18 časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana Ljubljana, 20. april 1995, št. 18, letnik 54, cena 190 SIT »Prihodnji mesec ho skupno posvetovanje vseh industrijskih sindikatov. Ocenjujemo, da smo v približno enakem položaju in da bi združeni lažje dosegli spremembo vladine gospodarske politike. Če je ogrožen obstoj podjetij, je ogrožena tudi gmotna in socialna varnost zaposlenih. KER HOČEMO PREŽIVETI, BOMO PROTESTNO OBHODILI POSLOPJE, V KATEREM DOMUJE DRŽAVNI ZBOR!« Iz intervjuja z Alojzom Omejcem, predsednikom Sindikata tekstilcev in usnjarjev, ki ga objavljamo na 3. strani. TEMNI OBLAKI stran 3 nad TEKSTILCI m GALESA TOŽI 060» E SLEPOMIŠENJE PRI POKOJNINAH stran 18 __ __ T sreda 14oo Svet Zveze svobodnih sindikatov je na današnji seji sprejel poslovnik o svojem delu. Potrdil je zaključni račun za lansko leto in ob njem ugotovil smotrno razpolaganje z denarjem in premoženjem. Svet se je seznanil tudi s pripravami za sprejem novega akta o organizaciji ZSSS in novega pravilnika o financiranju in finančnem poslovanju. Ekonomsko-socialni svet pa je na današnji seji odobril zasnovo zakona o izvajanju dogovora o politiki plač in drugih prejemkov in socialnega sporazuma za letošnje leto. Vlada bo mnenja socialnih partnerjev upoštevala pri pripravi osnutka zakona. Člani sveta so se seznanili tudi z delovnim gradivom, ki bo podlaga za nov zakon o minimalnih plačah. Partnerji v ekonomsko-socialnem svetu so se dogovorili tudi za oživitev posebne strokovne skupine, ki spremlja gibanje košarice življenjskih stroškov. NEVERJETNO, KOLIKO ZAVISTI SMO VIDELI OB NAŠEM PROJEKTU IN HKRATI STRAHU, KAJ BO, ČE BO KDO OBOGATEL Nelida Nemec v intervjuju na 9. strani 0 1 20. aprila 1995 ^ »RUGA PLAT Med praznikoma Piše: Ciril Brajer Televizijska praznična reportaža iz Vatikana: »Tudi duhovniki so radi čedni in urejeni. Popolna škofovska oprava stane 3.500 mark. Mnogi si jo dajo pri meni šivati petkrat letno,« se je pohvalil vatikanski krojač. »To, da Romi nismo v Republiki Sloveniji ustavno zaščiteni, je slovenska sramota!« Tako je v Dnevniku pribil romski pesnik Rajko Šajno-vič. Točno, Rajko, žal pa niste edini in tudi ta slovenska sramota ni edina. Naša pravna država je tako in toliko pravna, kot je pač po godu njenim aktualnim oblastnikom, in je tudi tako in toliko demokratična. Vseh primerov, afer in dokazov v prid tej trditvi res nima smisla navajati. Sežejo od ton orožja in milijonov mark, ki poniknejo, kdo bi vedel kam (pa tudi če bi vedel, bi nikomur ne padel las z glave), prek uničenih in prodanih tovarn, na cesto zmetanih stotin delavcev do tistih posameznih, človeku povzročenih krivic, proti katerim se je treba boriti tudi za ceno življenja. Z gladovno stavko recimo. Poslanci, vse številčnejši uradi države in državnikov, ministrstva, ki kar kotijo nove in nove sekretariate, skladi... Čemu ali komu vse to služi? Pa proračun, ta nedvomno najpomembnejši akt države, ki gre v parlamentarni postopek, čeprav so trije ministri proti, nekaj pa vzdržanih. Saj ne kaže upati, da se ga bodo poslanci resno lotili. Če le kdo, razen »državnikov« seveda, so prav poslanci lahko najbolj zadovoljni z rastjo proračunskega deleža, ki jim bo spet napolnil korita. Pod pragom revščine živečih 13 odstotkov Slovencev, 120 tisoč nezaposlenih in množica, ki ji brezposelnost še grozi, bodo o teh stvareh lahko razmišljali, ko pride na vrsto njihov praznik. Nekoč praznik dela, zdaj že skoraj praznik ponižanih in razžaljenih. Cerkev je velikonočne praznike slavila v drugačnem vzdušju. Njej so časi zacveteli. Postaja največji slovenski veleposestnik, nepremičnine se ji z denacionalizacijo kopičijo, cerkve in cerkvice v novi bleščavi žarijo podnevi in ponoči, prodira v šolstvo, postaja politična moč in to, ustavnim določilom navkljub, tudi vse bolj nesramežljivo oglaša. Nak, ne gre za kritiko! Od uspešnih se kaže le učiti. Tudi stranke, ki se razglašajo za nosilke delavčevih interesov, bi se prav od cerkve lahko (spet) začele učiti, kako je moč interese in pravice svojih volivcev uveljaviti proti tako vase zaverovani in do vsega drugega slepi oblasti. Sicer, uči zgodovina, pridejo na vrsto povsem druge metode. O njih uči tudi literatura. Češki pisatelj Vladimir Paral je v Ljubimcih in morilcih zapisal: »Na predavanju o pomenu 1. maja sem napravil ek-skurz o tem, kako so ruski mužiki grofice z golimi ritmi posajali na razbeljene peči. Tega ni v skriptah, ampak ne vem zakaj, vsem je bilo blazno všeč.« NOVO! NOVO! čAs S Vsak teden pregled najpomembnejših dogajanj v politiki, gospodarstvu in sindikatih skozi pisanje slovenskih časnikov na 64 straneh A5 formata • Kako pišejo različni časopisi o istih dogodkih? S Informacije, komentarji, intervjuji, polemike, mnenja, predlogi, kritike • Kratko, udarno X Naročilnica Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 nepreklicno naročam(o) ______izvod(ov) PUBLIKACIJE ČAS (Mesečna naročnina 2000 SIT) Naročeno pošljite na naslov:. Ulica, poštna štev., kraj:- Ime in priimek podpisnika: -Naročeno dne:------------- Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju Z besedo pred javnost Dolgo je že tega, kar sem za rubriko »Pisma bralcev« napisal prvo pismo. K pisanju me je spodbudila krivica, ki se je zgodila človeku, ki sem ga komaj poznal. Le naključje je hotelo, da sem z njim sodeloval in tako spoznal, da ga hočejo oblatiti, zato sem z odločno argumentirano besedo posegel vmes brez vsakega osebnega interesa. Kot tudi ■ v vseh drugih mojih pismih ni nikakršnega interesa, kajti svoje probleme rešujem sam, kar mi vsaj do sedaj tudi uspeva. Ko napišem pismo v rubriko »Pisma bralcev«, se še isti dan, ko je objavljeno, vsuje plaz telefonskih groženj, žalitev itd. Vsakega vljudno vprašam za ime, priimek in od kod kliče. Takrat se heroji podelajo v gate ali pa se sramujejo svojega imena. Moj odgovor je spuščena slušalka. Drugi in tretji dan začno prihajati pisma. Nekatera med njimi mi izražajo podporo in so podpisana. Druga so anonimna in napisana na kulturnem nivoju pisca pisma. Nekatera, ki mi sicer nasprotujejo, a so podpisana, cenim kot tista, ki mi izražajo podporo. To pa zato, ker sem bil in vedno bom ljubitelj odkrite besede, pa čeprav drugačne resnice od moje. Nikoli pa nisem in nikoli ne bom napisal anonimnega pisma ali grafita na zid. Vedno pa bom nastopil z argumenti in iskal resnico. Ko se usuje plaz anonimnih groženj, vem, da sem jo našel. Zato prosim vse, ki berete■ moja pisma (po pismih sodeč, vas ni malo), da nikomur ne pišete anonimnega pisma, ker je to podlo dejanje. Raje nastopite z odkrito besedo ali pa svoje misli obdržite zase. Ivo Leban, Ozeljan Obvestilo za javnost Lastniški certifikati za negospodarstvo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je aprila letos pričelo izdajati lastniške certifikate delavcem, zaposlenim v javnih zavodih, državnih organih in drugih organih in organizacijah. Te negospodarske organizacije so morale obračunati za vsakega zaposlenega delavca posebej razliko med izplačanimi in neizplačanimi plačami v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za čas od 1. januarja do 31. oktobra 1992. Na podlagi tega obračuna je organizacija navedla za vsakega delavca njegove osebne podatke ter znesek, do katerega je upravičen. Ministrstvo je prejelo 1.25 7 zahtev za izdajo lastniških certifikatov. Ministrstvo izda sklep o izdaji lastniškega certifikata samo v primeru, če pri kontroli podatkov posamezne negospodarske organizacije ni ugotovljena nobena napaka. Ker vse organizacije še vedno niso dostavile pravilnih podatkov, predvidevamo, da bo vnos zaključen v začetku meseca junija letos. Zato Ministrstvo opozarja vse tiste organizacije, ki še niso dostavile pravilnih podatkov, da jih dostavijo čim prej, ker je zadnji rok za uporabo certifikatov 31. 12. 1995 in s tem le skrajšujejo rok, ki ga imajo delavci na voljo za uporabo le-teh. Uporaba teh certifikatov je omejena in jih ni mogoče vložiti v investicijske sklade, ampak le v nakup delnic in drugega premoženja Republike Slovenije ter podjetij v njeni lasti, ki se ponudijo javnosti v odkup. Ministrstvo za delo, družino j in socialne zadeve Prosimo za objavo članka DS Slovenije, občinski odbor Ruše, Ptuj, Maribor, Vi-; dem, Slov. Konjice, Slov. Bi- strica, Zreče, Desternik, združeni v Štajersko koordinacijo Demokratske stranke Slovenije, smo imeli na Ptuju, dne 29. 3. 1995 tiskovno konferenco. Konferenca je bila posvečena delovanju odborov in problemom, s katerimi se posamezni zbori srečujejo. Posebno pozornost smo posvetili odboru v Rušah, kjer smo se srečali z najbolj perečim problemom. Prosimo, da članek v celoti objavite. P. S. Kljub povabilu se določeni novinarji konference niso udeležili. Prispevke smo nato naknadno poslali na VEČER, DELO, REPUBLIKO, za TV TEDNIK, vendar ta članek do danes še ni našel svojega mesta. ZARADI OPOZARJANJA NA NEPRAVILNOSTI, KI SE DOGAJAJO V PODJETJIH, KI JIH UPRAVLJA SKLAD RS za RAZVOJ v ruški občini - NAPAD NA ČLANE DS DS Slovenije, OO Ruše je mlada stranka in deluje komaj 10 mesecev. V tem času smo imeli 16 sej, na katerih smo med drugim opozarjali na nepravilnosti, ki se dogajajo v firmah, kijih upravlja Sklad RS za razvoj v Ljubljani. Ugotavljali smo, da so največ krivic deležni zaposleni ravno v teh firmah, sicer pa je prav zastopanje delavca, reševanje brezposelnosti, spoštovanje njegovih pravic in političnih svoboščin cilj naše stranke. Tako smo Demokrati Slovenije, OO Ruše, takoj odreagi-rali in izpostavili vprašanje, zakaj so delavci EUREKE (dela Tovarne kos in srpov v Lovrencu na Poh.) v lanskem letu opozorili javnost s štrajkom. Prav tako smo Demokrati Slovenije, OO Ruše na podlagi informacije z obširno razlago, ki nam jo je posredoval podjetnik iz Podove pri Račah, opozorili javnost na veliko materialno in gospodarsko škodo, ki je nastala zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti podjetja TDR-Men-geš iz Ruš. Podjetnik situacije ni mogel rešiti, tako kot je bilo dogovorjeno. Namesto da bi v Rušah zaposlili nove ljudi, je tako moral še sam svoje odpustiti, saj zaradi težke fin. situacije, zaradi katere se je odločil za odprodajo programa (izguba jugosl. tržišča, velike izgube sredstev v podjetjih, ki so šla v stečaj), ni bil zmožen nabaviti repromateriala za izdelavo zabojev in boks palet. V dnevniku VEČER (11. 6. ’94) pa je bilo ravno ta čas možno prebrati, kako velika je deficitarnost lesne embalaže (zabojev in palet) na slovenskem tržišču in da bo potrebno ca. 700.000 zabojev in 30.000 boks palet uvoziti. V Podovi pri Račah pa stoji kompozicija, ki bi morala manjkajoče količine proizvesti na novi lokaciji v Rušah. Ali bo za takšno stvar le kdo odgovarjal? Sklad RS za razvoj smo na te probleme opozorili, prav tako smo opozorili, da prav v TDR-Mengras nekaj šepa na področju vodenja in kadrovanja. Izpostavili smo vprašanje, zakaj v TDR-Metalurgija vlagajo v investicijo za gradnjo delavnic za vzdrževanje, in ali ni morda tu ogrožena družba Megras oz. delo delavcev te družbe. Izpostavili smo problem prepočasnega reševanja stečajne firme Jeklo Ruše in zaposlovanja delavcev, ki so kot stečajniki pristali na zavodu za zaposlovanje. Izpostavili smo vprašanje, kaj bo s preostalim delom firme Metalplast oz. ali bo na podlagi novih lastnikov ponovno povečana brezposelnost v ruški občini. Izpostavili smo zaviranje odhoda v podjetništvo s strani firme TDR-Megras oz. direktorja te družbe. Sklad RS za razvoj na postavljena vprašanja ni odreagiral. Zloglasno in na povsem nekulturen način pa je odreagiral direktor družbe TDR-Megras g. Zorko Štefan. Poslužil se je naslednjih ukrepov: 1. Predsedniku DS Slovenije v Ljubljani je poslal dopis z žaljivo in sporno vsebino za predsednika Demokratske stranke Slovenije, OO Ruše; 2. za tajnico stranke, ki je istočasno delavka firme TDR-Megras, je predlagal disciplinski postopek z obrazložitvijo, da je prej omenjene zadeve, o katerih je stranka razpravljala na svojih rednih sejah, pisala, razpošiljala in nesporno sama pripravljala za objave. Zahteval je ukrep prenehanja delovnega razmerja; 3. poslovodji trgovine TDR-Megras je prepovedal udeležbo na sestankih Demokratske stranke Slovenije, OO Ruše in mu onemogočil prevzem trgovine kot samostojnemu podjetniku; 4. uresničuje izrečene grožnje, da bo vsak demokrat občutil na lastni koži. Demokratska stranka Slovenije, OO Ruše s tega mesta ponovno opozarja direktorja družbe TDR-Megras, da smo si Demokrati Slovenije, OO Ruše, združeni v Štajerski koordinaciji, za eno najpomembnejših nalog zadali: preprečevanje vseh oblik zlorab politične moči v druge namene na vseh ravneh in ne bomo dovoljevali preganjanja članov DS Šlovenije. Zahtevamo, naj proti takšnim vodilnim ljudem Sklad RS nemudoma ukrepa. Ne moremo dovoljevati, da lahko takšni ljudje še naprej zasedajo vodilna delovna mesta, nasplošno pa ne taki, ki se poslužujejo metod komunističnega sistema. V demokraciji naj odstopi tisti, ki napake dela, ne tisti, ki nanje opozarja. Če se Sklad RS za razvoj tudi tokrat ne bo odzval, bomo Demokrati Slovenije, OO Ruše, združeni v Štajerski koordinaciji, preko našega poslanca in predsednika stranke g. Peršaka prenesli probleme na državni zbor. Demokrati Slovenije, O O Ruše, združeni v Štajerski koordinaciji Predsednik dr. Vojko Kamenik, prof. Iz izjave ob 50. obletnici zmage nad nacifašizmom in konca 2. svetovne vojne Združena lista socialnih demokratov ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne ter • zmage nad nacizmom in fašizmom poziva vse državljanke in državljane, politične stranke in državne organe: 9 naj se s ponosom spomnimo narodnoosvobodilnega boja, ki je omogočil osvoboditev Slovenije, DE v Butalah Raven prispevka, ki ga je podpisal Boža Gloda, presoja javnost, ki pa je DE ne bi smela podcenjevati s takimi stilističnimi in jezikovnimi prijemi. Vsaj toliko huda pa je dezinformacija. Notranje ministrstvo in »njegov šef« nista niti pripravila niti podpisala uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Izliti žolč bo novinar moral prebaviti 'še enkrat. Ministrstvo za notranje zadeve, Služba za stike z javnostjo obstoj slovenskega naroda in graditev slovenske državnosti ter prispeval k zmagi zaveznikov, 9 naj spoštljivo počastimo spomin vseh padlih borcev za svobodo in vseh žrtev nacizma in fašizma; 9 naj se zaradi pietete do ubitih v drugi svetovni vojni in neposredno po njej omogoči, da se vsem zagotovi priznanje okoliščin njihove smrti, mrliške liste, pogreb in spominska obeležja po želji njihovih svojcev. Spoštovanje do mrtvih naj ne obremenjuje živih; 9 naj omogočimo zgodovinopisju, da z znanstvenimi metodami razišče in oceni preteklost in opustimo misel in prakso, da bi o oceni zgodovine odločala razmerja političnih interesov v državi; 9 naj preprečimo, da negativne posledice preteklosti in potrebno popravljanje storjenih krivic ustvarjajo nove delitve, spodbujajo novo nestrpnost in sovraštvo in nas pehajo nazaj v zgodovino; 9 in naj predvsem osredotočimo svoje moči in sposobnosti za utrjevanje slovenske države, za njen enakopravni položaj v evropski skupnosti narodov: za gospodarski razvoj Slovenije, za socialno poštenost, pravičnost in solidarnost, za možnosti vsakogar, da živi od svojega dela, znanja in sposobnosti, za polno uveljavljanje pravne države in človekovih pravic, za enakopravnost vseh ne glede na razlike, predvsem pa za ustvarjanje boljše in lepše perspektive mladih, ki bodo bolj kot mi sami med seboj razsodniki našega dela, ravnanja in rezultatov. V ZLSD namenjamo še posebno zahvalo in spoštovanje vsem partizankam in partizanom, vsem Slovencem, ki so se borili v sestavi zavezniških vojska, aktivistom in simpatizerjem Osvobodilne fronte, pregnanim in interniranim, ki so na časten način z žrtvami in tveganjem prispevali k zmagi, k osvoboditvi slovenskega naroda in še posebej k priključitvi slovenskega Primorja matični državi. Petdeseta obletnica zmage zavezniških sil, h katerim se z vso pravico prištevamo, pomeni za nas državni praznik slovenske samostojnosti, ki smo jo dokončno uresničili v letu 1991. Naj bo to za vse tudi praznik zaupanja v prihodnost! Ljubljana, 11. april 1995 Predsedstvo Združene liste socialnih demokratov TE 1 časopis slovenskih j delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: ---------------------------------------------- Naziv podjetja ali ustanove: _________________________________ Naslov: ______________________________________________________ Podpis naročnika: Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE -glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, tel. 313 942,13261 92, faks 311 956 • Odgovorni urednik: Ciril Bajer, tel. 131 61 63,313942 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec). Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313942,134 61 63 • Naročnina: 321 255 • Založba in marketing' 321 255 • Posamezna številka stane 130 SIT • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videčnik. H IK . SEDEM DNI V SINDIKATIH SINDIKATI SO ZASTAVILI NAJVEČ Dogovor o plačilni politiki za leto 1995 in tarifno prilogo k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo so 13. aprila podpisali (z leve proti desni): Boris Mazalin (Konfederacija 90), Dare Stojan (Ogista), Miha Grah (Obrtna zbornica), Miran Goslar (Združenje podjetnikov), Franc Zavodnik (Združenje podjetnikov), Dagmar Šuster (Gospodarska zbornica Slovenije), Bina Klinar (vlada), Rastko Plohl (NSS), Dušan Semolič (ZSSS) in France Tomšič (KNSS). Predstavnik Pergama in sindikata poslovnih bank nista podpisala ničesar. Dogovor o plačni politiki in tarifna priloga k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo zaokrožujeta prvo socialno premirje v naši državi. Obe listini sta podpisani kljub dvomu, ki je spremljal pogajanja, in kljub temu, da so nekateri pogajalci bolj mislili na točke zase kot na pridobitev za državo oziroma delavce. Dagmar Šuster je ob slovesnem podpisovanju obeh listin utemeljeno ugotovil, da so vsi pogajalci utrujeni in na neki način nezadovoljni. Vsi so namreč nekaj dali, da bi v zameno nekaj dobili. In vsakdo se je upravičeno vprašal, ali je za svoj podpis iztržil dovolj. V nasprotju s Šusterjem lahko mirne vesti napišemo, da imajo (vsi) udeleženci več razlogov za zadovoljstvo kot za zagrenjenost. Vsi smo napisali v oklepaju že zaradi Gospodarske zbornice Slovenije, ki je skupaj z delodajalci večkrat menila, da za nadaljevanje pogajanj ni več možnosti. Oklepaj zadeva tudi sindikata, ki sta podpis socialnega premirja odklonila. Tu je pomemben zlasti Pergam, ki ima stalno mesto v ekonomsko-so-cialnem svetu. Manj po- membno pa je, da listin ni podpisal sindikat delavcev poslovnih bank. Oklepaj lahko velja tudi za nekatere v Zvezo svobodnih sindikatov povezane sindikate. Ti so namreč skušali tudi to priložnost izkoristiti za ukinitev splošne kolektivne pogodbe. Glede na podpisano pa so tudi ti sindikati lahko zadovoljni, saj so dobili vse možnosti za pogajanja o kolektivni pogodbi dejavnosti. Nezadovoljni bodo lahko le, če bodo tisti; ki niso podpisali prav ničesar, dobili boljše možnosti za pogajanja o svojih pogodbah. Nepodpis obeh sindikatov namreč lahko pomeni tudi vztrajanje na pravici do višjih plač zaposlenih v papirni, grafični in založniški dejavnosti ter v poslovnih bankah. Čeprav ne poznamo vseh podrobnosti o pogajanjih, lahko rečemo, da so udeleženci iz sindikalnih vrst ravnali skladno z močjo svoje organizacije. Tako kot lani, so tudi letos z zahtevami izstopali pogajalci Svobodnih sindikatov. Tudi pogajalci drugih sindikatov so bolj ali manj enotno vseskozi zahtevali po- večanje naj nižjih plač. Na letošnjih pogajanjih še niso dosegli evropske ravni najnižjih plač, dobili pa so zagotovila o povečanju najnižjih plač na civilizacijsko raven, ki omogoča preživetje. Pomemben dosežek pogajanj je tudi omejitev direktorskih plač na največ sedem povprečnih plač v gospodarstvu. Tudi elitni menedžerji torej ne bi smeli prejemati več kot 700 tisočakov bruto plače. Boj z visokimi plačami direktorjev je več let neuspešno vodila KNSS - Neodvisnost. Uspela je šele letos, ko so se njenim zahtevam pridružile še druge sindikalne zveze. Dnevi po podpisu socialnega premirja so zanikali tudi napovedi, da bo vlada premirje izkoristila za povečanje cen pod njenim nadzorom. Velika neznanka je zato le proračun. Ne dvomimo v resnost vladinega predloga o 510-mi-lijardnem proračunu, ne vemo pa, kolikšen bo po glasovanju poslancev. Iz izkušenj vemo, da bodo skušali povečati postavke iz svoje interesne sfere in v korist »svoje« volilne baze. Če bodo vse stranke ravnale tako in hkrati pritrjevale kolegom iz drugih strank, bo proračun lahko bistveno večji. V tem primeru bodo nični vsi podpisi na listinah iz socialnega paketa. Podpisniki bodo osmešeni. Vrednost podpisanega bomo merili zlasti po tem, koliko bo boljše tistim delavcem, katerih plače bi se morale povečati. Po nekaterih izračunih gre za več kot 30 tisoč delavcev, ki naj bi po novem prejemali najmanj 45 tisočakov. Če se socialne listine v tej točki ne bodo uveljavile, bodo sindikati izgubili skoraj vse, kar so iztržili s pogajanji, in delavci se jim bodo lahko odrekli. Zelo hudo bo tudi v primeru, če bodo morali delavci nekaterih podjetij še naprej plače vsak mesec izsiljevati s stavkami. Če socialno premirje razumemo prav, je država s podpisom ministrskega predsednika in ministrice za delo prevzela tudi soodgovornost za takšne primere. Če v vladi niso držali fig v žepu, so v njej prvi dolžni preprečiti podiranje socialnega premirja. Franček Kavčič TEMNI OBLAKI NAD TEKSTILCI Sindikat tekstilcev in usnjarjev je nedavno vlado opozoril na katastrofalen položaj večine podjetij v tej dejavnosti in na hude pritiske na delavce. Kljub temu, da delavci delajo vsak dan vec, so po plačah na repu gospodarstva. Alojza Omejca, predsednika tega sindikata, smo povabili, naj nam razloži dejanske razmere in prizadevanja sindikata, ki združuje več kot 40 tisoč delavk in delavcev. DE: Kako lahko na kratko orišete položaj v tekstilni in usnjarski industriji? Omejc: Po šoku zaradi izgube jugoslovanskega trga, ki smo ga preživeli s številnimi stečaji in odpuščanji delavcev, nas zdaj ogrožajo zmanjšana naročila in velik razkorak med stroški in izvoznim izkupičkom. Ob 18-od-stotni inflaciji v lanskem letu se je vrednost tolarja v razmerju do marke zmanjšala le za 6.5 odstotka. DE: Nekateri podatki pa kljub temu kažejo, da so podjetja prebrodila najtežje čase. Govori se tudi o kar visokem skoku plač, ki naj bi zmanjševale konkurenčnost naših podjetij na tujih trgih. Se strinjate s temi ocenami? Omejc: Tuji ekonomski izvedenci pravijo, da so naše plače konkurenčne v primerjavi z evropskimi. Povprečne plače v vseh naših panogah so prav na dnu gospodarstva. Posamezni primeri pomanjkanja naročil, tudi kolektivni dopust delavcev Mure, so posledica sezonskih nihanj. Za konfekcionarje je zdaj mrtva sezona. Res je le to, da Evropa išče možnosti pocenitve dodelavnih poslov. Hrvaška podjetja sprejemajo naročila, ki jim priznavajo ceno 12 do 15 pfeningov na minuto, naši konfekcionarji pa pri 22 pfeningih ne ustvarjajo nobenega dobička. DE: Statistični podatki kažejo, da se proizvodnja povečuje. Kako lahko pojasnite ta gibanja, ki so na prvi pogled v nasprotju z vašimi apeli za pomoč države? Omejc: Zaradi dodelavnih poslov se povečuje le fizični obseg proizvodnje. Klasična proizvodnja je prepolovljena. Zaradi neustreznega asortimana konfekcionarji kupujejo večino tkanin v tujini. Primarno industrijo ogrožajo tudi velike podražitve volne in bombaža. Se huje kot v tekstilu je v obutveni industriji, ki še naprej zmanjšuje obseg proizvodnje. Država je dovolila uvoz cenene obutve z Daljnega vzhoda. Različni uvozniki so lani prepeljali čez mejo več kot 5 milijonov parov različne obutve. DE: Obveščeni smo, da ste se zaradi pritiskov na vlado povezali celo z direktorji? Kaj načrtujete? Omejc: Tudi direktorji so spoznali, da sedanja monetarna politika ne omogoča preživetja. Direktorji zato za izvoznike zahtevajo zlasti spodbude. Zahtevajo, da se država organizirano postavi zoper miselnost, da lahko živimo le od uvoza in da je naša industrija le nepotrebno breme. Tako sindikat kot direktorji zahtevamo vsaj 20-odstotno zmanjšanje davkov in prispevkov. Oboji nasprotujemo tudi reševanju podjetij od primera do primera. Namesto zakonov o sanaciji Splošne plovbe, Tama, papirnice Radeče zahtevamo sistemske rešitve v korist vseh ali vsaj večine podjetij. Ignoriranje naših upravičenih zahtev lahko povzroči tolikšno nazadovanje naših podjetij, da izvoz ne bo več mogoč. Če bo do tega prišlo, bo naša industrija dokončno obstala. DE: In kakšne akcije načrtujete? Omejc: Prihodnji mesec bo skupno posveto- vanje vseh industrijskih sindikatov. Ocenjujemo, da smo v približno enakem položaju in da bi združeni lažje dosegli spremembo vladine gospodarske politike. Naš sindikat pripravlja tudi skupno posvetovanje z združenjem tekstilne in usnjarske industrije. Če je ogrožen obstoj podjetij, je ogrožena tudi materialna in socialna varnost zaposlenih. KER HOČEMO PREŽIVETI, to je naše vodilo, bomo protestno obhodili poslopje, v katerem domuje državni zbor. DE: Ste razmišljali tudi o opozorilni stavki? Omejc: Zaenkrat smo o tej obliki sindikal-nega boja le razmišljali. Če naši pritiski ne bodo dali sadov, pa nam bo stavka dobesedno vsiljena. DE: Vaš sindikat je bil med tistimi, ki so najbolj nasprotoval1 podpisu socialnega sporazuma. V raz-merah, ko so plače tekstilcev in usnjarjev med naj-nizjimi, je taksno stalisce težko razumeti. Kako ga lahko pojasnite? Omejc: Ker plače v obdobju recesije ne morejo naraščati, ni nobene potrebe po njihovem omejevanju. Mi mislimo, da noben sindikat ne sme pristati na kakršnokoli omejevanje plačane mase. Sindikati se vsepovsod dogovarjajo le o najnižjih plačah po posameznih tarifnih razredih. Bojimo se tudi, da bo vlada kmalu po podpisu socialnega sporazuma odobrila nekatere velike podražitve. Letošnji dogovor o plačah je slabši od lanskega, saj ne dovoljuje povečanja izplačil niti tistim, ki so pripravljeni plačati progresivni davek. DE: Podpisane listine pa vam dajejo povsem proste roke za pogajanja oKPza vaše dejavnosti. Kakšna bodo izhodišča za vaše pogajalce? Omejc: Zahtevali bomo več, kot daje tarifna priloga splošne KP za gospodarstvo. Položaj obeh panog pa ne daje možnosti za veliko več. Zahteve glede norm bomo zelo zaostrili. Norme so namreč največji problem naših dveh panog. Zaradi Ion poslov jih podjetja povišujejo prek fizičnih možnosti delavcev. Zaradi visokih norm se obolevnost delavcev povečuje. Klub temu, da delavci delajo hitreje, se ekonomski rezultati podjetij slabšajo. Ker povečevanje norm ne daje pričakovanih rezultatov, bi tudi naši partnerji morali razmišljati o bolj smotrnih rešitvah. Tudi sindikalni zaupniki so o normah premalo poučeni in zato zanje pripravljamo poseben seminar.' DE: Nedavno smo slišali, da sindikat v nekaterih dobrih podjetjih nim^ nobenih možnosti za resno delo. Sc vam zdi, da je sindikat v takšnih podjetjih res nepotreben? Omejc: Ni podjetja, v katerem delavci sindikata ne bi potrebovali. V večini podjetij so se pogoji dela zelo poslabšali. Strinjam pa se z oceno, da so sindikalni zaupniki v nekaterih podjetjih prestrašeni in zato preveč poslušni direktorjem, ki to spretno izkoriščajo tudi za svojo promocijo. V naših panogah prevladuje ženska delovna sila in prav tu lahko najdete vzrok za pasivnost sindikata. DE: Nedavno smo se pogovarjali s predsednico sindikata Jutranjke. Omenila je velike pritiske na vse zaupnike in tudi nanjo. Menila je, da sindikat v takšnem položaju delavcem ne more dovolj pomagati. Kako ji lahko pomaga vodstvo vašega sindikata? Omejc: Pomagamo ji lahko zlasti s strokovno službo. Pokličemo lahko tudi inšpekcijo za delo. Pomagamo lahko tudi v pogovorih in pogajanjih z njihovim poslovodstvom. Seveda pa namesto njih ne moremo ukrepati. Če je problem v delavskem svetu podjetja, lahko njegovo razrešitev zahteva le sindikat tega podjetja. Sindikalisti morajo pomagati tudi sami sebi. DE: Je položaj tekstilne in usnjarske industrije res tako slab, kot ste povedali na začetku našega pogovora? Omejc: Ničesar ne morem olepšati. Tudi tekstilna podjetja rešujemo z intervencijami ministrov in državnih sekretarjev. Nedavno smo za MTT Melje izprosili odlog zapadlih računov. Veliko naših podjetij je last Sklada in večina teh podjetij še ni sanirana. Razmere se zaostrujejo in bojim se novega vala stečajev. Tudi najboljša podjetja ugotavljajo, da so razmere bistveno slabše kot v zadnjih letih. Franček Kavčič Po več stoletjih ponovno PROTESTANTSKI KATEKIZEM na Slovenskem. Knjiga s 500 stranmi kot - dialog med posameznikom in religijo med teologijo in humanistično znanostjo med cerkvijo in družbo Dodatek v PROTESTANTSKEM KATEKIZMU prinaša: - vse predgovore slovenskih protestantskih piscev v njihovih delih v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku (Trubar, Dalmatin in prekmurski protestantski pisci) - literarnozgodovinski esej - fotografije vseh slovenskih evangeličanskih cerkva s temeljnimi zgodovinopisnimi podatki PROTESTANTSKI KATEKIZEM bo izšel v začetku letošnjega junija. Založnika sta ČZP Enotnost in Evangeličanska cerkev v Sloveniji. Maloprodajna cena PROTESTANTSKEGA KATEKIZMA bo 10.000 SIT. V prednaročilu vam nudimo 20-odstotni popust in plačilo v enem ali v dveh obrokih. Prvi obrok v prednaročilu znaša 5.000 SIT. Knjigo lahko naročite in plačate prvi obrok pri ČZP Enotnost, Dalmatinova4, Ljubljana. Drugi obrok v znesku 3.000SIT boste plačali ob prevzemu PROTESTANTSKEGA KATEKIZMA ali pa po prevzemu knjige na pošti. Prednaročila sprejemamo do 15. aprila 1995. Zaradi omejene naklade vas pozivamo, da knjigo nemudoma naročite! KNJIGA, KI JE VEČ KOT KATEKIZEM! K Naročilnica za Protestantski katekizem Pri ČZP Enotnost naročamo . Knjigo pošljite na naslov:____ Ulica, poštna številka in kraj: _ Ime in priimek podpisnika:_____ 1. - izvodov Protestantskega katekizma enkratnem znesku - po povzetju (v predplačilu do 15. aprila 1995 je Račun bom (o) plačal(i) 8.000 SIT) 2. Račun^bomo^plačah v dveh obrokih (v predplačilu do 15. aprila 1995 znaša I. obrok 5.000SIT, po pre 3. EMŠO za individualne naročnike_______________________________________ Datum naročila Podpis naročnika . Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno ČAS SPREMEMB IN PRELOMNIC V torek, 18. aprila, je Sindikat finančnih organizacij Slovenije na skupščini najprej pregledal postorjeno delo. Bilo je kar uspešno, predvsem v povezovanju članov v organizacijah, konferencah, koordinacijskem odboru in Sindikatu zavarovalstva, tako da so bili lahko do delodajalca iniciativni. Čas od prejšnje skupščine, ki je bila junija 1990, so označili za čas sprememb in prelomnic. Sindikat je bilo treba čeznje pripeljati tako, da je bil kos novim delodajalcem, ki jih ne kiti ravno velik posluh do sindikata kot enakopravnega partnerja. Precej dela je bilo že z organizacijskimi spremembami - preverjanjem članstva, pristopnimi izjavami, članskimi izkaznicami... Do danes imajo 5.100 članov in kot nemajhen uspeh so na skupščini poudarili, da jih velika večina tudi redno plačuje članarino. Še poudarki iz poročila o opravljenem delu: utrjena vloga osnovnih organizacij, organizacijska samostojnost, pogodba o pogojih sindikalnega dela, ki je v Banki Slovenije sklenjena v Agenciji in Zavarovalnici Triglav pa se o njej še dogovarjajo. Tereza Krajcer: Upam, da bo naš sindikat dosegel spoštovanje kolektivne pogodbe in da bodo stiki z delodajalci korektni. Z naše plati težavne pričakujem, saj smo složen sindikat s čvrsto pripadnostjo članov. V organizacijski shemi in v vsebini delovanja so uveljavili vertikalno povezovanje osnovnih organizacij po dejavnosti. Redko pa je zaživelo povezovanje sindikalnih organizacij z območnimi organizacijami ZSSS. Doseči pa kani j o tudi to, saj praksa kaže, da bo v prid uveljavljanju nekaterih individualnih pravic in ugodnosti, ki jih lahko članom nudijo pravne in druge strokovne službe po območjih. Republiški odbor je še posebej skrbel za urejanje statusa sindikalnega zaupnika in krepitev njegove vloge pri varstvu pravic članov. Med težišči delovanja je treba kajpak omeniti kolektivne pogodbe, tako panožne kot podjetniške. Slabše kaže s panožno, saj se je delodajalci na vse kriplje otepajo. Republiški odbor sindikalne zaupnike sproti opozarja, da podpis pogodbe še ne pomeni njenega uresničevanja. Potrebno je stalno, dosledno in sistematično nadziranje. Pri tem rado prihaja do napetosti z delodajalci, ki sindikatom niso pripravljeni dajati vseh podatkov, s katerimi so jih dolžni seznanjati. Omenimo še, da na tem področju republiški odbor spodbuja takšno politiko plač, ki bo ob ekonomskem upošte- Za člane ROS finančnih organizacij Slovenije so izvoljeni: 1. DUŠAN KAMP JUT, DOS OE Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana 2. BOSILJKA BAČIČ-RAŽEM, DOS OE Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana 3. GABRIJEL BAGATELJ, OOS OE Zavarovalnica Triglav d.d., Nova Gorica 4. VINKO ZADNIKAR, OOS OE Zavarovalnica Triglav d.d., Kranj 5. SREČKO POTOČNIK, OOS OE Zavarovalnica Triglav d.d., Celje 6. EDI KOSI, OSS Zavarovalnica Maribor d.d., Maribor 7. MILENA REBOLJ, OOS Zavarovalnica Tilia d.d., Novo mesto 8. KATJA KEBE, OOS Zavarovalnica Mercator, Ljubljana 9. TEREZIJA KRAJCER, OOS Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Ljubljana 10. FILIP SPORČIČ, OOS Agencija RS za plačilni promet in nadziranje in informiranje, Kočevje 11. ALENKA GRMEK, OOS Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Maribor 12. RENATA MARKOVČIČ, OOS Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Postojna 13. JANEZ CANKAR, OOS Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Celje 14. MILEVKA JURKOVIČ, OOS Loterija Slovenije, Ljubljana 15. ROLANDO ZAJC, OOS Loterija Slovenije, Ljubljana 16. MOJCA SFILIGOJ, OOS Banka Slovenije, Ljubljana 17. ALEŠ CVAHTE, OOS Banka Slovenije, Ljubljana 18. DRAGO ŠČERNJAVIČ, ROS 19. LUCIJAN ANDRIOLI, OOS Zavarovalnica Adriatic d.d., Koper - za predsednika ROS: TEREZIJA KRAJCER, Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje - za podpredsednika ROS: Dušan Kampjut, Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana, - za sekretarja ROS je imenovan: Drago Ščemjavič. vala tudi socialni in stimulacijski vidik plač. Mednarodno sodelujejo predvsem s sorodnimi sindikati Češke in Slovaške. Imajo pestro športno in rekreacijsko dejavnost (na vseh igrah je sodelovalo kar 3.500 udeležencev). Pravnosvetovalna funkcija pri ROS je zagotovljena, z ambicijo seči še na območja. Soupravljanje delavcev priča, da sindikalna prizadevanja v sodelovanju s stroko vplivajo na oblikovanje, sestavo in konstituiranje organov soupravljanja. To je tudi eden od dokazov zaupanja delavcev v sindikat. Po takšni razpravi je bil zasnovan in sprejet program dela za obdobje do leta 1998. Njegovi osnovni cilji so povečanje članstva, trdna, a prilagodljiva mreža sindikalnih oblik organiziranja in pravšnji delovnopravni status zaupnikov - po potrebi tudi z njihovo profesionalizacijo. Zaščita zaupnika, medsebojna pomoč in solidarnost, pripadnost organizaciji pa so vrednote, ki bodo vodilo pri uresničevanju omenjenih ciljev. Teža bo še naprej na kolektivnem dogovarjanju in sodelovanju delavcev pri upravljanju. To bodo uresničevali kot samostojna organizacija, kot enakopraven član, povezan v ZSSS. C. B. METALNA POTREBUJE NOV SPORAZUM Komaj so se skladno z zakonom o sanaciji Tama začele v njem urejati razmere, so se zaostrile gospodarske težave v Metalni. V njej so pred nedavnim delavci teden dni stavkali in na svoje probleme po letu in pol ponovno opozorili s pouličnimi demonstracijami. Kaj so s stavko dosegli in kako poteka sanacija Metalne, nam je v pogovoru povedal predsednik SKEI v poslovnem sistemu Metalne Bogdan Ivanovič. Delavci dveh družb Metalne, ki zaposluje okoli 1200 delavcev, so pred kratkim stavkali za februarske plače. S kakšnim uspehom se je stavka končala? Ivanovič: Od štirih stavkovnih zahtev so bile uresničene tri: delavci so dobili februarske plače in še 1.000 tolarjev zamudnih obresti zaradi prepozno izplačanih plač za januar in februar ter administrativnih prepovedi na plače. V družbi TPI so pristojni delavcem podali tudi informacijo o gospodarskem položaju družbe in poslovanju v lanskem letu. Zal stavkovne zahteve niso bile uresničene v družbi MIO, ki je morala pred tem v stečaj, stečajni upravitelj pa je zaprl žiro račun družbe. Pred nedavnim ste skejevci naslovili na vodstvo delniške družbe Metalna »Zahtevo za načrtovano in odgovorno izvajanje programa razreševanja trajno presežnih delavcev v družbah Metalne«. Kakšen odgovor ste prejeli oziroma kako poteka razreševanje trajno presežnih delavcev? Ivanovič: Pri tem gre za tri sklope problemov: financiranje trajno presežnih delavcev, zaposlitvene možnosti zaščitenih kategorij delavcev in status »poslovno mrtvih družb«. V procesu privatizacije namreč koncern prenaša proizvodne programe na izločene in novoustanovljene družbe, medtem ko trajno presežni delavci ostajajo v »poslovno mrtvih družbah«, ki so dolžne skrbeti za uresničevanje pravic delavcev. Samo dve uri in pol po protestnem shodu delavcev Metalne na križišču Poljske in Ptujske ceste v Mariboru je bil sestanek na republiškem raz- vojnem skladu (sklad je največji, 40-odstotni lastnik Metalne - op. p.). Na njem je predstavnik sklada soglašal z našo ugotovitvijo, da je bilo v zvezi s trajno presežnimi delavci v razpravi nekaj možnih rešitev, dejansko pa doslej do pravega in konkretnega dogovora o reševanju tega problema še ni prišlo. Za razreševanje trajno presežnih delavcev v Metalni bo 'finančna sredstva prispevalo tudi ministrstvo za delo. Republiški razvojni sklad, ki je Metalni najprej obljubil sofinanciranje programa reševanja trajno presežnih delavcev, je pred nedavnim obljubo ustno preklical. To kaže, kako v primeru Metalne ni nobenih »pravil igre«, kar postavlja pod velik vprašaj celotno realizacijo programa trajno presežnih delavcev in uresničevanje njihovih pravic. Naj omenim še to, da je bila po sestanku na sedežu sklada naslednji dan seja nadzornega sveta Metalne, na kateri smo obravnavali analizo poslovanja treh družb (TPI, ECCE in TSK). Nadzorni odbor je podprl odločitev, da se programi teh treh družb združijo. Zaradi izredno slabega poslovanja družbe TPI pa ostaja odprt tudi predlog skupščini, da za to družbo sproži stečajni postopek, zamenja vodstvo in začne ugotavljati odgovornost. Nadzorni svet je prav tako zahteval, naj se za nekatere družbe pripravi predlog prisilne poravnave. Kaj SKEI v Metalni sedaj zahteva od vodstva in lastnikov? Ivanovič: Skei zahteva od sklada jasno pisno definiranje ciljev in zadolžitev poslovodstva, od poslovodstva pa jasne Bogdan Ivanovič pisne predloge, kako naj se zadolžitve izpeljejo. Tam kjer je to potrebno, naj sprejme zavezujoče sklepe z navedbo odgovornih oseb še nadzorni svet. O nekaterih problemih se je treba še posvetovati s svetom delavcev in SKEI, poenotiti elemente in podpisati sporazum o zagotavljanju in izvajanju socialnega miru v Metalni za novo obdobje. Veljavnost socialnega sporazuma v Metalni se je konec marca iztekla. Bo prišlo do podpisa novega socialnega sporazuma? Kakšna so v zvezi s tem pričakovanja sindikata in s kakšnimi problemi se srečujete? Ivanovič: Sporazum o zagotavljanju in izvajanju socialnega miru nam je začel »pokati« predvsem v zadnjih mesecih, ko Metalna v polovici družb ni več izplačevala plač niti v tolerantnem roku. Zaradi tega je razpoloženje in pripravjenost zaposlenih za podpis novega sporazuma zelo slaba. Sicer pa je vsaj meni zelo jasno, da Metalna še vedno ni sposobna v celoti izvajati pravic po kolektivni pogodbi, zato je nov sporazum potreben. V njem se moramo skupaj dogovoriti za minimalne pravice, ki jih delodajalec pač mora uresničiti, če mu je do socialnega miru. S sklada in iz poslovodstva dobivamo informacije, da marsikdaj tudi tuji naročniki želijo dobiti pred sklenitvijo posla zagotovila, da delavci ne bodo stavkali. O tem se lahko enostavno dogovorimo: SKEI je pripravljen sprejeti odgovornost, da delavci ne bomo stavkali, če nam delodajalec za stavko ne bo dal povoda s kršitvijo dogovorjene ravni pravic. Sanacija Metalne je očitno naletela na mnoge »čeri«. Kakšni so njeni rezultati in kaj se dogaja? Ivanovič: V lanskem letu je bilo izdelanih šest projekcij poslovnega načrta, vendar organ upravljanja nobene ni bil sprejel. Torej smo lansko leto poslovali brez verificiranih ciljev. Poslovnega načrta za Metalno kot celoto nismo uspeli »projektirati« niti za pozitivno ničlo. Predpostavljam, da so se lastniki s tem zadovoljili oziroma ugotovili, da za kaj več nimamo možnosti. Se-.veda so temu primerni tudi zaključni računi, ki izkazujejo izgube. Za letošnje leto sta postavljena dva globalna cilja: združitev treh programov, ki morajo imeti po zaključnem računu za leto 1995 dobiček (vsaj v višini stroškov najemnin in krčenja matice) ter izločitev ostalih družb iz koncerna Metalna. Od realizacije prvega cilja je odvisno, ali bo Metalna drugo leto še obstajala ali ne - torej je to zanjo še zadnja priložnost. Kaj bi bilo po mnenju SKEI še potrebno narediti za sanacijo Metalne in kaj v zvezi s tem SKEI namerava storiti? Ivanovič: Računam na uspešno združitev treh programov in tudi na uspešno prisilno poravnavo za matico. Nato bo treba rešiti vprašanje proizvodnih prostorov in strojne opreme, ki jo ima Metalna sedaj v najemu od družbe TIO v stečaju. Družbo TIS, ki že sedaj zaposluje ve- čino invalidov, je potrebno okrepiti s primernimi programi za zaposlovanje trajno presežnih delavcev. Nekaj teh možnosti - vsaj za proizvodne profile - je zagotovo tudi v firmi Palfinger. Zaposlovanje v družbi treh programov je potrebno vsaj po letnih dopustih izpeljati pretežno za nedoločen čas, obenem pa nadomestiti sposojene delavce v proizvodnji s svojimi. SKEI bo odločno zavrnil uporabo finančne reorganizacije za odpust presežnih delavcev. SKEI je sicer ustavni spor v zvezi s tem dobil, vendar pa vlada še ni pripravila niti osnutka zakona, ki bi urejal pravice delavcev, ki ob finančni reorganizaciji izgubijo delo. Prav tako se SKEI ni zadovoljil z odgovorom sklada, da si je »premislil« in ne bo sofinanciral programa reševanja trajno presežnih delavcev. V zvezi s tem je predsednik SKEI Albert Vodovnik že organiziral sestanek s predstavniki sklada. V SKEI se na vse načine borite za preživetje Metalne in interese njenih delavcev, pa ste pod čedalje večjim navzkrižnim pritiskom. Ali res nekateri sindikalnim zaupnikom celo grozijo? Ivanovič: Res je. Sindikalnim zaupnikom, pa tudi meni osebno, nekateri nestrpni delavci po telefonu grozijo, da nam bodo razstrelili stanovanja, avtomobile in podobno. Na vse takšne apeliram, naj se streznijo in uporabijo pamet, ki jo prav gotovo imajo. SKEI bo na vseh nivojih postavljal zahteve v interesu delavcev, jih zastopal in argumentiral zahteve. Vendar mora vsak delavec doumeti, da bodo odločitve sprejemali tisti, ki imajo denar (sklad, banke, investitorji...), poslovne odločitve pa direktorji. Tako je tudi drugod in to velja za ves razviti svet. Zato je skregano z vsako logiko — pa tudi korektno ni - če želi kdorkoli odgovornost za (ne)sprejetje teh odločitev naprtiti na ramena SKEI oziroma sindikalnih zaupnikov. Tomaž Kšela Pri založbi ČZP Enotnost je te dni izšlo obširno delo znanega pedagoškega in raziskovalnega delavca prof. dr. Milana Divjaka z naslovom »Šola, morala, cerkev«. Gre za del obsežnega raziskovalnega projekta, ki obravnava razvoj laičnega, moralnega in družboslovnega pouka na Slovenskem od začetkov do danes. SOUPRAVLJANJE V TELEKOMU JE ŽE ZAŽIVELO Delavci Telekoma so soupravljanje dobili takoj po sprejetju zakona. Ta uspeh jim je omogočila sindikalna konferenca, v kateri sodelujejo sindikati različnih barv. Tako sindikat kot svet delavcev pa se bosta postavila po robu morebitni odtujitvi stranskih dejavnosti Telekoma (zlasti počitniških zmogljivosti), sta za DE povedala predsednik sindikalne konference Tone Kastelic in predsednik sveta delavcev Milan Fujs. Po reorganizaciji nekdanjega PTT podjetja Slovenije je Telekom p.o. postal njegov pravni naslednik. Predvideno je, da bo država obdržala 78-odstotni lastniški delež tega javnega podjetja. Za preostalih 22 odstotkov bodo lahko konkurirali delavci Telekoma (teh je 3200) in tudi vsi, ki so pred reorganizacijo delali v PTT podjetju. Za notranje lastninjenje bodo lahko uporabili certifikate in tudi listine za premalo izplačane plače do leta 1993. K lastninjenju bodo povabljeni tudi delavci nove Pošte d.o.o., saj je zanjo predvideno, da bo v celoti v lasti države. V Telekomu deluje 19-član-ski svet delavcev. Ker so ta organ izolili vsi delavci nekdanjega PTT podjetja, ga te dni izpopolnjujejo. Delavci Pošte pa volijo popolnoma nov svet. Prav vse izvoljene člane sveta delavcev Telekoma je predlagala sindikalna konferenca. Milan Fujs pravi, da je takšen rezultat posledica dobrega dogovora o delu sin- Tone Kastelic dikalne konference že leta 1990, ob njeni ustanovitvi. Takrat so se dogovorili, da bodo sklepi konference obvezovali le tiste, ki bodo zanje glasovali. Fujs pravi, da prav zaradi takšnega dogovora v nekdanjem PTT podjetju ni nikoli prišlo do preglasovanja. V Telekomu pa zdaj ob večinskem Svobodnem sindikatu delujejo tudi sindikalne organizacije, povezane v konkurenčne sindikate. Svet delavcev deluje po poslovniku. Odločitev o dogovoru, ki naj bi urejal pogoje za delo sveta, pa je nekdanji upravni odbor prepustil novemu. Ta 6-članski najvišji organ, v katerem bodo delavci tako kot vlada imeli po tri predstavnike, pa še ni konstituiran. Le svet delavcev je že izvolil svoje predstavnike. V upravnem odboru bodo delavce predstavljali: predsednik sveta delavcev, predsednik sindikalne konference in njegov namestnik. Oba sogovornika pravita, da je bila konkurenca za članstvo v upravnem odboru zelo huda, saj je poslovodstvo skušalo vsiliti svoje kandidate. Sindikat in svet delavcev spremljata izvedbo reorganizacije nekdanjega PTT podjetja. Poslovodstvo tega podjetja je stališča sindikalne konference zelo upoštevalo. Sindikalisti so lahko vplivali na njegove- odločitve. Ker je ministrstvo za promet in zveze zagotovilo, da po reorganizaciji ne bo presežnih delavcev, je sindikalna konferenca z reorganizacijo soglašala. Z ministrstvom so se dogovorili tudi za podaljšanje veljavnosti kolektivne pogodbe za PTT promet. Ta bo veljala vse do sprejema nove. Izhodiščna plača za prvi tarifni razred znaša 41.783 tolarjev, plače zaposlenih v nekdanjem PTT podjetju in tudi v novem Telekomu pa so od leta 1993 nad povprečjem gospodarstva. Kastelic in Fujs pravita, da novo poslovodstvo napoveduje politiko počasnejšega naraščanja plač. Sindikat bo EDINO PRAVO DODATNO PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE A JE KAJ TRDEN MOST? Mostje čvrst. Saj je grajen z izkušnjo, znanjem in zanesljivostjo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje je pri nas novost, ki jo v deželah Evrope poznajo že dolgo. Tudi po upokojitvi zagotavlja ohranitev enake življenjske ravni kot v času zaposlitve. Skrb za svojo starost lahko prenesete na zavarovanje, ki ga z ugodnimi in preverjenimi pogoji zagotavlja moder in skrben gospodar. POT V VARNO IN BOGATEJŠO JESEN LJUBLJANA. Kolodvorska ulica 15, tel. 061 13-24-122 CELJE. Gregorčičeva ulica 5a, tel. 063 25-531 KOPER. Pristaniška ulica 12. tel. 066 37-953 KRANJ. Stara cesta 11. tel. 064 215-162 MARIBOR. Sodna ulica 15, tel. 062 223-421 MURSKA SOBOTA. Kocljeva I2d. tel. 069 32-550 NOVO MESTO, Prešernov trg 6, tel. 068 321-412 NOVA GORICA. Kidričeva 13. tel. 065 28-080 RAVNE NA KOROŠKEM. Ob Suhi 1 Ib. tel. 0602 23-921 JESENICE. Cesta Maršala Tita 73. tel. 064 82-665 VELENJE. Prešernova 7. tel. 063 855-351 TRBOVLJE. Sallaumines 2, tel. 0601 22-476 rjurj zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije SKLAD DODATNEGA ZAVAROVANJA temu nasprotoval in skušal ohraniti vsaj sedanje