S /VB,, 1111II1' 1 1 I primorski uTpgsf ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER «£ W * Oktober 2011 Leto 17 Številka 212 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Dežurni tel.: 031 851 240 Dve knjigi - dve resnici o Titu MiM®® Minister Židan: Smo proti prodaji Skladovih zemljišč in golfu! 1®*^® Spominska svečanost v Portorožu 15. oktobra ob 11. uri bo pred spomenikom padlim partizanskim pomorščakom na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu spominska svečanost. Slavnostni govornik: Tit Turnšek. 11. praznik kakijev V Strunjanu bo od 11. do 13. novembra že 11. tradicionalni praznik kakijev. Ponudili bodo sveža zlata jabolka in dobre sladice ter kakijev sladoled. Kodak BANKA KOPER 2 cramC gledamo naprej. mn Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net Legenda o izolskem čudežu Občine Piran Meira Hot, strokovne obrazložitve je podajala dr. Manca Plazar, moderatorje bil Slavko Mezek. Nekaj osnovnih misli o smiselnosti prikazanega prostorskega razvoja je podal tudi prof. Peter Gabrijelčič. Številni krajani so pozdravili prizadevanje organizatorjev, ki jih niso postavili pred gotovo dejstvo, temveč so poslušali, jim dali besedo in si vse pripombe lepo zapisali, decembra pa se spet srečajo in bodo vse skupaj dorekli. Ponujenih novosti je veliko: spremenjena (nekoliko dvignjena) osrednja plaža, nova marina pri skladišču soli, dve novi garažni hiši (ena pod večnamensko zgradbo na Kaštelu, druga na Valeti), Na dobro obiskani javni tribuni o prostorskem razvoju turističnega Portoroža v glavni dvorani Avditorija, 11. 10. 2011, ki jo je sklicala Občinska uprava Piran, so si krajani Portoroža lahko ogledali več inačic bodoče nove urbanistične in arhitektonske podobe našega turističnega kraja. Udeležence je najprej pozdravila podžupanja nov stanovanjski objekt, ureditev promenade, odpiranje vedut na morje, nadgradnja hotela Marko... Portorožani tokrat, razen že znane osebe, res niso bili proti, bilo pa je kar nekaj vprašanj zakaj visoki objekti pred morjem in zakaj se ni vključilo turistično gospodarstvo? 50 let Forma vive it roeo kamen - PAZIN «s|rch Graziano Pompili (Italija), Donald Porcaro (ZDA) in Jose1 Villa Soberon (Kuba), pri klesanju kamna pa jim pomagata Roman Gažik in Peter Durec. 50-letnica je posvečena pokojnemu avstrijskemu kiparju , očetu vseh simpozijev, Karlu Prantlu. Ob koncu simpozija, predvidoma 15. oktobra 2011 (praznik občine), se obeta drugi del monografije Forma viva 1982 -2011. Zlati grb Miri Ličen Krmpotič V izolski občini pripravljajo „Praznik izolskega čudeža11 in vabijo umetnike k sodelovanju na tem prazniku z umetniškim delom na temo izolskega čudeža. To niso večne težave s proračunom, pač pa legenda o galebu z oljčno vejico, ki danes predstavlja logotip na grbu izolske občine. Galeb z oljčno vejico v kljunu naj bi poletel nad Izolo že pred 631 leti. Za najboljše umetniško delo obljubljajo odkupno nagrado 500 evrov, poleg tega pa tudi posebno nagrado po kriteriju primernosti za izolski spomenik v višini 200 evrov. Izolski umetniki naj bi svoje stvaritve predstavili v ateljejih ali tudi na ulici v središču mesta. Izolski čudež naj bi se po legendi zgodil 22. 10. 1380, ko je pred Izolo priplulo genovsko ladjevje z verjetnim namenom, da bi nasilno osvojili kraj. Nemočni meščani so se zatekli v cerkev. Rešil jih je sv. Maver. Beli golobje poletel s cerkve nad genovsko ladjevje, ki ni videlo obale zaradi čudežnega meglenega oblaka, s katerim je sv. Maver prekril Izolo. Svetniku in zavetniku Izole v zahvalo je posvečena tudi cerkev. Genovežani so sledili golobu misleč, da jih bo povedel do Izole, a jih je zvabil daleč na odprto morje, se vrnil na cerkev in iz kljuna spustil oljčno vejico v znak miru in varnosti. Krajani so potem naslednji dan, 23. oktober, vzeli za svoj praznik, ki so ga slavili kar 448 let (od leta 1380 do 1828). Izolski občinski praznik je kot vemo vsako leto 11. julija. Letošnjega praznovanja ne bi bilo, če jim ne plovba. Svečana prireditev bo 15.10. ob 17. uri na Forma Mednarodni kiparski simpozij Forma viva na polotoku Seča praznuje letos visok jubilej - 50 let snovanja na prostem in raziskovanja monumentalnih dimenzij različnih vrst in oblik, ko pogled na skulpture iz istrskega kamna, ki so delo vrste umetnikov domačega in mednarodnega slovesa, spočije oči in daje navdih. Forma viva je živa oblika snovanja in ustvarjalnosti na prostem. Začelo se je leta 1961, zasluge pa, daje še vedno danes tu med nami (druge so skoraj vse usahnile) in je ni pogoltnila brezglava sla po pozidanju hribčka, gredo vsem kiparjem in še najbolj Forma vivi zvestim Obalnim galerijam ter Občini Piran, turistično gospodarstvo pa za njeno promocijo, razen kakšne omembe v prospektih, ne stori praktično nič. Letos klešejo kamne in ustvarjajo mojstrovine Ob letošnjem občinskem prazniku Občine Piran bodo podelili Zlati grb Občine Piran akademski slikarki Miri Ličen Krmpotič za večdesetletno ustvarjanje na likovnem področju in pri restavriranju profane in sakralne dediščine. Predlagani so bili štirje. Poleg nje še Zorko Bajc, Ana Jakič in Alberto Pucer. 2 Oktober 2011 ■ m primorski u¥p vs/rovsoo vs/srovsoo m) vsrroi soo m rstrovsoo (57e)‘n£f¥KfflVtSfd^F) Berlin Angela Merkel: „Gre za evro in bodočnost Evrope"! Nemški zvezni parlament je na zasedanju po na trenutke težki razpravi, 29. septembra 2011, v Berlinu sprejel predlog kanclerke Angele Merkel o zagotovitvi skupne vsote iz proračuna v višini 211 milijard evrov namenjenih za evropski jamstveni sklad, sedaj imenuje jamstveni mehanizem. Fotografije v nemških časopisih kažejo presrečno kanclerko v krogu somišljenikov in članov stranke po seji Bundestaga (zveznega parlamenta) v Berlinu, v resnici pa j e bila razprava, glede najavne izjave posameznih vodilnih politikov in parlamentarcev zelo ostra, če že ne prav konflikta. Parlamentarci so se spraševali do kdaj bo morala Nemčija reševati evro in Grčijo, za katero sedaj nekateri menijo, da bi bilo najbolje, da takoj izstopi iz evrske skupine in uvede nazaj svojo drahmo. Drugi spet opozarjajo, da bi to imelo hude posledice za stabilnost evropskega gospodarstva, stabilnost evra in seveda tudi bank (zlasti francoskih, nemških in italijanskih), ki so odkupovale grške vrednostne papirje in bi lahko celo propadle ali pa bile prisiljene zmanjšati kapitalsko ustreznost. To so torej tiste domine, o katerih že dolgo govorijo tudi v Nemčiji, kjer pa se tudi že navadni državljani sprašujejo zakaj morajo zategovati pas in plačevati za vse grehe Evrope. Grški izstop iz evro skupine mogoč! To je v nekem intervjuju za nemški Bild izjavil vodja CSU (Krščansko socialne unije) Horst Seehofer Knallhart, Bild am Sontag pa je objavil novico, da naj bi vodja SPD Sigmar Gabriel zahteval ljudski referendum o prihodnosti EU in skupne valute evro, kar z drugimi besedami pomeni, da bi besedo o usodi skupne Evrope moralo dobiti nemško ljudstvo, ki si tako ali tako že dolgo želi nazaj svojo marko. Ni uradne potrditve ali so res grške pristojne službe res posredovale evropskim statističnim uradom, Evropski komisij i in ECB neresnične podatke o zadolženosti države. Po ugotovitvi leta 2010, da znaša javni dolg Grčije kar neverjetnih 350 milijard evrov, kar trenutno predstavlja že 157,7% bruto domačega proizvoda (glede na maastrichtske kriterije dovoljeno 60%), proračunski primanjkljaj pa znaša tudi že 9,5% (dovoljeno 3%), je Evropska komisija sprožila postopek reševanja grškega javnega dolga (tudi Irske) in postopek oblikovanja t.i. jamstvenega sklada, v katerega naj bi se nateklo 750 milijard evrov. Slovenija bi morala zagotoviti okoli 3,7 milijarde evrov. Nemških (tveganih) 211 milijard evrov 7. maja 2010: Takojšnja pomoč Grčiji v obliki posojila 22,4 milijarde evrov. 21. maja 2010: Zagotovitev sredstev za jamstveni sklad do višine 123 milijard evrov. 29. septembra 2011: Zagotovitev dodatnih 88 milijard sredstev za jamstveni sklad do višine 211 milijard evrov. Kljub evropski krizi beležijo gospodarsko rast Zanimivo, da v največji gospodarski sili Evrope Nemčiji beležijo gospodarsko rast, ob tem pa tudi precejšnje zmanjševanje števila brezposelnih. Z nekdanjih 5 milijonov je v zadnjih nekaj letih upadlo na vsega 2,8 milijona. Samo v enem letu seje brezposelnost zmanjšala za 231 tisoč oseb. Ocenjujejo, da so bili vladni ukrepi v času krize uspešni. Po drugi strani pa je treba ugotoviti, da je tudi Nemčija precej zadolžena. Sredi leta 2011 je znašal bruto dolg zvezne države, dežel (16) in občin 2.070 milijard evrov. Ker ima Nemčija močno gospodarstvo dolg ni posebno vznemirljiv. Saudova Arabija Ženske bodo smele voliti! Za evropske pojme nerazumljivo, pa vendar. V Kraljevini Saudovi Arabiji, kjer vlada absolutistična monarhija, ženske v bistvu nimajo aktivne in pasivne volilne pravice. Kot j e naznanil njihov kralj Abdulah bodo smele prvič voliti na lokalnih volitvah leta 2015. Upajmo, da bodo smele tudi kandidirati. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip Ustanovitelj in izdajatelj: primorski uMp Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, teleta*: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, teleta*: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Bruselj Novi predpisi o označbah na živilih Evropska zakonodaja postaja veliko bolj stroga glede predpisov o označevanju na embalažah živil o vsebnosti sladkorja, maščob, kalorij ter raznih dodatkov. Predpis bo začel veljati najkasneje v letu 2014. Miinchen Na Oktoberfestu popili 7,5 milijona litrov piva! Na tradicionalnem prazniku piva Oktoberfestu v bavarski prestolnici, ki so ga prvič organizirali ob neki pomembni poroki leta 1810, nato pa večkrat prekinili, so obiskovalci v začetku oktobra popili kar 7,5 milijona litrov piva. Za zvrhan litrski vrček opojnega hmeljnega napitka je bilo treba letos odšteti 9 evrov. Spekli so 18 volov, pojedli na tisoče piščancev. Prireditelji so kljub krizi zadovoljni. Bilo je (le) 56 pretepov, od tega trije med ženskami. Od alkoholnih hlapov je letos (zaradi cene) omagalo bolj malo ljudi. Kopenhagen/Danska Državni davek na maščobo Nemški Bild poroča, daje Danska prva država, ki uvaja nov davek na „zdravju škodljive" maščobe v živilih. Cene živil z vsebnostjo tako deklarirane maščobe naj bi v povprečju poskočile za 10 odstotkov. Tako bo treba na primer zavoj masla poslej dražji 35 centov. Kabul 10 let morije v Afganistanu In na tisoče žrtev Nekdanji ameriški predsednik George W. Bush je po napadu na Svetovni trgovinski center v Manhattnu, 11. septembra 2001, kjer je v porušenih dveh stolpnicah umrlo okoli 3000 ljudi, že čez slab mesec, 7. oktobra 2001, naročil vojno proti ekstremističnemu Islamu v Afganistanu. Država je danes izmučena od trpljenja in nenehnih spopadov, ZDA pa v globokem finančnem (morda tudi moralnem?) deficitu. Bilanca nesmiselne operacije kaže, daje bilo v desetletni vojni ubitih okoli 3000 vojakov, od tega okoli 1800 ameriških, 15 tisoč talibanskih borcev, civilistov pa tako ali tako nihče ne prešteva. Menijo, da jih je doslej umrlo že okoli 30.000. Kar dobra tretjina vojakov (mnogi brez nog ali rok, skratka invalidi za vse življenje), ki so se vrnili iz Afganistana in Iraka meni, da sta bili obe vojni nepotrebni. V danes skoraj 22-milijonskem pretežno tudi nomadskem Afganistanu seje pred leti opekla tudi Sovjetska zveza. Rezultat: mrtvi, nesrečni, lačni, obupani ter skrajno zaostreni odnosi med Afganistanom, Pakistanom in ZDA. “Tako je pač, če se proti Talibanom borijo Telebani, je poročal Radio Trst A. Miinchen Naprodaj Hitlerjeva očala Na 8. strani nemškega časopisa BILD, 4. oktobra, lahko preberemo, da nameravajo v Muenchnu opraviti javno dražbo nekaterih Hitlerjevih osebnih stvari. Tako bodo dražiteljem ponudili na primer Hitlerjeva očala, ki jih je imel nataknjene 6. junija 1944, ko je skupaj z letalskim generalom Goeringom in drugimi nacisti visokega ranga gledal zemljevide kako proti Reichu napredujejo zavezniki. Izklicna cena očal bo 4.800 evrov, izklicna cena njegove žepne ure bo 10.000 evrov, jedilni pribor (pet komadov) z vgraviranim AH (Adolf Hitler) 1.800 evrov, posodica za sladkor 2.000 evrov. Na licitaciji bo tudi častno priznanje - plaketa z rubini in nacističnim kljukastim križem, ki ga je organizacija Hitlerjugend (Hitlerjev podmladek bolj znano kot Hitlerjeva mladina) 20. aprila 1942 podarila takratnemu