OBRAVNAVA GLAGOLSKE PREHODNOSTI V OSNOVNI ŠOLI
Glagolska prehodnost (objektnost) se obravnava v petem razredu osnovne šole. To je razmeroma težko slovnično poglavje, pri katerem imajo učenci bolj malo predznanja in zanimanja. Veže se na stavč-ne člene, zlasti predmet in prislovno določilo, ki se obravnavajo prav tako v petem razredu, in na glagolski način, ki se obravnava šele v sedmem razredu. Prav zaradi težavnosti te učne snovi se mi zdi potrebno zbrati čim več idej in gradiva za njeno obravnavo in utrditev.
Ker so v besedilih precej enako zastopani neprehodni in prehodni glagoli, ni težko najti primernega sestavka, na osnovi katerega delamo posplošitve. Vzemimo na primer tale preprosti otroški spis o šolski ekskurziji.
V Postojnski jami
S posebnim vlakom smo se odpeljali v jamo. Med vožnjo nas je zeblo. Ko smo izstopili z i vlaka, smo dolgo hodili po jamskih poteh. Nazadnje smo prišli do nekega zelo lepega kapnika. Blizu njega smo v cementnem koritu z vodo zagledah znamenite človeške ribice. Tako jim pravijo zato, ker imajo prosojno kožo take barve kot človek. Kar nismo se jih mogli nagledati. Neradi smo zapustili prelepo Postojnsko jamo. i
Barbara, 5. razred
i
V razredu organiziramo spraševanje po besedah, ki so ob glagolu. Jezikovni čut velikokrat dopušča ; vprašalnice za predmet (za odvisni sklonj in vprašalnice za prislovna določila (prislovne vprašalni- • ce), vendar dajemo prednost vprašalnicam za prislovna določila. Pri vprašanjih za sklone pa uporabljamo obe vprašalnici, da zanesljivo razlikujemo predmete od osebkov (koga ali kaj, kdo ali kaj). Zaradi nazornosti nato podčrtamo prislovna določila s poševnimi črtkami, predmete pa z dvojno črto (s simbolom za neprvi sklon). Tako nam glagoli razpadejo na dve skupini, na neprehodne in prehodne.
Neprehodni glagoli '
Kam (v kaj) se odpeljemo? Od kod (s česa) izstopimo? Kod (po čem) hodimo? Do kod (do česa) pridemo?
Prehodni glagoli Koga (ali kaj) zebe? (Koga ah) kaj zagledamo? (Komu ali) čemu pravijo? (Koga ali) kaj imajo? (Koga ali) česa ne moremo? (Koga ali) česa se ne nagledamo? (Koga ali) kaj zapustimo?
Na ta način je dosežen osnovni učni smoter, da učenci razlikujejo prehodne glagole od neprehodnih. Ker pa jezikovni čut za postavljanje vprašalnic ni prav zanesljiv, je tudi učni smoter dosežen bolj napol.
V drugem učnem koraku to znanje poglabljamo in krepimo. Z učenci ugotavljamo, s čim je zaznamovana prehodnost ali neprehodnost. Zdaj je postopek primerjalen, potemneti hoditi misliti
potemniti sliko prehoditi pot misliti na izlet
odpeljati prtljago odpeljati se v jamo
začeti predstavo predstava se začne
179
z učenci poiščemo materialne (morfemske) razlike med neprehodnimi in prehodnimi glagoli. Ugotovimo, da neprehodni glagoli postanejo prehodni z menjavanjem desnega obrazila (pripone), z dodajanjem levega obrazila (predpone) ali z dodajanjem predloga; odpravlja pa se pogosto prehodnost s prostim morfemom se. Tako so dobili učenci na voljo novo sredstvo za razlikovanje neprehodnih in prehodnih glagolov.
Precej težko pa je učencem razlagati glagole, ki so v enem pomenu prehodni, v drugem pa neprehodni.
Ali slišite (zaznavate) zvonjenje?
Ali slišite ali ste gluhi?
Delal (izdeloval) sem model jadrnice.
Nekaj časa sem delal, nekaj pa počival.
Razlikovanje teh pomenskih odtenkov je za učence seveda težko. Pomagamo jim s sopomenkami in protipomenkami. Učence begajo tudi primeri, ko je ob prehodnem glagolu opuščen predmet, npr.: Poslušal sem, pa nisem ničesar razumel. Menijo, da je glagol poslušal sem neprehoden, vendar je prehoden, saj bi se poved lahko glasila: Poslušal sem ga, pa nisem ničesar razumel.
V večje strokovne podrobnosti (vrste prehodnosti, predmetne različice) se v petem razredu ne kaže spuščati, ker bi to učence preveč obremenjevalo. Treba pa je osvojeno učno snov še utrditi in nadgraditi, da bodo imeli učenci od nje praktično korist in da bodo brez težav prehajali k drugi učni snovi.
Najprej naj učenci samostojno razlikujejo prehodne in neprehodne glagole, in sicer ob posameznih glagolih ali pa ob strnjenem besedilu. Pri tem pazimo, da pritegnemo k delu čim več učencev ali kar ves razred. Vaje so takšnele.
