Na Hrvaškem nova obravnava proti LB Martin škrat odpira pot v slovenski svet Slovo od goriške brigade Pozzuolo
Primorski
št. 77 (20.705) leto LXIX.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 4. APRILA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Konec klavrne vipavske zgodbe
SandorTence
Uradno se temu pravi javno zbiranje ponudb za prodajo manjšinskega deleža, v resnici pa gre za umik iz vipavske hranilnice in posojilnice. Ko nisi zaželen, ti ne preostane drugega kot odhod, zato je sklep Zadružne kraške banke, Zadružne banke Doberdob- Sovodnje in družbe KB 1909, da prodajo svoj delež v vipavski družbi, povsem logična in naravna odločitev. Isto velja za zavarovalnico Triglav, ki sicer ni bila vpletena v to afero, v kateri je vlogo protagonista proti svoji volji igrala Zadružna kraška banka (ZKB).
Zgodba je znana in je vezana na zanimanje ZKB, da bi postala večinski delničar vipavske hranilnice in s tem naredila pomemben korak k oblikovanju vseprimorske banke. Načrt je spodletel, takšne so pač tržne in poslovne zakonitosti, k temu da se je to zgodilo pa je prispevala tudi politična kampanja, ki so jo proti zamejski banki uprizorili nekateri dejavniki v Vipavski dolini.
Kaj vse smo takrat brali in slišali na račun ZBK in tako ali drugače tudi na račun slovenskega gospodarstva v Italiji ter manjšine na sploh. To se ni dogajalo v osrednji Sloveniji, kjer bi človek še razumel nepoznavanje naše stvarnosti, temveč nekaj kilometrov stran od nekdanje državne meje.
Klavrna in žalostna zgodba, ki se sedaj bliža h koncu. Za ZKB, kot ugotavlja njen predsednik Stancich, se odpirajo druge razvojne možnosti. Upamo da tam, kjer so predsodki stvar zgodovine.
MARINI GH
RIM - Medtem ko konca politične blokade še ni videti
Volitve predsednika republike se bodo začele 18. aprila
RIM - Odločitev vlade o plačilu dolga države podjetjem naj bi bila sprejeta včeraj, a je bila prestavljena za nekaj dni. O tem bo Montijeva vlada po vsej verjetnosti sklepala v ponedeljek, kot je včeraj sporočil minister za gospodarstvo in finance Vit-torio Grilli. Vlada je odložitev sklepa utemeljila s potrebo po poglobitvi vprašanja, kako naj bo za finančno tako konsistenten ukrep zagotovljeno finančno kritje.
Italijanski parlament pa naj bi volitve predsednika države, ki bo na tem položaju nasledil Giorgia Napolitana, začel 18. aprila. Volitve bodo še posebej pomembne, saj državo po parlamentarnih volitvah pred več kot mesecem dni, ki niso prinesle jasnega zmagovalca, pretresa popolna politična blokada.
Na 11. strani
GORICA
Majda Bratina na čelu slovenske konzulte
GORICA - Na goriškem županstvu je včeraj prvič po občinskih volitvah zasedala nova občinska kon-zulta za slovensko manjšino, ki bo zdaj delovala štiri leta. Do prve seje je namreč prišlo z veliko zamudo, ki jo je treba v glavnem pripisati nedorečenosti pri izbiri članov. Naposled pa je vendar prišlo do umestitvene seje posvetovalnega telesa, na kateri so izglasovali predsednika in podpredsednika. Predsednica nove slovenske konzulte je Majda Bratina, podpredsednik pa Aleš Waltritsch.
Na 12. strani
ZAHODNI KRAS
Bodo dom Don Marzari prodali?
PROSEK - Tržaška občinska uprava namerava spremeniti namembnost območja v Naselju S. Nazario, na katerem se nahaja nekdanji dom za ostarele Don Marzari. Zahodnokraški rajonski svet je izdal pozitivno mnenje o predlogu. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, ali ni to prvi korak za odtujitev (beri: prodajo) nekdanje socio-skrbstvene strukture.
Na 4. strani
GOSPODARSTVO - Hranilnica
Zamejske ustanove zapuščajo Vipavo
LJUBLJANA - Zavarovalnica Triglav, Zadružna kraška banka, Zadružna banka Doberdob in So-vodnje ter KB 1909 so včeraj v Delu objavile razpis za prodajo 156.030 navadnih delnic Hranilnice in posojilnice Vipava, kar predstavlja 28,93 odstotka osnovnega kapitala te družbe. Zbiranje ponudb se izteče 30. aprila ob 12. uri. Od decembra lani je sicer večinski - 57-odstotni - lastnik hranilnice konzorcij občin in malih lastnikov.
Zadružna kraška banka je svoj čas skušala postati večinski delničar vipavske hranilnice, vendar ji to ni uspelo. Tudi zaradi izrazito političnih nasprotovanj v občinah Vipava in Ajdovščina. Vipavski župan Ivan Princes je pobudo finančnih in bančnih ustanov Slovencev v Italiji polemično označil kot draženje. S takšno oceno seveda ne soglaša predsednik ZKB Sergio Stancich.
Na 3. strani
V Špetru jutri o beneškem izročilu
Na 2. strani
WWF: Uplinjevalnik ne sodi med projekte EU
Na 5. strani
Občinska čitalnica odprta tudi zvečer
Na 8. strani
Skrivnostna eksplozija v goriškem središču
Na 12. strani
, , . . , Sani Anna
CSflfe^COfW I Impresa Tmsporti Funeèri
Nova kolekcija POMLAD/POLETJE
Tj!7
Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908

CanadienS^
Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066
pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču
Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu.
Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu
9771124666007
2
Četrtek, 4. aprila 2013
ALPE-JADRAN
/
ZAGREB - Kljub zagotovilom hrvaške vlade, da bodo ustavili vse postopke proti LB
Na sodišču v Zagrebu jutri nova obravnava v primeru tožb proti LB
Gre za ponovljeno obravnavo, ki so jo 11. novembra lani preložili na 5. april 2013
ZAGREB - Na zagrebškem občinskem sodišču so včeraj za Slovensko tiskovno agencijo potrdili, da je za jutri ob 9. uri napovedan začetek ponovljenega sojenja v enem od devetih primerov tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB. Obravnava je napovedana kljub zagotovilom hrvaške vlade, da bo Zagreb ustavil vse postopke proti LB in NLB.
Obravnavo so na 5. april 2013 preložili 11. novembra lani, ker sodišče ni pravočasno dobilo številnih novih vlog odvetnikov obeh strani. Sojenje se je lani moralo začeti od začetka zaradi zamenjave sodnikov. Postopek vodi sodnica Snježa-na Šagud. PBZ v primeru zahteva od LB in NLB približno 490.000 evrov brez obresti. Šagudova je novembra lani potrdila, da so v obsežni dokumentaciji primera tudi pooblastila hrvaškega finančnega ministrstva PBZ z 12. februarja 2001, da v njegovem imenu vodi postopek izterjave izplačila dolgov LB, ki so bili po razpadu Jugoslavije preneseni v hrvaški javni dolg in izplačani hrvaškim varčevalcem LB.
Medtem se je hrvaška vlada v memorandumu o prenesenih deviznih vlogah LB na Hrvaškem, ki ga je podpisala 11. marca, obvezala, da bo do končnega dogovora o LB zagotovila ustavitev vseh postopkov, ki sta jih PBZ in Zagrebška banka sprožili proti slovenskim bankam na hrvaških sodiščih. Slovenska vlada se je hkrati obvezala, da bo zagotovila soglasje tožene strani, LB, za ustavitev postopkov.
Z memorandumom, ki sta ga podpisala bivši slovenski premier Janez Janša in sedanji predsednik hrvaške vlade Zoran Milanovic, je Zagreb premagal zadnjo oviro pred torkovo ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v državnem zboru. Slovenija je ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe pogojevala z umikom pooblastil hrvaške vlade. Državi sta nato po več poskusih vprašanje rešili z memorandumom, ki je mednarodnopravno začel veljati 19. marca.
Slovenija in Hrvaška v memorandumu soglašata, da bo vprašanje prenesenih deviznih prihrankov LB rešeno na osnovi priloge C nasledstvenega sporazuma, ki govori o finančnem premoženju in obveznostih nekdanje SFRJ. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je bilo v javni dolg prenesenih in izplačanih 544,4 milijona takratnih nemških mark (272 milijonov evrov).
Premierja Janez Janša (desno) in Zoran Milanovic sta 11. marca letos na Mokricah podpisala memorandum, s katerim se je Hrvaška obvezala, da bo, dokler ne bo dokončnega dogovora med državama, zagotovila ustavitev vseh postopkov proti LB
ŠPETER - Jutri v Slovenskem kulturnem centru
O beneškem izročilu
Razstave knjig beneških pravljic, ilustracij in predstavitev diplomskih nalog o pravljicah
ŠPETER - Jutri ob 18. uri bodo z razstavo izdanih knjig pravljic, razstavo ilustracij Giacinta Jusse za knjigo Ade To-masetig Od Idrije do Nediže, s predstavitvijo diplomskih nalog na temo slovenskega ustnega izročila (avtorji so Francesco Cendou, Giulia Crisetig in Ilaria Ciccone) in pripovedovanjem beneških pravljic (pripovedovali jih bodo Luisa Battistig, Renzo Gariup in Norina Scrignaro kot gostja pa Anja Štefan) v slovenskem kulturnem centru v Špetru predstavili bogato pripovedovalsko ljudsko izročilo Benečije. Uvodoma bo spregovorila Živa Gruden.
Organizatorji prireditve v Špetru so Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra, Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada in njegov Pripovedovalski inštitut, sodi pa k spremljevalnemu programu Pripovedovalskega festivala -Pravljice danes, ki bo letos potekal v številnih krajih po Sloveniji in zamejstvu.
Beneške pravljice in pripovedi bodo v okviru festivala v Ljubljani predstavili 16. aprila ob 18. uri v Atriju ZRC SAZU, pripovedovali pa jih bodo Ada Tomasetig, Giovanni Coren in Eleonora Comugnaro. Ob razstavi beneških publikacij in predstavitvi knjige Ade Tomasetig Od Idrije do Nadiže bodo spregovorili dr. Marija Stanonik, dr. Barbara Ivančič Kutin in Živa Gruden.
TURIZEM - Letošnja smučarska sezona v FJK se končuje
Smuka le na Žlebeh
VIDEM - Z velikonočnimi prazniki se je v Furlaniji-Julij-ski krajini končala letošnja smučarska sezona z edino izjemo smučišč Na Žlebeh (Navejsko sedlo), kjer naprave ta teden obratujejo še vsak dan, nato pa jih bodo pognali še za konec tednov 13. in 14. ter 20. in 21. aprila.
Snega je dovolj, na žalost pa vse naprave ne obratujejo, zaradi zaprtega smučišča na slovenski strani pa ne deluje niti povezava. V pogonu je zato samo še kabinska žičnica Canin, delavci Promoturja pa so uredili obe progi pod to žičnico (Kanin - tekmovalna in Kanin- turistična). Glede na to, da gneča ni pretirani bodo ljubitelji snežnih strmin kljub temu lahko prišli na svoj račun. Pri Promoturju so že pred velikonočnimi prazniki tudi znižali cene smučarskih vozovnic za 50%. Na spletni strani www.promotur. org so na razpolago tudi vsi podatki o odprtju prog in o predvidenih dogodkih Na Žlebeh.
Pri Promoturju so z letošnjo sezono zadovoljni, saj so po prvih podatkih našteli približno 10 odstotkov več smučarjev kot lani. V času krize je to kar spodbudno, čeprav ne smemo pozabiti, da je bila lanska smučarska sezona zaradi pomanjkanja snega veliko krajša kot letos in je bil zato tudi obisk manjši.
Na Žlebeh smučarske sezone še ni konec
SLOVENIJA
Kozoletove Dolge počitnice na festivalu v Clevelandu
CLEVELAND - Celovečerni dokumentarni film režiserja Damjana Ko-zoleta Dolge počitnice, ki se posveča problematiki izbrisanih, bodo danes in jutri prikazali na 37. mednarodnem filmskem festivalu v Clevelandu. Film prikazuje zgodbe treh oseb, ki so bile tako ali drugače žrtve izbrisa okoli 20.000 ljudi iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije. Na zadnjem Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel vesno za najboljši dokumentarni film leta.
Na seznamu davčnih dolžnikov 15.917 oseb
LJUBLJANA - Na seznamu davčnih neplačnikov, ki ga bosta Davčna uprava Republike Slovenije in Carinska uprava RS prvič javno objavili 15. aprila, se bo znašlo 15.917 pravnih in fizičnih oseb. Te so imele na presečni dan, 25. marca, davčni dolg večji od 5000 evrov in starejši od 90 dni. Njihove obveznosti so skupaj znašale 929,02 milijona evrov. Po podatkih davčne uprave je imelo 25. marca letos 4476 pravnih oseb davčni dolg večji od 5000 evrov in starejši od 90 dni. Njihov skupni dolg je dosegel 578,07 milijona evrov.Na tem seznamu je tudi 11.441 fizičnih oseb, katerih dolg je 25. marca skupaj znašal 350,95 milijona evrov. Objavo seznama večjih davčnih dolžnikov omogoča novela zakona o davčnem postopku, ki jo je DZ sprejel novembra lani.
Posodobljen seznam davčnih dolžnikov bodo objavljali redno mesečno, najkasneje do 10. v mesecu. Na seznam bodo uvrščeni tudi tisti zavezanci, ki zamujajo s predložitvijo obračunov davčnega odtegljaja.
Volitve
Opozicija obljublja konstruktivnost
LJUBLJANA - Predstavniki slovenske opozicije obljubljajo konstru-ktivnost in poudarjajo, da od premier-ke Alenke Bratušek želijo čim prej slišati konkreten program. Podpredsednik SDS Zvone Černač, prvak SLS Franc Bo-govič in predsednica NSi Ljudmila Novak so v oddaji Radia Slovenija Studio ob 17h opozorili tudi, da Slovenija potrebuje jasne ukrepe in odločno vlado.
Ob tem so predstavniki opozicije poudarili, da ima koalicija dovolj glasov, da lahko izpelje vse spremembe razen tistih, ki potrebujejo dvotretjinsko večino. Po mnenju Bogoviča ima Bratu-škova zdaj priložnost, da čim prej ugotovi, kaj je dobro v programu prejšnje vlade. To naj bi bila tudi idealna priložnost, da »ponudi roko opoziciji« in se tako čim prej sprejmejo nujni ukrepi.
Igor Gabrovec o paktu stabilnosti
TRST - Pakt o stabilnosti, ki izhaja iz državnih finančnih obvez do evropske unije, kot znano hudo pogojuje delovanje vseh krajevnih uprav, tako občin kot pokrajin. Temu se letos dodajajo neverjetne zamude s strani deželne uprave, ki že četrti mesec zapored onemogočajo občinskim in pokrajinskim upravam, da obravnavajo in odobrijo lastne proračune. Rezultat obeh dejavnikov je, da krajevne uprave prisiljene, da operirajo po »dvanajstinkah«, se pravi z mesečno finančno razpoložljivostjo, ki ne sme presegati dvanajstine lanske, poudarja kandidat SSk na deželnih volitvah Igor Gabrovec in dodaja, da je zato onemogočeno vsako načrtovanje in so paralizirana vsa javne dela; tudi tista, ki so že financirana in za katere krajevne uprave celo razpolagajo z blagajniško likvidnostjo. »Paradoks je še zlasti to, da smo v Deželnem svetu pred nekaj tedni izglasovali zakonski popravek, ki je občinam in pokrajinam namenil dodatnih 25 milijonov evrov. Tondova uprava pa še vedno hudo zamuja s sprejetjem zadevnega sklepa, ki naj nakaže smernice in pogoje, na osnovi katerih bo ta denar porazdeljen posameznim upravam,« še pravi kandidat SSk.
Serracchianijeva proti
prosti coni v Kopru
VIDEM - Predsedniška kandidatka leve sredine Debora Serracchiani napoveduje poseg pri Evropski komisiji glede govoric o ustanovitvi prostocarinske cone na območju Kopra. Ta načrt, če bo seveda kdaj sploh zagledal luč, bi po njenem imel negativne posledice za sosednja območja, zlasti za Trst.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 4. aprila 2013
3
SLOVENIJA - Skupaj z zavarovalnico Triglav iščejo kupce za delež v posojilnici
Kraški banki in družba KB 1909 se umikajo iz vipavske hranilnice
LJUBLJANA - Zavarovalnica Triglav, Zadružna kraška banka (ZKB), Zadružna banka Doberdob in Sovodnje ter finančna družba KB 1909 so včeraj v časniku Delo objavile razpis za prodajo 156.030 navadnih delnic Hranilnice in posojilnice Vipava, kar predstavlja 28,93 odstotka osnovnega kapitala te družbe. Zbiranje ponudb se izteče 30. aprila ob 12. uri. Ponudbe se lahko nanašajo le na odkup celotnega paketa delnic hranilnice, ki so v rokah slovenske zavarovalnice, italijanskih bank in italijanskega holdinga, piše v uradni razpisni ponudbi, čeprav gre za holding, ki je odraz Slovencev v Italiji. Ponudbe morajo biti brezpogojne in zavezujoče. Njihov rok veljavnosti mora biti do vključno 30. septembra.
Prodajalci na podlagi razpisa niso zavezani k sklenitvi pogodbe o prodaji in nakupu delnic z najboljšim ali katerim koli drugim ponudnikom. V primeru več prispelih ponudb se tako lahko odločijo za nadaljnja pogajanja s ponudniki ali izvedejo dražbo. Obstoječi delničarji imajo v procesu javne ponudbe predkupno pravico po končni ceni, oblikovani v procesu javne ponudbe. V primeru nakupa delnic s strani zunanjih pravnih ali fizičnih oseb je prenos glasovalnih pravic na novega delničarja predmet odobritve uprave in nadzornega sveta družbe. Od decembra lani je večinski - 57-odstotni - lastnik hranilnice konzorcij občin in malih lastnikov.
Bančne in finančne ustanove Slovencev v Italiji torej dokončno zapuščajo vipavsko hranilnico, ki jo je svoj čas hotela prevzeti ZKB, prevzem pa je spodletel zaradi odkritega nasprotovanje lokalnih dejavnikov v Vipavi in Ajdovščini, začenši s tamkajšnjima občinama. Kaj vsega smo takrat slišali in brali na račun slovenske kraške banke (da je italijanska, da se za njo skrivajo italijanski interesi itd.), ki se je že lanskega septembra odločila za umik iz Vipave, sedaj pa je to naredila uradno skupaj z zamejskimi partnerji.
Olje na ogenj, ki ga je bilo že itak preveč, je včeraj prilil župan občine Vipava Ivan Princes. Občina je v konzorciju z drugimi primorskimi občinami in posamezniki kupila večinski delež vipavske hranilnice (v upravne svetu sedi tudi Dario Pe-
ric iz sovodenjsko-doberdobske banke) in v tem razpisu ne bodo oddali ponudbe za nakup. »V tem trenutku ne, ker nimamo, kje vzeti. Vendar mislim, da je to vse skupaj le draženje,« je za Slovensko tiskovno agencijo polemično povedal Princes. Dodal je še, da bi morali ponudniki spustiti ceno delnic. »Za nakup bi morali zagotoviti dovolj finančnih sredstev in če nam bo to uspelo, se bomo s prodajalci pač pogovarjali kasneje,« je še dejal vipavski župan.
V Zavarovalnici Triglav so bili z odgovori na vprašanja STA skrivnostni. Povedali so le, da posameznih odnosov med partnerji ali posameznih poslovnih dogovorov ali poslov »ne moremo in ne smemo razkrivati, saj so stvar odnosa med vključenimi stranmi, posamezne informacije kot take pa poslovna skrivnost«.
Predsednik ZKB Sergio Stancich ne namerava nasedati novim polemikam. Zanj je ta klavrna zgodba končana. »V Vipavi se ni dalo ničesar narediti, zato bomo sedaj naš trud in naše energije raje vlagati v druge razvojne načrte,« dodaja Stan-cich. Opozarja, da je vodstvo ZKB pred kratkim na sestanku na Opčinah ob navzočnosti zastopnikov Ajdovščine in Vipave obvestilo male delničarje vipavske hranilnice o načrtovanem umiku iz slovenske posojilnice. Nobeno draženje torej, o katerem govori vipavski župan.
JUTRI - Posvet v organizaciji SKGZ
Petdeset let FJK: ocene in perspektive
TRST - Dežela Furlanija Julijska krajina praznuje letos 50. letnico ustanovitve in svoje posebne avtonomije. Ocena polstoletnega delovanja deželne uprave kaže, da so bila pričakovanja veliko večja od samega razvoja dogodkov. Ob nekaterih svetlih točkah (popotresna obnova in pomembna gospodarska rast predvsem v Furlaniji) so to obdobje zaznamovali tudi manj pozitivni rezultati.
Kakšna pa je ocena odnosov med Deželo FJK in slovensko narodno skupnostjo in zakaj je ta uprava, še posebej v zadnjih letih, »pozabila« na Slovence? Odgovore na ta vprašanja bodo skušali dobiti na okrogli mizi z naslovom »50 let Dežele FJK: ocene in perspektive«, ki ga SKGZ prireja jutri ob 17. uri v dvorani Tessitori v Trstu. Na srečanju, ki ga bosta vodila odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič in direktor informativ-
nih oddaj v slovenskem jeziku pri deželnem sedežu RAI Marij Čuk, bodo sodelovali nekdanji predsedniki deželne vlade Alessandra Guerra, Roberto Antonione in Renzo Tra-vanut ter poslanka Tamara Blažina.
Prisotnost uglednih gostov, ki so imeli najvišje odgovornosti pri vodenju in oblikovanju politike deželne uprave, bo ponudila priložnost za celovito oceno o temah, ki so še posebno aktualne ob skorajšnjih volitvah za obnovo deželnega sveta.
Videmčan Renzo Travanut je deželno vlado vodil leta 1994, njemu je sledila Alessandra Guerra, ki je bila na čelu Dežele FJK dve leti. Od leta 1998 do leta 2001 je bil deželni guverner Roberto Antonione. Tamara Blažina pa je bila pred izvolitvijo v senatno skupščino deželna svetnica. To je bilo v času Illyje-ve uprave (2003-2008), ko je Dežela izglasovala zaščitni zakon za slovensko manjšino.
Predsednik ZKB Sergio Stancich: V Vipavi očitno nimamo kaj iskati, zato je normalno, da odidemo
kroma
Pokrajinska odbornica za aktivno politiko zaposlovanja, izobraževalno politiko in socialno sodelovanje vas vljudno vabi na zaključni seminar projekta e-izobraževanja z naslovom
DRUŽINA IN DELO: SKUPNO PREHOJENA POT
v petek, 5. aprila 2013, od 9.30 dalje na sedežu zavoda Enaip FVG na Istrski ulici št. 57 v Trstu - velika dvorana
PROGRAM SEMINARJA
ffl.THiM POZDRAVITA
•	POKRAJINSKA ODBORNICA ZA AKTIVNO POLITIKO ZAPOSLOVANJA, IZOBRAŽEVALNO POLITIKO IN SOCIALNO SODELOVANJE
•	DEŽELNA ODBORNICA ZA DELO, IZOBRAŽEVANJE, TRGOVINO IN ENAKE MOŽNOSTI
BlMiIil RICCARD0 DAVANZ0
•	Odgovoren za jasli / rooming-in v Neonatološkem oddelku in oddelku za intenzivno nego novorojenčkov pediatrične bolnišnice IRCCS Burlo Garofolo.
•	Predsednik interdisciplinarnega operativno-tehničnega omizja o spodbujanju dojenja v sklopu Ministrstva za zdravstvo PREHRANA V PRVEM LETU ŽIVLJENJA - DOJENJE IN ODSTAVLJANJE OD DOJENJA
miiHil ANNA ROSA STALI0
•	Docentka na Univerzi v Trstu
OTROK DANDANES, OD PRAVIC DO DOMIŠLJIJE IN KREATIVNOSTI
|i],1»iM FRANCA PARPAI0LA
•	Funkcionarka za enake možnosti in za usklajevanje časa med družino in delom - Glavna direkcija za delo, izobraževanje, trgovino in enake možnosti Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina ZAPOSLITVE, MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA IN TRAJN0STNA PRISOTNOST ŽENSK NA TRŽIŠČU DELA: SI.C0N.TE. -INTEGRIRANI SISTEM USKLAJEVANJA PO TERITORIJU
rUMil AMBRA de CANDID0
•	Direktorica službe za oskrbo na domu - Področje za socialno promocijo in zaščito, Občina Trst
NOVE OSKRBOVALNE POTREBE V DRUŽINAH IN NOVE MOŽNOSTI ZA ŽENSKO ZAPOSLOVANJE
limjilil LUCA CHICC0
> Docent na Univerci v Trstu
GOJENJE ODNOSOV V ZGODNJEM OTROŠTVU. EKSPERIMENTALNI PRISTOP
Ob 12.30
Ob 13.00
Ob 13.15
BARBARA D'INTR0N0 - ARIANNA SBUELZ
•	Sodelavki okenca za družinsko pomoč Si.Con.Te. v Centru za zaposlovanje v Trstu, Pokrajina Trst VARUŠKE ZA OSTARELE IN OTROKE: POZNAVANJE IN P0SLUŽEVANJE STORITEV IN SREDSTEV ZA USKLAJEVANJE ČASA MED DELOM, DRUŽINO IN OSKRBO
CAR0LA DURANTI
•	Koordinatorka in projektantka - ENAIP FVG IN0VATIVNE IZOBRAŽEVALNE IZKUŠNJE NA PODROČJU OSKRBE IN NEGOVANJA OSEBE
PODELJEVANJE POTRDIL
Sledi prigrizek
Občina Devin Nabrežina
r
INF0" iftk sporteilo.iavoro@provincia.lriesle.it alberta.agnelii@pravincia.irieste.iL
t
•f 040/3798421 040/3798294
/	TRST	Četrtek, 4. aprila 2013	4
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
ZAHODNI KRAS - Predlog o spremembi namembnosti območja
Bo občina »odtujila« dom Don Marzari?
Nekdanji dom za ostarele Don Marzari v Naselju S. Nazario
kroma
Ali namerava tržaška občina prodati nekdanji dom za ostarele Don Marzari v Naselju S. Nazario? To vprašanje se je za-stavilo,potem ko sta tržaška občinska odbornika za javna dela in za urbanistiko Andrea Dapretto in Elena Marchigiani pisala pismo zahodnokraškemu rajonskemu svetu, s katerim sta ga seznanila, da bo struktura vključena v »načrt za odtujitev in ovrednotenje nepremičninskega premoženja Občine Trst.« Rajonski svet je o zadevi razpravljal na torkovi seji in izdal o predlogu pozitivno mnenje.
Odločitev mestnih upraviteljev je presenetljiva. Natanko dva tedna prej, 19. marca, je Dapretto na javni skupščini ob prisotnosti rajonskih svetnikov in številnih krajanov zagotovil, da »občina ne namerava prodati doma Don Marzari.« Deset dni kasneje je odromalo iz občinskih uradov na sedež rajonskega sveta pismo, v katerem sta Dapretto in Marchigiani dejansko popolnoma spremenila prvotno stališče. Zapisala sta, da bi bilo treba območju nekdanjega doma Don Marzari spremeniti namembnost, da bi ga na ta način ovrednotili. Struktura je sedaj vključena v prostorsko cono U1, to je »cono za javne službe in strukture«. Po novem naj bi jo preoblikovali in vključili v prostorsko cono B5, to je »predmestno cono z nizko stopnjo zazidljivosti.« Na teh območjih (B5) so dovoljene številne dejavnosti, kar naj bi ovrednotilo nepremičnino. S tem naj bi postala »bolj privlačna« z gospodarsko-finančnega vidika, »tudi v sodelovanju z zasebnimi operaterji,« sta zapisala odbornika. Kajti, občina nima sredstev, da bi sama strukturo obnovila.