nacističnemu vodji. Cena: 22.000 evrov. Hitlerje 30. aprila 1945, ko so sovjeti zavzeli Berlin, v bunkerju napravil samomor, še prej pa je ustrelil svojo prijateljico Evo Braun. V Nemčiji velja zakon, da ni dovoljeno javno poveličevati nacizma, razkazovati ali kako drugače propagirati Hitlerjevih simbolov. Libija Bombardiranje mest Je zločin Zveza Nato pomaga libijskim upornikom priti na oblast tudi tako, da bombardira Gadafijeve vojaške naprave, stavbe, letališča in skladišča orožja, kakšna bomba pa “zaide” tudi tja, kamor ne bi smela in zahteva civilne žrtve, ki so v vojni običajno le kolateralna (postranska) škoda. Bombardiranje mest (menda tudi Sirte, rojstnega mesta Moamerja Gadafija), v katerih živi pretežno le civilno prebivalstvo, je iz kakršnih koli razlogov ali višjih ciljev, zločin. Takšen primer je bil tudi, ko so zavezniki z napalm bombami bombardirali nemško mesto Dresden, v katerem ni bilo nemške vojske pač pa le civilno prebivalstvo. Rim Premalo odločna Brlusconijeva vlada Dvakratno presežen javni dolg. Vladni dekret o varčevanju bo sprejet 20. oktobra. V splošni ekonomski in finančni krizi se je znašla tudi Italija kot najbolj (notranje) zadolžena evropska država s težavami javnih financ, zato ji je bonitetna hiša tudi nekoliko znižala oceno. Po ugotovitvi ekspertov Evropske komisije javni dolg države Italije v BDP kar dvakratno presega maastrictske kriterije. Dovoljeno 60%, v Italiji pa znaša javni dolg v BDP že 120,3%. Avstrijska Koroška 91-letnica plebiscita Korošci so leta 1920 na splošnem ljudskem glasovanju o državljanski ureditvi opredelili za pripadnost Avstriji in ne takratni Kraljevini Jugoslaviji. Tito je naš „V torek, 4. oktobra 2011, sem zvedel nekaj nezaslišanega. Ustavno sodišče Slovenije je maršala Josipa Broza Tita dejansko razglasilo za totalitarnega hudodelca. Cesta v Ljubljani naj se ne imenuje po njem“, je v rubriki Pisma bralcev v Delu zapisal nekdanji profesor na mariborski Poslovni fakulteti dr. Vlado S ruk in navedel vrsto argumentov, ki ne govorijo v prid takšnemu sklepu. Spomnil je na zgodovinska dejstva kako je Tito deloval proti reakcionarnemu monarhističnemu režimu Kraljevine Jugoslavije (in si prislužil zapor op. p.), kako je leta 1941 organiziral komuniste in druge svobodoljubne ljudi Jugoslavije in jih povedel v oboroženi boj proti krutim nacifašističnim okupatorjem. O tem kako se je uprl Stalinu, kako je z uvedbo samoupravljanja uvedel začetne korake demokracije in torej zgodovinsko omogočil delovnim ljudem, da sami upravljajo s svojim delom in rezultati dela (delavski sveti) in ne nazadnje Tito je bil borec za svetovni mir ter celo predlagan za Nobelovo nagrado. Za Titom je jokala vsa Jugoslavija. Morda bi bilo celo dobro, da si podmladek Nsi ogleda ta film preden na TV govori o zgodovini Jugoslavije in Titu. Ali ni predsednik ustavnega sodišča, ki mimogrede nikoli ni bil sodnik, v času Titovega komunizma opravljal vrsto pomembnih mednarodnih funkcij? Takrat bi moral reči ne grem se, v Jugoslaviji vlada totalitarizem. Jugoslovani smo imeli Tita, sina slovenske matere, radi. On je bil tisti, ki je gradil bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi! Bilje del naše zgodovine. Ob njegovi smrti pred 31 leti jejokala vsa Jugoslavija. Še nikoli v zgodovini se od kakšnega državnika ni poslovilo toliko državnih delegacij. To samo dokazuje kakšen državnik je bil in kaj je v svetu pomenila nekdanja Jugoslavija. Če je EU med totalitarne režime uvrstila tudi komunizem še ne moremo kar tako trditi, da si Tito ne zasluži mirnega počitka. Slovenci bi se sedaj morali ukvarjati z reševanjem makroekonomskih in socialnih problemov, ki nas lahko pripeljejo v propad, ubadamo pa se z vprašanjem ali se neka cesta sme imenovati po zgodovinsko nesporni osebnosti in dolgoletnemu voditelju naše nekdanje skupne države, Titu. Vsa čast koprskemu županu Popoviču, ki niti ne pomišlja, da bi nasedel trenutni predvolilni evforiji neke stranke o spreminjanju imena Titovih trgov in ulic. Zgodovina je že neštetokrat dokazala, da je lahko nesrečna vsaka družba, ki sežiga knjige in ruši spomenike. FK Trst Ezuli za preimenovanje Titovih ulic Očitno je predlog Nsi v Sloveniji glede prepovedi imenovanja Titove ceste v Ljubljani naletel „na plodna tla“ tudi pri ezulskem združenju Venezia-Giulia-Dalmacija, ki pozdravljajo sklep slovenskega ustavnega sodišča in zahtevajo preimenovanje Titovih ulic in oznak v osmih italijanskih občinah. Pa še res je Sejnina za izvirnost Če bi obveljale besede dveh občinskih svetnikov- razpravljavcev na 7. seji občinskega sveta Piran - bi eno direktorico že poslali v Haag, enega direktorja pa odpustili, ne da bi jima dokazali kakršno koli krivdo. O odgovornosti za izrečeno nič, za prisotnost in izvirnost na seji pa vsakemu po 150 evrov sejnine. Oktober 2011 primorski u*r!p Od razpusta parlamenta do predčasnih volitev, 4. decembra 2011 1. ) Izglasovana nezaupnica slovenski vladi: 20. 9. 2011 Državni zbor je 20. septembra 2011 z 51 glasovi PROTI in 36 ZA izglasoval nezaupnico slovenski vladi. Na tej podlagi je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Tuerk podpisal odlok o razpustu parlamenta z veljavnostjo 21. oktobra 2011 in predčasnih volitvah v DZ, v nedeljo, 4. decembra 2011. Mandat izvoljenih poslank in poslancev traja 4 leta. 2. ) Odprtje TRR političnih strank Politične stranke morajo do 2. oktobra 2011 (45 dni pred predčasnimi volitvami) odpreti transakcijske račune za volilno kampanjo. Vsa vplačila in izplačila v te namene morajo biti opravljena prek TRR za volilno kampanjo. 3. ) Objava pravil medijev Uredništva medijev so v skladu z zakonskimi določili o volilni kampanji dolžna do 20. oktobra 2011 (45 dni pred predčasnimi volitvami) objaviti svoja pravila glede načina in pogojev objav, ki zadevajo volilne programe, predstavitve kandidatk in kandidatov ter objave volilnih oglasov z obvezno oznako imena naročnika. 4. ) Začetek uradnih volilnih kampanj Uradne volilne kampanje se smejo pričeti 4. novembra 2011 (30. dni pred volitvami). 5. ) Skrajni rok za vložitev kandidatur Politične stranke in neodvisni kandidati so dolžni do 9. novembra 2011 (25 dni pred volitvami) vložiti kandidature. 6. ) Skrajni rok za objavo kandidatnih list Skrajni rok za javno objavo list kandidatov in kandidatk nastopi 19. novembra ((15 dni pred predčasnimi volitvami). 7. ) Dan volitev v DZ - nedelja, 4. december 2011 Splošne volitve doma in v tujini bodo v nedeljo, 4. decembra 2011 (v Sloveniji v 88 volilnih okrajih). V večernih urah bodo znani prvi okvirni neuradni rezultati volitev. Stranka, ki bo prejela največ glasov bo praviloma ponudila mandatarja za sestavo nove vlade. 8. ) Preštevanje glasovnic iz tujine Republiška volilna komisija bo 12. decembra 2011 k že znanim rezultatom volitev z dne 4. decembra prištela tudi glasovnice posebnih glasovanj in one, ki bodo prispele iz tujine. 9. ) Konstitutivna seja DZ Predsednik države lahko že 20 dni po volitvah skliče prvo sejo Državnega zbora. 10. ) Opravljanje le nujnih zadev Razpuščeni parlament lahko od 21. oktobra 2011 dalje opravlja le nujne naloge, Vlada pa že od izglasovane nezaupnice, 20. septembra 2011. Meja na morju Piranski zaliv je lahko le piranski! Slovenski politiki, ki se ukvarjajo z vprašanjem meje na morju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, zavajajo javnost, ko govorijo, da je potrebno rešiti mejo na morju, to se pravi prek Piranskega zaliva. Naravna meja med Slovenijo in Hrvaško je na kopnem in ne na morju. Meja med občino Piran in občino Buje je več kot 1000 let potekala po vrhu grebena polotoka Savudrije, tako kot poteka meja med Slovenijo in Italijo po vrhu grebena Ankaran. Vsakemu morju pripada tudi kopno. Da je to dobro za prebivalstvo, ki živi ob takšnih zalivih, so vedeli že naši predniki, kar lahko sklepamo po neštetih podobnih primerih po svetu. Primer meje, ki poteka po sredini malega zaliva, boste težko našli na zemljevidu sveta. Pri Piranskem zalivu gre za notranje morje na območju občine, ki se ne deli. Če bi takšnemu morju vzeli kopno, bi bil takšen zaliv invaliden in bi prihajalo do nikoli rešenih sporov med sosedi. Morske meje po sredini zaliva potekajo le v velikih zalivih, kjer že samo okolje ne more vplivati na pojave kršitev človekovih pravic. - zato je Piranski zaliv lahko le piranski! Bistveno se mi zdi, da mora Slovenija jasno in odločno prek svojega arbitra na arbitražnem tribunalu postaviti svoje zahteve iz naslova zgodovinskih pravic ob upoštevanju konvencije ZN o pomorskem pravu s pravico izhoda na odprto morje brez kakršnega koli pogojevanja sosednje Hrvaške, pri tem pa moramo vedeti, da bo odločitev arbitražnega sodišča dokončna brez možnosti pritožbe! Franc Repič, Lucija Dve knjigi - dve resnici Največji uspešnici na knjižnem področju sta nedvomno knjiga zgodovinarja prof. dr. Jožeta Pirjevca „Tito in tovariši" in knjiga „Tito skrivnost stoletja" avtorja Pera Simiča. Knjiga avtorja dr. Pirjevca je od meseca maja 2011 bila prodana že v nakladi več kot 10.000 izvodov za ceno 39,96 evra/izvod (klubska cena 31,95 evra), knjiga avtorja Pera Simiča pa je doživela že več ponatisov v skupni nakladi 58.500 izvodov. V zadnjem času pa kot kaže prihaja do javne polemike med avtorjema kateri je napisal pravo resnico o Titu. Obe knjigi na kar pregleden način opisujeta življenjsko zgodbo dolgoletnega nespornega voditelja Jugoslavije Josipa Broza Tita. Obe knjigi se na določen način dotikata tudi „Titovih skrivnosti", tudi o tem ali je Tito vedel ali osebno naročil povojne poboje nad civilnim prebivalstvom in razoroženimi vojnimi nasprotniki v Sloveniji. Oba avtoija pišeta o Titovi vlogi v Moskvi, v španski državljanski vojni, uporu Stalinovi Kominterni, izgradnji jugoslovanske vrste socializma in samoupravljanja. O Titu se je veliko vedelo, o njegovem delu je napisanih nešteto knjig (na primer knjiga „Tito državnik iz upora" avtoija Phillisa Autyja), zato ni mogoče kar tako trditi, da je bil „skrivnost stoletja". Oba avtoija nedvomno dobro poznata čas revolucionarne borbe proti političnim in vojaškim zavojevalcem, čas izdajstva, kolaboracionizma, nastajanja razrušene povojne Jugoslavije, čas povojnega maščevanja nad izdajalci, zunaj sodnih pobojev (česar nihče ne odobrava) in čas izgradnje jugoslovanskega enopartijskega sistem in modela samoupravnega socializma. Tito je bil preprost človek. Izhajal je iz delavske družine. Svojo politično kariero je začel z uporom. Zaradi svojih idej in vere v Komunistično partijo Jugoslavije si je kot 36-letni mladi komunist 14. novembra 1928 prislužil petletno zaporno kazen. Na sodišču je vzkliknil: „Naj živi Komunistična partija Jugoslavije"! Ta ista partija je leta 1941 povedla jugoslovanske narode v upor proti fašizmu in nacizmu, česar ne more nihče zanikati. Tito je bil tisti, ki si je upal poslati sovjetskemu vodstvu protestno pismo potijeno na seji CK KPJ 12. februarja 1948, kar je pomenilo upor Stalinu in posledično obsodbo ter skoraj osamitev Jugoslavije. Tito je bil tisti, ki se ni zavzemal za centralizem po vzoru Sovjetske zveze. Dejal je: „Ne more biti socializma brez svobode posameznika". Jugoslavija se je izognila sovjetske invazije po vzoru Madžarske 1956 in Čehoslovaške 1968, kar je idejo o samostojni poti v socializem še bolj utrdilo. Tito je bil državnik svetovnega ranga, ki se je vseskozi zavzemal za mir in neuvrščenost, zlasti v času tihe vojne med vojaškima blokoma. Bil je politik, ki je odlično igral politični slalom med Vzhodom in Zahodom in kije 50 let držal skupaj Jugoslavijo in sedaj, po 40 letih, ko ga ni več med nami, lahko mirne duše znanstveno ali kako drugače primeijamo med seboj dva doživeta družbena reda: Socializem in Kapitalizem. Prvi je že leta 1952 dal podjetja delavcem v upravljanje, dragi nas je 40 let pozneje odtujil in vrgel na površje kapitaliste in tajkunske zgodbe. Nekaj citatov iz nekdanje rdeče knjižice, ki govori o pravicah delavcev: - Komunisti - predvsem v sindikatih - si bomo prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela odločilno vplivali na pogoje za pridobivanje dohodka. - Zagotoviti moramo, da bodo delavci temeljito spremljali vse elemente celotnega dohodka ter vso pozornost namenjali učinkovitejši izrabi materialnih in drugih proizvodnih pogojev... - Komunisti se zavzemamo, da bodo delavci določali obseg, kakovost in hitrost zadovoljevanja svojih osebnih, skupnih in splošnih potreb ter sredstev za akumulacijo in rezerve na osnovi ustvarjenega dohodka. - Zveza komunistov si bo prizadevala, da se v vsaki samoupravni organizaciji ali skupnosti dosledno uveljavi načelo, da so poslovodni delavci dolžni pripravljati predloge za samoupravne odločitve. Komunisti se bomo zavzemali, da se bo kot nosilec družbene preobrazbe dosledno uveljavil delavec. Uveljavljanje teh odnosov mora vedno temeljiti na ustvarjalni udeležbi delavcev pri odločanju in razdelitvi družbenoekonomskih osnov in samoupravnih norm. - Zagotavljali bomo, da delavci razporejali ustvarjeni dohodek tako, da bodo posebno pozornost posvečali hitrejšemu razvoju materialnega temelja svojega dela. - Komunisti si bomo prizadevali za odločilni vpliv delavcev ter za večjo demokratizacijo kadrovske politike in politike zaposlovanja, za politiko skladnejšega regionalnega razvoja in za stabilni razvoj osebnega dela v obrti. Predčasne parlamentarne volitve 2011 Pravila uredništva V skladu z zakonom o volilni kampanji objavljamo pravila uredništva glede objav v Primorskem utripu. 