številka 1 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, petek, 17. januarja 198S_ Cena 500 dinarjev Leto XLIII Na pocttagi 4. atmee 335. člena in 2. atinee prvega °'fetavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 202. člena zakona o sistemu družbenega Planiranja in o družbenem pianu SR Slovenije (Urad-“1 list SRS, št 1/80 in 33/80) ter 5. in 29. člena zakona “urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne l6‘ oktobra 1985 sprejela DOLGOROČNI PLAN S® Slovenije za obdobje od leta 1986 da leta 2000 Dolgoročne razvojne usmeritve SR Slovenije in R Jugoslavije oblikujemo na spoznanju, da sta SR Slovenija kot SFR Jugoslavija v svojem po-Vojnem razvoju dosegli pomembne rezultate na gospodarskem, socialnem in političnem področju ter istveno spremenili strukturo gospodarstva in družbe, a Pa je ta razvoj v sedemdesetih letih pričel dobi-Vati izrazite značilnosti ekstenzivnosti in avtarkičnosti ler strukturnih nesorazmernosti. To je imelo za poledico upadanje vseh kakovostnih dejavnikov razvoja. Upočasnitev dinamike gospodarske rasti je ob hkratni naraščajoči inflaciji povzročala zastoje pri kakovosti upravljanja in dela, razvijanja lastnega si-stema delovnih in življenjskih vrednot, osvobajanju človeka in humanizaciji dela ter razvijanju in na-uljnji graditvi samoupravne socialistične demokra-CDe- Splošno družbeno okolje, v katerem naj bi bilo elo vsakega človeka vse bolj ustvarjalno in najpomembnejša družbena vrednota, še vedno ni takšno, a h* zagotavljalo pot iz današnjih težavnih material-nik in družbenih razmer. Močno smo še oddaljeni od spoznanja, da nas lahko samo ustvarjalno delo izvleče lz današnje gospodarske, kulturne in ne nazadnje vrednostne krize ter požene na višjo znanstveno, teh-hološko, organizacijsko, gospodarsko in kulturno raven. To pa je temeljni pogoj za prehod na kakovo-steejšo in zahtevnejšo raven družbenega razvoja ter Za uvajanje dosežkov znanstvene in tehnološke revo-ucije v vse faze in na vse ravni družbenega proizvod-nega procesa. Sele na tej osnovi se bodo razvijale tudi ““ve samo upravi jaiske sposobnosti, nova samouprav-Jalska kultura, ki bo izhajala iz zgodovinsko in druž-“^no novega položaja delavca in človeka v sistemu socialističnega samoupravljanja. Z dolgoročnim planom spodbujamo hi usmerjamo vse subjektivne sile naše družbe k zavestnemu aktiviranju vseh dnižbenih zmožnosti, ki bodo dolgoročna “snova in pogoj za kvalitetnejši gospodarski in druž-beoi razvoj. Svoja prizadevanja bomo usmerili predvsem v naslednja razvojna žarišča: — v kakovost življenja in dela kot stopnjevanje osebne in družbene integritete človeka; — v znanstveni in tehnološki napredek kot stopnjevanje vplivanja na način proizvodnje in dela in na dinamiko in kakovost gospodarskega in družbenega razvoja; — v družbeno organizacijo procesa reprodukcije kot pomembni dejavnik družbene in individualne produktivnosti dela in pogoja uresničevanja procesov prestrukturiranja na vseh področjih in ravneh; — v skladnejši razvoj kot splet uresničevanja uravnoteženega družbenogospodarskega razvoja v prostoru in smotrnega gospodarjenja z dobrinami splošnega pomena; — v razvoj Jugoslavije kot splet uresničevanja ekonomske, socialne in kulturne svobode ter enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Uresničevanje teh dialektično soodvisnih in ne-razdružljivo medsebojno povezanih usmeritev bo izredno zahteven družbeni proces, ki bo potekal v kontinuiranem razreševanju obstoječih in na novo nastajajočih protislovij, pa tudi neenakomerno po področjih in območjih. Doseči moramo preobrat v kakovosti gospodarjenja in deia, zagotoviti pogoje za uspešnejši prodor v svet. povečati ustvarjalnost in inovativnost ter uveljavljati našim zgodovinskim in družbenim razmeram primerno razvojno pot. Uresničevanje teh zahtevnih ciljev bo odvisno predvsem od spoznanja, da so spremembe nujne in da pot na višjo raven samoupravne, gospodarske in kulturne razvitosti ne bo niti lahka niti enostavna. Zahtevala bo kritično vrednotenje gospodarskih, socialnih, kulturnih in političnih razmer dobe, v kateri živimo, ter boj za kontinuiteto in razvijanje lastnega sistema vrednot, ki ustreza pojmovanju samoupravnega socializma kot družbe svobodno združenega dela. Pri tem bomo morali imeti pred očmi strateške prednosti in pomanjkljivosti našega položaja v dinamiki sodobnega sveta — kot narod, kot kultura in kot družba. 1. CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA SR SLOVENIJE Temeljne družbenopolitične opredelitve za oblikovanje dolgoročnih razvojnih usmeritev m politike SR Slovenije za obdobje do leta 2000 so v programskih dokumentih ZK Jugoslavije in ZK Slovenije, v ustavi SFR Jugoslavije in SR Slovenije in v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije, v katerem smo opredelili skupne interese in cilje razvoja socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin v Jugoslaviji. Ob upoštevanju: — da živimo v nemirnem času velike mednarodne napetosti, medblokovskih nasprotij, beda za vplivna območja in svetovne gospodarske krize ta da tehnološka revolucija nenehno izpopolnjuje proizvajalne sile v svetu in nadomešča izčrpane razvojne spodbode a Btroemt, — da je aktivno prilagajanje spremenjenim zunanjim razmeram ob upoštevanju lastnih meril in vrednot pomembno sredstvo in nujen pogoj za uveljavljanje lastne identitete, — da je osnovni pogoj za uspešno premagovanje materialnih in drugih težav ter protislovij družbenega razvoja uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in aktiviranje lastnih sil s pospeševanjem tistih družbenih sprememb, ki naj delavcem in delovnim ljudem zagotavljajo čedalje več možnosti za razvijanje njihovih ustvarjalnih, delovnih sposobnosti in inovativnosti, — da so razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, uveljavljanje dejanskega odločanja delavcev o vprašanjih družbene reprodukcije ter delavcev, delovnih ljudi in občanov o vseh družbenih zadevah, samoupravna, delovna in strokovna naravnanost delavcev in delovnih ljudi na korenite spremembe v odnosu do dela in načina odločanja, upravljanja ter organizacije na vseh področjih družbenega, političnega in gospodarskega življenja pogoj gospodarskega in družbenega razvoja nasploh, — da je napredek v znanju, informatiki in tehnologijah bistveni pogoj za premagovanje krize in za preobrat v novo kakovost življenja in dela, — da imamo za razvoj učinkovitejše proizvodnje in nove tehnologije neustrezno izobrazbeno strukturo kadrov in da je izobraženost in celovita osebnostna razvitost ljudi temeljnega pomena za Boljše delo, aktivno udeležbo ljudi pri usmerjanju družbenega razvoja in njihovo osebno uspešnost, — da bo z aktivno populacijsko politiko treba zagotoviti možnosti za nemoteno reprodukcijo prebivalstva, — da Slovenija razpolaga z omejenimi naravnimi viri ter z že zelo obremenjenim okoljem na gospodarsko najbolj razvitih območjih, da pa tudi znatno zaostaja za razvitejšimi ekonomijami v ravni tehnološkega razvoja in produktivnosti dela, — da je skupna ekonomska in razvojna politika republik in avtonomnih pokrajin v Jugoslaviji zasnovana na enotnih temeljih socialističnega samoupravnega sistema in na samoupravnem združevanju dela in sredstev na enotnem jugoslovanskem trgu odločilen pogoj za premagovanje vseh oblik razdrobljenosti in zaprtosti in globljo družbeno in gospodarsko integracijo, kar naj zagotavlja učinkovit gospodarski in družbeni razvoj vse Jugoslavije in vsake republike in avtonomne pokrajine, — da je za uresničitev kalcovostnih sprememb na vseh področjih družbenega, gospodarskega in socialnega razvoja odločilnega pomena obračun s težnjami po ohranjanju preseženih stanj in odnosov in da zaželenih in možnih sprememb ne bomo dosegali samodejno in brez velikih družbenih prizadevanj ter — da je konstruktivna podlaga ea avetjavttev kakovostno novih usmeritev in odnosov lahko le stvarna presoja materialnih in drugih dejavnikov razvoja ob prehodu v naslednje dolgoročno obdobje so cilji, ki naj jih delovni ljudje in občani v SR Sloveniji uresničijo v obdobju do prehoda v prihodnje stoletje naslednji: 1.1. Izboljšanje kakovosti življenja in deda ko* smotra razvoja s krepitvijo družbenega In materialnega položaja delovnih ljudi In občanov, k! mora temeljiti na delu in rezultatih živega in minulega dela in na zagotavljanju dinamične gospodarske rasti na kakovostnih osnovah. Z razvijanjem in poglabljanjem socialističnih samoupravnih odnosov, s prehodom na višjo raven tehnološkega, znanstvenega, kulturnega, s tem pa tudi gospodarskega razvoja, z aktiviranjem lastnih materialnih in duhovnih sil se bo slovenski narod skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije gospodarsko, politično, kulturno in znanstveno potrjeval kot enakopraven subjekt v Evropi in svetu. Zato mora naš razvoj upoštevati celotne nacionalne interese in še posebej razvoj dejavnosti, ki so posebnega pomena za slovenski narod, za ohranjanje in širitev sodelovanja na celotnem kulturnem prostoru. Le tako bodo delavci in delovni ljudje organizirano in združeno potrjevali izvirno pot razvijanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu kot temeljno smer in vsebino procesa osvobajanja človeka in dela. V politiki uresničevanja razvojnih ciljev si bomo prizadevali za povečano koriščenje obstoječih proizvodnih in vseh drugih zmogljivosti, izboljšanje organizacije dela in poslovanja, polno in produktivno izrabo delovnega časa ter učinkovitejše in odgovornejše upravljanje in odločanje, da bi z obstoječimi zmogljivostmi povečali proizvodnjo, produktivnost dela in ekonomičnost poslovanja. Pospešili bomo že začeto prestrukturiranje gospodarstva in družbenih dejavnosti. Ustvarjali bomo razmere za sprostitev vseh ustvarjalnih sil samoupravne družbe, da z učinkovitejšim delom in gospodarjenjem zagotovimo objektivno dosegljive rezultate. S povečanim izvozom bomo zagotovili pogo"je za višjo proizvodnjo in postopno posodobitev proizvodnih in drugih zmogljivosti. Le tako bomo saniranje žarišč izgub ter razvoj preusmerili na višjo raven učinkovitosti in produktivnosti. To bo tudi temeljni pogoj za postopno izboljšanje osebnega in družbenega standarda delovnih ljudi in občanov. Na tej osnovi bomo nadaljnji razvoj usmerili v bogatejšo vsebino in kakovost družbenoekonomskega razvoja, zasnovano na višji ravni samoupravne družbene organiziranosti v celoti, na znatno večjem vplivu znanstvenega in tehnološkega napredka in razvoj'u domače znanosti in tehnologije, vzpostavljanju ravnotežja med družbeno in naravno reprodukcijo ter še večjem upoštevanju ekonomskih zakonitosti in meril produktivnosti ter uspešnosti gospodarjenja v razvitejšem svetu. S takšnim razvojem bomo zagotovili osnovo za širše in kakovostnejše zadovoljevanje materialnih, socialnih in kulturnih potreb delovnih ljudi in občanov. Usmeritev na uspešnejši razvoj proizvajalnih sil in čim večji napredek v družbenoekonomskih odnosih ter na vzpostavljanje ravnotežja med njima v danih razmerah zahteva korenite spremembe v odnosu do dela in načinov odločanja, upravljanja ter organizacije na vseh področjih in ravneh družbenega, političnega in gospodarskega življenja. Te spremembe bodo temeljile na Urjenju prostora za uveljavljanje ekonomskih zakonitosti, na znanstveno zasnovanih oblikah in metodah usklajevanja in usmerjanja družbenega razvoja, na moralnih in materialnih spodbudah delavcev in delovnih ljudi za povečanje produktivnosti dela in učinkovitosti gospodarjenja, na družbeni klimi, ki bo spodbujala inovativnost, sproščeno izjavljanje in učinkovito usklajevanje interesov in doslednejše uveljavljanje skupnih interesov na vseh področjih družbenega življenja, ter na povečani odgovornosti nosilcev družbenih in upravljalskih funkcij. Takšna usmeritev terja povezanost ekonomske, socialne, kulturne in ekološke politike. Sestavni del teh temeljnih dolgoročnih usmeritev je varovanje narodnostnih posebnosti in uresničeva-n'ie enakopravnost; italijanske in madžarske narod-nt>sti in skrb za njun vsestranski razvoj in napredek. 1.2. v razvoju socialističnega samoupravljanja odo delavci in delovni ljudje vse bolj neposredno Obvladovali pogoje in rezultate svojega dela in druž-°ena reprodukcijska sredstva, kar bo osnova za hitrej-uveljavljanje samoupravnih proizvodnih odnosov ler sprememb v njihovem samoupravnem in material-nem položaju, vedenju in zavesti. Takšna usmeritev odp.rala pot sodobni ekonomiji, utemeljeni na blagovni proizvodnji v sistemu družbene lastnine in socialističnega samoupravljanja. Pri tem bo odločilno, oa delavec zagospodari tudi s sredstvi družbene akumulacije in tako v celoti prevzame odgovornost za skladen in stabilen materialni položaj. Zaradi tega °° treba ustvariti ustrezne pogoje, da bodo delavci, delovni ljudje in občani dejansko sprejemali odločitve v organizacijah združenega dela, v samoupravnih in-teresnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter preko dosledne uveljavitve delegatskih odnosov tudi o vseh družbenih zadevah v dslegatskih skupščinah in drugih oblikah družbenega organiziranja. V ta namen bomo dosledno uveljavljali lavnost dela, gojili kulturo javni kritiki odprtega de-°vanja in v tem smislu razvijati sisteme javnega ob- Veščanja. 1-3. Kakovostno bomo zadovoljevali človekove materialne, osebne in družbene potrebe in interese ter zagotavljali celovitost pri uveljavljanju teh potreb Težili bomo k izenačevanju razvojnih možnosti delovnih ljudi na osnovi dela, z delitvijo po delu in rezultatih dela, odgovornostjo za uporabo družben h SIedstev reprodukcije, osvobajanjem ustvarjalne spo-^bnosti človeka in postopnim zadovoljevanjem potreb P° ustvarjalnem delu. Bistvenega pomena bo priza-svanje za polno zaposlenost, saj je človekovo delo v naših družbenoekonomskih razmerah temelj o-ieb-neSa dostojanstva, samopotrjevanja, samoupravnega °bvladovanja svoje usode in ustvarjanja dohodka. To mora biti ključ za razvoj življenjskega standarda s čilem večanja produktivnosti dela, za učinkovito zagotavljanje ekonomske m socialne varnosti ter za Zrnanjševanje neupravičenih socialnih razlik in social-ne nestabilnosti. Višjo kakovost življenja bo možno doseči tudi ob oblikah zadovoljevanja teh potreb. Zato . ...ko in odnose na tem področju spremenili udi tako, da bo še bolj In na selektivni osnovi uve-javljeno samoiniciativno in prostovoljno zadovolje-Vanje skupnih potreb. Socialno varnost bomo zagotavljali predvsem z do-segan-em predvidenih delovnih uspehov in z osebnim dohodkom kot realnim priznanjem delovnega in Ustvarjalnega prispevka k razvoju, borili se bomo raznim oblikam ekonomsko in družbeno ne-sPrejemljivih dohodkov, ki ogrožajo družbeno lastnino *n ne izvirajo iz dela in delitve po delu. Zagotavljali um® razmere za enakopravno vključevanj mladine ^ življenje in delo ter za socialno varnost mlade dru-1Re. Posebna družbena skrb bo namenjena humanl-Zaciji dela in preprečevanju 'invalidizacije prebivalstva. varčnejših bomo nrvi; 1.4. Polna zaposlenost bo temeljila na učlnkovl-^ejši uporabi in povečani cirkulaciji družbene akumulacije ter stopnjevanju profesionalne In teritorialne mobilnosti, kar bo omogočilo zaposlitev vseh za delo sposobnih prebivalcev in uporabo ter razvoj njihovih sposobnosti. Visoka stopnja zaposlenosti in s tem vsestranska socialna varnost delavcev in delovnih ljudi bosta odvisni od kakovosti in znanja in ne samo od količine dela. Polno produktivno zaposlenost bomo zagotovili predvsem z učinkovitim gospodarjenjem in s takimi preusmentvami zaposlenosti v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnostih, ki bodo ustrezale merilom razvitejših ekonomij. Možnosti za produktivno zaposlovanje bomo širili tudi s stalnim prilagajanjem procesa izobraževanja in organizirano prekvalifikacijo delavcev. V razvoju se bomo vse bolj usmerjali k zaposlitvi z visoko produktivnimi in ustvarjalnimi deli in opravili, zlasti v dejavnostih, ki si morajo z visoko produktivnostjo zagotoviti stabilne osnove za vključevanje v svetovni! trg. Z uvajanjem sodobnih organ za-cijskih metod ter s posodobitvijo in avtomatizacijo administrativnih in drugih delovnih opravil bodo gospodarske in druge organizacije odpravile neproduktivna dela in opravila. Z razvijanjem novih oblik in metod dela in zaposlitev, ki bodo vsebinsko in organizacijsko prilagojene zahtevam Visoko razvite in na izzive sodobne tehnologije odmevne družbe, bomo širili možnost za produktivno in dohodkovno zanimivo zaposlovanje- Tako bo vse večji del delovno sposobnega prebivalstva našel zaposlitev v manjših industrijskih obratih z visoko kakovostno specializirano proizvodnjo, v delovno intenzivnih obratih drobnega gospodarstva, v servisnih dejavnostih, turizmu itd. To bo tudi osnova za postopno in selektivno skrajševanje delovnega časa že v osemdesetih letih. 1.5. Ob upoštevanju notranjih in zunanjih okoliščin bomo zagotovili spodbudnejše pogoje in razmere za razvoj znanosti, tehnike, tehnologije, izobraževanja, organizacije deia in informatike z neobhcd-nim izborom in usmeritvijo na tista področja, kjer bomo mogli ustvariti sposobna inovativna jedra. Osnova za to bo medsebojno povezan razvoj visoke tehnologije, znanosti in izobraževanja, razvite organizacije dela in informatike. Zaradi notranje povezanosti in večsmernih učinkov bomo razvoj teh dejavnosti usmerjali kot celoto, predvsem pa predvideli in upoštevali njihove vsestranske učinke na družbeni razvoj. Tako se bo SR Slovenija z usmerjanjem večjega dela razpoložljive družbene akumulacije v tehnologijo in znanje, še posebej v izbrana področja visoko zahtevnih tehnologij, intenzivneje vključevala v svetovni tehnološki napredek in zagotovila tehnološko, znanstveno in kadrovsko osnovo za vključevanje v razvitejše oblike mednarodnega ekonomskega sodelovanja. Vse večja zahtevnost pri usklajevanju in usmerjanju družbenih in razvojnih procesov ter zahtevne naloge pri razvijanju in uporabi nove tehnologije in znanosti postavljajo v ospredje Domen sistematičnih prizadevanj za izboljšanje kvalifikacijske strukture ter splošne izobrazbene m kulturne ravni delavcev in občanov. To bomo dosegli z razvijanjem sistema vzgoje in 'izobraževanja v skladu z načelom in strategijo permanentnega izobraževanja, pri čemer bomo povezovali šolske in zunajšolske oblike, širili krog subjektov vzgoje In Izobraževanja, enakopravno razvijali začetno in nadaljevalno izobraževanje oziroma izobraževanje otrok in mladine te’- ed-?.=i:t' !n -krhati za nenehno posodabljanje vzgoje in izobraževanja z novimi metodami in sredstvi. Tako bomo tekoče razvijali kadre, ki ne bodo usposobljeni le za dojemanje, sprejemanje in razvijanje sodobnih znanstvenih in tehnoloških dosežkov, temveč tudi za aktivno sodelovanje v družbenem razvoju. 1.6. Z ovrednotenjem specifičnih prednosti posameznih območij, ki izhajajo iz njihovega naravnega, kadrovskega in ustvarjenega bogastva, bomo zagotavljali osnove za čim ugodnejšo razmestitev ekonomskih in socialnih aktivnosti v prostoru. Tako bomo zmanjšali razlike med razvitostjo posameznih širših območij na obseg, ki omogoča približno enake gospodarske, socialne, prostorske in druge življenjske in delovne razmere ter čimvečjo učinkovitost gospodarjenja na vsem območju SR Slovenije. Rešiti bomo morali ključna ekološka vprašanja in zagotoviti, da ne bi ustvarjali novih. To terja ustreznejše vrednotenje in izrabo prirodnih danosti, ohranitev ekološkega ravnotežja in naravnih virov z doslednim odpravljanjem in preprečevanjem žarišč onesnaževanja, zavarovanje krajinskih značilnosti ter naravne in kulturne dediščine. Za vsa zemljišča bodo opredeljene funkcije v družbeni reprodukciji. Smotrneje bomo porazdelili zemljišča za dejavnosti, ki so odvisne od naravnih virov, in zemljišča za poselitev in infrastrukturo ter pri tem varovali in izboljševali zemljišča za kmetijsko pridelavo in nadaljnje pospeševali kmetijsko rabo zemljišč. Z odpravljanjem vzrokov za akutno obolevanje gozdov bomo ohranjevali in krepili splošno koristne funkcije gozdov kot pogoje za biološko ravnovesje in zdravo življenjsko okolje ter s tem dolgoročno zagotavljali normalne ekološke razmere za njihov razvoj. Zemljepisni položaj in naravne danosti, zlasti še lego na križišču mednarodnih prometnih poti in tranzitnih tokov, obmorsko lego, morje kot potencialni vir surovin in hrane, ugodne prirodne danosti za razvoj kmetijstva in gozdarstva, še neizkoriščene hidroenergetske zmogljivosti in nahajališča nekovinskih rudnin, bomo racionalneje izrabljali. Pospešeno bomo odkrivali nove rudninske in energetske rezerve, ob tem pa se dolgoročno in čimbolj stabilno naslonili na nekatere surovinske vire v državi in v svetu. Pospešili bomo zbiranje in predelavo koristnih odpadkov ter tako s sekundarnimi nadomeščali del primarnih surovin. Zmanjšali ali kjer je le mogoče, bomo preprečevali nastajanja nevarnih škodljivih odpadkov in z njimi skrajno odgovorno ravnali ter preprečevali njihov vpliv na okolje ter uveljavili sisteme varnega uničevanja oziroma odstranjevanja (deponiranja) odpadkov. Pomorski položaj SR Slovenije bo treba precej bolj izkoristiti, zlasti za okrepitev pomorskih poti v naši zunanjetrgovinski menjavi, za razvoj turizma, ribištva in drugih oblik marikulture. 1.7. Ob upoštevanju prednosti in omejitev posameznih območij, ki izhajajo iz njihovega naravnega, demografskega in družbenega bogastva, bomo uresničevali skladnejši regionalni razvoj. Politiko policentričnega razvoja bomo uresničevali tako, da bomo preprečevali težnje k preveliki koncentraciji in preveliki razpršenosti proizvodnih ter oskrbnih zmogljivosti in zmogljivosti družbenih dejavnosti. Oblikovanje bolj izenačenih splošnih življenjskih In delovnih razmer bo omogočilo aktiviranje razvojnih možnosti v skladu z razvojnimi usmeritvami SR Slovenije, pri čemer bodo poglavitno vlogo imele osebne in družbene potrebe in interesi delavcev in delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Posebna skrb bo zaradi ohranjanja poselitve namenjena izboljševanju delovnih in življenjskih razmer prebivalstva na hribovitih in obmejnih območjih. Posebne razvojne težave bomo morali premagovati tudi v razvitih območjih, kjer protislovja med njihovim dosedanjim ekstenzivnim gospodarskim razvojem in z njimi povezanimi migracijskimi tokovi ter veliko stopnjo zaposlenosti prebivalstva povzročajo prekomerno naraščanje stroškov nadaljnjega razvoja in ekološke probleme. 1.8. Utrjevali bomo varnost in neodvisnost SFR Jugoslavije, da se bodo delovni ljudje in občani, slovenski narod in italijanska in madžarska narodnost skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije uveljavljali kot enakopraven subjekt v družbi narodov sveta. To bomo dosegli tudi z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in nenehnim povečevanjem učinkovitosti, mobilnosti in celovitosti obrambne in samozaščitne sposobnosti in odpornosti družbe za preprečevanje vseh vrst družbeno škodljivih pojavov in delovanj. Ob tem bomo stalno krepili vlogo, pobude in zavestno pripravljenost delovnega človeka in občana, organiziranega v samoupravnih organizacijah, skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Načrtno bomo oblikovali vse vrste rezerv ter sproti in stalno usklajevali obrambno-samozaščitno dejavnost s celotnim družbenim razvojem. Nadaljevali bomo z uresničevanjem programov, nalog in interesov gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki bodo v skladu z obrambnimi in varnostnimi načrti kontinuirano povečevale sposobnost učinkovitega delovanja vseh družbenih subjektov ob naravnih In drugih nesrečah, izrednih razmerah in v vojni. 2. OSNOVNE RAZSEŽNOSTI DOLGOROČNEGA RAZVOJA SR SLOVENIJE 2.1. Socialni razvoj, kakovost življenja in dela 2.1.1. Zadovoljevanje materialnih, osebnih in družbenih potreb in s tem socialni razvoj in kakovost življenja bodo odvisni od materialnih možnosti družbe, razvitosti samoupravnih odnosov, vrednot družbe in posameznikov, kulturne razvitosti in odprtosti družbe za nove ideje ter od vloge in delovanja družbenih dejavnosti. Materialno in duhovno bomo bogatili družbo in posameznika in razvijali ustvarjalne, inovativne in delovne potenciale ljudi, da se bodo lahko vključevali v sodobni, hitro se spreminjajoči in v prihodnost usmerjeni svet. Spodbujali in ustvarjali bomo razmere za pluralizem idej in samoupravnih interesov, naučili se bomo živeti z drugačnostmi in še nekonvencionalnimi oblikami razmišljanja, izražanja in ravnanja ter v kulturnem dialogu strpno iskali skupno sprejemljive ideje in rešitve razvojnih vprašanj. Bolj bomo vrednotili delovni in ustvarjalni prispevek vsakega posameznika in na tej osnovi zagotavljali selekcijo kadrov in dostopnost posameznikom do odgovornih gospodarskih, družbenih, političnih in drugih funkcij. Izbor in napredovanje bosta neposredno odvisna od dejanskih delovnih učinkov, ki bodo podvrženi demokratičnemu, samoupravnemu in družbe- nemu nadzoru. To bo tudi krepilo odgovornost in ustvarjalo možnosti za demokratizacijo na vseh pod-r°čjih družbenega življenja in razvoja. v . 2 l-2. Skladnost delovnega in družbenega polo-aia človeka bomo zagotavljali s popolnejšim zadovoljevanjem osnovnih življenjskih potreb. Materialne, °sebne in družbene potrebe in s tem povezane potrebe P0 samouresničevanju bomo zadovoljevali predvsem z ra2vojem materialne osnove dela, z izobraževanjem, Nagrajevanjem znanja in ustvarjalnosti, z večanjem 'Ulture in izobrazbene ravni prebivalcev, večanjem obsega in izboljšanjem kakovosti izrabe prostega rasa. Razvijali in uresničevali bomo načelo solidar-n ob usmeritvi za relativno zmanjševanje zadovoljevanja potreb delovnih ljudi in občanov skozi institucionalne oblike zagotovili zadovoljivo in kakovostno delovanje organiziranih družbenih oblik dela in podpirali take spremembe v organizaciji dela in razporeditvi delovnega časa, ki bodo ta razkorak zmanjševale. Uvajanje novih tehnologij, boljša organizacija dela in s tem povezana večja delovna produktivnost Jk) omogočala drugačno organizacijo delovnega časa 'n njegovo skrajševanje. Večji poudarek bomo dali različnim načinom kakovostne in ustvarjalne izrabe Prostega časa, interesnim dejavnostim in podobnemu, k čemur bo pomembno prispevalo razvijanje različ- nih možnosti izobraževanja odraslih v okolju, kjer živijo in delajo. Podpirali bomo predvsem dejavnosti in ustvarjalnost, ki človeka kulturno in osebnostno dviguje — na področjih kulture, telesne kulture, rekreacije in na drugih področjih prostočasnega in prostovoljnega delovanja. Te dejavnosti bodo povezovale delovni proces s prostim časom ter pomembno nadomestile in dopolnile do zdaj dražje in nezadovoljivo delovanje nekaterih institucij ter razširile možnosti za zadovoljevanje nematerialnih potreb. To bo zahtevalo tudi spremembe v organizaciji in v vrednostnih usmeritvah v zvezi z delovnim procesom, delovnim časom in bivanjem. Fleksibilnejši delovni čas bo omogočal tudi opravljanje nekaterih storitev "zase«. 2.2. Prebivalstvo, zaposlenost, kadri 2.2.1. Prebivalstvo bo ob izboljšanju življenjskega standarda, še zlasti zdravstvenega in socialnega varstva otrok in matere, ob prispevku dražbe za nego otroka tudi materam, ki niso v delovnem razmerju, ob pridobitvi pravice do otroškega dodatka za starše, ki imajo več kot dva otroka, primernejših možnosti za zaposlovanje mladih, ugodnejših pogojih za pridobitev stanovanj m posojil za mlade in za družine z otroki, davčnih olajšavah in spodbudah, z boljšo 'razvilo*i,je servisov in storitev za pomoč v gospodinjstvu in drugih ukrepih za zagotovitev nemotene reprodukcije prebivalstva, zadržalo rast na ravni doseženi v sedemdesetih letih. Število prebivalstva se bo po predvidevanjih v obdobju 1981—2000 povečevalo v povprečju za 0,7 °/o letno. Leta 1981 je v SR Sloveniji živelo 1,892.000 prebivalcev, po predvidevanjih jih bo leta 2000 okoli 2,169.000. Staranje prebivalstva se bo nadaljevalo. Odstotek oseb, starejših od 60 let, bo leta 2000 dosegel 16 "/o. Kljub staranju prebivalstva se starostna struktura delovno sposobnega prebivalstva ne bo bistveno spremenila. Število delovno sposobnega prebivalstva, ki je ob popisu leta 1981 štelo 1,240.000, se bo do leta 2000 povečalo za okoli 200.000 oseb oziroma v povprečju za nekaj manj kot 0,8 % letno. Aktivno prebivalstvo bo naraščalo približno enako kot delovno sposobno prebivalstvo. Pod vplivom skromnejših priselitev iz drugih območij Jugoslavije, poznejšega vključevanja mlajšega prebivalstva v aktivno delo zaradi daljšega izobraževanja in dosežene visoke stopnje delovne vključitve ženskega prebivalstva v aktivno delo, bo leta 2000 okoli 1,100.000 aktivnih oziroma med 48 °/o in 49 %> od vsega prebivalstva. To je tudi demografska meja, v kateri se bo ob predpostavki polne zaposlenosti gibalo bodoče zaposlovanje. 