ŠTEV. 7 LETO IV
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Poročilo samoup. organov
Upravni odbor je imel v času od 8. do 20. junija dve redni seji na katerih so sprejeli sledeče sklepe;
—	Strinjali &o se s predlogom da damo razpis za štipendiranje, in sicer za enega inženirja kemije, enega tekstilnega inženirja in enega ekonomista.
—	Prostovoljnemu gasilskemu društvu Krašce pri Moravčah so o-dobrili za srečelov dve majhni apoteki.
Delavski svet je imel v tem času eno redno sejo, na kateri je razpravljal o sledečem;
—	Člani DS so sprejeli sklep, da se
nabavijo 'sledeča osnovna sredstva:	votkovni navijalni stroji
firme »Scharer«, »-Spori-« pletilne glave, stopa, stroj za čiščenje cevk firme »Bach«, stroj za pakiranje obližev in kompres »No-ach« stroj za navijanje in rezanje obližev »Kampf«, stroj za izdelavo Tosama-plast, stroj za izdelavo cigaretnih filtrov »Hau-ni« in ventilator model 4107 — te stroje bomo dobili iz uvoza. Domače investicije, pa so: kompresor tip EK 1200, trafopostaja, stružnica in kamion. Vse navedene investicije bi stale cca 300 milijonov S din.
—	Člani DS so potrdili predlog Komisije za družbeni standard in kadrovske zadeve, da se stanovanje, v katerem je bil tov Babnik dodeli tov. Kamin Pavli.
—• Potrdili so spremembo člena 42 Pravilnika o delitvi OD in sicer: višina dnevnice znaša:
1.	za delavce, razporejene na vodilna delovna mesta in na delovna mesta, za katere se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba ter izobrazba VK delavca in srednja izobrazba, se poviša od sedanjih 50- na 60,- N din in
2.	za osebe razporejene, na vsa druga delovna mesta in za va-
jence pa od sedanjih 40- na 50- N din.
—	Ravnotako se spremeni člen 46 Pravilnika o delitvi OD, ki govori o dnevnicah za inozemstvo in sicer:
1.	delavci razporejeni na vodilna delovna mesta spadajo v I, skupino;
2.	visoka, višja, srednja šolska izobrazba ter VK delavci spadajo v II. skupino;
3.	delavci razporejeni na vsa obstala delovna mesta spadajo v IH. skupino;
4.	vajenci spadajo v IV. skupino.
—	Odobrili so nakup enosobnega stanovanja namesto garsonjere; tako, da bomo v letošnjleim letu kupili dva enosobna stanovanja v Domžalah.
—	Člani DS so tov. Klopčič Slavka nagradili s 100- N din, ker je lansko leto pogasil ogenj v čistilnici.
—	Člani DS so odobrili, da lahko iz sklada skupne porabe predvidena rezervna sredstva v višini 60.000,- N din uporabijo za kritje razlike v ceni za topli obrok.
—	Potrdili so tudi obračun za nadurno delo, da ostane isti kot je bil doslej.
O.	M.
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor:
Pavla Kamin, Vida Grlica, Limovšek Milena, dipl. ing. Helena Breznik, Dano Juter-šek, Ivan Kosirnik, Lovro Mokorel, Miro Pavlič, Mirko Požek, Franc Perše in Viljem Dolenc (odgovorni urednik.
Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna
Naklada 700 izvodov
Julijski prazniki
Ob številnih praznikih v juliju, ki jih praznujejo jugoslovanski narodi v spomin na začetek oborožene vstaje proti okupatorju, praznujemo tudi občani Domžal obletnico upora na kamniško-domžalskem področju. Razglas CK KPS slovenskemu narodu 22. julija 1941. leta je pozval Slovence, naj se razvije upor v vseljudsko nacionalno vojno proti imperialističnemu osvajalcu.
Kamniško-domžalski predel je bil med prvimi, ki se je pozivu odzval. Priprave na vstajo so se začele že v aprilu 1941, ko so Nemci z različnimi ukrepi in terorjem hoteli izbrisati z naše zemlje videz slovenstva, Posebno so prizadele naše kraje aretacije in selitve. Priprave na odpor so se v kratkem času toliko razvile, da je Vojni komite, ki je bil formiran za kamniško-domžalsko okrožje, na sestanku ob opekami v Radomljah sprejel sklep o pričetku oborožene vstaje, ki naj bo v noči od 27. na 28. julij. Posamezne naloge so bile razdeljene, formirane so bile borbene grupe, ki so to noč s svojimi akcijami zanetile plamen vstaje po vsej ravnini od Kamnika do Save in pričele s tem množično oboroženo vstajo na slovenskem.
število sabotaž in spopadov je raslo. Okupator se je maščeval s požiganjem in streljanjem talcev. Kljub temu in prav zato pa se je odpor stopnjeval in prerasel v zmago. Pot do zmage, na kateri temelji vsa naša družbena ureditev, je bila težavna; vredna je, da se je s spoštovanjem spominjamo.
Grozote, vojne so še vedno z nami, a vse kaže. da agresorji mislijo na ponovitev. Orožje in vojna tehnika se izpolnjujeta, kot da bi človeštvu prinesla napredek. Koli-
Ko smo zvedeli, da občinski sindikalni svet tudi letos organizira pokalno tekmovanje v nogometu, smo se začeli spraševati ali naj se po lanskem popolnem neuspehu udeležimo tekmovanja ali ne.
