preteklem deležniku: „Zgrudila se je na tla, zastru-pivša sama sebe", Lj, Zvon V, 584, Detela. „Več desetletij pozneje (se je) vzdramilo katoliško duhovstvo, s pozna vš e," , , , Lj, Z. IV, 115, Wiesthaler, Enako pri sedanjem deležniku: „Ljudstvo se razide, gredo če na drugo zabavo," Lj. Z,II, 458, „(tam) ... je raslo mahovje, k počitku vabeče" Lj, Z, IV, 4, Tavčar, „. . . voda, čez krov se izlivajoča ne teče v brod" Lj, Z. IV. 16. Franke. Poleg te oblike se je rabila tudi že samo moška oblika': ,,Židinja, ne po-gledavši (!) je odgovorila," Lj.Z. V. 266, Detela; enako: „ni mogla prenašati puščobe na Višavi, videč (!) srečo in veselje na Nižavi", Lj. Z. IV. 457, Tavčar. — Dovolj zgledov; iz tega je videti, da Leveč ni bil vsem primerom enako pravičen. (Konec.) Dr. A. Breznik, „Matica Slovenska" je izdala za leto 1911. te-le knjige: Zbornik XIII, zvezek. Uredil Dr. Fr, Hešič, — Slovenski spomini in jubileji. I. zvezek. Uredil Dr. Fr. Ilešič. — Slovenske narodne pesmi. 14, snopič. Uredil Dr. K. Štrekelj. — Hrvaška knjižnica, V. zvezek. (Dinko Šimunovič : T u d j i -n a c.) — Dr. Janez Mencinger: Izbrani spisi. I. zvezek. Uredil Dr, Jos, Tominšek. — Zabavna knjižnica. XXIII. zvezek (Fr. Ks. Meško : Črna smrt; Milan Pugelj : Grego r.). — Knezova knjižnica, XVIII, zvezek, (Dr, Ivan Lah: Bram-bovci, II. del.) — O posameznih knjigah izpregovo-rimo o priliki, ________ Dr. A. De Benedetti. — Verso la Meta (K cilju). — Torino. GB, Paravia. 1911, — Knjiga je na- menjena šolskim krogom in jo njim, ki so vešči laščine, omenjamo in priporočamo zato, ker je takih malo dobiti. Na podlagi lastne izkušnje in dolgoletnega preučevanja podaja pisatelj, odličen profesor, zelo skrbno in duhovito sestavljen navod, kako se je učiti mlademu naraščaju, da pride lahko in uspešno do svojega cilja, to je do izvršitve svojih študij in do gotove izobrazbe, ne da bi, čeprav nehote, zamujal čas in denar po nepotrebnem trosil ali si zdravje kvaril, Že naslovi raznih poglavij kažejo, kolike važnosti je ta knjiga: — Mladim čitateljem — Higijena in učenje, — Navodilo za učenje. — Kako naj se opazuje, — Vzgoja volje, — Vzgoja spomina, — Vzgoja okusa, — Vzgoja glasu, — Kako naj se ustmeno predava. —¦ Kako naj se čita. — Kaj je citati, da se razvijejo poklici, — Kako naj se delajo pismene naloge. — Kako naj se napravljajo izpiti . . , itd. Posamezna poglavja so krasno in bogato razložena in vsebujejo mnogo zlatih pedagogičnih naukov in mladini prepotrebnih nasvetov ne da bi bila knjiga suhoparna in težko prebavljiva; nasprotno, čita se prav slastno in z velikim zanimanjem. Delo, ki je izšlo v večji (450 strani) in v manjši (214 str.) izdaji, za višje in za nižje razrede srednjih šol, je bilo večkrat odlikovano in toplo pozdravljeno od strokovnjakov v mnogoštevilnih ocenah. Doživelo je več izdaj v prav kratkem času in je prevedeno v razne jezike. Dobro in koristno bi bilo, da bi tudi Slovenci imeli kaj takega. Slovensko šolstvo je sicer razvito in tudi primeroma dobro preskrbljeno s peda-* gogično literaturo, a taka knjiga bi vendar kmalu postala priljubljen vademecum in pomenljiv voditelj učeči se mladini. Ivan Trinko. IIV>n VII GLHSBfl. M i h e 1 č i č : Narodne pesmi. Tiskala Zadružna tiskarna v Ljubljani. 