2.2.2. Polno zaposlenost kot osnovo socialne varnosti bo treba uresničevati ob večplastnih strukturnih spremembah v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Terjale bodo — v skladu s pospešenim uvajanjem sodobnih tehnologij, učinkovitostjo gospodarjenja ter kakovostjo dela in znanja — produktivno zaposlovanje. Proces razvojne presnove gospodarstva in družbenih dejavnosti bo porajal tehnološke presežke delavcev, poleg katerih bo treba reševati tudi obstoječe presežke v strukturi zaposlenih. Ob predvideni 1 “/o poprečni letni rasti števila zaposlenih bodo zato dejanska prizadevanja za pridobivanje delovnih mest mnogo večja. Tembolj bo zato pomembno, da se bosta pri zaposlovanju uresničevali obe ustavni načeli: tako »neodtujljiva pravica vsakogar, da dela z družbenimi sredstvi-« kot tudi »obveznost m odgovornost delavcev, da tako gospodarijo z družbenimi sredstvi, da nenehno povečujejo njihovo vrednost in da s tem zagotavljajo pogoje za razvoj in napredek družbe«; torej tolikšno akumulacijo, da bo omogočila novo zaposlovanje oziroma odpiranje produktivnih delovnih mest. Število delavcev bo v gospodarstvu združenega dela naraščalo v povprečju na leto za 0,9 “/o in v negospodarstvu za 1,6 a/o. V posameznih območjih Slovenije bo odvisno od njihovega družbenega in gospodarskega razvoja glede na težnje v poselitvi na demografske možnosti tudi rast zaposlovanja različna: najhitrejša bo v severovzhodni Sloveniji, počasnejša bo na Gorenjskem, najmanj pa se bo število zaposlenih povečalo v delu osrednje slovenske regije. Število zaposlenih bo leta 2000 doseglo skoraj milijon. V aktivno delo se bo vključilo okoli 400.000 mladih, ki bodo v tem obdobju končali šolanje. Do 240.000 delavcev pa se bo v tem obdobju upokojilo. Spremembe v strukturi zaposlenih bodo na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, zlasti pri primarnih in sekundarnih dejavnostih, še posebej se bo število povečalo v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Opaznejša rast števila zaposlenih bo predvsem v razvojno tehnološko intenzivnih panogah, v prometu in zvezah, turizmu, drobnemu gospodarstvu, v informatiki, v družbenih dejavnostih pa predvsem v izobraževanju in raziskovanju. Tabela 1; Predvidene spremembe v strukturi aktivnega prebivalstva po dejavnostih 1980 1985 V "/e 2000 Skupaj 100,0 100,0 100,0 Primarne dejavnosti 15,1 13,4 8,2 Sekundarne dejavnosti 45,1 44,2 43,3 v tem v združenem delu: — razvojno in tehnološko intenzivne panoge v industriji 4,4 4,8 6,5 — surovinske panoge 3,2 3,2 2,6 — preostale panoge v industriji 29,3 29,0 26,8 — gradbeništvo 7,8 6,5 6,5 Terciarne dejavnosti 26,9 28,9 33,2 Kvartarne dejavnosti 12,9 13,5 15,3 2.2.3. Kadrovska struktura se bo v naslednjem obdobju izboljševala mnogo hitreje kot do sedaj, tako da se bo delež strokovnega kadra povečal na okoli tri četrtine vseh zaposlenih v letu 2000. Povpraševanje združenega dela po delavcih z visoko in višjo izobrazbo bo leta 2000 za približno 1,5-krat večje kot v letu 1981. Povpraševanje po delavcih z visoko in višjo izobrazbo se bo hitreje povečevalo v gospodarstvu kot v negospodarskih dejavnostih v kvalifikacijski strukturi vseh zaposlenih v združenem delu bo ob takšnem povpraševanju leta 2000 odstotek zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo okoli 17 %>, četrtina zaposlenih bo imela srednjo štiriletno izobrazbo, okoli 30 %> triletno srednjo šolo, okoli 28 °/o zaposlenih pa bo imelo manj kot triletno srednjo šolo. Uvajanje tehnoloških sprememb pa bo terjalo opazno povečanje števila delavcev z visoko izobrazbo, zlasti strokovnjakov matematičnih, upravljalskih in informacijskih ved, specialistov in raziskovalcev z doktorsko in magistrsko stopnjo v razvojnih oddelkih, vzdrževalcev in upravljalcev strojev in naprav v skladu z razvojem posameznih področij gospodarstva in družbenih dejavnosti. Močno se bo povečalo število delavcev, ki se bodo ukvarjali z razvojnimi programi za gospodarstvo. Z razvojem družbenih dejavnosti pa se bo povečalo število visokokvalificiranih strokovnih izvajalcev v teh dejavnostih. Za družbeni, posebno pa še znanstveni in tehnološki razvoj, bo zaradi vse večje zapletenosti družbenih in proizvodnih procesov in zaradi povečane profesionalne in socialne mobilnosti, treba pospeševati vse oblike izobraževanja ter v celoten vzgojno-izobraževalni sistem vpeljati dinamičnejše ter prožnejše oblike in načine dela. Priliv diplomantov iz začetnega izobraževanja ne bo mogel v celoti pokriti družbenih potreb po kadrih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Zato bo treba nuditi zaposlenim in obča-, nom, ki v času svojega šolanja niso mogli doseči svojim sposobnostim ustrezno stopnjo izobrazbe, da jo dosežejo z ustrezno obliko nadaljevalnega izobraževanja ali samoizobraževanja oziroma učenja. V ta namen bo treba razviti nove in dovolj prožne oblike izobraževanja odraslih tako v vzgojnoizobraževalnih organizacijah (srednje in visoke šole ter organizacije za izobraževanje odraslih) kot tudi v drugih organizacijah združenega dela. Delavci se bodo lahko vključevali v programe za pridobitev višje stopnje izobrazbe (diplomsko, podiplomsko, specializacije) kot tudi stalnega izpopolnjevanja izobrazbe in usposabljanja, pri čemer ne bodo osvajali le strokovnih znanj, temveč tudi splošna in družbenopolitična znanja in sposobnosti. Začetnemu izobraževanju, ki ga bo treba kakovostno izboljševati in povečati njegovo učinkovitost, da bodo mladi ljudje že na začetku svojega življenja dosegli čim višjo stopnjo izobrazbe in usposobljenosti, bomo tako sistemsko dograd li nadaljevalno izobraževanje, ki bo omogočalo nenehno prehajanje iz dela v izobraževanje in iz izobraževanja v delo. S tem bomo izobraževalni sistem integrirali in omogočili ljudem izobraževanje skozi vse življenje, ne le za poklic, temveč tudi za družbeno delovanje in uspešno osebno življenje. Družbenopolitične organizacije, Gospodarska zbornica Slovenije, poslovodni organi, predvsem v organizacijah združenega dela, bodo morali dajati večji poudarek uveljavljanju kakovostne kadrovske politike, tako da bosta znanje in delo ustrezno vrednotena, kadri pa stimulirani in motivirani za doseganje boljših rezultatov. Organizacije združenega dela bodo spodbujale izobraževanje in poklicno izpopolnjevanje delavcev z boljšim nagrajevanjem uspešnih, z izpopolnjevanjem znanja kot delovno obveznostjo, s študijskimi dopusti, s krajšim delovnim časom, tečaji in seminarji v rednem delovnem času. Z usposobitvijo in s prilivom kadra bomo do konca dolgoročnega planskega obdobja povečali ekspertni potencial na 8 o/o vseh zaposlenih v SR Sloveniji. Ta potencial sestavljajo ljudje usposobljeni za znanstveno-raziskovalno oziroma strokovno-ustvanal-no delo, ki delajo na univerzi in v raziskovalnih organizacijah, v inženiring in konzultantskih organizacijah. razvojno-raziskovnlnih oddelkih in strokovnih službah organizacij združenega dela. v družbenopolitičnih skupnostih in v družbenopolitičnih organi- zacijah. Sem uvrščamo delavce, ki opravljajo poslovodne in delno funkcionarske naloge v združenem delu m v organih družbenopolitičnih skupnosti ter iniciativne in izkušene ljudi v okviru množičnega inovacijskega gibanja. 2.2.4. Ob spremembah v gospodarski strukturi SR Slovenije, z razvojem tehnološko zahtevnejše proizvodnje, z uvajanjem nove tehnologije v proizvodne, delovne in upravljalske procese in postopke bo s spreminjanjem in razvijanjem organizacije dela ob telahvno visoki rasti produktivnosti dela mogoče že v osemdesetih letih postopno skrajševati in prerazporejati delovni čas. Skrajšanje dnevnega, tedenskega jn letnega delovnega časa bo namenjeno predvsem izobraževanju jn izpopolnjevanju znanja zaposlenih, ^ar bo nujno zaradi sprememb v tehnologiji in znanosti. To bo omogočilo spremembo statusa posameznih človekovih aktivnosti in dejavnosti kot so izobraževanje, družbenopolitično delo. prostovoljno de-1°, oblike samopomoči ipd. Organizacija družbenega življenja, neprekinjenost procesa dela, potreba po nenehnem izobraževanju, način zadovoljevanja človekovih osebnih potreb bodo močneje vplivali na življenjski ritem, pa tudi na delovni čas, ki bo tudi v Prihodnje ostal večinoma strnjen. Razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti, zlasti uvajanje informacijskih tehnologij, bo ob dosedanjih oblikah dela terj*al še druge oblike, bolj prilagojene Posebnostim proizvodnje in preostalega dela ter Potrebam občanov. Povečal se bo tudi obseg dela s skrajšanim ati polovičnim delovnim časom, večje bodo možnosti za deljeno delo ali dvojne zaposlitve !n delo na domu. Ob tem se bodo danes že uveljavljene organizacijske oblike dejavnosti združenega in samostojnega osebnega dela dopolnjevale še z drugi-tni oblikami, zlasti tistimi, ki bodo ustrezale zahtevam •Panjših organizacijskih enot, med "drugim tudi v drobnem gospodarstvu. 2.3. Gospodarska rast, proporci in delitve družbenega proizvoda 2.3.1. Strukturno prilagajanje slovenskega gospodarstva, v skladu z razvojnimi cilji, začrtanimi v tem Planu, bo možno le ob stalni, relativno visoki gospodarski rasti. Analiza razvojnih možnosti SR Slovenije v obdobju 1986—1995/2000 je pokazala možnost za doseganje 3—4 0/o poprečne letne stopnje rasti družbenega proizvoda ob izpolnitvi nekaterih zelo zahtevnih pogojev in predpostavk, kot so: bistven preobrat v dosedanjih gibanjih pri uspešnosti gospodarjenja in kakovosti odločanja, ugodni mednarodni pogoji, zagotovitev takšnih izvoznih uspehov že v obdobju do leta 1986, da bodo poleg odplačila dolgov omogočili hitro povečevanje uvoza in investicij kot Potrebnih materialnih elementov za hitrejše prestrukturiranje gospodarstva ob povečani mobilizaciji in izkoriščanju potencialnih proizvodnih faktorjev, zlasti na podlagi povečane vloge znanja in ustvarjalne motivacije v procesih reprodukcije in odločanja. Predvidena gospodarska rast je nekoliko višja od rasti, ki naj bi jo v tem obdobju dosegala Zahodna Evropa oziroma nekoliko nižja od rasti, predvidene za Jugoslavijo. Ob taki rasti bi na koncu obdobja dosegli za okoli 70 °/o večji družbeni proizvod oziroma za okoli 50 °/» večji družbeni proizvod na prebivalca. 2.3.2. Prvi pogoj za doseganje te gospodarske rasti je zaustavljanje negativnih teženj in preobrat v kakovosti gospodarjenja. Doseganje predvidene rasti družbenega proizvoda bo odvisno predvsem od človeškega faktorja, saj bo treba bistveno izboljšati sedanjo nizko stopnjo izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in izkoristiti rezerve v obstoječih zmogljivostih kot pomemben element gospodarske rasti. Zaustaviti bo treba, sicer dolgoročno težnjo upadanja efektivnih ur dela, dokler ne bodo rezultati hitrejše gospodarske rasti omogočili predvidoma v 90. letih nadaljevanja te težnje, vendar na trdnejših temeljih. Tudi ob zagotavljanju polne zaposlenosti, celotni sklad delovnih ur v 90. letih ne bo več naraščal, tako da bo gospodarska rast odvisna od intenzivnosti dela, boljše kakovosti dela, velikosti in kakovosti sredstev ter učinkovite organizacije. Odločno bomo pospešili povečanje števila izmen strojev. Z boljšim izkoriščanjem delovnega časa, z avtomatizacijo in robotizacijo povečano stopnjo izkoriščanja strojev na dan, teden in leto bomo bistveno znižali fiksne stroške, s tem izboljšali konkurenčnost in omogočili hitro zamenjavo opreme, in tako laže sledili tehnološkim spremembam v svetu. Povečanje števila izmen delavcev pa bo tudi pomemben dejavnik rasti produktivne in ohranjevanja polne zaposlenosti ob omejenih sredstvih. 2.3.3. Drugi pogoji za doseganje predvidene gospodarske rasti je pospešeno povečevanje investicij v osnovna sredstva gospodarstva, tako da bi se njihova udeležba v družbenem proizvodu povečala s sedanjih 15 °/o na 21 “/o. V nasprotnem primeru bo bistveno ogrožen dolgoročni razvoj zmogljivosti in uvajanje opredmetenega tehničnega napredka, kar bi vplivalo tudi na slabše pogoje za nadaljnje vključevanje v mednarodno delitev dela. Le z dinamično rastjo investicij bo mogoče obrniti dosedanjo težnjo povečevanja že tako visoke stopnje iztrošenosti opreme v slovenski predelovalni industriji kot glavni nosilki izvoza. Na dejansko rast tehnične opremljenosti dela pa bodo poleg investicij vplivali tehnološki napredek, število izmen in organizacija izkoriščanja zmogljivosti kot kakovostni razvojni dejavniki. 2.3.4. Tretji pogoj za doseganje predvidene gospodarske rasti je uspešen prodor v svet. Bistveno je treba povečati izvoz oziroma presežek izvoza blaga in storitev nad uvozom. Izvoz bo poleg neposrednih vplivov na kakovost proizvodnje in povečanje trga hkrati z odplačevanjem dolgov in znižanjem stopnje zadolženosti Jugoslavije na okoli 20 %> tekočega deviznega priliva ter zmanjšanjem stroškov servisiranja dolga tujini omogočil tudi večji uvoz, ki bo pospeševal intenzifikaoijo in prestrukturiranje proizvodnje in izvoza. Večja stopnja vključenosti v mednarodno menjavo bo omogočila prenos tehnološkega napredka, standardov poslovanja, učinkovitosti in kakovosti razvitega sveta k nam, odločanje domačih gospodarskih subjektov na temelju ekonomskih in tržnih parametrov ter tako preko vpliva na produktivnost prispevala h gospodarski rasti. V skladu s tem bo treba povečati kreditiranje našega izvoza in naložbe v tujini, ki bodo spodbujali prodor na tuje trge in rast domače proizvodnje. 2.3.5. V celoti bodo znašala razpoložljiva sredstva za porabo v SR Sloveniji okoli 90 %> družbenega proizvoda. Pri porabi družbenega proizvoda bo treba najbolj povečati delež izvoza blaga in storitev, ki naj bi realno naraščal s 6 °/o povprečno letno stopnjo rasti Zaradi potreb po postopnem zmanjšanju in ustalitvi zunanje zadolženosti Jugoslavije bomo sprva povečevali presežek v menjavi Slovenije s tujino, tako da se bo do 1990. leta povečal na okoli 8 °/o družbenega proizvoda, nato pa se bo ustalil pri okoli 6 °fo družbenega proizvoda. Tako bodo ustvarjene možnosti tud: za okoli 6 % poprečno letno stopnjo rasti uvoza in s tem pozitivni vpliv na oskrbo domačega trga in posodabljanje gospodarstva ter strukturno prilagajanje proizvodnje. Prav tako pomemben dejavnik gospodarske rasti bodo domači gospodarski tokovi, ki se bodo gibali v skladu s prestrukturiranjem slovenskega gospodarstva in prestrukturiranjem gospodarstev drugih republik v enotnem jugoslovanskem tržnem prostoru. Del družbenega proizvoda bo namenjen financiranju skupnih nalog federacije, del pa različnim oblikam vlaganj v druge republike. Poleg teh vlaganj bomo razvijali in spodbujali še druge oblike sodelovanja, zlasti še prenos znanja in skupne nastope na zunanjih trgih. 2.3.6. Osebna poraba se bo povečevala skladno z rastjo vseh razpoložljivih sredstev za porabo. Realni osebni dohodki bodo rastli in s tem motiviranost proizvajalcev za odgovorno gospodarjenje. Osebni dohodki kot prevladujoč element oblikovanja skupnih prejemkov prebivalstva bodo naraščali skladno z družbenim proizvodom, poprečni osebni dohodek na zaposlenega pa skladno s produktivnostjo dela, kar bo pomemben element za pospešitev proizvodnje in njenih kakovostnih sestavin. Pri planiranju prdizvodnje in dohodka je potrebno izhajati iz take ravni osebnih dohodkov, da bodo zagotavljali materialno in socialno varnost delavcev. Socialni prejemki, med njimi pa zaradi pričakovanih demografskih sprememb zlasti pokojnine, bodo rasli hitreje kot osebni dohodki in bodo povečali svoj delež v skupnih prejemkih prebi-bivalstva. Na odločanje prebivalstva o zaporedju teh sredstev med osebno porabo in varčevanje bomo vplivali z realno obrestno mero," s spodbujanjem porabe sredstev prebivalstva za produktivna vlaganja v družbenem in privatnem sektorju, z večjo udeležbo prebivalstva pri reševanju stanovanjskih potreb, torej z ukrepi, ki bodo motivirali prebivalstvo za večjo nagnjenost k varčevanju. 2.3.7. Boljša oskrbljenost in večja učinkovitost gospodarjenja, pa tudi spremembe v načinu financiranja obratnih sredstev, bodo predvidoma omogočili znižanje deleža investicij v zaloge v družbenem proizvodu. S tem sproščena sredstva bo treba usmeriti v investicije v osnovna sredstva, ki bi tako lahko naraščala po 5 •/• poprečni letni stopnji rasti, v tem pa še hitreje gospodarske investicije. Poprečna investicijska stopnja oziroma delež investicij v družbenem proizvodu ne bo presegla 25 e/o, in bo, kot v razvitejših gospodarstvih, treba možnosti za rast iskati predvsem v izboljšanju odločanja o investicijah, v večji učinkovitosti vlaganj, v krajši aktivizacijski dobi investicij. Sredstva za splošno in skupno porabo bodo naraščala skladno z rastjo družbenega proizvoda, za zadovoljevanje potreb izven družbeno dogovorjenih pa bodo bolj vključena sredstva prebivalstva. Dodatni vir akumulacije bo povečano varčevanje prebivalstva s 4 °/c na približno 7 0/o družbenega proizvoda Na ta način bo mogoče brez nadaljnjega omejevanja osebnih dohodkov in s tem povezanih negativnih posledic zagotoviti tolikšen obseg investicij, ki bo lahko obdržal slovensko gospodarstvo v čedalje ostrejšem konkurenčnem boju in ustvaril razmere za predvideno rast proizvodnje in porabe. Pri tem bomo tudi v bodoče uporabljali tujo akumulacijo, katere vpliv bomo spodbujali s spodbudnejš.mi pogoji za neposredna tuja vlaganja v naše gospodarstvo. Z ustrezno politiko relativnih cen oziroma njihovih popravkov v korist infrastrukturnih dejavnosti in kmetijstva, pa tudi z zagotavljanjem realnega tečaja dinarja, bomo delno odpravljali potrebo po obveznem združevanju akumulacije. Ustvarjali bomo take sistemske in druge razmere, ki bodo spodbujale prosto troljno združevanje sredstev za uresničevanje obetavnih razvojnih programov in mobilnost akumulacije na ekonomskih motivih. Hitro reagiranje na nove možnosti in nove trge bo eden osnovnih pogojev obstanka, zato bo moralo biti združevanje akumulacije čim enostavnejše in prožnejše. 2.4. Tehnološki razvoj 2.4.1. Tehnološke inovacije, ki so posledica večje medsebojne odvisnosti znanstvenega in tehnološkega razvoja, naglo prelivanje teh inovacij na vsa področja življenja in dela, še zlasti pa njihov velik prispevek k hitremu večanju produktivnosti in smotrnejši uporabi materialnih virov družbe, so utrdili spoznanje, da je tehnološki razvoj bistveni pogoj za gospodarski in družbeni razvoj, in da se tehnološki razvoj lahko spremeni tudi v nasprotje družbenega razvoja, če se njegovi rezultati uporabljajo za ohranitev ali krepitev izkoriščanja ljudi, za zaostrovanje nasprotij v svetu ali pa za ogrožanje človekovega okolja. Vpliv temeljnih tehnologij (jedrska tehnika, vesoljska tehnika, genetsko inženirstvo, elektronika, informatika ipd.) na razvoj je vsesplošen. Pojmovanje tehnologije je doživelo spremembo, saj ta pojem ne pomeni več samo načina ali postopka, po katerem delavec s sredstvi za delo kombinira različne oblike energije in snovi, da bi izdelal nove uporabne vrednosti, temveč obsega tudi druge dejavnosti, kot so organizacija in upravljanje, raziskovanje in znanost, izobraževanje delavcev in informatiko. Temeljni pogoj za uresničitev teh sprememb v gospodarski in družbeni struktori je uveljavljanje znanja kot proizvajalne sile v inovacijskem procesu. To znanje se mora materializirati v računalniško vodenih in nadziranih proizvodnih procesih ter v razvoju in uporabi sodobnih organizacijskih znanosti, ki bodo omogočale avtomatiziranim in robotiziranim proizvodnim, poslovnim in upravljalskim procesom oblikovati primemo organizacijo. 2.4.2. Ob zelo hitrem tehnološkem razvoju v razvitem svetu in ob njegovih možnostih pa moramo ostati na realnih tleh. Po eni strani moramo slediti tehnološkemu razvoju v svetu ter se na osnovi razvoja lastnih kadrovskih ter razvojno-raziskovalnih zmogljivosti usposabljati za prenos in uporabo sodobnih tehnologij, na nekaterih ožjih področjih, kjer imamo možnosti, pa za lasten tehnološki razvoj, po drugi strani pa se moramo zavedati, da ima Slovenija vzporedno z avtomatizacijo industrijske proizvodnje, 'ti bi jo Dilo mogoče doseči z mikroprocesorji in modernimi računalniki, velike rezerve še v klasičnih posegih za zvečanje produktivnosti, fizičnega obsega Proizvodnje in za varčevanje z energijo. Ob upoštevanju, da v svetu traja 5—10 let, da se določena pomembna iznajdba realizira v industrijski proizvodnji, pri nas pa še dlje, ne bi bilo smotrno, če bi se pri usmerjanju tehnološkega razvoja za naslednjih 15 let opirali le na izjemne dosežke vrhunske tehnologije. Zato bodo naša prizadevanja usmerjena v naslednje smeri: nenehno čim hitrejše vključevanje sodobne telekomunikacijske tehnologije v naše življenje in delo, da bomo laže sledili razvoju v razvitejšemu delu sveta ter zavestno povečevanje najširših dostopnosti sodobnih komunikacijskih in nekaterih drugih tehničnih sredstev in omrežij, ki omogočajo dostop do javnih informacijskih sistemov oziroma pri-sPevajo k posodobitvi izobraževalnih, poslovnih in Proizvodnih procesov; čim hitrejše uvajanje sodob-n*h, našim razmeram primernih tehnologij tehnološko razvitejšega sveta in njihov nadaljnji razvoj s pomoi-3° domačih raziskovalnih zmogljivosti; neposredna Produkcija novih tehnoloških znanj (izumov, tehnič-n'h izboljšav, celovitih znanj in izkušenj ter drugih stvaritev) na zbranih tehnoloških področjih kot pri-sPevek domače ustvarjalnosti k tehnološkemu razvoju v svetovnem merilu. Zavestna družbena prizadevanja v navedenih smereh predstavljajo poleg ustvarjanja splošnih pogojev za hitrejši tehnološki razvoj tudi opredelitev tistih tehnološko in razvojno intenzivnih področij, ki kot tehnološka osnova ali tehnološka infrastruktura Posredno vplivajo na splošen dvig tehnološko-teh-dične ravni gospodarstva, družbenih služb in uprave, bistveno zmanjšujejo našo tehnološko in siceršnjo odvisnost od tujine in prispevajo k prestrukturiranju gospodarstva. To pa pomeni pospešen razvoj in uvajanje mikroelektronike z informatiko, kibernetike, robotike in avtomatizacije, zasnovane na visoko zahtevnem stroj-bištvu, biotehnologije z genetskim inženiringom, ma-lotonažne kemijske sinteze in drugih visokih tehnologij v okviru selektivno zasnovane razvojne politike in prestrukturiranja gospodarskih in družbenih dejavnosti. Osnovne smeri razvoja in osvajanje nove tehnologije bodo predvsem: sistemi in sestavine za avtomatizacijo proizvodnih procesov oziroma na avtomati-tirane proizvodne procese; sistemi in sestavine za varčevanje z energijo in priprava elementov in sistemov za alternativne vire energije; nekatere veje bazične in predelovalne kemije, zasnovane na lažje dosegljivih vhodnih vložkih; sistemi in sestavine za informatizacijo proizvajalnih in upravljalnih procesov z uporabo zlasti domače računalniške in telekomunikacijske opreme; mikroelektronika kot infrastrukturna tehnologija; optoelektronika kot sestavina elek-tnonske, elektrotehnične, strojne in telekomunikacij-ske tehnike bodočnosti; biotehnologija. 2.4.3. Tehnološki razvoj in tehnološke inovacije ^°do lahko odprle novo obdobje v našem razvoju le, če bomo znali ustvarjati razmere za temeljit pre-°brat v izobraževalni, raziskovalni in tehnološki politiki ter razviti sposobna razvojna jedra za prodor y svet. V gospodarstvo in v vsa druga področja družbenega razvoja bomo morali intenzivneje uvajati razvojne programe z večjo udeležbo visoko usposobljenih delavcev in znanja, z večjo inovativno sposobnostjo, z visoko avtomatizirano in sodobno organizirano proizvodnjo, s sorazmerno manjšo porabo energije in surovin na enoto proizvoda, z višjimi vloženimi sredstvi na zaposlenega in doseženim dohodkom in z visokim deležem izvoza ob doslednem varovanju okolja in smotrne rabe prostora. Takšna usmeritev bo zahtevala visoko ustvarjalnost in fleksibilnost pri programiranju proizvodnje in stalno izboljševanje kakovosti proizvodov. Da bi se z uporabo znanja in rezultatov raziskovalnega dela in s svojo inovativno sposobnostjo mogli prilagajati spreminjajočim se svetovnim in domačim okoliščinam, bo treba vzgojiti in usposobiti več strokovno ustvarjalnih in znanstvenoraziskovalnih delavcev. Za vzgojnoizobraževalne programe in raziskovalno dejavnost bomo morali namenjati znatno več sredstev, spodbuditi intenzivnejše povezovanje znanstvenih, raziskovalnih in visokošolskih organizacij v Jugoslaviji, omogočiti mednarodno sodelovanje in komuniciranje ter okrepiti njihovo informacijsko dokumentacijsko osnovo. Večji poudarek bomo morali dati tistim sestavinam vzgojnoizobraževalnih programov, ki bodo usposabljali strokovni kader za razumevanje, sprejemanje in razvijanje sodobnih raziskovalnih in tehnoloških dosežkov. Vse bolj bo poudarjen tudi pomen stalnega izobraževanja ter pridobivanja novega znanja in višje usposobljenosti z izobraževanjem ob delu in iz dela. Zato bo moralo vlaganje v znanje in v stalno usposabljanje postati produktivno spoznan in nujen strošek vsake delovne organizacije, prav tako pa mora biti v vse naložbe vključen del, ki se nanaša na vlaganje v znanje delavcev in v njihovo usposabljanje za novo tehnologijo in organizacijo proizvodnje. Ob relativno skromnih sredstvih za naložbe bo nujno poiskati in najti prostor za vlaganja v mikroelektroniko, informatiko, biotehnologijo, robotiko in podobno, ki so širša družbena in gospodarska infrastruktura, brez katerih je tudi proces posodobitve na vseh drugih področjih nemogoč. Izoblikovati bomo morali samoupravno sprejemljive oblike koncentracije sredstev na tiste programe, za katere že imamo potrebne strokovnjake in ki so delno že našli pot v proizvodnjo, v izvoz in kjer je najbolj očitno, da bomo ujeli razvoj v svetu. Pri takšnih programih bo treba vključiti tudi tuje interesente kot sovlagatelje, kar bo ob določenih okoliščinah pozitivno -vplivalo na obseg in kakovost dodatnih sredstev, še posebej pa na dostop do sodobne tehnologije. Ob vsem tem pa moramo spodbujati sodelovanje, specializacijo in kooperacijo v jugoslovanskem prostoru. Le fako bomo lahko hitreje dosegali samostojen in tak lasten tehnološki razvoj, ki nas bo usposabljal za enakopravnejše odnose v mednarodni menjavi tehnologij. Sirjenje tehnološkega znanja izpopolnjevanje obstoječih tehnologij in uvajanje novih bomo spodbujali s celovitim sistemom ukrepov, zlasti pa z usmerjanjem kreditnega potenciala bank, s selektivno carinsko in davčno politiko, s patentno zakonodajo, s standardizacijo v povezavi z mednarodnimi standardi, s selektivnimi ukrepi pri prenosu tuje tehnologije, z vzpostavljanjem informacijskega sistema za spremljanje in prenos tehnoloških znanj itd. Neobhodna je tudi dopolnitev oziroma preobrazba zakonodaje za varstvo intelektualne, zlasti industrij- ske lastnine, ki mora zagotavljati uveljavljanje mednarodno sprejetih norm ne le v patentnem pravu, temveč tudi v pravu razlikovalnih znakov (znamke, modeli, vzorci, geografsko poreklo). 2.4.4. Nova tehnologija v informatiki in pri komunikacijah v temeljih spreminja tehnologijo, organizacijo, metode upravljanja in komuniciranje. Informacija je v sodobnih tehnologijah postala ključni proizvodni dejavnik. Nova znanja in nova tehnologija narekujejo, da v SR Sloveniji hitreje in učinkoviteje posodobimo in pridobimo novo informacijsko tehnologijo skupaj z znanjem za njeno upravljanje in usposobimo ljudi za njeno uporabo ter da pospešeno razvijamo sistem znanstvenega in tehničnega informiranja kot dela celotnega družbenega sistema informiranja. Razvoj informatike mora zagotoviti vpogled v proces družbene reprodukcije na ravni organizacije združenega dela kakor tudi na ravni družbenopolitičnih skupnosti. Do leta 1995 bodo predvidoma izgrajene normativne, komunikacijske in programske rešitve, ki bodo zagotovile enotnost informacijskega prostora. Razvoj družbenega sistema informiranja bo postal eden najpomembnejših dejavnikov zmanjševanja družbene režije, predvsem pa tisti dejavnik, ki bo omogočil večjo učinkovitost odločanja. Zato bomo z gospodarskimi ukrepi vplivali na motiviranost za proizvodnjo in za uporabo informacijske tehnologije ter za razvijanje in uvajanje računalniško zasnovanega upravljanja in vodenja proizvodnih procesov. Pri investicijskih programih bo treba poleg proizvodnega procesa izboljševati tudi upravljalske postopke in predvideti opremo za obdelavo upravljalskih informacij. 2.4.5. Pomemben pogoj za uspešnejše uveljavljanje tehnoloških inovacij na mednarodnih trgih bo industrijsko, grafično in modno oblikovanje kot stalna metoda dela organizacij združenega dela, ki bo usmerjena v oblikovno inovacijo, sposobno patentne oziroma modelne zaščite. 2.4.6. Razvojno raziskovalno dejavnost, katere rezultat je novo tehnološko znanje, bomo v procesu družbene reprodukcije obravnavali kot neposreden proizvodni dejavnik in na osnovi skupnih razvojnih interesov odpravili dosedanja kadrovska, organizacijska in materialna neskladja med fazami pretvarjanja znanja v tehnološko, organizacijsko in ekonomsko uspešne inovacije. V ta namen bomo uveljavljali selekcijo in pretok kadrov, zagotavljali primerne delovne razmere za raziskovalce in druge strokovnjake, izboljšali opremo za raziskovalno delo, usmerjali raziskovalne sile h ključnim razvojnim projektom ter povezovali raziskovalne sile v SFR Jugoslaviji. Povečali bomo združevanje sredstev v raziskovalnih in izobraževalnih skupnostih. Ta sredstva bodo namenjena programom krepitve razvojno raziskovalnih zmogljivosti in v skladu s tem tudi naložbam oziroma soudeležbi v projektih nacionalnega in razvojnega infrastrukturnega pomena. Raziskave bomo spodbujali in usmerjali zlasti na naslednjih področjih: varčevanje z energijo in njeno racionalno preoblikovanje, pridelovanje hrane, informacijski sistemi za samoupravno odločanje in vodenje poslovanja ter tehnologije, avtomatizacija in robotizacija, računalništvo, integrirane digitalne komunikacije, biotehnologija, mikroelektronika, opto- elektronika, malolitražna kemija, varstvo človekovega okolja, pridobivanje in uporabo sekundarnih surovin, medicina, humanistične vede posebnega nacionalnega pomena, razvojni problemi družbenih dejavnosti, ljudska obramba in družbena samozaščita, zlasti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. 2.5. Vključevanje v mednarodne ekonomske tokove 2.5.1. Intenzivnejše vključevanje slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno ekonomsko menjavo, vključno s skladnejšo regionalno strukturo zunanjeekonomskih tokov, je temeljna strateška usmeritev dolgoročnega družbenega razvoja. To je temeljni pogoj za povečanje učinkovitosti razvoja ter ekonomske samostojnosti in uresničevanje strateških razvojnih usmeritev na vseh gospodarskih in družbenih področjih. Pri tem ne gre le za izvoz blaga in storitev, temveč tudi za pretok kapitala, znanja, idej in sodelovanja ljudi, narodov in narodnosti ter držav. Predvsem bomo spodbujali in omogočali sodelovanje v velikih razvojnih projektih zahodne in vzhodne Evrope kot način dolgoročne integracije v bližnji razviti svet na bolj enakopravnih osnovah. Neogibno je, da postanejo mednarodni ekonomski odnosi in vključevanje naše države v sodobno tehnološko revolucijo prevladujoča osnova razvojne strategije in njeno ogrodje, nikakor pa od razvojne strategije oddvojen cilj. V to morajo biti usmerjena vsa naša prizadevanja za zvišanje delovne kulture, znanja in ustvarjalnosti ter materialni, sistemski in drugi pogoji, ki bodo zagotovili prehod z ekstenzivnega v intenzivno gospodarjenje nasploh, za zagotavljanje tehnološke, znanstvene in kadrovske osnove za vključevanje v razvitejše oblike mednarodnega sodelovanja, za razvijanje in uvajanje novih oblik in metod organizacije v sodobno organiziranih proizvodnih in upravljalskih procesih itd. Sem sodi tudi gospodarno izkoriščanje naravnih danosti in drugih zmogljivosti. Le tako bodo podane ekonomsko utemeljene osnove, da bodo z intenzivnejšo mednarodno menjavo in z optimalnim izkoriščanjem razpoložljivih proizvodnih dejavnikov na tej osnovi ob upoštevanju njihove dosegljivosti, kakovosti, teritorialne razporeditve, komplementarnosti ter svetovnih meril učinkovitosti, racionalnosti in produktivnosti, ustvarjeni pogoji za doseganje čim večjega dohodka. To bo lahko tudi realno 'izhodišče za vse družbene in gospodarske subjekte pri pripravi njihovih dolgoročnih razvojnih programov ob upoštevanju domačih in mednarodnih razmer ter njihovih motivov in usposobljenosti. Vpliv ekonomskih meril svetovnega trga se mora izražati v celotnih gospodarskih tokovih in odnosih s tujino. Celotno gospodarstvo mora biti tako organizirano, ekonomsko naravnano in motivirano, da vidi v povečanju izvoza in sodelovanju s svetom pot za graditev stabilne in razvijajoče se ekonomije. Preverjanje lastnih dosežkov s svetovnimi merili produktivnosti in ekonomičnosti bo test za njegovo razvojno sposobnost. 