Po dolgotrajni izmenjavi mnenj smo enoglasno zaključili, da za tovarno ne bi bilo najboljše,, če bi o njej govorili tako kakor o Industrijsko poljoprivrednem kombinatu SERVO MIHALJ, (bivša Sončnica) v katerem pravijo ljudje; »Poglej jih, tako slabo stojijo materialno in moralno, da niti v tej najbolj priljubljeni disciplini rte morejo sodelovati!«
Žreb nam letos ni bil naklonjen, saj smo se že v prvi tekmi srečali z ekipo Mlinostroja, v kateri igrajo večinoma igralci Domžal in Ihana, polni moči in kondicije. Zaradi poraza s skoraj dvoštevilčnim rezultatom je prišlo med igralci do rahlih trenj, od sodelavcev pa smo jih nogometaši slišali, kakor še nikdar dotlej. Se celo ženske so med nami zmajevale z glavami in opletale z jeziki, kar pri njih ni običaj.
Nadaljni potek tekmovanja pa je pokazal, da vse mnogoštevilne, kritike niso bile popolnoma upravičene. Proti STUGS-u smo zmagali z 1 : 0, proti Toku z 2 :1 z moštvom Induplati pa igrali neodločeno. Izgubili smo s 3 : 1 le še proti Papirnici, ki je edino proti nam igrala v polni postavi in z ZKI s »pomočjo« sodnika, ki je v odločilnem trenutku popolnoma nepravilno dosodil enajstmetrovko proti nam.
porazu malo jezili, ob zmagi pa tembolj zadovoljni odšli domov, duševno sproščeni, pripravljeni za izvršitev del, ki jih čakajo prihodnje dni. Res je, da mnogi, ki bi lahko s spodbujanjem podprli igralce, zidajo hiše, menjajo stanovanje, skratka imajo razne družinske in službene obveznosti. Toda mar ni
enako tudi v drugih podjetjih, nimajo istih skrbi tudi igralci sami in peščica njihovih najvestejših privržencev skoraj 600-članskega kolektiva. Mnogi od teh, ki nimajo 2 uri časa za prihod na igrišče v Jarše ali Ihan, bi ga imeli 20 ur, če bi nogometaši igrali na Vranskem in v tekmo vključili tudi ogled zgodovinskih znamenitosti gostilne Kon-šek na Trojanah.
M. K.
Končna razpredelnica je izgle-dala takole:
1.	Mlinositroj
2.	Papirnica
3.	STUGS
4.	TOSAMA
5.	Induplati
6.	ZKI
7.	Toko
6	6 0 0	12
6	4	11	9
6	3	12	7
6	2	13	5
6	12	3	4
6	114	3
6	10	5	2
Osvojeno četrto mesto je, doslej naš navečji uspeh v tem tekmovanju, mi vsi upamo, da bo služilo za odskočno desko pri nadaljnem vzponu prihodnje leto. Omeniti moram še. da letos zaradi zlomljene noge nista igrala Rode in Rems, ki sta bila že več let gonilni sili našega moštva.
Se bolj kakor prejšnja leta je bilo letos vidno, da je to tekmovanje stvar posameznikov, da ni to tisto, kar bi pritegnilo večino članov kolektiva, ki bi se pri morebitnem
JULIJSKI PRAZNIKI
kor je orožje nevarnejše, toliko bolj bi se razumni ljudje morali boriti proti njemu in proti vojnam nasploh.
J. P.
V mesecu maju je prišlo v podjetje 20 novih delavk — mladink, če prištejemo tisto, ki je nastopila službo v našem počitniškem domu v Novem gradu. Dekleta so bila sprejeta za določeno delovno dobo. Sedaj so pri nas že nekaj časa, zato me je zanimalo, kako se počutijo in sem sklenil, da jih o tem malo povprašam.
Že na začetku sem bil presenečen, ker so se vabilu odzvale v velikem številu. Naj vam po vprašanjih in odgovorih nanizan naš pogovor, ki je potekal zelo sproščeno.
Kako ste se počutile, ko so vam sporočili, da lahko pridete s ponedeljkom na delo?
Bile smo zelo vesele in srečne, da bomo lahko začele delati. Kajti to čakanje in dolgočasenje doma je za nas mlade skoraj neznosno. Marsikaterega mladega človeka jie ta brezposelnost ali pa sama njegova nevolja pripeljala na slaba pota.
Kako vam ugaja delo, ki ga trenutno opravljate in kakšen nastop imajo do vas starejši sodelavci?
Vsekakor nam delo ugaja. Res pa je. da je bilo prve dni zelo težko. Vendar se da z dobro voljo marsikaj doseči in smo se kar hitro navadile. Seveda imajo veliko zaslug pri tem naše sodelavke, ki nam vedno pri-
skočijo na pomoč z nasveti in delom.
Ali bi želele biti stalno zaposlene v tern podjetju?
»Seveda« se je zaslišalo naenkrat od vseh.
»Škoda, da bodo ti trije, meseci tako hitro minili« so dejale z otožnim glasom.
Malo sem jih sicer potolažil, vendar se mi je zdelo, da bi bilo bolje, ko bi tega vprašanja sploh ne postavil. Torej lahko rečem, da radej hodijo v tovarno in imajo tudi veselje do dela.
S čim ste se ukvarjale pred sprejetjem na delo?
Pomagale smo doma materam pri gospodinjstvu, na vrtovih in poljih, nekatere pletle in šivale, vendar marsikatere tudi nismo pozabile na šport in razvedrilo.
Ste morda že včlanjen« v kakšnih družbeno političnih ali drugih organizacijah?
Nekatere smo pri Planinskem društvu in šiportnih organizacijah, smo pa vse članice ZMS.
Ko sem jim povedal, da ima podjetje dve koči na Veliki planini so izrazile željo, da bi jih rade obiskale, če jim bo to omogočeno kot ostalim članom kolektiva.
Vsem hvala za pogovor.	T. A.
Posvet tekstilcev v Rogaški Slatini
Tekstilni inštitut v Mariboru je Priredil 11. in 12. 6. v Rogaški Slatini strokovni posvet oziroma predavanje štirih domačih in dveh tujih strokovnjakov.
