III. leto. Štev. 22.
1916. Május 28.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin Je na leto:
Doma   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .     3 K.
v Ameriko   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    6 K.
V iméni Jezušovom.
Tak nas vči denéšnji sv. evangelium Bogá moliti: „Kajkoli bodete prosili Očo v imeni mojem; dá vam*. (Ján. 16.) Pa de nam to dobro zara-zmetí na krížni tjeden. Processije mámo za to, kak molimo: „Od küge, gláda i bojne odslobodi nas Gospodne.* Pa tüdi od vsake drűge nevole. Ve smo jih puni, nevol. Vsaki jijh sto má. Te pa pobožno v Iméni Jezušovom.
To pa telko zadene, naj za istino mislimo na njega, naj pobožno molimo, nej brezf dűhari slűha: Ne mtllimo-prí-molitvaj nanč samo na nevole naše, nego posebno na to, ka je Jezuš z nami, nas sprevája z lübéznostjov, se darüje za nas i z nami moli. Iščimo začűtiti z srcom, ka je On Prinas, te ne more biti naša molitev raztrošena, ne pobožna.
Pa te molimo tak, kak je On nas včio moliti: „ Gospodne, smiluj se meni grešnih!“ Z drügov rečjov s poníznim srcom to znajoč, ka či kaj prosimo pa doségnemo, to je ne naš zaslűžek, nego Onoga, ki se je na kríži za nás darüvao. Z svoje moči smo nikaj, ka smo, smo samo z njegove milosti. Mí smo ne vredni, ka bi nas Bog poslűhno, celo smo vredni, ka nas ne bi poslűhno. Tak de naša molitev ponízna v njegovom Sv. Iméni.
Lüki vüpanje záto rávno moremo tüdi meti. Znamo naime to, ka je On za nas plačao, ka milosti njegove ne konca ni kraja, zaslűžki njegovi ne morejo sfaliti. To nam more vüpanje vlejati v srca pa nas tak napuniti z njim, ka mo lepo Ponizno znali praviti: »Poslűhni me Gospod za volo Njega, ki je pláčao za mené, nevol-noga grešnika*.
Pa kda se tak ponízimo ino napunila z vüpanjom v Iméni njegovom, te naš ne bode molilo, či Bog včasi
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. t Čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
na naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če če jih od štirah več na eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .   .   .   .     5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
ne beži našo volo spunjavat, liki mo stálni v molitvi, kak je Jezuš bio v ograda Getsemanet, ki je, kak sv. pismo svedoči: znova i znova ono edno molitev pravo. Stálni bodemo naime v našoj prošnji znajoči, ka se Bog dá prositi od grešnika, naj pjemí stálnost v molitvi več milošče správi.
Pa kak je šče Jezuš molo? Po-dáno v sv. volo božo. „Oča, ne moja, nego tvoja vola noj bo*. Pa Známo, ka je bila. Ne mamo lepše példo za podáno molitev, kak je ta 1 Oča ga zdaj ednok ne poslűhno, .liki z toga je prišlo odküplenje za vse lüdi Či bi ga poslűhno pa on ne bi trpo za nás, kde bi mí zdaj bilí? To je tista miseo za štere volo je Jezuš naglás molo: »Vzemi pohár Oča ... ali záto tvoja vola naj bo*. Samo, ka je on tak šteo, kak ščé Oča, podao se je od začétka mao Očo voj voli.
Záto v njegovom sv. Iméni moliti je samo tistomi mogoče, ki se zná podali v božo volo. Ka mí Známo z našov krátkov pámetjov, kam bi prišeo svet, pa kam bi prišli mí sami, či terhe denéšnjega dnéva ne bi nosili ? Bog pa zná! Nihajmo njega ravnati.
Molimo v Iméni Jezušovom: mislimo na njega; Znajmo, ka smo mí preslabi i nevolní, liki Vüpajmo se v njegovih zaslűžkaj, ne henjajmo včasi od prošnje, či nas Bog taki ne poslűbne, liki nihajmo na njega, kda pa kak nas ščé poslűhnoli pa mo te poslűhnjení, ár mo v iméni Jezušovom moliti.
Bojna.
Tü so dnevi križavskoga tjedna. Ešče ednok prosimo vse verne düše, naj goréče prosijo te dnéve vse lübe svetnike za mir, naj je prosijo, ka bi se obrnoli k Dev. Mariji, Kraljici mirű za mir, za bláženi mir. Lepo prosimo
vse düše, naj eden den z med treh se tüdi püstijo v te namen. Marija nas bo poslühnola. Láni smo se k njej obrnoli pa smo premágali Ruse, letos smo se páli k njej obrnimo pa smo vdrli na taljanske tla. Pokorimo se i molimo pa dobimo, kaj prosimo.