2.5.2. Povečanje izvoza bo temeljilo na ekonomski motiviranosti gospodarskih subjektov za trajno naravnanost k izvozu. SR Slovenija si bo prizadevala, da bo ekonomska politika naravnana k temu, da bo izvoz učinkovitih proizvajalcev dinarsko donosen oziroma da bodo vsi udeleženci pri izvozu dosegli najmanj tolikšen dinarski dohodek, kolikor ga dosegajo s pro-dajo proizvodov na domačem trgu. Ukrepi in tnstru-naentii ekonomske politike, predvsem politika tečaja dinarja, bodo morali dolgoročno in trajno zagotavljati interes proizvajalcev za povečanje mednarodne menjave. Zavzemali se bomo za tako naravnanost ekonom-ske politike, ki bo terjala nenehno ocenjevanje rezultatov domačega gospodarstva, zlasti tistega, ki neposredno vpliva na stroške in cene izvoznega blaga, s svetovnimi merili produktivnosti in učinkovitosti. Prestrukturiranje gospodarstva v smeri izvozne usmerjenosti zahteva oblikovanje mehanizma zaščite domače proizvodnje na selektivni podlagi skladno z osnovnimi smermi razvojne politike in tehnološkega razvoja. Taki vlogi se bo morala prilagoditi tudi carinska politika s postopnim zmanjševanjem prohi-dicijske narave ter krepitvijo ukrepov necarinske zaščite. 2.5.3. Pri regionalni usmerjenosti menjave s tujino bo zaradi visoke stopnje zadolženosti in potrebe P° zmanjševanju tehnološkega zaostajanja za razvitimi zahodnimi državami morala menjava z njimi še naprej biti največja, vendar pa bomo zmanjšali Primanjkljaj v trgovinski bilanci in izboljšali pokritje uvoza z izvozom v te države. S pomočjo jugoslovanskega sp azumu z EGS si bomo poleg trgovin-ske menjave prizadevali čimbolj izkoristiti možnosti za sodelovanje s to skupnostjo tudi na drugih pod-r°čjih, še posebej pri višjih oblikah gospodarskega Sodelovanja in možnostih za financiranje razvojnih Projektov. Ustvarjali bomo razmere za bistveno povečanje izvoza blaga in storitev, šinenie sodobnih oblik proizvodnje in tehnlčno-tehnološkega sodelovanja, skupno nastopanje na tretjih trgih, industrijsko kooperacijo in finančno sodelovanje. Pri širjenju teh odnosov si bomo prizadevali za hitrejše vključevanje v tehnično-tehnoložki proces ob ohranitvi eno-Pomske neodvisnosti. V menjavi s socialističnimi državami bomo tudi v Prihodnje tež:li za č:m bolj uravnoteženo menjavo, ki bo zagotovila SFR Jugoslaviji in SR Sloveniji poteg energetskih in drugih surovin tudi usklajeno Ptenjavo na višji ravni in razvijanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Možnosti bomo iskali tudi Pri uvozu nekaterih delov opreme, predvsem takih, ki so na svetovni ravni. Z bolj organiziranim nastopom moramo zaustaviti zmanjševanje menjave z deželami v razvoju Sodelovanje je treba razširiti in graditi na doslej neizkoriščenih možnostih. Tako bomo spodbujali in razvijali Prenos tehnologije, realizacijo dolgoročnih programov dobav surovin, usposabljanje kadrov in posebej skupna vlaganja v izgradnjo proizvodnih, infrastrukturnih in drugih objektov, kooperacijo, ustanavljale skupnih podjetij, medbančno in finančno sodelo-van-e ter oblike skupnega nastopa na tretjih trgih. V razvojni politiki si bomo prizadevali za krepitev sodelovanja z obmeimmi območji sosednjih držav. Bolj kot doslej t -mo pospeševali višje obl k e gospodarskega sodelovanja in krepili sodelovanje v gospodarski infrastrukturi, turizmu in urejanju prostora te- v kut tur J. prosveti, znanosti in na drugih Področjih. Pri tem bo imela pomembno vlogo slo-venr-ka narr drobna skupnost v zamejstvu kot pove-30 val e pri sodelovanju SFR Jugoslavije s sosednjimi državami. 2.5.4. Ekonomsko podlago izvozne strukture tvorijo naravni vključno z zemljepisno lego in z delom ustvarjeni dejavniki. Proizvodni programi v industriji bodo še naprej poglavitni nosilec izvoza, večji obseg pa bodo dobili tudi promet, turizem in kmetijstvo. V industriji bodo predvsem pomembni izvozniki organizacije združenega dela elektro, strojne in kovinske industrije, ki bodo na osnovi večjega vključevanja domačega znanja dosegale boljše neto devizne učinke. Izvoz teh treh nalog je že sedaj več kot 40 "/« vsega slovenskega industrijskega izvoza, vendar pa zaradi uvoza, ki nekoliko presega izvoz, še ne dosegajo zadovoljivih neto deviznih učinkov. Ekonomsko uspešen prodor na tuja tržišča bomo dosegli le z izdelki, ki bodo ustrezali po kakovosti, zanesljivosti, sodobni obliki, konkurenčnosti in solidni servisni dejavnosti. Tradicionalne izvozne proizvodnje s področja tekstila, usnja, lesa in papirja bodo izboljšale ali vsaj zadržale svoj položaj na svetovnem tržišču, le če bomo posodobili in obnovili pretežno dotrajano opremo v teh proizvodnjah. V neblagovnem izvozu bodo največje možnosti pri ustvarjanju deviznega priliva v turizmu in tranzitnem prometu, poleg tega pa bomo iskali možnosti za večje vključevanje v mednarodno delitev dela tudi z investicijskimi deli v tujini. Izvozne spodbude bodo namenjene spodbujanju izvoznikov predvsem na začetku pridobivanja novih tujih tržišč in pri premagovanju tujih protekcionističnih ovir. 2.5.5. Za realizacijo nekaterih razvojnih programov bomo uporabljali tudi tujo akumulacijo, ki bo usmerjena v obetavne izvozne naložbe in namenjena predvsem za zamenjavo iztrošene opreme izvoznih proizvodenj, za posodobitev in razvoj izvoznih zmogljivosti in odpravo ozkih grl v proizvodnji za izvoz. Poleg klasične kreditne oblike pridobivanja tuje akumulacije se bo SR Slovenija zavzemala za ustvarjanje spodbudnejših pogojev za skupna vlaganja s tujimi partnerji, saj bomo s tem pridobili ugodnejše možnosti za uvajanje sodobnejše tuje tehnologije, tehnoloških dosežkov ter organizacijskih znanj in s tem učinkovitejšo organizacijo dela. 2.5.6. Poznavanje in obveščenost o vseh vidikih mednarodnih političnih, ekonomskih, kulturnih in drugih odnosov je osnovni pogoj tako za tekoče prilagajanje in vključevanje v sodobno mednarodno delitev dela, kot za načrtovanje in uresničevanje našp dolgoročne razvojne politike. Da bi se v tem smislu bolje usposobili in organizirali za razne oblike mednarodnega političnega, ekonomskega, znanstvenoteh-ničnega in kulturnoprosvetnega sodelovanja bomo dogradili organizacijo mednarodnega sodelovanja in opredelili poglavitne nosilce sodelovanja (družbenopolitične skupnosti in organizacije, organizacije združenega dela v gospodarstvu in njegove asociacije, znanstvenoraziskovalne in izobraževalne institucije ter njihova združenja) za posamezna prioritetna razvojna področja. Na tej osnovi bomo izvajali tudi ustrezno kadrovsko politiko — evidentirali in oblikovali fonde kadrov, strokovno usposobljenih za delo na omenjenih področjih, organizirali njihovo izobraževanje in usposabljanje, načrtovali njihov nadaljnji razvoj ter jih vključevali v znanstvenoraziskovalno delo v skladu z razvojne strategijo in potrebami združenega dela, tako v gospodarskih kot v družbenih dejavnostih. 2.6. Uresničevanje skupne politike razvoja Jugoslavije in sodelovanje SR Slovenije z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama 2.6.1. Bistven pogoj uresničevanja politike stabilnega in kvalitetnega razvoja SR Slovenije je krepitev sodelovanja na enotnem jugoslovanskem trgu ob hkratnem poglabljanju znanstvenega, tehnološkega in razvojnega sodelovanja organizacij združenega dela preko republiških in pokrajinskih meja. Sodelovanje bo zasnovano na realnem ekonomskem vrednotenju proizvodnih faktorjev in delovanju ekonomskih zakonitosti nasploh, posebej pa še na odpiranju jugoslovanskega gospodarstva v svet. S skupno ekonomsko politiko bomo dali prednost tisti proizvodnji, ki bo krepila Izvozno sposobnost gospodarstva in njegovo tehnično tehnološko raven, zagotavljala gospodarsko upravičeno izrabo razpoložljivih proizvodnih dejavnikov, smotrno uporabo energije in surovin, ter varstvo in zboljšanje delovnega in življenjskega okolja. Okrepili bomo sodelovanje v gospodarski infrastrukturi, kar še posebej velja za energetsko, prometno in vodnogospodarsko področje. Intenzivneje bomo Sodelovali pri urejanju prostora in pri reševanju skupnih ekoloških vprašanj ter pri preprečevanju naravnih in drugih nesreč. Pospeševali bomo pretok znanja na podlagi skupnih projektov raziskovalnih organizacij in pri konkretnih gospodarskih projektih na podlagi skupnih vlaganj. Glede na razpoložljive zmogljivosti in specifična znanja se bodo povečali pretoki znanja v izobraževanju in zdravstvu. Krepila se bo izmenjava kulturnih dobrin. 2.6.2. Splošen dvig gospodarske ravni in kakovosti jugoslovanskega gospodarstva in vse večje vključevanje Jugoslavije ter vsake republike in avtonomne pokrajine v mednarodne gospodarske tokove bo omogočilo tudi intenziviranje gospodarskih tokov v Jugoslaviji. Večja mobilnost bo odvisna od boljšega in racionalnejšega koriščenja razpoložljivih razvojnih možnosti na posameznih območjih. Ob uveljavljanju enotnega jugoslovanskega trga je realno pričakovati, da se bo povečevala prodaja izdelkov zahtevnih proizvodenj z območja SR Slovenije na jugoslovanskem trgu, hkrati pa se bo zmanjšala prodaja nekaterih izdelkov tradicionalnih proizvodenj, zlasti predmeti široke porabe, in proizvodenj, ki, ekonomsko gledano, nimajo opravičila za menjavo med oddaljenejšimi deli tržišča. Pri prodajah iz SR Slovenije v druge republike in avtonomni pokrajini je pričakovati upadanje njihovega deleža v družbenem proizvodu. Organizacije združenega dela z območja SR Slovenije bodo V drugih republikah in avtonomnih pokrajinah povečevale nakup kmetijskih pridelkov in izdelkov, energetskih surovin in proizvedene energije, pri surovinah, re-promaterialu in polizdelkih pa bodo opuščeni nekakovostni in ekonomsko neracionalni izdelki. Tako se bo del teh nabav iz drugih republik in avtonomnih pokrajin preusmeril na uvoz, bolj šele po letu 1990. Zaradi večje usmeritve industrije v izvoz in s tem skupne potrebe po znanstvenem, tehničnem in tehnološkem sodelovanju na jugoslovanskem trgu in na tej osnovi tudi zaradi prenašanja izkušenj organizacij združenega dela zaradi zagotavljanja preskrbe z energijo, hrano in surovinami, zaradi kooperacije in specializacije proizvodnje in zaradi razvoja gospodarsko učinkovite delovno intenzivne proizvodnje, pričakujemo povečanje obsega naložb SR Slovenije v druge republike in pokrajini. Ob predpostavki krepitve dolgoročnega znanstvenega, tehničnega in tehnološkega sodelovanja, ki naj bi privedlo do usklajevanja razvojnih usmeritev posameznih dejavnosti oziroma njihovih pomembnejših nosilcev v SFR Jugoslaviji, se bo oblikoval tudi tok vlaganj iz drugih republik in avtonomnih pokrajin v SR Slovenijo. Združevanje dela in sredstev na samoupravnih . osnovah bo moralo postati glavni način povezovanja jugoslovanskega gospodarstva. Na pospešitev združevanja bodo vplivale tudi spremembe v sistemu opredeljevanja in pospeševanja razvoja manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin, ki bodo vodile v preraščanje obstoječih oblik pospeševanja v vse bolj samoupravne in poslovno učinkovite oblike in načine. Ob pričakovanem zmanjševanju obveznosti se bo tako povečeval delež tistih sredstev, ki bodo usmerjena za hitrejši razvoj na osnovi skupnih vlaganj. Združevanje dela in sredstev za spodbujanje hitrejšega razvoja republik in avtonomnih pokrajin, ki bodo opredeljene kot manj razvite, oziroma imele status prehodnega obdobja, bo temeljilo na ekonomskih motivih, to je na ustvarjanju čim večjega skupnega dohodka in drugih skupnih interesnih organizacij združenega dela iz razvitih in manj razvith območij. Združevanje dela in sredstev naj bi ob uresničevanju skupnih interesov hkrati prispevalo tudi k preusmeritvi v gospodarski strukturi, v skladu s tem pa tudi k uresničevanju politike hitrejšega produktivnega zaposlovanja delovno sposobnega prebivalstva na teh območjih. Razlike v gospodarski razvitosti republik in avtonomnih pokrajin se bodo zmanjševale tem hitreje, čim hitrejši in kakovostnejši bo gospodarski razvoj vse Jugoslavije. Hkrati bo učinkovit razvoj vseh, tudi razvitejših, nujen pogoj za večjo mobilnost dela in sredstev na osnovi skupnih interesov za hitrejši razvoj republik in pokrajin, ki bodo v posameznem srednjeročnem obdobju obravnavane kot manj razvite. Pri tem se bo pri višji stopnji gospodarske rasti na kakovostnejših osnovah čas dohitevanja sedanje ravni razvitejših republik in pokrajin zmanjševal. Zato bo pri iskanju mehanizmov gospodarskega sistema in ukrepov ekonomske politike nujno upoštevati, da so rešitve, ki zagotavljajo učinkovit razvoj vse Jugoslavije, v resnici tudi najbolj koristne za zmanjševanje razlik v materialnih pogojih razvoja med republikami in pokrajinama. Le tako bo ustvarjena podlaga za svobodno, enakopravno In demokratično samoupravno povezovanje združenega dela in naše celotne večnacionalne samoupravne in državne skupnosti. 3. STRATEGIJE RAZVOJA IN RAZVOJNE NALOGE 3.1. Strategija razvoja gospodarskih dejavnosti 3.1.1. Razvojna strategija in preosnova bosta globoko posegli v strukturo gospodarskih in drugih dejavnosti. Višjo dinamiko v razvoju bodo imele tiste organizacije združenega dela, ki bodo v svoje programe vključevale tehnološko in razvojno intenzivne programe. V takšnih razmerah bodo organizacije združenega dela mnoge obstoječe programe opuščale in uvajale nove, s katerimi si bodo v poostreni konku- renci na domačih in tujih trgih zagotovile obstoj ia razvoj. V devetdesetih letih bodo vse večji del družbe-nega proizvoda morali ustvarjati proizvodni progra-mi> ki bodo temeljili na uporabi visokih tehnologij v Proizvodnih 'in delovnih procesih, znanju, sodob-ni organizaciji dela in informatiki. Uvajanje takšnih Programov bodo spodbujali kriteriji produktivnosti in učinkovitosti razvitejših ekonomij, s katerimi se bodo na domačem in tujih trgih srečevale naše, vse bolj Y mednarodno menjavo usmerjene organizacije zdru-Zenega dela. Pri tem bodo visoke dohodkovne in de-yizne učinke dosegale zlasti tiste organizacije zdru-^enega dela, ki bodo s sodobno in originalno zasnovo er visoko kakovostjo svojih izdelkov, s posebnostmi ^ oblikovanju, s sposobnostjo po hitrem prilagajanju rznim razmeram ter s sodobnimi metodami trženja uspele dohitevati in prehitevati druge v svetu uve-Javljene proizvajalce. Prav zato bomo ob uveljavlja-nju širših, mednarodnih kriterijev gospodarske uspeš-n°sti in razvoja, morali zagotoviti znanju ustrezno ekonomsko in družbeno ceno ter pospešiti družbeno uveljavitev nosilcev znanja in ustvarjalnosti. Le tako bomo lahko kot razmeroma razvita, ven-^ar majhna družba uspešno obvladovali izzive svetovne tehnološke revolucije. Visoka prožnost gospodarske in družbene strukture bo temeljni pogoj za uresničevanje teh usmeritev. 3.1.2. Proces prestrukturiranja gospodarskih dejavnosti kot temeljna materialna podlaga gospodar-s!ce stabilizacije bo dolgoročni proces prilagajanja Proizvodnih, kadrovskih, organizacijskih ■ in dru?:h zmogljivosti in sposobnosti obstoječim in novim proizvodnim razmeram, da bi posodobili proizvodno strukturo, zagotovili polno zaposlenost ter - bistveno izboljšali kakovost in učinkovitost gospodarjenja. Na ta način bomo dosegali ključne razvojne cilje pri Povečevanju izvoza in tehnološkega napredka kot temeljnih pogojev gospodarske rasti. V takih razmerah bomo uresničevali usmeritev opiranja na lastne sile, ki temelji na prizadevanju delavcev, delovnih ljudi in občanov za čim boljše ekonomsko racionalno izkoriščanje razpoložljivih proizvodnih faktorjev. Kljub rasti družbenega proizvoda ‘n njegovi smotrnejši delitvi bomo razpolagali s skromno akumulacijo, s katero bo treba premagovati Probleme pri prestrukturiranju gospodarstva ter ohra-ujanju polne zaposlenosti. Imeli pa bomo kvalificira-ne strokovne kadre, ki bodo vključeni v tiste gospodarske dejavnosti, kjer so še velike neizkoriščene možnosti, ter v tiste proizvodne programe, ki zahtevajo več znanja ter manj surovin, energije in manj Prevoznih stroškov na enoto proizvoda in katerih Proizvode in storitve je mogoče prodajati predvsem na konvertibilnih trgih. 3.1.3. Pri prizadevanjih za prestrukturiranje gospodarstva bo posebno pomembna kakovost investicijskih odločitev, ki morajo upoštevati ne samo podjetniške in sektorske vidike ter interese, temveč tudi narodnogospodarske kriterije, ki ob doslednem varovanju okolja vplivajo na racionalnejšo rabo proizvodnih faktorjev, zlasti energije, surovin in lokacij v prostoru. Narodnogospodarski kriteriji, opredeljeni v srednjeročnih planskih aktih, bodo ob ustrezni naravnanosti ekonomske politike v SR Sloveniji kot v SFR Jugoslaviji vplivali na ohranjanje polne zaposle- nosti, izvozno in tehnološko prodornost gospodarstva, razporeditev proizvodnje, ki bo krepila policentrično zasnovo regionalnega razvoja SR Slovenije in integracijske procese na enotnem jugoslovanskem trgu. Pomembna naloga razvojne pohtike SR Slovenije bo oblikovati družbene in ekonomske razmere za pospeševanje procesov opuščanja neobetavnih proizvodenj in programov ter za tehnološko, organizacijsko, kadrovsko in finančno prenovo, ki bo krepila tržni in konkurenčni položaj organizacij združenega dela in njihovo hitro ter prožno prilagajanje spreminjajočim se zunanjim in notranjim razmeram gospodarjenja. Delež bruto investicij v osnovna sredstva gospodarstva v družbenem proizvodu se bo postopno povečal na 21 °/o. Za zamenjavo in izboljšanje strukture obstoječih osnovnih sredstev bo treba nameniti približno polovico vseh bruto investicij v osnovna sredstva gospodarstva. Zvišati bo treba udeležbo gospodarskih investicij v skupnih investicijah, v skladu s tem pa udeležbo tistih proizvodnih programov, ki so razvojno tehnološko intenzivni in omogočajo dolgoročno večji izvoz blaga in storitev (vključno turizma). Spremembe v strukturi gospodarskih investicij v korist izvoznih in razvojno tehnoloških intenzivnih programov bodo uresničljive le z nadvse skrbno izbiro programov v gospodarski infrastrukturi in pri surovinskih panogah. Vlaganja v gospodarsko infrastrukturo ob upoštevanju realnih možnosti ne bodo presegala približno ene četrtine vseh gospodarskih investicij v osnovna sredstva. Bistveno bo povečan delež razvojnotehno-loških skupin, povečan bo delež za kmetijstvo, zmanjšal pa se bo delež surovinskih panog. Upoštevaje navedene usmeritve, tržne razmere in kriterije za prestrukturiranje gospodarstva, ki bodo opredeljeni v srednjeročnih planskih aktih, je na osnovi sedanjih analiz za obdobje do leta 2000 okvirno možno pričakovati naslednje premike v strukturi gospodarskih naložb. Tabela 2: Pričakovane spremembe v strukturi naložb v osnovna sredstva v SR Sloveniji po gospodarskih 'področjih združenega dela — v Realizacija 1971—1982 tekoče cene Predvidevanje 1986—2000 stalne cene I 1. Gospodarska infrastruktura 24^ 24,0 v tem: — energetsko gospodarstvo 13,4 12,0 — prometna infrastruktura 10,7 11,3 — vodno gospodarstvo M 0,7 2. Industrija brez energetike in živilske industrije 34,2 32,0 v tem: — razvojno tehnološke skupine 4»8 9,5 — surovinske panoge 7,8 6,7 3. Kmetijstvo in živilstvo 7,1 9,0 4. Preostalo gospodarstvo 34,2 35,0 Skupaj gospodarstvo 10»,0 100,6 Sodimo, da bodo predvidene investicije povzročile naslednje spremembe v strukturi družbenega proizvoda po gospodarskih področjih. Deleži energetskega gospodarstva, surovinskih panog, klasičnih predelovalnih panog, ter preostalega gospodarstva se bodo nekoliko zmanjšali, deleži razvojno tehnoloških intenzivnih panog, kmetijstva in živilstva ter turizma se bodo povečali Večje spremembe pa pričakujemo v znotrajsek-torski strukturi panog, strukturi izvoza in uvoza, porabi energije in surovin ter v smotrnejšem koriščenju sodobnejše opreme in znanja po posameznih skupinah v industriji, predvsem pri razvojno tehnoloških intenzivnih panogah. Drobno gospodarstvo 3.1.4. Sestavni del strategije gospodarskega razvoja bo hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, ki je bistvenega pomena za skladnejši razvoj, prestrukturiranje in racionalizacijo našega gospodarstva, pogosto pa tudi osnova za nastajanje novih in za organsko rast obstoječih organizacij združenega dela. Zlasti v industriji bo nujno obstoječe pestre proizvodne programe selekcionirati in krčiti ter jih v smislu delitve dela na podlagi kooperacije prenašati v drobno gospodarstvo. Spodbujali bomo tiste razvojne in investicijske programe v organizacijah združenega deia, ki bodo pospeševali kooperacijo z enotami drobnega gospodarstva. S spodbujevalnimi in stabilnimi pogoji gospodarjenja bomo sproščali drobno iniciativo in ustvarjali pogoje za podvojitev deleža drobnega gospodarstva v družbenem proizvodu. Posebno skrb bodo imele tiste aktivnosti v drobnem gospodarstvu, ki se vključujejo v mednarodno delitev dela s povečevanjem izvoza ali z nadomeščanjem uvoza blaga in storitev in proizvodnja za potrebe SLO in DS. Bistveno povečanje števila enot drobnega gospodarstva- bo tudi pomemben pogoj za oblikovanje takšne strukture gospodarstva, ki bo sposobna hitro in učinkovito odgovarjati na spremembe na domačem in tujih trgih in zagotoviti prožnosti pri sprejemanju izzivov svetovne tehnološke revolucije. Storitvene dejavnosti bomo pospeševali predvsem za zadovoljitev neposrednih potreb občanov in izboljšanje turistične ponudbe. Industrija 3.1.5. V industriji bomo intenzivneje uvajali proizvodne programe z večjo udeležbo visoko strokovnih delavcev in znanja, z večjo inovativno sposobnostjo, z visoko avtomatizirano proizvodnjo, s sorazmerno manjšo porabo energije in surovin na enoto proizvoda, z višjim dohodkom na zaposlenega in na vložena sredstva, z visokim deležem izvoza ter ob upoštevanju varovanja okolja in smotrne rabe prostora. Razvijali bomo proizvodnjo, ki bo na zahtevnih svetovnih trgih konkurenčna in kjer lahko koristimo prednosti visokega znanja in visokokvalificirane delovne sile z bogato industrijsko izkušnjo. Razvijati bo treba tehnološko in razvojno intenzivne proizvodnje, kjer bomo na osnovi lastnega znanja in v povezavi s tujimi nosilci moderne tehnologije dosegali na nekaterih ožjih področjih tudi vrhunske dosežke. S tem bomo razvijali proizvodnjo, ki bo konkurenčna na trgih razvitih držav. Industrijske panoge, ki so že do sedaj močno prispevale k razvoju in izvozu, bomo posodobili, da bi ohranile oziroma izboljšale svoj konkurenčni položaj na mednarodnih trgih, opuščali pa proizvodne programe, ki tem usmeritvam ne ustrezajo. 3.1.6. V ta namen bo v celoti predelovalni industriji osrednja naloga tehnološka intenzifikaCija, zlasti z uvajanjem sodobnih elektronskih naprav za računalniško krmiljenje proizvodnje oziroma za uvajanje integralnega računalniško zasnovanega procesa proizvodnje in poslovanja ter razširitev proizvodnje po naročilih, ki bo ob novih tehničnih rešitvah prav tako donosna kot masovna proizvodnja. Taka usmeritev bo zahtevala visoko ustvarjalnost in prožnost pri programiranju proizvodnje in stalno izboljševanje kakovosti proizvodov. V ospredju bo povečevanje produktivnosti in predelave ter postopen izbor proizvodnih programov za tehnološko in razvojno zahtevnejše izdelke. 3.1.7. Uresničitev kompleksnih ponudb bo pomenila kakovostno in količinsko spremembo pri v ustvarjanju dodane vrednosti ter plasiranju opredmetenega znanja in dela ob trajnem angažiranju kadrov in sredstev z različnih področij gospodarstva ter izobraževalnega in raziskovalnega področja na osnovi dolgoročnih razvojnih programov. Ti programi morajo biti izvozno usmerjeni tudi zaradi majhnega domačega trga. Uresničitev kompleksnih programov na podlagi opredmetenja predvsem domačega znanja in dela zahteva spremembo pri organiziranju inženiring organizacij. Zato bi se morale te preusmeriti v nove, poslovno uspešnejše in fleksibilnejše oblike sodelovanja pri proizvodnji kompleksnih investicijskih objektov s ciljem zagotoviti specializacijo domačih udeležencev in na tej osnovi prodor v tehnološki vrh. 3.1.8. Bistveno večji poudarek kot doslej bo na razvoju maloserijske proizvodnje, k)i bo kooperant ve-likoserijske proizvodnje in individualne proizvodnje večjega obsega, in bo zadovoljevala pestre potrebe kupcev. To je fleksibilna proizvodnja, ki mora biti visoko produktivna na osnovi najnovejših tehničnih pridobitev. Spodbujali bomo tudi razvoj omrežja vzdrževanja, ki naj omogoča boljšo in gospodarnejšo uporabo izdelkov. V tovrstni proizvodnji bomo uvajali tako imenovane celične obdelovalne sisteme, povezane s skupnim informacijskim sistemom. S takšnimi proizvodnimi enotami bomo tudi približali delo delavcem v krajih njihovega bivanja, kar še posebej velja za manj razvita in hribovita območja. 3.1.9. Za izbor tehnološko razvojnih programov bo ob upoštevanju veljavnih, družbeno sprejetih kriterijev odločilno združevanje dela in sredstev soodvisnih organizacij združenega dela. Pri tem pa bo dei teh programov odvisen od skupnih vlaganj s tujimi partnerji, ki bodo poleg skupnega rizika, omogočila tudi dostop in vključitev v dogajanja v mednarodnem tehnološkem razvoju. Pri odločitvah za izvedbo konkretnih programov na teh področjih pa bodo nosilci odločitev morali upoštevati, da je tehnološki razvoj v teh dejavnostih izredno dinamičen in da se na trgu nenehno pojavljajo novi proizvodi, ki nadomeščajo stare in po kakotaDsti in funkcionalnosti visoko presegajo že obstoječe. Po panogah industrije bo poudarek na naslednjih proizvodnih usmeritvah: — V elektroindustriji: proizvodnji kompatibilnih računalniških sistemov in sistema mrež za distribuirano obdelana podatkov: proizvodnja komrietn:h elektronskih in digitaliziranih telekomun^kac'j-kth sistemov; proizvodnja lastnih računaln.