Dapretto in Marchigiani sta dodala, da »odobritev načrta za odtujitev in ovrednotenje še ne pomeni, da namerava občina prodati nepremičnino in območje okrog nje.«
V naslednjem odstavku pa sta zapisala, da »morebitna odločitev za prodajo - ki pa je občinska uprava trenutno ne jem-
lje v poštev - bi predvidevala odobritev dodatnih aktov za začetek postopka o odtujitvi. To hipotezo bi morebiti vzeli v poštev v primeru, ko bi se zanjo predhodno izrekel neposredno prizadeti rajonski svet.«
Rajonski svet je po široki razpravi izrekel pozitivno mnenje o predlogu obeh odbornikov za spremembo namembnosti območja doma Don Marzari. Ob tem pa je iznesel štiri »obvezujoče pogoje«. Prvič: na tistem območju ne gre graditi velikih rezidenčnih kompleksov; drugič: v primeru prodaje bi morali del prihodkov uporabiti za obnovo rajonskega ozemlja (na primer za šolski pol); tretjič: ob prodaji zasebnikom bi morali dobiti primerne protivrednosti; četrtič: občina bi morala bodoče izbire deliti z rajonskim svetom in krajevnim prebivalstvom.
Tako opremljeno pozitivno mnenje so podprli vsi prisotni svetniki razen Iva Starca (Slovenska skupnost) in Danieleja Prelaza (Severna liga).
Ob takem zasuku Cosolinijeve uprave se zastavlja kar nekaj vprašanj. Dej-
stvo, da namerava občina spremeniti namembnost tistega območja le z namenom, da bi ga ovrednotila, je iz trte izvito. Ko bi bilo res tako, bi se lahko vprašali, zakaj ni tega storila prej.
Območje je sedaj namenjeno javnim službam in strukturam. Sprememba namembnosti (v prostorsko območje B5) bi dovolila gradnjo rezidenčnih hiš, trgovske dejavnosti, upravne dejavnosti z uradi, obrtniške dejavnosti, delovanje verskih, kulturnih, šolskih, zdravstvenih, športnih in skrbstvenih institucij, tako javnega kot zasebnega značaja, prostore za rekreacijske in prireditvene dejavnosti, hotele, penzione in podobne strukture, javne ali zasebne garaže. V bistvu bi sprememba namembnosti omogočila na območju nekdanjega doma za ostarele cel kup drugih dejavnosti. Ki bi bile - z odtujitvijo nepremičnine - seveda zasebnega značaja.
Pred tem pa bi bilo treba spomniti vsaj na nekaj dejstev. Območje doma Don Marzari je bilo razlaščeno domači-
nom zaradi »javne potrebe«. Na Prose-ku imajo že »lepo« izkušnjo s tovrstnimi zadevami. Na robu vasi je bilo razlaščeno zemljišče »za kmetijske potrebe.« Tako je nastal center Ersa. Po njegovem zaprtju in večletnem hiranju pa je bila območju spremenjena namembnost in sedaj stoji tam samostan.
Pa tudi s hoteli - omenjena je bila možnost ureditve low cost hotela - ni bilo na Tržaškem nič boljše. V letih, ko je vedrila Krščanska demokracija, je bil na obali pod Nabrežino zgrajen hotel Enalc. Nato se je preimenoval v Europa, naposled so bila tam urejena (turistična) re-zidenčna stanovanja ...
Vse te ne prav spodbudne pretekle izkušnje bi morale sprožiti alarmni zvonec. Morda pa bi si lahko zastavili tudi vprašanje: ali bi levosredinski rajonski svet izdal prav tako pozitivno mnenje, ko bi se za spremembo namembnosti (in posledično »odtujitev«) odločila prejšnja Dipiazzova uprava?
M.K.
Občinski prispevki številčnim družinam
Tržaški občinski odbor je na včerajšnji seji odobril sklep o izplačilu prispevkov številčnim družinam, to je družinam s štirimi ali več otroki v starosti manj kot 26 let in dohodkovnim indeksom Isee manjšim od 30 tisoč evrov. Prispevke predvideva posebni deželni program, ki ga je deželna vlada odobrila oktobra lani. Skupni sklad prispevkov znaša nekaj več kot 211 tisoč evrov. Občina Trst je do izteka roka (28. februarja) prejela 273 prošenj. Družine s 4 otroki bodo prejeli prispevek v višini 679 evrov; družine s 5 otroki 815,50 evra; družine s 6 otroki 951 evrov; družine s 7 otroki 1.087 evrov; družine z 8 otroki 1.224 evrov; družine z 9 otroki 1.358,72 evra; družine z 10 otroki 1.500 evrov. Vsi prispevki bodo izplačani v teku aprila.
Konferenca o energiji
Tržaški občinski svet je na torkovi seji soglasno odobril resolucijo, s katero poziva župana naj zahteva od predsednika vlade sklic vsedržavne konference o energiji. Sedež konference naj bi bil v Trstu.
V	Nabrežini nova internetna terminala
V	prostorih nabrežinske občinske knjižnice Nada Pertot (Nabrežina št. 102) sta na razpolago nova internetna terminala, ki ju dežela Furlanija Julijska krajina nudi v sklopu projekta PASI; cilj projekta je širiti dostop do spletnih storitev, predvsem tistih, ki jih nudi javna uprava. Občani imajo tu prost dostop do raznih informacijskih storitev, interneta, elektronske pošte, spletnega klepeta ipd. Dostop do interneta je mogoč ob ponedeljkih in sredah med 14.30 in 17.30, ob torkih in četrtkih pa med 9. in 12. uro. Predhodno je treba pri Zdravstvenem podjetju ali pristojnih krajevnih uradih aktivirati Deželno izkaznico za storitve (magnetno zdravstveno izkaznico); po aktivaci-ji bo vsak občan dobil na dom kodo PIN, potrebno za dostop do storitve.
KRAS - Včeraj v Nabrežini podpis programskega sporazuma
Območni načrti 2013-2015
Zadevajo zdravstveni okraj na območju občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor - Podpis sporazuma tudi v Trstu
V dvorani devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta so včeraj podpisali programski sporazum o območnih načrtih kraškega zdravstvenega okraja za obdobje 2013-2015. S tem je
bila zaključena enoletna priprava, pri kateri so ob treh kraških občinah (Devinu-Nabrežini, Zgoniku in Re-pentabru), zdravstvenem podjetju in tržaški pokrajini sodelovali še številna
krajevna društva, organizacije prostovoljcev, šole in interesne skupine, v pripravi pa je bila aktivno soudeležena tudi slovenska socio-psiho-pedagoška služba pri zdravstvenem podjetju.
Predstavitev programskega sporazuma o območnem načrtu 2013-2015 na županstvu v Nabrežini
kroma
Sporazum so podpisali župani treh občin Vladimir Kukanja, Mirko Sardoč in Marko Pisani, predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in direktor zdravstvenega podjetja Fabio Samani.
Območni načrti so nekakšen regulacijski načrt za socio-zdravstvene in socio-skrbstvene dejavnosti. Nekateri se navezujejo izrecno na kraško območje, drugi pa so širšega, pokrajinskega pomena. Ob podpisu sporazuma je bila pripravljena tudi zgoščenka v slovenščini in italijanščini z vsemi pobudami in projekti, ki bodo izvedeni v triletnem obdobju. Slednji bodo objavljeni tudi na spletnih straneh treh občin.
Včeraj so podpisali podoben sporazum tudi na tržaški občini. Pri pripravi območnega načrta, katerega namen je izboljšati kakovost življenja občanov, je - ob občini - sodelovalo kakih 140 javnih in zasebnih subjektov, je poudaril župan Roberto Cosolini.
TATOVI NA DELU
Ukradli za 55.000 € »delov« BMW
Tržaški prodajno-servisni center avtomobilske hiše BMW so »obiskali« tatovi in se spravili na sedem avtomobilov, ki so bili tam v popravilu. Iz njihove notranjosti so, potem ko so razbili okna, ukradli razne elektronske pripomočke (na primer avtoradie in satelitske navigacijske sisteme) ter celo volane. Škoda naj bi se sukala okrog 50.000 evrov. Preiskavo vodi tržaška policija, ki sumi, da so bili na delu tatovi, specializirani v predpro-daji rezervnih delov luksuznih vozil.
Ukradli par copat
Trije mladi fantje so vstopili v trgovino Foot Locker na Korzu in prodajalko vprašali, naj jim pokaže par telovadnih copat znamke Nike. Kmalu nato so z njimi odšli na cesto ...ne da bi šli tudi mimo blagajne. Upravitelj trgovine je poklical policijo, iskanje mladih tatov pa je bilo neuspešno.
/
TRST
Četrtek, 4. aprila 2013
5
TRŽAŠKA KNJIGARNA - Pogovor ob knjigi Elene Blancato
Martin škrat italijanske bralce seznanja s slovensko prisotnostjo
Ob avtorici so pri Kavi s knjigo sodelovali gostje različnih poklicnih profilov
Slovenske legende in miti, običaji in navade, besede in ljudje - okrog teh tem se je vrtela včerajšnja literarna matineja v Tržaški knjigarni, kjer se je zbrala lepa druščina gostov in precej obiskovalcev. Na tokratnem srečanju Na kavi s knjigo se je govorilo o knjigi Elene Blancato Martin lo škrat - Storie del Carso e dintorni (Martin škrat - Zgodbe Krasa in okolice), ki jo je izdala založba Luglio Editore.
Klepet ob kavici je povezoval novinar dnevnika Il Piccolo Pierluigi Sa-batti, pogovora pa so se poleg avtorice knjige udeležili še Jasna Merku, Dušan Jakomin, Mario Šušteršič in Silva Bon. Gostje različnih poklicnih profilov so izrazili svoje mnenje v zvezi s knjigo, ki je namenjena tudi italijansko govorečim bralcem, ki bi radi pobliže spoznali slovensko manjšino na tem območju. Kot je uvodoma dejal novinar Sabatti, je vzajemno poznavanje zelo pomembno, saj se le tako krepijo obojestranski odnosi. Po njegovem mnenju bi težišče obojestranskih prizadevanj morali osredotočiti na skupna vprašanja, knjiga Elene Blancato pa predstavlja korak k večji prepoznavnosti slovenskih zgodb, mitov in legend.
V knjigi so namreč zbrane zgodbice, ki so sicer zgrajene s pomočjo zgodovinskih virov, a bralcem na zabaven in poljuden način približujejo zgodovino naših krajev. Avtorica je na enem mestu zbrala anekdote različnih rajonov, v katerih je bil slovenski živelj vedno prisoten. Tako bralec lahko iz-
Včerajšnje srečanje Na kavi s knjigo v Tržaški knjigarni je bilo kar množično obiskano
kroma
ve veliko zanimivega o škedenjskih kruharicah, svetoivanskih »šlogercah«, borcih za svobodo, aleksandrinkah in drugih subjektih, ki so v naših krajih pustili viden pečat.
Knjigo je na včerajšnji predstavitvi pohvalila tudi zgodovinarka Silva Bon, ki je izpostavila pomen ohranjanja starih slovenskih izrazov, kot je denimo kruharica. O kruharicah je na kratko spregovoril tudi Dušan Jako-
min, ki je spomnil, da so škedenjske ženske stavkale že v 18. stoletju, ko so se uprle odloku občine, po katerem bi morale pri njih kupovati moko za kruh. En odlomek iz pripovedi, ki obuja navade s Sv. Ivana, pa je včeraj prebral Mario Šušteršič, ki je povabil k branju knjige, v kateri je polno še nepoznanih mitov in legend.
Včerajšnjo predstavitev knjige in njeno estetsko podobo je lepo zaokro-
VOLITVE - Stališče predsednika tržaškega občinskega sveta
Furlanič bo volil Andolino, čeprav ga ne bo na glasovnici
»21. aprila bom še na volišče in na glasovnici napisal ime Marina Andoli-ne,« napoveduje predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič, sicer vidni predstavnik Stranke komunistične prenove. Dobro ve, da bo njegov glas razveljavljen, ker sta bila Levica in njen predsedniški kandidat Andolina izločena od volitev, tako da ju ne bo na glasovnici.
Furlanič pravi, da te njegove poteze ne gre jemati kot provokacijo, temveč kot premišljeno politično izbiro, kot se mu zdi politično obarvana razsodba, ki je Levico izključila iz volilne tekme 21. in 22. aprila. »Doslej sem vedno šel na volišče in to bom naredil tudi tokrat, a vest mi ne dovoljuje, da bi ravnal drugače,« poudarja še predsednik občinske skupščine, ki je bil nekoč pokrajinski tajnik SKP. Furlanič priznava, da je njegova odločitev sporna in da bo najbrž sprožila polemiko.
Od štirih predsedniških kandidatov (Debora Serracchiani, Renzo Ton-do, Saverio Galluccio in Franco Ban-delli) se Furlaniču torej nihče ne zdi vreden volilne podpore in zaupanja. Niti kandidatka leve sredine Debora Ser-racchiani, ki bi bila morda najbližja (ali najmanj oddaljena, odvisno od gledišč) levici. »Če bi imeli kaj skupnega s Ser-racchianijevo, bi z njo in njeno stranko sklenili volilni dogovor,« ugotavlja Fur-lanič. Njegova poteza ne bo »klasični« bojkot volitev, temveč politično premišljena razveljavitev glasovnice. Furlanič, nesojeni kandidat Levice za deželni svet, svojo odločitev ocenjuje kot osebno izbiro, tudi zato, ker se njegova stranka še ni odločila o volilnem zadržanju. Predsednik občinskega sveta jo je v vsakem
primeru prehitel, čeprav - kot rečeno -v osebnem imenu.
Odhajajoči deželni svetnik Igor Kocijančič je v intervjuju našemu dnevniku dejal, da volilni bojkot ne sodi v tradicijo levice, kaj bo naredil na volišču 21. aprila pa ni razkril. Kocijančič, kot mnogi na levici, čaka na usmeritev SKP, ki pa, kot poudarja njen deželni tajnik Kristian Franzil, ne bo zavezujoča. Zadeva je resna, saj je »v igri« okoli 15 tisoč glasov, kolikor jih je na poslanskih volitvah dobila levičarska Lista Ingroia.
S.T.
DOHODKI - Po »sporni« odločitvi INPS-a
Tu vam brezplačno tiskajo potrdilo CUD
Skrbstveni zavod INPS se je kot znano odločil, da upokojencem z letošnjim letom ne bo več dostavljal potrdila o dohodkih (tako imenovani obrazec CUD). Vsak davčni zavezanec naj bi si ga po novem kar sam natisnil na ustrezni spletni strani. Odločitev je sprožila val protestov, saj vsi upokojenci niso vešči uporabniki računalnika in interneta. Zavod INPS je resnici na ljubo predvidel tudi alternativne kanale, kjer lahko upokojenci dvignejo omenjeno potrdilo, na primer v vseh poštnih uradih, kjer pa je treba zanj odšteti nekaj manj kot tri evre. Polemik kljub temu ni manjkalo.
Razne organizacije in sindikati so se odločile, da omenjeni servis nudijo brezplačno. Med njimi je sindikat SPI-CGIL: v vseh njegovih tržaških izpostavah (v ulicah San Cilino, Pasteur, Frausin, Zandonai, Stock in na Drevoredu Campi Elisi), a tudi v uradih pri Domju, v Miljah, Nabrežini in na Opčinah, vam bodo CUD tiskali brezplačno. Uradi so odprti od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure (na Opčinah samo ob torkih in petkih).
ZAHTEVA WWF
Uplinjevalnik res ne sodi na območje EU
Svetovni sklad za naravo-WWF in naravovarstveno združenje Legambiente zahtevata naj plinski terminal pri Žavljah dokončno črtajo iz seznama evropskih projektov. Omenjeni naravovarstveni organizaciji trdita, da italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj stalno pritiska na Bruselj, naj uplinjevalnik ostane na omenjenem seznamu. Ministrstvo vodi Corrado Passera, od vedno velik zagovornik plinskega terminala, ki ga načrtuje španska energetska družba Gas Natural.
WWF in Legambiente v ekspertizi, ki sta jo poslali na pristojne organe Evropske komisije obnavljata zgodbo o žaveljskem uplinjevalniku, ki mu - kot znano - nasprotujejo vse tržaške lokalne uprave. V stališču je omenjen tudi postopek za razna dovoljenja za terminal, ki je po mnenju nara-vovarstvenikov »zasičen« z napakami in nepravilnostmi. Z nekaterimi od teh se ukvarjajo tudi upravni in kazenski sodniki.
O plinskem terminalom bo danes ob 18. uri govor v multi-kulturnem središču v Ul. XXX Ottobre 8, kjer deluje okence za zaščito okolja. Gost središča bo zdravnica Tiziana Cimolino. Vse informacije v zvezi s to pobudo in drugimi pobudami proti terminalu nudijo na telefonski številki 338-2118453 ali pa naslovu elektronske pošte: triestedicenoal ri-gassificatore@hotmal.it.
Volitve
žila tudi Jasna Merku, ki je prispevala simpatične in ljubke ilustracije, ki so rezultat, kot je rekel Sabatti, »telepatske« povezanosti z avtorico knjige. Po oceni Merkujeve je bilo zelo prijetno likovno upodabljati avtoričine pripovedi, ki pa jih je na naslovnici likovnica povzela z listi različnih dreves, ki poosebljajo harmonijo. Na srečanju je beseda tekla tudi o spremni besedi, ki jo je prispeval Spiro Dalla Porta - Xydias. (sč)
Soočenje štirih predsedniških kandidatov
V hotelu Savoia bo danes ob 17.uri javno soočenje štirih kandidatov za predsednika Furlanije-Julijske krajine. Na okrogli mizi, ki jo bo vodil odgovorni urednik Piccola Paolo Possamai, bodo sodelovali Debora Serracchiani, Franco Ban-delli, Saverio Galluccio in Renzo Tondo.
Pobuda stranke SEL v podporo javni šoli
Levica-ekologija-svoboda meni, da predstavlja javna šola veliko dobrino, ki jo je treba zagovarjati in ovrednotiti, tudi na deželni ravni. V ta namen prireja stranka vrsto predvolilnih pobud, prva bo na sporedu danes med 10. in 12. uro na Trgu Stare mitnice.
Serracchianijeva in Sardoč jutri v Domu pri Briščikih
Svetniška skupina Skupaj-Insieme Občine Zgonik v sklopu volilne kampani-je organizira v jutri v prostorih kulturnega društva Dom Briščiki v Briščikih, s pričetkom ob 19.30, javno srečanje s kandidatko za predsednico Dežele FJK Deboro Serracchiani. Prisotna bosta tržaški župan Roberto Cosolini in zgo-niški župan Mirko Sardoč. Srečanje bo priložnost za poglobitev problematik, ki so v pristojnosti Deželne uprave FJK, kot so ekonomska kriza in ukrepi za spodujanje gospodarske rasti in razvoja, piše v vabilu na jutrišnjo srečanje.
Ženski forum predlaga predvolilni pakt
Ženski forum bo jutri ob 11.uri v kavarni Tommaseo predstavil svoje pobude za deželne volitve. Forum si prizadeva za predvolilni pakt med ženskami, ki bodo izvoljene v novo deželno skupščino.
Grillo bo priplul z jadrnico
Vodja Gibanja 5 zvezd Beppe Grillo bo na volilni shod, ki je napovedan za 18.april v središču mesta, priplul v Trst kar z jadrnico. Dan pozneje bo Grillo imel vrsto predvolilnih shodov v Fur-laniji.
Glinščica: Bandelli kritičen do Dežele
Gibanje UnAltra Regione (Druga dežela) je na včerajšnjem posvetu postavilo na zatožno klop deželno upravo, »ki je odgovorna za opustošenje Glinščice«. Predsedniški kandidat Franco Bandelli se je spravil predvsem na deželnega odbornika za okolje Luco Cirianija, češ da noče priznati napak pri »čiščenju« območja v dolinski občini, za katere se bo moral sicer zagovarjati pred sodiščem.
Antonione podpira Deboro Serracchiani
Dosedanji parlamentarec Roberto An-tonione podpira Deboro Serracchiani, za katero se bodo najbrž opredelili tudi drugi pobudniki novega združenja Libera Ci-vilta, med katerimi je tudi znani furlanski politik Ferruccio Saro. Ne gre pozabiti, da je bil Antonione dolgo let tesni sodelavec Silvia Berlusconija (slednji je bil boter njegove hčerke) in za nekaj časa tudi vsedržavni koordinator stranke For-za Italia. Antonione, ki je bil tudi pod-tajnik na zunanjem ministrstvu, očita Renzu Tondu navezo s Severno ligo, predvsem kar zadeva t.i. makroregijo z Venetom in Lombardijo, ki jo nekdanji Berlusconijev sopotnik ocenjuje za neu-resničljivo in škodljivo.
6
Četrtek, 4. aprila 2013
KULTURA
/
NAŠ POGOVOR - Elda Jercog o starodavni tehniki vozlanja
Makrame - delavnice rok in duše
Gre za umetnostno zvrst, ki sprošča in je lahko v pomoč ljudem v stiski - Vodila je že številne delavnice
Makrame je stara arabska umetnost vozlanja, s katero izdelujemo najrazličnejše praktične izdelke ali unikatne umetnine. Makrame pa ni preprosta tehnika vozlanja, za njo se namreč skriva posebno poglabljanje vase. O »nevidni« plati te umetnostne zvrsti in o njenih bodočih projektih smo se ob kavici pogovorili z Eldo Jercog, ki v različnih okoljih vodi razne delavnice. Jutri bo na primer v openskem Family Garden (Ul. delle Peonie 3) vodila delavnico risanja na svilo, 19. aprila pa ravno delavnico makrameja.
Kako si se sploh seznanila z makrame tehniko?
Makrame sem spoznala že kot otrok. Zelo mi je bilo všeč kvačkati, šivati, risati. Že od majhnega sem bila naklonjena umetnosti. V osnovni šoli me je učiteljica podpirala in mi vedno dajala več dela kot ostalim. Mama me je naučila ogromno osnov. Makrame pa sem od bliže spoznala pri družinskih prijateljih na Štajerskem. Takrat je bilo zelo moderno, pletli smo stojala za rože in stenske dekoracije. Slikam tudi na svilo, začela sem pri 15 letih. To zvrst sem spoznala pri družinski prijateljici, ki je bila izvrstna slikarka in umetnica. Vse sem se naučila sama, nič s knjigami.
Makrame ni le zvrst umetnosti., za njo se skriva veliko umskega dela.
Za makramejem se skriva veliko psihoterapije, v umetnosti nasploh. Med iskanjem novih kombinacij vozlov krepimo sposobnost logičnega razmišljanja, načrtovanja, predvidevanja in koncentracije. Istočasno pa sproščamo svoj um. Mislimo namreč samo na eno stvar: kako vozlati. V mislih ni več prostora za premlevanje težav in izzivov vsakdana. To dokazuje, da lahko naš um dela samo eno stvar naenkrat. Pri makrameju delujeta oba možganska hemisfera harmonično, ker uporabljamo obe roki za vozlanje. Zato imajo logični ljudje, ki recimo imajo »izklopljena« čustva, pri tem nekaj težav na začetku. Delali bi vse samo z desno roko. Ko pa se naučijo uporabljati tudi levo roko, se to pozna tudi pri razmišljanju. Ko osvojiš harmonijo gibov, razmišljaš tudi drugače. Zato ima
Elda Jercog
makrame, umetnost nasploh, tudi neke vrste terapevtske učinke.
Ko ustvarjaš, se poglobiš vase in lahko občutiš odgovore, ideje, ki jih potrebuješ v življenju. Umetnost je zato pomembna za ljudi v duševni stiski, ki z ustvarjanjem dosežejo mir in radost. Pred časom sem imela na delavnici primer depresivne ženske, ki je na začetku uporabljala črno nitko, temno sive bisere, vozli pa so bili vsi enaki. Vse je bilo enakomerno. Na koncu je sestavila nakit z oranžno in zlato vrvico ter belimi biseri. Ženska se je dobesedno prerodi-la, ker je dobila prvo pohvalo v življenju in to jo je stimuliralo. Tudi ostale ženske so jo pohvalile. To veliko pomeni. Meni pa prinaša veliko zadoščenje.
Lahko rečemo, da je sedaj tvoj konjiček postal neke vrste poklic...
Postopoma postaja, želela bi, da bi tako bilo. Sedaj prirejam delavnice v sklopu raznih društev.
Običajno deluješ pretežno v Sloveniji. SKD Primorec je bilo prvo zamejsko društvo, s katerim si sodelovala?
Da, bilo je v Trebčah, ker pač poznam predsednico društva. Delavnice so bile dobro obiskane in gospe so bile zadovoljne. V prihodnje bi želela organizirati take delavnice tudi z drugimi zamejskimi društvi. Drugače sodelujem s slovenskimi ustanovami na Primorskem.
ŠOLSTVO - Znanstveni licej F. Prešerna
Literarno obarvana ekskurzija po Ljubljani
Dijaki tretjih razredov Znanstvenega liceja Franceta Prešerna smo se v tem šolskem letu udeležili enodnevne ekskurzije v Ljubljano, ki nam jo je organiziral Zavod za šolstvo RS po nasvetu pedagoške svetovalke Andreje Duhovnik.
Naš obisk se je najprej začel z ogledom NUK-a, oziroma njenega rokopisnega oddelka. Prijazno nas je sprejela vodička, ki nam je predstavila zgodovino knjižnice. Nastanek knjižnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig, rešenih ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija v Ljubljani, namenila za splošno uporabo knjižnici, ustanovljeni pri ljubljanskem liceju. Po koncu prve svetovne vojne je ta knjižnica postala osrednja knjižnica za vso Slovenijo s pravico do prejemanja obveznega tiska s tega območja in iz vseh predelov nekdanje Jugoslavije. Po osvoboditvi pa, torej leta 1945, je bil univerzitetni knjižnici priznan status slovenske nacionalne knjižnice in tako je postala Narodna in univerzitetna knjižnica. Po tej zgodovinski predstavitvi pa nas je drugi vodič popeljal v sobo, kjer hranijo dragoce-
ne slovenske rokopise. V knjižnici imajo katalog, v katerem so zbrani popisi, od najstarejših rokopisov, torej srednjeveških besedil, ki so nastajala med 9. in 16. stoletjem, vse do najnovejših zapuščin. Izvzeta je le Kopitarjeva zbirka slovanskih kodeksov, ki je posebej dostopna v digitalni obliki. Naša pot se je nato nadaljevala z ogledom Trubarjeve hiše literature, kjer smo si ogledali kratek video o Trubarjevem življenju in delovanju, ki so ga pripravile dijakinje iz Prekmurja. Tu so nam pokazali tudi svetlobno instalacijo, ki je prikazovala figuro Trubarja in kopije njegovih knjig.
Sledil je še ogled tržnice, sprehod ob Ljubljanici in po kosilu obisk knjižnega sejma v Cankarjevem domu, kjer so bile na ogled in na prodaj številne knjige slovenskih in tujih avtorjev. Ekskurzija v Ljubljano je še dodatno razširila naše obzorje, saj nam je vodička na vsakem koraku razkrila marsikatero, doslej nam neznano, zanimivost tako iz zgodovinske preteklosti kot iz sedanjega aktualnega dogajanja.
Katja Stefančič, 3.a licej »F. Prešeren«
Delala sem tudi s starejšimi iz Doma upokojencev in mlajšimi iz podjetja za izobraževanje in zobno protetiko Athena iz Postojne. Na začetku sem bila malo skeptična, ker ni lahko delati s starejšimi. Na koncu pa sem bila prijetno presenečena. Videti ljudi, ki se s težavo premikajo in sploh ne govorijo več, ki jim na razstavi lastnih izdelkov priteče solzica od veselja, je res neprecenljivo.
Sodelovala sem tudi z društvom za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi v Štorjah, kjer so nakit izdelovali ljudje z duševnimi težavami. Tudi sami izdelujejo razna darilca in vizitke za podjetja. To društvo je živ primer, kako lahko umetnost pomaga ljudem v stiski. Dokazuje, da umetnost ni le za izbrano elito, temveč za vsakogar. Ob tem sem sodelovala še z zavodom Znanje iz Postojne in na Pivki, kjer je povpraševanje zelo veliko. Večinoma delam z odraslimi, čeprav je z otroki mogoče delo lepše in seveda lažje, saj se naučijo takoj.