Poročila z bojišč so sledeča:
Na drügih bojlščah zvün taljanskoga nega nikše posebne sprenembe.
Talijansko bojišče. Dnes tjeden je glašeno, da so naši 2500 moštva i 65 častnikov zagrabili na Južnom Tirol-skom pa nekaj topov zaplenili. To število se je povekšalo na -196 častnikov, 12.900 moštva, 68 strojnih pušk i 107 topov. — Naše čete so zasedle greben Maggio, Gosta Delio i Zugna Torto. — Marco i Mari občine so talijani izpra-znili, naše čete pa zevzéle oklopne obtrdlve Gamponolo i Teraro. Taljanski napadi so povsod odbiti, naše čete sijajno napredüjejo i so v ednom kraji stopile že na taljanske tla. Sasso alto so naše čete zavzele. Oblatuico taljanske bojne napovedi mi obhajamo z veseljom, taljani pa z stráhom.
Vlomitev v türniško cerkev.
V noč na 19. maja so bogoskrunske roke vlomile v starodavno i novo türniško cerkev. Drot na segeštijskom okni je ropar vtrgno, šajbo okneno potro i skoz te lüknje odpro prve glaže; drüge je pa slepo dobro i si tak pot napravo v segeštijo. — Odtod, da je ne mogeo v zaprlo novo cerkev, je šo v staro pa v njej gorspotrgao i sprázno tri šparavce, štrtoga, v steno zidanoga pa ne mogo vlomiti. Iz stare cerkve je šo skoz srednjih dvor v novo i v njej stojéči šparavec tüdi porabo. Večno lüč, štera je na ednom stoleki svetila pred Najsvetejšim je dol vrgo, tabernakl odpro i nazaj zakleno. Zakaj je monstrancije ne odneso, ne znati. Odneso je pa klüč od tabernakla i še
2
NOVINE
1916. május 28.
drügi šest klüčov od naznih omarov. Brščas je kakši rogat kjer zaslišo i ne vüpao niti monstrance niti ni ednoga keliha odnesti. Pogledne i premistao je pa vse i spotegno vse prečnjeke, v šterih je cerkvena oprava bila shran-jena i vse tak odpreto povrgeo v kakšoj sili je bio, ne znati, ali v velikoj je mogo biti, da je penez, šterih jé prece bilo v teh prečnjekfdt, ne ovárao, čeravno so na golin tleh ležali. Kda te žalostne vrstice pišemo, še ne vemo gotovo što bi krivci bili, ali menča se meče na dva delavca, šteriva sta pri cerkvi novoj delala. Eden bi brž v Renkovcih v krčmi 20 kron dtiga s šami-mi filerih plačovao. To je samo som-mičenje i ne vtrditev. Ne sodimo nikoga, samo menčo Ijüdih odkrivamo.
Nekaj posebnoga je pri tom hü-dodelstvi, ka so to celo noč — jako žalostno — pri „Filipi“ svetili, ar so se dečki na nabor pripravlao Ta krčma je pa tih cerkve. Ne ga zveze med tov lumparijov i tat vinov?
Ne sodimo, nego samo pitamo?
Na vüzem je v vsakoj fari „ofer“ bio na dobrodelne namene po boji potrebne. V Türnišči je to pobiranje nájveč prineslo ne samo v našoj pü-spekiji, nego mogoče še v celoj vogrskoj državi. To edno pobiranje je tű više 1400 kor. obrodilp. Türniška domoljübna daro-vitnost se je po časopisi razglasi^. Mogoče je ta prilika koga sem pripelala z tem vüpanjom, ka v toj cerkvi velike
kinče najde ? Pá edno pitanje. Slalen odgovor nam bo samo Preiskava mogla dati, če se srečno dokonča.