ško-numeričnih URADNI LIST SRS St- 1 — rr. L 1986 upravljalskah strojev; proizvodnja sistemov za upravljanje v energetiki, procesni industriji in prometu; proizvodnja mikroelektronskih vezij in sistemov na osnovi preciznejše tehnologije; proizvodnja elektronskih sestavin za avtomobile in drugih visoko kvalitetnih elektronskih sestavin ter hišnih in avdiovizualnih aparatov na osnovi mikroprocesorjev. — V strojegradnji: razvoj in proizvodnja fleksibilnih obdelovalnih sistemov, procesorsko vodenih in robotiziranih, s pripadajočimi orodji; proizvodnja opreme za izkoriščanje konvencionalnih in nekonvencionalnih virov energije; proizvodnja strojev in naprav za pridelavo primarnih kmetijskih proizvodov ter kompletnih tehnoloških linij za njihovo predelavo s poudarkom na večji avtomatizaciji in robotizaciji procesov; naprave in sistemi za čiščenje odpadnih vod in zraka, gospodarno rabo odpadnih surovin ter opremo za komunalne odpadke; naprave za prevoz, pretovor in skladiščenje ob upoštevanju njihove povezanosti v logistične mreže ter proizvodnja kompleksnih objektov in proizvodnih linij z razvojem ustreznih tehnologij. — V avtomobilski industriji: proizvodnja gospodarskih cestnih in specialnih vozil ter dieselskih motorjev ob večji tehnološki in razvojni samostojnosti, freba bo razvijati in širiti domačo dobaviteljsko in kooperantsko industrijo pri proizvodnji pomembnejših univerzalnih sklopov v vsej Jugoslaviji in na tej osnovi razvijati sodelovanje s tuj.mi partnerji. V razvoju si bo treba prizadevati za ekonomičnost (varčnost), kakovost (podaljšanje garancijske in življenjske dobe) ■n upoštevati naraščajoče zahteve za zrpanjšanje onesnaževanja okolja. Sistem modulne gradnje vozil in s tem usmeritev na fleksibilne tehnološke sisteme bo omogočal racionalno proizvodnjo tudi manjšega ob-sega proizvodnje. Proizvodnja vozil na osnovi univerzalnih agregatov bo omogočila tudi hitrejši lastni razvoj in proizvodnjo gradbene, kmetijske, delovne in druge motorizirane mehanizacije. V razvoju in proizvodnji cestnih specialnih vozil bo upoštevan koncept Integralnega sistema transporta. Skladno s tem bo poudarek na proizvodnem programu avtobusov, težki kategoriji vozil za linijski in razvozni prevoz ter vozilom za posebne in obrambne namene. — V kemični in gumarski industriji: višja teh-nično-tehnološka raven izvozno usmerjenega dela predelovalne kemične, farmacevtske in gumarske industrije kot tudi dela teh proizvodenj za nemoteno oskrbo reprodukcijsko povezanih, izvozno usmerjenih Partnerjev; proizvodnja baznih kemičnih materialov, surovin in intermediatov za kemično, farmacevtsko in gumarsko industrijo s težiščem na proizvodnji farmacevtskih surovin, agrokemikalij, deia anorganskih ke-m;kalij in sintetičnih materialov, poliamidnih vlaken, tehničnih plinov ter surovin za gumarske izdelke. — V črni metalurgiji: povečal se bo delež kakovostnih in plemenitih jekel, na osnovi tega pa bo pestrejša izbira valjarniških, kovaških in livarskih izdelkov. Proizvodnja končnih izdelkov ne bo bistveno povečana, osnovne naprave za surovo jeklo bodo elek-trične obločne peči. Pri ferolegurah bo usmeritev v izdelavo plemenitih in specialnih ferolegur ter pred-legur, ob stagnaciji proizvodnje energetsko intenzivnih terolegur. — V barvni metalurgij!: s fazno, družbeno-eko-n°rnsko upravičeno posodobitvijo proizvodnje primar-neSa aluminija bo dosežena optimalna tehnološko-ckonomska proizvodna enota, ki se bo opirala na so- Stran 15 dobno tehnologijo z nizko Specifično porabo energije in surovin ter visoko storilnostjo. Zagotovljene bodo primerne delovne razmere in varstvo okolja. Predelovalna aluminijska industrija bo povečala stopnjo predelave in se usmerila v proizvodnjo visokokakovostnih legiranih in platiranih materialov. Proizvodnja drugih barvastih kovin bo usmerjena v izdelke visoke kakovosti, tudi z večjo predelavo sekundarnih surovin. Intenzivirane bodo geološke in rudarske raziskave rudnega potenciala. — V rudnikih in industriji nekovin: posodobljeno bo izkoriščanje mineralnih surovin, z višjimi stopnjami predelave ter ob doslednem upoštevanju varstva okolja. — V lesarstvu: proizvodnja končnih lesnih izdelkov visoke kakovosti na višji stopnji oblikovanja, konstrukcij in obdelave ter ob racionalnejši porabi vseh vrst lesa in drugih nadomestnih surovin. Proizvodnja žaganega lesa in plošč bo količinsko ostala na sedanji ravni. Izboljšale se bodo kvalitete sortimenla in povečala stopnja izkoristka surovin in energije. — V celulozni in papirni industriji: proizvodnja kakovostnih, specialnih in drugih vrst papirja ter višje stopnje predelave papirja. Povečanje zmogljivosti bo temeljilo na boljšem izkoristku lesne mase m starega papirja ter vlaganjih v premeno malodonosnih gozdov (1.500 ha poprečno letno) in plantažiranje na opuščenih Kmetijskih zemljiščih (1.200 ha poprečno letno). — V grafični industriji: poenotenje in pospešena modernizacija tehnologije, ziasti zaradi spremljave izvoznega gospodarstva in informatizacije ter konkurenčen izvoz grafičnih storitev. — Tudi tekstilna, usnjarsko-predeiovalna, kovinska in druge delovno intenzivne panoge se bodo ob posodabljanju prestrukturirale po stopnjah intenzivnosti tehnološke predelave ter se z izboljšanjem kakovosti usposobile za povečanje konkurenčne Sposobnosti na tujih trgih. Ob povezovanju s strojegradnjo, proizvodnjo surovin in reprodukcijskih materialov ter inženiring dejavnosti pa bodo prispevale k razvojni preobrazbi celotnega združenega dela. Kmetijstvo in živilska industrija 3.1.10. Glede na strateški pomen hrane je temeljna naloga kmetijstva izkoristiti vse razpoložljive dejavnike, na tej osnovi povečati proizvodnjo za okoli 40—45 %>, s tem v globalu pokriti potrebe po hrani in povečati izvoz kmetijskih in živilskih proizvodov. S spremembo agrarne strukture, ki je z veliko posestno in parcelno razdrobljenostjo ovira hitrejšemu razvcju proizvodnje in produktivnosti, bo treba ustvariti razmere za prestrukturiranje kmetijstva. Temeljne usmeritve v razvoju kmetijstva bodo naslednje: — Najprej bo treba hitro doseči večjo proizvodnjo hrane z večjo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti in racionalnostjo v proizvodnji. V ta namen bo treba strokovno ovrednotiti zmogljivosti kmetijskih zemljišč in uveljaviti ukrepe, ki delujejo hitro in ki terjajo čim manj sredstev, da bi lahko zagotovili pospešeno obdelavo vseh razpoložljivih zemljišč, izboljšati tehnologijo in smotrno uporabo produkcijskih sredstev, učinkovito organizirali proizvodnjo to blagovne tokove ter rajonizirall proizvodnjo, — Po ustalitvi trga živil bodo s spreminjanjem agrarne strukture s koncentracijo zemljiških in drugih zmogljivosti v okviru družbenega kmetijstva tar zmog- Ijivosti, nastalih z združevanjem dela, sredstev in zemlje samostojnih kmetov, dane možnosti za hitrejše povečevanje delovne storilnosti in cenejše pridobivanje hrane. — V gospodarskem sistemu in ekonomski politiki bo kmetijstvo obravnavano v načelu enako kot druge gospodarske dejavnosti, in sicer glede ustvarjanja družbenega proizvoda in dohodka in tudi glede odnosa do domačega in tujega trga. Tako bomo v kmetijstvu povečevali izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. 3.1.11 Za uresničitev teh nalog bo treba dosledno varovati kmetijsko zemljo, jo usposabljati, in vključevati slabo obdelane površine v intenzivno proizvodnjo. Na karti št. 13 Zasnova območij kmetijskih zemljišč in agrooperacij (na listu karte 1 : 250.000 št. I) so kot obvezna izhodišča za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov kmetijskih zemljiških skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji opredeljena območja najboljših kmetijskih zemljišč ter območja za melioracije. Leta 2000 bomo razpolagali z okoli 760.000 ha kmetijske zemlje. Obdelovalnih površin bo približno 650.000 ha, v tem pa njiv okoli 300.000 ha. Za nadomestitev izgubljenih kmetijskih zemljišč, racionalnejšo obdelavo in ustvarjanje večjih proizvodnih enot bo treba usposobiti okoli 95.000 ha zemljišč s hidromelioracijami (70.000 ha osuševanje, 25.000 ha namakanje) ob upoštevanju varstva dobrin splošnega pomena, okoli 100.000 ha z agromelioracijami in okoli 120.000 ha s komasacijami ter odkupiti okoli 10.000 ha zemlje. Zaradi izredno slabe starostne strukture aktivnih kmetijskih prebivalcev bo nujno treba z izboljšanjem ekonomskega položaja kmetovalcev in z večjo socialno varnostjo bistveno upočasniti deagrarizacijo in pri tem diferencirano uravnavati tok deagrarizacije v ravninskih območjih in hribovitih predelih. Za pospeševanje primarne proizvodnje bo treba zagotoviti sodelovanje strokovnjakov, ki celovito obvladajo znanje kmetijskih tehnologij, razvijati znanstveno in strokovno pospeševalno delo, ki naj bi zajelo vsako pridelovalno enoto. S sprotnim in uspešnim vključevanjem znanstvenih dosežkov v prakso bodo izpopolnjeni genetski potenciali v živinoreji, sortni izbor in tehnologija v sadjarstvu, vinogradništvu, hmeljarstvu, semenarstvu in živilski industriji. Organizacije združenih kmetov in kmetijske šole so dolžne voditi načrtno kadrovsko politiko tudi za kmetije tako, da bi do leta 2000 imeli vsi, ki jim je kmetijstvo glavna dejavnost, ustrezno strokovno izobrazbo, organizirana pa naj bodo tudi strokovna izobraževanja in izpopolnjevanja kmetov. 3.1.12. Predvideno povečanje kmetijske proizvodnje bo možno z večjim hektarskim pridelkom, ki se bo približal pridelkom v kmetijsko razvitih državah, s povečevanjem pridelovanja krme na travinjo, z zaustavitvijo zaraščanja pašnikov in z usposobitvijo čimveč njiv. Osrednja proizvodnja smer bo tudi v bodoče govedoreja, pri čemer bo treba glede na naravne danosti zagotavljati skladnost med rastlinsko pridelavo la živalsko prirejo. Vzporedno s povečanjem njiv bo nujno bistveno spremeniti setveno strukturo v korist ttt, industrijskih in krmilnih rastlin. Razvijati bo treba govedorejo kombiniranih pasem z večjim poudarkom na mesu ha na osnovni krmi v prašičereji poleg industrijske reje vse bolj uveljavljati kmečko rejo kot dopolnilno dejavnost na kmetijah na osnovi doma pridelane krme; razvijati perutninarstvo v skladu z možnostmi za prodajo na zunanjem trgu, pri čemer ne računamo z bistvenim povečevanjem zmogljivosti industrijske reje. Pospešeno tx> treba razvijati ovčerejo in povečati stalež konj. V zdravstvenem varstvu živali bodo ukrepi in akcije usmerjene predvsem v preprečevanje in zatiranjem kužnih bolezni in parazitarnih bolezni ter zagotavljanje ustrezne veterinarske dejavnosti. Z izvajanjem preventivnih ukrepov bodo veterinarske organizacije združenega dela zagotavljale varstvo prebivalstva pred boleznimi, ki se prenašajo z živali na ljudi. Proizvodnja v trajnih nasadih bo organizirana v večjih proizvodnih enotah in v območjih, ki so po podnebju in legi ža to vrsto proizvodnje primernejša Sedanje sadovnjake in vinograde bo treba ohraniti, nasade pa bo treba obnoviti hitreje kot v preteklih letih. Pri pridobivanju sadja in vina bodo vlaganja usmerjena v izboljšanje kakovosti in povečanje izbire za izvoz. Vse bolj naj bi se uveljavljale tudi dohodkovno zanimive, specializirane intenzivnejše kulture v vrtnarstvu, semenarstvu, pridelavi jagodičevja, zdravilnih in aromatičnih zelišč in pridelavi kultur za industrijo. V ribištvu bo treba izkoristiti razvojne možnosti za morsko in sladkovodno ribištvo, s čimer bi povečali izvoz in prodajo na domačem trgu. V ta namen naj bi se s številnejšo ribiško floto ulov rib podvojil, razširile predelovalne zmogljivosti in obogatil izbor izdelkov. Z razvijanjem konzumne proizvodnje rib v ribnikih in ribogojnicah je potrebno omogočiti povečanje deleža ribjega mesa v prehrani prebivalstva. Pospešiti bo treba pripravo programov za oblikovanje rezerv v živem, semen in zaščitnih sredstev ter izpopolniti sistem obrambe pred točo in drugih ukrepov za varstvo pred škodljivimi vplivi naravnih pojavov in procesov. 3.1.13. Zaradi slabe kmetijske strukture in s tem povezane nizke delovne storilnosti so cene in stroški proizvodnje sorazmerno visoki. Zato bomo morali pospešiti koncentracijo zmogljivosti in zemlje. Posebno nujna bo v območjih, ki so temelj pridobivanja hrane v Sloveniji. Povečanje delovne storilnosti bo možno le, če bo proizvajalec obdeloval več zemlje, skrbel za večjo čredo in pospeševal svojo proizvodnjo. Gospodarska politika bo morala biti oblikovana tako, da tisti, ki zemlje ne uporablja v proizvodne namene, ne bo imel interesa zanjo. V tem smislu bo treba opredeliti in dosledno uveljavljati tudi status kmeta. Pospešiti bo treba oblikovanje večjih proizvodnih enot, in sicer kmečkih obratov v okviru proizvodnih skupnosti združenih kmetov in družbenih obratov. V družbeno organizirani kmetijski proizvodnji si bo treba prizadevati, da se bodo okrog sedanjih proizvodnih jeder koncentrirale proizvodne zmogljivosti in zemlja, in to z nakupom zemlje, nad z zakonom določeno meje pa z dodajanjem družbene zemlje iz kmetijskih zenrdjišklh skladov, ki jo bodo organizirani člani in kooperanti obdelovali na podlagi proizvodnega programa tn plana zadružne organizacije. Ti programi in plani razvoja bodo vključevali tudi raziskovalno in pospeševalno dejavnost, ki je za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje odločilna, oskrbovanje Pospešitev proizvodnje bo morala sloneti na organizirani proizvodnji za po'znan' trg. Z organiziranjem in povezovanjem vseh nosilcev proizvodnje, predelave, blagovnega prometa in porabe bo možno uveljavljati ustreznejšo delitev dela, večjo specializacijo in večjo varčnost poslovanja. Družbeni kmetijski obrati bodo imeli odločilno vlogo pri prenosu znanja in tehnologije ter delitvi dela med družbenimi obrati in organiziranimi oblikami povezovanja s kmeti. Širjenje zmogljivosti teh obratov z večjimi melioracijami in komasacijami je predvide-no le v ravninskem območju severovzhodne Slovenije. Izredno bo pomembno ponovno oživljanje hribovitega sveta, ki zavzema eno tretjino slovenskega kmetijskega prostora. Smiselno bo treba izpeljati delitev Proizvodnje z dolinskim svetom, ustvarjati razmere za dopolnilne oblike zaposlovanja na teh območjih in uvesti diferencirane oblike pospeševanja proizvodnje. 3.1.14. V živilski industriji se bodo razvijale tiste Proizvodnje, pri katerih ima SR Slovenija prednosti, in sicer z vidika oskrbe s surovinami in z vidika možnosti za izkoriščanje znanja in izvoza. Razvoj zmogljivosti za proizvodnjo osnovnih živil v mlinsko predelovalni industriji, rastlinskih olj in sladkorja ne bo presegal bilančnih potreb. Živilska industrija bo morala s povezavami v Sloveniji in Jugoslaviji bolj skrbeti za čimvečjo proizvodnjo in oskrbo s surovinami in razviti veliko serijsko proizvodnjo za izvoz. Rast proizvodnje bo temeljila tudi na posodabljanju tehnologije na temelju domačega znanja in v kooperaciji s partnerji iz razvitih držav. Prehranske navade prebivalstva se bodo spreminjale, vedno bolj se bo vključevalo v družbeno organizirano prehrano. Zato bo dobila živilska industrija z usmeritvijo v družbeno prehrano nove naloge. 3.1.15. Slovensko kmetijstvo bo z usmeritvijo v čim boljšo izrabo naravnih in drugih danosti v letu 2000 globalno pokrilo bilančne potrebe po hrani. Občutno bosta povečana pridelava in odkup pšenice, koruze in svinjine, pri sladkorju, olju in soji pa bo pretežni del oskrbe odvisen od nakupa v drugih republikah in pokrajinah. Povečana pa bo prodaja perutninskega mesa in govedine, mleka, hmelja, krompirja, ribjih izdelkov, vina, piva ter brezalkoholnih pijač na trge zunaj Slovenije. Tako naj bi pri pomembnejših kmetijskih proizvodih leta 2000 dosegli naslednjo raven proizvodnje: 390.000 ton žit, 648.000 ton koruze, 360.000 ton sladkorne pese, 74.000 ton govejega mesa, 80.000 ton prašičjega mesa, 75.000 ton perutninskega mesa, 700 milijonov litrov mleka, 627.000 ton krompirja in 4.680 ton hmelja. Za realizacijo predvidenega obsega proizvodnje hrane bo treba približno tretjino sredstev zagotoviti z intervencijo družbe in z interesnim združevanjem. V družbeni in organizirani zasebni sektor kmetijstva bo treba investirati okoli 7 %> investicij v osnovna sredstva družbenega sektorja gospodarstva. Pri tem bi okoli 30 °/o investicij namenili urejanju zemljišč in trajnih nasadov, okoli 40 •/» objektom za prirejo živine in skladiščnim zmogljivostim, okoli 20 °/» strojem, okoli 10 %> pa povečanju osnovne črede in izboljšavi genetskega potenciala ter financiranju obsežnejših uporabnih raziskav, poskusnih obratov in sodobnejših metod prenosa znanja v redno proizvodnjo. Gozd a r s t v o 3.1.16. Temeljna usmeritev pri gospodarjenju z gozdovi bo smotrna izraba in krepitev naravnih gozdnih zmogljivosti ob hkratni stalni krepitvi vseh splošno koristnih funkcij gozdov kot pogoja za bioekološko ravnovesje in zdravo življenjsko okolje in preventivnih oblik varstva gozdov pred požari, še zlasti na notranjsko-kraškem območju. V svetu in pri nas že sedaj močno primanjkuje lesa, še bolj pa ga bo v prihodnje. Zato bo treba količinsko in kakovostno povečati proizvodnjo lesa s pospešitvijo gospodarjenja z gozdovi in s sorazmerno večjimi vlaganji. V Sloveniji smo dosegli stopnjo poraščenosti z gozdovi, ki je ne kaže več povečevati. Prizadevati si je treba za ohranjanje obstoječih gozdnih površin, krepitev obstoječih gozdov in hitrejšo prenovo majo-donosnih gozdov. Lesne zaloge se v zadnjem desetletju večajo tako, da predvidevamo v letu 2000 v povprečju 214 mVha, in sicer v družbenih gozdovih 284 rn3/ha, in v zasebnih gozdovih 195 m3/ha. Na karti št. 14 Zasnova območij gozdnih zemljišč (na listu karte 1 : 250.000 št. I) so kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo in družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji opredeljena območja pomembnejših varovalnih gozdov. Posek v letu 2000 bo predvidoma 4 mio m3, in to 1,68 mio m3 v družbenih gozdovih in 2,32 mio m3 v zasebnih gozdovih. Težišče povečanega poseka bo pretežno v zasebnih gozdovih, ker so bili družbeni gozdovi v preteklem desetletju že maksimalno obremenjeni. Oskrba porabnikov lesa se bo gibala predvidoma na sedanji 69 °/o ravni pokritja potreb po lesu iz gozdov SR Slovenije, kar pa je odvisno tudi od razvojnih in tehnoloških rešitev, ki bodo prispevale k integral-nejši in racionalnejši izrabi lesne surovine. Pri programiranju gradenj gozdnih cest je treba upoštevati načrtovano večje izkoriščanje bolje dostopnih gozdov. Zato bo treba povečati gostoto gozdnih cest. V zasebnem sektorju gozdarstva, kjer smo doslej zaostajali pri doseganju planskih ciljev, bo treba z diferenciranimi ukrepi zagotoviti njegovo povezovanje z družbenimi smotri gospodarjenja z gozdovi. Dolgoročno je treba urediti odnose med gozdnim in lovnim gospodarstvom, tako da bodo vrste divjadi in njihov stalež v gozdovih v ravnovesju z rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdu. Turizem 3.1J.7. Dolgoročni razvoj turizma bo usmerjen v doseganje večjega deviznega priliva ter ustvarjanje boljših razmer za celovitejše zadovoljevanje turističnih in rekreativnih potreb domačih in tujih gostov. Kakovostne naravne danosti slovenskega prostora, bogata kulturna in zgodovinska dediščina ter tradicija omogočajo razvoj stacionarnega, tranzitnega, izletniškega, zimsko športnega, mladinskega, poslovnega, kulturnega, navtičnega, kmečkega, lovskega In drugih oblik turizma in na teh osnovah podaljšanje turistične sezone. V alpskem in predalpskem svetu so možnosti za trikratno povečanje sedanjih prenočitvenih zmogljivosti, v zdraviliških krajih in ob morju z ožjim zaledjem pa za podvojitev. Prednost bo dana večji izkoriščenosti in izpopolnjevanju obstoječih turističnih centrov ter vključevanju zaledja teh centrov v njihovo ponudbo. V turistični razvoj bodo postopoma vključena tudi nekatera druga za slovensko turistične po- nudbo zanimiva območja. V turistično ponudbo bomo vključevali tudi naravno in kulturno dediščino, pri čemer bomo skrbeli za njeno varovanje. Posege, ki so potrebni za njeno izkoriščanje, pa bomo izvajali tako, da z njimi ne bomo zmanjševali kakovosti te dediščine. V ta namen bo proučena in realizirana cestna povezava Bovca z Gornjesavsko dolino, ki bo celoletno prevozna. Za nadaljnji razvoj turizma in za kakovostnejšo turistično ponudbo bodo vse občine ohranile in zavarovale območja, namenjena razvoju turizma. Občine morajo v svojih planih opredeliti ožja območja prednostne turistične rabe, ki so opredeljena kot območja, kjer je več naravnih in zgrajenih danosti, primernih za turistični obisk in izrabo. Obseg območij je podan na osnovi enovitosti prostora in možnosti za medsebojne funkcionalne povezave posameznih turističnih zanimivosti ob upoštevanju zemljepisne oblikovanosti prostora, prometne povezanosti in medsebojne oddaljenosti elementov turistične ponudbe. Pri planiranju razvoja teh območij je treba omejevati razvoj tistih dejavnosti, ki zaradi negativnih vplivov na okolje degradirajo naravno okolje. Ta območja so opredeljena na karti št. 21 Območja, prednostno namenjena za razvoj turizma (na listu karte št. IV). Za vsako turistično območje in kraj bo treba opredeliti celovito in kakovostno turistično ponudbo in jo popestriti z večjim povezovanjem med posameznimi turističnimi območji. 3.1.18. Temeljna naloga razvoja turizma je izboljšati kakovost celovite turistične ponudbe, spremeniti vlogo živega dela, posebej bistveno okrepiti vlogo osebnega dela. Na teh osnovah bo možno znatneje povečati turistični devizni priliv. Razvoj turizma bo vse bolj odvisen tudi od tehnološkega napredka, organizacije, upravljanja, trženja, izobraževanja in znanstvenih raziskav. Močno bo vplival na razvoj in zaposlovanje, ker se bodo v celovito turistično ponudbo poleg turističnega gospodarstva vključevale še druge dejavnosti, kot so: kmetijstvo, industrija, trgovina, promet in zveze, drobno gospodarstvo, domača ih umetna obrt, servisne dejavnosti, zdravstvo, kultura, umetnost, kongresna in izobraževalna dejavnost in društvena dejavnost. Hitrejši bo razvoj zasebnega sektorja, ki bo s širitvijo svojih storitev in blaga popestril turistično ponudbo. Osebno delo se bo povezovalo z organizacijami združenega dela turizma in gostinstva za skupno nastopanje na turističnih trgih. Pospešeno bo treba razvijati turizem na podeželju in na kmetijah, zlasti v hribovitem svetu, k čemur bo pripomogla zlasti intenzivnejša družbeno usmerjena niložbena politika in organizirana ponudba in prodaja zmogljivosti. Bistven pogoj za poslovno uspešnost turizma je izboljšanje izobrazbene, kulturne ravni In strokovne usposobljenosti delavcev v turizmu in tudi v spremljajočih dejavnostih, ki se vključujejo v turistično ponudbo. K temu bo prispevala tudi večja motiviranost mladine za vključevanje v turistične poklice. Ustvariti je treba možnosti za stalno zaposlenost kakovostnih kadrov vseh profilov v turizmu. Za razvoj turizma bomo vložili znatna sredstva za dvig kakovosti celovite turistične ponudbe, za dvig kakovosti obstoječih zmogljivosti in s tem za večje izkoriščanje dopolnilnih prenočitvenih zmogljivosti, za povečanje števila nočitvenih zmogljivosti za 45.009 do 50.000 ležišč z ustrezno infrastrukturo spremljajočih objektov družbenega in zasebnega sektorja ter za razvoj učinkovitega, med seboj povezanega informacijskega sistema. Investicije, ki jih bomo financirali z združevanjem sredstev ter skupnih vlaganj s tujimi partnerji, bodo usmerjene v devizno učinkovite turistične objekte. Na teh osnovah se bo turistični promet povečal za okoli 5 % letno, devizni priliv celotne turistične ponudbe pa se bo do leta 2000 povečal za okoli štirikrat. Trgovina 3.1.19. Temeljna usmeritev dolgoročnega razvoja trgovine bo krepitev njenih materialnih, organizacijskih, kadrovskih in drugih osnov, da bo lahko uspešneje opravljala svoje gospodarske funkcije. Osnova za uresničevanje te usmeritve bo ureditev medsebojnih odnosov med trgovino in proizvodnjo na podlagi skupno opredeljene razvojne in poslovne politike ter z združevanjem dela in sredstev ob upoštevanju ekonomskih in tržnih zakonitosti. Tako bo trgovina v razvoju in organiziranosti sledila razvoju materialne proizvodnje. Krepila bo vlogo aktivnega nosilca marketinške dejavnosti na tržišču, zlasti raziskave trga, oblikovanje politike proizvodov in storitev ter razvoja odnosov s potrošniki. S tem bo trgovina lahko učinkoviteje prispevala k prodoru na tuja tržišča, bolje zadovoljevala potrebe in zahteve delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela ter turističnega povpraševanja. Z uvajanjem sodobnih metod trženja bo trgovina pospeševala procese specializacije in modernizacije svojega poslovanja. Trgovinske organizacije, ki se ukvarjajo neposredno s preskrbo občanov, pa bodo še posebej pospeševale sodelovanje z organiziranimi potrošniki. Gradbeništvo in industrija gradbenega materiala 3.1.20. Na razvoj gradbeništva bodo odločilno vplivale strukturne spremembe na vseh področjih razvoja gospodarstva in družbe. V proizvodnih dejavnostih bo vse bolj .prisotna potreba po hitri gradnji montažnih in tipiziranih objektov, ki bodo omogočali sprotno prilagajanje spreminjajočim se tehnološkim zahtevam in organizacijskim oblikam proizvodnje ob kar najmanjših zastojih v redni proizvodnji. Ob tem je zahteva po zmanjševanju gradbenih stroškov v tehnični strukturi investicij dolgoročen pojav. Pri stanovanjski gradnji so v ospredju zahteve po posodabljanju gradnje ob iskanju bivalno kakovostnejših oblik goste poselitve, po racionalizaciji obratovalnih stroškov in zahteve, ki izhajajo iz preusmerjanja gradnje na manj kakovostne terene. Hkrati pa energetska kriza in z njo povezana zahteva po racionalizaciji energetske porabe nalaga industriji gradbenega materiala In gradbeništvu iskanje takih tehnoloških in organizacijskih rešitev, ki bodo dolgoročno omogočale nižjo porabo energije pri proizvodnji in pri obratovanju objektov ter nižje stroške vzdrževanja in obratovanja. 3.1.21. Nadaljnji razvoj gradbeništva bo temeljil na uvajanju industrijskih načinov proizvodnje in organizacije dela ob posodabljanju tehničnih predpisov, normativov in standardov, ki bodo pospeševali uporabo zdravju čim manj škodljivih gradbenih in drugih materialov. Postopno zmanjševanje živega dela bomo dosegli z racionalnejšo organizacijo dela, izboljševa- njem opremljenosti, predvsem z lahko mehanizacijo in s posodabljanjem postopkov gradnje. Zmanjševanje sezonske narave gradbenih dejavnosti in izboljševanje delovnih razmer bodo omogočili celovitejši sistemi prefabrikacije, katere razvoj bo temeljil na racionalni delitvi dela med ožje specializiranimi organizacija-mi gradbeništva in industrije gradbenega materiala Gradbeništvo bo v povezavi z industrijo gradbenega materiala usklajeneje in celoviteje obvladovalo številne probleme in neskladja, ki izhajajo iz pospešenega razvoja v preteklosti, pri čemer se bo vse bolj opiralo na lastne moči in domače znanje. Strokovnjak., ki posebno v projektivni dejavnosti vse bolj presegajo realne potrebe klasične projektive, bodo ob ožji specializaciji pospešili razvojno delo pri iskanju družbeno racionalnejših rešitev pri projektiranju in gradnji objektov. Za učinkovitejše uveljavljanje načinov industrializirane gradnje bo gradbeništvo z združevanjem predvsem temeljnega razvojnega dela pospešilo uvajanje racionalnejših postopkov gradnje, hkrati Pa usmerjajo razvoj manjkajočih ali neustreznih proizvodnih programov v tistih panogah industrije, ki zagotavljajo materiale in opremo za vgradnjo v objekte ter stroje in opremo za gradbeništvo. Industrija gradbenega materiala se bo skladno s konceptom industrializacije v gradbeništvu usmerila v proizvodnjo sodobnih materialov, ki bodo omogočali racionalnejšo gradnjo in ugodnejše obratovalne značilnosti objektov. Proizvodnja materialov in elementov višje stopnje obdelave mora omogočiti hitrejšo gradnjo in manjšo odvisnost od vremenskih razmer Energija 3.1.22. V Sloveniji razpolagamo s skromnimi zalogami primarnih virov energije in smo zato močno odvisni od nakupa energije iz drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin in uvoza. Dosedanji in bodoči razvoj kažeta, da v svetu zmanjkuje lahko dostopmh in cenenih virov energije. Zato so vre večje potrebe po usposabljanju kadrov ter uveljavljanju novih in dragih tehnoloških rešitev za Pridobivanje, pretvarjanje, razdeljevanje in uporabo energije iz uveljavljenih in novih v. rov primarne energije, kot sta jedrska in sončna energija. Problem energije pa ni le vprašanje omenjenih naravnih bogastev, cen in odvisnosti od uvoza, ampak tudi vprašanje moderne tehnologije, ki je največkrat v rokah bogatih dežel. Sodobna tehnologija je potrebna, da iz Podzemnih rezerv lahko izčrpamo mnogo več naravnega bogastva. V prihodnje bo glavno ozko grlo pomanjkanje sredstev za čedalje dražje izkoriščanje naravnih virov. Večja vlaganja pa so potrebna tudi za uvajanje nove tehnologije za boljše izkoriščanje energije in za varovanje naravnega okolja. Proces je dolgoročen in postopno ustvarja povsem nove odnose v sveta. Oblikujejo se nova izhodišča delovanja in razvoja energetike. Znanje in inovacije bodo določale, koliko naravnih bogastev bomo izkoristili. Raziskovalno in razvojno delo bo moralo pokritij široka področja odkrivanja novih zalog naravnih virov energije, njihovo Pridobivanje, transport, uporabo, varčevanje in var-stvo okolja. Večina držav namenja pozornost opiranju na lastne vire energije. Pri tem računajo na močno ^nanjšanje porabe energije na enoto družbenega proizvoda. 3.1.23. Energetska politika SR Slovenije bo temeljila na naslednjih osnovnih usmeritvah: racionalnejšem gospodarjenju z energijo in preusmerjanju gospodarstva v proizvodnjo z manjšo porabo energije na enoto proizvoda, zmanjšanju energetske odvisnosti od uvoza, večjem in boljšem izkoriščanju lastnih konvencionalnih in novih virov energije ter nadaljevanju sovlaganja v energetske zmogljivost: v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah na načelih združevanja dela in sredstev. Uravnavanje varčevanja energije bo treba uveljavljati predvsem z njeno učinkovito uporabo v industriji, prometu, gospodinjstvih, javnih ustanovah in pri drugih uporabnikih. Za učinkovito varčevanje z energijo bo treba sočasno delovati s tehnološkimi rešitvami ter z izboljšanjem nadzora delovanja energetskih naprav v proizvodnji, prevozu in porabi, z ekonomskim, uki e-pi, z zmanjševanjem uporabe osebnih in tovornih vozil v urbanih središčih ter prehodom na množična prevozna sredstva, s predpisi, seznanjanjem prebivalstva z načini varčne uporabe energije, z opuščanjem razvad pri uporabi energije, s toplotno izolacijo, z opuščanjem zmogljivosti z nižjim toplotnim izkoristkom, z uvajanjem enot večjih moči itd. Razvijati moramo optimalno strukturo ter smotrno in varno uporabo domačih virov primarne in sekundarne energije (vodne vire, premogovnike s te"mo-elektrarnami in toplarnami, rudnik urana z nekaterimi fazami predelave uranove rude v gorilne elemente, jedrske elektrarne, nahajališča z zemeljskim plinom in nafto, geotermalne vire in druge še neuvedene vire energije). Povečati je treba zanesljivost oskrbe uporabnikov z energijo s povezovanjem v jugoslovanske energetske sisteme in v mednarodne sisteme. Varstvo okolja mora biti sestavni del razvoia. Posebno pozornost bomo posvetili varni proizvodnji energije in odločitve o nosameznih projektih podvrgli strokovni in široki družbeni presoji, kar še posebej velja za jedrsko energijo. 3.1.24 Ocene, ki upoštevajo predvideno g:bnnje družbenega proizvoda in prebivalstva, varčevanje in racionalno gospodarjenje z energijo, kažejo, da bo gibanje porabe koriščene energije po področjih porabe tako. kot je prikazano v naslednji tabeli. Tabela 3: Ocena gibanja porabe koriščene energije v obdobju 1985—2000 I Vrsta energije 1985 2000 = 2 g s PJ •/. PJ •/« m Električna energija 32.4 20.2 58,3 23,8 4 0 Trdna goriva 41.6 26.0 57.3 23.4 2.2 Tekoča goriva 56,6 35.3 68,9 28.2 1.3 Plinska goriva 23,4 14.6 45.3 18.6 4.5 Daljinska toplota 6,1 3.8 10 8 4.4 3.9 Novi viri 0,2 0,1 4,0 1.6 22,1 Skupaj 160,3 100,0 244,6 100,0 2,9 Področja porabe Industrija 80,5 50.2 H 6.7 47.7 2.5 Promet 23,9 16 8 46 0 18.8 3.6 Drugo $59 33 0 81.9 33 5 3.0 Skupaj 160,3 100,0 244,6 100,0 2.9 Racionalno uporabo in varčevanje električne energije bomo pospeševali z ekonomskimi ukrepi, predvsem pa s politiko cen (tudi pri velikih uporabnikih v industriji). 