333ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 33–340
* Pri~ujo~a razprava je bila predvidena za objavo v Stiplov{kovem zborniku, vendar je zaradi tehni~ne napake
izpadla iz tiska. Kljub temu, da jo po spletu okoli{~in objavlja Zgodovinski ~asopis, jo posve~am cenjenemu jubilantu.
Janez Mlinar
Slepo ~revo Kranjske. Prispevek h kolonizacijski zgodovini
Zgornjesavske doline*
Lokalne zgodovine in ukvarjanja z njo se v zgodovinopisju dr‘i slab{alni prizvok. V o~eh
mnogi zgodovinarjev {e vedno velja za postransko stvar, za temo, s katero ne gre izgubljati
preve~ ~asa. Ne bom se veliko zmotil, ~e trdim, da je pojav univerzalen. Trditve o »manjvred-
nosti« lokalne zgodovine sicer nih~e eksplicitno ne zapi{e, v zasebnih pogovorih pa je to
prepri~anje pogosto prisotno. Tematika se odriva na stranski tir, v mnogih primerih se jo
prepu{~a lokalnim zbornikom in ljubiteljskim zgodovinarjem, kar pa seveda vpliva na kako-
vost rezultatov. Za~aran krog je s tem sklenjen. Odsotnost stroke pogojuje nizko kvaliteto,
(ne)kvaliteta pa odvra~a stroko k bolj poglobljenemu pristopu k problematiki. Toda razisko-
valna praksa dejansko dokazuje nasprotno. Celotno obravnavanje slovenske zgodovine, zla-
sti pa medievistika, ~e nanjo gledamo v {ir{im kontekstu, je dejansko ukvarjanje z lokalno
zgodovino. Vzrok za to ni le odsotnost srednjeve{kih centrov oblasti in odlo~anja na sloven-
skem etni~nem prostoru, ampak predvsem v metodi dela. Na osnovi raziskovanja dogajanja
v mikrookolju se namre~ rezultate inducira na {ir{i kontekst. Ugotovitve iz lokalnega okolja
se posplo{uje na {ir{i prostor. Pustimo ob strani, kako pogosto lahko zgodovinarji pri tovrst-
nem posplo{evanju pretiravamo in zaidemo na stranpot, te nevarnosti se vsi zavedamo, toda
dejstvo ostaja, da je prav lokalna zgodovina tista osnova, na kateri gradijo slovenske
srednjeve{ke {tudije. @e hiter vpogled v bibliografske preglede najpomembnej{ih slovenskih
zgodovinarjev medievistov potrjuje zgornjo trditev. Ve~ina ugotovitev iz prvega dela o zgo-
dovini agrarnih panog v monumentalnem skupinskem projektu o gospodarski in dru‘beni
zgodovini Slovencev temelji na parcialnih in lokalnih {tudijah. Vrednost in pomen strokov-
nega in poglobljenega ukvarjanja z lokalno zgodovino je torej nesporen. Toliko bolj pohval-
no je, da je zbornik, ki je namenjen visokemu jubileju dr. Stiplov{ka, pri katerem sem v ~asu
{tudija tudi sam nabiral znanje, namenjen ne samo vpra{anjem zgodovine 20. stoletja ampak
tudi problemom in vpra{anjem lokalne zgodovine.
Zgornjesavska dolina in potek njene kolonizacije v srednjem veku predstavlja zanimiv
znanstveni izziv. Zaradi jasnosti je predmet pri~ujo~e razprave smiselno natan~neje definira-
ti. Omenjeno dolino razumem kot geografski prostor od izvira Save Dolinke, ki kot Nadi‘a
izvira v Tamarju, se kmalu izgubi v produ in se ponovno pojavi v Zelencih, pa do Jesenic,
kjer se dolina pri~ne odpirati in se pri Mostah dokon~no raz{iri v rodovitno ravnico. Sti-
snjena med Karavanke in najvi{e vrhove Julijskih Alp predstavlja neke vrste slepo ~revo
histori~ne de‘ele Kranjske. Dolino so v preteklosti zaznamovale naravne danosti. Po eni
strani so to relativno ostre klimatske razmere in slaba pedolo{ka sestava tal, kar je onemogo~alo
vi{ji zemlji{ki donos in posledi~no tudi manj{alo zanimivost za stalno naselitev, po drugi
stani pa prehodnost in odprtost doline. Preko nje je namre~ mo‘en dostop do Korenskega
sedla in naprej v Zgornjo dolino Drave oziroma na Koro{ko. Kot taka je predstavljala najhitrej{o
334 J. MLINAR: PRISPEVEK H KOLONIZACIJSKI ZGODOVINI ZGORNJESAVSKE DOLINE
1 Prim. [tih P., Mad‘ari in slovenska zgodovina v zadnji ~etrtini 9. in prvi polovici 10. stoletja. V: Zgodovinski
~asopis (= Z^) 37 (1983), str. 171–201.
2 Die Urkunden Otto des II. (hg. von T. Sickel), Monumenta Germaniae Historica (=MGH), Diplomata regum et
imperatorum Germaniae 2/1 (Hannover 1888), (= DO II), 47. Prim. tudi Schumi F., Urkunden- und Regestenbuch
des Hertzogthums Krain (= URBKr) I, (Laibach 1882/3), 8 in Kos F., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem
veku (= Gradivo) II, (Ljubljana 1906), 444.