Dobri türniški fárniki, kda so za to hüdobijo zvedili, so se razjokali. Čüdeč so se spitaveli: Pa je vüpo pred Jezušom to včiniti ? Pa je vüpo ponjega segnoti ? — Drügi so se pa opet kesali, zakaj, veli, Bog to dopüsti? Ki se v cérkvi vüpa smejati, gučati, bodičesa misliti, šepatati še pred izpostánlenino Najsvetejšim, je brat tomi ropari ali roparom. Mogoče naime, dá jih več bilo. Obodvojim je zmenjkala vera v najsvetejše oltarsko Svestvo. To je odgovor na prvo pitanje. Na drügo pa: če je Jezus dopüsto sebe vmonti, dopüsti se tüdi oskruniti. Ali mislite, da Sakrament prekuneti je ne vekši greh, kak samo tabernakl vlomiti? Jezero vekši. Trpi pa obojega Jezus iz ljübezni, da bi se ti dobri jokali, trapili, postili, molili za grešnike, tei se pa povrnoti. Zato pa, dobre düše törjanske fare, le počite za te greh i prosite smileno Šče Jezušovo z postom i z gorečov molitvov za povrnenje teh vlomitelov i vseh, ki se pred Jezušom slabo obnašajo.
Iz pisem naših vojakov.
ltalija de premagana. »Srčno lepo vas prosimo, naši dragi dühovni pasteri i lübi vojaki naše lepe Slovenske domovine, štero bi nam naši noča-murni neprijatelje radi vzeli i vničili,
molite za nas vojake, ka nastane mir i pridemo domo. Prehodila smo celo Srbijo, v šteroj telikoh naših bratov počiva v naznanih grobeh, zevzeli smo dve državi z tem vüpanjom:: zdaj te mir bo. I vkanilo nas je to vüpanje. Mesto domo smo se pelali proti vero-lomnoj Italiji. Na planinah, tirolskih gazimo veliki Sneg i trpimo, ka je ne dopovedati, ali vse dobrovoljno z ljübezni do trpečega Jezuša za milo domovino. Odločni smo v tom vüpanji, ka se izdajnik Talijan more pobiti, ka se njegovo izdajstvo more poplačati; i.kda se to zgodi, se pridemo domo v pre-mili kraj slovenski, v šterom smo ra-dostno preživeli mlada leta kak drevo pri hladnom potoki. (Mujdnica Janoš, četovodja 48. pp.)
Marijin List pa Novine pravovna-stvo. »Naznanjam vam, da sem sprejeo tisto božjo hrano, štera mi je falila v tom krvavom boji i ta je Marijini List pa Novine, štera mi začéle poláj-Sa vala živlenje v tom krvavom boji. Jaz se vam najtoplejše zahvalüjem zato i nadale prosim pošílanje toga pravoga vrástva za düšo moje. V boji se včijo ljüdje, kaj je prava vera*. (Bojnec Martin pogorski topničar.)
Kaj je njuva prva skrb. »Srčno vas pozdrávljamo vsi Slovenci mo vam Želemo vesele vüzemske svetke. Mi se njim tüdi radüjemo i v tom veselja je-to naša prva skrit, ka. si düše čuvamo' greha i goréče častimo Bl. D. Marijo*. (Marič Matjaš, desetnik 20. dom. pp.)
Spomlad.
Violce, spominčice Lepo že cvetejo;
Dečkeci in deklice Venčke si pletejo.
Travnik je želeni že,
Drevje vsa cvetejo;
Znova so tű lastvice,
Lepo fcvergolejo.
Deca so na travniki,
Bele rožce iščo;
Ober njih škorjančeki Pojo svojo vižo.
Ptičice in rožice,
Stari vsi in mladi,
Jako veselijo se Lepoj toj spomladi.
Živ.
Vüzenske navade.
Kak Vseširom po sveti, tak tüdi Prinas najdemo okoli vüzma rázlične navade, štere so ostánki indasvetašnje pobožnosti našega lüstva.
Začnejo se té návade z cvetnov nedelov, kda pobožno lüstvo v pušlič zvézane mácice, ibovino, mekovino, ali kakše drügo veje nesé v cérkev na blagoslov. Spomin je evangeliumski. Opomina nas na tisto veje, štero so Israelci metali pred Jezuša, kda je slovesno jahao v Jeruzalem na slednji vüzem.
Po mestaj je viditi dečke, ka se z temi šopami bijejo na cesti: to je noveša návade, ne starinska pa je zna-ménje pokvarjenosti srcá ino razvűz-dane pámeti.
Té vejke lüdjé vu vnogom mesti na streho vržejo, po mestaj na podi za škárišča denejo, po drűgih okolicaj pa edno veke vövzemejo ino jo za gledalo porínejo, ali za šteri kep ná steni v hiži.
