EPIDEMIoLoGUA GINEKoLoŠKIH KARCINoMov Vida Stržinąr Kadar govorimo o pojavnostih rakov, govorimo še o etiologiji ali vzroku nastanka. Da se kaka bolezen pojavi in širi' mora biti vzrok nek notranji ali zunanji dejavnik. Zgodovlna zapisovanja ginekoloških karcinomov sega v Evropi nekako 150 let nazaj. Seveda takrat še ni bilo registrov raka' kot jih poznamo v oMobju po 2. wetovni vojni. Pogoj za populacijski register je vedno zelo razłita zdravstvena sluŽba z obvezno prijavo vseh obolelih in natančnim zapisovanjem. Zato ni naključje, au 1" edini delujoč{ register raka na področju bivše Jugoslavije samo Register raka Slovenije (RRS)' v katerem so natančno zapisani vsi primeri bolezni v Sloveniji že od leta 1950. Če pogledamo incidenco raka pń ženskah od začetka zapisovanja, od 1950 do 1989 (slika f . iz zadnje izdaje RRS 1993) (1), vidimo, kako se je obolevnost za rakom spremenila. Po 1970 letu żstopa nagel porast števila obolelih za rakom dojke, ki so zadnja leta pogostejši pred drugimi lokalizacĺjami že za faktor 3 in več. opažamo, da upada obolevnost za rakom watu maternice, ki je bil leta 1950 še najpogostejši rak slovenskih žensk. Rak telesa maternice enakomerno počasi narašča in je v devetdesetih letih že na prvem mestu med ginekološkimi raki z deležem več, kot 7%o. Počasi narašča tudi incidenca raka na jajčnikih. Če pogledamo delež ginekoloških karcinomov med vsemi raki žensk, je ta kaĺ 187o (slika Ą. Če prištejemo še 22vo-ni đelež raka dojke, dobimo 40Vo n vidimo, da je rak reproduktivnih organov najpogostejši in zato ginekološka onkologija najpomembnejša veja onkologije pri ženski populaciji. Epidemíološka slika kaže, kje moramo intervenirati, kam usmeriti preventivo in zdravsweno pľosveto. Poznati moramo toľej pojavnost bolezni, pređr'sem pa vzroke nastanka, da se lahko borimo proti njej' Pri raku žal še vedno ne poznamo direktnega povzročitelja, 7 vemo pa' kateri so dejavniki, ki povzročajo večjo incidenco (2). Stľokovno ľečemo temu rizični faktorji ali dejavniki tveganja. Vsi vento, da je kajenje največji rizični faktor za pojav pljučnega raka' Pri ginekološkjh karcinomih je kajenje prav tako povezano z večjo incidenco, verjetno inđirektno zaradi slabega vpliva na odzivnost imunološkega sistema. Diĺekten vpliv na pojav raka materničnega vratu ima spolna aktivnost ženske. Ta je največji rizični faktor. Vemo, da ima tista' ki menja partnerje, začne zgodaj s spolnim življenjem, nekajkrat večjo možnost da zboli, kot umirjena zakonska žena. Nune in ädinje skoraj ne zbolevajo za rakom mateľničnega vratu. Prve, ker praviloma nimajo spolnih odnosov, in druge, ker so partnerji obrezani in pń njih vlada veĺika spolna in splošna higiena' Nasprotno pa je največja incidenca raka materničnega vratu v revnfü latinsko- ameriških deželah z nizkilm socialnim standardom, ker je rak materničnega Watu še vedno na pTvem mestu obolevnosti pri ženskah. Ł epidemiološke slike toľej sklepamo, da je pojav raka v mezi s spolno okužbo' Zadnje raziskave govorijo temu v prid in morda je povzĺočitelj onkogeni virus iz grupe papiloma viĺusov' To so sicer virusĹ ki povzročajo bradavičaste kondilome na koži in sluznici okrog genitalij. Če $edamo sliko 1., bi