjenje. Poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico, ki naj bi bil izven smrtne nevarnosti, vendar je dobil hude poškodbe. Ovadba zoper 43-letnika je že na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, osumljenega pa naj bi še isti dan spustili na prostost. Po neuradnih po-
datkih naj bi se sprla brata, ovadeni pa naj bi bil P. K., ki v stanovanju, kjer je prišlo do incidenta, ni živel dolgo. Naj spomnimo, da je ravno v tem stanovanju živel moški, ki je
Daj mobitel!
V podhodu v Vrunčevi ulici v Celju so sredi dneva minuli četrtek trije mlajši neznanci napadli mimoidočega. Dva sta ga prijela za roke in potisnila ob zid, tretji pa mu je iz žepa vzel mobilni telefon. Nepridipravi so izginili v smeri Levstikove ulice. Policisti so jim menda že na sledi. V soboto pa so prav tako trije mladeniči na Celjski cesti v Žalcu ob-stopili 18-letnega fanta in njegova prijatelja. 18-letnika so pod pretvezo, da bi se z njim pogovorili, zvabili nekoliko v stran in tam od njega zahtevali mobitel. Ker jim ga ni želel dati, so ga fizično napadli, a so pobegnili brez plena, saj jih je opazil naključni občan. Policisti napadalce še iščejo.
pred časom menda zaradi ljubosumnosti v hiši nad Socko umoril svojo izvenzakonsko partnerko, nato pa je sodil še sebi.
SŠ, foto: GK
Spet so ga dobili
V sredo, 2. junija, le nekaj minut po polnoči je 18-letnik, ki ga policisti zaradi njegovih nečednosti že dobro poznajo, vlomil v vrtec v Rogaški Slatini. V notranjosti je pregledal prostore ter spravil v žep mobilni telefon in okrog deset tisoč tolarjev. Ker je ne-pazljivež pri vstopu sprožil alarm, ki je vezan na varnostno službo, so ga še v prostorih vrtca prestrašili policisti in varnostnik. Sredino pono-čevanje ga bo stalo zagovora na sodišču. V vodo je padel tudi podvig 28-letnega Celjana, Iti je poskušal vlomiti v trgovino s tekstilnimi izdelki v objektu železniške postaje Celje. Prijel ga je uslužbenec slovenskih železnic in nanj popazil do prihoda policistov. Slednji so prišli do podatka, da je osumljeni pred tem že vlomil v drug lokal na železniški postaji in si tam nabral denar, cigarete in pijačo.
Možje v modrem pa se še vedno ubadajo s preiskavo tatvine iz skladišča v Zaloški Gorici, kjer je neznanec odnesel konstrukcijo gradbenega žerjava s priključnimi jeklenimi vrvmi in nakladalno vilico. Škode je za več kot milijon in pol tolarjev. Znano pa je že, da je (za zdaj še) neznani storilec ukradeno konstrukcijo prodal podjetju Dinos kot staro železo. In zaslužil.
Spoštovani gospod župan!
Naša stranka je na svojih prvih lokalnih občinskih volitvah kandidirala s sloganom: Resno, odgovorno in pošteno. In tega sta se od izvolitve dobro zavedala tako gospod Leon Tisovic, kot tudi gospa Vera Zidanšek. Ko i sam po tragičnem dogodku nastopil mandat občinskega svetnika, sem sledil korakom, ki jih je pred menoj prehodil moj dobri prijatelj Leon. Vprašanja, ki sem jih zastavljal, pobude, ki sem jih dajal, so v večini nastajale še takrat, ko še nisem bil ----sveta. V svet politike sem uradno vstopil leta 1992, ko sem pristopil k stranki SKD in ves čas, do ustanovitve NSi, v njej tudi deloval. Mislim, da sem delal dobro, saj mi je v trenutku, ko smo ustanovili stranko Nova Slovenija tudi v Konjicah, sledilo več kot pol tedanjih občinskih odbornikov, pa ne samo oni, tudi veliko članstva. Skupaj 3 ustvarili nov občinski odbor, ki ni bil obremenjen s preteklostjo, ali pa bil ujet v različne povezave in mreže. In tudi danes je tako. Ves ta čas sem se skupaj z vsemi člani zavzemal, da smo delovali, in še danes delujemo na podlagi krščanskih vrednot. Zato sem se tudi leta 2000 odločil, da vstopim v Novo Slovenijo - Krščansko ljudsko stranko. Zavedam se, da voditi občino ni preprosto, vendar jaz nanjo ne gledam kot na podjetje, temveč kot na veliko družino ljudi, katerih last je ta občina. Proračunska sredstva so njihov denar - brez občanov bi občina ne obstajala, denarja v proračun pa ne bi bilo. Mogoče je tudi zanimivo, da je mlada demokracija nekatere ponesla v navidez povsem druge - neodvisne vode, prej pa so ti posamezniki pripadali določeni politični eliti. Morda se že približuje čas, ko bo zopet vse na svojem mestu, ali pa tudi ne.
NOVI TEDNIK
PREJELI SMO
27
Živeti s poplavami
Ob 50-letnici katastrofalnih poplav na Celjskem - Povezovanje evropskih držav za večjo varnost
Pred petdesetimi leti, v noči s 4. na 5. junij 1954, je Celjsko kotlino prizadela povodenj katastrofalnih razsežnosti. Terjala je 22 človeških življenj in povzročila silovito razdejanje. Poškodovanih ali uničenih je bilo veliko stanovanjskih in gospodarskih objektov, kmetijska zemljišča, odneslo je vrsto mostov, brvi, porušilo številne žage in mline. Prizadetost ljudi je bila velika in gospodarska škoda ogromna.
Spomin na tragični dogodek bo med ljudmi še dolgo živ. Toda kljub svoji razsežnosti ostaja le ena izmed množice zabeleženih katastrofalnih povodnji v doslej raziskani zgodovini tega območja.
Iz starih dokumentov je razvidno, da so vode Savinje in njenih pritokov vse od rimske Celeie dalje, skozi ves novi vek, predvsem v nižinskem delu povzročala hude povodnji, Savinja je često spreminjala svojo strugo, prinašala velike količine proda in plav-ja, rušila in uničevala, odnašala pridelke, nemalokrat jemala tudi življenja. Vsaka povodenj je prinesla ljudem stisko in lakoto.
Sistematsko so Savinjo pričeli urejati proti koncu 19. stoletja. V prvi fazi so njen vijugasti tok po prodnih nanosih v Spodnji Savinjski dolini izravnali in poglobili, še vedno pa so ob osnovni strugi ohranili prostor, kamor se je voda ob visokih vodostajih lahko brez večje škode razlivala. S tem so pridobili precej novih obdelovalnih površin, zaselki, ki so postali
bolj varni pred poplavo, pa so se začeli spreminjati in pospešeno razvijati.
Celju in niže ležečim predelom pa regulacija v tej fazi ni prinesla izboljšanja. Med leti 1920 in 1954 je bilo na Celjskem zabeleženih 105 poplav. Zato je bila po poplavi leta 1933 izvedena regulacija Savinje pod Celjem. Po katastrofalni poplavi junija 1954, ko so največ škode v Celju povzročili narasli pritoki Savinje, pa so regulacijska dela na vseh celjskih vodotokih postala prednostna naložba v na novo zasnovani izgradnji mesta. Regulirali so Savinjo in njene pritoke skozi Celje (celjsko vodno vozlišče) in nato še Savinjo nad mestom. Vzporedno so med drugim zgradili tudi tri visokovodne zadrževalnike.
Navidezna varnost in streznitev
Vsi ti in številni manjši ureditveni posegi v vodni režim so prispevali k pretiranemu občutku varnosti pred poplavami, kar je hkrati z drugimi vplivnimi dejavniki družbenoekonomskega razvoja od srede sedemdesetih let prejšnjega stoletja pospeševalo nadaljnjo izrazito urbanizacijo, ki pa je žal posegla na poplavna območja in obvodni svet. K temu je največ doprinesla pomanjkljiva okoljska zavest, zmanjšan vpliv vodar-ske stroke, neustrezno gospodarjenje z vodnimi in obvodnimi zemljišči. Problem poplavne ogroženosti dolgo ni bil opazen tudi zaradi
Mi
marlîrid
PRODAJALEC blaga za vodovod in ogrevanje
Delovno mesto je prosto takoj, zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom. Pogoji: strokovna izobrazba, vsaj 5 let izkušenj na enakih ali podobnih delih, znanje italijanskega ali angleškega jezika, znanje rač. programov WIN, OFFICE in internet, vozn. dovoljenje B-kategorije.
O POSLOVODJA BLAGOVNICE
tehnične trgovine
Delovno mesto je prosto takoj, zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom. Pogoji: strokovna izobrazba in izkušnje s podobnimi deli, delo z računalnikom v okolju WIN, OFFICE,vozniško dovoljenje B-kategorije, znanje italijanskega ali angl. jezika.
C> KOMERCIALIST prodaje
Delovno mesto je prosto takoj, zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom. Pogoji: strokovna izobrazba in izkušnje s prodajo instalacijskega blaga in keramike, znanje angl. ali italijanskega jezika, znanje rač. programov, WIN, OFFICE in internet, voz. dovoljenje B-kategorije.
O SKLADIŠČNIK
Delovno mesto je prosto takoj, delo za določen čas, pogoji 4 ali 5 stopnja izobrazbe, delo z računalnikom, vozniški izpit Cikat., poznavanje blaga, del. izkušnje. VSI RESNI INTERESENTI ODDAJTE PISNE PRIJAVE Z DOKAZILI O IZPOLNJEVANJU POGOJEV IN KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM NA NASLOV PODJETJA ali NA NASLOVU POSLOVALNICE. Martin-dOQ^SiPl ngt
Kapucinski most je odnesla narasla Savinja.
ugodnih hidroloških razmer, ki so se odražale v dolgotrajnem sušnem obdobju. Vse do novembra 1990 je namreč veljalo prepričanje, da je mesto Celje varno pred visoko vodo Savinje s povratno dobo 300 let.
Novembra 1990 in potem še novembra 1998 pa je povodenj v nekaj urah odplavila prepričanje o visoki poplavni varnosti Celja in vsa dotedanja prizadevanja v tej smeri so bila razvrednotena. Ljudje so v šoku in grozi vse svoje gorje preusmerili v jezo in sovraštvo do vodarjev in države, ki da niso naredili dovolj, da bi preprečili poplave v Celju in tako niso opravili svoje naloge in poslanstva. Le redko kdo je takrat dojel in razumel, da ti dogodki v bistvu kažejo na to, da se s še tako obsežnimi posegi v vodotoke poplav ne da preprečiti in da moramo celotno naše življenje in delovanje v smislu trajnostne-ga razvoja podrediti cilju, da bo škoda ob poplavah čim manjša, pri čemer bodo poplave kot naravni pojav še naprej ostajale del naše stvarnosti.
Naravni pojav, ki ne pozna meja
Zadnje poplave velikih razsežnosti v letih 2000 in 2002 na območju centralne in vzhodne Evrope so vzpodbudile članice EU, Norveško, Švico in takrat še države kandidatke, med njimi tudi Slovenija, k povezovanju in skupnim aktivnostim za preprečevanje poplav, varstvo pred njimi in ublažitev njihovih posledic. Nastal je dokument Najboljše prakse za preprečevanje poplav, varstvo pred njimi in ublažitev posledic poplav. Dokument je v zaključni fazi priprave v okviru evropske komisije in je strateške narave, državam pa prepušča tehnično izvajanje. Izhaja predvsem iz predpostavk, da so poplave naravni pojav.
da se ranljivost družbe do naravnih ogroženosti povečuje in da obstaja vse večja verjetnost nastopa poplav. Dokument tudi pravi, da varstveni ukrepi niso zagotovilo za varnost pred poplavami in da reke ne priznavajo nacionalnih meja.
Skupne usmeritve za zmanjševanje ogroženosti pred poplavami tako temeljijo na uvajanju trajnostno naravnanih ukrepov, ki upoštevajo problematiko območja in več načel, med drugim, da se mora raba prostora na poplavnih območjih prilagoditi poplavam, tako da se postopno zmanjša-
jo vplivi dosedanjega poseganja človeka v naravne procese, gradnja protipoplavnih objektov, ki je še vedno eden od pomembnih elementov obrambe pred poplavami, pa naj se omeji na varovanje življenj in pomembnejših materialnih dobrin, pri čemer je potrebno upoštevati tudi varstvo narave in krajine. Na poplavnih območjih je še posebej potrebno zagotoviti preventivne ukrepe za preprečitev onesnaženj voda, vodnih ekosistemov in tal kot posledice poplav, varstvo pred poplavami mora temeljiti na načelu solidarnosti, zato je potrebno pri urav-
navanju spoštovati tristo-penjski pristop, ki določa zadrževanje prekomernih količin vode, hranjenje teh količin na območju nastanka ter postopno odvajanje v vodni režim, ko to ne povzroča več škodljivega delovanja. Vsakdo, ki živi na območju poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti, ki jih morajo zagotoviti pristojne odgovorne uprave.
Predpogoj za uveljavitev teh načel je sodelovanje vseh nivojev oblasti in uskladitev politike različnih sektorjev, predvsem okoljske, prostorske, kmetijske, prometne in urbanistične. Nosilec teh usmeritev in ukrepov v je ministrstvo za okolje, prostor' in energijo, posameznih nalog pa agencija za okolje.
Nov Zakon o vodah, ki je stopil v veljavo 27. julija 2002, v določenem delu že povzema evropske usmeritve iz dokumenta, nekaj usmeritev pa je v slovenskem prostoru že uveljavljenih. Prvi korak k izpolnjevanju teh smernic v Savinjski dolini pa je objava programa priprave državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, s katerim se je postopek za izdelavo in sprejem tega lokacijskega načrta dejansko začel.
AGENCUE RS ZA OKOLJE, PISARNA CEUE
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Ime in priimek:
U 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
I INI 111 '
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev. 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 20.00 Na krilih ljubezni (love songs), 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
V spoju novinarstva in materinstva
PETEK. 11. junija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC. 22.00 Petek za metek (oddaja z Gorazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4. 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slo-
PONEDELJEK. 1«. junija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Bojana Avguštinčič je ena mlajših novinark v pretežno mladi ekipi Radia Celje. Začela je julija lani, da bi pomagala gasiti kadrovsko sušo, značilno za do-pustniški čas - in ostala. Po krajšem obdobju iskanja, preizkušanja in premagovanja treme pred mikrofonom je ugotovila, da je kultura tisto področje, ki jo najbolj zanima in kjer se lahko kot novinarka sčasoma uveljavi pri iskanju novih izzivov, ki jih kultura nedvomno ponuja.
Bojana je Dolenjka, v vasici v okolici Trebnjega je v kmečkem okolju preživljala svoje otroštvo in mladost, v izobilju pristne narave, ki je oblikovala njeno rahločutnost in dovzetnost za lepoto vseh vrst. »Vse domače živali so bile pod mojo komando,« se spominja. V gimnazijo se je kasneje vozila v Ivančno Gorico, po maturi pa jo je mahnila na študij v Ljubljano. Že davno se je odločila, da bo novinarka, »ker je to zelo razgiban poklic, v katerem se nenehno učiš, spoznavaš novo, iščeš -enoličnost me namreč ubija. Že kot otrok sem občudovala novinarje, kako zelo so pametni, in se spraševala, kako to, da vse vedo,« opisuje to svojo željo, ki se ji je začela uresničevati leta 1999 v drugem letniku fakultete, ko se je prvikrat znašla pred mikrofonom in postala sodelavka na Radiu Krka v Novem mestu. »Takrat sem v glavnem brala reklame, novičke, napovedovala sem oddaje, izpolnjevala glasbene želje poslušalcev, kar pa me ni zadovoljevalo, ker to ni bilo pravo novinarsko delo, zato sem se potem nekaj tednov preizkušala v informativnem delu programa na POP TV v Ljubljani. V tem kratkem času sem se res veliko naučila, spoznavala delo novinarja, ob tem pa še vedno delala na Radiu Krka,« je Bojana opisala svoje prve novinarske korake. Ti so se nato za kratek, a zelo pomemben čas, ustavili. Tik pred diplomo se je namreč odločila za materinstvo in rodila sina. Nik sta mu dala ime z Aleksandrom iz Rimskih Toplic, ki ga je spoznala v času študija. In ta njun sinko je vse postavil na glavo. Bojana se je preselila v Rimske Toplice, tam je zdaj njen novi dom, njena družinica.
V novem okolju je začela iskati delo, se prijavila na avdicijo na Radiu Celje in jo uspešno opravila ter julija lani sprejela ponujeno delo novinarke. Ker se je v času študija novinarstva na fakulteti za družbene vede odločila za smer kulturologija, je kultura postala njeno področje dela, ki ga opravlja za oba medija, za radio in za Novi tednik. Na radiu vodi tudi četrtkovo oddajo Dopoldanski prepih, v kateri išče odgovore na najrazličnejša vprašanja in probleme poslušalcev. Kot novinarka je »zadolžena« tudi za občino Radeče, o tem delu
	