Právijo ka v tisto hižo ne trešči, kde to je. Po pravici je pa tak, ka sv. maticérkev blagoslov ščé dati s tem tistim hižam, v štere se to s pobožnim i bogábojéčim srcom odnesé, liki to ne vči nindri, ka bi to tam čüdo či-nilo, či je boža vola drüga. Kak vsaki
blagoslov, tak tüdi té- veke so namen-jene nam z svojim blagoslovom bogá-bojaznost nadigávati v srcaj ino nam na pomoč biti proti zasedávanji trdoga düha.
Na veliki tjeden naš národ oster post drží. Ne samo od mesá, nego tüdi od vsake másti braske se zadržáva. Hráno si z oljom küha pa je menje vžíva, kak inda. Na véliki četrtek že vnoga hiža ne je nanč kühanoga, na véliki pétek pa vsi ognji vgásnejo po ognjiščaj. Zajtra se posti stári i mládi. Ob poldné so na stoli makove-medene gibice*), šklojce (sobi sád) pa divja ša-láta. Vse to mrzlo. Tak i večér. Ki more, poglédne boži grob. — Nikdár ne viditi teliko drobne decé v cérkvi, kak na té dén. Deca dobijo krajcar pa ga morejo pri božem grobi darüvali za Svéti grob Jeruzalemski.
Na véliko soboto, kda so se zvo-novje oglásílí, ka je že v cérkvi ogenj blagoslovleni pa sveče gorijo, se znova naprávi ogenj po ognjiščaj.
*) Makovice zovene naDolenskom; na Ra-venskom m a c i k e té dén priprávijajo. Vrednik.
1916. május 28.
NOVINE
3
Zakaj čakajo Novine? Jahvalüjoč naznanjam, da redno dobimo Novine in Marijin List. Z najvékšim veseljom je vseli príčoküjemo. Zokaj pa? Zato ka prinaša té dober tisk düševno hrano. Brezi té je vse püsto i prazno. — Mamo že to brano Slovenci, zato nas pa boli Srcé, ki iščemo zveličanje düš ka té hrane vsi še ne vživajo.* (Edšidt Matjaš, lovec 11. bataljona.)
Pismo na bojišča.
Pa ešče več vam povem, dragi vojaki, od molitve. Ne samo, ka je zapovedao i se ne zveliča, ki je ne spuni, nego molitev je tisto sredstvo tüdi, brez šteroga poleg navadnoga reda nikak se ne mogoče zveličati. To teliko pomeni, da kak je ne mogoče brez škeri njive zorati, skopati, kak je nemogoče brez peroti ali drüge naprave leti, brez jezika gučati, brez vüh Bližati/ brez očih gledati, tak je nemogoče brez molitve se zveličati. To nas vči nadale vera prava od molitve. Brez bože pomoči, štera se milošča zove, se ne moremo zveličati. Jezuš je pravo: „Brezi mene nikaj ne morete včiniti.“ (Jan. XV. 5) Njegovo pomoč pa samo tak dobimo, če jo prosimo. To je sam božji zveličar pravo : prosite i te meli*, (Jan. XVI. 14.) „ Prosite i dobite, iščite i najdete, trgajte i odpre se vam*. (Mát. VU. 7.) Sv. mati cerkev je pa na tri-entskom zbora določila : »Bog nemogoča ne zapovedáva, nego kda ti je zapove, te Opomina, naj včiniš, kaj moreš, kaj pa ne moreš, tisto si pa: sprosiš.* (Seja VI. p. 11.) Istina, ka Včasi Bog poleg svoje neskončne dobrote neoprošen ■ tüdi da milošče, pravimo miloščo zabervanje, za molitev, ali stanovitnost! v dobrom,
to je zveličanja nikdar ne da brez molitve. Če je pa to tak i nači ne more biti, zato ka je sam Bog tak odrédo, šteroga reč se ne da spremeniti, bote vi, dragi vojaki, ki ste vsaki hip v nevarnosti smrtnoj, brez molitve šli v večnost ? Človeki se pamet stavi, če si premišli to: brez molitve je nemogoče si blaženstva spraviti, nemogoče je v nebo priti, pa vendar ne molijo Vnogi no Vnogi niti te ne, kda že skoro škri-parje čüjejo dver, štere se na večni ogenj odpirajo. Nesrečne düše so to, šterih vi, slovenski vojaki, nikdar ne nasledüjte! Vi li molite, naj miloščo dobite, miloščo za sé i za mili dom.
Glási.