Približno 80 udeležencev iz vseh republik je z redkimi izjemami le Poslušalo branje rezultatov raziskav, ki naj bi pokazale kako in kje lahko dosežemo boljše uspehe v tkalstvu. Ker je vsak udeleženec prejel ciklostirana predavanja v srbskohrvatskem jeziku, menim, da bi bilo edino pravilno, da bi bila predavanja sestavljalcev, ki so bili razen dveh Švicarjev sami Slovenci v jeziku, ki je državni jezik v naši republiki, to je v slovenščini.
Čeprav je bil namen posvetovanja — izmenjava mnenj, pa so predavanja v glavnem izzvenela kot monolog ki je sicer v marsikomu morda sprožil razna vprašanja, pa se jih zaradi »tovarniške tajnosti« oziroma »skrivnosti« ni upal na glas povedati. Tako je stara navada, da uradno o čem pomembnem neradi diskutiramo (razpravljamo), Prišla zopet do veljave.
Izlet v Krapinsko vohnarsko tovarno (ki nas je, mimogrede naj povem, pričakala na zunaj skromna in majhna, notri pa za naše pojme izredno moderna in posebej za razmere v naši tovarni kar fantastično lepo pometena), smo izkoristili prav tako kot proste ure in družabni večer eni bolj drugi manj za sproščen in iskren (kolikor toliko) razgovor z znancem ali kolegom o problemih in izkušnjah, ki so vodilnim in bolj vodilnim tovarišem vedno potrebne,.
Iz naše tovarne sta se uradno u-dležila tega posveta tov. J. Babnik in pisec tega sestavka. Naše posebne pozornosti je bilo deležno predavanje o brezplačnih iglastih statvah, ki so iz poizkusnega stroja že postale stroj, ki ga tovarne, izdelovalke statev, že redno izdelujejo. Glavna Prednost te statve je uporaba križnega navitka, iz katerega igle na razne načine jemljejo niti za votek. Hitrosti statev so le malo večje ali enake hitrostim avtomatskih statev. Manjši ropot in manj tresenja sta nadaljnji dve dobri lastnosti, tako-imenovani rezani, to je nezatkani krajci, pa so njihova glavna slabost. Zelo mimogrede so bili omenjeni Poizkusi španske in ameriške tovarne, ki izdelujeta statev, ki naj bi s pomočjo valovitega zeva tkala z 2000 votki na minuto.
Predavanje o elektronskih USTER čistilcih prejle za potrebe naše; tovarne ni imelo kakšnega posebnega p>omena, saj za gazo, kaliko Platno, tetra votlo tkanino ter rjavo kotenino (Mitja), zunanji izgled ni toliko pomemben kot količina izdelanih metrov. Na žalost sta ta dva Pojma večkrat tako povezana, da moramo imeti dobro prejo, čeprav
ne zaradi izgleda tkanine, ampak zato, da lahko sploh rentabilno tkemo. O tem, to je o kakovosti preje je bilo govora v zadnjem predavanju. S primerjalnimi podatki je bilo prikazano, da je trdnost preje pri jugoslovanskih prejah na mednarodni ravni. Enakomemost te trdnosti, ki je vsaj tako važna, pa je globoko pod mednarodnimi predpisi (standardi). V smeri izboljšanja enakomernosti trdnosti bo torej treba postaviti tkalnicam odločne zahteve.
Pri Republiškem odboru Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije je bila ustanovljena komisija za sodelovanje na področju kontrole, kvalitete. Ta komisija si je postavila naslednji program dela, ki ga bo skušala obdelati;
1.	Enotni nastop na tržišču:
—	enoten način ocenjevanja napak,
—	bonifikacije,
—	kvalitetni razredi,
—	stališče ZITTS do proizvodnje in prodaje (px>gadbe„ razprodaje).
2.	Izboljšanje kvalitete izdelkov:
—	nove metode preizkušanja,
—	boljša organizacija kontrolnih služb,
—	pravilniki o nagrajevanju kvalitete,
—	interna kontrola in interni standardi,
—	vključevanje v mednarodno trgovino (mednarodni standardi, vpeljava sistema tex, pripx>ročiLo ISO itd.).
3.	Standardi;
—	tesnejše sodelovanje z Zavodom za standardizacijo v Beogradu,
—	revizija standardov (izboljšanje kvalitete dosedanjih), predlogi in izdelava novih standardov,
—	sistematični študij predlogov standardov Zavoda za standardizacijo,
—	tuji standardi — študij in prevodi (povezava s Centralno tehnično knjižico ki ima evidenco, fotokopije domačih in tujih standardov),
—	tipizacija imen in izdelkov,
—	standardi v slovinščini.
4.	Izboljšanje kadrov v kontralnih
službah:
—	skrb za izpopolnjevanje kadra (predavanja, seminarji, posredovanja novosti itd.).
—	specializacija,
—	obiski po posameznih tovarnah.
5.	Skrb za prodajo naših izdelkov,
—	obveščanje o novostih na na-
Naj od ostalih predavanj omenim še ©no, ki obsega probleme p>ri-p>ravljalnic. Iz ankete, za katero je dalo precej važnih podatkov veliko tekstilnih tovarn iz cele države, je sestavijalec član tekstilnega inštituta v Mariboru, izluščil veliko podatkov, ki bodo koristni tudi pri u-reditvi stanja v naši pripravljalnici.
Iz natančnosti, s katero so bila obravnavana posamezna poglavja tekstilne tehnologije na tem posvetu. izhaja jasna misel: Samo z natančnim in temeljitim poznavanjem razmer in proučevanjem vseh polletnih podatkov v naši domači tovarni bomo lahko koristno uporabili tuje izkušnje!
šem trgu,
—	primerjalne analize domačih in tujih izdelkov (povezava z odborom za gospodarsko sodelovanje),
—	analize kvalitete izdelkov tujega trga.