3 MGH DO II, 66; Schumi F., URBKr 9; Kos F., Gradivo II, 445. Za diplomati~no in paleografsko analizo
omenjenih listin prim. [tih P., Diplomati~ne in paleografske opombe k listinama Otona II. o podelitvi lo{kega ozem-
lja {kofiji v Freisingu (DO II 47 in DO II 66). V: Z^ 51 (1997), str. 301–321.
4 O lo{kem gospostvu Blaznik P., [kofja Loka in Lo{ko gospostvo. ([kofja Loka 1973). Prim tudi [tih P., Izvor
in za~etki {kofijske posesti na dana{njem slovenskem ozemlju. (= Izvor) V: Blaznikov zbornik (Ljubljana 2005),
zlasti str. 41–44.
5 O freisin{kih dolenskih posestih Blaznik P., Zemlji{ka gospostva v obmo~ju freisin{ke dolenjske posesti.
Razprave I. razreda SAZU IV/6 (Ljubljana 1958).
6 Kos M., Gradivo za histori~no topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) I (Ljubljana 1975), str. 118.
7 [tih P., Izvor, str. 42, zlasti op. 69.
8 Klun V. F., Verzeichniß der aus dem vormals bischöflich freisingen schen, nun staatsherrschaftlichem Archive zu
Lak überkommenen Acten und Urkunden. V: Mittheilungen des historischen Vereins für Krain 7 (1852), str. 59.
9 Schumi F., URBKr I, 164.
transportno povezavo za tiste fevdalne gospode na Kranjskem, ki so imeli svoj domicil na
Zgornjem Koro{kem, Tirolskem ali Bavarskem (briksenski in freisin{ki {kof, Ortenbur‘ani).
Isto~asno je preko nje in Kanalske doline mogo~ relativno lahek alternativni dostop do Koro{ke
ali pa v Furlanijo ter naprej proti Benetkam in severni Italiji. Kontrola nad dolino ni bila
povsem brez pomena.
Konec 14. in v za~etku 15. stoletja sta se v dolini uveljavila dva velika in pomembna
zemlji{ka gospoda, freisin{ki {kof in Ortenbur{ki grofje. Freising je do posesti na Kranjskem
pri{el v drugi polovici 10. stoletja, v ~asu ponovnega vzpostavljanja oblasti nem{kega kralja
nad predelom ju‘no od Karavank, ki se je sesula zaradi mad‘arskih vpadov konec 9. in v prvi
polovici 10. stoletja.1 Junija 973 je cesar Oton II. freisin{ki {kofiji podelil veliko teritorialno
zaklju~eno posest, ki je obsegala celotno Sel{ko dolino in Sor{ko polje zahodno od potoka
@abnice.2 Novembra istega leta je njeno posest {e raz{iril. Z novo darovnico je dotedanji
posesti dodal {e spodnji del Poljanske doline nekako do Gorenje vasi in preostalo Sor{ko
polje vzhodno od @abnice.3 S tem so bili postavljeni temelji lo{kemu gospostvu, ki je bilo
sicer dokon~no zaokro‘eno v naslednjih desetletjih.4 V drugi polovici 11. stoletja so {kofje
pridobili {e posest v dolini Radulje ob spodnjem toku Krke, kjer so formirali gospostvo
Klevev‘.5 V 11. stoletju naj bi Freising pri{el do posesti tudi v Zgornjesavski dolini, ~eprav
okoli{~ine in na~in pridobitve niso povsem jasne. Milko Kos je kot Dovje lokaliziral kraj v
freisin{ki tradicijski notici, ki je nastala v dvajsetih in tridesetih letih 11. stoletja in po kateri
je Adalbero II. Ebersber{ki freisin{ki cerkvi izro~il svojo posest in loco Lenginvuelt,6 vendar
lokalizacija ni povsem zanesljiva, saj najdemo na Bavarskem ve~ naselji s takim imenom.7
Podobno je v tan~ico nejasnosti zavita tudi listina, s katero naj bi Freising pridobil Dovje iz
rok cesarja Konrada II. Vinko Fereri Klun, tajnik Zgodovinskega dru{tva za Kranjsko, je
namre~ 1852 pisal o gradivu v lo{kem arhivu in med drugim poro~al o repertoriju nastalem
1798, iz katerega je razvidno, da je lo{ki arhiv tedaj hranil listino Konrada II., ki je bila
izdana 9. maja 1033 in se je nana{ala na dov{ki urad.8 Regest listine je v svojem diplomata-
riju povzel tudi Franz Schumi,9 medtem ko ga je Franc Kos izpustil. [tih navaja vrsto dvo-
mov o verjetnosti cesarske podelitve urada Dovje freisin{ki cerkvi. Proti cesarski podelitvi
tako govori dejstvo, da imamo na Dovjem prejkone izpri~ano privatno posest Ebersbergov,
da bi morebitno cesarsko listino pri~akovali v {kofijskem arhivu in ne v arhivu posameznega
gospostva, da listina ni zabele‘ena v nobeni od freisin{kih kopijalnih knjig in nenazadnje
335ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
10 [tih P., Izvor, str. 42–43.
11 Zahn J., Codex diplomaticus Austro – Frisingensis. (= Codex), (Wien 1871). Fontes rerum Austriacarum II/36,
17; Schumi F., URBKr I, 122; Kos F., Gradivo IV, 410.