	ose^0-
pa: »Rada imam terensko delo, tam se soočam z najrazličnejšimi ljudmi in njihovimi težavami, načrti, usodami, o čemer prej sploh nisem veliko razmišljala. Zdaj spoznavam tudi drugačne plati življenja in na življenje gledam z drugačnimi očmi.«
Kako ji uspeva usklajevati materinstvo s poklicnim delom? »Na srečo živim z domačimi, ki mi veliko pomagajo, zlasti pri varstvu otroka, tudi Aleksander je namreč veliko odsoten od doma.«
Radio ali časopis? »Težko bi se odločila zgolj za en medij, oboje rada počnem,« je kratka v odgovoru. Kakšnih posebnih načrtov in želja zaenkrat nima, morda bi bil lahko nekoč v prihodnosti njen novi izziv delo na televiziji.
Prosti čas? »Ni ga veliko, a ko ga uja-mem, se posvetim izdelovanju drobnih okrasnih predmetov iz mavca, največ pozimi, ko so večeri daljši. Drugače pa jo vsak prosti konec tedna mahnem na Dolenjsko k domačim in si tam napolnim iz-trošene baterije.«
MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15.Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove-
SREDA, 16. junija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko plamo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 10. JUNIJA, OB 12.15: ODMEV
ALI NAJ V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH PONOVNO UVEDEJO OCENO IZ VEDENJA?
Skupina osnovnošolskih učiteljev iz Lendave je pred dnevi dala pobudo za spremembo pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev in poudarila, da so na prvem mestu dolžnosti in šele potem pravice učencev in dijakov. Učitelji tudi zahtevajo, da se uvede številčno ocenjevanje vedenja, ki naj vpliva na končni učni uspeh. Učitelji pravijo, da so nemočni pri discipliniranju učencev in da ti lahko delajo, kar hočejo. Svoje zahteve so že posredovali ministru za šolstvo dr. Slavku Gabru. V oddaji Odmev bomo soočili različna mnenja glede načinov, kako v razredih doseči večjo disciplino. Na naši spletni strani wwww.ra-- Št. 23 - 10. junij 2004
diocelie.com je objavljena tudi anketa na to temo. Rezultate bomo objavili v oddaji Odmev, ki jo pripravlja Nataša Leskovšek.
SREDA, 16. JUNIJA, OB 18.00: POP ČVEK
EKSPLOZIVNA ALYA
S skladbo Fluid se je predstavila na Emi in naletela na odličen odziv. Osvojila je poslušalce vseh starosti. Kot da so vsi čakali na nekoga, ki bo malo bolj drzen, divji in temperamenten. In ravno dovolj provokativen. Če k temu dodamo še simpatičnost in dejstvo, da gre za dekle, je rezultat na dlani. Potrdil ga je tudi naslednji singl Alya, za katerega lahko kmalu pričakujemo tudi videos-pot. Glavni in izvršni producent albuma je Žare Pak, ki se je podpisal že pod vrsto zelo uspešnih projektov. Novi album bo Alya v pogovoru s Simono Brglez predstavila v oddaji Pop čvek.
20 VROČIH
	
