REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Sorites/*.
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XVII Številka 7 Julij 1987
NOVICE
LJUBNO
GORNJI GRAD
Propadanje gozdov
Skupščina občine Mozirje je na zadnjem zasedanju med drugim razpravljala o ekološkem stanju, o možnostih in nemožnostih ukrepanja, preprečevanja in zadolžitvah posameznih dejavnikov in prišla do zaključkov, da mnoge probleme lahko rešimo sami, problem S02 pa bo še naprej ostal naš glavni odprt ekološki onesnaževalec, ki počasi in vztrajno žre naravo in življenja.
Da bi vsaj delno prikazali stanje, ki ga povzroči onesnaženost zraka in kakšen je vpliv na naše gozdove so strokovnjaki iz GG Nazarje pripravili prikaz stanja, nekatere možne rešitve.
Problematika stanja gozdov je bila predočena na 15. zasedanju republiške Skupščine, ki jo objavljamo v celoti.
Stanje
Zdravstveno stanje gozdov se v občini Velenje in Mozirje od leta 1985 rapidno slabša, tako da je stanje letos po oceni gozdarjev doseglo kritično stopnjo.
Obseg poškodovanih gozdov je postal grozljivo velik. Po podatkih gozdarske službe je na območju občin le še 1% gozdov, ki nimajo vidnih poškodb. Stanje v občini ni bistveno boljše kotv občini Velenje kljub temu, da tu doslej ni bilo direktnih ožigov gozdov.
'V obeh občinah je kar 3% (1.500 ha!) gozdov, ki so poškodovani do take meje, da je gospodarjenje z njimi onemogočeno. Na ožje imi-sijsko območje (občina Velenje) odpade kar dobra polovica teh gozdov, kar predstavlja 8% tega območja.
Trendi napredovanja poškodb so zastrašujoči. Obseg poškodovanih gozdov je v letu 1987 2 do 3-krat večji kot v letu 1985 (ocenjeno po površinskem deležu). Delež poškodovanih in suhih dreves v celotni sečni masi iz leta v leto narašča. Od skromnih 8 — 10% pred nekaj leti je lansko leto ta delež narasel v določenih delih tudi preko 50%.
Raziskave vsebnosti celokupnega žvepla v eno in dvoletnih smrekovih iglicah na dveh točkah 16-krat Evropske bioindikacijske mreže, ki padeta na območje Zg. Savinjske doline, uvrščajo ti dve točkj v najvišji razred glede na vsebnost žvepla.
Močno propadanje vegetacije opažamo že tudi na zgornji vegetacijski meji. Tla na teh višinah zaradi tega hitro erodirajo in zgornja vegetacijska meja se znižuje.
Posledice
Škoda v poškodovanih gozdovih je neprecenljiva. Splošno koristnih funkcij gozda realno sploh ni mogoče oceniti. Približno lahko ocenimo le škode, ki se nanašajo na lesno funkcijo gozda, se pravi na proizvodnjo lesa. Ocena škode v tistih gozdovih, v katerih načrtno intenzivno gospodarjenje ni več mogoče—to škodo na površini cca 15Ö0 ha smo uspeli doslej v grobem oceniti — znaša preko Štiri milijarde novih dinar-jev.	,
Stanje poškodb v najbolj poškodovanih gozdovih (III. kategorija) je tako intezivno, da v njih ni mogoče računati na kakršnokoli načrtno gospodarjenje. Propadanje elitnih dreves v različnih starostnih stopnjah, propadanje zasnov pomlajevanja sestojev, doslej Še neraziskane spremembe v pedosferi in vplivi na mikroorganizme v tleh so pojavi, ki vnaprej razvrednotijo vse ukrepe gozdarja v smislu načrtne
vzgoje zdravega in kvalitetnega gozda.
Jasno je, da se v danih ekoloških pogojih podirajo osnovni principi gospodarjenja z gozdovi (3. člen Zakona o gozdovih):
—	zagotoviti trajnost gozdov in njihovih funkcij
—	naraščanje prirastka in donosov
—	trajna in racionalna regeneracija gozdov
Pred našimi očmi namreč rapidno pada vse:
—	lesna zaloga vsled velikega deleža slučajnih pripadkov,
—	količinski in vrednostni prirastek zaradi občutnega zmanjšanja asimilacijskega aparata,
—	ciljna struktura drevesnih vrst in debelinska struktura drevja se neusmiljeno slabša,
—	splošnokoristnefunkcijego-zda slabijo,
—	povečujejo sestroškivzdrže-vanja gozdov in gozdne proizvodnje,
—	trajnost gospodarjenja z gozdovi ni zagotovljena!
Na osnovi navedenih dejstev moramo zaključiti, da bo zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja in omajane stabilnosti gozdov, ob zmanjšanih donosih in povečanih stroških proizvodnje lesa ter vzdrževanja in ohranitve sestojev ekonomska moč gospodarstva izredno oslabljena, kar samo po sebi izključuje sedanji sistem samofinanciranja gozdarstva.
Ukrepi
a)	Gozdno gospodarstvo Nazarje bo na podlagi vseh ugotovitev izdelalo in sprejelo ukrepe, ki zadevajo v glavnem spremembe smernic in strategije gospodarjenja z gozdovi v območju:
—	znižanje in sprememba strukture sečenj zaradi zmanjšanega prirastka, lesne zaloge in stabilnosti sestojev,
—	zniževanje in prestrukturiranje vlaganj v gozdove iz lastnih sredstev zaradi oslabljene ekonomske moči, povečanih stroškov proizvodnje in povečanih vlaganj v varstvo gozdov,
—	ocena škode in izterjava odškodnine od TEŠ,
—	spremljanje stanja in trendov umiranja gozdov in poglobljeno sodelovanje s znanstveno raziskovalnimi institucijami.
b)	Od ožje in širše družbenopolitične skupnosti pa zahtevamo:
—	zmanjšanje škodljivih emisij ali proizvodnje električne energije v TEŠ takoj 'za 30%, vsako naslednje leto pa za dodatnih 5%, dokler ne bodo nameščene čistilne naprave,
—	odpraviti konice, ki povzročajo direktne ožige na gozdnem drevju,
—	prepoved obratovaja 4. bloka TES do pridobitve ustreznih dovoljenj za obratovanje,
—	postavitev merilnih naprav v Zavodnjah in v Velikem vrhu s sistemom alarmiranja v primeru prekoračitve max. dopustnih koncentracij so2,
—	postavitev merilnih naprav za spremljanje onesnaženosti ozračja v Mozirju (Nazarjah),
—	mesečno preverjanje imisij. koncentracij,
—	spremembo sistema samofinanciranja gozdarstva (predvsem v najbolj prizadetih območjih),
—	večji poudarek prostorskemu planiranju z vključitvijo okolja — varstvenih sistemov,
—	spremembo ekološko vprašljivih planskih dokumentov.
ANTON BORŠNAK
Mladi
za
vzgled
Del gasilskega mimohoda v Gornjem gradu
Delo skupščine občine
Že v predhodni številki glasila smo napovedali razgovor s predsednikom občinske skupščine Antonom Boršnakom. Tokrat objavljamo vsebino. »Smo dejansko skupina, ki seje zadev lotila dosti prizadevno, čeprav smo bili v teh nalogah neizkušeni. Dokler človek ne spozna utripa življenja skupščine in njenih organov, si niti približno ne more predstavljati kako živi dejavniki so vse to. Čas pač nikdar ne sme biti omejen. Je pa treba vsestransko sodelovati znotraj tega skupščinskega življenja. To se je doslej, no, tu smo šele leto dni, tudi uveljavljalo. Naše delo je večkrat zelo nehvaležno in zato ni čudno, če ljudje včasih smatrajo, da si izvršni svet prilašča odločanje o marsičem. To ni ljubo nikomur, so pa časi taki, daje treba marsikaj odločiti na tej ravni. Krizno obdobje marsikaj spremeni in na zunaj izpade kakšen ukrep tudi nesamoupraven. Mimo tega se pač ne da, vsaj za sedaj ne.
Da bi čimbolj zaživel delegatski način odločanja, si zelo prizadevamo utrditi sodelovanje s krajevnimiskupnostmi, saj se zavedamo, daje prav tam iskati pristno voljo občanov.
Vso podporo d^jem delovanju aktiva direktorjev , pri našem izvršnem svetu. Tu se opazi napredek v enotnosti izvajanja nekaterih ukrepov, kaže se tesnejše sodelovanje vodstvenih kadrov v delovnih organizacijah in našimi skupščinskimi organi, skratka opazni so premiki na bolje. To pa je bistveno za izvajanje nalog, ki so še pred nami. Gre v bistvu za poenotenje stališč.
Povsem nova oblika dela pa se uveljavlja preko aktiva predsednikov delavskih svetov. Tu šele začenjamo. Gre pa za obliko tesnejše vezi s samoupravnimi organi v združenem delu. Dogovorili smo se, da se vsake tri mesece dobimo in pogovorimo o vseh perečih vprašanjih ekonomskega in političnega dogajanja. Od te oblike si obetamo tudi boljše delovanje delegacij, ki so marsikje prepuščene same sebi. Vse
to bi pripomoglo k širši obveščenosti dejavnikov samoupravljanja. Pri delu smo namreč opazili, da so marsikdaj predsedniki delavskih svetov zelo slabo obveščeni. Zato se tudi dogaja, da delegacija neke delovne sredine drugače postavlja stvari, kot pa v samem kolektivu. Torej manjka medsebojne povezave na večih ravneh. Sicer pa so predsedniki pozdravili naša hotenja. Ko smo na podoben način pozvali vodje delegacij na sodelovanje, smo opazili daleč premalo obveščenost teh ljudi. Tako seveda potem pride do odmikov od pričakovanega delovanja delegacij. Prav to pa želimo preseči s povezovanjem. Strokovne službe v večino delovnih organizacij sploh ne pomagajo delegacijam do določenih stališč te sredine. Kar tiče gradiva za seje, mislim da ustrezajo. Vsaj tako zatrjujejo sami delegati. Skušamo stvari kar se da poenostaviti, je pa res, da se vsega ne da prikazovati na enostaven način, skušamo pa biti dosledno razumljivi.
Delegacije v delovnih organizacijah bi morale poročati o delu skupščine občine delavskim svetom. Po nekod tega sploh ne delajo, drugje pa le občasno, torej obrobno. Tu smo seveda šele na začetku. Smatramo, da je prav v tem zavora za razvoj delegatskega odločanja. Namreč, brez tesne povezave delavski svet — delegacija, sploh tako odločanje ni mogoče, je le na papirju. Malo boljše je glede tega v večjih kolektivih kjer imajo konfere-rence delegacij, tam je nekdo zadolžen za delo z delegacijami in to se tudi dobro odraža.
Na sploh moramo odpreti široko plat dogovarjanja in na ta način priti do večinskih mnenj med ljudmi, saj si ne smemo delati utvar, da je mogoče vsako dano pobudo tudi uresničiti. To skušamo torej doseči z oblikami o katerih je že bilo govorjeno. Če ne bomo skušali oblikovati ta širša mišljenja, je dejansko nevarnost občutka neke pri-
sile, to pa rodi med ljudmi odpor. Na sploh pa moramo za naše razmere povedati, da nikakor ne želimo uveljavljati v vsakem primeru izvršno oblast, ki jo zakon daje, bolj želimo doseči, da ljudje spoštujejo zakon na samoumeven način in ne s prisilo, žal pa vedno ne gre tako. Je pa po drugi strani tudi res, da v naših razmerah vse preveč nalog usmerjamo preko izvršnega sveta. So stvari, ki bi jih morali obravnavati bolj na skupščini. Seveda premalo vključujemo družbeno-poli-tične organizacije v dogajanja. Tako bi potem ne bilo govora o ukrepih države, ki so največkrat zelo nepriljubljeni. Zato menim, da je treba skupščini, torej delegatom dati ves poudarek družbenega dogajanja v občini. Je pa spet res, daje naša dolžnost zaščititi družbeni interes na vseh ravneh in se včasih pač ne da pritrditi zahtevam posameznikov.
Končno se strinjam s predsednikom IS, ko trdi, da bi morali več zadev vključiti naravnost v skupščino in ne vse preko izvršnega sveta, pa tudi prav bi bilo, kot trdi, da bi v skupščini družbeno-politične organizacije nastopile z določenimi zadevami, ki sojih sprožile ali pa jih obravnavajo. Potem bi delo skupščine bilo tudi obogateno in bolj zanimivo, pa kar je najvažnejše — široko, ljudsko.
Na Lepi njivi je mladina spet zelo delavna. V tem zaselku je to že od nekdaj tako, seveda so obdobja, ko se zamenja rod in potem ponavadi delo zastane. Že zadnja igra, ki so jo mladi z Lepe njive predstavili hvaležnim gledalcem je del prizadevanj, ki kaže na veliko navezanost na kraj in okolje. Takšna mladina bo svojemu kraju le v ponos!
Predsednik mladincev na Lepi njivi je Ivan Rženičnik in lepo ga je bilo posluša ti s kakšno navdušenostjo je pripovedoval kaj vse mladi delajo in imajo še v načrtu. Pravi, da je njegovih vrstnikov kakih 35, peveda se pa vsi ne vključujejo enako v mladinsko organizacijo. Res pa je, da velja na sploh mlade pohvaliti, je menil mladi predsednik.
Poleg lepe nove šole, ki je bila postavljena iz sredstev samoprispevka, stoji staro šolsko poslopje. Dejansko je zgradba leta dolgo propadala in predstavljala za otroke pravo nevarnost. Tudi ljudje so negodovali nad propadajočo stavbo, saj je končno šola v tem kraju veliko pomenila in z velikimi napori so jo po vojni, ko je bila požgana spet zgradili. Ze nekaj časa so razna telesa razpravljala o tem kaj z nekdanjo šolo, sedaj je padla odločitev in mladinci so pričeli z veliko vnemo zgradbo podirati. Ob našem obisku jih je 10 bilo na delu in že so marsikaj postorili. Kot je menil Ivan Rženičnik, bodo rušenje končali v desetih dnevih, če bo vreme naklonjeno. Nato se bodo lotili ureditve igrišča za šolsko in krajevno mladino. Komunalno podjetje je obljubilo pomagati s stroji, mladinci pa delajo udarniško in če bo kaj gradbenega materiala za prodajo, bodo nekaj zaslužili za svojo organizacijo.
Mladi v odročnih zaselkih nimajo kaj prida možnosti za športno delovanje, zato je pobuda mladincev na Lepi njivi še toliko bolj pohvalna. Vaški odbor krajevne samouprave budno spremlja prizadevanja mladih in jim po možnosti tudi pomaga.
Ob prazniku vstaje slovenskega naroda
čestitamo nekdanjim borcem, aktivistom in občanom
Delovne in družbeno-politične organizacije občine Mozirje, Skupščina občine in njen Izvršni svet, Samoupravne interesne skupnosti in uredništvo Savinjskih novic.
Miran Bele,
sekretar OK ZKS Mozirje
Zaradi zdravstvenih nagibov je dosedanja sekretarka O K ZKS Mozirje Anka Si vec zaprosila za razrešitev delovnih nalog in na mesto nje je občinski komite ZKS izbral
'	l
Ü	M
Miran Bele
novega sekretarja Mirana Beleta.
Rojen je bil v delavski družini 26. 3. 1955. Osnovno šolo je obiskoval v Mozirju in jo končal leta 1969. Po končani osnovni šoli se je vpisal v srednjo zobotehnično šolo v Ljubljani in jo zaključil leta 1973. Študij je nadaljeval na višji šoli za socialne delavce v Ljubljani, končal
pa jo je leta 1976. Sedaj je absolvent sociologije.
Njegova prva zaposlitev je bila v Prehodnem mladinskem domu v Ljubljani, kot vzgojitelj je tam delal do leta 1978. Istega leta se je nato vrnil v Mozirje, kjer je prevzel organiziranje izobraževanja pri Delavski univerzi v Mozirju, nekoliko kasneje pa je prevzel vodenje DU. Na delih direktorja DU je še danes. Pod njegovim vodstvom je Delavska univerza postala nepogrešljiva sestavina izobraževalne dejavnosti v občini, zlasti za razne oblike izobraževanja odraslih, za področje IPU in za glasbeno vzgojo mladine.
Ze kot mladinec se je aktivno vključeval v delo v mladinski organizaciji. Udeležil se je treh mladinskih delovnih akcij, kjer je bil komandant brigade na akciji v Suhi krajini.