3.1.25. Poraba električne energije se bo predvidoma povečala od 9.000 GWh v letu 1985 na okoli 16.200 GWh v letu 2000. V tem času bo zaradi izteka življenjske dobe predvidoma prenehalo obratovati 14 agregatov v Sloveniji in en agregat v termoelektrarni Tuzla V. zaradi končane pogodbene obveznosti. Ob upoštevanju potrebe po povečani moči zaradi večje porabe električne energije in izrabljenih agregatov bo treba zagotoviti okoli 1.950 MW novih proizvodnih elektroenergetskih zmogljivosti. Potrebo po povečani energetski moči zagotavljajo naslednje zmogljivosti na območju Slovenije: na Savi Mavčiče, Vrhovo, Šoštanj, Blanca, Brestanica, Krško, Brežice, Mokrice, Medvode (3. agregat), Tacen, Ježica, Šentjakob, Zalog, Jevnica in Kresnice, na Muri Hrastje, Veržej, Mota, Gibina, Mursko Središče, Apače,- Radgona in Radenci, na Dravi Jez Melje in Fala (9. in 10. agregat), na Bistrici, Lomščica, na Tolminki Zadlaščica termoelektrarne — toplarne Trbovlje III, Maribor in Ljubljana; v Bosni in Hercegovini termoelektrarne Uglje-vik in Tuzla B I, na Kosovu termoelektarno Kosovo C II in na Hrvaškem jedrsko elektrarno Prevlaka ter v Avstriji hidroelektrarno Bistrica. Pospešiti bo treba sanacijo onesnaženosti Save in Mure, posebno zaradi pričetka obratovanja hidroelektrarn. Onesnaževalci bodo, vsak na svojem področju, zagotovili izboljšanje kakovosti okolja, družbenopolitične skupnosti pa bodo sprejele sanacijske programe ter z ukrepi omogočile njihovo usklajeno izvajanje. Do pričetka gradnje hidroelektrarn na Savi in Muri bo pred dokončno odločitvijo treba proučiti možnosti, ki jih daje okolje, in vse vplive na okolje in podtalnico. V tem obdobju bo treba začeti tudi z gradnjo dodatnih zmogljivosti okoli 500 MW, da bi zagotovili kontinuiteto pri oskrbi z električno energijo neposredno po koncu tega obdobja. Za objekte kontinuitete so predvideni naslednji možni objekti oziroma njihove lokacije: hidroelektrarna Idrijca, termoelektrarna — toplarna Šoštanj V, pri katerih bo pred dokončno odločitvijo treba proučiti možnosti, ki jih daje okolje, in vse posledice vpliva na okolje, in termoelektrarna Kosovo C III. Za zanesljivo preskrbo z električno energijo bo poleg proizvodnih elektroenergetskih objektov treba zagotoviti še vlaganja v objekte primarne energije, prenosne in distribucijske objekte in informacijski sistem. Obstoječe omrežje za prenos in razdeljevanje električne energije bo dopolnjeno z naslednjimi objekti: dvojni daljnovod 400 KV v dolžini 143 KM, razdelilne transformatorske postaje 400 KV 1.350 M V A, razdelilne transformatorske postaje 220 KV 450 M V A, daljnovod 110 KV v dolžini 286 KM in razdelilne transformatorske postaje 110 KV 80 MVA ter distribucijski objekti, 110 KV v dolžini 165 KM. Na karti št. 4 Zasnova elektroenergetskega omrežja (na listu karte 1 :250.000 št. II) so kot obvezna izhodišča za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji opredeljeni omrežja in objekti elektroenergetskega sistema s proizvodnimi objekti kontinuitete. Poleg obveznih izhodišč so na karti prikazani tudi nekateri drugi objekti zasnove tega omrežja. Da bi dosegli boljše energetske učinke pri ogrevanju večjih krajev in zaradi varovanja okolja ter po- manjkanja debelejših vrst premoga za kurjenje v manjših kuriščih bo treba v teh krajih v skladu z ekonomskimi možnostmi preiti na toplarniški sistem ogrevanja. V ekonomsko upravičenih primerih je izgradnjo toplarn treba kombinirati z izgradnjo elektrarn. Pri izgradnji proizvodnih objektov bo poudarek na hitrejši izgradnji hidroelektrarn predvsem zaradi večje naslonitve na lastne obnovljive vire, ugodnejših obratovalnih stroškov, dolge življenjske dobe in večje zanesljivosti obratovanja. Hidroelektrarne bomo gradili v celoti z lastnim znanjem, tehnologijo in opremo. S kontinuirano gradnjo bodo doseženi pomembni dodatni učinki pri projektiranju in gradnji in pri proizvodnji opreme. Ob sočasnem odpravljanju poplavnih območij in žarišč naj večjih onesnaževalcev vode bo omogočena tudi dodatna raba vode v industriji in za namakanje v kmetijstvu. Graditi bo treba tudi elektrarne na manjših vodotokih in pripadajoče omrežje za zanesljivo delovanje elektroenergetskega sistema v vseh razmerah. Program izgradnje 100 malih hidroelektrarn z močjo okoli 14 MW bo uresničen do leta 2000. Z republiko Avstrijo bo treba dokončno uskladiti lokacijo hidroelektrarn Apače, Radgona in Radenci ter hidroelektrarn Sladki vrh, Cmurek in Konjišče, ki jih bo na Muri gradila republika Avstrija. Za uravnavanje dolgoročnega razvoja elektroenergetskega sistema, združenega v jugoslovanski elektroenergetski sistem, je treba upoštevati potrebo, da se razvoj proizvodnih, prenosnih in distribucijskih zmogljivosti snuje na optimizaciji razvoja v slovenskem in jugoslovanskem prostoru glede na najnižje stroške na enoto električne energije pri porabnikih in glede na zanesljivost oskrbe. Pri izboru proizvodnih objektov je treba upoštevati tudi druge gospodarske in družbene učinke (večja udeležba lastnega znanja, večja udeležba lastnega gospodarstva pri izvajanju investicij, hitrejše obračanje denarnih sredstev, zaposlovanje, vodnogospodarske in kmetijske koristi, povečanje izvoza ter pridobivanje referenc za izvoz opreme in storitev). 3.1.26. Premog bo tudi v letih do konca tega stoletja temeljni vir energije v SR Sloveniji, ki se bo še bolj uporabljal za pridobivanje električne in toplotne energije, vendar pod pogojem, da bo na ogroženih območjih zagotovljeno odpravljanje škodljivih emisij in da novi objekti ne bodo poslabševali stanja v okolju. Zato bo poraba premoga v SR Sloveniji rasla hitreje od možnosti proizvodnje. V Sloveniji je znanih okoli 290 milijonov ton izkoristljivih rezerv premoga. Ker lastna proizvodnja okoli 120 mio ton ne bo krila predvidevane porabe 143 mio ton, bomo predvsem za industrijo in široko porabo v drugih republikah in pokrajinah nakupili manjkajoče količine 23 mio ton, za kar bo med porabniki in dobavitelji potrebno pravočasno skleniti ustrezne dolgoročne sporazume. Iz ekonomskih razlogov bo opuščen prevoz nizkokaloričnega premoga na večje razdalje. Rudnike rjavega premoga in lignita bo treba hitreje mehanizirati in bolje izrabljati opremo ter zmogljivosti. Odprta bodo nova nahajališča Rudnik Lendava z letno zmogljivostjo do 1 mio ton rjavega premoga in Rudnik Globoko s proizvodnjo 500.000 ton lignita na leto. Ponovno bodo aktivirani gospodarsko zanimivi opuščeni premogovniki. Skladno s programom izkoriščanja premoga je potrebno v vsaki organizaciji združenega dela premogovništva, občini in interesnih skupnostih elektrogospodarstva in premogovništva načrtovati rekultiviranje uničenih področij in okolja. Temeljito bo treba raziskati potencialne rezerve premoga nahajališč v vsej Sloveniji. Elektrogospodarstvo bo sovlagalo v rudniške zmogljivosti v drugih republikah in pokrajini Kosovo za potrebe termoelektrarn ob rudnikih. Za potrebe široke potrošnje bomo vlagali tudi v rudnike rjavega premoga in v zmogljivosti za oplemenitenje premoga. Če v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah ne bo možno kupiti dovolj premoga, bomo uvažali ka-kakovostnejši premog. 3.1.27. Rudnik urana Žirovski vrh bo na osnovi dosedanjih in nadaljnjih geoloških in rudarskih raziskav ter izgrajenega predelovalnega obrata sposoben zagotoviti uranov oksid za oskrbo JE Krško in dodatnih 2000 MW moči v jedrskih elektrarnah. Zagotoviti bo treba nadaljnjo izgradnjo rudnika urana za optimalni obseg proizvodnje, stalnost geoloških in rudarskih raziskovanj na nahajališčih uranove rude ter stalnost razvoja predelave urana. Pri tem bodo uresničeni vsi potrebni ukrepi za varstvo okolja. Z mednarodnimi povezavami pri bogatenju urana in shranjevanju že izgorelih elementov pa bo treba doseči zanesljivost oskrbe in varno ravnanje z jedrskim gorivom. 3.1.28. Tekoča goriva bodo tudi v obdobju do leta 2000 pomemben energetski in surovinski vir. Njihovo porabo pa bo treba nadomeščati z domačimi viri, tako da bo poraba tekočih goriv v skupni koriščeni energiji vse manjša. Zmanjšala se bo predvsem poraba kurilnih olj, še naprej pa bo treba zagotavljati naftne derivate za visoko temperaturne procese v industriji, za ogrevanje na območjih z izrazito ogroženim okoljem, za promet, kmetijstvo, bazno in petrokemično industrijo. Poraba naftnih derivatov bo naraščala za ne-energetske namene hitreje kot za energetske. Nadaljevali bomo z izkoriščanjem nafte in plina na obstoječih lokacijah na območju Lendave ter na novo odkritih območjih Gradnje novih rafinerij ne predvidevamo. Za vse obdobje je planirana predelava 650.000 ton surove nafte letno. Če bi odkrili znatnejše količine surove nafte v severovzhodni Sloveniji, pa bo treba ustrezno razširiti sedanjo primarno predelavo v rafineriji Lendava na okoli 1 mio ton letno. Mreža skladišč naftnih derivatov bo dopolnjena. Distribucijsko omrežje bencinskih servisov je izgrajeno in bodo potrebne le manjše dopolnitve za zagotavljanje enakomerne oskrbe v Sloveniji. 3.1.29. Zagotoviti bo treba nadaljnji razvoj magistralnega plinovodnega omrežja, ki je kot obvezno izhodišče za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji opredeljeno na karti št. 5 Zasnova naftovodnega in plinovodnega omrežja. (Na listu karte 1 : 259.000 št. II.). Treba bo nadaljevati z izgradnjo skladišč. Primarno in sekundarno plinovodno omrežje bomo razvijali ob upoštevanju uporabnikov zemeljskega plina ter v skladu s policentričnim razvojem Slovenije. Izpopolnjene bodo povezave slovenskega omrežja z jugoslovanskimi in tujimi plinovodnimi sistemi. Treba bo sodelovati pri raziskavah in izkoriščanju nahajališč nafte in plina v drugih republikah in pokrajinah ter v tujini. Pri novin virih energije se bomo v tem obdobju usmerili predvsem v izkoriščanje geotermalne energije, sončne energije in biomase. 3.1.30. V Sloveniji bo treba razviti celovit program raziskovalno-razvojnega dela na področjih, vezanih na razvoj energetike, ki bo opredelil vlogo slovenske znanosti, energetike in tehnologije v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. Program bo treba oblikovati selektivno in pri tem določiti ožja področja znanstvenega in tehnološkega razvoja, na katerih bomo: le spremljali razvoj znanja in tehnologije, tista, kjer bomo izvajali primerjalne in razvojne raziskave, ter tista, kjer bomo razvijali novo tehnologijo neodvisno ali z drugimi. Vsebinsko so to programi z naslednjih področij: osnovni raziskovalni program za razvoj energetike; odkrivanje, geološke in rudarske raziskave ter priprava, izgradnja in izkoriščanje premogovniških, naftnih in plinskih zmogljivosti ter uranove rude; raziskovanje in osvajanje nekaterih ekonomsko utemeljenih faz prednjega dela gorilnega kroga jedrskega goriva; jedrski raziskovalni program; program kadrovskega in organizacijskega pokritja za pripravo, izgradnjo in izkoriščanje verige savskih in murskih elektrarn, ki naj postane osnova za nudenje storitev investicijskega in izvedbenega inženiringa zunaj SR Slovenije za racionalno energetsko izgradnjo vodnogospodarsko manj ugodnih porečij; program razvoja plinskega sistema; program osvajanja tehnologije za racionalno rabo energije in za varstvo okolja; program usposabljanja vseh kategorij strokovnih delavcev, potrebnih za raziskovalno delo. projektiranje, vodenje priprav, izgradnje in obratovanja energetskih objektov, vključno z malimi elektrarnami, ter za vodenje priprav, izgradnje, izdelave in vgradnje nove energetske tehnologije. Promet in zveze 3.1.31 Temeljne dolgoročne naloge razvoja prometa in zvez so: izgrajevanje optimalne strukture prometnega sistema ter njegove povezanosti z jugoslovanskim in mednarodnim prometnim sistemom; izboljšanje kakovosti prometnih storitev in znižanje transportnih stroškov v ceni proizvodov; povečanje deleža domačih prometnih organizacij združenega dela v blagovnem in turističnem deviznem prilivu na podlagi ugodnega geoprometnega položaja SR Slovenije in SER Jugoslavije; spodbujanje tranzitnega prometa; krepitev varnostne in obrambne sposobnosti prometa za učinkovito delovanje v spremenjenih razmerah; racionalna uporaba energije v prometu ter zmanješe-vanje negativnega vpliva prometa na okolje. Vrstni red izgradnje posameznih infrastrukturnih objektov bodo opredelili dolgoročni plani ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, konkretne opredelitve in podrobna dinamika pa bo opredeljena z njihovimi srednjeročnimi planskimi akti. Izboljšati bo treba učinkovitost delovanja prometnega sistema za družbeno racionalen pretok substrata in informacij, povečati prepustnost omrežja in zlasti izboljšati oskrbo s prometnimi storitvami. Do leta 2000 bomo uresničevali naslednje spremembe v prometnem sistemu: zgradili bomo 136 km novih prog oziroma drugega tira ob obstoječi progi in pričeli z izgradnjo 93 (89) km prog: izboljšali bomo zmogljivosti prog, predvsem s povečanjem njihove dopustne obremenitve za 22,5 tonski osni pritisk v dolžini 254 km in za 20 tonski osni pritisk v dolžini 167 km; vgradili bomo elektro-relejne varnostne naprave na 74 postajah in avtomatični progovni blok na 399 km prog; vse to bo prispevalo tudi k izboljšanju varnosti železniškega prometa; povečali bomo skladiščne in pretovorne zmogljivosti v luki Koper za prevzem in odpravo 8,6 mio ton blaga ob dvakratnem povečrniu hitrosti pretovora blaga; odpravili bomo ozka grla, izboljšali vozno tehnične razmere, povečali prepustnost na cestnem omrežju Slovenije in zgradili 240 km avtocest in magistralnih cest; bistveno bomo izboljšali ponudbo prog v rednem domačem, celinskem in medcelinskem zračnem prometu in za takšen promet usposobili letališko infrastrukturo; povečali bomo število PTT enot na 1000 prebivalcev za t0%>; povečali bomo zmogljivosti telefon-sko-telegrafskega omrežja za okoli trikrat in v omrežju za prenos podatkov povečali število priključkov za okoli 5,7-krat. Razvoj zmogljivosti PTT zvez kot osnovnega nosilca sistema zvez bo usklajen s potrebami nosilcev funkcionalnih sistemov zvez (RTV, elektrogospodarstvo, železniško in cestno gospodarstvo). 3.1.32. Številne tehnične, tehnološke, gospodarske in druge prednosti pričajo o ponovni uveljavitvi železnice oziroma o nujnosti po usmeritvi prometa v hitrejšo posodobitev železnice in še posebej železniške infrastrukture kot temeljnega kopenskega prometnega sistema, na katerega bodo množično usmerjeni in koncentrirani prometni tokovi predvsem na daljših razdaljah. Zato bo nujno treba zgraditi drugi tir na mednarodni magistralni smeri Ljubljana—Jesenice, pripraviti dokumentacijo in pričeti s pripravljalnimi deli za hitro progo na tem odseku, zgraditi progo Murska Sobota—Mratinje ter pričeti z izgradnjo hitre proge Ljub-Ijna—Dobova, vključno z obvozno progo v vozlišču Ljubljana s priključki; posodobiti vozlišča Ljubljana, Jesenice, Sežana, Divača, Maribor, Celje in Novo mesto; posodobiti potniško postajo Ljubljana; posodobiti ranžirne postaje Zalog, Tezno in najbolj obremenjene progovne odseke; elektrificirati okoli 275 km prog, povečati dopustne obremenitve prog, posodobiti signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave ter vlečne in prevozne zmogljivosti ter uvesti v jugoslovanski in mednarodni sistem povezano računalniško vodenje transportnega procesa. Na trasah opuščenih železniških prog bo možna le taka raba zemljišč, ki bo dolgoročno omogočila izgradnjo prog za primestni in medmestni železniški promet. Zainteresirani uporabniki bodo ugotovili družbenoekonomsko upravičenost izgradnje opuščenih železniških prog, s tem, da bo za progo Dravograd—Slovenj Gradec—Titovo Velenje, ali Dravograd—Slovenj Gradec, le-ta ugotovljena do leta 1987, in da bo na osnovi te ugotovitve sprejeta odločitev o izgradnji proge. Na karti št 6 Zasnova železniško prometnih povezav (na listu karte 1 : 250.000 št. III) so kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti v SR Slovenji opredeljene magistralne in glavne železniške povezave. Na karti sta tudi prikazani dve etapi izgradnje železniškega omrežja, opredeljeni z vidika prioritetnih prometnih potreb. Prva etapa vsebuje objekte, ki imajo prednost pred drugimi objekti, ki bodo začeti do leta 2000. V letu 1986 bo treba sprejeti odločitev za eno izmed predlaganih variant hitre proge Ljubljana—Dobova. 3.1.33 Z vidika vključitve v jugoslovanski in evropski sistem cest, bo treba prednostno vzdrževati oziroma ohranjevati obstoječe cestno omrežje, odpraviti ozka grla oziroma rekonstruirati cestne odseke in s tem povečati propustnost na cestnem omrežju SR Slovenije ter zgraditi cestne odseke na cesti bratstva in enotnosti, cestne odseke po osimskem sporazumu ter najbolj kritične cestne odseke na slovenskem cestnem križu. V skladu s tem bo treba zgraditi naslednje odseke: predor Karavanke—Hrušica—Žirovnica—Radovljica vključno z izgradnjo predora, Šentvid—Koseze, Vič— Dolenjska cesta, Šmarje Sap—Višnja gora—Trebnje— Mačkovec—Krško—meja SR Hrvatske, Razdrto—Vrtojba, Razdrto—Sežana, meja Italije—Semedela—Dragonja, Hitra cesta v Mariboru III-etapa in Ruda—Valeta. Prav tako bi bilo treba rekonstruirati in posodobiti magistralno, regionalno in lokalno cestno omrežje, predvsem v smereh, kjer obseg prometa upravičuje izgradnjo, in le kot dopolnilo železniškemu prometu. V obdobju do leta 2000 bodo zgrajeni nekateri naj- bolj kritični odseki na trasah bodočih avtocest Arja vas—Blagovica—Zadobrova, Divača—Kozina—Dekani in Šentilj—Maribor—Ptuj, ki pa bodo kot objekti kontinuitete predvidoma v celoti dokončani po letu 2000, odvisno od materialnih možnosti Skupnosti za ceste Slovenije. Na karti št 7 Zasnova cestno prometnih povezav (na listu karte 1 : 250.000 št. III) so kot obvezna izhodišča za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti s področja cest in družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji, opredeljene magistralne cestne povezave. Na karti sta tudi nakazani dve etapi izgradnje magistralnega cestnega omrežja, opredeljeni z vidika prioritetnih prometnih potreb. Prva etapa vsebuje objekte, ki imajo prednost pred drugimi objekti, ki bodo zgrajeni oziroma pričeti do leta 2000. V cestnem prometu bomo pospeševali razvoj javnega potniškega prometa, zlasti mestnega in primestnega in nanj preusmerjali individalni promet. Režijske prevoze bo treba preusmerjati na železniški in javni cestni promet. Spodbujali bomo uvajanje motorjev z manjšo porabo goriv in z manjšim škodljivim vplivom na okolje ter goriva, ki vsebujejo manj okolju škodljivih snovi. V večjih urbanih središčih bomo uvajali elektro-pogonska nadzemna vozila, če bodo analize stroškov in koristi upravičile tako usmeritev. Uvajali bomo tudi opremo in informacijske sisteme za ureditev prometa. 3.1.34. Razvoj koprske luke in trgovske mornarice bo slonel na večji valorizaciji ugodnega geoprometne-ga položaja SR Slovenije in krepitvi stalnih pomorskih poti za zunanjetrgovinsko menjavo in tranzitne tokove. Posodobljena in povečana bo zmogljivost trgovskega ladjevja, ki bo prestrukturirano v korist specializiranih ladij za kontejnerski, Ro-Ro, Lo-Lo, ferry in drugi promet. Povečane in posodobljene bodo luške infrastrukturne in prekladalne zmogljivosti, poglobljeni bazeni II in III ter zgrajeni terminali za generalno blago, les, razsute tovore, integralni transport. K nadaljnjemu razvoju koprske luke bodo prispevale tudi posodobitev železniške proge Jesenice—Nova Gorica—Koper, uvedba železniške trajektne proge za prevoz železniških kompozicij med državami severne in srednje Evrope ter Bližnjega vzhoda prek koprske luke, pa tudi usposobitev proste carinske cone v luki. Na karti št. 8 Zasnova omrežja letališč in luk (na listu karte 1 : 250.000 št. III) je kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet in družbenopolitičnih skupnosti, opredeljeno območje obalnega pasu luke Koper za potrebe luške dejavnosti, pomorskega, železniškega in cestnega prevoza. 3.1.35. V zračnem prometu bodo zgrajene nove zmogljivosti za sprejem in odpravo potnikov na letališču Ljubljana, dopolnjene ustrezne prometne in komunalne zmogljivosti na letališču Maribor in Portorož ter usposobljena letališka infrastruktura za sprejem In odpravo STOL letal. Nadaljnji razvoj našega zračnega prevoznika bo čimbolj usmerjen k tujskemu potniškemu in tovornemu prometu z uvedbo rednih in izrednih Prog ob vlaganjih v sodobno zračno floto, ki bo zagotovila ekonomično, zanesljivo in varno zračno plovbo. 3.1.36. Poseben poudarek bo dan razvoju integralnega transporta, to je pospešeni paletizaciji in kontej-nerizaciji substrata, razširitvi mreže industrijskih tirov, kombiniranim prevozom cestnih vozil na železnici, Ro-Ro in Lo-Lo prometu ter načrtni posodobitvi in gradnji primarnih blagovnih transportnih centrov (Ljubljana Maribor, Celje, Novo mesto, Sežana, Vrtojba—Nova Gorica in Otiški vrh pri Dravogradu), ki se bodo vključevali v mednarodno delitev dela z organiziranjem prostih carinskih con in izvoznega zbirnega Prometa. Treba bo graditi tudi regionalne in lokalne javne skladiščno pretovorne zmogljivosti ter usposobiti sredstva in opremo notranjega transporta kot sestavnega dela tehnične delitve dela v proizvodnem Procesu. K racionalizaciji prometnih tokov, pa tudi h gospodarnejši rabi prostora, bo prispevala tudi smotrnejša razmestitev industrijskih, obrtnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti v industrijske cone in centre blagovno storitvenih dejavnosti. Racionalizacija pretoka blaga terja tudi bolj poudarjeno vlogo špediterskih organizacij združenega dela, ki bodo morale na podlagi primerjalne kalkulacije vseh s.voškov premeščanja substrata "-od vrat do vrat« dejansko usmerjati in oblikovati družbeno racionalne Prometne tokove. 3.1.37. Posodobitev poštne, in predvsem telekomunikacijske infrastrukture, sodi med pomembne naloge (karta št. 9 Zasnova telefonskega omrežja, karta št. 20 Zasnova telegrafskega omrežja, karta št. 10 Zasnova ja\'nega omrežja za prenos podatkov in karta št. 11 Zasnova poštno prometnih zvez) (Na listu karte 1 : 250 tisoč št. III.) Posodobili bomo poštni promet (terminali-zacija denarnega poslovanja, mikrofilmsko snemanje in elektronsko usmerjanje pošiljk itd.) in povečali število PTT enot. Naročniški teleksni promet bo posodobljen z izgradnjo elektronske telegrafske centrale v Ljubljani in multiplekserjev v končnih telegrafskih centralah. Za sodobnejše oblike prenosa besedil bodo organizirana nova omrežja, in sicer: faksimile v telefonskem omrežju ter teleteks in videoteks v telefonskem omrežju v povezavi z javnim omrežjem za prenos podatkov. Zaradi nujnosti po boljšem zadovoljevanju potreb po telefonskih storitvah in uvajanju novih vrst storitev bo treba povečati zmogljivosti telefonskega omrežja ob hkratnem uvajanju sodobnih ko-mutacijskih in prenosnih sistemov. Telefonsko omrežje bo posodobljeno s postopnim uvajanjem digitalnih sistemov. K predvidenemu obsegu in izboljšanju kakovosti telefonskih storitev bo prispevala tudi izgradnja mobilnega avtomatskega telefonskega sistema za javni Promet v Jugoslaviji. 3.1.38. Usmerjanje dolgoročnega razvoja prometa bo med drugim temeljilo na zahtevi, da sistem in struktura prometnih tarif delujeta kot ekonomski inštrument družbeno racionalne izbire prometnih sredstev. Cena prometne storitve bo pokrivala vsaj stroške enostavne reprodukcije vsake prometne panoge. Nujna bo tudi večja koordinacija med prometnimi panogami ter zlasti tehnološka povezanost izvajalcev prometnih storitev v SR Sloveniji in v SFR Jugoslaviji. Na podlagi družbenega dogovora o prometni politiki SFR Jugoslavije bo potrebno sprejeti tudi sporazume, ki bodo razčlenili srednjeročne cilje, naloge in ukrepe ter določili roke in nosilce za uresničevanje temeljnih ciljev skupne prometne politike. Vodno gospodarstvo 3.1.39. Razpoložljive količine pitne vode v SR Sloveniji so zadostne, toda zaradi neenakomerne razmestitve vodnih virov je ponekod že danes težko zagotoviti ceneno in sanitarno ustrezno vodno oskrbo. Po predvidevanjih bo ob pričakovani 3 °/o povprečni letni stopnji rasti absolutne porabe vode nastal primanjkljaj v OVS Primorska, medtem ko bosta OVS Mura in OVS Drava na meji lastnih zmogljivosti. Pri oskrbi z vodo bo osnovna naloga vodnega gospodarstva zavarovanje in varovanje zbirnih območij podtalnice, izvirov in površinskih voda, ki so, ali še bodo v uporabi za oskrbo s pitno vodo, ter v sodelovanju s komunalnim gospodarstvom zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne vode na vseh območjih in ob vsakem času. Pri tem bo treba zagotoviti tudi postopno usposablajne rezervnih virov pitne vode na vsem ozemlju republike. Do leta 2000 bo v redno oskrbo z vodo vključeno 90 6/o prebivalstva. Prednost pri oskrbi bodo imela vododeficitarna območja. Za uresničitev zastavljenih ciljev bo treba: z vsemi ukrepi skrbeti za izboljšanje kakovosti voda, raziskovati vodne zaloge; bogatiti zaloge podtalnic (Vrbanski plato, Ljubljansko polje, Celjska kotlina. Iški vršaj idr.); zadrževati vode povsod, kjer to omogočajo relief, ekonomske in ekološke razmere; graditi večje regionalne vodovodne sisteme; graditi ločene sisteme za dobavo kakovostne pitne vode ter manj kakovostne tehnološke vode; usmerjati porabnike v industrijskih conah in povsod, kjer se uporabljajo večje količine tehnološke in hladilne vode, na manj kakovostne vodne vire (zajem vode iz vodotokov) ob hkratnem uvajanju tehnoloških postopkov, ki trošijo absolutno in relativno manjše količine vode; zmanjšati izgube vode v komunalnih omrežjih in napravah. Na karti št. 12 Vodni viri in zasnova oskrbe z vodo (na listu karte 1 :250.000 št. III) so kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti za vodno gospodarstvo in družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji opredeljena pomembnejša zajetja in črpališča vode, območja pomembnejših podtalnic ter zasnova razmestitve regionalnih vodovodov. Vsi pomembnejši vodni viri bodo ustrezno zaščiteni. Pri tem bo treba premagati prevladujočo miselnost v posameznih občinah in krajevnih skupnostih o lastništvu nad vodnimi viri ter s tem prekiniti prepočasno uresničevanje zakonskih določb in plansko dogovorjenih nalog. Vodno gospodarstvo bo namenilo večjo skrb za- 1 ščiti voda v prvem in drugem kakovostnem razredu ter zmanjšanju onesnaženosti voda v tretjem in četrtem kakovostnem razredu. 3.1.40. Uresničevati bo treba načelo večnamenske rabe vode: za varstvo pred poplavami, osuševanje zamočvirjenih tal, namakanje, ribištvo, energetsko rabo, plovbo, rekreacijo in varstvo vodnih virov. Skrbeti bo treba za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, za povečam je varnosti pred visokimi hudourniškimi vodami ter erozijo in s tem prispevati k zmanjševanju škod. Protierozijsko in hudourniško dejavnost bo treba usmeriti v višinske predele, predvsem v erozijska žarišča. Z gradnjo zadrževalnikov bo v povirjih zagotovljena časovna m namenska razporeditev vode. V triglavskem narodnem parku bo treba ukrepati, tako da bodo preprečena na- daljnja pustošenja nekaterih območij, in omogočiti revitalizacijo nekaterih višinskih predelov. Vse protiero-zijske ukrepe bo treba razvijati skladno s kmetijstvom in gozdarstvom. Na ogroženih območjih bomo omejevali sečnjo, pogozdovali, zmanjševali gradbene posege (poti), gradili pregrade v strugah hudournikov, razpr-šilne pregrade na erozijskih površinah, zadrževali prod, utrdili struge, ozelenili bregove. Urediti bo treba predvsem povirja in erozijska zaledja na Gorenjskem, v Savinjski dolini, na Pohorju in v slovenski Istri. Z urejanjem in vzdrževanjem osnovnih od vodnikov in vodotokov bo melioriranih 66.000 ha površin, predvidenih za kmetijsko rabo, prednost pa bodo imeli tisti ukrepi, ki bodo usposabljali kmetijska zemljišča za večje donose v čim krajšem času, predvsem z gradnjo zadrževalnikov. Osnova bodočega gospodarjenja z vodo so večnamenski zadrževalniki in zbiralniki. V naslednjem obdobju se bodo gradili naslednji pomembnejši: Medvedce, Kobilje, Turja, povodje Meže, povodje Gra-daščice, Prigorica - Ribnica, Pika tud, Klivnik, Padež, Močilnik v Vipavski dolini in Vogršček, ki so opredeljeni kot obvezna izhodišča za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti s področja vodnega gospodarstva in družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji. Za oskrbo Primorske bo zgrajenih več manjših zbiralnikov. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo 3.1.41. Kakovostno in varno bivanje je življenjska nuja, katere zadovoljevane mora biti ne le skrb družbe, temveč bolj kot do sedaj skrb posameznika. Reševanje stanovanjskih potreb bo, moralo temeljiti na več vloženih lastnih sredstvih in delu posameznika, družba pa bo morala delovnemu človeku ustvariti predvsem realne možnosti, da si na osnovi dela zadovolji stanovanjske potrebe. Takšna opredelitev bo zahtevala doslednejše uveljavljanje ekonomskih zakonitosti v celotnem stanovanjskem gospodarstvu, enostavni in razširjeni reprodukciji. Dolgoročne usmeritve razvoja stanovanjskega gospodarstva so naslednje: ohranitev in izboljšanje kakovosti, boljše izkoriščanje ter racionalnejše gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim skladom; nadaljnje zmanjševanje stanovanjskega primanjkljaja, še posebno v nekaterih urbanih in industrijskih središčih; ob postopnem zmanjševanju obsega novogradnje se bodo razpoložljiva sredstva preusmerjala v pospešitev del na prenovi zastarelega in dotrajanega stanovanjskega sklada; zviševanje stanovanjskega standarda in kakovosti bivanja ob bistvenem znižanju relativne cene stanovanjske gradnje z racionalizacijami v celotnem procesu investicijske dejavnosti v stanovanjskem gospodarstvu; racionalizacija obratovalnih stroškov v stanovanjskih objektih s poudarkom na zniževanju energetske porabe. Ob upoštevanju potreb in predvidevanj o materialnih možnostih bomo zgradili okoli 130.000 stanovanj in prenovili okoli 80.000 stanovanj. V istem obdobju bo iz urbanističnih in tehničnih razlogov treba porušiti okoli 10.000 stanovanj, zato bo stanovanjski sklad ob koncu obdobja imel okoli 770.000 stanovanj. S tem bomo dosegli v povprečju okoli 22 m2 stanovanjske površine na prebivalca, 340 stanovanj na 1000 prebivalcev in povprečno velikost stanovanja okoli 65 m2. Individualno gradnjo bo treba vse bolj vključevati v različne oblike družbeno usmerjene gradnje. S pospeševanjem strnjenih tipov goste zazidave bo treba zagotoviti racionalnejšo izrabo razpoložljivih zazidalnih površin, zaščititi kakovostna kmetijska zemljišča in omogočit: racionalizacijo stroškov gradnje pripadajočih infrastrukturnih sistemov. Družbeno organizirano gradnjo bomo bolj usmerjali na nižje tipe zazidave, ki bodo ob zadovoljivih gostotah poselitve omogočali bolj humano koncipiranje stanovanjskih sosesk. S sodobnejšimi oblikami družbcnoorganizirane stanovanjske gradnje bomo zmanjševali interes za individualno gradnjo. Novogradnjo, pogosto omejeno s prostorskimi možnostmi, bomo usmerjali na manj kakovostne terene in v racionalno izrabo obstoječih zazidalnih površin v obstoječih naseljih. Spremenjene možnosti za gradnjo bodo zahtevale vse bolj integralno in dolgoročno obravnavo naselitvenega prostora, kar naj zagotovi kontinuiteto ter izboljša funkcionalnost in racionalnost stanovanjske graditve. Za racionalno in hitrejše reševanje stanovanjskih potreb bomo pospeševali tudi pridobivanje novih stanovanjskih površin na obstoječih objektih in zagotovili racionalnejšo izkoriščenost obstoječega stanovanjskega sklada. S pospešeno prenovo in ob aktivni udeležbi lastnega dela in sredstev občanov bomo pospeševali prenovo podstrešij in neizkoriščenih prostorov, revitalizacijo opuščenih stanovanj in prenovo funkcionalno zastarelega stanovanjskega sklada. Osnova za gospodarjenje, vzdrževanje in prenovo obstoječega družbenega stanovanjskega sklada bodo ekonomske stanarine. Najkasneje do leta 1990 bomo postopno uveljavili stanarine, ki bodo zagotavljale vsaj enostavno reprodukcijo, in tako preprečili nadaljnje propadanje stanovanjskega sklada. Po letu 1990 bomo s stanarinami zagotavljali tudi del sredstev za izboljšanje funkcionalnosti, višji stanovanjski standard in racionalizacijo energetske porabe obstoječega stanovanjskega sklada. Celovito prenovo funkcionalno in tehnično zastarelih stanovanjskih objektov in bivalnih okolij bomo postopno uveljavili kot redno dejavnost v stanovanjskem gospodarstvu, v katero bo namensko vložena okoli ena četrtina sredstev za stanovanjsko investicijsko dejavnost. Tako bomo zmanjševali predvsem tiste razlike v kakovosti stanovanjskega standarda, ki so posledica starih zasnov, standardov in normativov stanovanjske gradnje v preteklosti. Ob ekonomskih stanarinah in z dopolnjevanjem sistema plačevanja soudeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice bomo spodbujali zamenjave in boljšo izkoriščenost družbenega stanovanjskega sklada, z olajšavami pri prometu z nepremičninami in z ureditvijo podstanovalskih razmerij pa spodbujali oddajo neizkoriščenih lastniških stanovanjskih enot v najem. 