—	propagiranje kvalitetnega znaka,
—	ostale kvalitetne značke (analizirane z Uster aparatom, posebni znaki kvalitete).
6.	Centralna kontrola:
—	kontrola kvalitete uvoženih surovin,
—	centraliziran nakup specialnih aparatov za kontrolo in razvoj.
7.	Povezava naše komisije s podobnimi organizacijami v drugih republikah (v okviru DITT Jugoslavije).
8.	Povezava, in tesnejše sodelovanje med bombažarji, volnarji in konfekcionarji,
9.	Tekstilni obveščevalec (sodelovanje — pisanje člankov).
Program dela je zelo širok in ga komisija naenkrat ne bo mogla rešiti, pač pa se je lotila najprej dela na področju standardov. Skupni predlog naše komisije bodo potem obravnavali še v drugih republikah.
V tej komisiji sodelujejo vsi vodje kontrolnih služb vseh tekstilnih tovarn v Sloveniji, vendar so ločeni po skupinah:	bombažarji, volnarji
in konfekcionarji, potem pa še po področjih. V naši ožji skupini delujejo predstavniki naslednjih tekstilnih tovarn: Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana, Torta Ljubljana, Svilanit Kamnik, Induplati Jarše, Trak Mengeš, Univerzale Domžale in Tovarna sanitenega materiala Domžale.
Dosedaj smo obravnavali:	po-
imejnovanje napak v tekstilnih izdelkih, označevanje napak, bonifikacije in popuste.
Delo je zelo zanimivo in komisiji lohko želimo le to, da tako uspešno nadaljuje, kot je začela.
Dipl. ing. Helena Breznik
Delu komisife za sodelovanje na področju kontrole kvalitete

Arhangelska katedrala kjer je grobnica ruskih carjev
Sonce je pozdravilo Praznik dela in je z vsem svojim sijajem še posebej pozlatilo razkošne kupole, moskovskih palač in začel se je največji praznik delovnega človeka. Zvočniki so se oglasili in niso prenehali vse dokler ni odbila ura polnoč. Toda mi Jugoslovani smo bili prikrajšani, ker smo ob takih dneh vajeni poslušati borbene pesmi in narodno glasbo. Tukaj pa kot bi ves ljubi dan obračal eno in isto gramofonsko ploščo, na kateri so na eni strani recitacije, na drugi pa so se vrstili govorniki.
Moskva je izredno zaživela, o-gromne množice ljudi so polnile ulice in te žive reke so se vse stekale, proti središču Moskve — Kremlju. Mi pa smo se odpeljali do postaje podzemske železnice, ki je 150 metrov globoko pod Moskvo. Na postaji, veliki kot manjši stadion, smo se nekako po eni uri prebili do železnice in vstopili in se s hitrostjo 80 km na uro vozili pod reko Moskvo in od tam dalje proti Kremlju. Kot kiti smo spet prišli na piano in videli pred seboj veličastni Kremelj s slovitim Rdečim trgom, dobesedno prekritim z zastavami, slikami vodstva SSSR in cvetjem. Vsi v pričakovanju, kdaj bodo kremeljski zvonovi odbili deset, da se bo pričela največja delavska manifestacija in vojaška parada na svetu. In res, kot je vse teklo po programu, se je tudi kazalec kremeljske ure sprožil in z desetimi udarci napovedal čas, ko naj se prične parada delovnega ljudstva in vojske Sovjetske zveze. 16 topov za vseh 16 republik SSSR je izstrelilo Po 36 granat in med grmenjem topov je bil že predan rapont predsedniku velike Rusije. Takoj nato pa je s hrupom napolnila ulico okrog Rdečega trga mogočna motorizacija vojske, ki je prikazala najmodernejšo raketno oborožitev.
Se bi lahko pisal o strojih, ki so namenjeni le za ljudi, pa vem, da so bralci TOSAME sami videli na malih ekranih mogočnost in strahote bodoče vojske. Za vso to nepregledno jekleno verigo, pa so se zgrinjale mogočne povorke sovjetskega ljudstva, katero je manifestiralo na vse mogoče načine svoje delovne zmage. Na tisoče ogromnih slik, grafikonov in morje zastav sovjetskih republik, se je polnih 6 ur po-
KAKOR SMO JO VIDELI
mikalo in vzklikalo partiji in vodstvu.
Sonce je že, davno zapustilo zenit, ko smo se nekako prebili do mesta, kjer je čakal avtobus, ki nas je daleč okoli zapeljal pred BOLŠOJ TEATER, kjer smo si ogledali balet »Labodje jezero«. Za bore 4 rublje, to je po naše 6160 S din, smo dobili srednje dobre sedeže in tam preživeli prvomajski večer. Da ne bi dolgočasil svojih potopisov, bom še bežno opisal nadaljne 4 dni bivanja v Moskvi. Bilo je prepej enolično, ker je naš program predvidel samo ogled muzejev, razstav, galerij, grobnic carjev, cerkva in športnih objektov, pričakovali pa smo, da si bomo lahko ogledali tudi kakšno tovarno ali kolhoz.
Torej večino časa je bilo porabljenega, da smo spoznali življenje velikih nasprotij v carski Rusiji, bogastva in bede in le nekaj skromnih podatkov o sedanjosti, na primer: da ima Moskva 40.000 zdravnikov, da ima vsak četrti moskovčan visoko izobrazbo, da zgradijo in po-
Vhod v stalno razstavo gospodarskih dosežkov SSSR
delijo vsakih 10 dni 350 stanovanj, da ima vsak debeti meščan svoj avto, da vsak delavec v slučaju bolezni dobi šele po osmih letih delovne dobe 100 % hranarino, do tega pa samo 50%; vse mesto ima centralno ogrevanje, vodovod in kanalizacijo ter zelo klorirano vodo. Skozi mesto teče velika reka Moskva, ki je s prekopi povezana s petimi morji in je plovba ipo njem ze.lo živahna. Morda še podatek o največji univerzi na svetu, ki ima toliko prostorov, če bi človek v vsakem preživel le en dan, bi iz nje prišel star 72 let. V Moskvi je tudi univerza za tuje študente iz 49 držav, obiskuje pa jo 6000 študentov in jo finansira SSSR iz kulturne pomoči in sodelovanja.