Kako poteka tipična delavnica makrameja?
Delavnica traja največ dve uri, kajti delamo tudi dosti z glavo. Za svilo mogoče malo dlje, ker je bolj gibalnega značaja. Da so na koncu izdelki lepi in si lahko z njimi zadovoljna, naj bi se udeležila štirih ali petih srečanj. Pri svili pa od tri do štiri, tam je postopek drugačen, ker na svilo slikamo in moramo počakati, da se posuši in podobno. Običajno sprejmem največ 20 ljudi, ker se jim posvečam posamezno. Na delavnicah se ljudje poglobijo vase in se odprejo in mi na
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 4. aprila 2013
IZIDOR
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.37 - Dolžina dneva 12.57 - Luna vzide ob 3.12 in zatone ob 13.19
Jutri, PETEK, 5. aprila 2013
VINKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 5 km na uro seve-ro-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj C.
991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
ut Kino
[I] Lekarne
Do sobote, 6. aprila 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramar-ski drevored 117 - 040 410928, Bolju-nec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 - 040 764441.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Osnovni abonmajski program
koncu povejo osebne zgodbe in stiske, da jim lahko tudi pomagam, če morem. Pri umetnosti se začuti neke vrste dotik, ki ga ne moreš razložiti z besedami, temveč ga lahko z izkušnjo spoznaš sam.
Spoznali smo, da je umetnost govorica rok in duše, in ako se je tudi glasil naslov razstave v Postojni. Si študirala psihologijo, da si vse to spoznala?
Na višji srednji šoli sem na zavodu Jožefa Stefana študirala biokemijo - ravno obratno. Od vedno mi je bila všeč psihologija. Zaradi razno raznih razlogov pa nisem tega študirala. Od oktobra 2011 obiskujem triletni izobraževalni program na Šoli poslušanja - Biser, ki sta jo ustanovili Alenka Rebula in Josipa Prebeg v sodelovanju z mag. Robertom Kržišnikom in Viljemom Slavcem pod pokroviteljstvom Centra za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper. Pristop gradi na celotnem pogledu na človeka s posebnim poudarkom na čutečem in vitalnem telesu kot nosilcu življenjskega načrta in odnosov.
Rada bi postala osebni mentor, da bi s tehniki razumela težave ljudi in jih z umetnostjo rešila, iz ljudi pa izvlekla najboljše lastnosti in skrite talente. S tem v zvezi in v sodelovanju s koprskim centrom pripravljam podporne skupine, to je neke vrste zatočišče, kjer se lahko osebe v stiski prosto pogovarjajo o svojih težavah. Cilj je, da se oseba sprosti in sama razume, kaj je narobe. Rada bi delala z najstniki ali odvisniki in jim pomagala najti same sebe.
Andreja Farneti
Danes, 4. aprila ob 20.30 - red T 6.aprila ob 19.00-redK V Mali dvorani SSG
REZERVACIJA JE OBVEZNA
(prosimo abonente, da najavijo morebitno odsotnost)
Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi
Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je
odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št. 800214302 (brezplačna) ali 040 362542
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15 »I Croods«; 19.50, 22.00 »II cacciato-re di giganti«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Benvenuto presidente«; Dvorana 3: 19.50, 22.10 »G.I. Joe - La vendetta 3D«; 17.30 »G.I. Joe - La vendetta«; Dvorana 4: 17.15, 19.45, 22.10 »Come un tuono«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Bianca come il latte rossa come il sangue«.
Čestitke
Bivši dijaki geometrskega oddelka našega zavoda SARA CAR-CIOTTI, DAVIDE STOLLI in YLE-NIA ZOBEC so odlično opravili univerzitetni študij. Iskreno jim čestitamo in želimo veliko nadaljnjih uspehov vsi na zavodu Žige Zoisa.
Ob rojstnem dnevu naše drage in lušne ČEYENN, ji želimo obilo sreče v šoli in v nadaljnjem življenju. Mama, tata, bratec, nona in vsi, ki jo imajo srčno radi.
S Izleti
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.30 »I Croods«; 22.10 »G.I. Joe - La Vendetta«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Come pietra paziente«.
CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Benvenuto presidente«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I Croods«; 20.15, 22.15 »Due agenti molto speciali«; 16.30, 19.00, 21.30 »G.I. Joe - La Vendetta 3D«; 16.20, 19.00, 21.40 »Il cac-ciatore di giganti 3D«; 16.15, 19.00, 21.45 »Come un tuono«; 16.30, 20.30 »Bianca come il latte rossa come il sangue«; 16.40, 18.25 »Le avventure di Zarafa, giraffa giramondo«.
FELLINI - 16.00, 20.00 »Il figlio dell'al-tra«; 17.45, 21.45 »Il lato positivo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 20.30, 22.00 »Gli amanti passeggeri«; 18.00 »I figli della mezzanotte«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Un giorno devi andare«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Un giorno devi andare«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 18.30 »Duša«; 16.15, 18.30, 20.50 »G.I. Joe 2: Retalitation«; 18.45 »Jack, morilec velikanov«; 15.05, 17.00, 19.10 »Kru-dovi«; 16.00, 18.05 »Krudovi 3D«; 21.15 »Mogočni Oz«; 15.30, 18.00, 20.30 »Padec olimpa«; 21.05, 21.10 »Polnih 21«; 16.30, 20.15 »Srečen za umret«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benvenuto presidente«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15 »Il cac-ciatore di giganti«; 22.15 »La madre«; Dvorana 3: 18.30, 22.15 »The Host«; Dvorana 4: 16.40 »Zarafa, giraffa giramondo«; 18.00, 20.05, 22.15 »Come un tuono«; 17.00, 20.30 »Jimmy Bobo bullet to the head«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
SEKCIJA OPČINE, BANI, FERLUGI, PIŠČANCI: v nedeljo, 21. aprila, z odhodom ob 9. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah »Po poteh spomina« - ogled muzeja v Lipi, vasici na Hrvaškem, ki so jo nacifašisti 30. aprila 1944 požgali in umorili 269 prebivalcev. Popoldan posvečen odkrivanju Istre. Vpisovanje od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure v Knjižnici P. Tomažiča in tovarišev na Opčinah. Tel.: 040-213945.
AKTIV KMEČKIH ŽENA vas vabi na potovanji: Balkanski krog (odhod 27. aprila) in Andaluzija (odhod 5. maja). Vse informacije in prijave sprejema Metka, tel. št. 00386-31372632.
Id Osmice
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico, Ul. San Sabba 6. Tel. št.: 335-1624285.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. št.: 339-2019144.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223.
OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985.
PAOLO PA ROVE L vabi na osmico, Mačkolje št. 33. Tel. št.: 040-231572.
SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. Tel.št.: 335-6045771
V	LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444.
V	PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. št.: 040-232577.
V	SAMATORCI je odprla osmico družina Pipan. Tel. št.: 040-229261.
V	ZGONIKU je odprl osmico Miro Ži-gon. Tel. št.: 040-229198.
/
TRST
Četrtek, 4. aprila 2013
7
Osnovna šola . Alojz Gradnik in
vabita na ogled gledališke igrice
ČASOVNI STROJ
Tekst in režija Julija Berdon.
V kulturnem domu na Colu danes, 4. aprila, ob 20. uri
ÜK Obvest Na
BIVŠI USLUŽBENCI »IRET« so vabljeni na skupno kosilo, ki bo v soboto, 6. aprila, v gostilni v Trstu, Ul. Malaspina 4. Prijavite se do danes, 4. aprila, po tel. št.: 040-820158 ali 339-3659198.
MFU - Magna Fraternitas Universalis vabi ob 17.30 v knjigarno Borsatti-Li-breria del Centro, Ul. Ponchielli 3, na konference: »Yoga vedenja: pot za jutrišnjo družbo« s Sonjo Koren, Olivio Ryatt in Michele Ryatt, danes, 4. aprila. Info: 040-2602395 ali 333-4236902; »Ninfa: vrt čudes. Človekova občutljivost in inteligenca v službi za harmonijo narave«, dr. Guido Marotta in Ser-gia Musuruana, v četrtek, 11. aprila; »Regenerativna moč narave«, dr. Guido Marotta in Sergia Musuruana, v četrtek, 18. aprila.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo danes, 4. aprila, zaprta.
OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo
danes, 4. aprila, ob 20.30 v prostorih SKD Barkovlje (Ul. Cerreto 12).
DELAVNICA SPOZNAVANJA OSNOV SUHOZIDNE GRADNJE z Borisom Čokom iz Lokve. Park Škocjanske jame organizira v sklopu projekta Programa čezmejnega sodelovanja Slo-venija-Italija 2007-2013 delavnico, ki bo potekala v petek, 12. aprila, od 13. do 16. ure in je namenjena otrokom od 6 do 15 let. Zaželena je športna obutev in obleka ter delovne rokavice. Prijave do 5. aprila na sidoni-ja.mozetic@psj.gov.si.
SLOVENSKI TRŽAŠKI ČEBELARJI so vabljeni na sestanek o snujočem se čebelarskem društvu, ki bo v petek, 5. aprila, ob 18.30 v dvorani Slomškovega doma v Bazovici.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 5. aprila, ob 20.45 redna pevska vaja; v soboto, 6. aprila, ob 17. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop na spominskem večeru Pavlu Miklavcu,
tmedia
Oglaševalska agencija Tmedia
Trst - Ulica Montecchi 6 Gorica - Ulica Malta 6
urnik sprejemanja oglasov proti plačilu:
okvirjeni oglasi za društva, osmrtnice, zahvale, obletnice, sožalja, čestitke v okvirčku, poslovni mali oglasi
Ponedeljek - petek IO.OO- 15.00
Sprejemamo
-	po telefonu na 800.912.775,
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it,
-	po faksu na 0481-32844
-	v GORICI - Ul. Malta, 6 od 10.00 do 15.00
-	v TRSTU-Ul. Montecchi, 6 od 12.00 do 15.00
Sobota lOOO-l&OO
Sprejemamo
-	po telefonu na 800.912.775,
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it,
-	po faksu na 0481-32844
sprejemanje komercialnih oglasov:
Ponedeljek - petek
Sprejemamo
-	po telefonu na 800.129.452 (iz tujine +39 048132879),
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it,
-	po faksu na 0481-32844_
J. K. »Čupa« vabi članstvo na
VOLILNI
__
petek 5. aprila ob 20.00 uri, drugi sklic ob 20.30.
Dvorana Zadružne kraške banke, ul. Ricreatorio 2-Opčine
ki bo v kulturnem domu v Izoli ob 19. uri; v torek, 9. aprila, ob 20.45 redna pevska vaja.
AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 6. aprila, ob 20. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani!
KLUB NATURA vabi v soboto, 6. aprila, na 4-urno začetno praktično delavnico uporabe metode EFT. S predavateljico AAMET Piko Rajnar bomo spoznavali učinkovito in preprosto tehniko doseganja čustvene svobode. Delavnica bo potekala na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
MFU - Magna Fraternitas Universalis prireja teoretično-praktična seminarja v soboto, 6. aprila, na sedežu v Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje: »Esen-čna olja za vzpostavljanje ravnovesja živčnega in sklepnega sistema« (masaža za sprostitev in zoper bolečine sklepov) od 9.30 do 12.00; »Zdravje pridobivaš s hranjenjem: 5 premikov za regeneracijo s prehrano« od 15.00 do 18.30. Vodi Dr. Francesco Furlan. Info: 040-2602395 ali 333-4236902.
TPK SIRENA vabi člane, da se v soboto, 6. aprila, pridružijo čistilni akciji, ki bo potekala na društvenem sedežu od 8.30 do 13.00.
OBČINA ZGONIK obvešča, da bo v ponedeljek, 8. aprila, matični urad zaprt zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja.
PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca vabita na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v torek, 9. aprila. Ob 16.10 molitev rožnega venca, nato sv. maša v velikonočnem duhu.
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice s pravljico na potovanje...«. Sedmo srečanje v torek, 9. aprila, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj »Juri Muri v Afriki« (Tone Pavček in Marjanca Jemec - Božič).
TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za nadaljevalce pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje bo v torek, 9. aprila, ob 19.00 v Večnamenskem središču - Repen-tabrska ul. 66 - Opčine. Vpisi in info: 040-212289.
SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v sredo, 10. aprila, v Bazov-skem domu ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava, volitve, razno. Vabljeni člani, vaščani in prijatelji društva.
MAJENCA - Razstava domačih ustvarjalcev: SKD V. Vodnik iz Doline prireja v četrtek, 11. aprila, ob 18.30 v društveni dvorani prvi pripravljalni sestanek za skupinsko razstavo ob letošnji Majenci. Informacije na tel. 333-9857776.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 12. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi.
KRU.T obvešča dedke, babice in vnuke, da bo 3. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.t« v soboto, 13. aprila, ob 10. uri v društvenih prostorih. Pod mentorstvom igralke in anima-torke Irene Zubalič bomo spoznavali lutkovni svet. Informacije in prijave na sedežu ali na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR:
znova nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in jagodno torto). Tečaj se bo vršil 13. aprila, od 8.30 do 14.00 v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu št. 255. Prijave po tel. št.: 040-211997 (Olga) in 328-361723 (Silva).
SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC obvešča vse odbornike in člane, da bo redni občni zbor potekal v drugem sklicu v ponedeljek, 15. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu.
SKD TABOR - KLEKLJARSKI KROŽEK: naše babice so klekljale tudi na Krasu - zbiramo kakršnokoli gradivo (fotografije, vzorce, ...) naših babic, ob četrtkih od 16. do 19. ure v knjižnici P. Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ obvešča, da bo redni občni zbor društva v torek, 16. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v prostorih Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8.00 v prvem in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b - Špe-ter. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno.
KRU.T IN NŠK v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti - bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, vabita na voden ogled tržaške sinagoge, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 16.30. Prijave in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it ali pri NŠK v Ul. S. Francesco 20, tel. 040-635629, trst@knjiznica.it.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v aprilu: Spomladansko kolo in Velikonočne košarice. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure.
13 Prireditve
SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC razstavlja v prostorih društvenega bara na G'rici fotografije Čistilnih akcij v Bregu. Vabljeni!
OŠ ALOJZA GRADNIKA IN KD KRAŠKI DOM vabita na ogled gledališke igrice »Časovni stroj«. Tekst in režija Julija Berdon. Prireditev bo v kulturnem domu na Colu danes, 4. aprila, s pričetkom ob 20. uri.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira fotografsko razstavo Clare Ferlatti »Kraške sanje«. Odprtje v petek, 5. aprila, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem. Odprta bo do petka, 10. maja; predavanje Franca Malečkarja »Temna plat kraškega podzemlja« ob odprtju fotografske razstave v petek, 5. aprila.
SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata št. 6 javi, da je še do petka, 5. aprila, po dogovoru, za šole in skupine možen ogled razstave »Ko je umrl moj oče -Pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč v severni Italiji«. Za informacije pokličite tel. št.: 040-415797 ali 328-9190074.
ZSKD v sodelovanju z ARCI servizio civile (projekt Dialogarte), društvom Kons, Tržaško knjigarno in NŠK vabi na otvoritev razstave zamejskih študentk ljubljanske umetnostne akademije, ki bo v petek, 5. aprila, ob 17.30 v Narodnem Domu v Trstu. Razstavljajo Taddea Druscovich, Elena Gu-glielmotti, Sanja Mikac in Nikol Ker-pan. Razstava bo odprta vsak delav-
nik do 24. aprila od 17. do 19. ure, z izjemo 9., 10. in 19. aprila, ko bo odprta od 10. do 12. ure.
KD KRAŠKI DOM vabi na ogled veseloigre v tržaškem narečju »Pacchi d'America virgola« v izvedbi dramske skupine Proposte teatrali. Režija Luciano Volpi. Prireditev bo v soboto, 6. aprila, s pričetkom ob 20. uri v kulturnem domu na Colu.
ANPI-VZPI, ANED, ANPPIA: v nedeljo, 7. aprila, ob 15. uri bo na Openskem strelišču spominska svečanost v spomin na 71 talcev, ki so jih pred 69. leti nacisti ustrelili. Spregovorila bosta Jan Grgič in Sergio Zilli. Zapel bo MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Zerjala.
MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd Lipa vabita na solidarnostni koncert Pesem pomladi posvečen Dori Križmančič, ki bo v nedeljo, 7. aprila, ob 18.30 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Koncert bodo oblikovali osnovna šola Trubar-Kajuh, Mepz Lipa in ženska vokalna skupina Tisa.
SKD TABOR - Prosvetni dom »Open-ska glasbena srečanja« v nedeljo, 7. aprila, ob 18. uri koncert Komornega orkestra Nova. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 8. aprila, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na podelitev literarne nagrade Vstajenje pesniku Ivanu Tavčarju. Nagrajenca in njegovo delo bo predstavila prof. Neva Zaghet. Nagrado bo izročil predstavnik ZKB. Sodeluje Glasbena matica iz Trsta. Začetek ob 20.30.
KNJIŽNICA DIVAČA Vas v torek, 9. aprila, ob 18. uri vabi na 9. srečanje potopisnega študijskega krožka »Iz knjižnice Divača v svet«. S popotnikom Marjanom Olenikom bomo odkrivali Korziko - goro v morju. Ob posnetkih in glasbi se bomo potepali po četrtem največjem otoku v Sredozemlju. Povzpeli se bomo na najvišji vrh, tj. na Monte Cinto, se podili po prelepih peščenih plažah ter spoznali korziško zgodovinsko in kulturno dediščino.
V	KNJIGARNI Libreria San Marco, Ul. Donizetti 3, bo v torek, 9. aprila, ob 18. uri klinični sociolog in psiholog doktor Augusto Debernardi predstavil poezijo Elene Cerkvenič. Prisotna bo pesnica.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na kavo s pesniško zbirko Davida Bandlja »Odhod«. Z avtorjem se bo pogovarjala prof. Jadranka Cer-gol. Srečanje bo v sredo, 10. aprila, ob 10. uri v Tržaški knjigarni.
SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 11. aprila, v društveni dvorani občinskega gledališča potopisno predavanje Sonje Gregori »Aljaska, dežela prostranstev, kjer sta meja le morje in nebo«. Vabljeni.
ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013 Kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju v petek, 12. aprila, ob 20.30, v sodelovanju z društvi dolinske občine. V društvenih prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki. V Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorganizaciji SKD Igo Gruden.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi na otroško prireditev s čarodejem Janijem in mednarodno otroško plesno skupino Alfa Dance v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli, 29. Vabljeni otroci in odrasli!
V	NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je do 14. aprila na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: sobota 16.00-19.00; nedelja in prazniki 9.00-12.00 in 16.0019.00.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja koncert v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v dvorani Stožice. Vstopnice dobite v tržaškem uradu ZSKD, Ul. S. Francesco 20, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Organiziran je avtobu-
sni prevoz iz Domja, Trga Oberdan in Opčin; Informacije in rezervacije na info@zskd.org ali, tel. 040-635626.
' . Mali oglasi
PODARIM zelo lepe tigraste mucke. Tel. št.: 337-1017758 (Mojca).
PRODAM 750-litrski sod iz inoxa. Tel. št.: 333-4251151 (ob uri obedov).
PRODAM malo rabljen šivalni stroj znamke pfaff. Cena po dogovoru. Tel. št.: 333-9448295.
PRODAM otroško sobo znamke zelva.si, pogradna postelja (visoka 100cm), globoki predali, omara. Tel. 338-2105138.
PRODAM skuter kimko grandink 125, letnik 02, rdeče barve, v dobrem stanju. Tel. št.: 349-7888919 ali 040-44928.
PRODAM, samo ljubiteljem živali, dva simpatična oslička: samec star 5 let, samica 2 leti. Pokličite tel. št.: 0402070123 ali 339-2622683 ali 3388961853.
SOCIALNA DELAVKA z večletno izkušnjo kot vzgojiteljica nudi pomoč pri učenju in pri varstvu otrok. Poklicati tel. št.: 348-2591457.
STARO 250kg težko peč iz litega železa prodam najboljšemu ponudniku. Tel. št.: 040-361286 (v večernih urah).
V OKOLICI Samatorce, Praprota in Šempolaja sta se izgubili beli ovci majhne postave, pasme quessant. Če bi jih kdo našel, prosimo, naj pokliče na tel. 339-7836739.
Prispevki
V	spomin na Sergij evo mamo Ado Vi-sintin vd. Petaros daruje prijatelj Silvano Švara 50,00 evrov za SKD Slovenec.
Ob 30. obletnici smrti dragega očeta Karla Lazarja daruje Nadja 50,00 evrov za cvetje pri spomeniku padlim v NOB v Repnu.
Ob 30. obletnici smrti Bruna Križ-mančiča daruje sestra Tiziana z družino 25,00 evrov za ŠD Primorec.
V	spomin na svoje starše daruje Fabio Kuret Komar 150,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje - Log.
Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Danilota Magajne darujeta Vera in Aljoša Vesel 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo.
4.4.1983
4.4.2013
Bruno Crissani
Vedno v naših srcih in mislih. Družina
Trebče, 4. aprila 2013
4.4.2008
4.4.2013
Vittorio Carli
Leta minevajo, bolečina ostaja. Tvoja hči Norina
8
Četrtek, 4. aprila 2013
KULTURA
/
NARODNI DOM - Jutri odprtje razstave STEN
Štiri mlade ustvarjalke se predstavljajo javnosti v projektu DialogArte
»Mladi, ki izkoriščajo dano možnost s tem, da ponudijo možnost sovrstnikom« bi se lahko glasilo geslo razstave STEN, ki jo bodo slovesno odprli jutri, 5. aprila, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu. Svoje izdelke bodo razstavljale štiri študentke na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani: Tržačanki Taddea Druscovich in Sanja Mikac, Benečanka Elena Gugliel-motti in Goričanka Nikol Kerpan.
Razstavo so pripravile prostovoljke, ki so letos opravljale prostovoljno civilno službo v okviru projekta, ki nosi naslov DialogArte. Odgovorna za projekt je Nives Košuta, ki projekt predstavlja takole: »Projekt DialogarTe, eden izmed vsedržavnih projektov civilne službe, ki je bil sprejet lani, je v izhodišču imel dva glavna cilja: ovrednotiti in oživeti Infocenter v Narodnem domu s pomočjo dela mladih prostovoljcev ter spodbuditi preko umetnosti - predvsem likovne in glasbene - večji dialog med mladimi generacijami, različnih narodnosti, ki živijo ali študirajo v Trstu.«
Kdo so glavni akterji projekta?
Projekt je izbralo šest mladih prostovoljk, ki so začele celoletno prostovoljno civilno službo maja 2012. Od teh so štiri opravile službo v sklopu slovenskih organizacij, ki so prispevale k rojstvu projekta. Te so Zveza slovenskih kulturnih društev, ki je projekt pripravila, in partnerji Narodna in študijska knjiž-
nica, Tržaška knjigarna in društvo Kons.
Katera je vrednost razstave STEN?
Razstava - od zamisli do konkretne uresničitve - je v bistvu zaključek enoletnega dela mladih prostovoljk Ivane Soban, Kim Furlan, Sophie Kralj in Tine Re-nar, ki so se v tem obdobju vključile v vsakodnevno kulturno delo in si tako pridobile marsikatero izkušnjo na ravni organizacije in promocije kulturnih pobud.
Levo, Nives Košuta, desno mozaični lepak razstave
V središču projekta so torej mladi.
Tako je: projekt nam ponuja razstavo, s katero se našemu mestu predstavljajo štiri mlade Slovenke iz Italije (naslov razstave sestavljajo začetnice njihovih imen), ki študirajo v Ljubljani. Izredna priložnost torej za njih, da predstavijo svojo ustvarjalnost, in za tržaško občinstvo, da jih spozna.
Otvoritev STEN-a bo potekala jutri ob 17.30 v galeriji Narodnega doma v Trstu. Mlade umetnice bo predstavila umetnica in umetnostna kritičarka Jasna Merku, za glasbeni utrinek bo poskrbela klarinetistka Martina Sanna. Razstava bo nato na ogled do 24. aprila 2013, in sicer od ponedeljka do petka (17.0019.00), z izjemo 9., 10. in 19. aprila, ko bo razstava na ogled le v dopoldanskih urah (10.00-12.00). (mlis)
VZPI-ANPI
Izlet po poteh
antifašističnega
spomina
Po poteh spomina je ime izletniški pobudi openske sekcije partizanskega združenja VZPI-ANPI, s katero želi organizacija opozoriti na razne tragične dogodke iz časov narodnoosvobodilnega boja, ki tonejo v pozabo. Ohranjanje spomina ni le dolž-nosten poklon premnogim, ki so žrtvovali svoja življenja za osvoboditev, temveč tudi način, da se zavarujemo pred povratkom mračnih sil in nasilja, ki je povzročilo toliko gorja.
Prvi korak bo obisk vasice Lipa na Hrvaškem, ki so jo nacifaši-sti požgali 30. aprila 1944 ter pomorili vseh 269 prebivalcev, povečini starejših ljudi, žensk in otrok.
Avtobusni izlet v Lipo s položitvijo venca pred tamkajšnji spomenik in ogled muzeja, ki priča o nepopisnih grozotah pred skoraj 70 leti, bo v nedeljo, 21. aprila, z odhodom z Opčin ob 9. uri. Izletniki bodo nato nadaljevali pot proti Beramu v Istri, kjer bo postanek pred spomenikom Vladi-mirju Gortanu, prvi žrtvi posebnega fašističnega sodišča, ustreljenem 24. marca 1929. V Beramu bo tudi ogled cerkvice, v kateri so znamenite freske Mrtvaškega plesa.
Kosilo bo v agrituristični domačiji Giordana Fatorica v Fe-rencih, nakar je predviden postanek na Parenzani in ogled sečo-veljskih solin z vrha.
Vpisovanje za izlet poteka v prostorih Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši v openskem Prosvetnem domu, in sicer vsak dan, od ponedeljka do petka, od 16. do 19. ure.
OBCINSKA CITALNICA NA TRGU HORTIS
Odslej odprta tudi zvečer
Občanom in številnim študentom ponujajo 700 periodičnih glasil in dostop na splet
Občinska hemeroteka v Trstu bo od sobote, 6. aprila, občutno podaljšala urnik delovanja saj bo občanom ter univerzitetnim študentom ponujala možnost prebiranja časopisov, revij in druge periodike ter brskanja po spletnih iskalnikih tudi v večernih urah in ob nedeljah popoldne.
Novost so predstavili na srečanju z novinarji včeraj dopoldne ravnateljica občinske službe za knjižnice Bianca Cuderi, novi občinski odbornik za kulturo Franco Miracco in prof. Enrico Tongiorgi s Tržaške univerze, ki je že pred dvema letoma vzpostavila aktivno sodelovanje z upravo občinskih knjižnic predvsem v interesu študentov, ki se v velikem številu poslužuje-
jo knjižničnih storitev. Po novem bo torej občinska čitalnica odprta vsak dan od ponedeljka do sobote neprekinjeno od 9. do 22.45 (doslej je delovala do 19. ure), ob nedeljah pa bo delovala med 10. in 19. uro, kar pomeni celih šest ur več kot doslej, ko je bila odprta samo v dopoldanskem času do 13. ure.
Cuderijeva je povedala, da želijo s tem še bolje ustreči številnim obiskovalcem, ki jih je že doslej bilo več kot 50 tisoč letno. V sodelovanju z Univerzo so že uvedli poskusno večerno odprtje, ki se je obrestovalo s približno 850 mesečnimi obiskovalci več od običajnih. Poslej upajo, da se bo to povečanje ustalilo ali še celo povečalo. Čitalnica ponuja obiskovalcem okrog
700 periodičnih publikacij in časopisov, poleg tega pa je na voljo tudi dostop do spletnih izdaj dnevnega in periodičnega tiska. Tudi zaradi tega je zelo priljubljena med univerzitetnimi študenti, ki tam najdejo možnost spletne povezave tudi z lastnim računalnikom. Prav zaradi tega, je povedal prof. Ton-giorgi, je Univerza rade volje pristopila k sodelovanju.