12 Zahn J. Codex II/36, str. 224.
13 Blaznik P. Freisin{ka ‘upanija Dovje. V: Z^ 9 (1955), str. 7–25.
14 O posestnem razvoju freisin{ke {kofije na Koro{kem prim.: Moro G., Der kärntnische Besitz des Hochstifts
Freising. V: Carinthia I 123 (1933), str. 74–92.; Moro G., Wirken und Besitz des Bistums Freising in Kärnten. V:
Südostdeutsches Archiv 10 (1967), str. 66–82. Grabmayer J., Freising in Kärnten. V: Hochstift Freising. Beiträge zur
Besitzgeschichte. (München 1990) (= Freising), str. 319–332.
15 Jaksch A., Monumenta Historica Ducatus Carinthiae. Geschichtliche Denkmäler des Herzogthums Kärnten
(=MHDC) III, (Klagenfurt 1904), 10.; Zahn J. Codex II/31, 10. Kos F., Gradivo II, 70.
16 Popis je ve~krat objavljen, in sicer Zahn J. Die Freisingischen Sal-, Copial- und Urbarbücher in ihren Be-
ziehungen zu Österreich. (=Die Freisingischen ),V: Archiv für Kunde österreichischen Geschichtsquellen XXVII
(1861), 13; Zahn J., Codex II/36, 7; Jaksch A., MHDC III, 897; Kos F., Gradivo IV, 281; Pagitz F., Die Geschichte
des Kolegiatstiftes Maria Wörth. Archiv für vaterländische Geschichte und Topographe 56 (Klagenfurt 1960),
(= Kolegiatstift) , str. 122–125 (s komentarjem).
17 Zahn J., Die Freisingischen, str. 305.
tudi to, da imamo na Dovjem opravka s tako majhnim zemlji{kim kompleksom, da bi bila
morebitna cesarska podelitev v nasprotju z obi~ajno prakso podeljevanja ve~jih zemlji{kih
sklopov.10 Prvi zanesljivi podatek o Dovjem lahko tako postavimo {ele v sredo 12. stoletja.
Okrog leta 1160 je nastal t.i. Noticia bonorum de Lonka, popis freisin{ke posesti v lo{kem
gospostvu.11 Slika, ki jo dobimo iz tega popisa, ka‘e, da so bile Dovje zelo redko poseljene,
saj naj bi bile tam le {tiri hube (quattor mansi). O~itno pa je bilo naslednje stoletje bistveno
bolj dinami~no. Po urbarju iz 1291 najdemo in officio et villa Lengenuelt 28 hub, od katerih
ena pripada cerkvi na Dovjem, ena je zapu{~ena, ostale pa svoje obveznosti poravnavajo na
praznik svetega Jakoba (25. julij).12 V kasnej{ih stoletjih se {tevilo hub na Dovjem ni ve~
bistveno spreminjalo.13
Relativno bogato posest je imel Freising severno od Karavank na Koro{kem.14 Samostan
Innichen, ki je bil ustanovljen 769 in je kmalu pre{el pod okrilje freisin{ke {kofije, je na
spodnjem Koro{kem pri{el do prvih posesti ‘e v 9. stoletju. Julija 822 je neki Matheri podelil
fresin{kemu {kofu Hitu za samostan v Innichenu svojo posest med Tru{njami (Trixen) in
Grebinjem (Griffen) in jo od {kofa prejel nazaj v obliki fevda.15 Niti Matheri niti darovana
posest se v virih ve~ ne omenjata, zato se zdi, da je bila ta posest freisin{ki {kofiji bodisi
odtujena ali pa jo je izgubila na nek drug na~in. Uspe{neje se je freisin{ka {kofija posestno
usidrala v preostali Koro{ki. Konec 9. stoletja je {kofija formirala dva misijonska centra,
enega na Otoku ob Vrbskem jezeru (Maria Wörth), iz katerega je pokrivala osrednjo Koro{ko,
drugega pa na zgornjem Koro{kem v Svetem Petru v Lesu (St. Peter im Holz) pri Spittalu na
Dravi. Okrog teh dveh centrov se je skoncentrirala celotna posest freisin{ke {kofije na tem
podro~ju. Iz popisa, ki je verjetno nastal okrog 1150 in je bil narejen z namenom, da se
zabele‘i posest, ki jo je novoustanovljenemu ali obnovljenemu kapitlju na Otoku namenil
freisin{ki {kof je razvidno, da je Freising tedaj razpolagal z vsaj 100 hubami razprostrtih na
28 lokacijah v {ir{i okolici Vrbskega jezera.16
Prav ta popis posesti odpira nekaj novih mo‘nosti v interpretaciji poteka kolonizacije
Zgornjesavske doline. V tekstu namre~ najdemo med navedbo poldruge hube apud Gile in
med dvema hubama apud Aich tudi 12 hub apud Ratazach. Medtem ko apud Gile ve~inoma
identificirajo z reko Ziljo, Aich pa i{~ejo v okolici [kofi~ (Schiefling) in Loge vasi (Augs-
dorf) jugovzhodno od Vrbe, je lokalizacija toponima Ratazah manj enotna.17 Zahn je v prvi
objavi popisa, v kateri je za razliko od objave v Fontes rerum Austriacarum, kraje sku{al
prostorsko umestiti, v opombi zapisal, da pozna samo dve naselji z imenom Ratschach, ki
obe le‘ita na Kranjskem. Poleg Rate~ je imel v mislih {e Rete~e pri [kofji Loki. Kot verjetnej{a
336 J. MLINAR: PRISPEVEK H KOLONIZACIJSKI ZGODOVINI ZGORNJESAVSKE DOLINE
18 Jaksch A., MHDC III, 897; Grabmayer J., Freising, str. 327–328.
19 Kos F., Gradivo IV, 281, op. 19.
20 Pagitz F., Kolegiatstift, str. 124.
21 Urbar je objavljen v Pagitz F., Kolegiatstift, str. 133–136.
22 Kranzmayer E., Ortsnamenbuch von Kärnten. II. Teil: Alphabetisches kärntner Siedlungsnamenbuch. (Kla-
genfurt 1958), str. 128.