TUJA LESTVICA	
1. SUMMER SUNSHINE- THE CORRS (6)	
2. MYBAND-D12	13)
3. FUCKIT(IDONTWANT	
YOUBACKj-EAMON	(5)
4. STAYTHESAME-GABRIELLE	(3)
5. EVERYTHING-	
A1ANISM0RISSETTE	14)
6. DIP IT LOW-CHRISTINA MIUAN	12)
7. SAVETHE POPULATION-	
RED HOT CHILI PEPPERS	14)
8. CHOCOLATE-KYUEMINOGUE	ID
9. TRICK ME-KEUS	(D
10. OUR IMS - THE CALLING	(1)
DOMAČA LESTVICA	
1. ALYA-ALYA	J5)
2. N.SS-NAIO SSAION	(7)
3. DVIGNEŠ ME-NUDE	I8)
4. SAVA ŠUMI - AVIA BAND 6	
JASMINA & DARE	(3)
5. DIHI Z MANO-TRKAJ	(3)
6. OD ZORE DO MRAKA-KOCKA	(2)
7. POBEGU VLAK-	
ZABLUJENA GENERACIJA	(4)
8. AFRIKA RUSUA - ROK 'N BANO	(2)
9. NEKI SLADKEGA - BIG FOOT MAMA ( 1 )	
10. TVOJ DOTIK (REMIX)-PIATIN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: YOU AND I - CELINE DI0N LIGHT IN YOUR EYES - SHERYL CROW PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PRIZNAJ Ml-B.B.T. ČE Tt V MENI NI-MIRAN RUDAN
Joco Tepej, ljubljanska 107a. Celje Danica Gobec. Spominska 5. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	VERJEMI IN ZAUPAJ-
KVINTET DORI	(8)
2.	NAJLEPŠE V1ŽE-VITEZI CELJSKI (2)
3.	BOM Z DRUGIM ZAPLESALA-ZAPHJIVKE	(5)
4.	DANES JE SONČEN DAN -
POLKA PUNCE	(1)
5.	ZAHVALA MAMI-7. RAJ (4) Predlog a lestvico:
POLKA ZA FRANCA - ANS. FRANC ŽERD0NER S PRIJATELJI
SLOVENSKIH 5 phis
1.	NA BLEDU JE V REDU-SLAPOVI (2)
2.	MNOGO ZDRAVJA-POGUM	(7)
3.	ČAKAL SEM OB POTOKU -
ŠTIRJE KOVAČI	(1)
4.	MOJ DOM-BREŽIŠKI FL0SARJI	(3)
5.	20 LET-BRODNIKI	(5) Predlog za lestvico:
NE OZIRAJ SE NA DRUGE - PET0V10
Katica Pešak. Velika raven 9, Nova cerkev
Danica Kokot, Kersnikova 67, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19,3000 Celje.
m
M WW
HUJŠAMO Z NOVIM TEDNIKOM
Kako se izogniti skušnjavi
Skupina ima svojo moč, lahko trdimo, saj drugače enemu od članov ne bi uspelo v slabem mesecu dni »zbiti« kar dobrih 10 kilogramov. Skupina pa ima velike koristi tudi pri spodbujanju drug drugega, dajanju nasvetov in malo tudi pri dvigu tekmovalnosti.
Ponosno lahko povemo, da se je večina članov skupine že privadila novemu načinu prehranjevanja. Mnogi se že spretno znajdejo tudi na raznih piknikih, praznovanjih in ostalih priložnostih, ko se mize kar šibijo pod težo dobrot. Pikniki z jedrni na žaru ne bi smeli predstavljati večjih težav, saj so jedi z žara kot nalašč za naš dietni jedilnik. Če nam zraven postrežejo z veliko kohčino zelenjave, pa toliko bolje. Malo težje je na praznovanjih, kjer se je potrebno upreti sladkim domačim dobrotam. 1\i pomaga rek daleč od oči, daleč od ... želodca. Čeprav vas kakšen košček peciva še ne bo »pokvaril«, za kaj več pa je najboljša obramba umik!
Ostale težave, na katere pogosto naleti naša skupina in
tudi vsi posamezniki, ki si želijo spremeniti svoj prehranjevalni vzorec, pa so: neprimerna ponudba malic in kosil v gostilnah, preveč vsiljivi sorodniki in prijatelji, ki ne upoštevajo naše namere, obilne večerje ostalih družinskih članov... Tu pravzaprav ne gre drugače, kot da s prijazno besedo skušamo podučiti ostale, naj nas v našem podvigu spodbujajo in predvsem upoštevajo, saj gre za naše zdravje. Velja namreč pravilo, da zmanjšanje telesne teže za pet odstotkov zmanjša nevarnost bolezni za kar 50 odstotkov. Zato spomnite prijatelje in sorodnike, da vas morajo podpreti, če
D. S. U.
družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o.
D.S.U. družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o., Ljubljana,
Dunajska 160, likvidacijski upravitelj družbe Merx Blagovni center Celje d.o.o. - v likvidaciji objavlja oglas za
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za nakup terjatev
1.	Predmet prodaje so terjatve upnika Merx Blagovni center Celje d.o.o. v likvidaciji, katerih izterjava poteka v sodnih postopkih pri pristojnih izvršilnih sodiščih. Večinoma so terjatve do fizičnih oseb (bivših samostojnih podjetnikov ali družbenikov izbrisanih družb), katerih izterjava teče že daljši čas in so sestavljene iz glavnic, obresti in stroškov postopka.
2.	Ponudba mora vsebovati naslednje elemente:
a)	ponujeno ceno,
b)	način in rok plačila, ki ne sme biti daljši od 30 dni,
c)	rok veljavnosti ponudbe ne sme biti krajši kot 60 dni od poteka roka za vložitev ponudbe,
d)	dokazilo o vplačani varščini.
3.	Na razpisu lahko sodelujejo domače ali tuje pravne in fizične osebe. Pravne osebe morajo ponudbi priložiti izpis iz sodnega (ali drugega ustreznega) registra, ki ni starejši od 30 dni.
4.	Za resnost ponudbe so ponudniki dolžni do roka za oddajo ponudbe vplačati varščino v višini 100.000,00 SIT. Varščina za resnost ponudb se plača na transakcijski račun družbe Merx, Blagovni center Celje d.o.o. - v likvidaciji, št. 06000-0142171938, odprt pri Banka Celje d.d., s pripisom: Varščina za ponudbo nakupa terjatev - Merx. Izbranemu ponudniku bo varščina brezobrestno všteta v kupnino, drugim ponudnikom pa bo vrnjena brez obresti v osmih dneh po končanem izboru.
5.	Ponudbe bo pregledala in ocenila komisija za izbor najboljšega ponudnika. Ponudbe bo ocenjevala na osnovi kriterijev, ki so navedeni kot elementi ponudbe vtočki 2. tega razpisa. O izboru najboljšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni po končanem postopku, vendar najkasneje v dveh mesecih od zadnjega dne roka za oddajo ponudb.
6.	Za pravočasne se štejejo zgolj ponudbe, ki prispejo na sedež likvidacijskega upravitelja, družbo D.S.U. d.o.o., Ljubljana, Dunajska 160, v zaprti pisemski ovojnici s pripisom: »Ponudba na javno zbiranje ponudb za nakup terjatev Merx - ne odpiraj«, najpozneje 30. 6. 2004.
Ponudbe, ki bodo prispele po razpisnem roku, bo komisija zavrgla in o tem obvestila ponudnike. Komisija bo zavrgla tudi ponudbe, ki bodo v skladu z 2. točko tega razpisa nepopolne.
7.	Na podlagi tega razpisa D.S.U. d.o.o. ni zavezana skleniti pogodbe o prodaji poslovnega deleža z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom.
8.	Podrobnejši seznam terjatev lahko zainteresirani ponudniki dobijo vsak delavnik od 9. do 12. ure pri likvidacijskem upravitelju, D.S.U., d.o.o., telefon 01/58 94 881 (g. Miloš Mli-
vas imajo radi in vam želijo dobro.
Medsebojna pomoč
Velja pa tudi obratno. Veliko znancev, sorodnikov in prijateljev verjetno tudi mučijo kilogrami, vendar še niso našli toliko poguma kot naša skupina, da bi se odločili za hujšanje. Zato bi bilo prav, da takšne ljudi potegnete zraven in ustanovite svojo, manjšo skupinico »hujšar-jev«, kot je naredil naš trenutni rekorder v izgubljanju kilogramov Jože Škraber, ki je vsem sodelavcem razdelil dietne liste. Za 10 kilogramov verjetno še ni shujšal nihče izmed njih, so pa na dobri poti. Pravzaprav pa je tako ali tako zdravju prijaznejše hujšanje, pri čemer izgubiš zgolj pol kilograma do kilogram na teden.
Za konec in spodbudo pa ponovimo nekaj temeljnih načel hujšanja Jane Govc Eržen: bodite odločni, ko vas nekdo sili s kalorično hrano; ne mislite vedno le na hrano, pač pa imejte v mislih po zitivne strani spremenjene ga načina prehranjevanja; na gradite se, če ste dosegli stavljeni tedenski cilj; nau čite se kuhati na nov način, ki bo vseboval manj maščob; ko ste v krizi, se pogovorite z nekom, ki vas razume in podpira. In še nekaj - spomnite se še na težje stvari, ki so vam v življenju že uspele. Če ste takšne pregrade uspešno preskočili, hujšanje ne bo nič hujšega.
ROZMARI PETEK
Tedensko lahko akcijo hujšanja spremljate tudi na Radiu Celje - vsako sredo ob 13.15.
POGLEJMO V PRIHODNOST
Šifra: »KARMEN«
Dolgo ste čakali na moj odgovor. Upam, da se je dekličino zdravje v tem času izboljšalo. Sprašujete me, če se bo deklica znebila strahu pred zdravnikom. Sčasoma se bo strahu znebila in se ji bo zdelo popolnoma normalno, da mora na pregled. Njeno zdravstveno stanje se bo sčasoma začelo izboljševati. Težko bi dejala, da bo v kratkem času popolnoma ozdravela. Vendar pa se bo stanje izboljšalo. Smiselno je, da poiščete še kakšnega strokovnjaka in se posvetujete z njim. V večje podrobnosti pa se ne morem spuščati, glede na to, da nisem strokovnjak na tem področju. Nikar prehitro ne obupajte in vztrajajte naprej.
Šifra: »UPANJE OSTAJA«
Ker ste dolgo čakali na moj odgovor, so se stvari verjetno že nekoliko spremenile. Vendar upam, da boste kljub temu upoštevali nasvete. Letnik boste imeli mož-
Piše: METKA OBRUL - ZOYA
nost uspešno končati in tudi maturirah boste lahko. Se bo pa seveda treba potruditi. Glede smeri študija je verjetno prišlo do spremembe, vendar upam, da ste uspeh vpisati želeno smer. Poročili se boste in tudi lastno družino boste ustvarili, vendar vam svetujem, da se najprej posvetite študiju in ga končate. Nikakor pa v prihodnosti rie boste sami. S svojo družino boste živeli samostojno in ne na domu svojih staršev. Glede stanovanja pa takole: za sedaj pustiva to odprto, ker vidim, da boste s svojo družino ustvarili lasten dom, torej ... Večjih težav z vašim zdravjem ne vidim, svetovala pa bi vam obisk pri okulistu.
www.lovetemple.net/zoya/ — Št. 23 - 10. junij 2004
SHUJSEVALNI DNEVNIK
Torek: Bogovi hujšanja mi tudi ta teden niso naklonjeni! Zaradi službenih obveznosti se (spet!) ne morem udeležiti shujševalne skupine Hujšajmo z NT&RC, ki se pridno srečuje v prostorih celjskega Zavoda za zdravstveno varstvo. Mi pa kolegica pove, da so vrli (in bolj odločni od mene) člani skupine v treh tednih, odkar so se začeli srečevati, skupno shujšali že za 50 kilogramov! Slava jim.
Sreda: Še vedno je povsod velika norišnica, sredi katere si le s težavo vzamem čas za svojo vse večjo strast. Vsakodnevni vzpon na Ančko sicer morda ni ravno vrhunec športnih dejavnosti, ampak za nekoga, ki mu šport ni ravno v krvi, ki ima kakšnih 20 kg preveč in zelo naporno službo, je lahko kar dovolj. Fitnes že dober teden žalostno špricam, ampak veliko mi pomeni to, da grem vsak dan vsaj za kakšno urico v naravo. Pri hrani se skušam držati nasvetov, o katerih smo se pogovarjali na srečanjih skupine, čeprav se ne morem nikakor toliko disciplinirati, da bi, na primer, s sabo na delo vzela skodelico solate, ki bi si jo pripravila prejšnji dan ...
Četrtek: Volčja lakota, katere razlog je verjetno v radikalni dieti, ki je trajala kar 10 dni, potem pa sem z njo neslavno prekinila, se počasi zaključuje. No, če bi upoštevala nasvet dr. Jane (govorila je o jo-jo učinku hujšanja oziroma o tem, da se hujšanje na hitro ne obnese, ker vse kilograme, ki jih v nekaj tednih izgubiš, še toliko prej dobiš nazaj), bi mi bilo prihranjeno dolgotrajno mučenje. No, po nekaj krasnih večerjah v kitajskih restavra-. cijah, sladoledih ter večini tistega, kar je na vrhu prehranjevalne piramide (vrh pomeni: najmanj) se moje telo nahrani dovolj, da možgani ne razmišljajo več o tem, za kaj vse sem nesramno prikrajšala svoj želodec. Življenje se torej vrača na ustaljene tirnice, jaz pa v ravnovesje.
Petek: Strah pred klopi se spet izkaže za upravičenega - po celotnem živalskem vrtu (z izjemo slonov in žiraf), ki sem ga že srečala med svojimi gibalnimi pohodi v naravo, se eden teh nesramnih zajedalcev spet zagrize v moje telo. Glede na dejstvo, da je okužen le vsak tretji klop, je možnosti, da me je ugriznil okuženi, le nekoliko večja kot da zadenem na loteriji. Drugače pa pohodi v naravo (enako velja za vsako drugo obliko gibanja ...) ne pomenijo le balzama za telo, temveč tudi za dušo. To so nekakšna meditativna potovanja. Na njih vse bolj razmišljam o tem, da je največja umetnost življenja najti ravnovesje. V vsem.
Sobota: Le kako naj človek najde ravnovesje v čemerkoli, če se zjutraj zbudi na smrt lačen in potem, ko nima kaj delati, razmišlja le o tem, kaj in kako bo jedel? Najbolj idealno bi se bilo držati naravnega ritma, jasno, ampak ob vseh družabnih in sorodstvenih obveznostih to vedno ne gre. Sicer pa je ob razmišljanju o tem, kaj bom jedla in koliko kilogramov imam, v življenju pomembno še marsikaj drugega - čeprav so že veliki filozofi vedeli, da s praznim želodcem ni mogoče filozofirati.
Ob tem se spomnim na vse alternativne možnosti hujšanja, zdrave prehrane in ljudi, ki s tem mastno služijo. Sploh še znamo prisluhniti sebi ali vsaj resničnim strokovnjakom? Člani skupine Hujšajmo z NT&RC so bili očitno toliko pametni, da so to storili. Sicer pa je mogoče največ izkušenj pridobiti z učenjem na lastni koži. Največ se naučimo, ko se motimo.
Nedelja: Prijazen dan, ki bi minil prehranjevalno povsem mirno, če ne bi bilo zvečer obiska, na katerem sem gledala slike pečenih podgan in drugih (menda) dobrot, ki se bohotijo na tržnicah daljnega Vzhoda. Do hrane nas je ob pogovoru hvala bogu minilo, vendar ne tako zelo, da si ne bi mogli ob prijetnem klepetu privoščiti malo sezamovih ribic in drugega slanega peciva ...
Ponedeljek: Kosilo s prijateljem B. Ob spoznanju, da bova čez dve uri spet lačna, da se odpira celjski odprti bazen in da bo nujno spet malce preveriti, kako živijo ljudje v drugih svetovih, se B., kot približno dvakrat na leto, spomni na zgodbo iz Kambodže. »Večerjal sem, ob meni so bili trije otroci, ki so me gledali. Nisem vedel, zakaj so tam - spoznal sem šele, ko sem zaključil z večerjo. Najstarejša deklica je vzela s krožnika tisto, kar sem pustil. Po en kos je dala obema manjšima dečkoma in potem najmanjšega, ki je ostal, še sebi ...«
B. od takrat na krožnikih ne pušča več hrane in srce ga boli, ko v gostišču, kjer je vsak dan na kosilu, opazuje ljudi, ki tekmujejo v tem, kdo bo pustil več.
Podoben odnos kot do hrane, imamo ponavadi tudi do življenja. Tisto, kar nekomu škoduje, lahko drugemu reši življenje. In obratno. S kakšno pravico torej pustimo, da nas nenehno obsedajo vprašanja kot so, katero hrano bomo jedli, katere ne in kdaj? Se ne bi bilo bolj zdravo preprosto prepustiti naravnemu ritmu življenja?
ANČKA OCVIRK
90,6 95,1
mmm
95,9 100,3
Vadimo tudi na počitnicah
Celo leto smo se trudili in nabirali kondicijo ter oblikovali telo, skratka živeli zdravo in si krepili telo in duha. Kaj pa med počitnicami? Ritem našega življenja je postal takšen, da gibanje preprosto potrebujemo, celega fitnes studia pa ne moremo seliti s seboj na morje ali na potovanja.
Vemo, da z aerobno vadbo neposredno vplivamo na fizično pripravljenost, z intenzivnostjo pa odločamo o vplivu vadbe, ki nam pomaga ohranjati zdravje, izgorevati maščobe ali pridobivati kondicijo. Pri aerobni vadbi je tudi poraba kalorij večja, ker imamo vključenih več mišičnih skupin naenkrat kot pri vajah moči, kjer običajno istočasno dela posamezna mišična skupina. To pa ne pomeni, da lahko zanemarimo vadbo moči. Več kot imamo mišične mase, večja je temeljna poraba energije za to, da naše telo funkcionira. Se pravi, da moramo vedno kombinirati aerobno vadbo z vadbo moči. Kakšno razmerje bomo izbrali, je odvisno od naših ciljev. Za aerobno vadbo je primeren jutranji tek ali hitra hoja, pa poskoki s kolebnico, za kar potrebujemo samo športne copate, malo več prostora nam vzamejo rolerji, če imamo možnost, pa na počitnice s seboj vsekakor odpeljemo tudi kolo.
Dan začnimo s hitro hojo ter tekom, dodajmo še po-
Dogajanja v telesu so pri treningu moči bolj zapletena kot pri aerobni vadbi, je pravilno odgovorila tudi Irena Polutnik iz Šentjurja, ki bo prejela kupon za 14-dnevno brezplačno vadbo v Senior klubu ali Fit-nosečnici v Top-Fitu.
skoke s kolebnico, nato pa sledi osvežujoče plavanje v morju. Takšen začetek dneva nam da energijo in dobro voljo, kajti vemo, da smo ta dan nekaj naredili samo zase. Po takšnem začetku dne va tudi primorski zajtrk s kru hom, ki je kot pena, ob po polnoma obloženi mizi raj nih dobrot ne bo več greh.
Odkrivanje pokrajine s kolesom je vznemirljivo, lahko tudi romantično potepanje in vedno nas vleče še dlje, kaj je za naslednjim ovinkom, zalivom, hribom ... Na takšna potepanja nikoli ne pojdite brez zadostne količine vode in rezervne zračnice, in seveda ne pozabite primerne obleke in obutve. Tudi če smo na morju, se za kolesarjenje primerno opremimo.
Nagradno vprašanje
Ali skupinska vadba (aerobika) v Top-Fitu poteka tudi v poletnem času?
IME IN PRIIMEK:
V	večini letoviških krajev in kampih imamo kolesarske poti, ki so zelo primerne tudi za rolanje, za premagovanje manjših razdalj. Namesto da gremo zvečer v mesto z avtom, si obujemo rolarje in sladoled bo bolj teknil.
Kaj pa vaje za mišično moč in oblikovanje telesa? Tudi to lahko počnemo na dopustu, za izvedbo večine vaj ne potrebujemo dodatnih bremen, kajti tudi z lastno težo lahko naredimo kvaliteten trening.
V	naslednjih številkah vam bom predstavila nekaj različnih programov vadbe za počitnice, ki vam bodo pomagali obdržati trenutno fizično stanje tako, da boste po dopustu lahko normalno nadaljevali svoje treninge v fitnes centru. Vadba v fitnes centrih ni moda ali sezonski šport, vadba se odvija skozi vse leto, tako aerobika in ostali skupinski programi vadbe ob glasbi, kot vadba na fitnes trenažerjih. Vsi, ki ste spoznali vpliv vadbe na zdravje ter splošno počutje in na lepoto telesa, se tega že dobro zavedate.
NM
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika za 14-dnevno brezplačno vadbo v Senior klubu ah Fit-nosečnici v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo v Ipavčevi 22 v Celju.
HI|4S:AN4E
8 - 12 kg mesečno
.m., .rurninT-W25232 55,01/519 35 5'<
90,6 95.1
mmm
95,9 100,3
CMCelje
Gradimo za vas
OD KOD PRAZNIKI?
Sv. Anton Padovanski -italijanski Portugalec