Odbornik Miracco je predstavljeno novost označil za pozitiven zgled, ki pa sam po sebi še ne zadošča. Ena njegovih nalog ob prevzemu občinskega odborništva za kulturo - se je obvezal - bo ta, da bi čim prej vrnili mestu popolno paleto ponudbe občinske knjižnice na Trgu Hortis.
/* I V V* V	I * « V •
Siascicarski tečaj z vrhunskim mojstrom
SKD Tabor prireja slaščičarski tečaj, ki ga bo vodil Naser Gashi, strokovno usposobljeni slaščičar, ki je odraščal v Franciji, v Parizu pa obiskoval višjo slaščičarsko šolo. Že 6 let živi v Ljubljani, kjer med drugim oblikuje program sladic vrhunske slaščičarne Dulcis Caffe, ki slovi po slaščicah, narejenih po zadnjih svetovnih smernicah. Vse so narejene iz prvovrstnih materialov: margarine sploh ne uporablja, samo maslo in vedno sveže po možnosti ekološko sadje. V slovenski prestolnici prireja tečaje tako za strokovnjake kot za ljubitelje. Tudi pri nas je bil že večkrat na obisku in vsakič je udeležencem postregel z odličnimi recepti. Tokrat bodo na primer izvedeli, kako se pripravi macaronse in jagodno torto. Srečanje bo v soboto, 13. aprila, (okvirno od 8.30 do 14. ure) v prostorih VZS Mitja Čuk na Konto-velu 255. Prijave zbirata Olga 040 211997 in Silva 328 361723.
OBČINA TRST - Predlog fundacije Alinari
Bodo na gradu uredili fotografski muzej?
Tržaški občinski odbor je pozitivno ocenil predlog Fundacije bratov Ali-nari za zgodovino fotografije, ki želi na gradu sv. Justa postaviti fotografski muzej. Muzej naj bi nosil ime AIM (Ali-nari Image Museum), posvečen pa naj bi bil prvenstveno digitalni fotografiji.
Vest so včeraj sporočili s tržaškega županstva in poudarili, da bi ustanovitev tovrstnega muzeja obogatila celoten tržaški muzejski sistem in ovrednotila srednjeveški grad, ki se dviga na griču nad mestom. Poseben razvoj bi lahko doživela tudi bogata fototeka mestnih muzejev, ki hrani med drugim arhive Giornalfoto, De Rota, Ugo Borsatti ...
Muzej AIM naj bi v načrtih fundacije Alinari imel značilnosti laboratorija, v katerem bi obiskovalci uporabljali vse čute in s pomočjo novih tehnologij »pluli« po izredno bogatem fotografskem arhivu toskanske fundacije. V muzeju naj bi uredili stalno razstavo
digitalnih fotografij (tridimenzionalnih, virtualnih, v gibanju ...), prostor pa bi bil tudi za občasne razstave in fotografske delavnice. Muzejski koncept bi bil skratka zelo inovativen.
Uprava župana Cosolinija je kot omenjeno prižgala zeleno luč projektu, za njegovo uresničitev pa bo morala s fundacijo Alinari podpisati ustrezno konvencijo. Kdaj bo do tega prišlo, ni znano.
Uresničitev tega projekta pa ne bi bila dobrodošla samo zaradi njegovega blagodejnega vpliva na tržaško kulturno življenje, temveč tudi zaradi spora, ki že več let pogojuje odnose med tržaško občino in fundacijo. Ti dve sta namreč leta 2005 podpisali konvencijo, na podlagi katere bi lahko fundacija deset let brezplačno uporabljala »prestižne prostore«, v katerih bi uredila fotografski muzej. Konvencija je takrat ostala le na papirju. Upati je, da bo tokrat drugače.
Rosignanova razstava
Jutri ob 19. uri bodo v galeriji Lux Art Gallery v Ul. Rittmeyer 7/A odprli razstavo tržaškega slikarja Livia Rosi-gnana (1924). Na razstavi z naslovom Novi realizem Livia Rosignana bodo na ogled dela, ki jih je umetnik naredil v zadnjih treh letih, lepo dopolnitev razstave pa predstavlja tudi slika, ki jo je umetnik narisal v petdesetih letih prejšnjega stoletja; kuratorka Marianna Accerboni jo je izbrala, ker meni, da je zelo reprezentativna, saj prikazuje stilsko preobrazbo tega tržaškega umetnika.
Na včerajšnji predstavitvi smo slišali, da bo na ogled okrog 60 del, na katerih so upodobljeni različni motivi. Slikarja namreč privlačijo krajina, morje in tudi človeške figure. Zanimiv je sklop slik, na katerih je slikar zelo sub-tilno upodobil tržaško burjo. Na platnih, na katerih je umetnik uporabil temnejše tone, je mogoče občudovati polomljene dežnike, ljudi, ki se s težavo sprehajajo, plapolajoče šale in ogrinjala ... Iz razstavljenega opusa se da tudi razbrati, da so za Rosignana barve zelo pomembne; od živih tonov, ki jih je umetnik uporabljal v mladosti, se je v zadnjih letih zatekel k bolj umirjenim barvam. Na razstavi posebno pozornost privablja tudi gi-gantna upodobitev tržaškega morja, ki ga je umetnik zlil na platno v velikosti 2 krat meter in pol. Na razstavljenih delih so upodobljeni še drugi tržaški motivi, vsem pa je skupno, da odsevajo subtilno zabeležene trenutke, ki jih Livio Rosignani zna mojstrsko upodabljati na platnu.
Razstava bo na ogled do 23. aprila, in sicer med 17. in 20. uro (ob nedeljah zaprto). To soboto in nedeljo pa bo razstava na ogled tudi v jutranjih urah, in sicer med 10. in 13. uro. (sč)
Predavanje o džezu
V	knjigarni Minerva bo danes ob 18.30 novo predavanje o glasbi. Giovanni Baldini bo tokrat spregovoril o džezu in Stefanu Bollaniju. V ceno (10€) je vključen tudi aperitiv v bližnjem baru Ferrari.
Tečaj kmetovanja
V	kavarni-knjigarni Knulp (Ul. Madonna del mare) bo danes ob 18.30 tekla beseda o ekološkem kmetijstvu. O tečaju, ki ga na Krasu prireja spletna skupnost Čibo.si, bo v pogovoru z Ma-rinom Voccijem spregovoril furlanski kmet Francesco Bonini.
Otroška avdicija
Stalno gledališče FJK išče dečka, ki ima rad petje in je star med 7 in 10 let, za vlogo Benjamina v muzikalu Priscilla. Prijave zbirajo do jutri popoldne na tel. št. 040 3593537.
Novi odnosi z mladimi
V	gledališču Miela bo nocoj ob 20.30 multimedijska konferenca »Le nuove relazioni«. Govor bo o novih odnosih, ki naj bi jih ponujali otrokom in najstnikom v sodelovanju šolskih in drugih javnih inštitucij, staršev in zasebnih združenj. Pobudnik večera je združenje Bimbi Nuovi v sodelovanju z Občino Trst. Osredotočili se bodo na razne oblike komunikacije - verbalne, slikarske, video, gledališke, likovne itd., ki naj bi mladim pomagale pri doraš-čanju in vključevanju v družbo.
Srečanje o vonju vrtnic
V	avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 bo danes ob 18. uri na sporedu prvo od pomladanskih četrtkovih srečanj na temo cvetličarstva. Predsednica vrtnarskega združenja FJK Mariangela Barbiero bo govorila o vonju vrtnic, sledilo pa bo predvajanje 52-minutnega videa Pier Paola Giarola »La rosa di Valentino«.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 4. aprila 2013
9
GLOSA
Starost in razsodnost
Jo2e Pirjevec
V torek mi je Cludio Cossu, tržaški anti-fašist, ki ga zelo cenim, poslal naslednji e-mail: »Danes je 'Il Piccolo' gotovo dosegel tisto raven liberal-nacionalizma (evfemizem), ki je bil leta prepoznavni znak tega časopisa, ko je v šestdesetih letih vodil svojo pristransko politiko direktor Chino Alessi. Pod naslovom »Album spominov« je list na 34. strani s sladkobno čustvenostjo in tudi prisrčnostjo objavil fotografijo Marie Pasquinelli, fanatične učiteljice fašistične mistike in italijanske prostovoljke v Afriki, tudi povezane s tajnimi službami Saloj-ske republike. Čeprav jo je čas kruto zaznamoval, saj je dosegla 100 let, je prikazana, kako stoji pred dvema vencema in trobojnico ter z napisom, da je 'svojo kazen prenašala z izjemnim dostojanstvom'. Gre torej za junakinjo, ki naj bi bila vzor današnji mladini in je še pred smrtjo beatificirana. Škoda, da jo predstavljajo kot »istrsko pasionario«, čeprav ni bila Istran-ka, temveč Toskanka iz Firenc. Kar ne pomeni, da bi bil s tem okrnjen hagiografski prikaz, pravzaprav njena ikona. Kaj reči? Še (Mussoli-nijev) 'Il popolo d'ltalia' ni šel tako daleč...«
Z Mario Pasquinelli sem se dosti ukvarjal. Zanimala me je njena nenavadna usoda, ki jo je zaznamoval ekstremni nacionalizem, kakršen je mogoč samo v Italiji. Ta ženska je namreč svojo ljubezen do domovine spremenila v vero, za katero je bila pripravljena žrtvovati življenje (svoje in drugih). Rodila se je v Firencah leta 1913, maturirala je na učiteljišču in diplomirala iz pedagogike. Leta 1933 se je včlanila v fašistično stranko, leta 1939 pa se je vpisala v šolo fašistične mistike v prepričanju, da je »edina pravica fašista ta, da se prvi žrtvuje in prvi izpolni svojo dolžnost«. Ob izbruhu vojne je kot bolniška sestra odšla v Libijo, kjer je prišlo do spopadov med Italijani in Britanci. Ker
jo je razočarala nizka bojna vnema vojakov, si je obrila glavo, se oblekla v uniformo in se podala na fronto. Kmalu so jo odkrili in poslali domov, kar pa ne pomeni, da so jo ukrotili. Januarja '42 je šla v Dalmacijo z namenom, da tamkajšnje »ščave« spremeni v pristne Italijane. V Splitu jo je presenetil 8. september 1943. Ob razsulu Italije so mesto zasedli partizani, ki so takoj obračunali z najbolj izpostavljenimi fašisti. Maria Pasquinelli ni bila med njimi. Ko so nekaj dni kasneje mesto »osvobodili« Nemci, je v navezi z njimi takoj stopila v akcijo in se lotila izkopavanja trupel svojih pobitih kolegov. Odpotovala je nato v Trst in v Istro, kjer je v sodelovanju z X. MAS nadaljevala z napori, da razkrije genocidno politiko Slovanov. Kot nečakinja Mussolinijevega vojnega ministra Sod-duja je bila povsod dobro zapisana. Najprej pri Gestapu, pozneje, v času hladne vojne, pa pri ameriških tajnih službah. Sredi februarja 1947 se je znašla v Pulju, kjer se je odločila, da protestira proti Pariški mirovni pogodbi, ki je mesto prepuščala Jugoslaviji, tako, da ubije mladega britanskega generala Roberta de Winto-na. Čeprav so zavezniške oblasti vedele, kaj naklepa, niso pravočasno ukrepale, ker jim je bila očitno takšna ekstremna gesta po godu. Obsojena je bila na smrt, nato pa na dosmrtno ječo, iz katere je prišla leta 1964. Od tedaj živi v Bergamu. S pokojnino italijanske republike? Vsekakor je jasno, da svoje preteklosti ne obžaluje in da se svojim idejam ni odpovedala. Če imaš sto let, še ne pomeni, da te je življenje naučilo nekaj razsodnosti.
Ko sem pisal knjigo o fojbah, sem izvedel, da je Pasquinellijeva izročila tržaškemu škofu sef s svojimi papirji. Prosil sem msg. Ravigna-nija, naj mi dovoli, da ga pregledam. Odgovoril je vljudno, a negativno.
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
VREME OB KONCU TEDNA
Pod vplivom zmernejšega Atlantika, na obzorju pa se že krepi anticiklon
Darko Bradassi
Al
Sosledje vremenskih front, ki preko atlantskih tirnic dosegajo naše kraje, se še ni zaključilo. Vreme bo v bližnji prihodnosti še pod vplivom Atlantika, vendar bo njegov vpliv postopno manj izrazit. Predvsem bodo proti nam pritekali nekoliko zmernejši atlantski tokovi in ne več severnoatlantski zrak, ki je bil občutno bolj nestanoviten in hladnejši. Še nekaj časa bo prevladovalo vlažno in oblačno, razmeroma hladno ter občasno deževno vreme, vendar bodo vmesna izboljšanja postopno nekoliko daljša. Do izrazitejše spremembe pa bo, kot kaže, prišlo v drugi tretjini meseca, ko se bo okrepil subtropski anticiklon, ki bo prinesel stanovitnejše vreme in pomladne temperature. Prvi poskus občutnejše okrepitve anticiklona bo sredi prihodnjega tedna, ko naj bi se vreme bistveno izboljšalo za nekaj dni. Drugič pa naj bi se anticiklon okrepil okrog 15. aprila, ko naj bi se začela večdnevna stanovitnost z višjimi temperaturami. Vendar bomo morali dotlej še malo počakati in se zadovoljiti z le občasnimi premori atlantskega toka.
Glavnino poslabšanja v tem koncu tedna pričakujemo jutri, ko bo naše kraje od zahoda zajela nova atlantska fronta, nad Sredozemljem pa se bo ob njenem prehodu poglabljal ciklon. Danes bo pritekal od jugozahoda občasno vlažen zrak. Večjih poslabšanj danes ne gre pričakovati, kot tudi ne dolgotrajnejših sončnih obdobij. Prevladovalo bo precej vlažno in oblačno vreme, toda brez omembe vrednih padavin.
Ob jutrišnji fronti bo ponovno deževalo, v gorah bo snežilo. Sprva bodo pihali okrepljeni južni vetrovi, čez dan pa bo zapihala burja. Temperatura se bo spet spuščala in bo za ta čas hladno. Podobno vreme se bo nadaljevalo tudi v noči na soboto in verjetno še deloma v soboto v prvih jutranjih
urah. Nato, ko se bo vremenska fronta oddaljila, pričakujemo postopno in vsaj delno izboljšanje. Prevladovalo bo spremenljivo vreme, ne gre tudi izključiti delnih razjasnitev. Ob sončnem vremenu se bo živo srebro lahko dotaknilo 12 ali 13 stopinj Celzija.
Od nedelje se bodo naši kraji nato znašli v območju enakomernega zračnega tlaka, v bistvu na neke vrste nikogaršnji zemlji, kjer ne bo ne odločujočega vpliva ciklona ne anticiklona. Po sedanjih izgledih kaže na razmeroma hladno in precej vetrovno vreme, pihala bo burja, vendar ob spremenljivosti in delnih razjasnitvah ter verjetno brez omembe vrednih padavin. Po nedeljskem kalupu se bo nadaljevala vremenska slika v začetku prihodnjega tedna, ko bo sedanje oblake in padavine nadomestila spremenljivost z vsaj delnimi razjasnitvami. Od srede pa bo, kot zapisano, prvič na vrsti, najprej za kakšen dan, sub-tropski anticiklon, ki bi moral prinesti več sonca in postopno višje temperature. Pred iztekom prihodnjega tedna naj bi naše kraje zajelo še eno poslabšanje, za njim pa, morda odločilno, soliden anticiklon, tisti pravi, ki bi nam moral prinesti pomlad.
Na sliki: prihaja nova atlantska vremenska fronta
O NAŠEM TRENUTKU
Energetska politika in goriški slavolok
Ace Mermolja_
Letos smo na Krasu štirikrat kidali sneg. Ne spominjam se tovrstne zime, vsekakor pa nam bo položila na mizo svoj račun. Doma kurimo s plinom in deloma z drvmi. Nič ni zastonj. Računi za plin so slani. Del drv požagamo sami, vendar moraš imeti za samozadostno sečnjo ustrezno pripravo, možnost prevoza, čas, moč in upoštevati dovolj omejevalna pravila. Kupovati polena pa je iz leta v leto dražje. Skratka, zima nas bo stala.
Omenil sem nenavadno zimo, ker pomeni dodatno uporabo energije. Energetsko vprašanje pa je danes nujna programska točka vsake vlade in vsake stranke, ki želi vladati. Italija na tem področju zaostaja, vendar nima zibelka velikih umetnikov in znanstvenikov vedno dovolj budnih državljanov, ki bi silili politiko v perspektivno smer. Italijani ljubijo populizem ter se v krizi zatekajo k njemu. Problemi ostajajo nerešeni tudi takrat, ko se svet okoli polotoka naglo obrača in prevrača.
ZDA s svojo objektivno močjo zasledujejo cilj energetske samostojnosti. So država z ogromnim in bogatim teritorijem ter s sorazmerno majhnim številom prebivalstva. Energijo proizvajajo z vsemi sredstvi. Obama se je zavzel za tako imenovano »čisto« energijo, vendar ni zaustavil iskanja novih pe-trolejskih vrelcev in niti gradenj jedrskih elektrarn. ZDA se pomikajo na vseh frontah za dosego samostojnosti.
Kitajska je dežela z velikim številom prebivalstva in je zato izredno aktivna pri iskanju novih energetskih virov in surovin. Postala je bistveni partner južnoameriških držav, programsko pa že leta cilja na Afriko. Novi kitajski premier ni slučajno med prvimi državami obiskal prav afriške. Ljudje, ki imajo globlje stike od turističnih z določeno afriško stvarnostjo , so mi pripovedovali, kako imajo Kitajci v Afriki zanje značilen način prisotnosti. So nekako kot v Trstu ali kje drugje. To pomeni, da ne pridejo le delavci, ampak ustvarijo prave kitajske četrti s trgovinami, restavracijami in z vsemi servisi. Rumeno se pomeša s črnim. Kitajska ne izvaža le tehnikov in delavcev, ampak ustvarja samostojne četrti, ki interagi-rajo z novim prostorom in ljudmi na vseh ravneh: od prodaje blaga do hrane in uslug. Tudi to je možna in perspektivno dolgoročna strategija.
Italija ima podjetja in tehniko za črpanje energije, vendar se na tem področju politično »meša« v svoji splošni zmedi. Po černobilski tragediji so v Italiji prekinili z gradnjo jedrskih elektrarn. Stališča znanstvenikov so si glede vprašanja različna. Ostaja pa dejstvo, da Italija nima lastne energije, vsaj dovolj je nima. Že to preprosto dejstvo bi moralo siliti k razmisliku stranke in gibanja, ki navijajo za izstop iz evra. Neizprosno bi se dogodilo naslednje: Italija bi kupovala energijo v dolarjih,
državljani pa bi jo plačevali z devalvirano liro. Sedanje cene bencina, plina in elektrike bi se nam v novi situaciji kmalu zdele lep spomin.
Glede energije italijanske politike torej niso premočrtne. Ni strategija, če so nekateri premierji prijateljevali z Ga-dafijem, drugi pa obiskovali Putina v njegovi dači. Niti ni politika, če ponujaš Trstu uplinjevalnik. Vprašanje namreč ni v tem, če so uplinjevalniki potrebni, ali če je Trst neka »posebnost«, ki je ne gre okužiti. Na omenjenem področju obstajajo nove tehnologije in če je potrebno namestiti uplinjevalnike, je nujno zanje poiskati primerne lokacije, kjer bodo najmanj škodljivi in ne siliti v preobljuden zalivček.
Dotaknil sem se enega izmed bistvenih vprašanj energetske proizvodnje in uporabe: čiste in ekološko zdrave energije preprosto ni. Bila je, ko so na Krasu ljudje pobirali vsako špičko in jo hranili za ognjišče ali štedilnik. Doma so zmrzovali, pridelke pa so prevažali z oslom, ki je jedel travo in seno in ni poznal umetne prehrane. Takšno življenje je za nas, vsaj za sedaj, nepojmljivo. Iščemo najmanjše zlo, drugače si o čisti energiji pripovedujemo veliko pravljic.
Električni avtomobili so lepe in drage igračke. Kako pa lahko v Italiji proizvajajo elektriko? Največ z uporabo plina ali petroleja. Nadalje: živimo v državi, ki ima vedno revnejše gozdove. Premog je vse prej kot čist. Spomi-
njam se let, ko sem bil v Ljubljani in so večino stanovanj greli še s premogom. Vso zimo je na strehe, na balkone in seveda na ljudi padala temna megla polna črnih saj. Bilo je obupno, ko vso zimo nisi videl sonca in si imel zamazane plašče in črne ovratnike srajc. Tolažili smo se z legendarno ljubljansko meglo in dihali saje.
Rečna energija zahteva nemajhne žrtve. Sam vem, kako je bila različna nekdanja Soča, ko ni bilo toliko jezov. Reka je kljub temu zaslovela na mednarodnem merilu in Bovec je postal središče kanuistov, ribičev in drugih športnikov. Tujci občudujejo reko, ki pa še zdaleč ni to, kar je bila, ko smo se mulci ob njej igrali in včasih vanjo skočili, da se ohladimo.
Veter se zdi povsem čista energija, a se spominjam, kako so se prebivalci beneških dolin uprli, ko so slišali, da bi lahko po gričih postavili velike lopate, ki jih lahko gledamo na nekaterih vetrovnih planjavah širom po svetu. Doma jih odklanjamo. Sončna energija se uveljavlja, vendar je za domačo uporabo še vedno draga in bi s težavo trdili, da so razni sončni kolektorji arhitektonsko estetski in v okolju nevtralni. Obstajajo ustreznejše rešitve, ki pa niso dostopne navadnim državljanom.
Ni torej lahko v konkretnem predstaviti dobre energetske rešitve, vendar se jim politika ne more izogniti. Lahko razumem gibanje proti hitri železnici v
dolini Aoste. Novi in stari bojevniki No Tav proti hitremu vlaku pa pozabljajo, da je pred desetletji Italija opustila gradnjo in obnovo železnic, ker je dala prednost avtocestam. Bila so to časi, ko je bila država močan proizvajalec avtomobilov s Fiatom, ki je postal industrijska lokomotiva države. Danes so italijanske avtoceste slabe, drage in nezadostne. Avstrija, ki je zavoljo vloge turizma pozorna na okolje, je promet preusmerila na vlak in postala za tovornjake izjemno draga; zato jih imamo mi na Fernetičih in na goriškem postajališču. Železniški prevoz je okolju prijaznejši od tovornjakov, a v Italiji želenice propadajo. Med ideološkimi bitkami je mesto, kot je Trst s pristaniščem ostalo brez železniških povezav z ostalim delom Italije. Uplinjevalnik bi nam dali, vlakov pa ne. Je to trezna in daljnovidna politika?
Pa še to: ko pridem iz Trsta v Gorico me nad ogromnim krožnim križiščem pozdravljata absurdna železna slavoloka (zdi se mi, da sta dva, saj raje pogledam stran). Bral sem, da so pri Vile-šah potrošili za vhod na avtocesto A4 skoraj štiri milijone evrov . Strukturo so opremili z brezumno arhitekturo, objekt pa so tako postavili, da bo dopustil prost dohod do Ikee in do nove prodajalne cone, ki jo Goričani v računih nekaterih modrecev potrebujejo, saj so v Gorici skoraj vse trgovine klavrno zaprle. Ponovno gre za »bistro« zrenje v prihodnost: energetsko in drugačno.
10
Četrtek, 4. aprila 2013
KULTURA
/
NOVA GORICA - V Kulturnem domu Vokalna akademija Ljubljana in pianist Petar Milic
Sijajna koncertna večera
Vokalna akademija Ljubljana sodi med najbolj prepoznavne pevske sestave v Sloveniji, ki ponosno brani številne laskave naslove osvojene na tekmovanjih po svetu. Na šestem abonmajskem koncertu novogoriškega Kulturnega doma se je VAL predstavil z naborom slovenskih (primorskih) ljudskih pesmi.
Vokalno akademijo Ljubljana oblikuje dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz Slovenije in zamejstva. Poustvar-jalna moč zbora vsekakor izstopa iz povprečja, o čemer kažejo številna priznanja in pa repertoar, ki obsega različna glasbena obdobja od gregorijanskih na-pevov, do baročnih oper in slovenskih ljudskih pesmi v izbranih priredbah različnih skladateljev. Za temi dosežki pa stoji vizija in neusahljiva ustvarjalna energija dirigenta Stojana Kureta. Pri-marnost in preprostost ljudske glasbe v priredbah skladateljev pridobita s smelimi glasbenimi in zvočnimi odtenki globlji estetski izraz. Pristop Vokalne akademije Ljubljana k interpretaciji teh pesmi je izrazito premišljen in preučen. Vsako delo zazveni v okvirih estetskih zahtev po vzdrževanju zmernosti in iz-branosti, ki poskuša neposredno podati osrednje sporočilo ujeto v notni zapis. Dirigent skrbno ohranja objektivni odnos do ljudske pesmi in spodbuja pevce k nadziranju preglobokega vživljanja v čustveno interpretacijo, ki se lahko od-
Desno Vokalna akademija Ljubljana, spodaj pianist Petar Milic
kulturni dom ng
makne od temeljne vsebine. V začrtanem okviru izbora ljudskih pesmi so kot programske posebnosti zazvenela dela Claudia Monteverdija, Franza Schubertova in priljubljena priredba na Chopinovo Etudo - pesem Žal. Moškemu zboru so se pri izvedbi teh skladb pridružili izvrstna sopranistka Martina Burger in mlada, a zanesljiva pianistka Katarina Tominec. Sopra-nistka je očarala s kristalno čistim in globoko izraznim glasom, ki je senzi-bilno pritegnil v kontrast ubrano moško petje. Petje zbora Val se izraža preprosto in neizumetničeno in tako skladbe dojamemo v čistem izrazu svoje


RAZSTAVA - Na pobudo združenja Juliett do 30. maja
Magda Starec Tavčar in Pierpaolo Ciana v tržaškem ITISu
Pred nekaj dnevi so v zavodu za sociale storitve ITIS odprli razstavo slik Magde Starec Tavčar in Pierpaola Cia-ne. Razstava sodi v ciklus Ena + ena, ki jo je zasnovalo umetniško združenje Ju-liett, ki daje umetnikom na razpolago netradicionalne razstavne prostore, od katerih je hodnik zavoda ITIS le eden o primerov.
Razstavo, ki bo odprta do 30. maja, je organizirala in predstavila kriti-čarka Elisabetta Bacci, ki je obenem tudi sama slikarka.
Po njenih besedah vizuelna umetnica in raziskovalka na področju tkanja Magda Starec Tavčar ustvarja tkane predmete tudi z uporabo odpadnih materialov, ki jih spleta v skladu s svojim sporočilom. V njenih delih se odraža tudi ekološki pristop k ustvarjanju z reci-klažo materialov, s katero podaljšuje življenjsko dobo gradiva in nakazuje spremembe v naravi. Tokrat se predstavlja tudi z nekaj večjimi projekti zvrsti fiber art. S svojimi barvitimi deli iz mnogih materialov tolmači nekaj socialnih in naturalističnih aspektov, v katerih umetnica udejanja svojo eksistencialno izkušnjo.
Povsem drugačni so grafični listi Pierpaola Ciane, ki v svojih delih spaja slikarski prijem s tehniko fotografije. Nit,
Magda Starec Tavčar in njene tkane umetnine v zavodu ITIS
kroma
ki veže avtorja, sodi po oceni Elisabet-te Bacci v doživljanje umetniškega medija, v občutkih, ki jih razstavljena dela obeh avtorjev vzbujajo v gledalcu. Opazovati znamenja, ki jih je na papir vtisnil Ciana ali na splete niti Magde Starec Tavčar ustvarja odnos z realnostjo in z okoljem in z minimalnimi spremembami, ki jih umetniška dela povzročajo v gledalcu.