I.	K.
Nadaljevanje:
Leningrad — severne Benetke
Proizvodnja v mesecu maju 1968
Oddelek	Enota mere	Planirana količina	Proizvedena količina	•/.
1. Trakotkalnica	000 vot	78.694	78.917	100
2. Tkalnice širokih tkanin	000 vot	377.014	387.381	103
3. Mikalnica	kg	86.416	83.619	97
4. Konfekcija	N din	3,779.975	3,382.040	89
Vložki	pkt	515.000	507.400	99
5. Cigaretni filtri	000 kom	62.370	69.402	111
NAIVNEŽI - POZOR!
Povedala vam bom resničen dogodek, ki se je pripetil moji mami in to nedavno. Mama je upokojena in je stalno doma, pa bolj malo pozna današnji iznajdljivi svet. Tako se je zgodilo, da je nekega lepega dne pozvonilo in ker je bila sama doma je odprla vrata in pogledala kaj je. Pred vrati je zagledala brusilca nožev in Škarij. Ti potujoči brusilci so po njihovem mnenju univerzalni in znajo narediti vse in to poceni. Tako je moja preljuba naivna mama dala v brušenje dvoje škarje. Cisto navadne škarje, ki jih ima vsaka gospodinja. Ko sem prišla domov mi je vsa ponosna povedala, da je »prišparala« denar, ker ji je
poceni zbrusil škarje, ki imajo sedaj to posebno odliko, da ne strižejo več. Uspeh kajne? »Kaj meniš koliko sem plačala za brušenje,-« me je vprašala. Ko nisem nikakor mogla uganiti, me je rešila skrbi in muke in mi zaupala, da je za brušenje dala točno 3000 S din. Zraven tega pa se ga je komaj ubranila, ker je možakar hotel pokazati še ostalo svoje znanje in ji poceni popraviti še vse dežnike. Ker Verjetno vsi veste, da danes za 3000 S din dobiš v trgovini dvoje nove škarje, potem lahko uganete kako srečna je bila mama, ki ji je tako poceni nabrusil škarje. Ampak, pouk, ki ga je dobila, je pa tudi nekaj vreden in stane točno 3000 S din.	K. P.
Naš razgovor
Naj vam to pot predstavim tov. Pavla Kepica; v naši tovarni kvalificiranega zidarja zraven tega pa še odličnega pevca, za obdarovanje otrok nenadkriljivega Dedka Mraza, humorista v tovarni in zunaj nje, doma pa srečnega moža in očeta punčke (pravzaprav gospodične če smem tako reči?) in fanta. Lahko bi pa našteval, kot pravimo, šei in še ■ •. Sicer pa ga skoraj vsakdo pozna!
V našem kratkem pogovoru smo se dotaknili marsičesa. Padla je tudi beseda o pokojnini češ: Naj starostno mejo znižajo na 35 oziroma 30 let, kdor bo mogel in hotel si bo Pot im že še našel delo, vendar pa bo mladina tako le dobila najboljšo vzgojo pri — delu.
Zaradi lažjega branja bom naš razgovor oblikoval kot vprašanja in odgovore.
Poznajo vas kot veseljaka, kaj vi pravite o tem?
Moje delo je tako, da delam sam. Zato se takrat ko je čas ali pa v
času sem svojega zdravja porabil več kot bi smel. Ampak vsajeno se kdaj pa kdaj še vsedem na kolo, čeprav zaradi poškodovane hrbtenice ne bi smel.
In kaj pravite o prometu kot šofer in kolesar?
Lahko in varno je voziti po Ljubljani kjer so povsod semaforji in znaki. Tu pa mora človek, ki gre v prostem času za razvedrilo na cesto tako paziti, da z razvedrilom ni nič.
Kakšno je Vaše zadovoljstvo zunaj tovarne?
Moje veselje je petje v tovarniškem oktetu. Na žalost smo iz TO-SAMB le trije: G. Potočnik, J. Kotnik in jaz. Toliko smo uvežbani, da bi lahko večkrat nastopili. Morda manjka zavzetega organizatorja. Sedaj za zaključek letnih iger pojemo v Jaršah s slamniki na glavi (to je reklama za Univerzale), Jaz pravim: »Boljše slama na glavi kot v njej!«
Glede slame se strinjam s tov. Kepicem. Morda pa bi bilo prav, če bi tudi naša tovarna na tak način poizkusila reklamirati svoje izdelke. Saj ni potrebno, da bi med nastopom držali v roki kakšen naš izdelek in navsezadnje saj ne delamo samo vložke.
Kakšni so kaj vaši konjički?
To so zajci in piščanci. Niso mi
samo v zabavo, vendar pa le toliko stanejo, da bi ceneje prišel skozi, če bi jih kupil, ko bi mi šlo le za jed.
Kaj bi lahko rekli o svojem poklicu?
Zidarja je vsak, kdor ga rabi, vesel kadar pride — še bolj pa kadar gre!
Drugače pa je tov. P. Kepic zadovoljen, saj ima delo blizu doma. Po 10. letih je končno dobil svoj, sicer veliko premajhen, prostor — delavnico. Ob njej bi morali biti še jama za apno in gramoz. Sedaj pa je to na treh koncih tovarne predno znese vse skupaj zopet mimo čas. Dejansko opravlja tov. P. Kepic vsa vzdrževalna dela na objektih in zunaj njih (razen seveda čisto mizarskih električnih in mehaničnih) zato se čuti zapostavljenega predvsem zaradi dveh vzrokov; kot kvalificiran zidar dela že vsa leta odkar je šel njegov kolega Cerar v pokoj sam, brez delavca. To ni nikjer v navadi. Glede na točkovanost njegovega dela pa čuti, da bi zaslužil zaradi strokovnosti in vestnosti pri delu toliko kot obratni ključavničar »ki pride od vojakov«.