V dosedanjem obdobju je opravljal več rqzličnih vodilnih funkcij v občinski izobraževalni skupnosti, skupnosti za zaposlovanje, v odborih pri OK SZDL in v zvezi komunistov. Bil je sekretar 00 ZK, sedaj pa je član OK ZKS in član P OK ZKS, nazadnje je nadomeščal sekretarja OK ZKS Mozirje.
Ali so vsa ta vozila varna?
Brezhibno vozilo je varno
Tehnična brezhibnost vozil je eden izmed temeljnih dejavnikov, ki pogojujejo varen potek cestnega prometa, ven-, dar ga vozniki motornih vozil vse premalo upoštevajo. Zato se je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Mozirje odločil^ da v sodelovanju s člani ZSAM in delavci milice izvede preventivno akcijo — »brezhibno vozilo je varno vozilo«. Akcija je bila izvedena v četrtek, dne
18.	6. 1987 med 17. in 21. uro.
Poudarek pri delu je bil dan na ugotavljanje upoštevanja cestno prometnih predpisov pri pešcih, voznikih koles, koles z motorjem, ki so pogosto tudi žrtve prometnih nesreč. Druge naloge so bile usmerjene na ugotavljanje tehnične izpravnosti vozil in odnos voznikov do svojih vozil — vzdrževanje.
Po izvedbi preventivne akcije je bila opravljena analiza in so bili sprejeti naslednji zaključki:
—	še vedno vozniki premalo pozornosti posvečajo za redno in pravočasno vzdrževanje zavornega mehanizma, odpravljanje napak na svetlobno-signalnih napravah, varnostni pas je le za okras, prav tako se pogosto pojavljajo vozila v prometu, ki imajo popolnoma dotrajane pnevmatike,
—	vse preveč voznikov se odloča za vožnjo, kadar so pod vplivom alkohola.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu poziva vse komisije, da v celoti izvedejo načrtovane preventivne in vzgojne akcije.
Upravljalec cest, ki opravlja dela in naloge pri vzdrževanju in gradnji prometnih površin, naj posveti posebno pozornost in skrb za zagotavljanje večje varnosti prometa.
Organi nadzora in inšpekcijske službe naj v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili posvetijo posebno skrb nadzoru in ukrepom, ki lahko bistveno vplivajo na varnost cestnega prometa.
Vsi družbeni dejavniki naj svoje delo ocenijo in poskrbijo za večjo varnost pešcev in kolesarjev, zlasti starejšim in najmlajšim udeležencem v prometu, kar pomeni več varnosti za vse.
Za zaključek pa še nekaj razmišljanj voznikom motornih vozil. Je vaše vozilo tehnično urejeno? Še danes se prepričajte, ali zanesljivo delujejo zavorni in krmilni mehanizmi ter svetlobno signalne naprave. Kako je s plašči na kolesih? Z vsako hibo na enem izmed naštetih delov vozila, tvegate v neugodnih razmerah najmanj svoje življenje! Zato še enkrat priporočilo:	»Le brezhibno
vozilo je varno vozilo!«
Svet
za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Zakaj je v Nazarjah pločnik? Še vedno ni prostora za pešce.
Delegati — o gospodarjenju!
Skupščina občine Mozirje je dne
12.	6. 1987 na skupnem zasedanju vseh treh zborov med drugim obravnavala dve pomembni vsebinski področji:
— analizo gospodarjenja v prvem tromesečju leta 1987 in problematiko varstva okolja.
Kljub temu, da rezultati prvega tromesečja ne dajejo realne slike stanja v gospodarstvu, je iz rezultatov moč videti kakšni so trendi v delovnih sredinah in nasploh zgornjesavinjskega gospodarstva.
Iz poročila in razprave delegatov na skupščini je bilo moč čutiti veliko pripravljenost organizacij združenega dela in TOZD-ov za spreminjanje razmer, za izboljšanje stanja in vlaganje precejšnjega napora za pridobivanje čimvečjega dohodka, finančne neodvisnosti in doseganje letos zastavljenih proizvodnih planov.
Delegat konference delegacij GLIN Nazarje Atelšek Janez je v razpravi izpostavil nekatere uspehe na področju gospodarjenja, ki so v veliki meri rezultat izvrševanja sanacijskega programa in nalog, ki so bile operativno sprejete. Doseganje proizvodnje, realizacija prodaje na domačem in tujem trgu, osvajanje novih proizvodov, sprememba strukture proizvodnje, povečanje notranje učinkovitosti poslovanja.
Eden izmed osnovnih ciljev, ki so si jih zadali v letošnjem letu je tudi zmanjšanje odvisnosti od tujih virov financiranja. Bolj kot rezultati morajo pri delu spodbujati in dajati optimizma še vedno velike rezerve, kijih je možno najti v hitrosti in uspešnosti osvajanja novih proizvodov, priprave trženja in operativne prodaje in izpolnjevanje količinskih in kvalitetnih proizvodnih planov.
Delegatka iz Elkroja Supin Darinka je povdarila, da so rezultati gospodarjenja v prvem tromesečju dobri vendar se sprašujejo ali so posledica boljšega dela ali obračunskega sistema.
V	Elkroju vlagajo napore v iskanje notranjih rezerv, odpravljanje slabosti, kar je v zadnjem letu in pol dalo tudi določene pozitivne rezultate.
V	Elkroju nameravajo izdelati tudi projekt kako celovito obvladovati kvaliteto v najširšem smislu besede, skratka da bodo zadovoljili potrebe in želje tako delavcev v Elkroju kot kupce in dali tudi večji prispevek družbi.
Z osebnimi dohodki niso zadovoljni saj so tako kot vsi tekstilci -z uveljavitvijo interventnega zakona v neenakem položaju z ostalimi, zato ker so sezönci.
Delegat TOZD Kovinarstvo Praznik Dušan opozarja na zaostrene gospodarske razmere v panogi kovinsko predelovalne industrije predvsem pa v industriji opreme in sredstev za delo.
Zaostrovanje se kaže zlasti:
—	v zmanjšanju naročil
—	v nezasedenosti kapacitet
—	v izredno slabi finančni disciplini.
Težko stanje je zajelo tudi TOZD in se kaže v zmanjšanju naročil za programe:
—	nože za kmetijske stroje
—	strojnih delov za gradbene stroje
—	oprema za rudnike
—	zadnji podatki pa tudi kažejo na upadanje naročil za stroje, kijih izdelujejo.
Delegat DO Smreka Gornji Grad Žerovnik Rafko. Smrekaje v prvem tromesečju letošnjega leta na konvertibilno tržišče (Francija) izvozila za 67.535.916,90 din kar predstavlja 14,65% celotnega prihodka. Uvoza v prvem tromesečju ni bilo.
Celinšek Zoran, delegat konference Gozdnega gospodarstva Nazarje. V naši DO delamo vse sobote in tucli v podaljšanem delovnem času, da bi dosegli planske količine.
Iz kazalnikov je razvidno, da smo v prvih treh mesecih gospodarili bolje kot v letu 1986. Kljub temu je zaskrbljujoče to, da so manjše delovne organizacije v večjih težavah kot večje DO. Rezultati gospodarjenja bodo v 6. mesecih bolj realni že zaradi sezonskih vplivov in podobno.
Nekateri podatki gospodarjenja občine primerjalno z regijo v indeksih so naslednji:
	Mozirje	Regija
CP	230	200
dohodek	215	191
akumulacija	548	163
izvoz	119	85
čisti OD	239	217
Predsednik Skupščine občine Mozirje Anton Boršnak
Takole so po tekmovanju v Mozirju prenesli svojega tovariša gozdarji na tribuno po odličje
Iz milic niške beležnice
Komandir milice je takoj uvodoma želel poudariti naravnost neverjetno dogajanje na naših cestah. Vse večje namreč nesreč in vse hujši davek zahtevajo naše ceste. Ne le huda gmotna škoda, tudi življenja so v nenehni nevarnosti. Zato opozarja občane na razumno vožnjo in sploh gibanje na cestah.
8.	junija se je okoli 21. ure lažje telesno poškodoval Ivan Konša (42) iz Okonine. Ko je vozil kolo na cesti Ljubno-—Radmirje, je pri Radmirju padel s kolesa, temu padcu pa je po vsej verjetnosti botroval alkohol. Miličniki so ga prijavili sodniku za prekrške.
13.	6. okoli 23.30 se je lažje telesno poškodoval Bogo Supin (20) iz Podveže. V Logarski dolini je vozil kolo z motorjem, kot kaže preveč korajžno, pa ga je zaneslo s ceste. Korajžo pa mu je po mnenju miličnikov dal alkohol.
14.	6. okoli 12,30 je iz Lok proti Ljubiji vozil kolo z motorjem Leopold- Zagojzd-nik (57) iz Lok. Ko je pri Kranjcu pripeljal na glavno cesto ni nič pogledal, niti obstal. Zato je iz smeri Mozirja vozeči Anton Plesnik bil nemočen, čeprav je želel preprečiti nezgodo. Zagojzdnikje pri trčenju zadobil hujše poškodbe in se je zdravil v bolnišnici. Tu gre za primer neprevidnosti, saj je pričakovati če
- prideš s stranske na glavno cesto, da ta ni prazna.
24.	6. okoli 18,30 je na cesti Ljubno—Luče zavozil s ceste Alojz Tostovršnik (26) iz Savine. Vozil je osebni avto in ga je pri kmetiji Bukovnik zaradi prevelike hitrosti zaneslo s cestišča, prevrnil seje in se pri tem telesno poškodoval.
V času med 5. in 8. 6. so bili ukradeni prednji žarometi z osebnega avtomobila Zastava 750 last SOJVlozirje. Vozilo je stalo pred Škrubovim gospodarskim poslopjem v Mozirju. Storilca še iščejo.
23.	6. okoli 18,40 je prišlo v Glinu, TOZD Iverna do eksplozije in požara. Žarišče je bilo v območju filtra in silosov v zgornjem delu stavbe. Ta čas so se v prostorih lepilne postaje zadrževali 4 delavci: Bogdan Tomaševič (26) iz Lok, Ludvik Naraks (55) iz Nazarij, Mladen Skvajec (24) iz Prihove in Duško Ugovšek (20) iz Koka-rij. Pri nesreči so bili telesno poškodovani. Pri eksploziji je prišlo do poškodb na visokonapetostnem vodu, poškodovana pa je bila tudi zgradba. Vsekakor gre za veliko gmotno škodo in izpad proizvodnje.
Komisija, ki je proučevala vzroke za nesrečo je ugotovila, da je tej kriva v glavnem zastarela tehnologija, da pa nikakor ne gre pripisovati vzroke subjektivnim okoliščinam.
Pri tem je treba pohvaliti delavce, ki so z gasilci takoj priskočili na pomoč, sicer bi škoda bila lahko še veliko večja. Miličniki želijo pohvaliti strokovno ravnanje gasilcev Glina in nekaterih okoliških društev.
13.	6. se je smrtno ponesrečil Jonathan Rusch Eberlin (29). Ta angleški planinec ni upošteval nasvete poznavalcev gorskih razmer, ko je krenil z Okrešlja proti Kamniškemu sedlu. Na snežnem plazu mu je zdrknilo in zdrvel je kakih 200 m globoko, tam je obležal mrtev. Gorski reševalci so truplo našli zvečer in ga prenesli v dolino.
5.	6. sta v popoldanskem času prišla v bife ZKZ v Novi Štifti Zdravko Repenjšek (26) iz Šmiklavža in Janez Suhovr-šnik (26) iz Gornjega grada. Očitno malo nabasana sta zahtevala še pijače. To jima je Fanika Pavič tudi postregla. Kmalu pa sta se razjezila in svojo jezo pokazala z razbijanjem steklenine in pohištva. Po tem sta postala spet žejna, vendar jima tokrat natakarica ni postregla več, zato sta kmalu odšla. Miličniki so oba vročekrvneža prijavili sodniku za prekrške zaradi kaljenja miru, delavko v bifeju pa bodo ovadili zaradi nudenja alkoholnih pijač vinjenim osebam.
V prejšnji številki našega glasila smo objavili primer samomora, pri tem je prišlo do napake pri navajanju imen. V garaži je bil mrtev najden Martin Obojnik (43) iz Radmirja, dogodek pa je milici prijavil Ivan Podrečnik iz Bočne, slednjemu se za spodrsljaj opravičujemo.
Dopolnjujemo poročilo o pregledu tovornjaka Petra Brezovrtika s tem, da je preiskava ugotovila lastnika lesa v osebi Ivana Mikeka, ki se bo moral zagovarjati zaradi neustrezne dokumentacije.
3.	6. je miličniška patrulja okoli polnoči pregledala traktorsko prikolico Franca Kolarja (35) iz Bočne. Imenovani je prevažal nežigosane smrekove hlode in zanje ni imel listin. Po njegovi izjavi naj bi bil les namenjen DO Smreka v Gornjem gradu. Miličniki so na dogodek opozorili inšpekcijske službe SO Mozirje.
Požar v Glinu
23. junija 1987 je prišlo v proizvodnji ivernih plošč do nenadnega požara in eksplozije pri bunkerju suhega iverja in lepilne postaje. Požar se je razširil še na druge prostore v sami proizvodni hali. Akcija gašenja je potekala hitro in učinkovito, zato so tudi posledice manjše, kot bi lahko bile. Vidne posledice je zapustila predvsem eksplozija, že takoj pa so ocenili čas popravil na mesec dni.
Sanacija Iverne poteka uspešno in načrtno.
V odstranjevanju posledic nesreče so vključeni vsi vzdrževalci, delavci iz proizvodnje, nekaj delavcev pa je bilo prerazporejenih v tozda Žagarstvo in Stavbno pohištvo. Delavci delajo v podaljšanem delovnemčasu, po 12 ur dnevno.
Že prejšnji teden so bile odstranjene ruševine in očiščeni prostori, ki sta jih naj-
bolj prizadela požar in eksplozija. Komisija za ugotavljanje škode je opravila popise in ocenila škodo. Ugotovljena škoda je ocenjena na približno 1,3 milijarde novih din.
Strokovni delavci so že pregledali obstoječe in poškodovane instalacije, stroje in naprave in navezali stike z izvajalci del.
Po prvih ugotovitvah je uničenih precej instalacij, potrebno bo sanirati trafo postajo visoke in nizke napetosti, dokončna sodba o okvarah pa bo mogoča šele takrat, ko bodo naprave spet pod napetostjo.
Če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, bodo posledice nesreče odpravljene v enem mesecu.
Zaloge surovin ivernih plošč zagotavljajo še v juliju nemoteno obratovanje v obratu pohištvenih sklopov.
V naših razmerah umirjeno
Na zadnji seji OK ZKS Mozirje so med drugim obravnavali aktualnosti v družbi in ZK. Uvodničar Miran Bele je orisal stanje v naši občini in menil, da je na sploh dobro, slabše pa so stvari v večjih središčih. Ko je opredelil posamične pojave je dejal, da so se strokovne ustanove premalo odzivale na razne napade na ZK, pa tudi sicer smo vse bolj za ugotavljanje stanja in manj za ukrepe in prav v takšnih razmerah je enotnost v ZK izrednega pomena.
V pripravi je ideološki plenum in pred nami so pomembne naloge, je dejal Daniel Rine, sekretar Medobčinskega sveta ZK Celje in nadaljeval, da nikakor ni dobro slikati dogajanja črno-belo, vsem je vendar jasno, da moramo izboriti večjo samoupravno demokracijo in tu bi morala biti SZDL središče dialoga, tega tudi v preteklosti nismo bili navajeni. Le trdnejši samoupravni socializem je naša pot. Žal pa pri vsem tem še nismo prišli od besed k dejanjem. Premalo je volje do spreminjanja razmer in prav v tem naj bi naš idejni plenum razčistil veliko stvari. Gre v bistvu za idejno borbo v ZK, pa tudi poglavitno vprašanje je na vseh ravneh ozdravitev gospodarstva. Razumljivo je, da so mladi v skrbeh za svoj jutri, gre tudi za eksistenčno vprašanje.