V delih Pierpaola Ciane po besedah Baccijeve fotografski material ni več samo podlaga, na kateri se beležijo rezultati likovnega raziskovanja, ampak postane sam po sebi pomenljiv material. Pripoved združuje slikarske prijeme in fotograme, z ironičnim nanašanjem laka za nohte pa se slog približuje neke vrste minimali-stičnemu informelu.
UI
umetniške vrednosti. Ob izjemni tehnični dovršenosti, je to temeljna odlika zbora, zaradi katere ga občudujemo tako poslušalci kot tudi stroka.
Pianist Petar Milic je nase opozoril na mnogih domačih in mednarodnih tekmovanjih ter festivalih. Na drugem koncertu cikla Grajske harmonije se je prvič predstavil goriškemu poslušalstvu. Ludwig van Beethoven, Johannes Brahms, Lucijan Marija Škerjanc in Franz Liszt so skladateljska imena, ki so oblikovala program, s katerim je iskriv pianist nastopil na Gradu Kromberk in katere bo 8. maja izvedel tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. V izboru del izstopa v filozofskem smislu vsebinski motiv, ki človekov obstoj obravnava z vidika romantične razdvojenosti: med obupom in hrepenečo željo po lažji prihodnosti. Kot je to mojstrsko storil Beethoven v Patetični sonati. Petar Milic je k interpretaciji le-te pristopil velikopotezno in pokazal ta temeljna eksistencialna vprašanja z jasnim tonom in dovolj nazorno, da smo to dvojnost zaznali z vsemi pomenskimi premisami v glasbi. Tudi zaradi odlične izvedbe, z izluš-čenim tonom in zaokroženo dodelanimi frazami. Globoko izpoved Beethovna so dopolnjevale Brahmsove Fantazije za klavir. Pianist je z dodelano igro iz vsakega umetelno oblikovanega Capriccia in Intermezza izluščil bistvo Brahmso-
vega izpovednega jezika, ki v navidezno prefinjeni ležernosti nosi v sebi tehtno vsebino. Intimno lirična izvedba dveh Škerjančevih Nokturnov je elegantno dopolnila prehod h kontrastno vihravi Sonati Franza Liszta, ki je sklenila vir-tuozni večer z izmenjujočo se medita-tivnostjo na eni strani in burno bravu-roznostjo na drugi. Petar Milic je pianist, ki je interpretativno blizu sodobnemu poslušalcu. Njegova izvedba Beethovna, Brahmsa in Škerjanca je bila prežeta z milino, ki je suvereni in odločni igri dodajala širok spekter izraznosti. Povsem drugače se je predstavil v Lisztovi Sonati, kjer se je nekoliko oddaljil natančnemu niansiranju in se prepustil strastnemu izvajanju, ki ga sam koncept skladbe zahteva. Petar Milic je tako potrdil, da sodi med 'najboljše slovenske pianiste v mednarodnem merilu'.
Metka Sulic
filmi@primorski.eu
SLOVENSKI PEN
Tone Peršak: Izključitev Janše ni politična gesta
Članom, ki so z izstopom iz Slovenskega centra PEN izrazili svoje nestrinjanje z izključitvijo nekdanjega premiera Janeza Janše, so se pridružili Boris Pahor, Jože Snoj, Drago Jančar in Feri Lainšček. Podpredsednik Slovenskega PEN Tone Peršak obžaluje odločitve kolegov za izstop iz centra, za katerega upa, da se bo vendarle konsolidiral.
Peršak je izrazil obžalovanje nad tem, da so kolegi izključitev Janše razumeli kot politično dejanje in da v mnogih primerih ob izstopu tudi navajajo politične argumente. Dodal je, da so že tedaj, ko so se spraševali o primernosti članstva Janše v PEN, vedeli, da se bo po njegovi izključitvi nekaj ljudi odločilo, da iz centra izstopi. »Pa vendar je bilo odločitev treba sprejeti. Častno razsodišče je kompetentno razsojalo o predlogu, upravni odbor pa mu je večinsko pritrdil,« je spomnil Peršak.
Ponovil je, da izključitev Janše iz PEN ni bila politična gesta. »Izključili smo ga zaradi njegovih stališč in izjav v zvezi s svobodo medijev, svobodo izražanja, svobodo političnega izražanja v zvezi s protestniki, itd.,« je poudaril.
Na vprašanje, ali se namera Janša pritožiti na sklep Slovenskega centra PEN glede izključitve, so iz službe za odnose z javnostmi SDS sporočili, da Janša do danes ni prejel nobenega sklepa upravnega odbora Slovenskega PEN glede izključitve, temveč le njihovo sporočilo za javnost. (STA)
GREMO V KINO"
Bianca come il latte,
rossa come il sangue
Italija 2013
Režija: Giacomo Campiotti Igrajo: Filippo Scichittano, Luca Argentero, Aurora Ruffino, Romolo Guer-reri in Gaia Weiss Ocena: ★★★
Dve leti od tega je bil Luca Colombo, v uspešnem filmskem prvencu scenarista Francesca Brunija, Scialla. Čez noč se je takrat Filippo Scicchitano prelevil iz nepoznanega in anonimnega fanta, v idola tisočerih najstnic. Tokrat, spet on je Leo. Še vedno prijeten in simpatičen višješolec, ki ne kaže posebnega zanimanja za učenje in se raje posveča igranju nogometa in poslušanju glasbe. Življenje ima zanj lahko samo dve barvi belo ali rdečo. Belina predstavlja njegovo brezdelje, dolgčas, tišino in tisto kričečo votlino, ki jo je v najstniških letih še kako težavno zapolniti. Rdeča barva pa je predvsem njegova volja do življenja, kri, ki mu pumpa v žilah pred vsako tekmo in barva las, za Lea, najlepšega dekleta na svetu, rdečelase Beatrice. Še enkrat najstniška zgodba in mladostniške pustolovščine, ki Giacomu Campiottiju še kako ležijo. Z glasbeno kuliso italijanske skupine Moda je tokrat poskrbel za filmsko predelavo istoimenske knjižne uspešnice Alessandra DAvenie. Pri tem pa posnel film nabit s smrtjo, ki želi pripovedovati o življenju. Leo se poskuša na vsak način bribližati Beatrice. Cilj ni enostaven in zato zaprosi za pomoč tudi prijatelja Nika in prijateljico Silvijo, ki je od nekdaj zaljubljena vanj. Končno mu rdečelase, bledo dekle obljubi, da ga bo naslednjega dne poiskala v šoli. A Beatrice ne bo držala besede, ker ne bo več stopila v razred, saj je hudo zbolela za levkemije.
Odkritje tako trpke resnice na vrat, na nos strezne tudi lenega Lea in kljub mladim letom, ne preostane drugega, da iz dneva v dan dozori in se v prvi osebi posveti vsemu, kar mu je najbolj pri srcu. Gotovo najstniški film, ki še enkrat poskuša pričeti pripoved točno tam, kjer se navadno dialog med generacijami, starši in sinovi, prekine. Najbrž se Campiottijevo delo ne bo zapisalo v filmsko zgodovino, bo pa zagotovilo, vsem, tudi tistim, ki so z mladostniškim obdobjem že zdavnaj zaprli, skok nazaj, v čas lahkotne brezskrbnosti. (Iga)
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 4. aprila 2013
1 1
RIM - Medtem ko se politična blokada nadaljuje
Z 18. aprilom začetek volitev Napolitanovega naslednika
RIM - Odločitev vlade o plačilu dolga države podjetjem naj bi bila sprejeta včeraj, a je bila prestavljena za nekaj dni. O tem bo Montijeva vlada po vsej verjtnosti sklepala v ponedeljek, kot je včeraj sporočil minister za gospodarstvo in finance Vittorio Grilli. Vlada je odložitev sklepa utemeljila s potrebo po poglobitvi vprašanja, kako naj bo za finančno tako konsistenten ukrep zagotovljeno finančno kritje.
Obenem je bil na mesec december prestavljen datum uvedbe dodatnega davka na odpadke (Tares). Plačevanje se bo sicer začelo maja, vendar bo prediv-deni povišek 30 centov na kvadratni meter zaračunan decembra.
Odločitve vlade so povzročile negativne reakcije pri političnih silah. Kritike, zlasti kar zadeva prestavitev sklepa o plačilu zaostalih dolgov države do podjetij, so na različen način izrekle tako Demokratska stranka in Ljudstvo svobode, kot tudi Gibanje pet zvezd.
Italijanski parlament pa naj bi volitve predsednika države, ki bo na tem položaju nasledil Giorgia Napolitana, začel 18. aprila. Volitve bodo še posebej pomembne, saj državo po parlamentarnih volitvah pred več kot mesecem dni, ki niso prinesle jasnega zmagovalca, pretresa popolna politična blokada.Pred-sednica spodnjega doma italijanskega parlamenta Laura Boldrini je včeraj sporočila, da se bo skupna seja obeh domov parlamenta začela v ponedeljek, 15. aprila, medtem ko naj bi se predstavniki 20 italijanskih dežel, ki prav tako volijo predsednika države, poslancem pridružili 18. aprila. Volitve bi se tako naj začele na ta dan.
Strokovnjaki so sicer napovedovali, da se bodo volitve začele 22. aprila, a so se očitno politiki v Rimu odločili pohiteti. Napolitanov sedemletni mandat se izteče 15. maja in najkasneje do takrat bi moral biti izbran njegov naslednik, poročajo tuje tiskovne agencije.
Položaj predsednika države v Italiji je v veliki meri ceremonialen, kljub temu pa igra 87-letni Napolitano na političnem prizorišču pomembno vlogo. Med drugim je zdaj prevzel vlogo posrednika med sprtimi političnimi strankami, ki se ne morejo dogovoriti za oblikovanje vlade. Vprašanje, kdo bo Napolitana nasledil na položaju, je tudi tesno povezano s pogajanji o novi vladi, saj bi se stranke utegnile dogovoriti za nekakšno delitev oblasti v državi. Obstaja pa še en razlog, zakaj so tokratne volitve italijanskega predsednika posebej pomembne, piše avstrijska tiskovna agencija APA.
Predsednik države ima namreč pravico razpustiti parlament in sklicati nove volitve, če poskusi oblikovanja vlade zaidejo v slepo ulico in ne prinesejo rezultata. A, kot pojasnjuje APA, v Italiji v skladu z ustavo predčasnih parlamentarnih volitev do izvolitve novega predsednika države ne morejo imeti.
Ustava namreč razpustitev parlamenta in razpis predčasnih volitev v zadnjih šestih mesecih pred iztekom mandata predsednika države prepoveduje. Napolitano torej ne more več sklicati predčasnih volitev, lahko pa bi jih njegov naslednik, zato je izvolitev le-tega še toliko pomembnejša.
O imenih Napolitanovega naslednika mediji že ugibajo, a absolutnega favorita zaenkrat ni na vidiku. Dobre možnosti naj bi imel ustavni pravnik Stefano Rodota, ki ga podpira predvsem levo-sredinski blok. Omenjata se tudi nekdanji predsednik Evropske komisije in italijanski premier Romano Prodi ter ugleden pravnik, bivši ustavni sodnik Gustavo Zagrebelsky.
RIM - Podjetnik Vito Nicastri je veljal za »Gospodarja vetra«
Policija zasegla največje mafijsko premoženje doslej (1,3 milijarde evrov)
RIM - Italijanska policija je v okviru največjega zasega premoženja, povezanega z mafijo, sicilijanskemu podjetniku Vitu Nicastriju zasegla za 1,3 milijarde evrov premoženja. Zaseženo premoženje se nanaša na pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Med zaseženim premoženjem je 43 podjetij za pridobivanje energije iz vetra in sonca, 98 posesti oz. nepremičnin in 66 bančnih računov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je ob tej priložnosti za italijansko televizijo SkyTG24 pojasnil prvi mož italijanske protimafijske agencije Arturo de Felice, je pranje denarja v energetskem sektorju zlahka izvedljivo. Poslovanje v sivem območju je tako Nicastriju omogočilo skozi leta vzpostaviti močan posel, je dodal. Mafija se je sicer v Italiji uspešno vključila prav v sektor obnovljive energije, saj je država na tem področju nekoč zagotavljala bogate subvencije, pravega nad-
zora pa ni bilo. Poleg tega je na jugu, kjer je mafija najbolj prisotna, veliko primernih lokacij za to dejavnost.
Omenjeno Nicastrijevo premoženje je bilo zamrznjeno že leta 2010, zaseg, ki je sledil v teh dneh, pa je največji, ko gre za zasege z mafijo povezanega premoženja. 57-letni Nicastri, ki si je zaradi ugleda v dejavnosti obnovljive energije prislužil vzdevek Gospodar vetra, je trenutno pogojno na prostosti, a med preiskavo ne sme zapustiti svojega mesta Alcamo na zahodu Sicilije. Glede na sporočila, ki jih je policija našla ob aretaciji dveh mafijskih šefov, ima številne kontakte z visokimi mafijskimi osebnostmi.
V protimafijski agenciji ga denimo povezujejo tudi z Matteom Messino Denarom, ubežnikom, ki velja za botra sicilijanske mafije. Zaseg premoženja naj bi pomembno posegel tudi v ekonomsko moč tega mafijca.
BUENOS AIRES - Prizadeta glavno mesto in La Plata
V silnem neurju in poplavah v Argentini preko 55 mrtvih
Pomoč poplavljenim v Buenos Airesu
ansa
BUENOS AIRES - V poplavah, ki jih je pozno v torek povzročilo obilno deževje, je v argentinskem mestu La Plata umrlo vsaj 55 ljudi. Neurje in poplave so še pred tem v bližnjem Buenos Airesu terjali še osem smrtnih žrtev. Veter je podiral drevesa, brez elektrike pa je ostalo več sto tisoč ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Močno neurje je v noči s ponedeljka na torek najprej prizadelo Buenos Aires. Tam je padlo več kot 155 milimetrov dežja, kar je aprilski rekord v argentinski prestolnici, je sporočila tamkajšnja meteorološka služba. La Plato, ki leži okoli 60 kilometrov južno od Buenos Airesa, je deževje zajelo v noči s torka na sredo.Telefonske linije so bile prekinjene, prebivalci pa so ostali brez elektrike.
ISCHIA - Nemška kanclerka na počitnicah v Italiji
Merklova obiskala italijanskega
natakarja, ki je delal v Nemčiji
NEAPELJ - Nemška kanclerka Angela Merkel, za mnoge utelešenje bolečega varčevanja v državah z evrom in nemške pregovorne strogosti, je na počitnicah v Italiji pokazala, da vendarle ima tudi mehkejšo plat. Obiskala je namreč natakarja, ki je bil včasih zaposlen v hotelu, v katerem je bila kanclerka redna gostja, nato pa je izgubil službo.Kanclerka je nekdanjega vodjo hotelske strežbe Cristofora Ia-cona obiskala nenapovedano na njegovem domu, piše bruseljski spletni portal EUobserver.
»Da, prišla je k nam in ostala na kosilu. Merklova mojega očeta pozna že vse življenje, tako srečni smo, da smo jo lahko gostili v svojem domu,« je za italijanski dnevnik La Stampa potrdila natakarjeva hčerka. Merklova se je v osmih letih, odkar vodi nemško vlado, očitno naučila, kako se je treba izogibati paparacom, še piše EUobserver. Ia-cona naj bi obiskala, medtem ko je bila s soprogom v soboto na pohodu po okoliških hribih. Nemška kanclerka je deležna številnih kritik na račun tega, kak-
Fotografija, ki jo je objavil nemški medij
ansa
šne ukrepe zahteva v boju proti dolžniški krizi v območju z evrom. Med ostrimi kritiki kanclerke so tudi številni po-pulistični italijanski politiki, ki jo krivijo za težave svoje države. Med njimi je predsednik vlade italijanske dežele Kampani-ja Stefano Caldoro, ki je Merklovo pred dnevi sicer pozdravil ob njenem prihodu na počitnice na italijanskem otoku Ischia, nato pa je objavil video posnetek, v katerem jo med drugim opozarja, da je brez-
Španska princesa osumljena korupcije
MADRID - Špansko sodišče je princeso Cristino kot osumljenko v primeru korupcije pozvalo na zaslišanje konec aprila.Pričala bo v okviru preiskave, ki zadeva dejanja njenega soproga Inakija Urdangarina. Gre za prvi poziv kakšnega člana španske kraljeve družine kot osumljenca kaznivega dejanja na sodišče. Urdangarin je skupaj s poslovnim partnerjem Diegom Torresom osumljen, da je preko ne-profitnega inštituta Noos preusmeril šest milijonov evrov javnih sredstev na račune svojih podjetij. Mož španske princese vse obtožbe zanika, medtem ko Torres trdi, da je vse potekalo z vednostjo in odobritvijo kraljeve palače in da je bila v nezakonite posle vpletena tudi 47-letna princesa Cristina.
V	Afganistanu včeraj najmanj 48 mrtvih
HERAT - V afganistanskem mestu Farah so talibani včeraj napadli sodišče. Po zadnjih podatkih je bilo ubitih najmanj 44 ljudi, 91 je bilo ranjenih. Med žrtvami je tudi devet napadalcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dva napadalca sta umrla, ko sta pred vhodom v sodišče sprožila avtomobil bombo, najmanj dva pa so med streljanjem ubili varnostniki. Predstavnik lokalnih oblasti je potrdil, da je bilo v napadu ubitih 34 civilistov, šest vojakov in štirje civilisti. Policijski viri navajajo še, da ni povsem jasno, ali je bila tarča dejansko sodišče ali katera od drugih bližnjih stavb. Okoli 200 metrov stran od prizorišča napada se na primer nahaja tudi guvernerjev urad.
V	Berlinu našli rusko granato
BERLIN - V Berlinu je bil zaradi neobičajnega odkritja v torek in včeraj moten železniški in cestni promet. Blizu berlinske glavne železniške postaje so namreč našli 100-kilogramsko rusko bombo iz druge svetovne vojne. Ekipe za deaktivacijo so hitro prihitele na prizorišče in so bombo medtem uspešno deaktivirale. Odkritje bombe v torek popoldne je zmotilo predvsem promet. Regionalni in medkrajevni vlaki v smeri severa so bili preusmerjeni, medtem ko primestni promet ni bil moten.
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
38.925,65 € -480,01 SOD NAFTE
(159 litrov)
110,69 $ +0,12
EVRO
1,2828$ -0,10
poselnost v Kampaniji desetkrat višja kot v Nemčiji.
Obenem kanclerko poziva, naj med počitnicami razmisli o tem, kako trenutna kriza vpliva na tiste v težavah, npr. na propadla podjetja in mlade brez služb, Nemčiji pa očita, da se okorišča na račun krize v drugih državah. Video je Caldoro naslovil »Gospa Merklova, dobrodošli v naši vedno gostoljubni deželi. A sedaj poglejte malo okrog sebe«.
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
3. aprila 2013		
	evro (povprečni tečaj)	
valute	3.4	3.4
ameriški dolar	1,2828	1,2840
japonski jen	119,96	119,79
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,828	25,881
danska krona	7,4535	7,45483
britanski funt	0,84840	0,84690
madžarski forint	302,10	301,91
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7013	0,7012
poljski zlot	4,1908	4,1846
romunski lev	4,4208	4,4185
švedska krona	8,3258	8,3110
švicarski frank	1,2167	1,2159
norveška krona	7,4465	7,4670
hrvaška kuna	7,6095	7,6063
ruski rubel	40,5150	40,0061
turška lira	2,3205	2,3170
avstralski dolar	1,2237	1,2267
braziljski real	2,59121	2,5913
kanadski dolar	1,3010	1,3006
kitajski juan	7,9639	7,9379
indijska rupija	69,8550	69,6530
južnoafriški rand	11,8463	11,8186
/	TRST	Četrtek, 4. aprila 2013	28
OW
APrimorski
r	dnevnik
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Skoraj leto dni po volitvah umestitvena seja nove občinske slovenske konzulte
Majda Bratina predsednica nove slovenske konzulte
Majda Bratina
Na goriškem županstvu je včeraj prvič po občinskih volitvah zasedala nova občinska konzulta za slovensko manjšino, ki bo zdaj delovala štiri leta. Do prve seje je namreč prišlo z veliko zamudo, ki jo je treba v glavnem pripisati nedorečenosti pri izbiri članov. Naposled pa je vendar prišlo do umestit-vene seje posvetovalnega telesa, na kateri so izglasovali predsednika in podpredsednika. Predsednica nove slovenske konzulte je Majda Bratina, podpredsednik pa Aleš Waltritsch.
Spomnimo naj, da je imena članov konzulte, ki bi morala odigravati aktivno vlogo pri spodbujanju uprave k izvajanju zaščite in pri reševanju ostalih vprašanj, občinski svet soglasno sprejel februarja. To se pravi dobrih devet mesecev po zadnjih občinskih volitvah, po katerih je bilo treba obnoviti njegovo sestavo. V slovensko konzulto sta bili na predlog večine takrat imenovani Myriam Vidi in Liliana Ko-dermac, na predlog opozicije Daria Kogoi, ostale člane pa so imenovali Slovenska kul-turno-gospodarska zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete in Sindikat slovenske šole. SKGZ je predlagal Aleša Waltritscha, Natašo Paulin, Davida Sanzina, Alberta Voncino in Tjašo Corva, člani ZSKP pa so Nadja Grusovin, Lovrenc Persoglia, Marko Gus, Dimitrij Tabaj in Saša Quinzi. SSŠ je imenoval Emila Jarca in Majdo Bratina.
Umestitveno sejo je uvedel goriški župan Ettore Romoli in poudaril, da mora biti delo komisije namenjeno za skupne interese in za sožitje med tu živečima skupnostma. Waltritsch je pritrdil, da mora biti delo komisije v korist mesta in vse slovenske narodne skupnosti, ki predstavlja bogastvo za Gorico. Romoli je dodal, da tem manj pomembna je vloga konzulte, tem več je bilo rešenih problemov in izrazil prepričanje, da bodo v prihodnjih letih rešena vsa vprašanja. Waltritsch je sklepal, da bo torej drugi Romolijev mandat v nasprotju s prvim, ko je bilo težav še in še.
Seja se je nato nadaljevala z v bistvu edino točko na dnevnem redu, in sicer z izvolitvijo predsednika in podpredsednika. Nataša Paulin je za predsednico predlagala Majdo Bratina, za podpredsednika pa Aleša Waltritscha. Oba sta izrazila pripravljenost, da sprejmeta nalogo, pred glasovanjem pa je Emil Jarc namesto Wal-tritscha predlagal Lovrenca Persoglio. Sledilo je glasovanje glede predsedstva. Majda Bratina je na skupaj 15 glasov prejela 13 preferenc, medtem ko je bil en glas za Persoglio. Oddana je bila ena bela glasovnica. Na glasovanju za mesto podpredsednika je kasneje prevladal Wal-tritsch. Zanj je glasovalo 9 članov konzulte, štirje se jih je odločilo za Persoglio, dva pa sta oddala belo glasovnico. Majda Bratina se je toplo zahvalila vsem. Povedala je, da je potrebno sodelovati za boljše mesto v duhu pluralnosti in poudarila, da mora biti delo konzulte izraz skupnega dela.
A.G.
GORICA - V torek ponoči na območju Travnika
Skrivnostna eksplozija
Policisti so v gozdiču ob gradbišču vzpenjače odkrili kovinsko cev, ki bi lahko bila del ročno izdelanega eksplozivnega sredstva
PODGORA
Antena, ki je ni
•••
V Podgori že dalj časa buri duhove antena za mobilno telefonijo, ki je uradno... ni. Anteno so namestili že pred leti »začasno«, nato so ustrezno začasno dovoljenje enostavno obnavljali, mnenja prebivalcev pa ni upošteval nihče. Dejstvo je, da je antena v Ul. Cotonificio, ki so jo postavili leta 2004, danes še na svojem mestu. Toda na ustreznem seznamu, za katerega je odgovorna deželna agencija za okolje Arpa, antene v Podgori ni.
Goriški občinski svetnik stranke Slovenske skupnosti in predsednik združenja prebivalcev iz Podgore, ki nasprotujejo anteni, Walter Bandelj bo zato posredoval pismo agenciji Arpa z zahtevo po pojasnilu. Anteno so namreč postavili leta 2004 in jo vpisali na ustrezni seznam kot začasno napravo, pravi Bandelj. Začasno dovoljenje so nato iz leta v leto obnavljali in to za največ tri leta, kot to predvideva zakon. Leta 2007 je tako antena postala »dokončna«. Škoda le, da v dokumentaciji agencije Arpa te antene danes ni, je ugotovil Bandelj. O njej ni govora niti v dokumentih glede nadzora nad antenami, ki ga mora opravljati Arpa. Zaradi tega namerava Bandelj od agencije Arpa izvedeti, ali je opravila nadzor nad anteno v Podgori in ali ta antena odgovarja zakonskim predpisom. Z zadevo bo Bandelj seznanil tudi goriškega župana Ettoreja Romolija.
Preiskovalci na gradbišču vzpenjače niso našli ničesar
bumbaca
V Gorici je v torek ponoči odjeknila silovita eksplozija, ki so jo slišali tako v mestnem središču kot v predmestju. Neznano sredstvo - po vsej verjetnosti je šlo za doma izdelano eksplozivno napravo ali večjo petardo - je počilo med 23. in 23.30, takoj zatem pa so goriški gasilci in policisti prejeli telefonski klic občana, ki stanuje v bližini Travnika. Le-ta jim je povedal, da je po eksploziji videl dim, ki se je dvigoval z grajskega griča, kjer je gradbišče vzpenjače. Gasilci in policisti so si skupaj z vodjo del takoj ogledali območje, med prvo preiskavo pa niso našli ničesar. »Na grajskem griču ni nobene škode ne sledov eksplozije,« nam
je dopoldne potrdil vodja letečega oddelka goriške kvesture Claudio Culot, po katerem so eksplozijo slišali celo v predmestju. Policisti niso izključevali, da je do eksplozije prišlo na slovenski strani meje, čeprav sporočil slovenskih sil javnega reda niso prejeli. Novogoriška policija in gasilci so potrdili, da o eksploziji niso bili obveščeni. Popoldne pa so preiskovalci na grajskem griču le odkrili nekaj, kar bi lahko pripomoglo razčistiti skrivnostni dogodek. V gozdiču ob gradbišču vzpenjače so našli kovinsko cev, za katero domnevajo, da je del doma izdelanega eksplozivnega sredstva. Preiskava je še v teku. (Ale)
Prispevki v Doberdobu
Doberdobska občina razpisuje natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov občanom, ki plačujejo najemnine, ter lastnikom nepremičnin, ki dajejo v najem prazna stanovanja. Rok za predložitev prošenj zapade 30. aprila ob 12. uri. Obrazci so na razpolago na županstvu od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure in ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 16. ure. Informacije so na voljo na spletni strani www.doberdob.it.
Zasegli metadon in konopljo
Novogoriški policisti so v torek 42-let-nemu italijanskemu državljanu zasegli pet stekleničk metadona. Zoper njega bodo uvedli hitri postopek z odločbo zaradi kršitve določil zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Istega dne so policisti v Novi Gorici 19-let-nemu moškemu, kasneje pa še 22-letni ženski v okolici Dornberka zasegli manjšo količino posušene rastline. Tudi njiju čaka isti postopek, če se bo z analizo izkazalo, da gre za konopljo. (km)
Oprostitev plačevanja ticketa
Dežela FJK je podaljšala rok zapadlosti samopotrdila iz leta 2012 glede oprostitve plačevanja davka za zdravstvene storitve (t.i. ticket) do konca meseca. Sa-mopotrdilo bo torej veljalo do 30. aprila leta 2013.
Peticija za zdravstvo
Tržiška županja Silvia Altran se je srečala s predstavniki koordinacije za zaščito goriškega zdravstva, ki so ji predstavili peticijo za ohranitev goriškega zdravstvenega podjetja. Županja soglaša s predstavniki koordinacije, ki so zaskrbljeni zaradi obubožanja javnega zdravstva na Goriškem, izpostavila pa je tudi potrebo po krepitvi sinergij med službami, ki zagotavljajo asistenco na domu, in bolnišnicama. Altranova je obljubila, da se bo po volitvah zavzela za sklic konference županov goriške pokrajine, ki se bodo morali z novo deželno upravo čim prej pogovoriti o odprtih vprašanjih, ki zadevajo zdravstvo.