Od naših vojakov. Mrtev je: Hozjan Štefan z V. Polane. Mladi junák je maja 12-ga v glavo streljen, kak jo naznano Jerebic Šándor z Adrijanec, pešak 48 pp.; Šerüga Anton od Sv. Sebeštjana. Srce Jezušovo bodi njima smileno.	,
Okrstiti se je dao v Szombathelyi Hegyi Jürij 20 let star četevodja 28. taborskoga ognjičárskoga polka. Po sv. krsti je stopo k sv. obhajili.
Zvišane so pristojbine za express pisma na 60 fil.,, na zavoje (pakece) pa 1 k. Ekspresna pisma, penezne izkaznice se smejo samo doma, vAust-rijo, Bosno-Hercegovino i v Nemčijo pošilati. Ekspresni zavoji se zdaj še ne sprejmajo na pošti.
Odlikován je Dr. Balás Béla, nad-župan (főispán) Zala županije z častnim znaménjom Rdečega križa.
Desetletnico svojega slüžbovanja pri železnoj županiji je obhajao Herbst
Geza županjski podžupan (alispán). Tople pozdrave je dobo od županije, mesta Szombathelya i Kőszega, svojih vučenikov i vnogih drügih neštetih, med šterimi je prvi bio naš višji pastir, ki ga je na domi pohodo i pozdravo.
Vojaška slovesnost v Szombathelyi držana je do 20 jezer dohodkov prinesla na pomoč sirotam i dovicam pokojnih vojakov iz 83. pešpolka.
Smrt. Mrli so v Maribori 70 let stari stolni prost i kanonik Hribovšek Karol. Pokop so vodili sami mariborski knezoškof. Pokojni so bili več let dü-hovni voditel bogoslovcov., Gorečnost štajarskih dühovnikov so pokojni (lepih v srca. Starinsko lepo krščansko i slovensko navado, ka se sv. rožnivenec molo po hišah slovenskih, so v svojoj hiši do smrti obdržali. Mro je naglo na bojišči vojni dühovnik, Pintar Jožef, ki si je svojim naprvnim i nevtrüdl-jivim življenjom nakopao srčno bolezen, štera ga maja 11-ga morila. Pokopao ga je Alojz Čižek div. plebanoš z dvema voj nima kurata v nazočnosti celoga polka z častniki vred. Pokojni je dobo dvoje veliko Odlikovanje od apoštolskoga krala.
Görgey Arthur vojskovodja našega domobranskoga boja leta 1848. je v velikoj starosti mro. Dosta zametávanja je mogo prestati, kak da bi on bio kriv zgübe; pa je proti prémoči sovražnikov več ne mogo včiniti.
Potres veliki je bio na Taljanskom. Dodve jezero hiš je ali podretih ali močno poškodovanih ijnnogp.ljüdih teško ranjeníh. V Fiumi so tüdi čütili potres.
Tele z tremi nogami se je skotilo v Precetincih pri Zmazek Franci. Menjka njemi leva noga, a na ovih treh trdno stoji.
. Po vnogih mestaj deca z-lonče-kamí čakajo pri cérkvi na blagoslovleni z kremlom i delom vužgáni novi ogenj pa si ga tam odnebtiešéjti domo, z gobamí, štere so za to pri hiži že vzími príprávlene. To je špomin tistih časov, {kda, je šče Spic ne bilo pa so lüdjé ogehj mogli čuvati pod pepelom ino na posodo prositi, kda njim je vgasno.
Pri processiji v soboto večér je v veliki-máli nazoči. Ta processija se mi ne vídi tak slovesna, kak na telovo, liki več veséloga čütenja je v njoj.
Na telovo so obrázje resni pa velika Skrivnost božánstva tűdi oči ver-noga 'lüstva v globočino srca ino pameti na premišlavanje Skrivnost! obrača, processija goristanenja pa lehko vesélje ino smeh správi na obráze pa od dela trűdnomi človeki tüdi ležeše stopáje posodi.
Blagoslavlanje vüzemskoga mesá i^agnjeca) je návadno na vüzemsko nedelo rano. Košárje so veliki pa puni z bravskim i govenskim mesom. Poleg
malo kolbasov, boli krűh, ren, šol pa skühane bilice.
Z daleka se nesé meso na blagoslov pa kda je blagoslovleno, te v dugom rédi viditi bežéče dečke pa dekle, kak se páščijo domo z svojim vesélim terhom.
