Nekaj o stenografiji
Brez dvoma ste se gotovo tucti vi že    venski mladinski list«. Vsi ti znaki so
vprašali: kako bi se dala zapisaiti vsa-    vzati  iz   treh   geometrijskih   oblik:   iz
ka beseda, katero pove govornik? Ali    kroga, polkroga in ravnih črt. Zna-kov
je to sploh mogoče?  Seveda je, toda    ni  mnogo — vsega skupaj   jih  zado-
samo s stenografskimi znaiki.                   stuje okoli sto.
Stenografija   ali   tesnopisje  pomeni       Ne samo to, da se more na steno-
zmanjšano   pisanje.   Na   sliki   vidite,    grafski način zapisati šolska predava-
kakšna je taka pisava. To niso nikake    nja,   kar   je   zelo velike  važnosti za
turške    >čačke,    temveč    napisano    je    učence in  dijake, temveč stenografija
»Zvonček je majlepši in najboljši slo-    se   more  uporabljati  koristno  tudi  v
mnogih  drugih  primerih.   2e v  starih časih so zapisovali na ta način govore
/\              ,                           slavnih ljudi in cerkvenih dastojanstve-
h         /                              nikov. Dandanes se je pa ideja steno-
Ql/\/\                s+t^fr)           grafije  zelo  razširila.  Kmalu si sploh
jj             ne bo mogoče misliti dijaka, ki se ne
(/               bi posluževal tega načina oisave! V ne-
...--¦-.              _¦-      •   ¦    -   -.           katerih starejših državah je že danes
tako; vsak dijak, vsak uradnik že zna
:           • "     ' " -      *:'  .":        ,                          stenografirati.
"¦• »      /      ^^lAO             •             Dobre strani te pisave so dovolj ja-
/j                      sne. Med tem, ko se oni, ki ne zna ste-
'     ¦ ;    •                //                       nografije, muči, da vjame na papir kak-
šno besedo, zapiše stenograf  z  dovr-
/\~. ^/<~|                                        šeno lahkoto točno in urno vsako be-
¦7  j7             .                  sedo.
C^/^i/O)           '            V  prostih  poklicih,  kakor so novi-
w>,  ,     -..                                    ;               narski, odvetniški itd. je postala steno-
.      ¦           .   ¦. ..               •                    grafija neobhodno potrebna.
/       '       '               Za dijake in novinarje je dovolj, da
/                            pišejo 70—100 besed v minuti, kar pa
A                        •         nikakor   ni   dovolj   za  stenografiranje
i/                                  govorov   na   shodih ali v parlamentu
' '        '¦'                                       (narodni skupsčini), kjer je potreba na-
'                        pisati 130—150 besed v minuti.
116