13. junija goduje svetnik s pridevkom Padovanski, čeprav je v Padovi živel le leto ali dve. Znan je po imenu Anton, a to ni bilo njegovo pravo ime. Njegov kip ali sliko najdemo skoraj v vsaki cerkvi: v naročju drži božje Dete, v rokah pa ima lilijo, simbol čistosti. Zlasti je priljubljen med nežnejšim spolom. K njemu se namreč zatekajo dekleta, ki bi rada imela može, in žene, ki svoje želijo obdržati. Je tudi priprošnjik za srečen porod in zoper neplodnost. Nanj pa se obračajo tudi ljudje, ki bi radi našli, kar so izgubili ali pozabili. Upam, da bo pomagal tudi meni. Pozabila sem namreč pin kodo bančne kartice.
Fernandez oz. Fernando se je rodil leta 1195 v prestolnici Portugalske. S petnajstimi leti je vstopil v samostan avguštincev v Lizboni. Želel pa si je še večje samote in odšel v samostan v Coimbro, tedanjo portugalsko prestolnico. Po desetih letih je zamenjal redovno obleko avguštincev za obleko Frančiškovih sinov. Zamenjal pa je tudi krstno ime za meniško. Od takrat je svetu poznan izključno po imenu Anton. Takrat so iz Maroka pripeljali posmrtne ostanke frančiškanov, ki so tam pretrpeli mučeniš-ko smrt. Ta dogodek ga je globoko ganil in navdal z željo, da bi tudi sam daroval življenje za Kristusa. Odpravil se je zatorej v Maroko in želel tam oznanjati božjo besedo. Načrte mu je kmalu prekrižala huda bolezen, zato se je podal na pot domov. Ladjo, pa je zaneslo iz smeri in znašel se je v Messini na Si-
TEDENSK4 ASTROLOŠK N A P 0 V E D
Četrtek, 10. junij: dan se bo začel umirjeno, zaradi Lune v Ribi bodo čustva dopoldne izredno izpostavljena, do izraza pa bo prišla intuicija. Luna popoldne preide v Ovna, pod tem vplivom bomo dobro razpoloženi in pripravljeni na velike izzive. Veliko se bomo ukvarjali sami s seboj.
Petek, 11. junij: izražena bo potreba po aktivnostih, kar bo obogateno z željo po spremembi določenih zadev, ki nam že dlje časa povzročajo težave. Dopoldanski čas bo ugoden za večje premike na poslovnem področju, razum in čustva bodo tokrat usklajeni.
Sobota, 12. junij: pozitivni vplivi planetov nam bodo omogočali, da dan preživimo mirno in spontano, kar bo zelo dobrodošlo po naporih, ki smo jih doživljali. Veliko se bomo ukvarjali sami s seboj, s svojimi mislimi in tokrat jih bomo sposobni izraziti spontano in brez zadržkov.
Nedelja, 13. junij: Luna bo že zgodaj zjutraj prestopila v znamenje Bika in otoplila dan tudi v nas samih. Priporočljivo je, da se ukvarjamo s kulinaričnimi spretnostmi, kajti ta dan bo šla »ljubezen skozi želodec«. Nabrali si bomo moči in energije za naslednji teden in dosegli notranji mir.
ciliji. Od tam se je odpravil v Assisi in spoznal znamenitega Frančiška Asiškega, ki je nanj naredil močan vtis. Učil se je duhovnega življenja po njegovih navodilih in odšel v osamljen samostan Monte Paolo pri Forliju. Tam se je poglobil v samoto in veliko časa preživel v bližnji duplini. Nekoč so imeli v Forliju slovesnost in ni bilo nobenega govorca, zato so določili Antona, ki pa ni imel nobenih govorniških izkušenj. Zelo se je bal, kako bo speljal zadevo, a na koncu je presenetil tako sebe kot vse navzoče. Poklicali so ga iz samote in odtlej je Anton stal na cerkvenih prižnicah, na mestnih trgih in na morskih obalah in ljudem oznanjal božjo besedo. Izobrazbo, zgovornost, velika moč prepričevanja, velika skrb za duše in zveneč glas, ki se je daleč slišal, so bili njegovi aduti. Čeravno je bil bolj majhen in nagnjen k debelušno-sti in plešavosti, je imel neverjetno privlačno in magnetično osebnost. Izžareval je svetost in grešniki so že ob samem pogledu nanj popadali na kolena. Kamorkoli je šel, povsod so se zbirale gruče ljudi, da bi ga slišale. Anton - kladivo krivovercev- se je boril predvsem proti kri-vovercem tistega časa. V svojih govorih je često grajal tudi napake duhovnikov in škofov, kadar so bili navzoči. Po pričevanju sodobnikov pa je imel tudi dar bilokacije, pojavljanja na več mestih hkrati. Leta 1230 ga je pot prinesla v Padovo, kjer je ostal do smrti. Tu je napisal slavne govore za svetniške praznike. 13. junija 1231 je izdihnil, star
Piše: PAVLA KLINER
komaj 36 let. Že naslednjega leta ga je papež Gregor IX. razglasil za svetnika. To je bil v zgodovini najkrajši beati-fikacijski postopek. Leta 1946 pa ga je papež Pij XII. razglasil tudi za cerkvenega učitelja. Znamenita pa je tudi bazilika njegovega imena v Padovi, ki sodi med najbolj obiskane božje poti. Sploh pa je sv. Anton, ki mu Italijani pravijo kar II Santo (Svetnik), eden najbolj čaščenih cerkvenih osebnosti v Italiji*
V zvezi z njim se je razvila posebna oblika čaščenja, peka hlebcev, ki so jim rekli kruh sv. Antona in so jih na njegov praznik delih med reveže. V Južni Ameriki pa so priljubljeni piškoti sv. Antona. Zakaj čaščenje v tej obliki? Anton je bil prvi frančiškan, ki je služil ubožnim. V Padovi pa je na njegov predlog izšel tudi zakon v prid dolžnikom, ki niso nikakor mogli plačati svojega dolga. Včasih je bil med ljudstvom razširjen tudi žegen sv. tona zoper skušnjave. Na njegov god pa so blagoslavljali tudi lilije. Poleg že prej omenjenega, je II Santo tudi zavetnik zaljubljencev, z koncev, otrok, žensk, re\ žev, pekov, rudarjev in popotnikov.
Ponedeljek, 14. junij: potrpežljivost bo vrlina, ki jo bomo občutili v prvem delovnem dnevu novega tedna, ne glede na močan vpliv ostalih planetov v Dvojčku. Notranji nemir bo prerasel v veliko pričakovanje, kakšni pa bodo rezultati, je odvisno od nas samih.
Torek, 15. junij: Luna se popoldne seli v znamenje Dvojčka, zato naj ne bodo ta dan besede hitrejše od razuma. Zelo bo izpostavljen občutljiv živčni sistem, zato pazite vsi, ki imate težave s psiho. Več pozornosti je treba nameniti tudi pazljivosti, da se zaradi hitenja ne zgodi kakšna nesreča.
Sreda, 16. junij: zgodaj zjutraj in kasneje bodo kar trije negativni aspekti naredili dan nekoliko težaven. Bolje je, da se pripravimo na morebitne zastoje, ovire in zamude oziroma jih poskušamo razumeti. Dan bo pod vplivom bližajoče se prazne Lune, zato bo povečana živčna napetost.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265
NUtC
Vzorci in barve na hlačah!
iskreno vprašajte, če zato, ker je določen trend estetsko res tako nesprejemljiv, ali bi bil takšen videti le na vas ...
Dejstvo je namreč, da se letošnja moda neskončno zabava z barvami in vzorci! Jih med seboj meša in postavlja v povsem druge okvirje. Poletne hlače so že takšen izlet v preteklost, ki je pogojen s smelo sedanjostjo. Ce smo jih še včeraj gledali enobarvne ali zgolj diskretno vzorčaste ter jih pridno kombinirali z enobarvnimi ali vzorčastimi bluzami, majčkami oziroma zgornjimi deli, se zdi letošnji modi to skrajno dolgočasno. Zato zanjo in zanj pred-
Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVN1K
laga oprijete, kratke, dolge, capri dolžine, za izjemne priložnosti tudi zvonasto ukrojene hlače. Najbolj pogosto se na tem vsestransko uporabnem in priljubljenem kosu oblačila pojavljajo vzorci, ki spominjajo na tri velike umetnike. Prvi je Sandro Botticelli, zgodnjerenesančni slikar, ki je na svojih platnih pogosto upodabljal romantične cvetlične motive. Vzorec, kot bi bil preslikan iz njegovega slavnega dela Pomlad, bo na vaših počitniških hlačah zagotovo prebudil optimistično razpoloženje. Drobne barvite sestavljanke, predvsem na stenskih slikarijah, so med nesmrtne zapisale predstavnika dunajske secesije Gustava Klimta. Če ne želite zdrsniti čez rob (dobrega okusa), pa tako vzorčaste hlače le kombinirajte zgolj z enobarvnimi zgornjimi deli oblačil. Tretji med njimi je najmlajši, ustanovitelj modnega pop-arta v šestdesetih letih Andy Warhol, a njegovi motivi so brez dvoma najbolj močno zastopani v letošnji modi.
Ste za nasvet? če imate kaj shkarske žilice, kupite barve za tekstil, nekaj čopičev in spremenite vaše lansko oblačilo s kakšnim od najbolj modnih vzorcev v letošnji unikat!
Z novimi modeli vgradnih in samostojnih pomivalnih strojev bo vaîa posoda brezhibno oprana in
Pri nakupu izbranih modelov samostojnih in vgradnih pomivalnih strojev blagovnih znamk: Whirlpool, Ele-ctrolux, Zanussi, AEG, BOSCH, Siemens in Candy vam bomo od 3. do 19. junija priznali 10-odstotni popusti Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merku rjeve akcije. Možnost nakupa na 12 obrokov!
Pridite v Merkurjeve trgovske centre: MERKUR, Mariborska 162, Celje, tel.: 03 543 27 88; MERKUR, Leveč 18, Levee, tel.: 03 426 39 17.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Srebrnimi, rosa trave... modni nakit ADAMAS za vsa srca...
6 KRISTALNO ČISTA
od 3. do 19. 6. 2004
di sploh ne vznemirja, saj no-vomodna filozofija temelji na sporočilu: živi in pusti živeti. Če vam je všeč, vzemite, sicer pustite, da uživajo drugi in to, če je le mogoče, brez zavisti, skrbno zakrite v za-ničljive in jezne pripombe, češ: »Poglej jo, kakšna šema je, jaz tega že ne bi dala nase ...« Brez zamere, a pred takšnimi izjavami se le najprej
Moda danes posrka veliko umetniških, zgodovinskih in še kakšnih sugestij ter jih potem s sodobno kreativnostjo spremeni v povsem novo dimenzijo tega trenutka.
Rezultat? Sinteza kontrastov, ki so bodisi v nebo vpijoči modni kiksi ali všečna oblačilna druženja. Pravzaprav se zaradi tega vse več lju-
V KAZKPŠju ČASA
Slowatch Celje, CELEIAPARK
- ure: Ornega, Rado, Longines, Gucci, Edox, Sector, Breil, R. Cavalli, D&G, Guess, S. Oliver, Benetton, Citizen, Casio.
- nakit: Zlatarna Celje, Morellato, Breil, velika izbira srebrnega nakita
I
www.slowatch.si
CVETOČA POMLAD
Kot otrok se spominjam, da so bile nekoč zelo popularne zemljanke, kjer so prezimile razne poljščine. Preteklo je precej Savinje pa tudi Sotie, ko me je med fotografiranjem na Bizelj-skem prijazna domačinka seznanila s to posebnostjo. Zaradi časovne stiske si tisti dan nisem ogledal teh bizeljskih » katakomb«, kot jih nekateri imenujejo. Minilo je zopet leto, ko sem se zapeljal med bizeljske vinograde z namenom, da bi obiskal peščeni svet repnic.
Repnice so jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskega pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Jugozahodno od črte Bizeljsko-Pišece nastopa drobnozrnat kremenov pesek z vmesnimi polarni sivega laporja in vložki gline. Stopnja sprijetosti peska na tem območju se spreminja. Kremenčev pesek, ki ga izkoriščajo v peskokopu Gradišče (Župjek) jugozahodno od Bizeljskega, je še nesprijet. Pesek pri Stari vasi na Bizeljskem pa je spri-jet, v njem pa se nahajajo repnice v dolžini S km v smeri sever-jug. Repnice so zaradi geoloških in morfoloških danosti slovenska naravna in et-nolška posebnost.
Že samo ime pove, da so nekoč v teh jamah shranjevali repo, sicer pa tudi druge poljske pridelke. Zaradi nenehne približno 80-od-stotne vlage in temperature okoli 8 stopinj Celzija so bile v obdobju, ko niso poznali hladilnikov, najprimernejši prostor za shranjevanje. Prednosti repnic pred zemljankami so v daljši življenjski dobi, bile so bliže domačijam in tudi dostop do pridelkov je bil enostavnejši. Kot zanimivost - med drugo svetovno vojno so se v njih skrivali domačini in partizani.
Repnice so včasih služile zgolj za shranjevanje poljš-
nahaja dobro domače vino. Poznavalci vin vedo, da je vino iz grozdja, ki dozori v vinogradih s peščeno podlago, •precej bolj pitno, aromatično in lahkotnega okusa v primerjavi z vinom, ki dozori na lapornih ali ilovnatih tleh.
Nastanek repnic na Bizeljskem je povezan s potrebami po ustrezni naravni shrambi za živila. Pri tem niso uporabljali gradbenih materialov, razen pri zazi-davanju vhoda, ki je repni-co varoval pred zunanjimi vplivi vremena. Pri delu so uporabljali samo kramp in lopato, samokolnico za od-važanje peska in posebno strgalo, s katerim so oblikovali in zravnali strop ter stene. Visoka sprijemna trdnost peska omogoča, da so stene lahko pravokotne in stabilne brez podporja.
vsaka hiša, če je imela srečo, da je v neposredni bližini naletela na trde sklade kremenčevega^ peska. Na po-
dročju Bizeljskega, Brezovice, Stare vasi, Pišec in Globokega je še okoli sto repnic, vendar vse ne služijo svojemu namenu. Kazalo^e, da bodo odšle v pozabo kot mnoge druge slovenske posebnosti, toda na srečo se to ni zgodilo. Pred leti so začeli obnavljati ter dolbsti nove in večje.
Če nam je izhodišče Bi-zeljsko, nas bodo smerokazi napotili za Pišece in od tam za Brezovico, kjer se nahaja večina omenjenih repnic. V mesecu juniju so na tem področju vredna ogleda tudi gnezdišča ptic čebelarjev pri peskokopu Župjek.
Kljub temu, da država nima posebnega posluha zanje, si je kot pomembno turistično zanimivost tega območja trenutno mogoče ogledati šest repnic. Med najlepše sodi repnica pri Naj-garju, ki se nahaja na vrhu Grabna oziroma vasice Brezovica. Stara je več kot sto let. Iz majhne luknje je danes nastala ena izmed največjih repnic. V prvem prostoru se na stropu razkriva freska, ki jo je oblikovala narava v več milijonov let starem kremenčevem pe-
,nudba
za Štajerce » šmarješke Toplice
v Zdravilišče Dolenis*®
od nedelje, 20. 6., do petka, 25. 6. 2004
...vsebinsko zelo bogata 5-dnevna programa
...../ brezplačen avtobusni prevoz v zdravilišče in
nazaj, ✓ 5 polpenzionov v hotelih **«*, y pregled pri zdravniku (v Zdravilišču Dolenjske Toplice), ✓ vsak dan skupinska telovadba v vodi, / neomejeno kopanje v termalnih bazenih v hotelu, ✓ neomejeno kopanje v novem wellness centru Balnea v Dolenjskih Toplicah,...
5 dni	dodatnih 5 dni
Dolenjske Toplice 49.900 SIT 44.900 SIT Šmarješke Toplice 51.000 SIT 45.900 SIT
Cena velja na osebo v dvoposteljni sobi. Turistična taksa in zavarovanje nista vključena v ceno. Cena že vključuje maksimalni popust, nanjo ni več dodatnih popustov. Možnost plačila na tri obroke s čeki. Dodatni popusti za otroke. Doplačilo za
Avtobusna postajališča v nedeljo, 20. 6.: Murska Sobota (12.25); Maribor (13.25), Ptuj (14.00), Slovenska Bistrica (14.30), Zreče (14.45), Vojnik (15.00), Celje (15.15), Laško (15.30), Rimske Toplice (15.35), Zidani Most (15.45), Radeče (15.55), Sevnica (16.15), Krško (16.35). Informacije in rezervacije: Zdravilišče Dolenjske Toplice Zdravilišče Šmarješke Toplice 807 39 19 400,39 19 500	K07 38 43 500,38 43 400
booking.dolenjske@krka-zdravilisca.si booking.smarjeske@krka-zdravilisca.si
ŠOLA DOIRE Dfill ZA OimOKE ~
29.06., 30.06 in 01.07.2004
predavanje (3 x 45min) in praktične vaje (3 x 30 min)
Cena 6.900 SIT Inf. in rez.: 03-7345-122
ZDRAVILIŠČE
info@zdravillsce-lAsko.si, www.zdravllisce-liisko.sl LAŠKO
IZLET V SVET GARDALAND
skozi vse poletje
9.900
DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 7506170
PODALJŠAN VIKEND V POREČU |2M,27.S.|
Mr 14.900
Mr 26.800
DUBROVNIK RULETA D
7>polpeniion
45.900
i vseh terminih
Bizeljske repnice
KORČULA RULETA D
LETALO, 7xpolpemion
59.000
Odhodi do 25.7. in od 22.8.
JUŽNA ROMANJE DALMACIJA VLURD
DO 20% NIŽJE CENE 23,27.6.2004/5 DNI
V HOTELU STELL-NEUNI
69.900
VsevUjuéeoovceai!
sku. Na ornamentno okrašenem stropu se z malo domišljije prikazujejo različni motivi in podobe (zajček, ženski akt ...).
Najstarejša pa naj bi bila repnica pri Kelherju, ki je le sedemsto metrov od Naj-garja. Izdelava datira v leto 1825. Zaradi menjavanja poševno ležečih plasti v rdečer-javem in sivo obarvanem pesku se na stropu pokaže čudovit barvni mozaik. Repnica je ohranila svoj prvotni namen, saj v njej še vedno shranjujejo domače pridelke. Poleti in pozimi je namreč temperatura med 10 in 12 stopinj Celzija. Poleg izvrstnih vin je na tej domačiji doma plemenito srce mame Marije Kelher, ki rada pogosti obiskovalce z domačimi specialitetami. Sin Franci Kelher vam razkaže bližnje grajske ribnike, v pomladanskem času pa vas popelje do zanimivega in redkega rastišča gorskega kosmatinca (cvetica) na Bizeljskenf.
Na tem področju je še nekaj repnic, ki odpirajo vrata turistom. Vsaka ima kakšno svojo posebnost. Poleg vseh lepot in dobrot so to kraji, kjer se vam spočije duša in telo.
FRANCI HORVAT
SONČEK
CRES, Soníkov klub
2* Kimen, izleti in animacija, brezplačno do 12 M! 19.6/7D/POL K» 34.900 KLEK, Sončkov klub 2*. bogata vsebina, brezplaino 12 let. doplačilo za bus 9.500 SIT
19..26.6/7D/POL 34.900 PORTOROŽ, Sonžkov klub
3* Lucija, bogata vsebina ;
19.675D/POL u »39.900 POREČ, Soni kov klub
2* Albatros. Galeb, bogata Športna vsebina
27.A./7D/POL i.. 41.900 TURČIJA. Antalij«
3" hotel, polet iz U (140 samo 66.400 SIT)
19.677 D/POL 51.600 GRČIJA. Krf
26.677-9D/NZ " OM ŠRILANKA, N.gombo
PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM
Od Ferrarija k Fiatu
Novi šef koncema Fiat je Luca de Montezemolo, dosedanji prvi človek Ferrarija, podpredsednik pa je postal mladi John El-kann, vnuk slavnega in pred leti umrlega Ciannija Agnellija.
Montezemolo čaka veliko dela, saj koncem Fiat, ki vključuje tudi Fiat Auto, ni v najboljšem položaju, kar še posebej velja za avtomobilski del, ki ga od lani vodi Herbert Demel, nekdanji prvi mož Audija. Iz Fiata je hkrati odšel Giuseppe Morchio, ki je koncem vodil
od lani; zakaj se je to zgodilo, še ni jasno, vsekakor pa je očitno, da je družina Agnelli, ki je še vedno večinska lastnica Fiata (v njeni lasti je tudi nogometni klub Juventus, časopis Cor-riere della Sera ...), bolj zaupala Montezemo-li, ki je tako rekoč družinski prijatelj. Hkrati je Montezemolo postal tudi predsednik italijanske gospodarske zbornice, kar naj bi bil tudi zelo vpliven položaj. Ah se bo zdravje Fiat Auta zaradi te spremembe kaj izboljšalo, pa je seveda še velika uganka.
AVTO ClELJIEd
Sedež in prodajo: Ipovtevo 21, Celje Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12
np vozim	
	