3.1.42, Komunalne dejavnosti so celovit sistem delovanja širšega urbanega prostora. Zato mora biti razvoj komunalnih infrastrukturnih sistemov rezultat dolgoročno zasnovane politike urbanizacije prostora, natančneje opredeljene predvsem v občinskih planskih aktih. Le tako bo možno pravočasno in racionalneje komunalno urejati prostor in smotrneje dimenzionirati komunalne dejavnosti, sisteme in naprave. Obnova, posodabljanje in dograjevanje komunalne infrastrukture bodo zahtevali bolj pospešeno, načrtno in sistematično vlaganje, ne le zaradi izboljševanja bivalnega standarda in potreb po enakomernejši oskrbi s komunalnimi storitvami, temveč predvsem zaradi vse večje nuje po zaščiti bivalnega okolja in naravnih virov ob vse bolj integralni urbanizaciji prostora. Hkrati bo treba zmanjšati ranljivost komunalne infrastrukture ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepiti sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti s pitno in požarno vodo. 3.1.43. Za racionalno in učinkovitejše delo se bodo morale komunalne organizacije m komunalni sistemi vse bolj povezovati v večje sisteme, na delovna področja katerih ne smejo vplivati meje družbenopolitičnih skupnosti, temveč predvsem značilnosti tehnoloških zahtev posameznih dejavnosti. Te so: ekonomija obsega, naravne danosti, geografske razmere, racionalizacija in optimizacija oskrbe, sistem omrežja za odvajanje in čiščenje komunalnih in predčiščenih industrijskih odplak ter odlagališč komunalnih odpadkov in blata iz čistilnih naprav, smotrnost predelave in možnosti za gospodarno izrabo komunalnih odpadkov ter drugo. Ob ožji specializaciji in koncentraciji opreme in strokovnih kadrov v večjih komunalnih sistemih bo treba začeti usklajeno premagovati probleme in pomanjkljivosti komunalnega gaspodarstva, kot so: izpopolnitev pomankljive dokumentacije in evidence obstoječih komunalnih zmogljivosti; priprava celovitih načrtov sanacije in dograjevanja obstoječih sistemov ob zagotavljanju vsaj najnujnejše komunalne oskrbe in ob upoštevanju dolgoročnih razvojnih teženj pripadajočega urbanega okolja ter optimalne zaščite naravnega okolja; povezovanje lokalnih sistemov z medobčinskim sodelovanjem za zagotavljanje količinske in kakovostne oskrbe, pa tudi za optimalno izkoriščanje odpadnih snovi v gospodarske namene; pospeševanje in usklajevanje razvoja standardnih naprav, sklopov in sistemov komunalnih naprav z uvajanjem njihove serijske proizvodnje; koncentracija in usklajevanje zmogljivosti naprav, mehanizacije in strokovnih kadrov predvsem za specifična dela pri gradnji in obnovi komunalnih naprav; uvajanje sodobnih materialov, naprav in delovnih metod s poudarkom na racionalizaciji energetske porabe, optimizaciji oskrbe in zaščiti naravnega okolja-; zagotavljanje možnosti za ločeno zbiranje, recikliranje in predelavo komunalnih odpadkov, ki bo omogočila njihovo gospodarno izrabo, ob pospeševanju razvoja lastnih tehnologij in znanja. Z uveljavitvijo ekonomske cene komunalnih Storitev bo zagotovljena enostavna reprodukcija in vsaj del razširjene reprodukcije komunalnih zmogljivosti. Treba bo uveljaviti dosledno zajemanje in namensko uporabo mestne rente, del te rente pa nameniti za razširjeno reprodukcijo v komunalnem gospodarstvu. Visoki stroški in dolgoročne koristi zaradi načrtnih vlaganj predvsem v velike komunalne objekte pa terjajo, da se bremena takšnih naložb porazdelijo enakomerneje in na več generacij uporabnikov. 3.2. Strategija razvoja družbenih dejavnosti 3.2.1. Učinkovita ureditev družbenih dejavnosti je osnova za nemoteno delovanje vrste družbenih funkcij, kot so: socializacija ljudi, prenos in ustvarjanje novega znanja, ohranjanje kulturnega spomina, ohranjanje zdravja in razvijanje delovne sposobnosti in zmogljivosti prebivalstva, skrb za delovno nesposobno prebivalstvo, odpravljanje nesprejemljive socialne neenakosti ter pomoč ob brezposelnosti. Pri razvoju družbenih dejavnosti bomo zagotavljali večjo odprtost ter večjo dostopnost in povezanost organiziranih družbenih oblik dela na posameznih področjih, v katerih bomo bistveno bolj povezovali in uresničevali resnične interese in potrebe delavcev, delovnih ljudi in občanov v odnosih svobodne menjave dela in Prostovoljnih aktivnosti. Zato se bodo družbene dejavnosti ob povečevanju obsega svoje dejavnosti morale Vsebinsko in organizacijsko preobraziti. Vse to pa ho še vnaprej zahtevalo kakovostnejši razvoj družbenih dejavnosti in tudi razvijanje načela solidarnosti in vzajemnosti. 3.2.2. Stabilen družbeni in gospodarski razvoj terja racionalnejše zadovoljevanje skupnih potreb in boljše izkoriščanje ter delovanje obstoječih oblik, s katerimi se zagotavlja družbeni standard. Pri tem bomo ob sedanjih načinih zadovoljevanja potreb razvijali tudi cenejše in varčnejše ter posamezniku bolj prilagojene in kakovostnejše oblike zadovoljevanja potreb. Spodbujali bomo različne oblike samoorganiziranja in prostovoljnega dela občanov za skupno zadovoljevanje različnih potreb, s katerimi se srečujejo delovni ljudje in občani. Prestrukturiranje osebne porabe naj temelji na uveljavljanju sistema vrednot, ki pomenijo krepitev odgovornosti za lasten telesni, intelektualni in kulturni razvoj, za ohranjanje lastnega zdravja, preseganje negativnih pojavov potrošništva, ohranjanje in bogatenje družbene lastnine in okolja ter rast osebnega standarda na podlagi dela in rezultatov dela. Ohranjali bomo in ponekod tudi dvigovali doseženo osnovno dogovorjeno raven zadovoljevanja potreb in izboljševali njeno kakovost. Ohranjali in razvijali bomo dosedanje visoke strokovno specializirane oblike dela v posameznih družbenih dejavnosti, ki temeljijo na znanju in visoki tehnologiji. Z razvijanjem družbenoekonomskih odnosov in s tem povezanim združevanjem sredstev in plačevanjem programov (s sistemom financiranja družbenih dejavnosti) bomo podprli preusmerjanje in kakovost njihovega delovanja. S sredstvi, združenimi v samoupravnih interesnih skupnostih v odnosih svobodne menjave dela, bodo bolj podprti splošni programi tistih dejavnosti, ki pomenijo skupno dogovorjeno raven zadovoljevanja potreb. Za del programov, ki ne pomenijo zadovoljevanja dogovorjenih potreb in dopolnjujejo in zaokrožujejo potrebe posameznikov, gospodinjstev in del porabnikov v soseskah in delavcev, združenih v samo nekaterih asociacijah, bodo ti uporabniki združevali sredstva neposredno. S tem bodo ti programi bolj prilagojeni željam in potrebam ljudi, kar bo vplivalo na večjo učinkovitost storitev družbenih dejavnosti in počasnejšo rast skupno združenih sredstev. 3.2.3. Doseženo raven zadovoljevanja skupno dogovorjenih potreb in nove usmeritve pri tem bomo zagotavljali predvsem z učinkovitejšo izrabo finančnih, kadrovskih in prostorskih zmogljivosti. Nove in že zgrajene objekte družbenega standarda bomo uporabljali za več namenov. Hitreje bomo razvijali predvsem tiste programe, ki bolj povečujejo ustvarjalno, intelektualno in s tem tudi gospodarsko in kulturno moč družbe ter njeno sposobnost prilagajanja razvojnim zahtevam. Hitreje bomo tudi povečevali dostopnost storitev družbenih dejavnosti na tistih območjih, kjer prebivalci zaradi slabše razvitosti družbenih dejavnosti nimajo enakih možnosti za svoj razvoj in razvoj svojega območja. V ta namen bomo vzpostavili takšen sistem združevanja sredstev za družbene dejavnosti, ki bo enakomernejše porazdelil obveznosti in odgovornosti združenega dela za zagotovljene oziroma dogovorjene programe teh dejavnosti. Kultura 3.2.4. Samoupravna socialistična družba predpostavlja svoboden razvoj človeka, zato bomo spodbujali in omogočali razvoj ustvarjalne in kritične misli in tistih kulturnih in etičih vrednot, ki so usmerjene v prihodnost. Z uresničevanjem pluralizma idej in samoupravnih interesov, kultur in kulturnega ustvarjanja bomo zagotavljali tako družbeno klimo, ki bo spodbujala ustvarjalnost in inovativnost. Kultura določa občutek identitete ljudi, zato je njen razvoj eden najpomembnejših pogojev za izbor razTojne poti celotne družbe, skrb za njeno ohranitev in razvoj pa je dolžnost naroda v celoti. Kulturne dejavnosti zavzemajo le del kulturnega ustvarjanja in dogajanja, zato bomo razvijali kulturo v širšem pomenu in v celotnem kulturnem prostoru, tudi zunaj meja SR Slovenije. Z ukrepi, kot so večja dostopnost, spodbujanje zavesti o pomembnosti kulture ter spreminjanje vzorcev in načinov sprejemanja kulturnih dobrin, bomo zmanjšali, odpravili ali celo obrnili negativne težnje, ki bi morebiti nastale kot posledica številčne in zemljepisne majhnosti slovenskega kulturnega prostora in omejenih ekonomskih možnosti. Kulturne dobrine in dejavnosti ter za nacionalno samobitnost in samostojnost nujne kulturne institucije, ki so pri majhnem narodu nujno dražje, bomo bolj kot doslej tudi podpirali z družbenimi sredstvi. V kulturnih dejavnostih se bodo širila različna eksperimentalna ustvarjanja, ki bodo ustvarjalni, programski in kadrovski izziv institucionaliziranim načinom delovanja. Z zavestno kulturno politiko bomo odpravljali možne negativne posledice uporabe in uvajanja novih tehnologij, ki bi lahko povzročile tudi pasi-vizacijo in trganje socialnih vezi. To bomo dosegli s približevanjem kulture, večanjem dostopnosti ter nudenjem možnosti za nove načine umetniškega ustvarjanja. Razvijali bomo tudi razne oblike ljubiteljskega umetniškega izražanja, ki bo še naprej dopolnjevalo poklicno umetniško delovanje. Ljubiteljsko umetniško izražanje bo tudi ena izmed osnov vrhunske ustvarjalnosti, hkrati pa bo zagotovilo alternativne in ustvarjalne oblike izkoriščanja prostega časa. Večja odprtost slovenske kulture v Jugoslavijo in v svet bo spodbujala kakovost kulturnega ustvarjanja in večje svetovno potrjevanje slovenske kulture. Ob tem bomo skrbeli tudi za skladen razvoj vseh ustvarjalnih kulturnih dejavnosti ter podpirali tudi tisto ustvarjalno dejavnost italijanske in madžarske narodnosti, ki pomeni razvoj njihove nacionalne integritete. 3.2.5. Televizijski kulturni program in kinematografski spored bodo dopolnjevale eksperimentalne filmske in video skupine, pa tudi skupine z drugih ustvarjalnih področij, ki bodo izhajale in predstavljale specifična kulturna okolja. Zagotovili bomo popolno pokritost slovenskega kulturnega prostora z radijskim in televizijskim signalom (karta št. 1 Zasnova omrežja RTV FM radijskega omrežja, karta št. 2 Zasnova omrežja RTV — televizijskega omrežja, karta št. 3 Zasnova omrežja RTV — programi za manjšine). (Na listu karte 1 :250.000 št. III.) S tem bomo omogočili spremljanje nacionalnega radijskega in TV programa v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Da bo slovenska kinematografija (povezava produkcije, distribucije in prikazovanja) lahko uspešno ohranila svoje pomembno mesto med kulturnimi dejavnostmi, jo bomo tehnično posodobili, izboljšali programske usmeritve in kadrovsko zasedbo. V kinematografiji bo pomembna tudi proizvodnja za izobraževanje in informiranje. 3.2.6. Za boljše varstvo naravne in kulturne dediščine bomo kadrovsko okrepili mrežo spomeniško varstvene službe in znatno povečali obseg varstva, saj dosedanji varovalni posegi ne dohajajo niti uničevalnega vpliva časa in vremena, še manj pa negativnih stranskih učinkov proizvodnje materialnih dobrin, povezane z duhovno brezbrižnostjo. Ob strožjem nadzoru posegov v prostor bo nujno na republiški ravni zaščititi za nacionalno integriteto in kulturni spomin najpomembnejšo premično in nepremično kulturno dediščino. Republika bo morala bdeti nad nacionalnimi spomeniki in za njihovo ohranitev poleg zakonske zaščite nameniti tudi potrebna finančna sredstva. Tudi razne davčne olajšave pri revitalizaciji in vključevanju teh spomenikov v sodobno življenje bodo pomenile povečanje materialne osnove za varovanje naravne in kulturne dediščine. V knjižnem ustvarjanju, založništvu in knjižničarstvu pričakujemo večjo raznolikost; povečalo se bo število naslovov in zmanjšala naklada knjig. K večji tematski različnosti knjižne ponudbe bodo pripomogle tudi sodobne tehnike razmnoževanja ter povečanje števila izdajateljev, katerih glavna dejavnost ni založništvo. Delo založb in knjižnic bo medsebojno povezano, tako da bodo izdajatelji izdajali knjige bolj za knjižnice kot za individualnega kupca. Spremenjenemu povpraševanju, po knjigah bo prilagojena ponudba s povečanjem knjižnih zalog, večjo dostopnostjo knjižnic in večjim odkupom. Splošno izobraževalne knjižnice bodo svoje delovanje razširile tudi na druge medije (medioteke). popestrile svoje delovanje in predvsem zunaj regionalnih središčih postale kulturni centri. V knjižnicah bo vpeljan tudi enoten računalniško zasnovan informacijski sistem. Obstoječa poklicna gledališča v Sloveniji bodo delovala bolj povezano in usklajeno. Povečala bodo število premier in gostovanj, gledališko ponudbo pa bo v manjših središčih popestrilo tudi delovanje ljubiteljskih skupin. V likovnih dejavnostih bo ustavljena težnja hitrega naraščanja števila likovnih razstavišč, ki so do sedaj nastajala kot spontane reakcije na zahteve občinstva, da se likovno ustvarjanje približa ljudem. Z načrtnejšo likovno programsko politiko jih bomo v naslednjem obdobju strokovno dvignili ter uredili njihovo financiranje. Specializacija galerij za posamezna področja likovnega ustvarjanja bo pomenila kakovostno dopolnilo nacionalnim in regionalnim galerijam, vanje vključena in povezana razstavišča pa bodo pripomogla k večji dostopnosti likovnega ustvarjanja. Vzgoja in izobraževanje 3.2.7. Ob poudarjeni vlogi dejavnika za povečevanje individualne in družbene produktivnosti dela bosta vzgoja in izobraževanje ustrezneje razvijali socializacijsko vlogo in vlogo, ki jo imata pri zadovoljevanju osnovnih človekovih potreb po samouresničevanju in njegovem vključevanju v raznovrstne oblike družbene aktivnosti. Vzgoja in izobraževanje morata uravnoteženo obravnavati vlogo izobrazbe za bodoče delovno mesto in za osebnostni razvoj. To področje moramo obravnavati celovito z vzgojnega, izobraževalnega in delovnega vidika ter enakovredno obravnavati vse stopnje, vrste in oblike vzgoje in izobraževanja. Ljudje se bodo vse življenje na različne načine vključevali v vzgojo in izobraževanje, zato mora biti dejavnost sposobna, da se njihovim potrebam prilagodi in jih tudi omogoči. 3.2.8. Da bi lahko vzgojnoizobraževalni sistem zadovoljeval potrebe dolgoročnega družbenega razvoja na vseh področjih, kot tudi, da bi ustrezal potrebam, interesom in značilnostim posameznikov, bomo izboljšali njegovo kakovost in učinkovitost na vseh stopnjah in v vseh oblikah vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Zato ga bomo razvijali v skladu z načeli integrativnosti, permanentnosti, demokratičnosti, gibljivosti, ustvarjalnosti ter racionalnosti in ekološke osveščenosti. Razvijali in dograjevali bomo sistem dvojezičnega šolstva in šolstva narodnosti skladno z družbenim razvojem in posebnostmi na narodnostno mešanem območju. Vsebino vzgojnoizobraževalnih programov ter načine in metode izobraževanja bomo stalno spremljali, analizirali m izopolnjevali, da bi se na ta način izognili predmetni prenatrpanosti, neustrezni mreži in prevelikemu obsegu programov. Hitreje bomo razvijali znanstveno raziskovalno in razvojno delo, postopno zviševali izobrazbeno raven delavcev v vzgoji in izobraževanju ter organizirali njihovo stalno izpopolnjevanje in usposabljanje ter sredstva, namenjena za razširjeno reprodukcijo, pretežno usmerjali v razvoj sodobne izobraževalne tehnologije, od računalnikov do različnih medio-tek. v visokem izobraževanju pa tudi v razvoj materialne osnove znanstveno raziskovalnega dela. V celotnem vzgojno izobraževalnem sistemu pa bomo razvijali različne oblike notranje diferenciacije in individualizacije ter tako omogočili najugodnejši razvoj vsakega posameznika v skladu z njegovimi sposobnostmi. Postopoma bomo v tem obdobju dosegli, da so bo celotna generacija vpisala v 1 letnik srednjega šolstva in tretjina v 1 letnik visokega šolstva. Posebno skrb bomo posvetili odkrivanju nadarjenih in delu z njimi, spocbujanju inovativnosti, razvijanju samoizobraže-vanja in metod samostojnega učenja, razvijanju raziskovalnih kadrov in pospeševanju razvoja izobraževanja odraslih. 3.2.9 V osnovnem šolstvu bo izenačevanje razvojnih možnosti otrok eden glavnih ciljev razvoja, v okviru tega pa dostopnost eden od odločujočih elementov skladnejšega regionalnega razvoja in ohranjevanja poselitve. Vsebinsko pa bo doživelo več sprememb. Zasnova dela vsake Osnovne šole se bo z menjavanjem izobraževalnih rekreativnih in fakultativnih dejavnosti približal značilnostim celodnevne šole. Takšna zasnova je zajeta v programu življenja in dela osnovne šole, ki se v šole že uvaja. Tako bodo šole prešle na enoizmenski pouk. ko bodo dene temeljne prostorske in druge razmere Druga programska sprememba bo izhajala iz nižje vpisne starosti otrok, ki pa ne bo padla pod 6 let starosti, kjer programske spremembe ne bodo potrebne samo zaradi uskladitve s pripravo na šolo, pač pa bodo nastale tudi v višjih razredih osnovne šole, kjer bo treba program še bolj notranje diferencirati po sposobnostih in nagnjenjih učencev. Skladno s takšno zasnovo in po zahtevah dela se bodo učitelji izobraževali po štiriletnih programih visokega šolstva. Z osnovnošolskim izobraževanjem odraslih bomo znižali število tistih, ki nimajo popolne osnovnošolske izobrazbe, in odpravili nepismenost. 3.2.10. V usmerjenem izobraževanju bo optimalna študijska mobilnost omogočena s tako strukturiranimi študijskimi programi, da bo izravnana zastopanost splošnih in temeljnih strokovnih znanj hkrati omogočala izobraževanje za delo vse večje zahtevnosti, prehajanje iz ene usmeritve v drugo, ponovno vključitev v izobraževanje zaradi nadaljevanja izobraževanja ali Pa zaradi spremembe poklica. Ob takem izhodišču bo treba vnašati več splošnih vsebin v vse programe dodiplomskega izobraževanja in različno od splošnih obravnavati posebna m posamična znanja. Posamična znanja, potrebna za konkretne naloge in opravila na delovnih mestih, bodo udeleženci pridobili z usposabljanjem in izpopolnjevanjem zunaj šole, zlasti v orga-nizacijah združenega dela in v obdobju pripravništva. več takšnih znanj pa bomo vključili tam, kjer je večja strokovna usposobljenost in osvojena veščina pogoj za začetek dela Take zasnovani programi bodo lahko bolj Povezani in bede tudi zato olajševali horizontalno prehodnost med različnimi programi in stopnjami zahtev-hosti ter boljšo organiziranost šolske mreže. Zaradi Večje dostopnosti izobraževanja, skladnejšega regional- nega razvoja, potreb in ambicij prebivalstva po višji izobrazbeni ravni v vseh regijah, bo predvsem v središčih policentričnega razvoja Slovenije omogočena bolj ali manj celovita ponudba programov srednjega izobraževanja. Programska ponudba bi bila manj razdrobljena, ker bi skupaj obravnavali in izvajali sorodne programe (karta št. 22 Zasnova mreže področij izobraževanja po regijah). (Na listu karte 1 : 250.000 št. I). Sola se bo zato morala tudi organizacijsko in didaktično spremeniti. Opustiti bo morala klasično organizacijo dela in se pri izvajanju programa povezovati z delovnim in družbenim okoljem. Fleksibilnost vzgojnoizobraževažnega sistema, nenehno in sistematično prilagajanje novostim, spreminjanje in izpopolnjevanje programov in organizacije izobraževanja bodo zahtevali visoko stopnjo notranje organiziranosti ter sposobne in prilagodljive strokovne delavce s pedagoškimi in delovnimi izkušnjami. 3.2.11 Visoko šolstvo bo povečevalo kakovost in učinkovitost izobraževalnega dela, povečevalo število študentov in diplomantov naravoslovnih in tehničnih strok in bistveno povečalo vse oblike podiplomskega usposabljanja. Osnova, zlasti podiplomskega usposabljanja, bo raziskovalno delo, zato bo potekalo s sodelovanjem raziskovalnih ustanov, ki razpolagajo z ustreznimi raziskovalnimi skupinami, mentorji in opremo. Dodiplomski programi bodo vsebovali temeljna strokovna znanja, potrebna za posamezna področja izobraževanja, in dodatna, ki jih bo posameznik ob vnaprej znanih programskih, časovnih in finančnih sestavinah lahko kombiniral in si sestavil svoj program študija. Na ta način sestavljeni program bodo skupaj z večjo motivacijo in aktivnostjo študentov ter izboljšanjem kakovosti pedagoškega in znanstvenega dela osnova za notianjo preobrazbo in uveljavljanje interdisciplinarnosti v visokem šolstvu. Posebna strokovna znanja in spremljanje razvoja stroke bomo zagotavljali s stalnim strokovnim usposabljanjem po diplomi in z razvijanjem podiplomskega, zlasti specialističnega študija S svetovanjem in usmerjanjem, individualnim prilagajanjem programov in vključevanjem v raziskovalno delo bomo sposobnejše in nadarjene pripravljali za razvojno in raziskovalno delo. Univerzi bosta usmerjali razvoj vključenih visokošolskih organizacij po načelih komplementarnosti z obstoječimi slovenskimi zmogljivostmi in skladno s potrebami po visokošolsko izobraženih kadrih. Visoko šolstvo se bo v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru bolj povezovalo z izmenjavo študentov, učiteljev in raziskovalnimi projekti. Izboljšali bomo možnosti za znanstveno izpopolnjevanje pedagoških delavcev doma in v tujini. 3.2 12. Upoštevajoč strateški pomen, ki ga imata znanje in celovit osebnostni razvoj vsakega našega otočana in delavca za vsa področja našega prihodnjega družbenega razvoja, bomo posvetili posebno pozornost pospeševanju razvoja izobraževanja odraslih. Pojmovali in razvijali ga bomo v skladu z načelom in strategijo permanentnosti izobraževanja, ki vključuje in enakovredno obravnava izobraževanje otrok in mladine oziroma začetno izobraževanje in izobraževanje odraslih oziroma nadaljevalno izobraževanje. V izobraževanju odraslih bomo spodbujali razvoj različnih nosilcev oziroma subjektov vzgoje in izobraževanja in njihovo medsebojno sodelovanje ter povezovanje pri uresničevanju vzgojnoizobraževalnih programov, opuščali bomo toge šolske šablone in v skladu s psihofizičnimi značilnostmi, interesi in možnostmi odraslih razvijali bolj gibljive oblike formalnega in neformalnega izobraževanja, samoizobraževanja ter samostojnega učenja. Z njimi bomo zadovoljevali potrebe odraslih tako za delo in poklicno napredovanje, kot tudi za družbenopolitično delovanje, splošen osebni razvoj, dejavnosti na področju kulture, rekreacije in drugih prostočasnih aktivnosti; upoštevali bomo potrebe odraslih v različnih starostnih obdobjih, med temi tudi starejših občanov. Vzgojnoizobraževalni proces bomo obogatili z uporabo nove tehnologije, zlasti informacijskih tehnik in možnosti komuniciranja. S tem in z razvijanjem informacijskih, dokumentacijskih, svetovalnih in razvojno-raz-iskovalnih služb bomo povečali število udeležencev v izobraževanju odraslih in povečali njegovo učinkovitost, pri čemer bomo optimalno izrabljali lastne sile odraslih pri izobraževanju in učenju. V delovnih organizacijah bomo ustvarjali spodbudne razmere za izobraževanje in učenje ob delu, iz dela, z delom in na delu, še posebno s tem, da bomo izobraževanje zaposlenih obravnavali kot redni del delovnega procesa, ki ga bomo izvajali v delovnem času, poleg tistega, ki bo teklo v prostem času. Za povečan obseg izobraževalne aktivnosti odraslih bomo usposobili zadostno število andragogov in andragoških delavcev. 3.2.13. Učitelj bo navajal na učenje iz različnih virov in bo ob uporabi novih medijev predvsem pomočnik in bo usmerjal izobraževalni proces. Zato bo treba učitelje za takšno vlogo nenehno usposabljati. Pripravljeni bodo programi njihovega stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki bo prilagojeno novim razmeram in sodobnim pedagoškim zahtevam, pa tudi ustreznejše bodo morali biti nagrajevani. Raziskovalna dejavnost 3.2.14. Z uporabo znanja in znanosti bomo povečevali družbeno inovacijsko sposobnost in si s tem zagotovili hitrejše prilagajanje družbe vedno pogosteje spreminjajočim se okoliščinam v svetu in doma. Znanstveno raziskovalna dejavnost bo prispevala h krepitvi družbene inovacijske sposobnosti: s povečevanjem števila raziskovalno usposobljenih kadrov, tako da bo do leta 2000 na novo usposobljenih okoli 10.000 ljudi. V raziskovalno delo bodo prihajali iz visokošolskega študija in izmed že zaposlenih strokovnjakov. Njihovo usposabljanje bomo organizirali pri kvalitetnih raziskovalnih skupinah oziroma organizacijah v Jugoslaviji, razen tega pa se bomo pri usposabljanju raziskovalnih kadrov in pretoku znanstvenih informacij v Jugoslavijo naslanjali na slovenske in jugoslovanske strokovnjake, ki v tujini delajo na univerzitetnih, raziskovalnih in drugih razvojno pomembnih ustanovah, spodbujali in omogočali bomo povezovanje raziskovalcev in drugih strokovnih delavcev v skupine za inovativno snovanje in izvajanje skupnih razvojnih projektov organizacij združenega dela in organov družbenopolitičnih skupnosti. Z izvajanjem projektov bodo raziskovalci postopno prehajali iz disciplinarne raziskovalne dejavnosti v raziskovalne enote organizacij združenega dela, v strokovne službe organizacij združenega dela, delovne skupnosti družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij. V te organizacijske enote naj bi do leta 2000 prešlo okoli 8000 raziskovalno usposobljenih in z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji obogatenih, delavcev, ki bodo prevzeli pri uporabnikih, vključeni v njihove kolektive, odgovornost za inoviranje proizvodnje in družbenih dejavnosti. 3.2.15. Navedene cilje bomo dosegali z naslednjimi usmeritvami politike v raziskovalnih in izobraževalnih skupnostih: — selekitvna krepitev raziskovalnih zmogljivosti s podpiranjem raziskovalnih programov in skupin, po- membnih za težišča družbenega razvoja. Pri tem bomo upoštevali zlasti skupne razvojne projekte organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti, pomembne za prestrukturiranje gospodarstva in obvladovanje družbene reprodukcije, — poprečni čas financiranja raziskovalcev, zlasti če jih bo financirala Raziskovalna skupnost Slovenije, bo okoli 6 let, vendar ob upoštevanju posebnosti strok ter potrebne stopnje usposobljenosti za uspešno opravljanje del v inovacijskih skupinah oziroma projektih, — časovno omejeno polno financiranje novih raziskovalcev bo raziskovalnim organizacijam in visokim šolam za njihovo raziskovalno dejavnost omogočilo, da bodo v raziskovalne skupine uvajale nove kadre. Ob tem se bo povečala njihova odgovornost za povezovanje z organizacijami združenega dela in organi družbenopolitičnih skupnosti z namenom, da bi skupno z njimi oblikovali razvojne projekte, v katerih bodo zaposlili svoje raziskovalne zmogljivosti. Spodbujali bomo intenzivnejše povezovanje znanstveno raziskovalnih in izobraževalnih organizacij v Jugoslaviji. Z racionalizacijo in delitvijo dela bomo omogočili izvajanje celovitih raziskovalnih in vzgojnoizo-braževalnih programov. Pri temeljnem raziskovanju bo treba uveljaviti specializacijo laboratorijev v Jugoslaviji, pa tudi v mednarodnem prostoru, in omogočiti našim strokovnjakom sodelovanje v teh laboratorijih. SAZU bo bolj sodelovala pri oblikovanju strategije in politike družbenega razvoja in pri temeljnem raziskovalnem delu. Za hitrejši razvoj raziskovalne dejavnosti bomo vlagali v raziskovalno opremo za dogovorjena prednostna področja in v organizirana znanstveno raziskovalna središča, kjer bo oprema širše dostopna za uresničevanje temeljnega raziskovalnega programa in opravljanje razvojne dejavnosti. Omogočeno bo učinkovito informacijsko povezovanje s svetom, ki bo v raziskovalno infrastrukturo povezalo knjižnice, INDOK centre raziskovalnih organizacij ter uvoz znanstvene in tehnološke literature. Zdravstvo 3.2.16. V zdravstvenem varstvu bomo razvijali programe za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva; nanašali se bodo predvsem na obvladovanje najresnejših kronično degenerativnih obolenj, ki prevladujejo med vzroki splošne umrljivosti prebivalstva, prezgodnje invalidnosti delavcev ter začasne in trajne nesposobnosti za delo. Za doseganje teh ciljev bo zdravstvo skupaj z drugimi spodbujalo in uresničevalo programe za zdravstveno prosvetljevanje, spreminjanje navad prebivalstva pri prehranjevanju, porabo prostega časa, pojavov bolezni zasvojenosti ter preprečevanja škodljivih vplivov okolja. 