23 Haus- Hof- und Statsarhiv in Wien (=HHStA) AUR 1385, april 8., s.l. po: Otorepec B., Gradivo za zgodovino
Slovencev do 1500 (tipkopis na SAZU).
24 Logar T., Dialekti~ne {tudije. I. Dialekti~na podoba zgornje Savske doline V: Slavisti~na revija 5-7 (1954),
str. 145–149.
25 Grafenauer I., Celov{ki rokopis iz Rate~. Razprave II. razreda SAZU 3. (Ljubljana 1958), str. 5–61; skraj{an
ponatis v Grafenauer I., Literarno-zgodovinski spisi. (Ljubljana 1980), str. 315–363.
lokacija so se mu zdele Rate~e. Jaksch in Grabmayer sta teh dvanajst hub postavljala v Hra{~e
(Krätschach) vzhodno od Marije na Zilji (Maria Gail).18 Franc Kos dopu{~a mo‘nost, da gre
za Radi{~e, jugovzhodno od Celovca,19 medtem ko jih Pagitz postavlja v Rate~e.20 Kosova
lokalizacija je zagotovo napa~na, Jakscheva in Grabmayereva pa se mi zdi manj verjetna.
Grabmayer namre~ svojo interpretacijo lokalizacije utemeljuje z zapisom v kapiteljskem
urbarju iz 1399, kjer se pojavlja 14 hub v Katzach.21 Tako ena~enje Ratazach s Katzach in iz
tega izpeljava v Krätschach je sporno. Hra{~e se namre~ ‘e 1421 pojavljajo kot Chretschach,
torej v glasovno ‘e povsem identi~ni obliki kot danes.22 Tudi glasovna sprememba iz zvene~ega
zvo~nika r v besedi Ratazach v nezvene~i zapornik k v Katzach je manj verjetna. Bolj
prepri~ljiva se mi zdi Pagitzeva argumentacija, ki temelji na preverljivem dokumentu. Leta
1385 je namre~ Viljem, pro{t cerkve na Vrbskem jezeru skupaj s kapitljem durch vnsers
gotzhaus sichpärs vnd merchleiches frums vnd pezzers nutzes willen opravil zamenjavo s
Friderikom Ortenbur{kim. Kapitelj je Frideriku dal celotno vas Rate~e vnder dem Chrainperg,
v zameno pa je pridobil 8 hub v okolici Sternberga. Vse to se je zgodilo nach landes recht in
Chrain.23 Grabmayerjeva argumentacija, da Rate~e ‘e zaradi svoje lege ne sodijo v spisek
posesti iz leta 1150, torej zato, ker so geografsko preve~ oddaljene od druge posesti, pade s
tem na celi ~rti. Ravno zato ker so Rate~e preve~ oddaljene, jih je kapitelj zamenjal, vsaj tako
si gre po mojem mnenju razlagati besede pezzers nutzes willen. S pripadnostjo Rate~ freisin{ki
cerkvi lahko pojasnimo tudi nenavadno smer kolonizacije Zgornjesavske doline. Sledovi v
dialektu, ki so tako evidentni, da je Tine Logar zapisal, da je rate{~ina koro{ki govor – njene
elemente je mo~ zaslediti po celi dolini do vasi Belca – in pa dejstvo, da starej{e gorenjske
inovacije Rate~ niso dosegle, ka‘ejo na to, da je bi ta predel koloniziran s koro{ke in ne s
kranjske smeri.24 Rezultat tega je bil nastanek rate{kega rokopisa, za Bri‘inskimi spomeniki
drugega najstarej{ega ohranjenega slovenskega srednjeve{kega jezikovnega spomenika.25
Vzrok za tako smer kolonizacije je torej potrebno iskati v lastni{tvu ozemlja in ne v geo-
grafski bli‘ini in dostopnosti Koro{ke. Dolina Save Dolinke v srednjem veku verjetno res ni
bila enostavno prehodna, vendar kot taka ni mogla predstavljati ve~je ovire. Dolina se zo‘i
zgolj na enem mestu, na okljuku Save v Tabrah, vendar dopu{~a prehod v vseh letnih ~asih.
Vsekakor je bil morebitni dostop po dolini mnogo la‘ji in bolj naraven kot pa ~ez Korensko
sedlo ali pa preko Vrat (Thörl) v Ziljski dolini in skozi Kanalsko dolino.