FORD MOHDEO 1.8i CLX 1996 983.000	
	
HWFQCUH4«mfawt	2003 2.S48-000
UMU) ESCORT 1,4 Id kwnnal995/96 »99.001	
	
EOfiD FIESTA Î.3 flair	
FORD FIESTA Hair	1996 559.000
Četrt stoletja
mercedesa G
Več prostora
za manj denarj'a
RO+SO 0
Pred 25 leti je iz avstrijske tovarne Steyr Daimler Puch zapeljal prvi mercedes G, robustno in zelo zmogljivo terensko vozilo. Do letos so v tovarni, ki se od lani imenuje Magna Steyr, izdelali 175 tisoč terenskih vozil; mercedes G je bil pred leti pri nas znan kot puch G, zdaj pa ga povsod prodajajo pod enotno oznako mercedes G.
Kot pravijo, je mercedes G eno najbolj zmogljivih
terenskih vozil, ki so ta hip v prodaji. Iz tovarne prihajajo tri karoserijske izvedenke, in sicer s petimi in tremi vrati ter kabrioletska verzija. Na začetku so bili največji kupci tega vozila predvsem različne policije, armade in pošte, kasneje pa je bilo tudi veliko zasebnih kupcev. Lani je iz Steyrja pripeljalo malo več kot 7.300 mercedesov G, kar je malo manj kot leto prej, v zadnjem času pa po-
stajajo tudi ZDA, kjer jih prodajajo od novembra 2001, izjemno pomemben trg. Ob tej priložnosti je tovarna predstavila tudi novo izvedenko z oznako G 55 AMG, ki bo najmočnejša različica z V8-bencin-skim motorjem. Ta zmore 350 kW oziroma 476 KM in ima kar 700 Nm navora. Po tovarniških podatkih Kdaj bo G 55 AMG na voljo slovenskim kupcem, še ni znano. Prav tako ni znana cena pri nas, se pa ve, da zmore največ 210 km/h in	bo v Nemčiji na voljo za približno 109 tisoč evrov.
do 100 km/h pospeši v 5,6 ___	_
sekunde.
Nastaja novi rolls 100 EX?
Britanski Rolls Royce je že nekaj časa nemški, v lasti BMW. Lani predstavljeni novi phaeton je menda dokaj uspešen, saj naj bi zanj dobili več kot tisoč naročil, kar je zelo zgledna številka. Na ženevskem avtomobilskem salonu pa so predstavili študijo 100 EX.
Gre za kabriolet, ki je nastal prav na osnovi omenjenega phaetona (zato je medosna razdalja kar 347 centimetrov). Posebnost tega avtomobila pa so vrata, ki se odpirajo naprej, medtem ko je mogoče izvleči tudi dno prtljažnika. Za pogon skrbi bencinski motor z gibno prostornino 9,0 litra v 16 valjih. Kot pravijo, naj bi se ta rolls royce na trgih pojavil leta 2007.
Odstopil prvi človek RR
Sloviti Rolls Royce je v lasti nemškega BMW in je lani jpredstavil povsem novo luksuzno limuzino phantom; po (sedanjih načrtih naj bi vsako leto prodali natančno 1.000 vozil, kar ne bo kar tako uresničljiva naloga. V teh dneh pa je nekoliko presenetljivo odstopil direktor RR Tony Gott. Zakaj, ni znano, zamenjal pa ga bo Nemec Kari Heinz Kalbfell.
iVTODll I
Mariborska 8t, Celje te/.: (03) 428-62-70
www.avtedtlirtgnenier.si
KOSILNICO Alpina, dobro ohranjeno, brezhibna, prodam. Telefon 031 438-194.
2982
HIDRAVLIČNI cilinder za samonakladalno prikolico, komplet s cevjo in ventilom, nov, prodamza 17.000 SIT. Telefon 031 637-317.	Š399
TRAKTOR Landini, 80 KM, letnik 1998, prodam. Telefon (03) 5888-585.2974 NAHRBTNO motorno škropilnico, rotacijsko kosilnico in ličkalnik koruze, v dobrem stanju, prodam. Telefon 5414-185,031 838499,031 892-496. 3003 TRAKTOR Zetor 2511, enobrazdni plug za Stayer, 18 KM, tračni obračalnik Favorit 200 in tridelno brana prodam. Telefon (03) 5772-703, po 20.30 uri. L56i SAMONAKLADALNO prikolico Sip 19, dobra ohranjeno, prodam. Telefon 041 920-711, Idiote po 15. uri.	3047
KIPER svečo in cilinder za samonakladalko prodom. Telefon 041534451. 3048 NAKLADALKO Sip 25, odlično ohranjeno, prodom ali menjam za govedo. Telefon 051 256-716.	3067
BETONSKI mešalec, malo rabljen in kotno brusilko prodam. Telefon 745-1921.
Ô407
PUHALNIK s transporterjem za seno prodam. Telefon 031 518-397. 3067 K0SI1NIC0 Alpina, popolnoma obnovljeno, prodam. Telefon (03) 573-1095 ali 040 611-195.	L 578
_KUPIM
TRAKTOR ter druge stroje, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
2763
PAJEK Sip, na dve vřetení, kupim. Telefon
041 523-742.	2331
POSEST
PRODAM
CEUE, center. Prodamo l. nadstropje hiše, mansarda, vri, garaža, mirna lokacija. Telefon 040 336-136.	p
PARCELO z gradbenim dovoljenjem za sto-novanjsko hišo, 9-12 m, ob asfaltni cesti Gomilsko-Braslovče, prodam. Telefon 041 377-646.	2877
CEUE, Šmarjeta. Hišo na ugodni lokaciji, hiša 250 m2, na parceli 1222 m2, primerna tudi kot poslovno stanovanjski objekt, prodam. Telefon 041 734-454, (05)1310-339.	2882
■	»^■ki NEPREMIČNINE
■	Pa ■ VI TEL 03 5451-006 U 041 368-625 www.pgp-nepremicnine.com
VIKEND, 10"6, Pletovarje 37, Dramlje,
6782 m7, vinograd, prodamo. Telefon (03) 5762-758,031 859-355. 2886 HIŠO na Ostrožném, možnost menjave za bivalni vikend ali večje stanovanje, prodam. Telefon 041 628-674. 2891 IZOLA. Hišo, 135 m2, s pogledom na morje, ekskluzivna lokacija, dvostanovanjska, z lokalom in teraso, adaptirana, klimatizirana, za zahtevnejše kupce, prodamo. Brez posrednikov. Cena 605.000 SIT/m'. Telefon 040 206-666. p GRADBENE parcele, Celje-Zg. Hudinjo, 694, 725,1053,1110 in 1130 m2, cena 8.300 SIT/m2, prodam. Telefon 041 335-602.
ZAZIDALNO parcelo na Dobrni prodam. T»
lefon 041 201-871.	2988
PARCELO, 2000 m2, možna nadomestno gradnja, prodam. Telefon 041 269-840.	3001
BIVALNI vikend, 100 m2 bivalne površin«, prodam. Vse informacije po telefonii 031 3584)34,5885-921. sow
V	ŽALCU prodam ah oddam lokal z možnost
jo kasnejšega odkupa. Samostojna hiša, 2 prostora, velikost 32 m2. Telefon 041 335-305.	2326
POSLOVNI prostor (trgovina), lastne sanita rije, ogrevanje, parkirišče, Trnoveljska 2, 3000 Celje, prodam. Telefon 49164)50, 031 608-489.	3034
HIŠO dvojček, v (efo, Dečkovo naselje, z vsemi priključki, takoj vseljiva, slavbišče 195 m, dvorišče 262 m, prodom. Cena po dogovo ru. Telefon (03) 4270-130. 3039 HIŠO v centru Mozirja, 170 KSP, v urejenem naselju, prodamo za 22 mio SIT. Telefon dopoldan, (03) 5484000. Premius d. 0. 0., Glavni trg 7, Celje	3054
MANJŠO hišo v Marija Gradcu, obnovljeno, takoj vseljivo, : vsemi priključki, zelo lepo lokacija, prodamo za 85.000 EUR. Telefon dopoldan, (03) 548-4000. Premius d.o.o., Glavni trg 7, Celje 3054 HIŠO v centru Rogaške Slatine, takoj vselji vo, z vsemi priključki in večjo parcelo prodamo za 21 mio SIT. Telefon dopoldan, (03) 548-4000. Premius d. 0. o.,! Glavni trg 7, Celje	30541
VRSTNO hišo na Hudinji, obnovljeno, prodamo za 21,5 mio SIT. Telefon 041613-381.	3060
HIŠO v Novi vasi v Celju, 240 m2 stanovanj ske površine, lahko dvodružinsko, alarmni sistem, klimo, več vrst ogrevo-nja, prodamo. Informacije po telefonu 031 326-010. CEUE, Lopata. Stanovanjsko hišo z manjšo delavnico za mimo obrt, približno 300 m1 stanovanjske površine, leto izgradnje 1980, adaptirano leta 1990, prodamo za 32.000.000 SIT. Telefon 041708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 3066 ŽALEC. Stanovanjsko hišo, približno 2 km izven mesta, na mirnem kraju, v skupni velikosti 210m2, leto izgradnje 1982, S približno 450 m2 funkcionalnega zemljišča, prodamo za 20.000.000 SIT. Tele fon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	3066
V	BLIŽINI Celja (20 km) prodam zazidalno
parcelo (1000 m2), primerno za vikind. Informacije po lelefonu 031 412-052, med 20. in 21. uro.	3068
BIVALNI vikend v okolici Loč prodam za 7 mio SIT. Telefon 041 505-655. Ž33S STANOVANJSKO hišo v Drešinji vasi, lepa, mirna lokacija, 130 m2 bivalne površine, parcele 750 m2, leto izgradnje 1960, vs priključki, prodamo za 15 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon (03) 4900090,031 541-592.	3077
DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, letnik 1971, Nušičeva ulica, 2. nadstropje, prodamo za 10,5 mio SIT. zazidljivo parcelo, 2736 m2, v Gotovljah, prodamo v celoti ali delno. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. 3085
Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
MOTORNA VOZILA
PRODAM
AX 1,1 first, 94,110.000 km, vinsko rdeče barve, reg. do 4/05, april 2005, prodam za 240.000 SIT. Telefon 041 965-032.	2967
ŠKODO favorit, letnik 1991, prodam. Telefon 031 785-917.	S 400 OPEL vedra 1,6, letnik 93, prevoženih 116.000 km, kovinsko srebrn, ABS, servo, katalizator, strešno okno, radio, vlečna kljuka, centralno zaklepanje, registracija februar 2005, prodam. Telefon 5775078. 3000 RENAULT dio 1,2, letnik 1993, bele barve, 5 vrat, reg. do julija, druga lastnica, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 5733-263,041 252-824. L565 GOLF disel, letnik 90,5 vrat, pet prestav, piodam.Telefon041 687-377. Ž327 OPEL astra 1,4 gl, letnik 93, prodam. Telefon 041 687-377. 2327 MOTOR APN 4 s, letnik 1979, obnovljen, dodatna oprema, pravkar registriran, prodam. Telefon 041 855-652. 3032 DAEWOO racer 1.5 base, letnik 1996, registriran, 67.000 km, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041421-588. 3035
STROJI
VOLKSWAGEN passai 1.8 i avtomatk karavan, letnik 1994, klima, veliko dodatne opreme, registriran, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 421-588. 3035 SUZUKI maruti, letnik 1993, rdeč, registriran do 29. 10. 2004, prodam za 120.000 SIT. Telefon 041 644-445.
Ž 330
SEAT ibiza 1,2 GLX, srebrna, 5 vrat, električni paket, lita platišča, reg. do 18.10. 2004, nujno prodam, cena po dogovoru. Telefon 041644445. 2330 PASSAT 1,9 TD karavan, letnik 93, GL oprema, metalno rdeč, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 627-696. Š403 DAEWOO recer, letnik 1995, prvi lastnik, 118.000, prodam. Telefon 041 928-698.	2333
MERCEDES benz 180 C elegance, letnik 95, kovinska metalno barva, el. paket, klima, prodam. Telefon 031 209-078.
3055
FORD fiestol,30X95.000 km,letnik 1992, pivi lastnik, prodam za 300.000 SIT. Telefon 041 408-508. 3051 Č0PER125 daelim, letnik 2000, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 717-930.
3050
GOLF IV, letnik 9/1998, prva lastnica, prodam za 1.760.000 SIT. Telefon 041 717-220.	L 572
GOLF II, 86, nemške izdelave, diesel, 5 prestav, rdeč, prodam. Telefon (03) 5735-092.	L 568
MOTOR skuter 50, pivi lastnik, lepo ohranjen, redno servisiran, ugodno prodam. Telefon 041 240-650. 3089 ŠKODO Favorit 135 L, 1.93, reg. do marca 05, prodam za 125.000 SfT inRS, 1.90, registracija potekla, prodam za 75.000 SIT. Telefon 041 213-906. 3091
/U.<r. ; Mariborska 91; Celje; tel. . 03/5419099; 051/305432
PRODAM
SAMONAKLADALKO Sip 19, alu stranice, prodam. Telefon 041 763-670. 2986
TRGOVSKI LOKALI v pritličju - na razpolago le še trgov; lokal v površini I30m2.
Cena. 1.500.00EUR/m2 = 358.500.00SIT/m2 PISARNIŠKI PROSTORI v površinah od 44 do 405 m2.
60 POKRITIH LASTNIŠKIH PARKIRNIH PROSTORO V
MALI OGLASI - INFORMACIJE

izbepi.5i
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o. Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
lo objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzbert.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
30 let staro hišo, velikost približno 140 m7
stanovanjske površine, na parceli 364 m', v bližini celjskega bazena, prodamo za 27 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041727-301,548-2002.3085 POPOLNOMA adaptirano hišo ob Mariborski cesti, približno 300 m1 uporabne površine, na parceli približno 1500 m', primerno za poslovno dejavnost, prodamo za 43 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoz-nosl.com, telefon 041 727-301, 548-2002.	3085
HIŠO vTmovljah pri Celju, prodam. Telefon 041619-561.	3092
KUPIM
ZAZIDLJIVO parcelo v Celju kupim. Gotovino takoj. Telefon 041644-600. 3977 PARCELO do 500 m1, za postavitev brunarice, Celje s širšo okolico, kupim. Telefon 031 469-798.	aoeo
ODDAM
POSLOVNI objekt na odlični lokaciji v Celju (Hudinja - bini salon gostinske opreme), velikost 450 m1, 250 m7 parkirnega prostora, v odličnem stanju, popolno prenovljen, oddamo takoj za dobo 5 let z možnostjo kasnejšega odkupa. Informacije po telefonu 5799-200,041 618-845, od 7. do 16. ure.	p
VVRBJU pri Žalcu oddam približno 150 m' velik prostor, primeren za razne dejavnosti: fitnes, obrtna delavnica ali poslovni prostor s skladiščem. Telefon 041608-
,395._Ž 324
ŽALEC, center. V novem objektu oddam aR prodam 75 in 35 m7 površin. Namembnost za stanovan je ali poslovni prostor, prostori so vfazi finalizacije. Telefon 041 678-250.	2964
LOKAL za trgovsko ali sorodno dejavnost, mimo obrt, 40 m7, oddam v najem. Telefon (03) 748-3113, zvečer. 29/8 VNAJEM oddamo poslovne prostore vveliko-sti 77 m7 (proizvodna ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m7, podjetja Sevs d. 0.0., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspora). Prostori so no voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041 693-416, g. Germek. n
V NAJEM nudimo kmečko hišo z vrtom, na
Ponikvi pri Grobelnem, pod ugodnimi pogoji. Telefon (03) 5792-364, od petka naprej ah 041 703-108. 3099 NA Ostrožném oddam v nojem lokal v pritličju, 45 m7, lasten vhod in parkirišče, telefonski priključek, ogrevan, za različne dejavnosti. Zelo ugodno. Telefon (03) 4921-470.
STANOVANJE
PRODAM
NOVO dvosobno stanovanje na Gkniji, 77 m7, z balkonom in teraso, prodamo. Telefon 041 624-060. Vibo d.o.o., Novo Celje 9,3301 Petrovce.	n
UUBUANA-Šiška-Orovlje. Stanovanje, 29 do 34 m7, vila blok, t opremljeno, mirna okolica, klima, video-fon, CTV, brez posrednikov, prodamo, cena brez opreme 526.000 SIT/m7. Telefon 040 206-666.	p
UUBUANA-Šiško-Dravlje. Stanovanje, 140 m7, novogradnja, razpored po želji, lastni vhod, vseljivo 01/2005, cena za 4. gradbeno fazo 382.500 SIT/m7, prodamo brez posrednikov. Telefon 040 206-666. p KRAMI, KoroSco uho. Stanovanje, 50 do 54 m7, dvosobno, 1. nadstropje, neopremljeno, vseljivo takoj, prodorno brez posrednikov, cena 355.500 SIT/m7. Telefon 040 206-666.	p
CELJE, Delavska ulica. Takoj vseljivo dvosot
no stanovanje, 76 m7, prodam. Cena 7.500.000 SIT. Telefon 041 531-281.
2884
V ŠT0RAH v stolpnici prodom enosobno
stanovanje z balkonom, 39 m7. Telefon 041 693468,5453-524. 286O STANOVANJE v Celju, naselje Nova vos, 53 m7, drugo nadstropje, v bloku, prodam. Telefon 031 343-945. 2972 NOVA vos. Garsonjero, 30 m7,1/12, pKn, CK, CTV, opremljeno, prodam. Telefon 041 331-631.	3002
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 59 m', Ope-komiška 12, Celje, prodam. Telefon 031 531-554.	3036
V Novi vasi prodamo obnovljeno 2,5 sobno stanovanje, veliko 71 m2, staro 26 let, z opremljeno kuhinjo. Cena: 12.400,00 SIT,
I TIH
I - 86 m', 1. nads/3.1. 1904, ,wi 3 leti. cena: 12.000.000 SIT CELJE - GLAZUA, 57,95 m". I. nads./5. nov» ■6.200.000 SIT (1.175 EUR/m'| "1 m', 3. nednr/
EN0INP0LS0BN0 stanovanje, 45 m7, z balkonom, na Lovi v Celju, prodamo za 7,5 m» SIT. Telefon dopoldan, (03) 548-4000. Premius d. o. o. Glavni trg 7, Celje
3054
GARSONJERO, 30 m7, pritïqe, takoj vseljivo, Nova vos, Celje, prodorno za 6,5 mio SIT. Telefon dopoldan, (03) 5484000. Premius d. o.o., Glavni trg 7, Celje 3054 CEDE, Otok. Dvosobno stanovanje, 51,09 m7, IV. nadstropje, prenovljeno 1997, prodamo za 12.500.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavoc s. p., Gorica pri Smaitnem 57 c, Celje.	3066
NOVO stonovonje, 84 m7, no Glaziji v Celju, prodamo. Martin d. o. o., Hmeljarska 1, 3310 Žalec, telefon 041670-870. n
Za denar moraš imeti ESber
mm •:.•'•
GALILEO
Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih: + 160,63 % (v SIT)
1.000.000 SIT —> 2.606.300 SIT
(1.6. 2001)	(1.6. 2004)
Za dodatne informacije se
si ali 080 30 30.
TRISOBNO stonovonje v Celju (83 m7, Plavo
laguna), primemo za takojšnjo vselitev, prodam. Informacije po telefonu 041 411425.	3068
TRISOBNO obnovljeno stanovanje v Fořtovi ulki v Velenju prodamo. Mortin d. o. o., Hmeljarska 1,3310 Žalec, telefon 041 67M70.	n
NOV apartma na mariborskem Pohorju, Bolfeng, prodamo. Mortin d. o. o., Hmeljarska 1,3310 Žalec, telefon 041 670-870.	n
DVOSOBNO stanovanje v Celju, na Otoku, Trubarjeva ulica 52,1. nadstropje, 53 m7, vsi priključki, vseljivo takoj, prodorno za 10.9 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon (03) 4900090,031 541-592. 3077 TRISOBNO stanovanje na Hudinp, Podjo-vorškova ulico, 73 m7,7. nadstropje, vsi priključki, baHcon, prodorno za 13,7 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje, telefon (03) 4904090,031 541-592.	3077
GARSONJERO, Otok, Juročeva ufca, 23,5 m7, pritličje, prodamo za 5,5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjevo 8,3000 Celje, telefon (03) 490-0090, 031 541-592.	3077
GARSONJERO v Slovenskih Konjicah, 25,4 m1,2. nadstropje, prodamo zo 4,9 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjevo 8, 3000 Celje, telefon (03) 4900090,031 541-592.	3077
TRIINPOLSOBNO stanovanje, 58 m', približno 40 let staro, z bstno CK, z novimi okni, v 1. nadstropju stanovanjskega bloka, na Otoku, prodamo za 12,2 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.	3085
TRISOBNO stanovanje z vsemi priključi, 83 m7, 7. nadstropje, Ljubljanska cesta, letnik 1982, prodamo za 16 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.	soss
TRIINPOLSOBNO stanovanje z vsemi priključki, 90 m7, 4. nadstropje, letnik 1997, Pod gabri, prodamo za 16,8 mio SIT (v račun meščansko stanovanje do približno 55 m7). Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301, 548-2002.	3085
GARSONJERO v Čopovi ilri, 29,9 m7, pradamo za 6,35 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoznost.com, telefon 041727-301,548-2002. 3085
KUPIM
ENOSOBNO stanovanje v Celju oh wši okolici
kupiva z gotovino brez posrednika za 7.500.000 SIT. Samo resni, pokličite po telefonu 041 415-200. 2971 ENOSOBNO oziroma dvosobno stanovanje v Celju kupim. Gotovina takoj. Telefon 041
ODDAM
UUBUANA-Šiško-Dravlje. Stanovanje, 29
do 34 m7, vila blok, novo, popolnoma opremljeno, mima okolico, klima, video-fon, CTV, brez posrednikov, oddamo, mesečna najemnina 3.550 SIT/m7. Ljubljana. Telefon 040 206-666. p SAVUDRUA. Oddamo udobne klimatizirane apartmaje za štiri, tri ah dve osebi, blizu obale. Do 25. junija in po 20. avgustu popust. Telefon 041 311 -878. 2739