Právijo, ka dečácje morejo bežati, ár či bi dekla prišla obprvim na do-máčo mejo, bi toča mak pobíla tisto leto. Mí pa mislimo, ka je bole vervati, ka záto bežíjo, ár bi radi že blagoslovleno („žegnjano“) meso jeli.
Doma je že čáka z belov stolni-cov prestretí stol. Bogá zmolijo pa njim oča razreže meso, belice, ren itd., z vsakoga kaj. Pa to je prva hrána na vüzem, Predtem ne je nišče nikaj.
Kda so se najeti, Bogi hválo dajo, Vertinja odnesé korbeo pa ga shráni, ár se z toga celi tjeden more kaj vzéti do bele nedele.
Drobtinje, lüščanje i drűgi ostán ki se skrbno vküp poberéjo íno na ogenj vržejo.
Na vüzem je navada rumenke,
rumenice dávati príjátlom, zétecom, zétícam. Po ništerni okolicaj se rumenke lepo napíšejo pa so dostakrat nanč ne rumene, nego modro, ali žute.
Deca se igrajo z njimi, dokeč se ne poterejo. Te pa idejo svojo pot, kak vse, ka je za pojesti.
Na Vüzemski pondelek je po mestaj navada, ka lüdjé idejo „v Emmaus*.
Kak dvá vučenika Jezušovíva, tak ideta mož i žena od hiže pomali vu lepom popol dnévi na polé, od ednoga polé do drűgoga, si pogučávata od božega blagoslova, si poglédneta setvo, trávo i log pa se obrnéta v tíhom míri srca nazaj v svoj dom.
Mladina pa? Ona vu vnogih mestaj íšče te že ples pa si pokvári tíhi Vüzemski mir srcá, šteri mir samo tisti májo, ki ga čuvati znájo od kríča razvűzdanih drűstev.
Letos ne šo nišče v Emmaus. Letos ne bilo tistih, ki bi mirno šli glédat svoje polé, Bog je mao obrno stopaje njihove, domači so pa z skuzami očmí molili za nje!
4
NOVINE
1916. május 28.
Zastavo so darüvali naš Višešnji pastir 83. pešpolki na prošnjo ne mad-jarskoga maternoga jezika vojakov i jo tüdi blagoslovili.
Pozdrav z bojišča pošleči svojoj Slovenskoj domovini, vsem Slovencom, posebno pa gračkim dühovnikom i fari gračkoj Cőr Jožef z Ottovec, pešak 83. pp.; Sobočan Matjaš i Lűtar Jožef z Tonja, — Markoja Martin z Črensovec i Sobočan Štefan Gomilic, trenski vojaki, ki se srčno zahvalijo poštenom! slovenskomi čtenjé ar je te veseli i toláži, ka ne moro slišati slovenski gučati, niti zvonskoga glasa v tužnoj Rusiji, kje je grob na grobi; — Tratnjek Martin z Lipovec, strelec v 19. strels-kom bataljoni, ki se Srčno zahvali svojim vsem domačim i beltinskim g. dühovnikom za trüde ž njim prestáne, pa se vsem v molitev zrača, ka de on, še niti dvajseti let ne star mladenec v düši, v teli močen, ka de bežao z pred njega vsaki düševen, teloven sovražnik; Rüžič Ferenc, domobranec 31 pp., ki srčno pozdrávi svoje domače i vse drage naročnike ; Marič Matjaš, desetnik, Adri-janec, Kolenko Štefan z Srednje Bistrice, BaKgaö Štefan z Lipovec, domobranci 20 pdp., ki pozdravlajo vse Slovence, posebno svoje drage domače i prosijo Gmdvse, naj se z čistim srčom i pravov nas ov veštjov obrnémo k Dev. Mariji üšn prosimo za bláženi mir, ona nas bijolühnola bo, veje kralica nebo i zemljé; kpos Alojz z Prosečke Vesi, Benko Mihel Fujs rada, Benko Lovrenc z Cankove, d oaobranci 31. dpp., ki naznanjano, od že deveti mesec tlačijo krvjov naših tjratov polijano Galicijo, ka v strelnih rarkah veselo člejo naše Novine i milo mislijo na svoje drage domače i vse naše nasvčnike; — PavliČ Mihal z Gor-čan, Matotek Jürij z Kottoribe, Tkalec Štefan z Dol. Bistrice, Cigan Štefan z Gor. Bistrice, domobranci 17. dpp., ki lepo prosijo vse Slovence, Medjimurce i Prekrmurce, da bi molili za nje ki mirno trnjujo vse težave, znajoč, ke so drügač ne vredni Jezuša, posebno da bi na sv. Križi prebodjeno Srce Jezušovo prosili smilenje za njé. Naznanjajo nam tüdi, da so že 8 mesecov v boji, zdaj na taljanskom bojišči i so dvoje velike milošče bili vredni pred kratkim: na vüzem po polnoči ob 3. so se rešili velike nevarnosti, na god sv. Križa so pa vredni bili v kapeli sv. Martina, Patrona vojakov, komi so se zavüpljivo zročili, sveto mešo poslüšati. Od genje-nosti so vroče suze točili na trdi kamen; — Berdén Janoš z Bogojine i njegovi pajdaši, Črnovojniki 20 dpp. ki proti vse svojem domačim svoje lübeče srce odpirajo i ka se nahajajo v Škadri (Skutari) v Albanji kam so z veseljom dobili Novine i M. List, ka so vredni bili na vüzem püšpekovo slovesno sv. mešo poslüšati, po šteroj, se je tak lepa Alleluja spopevala štiriglasno, da so je suzé pobile.