1. ) Uredništvo omogoča vsem političnim strankam, listam in posameznim kandidatom objavo programov in predstavitve kandidatk in kandidatov pod enakimi pogoji v skladu z veljavnim cenikom oglaševanje, upoštevajoč izredni 20 - odstotni popust. 2. ) Volilne oglase s programsko vsebino in morebitno predstavitvijo kandidat ali kandidatov za poslansko mesto v DZ je mogoče oddati do 12. 11. 2011, objavljeni pa bodo v Primorskem utripu 15. 11.2011. 3. ) Upoštevana bodo zakonska pravila z obvezno oznako naročnika. 3 Volitve 2011 Brez popolnega zmagovalca Če ne bo novih strank in novih obrazov ter ponujene alternative se bo politični kolač delil po lestvici med že znanimi po vrsti SDS, DeSUS,SD SLS, LDS. Po odločitvi Zorana Jankoviča, da se bo le podal na predčasne volitve pa se bodo karte močno premešale. Zanimiva bo tudi post volilna koalicija levih sil proti t.i. desnim. Ocena Informe Portorož. V parlament se bo prebilo sedem političnih strank in list: 1. SDS 2. Lista Jankovič 3. SD 4. Lista Virant 5. DeSUS 6. SLS 7. LDS Letošnje državnozborske volitve v nedeljo, 4. decembra, bodo spremljala negodovanja volivcev, ker ne bodo imeli prave izbire, čeprav imamo v Sloveniji registriranih že 74 političnih strank, ki bi vendarle lahko v svojih programih ponudile, če že drugega ne, jasen pogled na izhod iz finančne, gospodarske in žal vse bolj tudi družbene krize. Govoriti o socialni, enostavni, pravni in še kakšni državi, ne da bi ob tem jasno nakazali kako in na kakšen način izvleči Slovenijo iz finančne krize, brezposelnosti in verige prezadolženosti, so le vljudnostne prazne besede, ki sojih polni nekateri politiki. Čeprav je evidentno, da nekateri niso bili sposobni voditi države, nočejo odnehati in se bodo skozi različne oblike kandidatur, če treba tudi na listah novih strank, želeli prebiti v vrh politike. Tako tudi tokrat obstaja nevarnost, da ne bomo videli novih obrazov. In kje je potem vsa nesreča političnega kadrovanja posameznikov na odgovorna mesta? Na okrogli mizi v hotelu Marko v Portorožu 30. septembra so udeleženci jasno nakazali kam smo pripeljali Slovenijo, v kakšnem neugodnem makroekonomskem položaju in razmerju se nahajamo in to podkrepili tudi s konkretnimi številkami, ob tem pa seveda ugotovili, da za vse to ni krivca! V Sloveniji je izjemno nujno treba prepustiti besedo stroki, brez političnega vmešavanja in mešetarjenja, saj če bo šlo tako naprej ne bomo potrebovali demokracije pač pa absolutizem! Ali se nismo že dovolj nagledali brezplodnih razprav v parlamentu, ko predstavniki ljudstva porabijo skoraj 90 odstotkov časa za brezplodno govoričenje, kar potem po skupinah še nadaljujejo na tretjem programu nacionalne TV in na zasebni Voduškovi TV. Kaj se dogaja z našimi poslanci in ali res mislijo, da delujejo v dobro naroda? Izglasovali so nezaupnico vladi češ, da ni sposobna. Ali so res prepričani v to, da gospodarsko rast pospešuje vedno novi in novi predpisi? Obstaja resna bojazen, da tudi na predčasnih volitvah v DZ, 4. decembra, ne bomo dobili popolnega večinskega zmagovalca, ki ne bo talec mučnega koalicijskega usklajevanja in pogojevanja za sestavo vlade. Slaba dva meseca pred volitvami v državni zbor volivci, ki naj bi vendarle demokratično odločali o tem katera stranka si zasluži mesto v državnih organih ne vemo niti kdo je s kom, kdo so levi kdo desni, predvsem pa še vedno ni novih obrazov, ki si jih vsi menda tako resno želimo. Franc Krajnc 4 Oktober 2011 m. ■ 7W primorski uVp Okrogla miza: Kam smo pripeljali Slovenijo Ugotovili stanje in pretirane zadolžitve, ne pa tudi krivcev V organizaciji Primorskega utripa in na pobudo prof. dr. Marka Pavlihe je bila 30. septembra 2011 v hotelu Marko v Portorožu zanimiva okrogla miza z naslovom Kam smo pripeljali Slovenijo, ki so jo spremljali tudi številni mediji. Povabljeni posebni gostje večera prof. dr. Marko Pavliha, docent dr. Gregor Virant, prof. dr. Žiga Turk, prof. dr. Janez Šušteršič so odgovarjali na pet globalnih vprašanj, ki zadevajo današnji čas v Sloveniji: 1. ) Kam smo pripeljali Slovenijo? 2. ) Politična nestabilnost v Sloveniji. 3. ) Zakaj vlada ni pravočasno zaznala krize in zakaj premier Pahor ni hotel odstopiti? 4. ) Mejna vprašanja z Republiko Hrvaško. 5. )Kako v resnici resetirati Slovenijo. Slovenci smoseodcepili odJugoslavije tudi iz ekonomskih razlogov. Leta 1990 je bila SFRJ zadolžena za 22 milijard ameriških dolarjev. Zaradi želje po samostojnosti, neodvisnosti in večji ekonomski svobodi ter da bi svetu dokazali kako znamo gospodariti in upravljati s svojo državo smo stopili na svojo pot. Izgubili smo precejšen del nekdanjega jugoslovanskega tržišča, zato smo se morali še bolj nasloniti na zahodno, ki pa seje že v drugem polletju 2007 začelo nekako zapirati. S tem letom pa se prične tudi zgodba o slovenski zadolženosti, kije sledila po pregreti skoraj 8-odstotni gospodarski rasti. Jeseni leta 2008 so bile poleg gospodarstva tudi že precej zadolžene tudi naše komercialne banke - in ko niso mogle več najemati t.i. premostitvenih dnevnih posojil v tujini, so zaostrile pogoje kreditiranja za naše kreditojemalce, ki so sicer bili že prezadolženi in vse je nekako začelo stopicati navzdol. Kreditne evropske bančne pipe so se počasi zapirale! In kje je Slovenija danes, so se spraševali na okrogli mizi. Slovenija se je leta 2008, ko je nastopila nova oblast, (z doto okoli 8 milijard evrov minusa) začela pospešeno zadolževati. Danes,podobrih201etihsamostojnosti, znaša zunanji bruto dolg Slovenije že več kot 46 milijard evrov (nekateri ga ocenjujejo na 52 milijard), neto dolg pa že kot kaže presega 14 milijard evrov, kar pomeni 6.800 evrov dolga povprečno na prebivalca. Vlada se je morala zadolževati Slovenska vlada seje za zagotavljanje proračuna vse od leta 2000 pospešeno zadolževala tako, da je dolg države konec leta 2010 znašal že slabih 12 milijard evrov (11,885), ki še narašča. Zadolžuje se tudi slovensko gospodarstvo. V preteklem letu 2010 je namreč kot celota zabredlo v izgube in zato je bila kot končni rezultat poslovanja ugotovljena neto čista izguba gospodarskih družb 256,497 milijona evrov, od tega 22% na obalno-kraškem območju. Podatki kažejo naslednjo sliko: - več kot 4 milijarde evrov raznih državnih poroštev. - okoli pol milijarde evrov slabitev rezervacij v bankah. - 3000 plačilno nezmožnih podjetij. - 800 milijonov evrov zadolžitev prebivalstva za najetje stanovanjskih posojil. - tudi položaj, ko seje začelo prebivalstvo hitreje kratkoročno zadolževati od podjetij. Nezdrava ekonomska razmerja Ta se kažejo predvsem v nesorazmernem številu zaposlenih, brezposelnih, upokojencih in javnih uslužbencih: V Sloveniji imamo okoli 880 tisoč aktivnega prebivalstva, dejansko jih dela okoli 687 tisoč, ob tem imamo že okoli 570 tisoč upokojencev, 107.000 brezposelnih in skoraj 170 tisoč javnih uslužbencev, njihovo število pa je v zadnjih treh letih, kljub velikemu govorjenju, naraslo. Površni izračun kaže: 1 upokojenec na 1,2 delavca. Ali lahko ob tem trdimo, da smo boljši od povprečja Evropske unije, da smo zelo blizu silicijeve doline in da bomo kmalu nova Švica, če se že 7,4% Slovencev prehranjuje z živili iz paketov RKS ali na upanju, da bo nekoč res bolje? Ob vsem govorjenju na cestah ne vidimo revežev. Slovenija v pogledu odstotka javnega dolga v bruto domačem proizvodu, ta znaša 42,8%, ni presegla maastrichtskih kriterijev 60%, saj imajo celo naše sosede veliko višje odstotke; Na primer Avstrija 73,8%, Italija celo 120,3% Grčija pa kot vemo že očitno več kot znanih 152% (po zadnjih podatkih Evropske komisije 157,7%). Njen javni dolg znaša okoli 350 milijard evrov. Njen proračunski primanjkljaj v % BDP znaša 9,5% in je glede na maastrictske kriterije, katerih dovoljena višina je določena na 3%, dvakratno prekoračen! Ni krivcev! Na dve in pol uri trajajoči okrogli mizi so prisotni lahko le ugotovili, da za vse to kar se dogaja v Sloveniji ni krivcev - ne za tajkunske zgodbe, ne za divjo privatizacijo, pretirano zadolževanje in razslojenost vse bolj revnega dela prebivalstva. Ni krivcev tudi za tajkunske zgodbe na Primorskem, ki so tudi pripomogle k padcu gospodarske rasti, prodaji dobrih podjetij tujcem in hipotekarnim krizam. Za primerjavo: leta 2010 so bila primorska podjetja še vedno zadolžena za več kot milijardo evrov. POBUDA št. 1 Glede na stanje v Grčiji, ki pelje v smer, da ta država z javnofinančnim primanjkljajem 350 milijard evrov (več kot 152% BDP) ne bo v stanju vrniti danih posojil, predlagam zamrznitev nakazovanja vsakršnega davkoplačevalskega denarja Slovencev v ta namen, saj v svojem bistvu grška država pridobljena sredstva vrača francoskim in nemškim ter deloma tudi ameriškim zasebnim bankam - in tu ne gre za reševanje evra! POBUDA št. 2 Sprememba volilne zakonodaje. Glede na zaznavno negativno mnenje o političnih strankah predlagamo spremembo volilne zakonodaje in sicer tako, da bi volilni upravičenci na listah, ki jih za državnozborske ali lokalne volitve ponudijo politične stranke, obkroževali le ime in priimek kandidata, ne pa ime stranke. Zmagala bi tista politična stranka, katere kandidati na listah, ki so v lokalnem okolju tudi najbolj prepoznavni, bi dobili največ glasov. Zadolženost slovenskih občin Slovenske občine porabijo letno za svoje delovanje okoli 2,4 milijarde evrov, po neuradnih podatkih pa naj bi bile zadolžene za okoli 500 milijonov evrov. Dolg obalnih občin predstavlja 10,58 odstotka. Zelo malo (okoli 10 odstotkov občin) je takih, ki so proračunsko samozadostne. Ostale so upravičene do državne pomoči. Najmanj 30 odstotkov proračunskih sredstev pridobijo s prihodki od prodaje lastnega premoženja (predvsem zemljišč). Po neuradnih ocenah naj bi bile trenutno zadolžene za okoli 500 milijonov evrov. Glede na težave s prodajo premoženja zaradi vsesplošne finančne krize se dogaja, da župani ponekod ne morejo v celoti uresničiti v času volilne kampanje obljubljenih razvojnih programov. Prof. dr. Marko Pavliha Leta 1992 ob vrnitvi v Slovenijo sem opazil “diletantsko poosamosvojitveno navdušenje ”, ki se je kazalo na primer v netransparentni privatizaciji. Poleg tega sem opazil še en pojav, ki je prisoten še danes, namreč strankokracija. Preveč energije izgubljamo za strankarski boj. Premalo je sodelovanja. Doc. dr. Gregor Virant Nekdanji minister za javno upravo: Ob priznavanju nujnosti ostrih ukrepov obstaja nevarnost radikalizma. S tem, da bi denimo naenkrat zmanjšali število zaposlenih v javnem sektorju, bi namreč povzročili socialni konflikt, na kratek rok pa dobili veliko število novih ljudi na zavodu za zaposlovanje. Prof. dr. Žiga Turk Negativno gospodarsko spiralo bo morala nova vlada presekati že v prvih stotih dneh. Pri tem bo morala v prid gospodarstvu sprostiti obstoječe birokratske ovire in sanirati bančni sistem, da bo ta lahko zagotavljal kreditiranje gospodarstva. Sele zatem se bo mogoče lotiti strukturnih reform. Prof. dr. Janez Šušteršič Slovenijo lahko rešijo “skromna, poštena in enostavna država", poleg tega pa bo potrebnih tudi nekaj velikih investicij. Ko bomo to dosegli, bomo imeli državljani več zaupanja v državo, takrat pa se bomo lahko bolj resno pogovarjali o reformah. Branko Simonovič Zadolževanje Občin je glede na recesijo, manj prihodkov v občinski proračun in težave pri prodaji lastnega premoženja, nujno. Daniel Starman Naloga slovenskega arbitra, ki bo v Bruslju zagovarjal slovenske zahteve glede »okupirane« slovenske zemlje s strani sosednje Hrvaške, bo zelo zahtevna. Ne moremo se pogajati o tem kar je naše. Vojko Čok Za tajkunske kredite niso povsem krive banke. Joško Joras Glede pogajanj s Hrvaško o mejnih vprašanjih leta 1992 je naša politika marsikaj zamudila. Jaka Soba Slovenska mladina je v nezavidljivem položaju, tako glede zaposlovanja, kakor tudi glede stanovanj. Zadolženost obalnih občin Navajamo podatke za tri obalne občine, ki so v okviru dovoljenega (8 odstotkov predhodnega letnega proračuna + do 20 % dodatno) na dan 30. septembra 2011 zadolžene v znesku 52.922.500 evrov. Občina Izola Zadolžena je za 8.100.000 evrov, od tega ima 1.100.000 evrov kratkoročnih in 7.000.000 dolgoročnih posojil. Drugih zadolžitev zaradi t.i. garancij za morebitno zadolžitev zavodov v občinski lasti Občina Izola nima. Mestna občina Koper Zadolžitev občine na dan 30. septembra znaša 37.750.000 evrov. K tej vsoti je treba prišteti še dolg občinskega zavoda 6.500 evrov. Tako znaša skupna zadolžitev Mestne občine Koper 37.756.500 evrov. Občina Piran Dolg Občine Piran na dan 30. septembra znaša 7.066.000 evrov. Občina ima sklep Občinskega sveta in sicer, da se lahko v okviru proračuna za leto 2011 dodatno zadolži za 2.000.000 milijona evrov. Vse tri občine zagotavljajo sposobnost vračanja anuitet. JP OKOLE PIRAN Stanje kratkoročne zadolženosti JP Okolje Piran na dan 3. 