3.2.17. Prednost bodo imele predvsem preventivne in dispanzerske metode dela za obvladovanje najresnejših socialnomedicinskih problemov pri nas (bolezni srca in ožilja, rakasta obolenja, poškodbe izven dela, psihiatrična obolenja in druge). Zaradi že uveljavljenega nacionalnega zdravstvenega varstva ni treba širiti pravic uporabnikov do zdravstvenih storitev. Osnovno zdravstveno dejavnost bo treba okrepiti in usposobiti, da bo sposobna zadovoljiti večji del potreb prebivalstva po zdravstvenih storitvah. Zdravste-na dejavnost bo skupaj z drugimi skupnostmi, organizacijami, društvi in prostovoljno dejavnostjo omogočila občanom, da se bodo ob bolezni in poškodbah čim dalj zdravili ambulantno in na svojem domu. Leta 2000 bo v Sloveniji okrog 6 bolnišničnih postelj na 1000 prebi- valcev in zato ni potrebe po širitvi obstoječe bolnišnične mreže (karta št. 23 Zasnova omrežja zdravstvenih ustanov). (Na listu karte 1 :250.000 št. I.) Določen del storitev, ki se sedaj opravljajo kot bolnišnične dejavnosti, bomo postopoma prenesli na specialistično ambulantno in osnovno zdravstveno dejavnost. Hitreje bomo razvijali dejavnosti splošne medicine, preventivnega zobozdravstva, socialne medicine, medicine dela, zdravljenja in nege bolnika na domu, zdravstvene vzgoje prebivalstva in deficitarnih specialističnih področij (rentgenologija, anasteziologija, patologija in še nekatera druga). 3.2.18. Zaposlovanje zdravstvenih delavcev bo v prvih letih dolgoročnega planskega obdobja naraščalo skladno s stopnjo rasti prebivalstva, nekoliko hitreje pa le na deficitarnih področjih in območjih. Šele po letu 1990 bo možno določeno povečanje zaposlovanja v zdravstvu, vendar bo stopnja rasti zaposlovanja nižja od stopnje zaposlovanja v združenem delu. Zaposlovanje bo selektivno po profilih, območjih in področjih, s čimer bomo zagotovili skladnejši razvoj zdravstvene dejavnosti v SR Sloveniji. Leta 2000 bo en zdravnik na približno 520 prebivalcev, vsaj 55 °/o zdravnikov pa bo zaposlenih v osnovni zdravstveni dejavnosti. Z materialnimi možnostmi bo omogočeno hitrejše uvajanje računalniško zasnovane zdravstvene informatike v diagnostiki, terapiji in administraciji. Prednost bodo imela hitrejše obnavljanje in posodabljanje medicinske opreme ter vzdrževanje objektov. Hitreje in kakovostneje bodo obravnaxrani bolniki ter smotrneje bodo uporabljene razpoložljive zmogljivosti. Večja pozornost bo posvečena tudi skladnejšemu razvoju zdravstvenega varstva po posameznih območjih in zmanjševanju razlik v standardu zdravstvenih storitev. Otroško varstvo 3.2.19. Vzpostavitev približno enakih možnosti za celovit razvoj vseh otrok bo najpomembnejša naloga otroškega varstva. Ob upoštevanju posebnih potreb otrok, usklajenih s potrebami družine in možnostmi družbe, bo otroško varstvo vpeljalo različne oblike dela in razvijalo različne vzgojne programe, predvsem za otroke, stare nad 3 leta, ki niso vključeni v vzgojno-varstvene organizacije. V družbeno organizirano vzgojo in varstvo bomo do leta 2000 vključili okoli GO °/« predšolskih otrok. Prihodnji razvoj bo narekoval in omogočal prožnejše oblike organizacije dela in razporejanja delovnega časa. Tako bodo lahko tudi varstvo starševstva in možnosti za nego ter skrb za otroka mnogo bolj prilagojene potrebam ljudi (s postopnim krajšanjem delovnega časa, možnostjo za izrabo nepolnega delovnega časa, daljšo delovno dobo, sorazmerno času, namenjenemu majhnemu otroku in daljšim porodniškim dopustom). 3.2.20. Ker je prevelika togost pri uresničevanju vzgojnih programov poseben problem, bo morala vzgoj-novarstvena organizacija bolj delovati kot »odprt sistem«, kot središče, kjer se odvijajo različni programi 7-a vse predšolske otroke, ali v povezavi z drugimi družbenimi dejavniki v okolju kot organizator programov, ki se odvijajo v krajevni skupnosti. Vzgojitelji pa bodo morali tesneje sodelovati s starši. Zaradi nudenja približno enakih možnosti za razvoj vsem otrokom bomo s sistemom solidarnosti čim-več zmerno teže in težko motenih otrok vključili v razvojne oddelke. Zato bomo intenzivneje zaposlovali astrezne strokovne delavce. Za otroke, ki ne bodo vključeni v razvojne oddelke, bomo uvajali mobilno službo. Vsem otrokom bomo v letu pred vstopom v šolo, na dvojezičnih območjih pa dve leti pred vstopom v šolo, še naprej zagotavljali pripravo na šolo (mala šola), ki j pa bo še bolj prilagojena starosti otrok in ki ne bo ’ smela pridobivati lastnosti osnovne šole. 3.2.21. Nova naselja oziroma vse krajevne skupnosti v SR Sloveniji, ki imajo nad 1.500 prebivalcev, bodo postopno potrebovala, odvisno od starostne strukture prebivalstva, vzgojno varstveno enoto za najmanj 50 predšolskih otrok ali pa različne oblike vključevanja otrok v predšolske vzgojne programe. Za uresničevanje kakovostnih in različnih vzgojnih programov bomo potrebovali dovolj in ustrezno izobraženih delavcev (ne samo vzgojiteljev, temveč tudi specialnih pedagogov, psihologov, sociologov, socialnih delavcev, itd.), ki bodo delovali tudi kot svetovalci pri vzgojnem procesu. S sistemom solidarnosti bo otrokom, katerih atae-ši nimajo dovolj sredstev za, njihovo preživljanje, zagotovljena družbena pomoč praviloma v funkcionalni obliki. Socialno skrbstvo 3.2.22. Skrb za človeka, ki se znajde v življenjski stiki, in za skupine ljudi, ki potrebujejo posebno družbeno pozornost, je osnovni smoter delovanja socialnega skrbstva. Zato bomo s to dejavnostjo tudi v prihodnje blažili posledice in preprečevali nastanek motenj in odklonov v življenju človeka, ki ga ovirajo pri njegovem vključevanju v družbeno skupnost. Dolgoročne naloge socialnega skrbstva, ki izhajajo iz narave našega družbenoekonomskega sistema, kore- . nitih sprememb odnosov v družbi in tudi v družini, ter . iz načina zadovoljevanja potreb v socialnem skrbstvu, bodo preventiva, svetovalno in prostovoljno delo. Potrebe po storitvah socialnega skrbstva, predvsem svetovanje in ustrezne pomoči pri urejanju osebnih in j družinskih zadev, bodo v prihodnje še naraščale med otroki, mladino in med odraslimi. Zaradi tega se bo povečevalo zaposlovanje strokovnih delavcev v centrih za socialno delo, kjer se bo opravljala večina svetovalnega dela in naloge povezane z zagotavljanjem minimalne socialne varnosti različnih kategorij prebivalcev; že zaposleni v teh centrih pa se bodo dodatno usposabljali za različne vsebine svetovanja. Posebno vlogo bo imelo prostovoljno delo, saj je v socialnem skrbstvu veliko problemov obvladljivih zgolj s pristnimi in neposrednimi odnosi med ljudmi. Prostovoljne dejavnosti bodo v krajevnih skupnostih spodbujale in organizirale družbene organizacije in društva, usklajevali pa jih bodo strokovni delavci centrov za socialno delo. 3.2.23. V socialnem delu bo bolj poudarjena preventivna oblika dela, ki pomeni zgodnejše odkrivanje in preprečevanje motenj in težav. Zgodnejše odkrivanje in kategorizacija duševnih in telesnih motenj pri otrocih se bosta iz enkratnega pregleda postopoma spre- v menili v daljši čas trajajoče opazovanje, tako da bo sam postopek pravočasno omogočil vključitev v ustrezno obliko uspobaljanja. Invalidom, pa naj bodo to otroci, mladostniki ali starejši, bo omogočeno usposabljanje in čim uspešnejši razvoj njihovih osebnostnih in fizičnih zmožnosti kakor tudi vključevanje v delo. Večji pomen bo dobila mobilna svetovalna služba za otroke in mladostnike, ki so zaradi različnih vzrokov v domači oskrbi. Skrb za starejše bo zaradi visokega in predvdečoma. vedno večjega deleža prebivalcev, starih na 65 tet," po-* stala ena prednostnih nalog socialnega skrbstva. Način j dela bo izhajal iz spoznanja, da je treba starejšega človeka ohraniti čimdalj zdravega, aktivnega in vitalnega v njemu znanem, domačem okolju. Delo bo potekalo v krajevni skupnosti oziroma v najožjem okolju, kjer človek živi, kjer bodo socialne službe usklajevale dejavnosti, programe in službe, ki se ukvarjajo s težavami starejših, od profesionalcev do raznih humanitarnih organizacij, različnih društev in prostovoljcev. V to delo se bodo aktivno vključevali tudi domovi za starejše, ki pa bodo morali reorganizirati svoje delo. Socialno skrbstvo bo skupaj z izobraževanjem in zdravstvom pravočasno odkrivalo ter skrbelo za preprečevanje in zdravljenje alkoholizma in drugih toksi-komanij. Socialno skrbstvo bo še naprej skrbelo za materialno in socialno orgožene posameznike, nezmožne za delo, ki nimajo potrebnih sredstev za preživaljanje, s tem da jim bo z denarnimi in funkcionalnimi pomočmi zagotovilo vsaj minimalno socialno varnost. Telesna kultura 3.2.24. Telesna kultura in rekreacija bosta v prihodnosti pomembnejši v zavesti in delovanju ljudi kot dozdaj. Izraziteje se bo pokazala potreba po telesni kulturi kot obliki aktivne izrabe prostega časa ter utrjevanja fizične kondicije in zdravja ljudi. Ob tem se kažejo nove peti razvoja telesne kulture in rekreacije predvsem v odvisnosti od življenjskega standarda, zato bomo bolj prilagajali organizacijo teh dejavnosti novim potrebam m odločitvam ljudi samih. Telesnokulturna dejavnost bo skrbela za nadaljnji kakovostni razmah množične aktivnosti prebivalstva, še posebej za športne dejavnosti otrok in mladih, še bolj kot dozdaj pa tudi za večjo uspešnost nadarjenih športnikov, ki bodo kot vrhunski športniki tudi v mednarodni konkurenci dosegali vidne rezultate in povratno vplivali na množičnost telesnokulturnih aktivnosti. Različne oblike telesne kulture bomo tudi bolj povezovali z drugimi dejavnostmi, predvsem z zdravstvom, socialnim skrbstvom in turizmom. Nadaljnji razvoj telesne kulture bomo tudi bolj povezovali z načrtnimi posegi v prostor, z zdravim okoljem m delovnim procesom, pa tudi z gospodarskimi dejavnostmi. Zaradi boljše izrabe obstoječih in novih objektov bomo povečevali površine, namenjene telesni kulturi, ob upoštevanju naravnih danosti v povezavi z okoljem in z drugimi dejavnostmi v večnamenskih objektih Tako bo organizacija telesne kulture usklajena na ravni organizacije združenega dela, šole in krajevne skupnosti. Na ta način bomo do konca tega obdobja dosegli obseg in kakovostno raven telesnokultur-ne dejavnosti in s tem zadovoljevanja potreb ljudi, ki je značilna za športno razvite narode. 3.3. Strategija regionalnega razvoja 3.3.1. Pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja bo ena izmed temeljnih razvojnih usmeritev SR Slovenije. Usklajen razvoj proizvodnih, oskrbnih, infrastrukturnih in družbenih dejavnosti na posameznih območjih bo temeljil na čimbolj racionalnem izkoriščanju naravnih virov, možnosti prebivalstva, zaposlenosti, prostorskih, stanovanjskih, infrastrukturnih, ekoloških, obrambno samozaščitnih in drugih možnosti ter ob upoštevanju osnovnih dolgoročnih ciljev gospodarskega in socialnega razvoja ter urejanja prostora. Ob tem bomo posebno pozornost posvetili posebnim razvojnim težavam nekaterih območij ter jih postopoma obvladovali. To se nanaša zlasti na manj razvita območja, obmejna in hribovita območja ter na nekatera druga območja s posebnimi razvojnimi težavami. Na ta način se bodo zmanjšale tudi razlike v stopnji razvitosti med posameznimi območji, kar bo omogočalo postopno zmanjševanje dodatnih družbenih posegov za pospeševanje manj razvitih območij. 3.3.2. Pri razvoju posameznih gospodarskih dejavnosti oziroma pri večjih investicijskih odločitvah bodo upoštevane razvojne prednosti in omejitve posameznih območij. Zaradi velikega deleža industrije v gospodarski strukturi posameznih območij bo tudi v prihodnje odločilnega pomena njen nadaljnji razvoj na kakovostnih osnovah Ker so med območji večje razlike v obstoječi strukturi industrije in v deležu razvojno obetavnih industrijskih proizvodenj, bo na nekaterih območjih zahtevnost procesov prestrukturiranja večja kot na drugih in bo zato v nekaterih primerih treba tudi hitreje odpirati nova delovna mesta za že zaposlene in njihovo prekvalifikacijo. To velja zlasti za zasavsko in pomursko regijo, pa tudi za spodnje posavsko, dolenjsko in goriško regijo. Zmanjševanje razvojnih neskladij bo treba zagotavljati z boljšo izkoriščenostjo obstoječih zmogljivosti in z naložbami organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in aktivnostmi drugih nosilcev planiranja. Gospodarske dejavnosti se bodo razvijale v skladu z zasnovo policentričnega razvoja ob upoštevanju značilnosti posameznih regij. Izogibali se bomo pretirani koncentraciji razvojnih zmogljivosti v nekaj središčih in razvijanju večjega števila manjših središč z enostransko razvito gospodarsko strukturo. Združeno delo v regionalnih središčih bo tudi z usmerjanjem naložb pospeševalo razvoj širših območij. Manjše proizvodne zmogljivost) ter oskrbne oziroma storitvene dejavnosti pa bo treba še naprej razvijati v enem ali več središčih v vseh občinah ob upoštevanju poselitvenih, zemljepisnih in drugih razmer. Z ustvarjanjem razmer za produktivnejšo in dohodkovno iptenzivn^jšo kmetijsko pridelavo bo treba ohraniti še zadosten odstotek kmečkega prebivalstva v vseh območjih v skladu s prirodnimi danostmi za kmetijstvo, zlasti pa še v hribovitih in drugih demografsko ogroženih območjih. Posebno pozornost bomo namenili območjem, za katera je značilno zaostalo kmetijstvo. Pospeševali bomo medobčinsko sodelovanje pri ob- . vladovanju skupnih problemov, da bi preprečili neracionalno rabo sredstev, podvajanje proizvodnih in oskrbnih zmogljivosti ter lokalno zapiranje. Medobčinsko sodelovanje bo ifnelo najpomembnejšo vlogo zlasti pri premagovanju problemov zaposlovanja, izgradnji infrastrukturnih objektov ter objektov oskrbnih in družbenih dejavnosti, pri uporabi prostora in izkoriščanju naravnih danosti. Pri usklajenem gospodarskem razvoju bo odločilnega pomena tudi večje sodelovanje organizacij združenega dela z različnih območij, zlasti pri razvojno raziskovalnem delu, prenosu tehnologij in znanja, usmerjanju in izobraževanju delavcev in organizaciji dela. 3.3.3. Politika poselitve bo temeljila na zasnovi zmerne koncentracije, ki predpostavlja, da bo prebivalstvo po posameznih regijah naraščalo v glavnem v skladu z naravnim prirastkom v teh regijah, v reprah pa bo prišlo do znatnejše koncentracije v regionalnih središčih in njihovi okolici. V skoraj polovici občin pričakujemo znatneišo koncentracijo prebivalstva tudi v njihovih središčih Naraščanje regionalnih in nekate- ih občinskih središč bo deloma tudi povzročilo priseljevanje prebivalcev iz drugih območij Jugoslavije. Druga občinska središča pa bodo obdržala vsaj naravno rast. medtem ko se bo prebivalstvo zunaj območja teh sre- dišč še nadalje odseljevalo, vendar pa praviloma ne z demografsko ogroženih območij. Občine bodo z medobčinskim sodelovanjem, ob upoštevanju teh usmeritev ustvarile razmere, da v nobeni občini število prebivalstva ne bo nazadovalo, v občinah ob državnih mejah pa bo zadržan vsaj znaten del naravnega prirasta. Dolgoročna usmeritev v ustreznešjo poselitev slovenskega prostora terja: ustvarjanje dolgoročnih razmer za ohranitev prebivalstva na posameznih depopu-lacijskih območjih z odpiranjem delovnih mest, z razvojem storitvenih in družbenih dejavnosti in z izgradnjo infrastrukturnega omrežja, ter racionalno zaposlovanje, ki bo preprečilo pretirano koncentracijo prebivalstva v posameznih območjih. V skladu s predvideno politiko poselitve bo treba hitreje odpirati delovna mesta, zlasti v pomurski regiji, pa tudi spodnje posavski in podravski. V skladu s konceptom policentričnega razvoja se bo še naprej krepila zaposlitvena in oskrbna vloga regionalnih središč kot najpomembnejših središč. To so Ljubljana, ki hkrati opravlja funkcije nacionalnega središča in glavnega mesta SR Slovenije, nekatere regionalne funkcije pa bo deloma delila z bližnjimi urbanimi središči, Maribor, Celje, Kranj, zaradi delitve posameznih funkcij somestje Koper—Izola—Piran, Nova Gorica, Novo mesto in Murska Sobota. Zaradi bolj oddaljene lege nekaterih območij pa so pomembna še somestja Ravne—Slovenj Gradec—Dravograd, Brežice—Krško, Jesenice—Bled—Radovljica, Trbovlje—Zagorje—Hrastnik, ter Velenje, Postojna in Ptuj. V teh središčih, ki so kot obvezno izhodišče za pripravo In oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji, opredeljena na karti št. 15 Zasnove urbanega omrežja (na listu karte 1 : 250.000. št. L), bomo razvijali gospodarsko strukturo, ki bo dajala možnost zaposlitve prebivalcem teh širših območij ter sočasno racionalno razvijali v teh središčih omrežja oskrbnih dejavnosti regionalnega pomena za optimalno zadovoljevanje potreb Prebivalstva tud: v njihovih zaledjih. Okrepljene-bodo oskrbne dejavnosti in možnosti za zaposlovanje v središčih v manj razvitih območjih. Več Pozornosti bo posvečeno tudi središčem, v katerih so se razvojni problemi zaostrili bolj kot v SR Sloveniji, treba pa bo opredeliti razvojne rešitve tudi za starejša središča z elementi depresivnosti. Tudi pri razvoju infrastrukturnega omrežja bo upo-števana politika skladnejšega regionalnega razvoja. To bo prispevalo k boljši prometni povezanosti med območji, - boljši preskrbi z energijo, vodo in PTT storitvami ter k izenačevanju razvojnih možnosti posameznih območij. Omrežje družbenih dejavnosti bo grajeno tako, da bodo njihove storitve čim bolj dostopne prebivalcem Posameznih območij Upoštevati bo treba koncentracijo objektov oziroma funkcij, kadar gre za zadovoljevanje Potreb Širših območij In razmestitev objektov oziroma funkcij, kadar gre za zadovoljevanje osnovnih potreb ožjih območij. 3.3.4. V politiki regionalnega razvoja bo še nadalje posebna skrb namenjena zmanjševanju razlik v stopnji razvitosti ter izenačevanju življenjskih in delovnih razmer prebivalcev v manj razvitih, še zlasti obmejnih in hribovitih območjih, glede na druga območja. Razvoj teh območij bo vse bolj temeljil nn lastnih osnovah in °b učinkovitem aktiviranju obstoječih razvojnih zmog-Mivosti, vendar pa bo še nadalje potrebna tudi aktivna družbena skrb za pospešeno integriranje teh območij v Širši gospodarski prostor. Ta bo usmerjena predvsem v spodbujanje vlaganj, zlasti na osnovi samoupravnega združevanja dela in sredstev, m z drugimi dogovorjenimi ukrepi, ki bodo omogočili postopno preobrazbo obstoječe gospodarske strukture v bolj perspektivno, nadaljnji razvoj kmetijstva, ustvarjanje ustreznih infrastrukturnih in drugih razmer ter spodbujanje strokovnega, tehnološkega in organizacijskega sodelovanja med organizacijami združenega dela z razvitih in manj razvitih območij. Z aktivno regionalno politiko pa bodo ustvarjene tudi razmere, ki bodo preprečevale, da bi posamezna območja dobila značilnosti manj razvitega ali depresivnega območja. Večji poudarek kot dozdaj bo dan posebnim problemom posameznih območij, kot so manj razvita geografska območja, hribovita in manj razvita obmejna območja. Intenzivnejši in obogateni pospeševalni ukrepi bodo omogočili hitrejše zmanjšanje razlik v stopnji gospodarske razvitosti, tako da po letu 1990 ne bi bilo več občin, ki bi kot celota potrebovale celovit sistem pospeševalnih ukrepov. Zaradi različnih razvojnih problemov posameznih manj razvitih območij bodo tudi posamezni spodbujevalni ukrepi različno intenzivni. Tudi v tem obdobju se bo mladina z različnimi oblikami prostovoljnega dela vključevala v prizadevanja za skladnejši regionalni razvoj Slovenije. Tudi za obvladovanje nekaterih posebnih problemov razvitih območij, ki se kažejo v pretirani koncentraciji proizvodnih dejavnosti in prebivalstva, neusklajenem razvoju storitvenih in oskrbnih dejavnosti ter slabšanju kakovosti bivalnega okolja, bodo morali investitorji prevzemati večje obveznosti do strukture in stroškov vlaganj ter izgradnje dela infrastrukture in družbenih dejavnosti ter izboljševanja kakovosti okolja. 3.4. Zasnova in strategija urejanja prostora, poselitve, varstvo dobrin splošnega pomena in okolja 3.4.1. Urejanje prostora ter varstvo dobrin splošnega pomena in okolja se s tem dolgoročnim planom prvič izrecne in v celoti vključujejo v strategijo razvoja kot njena bistvena, pa tudi specifična sestavina, ki ureja enega temeljnih odnosov, to je odnosa človeka oziroma družbe do narave oziroma fizičnega okolja. Zaradi nepopravljivosti mnogih posegov v prostorske strukture, naravne in grajene, in zaradi njihovih dolgoročnih posledic bodo morale biti usmeritve na tem področju med osnovnimi vodili dolgoročnega razvoja za republiko in zlasti za občine, ki so s svojimi odločitvami odgovorne po ustavi in sistemu planiranja za smotrnost največjega števila posegov v prostor. Republika skupaj s samoupravnimi skupnostmi in organizacijami s tem planom zagotavlja skupne okvire in oblikuje prostorske sestavine, pomembne za usklajeno planiranje v vseh občinah, da jih kot temeljne usmeritve in globalno zasnovo opredelijo v svojih dolgoročnih planih in konkretno določijo v srednjeročnih planih. Skupna Izhodišča in usmeritve obenem z obveznimi izhodišči tega dolgoročnega plana bodo republiki In občinam pa tudi vsem drugim nosilcem planiranja osnova za dogovarjanje in usklajevanje v naslednjih srednjeročnih obdobjih. 3.4.2. V prihodnjem obdobju bo treba obvladati nakopičena protislovja hitrega razvoja preteklih desetletij, ki so povzročila v gospodarjenju s prostorom, naravnimi viri in varstvu okolja določena neravnovesja. Dosledno bo treba zagotoviti varovanje dobrin splošnega pomena, zlasti plodne zemlje in vodnih virov kot trajnih dobrin, in valorizacijo neobnovljivih, a še razpoložljivih mineralnih virov ter tako v bodoče zagotoviti njihovo smotrnejšo rabo. To bo moralo veljati tudi za akumulirano družbeno bogastvo v naseljih in zunaj njih, vključno z vrednotami kulturne krajine ter za kulturno in naravne dediščino. Urejeno in kultivirano okolje za bivanje in delo, v mestih in na podeželju, bc pogoj za zdravje prebivalstva, produktivnost in racionalnejšo družbeno reprodukcijo. Urejeno okolje in gospodarna raba prostora oziroma smotrna organizacija dejavnosti v prostoru bodo na višji stopnji razvitosti pomembne prispevali k zmanjševanju družbenih stroškov in k bolj humanemu življenjskemu okolju 3.4 3. Zaradi strukturnih nesorazmerij, zlasti v naselbinskem omrežju, kjer so regionalno pomembna mesta še premajhna, in delno tudi v prometnem omrežju in zaradi približevanja kritičnih situacij v stanju okolja in ob omejenih investicijskih možnostih bo treba selektivno obvladovati probleme okolja in urejanja prostora tako v republiki kot občinah. Pri tem bodo potrebne tudi finančno zahtevnejše rešitve, zlasti pri preprečevanju kritičnih situacij. Poudarek bo predvsem na rešitvah, ki jih je mogoče doseči z racionalizacijo in organizacijskimi ukrepi, z restriktivno rabo površin, pa tudi s spremenjenim in odgovornejšim kolektivnim in individualnim obnašanjem do okolja in dobrin splošnega pomena. Za uresničitev teh usmeritev bo izredno pomembna ekološka osveščenost delovnih ljudi in občanov in iz nje izhajajoče preventivno delovanje vseh družbenih dejavnikov. Usmerjanje poselitve 3.4.4. Osnovo urbanega omrežja bodo predstavljala regionalna središča. V karti št. 15 Zasnova urbanega omrežja (na listu karte 1 : 250.000, št. I.) je opredeljeno omrežje urbanih regionalnih središč ter pripadajoče oskrbne in proizvodne funkcije kot obvezno izhodišče tega plana. To so tista mesta ali somestja, ki v urbanem sistemu SR Sto veni je že so ali postajajo središča tudi za širša območja ali pa imajo pogoje, da tako vlogo razvijejo kot zaposlitvena, proizvodna in storitvena središča in prometna vozlišča, pomembna za skladnejši regionalni razvoj. To so centralna naselja srednje ali višje stopnje oskrbe s pestrejšo in bolj kakovostno ponudbo storitev za znatnejše gravitacijsko zaledje bodisi glede površine ali števila prebivalstva oziroma za mesta z izrazitejšo koncentracijo industrije, industrijske in druge zaposlitve, kamor je usmerjena dnevna migracija iz sosednjih občin, in za prometna pomembna središča v osrednjih demografskih zgostitvenih območjih posameznih regij. Pospeševati bo treba razvoj urbanih središč posameznih zaokroženih širših območij kot nosilcev policentričnega razvoja. Na drugi strani pa bodo večja mesta rastla zmerneje. Pospešeno se bodo razvijala tista regionalna središča, kjer je dosedanji razvoj zaostajal za možnostmi in zlasti potrebami širših območij, kar velja še posebej za Mursko Soboto in somestje Brežice—Krško. Posebej skrbno bo treba opredeliti delitev funkcij in celotni bodoči vzorec poselitve pa tudi rabe prostora v obalnem somestju oziroma na območju treh obalnih občin. V regionalnih središčih, kjer je to nujno zaradi nadaljnjega razvoja deficitarnih dejavnosti regionalnega pomena ali zaradi zaokroževanja industrijskih con in stanovanjskih območij, bo možno tam, kjer ni drugih zemljišč, za širitev uporabiti tudi boljša kmetijska zemljišča, vendar le ob enakovredni nadomestitvi teh zemljišč. Pomembno vlogo v omrežju bodo imela tudi občinska središča kot zaposlitvena oziroma oskrbna središča na območju občine in večinoma tudi kot najpo- membnejša prometna vozlišča občin. Funkcije teh središč bomo razvijali v skladu: z demografskim potencialom občin in stopnjo deagrarizacije, z njihovo velikostjo oziroma obsegom njihovih gravitacijskih zaledij za sklop dejavnosti, ki so značilne zanje, z gostoto poselitve v teh zaledjih, z lego glede na pomembnejše regionalno in zlasti magistralno prometno omrežje in z lego in vlogo sosednjih občinskih središč oziroma drugih zaposlitvenih središč v občini sami. 3.4.5. Občine bodo upoštevale, da so pogoji za razvoj zlasti storitvenih in med njimi še posebej oskrbnih dejavnosti odvisni od obsega in strukture gravitacijskih zaledij in dostopnosti do občinskih centrov. Te funkcije občinskih središč se bodo pospešeno razvijale v manj razvitih občinah oziroma takih z obsežnimi deli manj razvitih predelov, da bi dosegli približno enako pestrost in kakovost dejavnosti, kot v drugih središčih občin s podobnim obsegom gravitacijskih zaledij v gospodarsko razvitejših delih republike. Med bližnjimi občinskimi središči zunaj večjih zgostitvenih območij bodo občine v svojih planih zagotovile delitev funkcij, zlasti kadar je območje dveh ali več občin zaokroženo ozemlje. 3.4.6. V občinah z znatnejšimi zgostitvenimi območji zunaj občinskih središč bodo opredelili izbrana lokalna središča, ki bodo imela vlogo pomembnejših lokalnih središč. Tudi v teritorialno velikih občinah bodo pospešili razvoj nekaterih izbranih lokalnih središč v pomembnejša lokalna središča v njihovih bolj obrobnih delih, zlasti še če so občinska središča teže dostopna. Pri opredelitvi drugih lokalnih središč bodo občine upoštevale načelo približno enakovredne ravni osnovne oskrbe prebivalstva. V skladu s specifičnimi pogoji bodo opredeljena tudi naselja s posebnimi funkcijami, predvsem zdraviliškimi in turističnimi. Stanovanjska gradnja bo predvsem usmerjena v občinska središča, pomembnejša lokalna središča in lokalna središča. Skupni elementi organizacije dejavnosti v prostoru 3.4.7. Občine bodo v dolgoročnih planih podrobneje opredelile razvojne funkcije naselij glede na smotrnost organizacije dejavnosti v prostoru ob upoštevanju skupnih elementov razvojne strategije. Samoupravne organizacije in skupnosti bodo pri izboru projektov upoštevale usmeritve, Iti so pomembne za skladen regionalni razvoj in racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru, med temi zlasti naslednje: večje proizvodne, zlasti industrijske zmogljivosti razvijati predvsem v regionalnih, občinskih in pomembnejših lokalnih središčih z znatnejšim številom delovno sposobnega prebivalstva; zagotoviti lastno gospodarsko osnovo v pomembnejših urbanih središčih za vzdrževanje ustrezne, po Sloveniji čim bolj enakomerne oskrbe; v manj razvitih kmetijskih območjih pospeševati diver-zifikacijo gospodarskih obratov, predvsem v krajih, ki so pomembni tudi kot lokalna oskrbna središča; popestriti ponudbo industrijskih delovnih mest v območju z enostransko proizvodno usmeritvijo- 3.4.8. Omrežje oskrbnih središč v občini oziroma regiji bo treba usklajevati s pričakovanimi teritorialnimi premiki v številu prebivalstva oziroma porabnikov. Racionalizacija oskrbe ob upoštevanju prometne dostopnosti do središč mora priti do izraza zlasti pri prostorski razmestitvi družbenih dejavnosti. Pri tem bodo samoupravne interesne skupnosti podrobneje opredelile omrežja teh dejavnosti v tesnem sodelovanju z družbenopolitičnimi skupnostmi zaradi pospeševanja skladnejšega razvoja na svojih območjih. Z razvojem omrežja naselij bq usklajen razvoj omrežij infrastrukture oziroma infrastrukturnih sistemov Pri izboljšanju obstoječih in opredelitvi novih jhfrastrukturnih objektov bodo občine ovrednotile in izkoristile še nepopolno izrabljene zmogljivosti, nove zmogljivosti pa bo treba zgraditi za območja, na kate-rih občine predvidevajo večji razvoj nekaterih središč. Nove proizvodne zmogljivosti, ki bi lahko ogrozile človekovo zdravje in bistveno načelo ekološko ravno-vesje v naravi, bodo v prostoru razmeščene tako, da hjihov skupni škodljiv vpliv na okolje na posameznem ^rnočju ne bo porušil ekološkega ravnovesja. •1.4.9. Razvoj podeželja bo v občinskih planih pr>-ia6ojen posebnim potrebam in možnostim posameznih Vrst podeželskega okolja ter usklajen z urbanim ražnjem Osnovna funkcija podeželskega prostora mora “iti kmetijska in gozdarska proizvodnja, razen v izra-zito intenzivnih turističnih in rekreativnih območjih. Prednost pri odpiranju novih gospodarskih obratov P° vaseh naj bi imele tiste dejavnosti, ki bodo poleg c im več jih multiplikativnih učinkov imele še pozitiven učinek zlasti na zmanjšanje dnevnih migracij na večje [azdalje in na preprečevanje odseljevanja prebivalstva lz demografsko ogroženih območij. Pri stanovanjski Dadnji na podeželju je treba dosledno upoštevati re-Sionalno tipiko in značilnosti krajine. Občine bodo ^Predelile ožja območja za gradnjo sekundarnih biva- Raba p-rostora in krajinska preobrazba 3.4.10. Za vsa zemljišča mora biti opredeljena nji-°va funkcija v družbeni reprodukciji. V prostor ne 0 mogoče posegati, če v dolgoročnem planu občine ne 0 opredeljena zasnova namenske rabe zemljišč za 8 3vne porabnike, to je za kmetijstvo, gozdarstvo, vod-n° gospodarstvo, poselitev, gospodarsko- infrastruktu-r°’ naravno in kulturno dediščino. 