Že kakih osem let si prizadevamo za gospodarsko ustalitev, je povedal Stanislav Rosenstein in nadaljeval, žal pa pri tem nismo bili uspešni. Kriza se poglablja in članstvo izgublja zaupanje. ZK ne more mimo odgovornosti in je dolžna najti izhod iz krize. Vrsto že sprejetih nalog nismo uresničili, tako seveda potem ne more biti uspehov, ki smojih pričakovali. Uveljavitev tržnih zakonitosti je pot k ozdravitvi. Sedaj pa pretiravamo v norma-tivizmu, to ne vodi nikamor, le povzroča zbrko. V združenem delu že kar vsak teden spreminjamo razne ukrepe, to pa povzroča veliko dela in energije, pomeni pa, da se združeno delo ukvarja bolj samo s seboj kot pa s poslovnostjo.
Sklenili so poenotiti stališča
in takšna posredovati osnovnim organizacijam ZK, hkrati pa določiti zadolžitve za izvajanje sklepov. Podpirajo sklepe CK ZKS v prizadevanju za poenotenje stališč in ukrepov. Pripombe s seje pa bodo posredovali CK ŽKS.
Nato je Ivo Kos orisal stanje v našem gospodarstvu v prvih treh mesecih letos. Tako je menil, da bodo dolgoročni problemi v GG Nazarje, GP Turist, Gradbeniku Ljubno, Kovinarstvu Ljubno, Cinkarni. Trenutno se kažejo večje težave z manjših delovnih organizacijah. Lahko bi rekli, da je dobro v Glinu, Elkroju in MGA. Slednji iščejo izhod v spremembah strukture tržne proizvodnje. V Elkroju gredo še na žensko in otroško konfekcijo. V MGA pa stoje pred veliko naložbo, ki bo kakih 7 s. milijard dinarjev. Dejstvo je, da se bodo spričo stanja srečevali prav vsi dejavniki v naši občini s težavami. Glede osebnih dohodkov se stvari izboljšujejo, približujemo se namreč povprečju regije, v dohodku na zaposlenega pa smo že blizu republiškega povprečja. Tudi v izvozu dosegamo ugodne premike. Kojelvo Kos podal še nekaj podatkov ocene za prvo poletje, je poudaril, da so razveseljive dobre stopnje fizičnega obsega proizvodnje. Zaloge še niso kritične, se pa večajo, ker se trg umirja. Reči je treba, da v naši občini ni bilo hujših težav zaradi interventnega zakona. Kritično pa ostaja še naprej glede neustrezne kadrovske strukture, prešibke akumulacije, imamo še premalo dobrih programov in premalo ustvarjalnih kadrov.	1
Sledila je izvolitev novega sekretarja P OK ZKS. Dosedanja sekretarka Anka Sivec je namreč zaradi zdravstvenih razlogov želela razrešitev. Tako so predlagali za novega sekretarja Marjana Beleta, kije doslej nadomeščal sekretarko med njeno odsotnostjo. Člani komiteja so predlog predsedstva soglasno podprli. Tako je bil izvoljen za novega sekretarja P OK ZKS Mozirje Marjan Bele.
A. V.
Slaščičarna v Nazarjah
Pred dnevi so odprli v hiši, kjer je bila trgovina z zelenjavo novo sodobno slaščičarno. Gostinsko podjetje Turist ima tudi v Mozirju zelo dobro slaščičarsko ponudbo, tako bo od tam oskrbovana še poslovalnica v Nazarjah. Kraj je na ta način veliko pridobil, saj bo ponudba v novi slaščičarni prilagojena potrebam kraja, tako bodo nudili poleg običajnih sladic še pekarsko pecivo in kavo oziroma kakao. To bo godilo ljudem, ki so od ranih jutranjih ur tešči in
morajo na razne preglede v zdravstveno postajo. Sicer pa bo v slaščičarni, kot je povedal direktor Turista Trontelj, za vsakogar kaj.
Prostor so zelo lepo opremili in ima v lokalu 34 in na vrtu 32 sedežev. Za načrt prenove je poskrbela Lesnina iz Ljubljane, izvajalec del opreme pa je bilo podjetje Pohištvo iz Grosupljega. Naložba je veljala kakih 3 s. milijarde, pretežno iz sredstev Turista.
Lokal je dejansko izredno prikupen in prav bi bilo, da bi ga obiskovalci, znali kot takega ceniti. Če bo tako, bo pritegnil številne sladokusce iz kraja in okolice.
A. V.
Priprave na občinski praznik
Letošnje praznovanje občinskega praznika bo v Novi Štifti. Tam se nanj ,že pripravljajo. Pred cerkvijo so dokončno uredili parkirne prostore, sedaj urejajo še pokopališki zid. Z asfaltno prevleko pa so uredili del ceste proti Golobu, do šole in Slona.
V kraju je gasilsko društvo izredno prizadevno, zato že sedaj računajo na njihov jubilej, slavili bodo 50 let obstoja.
Krajevna skupnost gospodari s pičlimi sredstvi dokaj uspešno, seveda ob pomoči krajanov. Pričakujejo, da bodo dobili določen denar še iz občinskih sredstev in to za pripravo na praznik občine Mozirje.
Urejenost pred cerkvijo in okoli pokopališča nudi povsem drugo sliko in lahko rečemo, da so vse zelo lepo uredili in to z malo denarja.
Med pogovorom. Z leve Anka Žiher, magistratni direktor Schuh macher, župan mesta Kürten Rahier, Ivo Kos in Anton Vrhovnik
Povezovanje s Kiirtnom
V Nazarjah so pričakali goste iz ZR Nemčije vidni predstavniki javnega življenja v naši občini. Prispela je namreč večja skupina gasilcev iz Küertna s katerimi naši gasilci nekaj let dobro sodelujejo. Tokrat je bil med gosti tudi župan tega nemškega mesta M. Rahier, z njim pa še magistratni direktor Schuhmacher in predstavnik kulturnega življenja dr. Sasse-rath. y jmenu na$e občine in družbeno-političnih organizacij je goste pozdravil predsednik IS SO Mozirje Ivo Kos. Izrazil je zadovoljstvo nad plodnim sodelovanjem gasilcev, ki je rodilo poleg strokovnih izmenjav tudi voljo do pomoči v gasilskem orodju. Tudi letos so namreč nemški gasilci odstopili našim tri gasilka vozila-cisterne, ki pomenijo krepitev požarne obrambe v dolini. Ob tem se navezujejo še kulturni stiki z mestom
Kürten, želeli pa bi, da bi sodelovanje prerastlo tudi v gospodarske pobude. Zaželel je vsem gostom dobrodošlico v naši občini in se zahvalil gasilcem iz Nemčije za razumevanje in pomoč našim društvom.
Nato je spregovoril župan Kürtna M. Rahier in se najprej zahvalil za prijaznost s katero so on in njegovi rojaki bili in so pri nas sprejeti. Poudaril je pomen takšnega strokovnega povezovanja med gasilci in menil, da bo sodelovanje gotovo še razširjeno na druga področja kot kultura in podobno. Z njihove strani je takšna pripravljenost in volja, podobno pa občuti tudi z naše strani.
Gostje so se nato s predstavniki našega javnega življenja in gasilci iz doline zadržali v prijateljskem pomenku.
Dobili
sodobno gasilsko vozilo
Gasilsko društvo Gornji grad sodi med zelo prizadevne. Z veliko vnemo se lotevajo nalog za izboljšavo gasilske opreme. Današnji časi takim načrtom niso naklonjeni, saj povsod primanjkuje denarja, vendar pa je s pomočjo širšega kroga občanov in ob razumevanju delovnih organizacije marsikaj izvedljivo.
Tudi tokrat je bilo v Gornjem gradu vse živo. Kraj je kazal poseben utrip pred prireditvijo, ki so jo pripravili domači gasilci. In bilo je kaj videti. Najprej lepo urejen mimohod gasilcev naše občine, nato pozdravni govori predsednika domačega društva Jakoba Filača, predsednika Občinske gasilske zveze, predsednika skupščine SIS za varstvo pred požarom Franja Pajka in predsednika Izvršnega sveta SO Mozirje Iva Kosa.
Nato je navzoče pozdravil še predstavnik nemške gasilske zveze Helmut Schoeder, ki je
izročil predsedniku naše gasilske zveze Francu Trbovšku visoko nemško gasilsko odlikovanje. Takšno pa so predali Schroederju tudi naši gasilci.
Vendar pa je bila osrednja pozornost namenjena novi pridobitvi, gasilski cisterni, ki pomeni najnovejši izdelek te vrste. Lahko prevaža 5000 litrov vode in 500 litrov penila, kar pomeni pripravljenost na gašenje vseh vrst požarov. Podobne naprave v tem koncu doline ni bilo in zato so k nabavi jmpomogli tudi gasilci Nove Štifte in Bočne, poleg delovnih organizacij, občinske gasilske zveze, SIS za varstvo pred požarom in Zavarovalne skupnosti Triglav.
Obvezen krst novega avtomobila je opravil na običajen način Jakob Filač, predsednik GD Gornji grad. Lahko bi rekli, da je v Gornjem gradu spet enkrat bila vzorno pripravljena gasilska prireditev.
A. V.
Nova pridobitev gasilcev Gornjega grada
Ugodnejše obrestne mere
Pred časom seje v Titovem Velenju sestal Svet varčevalcev ljubljanske banke, temeljne banke Velenje. V svetu sodelujejo tudi predstavniki varčevalcev iz naše doline, saj ima ta banka svoje poslovne enote tudi v naši občini.
Znano je, da imajo v naših bankah varčevalci še vse premalo pravic in poslovnih prednosti, vemo pa tudi, da so v nekaterih zadevah posamične banke nemočne, saj se v načelu vsebina njihovega poslovanja določa v zveznem merilu. Vendar pa so stvari na katere lahko območne bančne enote vendarle vplivajo. Tako v pogledu notranje organizacije, odnosa do strank, posodabljanje poslovanja in podobno, tu je seveda vse v rokah posameznih bank. Soočamo se s tekmo prav v navedenem smislu, tu je lahko ena banka boljša od druge.
Na seji je bilo slišati vprašanja o obrestni meri na vloge na vpogled, taje namreč glede na stopnjo inflacije že kar nesramno nizka. Zato so vse pogostejši pojavi, da varčevanje, oziroma volja do tega, upada. V bankah se tega dejstva zavedajo, trdijo tudi, da opozarjajo pristojne na to, vendar pa je že tako, da dobrega gospodarja vedno tepe poštena zavest, varčevalec se namreč zavestno odloča, da vlaga svoja sredstva v banke, te pa potem s tem denarjem pomagajo z raznimi denarnimi injekcijami gospodarstvu in drugim družbenim dejavnikom. Kot torej vse kaže, bo tudi v naprej ostalo tako, da bodo boljši pogoji le za vezane vloge. Te so že sedaj za vezavo nad 3 mesece 55%, nad 6 mesecev 92%, nad 12 mesecev 95%, nad 24 mesecev 97% in nad
Predsednik IS SO Mozirje Ivo Kos med pozdravom gostov v Nazarjah
Predsednik IS SO Mozirje Ivo Kos med pozdravom gostov v Nazarjah
Francu.Trbovšku pripenja nemški gasilski predstavnik Schroeder odličje nemške gasilske zveze
Predsednik G D Gornji grad Jakob Filač predaja ključe nove cisterne gasilcu-šoferju
36 mesecev 99%. Seveda je treba pri tem upoštevati, da gre za letno obrestno mero!
Verjetno bodo morale banke v bodoče poslovanju s prebivalstvom nameniti več pozornosti. Končno bo spet enkrat prišlo do denarne ustalitve in takrat bodo prav sredstva iz tega vira še kako zanimiva, sicer so tudi že sedaj.
Glede na vrednost dinarja so se v letošnjem letu zelo povečala devizna sredstva občanov in to za 2.897 din. Glede kreditov občanom bi lahko na kratko rekli, da se ne izplačajo, ker so obrestne mere pretirano visoke. Tako se je odstotek dinarskih sredstev občanov, ki so namenjena kreditiranju letos znižal za 41,06%. Težave so zaradi zaostrenih pogojev tudi pri posojilih za stanovanjsko izgradnjo. Potrošniška posojila so na sploh nezanimiva, saj so predraga.
Člani sveta so razpravljali tudi o pomanjkljivostih na bančnih okencih. Včasih ljudje negodujejo zaradi dolgih vrst, včasih zaradi slabega odnosa bančnega delavca, največkrat pa zaradi preveč zagonetnih predpisov. Zato so na seji menili, da bi kazalo občane bolje seznanjati s posebnostmi v poslovanju banke in z novostmi, če te seveda so.
Je že tako, da so ljudje za svoj denar občutljivi. Razumljivo je, da je marsikdaj bančniku za okencem pripomb na katere ne more vplivati, dovolj in potem je slaba volja na obeh straneh okenca. Treba je vedeti, da bančni delavci ne morejo spremeniti raznih predpisov, da pa so lahko vljudni in pozorni. Morda bi v večjih enotah le poskrbeli za to, da bi se pred okenci vrste čakajočih lastnikov denarja skrajšale. Ze to bi bil velik napredek!
A. V.
Za urejenost kraja
Turistično društvo Mozirje je nekoč zelo prikupno uredilo okolje kopališča v Mozirju. Tako so tudi počitniške hišice bile urejene in pripravljenega turistično ponudbo kraja. Zal pa so v zadnjem času prav te hišice tarča nenehnih uničevanj in prav mučno je, da v kraju, ki sodi med turistične ni toliko vzgojenih ljudi, da bi podobne naprave ostale nepoškodovane. Gre za čuvanje skupne lastnine, ki je v očeh nekaterih še vedno na razpolago divjaškim izpadom.
Vse hišice so sedaj vzeli v najem ljudje, ki bodo zanje tudi skrbeli. Prav to pa naj bo tistim, ki se radi znašajo nad lastnino drugih opozorilo. Težko je namreč nenehno zagovarjati početje skupine nevzgojenih, sicer pa znanih storilcev. Verjetno bo treba tudi kaj pokreniti, da se zavarujejo objekti namenjeni turistični rabi. Obiskovalci naše doline nas sodijo tudi po tem kako so ohranjeni razni javni napisi, cestna znamenja in podobno. Uničevanje slednjih je sploh poglavje za sebe. Tu pomeni ogrožati človeška življenja, saj je že sedanja cestna urejenost na spodnji meji znosnosti, če pa še uničimo tisto nekaj urejenega, so prometne razmere še slabše.
Razmislimo in spoznajmo, da škodujemo tudi sebi, če uničujemo naprave, zanemarjamo okolje in povzročamo izpade, ki niso v čast omikanemu človeku.
Turistično društvo Mozirje prosi, da bi upoštevali pravico najemnikov hišic v Kopelcah do mirnega bivanja, kot si ga tudi vsak izmed nas žeji. Le s skupnimi napori bo mogoče kraju povrniti ugled, ki ga je nekoč že imel v vrsti turističnih središč Slovenije.
T.P.
Ob trških mejah so pohodniki ugotovili »vse v redu«. (Mozirje)
Zamejci m obisku
V juniju je našo občino obiskala delegacija koroških Slovencev, ki jo je vodil predsednik slovenskih organizacij ing. Feliks Wieser. Sprejel jih je predsednik SO Mozirje Anton Boršnak, ki je gostom predstavil našo občino. Ker je goste zanimala tudi možnost gospodarskega sodelovanja, so se srečanja udeležili tudi predstavniki gospodarskih zbornic iz naše regije. Ogledali so si tudi naše največje delovne organizacije Glin, Elkroj in MGA. Glavna nit pogovorov pa je bila seveda možnost odpiranja mejnega prehoda Pavličevo sedlo za motorni promet. Ni treba posebej povdarjati, da je tudi interes koroških Sloven-
cev za ta mejni prehod zelo velik.
Seveda pa bo potrebno še veliko naporov, da bo ta dolgoletni sen uresničen.
Voditelji koroških Slovencev so izrazili željo po večjem kulturnem in športnem sodelovanju. Tega sodelovanja je že sedaj nekaj (prosvetno društvo Solčava, športniki), vendar bi ga lahko bilo še več, predvsem pa bi moralo biti bolj organizirano in usklajeno.
Udeleženci srečanja so razgovore zelo ugodno ocenili in splošna ocena je bila, da so dobra podlaga za nadaljnjo sodelovanje.
Rajko Pintar
Srečanje borcev na Menini
Tudi letos so pripravili ob Dnevu borca srečanje nekdanjih borcev in pripadnikov osvobodilnega gibanja slovesnost na Menini. Ta srečanja so postala tradicionalna in se jih iz leta v leto udeleži več nekdanjih borcev in občanov.