[tevilo hub iz 1150 ka‘e, da so bile Rate~e v primerjavi z Dovjem populacijsko bistveno
mo~nej{e. Na relativno zgodnjo in mo~no poseljenosti Rate~ bi lahko nakazovale tudi sicer
redke arheolo{ke najdbe. Isto~asno s sanacijo pokopali{ke cerkve sv. Toma‘a v Rate~ah, ki
so jo izvajali 1976, so opravili tudi izkopavanja v notranjosti objekta. V gotskem prezbiteriju
cerkve so pod poznosrednjeve{kim kamnitim tlakom v temeljih odkrili sledi polkro‘ne ro-
manske apside, vzdol‘ celotne ladje pa je bil odkrit najstarej{i temelj zidu, ki sega morda
celo v predromanski ~as. Poleg ‘ganine so naleteli tudi na fragment anti~ne keramike! Ob
337ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
26 Vali~ A., Fister P., Rate~e. V: Varstvo spomenikov XXI (1977), str. 313–316; Nabergoj T., Arheologija in
gotika. V: Gotika v Sloveniji. Svet predmetov. (Ljubljana 1995), str. 37.
27 [tih P., Prva omemba Bleda v pisnih virih. Listina kralja Henrika II. za briksen{kega {kofa Albuina z dne 10.
aprila 1004 (D.H. II. 67). V: Bled 100 let. Blejski zbornik 2004. (Radovljica 2004), str. 22–23.
28 Jaksch A., MHDC IV, 2805.
gotski oltarni mensi je bilo ohranjenih 25 skeletnih grobov iz romanske dobe z nekaj pridatki
in sledovi deske, kar ka‘e na staroslovansko izro~ilo.26 Velikost naselja se v listini iz 1385, ko
je pri{lo do menjave, ne omenja, lahko pa nanjo sklepamo posredno. Kapitelj na Otoku je v
zameno za celotno vas dobil 8 hub na Koro{kem. Ob predpostavki, da je do menjave pri{lo v
razmerju ena proti ena, lahko domnevamo, da se je konec 14. stoletja {tevilo hub v Rate~ah
vrtelo okrog te {tevilke, torej se je v dobrih sto letih nekoliko zmanj{alo. Mo‘en vzrok za
vpad {tevila hub bi lahko iskali v posledicah potresa 1348, ki je zagotovo povzro~il nekaj
{kode tudi v Zgornjesavski dolini, ~eprav tega ni mogo~e dokazati.
Podobno kot pri Rate~ah in Dovjem poznamo najstarej{o preteklost vmesnega prostora,
ki ga danes obvladuje naselje Kranjska Gora, zgolj fragmentarno. Od vseh treh ve~jih naselij
v dolini se ravno Kranjska Gora v virih omenja najkasneje. Konec 14. stoletja je tudi ta del
doline pripadal Ortenbur‘anom ter kasneje pre{el na njihove dedi~e Celjske oziroma Habs-
bur‘ane. Ortenbur{ki grofje se kot zemlji{ki posestnik na Gornjem Gorenjskem, torej na
{ir{em podro~ju dana{nje Radovljice in Jesenic, prvi~ imenujejo relativno pozno, {ele leta
1185, ~eprav so do posesti kot verjetni dedi~i Ebersbergov pri{li ‘e prej. Decembra omenjenega
leta je nastala listina, v kateri so na{tete posesti pro{tijske cerkve Matere Bo‘je na blejskem
otoku. Med njimi se omenja tudi kmetija v Mostah, ki jo je blejski pro{tiji podaril grof Hen-
rik Ortenbur{ki. ^as nastanka listine ni jasen, vsekakor pa je do njene izstavitve pri{lo med
leti 1140 in 1185. [tih se v svoji razpravi o prvi omembi Bleda v pisnih virih sicer poigrava
z zelo privla~no mo‘nostjo, da naj bi do tega pravnega dejanja pri{lo 1142 ob posvetitvi neke
cerkve na blejskem ozemlju – kot potencialno mo‘nost pride v po{tev tudi troladijska roman-
sko cerkev sv. Marije na Blejskem otoku –, vendar se ‘al te mikavne ideje ne da potrditi z
drugimi viri.27
Mo~no zarezo v posestni zgodovini Ortenbur‘anov na Gornjem Gorenjskem predstavlja
delitev posesti po smrti grofa Hermana II. Njegova sinova Friderik in Henrik sta aprila 1263
nekje na Kranjskem izstavila listino, s katero sta potrdila svoj dogovor o delitvi dru‘inske
posesti. Delitvi, s katero se je strinjal tudi koro{ki vojvoda Ulrik III. Spanheimski, so kot
pri~e prisostvovali pomembni kranjski plemi~i, Leopold Svibenjski, brata Herbord in Oton
Turja{ka, Ortolf Kr{ki in mnogi drugi. Brata sta poleg posesti na Koro{kem razdelila tudi
kranjsko posest. Henrik je dobil posest med Soro in Kolpo na meji s Hrva{ko (a flumine quod
Zevra dicitur, usque ad aquam que Chulp vulgariter nuncupatur) in pa grad Kamen z vsem
pripadajo~im (antrum et castrum Lapis). Preostalo posest a monte Chreinberch do Sore (usque
ad flumen Zewer) skupaj z gradom Waldenberg pri Radovljici (Lipni{ki grad) je dobil brat
Friderik.28 Friderik je sredi{~e svojega gospostva prenesel v Waldenberg, verjetno pa je s tem
dogodkom povezana tudi selitev sede‘a prafare iz Rodin v Radovljico, ki se je zgodila med
leti 1173, ko se cerkev sv. Klemena na Rodinah zadnji~ omenja kot prafara in pa 1296, ko se
v pape{kem desetinskem popisu kot farno sredi{~e ‘e omenja Radovljica.29 Po smrti Henrika
leta 1271 je Friderik razdeljeno posest ponovno zdru‘il, sredi{~e upravnega in cerkvenega
‘ivljenja pa je ostalo v Radovljici.