razmerje plač v primerjavi z drugimi vejami gospodarstva. Kljub zagotovilu ministrstva se delavci bojijo, da bodo ostali brez zaposlitve. Do tega lahko pride, če bo Telekom prisiljen prodajati programe, ki ne spadajo v njegovo osnovno dejavnost. Izločanju takšnih programov iz Telekoma bo sindikat ostro, nasprotoval. Sindikalisti bodo še posebej občutljivi na poizkuse razprodaje objektov družbenega standarda. Gre za prek 500 postelj v počitniških domovih, turističnih naseljih in prikolicah širom po Sloveniji in tudi na Hrvaškem. Vse to ogromno premoženje delavcev nekdanjega PTT podjetja zdaj upravlja Telekom. Objekti družbenega standarda so bili preneseni na Telekom zato, ker so delavci hoteli državi preprečiti, da bi kot edini lastnik razprodajala njihovo premoženje. Svoje takratno poslovodstvo so celo nagovarjali k prenosu posameznih objektov na sindikat, vendar direktorji v strahu za svoje stolčke na te predloge niso pristali. Milan Fujs Fujs in Kastelic pravita, da se odnosi z novim poslovodstvom šele razvijajo. Sindikat in poslovodstvo še nista podpisala nobene listine o medsebojnih odnosih. Oba sogovornika pa pravita, da bo morala pogodba o možnostih za sindikalno delo zagotoviti nemoteno delo sindikalne konfe- rence in sindikalnih organizacij v devetih poslovnih enotah. Kolektivna pogodba za PTT promet je menda zelo ugodna za delavce in zato sporna za poslovodstvo, a jo bo sindikat skušal ohraniti. Naša sogovornika pa se bojita, da bo država kot edini lastnik Pošte vodila takšno politiko, da bodo oškodovani delavci Telekoma. Telekom je namreč dolžan pokrivati morebitno izgubo na Pošti. Zaradi takšne politike pa bi lahko prišlo tako do zniževanja plač delavcem Telekoma kot tudi do razprodaje objektov družbenega standarda. Sindikat si bo še naprej prizadeval tudi za podpis dogovora o pogojih za delo sveta. Oba sogovornika pričakujeta, da jim bo še naprej pomagala strokovna služba Svobodnih sindikatov, zlasti Gregor Miklič, Milan Utroša, Ana Križanič in Hilda Žežko. Člani sveta delavcev so že bili na seminarju in načrtujejo še nove. Milan Fujs in Tone Kastelic sta prepričana, da bodo sindikalisti, svet delavcev in predstavniki delavcev v upravnem odboru delovali enotno in skupaj preprečevali vse poizkuse zmanjšanja pravic delavcev. Franček Kavčič DIREKTOR GALESA T0ZI OGOLJUFANE DELAVCE Za podjetje Gales iz Boračeve pri Radencih se je pred nedavnim začel stečajni postopek. Kakor smo v DE že obsežno poročali, je v tem podjetju Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje opravila revizijo lastninskega preoblikovanja in ugotovila, da je bil družbeni kapital v njem domnevno oškodovan za 42.090.034,13 tolarja v korist zasebnega lastnika kapitala iz Italije. Marsikateri sedaj že bivši delavec Galesa meni, da glede na konjunkturo na tržišču Galesu sploh ne bi bilo treba iti v stečaj, če ne bi ob sodelovanju vodstva podjetja le-tega načrtno finančno izčrpaval tuji lastnik. Po objavi revizijskega poročila pa je italijanski partner odredil, da mora podjetje Gales samo zase predlagati sodišču uvedbo stečajnega postopka, čeprav bi po mnenju tovarniških sindikalistov Gales bilo še mogoče rešiti in tako ohraniti socialno varnost 50 družin. Na zatožni klopi opeharjeni delavci V minulem tednu pa so razmere v Galesu dobile še sodni epilog na sodišču v Gornji Radgoni. Če kdo misli, da so morali na zatožno klop sesti tisti, ki so odgovorni za nenavadno lastninsko transformacijo, v kateri je bila oškodovana družbena lastnina, je v veliki zmoti. Na zatožni klopi so se znašli opeharjeni in sedaj že brezposelni bivši delavci Galesa, v vlogi tožnika pa je prednje stopil njihov nekdanji direktor Jožef Jug. Zasebni tožilec Jožef Jug iz Šratovec 20, 54-letni lesni tehnik, trenutno brez zaposlitve, ki je bil od leta 1989 do uvedbe stečajnega postopka direktor Galesa v vseh fazah njegove lastninske preobrazbe, je na sodišču vložil tožbo proti Danilu Vedlinu, Franju Doklu, Jožefu Senčarju in Vinku Knipliču, ki so bili vsi v sindikalnem vodstvu in stavkovnem odboru v Galesu, zaradi motenja posesti. V tožbi Jožef Jug trdi, da so mu omenjeni člani stavkovnega odbora v času stavke v Galesu od 21. februarja dopoldne do 24. februarja popoldne protipravno in nasilno odvzeli osebno vozilo Peugeot 405. »Z opisanim dejanjem so toženci motili tožnika v njegovi mirni in zakoniti posesti svojega vozila,« piše med drugim v tožbi. Delavci Galesa so stavkali za rešitev podjetja Spomnimo se najprej, zakaj so delavci v Boračevi letos konec fe- bruarja stavkali. Zahtevali so izplačilo januarskih plač vsem zaposlenim, skupaj s stroški prehrane, dalje, naj se v čim krajšem času opravi preknjižba premoženja Galesa v skladu z revizijskim poročilom agencije, zahtevali so ustanovitev upniškega odbora, od vodstva so zahtevali, naj korejske partnerje obvesti o možnostih nadaljnjega sodelovanja in naj poišče novega izvoznika za realizacijo izvoznih poslov s Korejci, zahtevali so, naj žaga ponovno uvede uslužnostni razrez. S stavko so se torej na vso moč borili, da bi Gales, ki ga je tuji lastnik pehal v stečaj, rešili. Sindikat v družbi Gales je 14. februarja nepreklicno napovedal stavko z začetkom 21. februarja ob 7. uri, če januarskih plač ne bo najkasneje do 20. februarja. In kakšno zvezo ima z vsem tem rdeči peugeot 405? O tem obstajata dve zgodbi - eno je sodnici Majdi Bakan-Šiftar na gomjerad-gonskem sodišču povedal bivši direktor, drugo pa toženi delavci. Osrednji problem - kje je tri dni stal direktorjev peugeot Bivši direktor Galesa Jožef Jug je na sodišču povedal, da se je s svojim rdečim peugeotom 05 pripeljal v službo 21. februarja ob 6.45 in kakor običajno parkiral pred upravno zgradbo. O tem, da naj bi se začela stavka, naj ne bi vedel ničesar. To naj bi izvedel šele ob prihodu v podjetje, sporočilo o stavki pa ga je čakalo na fotokopirnem stroju zraven pisarne. Jug je na sodišču tudi povedal, da so delavci blokirali oba izhoda iz tovarne, predsednik stavkovnega odbora Danilo Vedlin pa naj bi mu zagrozil, da bodo lahko iz tovarne odpeljali vsi svoje avtomobile, on pa šele, ko bodo delavci dobili plače. Ko so sredi dopoldneva stavkajoči začasno deblokirali zadnji izhod iz Galesa, so vsi odpeljali zasebne avtomobile iz podjetja, Jug pa, kakor je sam povedal, tega ni upal storiti, saj ga je bilo strah, da bi ga stavkajoči fizično napadli. Svoj pegueot 405 je Jug izpred upravne zgradbe podjetja lahko odpeljal šele 24. februarja popoldne. Zgodba toženih članov stavkovnega odbora o rdečem peugeotu je drugačna. Trdijo, da je bila stavka pravočasno napovedana. Ker od začetka do konca stavke za varnost premoženja v podjetju odgovarja stavkovni odbor, so Gales blokirali in zavarovali - vanj je bilo mogoče ves čas stavke vstopati in iz njega izstopati samo skozi vrata za pešce. Vsem, ki so imeli avtomobile za tovarniško ograjo, so sredi dopoldneva omogočili, da so jih odpeljali, česar pa direktor Jug ni storil. Vsi obtoženi trdijo, da mu tega niso fizično ali kako drugače preprečevali - kakor tudi drugim ne - Danilo Vedlin pa zanika, da bi Jugu Grozil. Kaj pravi zakon o stavki Na vprašanje, kakšno pravno osnovo so imeli za takšno ravnanje, so se toženi sklicevali na zakon o stavki. Odvetnik zasebnega tožnika pa je takšni razlagi zakona o stavki nasprotoval. Ko so toženi predlagali, da bi v zvezi s tem in drugimi vprašanji zaslišali tudi predsednika območnega odbora ZSSS za Pomurje Janeza Kovača, ki je čakal pred razpravno dvorano, se odvetnik zasebnega tožnika s tem ni strinjal, pač pa je napovedal vložitev pripravljalne vloge. Sodišče je nato zasebnemu tožilcu naložilo, naj to stori v 15 dneh, razpravo pa preložilo za nedoločen čas. Glede na potek dogodkov na obravnavi je možno pričakovati, da se bo naslednjič na sodišču v Gornji Radgoni zvrstilo veliko prič, ki se bodo prisiljene ukvarjati s tem, ali bi Jože Jug lahko 21. februarja odpeljal iz Galesa svoj peugeot ali ne in ali je bil moten v »mirni posesti svojega vozila«. Ob tem pa na nobenem sodišču še ni bil sprožen postopek, v katerem bi ugotovili, kdo je kriv za oškodovanje družbenega premoženja v Galesu in nenazadnje za njegov klavrn konec ter »nesrečo« delav- »Pravna« država pa taka Ravno zaradi vseh omenjenih okoliščin se sodni proces v Gornji Radgoni spreminja v sodno farso, za kar pa, da ne bo pomote, ni sodišče prav nič krivo. Prej nasprotno - neprizadetemu človeku, ki je spremljal obravnavo, se je morala sodnica prav zasmiliti, ker se mora po zakonu ukvarjati tudi s takšnimi primeri. O pravni plati te zadeve bo svoje povedalo sodišče, vendar pa ima ta primer še svojo moralno stran. Tu se pač ni mogoče izogniti ugotovitvi, da bivši direktor propadlega podjetja sedaj toži svoje brezposelne bivše sodelavce, ki so že tako in tako prizadeti zaradi izgube zaposlitve, za kar niso sami nič krivi. Zato je moralna stran tega primera za številne prebivalce Boračeve, Šratovcev in Radenc celo pomembnejša kot njen pravni razplet. Tomaž Kšela 20. april 1995 Sindikalna lista april 1995 SIT 3.500 1.750 1.218 22,00 38.984 Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 2. Kilometrina 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje november ’94 januar ’95 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 63.849 SIT. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let 31.924,00 - za 20 let 47.887,00 - za 30 let 63.849,00 Nagrada ob upokojitvi 191.547,00 3. Solidarnostne pomoči 63.849,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS 9.969 Si: I 1 ZAKAJ SE JE SPLAČALO POGAJATI KAJ DELAJO I Sindikat obrtnih delavcev Plača po kolektivni pogodbi med delavci in zasebnimi liji! delodajalci gj: V skladu s 35. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo >•$ (Ur. list RS št. 39/93 in 23/94) in tarifno prilogo k splošni kolektivni 5S pogodbi za gospodarstvo za leto 1995 ter skladno s 46. členom kolek- §:• tivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci Republike Slove- ni j e znaša izhodiščna plača (IOD) od 1. aprila 1995 naprej: skupina indeks bruto IOD za polni delovni čas ;!; i. 1,00 42.053 tolarjev ::: II. 1,12 47.099 tolarjev č HI. 1,25 52.566 tolarjev IV. 1,50 63.080 tolarjev V. 1,65 69.387 tolarjev :•: VI. 1,90 79.901 tolarjev :i VII/1 2,15 90.414 tolarjev ::: VII/2 2,52 105.974 tolarjev I V tej razpredelnici navedenim zneskom, je treba prišteti dodatek na skupno delovno dobo (pol odstotka za vsako leto delovne dobe) in morebitne dodatke zaradi naporov in težkih pogojev dela. : Plača po kolektivni pogodbi med delavci in podjetji j drobnega gospodarstva V skladu s 35. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur. list RS, št. 93/93 in 23/94) in tarifno prilogo k splošni kolektivni : pogodbi za gospodarstvo za leto 1995 ter skladno s 35. členom kolek-• tivne pogodbe med delavci in podjetji drobnega gospodarstva Repu-: blike Slovenije znaša izhodiščna plača (IOD) od 1. aprila 1995 naprej: s; i I I I V štiri mesece trajajočih pogajanjih smo dosegli povečanje izhodiščne plače za prvi tarifni razred na 42.053 tolarjev, oziroma še več, če tako piše v kolektivni pogodbi dejavnosti. Nova višina regresa je 70 odstotkov poprečne bruto plače v gospodarstvu Republike Slovenije. Ta mesec znaša regres nekaj več kot 70 tisočakov. Od regresa pa morajo podjetja odšteti še dohodnino. Regres v višini stoodstotne bruto plače pripada delavcem, katerih plače so pod poprečjem gospodarstva Slovenije. Mesečni regres za prehrano znaša 9.960 tolarjev. Kriterije za direktorske plače, o katerih je do zdaj odločala Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z društvom Manager, bo po novem določala tudi Vlada Republike Slovenije. Plače direktorjev se bodo obračunavale in spremljale ločeno od plač delavcev. Plače se bodo usklajevale z inflacijo vsake tri mesece, in sicer za 80 % rasti cen. Inflacija nad 10 odstotki se upošteva v celoti. Delodajalci lahko izhodiščne plače znižajo za največ 5 odstotkov, vendar ne brez soglasja sindikata. rajo pričeti najkasneje 24. aprila 1995; zanje ni nobenih omejitev. GLAVNI DOSEŽEK POGAJANJ SO MINIMALNE BRUTO PLAČE V VIŠINI 45.000 TOLARJEV. KAR 33 TISOČ DELAVCEV BO ZATO NA BOLJŠEM. POMEMBNA JE TUDI OMEJITEV DIREKTORSKIH PLAČ NA 700.000 TOLARJEV BRUTO. PLAČE DO IZHODIŠČNIH PLAČ PO KOLEKTIVNIH POGODBAH DEJAVNOSTI SE MO- RAJO IZPLAČATI V CELOTI. VSE , KAR SMO ZAPISALI V DOGOVOR O PLAČAH, BO ZAVAROVANO S POSEBNIM ZAKONOM. Pogajali smo se zato, da bi za delavce dosegli čim več. Partnerje smo prepričali, da bedno plačani delavci in preplačani menežerji niso pot v Evropo. Verjamemo, da bodo pridobitve za naj slabše plačane delavce in omejitve za direktorje vplivale tudi na tiste nenasitne in samopašne poslance, ki menijo, da o svojih plačah lahko odločajo le oni sami. Slovenija je med redkimi državami, ki se lahko pohvalijo s podpisanim socialnim paktom. Prepričani smo, da smo s pogajanji in podpisom prispevali ne le k večji materialni varnosti zaposlenih, ampak tudi k hitrejšemu in zanesljivejšemu razvoju. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije skupina indeks bruto IOD za polni delovni čas I. 1,00 42.053 tolarjev II. 1,20 50.464 tolarjev III. 1,40 58.874 tolarjev IV. 1,60 67.285 tolarjev V. 1,80 75.695 tolarjev VI. 2,00 84.106 tolarjev VII. 2,30 96.722 tolarjev VIII 2,70 113.543 tolarjev IX. 3,20 134.570 tolarjev I I Regresi, dnevnice in drugi materialni prejemki bodo odslej enotni in urejeni z vladino uredbo. Pogajanja o kolektivnih pogodbah dejavnosti se mo- Po štirih mesecih pogajanj sta si Janez Drnovšek in Dušan Semolič naposled le stisnila roki... V tej razpredelnici navedenim zneskom je treba prišteti dodatek na skupno delovno dobo (pol odstotka za vsako leto delovne dobe) in morebitne dodatke zaradi naporov in težkih pogojev dela. Sindikalna lista 1. Dnevnice - cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur - polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur - znižana dnevnica, 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom dela, ali konča dve uri po njem 2. Kilometrina (od 1. 8. 94 naprej) 3. Ločeno življenje 4. Prenočevanje Stroške prenočevanja dobi delavec povrnjene v višini zneska na predloženem računu, ki ga odobri delodajalec. 5. Regres za prehrano I POZOR, tolarjev 3.500 1.750 Si ...., I 9.969 55 .. ,, . ... . ... , , . ... . . , 5555 J L, v v . v SVIZ Slovenije kot najvecji sindikat negospodarskih dejavnosti zato ;ra;: P 1 aJ° nase 55$ izraža ogorčenje nad dejstvom, da plače v negospodarstvu realno pošto- jira 55$ poma padajo, vlada pa se za prošnje in proteste ne zmeni. Vlada je :5!!$! Damjan Križnik 55$ z lahkotnostjo prestavila celo že dogovorjeni sestanek Odbora za sprem- !:!:!:!: . . ..................................................................... . . . . . . . . . . .....................................................i?! ljanje izvajanja Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Prav $$$ ‘>*:-55:5:5555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555:ra:5:5^^^ tako se niso izkazale za pravilne trditve vlade, da se bodo pilače v nego- 5!!!!;! 55!$ spodarskih dejavnostih povečale zaradi napredovanj v nazive. Izvršilni ^55$ ali si uspehe...« Lovorika šahistom Ljubljanske zavarovalnice Šahisti Ljubljanske zavarovalnice so zmagovalci 48. delavskega moštvenega prvenstva mesta Ljubljane za leto 1995: v konkurenci 14 moštev so ob dveh remijih dobili kar 10 dvobojev (tako kot tudi ZSSS in domžalski Veterani), izgubili pa le enkrat samkrat! Sledijo jim ekipe Kliničnega centra I, ZSSS, Veterani Domžale, BSK Bičevje itd. (glej lestvico). Končni rezultati: 1. LJ. ZAVAROVALNICA 13 10 2 1 22 2. KLINIČNI CENTER I 13 9 3 1 21 3. ZSSS 13 10 0 3 20 4. VETERANI DOMŽALE 13 10 0 3 20 5. BŠK - BIČEVJE 13 9 0 4 18 6. ILIRIJA VEDROG 13 7 1 5 15 7. KAREL JERAJ A 13 6 2 5 14 8. BELINKA 13 5 3 5 13 9. SIPRESS 13 5 3 5 13 10. KLINIČNI CENTER II 13 4 3 6 11 11. YUL0N 13 4 0 9 8 12. SŽ CŽD MOSTE 13 2 0 11 4 13. TE - TO LJUBLJANA 13 1 0 12 2 14. KAREL JERAJ B .13 0 1 12 1 MT oz. 38,0 točk MT oz. 35,5 točk MT oz. 37,5 točk MR MT oz. 37,5 točk MR MT oz. 33,5 točk MT oz. 26,0 točk MT oz. 26,0 točk MT oz. 28,5 točk MT oz. 24,0 točk MT oz. 26,0 točk MT oz. 16,5 točk MT oz. 16,0 točk MT oz. 10,0 točk MT oz. 9,0 točk ra odbor SVIZ Slovenije se bo z vsemi sredstvi sindikalnega boja uprl $5$ ra grozeči nevarnosti, da bi izhodiščne plače v negospodarstvu padle celo 5:5:55 555 pod sedanjih 79,56% vrednosti izhodiščne plače v gospodarstvu. !55 Prav gotovo pa je Slovenija najbrž edina evropska država, kjer je 5:55$ :$: bruto plača za najmanj zahtevno redno mesečno delo znatno nižja od $55!!! 