Državna politika. W 3JAŠI DRŽATI. Četeta vlada LJjnnumča ni prav nie stalna.in ne more ničesar .delati, dasi ima veliko večino v skupščini. To je znamenje, da je za nič in da bo v kratkem padla. Poslancev ne potrebujejo. Pretekle dni se je mnogo razpravljf>lo, da se skupščina razpusti, pošlje peslance domov, radikali pa dobijo v roke vodstvo novih volitev. Na ta način bi na jesen ali.na začetek zime imeli državnozbor ske volitv-3. Vendar je upati, da se izvršijo vsaj najvažn^jši zakoni. Na dnevnem j.edu so zakoni: pogodba z Italijo, sklenjena v mestu Nettun, občinski zakon in zakon izjed oačenja davka. Posebno se bo še obravnavalo vprašanje o razdelitvi zemlje v Bosni in Srbiji. Nikola Pašič je odpotoval v Karlove toplice na Češko se zdravit Kralj in kraljica prideta v kratkem n& Bled, Jcjer bo= sta preživela poletje. Stjepaii Radič je -obljubil, da bo tiho Sva mefceca, pa mu ne da jniru. Kljub obljubi je govoril na več zborovanjih. Na nekem shodu so ga izžvižgali, drugod pa^ s& mu ga razbili. Radačeva politika je popolnoma zavožena. Hrvaški narod počaši spregledujein se obrača k Ljudski stranki, ki dela v soglasju z našo Slovensko Ljudske Stranko. Ker Radič ne mcre napraviti nobenega po-sebnega špektakla, da bi Ijudje o njem govorili, pošiljajo njegovi listi vsak teden enkrat notico v svet, da se je nameraval atentat na Radiča. Radikalna stranka ima zdaj tri dele. Ena sl-aipina je popolnoma zv*3ta Ljubi Jovanoviču, druga pa esaako trdno udana Pašiču. Vmes pa je srednja skupina, ki se ne more odlociti na en&. ali drugo stran. Ljuba Jovanovič je napovedal, da se bo njegova skupina v kratkem povečala tafco, da bodo vsi presenečeni. Opozicija dela dalje. Po velikem shodu v Ljaibljani je združena opozicija postala posebno radikalom nevarna, za to radikali izredaio pazijo na njeno delovanje. V kratkeoi bo v Belgradu samem enak shod, kot je bil v Ljubljani, Na tem zboru boUo govorili Ljuba Jovanovič, dr. Korošec, dr. Spaho in Joca Jovanovič. Združena opozicija zahteva, da narodna skupšcina dela, ne pa, da to delo poslanci vla'de in vlada sama ovirajo. Še mmistrske seje niso sklepčne. V JDRUGIH DRŽAVAH. Na P«xtugalskem so iraeli pr-etekli teden prevrat Vojaštvo je izvršilo rewolucijo, ki je bila v nekaj dneh končana z zmago uporriikov. Začasna vlada je odstopila in vojaštvo se je vrnilo nazaj v glavno mesto Lisabon. Na Poljskem so rzvolili novega predsednika republike. Pilsudski je odklofiil, da bi se nxu ne moglo kaj očitati. lzvoljen je bil Mošički. Dasi je novi predsednik izjavil, da je država že popolnoma urejena, ventSar je v Poznanju izjemno stanje suiova proglašeno. Skupščina, ki jo Poljaki imenmjejo sejm, se sestaae dne 15. t. m. Tedaj se bodo spoprijeli, ker njnogi zahtevajo izpremerobo ustave, ki je Jkrivična in pomajijkljiva. Madžarski ponarejevalci denarja bodo najbrze popol;jioma oproščeni. Izgovarjajo se, da je tudi veliki Napoleon s ponarejenim denarjem se vojskoval zoper druge države. Madžarslm je pod posebnim finančnim nadzorstvorn. Madžarski minister Betblen je v Ženevi zahteval, da se naj to nadzorstvo odpravi. Francoska in Mala antanta (Čehoslovaška, Jugoslavija in Ruraunija) pa so zahtevale, da to nadzorstvo ostane. Francoski listi priobčujejo te dni po-sebne članke, kako je ob prevratu Madžarska goljufala sosedne države za 1000 vagonov, ki jih je zadj~žala. Bolgarski komitaM napadajo zdaj na naši, zdaj na rumunski ali grški mejL Kot roparji planejo na obmejne krajv, po nekaj sto ljudi skupaj, jih izropajo in požgejo hiše. Angleško-egipto^i-ki spor se je začel vsled tega, ker je Zaglul paša, narodni vodja v Egiptu, začel pritiskati na angleške oblasti, da morajo dati več svobode. Boj za enkrat še ni izbruhnil z napovedjo vojne, a razmere so zelo napete. Do-ma na Aij^leškem se spor z rudarji še ni uredil. 1,500.000 ljudi je brezposelnih v veliki bedi. Spor za kruh je povzročil tudi razne politične spore in pričakuje se razpad starih velikih straak. Mala antanta, t. j. zveza Češke, Jugoslavije in Rumunije, bo zbcrovala prihodnji teden na Bledu na Slovenskem. Podaljšali se bodo dosedanji dogovori in razpravljale tekočezadeve, posebno glede Madžarske. Amerika in Japonska sta si dve tihi, a ostri tekmovalki. Zaradi terga, ker so na Japonskem zaDrii enega aimeriškega konzula, je Amerika prekinila diplomatične zveze z Japonsko. Na Kitajskem še vesdno xii ljubega miru. Domača vojna divja daljt. Zdaj so v srednji Kitajski ustanovili novo državo, ki pa seveda ne more pričakovati dolgega obstanka. V Mehiki so vrši divje preganjanje katoličanov. Vlada izdaja zakone, ki prepovedujejo vsako katoliško poučevanje otrok ne le v šoli, ampak tudi doma ali v cerkvi. Na stotine redovnlkov in redovnic so že izgnali in vzeli samo stane. Duhovnike preganjajo, kjerkoli morejo. Ko se je neki gFeneral postavil za katolieane, je drugi dan — nagloma umrl. To preganjanje jesad liberalnih strank in liberalnih liistov. V začetku so te stranke in ti listi bili največji ljudski »prijatelji«, ki prinašajo svobodo in resnico in pra vico. Ko pa so prišli do oblasti, so začeli preganjati katol. Cerkev. Iste načrte imajo laberalne stranke in isto delo \ršijo liberalni listi po vsem svetu, tudi pri nas na — Slo^enskem.