9. 2011 je 3.665.736,79 evrov - in se ne prišteva k dolgu Občine Piran. Vsa kratkoročna posojila Okolja so zavarovana z bianco menico. Dolgoročnih posojil nimajo. Občine Piran ne jamči za dolgove JP Okolje. Oktober 2011 primorski uMp UP smelo v nadaljevanje naložb v boljše pogoje in znanje študentov Celotna zastavljena finančna naložba v Univerzitetni kampus Livade v Izoli, Univerzitetni kampus Sonce v Kopru, prevzem palače Baseggio v Kopru in prenos lastništva Servitskega samostana v Kopru na UP znaša po trenutni oceni okoli 130 milijonov evrov in sodi med največje načrtovane naložbe v znanje v tem času in prostoru. Rektorje še posebej poudaril namero, da se v financiranje vključijo tudi zasebni partnerji. Rektor Univerze na Primorskem (UP) s sodelavci in gostom Mitjo Valičem, generalnim direktorjem Direktorata za investicije pri ministrstvu za visoko šolstvo RS je na novinarski konferenci po seji Upravnega odbora, 11. oktobra 2011, v prostorih UP podrobneje govoril o začrtanih naložbah v skupaj šest objektov, od katerega eden - Center mediteranskih kultur na izolskih Livadah, katerega končna vrednost bo znašala okoli 5,873 milijona evrov, že kaže svojo podobo. Projekti so bili začrtani že pred dobrimi štirimi leti, sedaj pa se vse skupaj nekako upočasnjuje, ker je pač že leta 2008 v slovenski gospodarski in finančni prostor udarila kriza. UO UP seje seznanil s poročilom o investicijah, ki med drugim pravi tudi, da je izvajalec gradbenih del na obstoječem nedokončanem objektu v Livadah GPG d.d. zašel v težave in v stečaj. Astrid Prašnikarje povedala, daje UP stečajnemu upravitelju prijavila dva zahtevka in sicer izplačilo pogodbene kazni v višini 10% pogodbene vrednosti zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti in zamude v znesku 471.157, 23 evra in povzročeno škodo zaradi prekinitve gradbene pogodbe v znesku 1,788 milijona evrov. Ali bo stečajne mase za izplačilo dovolj je seveda drugo vprašanje. Nadaljujejo se tudi prizadevanja za izgradnjo Univerzitetnega kampusa Sonce v Kopru, kjer bodo zrasli objekti Pedagoške fakultete, Fakultete za management, Fakultete za grajeno okolje, objekta „avle magne“, objekt spremljajočih dejavnosti, Univerzitetna mestna knjižnica in študentski domovi s predvidenim 326 ležišči. V postopku je tudi pridobitev dokumentacije za prenovo palače Baseggio na Kreljevi ulici 6 v Kopru ter obnova Servitskega samostane. Pri tem se UP zavezuje, da bo Vrtec Koper po pridobitvi lastninske pravice lahko še naprej uporabljal tamkajšnji prostor. Otroci Palčkovega tabora na izletu v Portorožu Sedem otrok iz Male hiše v Pilštajnu na Kozjanskem so z vzgojiteljicama Ado in Simono povabili v Portorož. Otrokom, ki živijo v težkih družinskih razmerah, v katerih jim primanjkujeosnovnihživljenjskih potrebščin za normalen razvoj in vzgojo, in so nemalokrat žrtve nasilja, je nakup in obnovo Male hiše doniral Lions klub Ljubljana Ilirija ter jim tako v hiši zavetja nudi vsaj za kratek čas varnost in ljubezen. V takšnih Palčkovih taborih izvajajo raznolik program namenjen ciljni skupini otrok med vikendi, počitnicami in prazniki. Donatorji so jim za konec tedna kot Palčkov tabor omogočili tridnevno bivanje v Portorožu. Bivali so pri prijateljih Male hiše, se kopali, zabavali in brezskrbno uživali na morju. Obiskali so Sv. Peter in zapisali v knjigo spominov kako všeč so jim tišina, svež zrak, rastline, ribice... Ogledali so si plovila v portoroški Marini in svoje sanje poglobili med vožnjo po morju z leseno barko. Uživali so. Med njimi je bil tudi otrok, ki je prvič videl morje. Lions klub Ilirija Ljubljana zbere letno okoli 50.000 EUR za podporo otrokom in del tega so bili deležni tudi otroci Palčkovega tabora. »Tokrat smo jim nudili s podporo donatorjev iz Portoroža izlet v Portorož in Sv. Peter ter vožnjo z barko« je za Primorski utrip zapisala podpredsednica Lions kluba in članica občinskega sveta Piran, Tatjana Voj. Vrtnica zares tudi simbol Portoroža Ob svetovnem dnevu turizma so slavnostno posadili vrtnico z imenom Portorož in podelili dva Grba odličnosti Svetovni dan turizma beležimo vsako leto 27. septembra, prireditev v parku pri stavbi Krajevne skupnosti Portorož, ki jo je letos organiziralo Turistično združenje Portorož, pa je bila dva dni prej, 25. septembra. Na novi prireditveni lokaciji v rožnem vrtu so ponujali mamljive kulinarične dobrote (na primer ocvrte cvetne liste vrtnice), vrtnični čaj, kroštole, cocktaile, domače oljčno olje, kozmetiko iz vrtnic, keramične izdelke, vrtnice, prikazana pa je bila tudi wellness ponudba in umetniški izdelki na temo vrtnic. Svojo stojnico pa je imela tudi Turistica. Mnogi obiskovalci so tudi izkoristili priložnost za nakup sadik za svoje vrtove. Prireditev je dosegla svoj vrh, ko je župan Občine Piran Peter Bossman Ime Portorož Sega najmanj 107 let nazaj v zgodovino. Namreč ime Portorož Rosenbucht ali Rosenhafen — po naše pristanišče rož - se prvič pojavi leta 1894 v času Avstro-Ogrske, sicer pa je ta kraj že veliko prej nosil ime Santa Maria delle Rose. Ime Portorose je bilo poudarjeno šele po propadu avstrijske monarhije in ko je te kraje po rapalski pogodbi kot darilo antante za sodelovanje v prvi svetovni vojni dobila Italija. Vrtnico kot simbol ali zaščitni znak v svojem grbu ima mestna občina Nova Gorica, lahko pa bi bila tudi zaščitni znak tukajšnje turistične destinacije. Kaže, da prizadevanja turističnih delavcev doslej niso obrodila sadov. Grb odličnosti v turizmu Marjanu Jakiču in Poloni Senčar Že tradicionalno so ob svetovnem dnevu turizma podelili tudi občinsko priznanje Grb odličnosti v turizmu. Letos sta bila nagrajenca kar dva, in sicer dolgoletni turistični delavec Marjan Jakič, ki je bil med drugim od leta 1993 do 1995 državni sekretar za turizem, in Polona Senčar iz turistične agencije Maona, ki že vrsto let s svojimi projekti, kot sta oživitev Tartinijeve violine in organizacija razstave Sijajni pop, bogati turistično ponudbo piranske občine. s pomočjo direktorja Turističnega združenja Jadrana Furlaniča in strokovnjakinje na področju vrtnic Brede Bavdaž Čopi v rožnem vrtu slavnostno posadil vrtnico Portorož, kjer bo maja naslednje leto zacvetela s svojimi žareče oranžnimi cvetovi. Portoroška vrtnica, ki ja bila vzgojena v priznani nemški hiši vrtnic Kordes, bo uradno registrirana in tradicionalno krščena v letu 2012. Turistično združenje je prve štiri sadike vrtnice Portorož podarilo občini Piran, Aerodromu Portorož, Fakulteti za turistične študije Turistki in hotelu Kempinski Palače. Lea Šuligoj FOTO: FK-Primorski utrip. ■i« Breda Bavdaž Čopi z vrtnico Portorož. Vrtnica za Turistico. ▼ Obiskovalci so razgrabili vrtnice. Oktober 2011 jfe ■ w primorski uVp Oljke prestale sušo Tudi do 30 odstotkov manjši pridelek! Cena za liter novega oljčnega olja od 8 do 12 evrov. Iz domače torkle Peroša iz Nove vasi so nam sporočili, da bodo začeli stiskati oljke 20. oktobra, cena stisk 100 kg oljk pa bo 22 evrov in je enaka lanski. Takole so 'ugledale oljke pred dežjem. udi oljka, ki sicer velja za trpežno neuničljivo drevo, je letos občutila sušo, kar se je videlo tudi na nagubanosti sadežev, ki pa so si deloma že opomogli. Zaradi vročine, ki je vztrajala vse poletje, celo do 6. oktobra, so zlasti trpele mlade oljke, zanimivo pa je, da je „oslabela moč“ tudi oljčne muhe, ki pa je napadla v Strunjanu, na Belvederju in še kje ter tako tudi prispevala k zmanjšanju pridelka. Oljčno olje bo kljub temu kakovostno, vprašljiv pa je izplen. Sadeži teden dni po dežju. Tako se lahko zgodi, da črne sorte, ki jih ta čas že pobirajo, ne bodo dale več kot 15%, morda prej manj, istrska belica pa nekaj več, morda ponekod vendarle do 20%. Kaj s starimi zalogami? Oljkarji imajo ponekod še kar velike zaloge lanskega oljčnega olja, ki ga ne morejo prodati, ker vztrajajo pri ceni 10 ali več evrov, se pa dogaja, da lahko lansko olje kupite tudi že za Oljčna muha letos ni napadla množično. 8 evrov/liter. Bolj kot se s pridelki približujemo torklam, večja je ponudba cenenega lanskega oljčnega olja v znanih obalnih marketih, tudi po 3,60 evra za liter, kar seveda tudi vpliva na slabšo prodajo kakovostnega domačega oljčnega olja, ki ga kmetje prodajajo po trikrat višji ceni. Letošnje leto je bilo za primorske kmetovalce tudi v pogledu vrtnin eno najslabših. Zaključek policijskega taktičnega streljanja 2011 Državna prvaka v policijskem streljanju Matjaž Čuček in Simona Purkart V soboto, 8. oktobra 2011, je na strelišču Črnotiče pri Črnem Kalu potekalo tradicionalno strelsko tekmovanje za prehodni pokal »Odhod JA iz Slovenije prek Luke Koper in šesto, zadnje tekmovanje v policijskem situacijsko - taktičnem streljanju letos. Tekma, ki je predstavljala tudi finale državnega prvenstva, je bila posvečena 20. obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske armade iz Slovenije Organizatorji, člani Združenja Sever za Primorsko in Notranjsko, smo pripravili šest dinamičnih strelskih prog, na katerih so lahko policistke, policisti in ostali tekmovalci preizkusili svoje veščine v taktičnem streljanju. Na različnih progah so morali biti pozorni na premikajočo nestrelno tarčo. Raznolikost prog in dinamičnost strelskih linij je tako na vsako tekmo PSTS privabilo več tekmovalcev, tokrat se je pomerilo 45 policistk in policistov ter 53 strelk in strelcev v odprti kategoriji. Tekmovanja so se udeležili tudi pripadniki varnostnih struktur Italije in Hravaške. Ob zaključku prvenstva smo tako dobili tudi državne prvakinje in prvake. V policijski kategoriji, ženske, je slavila Simona Purkart, ki je v absolutni kategoriji dosegla izjemno sedmo mesto, za njo je bila Monika Golob, tretja pa z zaostankom le 22 stotink Tamara Klenovšek. Simona Purkart je postala tudi državna prvakinja v Policijsko situacijskem taktičnem streljanju. V skupnem seštevku je na šestih strelskih tekmah drugo mesto osvojila Tamara Klenovšek, tretja pa je bila Monika Golob. Policisti so streljali v treh kategorijah: policist strelec, policist dober strelec in policist odličen strelec. V kategoriji policist strelec je na tekmi slavil Danijel Krajnc, drugi je bil Jan Blažič, tretji pa Sebastjan Šahinovič. Na državnem prvenstvu v tej kategoriji je prvo mesto osvojil Danijel Krajnc, drugi je bil Sašo Moldovan, tretji pa Boštjan Kreže. V kategoriji policist dober strelec si je zlato pristreljal Dejan Košir, srebro Peter Županec bron pa Jože Plahuta. Na državni ravni je zlato osvojil Nino Popadič, srebro Vasja Boben, bron pa Dejan Košir. Najprestižnejša mesta na tekmi v moški kategoriji policist odličen strelec, so zasedli Matjaž Čuček, Gregor Drnovšek in Miran Marega. Državni prvak v policijskem situacijskem - taktičnem streljanju je postal Matjaž Čuček, viceprvak je Martin Humar, tretji pa Sašo Dautovič. Tekmovanje sta si ogledala vodja Službe generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak in direktor Policijske uprave Koper Božidar Štemberger in predsednik Združenja SEVER za Primorsko in Notranjsko Fabio Steffe, ki so najboljšim tudi podelili medalje, pokale in nagrade. Prehodni pokal »Odhod zadnjega vojaka iz Slovenije prek Luke Koper« je letos prvič osvojila strelska ekipa Akademija Celje.Glavni sponzor letošnje prireditve je Luka Koper d. d. Monika Golob Foto: Sašo Dautovič in Jernej Gosenar Zaključena revizija v piranskem muzeju Nobenih resnih nepravilnosti Le nekatere sistemske pomanjkljivosti in nekaj priporočil! Tudi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni sprejela predloga zaposlenih za razrešitev direktorice, ker ni bilo utemeljenih razlogov, ki bi to upravičevali. Občinski svet Piran se je na 7. redni seji, 4. oktobra 2011, seznanil z ugotovitvami in priporočili revizijske hiše KPMG d.o.o. Ljubljana, ki je po naročilu občine preverila ali so bile v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran pod vodstvom direktorice Martine Gamboz kršena načela zakonitosti, namenskosti ali gospodarnosti pri poslovanju tega javnega zavoda, o čemer so pogosto pisali različni mediji. Poročevalci iz revizijske hiše KPMG d.o.o. iz Ljubljane (na fotogrfafiji desno) na 7. seji občinske sveta Piran. FOTO: FK-Primorski utrip. Revizijska hiša je preverila ustreznost računovodskega sistema in poslovanje zavoda, namenskost porabe sredstev v letu 2010 in v prvem polletju 2011, če je to bilo vse skladu s predpisanimi pogodbami in financiranjem zavoda, ugotavljali so pravilnost postopka javnega naročanja in oddaje javnih naročil ter skladnost ureditve področja plač in drugih prejemkov iz delovnih razmerij. Revizijska hiša je zavodu dala kar nekaj priporočil, na primer glede izkazovanja prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti, problematična je starost zapadlih neplačanih terjatev, ko so nekatere starejše od 180 dni, zato je bilo zavodu priporočeno naj poveča aktivnosti za izterjavo. Revizijska hiša ugotavlja, da Zavod deluje brez rednega financiranj a javne službe v okviru Muzeja solinarstva in brez Upravlj avske pogodbe za Muzej solinarstva že od leta 1991, ko j e Vlada RS z Odlokom določila upravljavske dolžnosti Pomorskega muzeja. Lastnik sredstev je zato dolžan pisno urediti razmerja z organizacijo kateri je dodelil sredstva v upravljanje ter vsako leto dogovoriti sistem financiranja, kakor tudi pravice in obveznosti izvajalca javne službe oziroma upravljavca sredstev. Revizijska hiša je na podlagi podrobnega pregleda dokumentacije , ki se nanaša na stroške poslovanja zavoda in izvedena vlaganja v sanacijo in obnovo objektov ter ogleda nekaterih objektov Muzeja solinarstva v Sečoveljskih solinah ugotovila, da niso bila ugotovljena pomembna odstopanja, ki bi pomenila nenamensko porabo sredstev. Glede postopkov javnega naročanja je zavod za gradbena dela za namen obnove dveh solinarskih hiš uvedel dva ločena postopka naročil male vrednosti. Lahko bi bilo tudi drugače, a tudi omenjeni postopek ne kaže na nobene nepravilnosti ali uzurpacijo položaja. Revizijska hiša ni ugotovila negospodarnosti, je pa ugotovila, da Zavod ni preverjal finančne in ekonomske sposobnosti ponudnikov. Vprašati seje treba kako bi lahko to preverili v bilancah stanja ponudnikov? Ugotovili so, da uslužbenec na delovnem mestu vodje dislocirane enote kustosa ne izpolnjuje pogoja zasedbe delovnega mesta, ker nima strokovnega izpita, kar pa menda ni od včeraj. Pri pregledu obračunov plač ter drugih prejemkov zaposlenih in povračil stroškov niso zaznali nepravilnosti. Po vsem tem, ko se je že dalo razumeti, da bi se v tej zgodbi v bistvu morala še najbolj potruditi Občina Piran in Ministrstvo za kulturo, je malce nerodno izpadel občinski svetnik italijanske skupnosti, ki je med razpravo dejal, da bi si nekdo v muzeju zaslužil Haag, kot da ne bi hotel razumeti poročila in kot da ne bi vedel, da v Haag sodijo le vojni zločinci. Po besedah direktorice Martine Gamboz, ki ostaja trdno na direktorskem mestu, je Pomorski muzej Sergej Mašera že začel upoštevati dana priporočila. Minister Židan: „V ministrstvu smo proti prodaji Skladovih zemljišč in proti gradnji golfa na kmetijski zemlji v Sečovljah! Gost poslanskega večera Marjana Križmana (SD) v Zadružnem domu KS Bertoki, 10. oktobra, je bil kmetijski minister mag. Dejan Židan, kije postregel s kar nekaj koristnimi podatki o položaju slovenskega kmetijstva in o ekološki pridelavi hrane, kar je bila tudi poglavitna tema srečanja. Presenetil je z odgovorom na vprašanja zakaj Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je pod okriljem ministrstva, noče prodati zemljišč, ki jih imajo v najemu številni posamezniki. „Na ministrstvu smo proti prodaji teh zemljišč, nikoli pa tudi ne bomo dali soglasja za uporabo 62 hektarov rodovitne sečoveljske zemlje, da bodo tam bogataši nabijali žogice”, je bil odločen mag. Dejan Židan. Minister je opozarjal tudi na staro prakso v Sloveniji, ko so v preteklosti na najboljših kmetijskih zemljiščih zrasli številni trgovski centri, stanovanjski bloki, tovarne in športni objekti, za kar so vsekakor odgovorne občine, ki so to dovoljevale s svojimi spremenjenimi prostorskimi plani. Rezultat je znan: najlepše doline so pozidane, v hribovitem svetu pa so opuščene nekoč obdelane kmetijske površine. Nova kmetijska politika: Več domače hrane na naših krožnikih! Minister Židan je dejal, daje že pripravljen osnutek nove kmetijske politike s poudarkom na ozelenitvi Slovenije, s ciljem seveda več domače hrane na naših krožnikih. Če je bilo v osemdesetih letih hrane preveč, je danes že primanjkuje in jo na veliko uvažamo, kmetje pa ne morejo prodati svojih pridelkov po ustrezni ceni, da bi vsaj lahko krili stroške pridelave, sicer pa zaradi majhne proizvodnje niso niti zanimivi za veletrgovce. Spomnimo se, da je Slovenska Istra bila nekoč vrt Slovenije in tudi Trsta. Minister je menil, da ne moremo govoriti o ekološki hrani, ki jo pripeljejo iz velikih skladišč oddaljenih na tisoče kilometrov. Ekološko hrano lahko pridelamo doma, prav tud v Slovenski Istri, kjer je ugodna klima. Opozoril je tudi na slabost nepovezanosti slovenskega kmetijstva tudi v pogledu trženja. Kmetijka pridelava je v zadnjih 20 letih v Sloveniji upadla v strukturi s 66 na vsega 30%. Precej manj kot nekoč pridelamo tudi krompirja in vrtnin, viden pa je napredek pridelavi in odkupu pšenice. V letu 2010 smo je odkupili 23 tisoč ton, letos pa že 55 tisoč ton, porabimo pa je okoli 90 tisoč ton letno. Uvožena hrana, sicer nizke kakovosti, je včasih tudi do tri krat cenejša. Omenil je tudi nov pravilnik o oljčnem olju. ki bo začel veljati januarja prihodnje leto in opredeljuje vprašanje kakovosti. Na lem področju se dogaja tudi zavajanje potrošnikov - gostov. V steklenici na gostilniški mizi eminentnega domačega oljkarja se nahaja nalito poceni grško ali italijansko oljčno olje! Zasebniki, ki imajo zemljo v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ne morejo razumeti zakaj ne morejo odkupiti najete zemlje ali jo vsaj zamenjali, saj bi tako lahko tudi nekoliko drugače načrtovali dolgoročno kmetijsko proizvodnjo. Pravega odgovora na to vprašanje ni dobil tudi Danilo Markočič, oljkar z Belvederja. Minister je ob tem napovedal tudi večji nadzor ali najemniki ali res tudi dejansko obdelujejo od sklada najeto zemljo. Občina Piran proti priključkom vode na kmetijska zemljišča! Občina Piran je menda edina občina v Sloveniji, ki je pred leti z odlokom prepovedala vodovodne priključke na kmetijska zemljišča, čeprav Rižanski vodovod vseskozi trdi, da je vode dovolj in bi jo rad tržil. Za kmetijsko vodo je zaprosila tudi kmetija Vlado Munda iz Liminjana, pa nič. Oktober 2011 primorski u*r'p Festival sladic Slovenije Sladka Istra Na območju Slovenske Istre, v Izoli in Kopru so domačini, gostinci, slaščičarji in vinarji vse od 16. do 25. septembra na različnih stojnicah pripravili vrsto presenečenj in pokazali tudi avtentičnost domače kulinarične ponudbe, kjer so prevladovale sladkosti. Nagrado za naj torto sije prislužil LifeClass Portorož. Otvoritvena slovesnost je bila 16. septembra v Kopru, ki je bil tudi nosilec letošnje prireditve, z razstavo Ex tempore - Sladka Istra 2010 in razglasitvijo rezultatov natečajev Sladka Istra 2011. Prireditev se je nadaljevala z večerom sladkih okusov in istrskih melodij na Titovem trgu v Kopru ter v tamkajšnji Loži, kjer so razglasili tudi rezultate in nagradili najboljše. Muškat Sladke Istre 2011 je Sladki muškat letnik 2009 vinske kleti Brič. Kot najizvirnejšo so razglasili sladico Fragolo Vile Andor. Naj torta vseh sladkih časov je postala torta „Lepa ko ulje“, ki jo je pripravil Izolan Saša Jankovič, slaščičarski mojster LifeClass hotelov Portorož. Prireditev Sladka Istra je bila tudi na Lonki v Izoli, kjer so se s svojimi izdelki predstavili mladi kuharski in slaščičarski mojstri. Podelitev priznanj je bila v prostorih SGTŠ v Izoli. Kot smo že objavili v enih od prejšnjih številk je Izola dobila tudi svojo sladico z imenom Izolanka. Osrednja prireditev Sladka Istra 2011 je bila 24 in 25. septembra v Kopru. OŠ Livade Izola Prvošolčkom povedali kako se moramo obnašati v prometu Vodja policijskega okoliša Policijske postaje Izola Josip Majstoro-vič, Zorko Hrvatin in Kristina Pendič iz Butan plina d.d. ter pomočnica ravnateljice OŠ Livade Lilijana Hrvatin so v Tednu otroka, 6. oktobra zjutraj, v športni dvorani šole prvošolčke seznanili z nevarnostmi v prometu, povedli so jim, da se res nikoli ne smejo igrati na cesti, pač pa je za to mesto na igrišču in podobno. Butan Plin d.d. jim je podaril odsevne trakove za hojo ob cesti, majice in zvezke s preventivno vsebino v prometu. Proslavili dan starejših občanov Društvo upokojencev Piran je 13. oktobra v Gledališču Tartini v Piranu priredilo že drugo letno srečanje starejših občanov občine Piran in jim pripravilo lep kulturni večer. Dan starejših občanov je 1. oktobra. Številne prisotne sta pozdravili Mojca Slapernik, predsednica piranskega društva in dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je pohvalila prizadevanja prostovoljcev. Okoli 75 članic DU Piran deluje v osmih skupinah. Trenutno je aktivnih 15 prostovoljk. Strunjan Srečanje članov Društva istrskega prijateljstva Glasba, petje in seveda dobra hrana ter prijetno vzdušje naponovnem, tokrat jesenskem ribjem pikniku članov Društva istrskega prijateljstva v restavraciji pri avtokampu v Strunjanu v soboto, 8 oktobra, popolneje privabilo najbolj zveste, ki gojijo plemenito tradicijo istrskega prijateljstva, ne glede na mejo, ki nas že dvajset let ločuje. Člane društva je najprej pozdravil predsednik Lučano Grozič, nato pa je Cesarina Smrekar zapela nekaj slovenskih in italijanskih pesmi, na harmoniko pa jo Minister Vlačič med istrskimi prijatelji. FOTO: FK-Primorski utrip je spremljal Franc Plahuta. Po izvedbi kratkega skeča kako so nekoč istrske ženske peš nosile v Trst prodajat svoje kmetijske pridelke in jih tam ponižno ponujale tržaški gospodi, so članicam in članom (za prispevek 7 evrov po osebi) postregli zvrhan krožnik okusnih sardel s krompirjevo solato, za sladke trenutke pa so poskrbeli kar sami člani in članice društva. Edo in Marija Vižintin sta prinesla zvrhano košaro okusnih kroštol, ki sta jih ocvrla na oljčnem olju, Rihard Knez je spet presenetil s sladico, ki jo zna pripraviti samo on, gospa, ki je sedela nasproti mene, pa je spekla dve vrsti okusne pite. Gvido Mahnič iz Kmečkega turizma Dragonja se je zahvalil članom društva za pomoč pri trganju grozdja in že smo lahko nazdravili z njegovim odličnim muškatom. Udeležence jesenskega srečanja je obiskal tudi minister za promet dr. Patrick Vlačič. Gvido Mahnič se zahvaljuje članom za pomoč pri trgatvi. Cesarina Smrekar in Franc Plahuta sta s svojimi nastopom razveselila istrske prijatelje. Kroštol in drugega peciva, ki so ga pripravili člani in članice kar sami. še dolgo ni zmanjkalo. Kapitalni jelen velika trofeja Na Dolu pri Laškem blizu Rimskih toplic se sprehaja velik odrasel jelen, ki bo kmalu tudi impozantna trofeja, zato pohitite z odkupom! Trofejna cena znaša med 8.000,00 in 9.000,00 evri, vse ostalo po dogovoru. Pokličite: 040 310 V Buzetu so praznovali V Buzetu, že 27 let pobrateni občini s Koprom, so tudi letos priredili tradicionalno Subotino, praznik, ki