Cejevi akvareli v Raštelu
V	galeriji A. Kosič v Raštelu št. 7 bo dre-vi ob 18. uri odprtje razstave akvarelov Jožeta Ceja. Dela si bo mogoče ogledati od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19.30.
Salame v Štandrežu
V	Štandrežu bo v soboto popoldne zadišalo po ... salamah. V kulturnem domu A. Budala bo Juventina organizirala tradicionalno salamijado, tekmovanje v pridelavi najboljšega tovrstnega mesnatega izdelka. »Salama mora seveda biti domača. Ocenila jo bo strokovna komisija, ki bo tudi določila zmagovalca,« so poudarili v taboru Juventine. Pridelovalci - v zadnjih letih postaja prireditev vse bolj množična in čezmejna - bodo morali svoje izdelke oddati do 16.30, nagrajevanje in pokušnja pa bosta ob 17. uri.
Urugvajski slikarji v Gorici
Vse do 10. aprila bo na ogled v galeriji Kulturnega doma v Gorici razstava likovnikov članov kluba Club de Grabado de Montevideo iz Urugvaja. S svojimi deli se predstavljajo Roberto Cancro, Florencia Flanagan, Angel Fernandez, Eduardo Acosta Bentos, H. Gutierez, Pablo Sosa in Bernardo Sire. Razstavo prirejata Kulturni dom in zadruga Maja v sodelovanju s krožkom Club de Garbado iz Montevidea ter združenjem Pausada Italia iz Fortaleze. Odprta je od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ter v večernih urah med kulturnimi prireditvami.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 4. aprila 2013
13
GORICA - Slovesnost pri kasarni brigade Pozzuolo
Odhajajo v Libanon, razpustitev potrjena
S slovesnostjo, ki je včeraj dopoldne potekala ob kasarni Montesanto v Gorici, se je za brigado Pozzuolo del Friuli uradno začela misija Leonte 14, v okviru katere bo četrtič odpotovala v Libanon. Vojake, njihove sorodnike in številne predstavniške institucij, ki so se zbrali v Ulici Trieste, je nagovoril načelnik generalštaba italijanske vojske, general Claudio Graziano, ki v Gorico ni prinesel dobrih novic. Potrdil je namreč, da bo v okviru reorganizacije italijanskih vojaških sil konjeniška brigada razpuščena oz. bo združena z brigado Friuli, kar pomeni, da bodo vojaki in njihove družine, ki so doslej živeli na Goriškem, odšli drugam.
»Nova misija se začenja v trenutku gospodarske krize, ki zahteva boleče ukrepe.
Med temi je racionalizacija, v okviru katere bodo ustanovljene raznorodne manevrske brigade,« je povedal Graziano, ki se je za prisotnost zahvalil goriški prefektinji Ma-rii Augusti Marrosu, goriškemu županu Et-toreju Romoliju, županu iz Codroipa Fabiu Marchettiju in županu iz Palmanove Fran-cescu Martinesu. Graziano je poudaril, da spojitve brigad Pozzuolo in Friuli ne narekuje le potreba po varčevanju, ampak tudi »operativna logika«, saj morajo biti v novih okoliščinah vse brigade »samozadostne«. General je pristavil, da bodo ime Pozzuo-lo del Friuli skušali ohraniti, kasarni Guel-la in Montesanto pa bo po ukinitvi vodstva ponovno upravljala država.
Ob robu slovesnosti se je z Grazia-
nom pogovoril župan Romoli, se ne namerava sprijazniti z ukinitvijo brigade Pozzuolo in predvsem s posledičnim odhodom vojakov iz Gorice, saj bi to bilo za mesto in njegovo gospodarstvo dokaj hud udarec. »Ko bo nova vlada imenovana, se bom takoj obrnil na predsednika in pristojnega ministra s prošnjo, da prekličeta odločitev, ki bi imela zelo težke posledice za Goriško,« je povedal župan in izpostavil, da so mu v tej bitki ob strani tudi drugi upravitelji. Romoli je prepričan, da mora vodstvo brigade ostati v mestu. »Dežela je že napovedala, da bi bila v primeru logističnih težav pripravljena prispevati k obnovi kasarne, seveda v mejah svojih finančnih zmogljivosti,« je zaključil Romoli. (Ale)
Vojaki brigade Pozzuolo
bumbaca
GORICA - V nedeljo 19. pohod Vivic^-Poživimo mesti
Danes tek, ki združuje
Udeleženci ene izmed prejšnjih izvedb Vivicittà
bumbaca
Sredi Trga Evrope-Transalpina so včeraj predstavili letošnjo rekreacijsko prireditev Vivicitta-Poživimo mesti. Pohodno-tekaška prireditev se je v Gorici že popolnoma udomačila, saj bo v nedeljo na sporedu že devetnajstič. Takih in drugačnih pohodov je v Gorici in v čezmejnem prostoru bilo že nič koliko, vseh vrst in dolžin, posebnost Vivicitta-Poživimo mesti pa je ta, da jo istočasno prirejajo v kakih 40 italijanskih ter v dvajsetih mestih širom po svetu, tokrat tudi na Japonskem in v Kongu. Prireditelji priljubljene medmestne športno-rekreacij-ske manifestacije so že od vsega začetka združenje UISP, ZSŠPI, Javni zavod za šport iz Nove Gorice, Športno društvo Mark iz Šempetra ter Marathon club iz Gorice. Pokrovitelji pa sta goriška Občina in Pokrajina, MO Nova Gorica ter goriški olimpijski odbor CONI.
Predstavniki organizacijskega odbora so na tiskovni konferenci podrobno predstavili pomen prireditve ter potek posameznih netekmovalnih prog. Posebno so izpostavili nelahko izbiro, da že dve leti ni tekmovalnega dela prireditve, kajti pomoč s strani javnih uprav se je zmanjšala do take mere, da organizacija tekmovalnega teka po obeh mestih ni več mogoča. V imenu UISP je spregovorila Lucia Lamberti, za Športni zavod iz Nove Gorice Vojko Orel, za ZSŠDI pa Igor Tomasetig, ki je pomagal tudi pri prevodih. Pobudo pa so pozdravili še Mara Černic, podpredsednica goriške Pokrajine, Franco Hassek v imenu Občine, Mario Borghes, ki je predstavljal goriški CONI, ter Umberto Ballarini v imenu šolskega športa. Prvi del letošnje Vivi-
citta-Poživimo mesti bo na sporedu že danes dopoldne. Že več kot desetletje je namreč na sporedu tudi Tek, ki združuje, namenjen učencem in dijakom med 11. in 14. letom starosti. Dijaški ulični tek se bo pričel ob 10. uri (zbor udeležencev ob 9.30 uri na Trgu Transalpina), dijaki pa bodo nastopili v dveh starostnih kategorijah (za fante in dekleta). Najprej se bodo pomerili mlajši učenci in učenke na progi 800 metrov, sledili jim bodo starejši, ki bodo tekli na razdalji 1.200 metrov. S svojimi tekači se bodo prireditve udeležili tudi dijaki dveh zamejskih slovenskih nižjih srednjih šol: I. Trinko iz Gorice in Večstopenjska šola iz Doberdoba. V nedeljo bo glavna prireditev Vivicitta-Poživimo mesti. Zbor udeležencev bo na Trgu Transalpina ob 9.30, start pa je predviden ob 10.30. Udeleženci bodo lahko izbirali med tremi progami: prva meri 10 km in bo tokrat šla tudi na desni breg Soče (Pevma, Štmaver); druga meri 5 km in bo v glavnem potekala po mestnih ulicah Gorice in Nove Gorice, tretja pa meri 3 km (brez arhitektonskih ovir) in je prvenstveno namenjena ljudem na vozičkih. Vse proge bodo peljale skozi goriški Travnik in mimo plošče Tolminskim puntarjem (letos po-teka300 let velikega tolminskega punta). Letošnji pohod bo namenjen še dvema dogodkoma: začetku 1. svetovne vojne, ki se ga bomo spomnili naslednje leto s projektom Carso-Kras 2014, in varstvu okolja s projektom 3R - Ridurre-Riciclare-Riusare oz. Zmanjšati-Reciklirati-Znova uporabiti. Vremenoslovci za nedeljo napovedujejo lepo vreme, tako da bodo ljubitelji pohodov prišli na svoj račun. (VIP)
TRŽIČ - Včeraj premestitev za opremljanje
Regal Princess
v	• •	• -
se šopiri v pristanu
Ladja za križarjenje Regal Princess v pristanu
bonaventura
Po poskusni plovbi ladje za križarjenje Royal Princess, ki je pri po-vratku v pristan sicer zabeležila nekaj težav, je v tržiški ladjedelnici Fincantieri včeraj prvič »zagledala« morje ladja za križarjenje Regal Princess, ki so jo premestili v pristan za dokončno oprem-
ljanje. To ladjo so splavili prejšnji teden in velja za pravo velikanko. Regal Princess je dvojčica ladje Royal Princess, ki so jo splavili 16. avgusta lani, njena bruto nosilnost pa je 141 tisoč ton. Dolga je 330 in široka 38 metrov. Na njej bo 1.780 kabin za skupaj 3.600 potnikov.
ŠTANDREŽ - V petek
Pirjevec o povojnih letih v Jugoslaviji
Ta petek bo na sporedu še zadnje srečanje iz niza "Zgodovina Slovencev" ki ga prireja Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice. V goste na Goriško ponovno prihaja zgodovinar dr. Jože Pirjevec, izjemen poznavalec preteklosti in odličen pripovedovalec zapletenih zgodovinskih dogajanj, ki so v različnih obdobjih krojila usodo Slovencev. V prejšnjih dveh večerih so številni poslušalci spoznali znane, pa tudi manj znane dogodke, ki so vplivali na izbruh prve svetovne vojne, na posledice, ki jih je zapustila in končno na izbruh še bolj nasilne druge svetovne vojne. Predavatelj je tudi skušal najti vzroke, ki so povzročili razkol v slovenskem narodu, ki v različnih oblikah traja še danes. Tudi petkovo srečanje z zgodo-vinarjerm Pirjevcem bo potekalo v domu 'Andrej Budal" v Štandrežu s pričetkom ob 20. uri. Tematika zadnjega večera iz zanimivega niza bo vzela v pretres povojna leta v Jugoslaviji, ki so vplivala tudi na dogajanje v zamejstvu in v zdomstvu. Skratka, tudi petkov večer bo obelodanil tiste plati zgodovine, ki so so širši javnosti ostale manj znane, če že ne prikrite. (vip)
Zgodovina Italije
V okviru tradicionalnih srečanj z avtorji, ki jih prireja Kulturni dom v Gorici (ul. Brass, 20), bo v sredo, 10. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige francoskega zgodovinarja Pierra Milze Zgodovina Italije (Historie de l'Italia). Knjigo, ki jo je izdala Slovenska matica iz Ljubljane (2012) , sta prevedli Vesna Velkovrh Bukilica in Irena Trenc Frelih. Na goriškem predstavitvenem večeru bodo sodelovali zgodovinarji Branko Marušič iz Nove Gorice, Marta Verginella iz Trsta in Stefano Lusa iz Kopra ter urednik Peter Vo-dopivec iz Ljubljane.
Zgodovina Italije francoskega zgodovinarja (italijanskega porekla) Milze je posebej dragocena, ker je moderno in odprto napisan prikaz vse zgodovine Apeninskega polotoka od prvega tisočletja pred našim štetjem do druge Berlusconijeve vlade v začetku 21. stoletja, avtor pa v njej pozorno in uravnoteženo obravnava ne le politični in vojaški, temveč tudi gospodarski, družbeni, verski in kulturni razvoj. Pierre Milza (r. Leta 1932) je profesor emeritus Inštituta za politične študije v Parizu in eden najuglednejših francoskih strokovnjakov za zgodovino fašizma in Italije v XIX. in XX. stoletju. Bil je direktor Centra za zgodovino Nacionalne francoske fondacije za politične vede in dolgoletni urednik ugledne Revue d'histoire modèrne et contemporaine. Predstavitev knjige prirejata v skupnem sodelovanju Kulturni dom v Gorici, SKGZ in ZSKD.
1 4 Četrtek, 4. aprila 2013
GORIŠKI PROSTOR
NOVA GORICA - Danes odprtje medgeneracijskega centra
Na starost ne želijo biti
■ •	• • ■	vt
osamljeni in brez pomoči
»Vi in poštar sta edina, ki še prideta v hišo,« so pogoste besede starostnikov, ki jih slišijo socialne oskrbovalke, zlasti če ti živijo v bolj odročnih krajih. V šestih občinah ožje Goriške se pomoči na domu redno poslužuje 400 uporabnikov. Gre za pomoč pri osebni higieni, gospodinjstvu, dostavi in postrežbi toplega obroka in za pomoč pri vzdrževanju socialnih stikov. Novo-goriški Center za pomoč na domu Klas pa od leta 2009 izvaja tudi program medgeneracijskega središča dnevnih aktivnosti za starejše v Novi Gorici, v Šempetru pa so s tem začeli že dve leti prej. V Novi Gorici so se doslej stiskali v neprimernih prostorih, danes pa bodo slovesno predali namenu nove.
Čez 15 let bo v Sloveniji dvakrat več starejših kot otrok, predvidevajo strokovnjaki. Po napovedih Eurosta-ta pa bo Slovenija leta 2050 z dobro tretjino starejših na tretjem mestu v Evropi, takoj za Španijo in Italijo. Tudi na Goriškem se je odstotek starejših od 65 let v zadnji polovici stoletja povečal za dobrih deset odstotkov. Center za pomoč na domu Klas je v samem vrhu v državi glede števila storitev, ki jih nudi občanom. Starost, bolezen in krajše ležalne dobe v bolnišnicah ter s starostjo povezane spremembe, predvsem demenca, so glavni razlogi, da se ljudje obračajo na Center Klas po pomoč.
Kljub vse pogostejšim potrebam pa je lani povpraševanje po storitvah nekoliko upadlo. »Razlog za to je kriza, ki se odraža v finančnem smislu, kar uporabnike sili v zmanjšan obseg pomoči,« pojasnjuje Jelka Humar, vodja Centra Klas. »Starejši ljudje zelo skrbno ravnajo s svojimi prejemki, bojijo se za premoženje, odrekajo se večjemu obsegu pomoči,
Uporabniki novogoriškega medgeneracijskega centra med telovadbo
na račun tega, da lažje pomagajo morebiti otrokom, ki so nezaposleni ali tudi vnukom,« pritegne Ivanka Drnovšček, direktorica novogoriške-ga Centra za socialno delo, v okviru katerega deluje Center Klas. Drnovšč-kova pa opozarja še na vse več prikritega nasilja nad starostniki. »Ne govorim o fizičnem, temveč o t.i. ekonomskem nasilju,« pravi. Zaradi novega zakona, ki omejuje dedovanje na račun prejemanja nekaterih oblik denarne pomoči s strani države, doživljajo nekateri starostniki pritiske s strani svojcev, ki se nočejo odreči svoji dediščini in jim preprečujejo, da bi zaprosili za denarno pomoč.
Cene storitve pomoči na domu se od občine do občine razlikujejo. »Od 3,10 evra za uro opravljene storitve v Občini Šempeter - Vrtojba do 5,42 evra v Kanalu,« dodaja Hu-marjeva.
»Novogoriška občina namenja posebno skrb starim, bodisi obliki pomoči, ki nam jih nalaga zakonodaja, bodisi kot podporo različnim dopolnilnim programom, kot je medgene-racijsko središče,« pa pravi Marinka Saksida, svetovalka za družbene dejavnosti na omenjeni občini, kjer so brezplačno odstopili nove prostore za medgeneracijski center v Novi Gorici, celotno elektroinstalacijo pa so jim
km
uredili dijaki novogoriškega Tehničnega šolskega centra, tako da se pojem »medgeneracijski« že uresničuje. V novih prostorih se bodo starejši občani lahko udeleževali številnih brezplačnih aktivnosti, kot so telovadba, prilagojena starejšim, skupina za samopomoč, ustvarjalne delavnice, potopisna predavanja, predavanja o zdravem načinu življenja... »Naši uporabniki radi pridejo na pogovor, tako premagujejo osamljenost in stkejo prijateljska vez, ki se pri nekaterih vzpostavi na novo, včasih vznik-ne tudi kakšna ljubezen,« se namuzne Humarjeva.
Katja Munih
Volitve
DEMOKRATSKA STRANKA
Renzi v Gradišču
Deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa je včeraj potrdil, da se bo župan Firenc Matteo Renzi udeležil srečanja v podporo kandidature evropske poslanske Debore Serracchiani za predsednico Dežele FJK. Renzi bo obiskal več krajev FJK. Kar zadeva goriško pokrajino, bo srečanje z njim v Gradišču v sredo, 10. aprila, kjer bo Ren-zi nagovoril občane ob 13. uri. Brussa, ki je pokrajinski predsednik odborov Renzi je dodal, da bo v primeru slabega vremena srečanje v občinskem gledališču.
SREČANJE
Mladi povabili kandidate
Goriški forum mladih prireja srečanje s kandidati na prihodnjih deželnih volitvah. Srečanje bo danes v palači Attems (Trg De Amicis št. 2) od 17. do 19. ure. Stranka Slovenske skupnosti je sporočila, da se bo srečanja udeležil tudi kandidat Igor Gabrovec.
DEMOKRATSKA STRANKA
Waltritsch o Zvezi občin
Kandidat Demokratske stranke za deželni svet Aleš Waltritsch poudarja, da je današnji dan (4. aprila) za tri občine goriške pokrajine, Ko-privno, Šlovrenc in Fara, pomemben: potekala bo prva skupščina nove poti, Zveze občin. Waltritsch je prepričan, da bo sodelovanje vseh treh skupnosti, ki so ga spodbudile in uresničile omenjene krajevne uprave pod vodstvom županov Clocchiatti, Fabbro in Roversi, prineslo vrsto izboljšav in ugodnosti, ki jih bodo ljudje še kako cenili. Občine bodo ohranile lastno identiteto in avtonomijo, štiri pomembna področja, urbanistično načrtovanje, gospodarske dejavnosti, občinske redarji in osebje, pa bodo obravnavale popolnoma skupaj in tako zagotavljale uporabnikom učinkovitejše storitve, poenostavljene postopke in hitrejše odgovore. To je konkreten odgovor, ki ga krajevni upravitelji v sozvočju s potrebami svojih ljudi, kot so župani Fare, Koprivnega in Šlovren-ca Capriva, dajejo v času, ko so obveznosti, tako za uporabnike kot za same uprave vedno bolj zahtevne. Leva sredina z Demokratsko stranko v prvi vrsti se bo v novem deželnem svetu zavzela za krepko zmanjšanje birokracije in racionalizacijo operativnih postopkov, pravi Waltritsch, tudi z vzpostavitvijo enotnih okenc za občane in za proizvodne dejavnosti.
ŠEMPETER
Donacija za pediatrični oddelek
Na pediatričnem oddelku šempe-trske bolnišnice so se včeraj razveselili donacije podjetja Merit International. Podjetje je oddelku podarilo posteljico za fototerapijo in dva oksimetra v skupni vrednosti 7.000 evrov.
»V prvem primeru gre za posteljico za fototerapijo. To je aparat, ki ga uporabljamo za zdravljenje rumenice oz. zlatenice pri dojenčkih in nedonošenčkih,« pojasnjuje Ruben Bizjak, predstojnik pediatrične službe v šem-petrski bolnišnici.
Drugi dve aparaturi, ki ju je oddelek pridobil z donacijo, pa sta oksi-metra - aparata, s katerima zdravniki določajo koncentracijo kisika v krvi. »Ko je ta znižana, moramo otroku dodatno kisik v vdihanem zraku,« dodaja Bizjak in še pojasnjuje, da nobena od aparatur ni novost na oddelku, so pa zagotovo dobrodošle. »Oksimetre že imamo, a gre za potrošni material, ki ga stalno potrebujemo, saj imamo zlasti v zimskih mesecih veliko otrok, ki potrebujejo kisik. Oksimetri so torej stalno v uporabi. Glede blazinice za foto-terapijo - imeli smo manjšo, ki pa se nam je pokvarila. Nova je večja, dejansko gre za veliko blazino, ki se jo da na posteljo, nanjo pa se položi otroka,« pravi Ruben Bizjak. (km)
TRŽIČ - Poklonili se bodo mestu Spilimbergo
Galerija glasov in razstava
Glasba ustvarja vedno prijetno kombinacijo z likovno umetnostjo, v večini primerov kot obogatitev kulturnega sporeda na otvoritvah razstav. Občina Tržič in goriška, pokrajinska sekcija deželnega združenja USCI pa sta se odločili za bolj artikulirano povezavo umetniških izrazov s srečanji niza Galleria di voci (Galerija glasov), ki bo v tem mesecu spremljala ogled razstave z naslovom »Collezioni d'arte: omaggio alla citta di Spilimbergo« (Umetnostne zbirke: poklon mestu Spilimbergo). Pobudo so predstavili včeraj v občinski knjižnici v Tržicu, kjer je odgovorna za stike z javnostmi pri občini Tržič Roberta Sodomaco pojasnila, da je povezava z USCI-jem novost v okviru že vpeljanega projekta, saj bodo zborovski koncerti protagonisti osme izvedbe Glasbene galerije, ki je v prejšnjih letih gostila raznolike glasbene nastope. Letošnja srečanja z glasbo in umetnostjo bodo oblikovali predvsem mladinski zbori goriške pokrajine.
V nedeljo, 14. aprila ob 11.00 bosta niz odprla mladinski zbor Audite Juvenes iz Štarancana, ki ga vodi Gianna Visintin, in zbor Bodeča neža z Vrha svetega Mihaela, za katerega je zborovodkinja Mateja Černic izbrala program, ki je na poseben način vezan
Z desne Roberta Sodomaco, Cesare Serafino in Gianfranco Ellero
bonaventura
na deželni in primorski teritorij. V nedeljo, 21. aprila bodo mlajši pevci prepustili oder občinske galerije vokalni skupini Vocal Cocktail Marie Chiare Carpenetti in njenemu jazz in pop repertoarju. 28. aprila pa bosta na vrsti mladinski zasedbi zborov Le note allegre iz Ronk pod vodstvom Marte Furlan in Arcobaleno iz Mosse (vodi Anita Persoglia), ki bosta ponudila prikaz svoje alternativne usmeritve v pop glasbo in muzikal.
Petje bo olepšalo nedeljske matineje razstave, ki jo občina prireja s sodelovanjem skupine Giovani pittori spilimberghesi Leoluca Vincenzo Visalli in Furlanskega centra za plastične umetnosti, ki ga je na konferenci zastopal Gianfranco Ellero. Zbirka je sad štiridesetletnih stikov Cesareja Serafina in njegovih kolegov z najrazličnejšimi umetniki, ki so jim podarili svoje umetnine in jih posvetili mestu Spi-limbergo. V občinski galeriji v Tržiču si
bodo obiskovalci lahko ogledali okrog 70 umetnin, ki so jih podpisali znameniti predstavniki različnih umetniških izrazov (od filma do glasbe, od stripov do kiparstva ali fotografije) kot so Yo-ko Ono, Federico Fellini, Gillo Dorfles, Altan, Jacovitti. Otvoritev razstave bo v petek, 5. aprila ob 18.uri. Odprta bo do 28. aprila s prostim vstopom, ob četrtkih in petkih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa tudi dopoldne od 10. do 13. ure. (rop)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 4. aprila 2013
15
GORICA - »Pollice Verde«
Od jutri sejem ljubiteljev narave
Na goriškem sejemskem razstavišču se jutri začenja sejem vrtnih mojstrov »Pollice verde«, ki ga letos prirejajo že devetič. Svojo udeležbo na tridnevnem sejmu, ki vedno privablja številne ljubitelje vrtnarjenja, ekologije, urbanega zelenja in življenja na prostem z obeh strani meje, je napovedalo preko sto razstavljavcev iz Furlanije-Julijske krajine, Abrucev, Emilie Romagne, Lacija, Mark, Piemonta, Veneta in iz Slovenije. Obiskovalci bodo do 7. aprila imeli priložnost za ogled in nakup rož, zelenih rastlin, zelišč, dreves, opreme za dvorišče, fotovoltaičnih in termičnih naprav, gnojil, kaktusov, semen, pripomočkov za gojenje rastlin in številnih drugih artiklov, kot vsako leto pa bodo potekale tudi spremne pobude. Med temi bodo tečaji gojenja balkonskih rastlin in orhidej, ki jih bo Manuela Mavri vodila v slovenščini in v italijanščini. Potekale bodo tudi delavnice za otroke - med prireditelji bo zadruga Rogos - in razstave. Sejmišče bo odprto od 10. do 20. ure, vstop bo prost.
fï Razstave
Z lanskega sejma
bumbaca
SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE prireja razstavo svojega arhiva in delovanja na sedežu sekcije v Jamljah v četrtek, 25. aprila. Tisti, ki hranijo na domu material, ki bi lahko bil zanimiv za razstavo, naj se zglasijo pri odbornikih sekcije ali po tel. 338-5755060 (Bruna Visintin) v večernih urah.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-
TUŽ bo v sodelovanju s fotografskih krožkom Circolo Fotografico Isontino odprtje fotografske razstave z naslovom »Vidiki vernosti v prvi svetovni vojni. 1914 -2014« v soboto, 6. aprila, ob 17.30.
FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi v torek, 9. aprila, ob 18. uri v Rotundo SNG v Novi Gorici na odprtje fotografske razstave Loredane Princic z naslovom »Narava "to kar umira"«.
ČEZMEJNO RAZSTAVO »SOČA BREZ MEJA« bodo odprli v soboto, 13. aprila, ob 18. uri v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. Razstavljali bodo Vanda Colja, Flavia Delise, Edes Frattallone, Alessio Gre-gori, Lidija Jerončič, Marta Kodelja, Marta Malni, Emilija Mask, Mirjam Morenčič in Armando Pizzignach.
V	GALERIJI TIR KULTURNEGA CENTRA MOSTOVNA v Solkanu bo do 20. aprila na ogled razstava z naslovom »Rea-dy to Hang« slikarke Eve Lucije Kozak.
tmedia
Oglaševalska agencija Tmedia
Gorica - Ulica Malta 6 Trst - Ulica Montecchi 6
urnik sprejemanja oglasov proti plačilu:
okvirjeni oglasi za društva, osmrtnice, zahvale, obletnice, sožalja, čestitke v okvirčku, poslovni mali oglasi
Ponedeljek - petek 10.00- 15.00
Sprejemamo
-	po telefonu na 800.912.775,
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it,
-	po faksu na 0481-32844
-	v GORICI - Ul. Malta, 6 od 10.00 do 15.00
-	v TRSTU-Ul. Montecchi, 6 od 12.00 do 15.00
Sobota 1000 -13.00
Sprejemamo
-	po telefonu na 800.912.775,
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it,
-	po faksu na 0481-32844
sprejemanje komercialnih oglasov:
Ponedeljek - petek
Sprejemamo
-	po telefonu na 800.129.452 (iz tujine +39 048132879),
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it,
-	po faksu na 0481-32844_
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
Gledališče
FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: v torek, 16. aprila, ob 20.30 »Moped show v živo«, igrajo Tone Fornezzi - TOF, Simona Vodopivec Franko, Roman Končar (režiser), Miran Juvan; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288).
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE: v ponedeljek, 8. aprila, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici na sporedu četrta predstava letošnje abonmajske sezone SSG na Goriškem »Burundanga« Jordija Galcerana v režiji Nenne Delmestre; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu (0481-33288) in Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481531445).
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v
petek, 5. aprila, ob 20.45 radostna, besna, nesremna, mučna mnenja komika z naslovom »Nascosto dove c'è più luce«; nastopa in napisal Gioele Dix; informacije in predpro-daja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602, več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro.