Po Zgornjesavski dolini so se Ortenbur‘ani za~eli ozirati {ele v 14. stoletju. Novembra
1362 je oglejski patriarh Ludvik na radovlji{kega ‘upnika Henrika naslovil pismo. Vzrok
njegovega pisanja so bile informacije, ki so pri{le do patriarha, da je v mejah fare Radovljica
338 J. MLINAR: PRISPEVEK H KOLONIZACIJSKI ZGODOVINI ZGORNJESAVSKE DOLINE
29 Höfler J., Gradivo za histori~no topografijo predjo‘efinskih ‘upnij na Slovenskem. Pra‘upniji Radovljica in
Kranj. V: Acta ecclesiastica Sloveniae 10 (1988), str. 201–251.
30 Schumi F., Archiv für Heimatkunde (=AH) I, Laibach 1882/83), str. 12.
31 Schumi F., AH I, str. 30–31.
32 Arhiv Republike Slovenije, AS 1073, {t. 1741; 1386, oktober 29., s.l. (listine vrnjene iz Avstrije, Rep. XIV/
92). Objava v Schumi F., AH I, 15, str. 32 in Otorepec B., Gradivo za zgodovino Slovencev do 1500 (tipkopis na
SAZU).
33 HHStA AUR 1386, oktober 29. s.l. citirano po Otorepec B., Gradivo za zgodovino Slovencev do 1500 (tipko-
pis na SAZU).
v do sedaj nenaseljenih in neobdelanih gozdovih pri Kranjski Gori in na Dovjem nastalo
mnogo novih bivali{~ (... quod in quibusda nemoribus seu silvis infra confines Plebis tue de
Radmanstorf que inhabitabiles erant et inculte multe habitationes de novo facte sunt). Na-
seljenci naj bi zgradili tudi dve novi cerkvi, eno v Kranjski Gori in drugo na Dovjem (per
homines ... ibidem due ecclesie, una scilicet in Chraynaw, et alia in Legenvald de novo con-
structe sunt). Ludvik je Henriku naro~i, da naj v njih nastavi vredne vikarje, ki bodo skrbeli
za du{ni blagor naseljencev.30 Nekaj mesecev kasneje je patriarh Ludvik pisal tudi
ortenbur{kemu grofu Otonu. Podobno kot ‘e v pismu radovlji{kemu ‘upniku pravi, da so do
njega pri{le informacije o Otonovi kolonizatorski dejavnosti na Ko~evskem in v Kranjski
Gori. Patriarh nadalje omenja, da je bilo na Ko~evskem zgrajenih pet novih cerkva ter {e ena
v Kranjski Gori (... et una infra confines curatae ecclesiae sancti Petri in Ratmansdorff,
videlicet, in Chrainau ...), ter podeljuje Oton in njegovi dedi~em pravico do prezentacije
duhovnika (sacerdotium praesentationem).31 Zlasti druga listina opozarja na dejstvo, ki je
bilo v strokovni literaturi zanemarjeno. Ortenbur‘ani svojo kolonizatorsko dejavnost na
Kranjskem, ki je vi{ek dosegla sredi 14. stoletja, niso usmerjali samo na podro~je Ko~evske,
ampak tudi v Zgornjesavsko dolino v okolico Kranjske Gore. Obseg slednje je bil seveda
bistveno manj{i kot tiste na Ko~evskem, saj prostor ni dopu{~al intenzivnej{ega naseljevanja,
vendar pa ka‘e dolo~ene ortenbur{ke intencije do obvladovanja tega prostora. Da gre obe
kolonizaciji povezovati, in da sta samo dva produkta istega na~rtnega stremljenja in politike
grofovske hi{e, nakazujeta tudi listini grofice Ne‘e Ortenbur{ke. Ne‘a, ki je bila poro~ena z
Eberhartom Walseejevskim, je 29. oktobra 1386 izstavila dve listini. S prvo je cerkvi sv.
Jerneja v Ko~evju namenila 30 mark pfenigov za svoj du{ni blagor,32 z drugo pa je enako
vsoto in z identi~nim namenom podarila cerkvi v Kranjski Gori.33 Na ta na~in je Ne‘a tudi na
simbolni ravni podprla prizadevanja svojega brata in celotne rodbine po kolonizaciji dolo~enega
prostora. Identi~na vsota podarjena v listini in pa dejstvo, da je Ne‘a kranjskogorski cerkvi
kljub majhnemu obmo~ju poseljenosti sploh namenila del svojega premo‘enja, nakazujeta,
da je bila kolonizacija v Zgornjesavski dolini za Ortenbur‘ane enakega pomena kot tista na
Ko~evskem.