FINANČNI RIS/TVC NOVI DOBI
ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o.
Slovenska c. 27. LJUBLJANA
GOTOVINSKA POSOJILA
GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK •
CELJE, UL. XIV. DIVIZIJE l4|Rn..ini..nl.r)
TEL.: 03/ 42 74 378
HBM NOVO: LAŽJE IN HITREJE PO POSOJILA |
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10
OPTIKA GLESĆJĆ BORIS s.p. Gregorčičeva 4 CELJE
£
a
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
wm/wM
[DELFIN
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09),
možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Star kredit ni ovira.
«eL: 02/252 48 26 041 750-560
V DALMACIJI, Sukošon pri Zodru, oddamo
turistične sobe, 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, ugodno, nočitev z zajtrkom, večerja po dogovoru. Informacije in rezervacije po telefonu 00385 9153-19064,00385233-93129. 2360 SOBO oddam dekletu ali samski ženski. Telefon (03) 5417-395. Stanko Kosi, Cesta na Dobrovo 47, Celje. 2979 APARTMAJE v okolici Zadra, Nina, lOOmod morja, ugodno oddamo. Telefon 041 440-998, www.posluh.hr/vrsi/. p 0PREMUEN0 garsonjero v Celju oddam.
Telefon 040 746-970. 3037 CEUE, Hudinja. V hiši oddam trisobno stanovanje. Telefon 031456-226. 3044 ENOSOBNO stanovanje s posebnim vhodom, parkirni prostor, samcu ali mlademu paru, oddam. Telefon (03) 5453-193, 041 255-280.	3057
POPOLNOMA opremljeno garsonjero v Piranu oddam za poâtnikovanje po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 3053 ENOSOBNO stanovanje, opremljeno, v stanovanjski hiši, svoj vhod, oddam. Telefon 041612477.	3052 0PREMUEN0 enosobno in enoinpolsobno stanovanje v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. soss
Ljubljanska I4a. 1
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
NEOPREMLJENO in opremljeno trisobno stanovanje v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.	3085
PIRAN, opremljeno garsonjero za dve osebi oddajamo tedensko. Rezervacije po telefonu 051 346-499	P
NAJAMEM
GARSONJERO, enosobno stanovanje ah kuhinjo in sobo najamem. Telefon 5419-743.	2998
DVOSOBNO stanovanje v urbanem delu
Celja, z ali brez možnosti uporabe terase, v drugi etaži poslovne stavbe, oddam v najem. Oddam tudi lokal v pritličju, 40 m7, za dejavnost s prebivalstvom. Telefon 031 548451. 3076 STANOVANJE ali stanovanjsko hišovCe^u oh okolki najamem. Telefon 041 727-301.
RADIO«,CEUE
iZDePLSi
Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih te nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO 17mm BBa sssr» VESTNIK
C-LAS TCONIR
Občina Žalec, Savinjske čete 5, Žalec
JAVNI NATEČAJ
svetovalec za splošne zadeve in informator, ki se bo izvajal v nazivu svetovalec II
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava ter 88. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 56/02) in morajo imeti: -visoko strokovno izobrazbo upravne smeri, -najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delih, --državni izpit iz javne uprave,
-poznavanje dela z računalnikom in računalniškimi programi. Kandidati, ki nimajo opravljenega državnega izpita iz javne uprave morajo ta pogoj izpolniti v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja.
Kandidati morajo prijavi predložiti:
-dokazilo o izobrazbi,
-fotokopijo delovne knjižice za dokazovanje delovnih izkušenj, -potrdilo o opravljenem izpitu, -dokazilo o državljanstvu,
-potrdilo o nekaznovanosti oziroma izpisek iz kazenske evidence, ki ne sme biti starejši od treh mesecev (izda ga ministrstvo za pravosodje),
-potrdilo, da ni v kazenskem postopku, ki ni starejše od treh mesecev (izda ga pristojno sodišče). Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo bo opravljal na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Žalec. V izbirnem postopku bomo preverjali usposobljenost kandidatov, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo razpisne pogoje, kandidate, ki se bodo uvrstili v ožji izbor, pa še z ustnim razgovorom in kratkim pisnim oziroma ustnim preverjanjem poznavanja področja dela.
Prijave s potrebnimi dokazili in življenjepisom posredujte na naslov: Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec in sicer v roku osem dni po objavi.
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmih dneh po opravljeni izbiri.
Za dodatne informacije o izvedbi javnega natečaja lahko pokličete na telefon tel: (03) 713 64 12 (Darja Orožim)
T OPREMA
PRODAM
SPALNICO Alples in sedežno garnituro, eno,
dvo in trosed, staro eno leto, prodam. Telefon 041 213-122. 2967 ZELO mqlo rabljen steklokeramični električni štedilnik Gorenje, bel, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 5708-198.
2985
POČIVAHU stol, električni pomik, ugodno prodam. Telefon 041 803-058,5461-361.
DVA dobro ohranjena kavča prodam. Cena
po dogovoru. Telefon 031 662-515.
STARINSKO omaro, leseno skrinjo in postelje
ugodno prodam. Telefon 031 450-172.
Ž 329
OKROGLO mizosstoli, kombiniran hladilnik,
zamrzovalno omaro, štedilnik 2 « 2, pralni stroj, kotno sedežno garnituro, trosed z dvema foteljema, štirioglato mizo s stoli, bor, garderobno omaro bor, omara, vitrina bor in rustikal, pohištvo za dnevno sobo, primerno zo pisarno, prodam. Telefon 041490-189. 3049 KUHINJO Svea, lepo ohranjeno, dolžina 4,60 m, 13 elementov, napa, el. štedilnik in tridelno nerjaveče pomivalno korito, prodam.Telefon po 17. uri, (03) 545-2222.	3058
HLADILNIK Zonussi, nov, prodam. Telefon 5482-394.	3063
KUPIM
ODVEČNO rabljeno pohištvo, belo tehniko, kupim. Telefon 041415-412. 3049
I GRADBENI MATERIAL
OPAŽ, smrekov, ladijski pod, bruna, deske, kamen škrilj, prodam. Telefon 041637-202.	20192020
DESKE, debeline 2,5 cm, prodam.Telefon
5485419.	3038
MEŠANA in bukova drva, metrska in razrezana, z dostavo, prodam. Telefon 041 574703.	Š409
BETONSKI zidak, 30-40, ceno 140,00 SIT, na paletah, 500 kosov in ostrešje za objekt, 5"6, cena 70.000 SIT, prodam. Telefon 041 64S-898.	Š413
STREŠNO opeko Kikindo, dvojni zoreznik, 1500 kosov, za 150.000 SIT, navadno opeko za obzidavo dimnikov in kleti, več tisoč kosov ter rabljene salonitne plošče, 70 kosov, visoki val, cena 15.000 SIT, prodam. Telefon 041 645-898. Š385
AKUSTIKA IkmI
PRAŠIČE, težke 100 kg in telico, staro 10
mesetev, prodam. Telefon (03) 577-4751.	3014
PIŠČANCE, bele, zo nadaljnjo rejo, prodajamo vsak dan razen nedelje. Fišar, Tabor 45, telefon 041619-372. 2325 NESNICE, rjave, grahaste, črne, zagotovljena takojšnja nesnost, možnost brezplačne dostave na dom, prodamo. Telefon (02)5821401.	p
TELIČKO limozin, težko 170 kg, prodam. Franc Germ, Rožni vrh 17, Šmartno v Rožni dolini.	3030
ODOJKE prodam. Telefon (03) 5421-128.
3025
PUJSKE, težke od 15 do 35 kg, prodam.
Telefon (03) 5824048. 3029 PRAŠIČA, težkega približno 110 kg, krmljen z domačo krmo, prodam. Telefon (03) 5724016.	ž 328
OVCE z jagnjeti ali jagnjeta, 20 do 25 kg, pasme JSR, za pleme ali zakol, prodamo. Ekološka kmetija Gimšek, Gozdec 10, Laško. Telefon 041 948-190. Ô402 BERNARDINO, čistokrvni, stari 7 tednov, cena 25.000 SIT za psička in 35.000 SIT za psa, prodam. Telefon 041 844759.
PURANI, beli, za nadaljnjo rejo ali zakol,
prodam. Telefon 031 344215, 031 238-752.	ž 332
TEUCO simentalko, ležko 450 kg, prodam.
Telefon (03) 5738-223. L574 OVCE JSR pasme, v tropu ah posamezno, v A kontroli, prodamo zaradi preusmeritve kmetije. Telefon (03) 5736-298, po 20.
Uri.	L571
MLADO kravo simentalko in tele prodorno.
Telefon (03) 577-2472. 3069 TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodom.
Telefon 041 794275. Š408 KRAVO s teletom, lisasta, prodom ah menjam, cena po dogovoru. Telefon 031 617-064.	3074
IABRAD0RCE, mladiče odličnih staršev, na volja še dve črni samički, prodam. Telefon 031 277-789.	Ž336 JAGNJETA, zo zakol ah nadaljnjo rejo, ugodno prodam.Telefon 031 342-826.
L 579
KOZUČE, stare 10 tednov, prodam. Telefon 748-3076.	sobi
ŽREBICO, staro 1 leto in triletnega žrebca
prodam. Telefon 051 342-217. Š412 MLADIČE rotveilerje, čistokrvne, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 565-015.
§411
TELIČKO simentalko, 140 kg, prodam. Telefon 041871-144,5378-167. Š414
DIAT0NIČN0 harmoniko, staro tri leta, mt lo, ugodno prodam. Telefon 041 458-392.	3064
1ŽIVALI
PRODAM
KOZO z mladiči prodam. Telefon 031786-
334.	Š398
OVNA prodam ali menjam in dva majhna psička. Telefon 031 795-095. 2971 JARKICE, rjave, grahaste in čme ter peteline za zakol ugodno prodam. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070,031 461-798.	2817
PRAŠIČE, od 100 do 160 kg, prodam, možna dostava. Telefon 041 742-334.
2995
8ERNARDINCE, stare 7 tednov, brez rodovnika, čistokivnega, prodam. Telefon 5808-106,041 848-574. 3004 TELICO simentalko, brejo, prodam.Telefon 5885-921.	3006
PUJSKE, 25 do 40 kg, prodamo. Delto, Zgornje Roje 22, Šempeter. n JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejo ugodno prodam. Telefon 051 306-919.
IETIJSKI I PRIDELKI
PRODAM
KAKOVOSTNO belo vino rizling, šipon, 200 SIT in vinsko žganje prodam. Telefon (03)5741-361.	Š404
JAB01ČNIK, dober, po 100 SIT, domače rdeče vino po 200 SIT in žganje sadjevec prodam po 1000 SIT. Telefon (03) 573-0405.	L577
VINO, belo, mešano, kemer, renski rizling in souvignon prodam. Telefon 031 787-880.	Š410
OSTALO
PRODAM
CU0 1,2, letnik 1999, prvo registracija 2000 in mlado kravo prodam. Telefon 041912-740.	2980
RABUENE traktorske gume 11,2-28 prodam. Telefon 810-3067. 2973 BALKONSKO ograjo, pocinkano, 8 m in dvoje sobnih vrat prodam. Telefon 031 820-561.	2965
NASTAVLJIV temno moder otroški voziček s torbo za dojenčka in gugalnico prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 393-074.	3022
, kozla z rodovnikom, metrska
dna in polovico vola prodam. Telefon 031 803085.	3017
MLADO kravo s teletom bikcem ali brez teleta, kosilnico BCS 127, traktorski obračalnik, 220 cm, razne dele za motor Lamborgini, 20 KM, diesel, za traktor Tomo Vinkovič ali Pasquali, prodam. Telefon zvečer, 5774806. 29962997 ŠTEDILNIK, 2 plin, 2 elektrika, ventilacijska pečica, star 5 let, zo 25.000 SIT, štedilnik, 2 plin, 2 elektrika, navadna pečica, star 10 let, za 15.000 SIT, šivalni stroj Bagat prodam za 15.000 SIT. Telefon 040849-647.	3015
ŠTIRI okvirjene gobeline, tudi Zadnjo večerjo, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 880013.	3019
BELO vino in mobi stroj Virovitica prodam.
Telefon 5821476.	3021
NOŽ za ročno rezanje travne silaže in les za vrtno mizo prodam. Telefon 031 73I-3 50.	L 567
ŽAGAN les (5 cm) in mlin na kamne, za mletje žita, prodam. Telefon 031 765-022.	3033
KOSILNICO BCS, bencmpetrolej, llOcmin polovico prašiča, krmljenega z domačo hrano, prodam.	Š401
BARAKO zo zavetišče živali in skobeljni stroj za opaž prodam. Telefon 031 646-377.
3042
CISTERNO za kurilno olje, kombinirano peč,
oljni gorilec, črpalko, vse v zelo dobrem stanju, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 455420, proti večeru. 3059 CEUE. V Cankarjevi ulki v Celju prodamo zidano garažo v velikosti 13,11 m1, leto izgradnje 1987, cena 680.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	3066
KOSILNICO Alpina, golf II, 89, diesel. 5 vrat, odličen, prodam.Telefon 5796-118.
3080
UNIVERZALNO prvomajsko stružnico TS 3,
500*1.500 mm in subaru justy 4"4, letnik 90,160.000 SIT, prodam. Telefon 041 645-898.	Š413
PLEMENSKE ovce, drugič breje, JRS, električnega pastirja in kozolec prodam. Telefon 041550-543.	Š415
KUPIM
ZA vile in gradove odkupim starine: pohištvo, oljne slike, ure, lesene kipe, porcelan, preproge, lestence itd. Telefon (03) 5482-288,041 681412. 2172
ZMENKI
38-letna, vitka Slovenka, želi prijatelja do
53 let, za resno vezo. Imam lepe modre oči. Telefon 041 248-647. 2031 EKONOMIST, v pokoju, urejen, 58 let, žeh prijateljico, staro do 58 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11,3000 Celje. 3031 AGENCUA Evrina, Mariborsko cesta 120, Celje, posreduje resne zveze, prijateljstva, avanture iz vse Slovenije. Telefon 031 591-128.	3082
ZAPOSLITEV
NUDIMO delo v naši enoti v Celju. Pošteno plačilo. Telefon 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. 2034 BREŽICE. Kava bar Bolero zaposli več deklet za delo v šanku. Dobro plačilo in možnost stanovanja. Alibi d. 0.0., Rudnik II/ 12,1000 Ljubljana. Telefon 031 712-452.
ZAPOSLIM odvetniškega kandidata za določen čas, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne ponudbe s telefonskimi številkami pošljite na naslov: Odvetnik Boštjan Verstovšek, Ljubljanska cesto 3 a/1,3000 Celje (za razpis), n KLJUČAVNIČARJA, zaželeno z nekaj prakse, zaposlimo. Simer d. 0.0., Delavska 8, Celje, telefon (03) 4255-800. 2934
Iščemo
samostojne prevoznike
na področju Celja -Savinjske regije.
Pogoji:
-vozilo kombi bele barve -12 m3
-starost do 5 let -licenca
Ponudbe pošljite na naslov: Yellogistics,
Meljskac. 84, 2000 Maribor,
tel.: 02/2380-520.
NOVEM
Car Interior Design d.o.o. išče partnerja za izvajanje preventivnega vzdrževanja po smernicah ISO standarda
Vzdrževanje se odvija na področju mehanike, pnevmatike, hidravlike in elektronike. Vse informacije po telefonu 0-41 9S7 847.
TEHNIČNEGA PREGLEDNIKA
za preglede motornih in priklopnih vozil ter traktorjev in polpriklopnikov. Pogoj:
V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri in opravljen izpit za kontrolorja za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil in opravljeno usposabljanje za opravljanje tehničnih pregledov po resoluciji CEMT.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi na naslov ali osebno:
Žonta, d.o.o.
Gaji 44, 3000 Celje
ZARADI povečanega obsega dela zaposlimo tri svetovalce na terenu zo območje Celja in okolice. Informacije po telefonu 041 249-767, gospa Barbara. Novelo d. 0.0., Cesta talcev 8 c, Jesenice. n DRUŠTVO ljubiteljev športnega avtomobilizma in motociklizma, Kocbekova 8, Celje išče žensko za pomoč pri strežbi v gostinskem lokalu v Celju. Telefon 041 601-256.	3084
V centru Celja zaposlimo frizerko, referentko za marketing ter šoferja za razvoz hrane. Telefon 041 729454, Stopar Vinko s.p., Levstikova 3, Celje. 3090
ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije zo
prevoze po Zahodni Evropi. Pogoj: končano poklkna šola in opravljen izpit C in E kategorije. Telefon 5443425. Branko Kolene s. p., Ipavčevo 12,3000 Celje, n VERJEMI, nše delo |e pomembno. Osredotočite se na svoje prednosti. Ne glejte le na to, kar je, marveč glejte tudi, kaj bi lahko bilo. Boljši ste, kot si mislite. Pridružite se nom v prodaji. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Telefon 041 677467. Anistar, Anko Špo-Ijors. p., Vojkovo u&ca 7,3000 Celje. n INSTALATERJA ogrevanja, vodovodg in plina zaposlimo. Možnost tudi priucitve. Instalacije Krempuš s. p., Mariborska 218, 3211 Škofja vas. Telefon (03) 4907-830.	3018
STROJNIKA na rovokopoču zaposlim. Telefon 031 638-934. Branko Gobec s. p., Novake 14,3203 Nova cerkev. 3040 RAJSKI otok, Proseniško zaposli dve natakarici, praksa ni obvezna. Telefon 031 345-195. Popaj Olivo društvo, Proseniško 88, Šentjur.	3052 ZAPOSLIMO več gradbenih delavcev in strojnega mehanika. Vilkograd d. 0.0., Zlateče 8 a, Šentjur, telefon (03) 746-1221, od 7. do 15.30. ure. Š406 NATAKARICO za gostinski lokal iščemo. Telefon 7340680, Marija Čater s. p., Marija Gradec 34, Laško. L573 ZA študijsko leto 2004 razpisujemo naslednje kadrovske štipendije: zdravnik splošne medicine -1 štipendija in program medijske komunikocije - komunikolog -1 štipendija. Dr. kan Djurič, zasebna am bulanta, Petrovče 33, 3301 Petrovče.
Ž334
RAZNO
IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave
za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414311.	3070 ■
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d.o.o., Mariborska 7, Celje.
PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike popravljamo hitro in kakovostno. Gorenje, Inde-sit, Ariston, Whirlpool, Elektrolux. Anton Krtek s. p., Kasaze 107 g, 3301 Petrovče, telefon 7140116,041 767-862,041632-660,031 632-660.	2402
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemo strojne omete, tlake in termo fasade. Telefon 031 623000. Dušan Tižan s. p., Ledina 40, Sevnico. 2450 STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve strelovodov, popravila na starejših strehah, prelaganje opeke, montaža žlebov. Jože Kline s. p., Gledališki trg 7, Celje. Telefon 041 736-229. 2605 BAGAT servis, prodaja šivalnih strojev m pripomočkov za šivan je. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144.	2309
KNAUF, izdelavo mansard, predelnih sten in beljenje. Ugodno. Telefon 031 570-534. Zaključna dela v gradbeništvu, Marcel Hemavs s. p., Pongrac 138, Griže.
skladiščne pritlične prostore
v Celju oziroma bližnji okolici, dostopno s tovornimi vozili, velikosti 200 - 300 m2. Ponudbe pošljite na: Yellogistics d.o.o., Meljska c. 84, 2000 Maribor, tel.: 02/2380-520.
NUDIM instrukcije iz matematike, fizike in
Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SODELUJMO.	3040
[P^Y^edeievanje
! A 090 44 171
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico v Celju zo delo v dopoldanskem času. Informacije po 18. uri, telefon 041 784401. n
IZVAJAMO vse vrste gradbenih del, hitro, kakovostno, strokovno in ugodno. Novogradnje, sanacije, adaptacije, fasader-ska dela in krovna dela. Inter-invest, svetovalna storitvena družba d. 0. 0., Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon (03) 4900090,041 600012. 3078
KRČME ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
KOMPLETNE adaptacije kopalnic, stanovanj, popravila vodovodnih instalacij. Kopalnice Šteker, Molgajeva 20,3000 Celje. Telefon 041 826-594. 3086
ZAHVALA
Zapustil nas je ljubi mož, oče in stari oče
FRANC JAKŠE
iz Babnega
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in kolektivu Kovinotehna za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Žalujoči: žena, sin, hčerka ter vnuki.
Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in bogve od kdaj. Pojdem! Ne kličite me nazaj!
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljube hčerke
IDE MAROLT
Aristovnikove Idke iz Celja, Na zelenici U (6.3.1946-24.5.2004)
se v globoki žalosti iz srca zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, besede tolažbe, izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebej iskrena hvala zdravnici dr. Korenovi, ki se je pomagala boriti z njeno težko boleznijo in ji lajšala bolečine. Iskrena hvaia patronažnim sestram za nego na
domu, enako gospema Ireni Pozeb in Ruži Mavrič. Hvala sodelavki Mariji Ribič za ganljive besede slovesa in gospodu kaplanu Branku Brezovniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo ob njenem dokončnem odhodu v svet spoznanja in miru pokazali svoje spoštovanje in s tem počastili njen spomin, posebej njenim prijateljicam in sodelavcem bivše SDK. Žalujoča: mama Ida in Vinko Aristovnik. Celje, 7. 6. 2004
Rad bi še živel, živeti je lepo, a bog hotel drugače je in vzel me je u nebo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA MIRTA
iz Laške vasi 65 (25.3.1923-25.5.2004)
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in godbi na pihaia Železarne Štore. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in besede slovesa. Žalujoči: žena Štefka, hčerki Jožica in Sonja z družinama in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
j žalosti in bolečini ob smrti dragega sina, moža, atija in zeta želimo prijateljem, znancem in sorodnikom sporočiti, da je po dolgotrajni in hudi bolezni za vedno odšel od nas preljubi, nikoli pozabljeni sin
ZDRAVKO PAVLIC
iz Kidričeve ulice 56 v Laško
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče in svete maše. Najlepša hvala gospodu Jožetu Teršku za nesebično pomoč, gospodu Košaku iz Cinkarne, Ceti-su Celje, sošolcem in sošolkam Srednje gradbene šole, 1. b razredu devetletke OŠ Primoža Trubarja Laško, gospodu dekanu Jožetu Horvatu za opravljen cerkveni obred, gospodu Ojsteršku za besede slovesa ter godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama Nevenka, žena Lidija, hčerka Anja in tašča Marija.
Dve leti v grobu spiš, v mojem srcu še živiš. Solza, žalost, bolečina zbudila te ni, ostala je praznina, ki boli.
V SPOMIN
KARLU SKORJANCU
(19.10.1934-5.6.2002)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Tvoja najdražja soproga Danica.
Bila si skromna, tiha in potrpežljiva, skoraj neopazna, pa vendar tako močna in velika.
ZAHVALA
V 98. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
PAVLA KUKOVICA
roj. Kline (1907-2004)
Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili pisna in ustna sožalja, se je spomnili v molitvi, darovali cvetje, sveče, za svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem trem duhovnikom, osebju Zdravstvenega doma Vojnik, gospe Hildi in gospe Alenki za pomoč, pevcem, pogrebni službi Raj ter za odigrano Tišino.
Vsi njeni.
OSMRTNICA
Po hudi bolezni je v 91. letu starosti umrla naša draga teta
ANICA UZAR
vodja matičarjev celjskega okraja v pokoju
Od nje se bomo poslovili v petek, 11. junija 2004, ob
14.30, na pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 11.30 ure naprej v mrliški vežici številka 3.
Vida Bukovac in vsi njeni.
Prekorje, Laško, Ljubljana
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
25.5.: Ibadet NURA iz Štor
-	dečka in deklico, Suada JAHIĆ iz Prebolda - dečka, Lidija ZIDANŠEK iz Loč - dečka, Karmen PFEIFER iz Kamnika - deklico, Petra ŽIROVEC iz Celja - deklico.
26.5.: Vesna BRIŽIČ iz Laškega - deklico, Andreja KO-REZ iz Ljubečne - deklico, Nataša BEVC iz Planine - dekli-1 co.
27.5.: Metka DOLINŠEK iz Žalca - deklico. Jasmina
I OBLAK iz Šentjurja - dekli-' co. Lea TURNŠEK iz Celja -deklico.
28.	5.: Maja SKAKIĆ iz Celja - dečka, Uršula ŠMID BOŽIČEVIČ iz Velenja - dečka, Tatjana JELEN iz Celja -dečka, Marinka VOVK iz Zreč
-	dečka, Tjaša AGREŽ iz Celja - dečka, Tina RAZLAG KOLAR iz Petrovč - dečka.
29.	5.: Špela KRAJNC iz Šentjurja - dečka. Smilja DE-LANOVIČ NIČETIN iz Celja
-	deklico, Ivana OJSTER-ŠEK iz Laškega - dečka, Simona KONŠEK iz Šentjurja - deklico.
_ 30. 5.: Petra OCVIRK iz Šempetra - deklico, Darja
AŠIČ iz Celja - deklico, Janja KONIG iz Šmartna v Rožni dolini - dečka, Jolanda PAVLOVIC iz Rogatca - deklico.
31. 5.: Nataša BRENCE iz Griž - deklico, Klavdija KU-MER iz Žič - dečka, Karmen HUDOURNIK iz Velenja - dečka.
1. 6.: Maja HROVATlC iz Celja - deklico, Stanislava PIVEC iz Loč - deklico.
2.6.: Bojana TAMŠE iz Velenja - deklico, Boža FERČEC iz Štor - deklico, Martina SCHELL iz Celja - dečka, Janja PEČNIK iz Žalca - dečka.
3. 6.: Aleksandra VIDMAR KOROŠEC iz Zreč - dečka, Jer-nejka ŠELIGO iz Pristave pri Mestinju - dečka, Ana BOSANEC iz Celja - dečka, Hanka ŠUSTER iz Žalca - deklico.
POROKE
Celje
Poročili so se: Srečko VIDOVIČ iz Zg. Grušovelj in Dagmara STEPANOV iz Uboj, Franc KRAMAR iz Pepelnega in Irena TURNŠEK iž Celja, Jurij TERJAŠEK in Kristina ŠAHMAN, oba iz Razgorc, Boštjan SELČAN iz Nove Cerkve in Klavdija BINCL iz Škofje vasi, Anton VELENŠEK iz Trnovelj in Aleksandra LIPAR iz Celja, Janez OKROŽNIK iz Jankove in Alenka KRISTAN
iz Za vrha nad Dobrno, Jurij KRAJNC in Nevenka TRATNIK iz Vojnika, Primož MLAKAR in Kristina LAH iz Celja, Boštjan OVTAR iz Ilovce in Lucija ŠOLINC iz Zadobrove, Moris FLAJŠMAN in Loma PETRINA iz Celja, Uroš GRE-ŠAK iz Petrovč in Urška KOCEVAR iz Košnice, Robert ŠKRBOT in Breda ŠVAB oba iz Socke, Livio PERGLER iz Podkraja pri Velenju in Ajda BERGLEZ iz Završ, Demitrij KRAJNC iz Vojnika in Polona FRUHVIRTH iz Šmiklavža pri Škofji vasi.
50 let skupnega življenja sta praznovala zakonca Anton in Zofija RAMŠAK iz Strmca nad Dobrno.
Laško
Poročili so se: Gregor MILANEZ in Nataša FREI-TAG, oba iz Celja, Milan ZORKO in Tanja LAPORNIK, oba iz Laškega, Toni LOJEN iz Vojnika in Nataša ČER-ČNIK iz Otemne, Aljoša SLAPNIK iz Celja in Adrija-na GIZDIČ iz Samobora, Roman KERN iz Zg. Stranja in Simona URŠIČ iz Kamnika, Gregor HAFNER in Barbara ŽAGAR, oba iz Čeč nad Tr-novljami, Dominik PUN-GERSEK in Mojca KRI-STANŠEK, oba iz Velikih Grahovš, Franci ŠMAJC in Vera BRUNŠEK, oba izrBra-
slovč ter Boštjan ŠTEFL in Elvira JEKLIN, oba iz Velenja.
Žalec
Poročili so se: Drago BRŠEK in Zdenka HORVAT, oba iz Andraža nad Polzelo, Andrija MOHENSKI in Polonca BALA-Ž1Č, oba iz Žalca, Andrej KRAMAR in Mojca SMOLE, oba iz Latkove vasi, Damjan HOLOBAR iz Pongraca in Suzana MALEŠEVIČ iz Šempetra, Robert HOSTNIK iz Celja in Renata PEČNIK s Polzele, Andre) M1SJA iz Žalca in Vesna TOPLAK iz Kasaz, Deni BOLLIGER iz Zabukovice in Vera VUJANOVIČ iz Celja, Martin OREHOVEC in Anita SMREKAR, oba s Polzele, Mladen KOVAČEC iz Rakovelj in Ksenja PUNGARŠEK iz Celja.
Po petdesetih letih skupnega življenja pa so ponovno potrdili zakonsko zvezo zlatopo-ročenci Ernest in Vera CESTNIK iz Matk ter Franc in Danijela ŽAGAR iz Svetega Lovren-
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Marko BLAZINA iz Stopč in Danica BOBEK iz yrbnega, Benjamin KOŠAK iz Šentjurja in Mateja EINFALT iz Zreč, Danilo VNUČEC iz Boletine in Nataša PANČIČ iz Zreč, Zdravko VNUČEC in Natalija PAIN-KRET, oba iz Boletine, Jurij PLOŠTAJNER iz Črnolice in
Barbara KOVAČIČ iz Gubne-ga, Jurij CVIKL iz Celja in Marjetica KUPEC iz Gorice pri Slivnici, Damjan UDUČ iz Večjega Brda in Damjana ZAPUŠEK s Planine pri Sevnici, Marjan KLANJŠEK iz Prožinske vasi in Mateja ŽAFRAN iz Bukovja pri Slivnici.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Janez STRAŠEK iz Breçljevega in Adrijana ŠTURBEJ iz Cest, Andrej KOŠIR iz Imenega in Darja KAMPUŠ iz Podplata, Robi MURKO in Metka MO-HORKO, oba iz Spodnjega Ne-gonja, Aleksander ŽER-JAV iz Loga in Josipa KRKLEC s Hrvaške, Jožef KROPEČ iz Strmca pri Sv. Florijanu in Dragica ARZENŠEK iz Sv. Florijana, Peter ŠKET iz Spodnjega Ne-gonja in Mojca GOBEC iz Rogatca.
Velenje
Poročili so se: Boris OVČJAK in Nina PASTORIČ, oba iz Topolšice, Dejan LAZIČ in Valerija MAKSIMOVIČ, oba iz Velenja, Domen NOVAK iz Ljubljane in Brigita STVAR-NIK iz Laz, Tomaž JENŠTER-LE
in Manja ZORKO, oba iz Velenja, Davorin RADU-SIOVIČ iz Velenja in Sneža-na SAMAC iz Žalca, Ivan OBŠTETER z Raven in Petronela Daniela OSTAFI iz Romunije, Damjan BRILEJ in Saša PEJOVNIK, oba iz Velenja, Dražen JURIČ in Bilja-na NAJDOSKA, oba iz Velenja, Stanko BRUNŠEK in Tina MERHAR, oba z Ložnice, Gorazd KLEMENČIČ in Blanka POVH, oba iz Florjana.
SMRTI
Celje
Umrli so: Gabrijela TURNŠEK iz Celja, 65 let. Angela MIRNIK iz Ljubečne, 86 let, Zofija Ivana ESIH iz Celja, 77 let, Agata ZOLER iz Brezovice, 85 let, Marija MESTIN-ŠEK iz Celja, 76 let, Terezija KOVAČ iz Čreškove, 54 let, Marijan SKAZA iz Zadobrove, 70 let, Terezija BLATNIK iz Celja, 74 let, Marija STRNIŠA te Ohmja, 76 let, Pavla KUKOVICA iz Vojnika, 97 let, Anton Ferdinand GOLOB iz Celja, 64 let, Vladimira HER-COG iz Celja, 80 let.
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka

ELEKTRIČAR
VSI
ÍKRSKW
VRĆON

WE VEĆ PAPEŽEV
%

Nagradni razpis:
1.	nagrada: 5.000 SIT
2.	nagrada: majica in skodelica NT&RC
3.	nagrada: tri knjige Ohcet po stari šegi Jureta Krašovca
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 17. junija 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 27. maja. Prispelo je 1097 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 22
Vodoravno: PRAGA, REKET, ENARE, SAN, JM, MATT, ATANAS, BODE, EVRAZIJA, PAINE, STEKLO, DI, EDO, KITAJSKI ZID, TONA, SU, AP, KAČA, ELDORADO, IK, REINER, METAFORA, ŽS, CG, IZLOČEK, O'CONNOR, ITAKA, NEMEA, KNA. DOL, TNALO, ATNA, AKT, AT, AST, LAAS, RA, ALEKSANDER, POPOV, OROP, OKREPČILA, SA TV, LIN Geslo: Olimpijski zmagovalci v plavanju
Izid žrebanja:
1.	nagrado - knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majica NT&RC, prejme: Olga Pinosa, Ljubljanska c. 71, 3000 Celje
2.	nagrado - knjigo Kuharske bukve Radia Celje, prejme: Mini-ka Kline, Platinovec 21, 3231 Grobelno.
3.	nagrado - knjige Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejmejo: Marjeta Orlčnik, Nova Cerkev 113, 3203 Nova Cerkev, Franci Šumer, Bratov Vošnjakov 5, 3000 Celje in Lidija Vasle, Ločica ob Savinji 18, 3313 Polzela.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
HOROSKOP
Ona: Naredili boste velik korak naprej in to na področju, kjer si najbolj želite. S tem si boste dokončno uredili ljubezensko življenje in si pridobili stabilnost, ki ste jo že kar nekako pogrešali.
On: Privoščite si make počitka, saj se vam lahko sicer zgodi tudi kaj zelo neprijetnega. Predvsem pa si poskusite razjasniti svoja čustva, saj boste v kratkem postavljeni pred pomembno odločitev.
Ona: Pričakovane novice sicer ne bo, a kljub temu ne boste posebej slabe volje, saj se bo odprla drugačna alternativa na ljubezenskem področju, kot ste pričakovali. Cilka vas resnično prijeten konec tedna ...
Orv Dobro premislite, kaj delate, saj se boste v nastavljene mreže ujeli prav vi sami. In takrat ne bo pomagala niti vaša samozavest niti aroganca. Le stežka se vam bo uspelo izkopati iz nastale zmede.
DVOJČEK m
Ona: Nepričakovano boste sprejeli skrivnostno povabilo, a se boste kesali, ker vam bo prineslo le dodatne nevšečnosti. Nikar se ne kujajte, raje se odkrito spoprimite s težavami, ki vsekakor niso nepremagljive.
On: S prijatelji se boste lotili precej zahtevnega projekta, ki pa vam bo prinesel tudi veliko veselja. S skupnimi močmi vam bo vsekakor uspelo najti prave alternative pri tej zahtevni na-
							