555 najnižje neto - pokojnine. Kako naj si redno zaposleni delavec v javni i;!;!;!; 5:55 službi s tem zagotavlja človeka dostojno življenje? J555: •$$ prof. Branimir Štrukelj, 5555 55;5 SVIZ Slovenije 5555; :;:55: *:•*:*:*:*:*:*: v:*:v:*:*:*:*:*x*:*:*:*:*:*x*:*:*:*x*.*x*x*x*x*x*x*x*x*x*x*x*>x* 88: M XX* S: 55:5:5: PRED IZIDOM Priročnik z naslednjo vsebino: • SOCIALNI SPORAZUM ZA LETO 1995 DOGOVOR O POLITIKI PLAČ IN DRUGIH PREJEM- l£ Kot nam je po končanem tekmovanju sporočil državni šahovski sodnik Pavel Jereb, zahtev posameznikov za pridobitev višje kategorije igralcev ni bilo. KOV ZAPOSLENIH V GOSPODARSTVU (separat socialnega sporazuma) ______________ _ TARIFNA PRILOGA K SPLOŠNI KOLEKTIVNI PO- DETAJL S PRVENSTVA - V derbiju 9. kola sta se pomerila ncpo- £ GODBI ZA GOSPODARSTVO ZA LETO 1995 sredna tekmeca za vrh prvenstvene lestvice Zveza svobodnih sindi- 555 katov Slovenije (levo) in prvo moštvo Univerzitetnega kliničnega 5$ s komentarjem | Cena s prometnim davkom 990 sit Stanka Nikoliča (zsss), s čimer je svojemu moštvu priboril vice- 555 Naročila. CZP Enotnost, Ljubljana Dalmatinova 4, telefon šampionski naslov. d. k. 5$ 1335255, 321-255, faks 311-956 5:5 S:::: IZVOZ. TEČAJ. UKREPI Pritisk neto izvoznikov na vlado, naj spremeni tečajno politiko in tečaje tujih valut prilagodi rasti cen v Sloveniji, je vse večji, nekateri komentatorji govore in pišejo že o lobiju izvoznikov. Ne pomaga niti pomirjajoče obljubljanje premiera dr. Drnovška, da bo vlada pogledala, kaj je mogoče storiti za izvoznike, niti pojasnila njegovih strokovnih sodelavcev, da administrativno spreminjanje tečaja nima dobrih posledic. Padajo tudi očitki, da v vladi vodijo gospodarske resorje ljudje brez izkušenj v vodenju podjetij (in zato brez občutka za težave na mikroravni), z druge strani pa povračila, da direktorji takoj pritečejo jokat na prag vlade, namesto da bi sami storili kaj, in da se prenekateri izvozniki dobro znajdejo tudi ob tečaju, kakršen je na voljo. Sredstva obveščanja pa priobčujejo primere podjetij, ki da so se znašle v malone brezizhodnem položaju zaradi neustreznega deviznega tečaja. Zato je nemara dobro pogledati problem še s tretjega zornega kota: tokrat smo izbrali »pogled« profesorja Marjana Senjurja z Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je v časniku »Finance« te dni takole razglabljal o problemu vrednosti tolarja v odnosu do deviz: Nižji menjalni tečaj pomeni, da izvozniki ob k ' dani domači ceni prodajajo v tujini ob višji ceni, izraženi v tuji valuti. Ali: ob dani tuji ceni, izraženi v tuji valuti, višji realni menjalni tečaj pomeni manjši zaslužek izvoznikov, izražen v tolarjih. Tako uvodoma razloži Senjur in doda, da »lahko sklepamo, da sta za izvoznike pomembna oba vidika. Vprašanje, ki si ga v Sloveniji postavljajo, je, kako to, da izvoz narašča ob upadajočem realnem efektivnem tečaju. Ali gre za izvoz ’iz obupa’ ali pa se v ozadju skrivajo ekonomski razlogi in je izvoz kljub temu še vedno ekonomsko upravičen?« Mogočih je več razlag, trdi Senjur. Prvič, mogoče je, da je realni menjalni tečaj še vedno višji od dolgoročnega ravnotežnega, čeprav upada. Kje je uravnotežena raven tečaja, se ne ve, ker se mora uveljaviti oziroma utrditi empirično. Težko jo je ugotoviti, ker je donosnost in učinkovitost slovenskih podjetij ob nejasnih lastninskih odnosih in v prehodnih gospodarskih razmerah težko ugotoviti. Drugič lahko ponudba narašča, ne da bi se povečevale cene. To v makroekonomiji poznamo, zgodi pa se, če so proizvodne zmogljivosti neizkoriščene. Morda se to dogaja v Sloveniji. Slovenske proizvodne zmogljivosti so namreč tako slabo izkoriščene, da podjetja lahko povečujejo proizvodnjo po veljavnih ali celo nižjih cenah. Tudi izvoz se v takih razmerah lahko povečuje celo ob znižanem tečaju. Če bi izvozniki proizvajali na robu svojih zmogljivosti, bi izvažali verjetno samo, če bi se tečaj izboljšal. Tretjič — pojavljajo se novi izvozniki, ki so sposobni izvažati ob sedanjem ali še nižjem tečaju. Zanimivo bi bilo empirično ugotoviti, ali se v Sloveniji taki izvozniki pojavljajo, saj bi potem lažje presojali. Tečaj je namreč povprečna cena in odseva približno razmerje povprečnih produktivnosti dveh držav. Če torej kak naš izvoznik zabrede v težave, to lahko pomeni, da je začel relativno izgubljati na lestvici domačih proizvajalcev. Moral bi se obrniti vase, čeprav je povsem naravno, da najprej išče razloge v neugodnem gibanju tečaja. Dejstvo je, da Slovenija ne bo mogla biti država s poceni delovno silo. Čimboljša so menjalna razmerja (razmerja med ceno izvoza in ceno uvoza), tem večje , so koristi od mednarodne menjave. Vsako nasilno in umetno zviševanje tečaja zmanjšuje koristi od mednarodne menjave. Nižji menjalni tečaj ima svoje dobre in slabe strani in pritožbe posameznih izvoznikov (ki so z njihovega vidika seveda upravičene), je treba videti tudi v okviru slovenskega gospodarstva kot celote. Ni pa izračun koristi in stroškov od nižjega menjalnega tečaja v danih slovenskih razmerah tako lahek, da bi bilo vsakomur očitno, kaj je treba storiti. Dolžnost države je, zaključuje Senjur, da poskuša preprečiti preveliko nihanje pri gibanju menjalnega tečaja. Če v Sloveniji trenutno težimo k zniževanju realnega efektivnega tečaja proti bolj uravnoteženemu tečaju, potem ne gre posegati v to. Če gre za zaščito pred valutnim tveganjem, ki izvira iz špekulativnosti in kaotičnosti gibanja na finančnem računu, je treba razmišljati drugače, kakor če gre za tako imenovano »holandsko bolezen«. Bistvo holandske bolezni je, da gre za večji pritok tuje valute, ki traja dovolj dolgo, da izrine izvoz. Ko začetni pritok tuje valute usahne, ima država visoke uvozne potrebe in nizko izvozno sposobnost. Posledica je kriza. Pripisovati Sloveniji holandsko bolezen je dramatiziranje, katerega namen je morda priklicati odločnejši poseg države. Taka dramatična poteza po. mnenju Marjana Senjurja ni upravičena. Povzel: B. R. NAJPOMEMBNEJŠI AVT0SAL0N NA TEM KONCU SVETA Medtem ko so v četrtek, 20. t.m. v tiskarni Ljudske pravice tiskali to številko časopisa, so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že odprla vrata 19. slovenskega avtomobilskega salona. Najprej so si smeli razstavljena vozila in drugo ogledati predstavniki »medijev«. Petek je bil dan za nemoten obisk »VIP« oseb, se pravi politikov, pomembnih poslovnežev in drugih, ki sodijo v ta »razred«. Od sobote do naslednje „ sobote pa je salon namenjen vsem drugim občanom in državljanom. In strokovnjakom, ki bodo na vrsti posvetov in okroglih miz »nadgradili« vsebino salona. Poudarek je dan ekologiji v prometu, med razstavljale! pa naj bi več prostora (in pomena) kot doslej imeli proizvajalci sestavnih delov in opreme. Dovolj paše za oči pa bo tudi za najbolj »navadne« obiskovalce salona, za tiste torej, ki jih zanimajo predvsem avtomobili. Razstavljalo bo 286 podjetij in zastopnikov. Prireditelji upajo, da bo salon v Ljubljani prerasel v najpomembnejšo takšno prire- majhnem slovenskem avtomobilskem trgu. Naš tokratni namen pa ni pisati različnih novostih na salonu, pač pa o neki navadi, ki vse bolj prodira tudi k nam: natikanju na avto ne le prestižnih litih platišč, pač pa tudi širših gum. V tujini KRKA USPESNO POSLOVALA Kljub težavnim pogojem gospodarjenja in majhni skrbi države za prodor gospodarstva na nove trge ali trge, na katerih se je pomembno poslovno dogovarjati tudi na državni ravni, ocenjujejo v Krki lansko poslovno leto za eno najuspešnejših. Lani je prodala za 229,4 milijona dolarjev izdelkov ali za 38 milijonov (petino!) več kakor v letu prej in s tem prodajnim uspehom za tri odstotke presegla gospodarski načrt. Prodajala je v 70 držav po vsem svetu, pri čemer pa je vendarle treba poudariti, da 91 odstotkov izdelkov proda v države nekdanjega političnega »Vzhoda« ter v bivšo Jugoslavijo in v Sloveniji. Slovenija pokupi dobro četrtino Krkinih izdelkov, države bivše Sovjetske zveze skupaj slabo četrtino (23%), Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska skupaj 24%, države, nastale iz bivše Jugoslavije, 18%, ves preostali svet pa 9%. Prodaja na zaposlenega se je v enem letu povečala s 75400 dolarjev na 90000 dolarjev ali za 19 odstot- kov! Krka je lani ustvarila za 246 milijonov dolarjev (31,7 milijarde tolarja) prihodkov: 95 odstotkov s prodajo izdelkov in storitev, pet odstotkov pa s prihodki od financiranja (z obrestmi in tečajnimi razlikami) ter z izrednimi prihodki. Četrtina prihodka je dosežena na domačem trgu. Dobička je podjetje ustvarilo za 23,5 milijona dolarjev (3 milijarde tolarjev) oziroma po odbitku davka za 2,3 milijarde tolarjev. Delež dobička pred davkom se je tako lani povečal na 9,5 % v primerjavi s 4,5 odstotnim deležem dobička v prihodku v letu 1993. Poročilo o poslovanju Krke navaja; da se je lani vrednost njenega premoženja, to je vrednost konec leta v primerjavi z vrednostjo na začetku leta, povečala za 30% ali na 337 milijonov dolarjev (42,7 milijarde tolarjev). V Krki so lani uspeli povečati tudi število zaposlenih, in sicer za 43 delavcev ali za 1,7%. Zdaj je zaposlenih 2575 delavcev. Pov- prečna plača je bila lani 144000 tolarjev bruto ali 84000 neto (zaokroženo). Krka je lani tudi precej investirala, in sicer za 36 milijonov dolarjev ali 4,6 milijarde tolarjev. Dobro so poslovale tudi Krkine družbe Krka Kozmetika, Krka Zdravilišča in Krka Novo-term, ki so skupaj prodale za 55 milijonov dolarjev izdelkov in storitev. Povzel: B. R. ditev v tem delu Evrope, se pravi v polmeru 300 do 400 kilometrov naokrog, in da bo postal v svetovnem merilu enakovreden salonom v Bologni ali na Dunaju itd. Kaj vse bo na salonu mogoče videti (od tistega, kar so proizvajalci prikazali na naj večjih avtomobilskih salonih od lanske jeseni do sedaj), ne moremo zapisati. Vsekakor bodo razstavili vse tiste modele, s katerimi naj bi si, po dosedanjih izkušnjah sodeč, povečali svoj tržni delež. In ker je na Slovenskem menda 25 predstavnikov različnih avtomobilskih proizvajalcev (nekateri pa zastopajo tudi po več tovarn), zanimivosti na sejmu ne bo manjkalo. Zlasti še, ker si bodo prodajalci avtomobilov morali začeti izmišljati nove vabe za kupce, če bodo hoteli povečati svoj tržni delež na pomeni ta »razvada« kar lep kos dohodka tovarn pnevmatik. Vprašanje je, koliko svobode pri izbiri širših gum (in platišč) si lahko privoščimo, zaradi tehničnih omejitev in prometnih predpisov. Kako je s predpisi glede tega, naj se zainteresirani dajo poučiti bodisi pri AMZS ali kar na uradu, kjer registrirajo vozila in izdajajo prometna dovoljenja. Poudarjamo samo, da k homologaciji vozila sodijo tudi podatki o dimenziji gum (ki jih priporoča, dopušča ali dovoljuje proizvajalec vozila, ne da bi bilo treba vozilo, zlasti podvozje, preurejati). Na vprašanje, ali je modro natikati na avto širše gume, kot priporoča proizvajalec,' strokovnjaki odgovarjajo takole: v principu se širša guma bolje oprijemlje tal, skrajšuje zavorno pot in je bolj odporna proti bočno delujočim silam. Toda: guma, ki so jo izbrali v tovarni, predstavlja najboljše sožitje med voznimi lastnostmi, porabo goriva in lego vozila. Odstopanja so kajpak možna, omenjajo jih tudi vsi proizvajalci, vendar dodajajo: samo v okviru homologacije in prometnih predpisov. V tujini lahko debelo plačate ali ste ob prometno dovoljenje, če vas zalotijo z gumami, ki po dimenzijah ne ustrezajo homologiranim gumam za tisti tip vozila. Nasploh velja, da je mogoče brez predelave obes širino tovarniško izbranih gum povečati do deset odstotkov. Zato na salonu ne sezite takoj v žep, ko se boste zasanjali o super videzu vašega avta na širokih gumah, pač pa šele potem, ko boste slišali mnenje strokovnjaka. Kajti kot velja, da je guma preveč važen del avta (preveč pomembna za varno vožnjo), da bi pri njih varčevali, velja tudi, da je vama samo strokovno pravilno izbrana guma. Boris Rugelj AtN4 ^'UbljoV0 otftoa jo potrebujem01 Krkina proizvodnja sterilnih očesnih mazil bo kmalu stekla v posodobljenih prostorih in na moderni opremi, ki bo zmogljivosti povečala za trikrat. To je le ena izmed lanskih naložb v Krki, veljala je 3,4 milijona dolarjev. NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO Knjigo SIVA TIPKA 074 lahko naročite na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, ali po telefonu 321-255, 1310 033, ali faksu 311-956. Cena: 3200 SIT. Prometni davek ni vračunan v ceni. NAROČILNICA -M PRI ČZP ENOTNOST, LJUBLJANA, DALMATINOVA 4, NEPREKLICNO NAROČAM(O). IZVOD(OV) KNJIGO DR. CIRILA RIBIČIČA SIVA TIPKA 074 NAROČENO POŠLJITE NA NASLOV:________ ULICA, POŠTNA ŠT., KRAJ: IME IN PRIIMEK PODPISNIKA: NAROČENO DNE: PODPIS NAROČNIKA 1. RAČUN BOMO PLAČALI V ZAKONITEM ROKU. 2. KOT IND. NAROČNIKU Ml POŠLJITE PO POVZETJU Slovensko počitniško naselje pri Rovinju še vedno trdno v rokah beguncev ŽE ČETRTO LETO OB DOPUST Lastniki slovenskih počitniških domov, v katerih so še vedno begunci, dokaj upravičeno pričakujejo, da tudi letošnje poletje ne bodo videli morja. Mnogi pa so svoje imetje na Hrvaškem že odpisali, nekateri tudi, kajpak pod ceno, prodali. V Rovinju, denimo, kjer je imela svoje letovišče Počitniška skupnost Murska Sobota, je vse po starem. Razlika je le v tem, da je beguncev manj in da so mnogi vzeli slovenske počitniške zmogljivosti za svoj stalni (in dokončni) dom. Zato je Počitniška skupnost Murska Sobota, ki naj bi v imenu svojih 45 družabnikov kar najbolje gospodarila s tem velikim imetjem, tudi uradno napravila križ čez tisti kanček možnosti, da bi letos poleti po triletnem prisilnem premoru spet organizirala letovanja. V naselju, ki ima 210 apartmajev s 620 ležišči, že četrto leto prebivajo hrvaški begunci, posebno v poletnih mesecih, pa tudi mnogi drugi. Hrvati sicer zagotavljajo, da bo njihova pravna država naselje vrnila in ga tudi obnovila. Kdaj se bo to zgodilo, pa nihče ne pove. Predstavniki omenjene počitniške skupnosti trenutno nimajo niti toliko moči, da bi natančno pregledali svoje obmorsko letovišče, ugotovili, kaj se tam dogaja in tudi popisali škodo. Domnevajo, da bo potrebno za popravila in obnovo apartmajev odriniti vsaj milijon mark. Seveda, ko bo to Največji absurd je, da ravno tistim, ki imajo najbolj prazne glave, nič ne gre vanje. možno oziroma ko bodo begunci zapustili Rovinj. Po neuradnih podatkih naj bi bilo v letovišču Počitniške skupnosti Murska Sobota do 300 beguncev. Nekateri so redno zaposleni, prenekatere družine pa imajo svoje očete na delu v Nemčiji. Baje si posamezniki lastijo tudi po več apartmajev, v katerih poleti gostijo svoje sorodnike, oddajajo pa jih tudi turistom. Ni kaj, dobro so se znašli. Žal na račun slovenskih delavcev. Zelo slabe volje so tudi lastniki slovenskih počitniških zmogljivosti v Pineti. Predstavniki te počitniške skupnosti, ki niso ničesar dobili za povzročeno škodo v svojem naselju, so prepričani, da Hrvaško turistično gospodarstvo je še vedno v zelo nezavidljivem položaju. To so potrdili tudi letošnji velikonočni prazniki, ko na jadranski obali ni bilo toliko gostov, kot so načrtovali turistični delavci. Vzrokov za ne najbolj obetaven pričetek sezone je sicer več, med glavnimi pa sta prav gotovo precenjena kuna in negotove politične razmere. Turistični minister Niko Bulič meni, da v Sredozemlju v primerjavi s konkurenčno sposobnostjo hrvaškega turizma izstopa le Italija, na drugi strani pa s prstom kaže na odgovorne v domačem turizmu, ker po cenovni plati ne spremljajo denarnih sprememb