sklepali, da Slovenke živijo sedaj bolj hiýnično, ali da so naše matere in babice pogosteje menjale spolne partnerje, saj incidenca raka materničnega vratu zadnja leta upada. Vendar je vzľok drugje. Na sliki 3. vidimo vztok za to znlžanje incidence. Ginekološka služba v Sl.oveniji in zdravstveila pľosvetljenost žensk je toliko napĺedovala, da večino obolelih odkrijemo, preden so zares zbolele, s sistematičnim jemanjem brisa na Papanicolaou z vľatu maternice. odkrijemo pľekanceroze oz. obliko raka, ki še ni invazivna. Temu rečemo ca in situ. Sreča je, da je naravni ramoj raka materničnega vratu tak, da pride najprej do atipij sluznice, nato do ca in situ in šele nato do ínvazije' Faze ramoja do invazivnega raka so dolge več let, zato predóblike najdemo pń mnogo rnlajših ženskah. Najpogosteje se pojavljajo med 30 in 40 letom starosti, med tem ko je incidenca razvitega raka vratu maternice največja męd 50 in 8 60 letom starosti. Na srečo ženske v času reprodukcije zaradi načrtovanja družine večinoma kaľ redno obiskujejo ginekologe, od tod tako visok delęž pravočasno odkritega raka. Incidenca ca in situ in drugih predobtik je sedaj že 2-3 krat večja od invazivnega raka (razmerje ca in situ : invazivni rak je za Slovenijo 'l',2 : 1 ' iz podatkov RRS) (3). Rak telesa maternice narašča vzporedno s standardom' Če pogle- damo obolele, vidimo, da so to starejše gospe' navadno po 60 |etu, ki so debelušne, niso nikoli rodile ali so rodile malo otrok in imajo še druge bolezni obilja (sladkoľno bolezen, visok krvni pritisk)' V vseh razvitih đeželah Ewope in Severne Ameńke je ta rak na prvem mestu med ginekološkimi karcinomi in tako je zadnja leta tudi v Sloveniji. Faktor rizika so tu estrogeni, hormoni, ki spodbujajo sluznico maternične votline (endometrij) k bohotenju in nastanku raka. Ti hormoni po menopavzi nastajajo v maščevju. Ce je maščevja veliko, je več estrogenov in rizíko je večji' Kĺivulja incidence raka telesa maternice je torej odraz standarda. Na srečo ta karcinom odkrijemo navadno zgodaj, ker ženska, ki ni imela več mentsľuacije, nenađoma vaginalno zakrvavi' Spet je tu pomembna zdravstvena prowetljenost, da bo obolela takoj obiskala ginekologa. Pri tem lahko zelo pomaga medicinska sestra, ki tako žensko motiviĺa za obisk ginekologa, čeprav je kľvavitev komaj v sledeh' Rak jajčnikov spada med najbolj zagonetne rake, glede na izvor ga je veliko vrst in je žal skrit v trebušni votlini, tako da ni metode za zgodnje odkĺivanje. Simptomi se pojavijo źal pozno, ko je bolezen že močno razšĘena. 7-ato je umrljivost za rakom jajčnikov med ginekološkimi karcinomi največja. Vzroka nastanka ne vemo' verjetno pa je tudi v povezavi z infekđjami in nepravilnim delovanjem jajčnikov, saj je pogostejši pri ženskah, ki niso mogle zanositi' Posebna wsta tega raka je familiarna, zato sorodnice obolelih pogosto naročamo na ginekološke preglede in UZ in čimprej naĺedimo preventivno ođstĺanitev jajčnikov. Rak zunanjega spolovila je redek, takoj opazen in je znaülen za stare ženske. 9 o 80 o 't95() 1955 -+- Vral mal. Ccrvlx ul. Slĺka 1 - Illciĺlencn raka ĺ, Sloĺ,elliji I989 žEľĺsxe_FEMALEs t960 t965 1970 LETO.YEAB 1975 t98o ĺ965 oo EB 88 ;fr.' Íĺ" ľE 20 -ô_ -.4- -