Verjamem njegovim besedam ko pravi; »Zame ni bilo ure ali dneva, ko bi rekel, da ne bom prišel delati,« ali pa »tega ne bom delal«. Saj zaradi dela sem navsezadnje tu.
Res je tov. Pavle Kepic zato smo tu. Hvala za vaše misli in besede.
Viljem Dolenc
ZA*/MALO
Planirani in doseženi finančni uspeh za čas od 1. januarja do 30. maja 1968
Prijetni družbi rad poveselim. Tudi vicev se ne branim.
Kaj se ne branite: povedati ali slišati dober vic?
Najraje slišim vic, ki »se ga ne sme slišati, kaj šele povedati«.
Zdi se mi, da bi šli po dober vic tudi pol ure daleč — z avtom, kajne?
Kaj se komu zdi ni meni nič mar, res pa je, da je avto za vsa leta moje službe pri delu v mrazu in na prepihu nekaj drugega kot luk-sus. Včasih smo delali samo v sezoni, pozimi pa nič, zato imam priznanih 32 let delovne dobe. V tem
V novih dinarjih
1.	Realizacija po izdanih
fakturah med letom ..........
2.	CELOTNI DOHODEK..............
3.	Porabljena sredstva..........
4.	NETO PRODUKT (2 — 3)	.	.	.
5.	Celotni stroški, ki obremenjujejo celotni dohodek . . .
6.	DOHODEK (2 — 5)..............
7.	Za OD (77% od dohodka) . . .
8.	Ostanek dohodka (23 % od
dohodka).....................
Planirani in doseženi rezultati izhajajo iz plačane realizacije. Terjatve do kupcev so se ponovno moč-
po planu	doseženo	Index
17,903.854,59	21,441.462,11	120
17,924.654,59	18,129.648,81	101
12,293.346,21	12,064.938,01	98
5,631.308,38	6,064.710,80	108
13,033.592,83	12,669.041,38	97
4,891.061,76	5,460.607,43	112
3,766.117,51	4,204.667,72	112
1,124.944,25	1,255.939,71	112
no povečale. Vzrok povečanja izhaja iz splošnega pomanjkanja obratnih sredstev.
VARNOST
OBČANI DOMŽAL!
Izkušnje pri nas in drugod so pokazale, da se s premišljenim ravnanjem in organizirano pomočjo lahko škoda in zlasti žrtve ob elementarnih in drugih množičnih nesrečah v precejšnji meri zmanjšajo ali celo popolnoma preprečijo.
Z namenom, da bi ob takšnih nesrečah vedeli, kako se ravnati u-poštevajte naslednje
NAVODILO
Razmislite, kje v vašem stanovanju so najvarnejša mesta pred potresom in ruševinami, (nosilni zidovi, podboji vrat, ozka predsoba, prostor pod oknom) ter o najkrajši poti za umik iz stanovanja ali zgradbe. S tem seznanite vse člane družine.
Poskrbite, da se boste vsaj v najpotrebnejšem obsegu naučili
ravnati z ranjenci in jim znali nuditi prvo pomoč, v odločilnem trenutku boste tako znali pomagati tudi sebi.
Dokumente, denar, vrednostne papirje in druge dragocenosti, hranite na skupnem mestu, ki je dostopno in zanj vedo vsi člani družine.
Zapomnite si, da je za smotrno ravnanje zelo važno da ob nesreči ostanete mirni in zbrani ter da z besedo in zgledom vplivate pomirjevalno na okolico, Vsekakor ne pozabite na sosede, ki jim je vaša pomoč potrebna.
Ce začutite potres ali zaslišite bobnenje v notranjosti zemlje pohitite na varnejša mesta v stanovanju. Ne zadržujte se nastopnišču, balkonu ali zunanjih stenah, ker se ti deli zgradbe najhitreje porušijo.
Ce ste v pritličju lahko pohitite na prosto, vendar se ne zadržujte v bližini zgradbe.
Stanovalci, ki so ob potresu ostali v stanovanju naj takoj, ko je
potresni sunek mimo, skušajo priti na prosto. Pozimi vzemite s seboj odejo, ne pozabite na tiste, ki si sami ne morejo pomagati to je na otroke, bolnike in invalide.
Lastnik hiše ali hišnik je takoj po močnem potresu dolžan zapreti centralne ventile ali razdelilce za vodo in elektriko ter poskrbeti, da se po končani nevarnosti naprave pregledajo.
Ob nastopu vojnih nevarnosti računajte, da je industrijsko področje Domžal, Mengša, Vira, Količevega in Jarš izpostavijejro zračnim in drugim napadom.
Računajte tudi na to, da se na območje občine naseli del evakuiranega prebivalstva iz Ljubljane. Evakuirancem ste dolžni nuditi vsestransko pomoč.
Obvezniki enot civilne zaščite se morajo v teh primerih takoj javiti na svoja delovna mesta (v enote v podjetjih ali ustanovah).
Kakršnokoli izredno stanje ob nesreči ali drugi nevarnosti bodo
Otepalnik v stari čistilnici kupljen na Poljskem je odslužil. Obenem z Nakladalnikom bo čakal najboljšega kupca
Od surovine do izdelkov
Doslej objavljeni podlistki pod tem naslovom so opisovali dvoje zaokroženih poglavij o bombažu, ki je osnovna surovina naše tovarne. Prvi del je opisoval sam bombaž, drugi del pa čiščenje, oplemenitenje ter mikanje bombaža, namenjenega za izdelavo vate. Našteti so bili naši dosedanji izdelki iz vate. V največji meri je bil pri teh člankih upoštevan naš domači strojni park in tovarniški postopki predelave.