Letos je bila priprava v rokah borcev in mladih iz Gornjega grada in treba je reči, da so bili prizadevni. Pripravili so lep kulturni program, pa tud! vse ostalo okoli srečanja je bilo na njihovi skrbi.
V bistvu je to srečanje treh borčevskih organizacij in sicer Gornji grad, Bočna in Nova Štifta. Po njihovi proslavi so se
prijdjučili slovesnosti še borci iz Šmartnega ob Dreti.
Slavnostni govornik je bil Franc Tiršek iz Gornjega grada. V svojem govoru je poudaril voljo nekdanjih borcev po sodelovanju pri reševanju sedanjih težav naše družbe. Opozoril je na to, da ni vzroka za malodušje in spomnil na skoraj brezupen položaj v katerem so se borci pričeli bojevati z okupatorjem.
Slavja se je udeležilo veliko ljudi iz bližnjih in ostalih krajev Slovenije, kar kaže na priljubljenost tega srečanja na Menini.
A. V.
Uspeh mladih glasbenikov
Naši mladi glasbeniki so se letos udeležili 22. srečanja harmonikarskih orkestrov in solistov v Pulju. Gre za veliko prireditev, saj je na njej letos sodelovalo več kot 300 solistov, in 50 malih sestavov oziroma orkestrov. Srečanja se je udeležilo tudi nekaj učencev Glasbene šole Frana Koruna-Kočeljskega iz Titovega Velenja. Znano je, da ta šola vzdržuje tudi svoje oddelke v naši občini.
Iz Mozirja so se udeležili srečanja v Pulju Matej Kranjc
in Borut Repše, učenca, pod vodstvom mentorice Silvane Gorjanc. Nastopili so v skupini od 12 do 14 in dosegli skupaj z dvema iz Velenja 3 nagrade. Takšen uspeh je spodbuden tako za učence, kot za njihove mentorje. Je pa tudi udeležba na podobnih srečanjih za učence posebno doživetje, saj je to prilika za spoznavanje dela drugih glasbenih šol in seveda primerjanje lastnega znanja s tujim. V Pulju so namreč sodelovali tudi številni tuji gostje in orkestri.
A. V.
Na kvizu v dvorani mozirskega kulturnega doma sc se mladi pomerili v znanju domače zgodovine
Mozirje nekoč
Letošnja tiristična prireditev v Mozirju je sicer potekala po določenem sporedu, vendar pa je opozorila na vrzeli v sami organizaciji in še nekaj — takšen zalogaj je za domače turistično društvo samo, prezahteven. Peščica ljudi, še tako prizadevnih, ni kos obsežnim pripravljalnim nalogam. Torej samim prirediteljem gre pohvala, manj pa delu prebivalstva, ki se ni odzvalo v zadostni meri vabilom krajevne skupnosti in turističnega društva. Nekaj je pa vsekakor mozirska posebnost, namreč, da le nekaj ljudi ostane na pozornici, koje treba v čast kraja kaj narediti. Ostali pa: po bitki je vsakdo lahko general.
Lahko bi rekli, da je vsebinsko zamisel dobro uspela, seveda jo bo treba še temeljito dodelati. Če bo hotelo Mozirje imeti svojo turistično prireditev, potem bodo morali zato kaj več narediti vsi krajani, to ni stvar zgolj turističnega društva, o tem se lahko prepričamo v Lučah, na Ljubnem, na Rečici in končno tudi v Žalcu. Sodelovati morajo prav vsi dejavniki v kraju, potem je moč kaj pričakovati. Razna društva v kraju stoje ob strani kot da bi bila sama sebi namen, to pa ni dobro!
Člani prosvetnega društva so pod vodstvom prof. Antona Veneka uprizorili nekatere prizore iz nekdanjega trškega življenja. Vrednost teh je v zgodovinski resnici. Lahko rečemo, da so se zelo potrudili in dosegli kakovost na visoki ravni. To velja tudi za kviz, ki ga je pripravila Boža Finkšt, povezovala pa Darinka Marinc. Pohod so pripravili pla-
ninci in člani TVD Partizan. V bodoče bo verjetno pohod treba vsestransko širše pripraviti. Razveseljivo pri tem je bilo, daje bila udeležba za prvi poizkus dobra. Posebno poglavje pa je bil fantovski večer. Zanimivo, da se je v celoti in nad pričakovanji posrečil na Tratah, kjer so dejansko vsi prebivalci sodelovali in ustvarili veselo vzdušje. Manj pa je tega bilo v novejših naseljih, najmanj pa v okolici blokov. Morda je res to šele začetek in običaj med ljudmi še ni dovolj pozn. Pevci pod vodstvom Antona Acmana so bili neutrudljivi.
Tudi razstava starih listin v Galeriji Mozirje je dobro uspela. Na otvoritvi se je zbralo» dosti ljudi in lahko rečemo, da je bila za uvod v prireditve turističnega praznika dober začetek.
Morda je letošnja prireditev potrdila dejstvo, da mora takšen načrt uresničiti mnogo več ljudi, ti morajo biti iz vseh društev in ne le iz teh nekaj naštetih. Dalje morajo na čelu priprav delovati ljudje, ki so v kraju in dolini vplivni. Skratka, priprave velja pričeti v bodoče pravočasno in obsež-neje.
In še bi morali povedati, da so se tokrat dobro obnesli gostinci, ki so poskrbeli za dobro postrežbo. Pa tudi tu bi veljalo reči, da nas izkušnje od drugod učijo, da številna društva tudi v gostinski ponudbi lahko veliko storijo in pri tem še kakšen dinar zaslužijo. Morda bi kazalo o tem razmisliti v bodoče.
AV
Dober servis, poslovni uspeh
Tako nekako so mislili pri Gorenju že ob samem začetku proizvodnje za široko potrošnjo. Tako še mislijo danes, saj nenehno izboljšujejo notranjo organizacijo servisne dejavnosti, skrbijo za nadomestne dele in kar je najvažnejše, niso pozabili tistih, ki imajo še stare aparate in zanje ni nadomestnih delov, tu so zastavili široko industrijsko prenovo določenih delov, kot so pri TV sprejemnikih ekrani, pri pralnih strojih motorčki, pri pogonskih motorjih sam motor in podobno. Skratka, gre za poglobljeno skrb tudi za tiste potrošnike, ki si ne morejo vedno sproti posodabljati raznih aparatov v gospodinjstvu.
Gorenje-Servis kot delovna organizacija šteje 1440 delavcev. Ima po državi 78 servisnih enot, ki opravljajo usluge na poziv. Takšni pozivi so v preteklem letu bili največ telefonski (71%), le kakih 20% primerov so stranke prijavile osebno. In ko so zaradi boljšega usmerjanja svoje dejavnosti opravili široko anketo, so ugotovili, da so anketiranci kar v 55% odgovorili, da so serviserji vljudni, že pri prvem obisku pa so popravili vsega 71% prijavljenih aparatov. Seveda jih v Gorenju še tako laskavi podatki javnega mnenja ne uspavajo. Da bo strankam lažje, bodo uvedli več telefonskih linij za servisne dejavnosti, poskrbeli bodo za še boljo strokovno usposobljenost serviserjev, za vsestransko večjo poslovnost. Če pomislimo, da v državi dnevno serviserji opravijo kakih 6500 obiskov, potem nam je slika jasnejša. Da bi sledili potrebam po nadomestnih delih, so v teku velike organizacijske izboljšave znotraj servisa v Velenju. Urejajo sodobno skladišče, ki naj bo poslej računalniško krmiljeno. Pri tem gre za fazno prenovo, saj je to velik zalogaj celo za Gorenje. Tako bodo lahko hitreje oskrbovali servisne
enote z nadomestnimi deli in dosegli ugodnejše razmerje zalog pri samih servisih. Sedaj je tam kakih 60% nadomestnih delov, poslej pa jih bo le 20%, ostalo pa bo v osrednjem skladišču.
Že smo poudarili skrb Gorenja za nadomestne dele. Naj še povemo, da so pri industrijski prenovi rabljenih delov dosegli lepe uspehe.
To potrdijo tudi številke. Samo TV ekranov so prenovili kakih 20.000, gre za črno-bele, pa tudi za barvne. Lahko bi našteli celo vrsto delov, ki jih industrijsko obnovijo, ustrezno embalirajo in zagotovijo za nje tudi jamstvo. Vsekakor je prav ta njihova dejavnost še posebej zanimiva tudi zaradi tega, ker tako znatno zmanjšajo uvoz raznih delov. Korist je torej vsestranska.
Posebno poglavje so montaže raznih sistemov, posebno televizijskih. Tu so se močno uveljavili, skupaj znjihovoDO Gorenje — Elrad. Med ljudmi je veliko zanimanje za skupinske antene, ki so se dobro obnesle. Takih naprav se lotijo v vseh izvedbah, sedaj delajo na velikem sistemu v Titovem Velenju.
Opozorili so še na toplotne črpalke, ki zaradi visokih cen energije hitro osvajajo trg. Te namreč porabijo za ogrevanje vode le tretjino napetosti napram klasičnim bojlerjem. V Gorenju menijo, da je prav glede teh aparatov trg še premalo seznanjen. Ljudje bi verjetno hitreje segali po toplotnih črpalkah, ki so znatno cenejša naložba, kot pa druge oblike ogrevanja vode.
Vsekakor je dejavnost Gorenje—Servis izrednega pomena tudi za vse potrošnike aparatov domačega izdelovalca. Verjetno se ne bomo zmotili, če rečemo, da je domala v vsakem gospodinjstvu kakšen aparat Gorenje in zato nas lahko delovanje servisnih služb zelo zanima.
A. V.
Prikazali so potrditev novega trškega sodika, in zaprisego novega triana (Mozirje)
Nagrade inovatorjem
Občinska raziskovalna skupnost Mozirje in Občinski sindikalni svet Mozirje letos že tretjič razpisujeta nagradni natečaj za najuspešnejše inovacije v občini Mozirje s področja razvojno-raziskovalne dejavnosti ter množične inventivne dejavnosti.
Razpis za nagrade je bil poslan v vse delovne organizacije in krajevne skupnosti v naši občini. Upajmo, da bo letos boljši odziv kot lansko leto, ko so morali razpisovalci nagrad skoraj zahtevati imena inovatorjev, ki pa so si vsi že kako zaslužili nagrade.
Po številu inovacij na posameznega delavca v slovenskem merilu nismo uvrščeni visoko, zato so take vzpodbujevalne akcije še toliko bolj zaželjene. Še posebej, če se spomnimo, da inovacije niso primerno nagrajene.
Ljudje, ki so vdelovnih organizacijah zadolženi za inventivno dejavnost, pogostokrat mislijo, da so pomembne samo tiste inovacije, ki prinesejo zelo velike prihranke. To pa seveda ni res, saj so še kako pomembne majhne izboljšave v proizvodnem procesu, do katerih se lahko dokoplje sleherni delavec. Vendar pa je potrebno vse te majhne izboljšave evidentirati in jih seveda tudi nagrajevati.
Podelitev nagrad bo tudi letos zelo svečana. Nagrade bodo podeljene oktobra v Rdeči dvorani v Titovem Velenju hkrati za inovatorje velenjske in mozirske občine. Ob tej priložnosti bodo inovacije tudi razstavljene širšemu krogu obiskovalcev.
RAJKO PINTAR
Jubilej hrčkih gasilcev
Pred 75 leti so dne 20. avgusta ustanovili Požarno brambo v Lučah. Kraj je bil tiste čase sorazmerno mali, imel pa je trdno kmečko zaledje. Pa seveda veliko naprednih ljudi, ki so si želeli vsakršnega napredka. Tako so se sestali možje v ustanovnem Odboru fVinko Jezernik, Franc Dežman-Suhc, Ivan Rop, Ivan Kosc-Poberin, Ivan Dežman-Mali Janez, Ivan Strmčnik-Tobakar, Franc ^Grabner-Se-lišnek in Anton Žagar-Tratič-nek. Vsega pa je 17 zabeležnih ustanovnih članov.
Društvo je moralo začeti iz nič, vendar pa so ljudje radi pomagali in kmalu so pričeli graditi prvi gasilski dom, pisalo seje leto 1913. Taje stal tam kjer sedanji, vendarpa bolj skromen. Kmalu pa je bil pretesen in pričeli so graditi večjega, dogradili pa so ga leta 1940, pa le pod streho so ga
dali. Pri delu in gradivu so pomagali vsi krajani Luč in okolice. Tik pred vojno je bil dom zasilno dograjen. Spet so ga leta 1954 povečali in dokončno uredili leta 1982.
Seveda si gasilcev brez orodja ne moremo predstaviti, zato naj še povemo, da so prvo ročno brizgalno kupili leta 1894, motorno pa že leta 1934. Tako so se z leti vse bolje in sodobneje opremljali. Sedaj imajo tudi avto-cisterno in ob jubileju bodo predali rabi še novo motorno črpalko Ziegler TS 8/8-1. Pri tej nabavi so pomagali poleg KS Luče še krajani, Zavarovalna skupnost Triglav, GG Nazarje, TOZD Luče, seveda pa še drugi. Mnogi kmetje so pomagali z lesom, vse skupaj pa je potrditev dejstva, da so gasilci v Lučah uspešni in imajo vso podporo prebivalstva.
AV
Osnovna šola II. grupe odredov
objavlja prosta dela in naloge voznika avtobusa
za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom za podružnično šolo Rečica ob Savinji.
Pogoj: končana šola za voznike D kategorije.
Nastop službe 1. 9. 1987.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe v roku 15 dni na naslov Osnovna šola II. grupe odredov Mozirje. O izbiri bomo kandidate obvestili v rolu 30dni po opravljeni izbiri.
Fantovski večer v Mozirju je zelo dobro uspel, še bolje pa bo v prihodnje, ko se ga bodo prebivalci navadili...
Prireditve na Rečici
Nekoč so gasilske priprave izgledale tako... (Na Rečici)
Gozdarska slikarska kolonija
Ob tradicionalnem tekmovanju, ki ga vsako leto pripravijo slovenski gozdarji, so letos organizirali poleg strokovnega dela prvič likovno kolonijo in razstavo.
16.	tekmovanje gozdarjev je potekalo v Nazarjih. O tem smo poročali v zadnji številki, strokovna posvetovanja pa so bila v Topolšici. Tu so udeležencem gozdarskih prireditev, pa tudi gostom nudili še kaj več. Kot rečeno, so organizirali likovno kolonijo, prvo tovrstno v Sloveniji, nato pa še v zdraviliškem hotelu likovno razstavo. Da so v tem uspeli je pripisati velikemu prizadevanju direktorja GG Nazarje TOZD Šoštanj inž. Ivanu Kolarju, sam je namreč zagret ljubiteljski slikar. V koloniji so sodelovali ljubiteljski in šolani slikarji, vseh skupaj 13. Slikali so pretežno v Gornji Savinjski dolini, največ v okolici Nazarij, kjer jih je motivno pritegnilo mogočno grajsko poslopje, sedež Gozdnega gospodarstva Nazarje.
Zanimivo je, da so v koloniji sodelovale tudi tri predstavnice nežnega spola in pokazale vso svojo senzibilnost pri prenašanju gozdnega okolja na platno, to so bile: Vikica Meh, Nada Vodušek in Milica Zupan. Navedene so si z leti na raznih tečajih pridobile veliko teoretičnega znanja, seveda pa tudi slikarskih veščin. Otresle so se diletantizma in ustvarile v eni najzahtevnejših tehnik slikarstva — akvarelu, prave male mojstrovine, ki bi lahko krasile tudi marsikatere javne prostore. Lahko jim le čestitamo!
Jure Godec je naslikal motiv iz okolice Ljubnega in zahtevno kompozicijo drevesnih debel, ki se prepletajo in predstavljajo lepo barvno ubrano harmonijo. Slikarju se pozna dolgoletna izkušnja in dobro poznavanje tehnike akvarela. Akademski slikar Lojze Zavo-lovšek je v njegovem značilnem lazurnem slogu v skopi barvni
skali ustvaril resnično izviren motiv Ob Savinji. Tudi dr. Stojadinovič je mojster akvarela, saj je v nežnih toplih barvah, ki se lepo prelivajo naslikal dvoje grajskih vedut.