V	MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA v Gorici poteka niz otroških predstav z naslovom »Nedelja v gledališču (z mamo in očetom)« v skupnem sodelovanju Ana-Thema teatra iz Vidma, združenja Terzo teatro iz Gorice in Kulturnega doma: v nedeljo, 7. aprila, ob 16.30 bo ekološko vzgojna predstava »Eco- Detektive« in v nedeljo, 21. aprila, ob 16.30 »Ostržek - Pinocchio«; rezervacije vstopnic po tel. 0432-21740499, informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288).
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 4. aprila, ob 20. uri »Beneški trgovec« (William Shakespeare); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
Za Goriško dva poslanca
Ožja Goriška bo kljub vsemu obdržala dva predstavnika v slovenskem državnem zboru. Doslej sta to bila Patrici-ja Šulin (SDS), ki je tudi novogoriška mestna svetnica, in Mirko Brulc (SD). Z izvolitvijo nove vlade je namreč Šulinova kot nadomestna poslanka izgubila sedež v parlamentu. Z imenovanjem Gašparja Gašparja Mi-šiča za državnega sekretarja v kabinetu predsednice vlade, pa prihaja z aprilom v državni zbor Mirjam Bon Klanjšček (PS), profesorica matematike na Gimnaziji Nova Gorica in tudi svetnica v novogoriškem mestnem svetu. (km)
Lov v Trnovskem gozdu
V novogoriški knjižnici Franceta Bevka bo drevi ob 18. uri predstavitev zbornika z naslovom »Iz Lovca: z besedo in črto po Trnovskem gozdu«. Bogato ilustriran zbornik bodo predstavili Jurij Mikuletič, avtor risb in slik, urednik Franc Černigoj, starešina LD Trnovski gozd Igor Polanc in Tanja Polanc, članica uredniškega odbora.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX: Dvorana 1: 17.30 »I Cro-ods«; 20.30 »La madre« (prepovedan mladim pod 14. letom starosti). Dvorana 2: »NuoveVisioni« 17.30 -20.30 »Padroni di casa«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Come pie-tra paziente«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 »I Cro-ods«; 19.50 - 20.00 »Il cacciatore di giganti«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ben-
venuto Presidente!«.
Dvorana 3: 17.30 »G.I. Joe - La ven-
detta«; 19.50 - 22.10 »G.I. Joe - La
vendetta« (digital 3D).
Dvorana 4: 17.15 - 19.45 - 22.10 »Co-
me un tuono«.
Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«.
m Koncerti
M Izleti
KROŽEK KRUT organizira: skupinska bivanja - Talaso Strunjan (od 12. do 22. maja in od 13. do 23. oktobra), Terme Radenci (od 9. do 19. junija), Terme Šmarješke Toplice (od 25. avgusta do 4. septembra); letovanja -Mali Lošinj (od 20. do 30. junija in od
7. do 14. septembra); izleti - v nedeljo, 5. maja, na Brione in v petek, 31. maja, v osrčje Istre; spomladanski ciklus vodene vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu poteka ob torkih do 28. maja; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481530927 ob torkih od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu, na račun 300 evrov; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino.
VINITALY: ONAV (Vsedržavno združenje pokuševalcev vin) prireja v nedeljo, 7. aprila, obisk sejma Vinitaly v Veroni; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 ali markovicdanie-la@yahoo.com.
IZLET V BUDIMPEŠTO - KD Sovodnje prireja od 17. do 19. maja izlet v Budimpešto. Ogledali si bodo glavno mesto Madžarske in okolico, predvidena je večerna plovba po Donavi, ogled zanimivega konjskega programa v madžarski pusti in postanek ob Blatnem jezeru; informacije in vpisovanje do 14. aprila po tel. 349-3666161 (Erik).
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV prireja dva enodnevna avtobusna izleta: 5. maja v Padovo, v sklopu kongresa krvodajalcev, ter 22. junija v Gardaland. Informacije in vpis v sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.00.
Ü3 Obvestila
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stoži-ce v Ljubljani ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF. Pred-prodaja vstopnic poteka na sedežih Zveze slovenskih kulturnih društev: v goriškem uradu na korzu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz (odhod avtobusa s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici okvirno ob 16.30); informacije na gorica@zskd.org ali po tel. 0481-531495.
30. SOVODENJSKA POJE bo potekala v nedeljo, 7. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Organizatorji toplo vabijo vse ljubitelje petja.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 8. aprila, ob 20.15 koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, Sara Rustja - klavir; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si.
GRAJSKE HARMONIJE - večeri komorne in solistične glasbe na gradu Kromberk: v petek, 19. aprila, ob 20. uri koncert dua Arparlando (Tina Zerdin in Christine Leibbrand - Kue-gerl, harfa).
»SPINNING« v domu Andreja Budala v Štandrežu: prosta so 3 mesta ob ponedeljkih (20.00-21.00) in 2 mesti ob sredah (20.00-21.00); informacije in prijave po tel. 347-8800556 (Sara).
V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici imajo člani možnost testirati do konca julija prvi pravi slovenski spletni servis za izposojo elektronskih knjig slovenskih založb. Na spletnem portalu Biblos bo na voljo skoraj tisoč elektronskih knjig; več na www.ng.sik.si.
ZSKD GORICA obvešča, da ima novo številko faksa: 0481-531495.
»ZUMBA WITH SAŠA«: vsako sredo od 19. do 20. ure sprostilna plesna-fitness vadba za vse v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Zumbo prirejata KD Briški grič in KD Paglavec; informacije: tel. 334-2294517.
VELIKI BAZAR V PARKU bo v nedeljo, 7. aprila, med 10. in 17. uro v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici. Brez denarja bo potekala izmenjava predmetov, idej, čustev talentov, časa; vstop prost, informacije po tel. 347-7166009 (Fabio).
ZSKD Gorica sklicuje pokrajinski svet (občni zbor) včlanjenih društev v ponedeljek, 8. aprila, ob 8. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Tumovi dvorani KB centra, Korzo Verdi 51 v Gorici.
SKRD JADRO organizira začetni tečaj alternativne, bioenergetske metode Reiki na sedežu društva v Romjanu, Ul. Monte 6 busi 2. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 15. aprila, ob 20. uri; informacije po tel. 0481-778779 (Liliana).
SLIKARSKA DELAVNICA »YOUTH TALENT« bo potekala 29. in 30. junija v organizaciji združenja Metropolitana iz Gorice in v sodelovanju z združenji Mastronauta (Omegna VB), La Rada (Locarno v Švici) in galerije Lipanjepuntin (Trst); udeležba na delavnico, ki bo potekala v Magazinu v Gorici (sedež združenja Metropoli-
prej do novice
tana) in ki jo bo vodila Lorenza Boi-si je brezplačna. Najava do 15. aprila na pittura@youthtalent.eu. Najboljša dela bodo razstavljena v galerijah, ki so sodelovale na pobudi.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica obvešča, da bo letni redni občni zbor v sredo, 17. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Drugi sklic bo ob 20.30.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8. uri v prvem sklicu in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b v Špetru. Občni zbor bo potekal po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno.
KD BRIŠKI GRIČ priredi ob 300-letni-ci Tolminskega punta pohod Tolmin - Števerjan. Pohod bo 1. maja, od zgodnjih jutranjih ur. Z ozirom, da gre za zahtevno pobudo, udeležencem priporočajo ustrezno telesno pripravo. Predvidene hoje okrog 11 ur.
15 Prireditve
LITERARNI ČETRTEK Z MARKOM MATIČETOVIM bo danes, 4. aprila, ob 20. uri v čitalnici Babel kulturnega centra Mostovna v Solkanu; več na ci-talnicababel@mostovna, www.mo-stovna.com.
POKRAJINSKI ODBOR ZA GORIŠKO VZPI-ANPI prireja v petek, 5. aprila, ob 17. uri v palači Attems v Gorici predstavitev knjige »Adriatisches Ku-steland - Litorale Adriatico e colla-borazionismo fascista«, ki jo bo predstavil Luciano Patat.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z društvom Oton Zupančič iz Štandreža vabita v petek, 5. aprila, ob 20. uri v dom A. Budala v Štandrežu na zadnje predavanje Jožeta Pirjavca z naslovom »Povojna leta v Jugoslaviji, zamejstvu in zdomstvu«.
ZSKD IN DRUŠTVO ALCI obveščata, da bo v soboto, 6. aprila, od 15. ure do 18.30 potekala v Tumovi dvorani KB Centra februarska delavnica Družinskih postavitev. Prijave na gori-ca@zskd.org ali po tel. 327-0340677.
V DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. padlih borcev 2A v Šempetru bo predavanje z naslovom »Ali je s smrtjo vsega konec?« v nedeljo, 7. aprila, ob 10. uri v italijanščini in v soboto, 13. aprila, ob 18. uri v slovenščini.
ZDRAVA PREHRANA IN INTOLERANCE: sekcija prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje in občina Sovodnje vabita na predavanje dr. Marije Merljak v sredo, 10. aprila, ob 20. uri v dvorani Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah; vstop prost.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitev knjige Branka Marušiča »Sosed o sosedu« v občinski knjižnici v Sovod-njah v torek, 16. aprila, ob 18. uri.
Pogrebi
www.primorski.eu
* "ZI-
danes V GORICI: 9.55, Gino Ceschia v kapeli glavnega pokopališča, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 10.50, Giulia Dose iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev; 11.50, Pierina De-vetta iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev.
DANES V PIERISU: 11.00, Francesco Turus (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU: 14.00, Luigi Cosolo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepeli-tev.
DANES V ROMANSU: 14.30, Nadia Stefanutti vd. Tomada (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v Ro-mansu, sledila bo upepelitev.
32	Četrtek, 4. aprila 2013
KULTURA
/
BRUSELJ - Pogajanja pod okriljem EU
Osmi krog dialoga med Beogradom in Prištino se je končal brez uspeha
BRUSELJ - Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je včeraj zgodaj zjutraj sporočila, da se je osmi krog dialoga med Beogradom in Prištino pod okriljem EU v Bruslju, ki je trajal kar 12 ur in na katerem so se osredotočili na status severa Kosova, končal brez uspeha. »Razkol med obema stranema je ozek, vendar zelo globok,» je povedala Ashtonova in dodala, da se bosta srbski in kosovski premier, Ivica Dačič in Hashim Thaci vrnila domov ter ji v nekaj dneh sporočila, kako naprej. Ashtonova je poudarila, da je bilo to zadnje formalno srečanje, strani pa sta imeli na mizi vrsto predlogov.
Thaci je v Bruslju novinarjem povedal, da je njegova stran podala predloge za integracijo vseh državljanov Kosova, vendar se je srbska stran na to odzvala z oklevanjem. Kljub temu Thaci upa, da bo dogovor mogoče doseči v prihodnjem tednu. Da je še nekaj časa za to, da strani dosežeta rešitev, je v ločeni izjavi za srbske medije dejal tudi Dačič, ki je kljub izjavi Ashto-nove, da je bilo to zadnje formalno srečanje, prepričan, da pogovori niso končani.
Po Thacijevih besedah je bil sestanek težaven in utrujajoč, Priština je bila »precej širokogrudna v svojih stališčih in ponudbah«, medtem ko so bila stališča Beograda »statična«, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Zatrdil je še, da predlagana skupnost srbskih občin na severu Kosova »nikoli ne bo imela izvršne in zakonodajne oblasti, saj to ni v skladu s kosovsko ustavo«.
Na Kosovem medtem vlada napetost
Dačič je po srečanju tudi povedal, da mu je podpredsednik vlade Aleksan-dar Vučič, ki je bil v Bruslju navzoč na zahtevo EU in ZDA, zaradi neuspeha pogajanj ponudil odstop, a ga ni sprejel. Kot se je izvedelo v Bruslju, sta se Thaci in Vu-čič na pogajanjih zapletla v več besednih spopadov, celoten sestanek pa je potekal v precej mučnem ozračju.
Strani se pogajata o normalizaciji in iščeta dogovor o omejeni avtonomiji za sever Kosova. V predhodnih sedmih
ansa
krogih sta se Dačič in Thaci uspela načelno dogovoriti o oblikovanju skupnosti ali zveze srbskih občin na severu Kosova, ostajajo pa razhajanja glede pristojnosti, ki naj bi jih ta skupnost dobila.
Čas za dogovor se naglo izteka, če želita Srbija in Kosovo junija dočakati odločitev o naslednjem koraku na poti v EU - za Srbijo je to začetek pristopnih pogajanj, za Kosovo pa začetek pogajanj o pridružitveno-stabilizacij-skem sporazumu.
PARIZ - Z novim zakonom
Hollande napovedal boj korupciji in utaji
PARIZ - Francoski predsednik Francois Hollande je včeraj, potem ko je bil v torek nekdanji francoski minister za proračun Jerome Cahuzac v okviru preiskave o davčni utaji uradno obtožen pranja denarja, pridobljenega z utajo davkov, napovedal sprejetje zakona, s katerim naj bi zagotovili, da bodo politiki prijavili vse svoje premoženje. Hollande je v televizijskem pogovoru zatrdil, da Ca-huzac, ki je zaradi afere odstopil, ni »užival nobene zaščite s strani države«, njegova dejanja pa predstavljajo «žalitev za državo», poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednik je tudi zatrdil, da ni vedel, da ima njegov nekdanji minister račun v tujini. »Prevaral je najvišje organe države, predsednika države, predsednika vlade, parlament in preko njega francoski narod,« je dejal. Da bi v prihodnje preprečili vsakršen konflikt med javnimi in zasebnimi interesi, bodo v Franciji po njegovih besedah sprejeli vrsto ukrepov.
Tako naj bi vlada že v prihodnjih tednih predstavila predlog zakona, s katerim bodo zagotovili, da bodo ministri in poslanci prijavili vse svoje premoženje in omogočili nadzor nad njim. Tisti politiki, ki bodo obsojeni zaradi davčnih utaj ali korupcije, pa ne bodo smeli več opravljati javnih služb. Hollande je dejal, da želi okrepiti neodvisnost sodstva, zato bo predlagal reformo vrhovnega sodnega regulatorja v Franciji, visokega sodnega sveta. O reformi naj
Francois Hollande
ansa
bi glasovali še letos poleti.
Cahuzac, ki je z ministrskega položaja odstopil pred približno dvema tednoma, ko je tožilstvo proti njemu sprožilo preiskavo zaradi domnevne davčne utaje, je v torek priznal, da ima že kakšnih 20 let bančni račun v tujini. Na njem naj bi imel 600.000 evrov, trdi pa, da se denarja že deset let ni dotaknil. Cahuzac je bil kot minister za proračun med drugim pristojen tudi za boj proti utaji davkov, zato je še toliko bolj odmevalo, da naj bi prav on svoje premoženje v tujini, natančneje v Švici, skrival pred francoskimi davkarji.
Priznanje nekdanjega ministra je sprožilo pravi politični vihar v Franciji. Opozicijska desnica in tudi del levice ostro kritizirata ravnanje vlade, medtem ko je skrajna desnica celo pozvala k odstopu vlade in sklicu predčasnih volitev. (STA)
PREDHODNO OBVESTILO O VOLILNEM OGLAŠEVANJU, POVEZANIM Z VOLITVAMI PREDSEDNIKA, DEŽELNEGA SVETA FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE, PREDSEDNIKA IN POKRAJINSKEGA SVETA VIDEMSKE POKRAJINE IN OBČINSKIH VOLITEV V DEŽELI FJK KI SO DOLOČENE ZA 21. IN 22. APRIL 2013 IN ZA MOREBITNO BALOTAŽO DNE 5. IN 6. MAJA 2013
V skladu z določili zakona št. 28 z dne 22. februarja 2000 in odloka Oblasti za jamstva v komunikacijah (AGCOM) št. 223/13/CONS,
ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 70 23.03.2013
DZP-PRAE Založnik Primorskega dnevnika
IZJAVLJA,
da je deponiral pravilnik o volilnem oglaševanju v tiskani in spletni izdaji Primorskega dnevnika, ki je dosegljiv na spletni strani www.primorski.eu/volitve2013/, v uredništvih Primorskega dnevnika v Trstu (Ul. Montecchi 6, tel. 040-7786300) in v Gorici (Ul. Garibaldi 9, tel. 0481-356320) ter v uradih
TMEDIA s.r.l. | ekskluzivni koncesionar Primorskega dnevnika Sedež Gorica: Ulica Malta 6 - 34170 | Podružnica Trst: Ulica Montecchi 6 - 34137 Tel. 800 129 452 | Fax +39 0481 32844 | naslov e-pošte: primorski@tmedia.it
Cenik: cene brez DDV-ja
tiskana izdaja Primorskega dnevnika	Č/B | notranje strani				
	cela stran 279x390,6	1/2 strani 279x193,5	1/4 strani 165,4x193,5	1/8 strani 108,6x160,6	nenavedeni formati: cena na modul
objave ob delavnikih	€ 900,00	€ 750,00	€ 450,00	€ 250,00	€ 25,00
objave ob sobotah, nedeljah in praznikih	c 1.100,00	€ 900,00	€ 540,00	€ 300,00	€ 30,00
tiskana izdaja Primorskega dnevnika	BARVNI OGLASI | notranje strani				
	cela stran 279x390,6	1/2 strani 279x193,5	1/4 strani 165,4x193,5	1/8 strani 108,6x160,6	nenavedeni formati: cena na modul
objave ob delavnikih	€ 1.100,00	€ 900,00	€ 540,00	€ 300,00	€ 30,00
objave ob sobotah, nedeljah in praznikih	€ 1.300,00	€ 1.080,00	€ 648,00	€ 360,00	€ 36,00
tiskana izdaja Primorskega dnevnika	BARVNI OGLASI | zadnja stran / stran vreme		
	cela stran 279x390,6	1/2 strani 279x193,5	1/4 strani 137x193,5
objave ob delavnikih	€ 1.300,00	€ 1.080,00	€ 540,00
objave ob sobotah, nedeljah in praznikih	€ 1.500,00	€ 1.296,00	€ 648,00
Primorski dnevnik spletna izdaja www.primorski.eu Izmenični prikaz z največ 5 oglaševalci	leaderboard j 728x90px j max 25Kb	medium rectangle j 300x250px j max 25Kb
tedenska objava - objava oglasa 7 dni	€ 140,00	€ 175,00
Cenik se nanaša na standardne formate oglasov, predvidene za volilno oglaševanje.
Za nenavedene formate je podroben cenik, veljaven za volilno oglaševanje, dostopen na spletni strani www.primorski.eu/volitve2013/.
Objava volilnih političnih sporočil je dovoljena le na notranjih straneh in na zadnji strani tiskane izdaje Primorskega dnevnika. Izključene so objave na prvi strani. Skupni prostor, namenjen objavi volilnih političnih sporočil v posamezni tiskani izdaji Primorskega dnevnika ne bo presegal pet strani (skupno 300 modulov). Strani bodo lahko barvne ali črno bele. Založnik DZP PRAE bo zagotovil za vsako posamezno izdajo časopisa največ štiri notranje barvne strani. Eno barvno stran v časopisu, namenjeno tržaški kroniki, eno barvno stran, namenjeno goriški kroniki, dve
sredinski strani in zadnjo stran v barvah.
Prostor za volilna politična sporočila bodo morali naročniki rezervirati najpozneje štiri delovne dni pred dnevom objave. Za objave ob torkih bo treba prostor rezervirati najpozneje do srede tedna prej. Vsako volilno politično sporočilo mora biti prepoznavno s pripisom »VOLILNO POLITIČNO SPOROČILO / MESSAGGIO POLITICO ELETTORALE« in mora biti opremljeno z imenom
naročnika s pripisom »COMMITTENTE RESPONSABILE / ODGOVORNI NAROČNIK«.
w
/	TRST	Četrtek, 4. aprila 2013	33
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
APrimorski
~	dnevnik
Giorgio Di Centa na vrhu večne lestvice
MILAN - Giorgio Di Centa je z včerajšnjo zmago na 10 km v prostem slogu v kraju Riale di Formazza osvojil svoj že 24. državni naslov v smučarskih tekih, s čimer se je na vrhu večne lestvice izenačil z Giorgiom Vanzetto. Dvakratni olimpijski prvak iz Paluzze bo 7. oktobra dopolnil 41 let. Uspeh predstavnika FJK sta z bronom v teku na 5 km dopolnila Marina Piller iz Sappade, z bronom v deskanju pa Corinna Boccacini. Dan prej si je Goričan Michele Godino priboril srebrno odličje v deskarskem krosu.
Massi: Še nič uradnega
RIM - Vodja ekipe Tine Maze, Andrea Massi, medijskih ugibanj o koncu sodelovanja s trenerjem Liviom Magonijem ni potrdil. «Govoril sem s predsednikom italijanske zveze Flaviom Rodo in do zdaj ni uradnega še nič, tako da bodite zelo natančni,» je za STA dejal Massi. Časnik Delo je včeraj na spletnih straneh poročal, sklicujoč se na Gazzeto dello Sport, da je vodstvo italijanske smučarske reprezentance že potrdilo, da bo italijansko žensko veleslalomsko ekipo prevzel Livio Magoni.
NOGOMET - Četrtfinale lige prvakov
Real najbližji polfinalu
MADRID - Po prvih četrtfinal-nih tekmah v ligi prvakov je Real Madrid najbližji uvrstitvi v polfinale, saj je sinoči na domačem stadionu Ber-nabeu z gladkim 3:0 premagal turški Galatasaray. Kaj bi spremenil? Žreb! je po torkovem porazu v Muenchnu proti Bayernu nemočno zmajeval z glavo trener Juventusa Antonio Conte. Podobno je lahko včeraj razmišljal strateg Galatasaraya Terim. Njegovo moštvo v Madridu ni bilo povsem v podrejenem položaju, priigralo si je tudi nekaj priložnosti, toda Cristiano Ronaldo in tovariši so bili neizprosni in so uveljavili svojo čvrstost, večjo mednarodno težo in kakovost svojih najboljših igralcev, čeprav globalno gledano Real Madrid ni pokazal kdo ve kako dobro igro. razen v obrambi. Je pa doma skoraj nepremagljiv, če vemo, da je na mednarodni ravni tam zadnjič izgubil januarja leta 2010.
Na roko je moštvu Portugalca Mourinha prišel zgodnji uvodni gol (po samih treh podajah) njegovega rojaka Cristiana Ronalda (9. minuta), po katerem so lahko igralci Reala ogrožali morda nekoliko preveč ambiciozno in odprto turško moštvo predvsem iz nasprotnega napada. Pred drugim zadetkom Benzemaja (29. min.) je sicer najlepšo priložnost imel za goste Drogba, ki pa je iz zelo ugodnega položaja streljal nad prečko. Tudi po izidu 2:0 so bili nevarnejši gostje, a je vratar Diego Lopez (pobral je mesto legendarnemu Casillasu!) z nogo odbil strel Eboueja.
V drugem polčasu je Real še bolj upočasnil ritem, zamenjava dokaj ne-razpoloženega Sneiderja z branilcem (?) Gokhanom pa ni izboljšala igre Galatasaraya. Je pa zamenjavo uganil Mourinho, ko je poslal na igrišle Hi-guaina (namesto Benzemaja), ki je v z glavo v mrežo preusmeril prosti strel Xabi Alonsa za končni 3:0.
Tekma se je končala s sporno epizodo. Sodnik je zaradi simuliranja v kazenskem prostoru pokazal rumeni karton Buraku Yilamzu (poleti se je zanj potegoval Lazio), v resnici pa je nad njim storil prekršek Sergio Ramos. Kljub temu je zmaga španskega moštva povsem zaslužena. V Istan-bulu je igrišče vroče, a se zdi usoda Galatasaraya že zapečatena.
Na drugi tekmi med špansko Malago in nemško Borusio Dortmund gledalci niso videli golov, bližje zmagi pa so bili nemški prvaki. Borussia Dortmund čaka na polfinale elitnega evropskega tekmovanja že 15 let; tokrat je bila blizu, a jo je izdala neučinkovitost. So pa Dortmundčani po drugi strani ostali edino še nepo-raženo moštvo v letošnji izvedbi lige prvakov in imajo pred povratno tekmo na vselej vročem domačem stadionu lepe možnosti za napredovanje.
EVROPSKA LIGA - Četrtfinale, danes ob 21.05Benfica Lizbona -Newcastle United; Chelsea - Rubin Kazan; Fenerbahče Carigrad - Lazio Rim (TV retequattro); Tottenham Hotspur - Basel
Cristiano Ronaldo je dosegel prvi gol
za Real Madrid
ansa
Messijeva poškodba ni tako huda
BARCELONA - Argentinski zvezdnik Barcelone Lionel Mes-si bo moral po poškodbi mišice na torkovi tekmi lige prvakov proti PSG počivati največ deset dni. Klub je zapisal, da Messi ne bo igral na naslednji tekmi španskega prvenstva proti Mallorci, obstaja pa možnost, da bi Argentinec zaigral že prihodnji teden na povratni četrtfinalni tekmi lige prvakov proti PSG. Na seznamu poškodovanih obrambnih igralcev Barcelone se je Carles Puyolu in Adrianu pridružil Messijev rojak Javier Mascherano, ki bo moral zaradi poškodbe kolenskih vezi počivati šest tednov.
A-LIGA
Inter zmagal v Genovi
GENOVA - Z dvema zadetkoma Palacia v izdihljaj obeh polčasov je Inter v zaostali tekmi A-lige odpravil Sampdorio in za Milanom na 4. mestu zaostaja za sedem točk. Argentinec je tudi sicer bil ključni igralec tekme (skupaj morda s perspektivnim Kova-čičem), v kateri je pred nekdanjimi gledalci sam sestavljal napad gostov, čeprav to ni njegova vloga. Inter ni blestel, je pa bil vsaj konkreten. Sampdoria je bila v obeh polčasih bolj dejavna in tudi nevarna, Handanovic pa je moral kar nekajkrat poseči in je bil, kot vedno, povsem na svojem mestu. Tudi on je za Inter zdaj eden (redkih) stebrov.
Vrstni red: Juventus 68, Na-poli 59, Milan 57, Fiorentina 51, Inter in Lazio 50, Roma 47, Catania 45, Udinese 42, Parma in Ca-gliari 38, Sampdoria in Bologna 36, Torino in Chievo 35, Atalanta 34, Genoa 27, Siena 26, Palermo 24, Pescara 21.
CAGLIARI - Bolj kot v Trstu je zdaj verjetno, da bodo tekmo A-lige med Cagliarijem in Inter-jem odigrali v Rietiju.
Teveza čaka 250 ur prostovoljnega dela
LONDON - Argentinski nogometaš Manchester Cityja Carlos Tevez se je izognil zaporni kazni, potem ko so ga angleški policisti zasačili, ko je brez vozniškega dovoljenja upravljal nezavarovano vozilo. Bo pa moral plačati 1180 evrov in opraviti 250 ur prostovoljnega dela, hkrati pa je dobil še eno polletno prepoved vožnje. De-vetindvajsetletni Tevez je na sodišču priznal, da je storil prekršek in da mu je žal, v svojem zagovoru pa je navedel težavo pri pridobivanju vozniškega dovoljenja za Veliko Britanijo, saj ne zna dovolj angleškega jezika za uspešno opravljanje teoretičnega dela izpita.
JADRANJE
•w
Zbogar v zlati skupini
PALMA DE MALLORCA -Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je zelo dobro opravil kvalifikacijske regate na tekmi svetovnega pokala v Palma de Mallorci. Z včerajšnjima osmim in drugim mestom v zadnjih dveh plovih se je prebil na skupno drugo mesto. Z 18 točkami le za točko zaostaja za vodilnim Britancem Gi-lesom Scottom. Žbogar je sicer v šestih kvalifikacijskih plovih osvojil 8., 4., 2., 2., 8. in 2. mesto. Skupno tretji je še en Britanec Andrew Mills, ki zaostaja točko za Žbogarjem, Francoz Jonathan Lobert, dobitnik bronaste olimpijske medalje iz Londona, pa je četrti s 24 točkami.