V naslednjih nadaljevanjih pa bi se seznanili z nadaljnjo stopnjo predelave bombaža, S predenjem, to je izdelavo preje za naše tkanine, v četrtem poglavju pa s tkanjem.
Postopek predenja si bomo mo-
rali ogledati v eni izmed tovarn, ki nam prejo dobavljajo. Pri tkalnicah in pripravljalnici, ki pripravlja prejo za tkanje, pa bomo naše izredno dotrajane in izrabljene stroje pri-merjali z najsodobnejšimi.
Ker je sanitetna gaza naš drugi osnovni izdelek, ki ga za razliko od vate izdelujemo na zelo zastarelih strojih, pripravljamo načrt za prenovitev tkalnic in pripravljalnic ter nabavo sodobnih strojev. Vendar pa se bomo za to veliko investicijo odločili le, če bodo gospodarski računi pokazali,, d,a bo denar tako naj-smotmeje Vložen.
Dele Otepalnika ter Nakladalnika z zgoščevalcem
pripravljajo za vskladiščenje
Izdelava preje - starejši postopek
Postopek čiščenja surovega bombaža se v predilnicah zelo malo razlikuje od čiščenja v naši bivši čistilnici. Razlika je le v tem, da imajo kakovostnejšo surovino in da gre, bombaž zato, da bi se bolj pomešal in očistil včasih čez dva enaka stroja. Različne tovarne seveda ponujajo in prodajajo tudi različne izvedbe teh strojev, vendar pa vsi stroji čistilnice na koncu dajo svoj polizdelek — zvitek, kot ga poznamo iz naše tovarne.
Ta zvitek nato mikalnik predela še naprej tej- naredi bombažno ten-čico, ki jo lahko združimo v okrogel pramen, kot smo delali do nedavnega pri nas pri izdelavi filter palčk. V predilnicah pa iz tega pramena spredejo preje različnih številk.
Pritožno knjigo, prosim!
Trgovsko podjetje na drobno je vpeljalo pritožno knjigo. Kmalu so s«* pričeli naslednji zapiski:
1. izjava
Prosim, da se prodajalki Pirševi s št. 24. izrazi hvaležnost z ozirom na njeno spretnost in vljudno vedenje do kupcev. Izjavljam ji globoko priznanje, ker mi je vrnila 1000 din, ko sem jih pozabil na njeni mizi.
Miha Strela Študentsko naselje
14.	izjava
Prodajalka je zanič! Ce človek želi kaj kupiti, mora najprej počakati, da prodajalka Pirševa neha koketirati z drugimi kupci.
Ivan Mejak
15.	izjava
Če se kdo želi pritožiti mora imeti čisto vest in biti trezen. Stal sem za Ivanom Mejakom, ki je smrdel po hermeliki.
Miha Strela Študentsko naselje
24.	izjava
Podpisani ing. Vlado Gozdar sem ta mesec dvanajstkrat kupoval v zgoraj omenjeni prodajalni in sem bil vedno dobro postrežen. Posebno je bilo to očitno pri prodajalki pri pultu 24, ki prodaja bombažne in naylon nogavice. Za nesebični trud in uslužnost, bi morali tovarišici Pirševi izraziti posebno priznanje.
ing. Vlado Gozdar
25.	izjava
Prosim poslovodjo prodajalne, da izrazi tudi mojo hvaležnost prodajalki Pirševi zaradi njene pozornosti in nenavadnega potrpljenja do
kupcev. Zelo malo je ljubeznivih prodajalk.
Študentsko naselje Miha Strela
Odgovor poslovodje:
Tovariš Strela! Vaši želji je ustreženo. Prodajalki Gozdar (preje Pirševi) je izražena vaša hvaležnost ža dobro postrežbo kupcev.
30. izjava
Prodajalka s pulta št. 24 tovarišica Gozdar je nevzgojena in nenavadno surova do strank. Prosim, da jo opozorite na to.
Brez podpisa V. G.
Kegljanje za Šport In razvedrilo
Malo j« občin, okrajev in krajev, ki bi se lahko postavili s tako kvalitetnim kegljiščem kot je domžalsko. Lahko se pohvalimo, da smo med prvimi v Sloveniji.
V izredno privlačnem bistriškem okolju leži domžalski športni park, ki vsakemu ne preveč zahtevnemu delovnemum človeku nudi obilico čistega zraka, sonca in telesnega razvedrila.
»Vse za delovnega človeka« je bilo geslo nekaterih izrednih privržencev kegljaškega športa, ki so z vso vnemo in veseljem nekega decembrskega dne 1965 leta pričeli zbirati in nabirati delavce naše tovarne za ta šport. Začetni uspehi so bili vredni zanimanja. Ekipa, katero j e vodil znan domžalski kegljač in dolgoletni reprezentant prve domžalske kegljaške postave tov. JURIJ VULKAN je v nekaj dneh zbirala številno tovarniško zastopstvo — oseminštirideset članov kolektiva je uvidelo, da se v športu obnove tiste sile, ki se porabijo na delovnem mestu. Pričeli so se tudi treningi in prve tekme so pokazale, da se v to-
VATKA VOTEK IN FILTER FILIP
varni nahaja poleg nadpovprečnih kegljačev tudi nekaj izredno nadarjenih posameznikov, ki so si kaj kmalu priborili vstopno vizo v prvi domžalski klub. To pa je tudi vse kar je ostalo od nekoč izredno številnega tovarniškega zastopstva. Nekateri so izostali iz upravičenih, drugi pa tudi iz neupravičenih razlogov. Kolektiv sam je prevzel nase vse plačilne obveznosti, ki bi nastale s tovrstno dejavnostjo in kljub temu je uspeh v športni zvrsti pri nas vse prej kot zadovoljiv.