	1	2	3	4	5	6	
	7	8	9	10	11	12	
	13	14	15	16	17	18	
	19	20	21	22	23	24	
	25	26	27	28	29	30	
KUPON							
							
							
							
							
BBBB^BSI
Ona: Omamne besede vas bodo omamile, a ne za dolgo, saj boste hitro spoznali, da je bilo vse le velika laž. Nikar se ne delajte prizadetega, raje se čimprej postavite na noge in po možnosti vrnite milo za drago!
On: Čeprav se vam bo sprva prijateljičino obnašanje zdelo čudno, boste kaj kmalu sprevideli njene prave namene. In nadvse všeč vam bodo, saj boste imeli prijetno vlogo. Zgrabite priložnost, dokler je še tu!
hiiiijimi^J
Ona: Nekdo vas zelo pogreša, vendar vam tega na noben način ne bo hotel priznati. Konec tedna boste pristali na divji zabavi. V prijetnem razpoloženju boste izdali nekaj, za kar bi bilo bolje, da bi ostalo skrito.
On: Se vedno se ne boste mogli odločiti ali se pustolovščina izplača ali ne. Vseeno boste poskusili in ne bo vam žal. Spoznali boste, da se tveganje včasih izplača, saj vam bo prineslo obilo vsestranskih koristi!
Ona: Napisati boste pismo, a ga po stari navadi ne boste oddali. Premislite, ali ste res tako pozabljivi ali gre za kaj drugega. Malce več samozavesti ne bo škodovalo, ne v poslovnem ne v čustvenem življenju!
On: Zamislili se boste nad nedavnimi dejanji na ljubezenskem področju in le sklenili, da se boste poskusili prilagoditi partnerki. Pred vami je obdobje, ko boste uspešno realizirali marsikateri načrt.
Ona: Znova se boste prepričali, da sta denar in ljubezen dve popolnoma različni stvari. Vsega se ne da kupiti, čeprav je tudi res, da je denar sveta vladar. Pa saj niste takšen materialist, kot se delate...
On: Vso nalogo boste opravili povsem sami, čeprav vam bodo pri tem kar precej nagajali. Izvedeli boste odločilno novico, ki lahko spremeni vaše načrte za prihodnost. Nikar še ne bojte, ampak odločno ukrepaj-
Oncu Razveselili se boste spremembe. ki bo po dolgem Času pregnala dolgčas iz vašega zasebnega življenja. Zagrabite priložnost z obema rokama, saj vam lahko v nasprotnem primeru kaj hitro zdrsne iz rok.
On: V ljubezensko razmerje boste poskušali vnesti nekaj novega, pri tem pa boste naleteli na pravo navdušenje partnerke, ki bo zadevo sprejela z odprtimi rokami. Vsekakor vam ne bo prav nič dolgčas.
Ona: Čeprav ste mislili, da je vseh težav le konec, se vam obeta dokajšnje presenečenje. In nikar na mislite, da se boste iz vsega izvlekli povsem brez posledic, ampak se raje pripravite na izdatke.
Orv Pokazali boste precej očitno zanimanje za prijateljico, ki ste jo spozncdi pred kratkim in vam že od takrat enostavno ne gre iz misli. Naredite odločno potezo in videli boste, da vam ne more spodleteti.
Ona: Po napornem času se vam bo odvalil kamen od srca. Rešili se boste nadležnih znancev in spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še dosti pomenil. Več pozornosti posvetite zunanjosti!
On: Nikar ne začenjajte novih poznanstev ali poslov. Zdaj imate resnično neugodno obdobje, zato se raje pazite, kaj, kje in komu govorite o stvareh, ki so za vas vitalnega pomena. Raje bodite kar tiho!
Ona: Naj vam ne bo žal skr-hanega odnosa, saj se vam že v bližnji prihodnosti ponuja možnost menjave partnerja, na bolje seveda. In nikar ne poslušajte nerodnih nasvetov tistih, ki sploh ne vedo za kaj gre.
On: Prijetna neznanka vam bo docela spremenila načrte. Bodite pozorni: če boste ravnali pravdno, bo konec tedna kar-seda prijeten in zanimiv. Za posledice pa boste poskrbeli kdaj drugič ...
Ona: Bolje, da ne obešate na veliki zvon vaših preteklih podvigov, saj lahko pridejo novice na povsem napačna ušesa. S partnerjem se bosta sicer sprla, a bo vendarle vse ostalo v bolj mirnih vodah.
On: Če boste tudi tokrat poskušali do konca vztrajati na svojih načelih, se lahko podre tudi tisto malo, kar ste zgradili. Ali ni že čas, da se tudi vi lotite vsaj delnih kompromisov, ki vam lahko samo koristijo.
VODNIK
Dan po jutrišnjim
13.00.15.40, 18.20. 21.00. 23.40
14.00. 17.10. 20.20.23.30 Stareky m Hutch
12.00. 14.10. 16.20. 18.30,20.40,22.50
18.00 (samo v sredo) Zora Svih mrtvecev 14.40. 17.00. 19.20, 21.30,23.40 Otroci sni«
15.00.17.30. 20.30.23.20 Prijatno potovanje
12.30.16.00. 18.50. 2120.23.50
11.30 15.20. 20.00 VHbui ta hoče ubiti
17.40.22.30
KOLOSEJ
13.40 16.20.19.00. 21.40.00.20 Stanky in Hutch
14.50.17.00.19.10 (razen srede). 21.30.23.40 Hany Pottar in jetnik iz Azkabana -medijska premiera 18.00 (sreda) 50 predi poljubov 14.30. 16.40.18.50. 2120.23.30 Zon Svil mrtvecev 15.30.17.40. 19.50.22.00.00.10 Dan po jutrišnjem 1420. 16.50. 19.20. 21.50,00.30 legenda:
predstave so vsak dan
predstave so v petek m soboto
ŽALEC
petek 19.00 Mačak v Id 21.00 Hidalgo sobota 19.00 Hidalgo 21.00 Maček v kl
nedelja 21.00 Hidalgo
I Hiša peska in megle
SOBOTA in 20.30 Troja
17.00 18.45
" 21.00
Hiša peska in megle
- Ari kino Pomlad, poletje, jesen, zir
pomlad
PONEDELJEK
Hiša petka in megle
mala dvorana
Rimski ciklus: Pozdrav Evropi Rože in TOREK
Zbogom, Lenin
mala dvorana
Filmski ciklus: Pozdrav Evropi Rože m
Četrtek
18.00 Kuža Bud 20.00 Kristusov pa
Ornamenti na pohištvu
Hermanova ustvarjalnica
Moški pevski zbor KUD France Prešeren, Vojnik
končen
20.00 Dom kulture Velenje_
Stopinje na odru
plesni večer
19.00 Dom sv. Jožef Celje_
Domoljubni večer, gost dr. Dimitrij Rupel
19.00 Knjižnica Laško_
Pogovor o knjigah za dopust-niško branje 20.00 Borza cafe
9.00 MNZ Celje - Otroški muzej
Hermanov brlog_
Hermanova sobota
18.00 Stari grad Celje _
Plesna produkcija Plesnega vč la Celje
19.00 SLG Celje_
Opus 1 - Plesna miniatura
12. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev
19.00 Dom kulture Velenje
Razstave
Izobraževalni center Štore: razstava Teharje skozi čas, do 30.8. ; stalna razstava Železarstvo v Štorah
Galerija Borovo: slikarska dela Milana Rožmana, olja na platno, do 15. 6.
Elektro Celje - glavna avla: razstavlja akademski slikar Viktor šest, do 30. 6.
Celjski dom Celje - kavarna: Letna pregledna razstava del članov celjskih likovnikov sekcije KPD Svoboda Celje, do 21. 6.
Galerija Mozaik Celje: prodajna razstava Naslikajmo počitnice otrokom, do 16. 6.
Gostišče Ciril Podčetrtek: razstava Aleša Gregoriča, fotografa leta 2004, do 15. 7.
Likovni salon Celje: razstava Belfast, do 30. 6.
Gorenje razstavišče: razstava likovnih del Zdenka Huzjana.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Odsevi /Starodavni simboli v sodobnih vizualnih interpretacijah, do 10. 7.
Etol Škofja vas: dobrodelna prodajna razstava likovnih del raznih avtorjev iz Celja in Ljubljane, do 15.6.
Galerija Otto Škofja vas: razstava fotografij celjskih motoristov: Norberta Salobirja, Marjana Zdovca in Krajn-ca, do 31. 8.
KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja.
Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: razstava nagrajenih likovnih del iz 38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1. 9.
Občina Slovenske Konjice: razstavlja Edi Kandut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč.
Galerija Mik Celje: razstava slikarskih del akademskega slikarja Domna Slane, do 6. 9.
Muzej novejše zgodovine Celje razstava Prekomorska mladost, ob 60. letnici ustanovitve V. Prekomorske brigade, do 26. 6.; razstava Arheološka izkopavanja na Mariborski cesti, do 31. 7.
Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava Svetovni dan okolja, od 1.6. do 15.6., dijakov Srednje zdravstvene šole Celje.
Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca, kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31.10.; razstava Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava V hiši mojega očeta je mnogo bivališč ... O porušenih celjskih cerkvah, do 30. 6.
gjjjraoii
Igre v naravi za otroke: četrtek ob 14.00
DJ večer: sobota 21.00 Naučimo se peti pop in rock glasbo: torek ob 16.00 Letni kino: četrtek - evropski film, sobota - svetovni filmi
Stalnice ŠKMŠ
vadba tenzegritete (četrtek ob 19.00 v P2)
vadba joge (petek ob 18.00 v P2)
15.00 Gostilna Virštanj - Banovina IV. tradicionalna revija ansamblov v deželi sonca in
Demonstracija obrtnika - fri-
17.00 OŠ Podčetrtek
Mešani pevski zbor Terme Oli-
19.00 Kulturni dom Zreče
Medobmočno srečanje malih pevskih skupin celjske regije
20.00 Kartuzija Jurklošter_
Bachov koncert v okviru Glasbenega poletja 2004 21.00 Plesni Forum Celje_
10.00 MNZ Celje - Otroški muzej
Hermanov brlog_
Ornamenti na pohištvu
Hermanova ustvarjalnica
Podelitev priznanj s kulturnim programom in koncertom KUD Dobrna
19.30 Kulturni dom Zreče_
MePZ Jurij Vodovnik z gosti
Osrednja knjižnica Celje: razstava raziskovalnih nalog Raziskovalci znova vabijo na razstavo, do 18.6.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine.
Galerija Volk: razstava del Dragoti-na Vlasta Paniča, člana sekcije celjskih likovnikov »Svoboda« Celje do 30. 6.
Ljubljanska banka Slovenske Konjice: razstavlja Zlalko Prah.
Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstavlja Vojko Kumer.
Zdravstveni dom Slovenske Konjice: razstavlja Milan Lamovec - Didi.
Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov.
Stalne razstave
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka.
Stari pisker. stalna postavitev.
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Smeh
Stalnice
delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita:
ponedeljek od 13.00 do 15.00 gledališke delavnice: sreda ob 13.45 pomoč pri učenju: četrtek Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
mladinski center cehi
Sobota: vzpon na Grmado, štart pri gasilskem domu v Zagradu, sledi piknik na Celjski koči, zvečer ob 21.30 žur v MCC - DJ Lenx Ogled prenosov tekem evropskega prvenstva v nogometu Vsak torek ob 14.30 kitarska delavnica - NOVO!
Kreativne, plesne, jezikovne delavnice in tae do rekreacija, vsak petek zvečer MCC techno clubbing.
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Foto razstava »...Albanija«
Avtorica: Aleksandra Lazič Razstava je na ogled do konca junija
Rekreacija:
vsak petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji
badminton: od 18.00 do 19.00 odbojka: od 19.00 do 20.00 košarka: od 20.00 do 21.00 vsak petek na kegljišču KK Sloven->ke Konjice v gostišču Dom kegljanje: od 19.30 do 21.00
Jkovna delavnica
Predšolski in mlajši šolski otroci: ponedeljek od 17.00 do 18.00 Predšolski otroci: torek od 16.30 do 17.30
Starejši šolski oUoci: torek od 18.00 do 19.30
vllajši šolski otroci: sreda od 16.30 do 17.30
Jblikovanje gline
Šolski otroci: ponedeljek od 18.00 do 19.30
O
M_
mmmtSBEmlBm
Kulturnica Velenje Pravljične ure
sobota od 10.30 do 11.15
90,6 95,1
95,9 100,3

Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost
Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190. fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 15.733 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisle Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: lednik@nt-rc.si: E-mail tehničnega uredništva lchnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset,
Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone VrabI
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Ttíefon 492-63-56 MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOC ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827

Kdor zna, pač zna
Celjski podžupan Marko Zidanšek se je med sobotnim predvolilnim shodom SLS v Celju ponovno izkazal. Kot nekdanji gostilničar je suvereno prevzel vlogo točaja. O tem, da je drameljčan dober za Celjane, mu prisotnih ni bilo treba prepričevati. Več dela bi bržkone imel s pojasnjevanjem, zakaj so za Celje dobre mariborske smeti ...
BS
Prepovedani poljubček
Ko smo v Žalcu zagledali prizor, kjer je še vedno vroča Natalija Verboten brez sramu poljubila tamkajšnjega vaškega posebneža Štefana, nismo mogli verjeti svojim očem. Če gospod v rokavu morda skriva novega rdečega ferarija, seveda ne vemo, da je Natalija nova kraljic ljudskih src, pa nam je bilo jasno že v trenutku, ko je v eni izmed svojih pesmic tako strastno opevala Triglav.
Zadnja večerja
Znani celjski karikaturist Milan Alaševič, ki se je vrnil iz Turčije, kjer je prejel 5 tisoč dolarjev za najboljšo karikaturo, je malo nazaj zaključil eno svojih največjih umetnin. Orjaško sliko Zadnja večerja je za vinsko klet ranča, kjer sprejema poslovne partnerje, naročil podjetnik Franci Mlakar iz Zagorja pri Le-sičnem. Da je bil konec napornega slikanja tak, kot-se spodobi, se jima je pridružil še Jože Bohorč, mojster fraj-tonarice, ki je na plesišče na dan otvoritve zvabil tudi celjskega zdravnika Jožeta Robido. Alaševič si je malo nazaj kupil tudi majhno psičko Dolly, ki se bojda razjoče med poslušanjem pesmi Lane moje Željka Joksimoviča.
Slabo za njegovo srce
Legendarnemu hrvaškemu pevcu Oliverju Dragojeviču
je pred časom nagajalo srce, zato smo bili kar malce presenečeni, ko smo ga v Zadru ujeli v družbi velenjske zasedbe Select, ki je znana ravno po tem, da ogroža normalno bitje moških pumpic. In ko smo že pri treh postavnih Štajerkah, naj vam prišepnemo, da so staro članico Ka- i rin zamenjale z novo člani- j co Moniko, tisto Polzelčan-ko, ki je pred dvema letoma I izpadla iz finala za Popstars. i
Cvetlične pravljice
Legendarni Goran Bregović, ki je v novo celjsko dvorano privabil množico starih in novopečenih oboževalcev, se je nekaterim od slednjih rahlo zameril, ker je koncert zastavil bolj v duhu pogrebnih kot svatbenih pesmi. Stari oboževalci pa imajo itak raje njegovo rockovsko obdobje. So se pa tolažili s pogledom na belo obleko in cvetlične čevlje, če so seveda stah dovolj blizu odra. Za ostale fotografija.
Foto: GREGOR KATIČ
Zajčica na obisku v Celju
Zadnje čase skoraj nobena družabna prireditev, ki da kaj na svoj imidž, ne mine brez prisotnosti prodorne mladenke Maje Kumelj, lanskoletne Playboyjeve zajčice, ki je ponosno pokazala svoje golo telo. Naše sokolove oči so jo na hitro ujele v Planetu Tuš, kjer se je z nekim vplivnim celjskim poslovnežem dogovarjala za pripravo njegove večerne zabave. Ker ni imela časa za poziranje pred našim objektivom, smo za nagrado dobili tole atraktivno sličico.
IZTOK GARTNER
Golffisti proti dežju
Šesto leto zapored je A2S Spektra Orbit organiziral tradicionalni Audi quattro golf turnir. Na golf igrišču Zlati grič pri Slovenskih Konjicah se je v soboto kljub slabemu vremenu pomerilo 60 slovenskih golfistov. V igri parov se je prvih pet parov uvrstilo na finalni boj, ki se tradicionalno igra na Bledu. Zmagovalni par blejskega finala pa bo konec leta potoval na Portugalsko, kjer se bo pomeril z zmagovalci turnirjev drugih dežel sveta. Vozovnico za blejski finale so si na Zlatem griču izborili naslednji pari: H. Džum-hur - Golob, Šribar - Mlakar, Vreš - Pečovnik, Balek - Črepinšek in Staroveški - Pavlin.
SD
fUOLER
»tU »I»
041 /651 OSO in 03/490 0222
ste bili POŠKODOVANI
poravnava V PROMETNI v	NEZGODI?
E. Ljubljanska cesta 20
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
BREZPLAČNA QgQ 1314