Izberi prehodne glagole in jih uporabi v primernih povedih: brneti, gledati, gnesti, hoditi, izkopati, kopati, lajati, ležati, nasuti, natrgati, obljubiti, odlikovati, odvreči, oživeti, oživiti, počepniti, pohoditi, poklicati, porumeneti, porumeniti, plezati, preplezati, ropotati, saditi, sedeti, spati, skakati, skuhati, umiti, zasesti, zasmejati se, zaupati, žareti, žariti, žuboreti. Zgled: gledati - Včeraj sem gledal novi film v Komuni.
Podčrtaj prehodne glagole v naslednjem sestavku z vijugasto črto, predmete ob njih pa z dvojno črto:
Rudi se je javil, da gre zakurit bencin. Pobral je okrušek kapnika in ga zavil v cunjo. Cunjo je namočil v tekočino, ki se je natekla v mlako pod njegovimi nogami. Prižgal je vžigalico in jo pritaknil. Cunja je zagorela, zato jo je vrgel daleč od sebe. Kar je sledilo, je bilo podobno uničenju sveta, ki ga požirajo plameni.
Po Tonetu Svetini
Po teh vajah preidimo k težjim. Najprej gradimo pot od direktno prehodnih glagolov (glagolov z ne-predložnim predmetom v četrtem sklonu) k pretvorbam tvornika v trpnik. Če hočemo spoštovati didaktično načelo postopnosti, ne bomo uvajali nobenih novih strokovnih izrazov, ampak bomo učiU učence trpniško pretvorbo samo s posnemanjem.
Zgled: Vprašal je Marijo. -> Marija je bila vprašana. Pretvori naslednje stavke po zgornjem zgledu:
Janka še niso klicali. - Poslali so jok ravnatelju. - Fanta so oprostili. - Sklenili so pogodbo in jo podpisah. - Do začetka maja smo zbrali že ves denar za ekskurzijo. - Reportažo bom napisal jutri. - Avto sem očistil že dopoldne. ~ Zvečer bom zlikala hlače. - Nogavice bom kmalu spletla. - Vodje tolminskega upora so v Gorici obglavili. - Most čez Tolminsko so zgradili v začetku našega stoletja. - Na Bazovici so fašisti ustrelili štiri lante. - Štanjel so med vojno požgali.
Nato preidimo k vaji, s katero na osnovi osvojenega znanja krepimo jezikovni čut učencev.
Izberi primerne besede v naslednjih povedih in utemelji svojo izbiro: S prekupčevanjem ni (obogatel - obogatil). - Spis bom (obogatel - obogatil) še z nekaterimi ^ domisleki. - Po dveh tednih sem (ozdravel - ozdravil). - Doktor Kirn jo je (ozdravel - o-
zdravil). - Včeraj zvečer je (ugasnila - ugasila) luč zato se nisem mogel učiti. - Preden odideš iz hiše, (ugasni - ugasi) luč na stopnišču. - Boris (vadi - se vadi) v teku na osemsto metrov. - Milena (vadi - se vadi) pesem za nastop. - Tekma (začne - se začne) na sodnikov žvižg. - Fant (nagiba - se nagiba) k površnosti.
Nazadnje pa ob primernih navedkih iz pesmi, umetniške proze ali esejistike študiramo, kako pesniki in pisatelji z nenavadnimi vezavami glagola s predmetom dosegajo posebne učinke.
180
Predlagaj, kako bi zveze glagola s predmetorr\ izrazili na bolj običajen način in presodi oba načina izražanja:
Preslabe peti boje nam sloveče, pojo Kranjic lepoto moje strune in tvojo čast, neusmiljena devica. (Prešeren) - Jaz sanjam maj, a pravzaprav jesen je zdaj. (Župančič) - Preden sneg zapade stare sreče kraj, pota, gaj, livade, mi srce zajoče kot otrok in boče še enkrat nazaj. (Novy) - Poklepetajo cel svet, pod mrak pa se ne spomnijo niti tega, kako jim je ime, niti kako se pišejo. (Zidar) ~ Mladi režiserji živijo Ulm. (Časopis) Zgled: Vem rožo. (Grum) - Vem za rožo. Poznam rožo.
Tako smo prešli dve lazi učnega procesa pri spoznavanju glagolske prehodnosti. Ob besedni analizi je treba prehodnost še večkrat ponoviti. V šestem razredu pa si je treba zagotoviti čas za temeljitejšo ponovitev. Mislim, da pri tem obravnavanju, utrjevanju in ponavljanju nismo zanemarili nobene pomembnejše možnosti za jezikovno vzgojo ob tej učni snovi. Učenci so dovolj vsestransko spoznali to glagolsko lastnosti trpniške pretvorbe so okrepile njihovo gibčnost v izražanju; uvideli so, kako naj ravnajo, ko jim jezikovni čut omahuje; nazadnje pa so spoznah, kako pesniki in pisatelji tudi pri glagolski vezavi presegajo vsakdanji način izražanja.
Literatura:
Bajec, Kolarič, Solar, Rupel, Slovenska slovnica. 1964, str. 208-209; Toporišič Jože. Slovenska slovnica, 1976. str. 290-298.
France   Žagar PA v Ljubljani
181