Prav te dni, ko sonce neusmiljeno pripeka se marsikateri član kolektiva ohladi v bistri vodi velikega bazena in okrepča ter pogasi žejo v odlično opremljenem gostišču domžalskega kegljišča.
Morda se bodo na zimo tudi tisti, ki s« krepčajo le v gostišču, okrepili tudi na kegljišču ... morda, kdo ve!
Stane Kramberger
VARNOST
alarmne naprave naznanile z ustreznimi ustaljenimi znaki:
1.	Za neposredno nevarnost zračnega napada zavijajoč enominutni zvok siren:
2.	Ob naravni nesreča (ob poplavi, potresu, požaru, nesreči v rudniku) 3 X po 20 sekund dolg enakomeren zvok siren v presledkih po 20 sekund:
3.	Ob požaru manjšega obsega enakomeren 3 minutni zvok siren:
4.	Za prenehanje nevarnosti enominutni enakomerni zvok siren:
5.	Za preizkušanje siren, ki se o-pravlja vsako soboto ob 12. uri, velja enakomeren enominutni zvok siren (isto kot znak za prenehanje nevarnosti);
Priporočamo, da upoštevate ta navodila, ker boste tako največ pripomogli k učinkovitosti reševalnih akcij.
Štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami občine Domžale
Kadrovske vesti
NAGRADNA KRIŽANKA
v Času od 12. vu. do 11. vm.
PRAZNUJEJO SVOJ ROJSTNI DAN:
Konfekcija: 15. 7. Cerar Zalka,
16.	7. Sivavec Ivanka in Zalokar Ana, 17. 7. Pogačar Ani, 24. 7. Miš Kristina, 26. 7. Penezič Marija, 27. 7. Kraševec Daniela, 31. 7. Kurman-šek Olga, 2. 8. Nakrst Anica, 3. 8. Mandelj Marija, 6. 8. Pivec Marija in Kržan Milena, 8. 8. Glavinac Ivanka in Wolmayer Helena, 9. 8. Drolc Cveta.
Filtri: 21. 7. Velepec Ani, 30. 7. Goršelj Marija.
Tkalnica ovojev:	13. 7. Pirnat
Vinko, 20. 7. Zamik Ciril, 31. 7. Jerman Ana, 5. 8. Ulčar Ana, 7. 8. Rožič Milena.
Tkalnica gaze: 17. 7. Maček Cilka, 24. 7. Kos Ana.
Tkalnica Zvezda: —
Avtomatska tkalnica; — Pripravljalnica: 16. 7. Cerar Vinko, 23. 7. Peterka Ana, 7. 8. Dolinar Angela.
Belilnica: 12. 7. Dolinar Ljubo, 13. 7. Korant Jakob, 6. 8. Strmšek Jernej.
Mikalnica: 1. 8. Jere Janez, 5. 8. Nakrst Avgust, 9. 8. Pirc Roman, 11. 8. Pemuš Janez.
Tajništvo: 15. 7. Birk Marija, 19. 7. Drolc Ivan, 27. 7. Pogačnik Jože in Bedenk Marija, 5. 8. Hribar Angela, 11. 8. Gaberšak Rok.
Računovodstvo: 21. 7. Naum Olga. Komerciala: 16. 7. Kos Ivan, 17. 7. Pejčič Dragiša, 6. 8. Glavan Nada. AP sektor: —
Pomožni obrati: 12. 7. Juteršek Dano, 15. 7. Kovač Marjan, 18. 7. Gaberšek Viktor.
V MESECU JUNIJU SE JE RODIL;
Rožič Stanetu in Anici — sin.
Čestitamo!
A. S.
VODORAVNO:	1. moško ime,
10.	prebivalec skandinavske države,
11.	morska riba, 12. smrtno se ponesrečiti, 14. žensko ime, 15. denarna enota, 16. avt. oznaka Kranja, 17. kazalni zaimek, 18. moško ime, 20. tovarna v Celju, 22. okrajšava za stran, 23. ploskovne mere, 25. Kmetič Roman, 26. daljica, ki veže dve točki krivulje, 28. enota za čas, 29. Pustoslemšek, 30. žensko ime, 32. 1. in 21. črka, 33. denarna omara, 34. živalski vrt, 35. nikalnica, 36. prijeten vonj, 38. veliko število čebel, 40. kazalni zaimek, 41. skrajni deji kopnega, 43. lekarna, 44. Viktor Lončar.
NAVPIČNO: 1. grško rimski stari vek, 2. muzej v Parizu, 3. žensko ime, 4. žabji glas, 5. povratno osebni zaimek, 6. tkanina z luknjičastimi vzorci, 7. natakniti na vilice, 8. človek, ki opravlja dnino, 9. italijanska RTV, 13. znamka tovornega avtomobila, 15. veznik, 17. angleška kon-
servativna stranka, ki se naslanja na veleposestnike in plemištvo, 19. očistiti, 21. slovenski športni časopis, 22. okus, ki ga dobi jed, če jo solimo, 24. sporočilo, obvestilo, namig, 25. kraj na Gorenjskem, 26. naziv naše tovarne, 27. hitro hlapljiva tekočina, 31. glavna žila, 37. premagan v šahu, 39. 16. in 10. črka. 41. Rdeči križ, 42. kemični znak za aluminij.	Sestavil: A. P.
REŠITEV NAGRADNE
VSTAVLJANKE
V tem kolu sreče je sodelovalo približno 5 % članov kolektiva.
Vseh 34 rešitev je bilo pravilnih, kar je za vstavljanko, ki je dopuščala razne kombinacije lep uspeh. Zelo strokovna komisija je med prispevki izžrebala tov. Mimico Pre-lovšek in tov. Jožeta Kotnika za imetnika nagrad po 1500 starih dinarjev.