Slovo vzememo od mile Slovenske t-krajino, vseh naših domačih, poznancov i je prosimo, najbole mladino, ka bi večkrat darüvala za nas sv. obhajilo
i nam zagotovila božjo pomoč, bláženi mir. Hári Alojz z Krašič, Bertalanič Ferenc od Sv. Jürja, Črpnják Leopold z Ropoč, Donoša Jožef z D. Slaveč, Mihalič Leopold, Šimon Karol, Vigale Ferenc z Večeslavec, Mencigar Štefan i Šükar Imre z D. Slaveč, domobranci 3. dpp. Odhajamo na Tirolsko, mislimo pa domo na Slovensko.
Odornjena nesreča. V kaniži se je na vláki v ednoj posodi vužgo ekskra-zit. Vse je bežalo k strani samo Čéh Bžehak Vince, straža mešter je meo batrivnost v vlak stopiti i posodo vkraj ločiti. Skalje od bomb njemi je toti roko odtrgnolo i dva drügiva tüdi teško ranilo, nego če posode ne bi vkrajlüčo, bi se vse bombe vužgalo i pol kaniže vničilo.
Veselje, štero hranenje da je najspa-metneši način vzivanja, zato, ka kaj zadovoljno jemo, da našemi teli moč, odprno silo i našim možganom zmožnost. Pazimo zato vsikdar na prebavanje, i jemljimo notri pri pomotah prebavlanja krčah, zaprtinah, napnjenosti, brez-téčnosti nemirovnost! i vničiti močno svedsko tinkturo (tinctura svedjca), štera je znanü pod imenom življenje esencije ali balzama: krepi želodec, poživlja, čisti, krče odprávlja, ték dáva, betege odgánja. Prava se naročüje pri FeUer V. Eugen lekarniki Stubica, Centralo 146. (Zagreb žup.) 3 velike kanto 5 kor. tranko, 12 malih 4 K franko.
Najnovejše.
Naša čete napredüje^ Lugana tla oba dva kraja. — Za vési Borgo talijane odbežo i dosta vrednost tao njiholi. Monte Verona talijanske trdnjave naša čete zevzéle. — Nemci odzeli edno francozki trdnjave poleh Verdune. — Francuzke nemreo niti napre Idti. — Veliko bitje za francozkom bojišči poleh Thiaumonti.
Pošta.
Klekli Janoš, ognjič Irski polk 58. Sarajevo. Dobo sem peneze. Bog plati. Kalendar dobite proti konci leta, evangeljsko knigo pa zdaj; še sem jo naročo, da se vam z Radgone more poslati. Dužni neste nikaj. Magdič Jožefa domači Benkovci. Magdič Jožef, rojen v Renkovcih 1. 1886., domfobranec 20 pp. 4. stolni] e je v Rusiji v Beresovvki v Transbaikaliji. Pisao vam je Znám že tak. Kosednar Štefana žena. M. Črnci. Zdaj .slobodno pošlete na tiho. če jaz ne bi mogo sprejeti, se odpošle v samostan. Kraikim deklam. Vojaki so pozvedavali za juhvkajočimi deklam! i so to spoznali, ka ste ne ve krive. Deca se je drla i ne ve. Zato vas vojaki prosijo, da ne bi njim zamerile. — H. A. — To nas veseli, da bi bar od vseh slovenskih dekel mogli kaj bolšega vsikdar zvedeli. Kuhar Ferenc. Bakovci. Knig .Hodi k olt. Svestvi", ne več dobiti.