Božo Mohorko je dobro preštudiral kompozicijo grajskega poslopja, medtem ko je Jože Hohkraut v enovitem zelenem koloritu le bolj nakazal svoja gozdna motiva. Slikarja Šešelj in Repanjšek sta tudi uspešno ustvarila svoja dela, ki niso nič slabša od drugih že bolj znanih slikarjev. Edini, ki je slikal v olju je slikar Punčuh. Izbral si je kot motiva grajsko obzidje in mlin v gozdu. Predstavljeno bo v nekaj letih že pozabljeno, tako bo ostalo ohranjeno vsaj na slikah. Z nekoliko bledimi barvami je skicozno s hitrimi zamahi čopiča naslikal svoji bolj študijski sliki. V risbi viharnika in deformiranega drevja seje predstavil Jože Svetina, širši javnosti že poznan slikar. Za subjektivno oceno in recenzijo ostanejo le še likovno povsem drugače izražena dela Ivana Kolarja, svojih motivov se je lotil s povsem drugega zornega kota. Gre za svojski likovni stvaritvi, ki povsem odstopa od koncepta realističnega upodabljanja. Gre za abstraktno ustvarjeni kompoziciji, ki sta dobili na tej razstavi, sicer dokaj homogeni, drugačno likovno, pa tudi umetniško vrednoto.
Z organizacijo prve gozdarske likovne kolonije v Sloveniji in razstavi v hotelu Vesna v Topolšici seje Gozdno gospodarstvo Nazarje vključilo v krog tistih delovnih organizacij, ki vedo, da je tudi kultura še kako potrebna ob današnjem hlastanju za potrošniškimi in kičastimi dobrinami. Zato zasluži kot organiža-tor vso pohvalo. Razstava v Topolšici je bila pravi užitek, tako za zdraviliške goste, kakor tuđi za številne obiskovalce posvetovanja gozdarjev v hotelu Vesna, ki leži v osrčju gozdov mogočnega Loma.
Viktor Kojc
Če torej velja, da na vseh prireditvah ni manjkalo ljudi, željnih zabave, razvedrila in veselja, potem je za to najlepši dokaz Rečica ob Savinji. Tri prireditve s tremi zabavami z glasbo, plesom in vsem kar zraven sodi, v treh dneh (in še nova maša povrh), je le veliko.
Toda tako je bilo. Že v petek zvečer so pripravili večer pod vaško lipo. Glede na izkušnje iz prejšnjih let, v zvezi z obiskom krajanov seveda, so se tega večera nekoliko bali, a so se krepko prevarali. Prijeten kulturni večer z domačima pevskima zboroma in citrašem Karlijem Gradišnikom iz Solčave je bolj kot napolnil središče kraja, pesem in citre pa sta jih v prijetnem vzdušju zadrževala pozno v noč.
V soboto popoldne so slavili gasilci, o tem več na drugem mestu, le toliko, da je slavje trajalo do jutra. Če k temu dodamo še zabavo po nedeljski »vaški olimpiadi«, ki se tudi ni končala v zgodnjih večernih urah in pa dejstvo, da je bilo vsak večer ljudi več kot dovolj, potem je začudenje žepremalo.
Ob vseh težavah in tarnanju je skoraj bolj na mestu zaskrbljenost. »Kruha in iger«! Pa to ne velja le za Rečico.
»Vaška olimpiada« na Rečici, že 9. po vrsti, je uspela tudi letos in je kljub vsem prireditvam v nekaj dneh, privabila veliko ljudi. Naj organizatorji ne zamerijo, prav zaradi vseh teh prireditev, ko so ljudje v majhnem kraju raztrgani na vse strani, je bila majčkeno okrnjena, ni pa veliko izgubila na mikavnosti, razvedrila pri gledalcih in športne vneme pri nastopajočih namreč tudi tokrat ni manjkalo. Kleni ljudje, ni kaj.
V nedeljo seje torej na Rečici pomerilo šest ekip v sedmih zanimivih panogah. Premočni zmagovalci so bili tokrat prebivalci Pobrežij. Ti so sicer na dosedanjih devetih olimpiadah zmagali že šestkrat in prehodni pokal že dvakrat osvojili v trajno last. V nedeljo so bili že zlasti premočni. Od sedmih iger so zmagali kar v šestih, v eni pa so zaradi nekoliko smole osvojili »le« tretje mesto. Lepo složni so, navijajo eden za drugega kolikor se da, pa tudi vnovično zmago so znali proslaviti kot se spodobi.
Vlečenje vrvi je vsekakor stalna disciplina, na Rečici pa morata ob petih moških vrv vleči tudi dve predstavnici nežnega spola. Tudi mali nogomet je na vrsti vsako leto, vendar vedno v drugačni obliki . Tokrat so nogometaši brcali veliko in težko gumijasto žogo, vratarji pa so se trudili lepo oblečeni v Žaklje. Borbenosti ni manjkalo, užitkov pri gledalcih pa prav tako ne. V eni od iger so najmlajši sestavljali žival, v naslednji pa so se družine merile v brcanju medicinke med pravimi slalomskimi vratci. Pari iz vseh ekip so morali sestaviti prave pravcate grablje, zanimivo je bilo pletenje, saj so dekleta in žene pletle z velikimi lesenimi iglami, volno pa je zamenjala debela in trda vrvica, še posebej zanimivo pa je bilo prenašanje jajc na kuhalnici, ki so jo tekmovalci seveda držali z zobmi.
Kakorkoli že, olimpiada je ob vsej gneči teh dni znova lepo uspela, ne kaže pa dvomiti, da se bodo organizatorji za jubilejno deseto v prihodnjem letu potrudili kolikor morejo.
Morejo pa zares veliko.
J. P.
Praznik KS Luče
Krajevna skupnost Luče praznuje kot svoj praznik 1. avgust, na ta dan leta 1944 so bile Luče osvobojene. Letos so se odločili za kulturno prireditev, ki bo 26. julija 1987 ob 14. uri na
prireditvenem prostoru Srnica. V primeru slabega vremena bodo prireditev prestavili v dvorano šole v Lučah.
Vabijo k prireditvi, ki se bo pričela ob 14. uri s pozdravom navzočih, nato bo ob 14.30 koncert zabavnega ansambla Rendez vous, ob 16.15 podelitev priznanj KS Luče in slavnostni govor, ob 17.00 bo koncert narodnozabavnega ansambla Dobri znanci, od 19. ure dalje pa prosta zabava. Na prireditev vabijo občane Luč in od drugod.
Turistična prireditev Lučki dan bo od 8. do 9. avgusta 1987 po vsem kraju, kot doslej vedno! Pridite, ne bo vam žal!
Koristen odmev
Gasilski prapori med mimohodom na Rečici
V predzadnji številki smo objavili sliko poštne kočije s kočijažem. Prosili smo za sodelovanje pri ugotovitvi kdoje na sliki in kje bi bila posneta. Hvalevredno je, da se je na uredništvu zglasila Danica Komar iz Nazarij, kije povedala, da gre za nekdanjega poštarja Franca Komarja-Ogradnikov ega	iz
Šmartna ob Dreti. Ta je pred prvo svetovno vojno prevažal pošto iz Paške vasi do Gornjega grada. Kot je vedela povedati iz pripovedi njenega očeta, je pošta »tala v Mozirju nato pa v Šmartnem pri Žehlju, kjer je poštar tudi . kaj pojedel. Ce je
imel na kočiji prostor je vzel seboj tudi kakšnega potnika.
Po mnenju Komarjeve je bil poštar Komar rojen okoli leta 1890 in je potem v prvi svetovni vojni padel. Njegova mati, ki je bila vdova, je znana kot »potov-ka«. V košu je nosila čez Černivec v Kamnik razne sadeže in glinasto posodo iz Kokarij. Nazaj gredeje v Kamniku kupila zdravila, če je kdo te naročil in jih dostavila naročniku na dom. Tako se je preživljala, saj je bila kočarka in je borno živela.
Tovarišici Komarjevi se za pojasnilo zahvaljujemo.
Uredništvo
mimm
Danes pa takole... (Račiški cisterni)
Šport užitka in lepote
Pogosto videvamo na Savinji mlade ljudi v kajakih. Ta šport je tudi pri nas zelo razvit in priljubljen. Le malo naših bralcev ve, da imamo tudi v dolini kajakaško šolo Golte in to v Juvanju (Ljubno ob Savinji). Tam so veseli vsakogar, ki se želi temu športu nekoliko več posvetiti. Ljudje, ki imajo kaj več veselja do čolnarjenja in prijetnih presenečenj na vodi so torej dobrodošli!
Zanimali smo se o poteku priprav za kajakaše pri Ediju Jurjevcu v Juvenjah 1 (tel. 063-840-071, tam je tudi izposojevalnica kajakaške opreme. Mladi Jurjevec je orisal potek samih priprav tako za začetnike, kot tudi za izkušene kajakaše. Vsem priporočajo 5 do 7 dnevne kajakaške tečaje različnih zahtevnostnih stopenj. Za ljubitelje rek in planin so pripravili kombinirane kajakaško-planinske tečaje, seveda tudi različnih zahtevnos-
tnih stopenj. Lahko pa se udeležite tudi tečajev preko konca tedna, dalje nudijo tečaje za reševanje in varovanje, pa tudi vsakodnevne popoldanske tečaje. K vsemu navedenemu naj še dodamo možnosti popotovanj po neznanih rekah pod vodstvom izkušenega mednarodnega učitelja kajaka.
Vsa pojasnila dobijo tisti, ki se zanimajo za ta vodni šport tako pri Jurjevcu mlajšemu, kot tudi pri RTC Golte (tel. 063-831-111). Na obeh naslovih dobite vsa pojasnila okoli cen, ki nikakor niso oderuške, otroci do 14 let pa imajo še poseben popust.
Lepote porečja je res najlepše občudovati iz čolnov, ki se lahko povsod približajo krajem, ki so še posebno lepi. To je tudi prilika za lepe fotografske posnetke, tako menijo kajakaši, ko vabijo v svojo sredino začetnike.
Kdo bo koga? Pri tem je pomembna pomoč trenerja... Prizor na Rečici
Flosarski bal
Prireditelji 27. Flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji vabijo vse zakonce, ki so se spoznali na kateremkoli Flo-sarskem balu v prejšnjih letih in za katere je bila ta velika turistična prireditev »usodna«, da se prijavijo za sodelovanje v posebnem delu programa v soboto 1. avgusta zvečer.
Prav tako vabimo k sodelovanju tudi tiste, ki so se udeležili prvih Flosarskih balov.
Zakonci (katerih zakoni veljajo še danes) in najbolj zvesti obiskovalci Flosarskega bala naj prijave pošljejo do 29. julija na naslov KŠ Ljubno (za Flosarski bal) Ljubno ob Savinji. Čakajo vas lepe nagrade.
Ob dnevu borca prvi Bočani
Na strelišču v Šmartnem (D. je bilo 4. julija 1987 v počastitev DNEVA BORCA izvedeno množično strelsko tekmovanje zvojaškopuško»Mauser«.
Tekmovanja seje udeležilo 12 ekip, prvo mesto pa je osvojila ekipa Sekcije Bočna I. Drugaje bila OSO Solčava, tretja pa Sekcija Bočna II.
Posamezno je bil najboljši PRODNIK Marjan — OSO Solčava pred KOLAR Cirilom — Sekcija Bočna I. in ŽEHELJ Dušanom — Sekcija Bočna I.
Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal, najboljši trije strelci pa medalje.
Tri tedne prej pa je bilo v Šmartnem/D. z istim orožjem izvedeno občinsko temovanje za kategorizacijo katerega seje udeležilo 20 strelcev. Prvi je bi ŽEHELJ Dušan — Sekciji Bočna, drugi FEDRAN Ivan — OSO Gornji grad, tretji pa FUŽIR Bernard — OSO Mozirje.
Oba tekmovanja sta bila vzorno vodena kar pomeni, da se je v zadnjem času zelo poživilo in izboljšalo delo sodniške organizacije.
B. KRIŽNIK
6 Egg N OVI CE
To uničuje ono
S to prispodobo razmišlja Victor Hugo o izumu tiskane besede, ki ga ima za eno najpomembnejših iznajdb za napredek človeštva, občasno pa tiskana beseda pomaga ohranjati preživele ideje in stanja.
Številka 7 — Julij 1987
Pravočasna, objektivna in strokovna informacija je torej pomembna stvar, zlasti še danes, ko naj bi odločanje temeljilo na obveščanju.
V zadnjem času so mnoga sredstva javnega obveščanja pisala o razmerah v SMREKI. Dobršen del vseh informacij izhaja iz. Ocene razmer in vzrokov prekinitve dela delavcev v DO SMREKA dne 18. 9. 1986 — ki sojo posredovale družbeno-politične organizacije občine Mozirje na zboru delavcev dne 22. 9. 1986. Znano je, da naslednji zbor delavcev 14. 11. 1986 te ocene ni sprejel, saj je praktično izničevala vsa področja dela kolektiva za več let nazaj, s čimer pa se kljub lastnim pomanjkljivostim pri delu nismo mogli strinjati.
Nimam namena podrobneje analizirati »Ocene«. Rad bi opozoril na eno samo področje, ki je bilo dobro raziskano s strani družbenega pravobranilca samoupravljanja in ki je bilo novinarjem posredovano kot eno najslabše rešenih področij v SMREKI — to je obveščanje delavcev. Čitali smo: obveščanje delavcev je na zelo nizki ravni, obveščanje delavcev je na skrajno nizki ravni; slaba obveščenost delavcev itd. »Ocena« je nastala pred preverjanjem resničnega stanja.
Družbeni pravobranilec se je za področje obveščanja delavcev osredotočil na naslednje (citiram):
1.	Urejenost področja v samoupravnih splošnih aktih
2.	Zagotavljanje obveščanja O delu samoupravnih in izvršilnih organov
3.	Zagotavljanje obveščanja delavcev z vidika rednosti, pravočasnosti in popolnosti obveščanja
4.	Vloga sindikata na področju obveščanja
(opomba pisca: izpuščene navedbe členov iz ZZD)
Ad 1) DO »SMREKA« ima področja obveščanja urejeno v:
— Samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v DO in statutu DO
Z vidika določb ZZD ugotavljam, da SaS vsebuje v glavnem vse potrebne določbe na področju obveščanja delavcev«.
Ad 2) »Delno sem obveščanje o delu samoupravnih organov navedel pod točko I«.
Citat iz točke I.: »Pregledal sem zapisnike sej samoupravnih organov, poleg tega pa še zapisnike zborov delavcev. Na splošno lahko ugotovim, da so večinoma seje samoupravnih organov pripravljene korektno in v skladu z določbami samoupravnih splošnih aktov. Vabila se praviloma dostavljajo vsem članom DS predčasno in z ustreženimi gradivi. Posamezne točke dnevnega reda rezlagajo delavci strokovnih služb ali direktor DO. Na podlagi sklepov, ki so sprejeti in izdelanega zapisnika, izdaja strokovna služba ustrezne pisne odpravke sklepov in zadolžitev. Na vsaki seji se dosledno opravi pregled izvajanja sklepov predhodne seje. Praviloma se zapisnik sej oz. posamezni sklepi objavljajo na oglasni deski strokovnih služb, pred t. i. (menzo), nekateri sklepi in obvestila pa tudi na oglasnih deskah v obratih (delavske sobe). Člani DS dobijo vedno zapisnik predhodne seje, to pa ne velja za izvršilne organe.
Formalno gledano ne vidim večjih nepravilnosti, ki bi lahko urejenost tega dela samoupravnih aktivnosti ocenil kot povprečno.
Zastavlja pa se vprašanje, koliko so razprave na samoupravnih organih vsebinske in poglobljene in koliko se delegati pred sejo organov usklajujejo v svoji delovni sredihi, ki jo zastopajo. V tem pogledu ocenjujemo, da so v preteklosti bile težave oz. da so bile razprave tudi formalne. Vendar pa so predsednik in člani DS povedali, da nikdar niso bili ovirani pri diskusijah, da so večkrat zaradi pripomb, iz razprave spremenili predlog sklepa ali pa da tudi ni bil sprejet.
Na zboru delavcev dne 22. 9. 1986je namreč po imenu znan delavec zatrjeval, da si delegati v DS ne upajo dajati pripomb in da DS ni »ničvreden«. Zato sem preveril ta del delovanja DS in ugotavljam, da izjava omenjenega delavca ne more služiti kot osnova za dajanje ocen, saj ni bil član DS niti v sedanjem, niti v preteklem mandatnem obdobju. Povedali so še, da se običajno pred sejo DS pogovarjajo o točkah dnevnega reda, ki so za delavce zanimive in da se dogovarjajo za stališče. Pri tem pa so poudarili, da so večkrat predmet dnevnega reda razni sporazumi in podobno, ki jih težko razumejo in imajo občutek, da se sprejemajo, ker se pač morajo. Glede na pripombe delavcev, podane na zboru delavcev dne 22. 9. 1986 pa sklepam, da bo potrebno v DO vložiti več naporov za afirmiranje DS«.