PO BASKIJI - Kolumbijec Sergio Luis Henao je z zmago v 3. etapi dirke po Baskiji prevzel vodstvo. Slovenec Simon Špilak (Katjuša) je z desetimi sekundami zaostanka skupno šesti, včeraj pa je bilo osmi. Jani Braj-kovič je padel včeraj na 64. (+6:23).
ROKOMET - Okrnjena slovenska moška rokometna reprezentanca (brez Gajiča, Gaberja in Bundale) je v kvalifikacijski tekmi za nastop na EP 2014 v Mariboru izgubila z Islandijo z 28:29 (13:9). Islandija je z zmago naredila velik korak k prvemu mestu v skupini 6, Slovenija pa bo svoj nastop na sklepnem turnirju na-skakovala na naslednjih treh tekmah, spet proti Islandiji, Belorusiji in Romuniji.
ODBOJKA - Macerata je zadnji polfinalist odbojkarske A1-lige. V 4. tekmi četrtfinala končnice je v go-steh premagala Latino z gladkim 0:3 (19:25, 17:25, 23:25). Polfinalan para sta Cuneo - Trento in Piacenza - Ma-cerata. Igra se na tri dobljene tekme, prvi bosta 10. oz. 11. aprila.
KOŠARKA - Slovenija, za prvaka: Union Olimpija - Maribor 78:85
SMUČANJE
Nagradili 13 tržaških prvakov
Včeraj so na Pomorski postaji v Trstu nagradili najboljše tržaške smučarje in tekače (foto KROMA). Na letošnjem tržaškem prvenstvu v alpskem smučanju so tekmovalci slovenskih klubov na zmagovalnem odru stali 27-krat, osemkrat na najvišji stopnički. Uspešni so bili tudi člani Mladine na tekaškem prvenstvu, kjer so zbrali 12 stopničk, od teh pet zmag po kategorijah. Edino lovoriko pokrajinskega prvaka pa je letos osvojil član SPDG Marko Ventin, ki je bil pred dnevi nagrajen v Ronkah (na fotografiji levo z goriško prvakinjo Ginevro Gabrielli). Med nagrajenci, ki so stopili na stopničke, je bilo še 13 članov SPDG-ja in trije člani Devina, od katerih pet goriških prvakov v kategorijah.
18
Četrtek, 4. aprila 2013
KULTURA
/
ZA BRONASTEGA SOKOLČKA SO SE POTEGOVALI TELOVADCI ŠZ OLYMPIE IN NOVE GORICE
V Špacapanovi telovadnici v Gorici je po programu Slovenske športne sokolske šole potekalo srečanje v orodni telovadbi »S športom je življenje lepše« med goriškim Gim-nastičnim društvom iz Nove Gorice ter domačimi telovadci AŠZ Olympia. Tekmovali so za osvojitev »Bronastega Sokolčka«. Tekmovanje je vodil Emil Poljaček, sodnik športne gimnastike Slovenske športne sokolske šole, pomagali pa so mu trenerji GGD in Olym-pie Miha Vogrinčič, Matija Komel, Matija Povšič in Alen Figelj.
Za gorisko Gimnastično društvo so tekmovali Maks Veličkov, Kris Zavrtanik, Natan Novak, Tai Žnidarčič, Aljaž Vuk, Luka Seušek, Tilen Tomšič, Dan Trojar, Nej Jelen in Domen Sedej. Za AŠZ Olympia so tekmovali Giorgio Colombo, Emil Sabadini, Gioele Pipani, Pie-tro Olivo, Tom Marega, Thomas Macchitella, Ivan Devetak, Ivan Boškin in Andy Rustja. Vsi tekmovalci so osvojili bronasti Sokolček.
Zaključno tekmovanje vseh društev, ki delajo po programu Sokolčka, bo v drugi polovici maja v Ljubljani.
KOŠARKA - Samuel Zidarič in Simon Cettolo z reprezentanco Furlanije Julijske krajine v Genovi
V začetni postavi
Na Trofeji dežel za košarkarje letnika 1998 je reprezentanca Furlanije Julijske krajine osvojila 14. mesto med šestnajstimi reprezentancami. Nosilno vlogo v ekipi sta imela tudi 15-letna Samuel Zidarič in Simon Cettolo, jadranovca, ki sta se letos pridružila perspektivni ekipi tržaških košarkarjev Team98. Igralca, ki ju trenira Stefano Comuzzo, sta igrala povprečno po 30 minut, z njima pa sta v prvi postavi igrala vsakič še dva soigralca tržaške ekipe Team98.
S štirinajstim mestom, ki so ga osvojili v Genovi, igralca nista bila zadovoljna, saj sta oba prepričana, da bi lahko dosegli kaj več. »Nekateri so bili res močnejši, proti nekaterim ekipam pa smo izgubili, ker enostavno nismo igrali z glavo,« je priznal Samuel Zidarič. Po Cettolovem mnenju jim je zmanjkalo tudi nekaj uigranosti: zaradi obveznosti glavnega trenerja Stefana Bartolija so tik pred odhodom dobili drugega, An-dreo Padovana, ki igralcev enostavno ni poznal. Prav zato so igralci Teama98 od časa do časa izbirali v napadu tudi taktične prvine, ki jih sicer igrajo na prvenstvenih tekmah. »Res škoda, da nismo bili dovolj pripravljeni. Najbrž, ko bi zmagali prvo tekmo proti Sardiniji, bi šlo bolje, saj bi bili bolj prepričani v svoje sposobnosti,« je dejal Cettolo in razlagal, da razlike v postavnosti niso izstopale, predvsem ekipe iz večjih dežel, kot so Toskana, Piemonte in Emilija Ro-magna, pa so bile sestavljene iz igralcev, ki so presegali tudi dva metra in bili so tudi tehnično boljši.
Na otvoritveni slovesnosti je bil zastavonoša reprezentance FJK Samuel Zidarič, v ozadju je tudi Simon Cettolo
Oba igralca sta v začetku marca trenirala tudi v izboru 32 najboljših igralcev v Italiji letnika 1998, tačas pa čakata na ponoven vpoklic, kjer bodo izbrali tiste, ki bodo nastopili na mednarodnem turnirju prijateljstva. Dijaka prvega razreda liceja Prešeren sta svojo košarkarsko pot začela pri Sokolu, nato pa nadaljevala v mladinskih ekipah Jadrana. Letos sestavljata ekipo Team98, ki v državnem prvenstvu U15 zaseda prvo mesto in računa na uvrstitev v državni finale, v prvenstvu U17 pa igra v tolažil-ni skupini (tam igra tudi Breg). (V.S.)
JADRANJE - Na Gardskem jezeru
Med 1127 optimisti uspešni tudi člani Čupe
Potem ko se je regata za optimiste Lake Garda Meeting v kraju Riva del Garda lani vpisala v Guinnesovo knjigo rekordov kot najštevilčnejša regata enega jadralnega razreda, so letos organizatorji lanski rekord še presegli. Na Gardskem jezeru se je na štiridnevni regati letos zbralo kar 1127 optimistov iz 30 držav iz celega sveta. Konkurenca je bila izredno kakovostna, saj so se regate udeležili tudi najboljši jadralci iz drugih celin, saj so na jezeru spoznavali specifične jadralne pogoje. Prav tam bo letos steklo svetovno prvenstvo.
Med udeleženci mednarodne regate so bili tudi perspektivnejši člani Čupe (ostali so nastopili v Portorožu). Med 272 kadeti sta se v zlato skupino uvrstila oba Čupina kadeta: Jan Pernarčič je bil 52., 62. pa je bil Alessandro De Luisa. Med junio-resi sta se v zlato skupino uvrstila Luca Car-ciotti, ki je bil med 854 tekmovalci 103., Se-bastjan Cettul pa 133., ki sta nekaj plovov zaključila tudi med prvimi 20. Giorgia Si-nigoi je bila 71. v bronasti skupini, Nina Be-nedetti 15. v biserni skupini. Tržaški Slovenec Nicolas Starc, član SVBG, pa je osvojil 62. mesto v bronasti skupini. Zaradi specifičnih vremenskih razmer so izstopali predvsem domačini, zahtevnost regate pa je bila tudi večja zaradi neugodnih vremenskih razmer in številnih posadk.
Na regati so večer posvetili tudi nagrajevanju trofeje Kinder Sport +. V skupnem seštevku štirih mednarodnih regat v Italiji (tudi Barcolina) sta se med najboljših dvajset iz cele Italije uvrstila tudi Čupina jadralca Luka Carciotti (12.med443 junioresi) in Giorgia Sinigoi (18. med 337 kadeti, oba na fotografiji). Med junioresi se je na 14. mesto uvrstila tržaška Slovenka Jana Germani (JK Izola), ki je bila četrta med dekleti.
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 6. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, družabnost ob koncu smučarske sezone.
KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča , da bo jutri, 5. aprila ob 20.30 v prostorih stadiona Prvi Maj redni volilni občni zbor kluba.
AL. SMUČANJE
Nagrajevanje PSP 21. aprila v Ilirski Bistrici
Sklepno nagrajevanje Primorskega smučarskega pokala, ki letos zaključuje drugo triletno obdobje, bo v nedeljo, 21. aprila v Ilirski Bistrici. Organizacijski odbor je sicer sprva načrtoval, da bo nagrajevanje kot lani v Križu, naposled pa so spremenili lokacijo. Organizacijsko breme je prevzel SK Snežnik. Poleg nagrajevanja smučarjev in društev za rezultate letošnje sezone bo steklo tudi nagrajevanje društev ob zaključku triletnega obdobja.
PLANINSKI SVET
Pomladanski izlet
Dež in mraz nas spremljajo kar naprej; za velikonočni ponedeljek, (1. aprila) na dan, ko je Slovensko planinsko društvo iz Trsta načrtovalo tradicionalni pomladanski izlet, pa je le bilo napovedano kratko izboljšanje. Prav ta napoved je spodbudila številne planince, da so se odločili za napovedani izlet v Istro. Na mejnem prehodu pri Škofijah se je tako zjutraj zbrala lepa skupina pohodnikov, skoraj za en avtobus nas je bilo; v Dekanih sta se nam pridružila še vodiča, člana Obalnega PD iz Koper, in sicer predsednik Aldo Zubin in Darko Butinar.
Ob odhodu vreme sicer ni bilo spodbudno, občasno je tudi deževalo, kljub temu smo se korajžno podali na pot, kar se nam je obrestovalo, saj so se prav kmalu vremenske napovedi uresničile in posijalo je tudi sonce. Zaradi izredno močnih padavin prejšnjih dni in naraslih rek je bilo treba načrtovano Pot slapov prilagoditi razmeram, vodiča sta se odločila za dve ločeni enoti. Najprej smo se peljali do vasi Trebeše, malo pred vasjo smo se po kolovozu podali v grapo, kjer preko skalne žile pada potok Stranica in ustvarja najvišji slap tega območja, saj pada 20 m v globino. Slap „deluje,, običajno le spomladi in v pozni jeseni, v ponedeljek pa je bil res bogat in slikovit. Po krožni poti smo se vrnili do izhodišča in se zapeljali v Sočergo. Od tod smo se podali na novo krožno pot v smeri proti dvema delno porušenima stolpoma iz časov Beneške republike, naše kraje sta branila tudi pred turškimi vpadi, domačini pa ju imenujejo Starci. Med potjo smo občudovali še slap, ki se le redko pojavi, morda vsakih 20 let. Pot nas je nato vodila še do slikovitega slapa Veli vir. Voda drsi čez 8 m visoko skalno žilo v velik zelen tolmun in ustvarja čudovito okolje. Iz dna grape smo se nato povzpeli še do vasi Sokoliči in do Sočer-ge, kjer nas je že čakalo obilno istrsko kosilo. Razšli smo se navdušeni nad izredno prijetnim izletom in obogateni s poznavanjem neslutenih lepot tega, sicer majhnega predela Istre, za kar gre posebna zahvala obema vodičema.
KOŠARKA - D-liga
Za Kontovel se jutri
začne play-off
V	košarkarski D-ligi se bo ta konec tedna začel play-off, kjer bo nastopal tudi Kontovel. Ravno igralci Kontovela bodo stopili prvi na igrišče, saj bodo četrtfinalno tekmo končnice igrali že jutri. Na gostovanju jih čaka Buttrio, ki je osvojil prvo mesto v drugi skupini Martina Colussija. »So zelo dobra ekipa, ki glede na sestavo igralskega kadra očitno cilja na napredovanje. Že prva tekma bo sicer pokazala marsikaj, vsekakor pa bomo mi naredili vse, da bomo napredovali v drugi krog. Prav gotovo so oni bolj obremenjeni, mi pa lahko igramo sproščeno,« je pojasnil trener Mario Gerjevič, ki ne bo mogel računati na visokega Zaccario (poškodba vratu), vsi ostali pa mu bodo na razpolago. V formo se po večmesečni odsotnosti zaradi študijskega dopusta vrača Peter Lisjak, ki je na tekmah že pokazal, da je pomemben član ekipe. Na končnico prvenstva so se igralci Kontovela dobro pripravili: po koncu rednega dela so nekaj več pozornosti namenili fizični pripravi, odigrali pa so tudi dve prijateljski tekmi.
V	četrtfinalu se igra na dve zmagi: Kontovel bo drugo tekmo igral pri Briščikih v soboto, 13. aprila ob 18.00, morebitno tretjo pa spet v Buttriu v petek, 19. aprila ob 20.30. V deželno C-ligo napredujejo tri ekipe.
Srečanje s pobratenim
društvom Integral
Med pobratenima društvoma PD Integral iz Ljubljane in Slovenskim planinskim društvom iz Trsta so se stkale močne prijateljske vezi, veliko je skupnega sodelovanja. Ena najpomembnejših pobud je prav gotovo vsakoletno srečanje, ki ga društvi izmenično prirejata. Letošnje srečanje bo v nedeljo 7. aprila 2013 je v organizaciji SPDT-ja, ki želi prikazati ljubljanskim prijateljem bogate naravne in zgodovinske posebnosti območja Devina. Člani pobratenega društva so namreč sami izrazili željo, da bi si ogledali Devinski grad, organizatorji pa bodo ogledu dodali še planinski sprehod.
Srečali se bomo ob 9.00 uri pri bencinski črpalki Agip v Devinu. Povzpeli se bomo do Mitreja, od koder bomo nadaljevali pot do Štivana. Na območju Vodarne si bomo ogledali arheološke ostanke iz rimskih časov in izvire Timave, ogledali si bomo paleontološko nahajališče največjega in najbolje ohranjenega italijanskega dinozavra, poznanega pod imenom Antonio in se preko Črnice podali do Devina, kjer bo sledil ogled gradu. Predvidene so tri do štiri ure lagodne hoje, pohodu bo sledilo kosilo in prijateljsko druženje.
Vabimo člane, ki se nameravajo udeležiti srečanja, da se javijo do četrtka, 4. aprila na tel. št. 040 413025 (odgovarja Marinka ) ali na številko 040 220155 (odgovarja Livio).
Sabotinske družne poti
Skupna pobuda planinskih društev na Goriškem bo letos 5. maja, Sa-botinske poti pa bodo udeležence peljale po robu Trnovske planote s spustom do Vitovelj. Organizacijo vsakoletnega izleta je letos prevzelo PD Nova Gorica, ki napoveduje, da bodo poskrbeli za avtobusni prevoz s trga pred novogoriško železniško postajo do izhodišča pohoda, ki se bo sklenil na prireditvenem prostoru na Vitovljah. Trajal bo približno štiri ure. Vabilo na udeležbo in seveda tudi za pravočasno prijavo zaradi organizacije prevoza.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 4. aprila 2013
19
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Lynx Magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
^ Rai Due
^ Rai Tre
Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.05 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La vo-
ce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greg-gio) 21.10 Film: La banda dei Babbi Natale (kom., It., '10) 23.20 Mai dire provini
C/ Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Che Dio ci aiuti 2 23.25 Dnevnik -Kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta
6.05 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 14.55 Risanka: Naruto Shippuden 15.20 Risanka: Lupin 16.10 Nad.: Smallville 17.55 Nan.: The Middle 18.15 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York
6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.05 Nad.: Tutti pazzi per amore
21.10 Film: Wanted - Scegli il tuo destino (akc., ZDA, '08, i. M. Freeman, Angelina JoIie)23.15 Film: Never back down - Mai arrendersi (akc.)
La 7
17.00 Nad.: Amry Wives17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.45 Dnevnik 21.05 The voice of Italy 0.00 Made in Sud
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 17.10 Nan: Il Commis-sario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pubblico 22.20 Film: Mi piace lavorare - Mobbing (dram.) 0.15 Omnibus notte
^ Tele 4
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 23.25 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Per ride-re insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Riusciranno i nostri eroi a ritrovare l'amico misteriosamente scomparso in Africa? (kom., '69)
u Rete 4
7.10 Nan.: T. J. Hooker 8.05 Nan.: Miami Vice 9.00 Nan.: Hunter 10.10 Nan.: Cara-binieri 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Non mangiate le margherite (kom., ZDA, '60) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.40 UEFA Europe League 22.55 UEFA Europe League - Speciale
8.00 Poročila 8.25 21.20 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.40 21.45, 22.55 Kronika 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.10 Odmevi
Koper
14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Rokomet 15.50 Dok.: K2 16.20 City folk 16.50 Potopisi 17.20 Biker Explorer 18.00 22.30 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.55 Back Stage Live 20.25 Film: Terapia di gruppo 22.15 Avtomobilizem 23.20 Na obisku
Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Kako zdravi smo Slovenci 21.00 Aktualno 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 7.30 Serija: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.50 Nan.: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Mentalist 13.00 24UR ob enih 14.00 Serija: Lepo je biti sosed 15.00 Nan.: Vzgoja za začetnike 15.40 Serija: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Nevestin oče (ZDA, '91, i. S. Martin) 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Modra naveza 23.25 Nan.: Blue Bloods
Kanal A
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.00 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Happy Hour 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Dnevnik
Slovenija 1
6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine 10.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.30 Moja soba 11.55 O živalih in ljudeh 12.20 Na vrtu 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet
(t Slovenija 2
7.00 OP! - Otroški program 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 14.35 Točka 15.40 Evropski magazin 16.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 16.30 Muzikajeto 17.10 Mostovi - Hidak 17.40 Ljudje in zemlja 18.10 Dok. serija: Ledena Zemlja 19.00 0.10 Točka 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Generacije znanosti ZRC SAZU, prireditev 20.25 Podoba podobe 21.00 Nogomet - evropska liga: Fenerbahče : Lazio, prenos iz Istanbula 22.55 Nad.: Sodobna družina 23.20 Nad.: Poplačilo
|r Slovenija 3
6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 17.50 Kronika 7.35 20.00, 22.30, 23.50 Aktualno
6.50 Risane serije 8.30 13.45 Nan.: Frasier 8.55 14.10 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 Nan.: Dva moža in pol 9.5517.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 14.40 Film: Po očetovi smrti 16.35 Nan.: Dva moža in pol 18.00 19.45 Svet
20.00 Film: Transformerji (akc., ZDA, '07, i. S. LaBeouf, Megan Fox) 22.35
Film: Smrtonosni posnetki
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Iz oči v oči - Vida Valenčič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 5. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska na-
Četrtek, 4. aprila Rete 4, ob 1.00
VREDNO OGLEDA
La Mala education
Španija 2004
Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Gael GarciaBernal, Fele Martínez in Daniel Gimenez Cacho
Še en avtobiografski film legende sodobnega španskega filma, Pedra Almodovarja. Madrid, 1980. Enriqueja Godeda, 27-let-nega režiserja, obišče bradat mladenič, ki se predstavi kot njegov nekdanji sošolec, Ignacio Rodríguez. Enrique se dobro spominja imena, vendar njegovih potez in lastnosti ne prepozna v mladem obiskovalcu. Ignacio mu je prinesel kratko zgodbo, ki obravnava njuno otroštvo, v šolskih klopeh in mu predlagal, da bi iz nje naredil film.
Bodoči film naj bi tako pripovedoval o dveh prijateljih, ki sta skupaj odraščala v strogi katoliški šoli, eden od njihovih mentorjev je bil pater Manolo. Scenarij v režiserju zbudi celo vrsto otroških spominov in na dan privrejo že pozabljene mračne skrivnosti. Tudi zato se Enrique odloči, da bo po zgodbi res posnel film. Pred tem pa želi razumeti kdo je v resnici fant, ki se prodaja za Ignacia Rodrígueza...
poved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sa-pori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan;9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 21.00 Galerija; 21.30 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru.
SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.00Slo-venski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
/•'Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Četrtek, 4. aprila 2013_VREME, AVTOMOBILI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
1A9A
Danes bodo v nižjih plasteh ozračja dotekali šibki jugozahodni tokovi. V višinah pa bo pritekal bolj suh zrak. Jutri nas bo dosegla vremenska fronta; v pri-zemlju bo zapihala burja,v višinah pa bo dotekal vlažen jugovzhodnik.
Ob morju bo prevladovala spremenljiva oblačnost; po nižinah in v Carniji bo v glavnem oblačno, v Predalpah pa povsem oblačno. Na območju Trbiža bo vreme lepše z v glavnem rahlo oblačnim nebom.
Popoldne bo Primorskem zmerno, občasno pretežno oblačno, burja bo postopno ponehala. Drugod bo oblačno in večinoma suho.
Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, najvišje dnevne od 3 do 8 stopinj C.
Po vsej deželi bo oblačno in deževno. Padavine bodo zmerne, krajevno lahko močnejše. Po nižinah bo pihala zmerna burja, ki pa bo ob morju pihala okrepljeno.
V noči bo od zahoda spet pričelo deževati in dopoldne se bo dež razširil tudi nad vzhodno Slovenijo. Na Primorskem bo začela pihati šibka do zmerna burja. V soboto dopoldne bodo padavine ponehale.
JAGUAR - Visoka cena XF sportbreaka edina šibka točka
Mala mačka si je oprtala nahrbtnik in napovedala vojno nemškim kombijem
Če bi nekoč nekdo pri Jaguarju pomislil na kombi z značko velike mačke, bi ga konservativni Angleži najbrž linčali. A svet se spreminja in prvi Jaguar z „nahrbtnikom" je tu že dalj časa: X-type je bil namreč prvi model te angleške znamke, ki se je začel spogledovati z nearistokratskimi kupci. Sedaj se mu je pridružil če drugi model, ki se piše XF sportbrake. Slednji naj bi se spogledoval s kom-biji prestižnih nemških znamk od Mercedesovega E250 SW do Bmw 525d touring. V primerjavi s tema dvema ima sportbrake nekaj konjenice manj, cena pa je približno enaka, da niti ne omenimo dejstva, da se omenjena nemška kombija lahko ponašata s svojo preizkušeno tehnologijo. Sicer je XF sportbrake sila lepo narejen avto, v katerem je užitek potovati, 2200-kubični turbodizel, ki zmore 200 KM 450 Nm navora, s pomočjo 8-stopenjskega samodejnega menjalnika suvereno poganja angle-ško-indijsko vozilo. Kljub pogonu na zadnji kolesi, se z zimskimi gumami dobro obnese tudi na zalede-neli in zasneženi površini snežnega poligona pri Auronzu. Ohranja sicer vse značilnosti avtomobilov s pogonom na zadnja kolesa, a ga ni težko krotiti tudi na spolzki podlagi.
Pripravil Ivan Fischer
Če hočemo, je edina šibka točka XF sportbrakea cena, ki se začenja pri 43 tisoč evrih, če pa si omi-
slite le nekaj dodatne opreme, se cena skoraj podvoji. Ni odveč niti pomisliti na dejstvo, da boste za ra-
bljeni nemški SW le dobili pošten denar, kar je pri Jaguaju za sedaj še vprašljivo.
PO SVETU
Mazda pobira
prestižne
nagrade
Japonska Mazda sicer pri nas ni kdo-ve kako priljubljena, širom po svetu pa zbira nagrade kot za stavo. Tako na pr. leto dni po pričetku prodaje evforija okoli Mazde CX-5 ne pojenja. Seznam prestižnih priznanj za Mazdin kompaktni crossover SUV sovpada tudi z odlično prodajo na nekaterih tržiščih, ki presega vsa pričakovanja.
Najnovejšo nagrado, SUV Trophy, je Mazda CX-5 osvojila decembra lani, ko je na izboru francoske revije lArgus de lAutomo-bile zmagala pred Oplom mokka in Land Ro-verjem range rover. Še pomembnejši je naslov japonskega avta leta za obdobje 201213, ki so ga razglasili 29. novembra lani, zmaga Mazde CX-5 pa je tudi tukaj bila izjemno prepričljiva. 60-članska žirija je še posebej pohvalila vozne lastnosti in napredne tehnične rešitve SKYACTIV, na čelu z varčnimi SKYACTIV-D dizelskimi motorji.
V Nemčiji je Mazda CX-5 prvo mesto osvojila na izboru Auto + Verkehr, ki ga organizira televizijska postaja SWR. Za njo sta se uvrstila Volvo V40 in Hyundai i30, v Avstriji pa so se v izboru ARBÖ (organizira ga avstrijski avtomobilski klub) za Maz-do CX-5 uvrstili Audi A3, BMW serije 3 in Mercedes razreda A. Med ostalimi nagradami velja omeniti naslov Britain's Best Crossover revije Auto Express, nagrado Auto Bild 2012 European Design Award in naziv SUV of the Year 2012 španske publikacije motor mundial.
Mazdin kompaktni crossover SUV je številne nagrade osvojil tudi na področju Severne Amerike in Azije. Ni slabo, še posebej, če upoštevamo, da gre za prvi Mazdin kompaktni SUV. Evropski kupci so nad avtomobilom navdušeni, kar dokazujejo tudi prodajne številke. Na Nizozemskem ima CX-5 kar 11,6-odstotni tržni delež v svojem segmentu (obdobje jan-nov 2012), na Danskem 7,6 in na Norveškem 6,7-odstotnega. Mazda je letos že dvakrat povečala napoved števila izdelanih vozil v enem leto in sicer s 160.000 na 200.000 in kasneje na 240.000.
Atraktivna oblika je odraz izraza oblikovalskega jezika KODO, skupaj z kopico naprednih tehnologij SKYACTIV pa Mazda CX-5 ob nekonvencionalnosti ponuja tudi vrhunske zmogljivosti, najvišji nivo varnosti, izjemne vozne lastnosti, vse skupaj pa ob varčnosti in minimalnih emisijah ogljikovega dioksida, ki spadajo v sam vrh segmenta. Vsi SKYACTIV pogonski agregati (dva dizelska in bencinski) so opremljeni s sistemom i-stop, ki dodatno prispeva k zmanjševanju porabe goriva, dizelska agregata pa izpolnjujeta tudi najstrožje normative Euro6.
NAGRADE - Avtomobilski salon v New Yorku
Tesla S najboljši športni in istočasno najbolj »zelen« avto
Na tiskovni konferenci avtomobilskega salona v New Yorku, so podeljevali nagrade za svetovni avto leta, najlepše oblikovan avto leta, najboljši športni avto leta in tudi za najbolj »zeleni« avto leta. Slednjo nagrado je dobil edini neevropski zmagovalec - model Tesla S. Žirija je izbiro utemeljila: »Tesla S je navdušil svetovne medije in za to ima dobre razloge. Je namreč avtomobil, ki izhaja iz nove znamke, a na svojem področju tekmuje z uveljavljenimi proizvajalci. Tesla S je hiter in stilski, nudi daljši doseg kot kateri koli drug električni avtomobil in je povrh tudi lepo izdelan. Lahko rečemo, da je to najbolj privlačen in praktičen zeleni avtomobil na svetu. Na svetu pa sta samo dva popolnoma električna avtomobila z res primernim dosegom - oba izdelujejo pri Tesli. Roadster naj bi dosegel preko 280 kilometrov, model S pa celo 425. V njem lahko sedi celo do sedem oseb, je zmogljiv
kot super športnik ter lepo oblikovan. Če zanemarimo čas polnjenja in absurdno širino, je tudi praktičen kot družinska limuzina. Ni poceni, ni pa tudi drag glede na svoje lastnosti.«