v Evropi. V mislih je seveda imel poleg devalvacij lire v Italiji tudi padanje vrednosti domačega denarja na Portugalskem, v Španiji, Grčiji... bodo izgubili še eno sezono. Begunci so namreč odnesli iz Pinete vse, kar se je dalo, obenem pa močno poškodovali nepremičnine. Odškodninski zahtevek je 1,18 milijona mark, toda, kot že rečeno, o povračilu škode ni ne duha ne sluha. Da bi slovenski delavci s svojim denarjem obnovili svoje počitniške zmogljivosti, pa je bolj malo možnosti. Na obljube, da se begunci v Pineto ne bodo vrnili nikoli več, se namreč ni mogoče zanesti. Zato noče nihče kaj dosti tvegati. V stiski in povsem negotovem političnem položaju so se nekateri lastniki domov odločili, da bodo »Naša država je nemara edina na svetu, kjer vrednost marke praktično nazaduje,« se jezi glavni predstavnik hrvaškega turizma v Nemčiji Željko Tončinič. Na začetku obdobja programirane inflacije, to je bilo novembra 1993, je bila marka vredna 4,4 kune, za letošnje velikonočne praznike pa le še 3,5 kune. Vladni ljudje na Hrvaškem so prepričani, da so kritike turističnih gospodarstvenikov na rovaš precenjene kune neosnovane, češ da bi med vladami sredozemskih držav težko našli toliko spodbud turizmu, kolikor jih daje prav kabinet Nikice Valentiča. Zaradi razmer, v kakršnih smo se znašli v teh devetdesetih letih, bi morali turistični delavci pozorno spremljati dogajanja na trgu in predvsem s kakovostjo in nižjimi ce- Soba s pogledom na morje sto dali v najem. Seveda bo čas pokazal, kako se bo ta poteza ' obrestovala. Zagotovo je le to, da se slovenski počitniški prostor ob jadranskem morju hudo krči in da »starih dobrih časov«, ko so bili tisoči kilometrov obale in otokov naši, žal ne bo nikoli več. nami privabiti nekdanje in nove turiste, menijo v hrvaškem turističnem ministrstvu. S pomočjo najrazličnejših oblik pomoči in tudi subvencij naj bi letos Hrvaška s turizmom zaslužila vsaj dve milijardi dolarjev. Lansko leto so v sosednji državi našteli malo več kot 350 tisoč nemških turistov, v tem letu pa od tam pričakujejo še vsaj enkrat toliko gostov. Prav toliko turistov pričakuje hrvaško turistično go-spodastvo tudi iz Slovenije. Posebno dober obisk si letos obetajo v srednji in južni Dalmaciji, kjer bodo cene za četrtino nižje kot v Istri. No, če bodo Srbi nadaljevali obstreljevanje dalmatinskih letovišč, od vseh načrtov gotovo ne bo nič. U. A. U. Na Hrvaškem želijo s turizmom zaslužiti dve milijardi dolarjev TEŽAVE S PRECENJENO KUNO V APRILU 1995 nudi sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in fizičnim osebam nove pogoje varčevanja. Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za mesec APRIL 1995 znaša 0,50% mesečno, preračunano na letni nivo pa 6,26%. OBRESTNE MERE ZA VARČEVANJE BANČNIH VLOG: e osebe. OBRESTNE MERE ZA POSOJILA: Kratkoročna posojila lahko dobijo člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Hranilnici. VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V VAŠI DELAVSKI HRANILNICI. USTVARITE MOŽNOST, DA BODO ČLANI VAŠEGA SINIDKATA LAHKO DELEŽNI STORITEV DELAVSKE HRANILNICE. Naše geslo je: KAKOVOST SO LJUDJE! Naš žiro račun je 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice tel. (061) 312-098, 316-881. SOS TELEFON za ženske in otroke - žrtve nasilja Telefon: 061/97-82 061/441-993 vsak dan od 18. -23. ure Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 15 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO HRIBI 1. POČITNICE NA POKLJUKI V DVO- ALI ŠTIRIPOSTELJNIH APARTMAJIH, veliki apartma 62 DEM, mali 46 DEM, brunarica za 8 oseb 125 DEM v tolarski protivrednosti. Termini vsako soboto. Turistična taksa ni vključena. 2. POČITNIŠKE HIŠICE V BOHINJU, UKANC - hišice s tremi oziroma štirimi spalnicami - sedem ležišč, kmečka dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, predprostor, kopalnica, wc, lastno parkirišče. Cena 79 DEM dnevno. Turistična taksa ni vključena. Termini do 26. aprila. Zelo ugodna smuka na Voglu. 3. KOPE - garsonjere za štiri osebe, posamezni termini do 25. 4. Cena v sezoni 51 DEM v tolarski protivrednosti. Praviloma tedenski paketi - termini so določeni. 4. SORICA - PLANINSKA KOČA do 50 oseb, primerno za šolo v naravi, penzion 24 DEM, prometni davek in turistična taksa nista vključena. Zelo ugodna smuka. Termini - april. 5. KANINSKA VAS - stanovanje za štiri osebe, cena 72 DEM. Prosti termini v maju. 6. KRANJSKA GORA - apartmaji za 4 osebe, cena 55 DEM, termini v mesecu aprilu, - stanovanje ali garsonjera v mesecu aprilu, cena 50 oz. 40 DEM. 7. BOHINJSKA BISTRICA - dvosobno stanovanje za 4 do 5 oseb, opremljena kuhinja, kopalnica, WC, balkon, cena 82 DEM na dan, termini v aprilu, - počitniška hiša z dvema dvoposteljnima sobama in dvema triposteljnima sobama, opremljena kuhinja, kopalnica, WC, dnevni najem 20 DEM na osebo, termini v aprilu. 8. KANIN - garsonjere za 4 osebe, prosti termini do 24. 4. cena 52 DEM. 9. BLED - konfortno stanovanje, dnevni prostor, spalnica, kuhinja, kopalnica, WC, termini po dogovoru, cena 70 DEM, - apartma za tri osebe, spalnica, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, WC, balkon, lastno parkirišče, cena 75 DEM na dan, turistična taksa 2 DEM. 10. ROGLA - garsonjera, dve ležišči in eno pomožno, posamezni termini, cena 72 DEM. 11. VELIKA PLANINA - apartma za 6 oseb, prosto do 25. aprila, cena dnevnega najema 48 DEM. TOPLICE 12. MORAVSKE TOPLICE - ogrevan kontejner za 4 osebe, termini do 24. aprila. 13. PODČETRTEK - ATOMSKE TOPLICE, garsonjera za 4 osebe, v ceno 74 DEM so vključene kopališke vstopnice s 50% popusta, termin do konca aprila. 14. ČATEŽ - hišica za 4 osebe, posamezni termini v aprilu, prosto od 6. do 16. maja. Cena dnevnega najema 73 DEM. 15. PTUJSKE TOPLICE - apartma za 4 osebe, posamezni termini, cena konfortno opremljenega apartmaja 105 DEM. 16. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA - POLNI PENZION V DVOPOSTELJNI SOBI 8.1.00 tolarjev v hotelu Donat, 4.500 tolarjev v hotelu Boč. Poseben cenik za zdravniške storitve: program hujšanja, antistresni program, gastro program, program za diabetike. CENE V AGENCIJI. 17. ROGAŠKA SLATINA - privatni penzion, čajna kuhinja, tri sobe in apartma, lasten bazen, parkovna ureditev vrta, cena 17 DEM na osebo, turistična taksa ni vključena. Otroci do 12. leta imajo 40% popusta. MORJE 18. PORTOROŽ - apartmaja za 4 osebe, ogrevano, posamezni termini do meseca maja. Dnevni najem 45 DEM - lastna posteljnina. PRVOMAJSKA PONUDBA 1. NOVIGRAD - trisobno stanovanje za do 6 oseb, v celoti opremljeno, cena 48 DEM na dan. 2. BARBARIČA - garsonjera, konfortno opremljena za 4 osebe, cena 42 DEM na dan. 3. NEREZINE, OTOK MALI LOŠINJ - apartmaji za 3, 4 ali 5 oseb, cena 15 DEM na osebo na dan. 4. POREČ - apartmaji v Lanterni za 4 osebe 37 DEM - za 6 oseb 48 DEM na dan, polpenzion v hotelu TAMARIS 41 DEM - dvoposteljna soba, OTOK SV. NIKOLA - polpenzion v dvoposteljnih sobah 44 DEM. Apartmaji LUNA - polpenzion v dvoposteljnih sobah 35 DEM. šola tenisa 28 DEM na uro, najem igrišča 12 DEM na uro. SINDIKALNE ORGANIZACIJE ALI KAR TAKO OBLIKOVANE SKUPINE VABIMO, NAJ NAM POSREDUJEJO SVOJE ŽELJE ZA DRUŽABNI ALI STROKOVNI IZLET ALI POTOVANJE DOMA ALI V TUJINO. PLAČILA V 2 OBROKIH. ZAHTEVNEJŠI PROGRAMI 1. KLASIČNA MEHIKA krožno potovanje, ogledi izkopanin Majev, Aztekov, Toltekov, Mikstekov, Olmekov in drugih ljudstev zgodovinske Mehike. Podrobnejši program vam posredujemo. Cena od Meksica Cityja do Can-cuna, poleti, bivanje v dvoposteljnih sobah, nočitve z zajtrkom je 3787 DEM. PRIJAVE MESEC DNI PRED ODHODOM - VIZUMI SO POTREBNI. 2. Najcenejša možnost MEHIKA 7 DNI - POLET IZ EVROPE, SEDEM NOČITEV Z ZAJTRKOM, HOTELI Z 2 ZVEZDICAMA. PRIJAVA NAJMANJ TRI TEDNE PRED ODHODOM. KRAJ IN HOTEL PREDVIDENE KATEGORIJE PO KATALOGU IZBERE POTOVALNA AGENCIJA. CENA 1575 DEM. SINDIKALNI IZLETI 1. BUDIMPEŠTA TRIDNEVNI IZLET ZA VIKEND ALI PA KAR TAKO - ZA SKUPINE 40 DO 50 OSEB. AVTOBUSNI IZLET V BUDIMPEŠTO, OGLED ZNAMENITOSTI MADŽARSKE PRESTOLNICE, POLDNEVNI OBISK TIPIČNE KMETIJE V MADŽARSKI STEPI Z DRUŽABNIM DELOM IZLETA, TRETJI DAN NA POVRATKU V LJUBLJANO ALI V KRAJ, OD KODER JE SKUPINE, KOSILO V ČARDI. CENA 245 DEM, PLAČU IVO V DVEH OBROKIH. 2. ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI - obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. 3. TRI- ALI ŠTIRIDNEVNI IZLET NA KORZIKO - čudovito potepanje po Italiji in po Korziki. Prevoz z avtobusom in na luksuznem trajektu. Cena je odvisna od kategorije kabin in dodatnega programa. Informativno tridnevni izlet 400 DEM, štiridnevni 500 DEM. Plačilo v dveh obrokih. ORGANIZACIJA SEMINARJEV Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. POČITNIŠKE HIŠICE V ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ALI MORAVSKIH TOPLICAH, BANOVCIH, PTUJSKIH TOPLICAH, ROGLI, KRVAVCU/ KANINU, BOHINJU ALI KRANJSKI GORI za vsa obdobja. 2. LASTNIKE POČITNIŠKIH DOMOV V SLOVENSKEM PRIMORJU ALI V HRVAŠKI ISTRI, KI BI V LETU 1995 DALI OBJEKTE V NAJEM, VABIMO, NAJ NAM POSREDUJEJO PONUDBE. ATRISOVA PONUDBA ZA POLETJE 1995 1. SAVUDRIJA - ZAMBRATIJA apartmajske hišice: dve spalnici, wc, tuš, polpenzion ali penzion. Cene v pred- in posezoni od 33 do 39 DEM NA OSEBO, V VISOKI SEZONI OD 10. 7. DO 28. 8. PA 45 DEM - polpenzion je ' 5 DEM cenejši. 2. OTOK PAG - PAG dvosobni apartmaji s kuhinjsko nišo v dnevnem prostoru, kopalnica, terasa, za 5 oseb. Cena do 24. 6. 50 DEM, do 1.9. pa 78 DEM. 3. POREČ - paviljoni BELEUVE DVOPOSTELJNE SOBE, POLPENZION OD 25 DO 45 DEM. Cene so odvisne od sezone, - apartmaji LANTERNA - NAJEM APARTMAJA ZA 4 OSEBE, dve spalnici, kuhinja kopalnica od 38 do 112 DEM, odvisno od sezone, - NAJEM APARTMAJA ZA 6 OSEB, tri spalnice kuhinja, kopalnici, terase, cene od 47 do 158 DEM, odvisno od sezone - HOTEL LOTOS ISTRA - DVOPOSTELJNE, SOBE, POLPENZION. V ceno za osebo od 42 do 57 DEM, odvisno od sezone, je vključena turistična taksa. - HOTEL NEPTUN - POREČ DVOPOSTELJNE SOBE, POLPENZION. Cena od 45 do 65 DEM na osebo, odvisno od sezone. - APARTMAJI LUNA - POREČ DNEVNI NAJEM, ZA 3 OSEBE OD 43 DO 104 DEM, ZA 4 OSEBE PA OD 48 DO 113 DEM. Cene so odvisne od sezone. - HOTEL TAMARIS polpenzion, bivanje v dvoposteljni sobi, hotel visoke B kategorije. Cene do 23. 6. 50 DEM, do 25. 8. 72 DEM. - OTOK SVETI NIKOLA polpenzion, bivanje v dvoposteljnih sobah. Cena do 24. 6. 60 DEM, do 25. 8. 80 DEM. 4. FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe s kopalnico, polpenzion 48 DEM na osebo, penzion 56 DEM na osebo, otroci do 10. leta imajo 30% popusta. 5. ANKARAN - dvosobno stanovanje, opremljena kuhinja, možno bivanje za 5 oseb. Cena dnevnega najema 70 DEM. 6. MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje, opremljena kuhinja, možno bivanje za 5 oseb. Cena najema 65 DEM na dan. 7. STINICA - garsonjere za 3 osebe, bivalni prostor s kuhinjsko nišo, kopalnica, terasa. Termini od 27. 6. do 15. 8. in od 5. 8. do 25. 8. Cena najema na dan je 47 DEM. 8. ANKARAN - počitniška prikolica za 4 osebe, dodatna zunanja kuhinja, baldahin, TV. Cena do 24. 6. je 55 DEM do 1. 9. pa 78 DEM. 9. ROGLA - garsonjera oz. dvosobno stanovanje, 65 oz. 76 DEM dnevno. 10. KOPE - garsonjera za 4 osebe, cena 52 DEM dnevno. 11. Posamezni termini v Bohinju - Stara Fužina, v Kranjski Gori, v Kaninski vasi. PRI PRIJAVAH DO 20. MAJA Sl Z VPLAČILOM 50% REZERVACIJE, ZAGOTOVITE POPUST. PONUDBA BO TEDENSKO DOPOLNJENA. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite. PROGRAME V TUJINI OBRAVNAVAMO V SKLADU S SPLOŠNIMI NAVODILI POTOVALNE AGENCIJE, KI JE ORGANIZATOR POTOVANJA, IN JIH GOSTJE PREJMEJO OB PRIJAVI. PRIJAVA JE SPREJETA, KO JE VPLAČANIH 30% CENE ARANŽMAJA. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze DOLGA POT ZA DELO Po zadnjih podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo marca v Sloveniji 119.807 brezposelnih oziroma za 1.590 oseb ali 1,3 odstotka manj kot mesec poprej. Obseg brezposelnosti se je zdaj prvič približal tistemu iz začetka leta 1993. Sicer pa je bil odliv iz brezposelnosti v zaposlitev v letošnjih prvih treh mesecih manjši kot lani v istem času. V obdobju od januarja do marca se je na zavodu na novo prijavilo 17.511 brezposelnih, zaposlitev pa je našlo 17.664 brezposelnih ali petino manj kot v lanskem prvem trimesečju. Kazalci na področju zaposlovanja kažejo, da se nam v prihodnje obetajo predvsem strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem v določenih poklicih in panogah. Skratka, brezposelnost bo še naprej padala, znotraj nje pa bo naraščala strukturna brezposelnost. Hkrati se bo vse bolj zaostrovala dolgotrajna brezposelnost določenih kategorij iskalcev zaposlitve. To še najbolj povedo podatki sami. Med iskalci zaposlitve je bilo marca 56.377 ali 47 odstotkov oseb brez strokovne izobrazbe, skoraj vsak drugi brezposelni je torej brez kvalifikacij. Kar 40.403 ali 33,7 odstotka je starejših od 40 let, 55.152 ali 46 odstotkov je žensk. Poleg tega pa je še 22.447 ali 18,7 odstotka iskalcev prve zaposlitve, 37.718 ali 31,5 odstotka je mladih v starosti do 26 let, 13.767 ali 11,5 odstotka je brezposelnih zaradi stečajev in 23.137 ali 21 odstotkov je brezposelnih trajnih presežkov. Ravno zaradi dolgotrajno brezposelnih so na Republiškem zavodu za zaposlovanje pripravili poseben progrart} in sicer predvsem za težje zaposljive delavce, osebe z zmanjšano delazmožnostjo (invalide, starejše osebe, telesno prizadete brez statusa invalidnosti), pa tudi takšne Zdravniška svetovalna služba Pri poklicnem usmerjanju osnovnošolcev in srednješolcev so dosedaj sodelovali zdravniki iz dispanzerjev šolske medicine. Po novi zdravstveni zakonodaji zavarovalnice takšnih storitev ne plačuje več. Ker pa so takšne storitve nujno potrebne, je Republiški zavod za zaposlovanje uvedel lastno svetovalno zdravniško službo. Ta je poskusno pričela delati že lani, redno pa je začela delovati letos. Predvidevajo, da bodo zdravniki svetovalci letos obravnavali približno 1500 oseb. Omenjena služba je strankam na voljo enkrat tedensko na vsaki območni enoti RZZ. Njene glavne naloge so med drugim izdajanje mnenj o zaposljivosti, nadaljnjih postopkih ; obravnave, poklicne rehabilitacije ali zdravljenja pri izbiri ustrezne zaposlitve ali napotitve v program usposabljanja, predstavitev invalidski komisiji, napotitvi na rehabilitacijo, ureditvi delovnega mesta. z osebnostnimi odkloni, od-visneže od alkohola in drog, osebe z zmanjšano delazmožnostjo (Rome, imigrante, bivše zapornike). Pri primerjanju anket o kadrovskem potencialu iz leta 1993 in 94 so ugotovili, da stopnje brezposelnosti mladih upadajo, najbolj pa naraščajo pri starostnih skupinah od 35 let dalje. Prav tako naraščajo stopnje brezposelnosti pri nekvalificiranih in tistih, ki so končali skrajšani program. Postavlja se vprašanje, zakaj torej zaposlovati težje zaposljive, ko pa je toliko zdravih brez dela. Izkušnje razvitih državah kažejo, da zapostavljanje določenih kategorij prebivalstva slejkoprej privede do socialno političnih nestabilnosti. Zaposlitev je namreč najuspešnejši način, kako pomagati določeni skupini ljudi. SLEPOMIŠENJE PRI POKOJNINAH Pokojnine se bodo za mesec april znižale za 0,3 odstotka, prejšnji mesec pa so se za 0,2 odstotka, ker so se za toliko predtem znižale tudi pov- prečne plače zaposlenih. Toda glavna zadrega ni v letos že drugem znižanju pokojnin za tekoči mesec, ampak v njihovem izplačevanju. Če bi v maju izplačali 450.000 upokojencem še regres za dopust, bi se pokojninski sistem dobesedno zamajal. Zaradi grozečih izgub, teh je v letošnjih treh mesecih že za več kot 3,5 milijarde tolarjev, do konca leta pa naj bi jih bilo za več kot 14,5 milijarde tolarjev, je strokovna služba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Ljubljani predlagala članom upravnega odbora zvišanje prispevne stopnje za tri odstotne točke, tako da bi po novem ta dosegla 34 odstotkov. Regres pa naj bi upokojencem izplačali takrat, ko bo to mogoče. Upravni odbor zvišane prispevne stopnje ni sprejel, saj bi med drugim povzročila tudi višjo inflacijo. Finančni minister Mitja