»Bistvene slabosti na katere pa bi še opozoril so:
Zbor delavcev se sestaja običajno ob
13.	uri za dopoldansko in popoldansko izmeno, kar.ni ustrezno, saj traja zbor delavcev le cca 1 uro (problem prevoza delavcev na delo in iz dela). Zbori so torej časovno omejeni in ne spodbujajo k temeljitim razpravam. Vprašljiva je ‘ tudi udeležba delavcev, zlasti iz popoldanske izmene.
Iz zapisnikov sej DS ni razvidno, da bi DS v smislu čl. 47 statuta posvečal posebno pozornost obveščanju delav-
m «
«Ppp?«? i
cev in da bi dajal smernice za delo izvršilnim organom in nadziral delo«.
Ad 3.) »Ugotavljam, da se obveščanje delavcev o poslovnih rezultatih odvija v zakonitih rokih (razprave na DS, OOS, zborih delavcev), torej ob periodičnih obračunih. Potrebno pa je omeniti eno bistvenih pomanjkljivosti, saj poslovna poročila ne vsebujejo primerjave s panogo in sorodnimi OZD v družbenopolitični skupnosti (kar določa čl. 139 ZZD). Končno bi omenil včasih že tendenciozna opisovanja razmer izven DO o splošnih pogojih gospodarjenja (na primer ocena poslovanja za leto 1985 z dne februar 1986)«.
Ad 4.) »Vlogo sindikata pri obveščanju delavcev opredeljujejo številni členi ZZD, zlasti pa čl. 546/3. OOS je sicer obravnavala važnejša gradiva (zlasti poslovna poročila), vendar kritičnih razprav ali pripomb iz zapisnikov sej OOS ni zaslediti. Prav tako tudi ne vključevanje OOS v to sfero samoupravljanja, razen rokovnika s strani OS ZSS Mozirje za izvedbo obravnave polletnega obračuna. Predvsem ugotavljam, da v OOS ni bila narejena ocena postopka obravnave polletnega obr-čuna in torej tudi ne dostavljena OS ZSS Mozirje. Očitno je torej, da sindikat v EDO SMREKA ni opravil svoje funkcije na področju izboljšanja obveščanja delavcev«.
Poročilo je konkretno in podkrepljeno z dejstvi, saj so pregledani dokumenti DS, samoupravne delavske kontrole, poslovna poročila za več let nazaj. Opravljeni so bili mnogi razgovori z delavci in člani DS itd. Na taki osnovi delavskemu svetu ni bilo težko sprejeti pobud za izboljšanje stanja in postopno jih tudi uresničujemo.
Res je, da nekaterih zakonskih določil ne bomo mogli uresničiti: npr. določila, da bi sočasno s poslovnim poročilom objavljali podatke za panogo in OZD znotraj družbenopolitične skupnosti, ker podatkov ob sestavljanju poročil preprosto ni. To se da urediti nekaj pozneje, kar smo praviloma tudi počeli. Nobene temperature ni dvignila ugotovitev, da je poslovno poročilo za leto 1985 tendenciozno saj je bilo dano razložiti, da v njem navajamo le kritično oceno Združenja LES za težke gospodarske pogoje v panogi, ki seje znašla v velikih izgubah.
Smatram, da splošne politične ocene ne morejo biti korektne, saj ni jasno, kaj je pri delu treba spremeniti, kdo naj to napravi itd. Trditve na osnovi nedokazljivih informacij ali morda celo sumničenj, ne da bi bila ugotovljena tudi kvarna posledica, ne prispevajo k razčiševanju, zapirajo dialog in odgovornosti ni moč ugotavljati.
Kakšna bistvena razlika je npr. v ugotovitvi, daje eno poslovno poročilo tendenciozno ali pa, trditev v »ceni«, »da so za vse lastne slabosti krivi samo zunanji vplivi«. S tem ocenjevalci bistveno zavajajo delavce in javnost in zares nastane vprašanje, komu je do pačenja resnice in zakaj?
Z veliko muko sem se odločil za ta zapis. Prvič čisto osebno, toda breme, ki ga na SMREKI nosijo vsi zaposleni in zlasti strokovni kadri je pretežko. Ni si lahko pridobiti poslovne veljave na trgu in v družbi, zgubili pa smo jo takorekoč čez noč. To pa ni edini razlog. Jutri se kaj takega, kar se je zgodilo na SMREKI lahko zgodi v kateremkoli kolektivu v našem prostoru in zato naj tudi moj zapis prispeva, da bi bile-posledice čim manj boleče.
Ko govorimo o etiki javne besede, o obveščanju, je kar neverjetna naslednja možnost. Vzemimo, da je prva stavka v dolini bila toliko šokantna, da je ocenjevalcem bilo logično, da se kaj takega lahko zgodi le v docela razbitem kolektivu. In ocena je tu. Treba je poiskati le še grešne kozle. Toda, ko negativnosti — v smislu kot jih navaja »Ocena — ni bilo moč dokazati, je nerazumljivo, da po devetih mesecih taka logika še kar deluje. Navajam samo dva primera:
1.	) V juliju 1986 so strokovni kadri izdelali ukrepe za boljše poslovanje. Septembra so bila v politični oceni razmer — področja, kjer smo iskali notranje rezerve ocenjena kot napaka kadrov v smislu, kaj vse bi imeli, ko bi nakazane notranje rezerve že prej realizirali (Noeta ni nihče kritiziral, ker življenj ni reše val s Titanicom — kar pa ne pomeni, da smo na SMREKI zadovoljni z razvojem). Podobni izpadi so prisotni marsikje in praviloma interno ne povzročajo večjih zaostrovanj v medčloveških odnosih. V našem primeru pa je bil kader navzven prikazan kot nesposoben, pre-pisovalka njegovih ukrepov pa za nekoga, ki ljudem odpira oči in se jim s tem celo zameri.
2.	). Skoraj dve leti pred sprejetjem sredjeročnega plana občine Mozirje, smo v SMREKI sprejeli dolgoročni plan razvoja do leta 2000. Posebna komisija Izvršnega sveta je dokument ocenila kot zelo soliden. Ocenjevalci političnih razmer pa so ugotovili: »Odnos do planiranja je povšren«.
Zavedam se, da je tema »položaj v SMREKI« že strahotno zoprna. Tudi nič kaj pametnega se ne počutim, sicer bi prvi odnehal. Zavedam se pa tudi, da so se medčloveški odnosi na tej relaciji zaotrili po nepotrebnem, in da njihova
»m
Bal
mm
m
«% :
—II


Na Pečici dograjujejo stanovanjski blok.
Izleti
Društvo upokojencev Ljubno pripravlja skupaj s člani ZB NOV izlet na Brione. Prijavite se lahko do L avgusta letos in to pri: Franju Marovtu na Ljubnem, Rafaelu Bezovšku v Radmirju, Vinku Tajniku na Rečici in Karlu Nateku v Mozirju.
Društvo pripravlja še izlet na Višarje in Doberdob v avgustu t.l. če bo zadostno število prijavljenih bo izlet 27. avgusta 1987zodhodom ob 5. uri z Ljubnega. Vabljeni tudi ostali občani! Prijave sprejemajo: Franjo Marovt na Ljubnem, Rafael Bezovšek v Radmirju in Ana Štiglic v Juvanju. Prijavite se čimpreje!
ffl
w
CELJE
PODELJUJEMO VEČ ŠTIPENDIJ ZA NASLEDNJE POKLICE
Poklic
dipl. ing. gradbeništva dipl. ing. strojništva* dipl. ing. elektrotehnike* dipl. ing. računalništva* dipl. org. proizv. smeri dipl. org. računalništva gradbeni ing. slikopleskar** monter vod. naprav**
Poklic
stavbni klepar srednji, skrajšani** stavbni ključavničar-srednji, skrajšani stroj, gradb. mehanizacije mizar — srednji, skrajšani tesar konstruktor monter vent, naprav gradbinec-skrajšani, srednji** monter ogr. naprav
Pomen znakov:
—	* štipendistom za tako označene poklice nudimo višjo štipendijo
—	** štipendistom za tako označene poklice nudimo višjo štipendijo, povrnjene celotne potne stroške, plačano šolsko malico, plačane šolske knjige.
Ali bi se še kdo vpisal v srednjo šolo? ,
Učenci, ki se še niste vpisali v srednjo šolo, obveščamo, daje vpis šemožen, ker so še prosta mesta. Pokličite in dogovorili se bomo.
(tel. 33-511 int. 202 ali 203 — oddelek za izobraževanje)
Vloge pošljite na naslov: GIP »INGRAD« Oddelek za izobraževanje Lava 7
CELJE 63000
CELJE
MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
TOZD TRGOVINA GOSTINSTVO MOZIRJE Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
L SNAŽILKE —PERICE za bife —kegljišče v Mozirju
2.	KUHARJA — NATAKARJA za gostilno »Menino« v Gornjem gradu
3.	KUHARJA — NATAKARJA za gostilno v Šmihelu
4.	NATAKARJA ZA NADOMEŠČANJE po gostinskih obratih v Zadreški dolini.
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in so lahko za snažilko nekvalificirane delavke, kuharji in natakarjipa naj bi bili poklicni gostinski delavci ali priučeni delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami v gostinski stroki.
Poskusno delo bo trajalo za snažilko en mesec, za vse ostale dva meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanj u pogojev zbira kadrovska služba zadruge do 31. julija 1987.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po poteku roka za prijavo.
Propadajoča zgradba v Nazarjah kliče po prenovi
kvaliteta dviguje širšo družbeno produktivnost dela. Torej gre za zelo odgovorne pristope.
Če je politika — v najširšem smislu besede — zavestno usmerjanje k zastavljenim ciljem, potem je treba cilje
pravilno izbrati. Izraba določenega trenutka za dokazovanje moči, je v bistvu slabost.
Gornji grad, 7. 7. 1987
Kopušar Karel, dipl. ing.
Gorenje — GLIN Lesna industrija Nazarje
Glede na potrebo po izpolnjevanju planskih nalog v TOZD Žagarstvo, Iverna in Stavbno pohištvo bomo na novo zaposlili določeno število delavcev.
ZATO VABIMO K SODELOVANJU
1.	DELAVCE S KONČANO II., III. IN IV. STOPNJO STROKOVNE IZORAZBE LESNE SMERI
2.	DELAVCE BREZ POKLICA ZA OPRAVLJANJE RAZLIČNIH DEL V PROIZVODNEM PROCESU.
Delavcem zagotavljamo stimulif'vfto nagrajevanje po delu in delovnih rezultatih. Nudimo tudi vse možnosti za pridobitev kvalifikacije z izobraževanjem ob delu in možnosti za napredovanje.
Vloge sprejema kadrovski sektor delovne organizacije Gorenje — GLIN Nazarje, kjer dobite tudi vsa podrobna pojasnila.
OBVESTILO
Občinski štab za Teritorialno obrambo občine Mozirje, obvešča vse pripadnike TO, daje možno zamenjati, dopolniti ali vrniti vojaško opremo vsako prvo sredo v mesecu od 7 do 17 ure.
OBČINSKI ŠTAB ZA TO MOZIRJE
TURISTIČNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
vabi na 27. tradicionalni Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji od 30. 7.1987 do 2.8.1987
Program prireditev: četrtek, 30. julija, 9.00 — tekmovanje paraplegikov v namiznem tenisu v OŠ Ljubno
petek, 31. julija 17.00—otvoritev razstave slikarskih del Jožeta Punčuha in Frenka Pustoslemška v OŠ Ljubno, 18.00 — 24.00 — flosarsko rajanje z domačimi pevci, plesalci in godci na Placu
sobota, 1. avgusta 9.00 — začetek šahovskega turnirja v Vrbju in odbojkarskega turnirja na Forštu, 13.00 — začetek turnirja v kegljanju, 20.00— srečanje z najbolj zvestimi obiskovalci Flosarskega bala v Vrbju, 21.00 — večer s flosarji
nedelja, 2. avgusta 9.00 — budnica z ljudskimi godci, 10.00 — nogometna tekma zapokal Flosarja, 14.30 — svečana povorka skozi trgv Vrbje, 16.00 — udiranje flosa, flosarski krst... 18.00 — večer s flosarji
Vabljeni
TOZD GOZDARSTVO GORNJI GRAD
Obvešča občane,
da ne sprejema novih vlog za nakup drv.
Prispele vloge do 1.7.1987 so rešene pozitivno, zaradi izrazito povečanega naročila in omejenih količin bomo dobavo realizirali šele do konca leta, po naslednjem okvirnem časovnem zaporedju:
L Mozirje z okolico—julij—avgust
2.	Nazarje z okolico — avgust — september
3.	Kokarje — Pusto polje — avgust — oktober
4.	Kraše, Šmartno, Volog — september — november
5.	Bočna z okolico — september — Oktober
6.	Gornji grad z okolico — oktober — december
7.	Nova Štifta z okolico — avgust — september
8.	Rečica — Grušovlje — avgust — september
9.	Radmirje — september
10. Ljubno z okolico — september — december
Odpoved naročila lahko sporočite pismeno, sicer pa prosimo, da ne motite manipulantov z osebnim interveniranjem.
Hvala za razumevanje
TOZD GOZDARSTVO GORNJI GRAD
Po sklepu DS z dne 7. 7. 1987 objavljamo JAVNO PRODAJO
rabljenega osnovnega sredstva kombi TAM 60 A — 6(17 + 1) lete izdelave 1977, izklicna cena 750.000,— N din.
Javna prodaja bo v petek, 24. 7. 1987 ob 9. uri v prostoru TO v Gornjem gradu 144, po načinu »videno — kupljeno«.
Ogled je možen na dan javne prodaje dve uri pred pričetkom. Interesenti morajo plačati 10% varščino pred pričetkom prodaje na ŽR 52810-601-20262. Kupec je dolžan osnovno sredstvo plačati v roku 8 dni in ga odpeljati v roku 3 dni po izvršenem plačilu kupnine.
OBVESTILO
Obveščamo vse samostojne obrtnike, da sprotno sporočate spremembe cen ustreznemu organu za cene v občini, zaradi možne kontrole.
OBRTNO ZDRUŽENJE MOZIRJE
SUROVINA TOZD RADLJE POSLOVNA ENOTA MOZIRJE
obvešča občane Gornje Savinjske doline, daje odkup sekundarnih surovin na delovišču na Homcah (ob komunalnem odlagališču) ob torkih in četrtkih od 8. — 12. ure.
Večje količine (traktorske in kamionske dostave) je treba stehtati na tehtnici ZKZv Spodnji Rečici.
Priporočamo se!
Številka 7 — Julij 1987
Dinar za telesno kulturo
Občinska telesnokulturna skupnost Mozirje ima po zadnjem rebalansu na razpolago za leto 1987 46.271.213 din sredstev. Ko potem ta sredstva na skupščini razdelimo ugotovimo, da 18% teh sredstev gre za skupni republiški program, 5% za razvoj RTC Golte, 3,5% za strokovne službe SIS in ostalih 6,5% za delovanje skupnosti, razne humanitarne organizacije, sofinanciranje tiska in ostala nerazporejena sredstva lahko ugotovimo, da ostane na razpolago sredstev za ZTKO komaj 67% kar znaša 31.000.000 din.
To bi zadostovalo komaj za eden malo močnejši klub ne pa za 48 raznih društev, klubov in zvez v okviru občine Mozirje.
Vendar še od teh sredstev sofinanciramo šolo v naravi za 4 razrede, vzdrževanje objektov, teden športa v okviru občinskega praznika itd., tako da za čisto dejavnost ostane cca
25.000.000 din. Vendar moramo vedeti, da na področju telesne kulture v občini tako na TTKS in ZTKO nimamo nobenega profesionalnega delavca in to delo opravljamo iz čistega entuziazma do športa.
Potem delimo ta sredstva za množično rekreacijo, tekmovalne športe in prednostne športne panoge.
Po takšni razdelitvi vidimo, da ostane za čisto dejavnost cca 55% vse ostalo predhodno delimo zaradi skupnih družbenih dogovorov in obveznosti, ki se kar naprej kopičijo in čedalje je več takih, ki še nam hočejo ta dinar še bolj uklesiti.