ga negujejo že vrsto let. Tridesete Buzetske dneve: sejem, nastope glasbenih in kulturno umetniških skupin v starem delu mesta (na hribčku) in evropsko prvenstvo v gorskih avtomobilskih dirkah so predstavili tudi na novinarski konferenci v Pretorski palači 7. septembra v Kopru, na kateri sta sodelovala tudi župan Grada Buzet (mestne občine)Valter Flego in direktorica urada za turizem občine Buzet Nada Prodan Mrakovič ter predstavnik za šport, predstavile pa so se tudi Buzečanke v tradicionalnih oblačilih, ki smo jih lahko videli tudi na prireditvi Subotina. Sejem v sklopu večdnevnega praznovanja je bil v starem delu Buzeta v nedeljo, 11. septembra. Program je bil zelo raznolik. Ob 10.30 uri je bila v tamkajšnji župni cerkvi Sveta maša ( praznovanje ima predvsem tudi verski značaj), nato je ob 12. uri na trgu pred Velikimi vrati (Vela vrata) sledila svečana otvoritev praznovanja z dvigom zastave, mimohodom ter nastopom glasbene skupine. Do 20.00 ure zvečer se je zvrstilo več kot 20 različnih prireditev, ki jih je spremljala tudi ponudba izdelkov domače obrti, kmetijskih pridelkov in gastronomije. Vstopnina je bila 20 kun (okoli 3 evre). Na hrib v stari del mesta so bili organizirani brezplačni avtobusni prevozi. S 1 m tiLl w\ ~~ l 1 r M 11 4LJI i 6| Zgodovina Buzeta Zgodovina Buzeta, istrskega naselja na hribu, sega daleč nazaj v antiko - staro grško in rimsko dobo, najprej z imenom Pinquentum - Pilzet -Bizet Pinguente - Buzet. Na tem območju Istre so se že v bronasti dobi naselili Iliri. Mestece na hribu so obdali z obzidjem (podobno kot v Piranu), v samo mesto pa je mogoče priti skozi dvoje kamnitih vrat: Velika vrata in Mala vrata. V takratnih časih je bilo namreč zelo pomembno imeti pregled nad dolino tudi iz razlogov, da so lahko meščani pravočasno zaznali prihod morebitnih sovražnikov. Območje so od leta 177 pred n.š. do 476 n. š. obvladovali Rimljani, sledila je doba Bizantincev in doba priseljevanja Slovanov. Konec 8. stoletja so tam vladali Franki, ki so razvijali tudi kmetijstvo. Beneška Republika je mestu Buzetu (takrat z imenom Pinguente) leta 1421 podarila mestne pravice in postavila podestata (lat. potestas - župan), kar je trajalo vse do propada Serenissime leta 1797. Po propadu Benetk so v Buzetu in okolici zavladali Habsburžani (Avstro-Ogrska) in to vse do konca pr\’e svetovne vojne leta 1918. Mestece Buzet je zraslo na hribu in šele veliko pozneje, v glavnem po drugi svetovni vojni, so na vznožju hriba zgradili novi del mesta. V Roču, neposredni bližini Buzeta je tudi tovarna koprskega Cimosa. PGD Sečovlje Sečoveljski gasilci so v mesecu septembru nabirali kondicijo na nogometnih in gasilskih tekmovanjih Bili smo tudi prisotni na intervenciji v piranskem muzeju. Oktober je mesec požarne varnosti, v katerem bomo ponovno, kot vsako leto, aktivni in v naš gasilski dom povabili vse krajane in seveda otroke, ki se našemu vabilu tudi vedno v velikem številu odzovejo. Boštjan Trbižan, član PGD Sečovlje. Fotografije: Ariana Buzleta. Tako sečoveljski gasilci kot tudi piranski smo se odzvali povabilu gasilcev iz Buj (HR) ter že četrtič odigrali turnir prijateljstva in se družili s sosedi iz DVD Buje in DVD Žminj (HR). Turnir je potekal v Marušičih na Hrvaškem. Na fotografiji posneti v Kopru na regijskem gasilskem tekmovanju, kije potekalo ob dnevih zaščite in reševanja 2011, so se vse tri naše ekipe in sicer člani A- doseženo 1. mesto, članice B- doseženo 1. mesto ter starejše gasilke- doseženo 2. mesto, uvrstile na državno tekmovanje 2012. Skupina ljubiteljev zabavnih iger v Centru za starejše občane Lucija V prejšnjih člankih smo podali prerez delovanja Centra za starejše občane Lucija, v današnjem prispevku pa se bomo osredotočili na dejavnost enotne, monolitne skupine varovancev oziroma uporabnikov, ki svoj del življenja preživljajo tudi v igri. To je skupina tako imenovanih ljubiteljev zabavnih iger. Sestajajo se 4 do 5 krat mesečno točno ob določenem času in vedno v istem prostoru. Na čelu njihove skupine je vodja oziroma mentor, kije prav tako stalni prebivalec te ustanove. Kako poteka njihova dejavnost? Mentor najmanj pol ure pred prihodom članov skupine razpostavi igrala na ogled; domine, šah, kitajske palčke, mini igralne karte Črni Peter in Človek ne jezi se. Po prihodu ostalih članov običajno poteka pogovor o željah posameznikov glede vrste iger. Mentor ali njegova namestnica določijo skupine za igro. Običaj je, daje zmagovalec ali zmagovalka iger, junak ali junakinja dneva" in seveda prejme tudi čestitke. Tako si takšne pozornosti zaželi še kdo drug in se naslednjič tudi udeleži iger. Med igro je tudi vmesna debata; Na primer zakaj mi ponujaš Črnega Petra? Ponujam ti ga, vzemi ga...Vse to pri igralcih vzbuja posebno zadovoljstvo. Ta skupina želi občasno (enkrat mesečno) poleg naštetih iger popestriti svoj dan tudi s poezijo. Tudi za to je zadolžen mentor, ki predstavi določeno pesnitev. Predhodno obrazloži ali da na vpogled nastanek pesmi, njeno vsebino, pove nekaj o življenju pesnika. Gre za domačo in tudi svetovno književnost oziroma pesništvo. Pred kratkim so se seznanili s pesnitvijo nosačev žita, ki ja stara 3600 let. Vsekakor imajo v načrtu tudi pesmi iz domačih logov. Omenimo naj Simona Gregorčiča, dr. Franceta Prešerna, Karla Destovnika Kajuha, Balantiča. Po recitaciji ali celo po deklamacij i se med poslušalci in poslušalkami porajajo določeni vtisi in v nekaterih primerih se to povezuje tudi z nekdanjimi in današnjimi življenjskimi izkušnjami. Po zaključku srečanja se udeleženci razidejo po svojih opravkih in mentor pospravi igrala. Organizrali bodo tudi samostojno skupino ljubiteljev poezije. Ivan Vlahovič, Lucija. Portorož Državno prvenstvo v balinanju Zmagala je ekipa DU Stari vodnar Ljubljana. Spominska fotografija. V četrtek, 6. oktobra 2011, je bilo v večnamenski dvorani KS Portorož na Šentjanah v organizaciji Društva upokojencev Piran državno prvenstvo v balinanju, ki se ga je udeležilo 14 ekip. Zmagala je ekipa balinarjev Društva upokojencev Stari vodnar iz Ljubljane. Druga je bila ekipa DU Kočevje, tretje mesto je pripadlo DU Mežica, četrta je bila balinarska ekipa DU Solkan. Vse štiri ekipe so prejele kolajne in pokale. Piranska ekipa balinarjev se žal ni uvrstila v zaključno tekmovanje in je ostala brez pokala. Balinarji so kar dobre pol ure čakali piranskega župan in ker ga ni bilo so si kar sami podelili priznanja. Za dobro voljo je poskrbela mlada Sara Beržan iz Portoroža, ki je zaigrala na harmoniko. Zlasti balinarke so bile s svojimi meti krogel zelo natančne. FOTO: FK-Primorski utrip. Sara Beržan je zaigrala na harmoniko. V Piranu nastopil Mladinski orkester iz Nemčije V okviru turneje po Evropi je v soboto, 1. oktobra 2011, na Tartinijevem trgu v Piranu nastopil Mladinski orkester iz nemškega mesta Inn-Salzach-Euregio s solistko Heidi Mayer (violina), dirigent Karl-Heinz Vater. Orkester sestavlja 40 mladih glasbenikov iz različnih dežel, deluje pa že 14. leto. Doslej so priredili že 72 koncertov, njihove glasbene nastope pa si je že več kot 16.000 ljubiteljev simfonične glasbe. V Piranu sta jih spremljala tudi funkcionarja iz tamkajšnje občine. Dirigent Karl-Heinz Vater je po študiju katoliške cerkvene glasbe v Salzburgu nastopal kot organist, pevec, dirigent in komponist. Dirigent Mladinskega orkestra je vse od nastanka leta 1998. Solistka Heidi Mayer je začela igrati na violino, ko je bila stara osem let. V letih 2005 - 2010 je obiskovala srednjo glasbeno šolo (glasbeno gimnazijo) v Linzu. Za njeno solistično odlično izvajanje je prejela že vrsto priznanj in nagrad. FOTO: FK-Primorski utrip Zanimiva prireditev na Tartinijevem trgu Piranska kulturna društva združila moči in pozitivno energijo V Zvezi kulturnih društev Karol Pahor Piran - Območni izpostavi JSKD Piran in Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran smo že v letu 2010 načrtovali organizacijo prireditev na Tartinijevem trgu v Piranu, na kateri bi se lahko predstavila in družila piranska kulturna društva. V lanskem letu ideje sicer iz objektivnih razlogov nismo uspeli uresničiti, je pa nismo opustili temveč nadgradili z dogovorom o sodelovanju tudi z društvom Anbot, ki je organizator tradicionalne prireditve Dneva evropske kulturne dediščine in sejmov starin. Tako smo v soboto 24. septembra 2011 pripravili celodnevni zanimiv in pester kulturni program na Tartinijevem trgu s skupnim naslovom »En bot daš, tri bote dobiš«. Moč in pozitivno energijo združilo 14 kulturnih društev Vabilo za sodelovanje smo posredovali vsem piranskim kulturnim društvom in skupinam, nanj pa so se odzvali: Mladinski pihalni orkester Piran, Plesna skupina Metulj, KD Lutka, Italijanov ter predstavitvene stojnice. Za popestritev programa je poskrbel tudi Foto klub Portorož s postavitvijo zanimive kulise ribiča ob kateri so se obiskovalci lahko brezplačno fotografirali. Za tiste, ki fotoaparata niso imeli pri roki so poskrbeli člani kluba ter jim fotografije posredovali po elektronski pošti. Z nastopi vseh Twirling klub Piran, Folklorna skupina Val senior, Foto klub Portorož, Likovni klub Solinar, Vokalna skupina Giuseppe Tartini, Madolinistična, likovna in keramičarska skupina Skupnosti Italijanov ter Kulturno in turistično društvo Čikole čakole, Plesno akrobatska skupina Flip in društvo FAROS. 14 piranskih društev je združilo moči in pozitivno energijo ter številnemu občinstvu pripravilo pester in zanimiv program. Razen nastopa KD Lutka, ki je bil že v dopoldanskem času v Mestni knjižnici Piran, smo z dogajanjem pričeli ob 15 uri, ko so bile na ogled razstave likovnih del in keramike članov Likovnega kluba Solinar in Skupnosti ostalih skupin smo pričeli ob 18,00, prireditev pa zaključili ob 21,00 uri s projekcijo fotografij članov Foto kluba Portorož. Nastopilo več kot 120 članov, prireditev pa sije ogledalo okoli 1500 ljudi. Nastopilo je več kot 120 članov društev različnih starosti od 7 pa vse do 60 let, kar je za prvo organizacijo tovrstne prireditve nedvomno lepo število. Organizatorji ocenjujemo, da si je našo popoldansko prireditev ogledalo okoli 1500 gledalcev s čimer smo seveda zadovoljni - do prihodnjega septembra, ko načrtujemo ponovno organizacijo prireditve in takrat bomo program obogatili in organizacijsko še izboljšati. Želimo si tradicionalne prireditve s poudarkom na ljubiteljstvu, prostovoljstvu, medgeneracijskem sodelovanju ter spoznavanju in druženju. Elizabeta Fičur 10 Oktober 2011 # I -w primorski ufHp Zanemarjena Istra Na pragu jeseni in po končanih počitnicah žal še vedno bode v oči okrnjena podoba sicer božanskega predela naše domovine - Slovenske Istre. Že pred nekaj leti sem kot poslanec večkrat javno opozaijal na »šlamparijo«, ki kvari prvi in bržkone tudi zadnji vtis turistov, da o slabih občutkih in počutju (redoljubnih) domačinov raje sploh ne govorim. Če se popeljemo po vseh treh obalnih občinah (še zlasti po piranski), lahko kljub nekaterim pompoznim in hvalevrednim vseslovenskim ter obalnim čistilnim akcijam še vedno naletimo na divja smetišča, odvržene steklenice, plastenke in cigaretne škatlice ob robu cestišč, zarjavele kmetijske naprave, kontejnerje, sode in druge posode, zavržene avtomobile in preostalo kramo, ki ne sodi niti na zasebna zemljišča, kaj šele na javne površine, vključno z obalo in morjem. Številne ceste so katastrofalno načete in celo nevarne, o čemer priča nedavna tragična nesreča na Ivankovcu (mimogrede, kar nekaj let nenehnega opozarjanje, telefoniranja in pisanja sem potreboval, daje direkcija za državne ceste na priključitvi te nesrečne ceste na Šmarsko postavila varnostno ogledalo!). Premnoge njive, oljčni nasadi in vinogradi so zapuščeni in spominjajo na nekakšen sredozemski pragozd, za nameček pa prekrasno veduto kvarijo hišne podrtije, kakor tudi električna in telekomunikacijska napeljava z drogovi, ki bi jo bilo možno skriti pod zemljo, če bi bilo seveda pristojnim in odločujočim mar za lepo naravo. Kljub dolgotrajnemu prizadevanju, da zgradimo nov in varen mostiček pri sečoveljskem mejnem prehodu, ta očitno še ni dokončan, kar poglejte zaraščen pločnik in oranžno plastično ograjo. Mi lahko kdo pove zakaj? So odpravljeni vsi poglavitni vzroki posledic, ki jih je povzročila lanskoletna poplavljena Dragonja? Spisek podobnih tegob je seveda še bistveno daljši, a bodi dovolj za ponazoritev poante. V 67. členu ustave je