Kdaj to~no pred letom 1362 je Oton Ortenbur{ki za~el z intenzivnej{im naseljevanjem
ljudi ni jasno. Besede iz pisma patriarha Ludvika, da je na tem podro~ju nastalo ve~je {tevilo
novih bivali{~, ne gre razumeti dobesedno v smislu, da so nastala pred kratkim. Na Dovjem,
kjer so kolonizirali freisin{ki {kofje, je do drasti~nega pove~anja prebivalstva pri{lo ‘e pred
1291, na kar opozarja podatek o 28 hubah v ‘e omenjenem freisin{kem urbarju. V urbarju se
omenja tudi huba, ki pripada cerkvi na Dovjem. Slednja torej ni mogla biti zgrajena {ele
nekaj let pred nastankom patriarhovega pisma. Patriarh je pastoralna vpra{anja oskrbe novih
naseljencev pa~ re{eval {ele naknadno. Okoli{~ine ka‘ejo bolj na to, da je tudi v primeru
kolonizacije Kranjske Gore {lo za dolgotrajnej{i proces, ki je potekal ve~ desetletji. Oton, ki
se med 1357 in 1360 omenja tudi kot kranjski de‘elni glavar, je skupaj s svojimi brati, s
katerimi si zaradi ohranitve mo~i ni razdelil posesti, aktivneje prevzel vajeti dru‘inske poli-
339ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
34 Lackner C., Zur Geschichte der Grafen von Ortenburg in Kärnten und Krain. V: Carinthia I 181 (1991),
str. 181–200 zlasti str. 185. O Ortenbur‘anih prim. Tangl K. Die Grafen von Ortenburg in Kärnten (1058–1256) V:
Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen 30 (1864), str. 203 – 352 in Tangl K., Die Grafen von Orten-
burg in Kärnten (1256–1343). V: Archiv für österreichische Geschichte 36 (1866), str. 1–183.
35 Originalno listino datirano 1326, april 18. hranijo v HHStA vendar je veljala za izgubljeno tako, da jo je
slovenska stroka v glavnem poznala zgolj v obliki regesta. Pri obdelovanju Schumi–Komatarjeve zbirke sem naletel
na do sedaj nepoznan prepis, na katerem tudi temeljijo moje ugotovitve. Prim. Arhiv Republike Slovenije, AS 40,
Zbirka regestov in prepisov listin. Schumi–Komatarjeva zbirka prepisov, {k. 70.
36 Zaradi pomembnosti navajam doti~ni pasus v celoti: Darvber (sc. tri hube v Zebenach in v Grecznicz) vnd
vber die sechs huobn gereutes, die pei der selbn chirchen sint gelegen, damit mich mein gnedger herre pischof Emch
von Freising zuo der stift hat pegnadt, nim ich meinen gnedgen herren den edln graf Alb(recht) von Ortenburch vnd
sein erben ze ainen rechten schirmer vnd vogt ewichleich, das ers in der staet inne hab vnd bevrid, als ein vogt von
seinen rechten trewn vnd gnaden pilleich sol.
37 Nad{kofijski arhiv v Ljubljani, Zbirka listin, insert v 1467 januar 28. (30. maj 1390).
38 Nad{kofijski arhiv v Ljubljani, Zbirka listin, insert v 1467 januar 28. (12. november 1390).
39 Nad{kofijski arhiv v Ljubljani, Zbirka listin, insert v 1467 januar 28. (8. december 1390).
tike {ele po smrti o~eta Albrehta (1335) in bratranca Hermana (1338).34 Torej bi pri~akovali,
da se je kolonizacija intenzivirala po tem letu, ~eprav se cerkev v Kranjski Gori omenja ‘e
leta 1326.35 Jurij Gutenber{ki je namre~ aprila tega leta cerkvi Na{e gospe v Kranjski Gori
podaril dve hubi v Zebenach in eno v Grecznicz. Toda natan~nej{a analiza vsebine listine
poka‘e presenetljive rezultate. Jurij Gutenber{ki je namre~ odvet{~ino nad podarjenimi hu-
bami podelil Albrehtu Ortenbur{kemu, k temu pa dodal {e {est rovtov s hubami v bli‘ini
kranjskogorske cerkve, ki jih je dobil od freisin{kega {kofa Emicha,36 torej med leti 1283 in
1311. Ta podatek pa bistveno dopolni na{e dosedanje poznavanje preteklosti Zgornjesavske
doline, saj se kot prvotni zemlji{ki lastnik celotne doline poka‘ejo freisin{ki {kofje. Kdaj in
v kak{ni obliki so pri{li do te posesti lahko samo ugibamo. Ali je Freising dobil dolino s
cesarsko darovnico – dejstvo, da sedaj lahko govorimo o podaritvi obse‘nej{ega teritorija,
omili enega izmed [tihovih dvomov o resni~nem obstoju cesarske listine – ali pa so posest
morebiti dobili od nekega posvetnega fevdalca (Ebersbergov?). Vsekakor vpra{anje vsebine
Konradove darovnice iz 1033, ki jo omenja Klun, ni razre{eno. Kot je pokazano v zgornjem
izvajanju je v naslednjih desetletjih Freisin{ka posest v Zgornjesavski dolini razpadla in se
postopoma skoncentrirala v rokah Ortenbur‘anov. Rate~e so sprva pre{le na kapitelj na Oto-
ku ob Vrbskem jezeru in nato z zamenjavo na grofe, Kranjsko Goro pa so si Ortenbur‘ani
polastili prek odvet{~ine. V freisin{kih rokah so ostale samo Dovje. Zadnje dejanje koncen-
tracije ortenbur{ke posesti se je zgodilo konec 14. stoletja. Po pridobitvi Rate~ je Friderik
Ortenbur{ki ‘elel svojo posest zaokro‘iti tudi v cerkvenopravnem smislu. Maja 1390 je vikar
pri Mariji na Zilji Henrik Mayr zaprosil videmskega kanonika Burkharda de Weldeneck, da
posreduje pri patriarhu ali njegovem namestniku glede odstopa ziljske podru‘nice v Rate~ah,
pri grofu Frideriku Ortenbur{kemu pa glede od{kodnine za dohodke, ki jih s tem izgubi
ziljska cerkev.37 Do dogovora o dokon~nem prenosu jurisdikcije nad Rate~ami na ‘upnika v
Kranjski Gori je pri{lo 12. novembra istega leta v Waldenbergu pri Radovljici. Poobla{~enec
ziljskega vikarja Hernika Mayra vodi{ki ‘upnik Janez de Mila in kranjskogorski vikar Jurij
sta soglasno ugotovila, da je zaradi oddaljenosti ote‘ena redna duhovna oskrba Rate~. Zato
se sta se dogovorila da ziljski ‘upnik prostovoljno prepusti ‘upnijske pravice v Rate~ah ‘up-
niku v Kranjski Gori. Isto~asno se je Friderik Ortenbur{ki, ki je osebno prisostvoval dogovo-
ru obvezal, da bo kranjskogorskemu ‘upniku prispeval k pove~anim stro{kom oskrbe, ziljski
‘upniji pa iz lastnega ‘epa pokril izgubo v vi{ini 14 mark {ilingov.38 Svoje soglasje k dogo-
voru je 8. decembra 1390 dal {e oglejski patriarh Janez.39 S tem je celotna dolina tudi v
cerkvenopravne smislu postala vsaj formalnopravno odvisna od Ortenbur‘anov kot lastnikov
pravice prezentacije duhovnika v Kranjski Gori.