Gaspari je postregel s podatkom, da so se lani bruto plače povečale za 25,4 odstotka, realno pa le za 4,7 odstotka, medtem ko so se pokojnine z dodatki vred povečale za 33,2 odstotka, realno pa za 10 odstotkov, torej za enkrat več kot plače. Takšnega pritiska pokojnin po njegovi oceni gospodarstvo enostavno ne zdrži več. Najbolj sporni na področju izplačevanja pokojnin so dvomesečni poračuni za nazaj. Takšen način izplačevanja pokojnin je bil uveljavljen v člasu visoke inflacije za zaščito pokojnin, zato bi kazalo čimprej spremeniti osnovni zakon. Zdaj je v parlamentarni proceduri vladni predlog proračuna za letos, ki namerava ukiniti način izplačevanja pokojnin za nazaj. Po drugi strani pa je strokovna služba ZPIZ-a pripravila finančni načrt za letos na podlagi proračunskega memoranduma za leto 1995, ki ga je parlament sprejel lani decembra. Po tem memorandumu naj bi vlada ob nespremenjeni prispevni stopnji za pokojninsko zavarovanje zagotovila nemoteno poslovanje pokojninskega zavoda s tem, da prevzema plačilo enega dela socialnih korektivov, ki so vgrajeni v pokojninski sistem, in s tem zagotovi njegovo likvidnost. Vendar do takšnega plačila ni prišlo. Za ta namen ni v predlogu državnega proračuna namenjen niti tolar. To pa pomeni, da se s predlogom sedanjega proračuna ne uresničuje sprejeto besedilo proračunskega memoranduma in s tem povezani sklepi državnega zbora. Pri izplačevanju pokojnin gre za navadno slepomišenje v skladu s trenutnimi političnimi potrebami. Glavno vprašanje pa je, zakaj toliko časa odlašamo z novo pokojninsko zakonodajo. Jo bomo res dočakali šele po prihodnjih parlamentarnih volitvah, ker se vladajoča garnitura boji zameriti upokojencem - volil-cem? Kaj bo s pokojninami do takrat, pa bo moral odločati parlament že zdaj. Marija Frančeškin Težje zaposljivi so namreč obsojeni na dolgotrajno brezposelnost, ki pri posameznikih povzroča ne le materialno ekonomsko negotovost, ampak tudi hude psihosocialne posledice - na njih in posredno tudi na družinskih članih. S tem pa se okrog prizadetih bistveno poveča. Vendar je treba težje zaposljive predhodno vključiti v ustrezne oblike poklicne rehabilitacije, zagotoviti tehnične pripomočke in ustrezno spodbuditi delodajalce, da bi jih zaposlovali. Na zavodu menijo, da bi v primeru težje zaposljivih oseb prišli v poštev ukrepi, ki so usmerjeni predvsem na delodajalce. Gre za kvotni sistem za zaposlovanje, s katerim država delodajalce obve- zuje za sprejetje oziroma ohranjanje predpisanega deleža delavcev posebnih kategorij (invalidov, mater samohranilk, beguncev). Kvotni sistem se lahko uporablja tako za delovna mesta kot tudi učna in pripravniška mesta. Pomemben ukrep je tudi sofinanciranje prispevkov, plač, stroškov delodajalcev itd. Republiški zavod za zaposlovanje namerava tako v prihodnje težišče dela usmeriti predvsem v spodbujanje zaposlovanja tistih, ki so izključeni iz družbe ali pa so na trgu v slabšem položaju. To pa ne pomeni, da se nameravajo odreči preostalim nalogam, s katerimi pomagajo brezposelnim. Gre le za prednostne naloge med programi. M. F. Programi pospeševanja zaposlovanja Na seznamih brezposelnih se je v zadnjih šestih letih znašla skoraj polovica aktivnega prebivalstva. Republiški zavod za zaposlovanje je ob takšnem valu brezposelnosti oblikoval programe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi pomaga brezposelnim pa tudi zaposlenim (prekvalifikacije presežnih delavcev). V zadnjih štirih letih so v takšne programe vključili več kot 180.000 oseb. V letih 1991 do 93 je bilo v teh programih od 23 do 25 odstotkov vseh brezposelnih, lani pa je ta delež - zaradi pomanjkanja denarja - padel na le 15,6 odstotka. V letih 1991 in 1992 je bilo na voljo veliko programov za reševanje presežnih delavcev, ki pa so v naslednjih letih splahneli.. Med programi, ki izrazito upadajo, so tudi kapitalizacije denarnih nadomestil. Sofinanciranje pripravništva je do leta 1993 naraščalo, v preteklem letu pa je znova padlo na število iz leta 1992. Naraščajo pa programi samozaposlovanja, javnih del ter usposabljanja in zaposlovanja invalidov. Lani so začeli izvajati tudi program povračil prispevkov, ki je deloma nadomestil program sofinanciranja novih delovnih mest. M. F. V spodnji tabeli so vrste in obseg posameznih programov (APZ) glede na število udeležencev v obdobju 1991-1994: Program 1991 1992 1993 1994 skupaj Programi usposabljanja za zaposlitev 12000 9900 15270 10768 47938 Sotinananciranje pripravništva 7200 9300 13117 8423 38040 Subvencioniranje novih delovnih 3308 9822 - - 13130 Kapitalizacija denarnega nadomestila 3468 1143 2183 1208 8002 Samozaposlovanje( realizacija) 210 833 2210 3283 6536 Javna dela 1248 3513 4367 4475 13603 Usposabljanje invalidov 362 424 732 867 2385 Sofinanciranje delovnih mest za invalide - - 120 156 276 Zdravniška svetovalna služba za invalide - - - 1470 1470 Subvencije invalidskim podjetjem - - - 2500 2500 Razreševanje presežnih delavcev - prekvalifikacije 6846 8391 10285 2780 28302 - odpravnine 4382 - - - 4382 - dokup zavarovalne dobe 6599 4600 2067 - 13266 - usposabljanje prevzetih delavcev 236 - - - 236 Povračilo prispevkov po 48.a členu - - - 906 906 Povračilo prispevkov po Zakonu o refundacijah - - 359 359 Skupaj vključeni v programe APZ 45859 47926 50341 37185 181311 Simon Wiesenthai PRAVICA, NE MAŠČEVANJE SPOMINI PRAVICA, NE MAŠČEVANJE Vsakokrat, ko se je Simonu Wi-esenthalu posrečilo pred sodnika pripeljati kakega nacističnega morilca, je svetovni tisk o njem pisal kot o »lovcu na naciste«, »judovskem Jamesu Bondu« alr celo kot o »maščevalcu Judov«. Toda on je hotel, da bi ohranil spomin na mrtve, ni želel netiti sovraštva; zahteval je pravico, ne pa hlepel po maščevanju. VViesenthal je avtor številnih knjig. V naši založbi smo izdali prevod njegove zadnje, z naslovom PRAVICA, NE MAŠČEVANJE. To je hkrati prvo njegovo v slovenščino prevedeno delo. Pokličite (061) 321255. Cena knjige je 2.500 SIT. VIK IN KRIK RAZLAŠČENCEV Denacionalizacijski upravičenci prek svojega združenja zganjajo vik in krik samo zaradi tega, ker je Jožetu Šketi oziroma konzorciju zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja uspelo v zakonitem postopku uvrstiti na dnevni red parlamenta obravnavo o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji. Seveda je to njihova legitimna pravica, pri čemer pa ne gre spregledati njihove izsiljevalske metode, začinjene z obilico groženj in demagogije. Cilj njihove kampanje, ki jo zvesto spremljajo sredstva javnega obveščanja, je en sam: pritisniti in prestrašiti poslance, da ne bi niti pomislili na sprejem kakšnih sprememb. In kakšni so njihovi argumenti? Združenje razlaščencev opozarja, da bi morebitno spreminjanje denacionalizacijskega zakona pomenilo kršenje slovenske ustave, pa tudi vrste mednarodnih konvencij. Sprejem predlagane zakonske spremembe, po kateri fizična vrnitev v naravi ne bi bila več prednostna pravica, bi bila po mnenju razlaščencev v nasprotju z mednarodnimi listinami, kot so splošna deklaracija o človekovih pravicah, evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter statut Sveta Evrope. Poleg tega zdaj razlaščenci nenadoma posegajo po kvantiteti že rešenih denacionalizacijskih zahtevkov (značilna dikcija: na tisoče pravnomočnih odločb), medtem ko so pred obravnavo Šketovega zakona v parlamentu tolkli po mizi, češ da se zakon izvaja prepočasi in da ni rešena še niti tretjina vloženih zahtevkov. V tem pogledu pomeni višek demagogije, če ne celo cinizma in arogance, njihova trditev, da bi bilo zaradi morebitnih sprememb zakona kršeno ustavno načelo, ki pravi, da smo pred zakonom vsi enaki. Prav zanimivo. Če me spomin ne vara, smo bili v sociali- stičnih časih prav tako pred zakonom vsi enaki, kar nam je zagotavljalo popolnoma enako ustavno načelo. Vprašanje je samo eno: kakšni so bili tisti zakoni, pred katerimi ni kardinal, predsednik avstrijske tatu, spolno zlorabljal mlade dečke. a o a i, d r- :č :a m je et ii- e- k- številka še tako obskurnega, pa tudi še tako resnega časnika, je dodala kakšno vznemirljivo podrobnost iz Groerje^ega, dotlej skrivnega spolnega ži vlkpjaTGd tega, kako s d se mu fantje izogibjli^Kerjih je preveč tesno stiskal k sebi/dadzpovedi moškega, kako je mori kot dččekGroerja »z lulčkom tepsti po prstih Fod pritiskom javnosti se je molk CerkyE počasi odtajal: najprej so Groeija zamenjali na mestu predsednika škofovske konference. Zidaj kaže, da ga bo Vatikan poslal nazaj v samostan. Ampak glede preiskovalne komisije, ki naj bi dejstveno ugotovila, kolikšna je njegova krivda, odločitve še ni. Heide Schmidt, voditeljica Liberalnega foruma, ki smo bili vsi enaki. Zdaj menda že vsi vedo, da so bili pred njimi eni (beri: »naši«) državljani bolj enaki od onih drugih. Ker gre po meritornih ocenah pravnih strokovnjakov glede zakona o denacionalizaciji za revolucionaren in pravni akt, to ne pomeni nič drugega kot nadaljevanje stare »dobre« prakse. Z zakonom o denacionalizaciji, ki je zdaj v veljavi, niti slučajno niso vsi državljani enakopravni. O tem je zelo jasno povedal svoje prof. dr. Bajt, kot tudi- množica ekonomskih strokovnjakov. Če bi bili dejansko pred zakonom vsi enaki, potem bi ta zakon enakopravno obravnaval vse razlaščene (pravne in ekonomske) lastnike. To pa pomeni, da bi zakon moral izhajati iz bilanc fizičnih in pravnih subjektov, kar bi bilo edino pošteno in moralno. Seveda bi se v tem primeru enormno povečalo število denacionalizacijskih upravičencev, a bi se na drugi strani temu primerno zmanjšala skupna vrednost sedanjih denacionalizacijskih zahtevkov. To pa pomeni, da bi v primeru, če bi bili pred zakonom res vsi enaki, marsikdo od sedanjih upravičencev ne dobil nič, ker je bil, denimo, pred bankrotom. Dobili pa bi na drugi strani njegovi upniki, ki so se z zakonom o denacionalizaciji za svoje terjatve oziroma ekonomske vložke lahko obrisali pod nosom. Tisti torej, ki danes v združenju razlaščencev kriči o enakosti pred zakonom, ne ve nič, laže kot cigan, ali pa je pokvarjen. Demagogija je za takšno početje sicer priročna kulisa, ki pa navadnega državljana s temeljnim ekonomskim in pravnim znanjem ne more preslepiti. Kako je v tem pogledu s poslancj, bomo lahko kmalu videli. In ko smo že pri enakopravnosti državljanov, na katere se sklicujejo razlaščenci, seveda ne gre prezreti tudi pokradenih podjetij in delavcev, na katere je novorevolucionarna Demosova država obesila prav vse breme denacionalizacije. Kot da so oni krivi oziroma da bi oni izvajali akt revolucionarnega lastninskega nasilja po drugi svetovni vojni. Danes je vsakemu bebcu jasno, da je to počela takratna (totalitarna) država, katere pravni naslednik na slovenskem ozemlju danes ni nihče drug kot Republika Slovenija. Torej je tudi jasno, da bi morala ta država popravljati krivice iz preteklosti tako, da ne bi povzročala novih podjetjem in delavcem, ki izkazujejo lastninske pravice iz naslova družbene lastnine. Takšne pravice pa de iure priznava zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki v tem pogledu ni konsistenten z zakonom o denacionalizaciji. Podobno velja tudi za stanovanjski zakon, ki usodo nekdanjih nosilcev stanovanjske pravice preprosto prepušča usodi. Popolnoma enako je s podjetji. Kaj se dogaja v gospodar- skih organizacijah, ki jih je zadela strela denacionalizacije, smo pred časom lahko vi-* deli v podjetju TOLO iz Šentjurja. Podjetje, ki je kupilo premoženje v zakonitem pravnem prometu (ga torej ni od nikogar dobilo v upravljanje), je z zakonom o denacionalizaciji postalo denacionalizacijski zavezanec. Tudi delavci tega podjetja menijo, da jim je bila kršena pravica iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, to je enakost pred zakonom, zaradi česar so se obrnili na varuha človekovih pra-# vic, medtem ko ustavno in vrhovno sodišče ne najde časa za obravnavo njihovih zahtev. Na koncu bi torej lahko rekli, da je cilj združenja razlaščencev ustvariti zgolj napeto ozračje in pritisk na poslance,-* pri čemer jih prav malo skrbijo orodja, s katerimi to počenjajo. Ker je na drugi strani vse mirno, bi se morali logično vprašati, zakaj množica sindikatov vse to le mirno opazuje Tembolj, ker imajo pri rok« množico argumentov-, s kate rimi bi lahko hitro umirili sr-borito združenje razlaščencev Pa ne, da zaupajo v zdravi pamet poslancev?! Ivo Kulja Nadškof Šuštar v Mladini NTERVJU Ustavno sodišče o presežkih VUK PREDAJA ŠTAFETNO PALICO Objavljamo sklep ustavnega sodišča, ki je zavrglo pobudo Jožeta Vuka, tajnika Delavske zveze ZLSD, v kateri je predlagal razveljavitev zakona ali členov zakona, na podlagi katerega so bile izdane vse odločbe o presežnih delavcih. Vuk je svojo pobudo utemeljil z ugotovitvijo, da si je vsak posameznik z zaposlitvijo za nedoločen čas zagotovil pravico do dela, ki mu je kot že pridobljena socialna pravica z izpodbijanimi zakonskimi določbami odvzeta. Zanimivo pa je, da se sodišče sploh ni spustilo v vsebinsko obravnavo Vukove pobude, temveč jo je zavrglo iz tako imenovanih procesnih razlogov. Po mnenju ustavnega sodišča namreč Vuk kot tajnik Delavske zveze ZLSD ne izkazuje pravnega interesa za svojo pobudo. Tak interes pa sodišče priznava (reprezentativnim) sindikatom. Ker nihče ne more trditi, da je Vukova pobuda iz trte izvita, o čemer konec koncev priča tudi odločitev sodišča, ki je bila sprejeta s šestimi glasovi za sklep in tremi proti, bi bilo še kako zanimivo videti odločitev sodišča glede pobude, ki bi jo nanj naslovil »pravi« predlagatelj, se pravi eden od sindikatov. Tembolj, ker ni- smo zasledili primera, da bi v kakšnem podjetju delavci prek svojih organov razglasili direktorja oziroma vodstvene delavce za tehnološki ali ekonomski presežek, temveč je to vedno počelo vodstvo z delavci. Glede na številne primere, v katerih je vodstvo pisalo delavcem odločbe o presežkih in jih tako obesilo za vrat državi ter jih prepustilo negotovi so- jo la ite k- :r- >u li, za to ki tio >z. 'C- ;e- io, :m ta, le- im ki to :o, set >st ia- io- še br. cialni usodi, samo pa potem na tak ali drugačen način divje sprivatiziralo podjetje (Koržetov model), bi se v sindikatih vsekakor morali vprašati, ali je takšna praksa v skladu z ustavo. Zato upravičeno pričakujemo, da bo Vukovo pobudo zdaj na sodišče naslovil kdo od sindikatov. Ali pa se ta štafetna palica ne bo zdela nikomur zanimiva? REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE SKLEP Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožeta Vuka iz Ljubljane na seji dne 6. 4. 1995 sklenilo: Pobuda Jožeta Vuka za oceno ustavnosti III. poglavja (členi 33 do 36i) in 12. točke 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/ 91) se zavrže. Obrazložitev 1. Pobudnik je z vlogo, naslovljeno kot pobudo, predlagal razveljavitev zakona ali člen (členov) zakona, na podlagi katerega so bile izdane vse odločbe o presežnih delavcih. Na poziv sodišča je svojo vlogo dopolnil z navedbami, da predlaga presojo ustavnosti III. poglavja Zakona o delovnih razmerjih (posebej 33. do 36. i. člen) in 12. točke 100. člena istega zakona in da so po njegovem mnenju izpodbijane zakonske določbe v neskladju z 2., 49. in 155. členom Ustave. Meni, da si je vsak posameznik z zaposlitvijo za nedoločen čas zagotovil pravico do dela, ki mu je kot že pridobljena temeljna socialna pravica z izpodbijanimi zakonskimi določbami odvzeta. Svoj pravni interes utemeljuje s tem, da je tajnik Delavske zveze ZLSD in je njegova osnovna naloga borba za delavske pravice in da je bil od 1. 11. 1992 do 30. 10. 