1911, Gosp, organist Mihelčič je imel pri izdaji teh narodnih pesmi prav srečno roko, Zbral je samo vseskozi solidne in poštene pesmi, ki jih lahko brez skrbi damo tudi naši mladini v roko. Cela zbirka obsega osemnajst pesmi: 1. „Vodica med gorami", 2, „V Ljubljanco pridem čez goro", 3. „Prišle so nove novice", 4, „Oj srečne so rib'ce", 5. „Tam so štirje fanti", 6. „Sinoči je pela", 7. „Bog je pa stvarnik moj", 8. „Tri tičice", 9. „Spazila sem Janka", 10, „En pastirček kravce pasel", 11, „Ljubiočka, ljubamamca", 12. „Stoji, stoji ravno polje", 13, „Ostani, sinko Janko, tu", 14, „Oj ,Ive', k nam na kres", 15, „Preljubi ti ženin", 16. „Ena ptička priletela", 17, „Marija je po polju šla", 18, „En očka ima sinčke tri", — Na-pevi so lepi, harmonizacija primerna, preprosta in korektna, Tudi tisk je prav čeden, oblika — žepni format — izredno prikupljiva. Zbirko je založil g, skladatelj sam, prodajajo jo pa: Katoliška Bukvama in L, Schwentner v Ljubljani, Katoliško tiskovno društvo v Gorici in Krajčevi nasledniki v Novem mestu. Cena trdo vezani knjižici 1 K, mehko vezani 70 vin. 10 izvodov 6 K, — Zbirko toplo priporočamo, Novi Akordi. X. letnik, 5. štev. Ta številka je posvečena Franu Gerbiču, nestorju slovenskih skladateljev, in prinaša samo Gerbičeve skladbe: en moški in dva mešana zbora, eno klavirsko skladbo, tri samospeve s klavirjem in cerkveno skladbo „Ave Maria" za dva glasova z orglami, Moški zbor „Za stava naša" (tudi besedilo zložil Fr, Gerbič) je krepka koračnica iz skladateljeve najmlajše dobe, (op, 29, štev. 2.) Poklonjena je pevskemu društvu „Ljubljana", — Mešana zbora „Četiri godi šn j e dobe" (op, 27. štv, 1.) in „Klic p omlad n i" (op. 27 str. 4.) datirata istotako iz skladateljevih mlajših, let. Oba zbora sta zelo preprosta, a ljubka, in zlasti o „Klicu pomladnem" sodim, da se s svojim svežim „kuku" - motivom, vseskozi lahnim melodičnim tokom in gladko harmonično ubranostjo še tudi danes vedno lahko izkaže kot jako hvaležna in efektna skladba, — ,,Mazurka" (op, 59, štv. 2.) nas zopet spominja 1 na Gerbičevo bivanje med severnimi našimi brati Poljaki in kaže kolikortoliko Chopinov vpliv. Skladba ni težka. Samospevi „Nihče ne ve" (op. 62, šiv. 1.), „Mrtva pomlad" (op, 62,štev.2.) in ,,Trubadurka" (op. 63, štev, 2.) nam pa kažejo Gerbiča, kako sklada danes. Zares velika je razlika med prej omenjenimi zbori in temi samospevi. Tam diatonika, skalni akordi, sploh preprostost v vsem in vsakem oziru, tu hroma- 1 Glej Mazurko istega skladatelja v „Novih Akordih" X, letnik, štev. L