Zavedamo se, da bomo morah občani za svojo rekreacijo poleg iz BOD še čedalje globje seči v žep za svojo osebno rekreacijo in zdravo telo. Takšno opredelitev smo že večkrat podprli tako na skupščinah TKS in ZTKO za množično rekreacijo nikakor pa ne za tekmovalne in V
prednostne športne panoge. Saj imamo v teh panogah klube, ki nastopajo izven občine v raznih republiških ligah in raznih zveznih tekmovanjih. Vendar tu ni več prisotna osebna rekreacija ampak trdo delo posameznikov in klubov, ki dnevno prebijejo ure na igriščih in je vloženo dosti truda in družbenega denarja.
Zato se moramo vprašati, kako dolgo bomo še lahko shajali pri prispevni stopnji 0,20% iz BOD-a za telesno kulturo, ki je tako nizka, daje na repu vseh občin v republiki. Rezultati pa so pri določenih panogah nadpovprečni kot so nogomet, odbojka, smučarski skoki, lokostrelstvo itd. Če hočemo imeti dobre rezultate v širši družbi potem bomo morah tudi povečati sredstva predvsem za tekmovalne športne ah pa zmanjšati obseg že tako skromni udeležbi klubov v tekmovalnih sverah.
Tako smo sedaj pri TTKS in ZTKO pred velikim problemom glede sredstev. DO v občini nimajo prevelikega posluha za namenska odvajanja ah sopokroviteljstva do klubov. Razen DO ELKROJ in delno DO GLIN. Če nebi imeli DO ELKROJ tudi nogometa nikoli nebi imeli v slovenski ligi. Zato jim gre izredna zahvala v imenu TKS in ZTKO. Zato smo na zadnji seji odbora in predsedstva TKS in ZTKO predlagali, da bi se stroški bolj enakomerno porazdelili po vseh DO v občini.
NK ELKROJ je pred veliko odločitvijo ali bo še sploh lahko nastopal v slovenski ligi, saj sama DO ELKTROJ ne prenese tolikšni delež sofinanciranja ob takšni inflaciji. Zato smo telesnokulturni delavci prepričani, da bomo s skupnimi močmi našli rešitev in da še se bomo dolgo videvali na igriščih in športnih srečanjih in da bomo ustvarili svojim otrokom dobre temelje za nad-aljni razvoj telesne kulture.
Dobovičnik Danilo
Praznik v Nazarjah
V	Nazarjah so praznovali krajevni praznik. V počastitev so pripravili svečano prireditev v Delavskem domu. Za kulturni program so poskrbeli člani domačega prosvetnega društva, učenci osnovne šole in varovanci vrtca.
V	slavnostnem govoru je podpredsednica sveta KS Nazarje Vera Pečnik med drugim povedala:
»Zaradi vedno hitrejšega osvajanja novosti sodobnega sveta, se v Krajevni skupnosti pojavljajo vedno večje potrebe za urejanje materialnih zadev, ki so skupnega pomena ter zahtevki posameznikov, predvsem pri komunalni problematiki.
Poudariti je potrebno, da ima KS sredstva za večje posege v komunalno infrastrukturo samo iz samoprispevkov, ki pa jih skušamo opelmenititi s prispevki občanov in prostovoljnim delom, toda tudi na tem področju v zadnjem obdobju upada pripravljenost.
Pri analizi realizacije referendumskega programa smo ugotovili, daje bil v celoti realiziran, v letošnjem letu pa bodo vsa zbrana sredstva namenjena za izgradnjo mrliške vežice. V preteklem letu smo dokončali pločnik za pešcevNazarjih vskupni vrednosti 1 stare milijarde, pri delavskem domu pa smo skupaj z delavsko univerzo dokončali prizidek za potrebe dvorane, tiskarne in izobraževalne dejavnosti delavske univerze. Dejanska vrednost objekta znaša preko 10 starih milijard din, seveda pa ta porabljena sredstva predstavljajo le dobro tretjino, saj so bili vloženi veliki napori gradbenega odbora za pocenitev gradnje.
Dragocena je tudi pridobitev lovskega doma Lovske družine DRETA in obnovljenega lokala slaščičarne Turista v Nazarjih.
Uspešno napreduje realizacija projekta toplovodnega ogrevanja iz centralne kotlovnice delovne organizacije GLIN.
V lanskem letu smo izvedli obsežne priprave in volitve v organe krajevne samouprave in samoupravnih interesnih skupnosti. Vse aktivnosti je vodila krajevna konferenca SZDL. Sgjošna ugotovitev je, da je bilo kadrovanje zelo dobro, saj je dosedanja aktivnost izvoljenih delegatov pohyalna.
Končno ugotavljamo, in to z velikim zadovoljstvom, da sta družbeno in društveno življenje zelo oživila, to paje tudi naš osnovni cilj, saj se ljudje v društvih in organizacijah pogosto srečujejo in tako dajejo živahnejši utrip življenju v krajevni skupnost!.
In kam so v tem času usmerjene naše aktivnosti?
Pripravljamo novo stanovanjsko cono, pripravljen imamo predlog za telovadnico pri osnovni šoli, istočasno pa skupaj s KS Mozirje in KS Rečica rešujemo dolgoročno problematiko PETE OSNOVNE ŠOLE. Iz opuščenega objekta mehaničnih delavnic bo z adaptacijo pridobljen sodoben, prijeten gostinsko - turistični objekt, DO Savinja pa načrtuje posodobitev trgovinskih kapacitet, podobno načrtuje tudi TURIST Nazarje za svoj objekt.
Lotili smo se tudi perečega problema prometne ureditve v naselju Nazarje in urejanja sekundarnega kanalizacijskega omrežja v zgoščenih naseljih.«
Vera Pečenik je nato povabila krajane k sodelovanju pri urejanju kraja, pri razreševanju perečih nalog, saj krajevna skupnost ne bo zmogla obsežnih nalog brez poglobljenega sodelovanja vseh prebivalcev in delovnih organizacij v kraju.
Goran Horvat na Rečici
Letošnje rečičke prireditve so se pričele z razstavo domačega slikarja Gorana Horvata v avli osnovne šole na Rečici.
Mladi slikar, odlsje tudi član Društva likovnih umetnikov Slovenije, se je predstavil s svojimi slikami pa tudi s poslikavo na porcelan.
Goranovo slikarstvo je seveda nekaj posebnega in zahteva poglobljeno opazovanje in doživljanje. V številnih slikah obtožuje in opozarja na nevarnost samouničenja zaradi vse hujšega uničevanja okolja. Na drugih spet opozarja na grozote vojnih spopadov in morij po svetu. Dr. Ivan Sedej je letos o Goranu Horvatu napisal med drugim tudi tole: »Srečujemo se torej z angažiranim oblikovanjem in hkrati s krčevitim iskanjem v okvirih, ki so vsaj na Slovenskem še v precejšnji meri neraziskani in neizpolnjeni... Tematska širina, zavzetost in
ljubezen do likovnega izražanja in posredovanja svojih misli in strahov ga poleg nedvoumnega talenta in originalnih prijemov, uvrščajo med ustvarjalce, o katerih bomo še slišali.«
Mladega slikarja odlikuje dalje še velika delovna vnema.
V času, koje pripravil razstavo na Rečici,je razstavljal skupaj z očetom v Rožeku na avstrijskem Koroškem, le nekaj dni kasneje paje pričel s samostojno razstavo na gradu Snežnik.
Prav gotovo bi predstavitev del Gorana Horvata na Rečici zaslužila večjo pozornost prebivalstva, sa se je prvič predstavil takorekoč v domačem kraju. Morda bi v bodoče kazalo ob otvoritvi takšne razstave pripraviti kakšen krajši kulturni spored. To slednje v premislek organizatorjem, ki so si sicer prizadevali, da bi prireditev potekala v dostojnem vzdušju.
Presegli osnovni cilj
Nogometaši Elkroja so v prvem letu nastopanja v slovenski nogometni ligi s šestim mestom krepko presegli osnovni cilj, to je obstanek v ligi. Za novinca torej več kot dobro. Ta uspeh je tudi posledica trdne odločitve pred petimi leti, ko so sklenili, da si mora klub zagotoviti pogoje za nemoteno delo, zmagati v območni, se uvrstiti v slovensko ligo in se v njej ustaliti. Prvo mesto v območni ligi so osvojili takoj, uvrstitev v slovensko ligo pa izgubili za zeleno mizo. Uspeh so ponovili lani in se dokončno znašli med slovenskimi ligaši.
Pred začetkom prvenstva jih je bilo nekoliko »strah«, predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj, zlasti organizacijskih. Težave so bile zato še toliko večje. Jesenska sezonaje pokazala, da je bil strah upravičen. Pričeli so sicer dobro, na koncu pa precej popustili, tudi zaradi že omenjenih razlogov.
Vseeno so si pridobili manjkajoče izkušnje, se dobro pripravili in pomladi v boj za točke krenili veliko bolj ambiciozno. Rezultat vsega tega je odlično šesto mesto. Na lestvici so pred njimi bivši drugoligaši, klubi torej z dolgoletnimi izkušnjami, mozirski nogometaši so sijih nabirali le 12 let. Poleg tega so najboljši med ekipami s celjskega področja, kar je dodatna spodbuda. Ob tem so se uvrstili tudi v polfinale tekmovanja za jugoslovanski pokal na področju Slovenije, kjer so na domačem igrišču klonili proti ekipi Maribora.
V klubu ocenjujejo, da imajo možnosti za še večje uspehe. Pogoj zato je seveda, da bodo tudi drugi v klubu sledili tekmovalnim uspehom, oziroma jih omogočili s svojim delom. Posebej je razveseljivo tudi število gledalcev, saj jih imajo največ za Koprom. Zato je nadaljnji cilj jasen — ostati stabilen slovenski ligaš.
J. P.

______________Ega NOVICE 7
Nekdanji vaški župan
Le redki so še živeči župani izpred druge svetovne vojne. Posebno pa so redki tisti, ki se dobro spominjajo dogodkov tistih časov. Da bi predstavili enega takih, smo se podali v Novo Štifto in poiskali Slona. Ljudje ga dobro poznajo, vsi vedo za Slona v kraju.
Odkod to ime, smo bili radovedni, ko smo v ugledni hiši blizu mogočne cerkve našli Ivana Veršnika, starega 91 let. Nekoliko presenečen nad našim obiskom je malo pomislil, pa ne da bi mu to bilo potrebno za pripoved, le morda zaradi rahle zadrege. Zakaj torej Slon? Ja, nekoč pred desetletji je živel v kraju mogočen kmet Matjaž (nič soroden s sedanjim Matjažem). Bil je zelo domiseln, veseljak in vseskozi posebnež. S kočijo še je vozil občasno v Ljubljano, kjer je v hotelu Slon srečeval svoje znance in kaj rad kvartopiril. Tako mu je Slon dobesedno sedel v spomin. Zaželel si je podobne stavbe v domačem kraju. Pričel je z zidavo velike stavbe, ki je še sedaj okras središča kraja. Pazil je celo na določeno podobnost zunanjega izgleda hiše s tedajnim Slonom v Ljubljani, ki še ni bil takšen kot je danes. Gostilno je poimenoval seveda »Pri slonu«. Seveda je to ime hiši tudi ostalo, ko omenjeni Matjaž že dolgo ni bil več njen lastnik. No in naš sogovornik se je v to hišo priženil leta 1929 in tako prevzel domače ime Slon.
Pa še ena o nekdanjemu Slonu! Kojeotvarjalnovogos-tilno je povabil od blizu in daleč lovce na lov na divjega petelina. Da bi se lovci po prečuti noči pravočasno zbudili je pokupil v soseski vse peteline in jih dal prenesti na podstrešje, da bodo zjutraj s kikirikanjem zbudili lovsko bratovščino. Baje da sojo res!
Pa nazaj k pripovedi Ivana Veršnika-Slona. Oče njegove žene je gostilno leta 1911 kupil. Obdržala je ime »Pri slonu«. Treba je bilo kar veliko naporov, da so spet v gostilni dobro poslovali, pa je šlo. Takrat je v kraju »divjala« strankarska vojna. Vladavina je bila pod vplivom diktature in zato so vladujoči politiki želeli župane iz svojih vrst. Če pa ni bilo tako, so volitve enostavno razveljavili, se spominja Ivan Veršnik. In tako se je v Novi Štifti zgodilo, da so volilne okoliše nekajkrat spremenili, da bi dobili na volitvah svojega človeka. Tiste čase je bil župan Janez Fale-Prholinšek. Predlagani kandidat nikakor ni bil izvoljen, čeprav so volitve trikrat preklicali, v tej zmedi dogodkov je bil Ivan Veršnik izvoljen za župana občine Nova Štifta in je to ostal do druge svetovne vojne. V tem
Spretnost pa taka. Jajce v žlici in to pod oviro, to prenesti srečno je tudi spretnost. Kaj takega je mogoče le na vaški olimpijadi na Rečici
Pozdrav iz Andov
Naši alpinisti so uredništvu poslali kartico iz daljnega Peruja. Pozdravljajo vse bralce. Prijazno se jim zahva-
času se je marsikaj dogajalo. Kraj ni imel elektrike, župan pa sije zanjo prizadeval. Ljudjeso se novosti bali in ni bilo lahko prepričati vseh o velikem napredku, ki bi ga elektrika prinesla. Leta 1939 so namera-vali podpisati pogodbo s Kranjskimi elektrarnami, taje bila celo že narejena. Glavni oporečnik paje bil vpliven rav- . natelj škofovskejga veleposestva inž. Lojze Žumer, ker je baje nameraval zgraditi skup- -> no elektrarno nekje na Savinji. Večji kraji so imeli takrat svoje elektrarne, Gornji grad jo je že imel. Tako so se pač dajali, eni za drugi proti in če bi bili prebivalci bolj na Stranj odločnega ■* Slona, bi Nova Štifta imela elektriko že pred drugo svetovno vojno, ki je potem vse načrte preprečila.
Županstvo Nove Štifte je bilo kar naprej v sporu z
upravo veleposestva Marij ing--* rad. Šlo je za pašnike, ki so jih
Ivan Veršnik-Slon
hoteli pogozditi, živinorejci pa bi bili ogroženi. Tako ni bilo lahko kljubovati takratni visoki družbi in tudi ne vodstvu veleposestva. Vendar občina je bila na strani kmetov in ni popustila, mimo nje pa niso lahko ukrepali. Pašniška zadruga in občina sta bili eno?** Skratka, niso se dali, to pove naš sogovornik s ponosom.
Ivan Veršnik je bil revnih staršev in se je le težko prebijal v rani mladosti. Bil je delavec v delavnici cementnih izdelkov F. J. Poličnika v Okonini. Ko je njegov brat pričel z lesno trgovino v Pitomači na Hrvaškem se mu je pridružil, v posel je vložil svoje prihranke in za brata odkupoval les v okolici. Postal je trgovec z deželnimi pridelki in se poleg tega pečal s trgovino z mešanim blagom. Po vojni je delal kot lesni manipulant, saj je bil dober poznavalec lesne trgovine.
A. V.
Štrikanje že, toda z vrvjo, to je nekaj povsem drugega. Na Rečici je bilo tudi to.
ljujemo za pozornost in upamo, da je bila njihova odprava uspešna.
yiM
O raznih zdrahah okoli pašnikov in pravic paše smo že večkrat pisali. Ker je vse to tesno povezano z dogajanji v pašniških zadrugah je prav, da s tem nadaljujemo.
Posebno prizadevni so bili člani pašniške zadruge v Novi Štifti. O teh nam je pripovedo-va. I. Zalesniky;Vršnik.
Nekako leta 1936 se je zelo zaostrilo vprašanje obstoja pašnikov na Kaštnem vrhu.
* Uprava graščinskih posestev je želela te predele pogozditi, kmetje pa so se temu upirali na vse načine. Skratka pravda okoli pašnih pravic se je vlekla že dolga leta pred tem in vse do pričetka druge svetovne vojne. V Novi Štifti je bil tiste čase župan Ivan Vršniky;Slon. Bilje L odločen mož in postavil se je v bran za: pravice kmetov do paše. ^Na nekem sestanku v Novi Štifti mu je zato upravnik Marijingrada inž. Lojze Žumer zabrusil v obraz češ, da je huj-1 skač in da razburja ljudi. Pa je vrli župan kar hitro odgovoril: »Če sem izvoljen župan, bom svojo dolžnost do mojih občanov vedno in povsod izvršil«. Temu se seveda ni dalo oporekati in sestanek pri ; Golobu v Novi Štifti je spet enkrat dokazal, da je njihova pašna zadruga uspela.