340 J. MLINAR: PRISPEVEK H KOLONIZACIJSKI ZGODOVINI ZGORNJESAVSKE DOLINE
40 O razvoju ‘elezarstva prim.: Müllner A., Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien von der Urzeit bis
zum Anfänge des XIX Jahrhunderts. (Wien 1909).
41 Transkripcija z odli~no reprodukcijo in prevodom listine v: Ortenbur{ki rudarski red. Planina pod Golico
2001, str. 13–34.
Motiv, ki je gnal Ortenbur‘ane po zaokro‘itvi posesti v Zgornjesavski dolini, ni v virih
nikjer jasno izpri~an. Po eni strani lahko domnevamo, da so ‘eleli predvsem prevzeti kontro-
lo nad najbli‘jim prehodom iz svojih mati~nega gradu na Koro{kem do svojih posesti na
Kranjskem, ki je potekal preko Korenskega sedla ob Savi navzdol. Drugi mo‘en interes je
gospodarsko izkori{~anje podro~ja. Pri tem ni {lo v tolik{ni meri za zemlji{ko rento, ampak
predvsem za potencialno izkori{~anje ‘elezove rude. Tako v Julijskih Alpah, kjer so rudo
predvsem nabirali kot tudi v Karavankah, kjer so jo kopali, so bila bogata nahajali{~a ‘elezo-
ve rude. Ravno v drugi polovici 14. stoletja je rudarjenje in pridobivanje ‘eleza do‘ivelo v
neposredni bli‘ini Zgornjesavske doline, v planinah nad Jesenicami, bliskovit razcvet.40
Tehnolo{kemu razvoju so sledile tudi organizacijski spremembe, ki so svojo kodifikacijo
do‘ivele 1381, ko je Friderik Ortenbur{ki za rudarje na tamkaj{njem podro~ju izdal t.i.
Ortenbur{ki rudarski red, ki predstavlja enega najpomembnej{ih srednjeve{kih pravnih spome-
nikov na Slovenskem.41 Dokon~no so Zgornjesavsko dolino v upravnem smislu zaokro‘ili {ele
Ortenbur{ki nasledniki celjski grofje. Zaradi Bene{ke nevarnosti so 1431 postavili nad Belo
pe~jo grad, ki je slu‘il za obrambo pred bene{ko nevarnostjo. Isto~asno se je na Beli pe~i
formiralo zemlji{ko gospostvo, ki je obvladovalo dolino vse od upravnih reform v 19. stoletju.
Z u s a m m e n f a s s u n g
Ein Blinddarm Krains. Beitrag zur Kolonisationsgeschichte des oberen Save-(Sava-)-tals
Janez Mlinar
Das obere Save-(Sava)-tal, das von der Quelle der Wurzener Save (Sava Dolinka) im Tamar-Tal
bzw. Zelenci bis Assling (Jesenice) reicht, wo sich das Tal allmählich in das Radmannsdorfer
(Radovljicaer) Land ausbreitet, bildet den äußersten nordwestlichen Rand des historischen Landes Krain.
Auf seine Besiedlung wirkten sich in der Vergangenheit zwei Faktoren maßgebend aus, und zwar die
relativ ungünstigen Witterungs- und Naturgegebenheiten sowie die Transitlage zwischen Oberkrain,
Kärnten und Friaul. Im 14. Jahrhundert setzten sich zwei Grundherren im Tal durch. Die Bischöfe von
Freising gründeten in Lengenfeld (Dovje) ihre Pfarrei, die der Herrschaft Lack unterstellt war, während
sich das übrige Tal in der Hand der Ortenburger befand. Eine eingehende Analyse des erhaltenen
Quellenmaterials zeigt jedoch, dass sich das ganze Tal ursprünglich in Besitz der Bischöfe von Freising
befand. Ihr Besitz löste sich allmählich auf und konzentrierte sich in der Hand der bereits erwähnten
Ortenburger. Wann und auf welche Weise die Bischöfe von Freising in Besitz des oberen Save-(Sava-)-
tals kamen, bleibt offen. Auf jeden Fall war sein Umfang erheblich größer, als bisher vermutet wurde.