zapisano, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, daje zagotovljena njena gospodarska, SOCIALNA in EKOLOŠKA funkcija. V 72. členu nam je vsaj na papirju zagotovljena pravica do ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA, za katerega mora skrbeti država. Skrb ne pomeni le zmesi preventivnih, kurativnih in represivnih ukrepov, temveč po uveljavitvi Lizbonske pogodbe novo spojino, namreč tudi dolžnost IZBOLJŠANJA KAKOVOSTI OKOLJA. Temeljne pravice naj bi bile uresničene v praksi z učinkovito zakonodajo, vendar lahko glede na opisano stanje sklepamo, da so predpisi slabi, da se ne izvršujejo oziroma spoštujejo ali pa oboje. Zato pozivam župane vseh treh obalnih občin in ministra za okolje in prostor, da skupaj poiščejo zdravilo za škodljivo bolezen - malomarnost, ki je za ljudstvo bistveno bolj pomembno kot denimo daljša letališka steza ali golf igrišče. Brez visokih zagroženih denarnih kazni in neizprosnega inšpekcijskega ukrepanja žal ne bo šlo, ampak če želimo nekoč resnično postati butična turistična država, moramo med drugim poskrbeti tudi za red in čistočo. Seveda pa bi bilo treba ljudi takisto primerno motivirati, da bi zopet začeli obdelovati pozabljeno zemljo, obnavljati razpadajoče hiše in se vsestransko obnašati okolju prijazno. Kakorkoli že, na potezi so prvo občinske uprave in država, pa se bodo morda tudi ljudje počasi začeli spreminjati na bolje. Marko Pavliha Nova vas nad Dragonjo Ko zagori plovilo V portoroški Marini so prikazali gasilsko vajo WJesenski 4SEJEM navtike - 18. SEPTEMBER 2011 - MARINA PORTOROŽ /‘“"S. marina Prvi dan štiridnevnega Jesenskega navtičnega vikenda v Marini Portorož, 15. septembra, je bil zelo zanimiv tudi zaradi prikazane gasilske vaje in postopkov gašenja plovila. Ko je zagorela jahta so pridrveli gasilci iz Gasilske brigade Koper in tamkajšnje gasilske enote v Marini. Najprej so zavarovali območje, začeli gasiti, postavili baražo za primer izlitja nevarnih snovi, umaknili bližnje jadrnice, gasilec iz posebne enote zaščiten z masko je pregledal, če je morda v plovilu kakšna oseba, potapljač pa je pregledal okoliško morsko dno, če je morda kdo od potnikov padel v morje. Na koncu so gasilci s posebnimi napravami počistili gladino morja. Potrditev, da so naši gasilci pripravljeni tudi na tovrstne nesreče na moiju. Vajo so si ogledali tudi gostje na otvoritvi, med njimi tudi piranski župan Peter Bossman, pa tudi številni razstavljavci. FOTO: FK- Primorski utrip. Ne odmetavajmo odpadkov v Morje! Želva lahko plastično vrečko, ki jo odvržemo v morje, zamenja za hrano in po daljših mukah umre! Ali bo sta res zalegla le večji nadzor in kazenske sankcije? Z novinarske konference v Strunjanu: Erika Jež, predsednica društva Eco Vitae, Andreja Palatinus, dr. Mitja Brecelj, Slavko Mezek. FOTO: FK- Primorski utrip. Dokazov o onesnaževanju našega moija je kar nekaj, na kar nas vedno znova opozarjajo pristojni organi Ministrstva za okolje in prostor, okoljevarstvene organizacije in prostovoljna društva, ki organizirajo čistilne akcije. Tako je bilo tudi v Strunjanu. Ekološko društvo Eco Vitae iz Rožne doline pri Novi Gorici je 17. septembra v okviru akcije Čista obala 2011 organiziralo čistilno akcijo, nato pa v prostorih Hotela Svoboda Terme Krka v Strunjanu sklicalo novinarsko konferenco, na kateri so Andreja Palatinus z Inštituta za vode RS in Eco Vitae - vodja projekta Čista obala 2011 ter strokovnjakinja s področja ugotavljanja odpadkov v morju, dr. Mitja Bricelj, direktor Inštituta za vode RS , Zorka Sotlar, ARSO MOP in Slavko Mezek iz Regionalnega razvojnega centra Koper predstavili nekaj najznačilnejših ugotovitev s tega področja. Slavko Mezek je predstavil projekt MARLISCO za večanje ozaveščenosti o problematiki morskih odpadkov, kije ocenjen na okoli 4 milijone evrov evropskih sredstev in bo trajal 36 mesecev. V bistvu gre za promocijo osveščanja ljudi glede problematike odpadkov v morju. Konference se ni mogel udeležiti Janez Navodnik, direktor Tehnološkega centra POLI-ECO, ki je nameraval predstaviti mednarodni projekt MarineClean - trije pristopi k čistejšemu morju. Nekaj konkretnih izkušenj, zlasti kaj vse najdemo v morju, sta povedali Bojana Ljubeč in Erika Jež, predsednica društva Eco Vitae. Kot so zapisali naj bi se letos akciji pridružili tudi člani Zavoda Eco Humanitatis za izvedbo prvega monitoringa odpadkov ob reki Dragonji. Ekološko društvo Eco Vitae Društvo se od leta 2007 aktivno ukvarja s problematiko odpadkov v morju. Opravljajo monitoring morskih odpadkov na Slovenski obali, organizirano sodelujejo pri čiščenju obale skupaj z ARSO -Službo za varstvo obalnega morja pri VGP Drava Ptuj. Obveščajo javnost o obstoju, nevarnostih in možnih rešitvah tega vse večjega problema. Razočaranje Čistilne akcije se je udeležilo le 35 prostovoljcev, kar lahko kaže tudi na določeno brezbrižnost do našega okolja. Nabrali so 4312 cigaretnih ogorkov 959 kosov odvržene plastike, med odpadki v moiju in ob njem pa tudi palčke za čiščenje ušes, embalažo za hrano, steklo, papir, ribiške mrežice... Pri akciji čiščenja je sodeloval tudi Klub piranskih študentov Pangea. Preveč institucij? Kaže, da se s problematiko zagotavljanja čistosti morja in obale ukvaija množica raznih institucij, ko pa gre za konkretne akcije jih zmanjkuje. Ostrejša bi morala biti tudi kaznovalna politika, ni pa povsem jasno kdo lahko sploh kaznuje? ARSO na primer te pristojnosti (razen opozarjanja) nima. Velik dosežek je tudi Strategiji za Jadran Slovenija, Italija in Hrvaška so se zavezale, da bodo budno spremljale kaj se dogaja v Jadranskem moiju, v katerem je ponekod že polno odpadkov, celo avtomobilske gume. K strategiji naj bi se deklarativno pridružili tudi Črna Gora in BiH. 27. in 28. oktobra 2011 v Portorožu sestanek Komisije za varstvo Jadranskega morja O širših prizadevanjih glede zaščite moija pred onesnaženjem ge govoril dr. Mitja Bricelj, ki je poudaril kako nujno je potrebno še večje sodelovanje vseh obmorskih držav. Glede tega so bile sprejete že tri strategije; Baltska, Donavska - in kot tretja tudi Strategija za Jadran. Lucijski primer zamegljevanja pristojnosti Dr. Mitja Bricelj je opozoril tudi na Evropsko direktivo in na „žoganjc“ med lokalnimi skupnostmi in državo, ko gre za pristojnosti na področju obalnega morja. Lep primer je plaža pod Metropolom v Portorožu, ko bi se že morali vprašati do kod sploh seže javni interes, kdo si lahko prisvaja pomole, je dovoljeno v prostoru za kopalce voziti z gliseiji? „Gre za zamegljevanje jasnih razmerij“, je povedal dr. Mitja Brecelj. Glavni (že znani) onesnaževalci našega morja: Rečni pritoki: Reka Pad, Dragonja, Rižana. Plovila: Ladje, ki v pristanišče ne pripeljejo odpadkov, pač pa jih odvržejo v moije. Kanalizacije: Izpusti ne dovolj prečiščenih odplak v moije. Ribarjenje: Metanje ostankov mrež in drugih odpadkov v moije. Industrija: Industrijski obrati ob moiju ali ob rekah. Turizem: Pikniki na morju, puščanje odpadkov na plažah. Vplivi na morske živali in rastline: - Zapletanje morskih živali in rastlin v morske odpadke. - Hranjenje z morskimi odpadki, ko živali zamenjajo odpadke za svojo običajno hrano. - Vdor tujerodnih vrst v naše morje. - Prekrivanje morskega dna z odpadki, kar lahko vpliva na zadušitev morskih organizmov. Vplivi na človeka: - Fizične poškodbe. - Poškodbe plovil in motorjev. - Estetska degradacija okolja. - Nevarnost za zdravje zaradi onesnaženja morske vode. - Nerazgradljivi plastični odpadki -pojav mikroplastike, ki veže nase toksične snovi. Kaj je vedel Mišič? Potem, ko je na firvi stopnji dobil tožbo zoper Klavdija Mallyja seje kot kaže nehote zapletel v drugo afero in to na občinski upravi. Že na podelitvi nagrad 46. Ex-tempora v Piranu seje šušljalo: „V Piranu bo počilo. Podžupan Mišič je preusmeril elektronsko pošto podžupanje Meire Hot na svoj elektronski naslov". Izkazalo seje, da govorice niso povsem točneje pa res, daje Meira Hot kazensko ovadila neznanega storilca, kije preusmeril njeno elektronsko pošto na Mišiča, ki je, kolje potrdil za Delo, za to izvedel od novinaijev. Očitno so za afero zopet prej kot domnevni krivec izvedeli novinaiji, ki so že uro prej kot je bila podana kazenska ovadba vedeli, da sta prijavo na policijo podali Slavica Tucakov in pravnica Meira Hot. Trdijo, daje Mišič pošto prebiral, ne da bi opozoril na preusmeritev. Kako se bo končala piranska mini afera še ni znano, vse bolj pa se govori - in piše - o nesoglasjih v občinski upravi in zaostrenih odnosih, ki lahko peljejo v lokalno politično krizo. Sicer pa je tudi javna raziskava, ki jo je pred kratkim opravila Informa Portorož (objavljena v septembrski številki Primorskem utripu), pokazala, da 54 % anketiranih slabo ocenjuje delo občinske uprave in župana. Podžupanja Meira Hot je za Primorski utrip povedala, da ji zakonodaja kot pravnici nalaga,da prijavi vsako domnevno kaznivo dejanje. Zanikala je, da bi skupaj s Tucakovo poklicali novinaije preden sta podali kazensko prijavo. 14. FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA 29.9.- 1.10. 2011 Na slavnostnem zaključku v portoroškem Avditoriju v soboto zvečer, 1. 10. 2011, so po predvajanju kratkega filma Obisk in celovečerca režiserja Andreja Košaka - Stanje šoka, ki je v mnogih gledalcih vzbudil globoko razmišljanje o naši preteklosti in sedanjosti, podelili številna priznanja in nagrade. Letošnjo Badjurovo nagrado so podelili na slavnostni otvoritvi 29. septembra, prejel pa jo je Ljubo Struna - organizator, direktor filma, fotograf, snemalec. Na zaključku je bilo podeljenih 18 nagrad Vesna. Gala večer baletnih koreografij Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Društvo baletnih umetnikov Slovenije vljudno vabita na 11. Gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo, ki bo v Avditoriju Portorož v nedeljo, 13. novembra 2011, ob 19.00 uri. Nastopili bodo že priznani in obetavni mladi baletni plesalci: Tetiana Svetlična, Erič Borrough, Katarina Škrjanc, Mitja Obed, Nastja Bremec, Michal Rynia, Dana Petretič, Siniša Bukinac, Mojca Majcen, Zala Dodič, Lukas Ziher, Petra Zupančič, Jan Ravnik, Evgenija Koškina, Gaj Žmavc, Jasna Zavodnik, Rosana Hribar in Gregor Luštrek. Deset novih plesnih koreografij so pripravili: Tetiana Svetlična, Andrevv John Stevens, Nastja Bremec & Michal Rynia, Milan Lazič, Tamara Divjak, Alena Medič, Dimitrij Popovski, Gaj Žmavc, Jasna Zavodnik, Rosana Hribar & Gregor Luštrek. Vstopnice bodo v predprodaji na blagajni Avditorija Portorož ter na dan prireditve od 18.00 ure dalje. Elizabeta Fičur Na fotografiji Erno Sebastjana: Riner Krenstetter. Valter - Aleks o energetskem čiščenju telesa in prostora Sedaj že lahko zapišemo, da je slovenska filmska ustvarjalnost, kljub nekaterim finančnim težavam, kar je bilo slišati tudi na odru, dosegla uspehe, zato lahko tudi upravičeno računamo, da bodo domači filmi (prikazanih je bilo 67, izbranih 53) gledani tudi v kinematografih, saj je znano, da jim je že kar nekaj let prva »konkurenca« Televizija. Simona Rebolj je zapisala, da je prireditev v režiji Mateja Filipčiča vodila Bernarda Žam, za prijetno vzdušje v dvorani pa je poskrbela tudi glasbena skupina Recover. Župan Občine Piran Peter Bossman je uvodoma slavnostno nagovoril občinstvo in kasneje podelil Nagrado občinstva. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je podelil vesno za najboljši študentski film. Slavljencem leta 2011 je bilo po odločitvi petčlanske strokovne žirije podeljenih 18 vesen - najvišjih nacionalnih nagrad s področja domače kinematografije, Stopova nagrada za najboljšega igralca ali igralko leta, Kodakova nagrada za najboljšo fotografijo in Kodakova nagrada za najboljši študentski film, nagrada podjetja Teleking za prejemnika vesne za najboljši kratki film ter Nagrada občinstva. S posebnim priznanjem za najboljši film se je izrekla tudi tričlanska žirija slovenskih kritikov in publicistov. Najboljši celovečerec je ARHEO v režiji Jana Cvitkoviča - PREJEMNIK VESNE ZA NAJBOLJŠI CELOVEČERNI FILM 14. FESTIVALA SLOVENSKEGA FILMA ter za najboljšo režijo in fotografijo. ALEKSANDRINKE - najboljši dokumentarni film v režiji Metoda Pevca. Nagrado žirije slovenskih kritikov in publicistov je prejel film IZLET v režiji Nejca Gazvode. Podeljena je bila tudi nagrada OBČINSTVA za film KRUHA IN IGER v režiji Klemna Dvornika. STOPOVO nagrado za igralske dosežke leta 2011 je prejela igralska trojica JURE HENIGMAN, NINA Slavnostni nagovor župana Občine Piran Petra Bossmana. Minister v odhajanju Igor Lukšič, podeljuje nagrado. RAKOVEC in LUKA CIMPRIČ za vloge v filmu IZLET. KODAKOVO NAGRADO ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO je prejel SVEN PEPEONIK, direktor fotografije filma LAHKO NOČ, GOSPODIČNA. VETER V MENI v režiji in po scenariju Borisa Beziča -KODAKOVA NAGRADA ZA NAJBOLJŠI ŠTUDENTSKI FILM. Praktično nagrado podjetja TELEKING je dobil prejemnik vesne za najboljši kratki film OBISK v režiji Mihe Mazzinija. FOTO: FK-Primorski utrip. Pogovarjali smo se z Izolskim vedeževalcem in jasnovidcem Valterjem - Aleksom ter spoznali energetsko čiščenje telesa in prostora in tudi kaj so to uroki (črna magija). Poznamo vas kot vedeževalca, a zadnje čase se ukvarjate predvsem z »energetskim čiščenjem telesa« Da, to je poseben postopek, ko se pri posamezniku odpravlja blokade ter vzpostavi ravnovesje. Terapija traja dobrih 40 minut. Izvaja se na telesu, zato obleke niso primerne, kajti energetsko terapijo vzpostavlja himalajska pojoča posoda, ki oddaja posebne vibracije, ki v telesu vzpostavijo novo energijo, ter uravnajo auro. Kai pa če se posameznik ne želi sleči? V tem primeru se terapija raje odkloni, kajti rezultati so precej slabši. Izkušnje kažejo da na 5 ljudi 4 niso zadovoljni, tako pač je. Obleke ne prepuščajo energičnosti teh elementov. Kaj pa energetsko čiščenje prostora, kdaj se določimo za ta korak ? Za ta korak se odločimo ko se selimo v novo stanovanje, hišo. Najbolj pogosto se to svetuje takrat, ko se selimo v okolje, kjer so bile težave predhodnikov, alkohol fizični obračuni, uroki - črne magije. Običajno se čiščenje prostora opravi dvakrat letno. Kako poteka tako čiščenje? Poteka takole. Najprej v prostor postavimo daritev, ki je temu namenjena ter izmerimo energije ob stenah, kotih. Daritev prižgemo, poškropimo, ter pričnemo z uporabo himalajske pojoče posode. Na koncu ob stenah uporabimo zvonček, saj zvok zvončka uravnava stabilizacijo in ohranja energijo. Za sam zaključek pa uporabimo harmonične kroglice, s katerimi zapečatimo v prostoru naše želje, ki jih predhodno napišemo na list papirja. Veliko se govori o urokih, bolj znanim kot črna magija. Kaj pravite vi? Tega je na žalost zelo veliko, najbolj žalostno pa je to da večina ljudi to počne iz ljubosumja do uspeha tretje osebe in ne iz privoščljivosti. Urok je težka stvar, ki lahko privede do hude depresije, celo do popolnega nezavedanja kaj se z osebo dogaja. Narejen je lahko ne vseh področjih, dela zdravja, ljubezni, družinskih odnosov, itd. Kdaj spoznamo da imamo urok? Največkrat je znak za urok neuspeh, ki ga nismo pričakovali, oziroma, da nam vse naenkrat propada. Želimo nekaj začeti in nikakor ne gre, padamo še preden smo se postavili na trdna tla. Smo neprestano živčni, je pa še veliko drugih dejavnikov. Se da urok odstraniti ? Da. Lahko se odstrani urok, a je zelo zahteven postopek. Traja lahko tudi do tri ure, ter zahteva celega človeka. Kaj svetujete osebam, ki mislijo da imajo uroka? Takim osebam svetujem, da me pokličejo ter opišejo svoje težave precej podrobno, kajti dogaja se, da nekateri mislijo, da imajo urok, pa ugotovim da ga ni. Za vse informacije o energetskem čiščenju telesa, prostora in urokov lahko pokličete na tel. 041/ 825 — 481. Valter Gajzer s.p., Nazorjeva 9, Izola Slika še vedno v Padovi Kar nekaj let že potekajo pogajanja med cerkvenimi dostojanstveniki za vrnitev slike svete Marije z angeli na prvotno mesto v cerkev sv. Frančiška pri križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu. Kot je znano so Italijani veliko sakralnih umetniških del odnesli tik pred koncem druge svetovne vojne in trdijo, da so last Italije. To bo morda res držalo, a ker smo v enotni Evropi ne bi bilo nič narobe, če bi sliko vrnili na staro mesto in lahko ostane njihova last. Pater Marjan Vogrin pravi, daje slika deponirana v Minoritskem samostanu v Padovi. Upanje, dajo bodo nekoč vrnili obstaja, le to se ne ve kdaj jo bodo minoriti lahko pripeljali v Piran. Belveder nad Izolo Obiranje oljke županov 14. 10. ob 11.30 uri v oljčniku Markočičevih na Belvederju. Pokrovitelj prireditve je župan Občine Izola, mag. Igor Kolenc. Organizator: DOSI Koper. Ob 9.00 uri v restavraciji hotela Belveder 6. redna skupščina Zveze društev oljkarjev Slovenije (ZDOS) in izvolitev novega predsednika zveze iz vrst društva Štorta Piran. Škofije Praznik vina in oljk. 15. 10. od 9. do 18. ure. Osrednji trg . Nastopajo Dekleta s Škofij, Valmarinke, Harmonikarji... Izola Predstavitev rokometa in tekma 15. 10. od 10.00 do 12. ure - športna dvorana, Kraška 1. RD Izola in Ženski rokometni klub Izola. Svečana otvoritev 31. tedna starejših občanov 17.10. ob 10. uri v Kulturnem domu Izola Predstavitev jadranja in delovanja kluba 16. 10. od 10.00 do 14.00 ure v prostorih kluba, vpis novih članov, Volaričeva 9. Jadralni klub Olimpic. 10 let skupine Vruja 21. 10. ob 19.30 in 20.00 uri v Palači Manzioli. Koncert in razstava fotografij. Teden starejših občanov 22. 10. ob 19.00 uri v hotelu Delfin. Koncert moškega pevskega zbora Jagodje-Dobrava. Serata teatrale /Gledališki večer/ 30. 10. ob 19.00 uri - Gledališče. Tržaška gledališka skupina II gabbiano. Koper 9. mednarodni zborovski festival 22. 10. ob 20. uri - Stolna cerkev. Koncert mešanega pevskega zbora Obala in Obalnega komornega orkestra. Hrvatini Koncert s solisti Opere SNG Ljubljana 22. 10. ob 20. uri - Kulturni dom. V spomin Vladimirju Koblerju. Gračišče 15 let KD Šavrini in anka Šavrinke 29. 10. ob 19.00 uri. Praznovanje v krajevni dvorani Gračišče. Strunjan 11. Praznik kakijev Od 11. do 13. 11. v šotoru nasproti Restavracije Primorka v Strunjanu. Tekmovanje, ponudba kakija, sladic in kakijevega sladoleda. Seča Zaključek simpozija Forma viva 15. 10. ob 17.00 uri zaključek simpozija ob 50. obletnici mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva. Posvečeno avstrijskemu kiparju Karlu Prantlu (1923-2010). Piran 15. 10. ob 12.00, Tartinijev trg SEJEM SOLI, VINA, OLJA IN SPOMINKOV Razstava Lenassijevih del 15.10. zvečer v Krstilnici pri cerkvi Sv. Jurija 16. 10. ob 19.00, Avditorij Portorož OSREDNJA SLOVESNA PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN Tečaj teorija izbire za vsakogar Sodelavci Inštituta za realitetno terapijo smo v mesecu septembru predstavili program tečaja Teorija izbire za vsakogar, najprej v Izoli v knjižnici, potem v Kopru v Pretorski palači in nazadnje, 23. septembra, v lucijski knjižnici. Naj še bralcem Primorskega utripa na kratko opišemo cilje tečaja. Na 50-umem tečaju, ki bo potekal čez celo leto, bomo predstavili teorijo izbire dr.Williama Glasseija, ameriškega psihiatra, ki je osnoval realitetno terapijo. V Sloveniji je zelo poznan in uveljavljen med ljudmi, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, poučevanjem in vodenjem. Njegove ideje pa želimo razširiti tudi med tiste, kot je to drugod v svetu, ki niso nujno profesionalci v delu z ljudmi, ampak hočejo bolje uravnavati svoje odnose z bližnjimi, v svojem delovnem okolju in širše. Glasser pravi, da smo v prejšnjem stoletju izredno napredovali v tehnološkem razvoju, na področju medčloveških odnosov pa ni nikakršnega napredka. Med občinstvom, v lucijski knjižnici, pa seje slišal glas, daje človeštvo v tem celo nazadovalo. William Glasser, kije med drugim tudi pisec številnih knjig, nekaj teh je prevedenih tudi v slovenščino in na voljo v knjižnicah, po naših knjigarnah pa hitro poidejo, ponuja nov pogled na odnose med ljudmi. S svojo teorijo in bogato učiteljsko in svetovalno prakso v življenje obuja idejo, da je boljše razumevanje z drugimi osnova duševnega zdravja posameznika. S tečajem ponujamo možnosti za učenje reševanja in preprečevanja konfliktov in s tem izboljšanja odnosov. To bomo počeli s predavanji, v delavnicah, z vajami in pogovori, izvir učenja pa bojo naše konkretne življenjske izkušnje. Izhodišče tečaja je teorija izbire, ki je zamenjava za »psihologijo« zunanjega nadzora sočlovekovega vedenja. Poskuse zunanjega nadzora lahko zaznamo, ko skušamo druge ali samega sebe prisiliti v nekaj, kar nočejo oziroma nočemo narediti. Namesto kritiziranja, obtoževanja, nerganja, da na tem mestu omenimo samo nekatere vsem nam dobro poznane navade, se bomo učili izbirati oziroma izgrajevati one, ki izboljšujejo naše odnose s soljudmi, kot je na primer podpiranje, opogumljanje, poslušanje, spoštovanje in še dosti je tega. Obenem pa se bomo na tečaju učili, kako uravnavamo svoje vedenje, da bo v skladu s tem, kar potrebujemo in si želimo. Tečaj bomo vodili habilitirani učitelji Inštituta za realitetno terapijo, Barbara Krnc, Miran Škerlj, Darka Verbič in Darja Matičetova, vsepovsod tam, kjer se bo zbrala skupina od 8 do 12 članov skupine. Vsi, ki želite o tečaju več izvedeti ali pa ste že odločeni, da bi se tečaja udeležili, poglejte na spletno stran inštituta: www. institut-rt.si ali pa se pogovorite s koordinatorko tečaja Barbaro Krnc, tel. 040170 193. Darja Matičetova Srečanje s Tartinijevo violino Fotografska razstava: IVIil” lil dobrO 1. oktobra 2011 so v Križnem hodniku v Piranu odprli razstavo fotografij avtorja Ubalda Trnkoczyja Žiga Faganel igra na Tartinijevo violino. V Tartinijevi hiši v Piranu je bilo mogoče 14., 21., 27. avgusta in 4. septembra uživati v poslušanju zvokov iz stare Tartinijeve violine, na katero igra violinist Žiga Faganel. Obiskovalci so si ogledali tudi spominsko sobo z vedutami. Violinski virtuoz, skladatelj, glasbeni teoretik in glasbeni pedagog svetovnega slovesa Giuseppe Tartini seje rodil leta 1692 v Piranu. Umrl je leta 1770 v Italiji. Prihodnje leto 2012 bodo v Piranu slavili 320-letnico Tartinijevega rojstva. Spomenik virtuozu Tartiniju v čast in spomin stoji na Tartinijevem trgu že vse od leta 1896, ki poleg obzidja, cerkve sv. Jurija s krstilnico ter rta Madona in muzeja, vodnjaka ter občinske palače predstavlja največjo turistično znamenitost mesta Piran. Najdragocenejši eksponat, poleg nekaterih predmetov, upodobitve, rokopisov iz njegove zapuščine je vsekakor znamenita Tartinijeva violina, ki jo je izdelal Nicolo' Amati iz Bologne. S pomočjo društva našlo svoj novi dom že 208 hrtov V nedeljo, 9. oktobra, je v Portorožu v organizaciji slovenskega Društva za pomoč hrtom potekal letos že 17. skupni sprehod posvojiteljev s hrti. V društvu so tako želeli opozoriti na problematiko odsluženih hrtov in promovirati posvojitve prijaznih štirinožcev tudi na Obali. Znano je, da jih lastniki v nekaterih zahodnih državah koristijo za tekmovanja in ko preneha njihova kariera, preneha tudi življenje teh lepih, prijaznih dolgonogih psov. Sprehoda s svojimi posvojenimi hrti se je udeležilo 25 lastnikov. Po kosilu v restavraciji Meduza v Portorožu je sledil voden program s predstavitvijo različnih dejavnosti in družabnih iger. Vsem posvojiteljem gre topla zahvala za humanost, saj so hrti le na tak način ubežali krutemu koncu. „Ko sem razmišljal kako najbolje nagovoriti in povabiti prijatelje, znance in brate minorite na ogled moje fotografske razstave sem ugotovil, da je to najbolje s čudovitim pozdravom samega svetega Frančiška - Mir in dobro“. Tako j e v vabilu na razstavo, 1. oktobra 2011 ob 18. uri v križnem hodniku samostana sv. Frančiška v Piranu zapisal avtor Ubald Tmkoczy. Fotografije velikega formata, ki smo si jih ogledali, so nastale z izjemno tankočutnostjo ter širokimi miselnimi ozadji, s posluhom za lepoto, skrivnostjo svetosti in uporabne umetnosti. Odprtje razstave so popestrili z nastopom mešanega pevskega zbora društva Sele iz Avstrije. FOTO: FK- Primorski utrip. V vrtcu Morje dvignili zeleno zastavo Vrtec Morje Lucija je uspešno zadostil vsem zahtevam iz programa Ekošola in pridobili so zeleno zastavo kot priznanje za področje okoljske vzgoje in izobraževanja. Po krajši slavnostni prireditvi, 13. oktobra 2011, so i veselje številnih otrok iz tamkajšnjega vrtca dvignili zastavo ter tako prevzeli odgovornost za trajnostno delovanje na okoljskem področju. liberalna demokracija Slovenije Vsem občankam in občanom ob prazniku občine Piran iskreno čestitamo! Bruno Čendak predsednik OO LDS Piran Tatjana Voj Darij Barrile svetnica OS Piran svetnik OS Piran člani OO LDS Piran SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI PIRANA I Iskreno vam voščimo veselo praznovanje praznika 06čine