Že leta 1933 je ob volitvah takratni poslanec Rasto Pusto-slemšek obljubil dokončno ureditev pašnih pravic kmetov, govoril je celo o podržavljenju spornih pašnikov. Res je na tem tudi delal, seveda pa je politika sledila svojim interesom, ti pa so bili v korist veleposestva Marijingrad.
Od dobrega pastirja je bilo odvisno marsikaj. Upravni odbor pašne zadruge je bil sestavljen iz kmetov-živinorejcev. ’ Posamezne planine so oskrbo-
vali člani tega odbora. Tako so rekli, da ta in ta odgovarja za »stan« in pri tem mislili na pašnik. V predelu Nove Štifte so pasli na pašnikih Gospodna, Globača in Lepenatka. Živinorejec je poslal na dogovorjen pašnik svojo živino in jo vpisal pri odgovornemu članu UO. Tega razporeda so se dosledno držali. Glede na število živine na paši in potem sledilo tudi plačilo.
Prav zanimivo pa je bilo oskrbovanje pastirja z živili in ostalimi potrebščinami, ki so mu po dogovoru pripadale. Plača pastirja je bila odvisna od števila živine na paši. Tako so se pogodili »od glave dobiš toliko in toliko«. Seveda je takšen dogovor tudi obveljal, nič niso pisali, držala je beseda. V glavnem so pasli govejo živino, ovce vse manj. Nekoč so jih veliko, tako se še sedaj imenuje na Menini planini predel Ovčji stan. Včasih so imeli veliko manjših staj, ki so jih imenovali »ovčjak«, ta izrazje živ še po vsej dolini. Seveda je bila paša ovac v marsičem drugačna, pasli so tudi po gozdovih.
Pašna zadruga je imela sicer pravila, ta so bila potrebna za registracijo, vendar pa je bilo vse poslovanje sproti dogovorjeno, vsi odnosi so se urejali medsebojno in na sestankih upravnega odbora, pa sevečla letno na občnih zborih. Tako je znano, da so se prve pogodbe v pisni obliki pojavile šele tik pred drugo svetovno vojno.
Oskrba pastirja je bila posebna skrb živinorejcev, ki so imeli živino na paši, tu je mišljena oskrba s prehrano. Odgovorni za pašnik je določil vrstni red kmetij, ki so dostavljale določene količine hrane
na planino. To je bil strogo določen red, ki se ni kršil. Količina enkrat prinešene hrane seje imenovala »cirnga«. Rekli so da se pastir »čira«. Tudi hrana je bila količinsko odvisna od števila živine, se pravi od glave. Na Gospodni so dajali od para živine vse obveznosti, sicer pa od glave na dan. Tam sta bila dva pastirja, glavni je bil »volar« njegov pomočnik pa »privajač«. Cirn-go so vsebovala tale živila: kruh, moka (največ ajdova), zabela (mast z ocvirki), ob nedeljah pa tudi meso (suho). Pridjali pa so tudi tobak, vendar pa so tega kmetje skupaj kupili. Pri tem so se držali pravila, da je kmet lahko dal cirngo navječ za tri dni, če je imel toliko živine na paši, to je bilo določilo, da se hrana ne bi pokvarila.
Ko so gnali na planino (pričetek paše) je odgovorni za stan poslal »pošto« (obvestilo vsem živinorejcem), pa tudi glede drugih obveznosti so se na ta način obveščali.
Zanimivo je, da pijače niso smatrali kot del cirnge. Pastirje imel na voljo kravo molznico, mleko pa je tudi predeloval v sir, sicer pa se v naših planinah sir ni delal, ker kmetje niso pasli molznic.
Čas paše je bil odvisen od vremena, v glavnem pa je veljalo pravilo, da se je od 1. junija do 8. septembra (Mala Gospojnica) paslo. Dan pred tem praznikom so odgnali živino v dolino. Mimogrede, na ljubenskih planinah je trajala paša do kvaterne sobote (navadno tretja sobota v septembru). Za ovce pa je ta datum povsod veljal.
Da so živali med seboj ločili so uporabljali razne označbe.

■■■Mm
li '• I '	. ' V:
..	-j
pfecr i
OP
stusl imeji sr* ppÄ iHSOQASrulzjCO |jf;j
;iU8jcc&> qua tu 14	*	,
.bobo|uot«8 * u :	* .........-.......'....:-----... ■
Posnetek jeiz obdobja med obema vojnama. Kdo ve kje je slika posneta in kdo so ljudje na njej. Prosimo za sporoeito z.a naše uredništvo.
V glavnem so živino »zastrigli«, le, Stenšak je v predelu Nove- Štifte označil živino z vžigom na rogu. Sicer pa je bilo znano, da so pastirji zelo dobro ločili živino med seboj, saj so po nekaterih planinah pasli dolga leta zapored.
Pastirsko življenje je bilo borno, tudi bivalni pogoji zelo skromni. Pastir si je le redko zagotovil dovolj žita za zimo.
Pastirske koče so bile zelo skromno prebivališče, imele so pograde in odprto ognjišče sredi prostora. Zanimivo, da so bile koče lesene, v njih so kurili in le redko je bila žrtev plamenov. Vsak stan je imel svojo kočo, ki je bila last pašne zadruge.
Dejansko so bile pašne zadruge v pravem pomenu besede zadruge. Vse je bilo skupno, vse dogovorjeno, za odnose pa je bila odločilna dana beseda ali obljuba.
A. Videčnik
Veterinarsko dežurstvo
20. 7. do 26. 7. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219 27. 7, do 2. 8vZagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179 3. 8. do 9. 8. Šturm Bojan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017, 857-722 10. 8. do 16. 8. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112 17. 8. do 23. 8. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219
Dežurna služba Elektro Celje Nadzorništvo Nazarje za mesec avgust 87
Od 3. 8. do 9. 8. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 Od 10. 8. do 16. 8. Nadvežnik Srečo, Nizka, tel. 831-706 Od 17. 8. do 23. 8. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 24. 8. do 30. 8. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 31. 8. do 6. 9. Jeraj Franc, Prihova, tel 831-910
V slučaju kakšne spremembe pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite potrebne informacije.
Kino Mozirje za mesec avgust
I.	2. Superman III. — ameriški film — znanstveno fantastični 4. Zelena ljubezen — ameriški Film — komedija
6. Brazil — angleški film — avanturistični
8. 9. Policijska akademija I. del — ameriški film — komedija
II.	Dan ubijalcev — ameriški film — kriminalni 13. Ostrina britve — ameriški film — drama
15. 16. Črni mesec — ameriški film — triler
18. 1001 noč Šeherezade — ameriški film — erotični
20. Avanture Gwendoline — francoski film — pustolovski
22. 23. Osamljeni obupanec — italijanski film — akcijski
25. Rembetiko — grški film — glasbeni
27. Šampioni postelje — ameriški film — erotični
29. 30. Pariz, Teksas — nemški film — drama
Kino Gornji grad v avgustu
■Ebhardtovo Popotovanje v Logarsko dolino p. dei>
Doslej snip s Ferdinandom Ebhardtonvpopotovali po koroški strani proti naši dolini — seveda le v domišljiji, ki nam jo sproža Ebhardtov nemški (in tule prevedeni) članek, objavljen leta 1896. Trije popotniki so prišli prav do obronkov Zgornje Savinjske doline.
Ko smo pogledali navzdol, smo videli sorazmerno ozko, dolgo in proti jugu potekajočo dolino, obdano z gozdovi in skalnimi gorovji, ki se razteza do gorskih velikanov; najprej smo jo imeli za Logarsko dolino. Kmalu pa smo spoznali svojo zmoto: to je bila dolina, vzporedna z Logarsko, kateri se naenkrat priključi — ime-V nuje se Jezerska dolina.
Nenavadna je, ker na svojem koncu ob previsni, mogočni skalni steni, skriva Škaf, veliko, od odtekajoče vode pre-\ luknjano snežišče. Vdolbina je globoka 20 do 30 metrov in široka do 20 metrov ter ima obliko škafa.
Od tod vodi naporna in nevarna pot na 2208 metrov visoko nazobčano obzidje Mrzle gore, stičišča Logarske in Jezerske doline in doline Bele.
Ugodno nasprotje veličastno divjemu gorskemu svetu je tvorila v ozadju lepa, neposredno pred našimi očmi ležeča pokrajina. Na bogato oblikovanih terasastih južnih pobočjih, pokritih delno z gozdom, delno s travniki, je ležalo več kmetij, obdanih s sadnim
drevjem in majhnimi vrtovi; razgled v bližnjo Logarsko dolino je zakrivala mogočna skala, na kateri smo stali.
Ko smo pogledali proti zahodu, so štrleli proti nam skalni grebeni Olševe; na severu smo lahko opazovali gozdnato pokrajino, iz katere smo prišli, in na severozahodu se je desno od Cimpaserja dvigal vrh visokega Obirja, medtem ko so se na levi od imenovane gore dvigali nad gozdove hladni zobje Košute.
Razgled proti jugu na Savinjske Alpe in na svojevrstno Jezersko dolino je nedvomno najlepši del gorske panorame, ki se na vse strani odpira strmečemu očesu. Saj to je vendar osamljena in idilična alpska dolina, odmaknjena od sveta, ki se je tukaj odkrila našim pogledom!
Potem ko sva jaz in tovariš dalj časa uživala v razkošnem pogledu, sva se šele spomnila na nosača, ki seje pod grčavim drevesom stran od poti predajal sladkemu dremežu in ki sva ga lahko pripravila k obhodu le z glasnim klicanjem in stresanjem.
Zdaj sem prevzel svojo tro-nistro in bil zadovoljen, ko sem po resnem opominu končno dobil nazaj svojo čutaro z rumom, na katero se najin zaspani spremljevalec že dolgo ni mogel več spomniti. Potem ko sva se poslovila od njega, je takoj spet trdno zaspal. Le kako dolgo je tam potem še sanjal?
Midva pa sva hitro stopila navzgor, vmes pa sva ves čas imela pred očmi Jezersko dolino in savinjske vrhove; hodila sva po dobrem kolovozu, ki sva si ga krajšala po bližnjicah — in kmalu dosegla kmetijo Pastirk, katerega čudovita lega z vrtički, zelenimi tratami in skupinami senčnatih dreves nam je ponudila mnogo obetajoče počivališčece.
Pozdravila sva prijazno kmetico, ki je pred hišo razobešala perilo, medtem ko se je njen mali sinček kobacal po travi.
Prinesla nama je stol in osvežujoči požirek bistre gorske vode, potem pa še kruh in krožnik, zvrhan drobnih gorskih češenj, ki so ravno dozorele.
Najin skromni obed, nekaj gnjati in sira, ki sva ju prinesla s seboj — vse to nama je izvrstno teknilo in tudi neznatne češnje so našle veljavo. Na novo okrepčana sva okoli pol enih odkorakala po dolini hitro navzgor in kmalu dosegla vhod v ozko tesen, ki tvori izhod iz Jezerske doline v Logarsko.
Potem ko sva prehodila divjo dolinsko sotesko, uokvirjeno s stenami, visokimi kot stolp, sva bila zelo presenečena, ko sva pred seboj zagledala ležati več sto korakov široko dolino z ravnim, delno travniško zelenim, delno obdelanim dnom doline. Stala sva na robu Logarske doline, in ker je postalo še prav toplo, sva bila prav zadovoljna, da naju je pešpot vzdolž levega roba
doline . skozi senčnat gozd privedla do Logarjeve kmetije.
Zdaj sem torej zares stal pred kmetijo, v katero me je domišljija že večkrat prestavila, in priznati moram: če sem našel Logarsko dolino v resnici tako, kot sem si jo predstavljal, pa je Logarjeva kmetija komaj še ustrezala mojim predstavam.
Kmečko hišo sem si predstavljal mnogo večjo, na blagem vznožju gore, malce dvignjeno nad dno doline, našel pa sem izredno lepo stavbo z večjim številom prav tako imenitnih spremljevalnih poslopij na robu popolnoma ravnega dolinskega dna in tik ob Savinji. Stanovanjsko hišo bi lahko na zunaj imeli za bivališče kakega plemiča. Ob njej so stali skednji, hlevi, vodna žaga, vrtovi in razsežna, dobro obdelana njiva.
V pritličju hiše sva stopila v prostorno sobo z običajno ločeno pečjo in široko klopjo okoli nje, z veliko štirioglato mizo ter Kristusovo sliko in slikami svetnikov po stenah.
»Gospod« v najboljših letih, mestno oblečen in z očali na nosu, ki bi ga po zunanjosti imel prej za deželnega poslanca kot za kmečkega posestnika v osamljeni gorski dolini, naju je pozdravil kot kmet Logar in naju v slovenskem jeziku prijazno povabil, naj sedeva. Na srečo je moj popotni tovariš obvladal slovenski idiom, tako da mi je lahko služil kot tolmač.
Uvod in prevod Peter Weiss
1. do 2. 8. Vrnitev Jedija
5. 8. Divja misija
8. do 9. 8. Nevjorške noči
12. 8. Ne pustiš svetu spati
15. do 16. 8. Bel star
19. 8. Hokus pokus
22. do 23. 8. Bilo je enkrat v Ameriki
26. 8. Hundra
29. do 30. 8. Indiana Jones
Matična kronika za mesec junij
Poroke: Kosec Ladislav, star 26 let iz Ločice ob Savinji in Hren Marija, stara 21 let iz Rečice ob Savinji; Brinovšek Franček, star 26 let iz Šmartnega ob Dreti in Drobež Fanika, stara 21 let iz Florjana pri Gornjem gradu
Smrti: Marovt Viljem, star 79 let iz Rečice ob Savinji; Lenko Terezija, stara 87 let iz Primoža pri Ljubnem 66; Lesjak Maks, star 63 let iz Ljubnega ob Savinji 160; Rakun Miroslav, star 22 let iz Radmirja št. 24; Marovt Cecilija, stara 84 let iz Primoža pri Ljubnem 4; Brinovšek Frančiška, stara 83 let iz Ljubije št. 85; Bačovnik Lucija; stara 65 let iz Lepe njive št. 57; Čas Antonija, stara 83 let iz Lepe njive št. 76; Veršnik Ana, stara 88 let iz Tiroseka št. 41; Zajc Anton, star 84 let iz Šmartnega ob Dreti 69.
Nove knjige v občinski matični knjižnici
I. LEPOSLOVJE:	Zupan V.:
Človek letnih časov; Wallace: Nenavadna grofica; Festa Campanile P.:
Dekle iz Trsta; Voodiwiss K. E.:
Plamen in cvet; Švabič M.: Črna luknja; Singer I. B.: Čarodej iz Lublina;
Junaška pesem o Cidu;
II.	STROKOVNA LITERATURA: Kmecl M.: Slovenska postna premišljanja; Skobrne P.: Triglav; Zei M.: Obrazi morja; Parker: Sanjanje; Vrtno cvetje; Plut D.: Slovenija — zelena dežela ali pustinja; Mežnarič: Bosanci: a kuda idu Slovenci nedeljom?; Zidar A.: Doživetja tigrovca partizana; Kidrič B.: Zbrana dela l.,2;Oustavnih spremembah: javna tribuna slovenskih pisateljev; Iz zemlje trsek gre; 100 slovenskih napitnic in vinskih pesmi za moške glasove (uredil Radovan Gobec); Bačič: Komentar zakona o sanaciji in prenehanju OZD; Predpisi o razporejanju sredstev za OD in skupno porabo; Muren H.: ABC za Atari ST; Stoppart: Biti ženska; Makarovič S., Miheljč F. — pesmi, likovna monografija; Mužic & Božac: Gobarjeva kuhinja; Jauševec H.: Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti;
III.	MLADINSKA LITERATURA: Andersenove pravljice; Grimmove pravljice; 366 in več pravljic; Korn-hauser A.: Odpri oči, napni možgane;
E253Đ NOVICE
„Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje urednički odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609-Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, Številka: 52810-637-55424-Savinjske j novice, glasilo SO Mozirje • | Rokopise, objave In oglase za vsako Številko sprejemamo do10. v meseci: ■ Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnen|u IS SRS, Sekretariata za informacije (St. 421 1/72 z dne
9.	maja 1973) je časopis oproSčen davka na promet proizvodov