1994 kot presežni delavec brez dela. tiko. Zato je škofovska konferenca ustanovila komisijo Pravičnost in mir z namenom, da se oglaša tam, kjer imamo vtis, da so kršene človekove pravice. Sedaj imamo sicer tudi varuha človekovih pravic, a to je bolj simbolične narave. • Ali ni tako, da cerkev kdaj vendarle prekorači mejo in poseže v politiko? Bil bi vesel, £e bi mi povedali, kaj sem naredil takšnega, kar je po vašem mnenju narobe. • Ali ni bilo ravno ob odstavitvi obrambnega ministra Janeza Janše zaslediti izjavo komisije Pravičnost in mir, v kateri je bilo med drugim zapisano, da so to najodločnejši koraki neokomunizma ... To je izjavila komisija Pravičnost in mir, ne jaz. • Malo prej ste rekli, da je bila ta komisija ustanovljena za to, da opozarja v imenu škofovske konference. Domnevam, da ta izjava ni bila objavljena brez vaše vednosti oz. soglasja. Komisiji sem dal pri tej izjavi proste roke. To pomeni, daje sama odločila, ali jo bo objavila ali ne. O ministru Janši so krožile najrazličnejše govorice, kijih ne morem preverjati. e Ali ni nekoliko nenavadno, d^še‘cerkev izpostavi s podporo obrambnemu mfnistru? Če se vam to zdi nenavadio, imate vso pravico misliti tako. V tem primeru je šlo«a podporo poštenemu človeku. Dobro se zavedam, la je človek, ki ima takšno službo kot jaz, izpostavljeiteritiki, dobrohotni in zlona memi. Vem, da moram to qkejemati in sam premimti, ali je bila kakšna stvar napa8k^iyyjQp«mti, tudi obžalovati; če pa je bila pravilna in se mnogi zaganjajo vanjo iz najrazličnejših neupravičenih razlogov, vztrajam pri tem. Glede podpore Janši še danes mislim, da smo storili prav. • Ustanovljena ie bila, mogoče bi lahko celo rekli, da V imenu Kristusovih ran umre naj partizan: podobno kot pri Janši Cerkev še danes misli, da je storila prav, ko je podpirala in organizirala belo gardo. Tudi tedaj je podpirala »poštene« ljudi! 2. Procesni pogoj za začetek postopka presoje ustavnosti zakona na podlagi pobude je izkazan pravni interes pobudnika. Pravni interes je podan, če zakon oziroma zakonske določbe, katerih oceno pobudnik predlaga, neposredno posegajo v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj (24. člen Zakona o Ustavnem sodišču: Uradni list RS, št..* 15/94). 3. Dejstvo, da je pobudnik tajnik Delavske zveze ZLSD, ne izkazuje njegovega pravnega interesa. Če so ogrožene pravice delavcev, so po 8. alinei prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču pooblaščeni predlagatelji postopka reprezentativni sin-^ dikati za območje države. Pravni interes bi bilo mogoče priznati tudi drugim (reprezentativnim) sindikatom, če izpodbijajo zakonske določbe, ki posegajo v pravice delavcev. Pobudniku v tem primeru tudi kot posamezniku ni bilo mogoče priznati pravnega interesa, ker morebitna odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi iz-# podbijanih zakonskih določb ne bi spremenila njegovega sedanjega pravnega položaja oziroma ne bi vplivala na njegove pravice ali pravne interese. 4. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez-* Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Krivic, Testen in Zupančič. Predsednik: dr. Tone Jerovšek 20 20. aprila 1995 NAJPOMEMBNEJŠA STRAN Humoreska Parada - Povejte nam, ali ste za parado ali ne, smo nagovorili tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je kot po nenapisanem pravilu tičal za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in zložno srkal svoje veliko pivo. »Jaz sem za parado!« - Prav za parado, mislimo vojaško, ali zgolj za mimohod? »Sem prav za vojaško parado.« - Oho, vi ste pa eden redkih. Pa veste, koliko takšna vojaška parada stane? »Ne vem. Pa vi veste, koliko stane takšen mimohod?« - No ja, morda so cene res približno enake, ampak vojaška parada je razkazovanje moči, skratka militaristična prireditev... »Zame je vojaška parada predvsem spektakel. In res ne vem, v Čem se vojaška parada razlikuje od kakšnega telovadnega nastopa ali pa od recimo kakšnega filma z masovnimi prizori?« - Po vsebini, seveda. »Ah, dajte no mir. Zame je vojaška parada prikaz, kako in koliko je kakšna vojska urejena. Nastopajo množice mladih fantov, ki morajo znati korakati kot ' en mož, poravnanih vrst, je prikaz njihove tehnike, kako znajo ravnati z njo ... skratka spektakel. Jaz vselej rad gledam posnetke dobrih parad, nemških, ameriških, ruskih, francoskih, italijanskih... Vsekakor mi je to bolj všeč kot pa nekdanje naše prvomajske parade, ko so množice neurejeno tavale za nekakšnimi simboli gospodarskih uspehov, ki jih ni bilo...« - Ampak kako naj bi udeleženci NOB zdaj korakali po vzoru vojaških parad? Saj jih ni dovolj! »Po borčevskih panzionih sodeč, bi se jih nabralo več, kot pa je zdaj slovenskih vojaških obveznikov v kasarnah.« - Pa kako naj bi zdaj te ostarele borce nagnali, naj bi strumno korakali, saj to je fizično nemogoče... »Kdo pa je rekel, da naj bi to počeli stari borci. Lahko bi oblekli v partizanske uniforme mladino...« - To bi šele stalo, kajti težko bi bilo najti toliko mladih, ki bi zastonj hoteli sodelovati v takšni paradi. Sicer pa danes nobena država več ne prireja parad. »Oh, Francozi ob 14. juliju korakajo po Elizejskih poljanah, celo tujska legija, čeprav je že ni nikjer več in čeprav velja za nekaj grdega.« - Torej se zavzemate, da bi v paradi sodelovali tudi domobranci!? »Ko so v šestdesetih letih Poljaki praznovali tisočletnico svoje državnosti, so iz parade naredili pravi zgodovinski spektakel. Korakali so vojščaki, ki so se borili proti nemškemu križarskemu redu, pa poljska srednjeveška konjenica, bojevniki za neodvisno Poljsko po koncu prve svetovne vojne, oddelki poljske vojske, ki je branila domovino pred Nemci in Sovjeti, in nazadnje tedanja redna poljska vojska. Skratka bilo je kaj videti.« - Ampak med njimi ni bilo kvizlingov.. . »Poljska vojska, ki se je borila v Varšavski vstaji, v komunistični Poljski ni imela nič kaj boljšega statusa od naših domobrancev. In vendar si je tedanja oblast upala spustiti jih na parado. Saj je bilo res zoprno, ker so ti oddelki med publiko poželi največji aplavz.« - Toda če bi po vašem med mladimi težko dobili dovolj statistov, da bi igrali partizane, potem bi še manj takih, ki bi hoteli igrati domobrance ... »Najbrž imate prav. Sicer pa danes mladi pravijo, da jih vse to ne zanima. Saj vse skupaj prav tako spada med prekopavanje kosti.« - Oho, zdaj pa kaže, da ste tudi vi proti paradi! ■ ■ »O, ne! Jaz sem za parado. Menda res ne zh deveti maj, pač pa za 23. junij. In takrat naj bi korakal 17. pešpolk, torej kranjski Janezi, pa Maistrovi borci, tigrovci, pa partizani, domobranci, plavogardisti, knojevci in nazadnje še teritorialci oziroma sedanji vojaki... To bi bil vsaj živopisni spektakel. Še zlasti, če bi šli še malce nazaj v zgodovino in parado začeli s Črtomirom in Valjhunom, pa z Ravbarjevimi vojščaki, ki so branili Sisek, branilci pred turškimi vpadi, vojščaki Celjskih grofov, Gregorčičevo kmečko puntarsko vojsko, rokovnjaškimi oddelki iz časov Ilirskih provinc, mornarji mariborskega admirala Tegetthoffa, ki je pri Visu nasekal Italijane, itd.« - Ampak zakaj bi bilo to dobro? »Morda bi kaj prispevalo k spravi, poudarjalo pa bi tudi našo državnost. Res da malce pozno, ampak saj Slovenci s svojo državnostjo tako ali tako zamujamo. In če že zamujamo z državnostjo, zamujajmo še s parado.« - Ampak saj nimamo tisočletnice, šele petletnico državnosti? : »Torej je razlog za parado še toliko večji. S parado je treba pohiteti, dokler državnost še imamo. Slovenci namreč znamo po zgodovinskih izkušnjah državnost kar čez noč zapraviti. V tem smo velemojstri.« Bogo Sajovic O Horoskop On že ve Voditelj oktobrske revolucije Vladimir Iljič Ulj anov - Lenin (rojen 22. aprila 1870) je v politiko zaplaval kot gimnazijec, potem ko so mu carske oblasti zaradi sodelovanja v proticaristični zaroti usmrtile brata. Politično, zlasti agitacijsko je deloval tudi med študijem. Ko je doštudiral, je svoje delovanje še okrepil. Leta 1894 so ga zaradi agitiranja med delavci v St. Petersburgu aretirali in izgnali v Sibirijo. Po vrnitvi je leta 1900 emigriral iz države in se naselil v Švici, kjer je kmalu postal vodja boljševiške stranke. Med prvo svetovno vojno je z vednostjo nemškega generalštaba odpotoval prek Nemčije na Švedsko in od tam v Rusijo, kjer je februarska revolucija že odpravila monarhijo. Leninu pa vzpostavitev buržoazne republike ni zadostovala, zato je svoje privržence oktobra (po pravoslavnem koledarju, ki je bil takrat v Rusiji v veljavi) 1917 popeljal v drugo revolucijo, ki je prinesla oblast boljševikom. Prekinil je vojno z Nemčijo (cena za mir je bil odstop dela Poljske, Pribaltika, Belorusije in Ukrajine Nemčiji, vendar pa je Sovjetska zveza večino tega ozemlja dobila nazaj, ker se je morala Nemčija leta 1919 odreči osvojenim ozemljem) in vodil boje z nasprotniki boljševikov in s tujimi intervencijskimi armadami. Verjetno so na njegov ukaz pobili že odstavljeno carsko družino. Obramba lastnega ozemlja je bila uspešna, ko pa so hoteli revolucijo izvoziti na Poljsko, je Rdeča armada doživela hud poraz. Protiboljševi-ške upore, ki so se zaradi slabega gospodarjenja in samovolje funkcionarjev večkrat razširili, je krvavo zatrl, vendar pa je v svoji Nep (novi ekonomski politiki) odstopiti od nekaterih ortodoksnih doktrin. V zadnjih mesecih svojega življenja je prišel v spor s Stalinom, ki si je že gradil svoj lastni imperij znotraj partije. Bil je edini, ki bi morda še lahko odstranil Stalina, vendar je bil zaradi bolezni (zadelo ga je več kapi) že prešibek. Umrl je 21. januarja 1924. Po njegovi smrti je oblast prevzel Stalin, ki je kasneje v velikih čistkah pobil večino starih Leninovih in svojih sodelavcev iz tega obdobja. Vzrok, ki je Lenina pripeljal v aktivno ukvarjanje s politiko, je bila obsodba in eksekucija brata zaradi protidržavne zarote. Ko je slišal, da je bila usmrtitev izvršena, je tedaj sedemnajstleten zakričal: »To mi bodo plačali. Prisegam, da bodo.« »Kdo bo plačal?« je zanimalo mater. »Jaz že vem kdo,« je odvrnil Lenin. Deni DELAVSKA ENOTNOST MESNA JED CESTNO PREVOZNO SREDSTVO FRANCOSKI FILOZOF (HIPP0LYTE) KEMIK ONSAGER ► AVTOR: BORUT LEVEC ČLAN NEKDANJIH BEATLESOV (RINGO) ČEŠKI PESNIK (FRANTIŠEK) LUKA V ALŽIRU KOČUAZ ZL0ZUIIV0 STREHO PEVKA STEFOK SLOVENSKI PESNIK IN DRAMATIK (GREGOR) ATLETSKE DISCIPLINE NOVINARKA T0D0R0VSKI PALESTINA PRED VDOROM IZRAELCEV PRISTAŠ SREDNJE- VEŠKE FILOZOFIJE ŽIVAHEN ITALIJANSKI PLES AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC NEMŠKI FILOZOF (GEORG) DENAR V JUZ. AFRIKI IZSTRELITEV TORPEDA GRŠKI FILOZOF IGRALKA MAC GRAW KRAJ PRI KOPRU KARLI ARHAR PRIPRAVIL: SALOMONOV UGANKAR MESTO JUŽNE SVETO MESTO V EGIPTU PREBIVALEC VASI _ ORIENT, JUTR0V0 VEJA ZA OBTIKANJE GRAHA ČEŠKA DENARNA ENOTA MOČNA TKANINA GORA V JULIJSKIH ALPAH NUDIST, NAGEC SEVERNO- AMERIŠKO INDIJANSKO PLEME ANGLEŠKI OPERNI TENORIST (PETER) IZRASTEK V USTIH IZVORNI KRAK REKE MENAM ALBERT CAMUS VOJAŠKO VOZILO GRŠKI IZDAJALEC PRI ■TERMOPILAH IGRALKA MIRANDA LETOVIŠČE NA OTOKU PAGU EGIPTOVSKA BOGINJA NEBA VERBENI PODOBNA LONČNICA DEL SRAJCE PERJE PRI REPI OPLODITVENA SNOV GLASBENI OKRAS IZ TREH NOT ESTONEC NEPRIJETEN OBČUTEK AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA NAGRADNA KRIŽANKA NRAV0- SLOVJE ANTIČNE TROJANE KOSTARIŠKI PREDSEDNIK (OSCAR) ALFI NIPIČ PISATELJ CANETTI SLOG, STIL (ORIGINAL) AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (CHRISTOPHER ATLETINJA SIMEONI VELETOK V JUŽNI AFRIKI KAZALNI ZAIMEK DELAVSKA ZADRUGA V CARSKI RUSIJI PREBIVALEC balkanske DRŽAVE RIMSKI HIŠNI STAR SLOVAN MNOŽlNSKI OSEBNI ZAIMEK UPANJE, NADA OČAK IGRALKA FARR0W KAREL NOVAČEK ŠIVANKA PRIOČESNA LEČA ZMOTA, POMOTA ? • DEKANI KOPER izola j4Doa. JEZIK. INDIJSKE LITERATURE Nagradna križanka št. 18 Rešeno križanko nam pošljite do 3. maja 1995 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 18. Nagrade so 5.000, 3.000 in 2.000 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 16: OTIRACA, LIE, NEVODLJIVOST, ALAMO, DLESEN, NENA, ROLA, SIMONA WEISS, ISA MIRANDA, SAMANTHA, ALARIH, KRANJ, NART, ILIE, AGRA, PLN, MAE, SLAVA, FEKALIJE, TRI, EKAR, ANS, EJUP KOSI, NTIMA, BITUMEN, NOS, DIZENTERIJA, ODTOK, ENEJ, ALKMENE, NONA, RAMA, RJA, CAR, OSAT Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 16: 1. Janez Zupančič, Ravnik 17, 61385 Nova vas na Blokah _______________________ 2. Komac Mojca, Kidričeva 5, 65270 Ajdovščina 3. Karli Privšek, Jenkova 15, 63320 Velenje Nagrade bomo poslali po pošti. Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR Nazaj v (udbo)mafijski raj Janez Janša, šef SDSS, je v orožarski aferi Brnik dejal, da je s tem orožjem trgoval bivši notranji minister Igor Bavčar. Zanimivo pa je, da je bil Janša tako resnicoljuben šele leta 1994 pred lokalnimi volitvami, medtem ko je o tem orožju leta 1992, ko je prišlo na brniško letališče, molčal kot grob. Še bolj zanimivo je, da je bilo to orožje skladiščeno v vojaškem delu letališča, in dejstvo, da je obrambno ministrstvo (beri: Janša) dalo ministrstvu za notranje zadeve (beri: Bavčarju) soglasje za trgovino s tem orožjem. Tem bolj, ker tega - domala 9 milijonov dolarjev vrednega - nakupa ni financiral državni proračun, prav tako pa od njegove preprodaje vanj ni pritekel niti tolar. Janša bo torej moral v preiskovalnem in zagotovo tudi potrebnem sodnem postopku predvsem pojasniti, kakšne interese je imelo obrambno ministrstvo oziroma slovenska država, da sta dovolila povsem zasebno trgovino z orožjem. Ker po logiki stvari država v takšni trgovini ne more imeti nobenih interesov, bo Janša moral dokazati, da ni zlorabil svojega položaja in pokasiral svoj del provizije. Igor Bavčar, podpredsednik LDS, je eden od šestih ovadenih in po nekaterih ocenah glavnih akterjev slovenske trgovine Bavčarjeva trgovina z orožjem. Bavčar je že lani septembra dejal, da je v ministrstvu za notranje zadeve veliko dokumentacije, med drugim tudi tista, ki pojasnjuje vlogo ministrstva pri brniškem orožju. Hkrati je izrazil pričakovanje, da bodo pri razčiščevanju osebnih in državnih interesov razčistili tudi vprašanje brniškega orožja. Nas bo seveda zanimalo, kako je notranje ministrstvo pod njegovim vodstvom izvajalo nadzor nad spuščanjem transportov z orožjem v državo, ter njihovo spremljanje in varovanje. Se zlasti, če je bilo notranje ministrstvo tudi pooblaščeno za trgovanje z orožjem in če je imelo ta pooblastila tudi v povsem zasebni trgovini. Posledično bo seveda zanimiv tudi odgovor na vprašanje, na katerih računih je končal denar, ki so ga kupci orožja na različne načine posredovali Francu Kosiju, svetovalcu vlade na notranjem ministrstvu. Če Bavčarju v preiskovalnem postopku ne bo uspelo dokazati, da je brniška afera le ena od običajno skonstruiranih zgodb, ki jih za svoje politične potrebe dela Janez Janša, bo to predvsem jasen dokaz, da je bila Slovenija v času njegovega in Janševega ministrovanja mafijska država. Predvsem po njuni zaslugi kajpak! Vodovnikovi dokumenti Albert Vodovnik, šef SKEI, ima po ne čisto preverjenih podatkih v rokah vse dokumente, ki jasno govorijo, da bo Litostroj kupljen s slovenskim denarjem, svoj čas spravljenim v tujini. Albert seveda ne bo razkril niti najmanjše podrobnosti iz zajetne mape, dokler ne bo »lastninjenje« v celoti opravljeno. Počakal bo, da bodo pogodbe podpisane in denar nakazan, tedaj pa: »Hop, Cefizelj!« SKEI bo v kratkem začel prirejati seminarje z visoko kotizacijo in delovnim naslovom: »Kako stopiti na prste krščeni udbomafiji!?« Glavni predavatelj bo Silvo Komar, nekdanji šef mariborskega Visa in odnedavna pomočnik direktorja Sove. Koroška naveza! Kuli VREME Piše: Andrej Velkavrh V stilu tega tedna Od ljudskih vremenskih svetnikov je aprila najpomembnejši ponedeljkov (24.) Jurij. »Če je na Jurjevo lepo, vina dosti bo.« »Če se o Jurjevem krokar lahko v žitu skrije, mlatič jeseni dosti cepcev razbije.« Če ga povežemo z luninimi menami: »Kadar je o mladi luni Jurij, tedaj ni krme.« No, letos je v tem času stara luna, pa bo trave... Aprila nam je ostal le še košček. Ob koncu aprila so pogosti prodori hladnega zraka od severa. Ti so toliko bolj izraziti, ker je sonce močno in se prizemne zračne plasti zato podnevi precej segrejejo. Če na segreto podlago pridrvi hladen zrak v višinah, se začno dvigati oblaki. Zato so za april značilne plohe tudi večkrat dnevno. Takega spremenljivega vremena pa letos skorajda ni bilo! Morda bo pa maja? V soboto in nedeljo bo vse v stilu tega tedna. Več oblačnosti bo na zahodu Slovenije, drugod pa več sončnega vremena.