Maček Ivan. Sv. Jürij. 9 K podpore sem dobo. Bog lepo plati. Bodanec Bara. Krog. Bodite mími. V Rusiji tak hodijo naši delat, kak Rusi tű prinas. Mož je kje na kakšoj püsti, daleč od pošte, pa ne more pisati. Potrpite i molite za njega. Počakajte ešče S mesce pa se te Zglasite, te mo ga iskali. Benko Janoš. Prav. Dlv. Sam Anet. 6. bojna posta 41. Odposlao sem vam Marijine Liste, če ste jih dozdaj ne dobili, dajte mi na znanje. Norčič Janoša žena. Sebeborci. Če ne bi dobili dozdaj glasa, mož se nahaja v Rusiji: Vereinig-tes Evakuationspital No. 36. Kaluge, Russie. B. J. J. Zaistino velike junakinje mate v vašoj občini. Ali te na red jemati mi ne moremo. Gospodi plebanoši je naznanite. Ritlop Jožef. Bučkovci Galica ne dobiti tű.
Zdrava
plüca
odpomi dišni cigani so fnndament dngoga šivčenja. Tem občütljivim organom lehko vnogo škodi (kak veter mraz, pra, din, Sobota) i küžne bolezni. Da nepretrgano morejo veliko dela zvršávati ne čüdo, če njim to delo včasi prometi bolečina v gnti, kašljanje sline, zamuknjenost, teško dihanje, prsne bolečine, amicanje v ramah bolečina v hrbti i drüge Posledice prenapomoga dela ali je pa mantrajo betegi shájajoči od prehlajenosti. To tüdi Znamo, ka včási z máloga oslabljena velika bolezen guta i plüč naraste. Dobro je zato vsikdár pri hiši meti zagoiski sirup za prsi (Syrupus pectoralis,) šteri bolezen vtiša redko top!, pomaga proti kašlji i zvuigalini. Vnogo ijüdi, ki so že dosta vrástva bresz uspeha pozküsili, právi, da na-gorski prsni sirup jako krepi plača, čisti gnt i poživlja celi organizem. V mrzlom poletji, v spremenljivih oktoberskih i aprilskih dnévah je potreben neobhodno vsem, ki dosta moro gučati, so dosta na prostom ali pa v zaprtih, prášnate delavnicah delajo, nadale slabim i deci.
Vnogo zahvalni pisem potrdi, da plüča otivlja, prebávanje i hranenje pomore pa zavolo dobroga teki ga deca i slabi jakoštimajo. Veliko Prednost ma, kak plüča od prehlajenja občnva i vtrdi. Zdravniki ga tüdi jako preporačajo i se nalehci lehko notrijemljé, ne kak kakše neposküšani inozemski tej!, karamelle, pastile i drüge takše rečL 2 kant! firako za 6 koron pošlje v pravoj kakovosti FeUer V. Eugen lekamik Stubica Centrsele 146 (Zagreb top.)
Jedina obramba
naj se pri küpüvanji ponarenejih reči ne vkanimo, če si dobro zapomlimo ozgoraj narisani znamek na rabi gonečih, žeiodeč okrepčavajočih, ték po-véksávajočih Fellerovih Rebarbara .Elsapilul.* Te Opomin naj občnva naše števce izmenjenja; mi neščemo odvišni reklam delati ztém tomi občno znanomi domáčemi vrastvo Ki še ne pozna ,JQsa-pilnle" lehko Zvedi od svojega zdravnika, da so za
želodec i čreva
i zvrstna reč, ték povekšajo, pomagajo proti zaprtini, stavljanji od česa se vnogo hvalo more čteti t više 100.000 zahvalnicah nahajajočih so v Fellero-voj lekami. 6 škatlic franko 4 K. 40 t i 18 škatlic franko 8 K. 40 fil. jedino v pravoj kakovosti v Feller V. Eugéna lekami, Stubica, Centralo 146 št (Zagreb žup.) Paziti moremo i na znamek .Elsa" pri Fellerovom bol vtišajočem .Elsa-flnidi,* iz šteroga 12 malih ali 6 dopüstila ali 2 speeial-niva glažka franko 6 K. 24 malih ali 12 duplilkih ali 4 specialni glaiki franko 10 K. 60 fil.
Neromatotl az Egyházmegyel Kőnyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.