3.4.11. Pri opredelitvi bodoče kmetijske rabe zem-hšč bodo občine upoštevale varstvo kmetijskih, zlasti ravninskih njivskih zemljišč, melioracije v ravninskih Predelih in boljšo prilagoditev kmetijske rabe poseb-Pito naravnim razmeram. Spremembe pri rabi kme-ijskih površin bodo znatne predvsem v severovzhodni toveniji, kjer so za kmetijstvo najugodnejše razmere ln kjer so predvidene najobsežnejše agro in hidromelioracije. Taki posegi na večjih površinah bodo dru-le v nekaterih občinah. Tem spremembam bo tre-a Prilagoditi prostorsko ureditev podeželskih naselij, ako da njih0v razvoj ne bi oviral kmetijske rabe Zemljišč. 3.4.12. Postopno preureditev podeželja ob upošte-'ahju rajonizacije kmetijstva, bo morala spremljati tu- 1 infrastruktura in lokalna oskrba. Neoviran razvoj . metijske rabe zemljišč zahteva tudi razmejitev rabe ros tora zunaj naselij in površin za infrastrukturo z Vluika rekreacije in turizma. V hribovitih območjih bodo še dalje potrebni po-Peševalni ukrepi, da ne bi opustili še možno izkori-anje kmetijskih zemljišč in preprečili popolno de-°Pulacijo ter ekološko in krajinsko degradacijo. 3.4.13. Poselitev bo usmerjena predvsem v strnje-bM-naSe^a’ k* prosta zemljišča v teh naseljih čim- 01 racionalno izkoriščali, kmetijske površine in na-L®Xno okolje pa čimbolj ohranjali. Pri novogradnjah u°Oo zaradi varstva najboljših kmetijskih zemljišč ob Pošte vanju minimalnih prostorskih standardov in me-n 2_a gostoto zidave kar najbolj racionalno izkorišče-6 še nezazidane površine v sicer bolj ali manj že sklenjeno zazidanih območjih v naseljih. Graditi bo ti-eba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Izgradnja novih industrijskih objektov bo ob upoštevanju zasnove policentričnega razvoja usmerjena predvsem v središča, kjer so za dodatno izgradnjo stanovanjskih sosesk na voljo za kmetijstvo manj primerna zemljišča, ne pa na kakovostnejša kmetijska zemljišča in območja, ki so primerna za razvoj turizma in rekreacije. Stavbna zemljišča, potrebna za bivanje, delo in oskrbo, morajo biti vnaprej opredeljena v dolgoročnem planu občine ter določena v srednjeročnem družbenem planu občine, da bi jih na osnovi programov pravočasno pridobile. 3.4.14. Občine bodo v dolgoročnih planih za vsa pomembnejša lokalna središča ter občinska in regionalna središča opredelile urbanistične zasnove, postopoma pa še za druga lokalna središča, kjer je predviden pomembnejši družbenoekonomski razvoj. V glavnih zgostitvenih območjih Slovenije, zlasti na Obali, Gorenjskem in širšem zaledju Ljubljane, v spodnji Savinjski dolini in širšem zaledju Maribora, bodo občine pri širjenju urbanih naselij upoštevale zepljiške in ekološke pogoje in opredeljene razvojne možnosti ne le posameznih središč v občini, ampak celotno omrežje v vsaki občini in tudi v širši regiji, oblikovanje zaokroženih urbanih okolij in njihove vključitve v širše urbane aglomeracije, pragove urbane fizične rasti v zvezi z infrastrukturo ter primerjalne stroške urbanega razvoja. Pri večjih in zahtevnejših projektih je treba predvideti več etap. V mestih bodo industrijski in spremljajoči gospodarski objekti locirani na strnjenih območjih, na katerih bo zgrajena ustrezna infrastruktura in zagotovljene možnosti za racionalno gospodarjenje. 3.4.15. V stanovanjski gradnji moramo obvladati protislovje med pretirano zgostitvijo in visoko gostoto prebivalstva v stanovanjskih območjih in marsikje potratno rabe površin v območjih individualne gradnje z nizko gostoto. Odvisno od tipa zazidave naj bi se gostote v stanovanjskih območjih pri kompleksni gradnji oziroma v večjih naseljih gibale med vsaj 100 in ne bistveno čez 200 prebivalcev na hektar. Smotrnejšo rabo površin je treba zagotoviti tudi pri stanovanjski gradnji v podeželskih naseljih. V komunalnem gospodarstvu bodo občine z zajemanjem ter namensko uporabo mestne rente zagotovile pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč za etapno širjenje tistih naselij, ki bodo predvidena v občinskih dolgoročnih planih. S prilagajanjem ureditev v naseljih ter stanovanjskih, javnih in proizvodnih objektih bo omogočeno telesno prizadetim ljudem čimbolj normalno gibanje. 3.4.16. Območja in objekte, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost, bodo družbenopolitične skupnosti zavarovale. Občine bodo zagotovile aktivno vključevanje kulturne in naravne dediščine v družbeno življenje, da bodo deli dediščine uporabljeni kot obstoječa materialna in kulturna dobrina pri oblikovan ju delovnih in stanovanjskih okolij ter kulturne in turistične ponudbe. Tako bo zagotovljeno varovanje tistega dela dediščine, ki ga ni mogoče normativno varovati, ampak ga varujemo ln ohranjamo s primemo rabo. Območja naravnih znamenitosti in pomembnejših kulturnih spomenikov, ki so obvezna izhodišča za pripravo in oblikovanje dolgoročnih m srednjeročnih planskih aktov kulturnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti v SR Skrveniji, so razvidna iz karte št. 16 Območja varstva naravne dediščine in karte št. 17 Pomembnost na območja var©- vanja kulturne dediščine (na listu karte 1 :250.000, št. IV). Območja energetskih, kovinskih in nekovinskih surovin, ki so kot obvezno izhodišče za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji opredeljena na karti št. 19 Rudni in mineralni potencial (na listu karte 1 : 250.000, št. I), bodo občine zavarovale in nadzorovale smotrno gospodarjenje s surovinami ter preprečevale možna razvrednotenja teh območij. 3.4.17. Za območja zunaj ureditvenih območij naselij, kjer je izražen poseben interes zaradi krajinskih in drugih vrednot človekovega okolja in različnih interesov pri rabi prostora, bodo občine v dolgoročnih planih opredelile krajinske zasnove. Krajinske zasnove morajo biti izdelane zlasti za območja naravne in kulturne dediščine, največjih potencialnih konfliktov v rabi prostora in pri velikih posegih v primarni rabi prostora, ob hidro in agromelioracijah, pa tudi v gorskem svetu z labilnimi ekološkimi pogoji in na pomembnejših turistično rekreacijskih območjih. Za regionalno pomembno območje bodo občine izdelale krajinske zasnove v medsebojnem sodelovanju. Pri opredeljevanju vsebine krajinskih zasnov bo veljalo načelo, da je treba ureditev krajine načrtovati v skladu s sodobnimi in pričakovanimi družbenoekonomskimi pogoji in opustiti konzervatorsko-tradicio-nalne načine. Urejanje in varstvo okolja 3 4 18 Preprečevanje onesnaževanja okolja mora postati' sestavni del planiranja družbenega razvoja, ker s stopnjevanjem onesnaženosti okolja natascajo tudi škode, ki praviloma bremenijo celotno družbo. V SR Sloveniji je okolje na posameznih območjih še naprej prekomerno onesnaženo. Vrsta dejavnikov bo se naprej ogrožala kakovost okolja. Z naraščanjem porabe vode bo naraščala tudi količina odpadnih voda. Večja poraba kemičnih snovi v kmetijstvu bo ob njihovi neustrezni rabi dodatno ogrožala kakovost površinskih in podtalnih voda. Na slabšanje kakovosti zraka bo vplivala spremenjena struktura v porabi goriv (prehod na trda goriva z večjo vsebovanostjo žvepla) in njihova absolutno večja poraba. Zaostajanje vlaganja v sanacijo velikih onesnaževalcev zraka (predvsem TE. TE-TO) in vlaganja v daljinsko ogrevanje. Z gospodarsko rastjo bodo naraščale količine posebnih in komunalnih odpadkov. S povečanjem prometa narašča hrup. Lahko se pojavijo neznane substance s še nepredvidljivimi posledicami za okolje. Podobho velja tudi za razna sevanja, vibracije ipd. 3. 4. 19. Za kakovost okolja bomo skrbeli s selektivno sanacijo obstoječih žarišč onesnaževanja okolja, predvsem na najbolj ogroženih območjih, in z razvojnimi odločitvami glede politike razmestitve in tehnologij, ki ne bodo ogrožale kakovosti še neonesnaže-nih ali zmerno onesnaženih območij. Za uresničitev tega cilja bodo odločilnega pomena uvajanje zaprtih krogotokov proizvodnje in porabe in s tem večji izkoristek odpadkov, razvoj in pospešeno uvajanje tehnologije čiščenja emisij, zmanjšanje porabe energije tn surovin na enoto proizvoda, večja ekološka osveščenost in dosledno izvajanje pozitivne zakonodaje, ki ureja to področje, kar morajo zagotoviti družbenopolitične skupnosti in organizacije združenega dela. Vedno večji poudarek bo na proizvodnji visoko kako- vostnih izdelkov z daljšo življenjsko dobo, ki jih bo mogoče po uporabi enostavno vrniti kot sekundarne surovine ponovno v proizvodnjo ali pa jih neškodljivo odložiti v okolje. Bistveni dejavnik bo tudi učinkovitejša organiziranost na upravnem, strokovnem in finančnem področju ob kakovostnih sanacijskih programih za obvladovanje nakopičenih problemov. Za izpolnitev nalog, povezanih s kakovostjo okolja, bo nujno treba bistveno izboljšati strukturo in kakovost informacij, zlasti o kakovosti okolja in emisijah v okolje. Z zavarovanjem in varovanjem vodnih virov (pomembnejši izviri, območja podtalnic in kraških podzemnih voda) in vodotokov moramo preprečiti slabšanje kakovosti še neonesnaženih in zmerno onesnaženih voda ter odpraviti stanje IV. in III./IV. razreda onesnaženosti vodotokov v skladu z obveznimi izhodišči za pripravo srednjeročnih in dolgoročnih planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti s pod- ji ročja vodnega gospodarstva in družbenopolitičnih j skupnosti v SR Sloveniji, opredeljenimi v kartah št. 12 in št. 18 Vodni viri in zasnova oskrbe z vodo ter Kakovost voda in zasnova sistema čistilnih naprav (na listu karte 1 :250.000 št. V) leta 2000. Gradnja či' j stilnih naprav bo usmerjena predvsem na ogrožena območja podtalnic Dravskega in Murskega polja tet |i Celjske kotline, kraških izvirov Bele Krajine, Dolenjske in Notranjske, zgornjih tokov Save Dolinke ih Save Bohinjke, Soče in Idrijce ter obalnega morja, pri čemer bodo upoštevane tudi obveznosti iz meddržavnih dogovorov in dogovorov z drugimi republikami oziroma avtonomnima pokrajinrma. Onesnaže-nost bo prednostno zmanjšana na odsekih: Save v Zasavju, Reke. voda na celjskem območju (Savinja, Voglajna, Hudinja), Pake pod Šoštanjem, Sotle pod Rogaško Slatino in Ščavnice pod Ljutomerom. S pred' čiščenjem odpadnih voda bo zagotovljena večja učinkovitost skupnih čistilnih naprav. 3.4.20. Osnovna naloga pri varstvu kakovosti zraka bo saniranje ozračja na območju v III. in IV. razredu onesnaženosti, ki so kot obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih in dolgoročnih planskih aktoV družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji, oprede- I Ijena na karti št 24 Kakovost zraka (na listu ka1-": 1 : 250.000 št. V), ob hkratnem preprečevanju slabša: stanja na še razmeroma čistih območjih. Prednostno bo uresničevana na območjih Ljubljane, Medvod, Žerjava, Mežice, Raven na Koroškem, Celja, Štor, Kic ‘ čevega, Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi z uva- ■ janjem daljinskega ogrevanja, goriv z manjšo vsebo- ; vanostjo žvepla in drugih škodljivih primesi na območjih poselitve in s celovitim čiščenjem dimnih pit- 1 ■ nov ter z zmanjševanjem emisij z gradnjo ustreznih čistilnih naprav, kar velja še posebej za velike elck' { j troenergetske objekte (TE, TE-TO) in industrijske onesnaževalce. Pripravljeni bodo programi in ukrep* za zaščito gozdov pred propadanjem zaradi posrednih in neposrednih učinkov onesnaževanja zraka, Za potrebe rednega nadzora kakovosti zraka b° vzpostavljen analitsko-nadzorni alarmni sistem, ki je prikazan na karti št. 25 Zasnova analitsko-nadzorneg8 in alarmnega sistema (ANAS) (na listi kart® 1 : 250.000 št. V). 3.4.21. Obvladan bo problem ravnanja z nevarni' mi odpadki. Za vso Slovenijo bo opredeljena in realizirana zasnova zbiranja, prevoza, obdelave in odia- j ganja nevarnih odpadkov. Zaeotovljeno bo tudi ustrež' : | no odlaganje radioaktivnih odpadkov iz JE Krško in drugih virov. Namesto sedanjega omrežja centralnih občinskih odlagališč komunalnih odpadkov bomo razvijali omrežje legionalnih odlagališč s funkcionalnim zaledjem vsa) 50.000 prebivalcev. Tako bo zagotovljen skonomsko najustreznejši način za okolje neškodljivega odlaganja komunalnih odpadkov. 3.4.22. Pri varstvu pred hrupom bodo občine in organizacije združenega dela s preusmerjanjem promet-nih tokov, gradnjo protihrupnih zaščit, smotrno razmestitvijo bivanja in dejavnosti v prostoru, uvajanjem sodobne tehnologije in gradbenih materialov ter ž drugimi rešitvami aktivne in pasivne zaščite zagotovile sanacijo obstoječih razmer na območjih s prekomernimi vrednostmi hrupa in preprečevale nove konfliktne razmere. 3.4.23. Za obvladovanje problemov varstva in najustreznejšega večnamenskega usklajenega izkoriščanja morja, je treba celovito preučiti in odpraviti neskladja med najpomembnejšimi dejavnostmi in na tej Podlagi usmerjati njihov nadaljnji razvoj. Usmeritve za usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru 3.4.24. V svojih dolgoročnih phanih bodo občine razreševale navzkrižne interese, ki jih povzroča gospodarski in socialni razvoj pri namenski rabi prostora Pri tem se nekatere namenske rabe med seboj '2ključ-yjejo, druge so lahko sicer na istem prostoru, a se med seboj omejujejo oziroma pogojujejo. Pri usklajevanju navzkrižnih interesov v prostoru bodo občine upoštevale obvezna izhodišča dolgoročne-§a Plana SR Slovenije, s katerimi so opredUieni širši družbeni interesi. Za določanje drugih širših družbe-n’h interesov na svojem območju bodo občine v dol-■ Soročnih planih določile še dodatna obvezna izhodišča. Pri urejanju prostora nastaja največ navzkrižij Pri varovanju dobrin splošnega pomena, in sicer med dobrinami samimi ali pa med dobrinami in infra-struktuvo oziroma dobrinami in poselitvijo. Zato je treba pri presojanju mežnih posegov upoštevati na-slednje usmeritve: — Pri opredelitvi za varovanje in rabo ene ali druge dobrine splošnega pomena je treba izhajati iz Zemljiških, proizvodnih in vrednostnih bilanc glede na dolgoročne družbene potrebe ter ob spoštovanju iz-Jsmnih in nenadomestljivih kakovosti. — Pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem dobrin splošnega pomena in infrastruk-u!rnimi po-egi je treba primerjati in vrednotiti najugodnejše rešitve s stališča posameznih infrastrukturnih dejavnosti z rešitvami, ki v celoti ali najbolje va-fujejo dobrine splošnega pomena. — Pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem in rabo dobrin splošnega pomena in poselitvijo je treba upoštevati vlogo naselja v omrežju naselij, njegovo opremljenost s potrebnimi dejavnost-mi ter izkoriščenost obstoječih stavbnih zemljišč ozi-r°nia možnost za realizacijo teh dejavnosti na teh 2ernljiščih. Namenska raba najboljših kmetijskih zemljišč se na podlagi teh usmeritev izjemoma lahko spremeni, vendar le zaradi nujnih vodnogospodarskih ureditev, Potrebnih za preprečevanje poplav in za hidromelio-racije, zaradi izkoriščanja rudnin, pomembnih za dol- goročni razvoj SR Slovenije, gradnje infrastrukturnih objektov in naprav, ki so kot obvezno izhodišče določene v dolgoročnem planu SR Slovenije ali občine in jih zaradi tehničnih elementov ali drugih vzrokov ni mogoče realizirati na manj vrednih zemljiščih ter zaradi dograjevanja naselij z dejavnostmi, ki so nujno potrebne za zadovoljevanje funkcij, ki jih naselje ima v omrežju naselij oziroma zaradi zaokrožanja že začetih stanovanjskih območij na zemljiščih, ki so že opremljena s. primarno komunalno infrastrukturo in na katerih bo zagotovljena taka izraba zemljišč, ki bo v skladu z že vloženimi sredstvi v komunalno infrastrukturo in bo ekonomsko prenesla stroške nadomestitve izgubljene proizvodne sposobnosti, na teh kmetijskih zemljiščih. Na najboljših kmetijskih zemljiščih se lahko izjemoma omeji kmetijska proizvodnja zaradi zaščite vodnih virov, varovanja naravne in kuVurne dediščine, omejevanja ali onemogočanja bivanja ali dela v obstoječih objektih ter vzdrževanja obstoječih podzemnih ali nadzemnih infrastrukturnih objektov ali naprav. Pri varovanju naravne in kulturne dediščine bomo pri usklajevanju navzkrižnih interesov izhajali iz zakonskih opredelitev zavarovanja ter možnih načinov uporabe oziroma njene vključitve v družbeno reprodukcijo. Območja za turistično oziroma rekreacijsko rabo je možno opredeljevati tudi tam, kjer so dobrine splošnega pomena z zakoni posebej zaščitene, pri čemer je treba ukrepati selektivno glede na potencialni skupni gospodarski učinek " i imoštevati tudi možno dvojno, vendar kompatibilno rabo. Globalna zasnova razvoja v prostoru 3.4.25. Globalna zasnova razvoja v prostoru v tem planu upošteva razmestitvene opredelitve v obveznih izhodiščih, usmeritve in pogoje za urejanje prostora ter nakazuje določene premike v prostorski ureditvi SR Slovenije. Povečala se bo stopnja urbanizacije prebivalstva, zlasti število urbanega prebivalstva v srednje velikih mestih, tako da bo vsaj eno tako mesto ali somestje v vsaki regiji. Povečala se bo tudi stopnja urbanizacije v drugih občinah zaradi okrepljene vloge občinskih središč. V nekaterih občinah se bodo razvila poleg občinskih še nekatera druga pomembnejša lokalna središča. Prišlo bo do določene koncentracije poselitve tudi na podeželju in v močno deagrariziranih primestnih območjih. Zazidava mest in urbaniziranih naselij bo bolj strnjena, funkcionalno ustrezneje razčlenjena in smotrneje oblikovana. S predvidenimi premiki in nakazanimi usmeritvami v prostorski strukturi bo v skladu s stvarnimi možnostmi družbenogospodarskega razvoja v obdobju do leta 2000 zagotovljeno ne le smotrnejše gospodarjenje s prostorom, ampak tudi racionalnejša delitev dela v prostoru kot dejavnik gospodarskega razvoja v bodočnosti, pa tudi bolj izenačeni pogoji življenjskega okolja prebivalstva. Prvine globalne zasnove bodo konkretneje opre-deljene v prostorskih sestavinah dolgoročnih planov občin oziroma v urbanističnih zasnovah mest in drugih pomembnejših nrasSlij,. ki jim bodo opredeljena ustrezna ureditvena območja, pa tudi v krajinskih zasnovah za večja ali manjša območja zunaj ureditvenih območij teh in drugih naselij. 3.4.26. Opredelitev namembnosti prestora bo smotrnejša in ob rajonizaciji Kmetijskih proizvodnih površin usklajena z regionalnimi in lokalnimi pogoji. Opredeljeni bodo večji sklenjeni kompleksi predvsem najboljših kmetijskih zemljišč (1. območje), kjer bo imela kmetijska raba in z njo povezani urejevalni ukrepi prednosti in kjer bodo izvedeni tudi ustrezni agromelioracijski posegi v prostor. Opredeljena bodo tudi vsa območja pomembnejših varovalnih gozdov. V prostorskih sestavinah dolgoročnih planov občin in v drugih aktih bodo opredeljena tudi druga območja, kjer bodo imele posamezne rabe v zvezi z izkoriščanjem in varstvom dobrin splošnega pomena prednost, oziroma bo z ustreznimi režimi opredeljena možna večnamenska raba. Posebej bo zavarovana naravna in kulturna dediščina, zlasti območja pomembnejših kulturnih spomenikov, in opredeljeni narodni, regionalni in krajinski parki. Zavarovana bodo tudi območja pomembnejših rezerv rudnin in mineralnih surovin. 3.4.27. Uresničevali se bodo prostorski posegi, povezani s prometno infrastrukturo v skladu z zasnovo omrežja magistralnih cest in železniško infrastrukturo vključno s hitro železniško progo skozi SR Slovenijo, povečanjem zmogljivosti omrežja letališč, izpopolnitvijo telekomunikacijskega omrežja, vključno z novimi sistemi; z magistralnim plinovodnim sistemom po zasnovi razmestitve magistralnih plinovodov; z nekaterimi večjimi regionalnimi vodovodnimi sistemi ob opredelitvi območij najožjih varstvenih pasov pomembnejših zajetij in črpališč vode ter območij pomembnejših podtalnic in celovitem varovanju in valorizaciji morja; z izpopolnitvami visokonapetostnega daljnovodnega omrežja po zasnovi prenosnega omrežja 110 kV, 220 kV in 400 kV, ob gradnji verige hidroelektrarn na Savi in Muri v skladu z zasnovo razmestitve hidroelektrarn, termoelektrarn ter toplarn. Načelo doslednega varovanja in izboljšanja človekovega življenjskega okolja bo uveljavljeno ob vsakem posegu v naravni sistem. S selektivno sanacijo žarišč onesnaževanja okolja bo vzpostavljen sistem tehničnega varstva okolja, ki bo ob preobrazbi danes ekološko pretežno neustreznega načina proizvodnje in porabe ter ob pričakovanem povečanju ekološke osveščenosti zagotovil človeku primemo in zdravo okolje. Vzpostavljen bo sistem celovitega in rednega spremljanja kakovosti okolja, s katerim bo mogoče pravočasno ukrepati ob negativnih pojavih v okolju in jih s spoznanji in tehniko pravočasno preprečiti. Zaradi morebitnih nesreč s hudimi ekološkimi posledicami bo vzpostavljen učinkovit in povezan sistem za identifikacijo ter informiranje o načinu ravnanja in o odstranjevanju nevarnih snovi. Zato bodo opredeljena območja saniranja onesnaženosti zraka in pomembnejših vodotokov oziroma njihovih delov ter zgrajene čistilne naprave (nad 10.000 E) za odvajanje odpadnih voda po predlagani zasnovi razmestitve. Bodočo ureditev prostora kot posledico v globalni zasnovi povzetih premikov v razvoju do leta 2000 in predlaganih usmeritev kaže kartografski del plana. 3.5. Družbeni sistem informiranja in javno obveščanje 3.5.1. Razvoj usklajenega, racionalno organiziranega, na sodobni računalniški in komunikacijski teh- nologiji zasnovanega in z družbenimi potrebam1 usklajenega družbenega sistema informiranja je ne' pogrešljiva sestavina utrjevanja in razvoja sociali' stičnega samoupravljanja in uresničevanja dolgoroC' nega programa gospodarske stabilizacije. Družbe^ sistem informiranja mora zagotoviti vpogled v proc^ družbene reprodukcije tako na ravni organizaCl1 združenega dela kot na ravni družbenopolitične nosti ter prispevati k povečevanju učinkovitosti °d' ločanja na vseh ravneh in k zmanjševanju družben6 režije. Skrb za razvoj družbenega sistema informirani6 oziroma njegovih posameznih, medsebojno usklajen1^ in povezanih delov mora biti ustrezno vključena v d6 lo in aktivnosti samoupravnih organizacij in skupn0 sti, upravnih in drugih družbenih dejavnikov ozirom3 v razvojno, izobraževalno, investicijsko, raziskovaln0' kadrovsko politiko ter učinkovito podpirana in usmer jena tudi z ukrepi tekoče ekonomske politike. Pri urejanju odnosov v družbenem sistemu in£°r' miranja ter reševanju konceptualnih vsebinskih, or6a. nizacijskih, tehnično-tehnoloških in drugih vpraša6 bomo zlasti uveljavili samoupravno sporazumeva11^ in družbeno dogovarjanje, širše povezovanje in zdru ževanje dela, sredstev in znanja ter hkrati zaostb odgovornost strokovnih, raziskovalnih organizacij *, informacijskih služb, še posebej tistih, ki imajo širS1’ skupni pomen za delovanje in razvoj družbenega 51 Sterna informiranja pri uresničevanju tako zasnov®11 politike razvoja. Do leta 1995 bodo v osnovi zgrajene vse potreb66 normativne, komunikacijske in programske rešitve' ki bodo zagotovile skladen razvoj družbenega siste16 informiranja. Z ekonomskimi ukrepi bomo vplivali 6^ motiviranost za proizvodnjo in za uporabo inform3 cijske tehnologije ter za razvijanje in uvajanje racu^ nalniško zasnovanega upravljanja in vodenja pr°lZ vodnih in delovnih procesov. 3.5.2. V sistemu javnega obveščanja bomo n3_ daljevali z aktivnostmi za nadaljnje utrjevanje ve vloge v političnem sistemu socialističnega sam0 upravljanja oziroma za nadaljnjo krepitev sam0 upravne socialistične, družbeno angažirane naravn nosti sredstev javnega obveščanja, za krepitev Pr°c^ sov in odnosov podružbljanja, izboljševanje kadr°v^ skih in materialnih razmer, racionalizacijo in P05®, dabljanje ter zagotavljanje drugih možnosti za nern.n teno in kakovostno delovanje posameznih sredstev celotnega, sistema javnega obveščanja. Glede radijs1^ in TV programov bo poleg tega tudi 'še naprej 66 izmed prednostnih nalog pospešeno zagotavljanje te _ ničnih pogojev za pokrivanje celotne Slovenije in z5-mejstva s signalom slovenskega radijskega in TV Pr^ grama. Pri ustvarjanju in zagotavljanju možnosti delovanje celotnega sistema javnega obveščanja in ^ posebej za nekatere posebne sestavine radijskih TV programov (za izseljence, delavce na začasnem d® v tujini,, itd.), pri nadaljnjem utrjevanju sodelovat11 in delitvi dela med sredstvi javnega obveščanja oz1' d8 roma organizacijami združenega dela na tem podre1 glede skupnega, racionalnega izkoriščanja in razV tehničnih oziroma grafičnih zmogljivosti, dopisn1^. mreže in uresničevanja drugih nalog bomo kreP družbeno . dogovarjanje in samoupravno sporazum vanje ter širili in uveljavljali odnose svobodne m njave dela. 3.6. Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite 3.6.1. Dolgoročne cilje razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo uresničevali s Povečanjem učinkovitosti, mobilnosti in celovitosti obrambne in samozaščitne sposobnosti in odpornosti družbe za preprečevanje in obvladanje vseh vrst družbeno škodljivih pojavov v miru, učinkovitem delovanju v primeru naravnih in drugih nesreč in v morebitnih izrednih razmerah in v vojni. To bomo dosegli tako, da bomo nadaljevali in krepili uresničevanje teh interesov in nalog pri razvoju organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev kot neločljive sestavine njihove redne dejavnosti. 3.6.2. Gospodarstvo in družbene dejavnosti je treba še naprej razvijati in usposabljati v skladu s Potrebami po krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zato bomo ukrenili vse potrebno za njihovo usposabljanje za hiter prehod na delo in delovanje v vseh razmerah in oblikah agresije. Zato je treba pri zasnovi in uresničevanju družbenoekonomskega razvoja med drugim uporabljati tudi obrambnozaščitna merila, predvsem pri razvoju infrastrukture, bazične industrije, strojne industrije, Proizvodnje hrane, prometa in predelovalne industrije, ki proizvajajo proizvode posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite mora biti zlasti s svojim vpiivom na razvoj Proizvodnje, znanosti, tehnike in tehnologije pomemben dejavnik pri uresničevanju strategije ekonomskega razvoja družbe. 3.6.3. Družbenopolitične skupnosti bodo še naprej spodbujale graditev, ekonomsko uporabo in vzdrževanje sedanjih proizvodnih in storitvenih zmogljivosti v hribovsko-planinskih in obmejnih območjih. S posebnimi ukrepi in sredstvi bomo spodbujali Sraditev in proizvodnjo manjših proizvodnih in storitvenih zmogljivosti, ki bi jih uporabljali tudi v vojni (majhnih hidrocentral, agregatov, premogovnikov idr.). 3.6.4. Omogočali bomo usposabljanje prebivalstva, zlasti mladine, za izpolnjevanje obrambnih in zaščitnih nalog. Kadrovsko in tehnično usposabljanje in pouk za uspešno in učinkovito izpolnjevanje vseh nalog na Področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite mora biti še naprej prednostna družbena na-loga. Podpirali bomo tiste aktivnosti družbenih organi-zacij, ki prispevajo k organiziranju in usposabljanju delovnih ljudi in občanov za oboroženi boj in druge oblike odpora, ter k izpolnjevanju znanstvenih, socialah in drugih humanitarnih nalog, protipožarne zabite, k širjenju telesne in tehnične kulture ter druge aktivnosti, pomembne za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 3.6.5. Ob upoštevanju kadrovskih, prostorskih in Materialnih možnosti bomo zagotovili usklajen raz-v°j obrambnih in samozaščitnih sil, zlasti teritorialne °brambe, narodne zaščite, civilne zaščite, sistema za °Pazovanje in obveščanje ter sistema upravnih zvez za Uresničevanje zahtevnejših nalog obrambe, varnosti in zaščite. Teritorialno obrambo SR Slovenije bomo raz-v>jali z upoštevanjem značilnosti njene vloge in funk- cije v celotnem obrambnosamozaščitnem sistemu in potreb sodobne doktrine in prakse oboroženega boja in obenem zagotovili njeno tehnično opremljanje, usposobljenost in mobilnost. Z načrtnim uveljavljanjem in krepitvijo narodne zaščite kot najširše organizirane oblike obrambnega in samozaščitnega delovanja bomo v skladu z razvojem teritorialne obrambe povečali skupno samozaščitno in obrambno moč ter povečali prostorske sposobnosti za vodenje oboroženega splošnega ljudskega odpora tudi v najtežjih razmerah dolgotrajne vojne. Z organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi bomo povečevali učinkovitost civilne zaščite in njeno usklajenost s potrebami temeljnih delovnih in življenjskih okolij. Poudarek bomo še naprej dajali zagotavljanju pogojev in priprav za izvajanje najpomembnejših ukrepov civilne zaščite, vključno z nadaljnjim izpopolnjevanjem zakloniščne politike. Dograjevali in posodabljali bomo avtonomni sistem upravnih zvez in zagotovljena bo njegova vključitev v ustreznem delu v mirodobne informacijske procese. Zagotovili bomo tudi dograjevanje sistema za opazovanje in obveščanje, neprekinjeno delo elementov tega sistema skladno s potrebami. Razdelan in uveljavljen bo enoten informacijski sistem za najpomembnejše potrebe splošne ljudske obrambe. Št. 30-49/85 Ljubljana, dne 16. oktobra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 3. Na podlagi 3. ločke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 18. decembra 1985, na seji Zbora občin dne 18. decembra 1985 v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 18. decembra 1985. Št. 0100-154/85 Ljubljana, dne 18. decembra 1985. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih I. TEMELJNA NAČELA IN SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen 2. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 4/79 in 11/81) se spremeni tako, da se glasi: "-Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki se v zemljiškem katastru vodijo kot katastrske kulture, razen gozdov, ter zemljišča, ki se vodijo kot nerodovitna in jih je mogoče usposobiti za kmetijsko proizvodnjo, razen zemljišč, ki so s srednjeročnim družbenim planom občine določena kot stavbna zemljišča.-« 2. člen Tretji odstavek 4. člena se črta in se naslednji odstavki ustrezno preštevilSjo. Sedanji peti, šesti, sedmi in osmi odstavek se spremenijo tako, da se glasijo: «-(4) Kot glavna oziroma dopolnilna dejavnost po prvem odstavku tega člena se šteje dejavnost, ki daje tako vrednost proizvodnje dosežene z osebnim obdelovanjem kmetijskih zemljišč, ki dosega najmanj dve tretjini povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v občini ali pa tolikšna vlaganja v kmetijsko proizvodnjo, ki bodo omogočila doseganje take vrednosti proizvodnje. V gorskih in hribovitih predelih se v vrednost proizvodnje všteva tudi vrednost gozdarske proizvodnje ter vrednost, ustvarjena v dejavnostih, ki so s kmetijstvom povezane (domača obrt, kmečki turizem, delo na domu ipd.), če občan opravlja te dejavnosti z osebnim delom. Na drugem območju kmetijskih zemljišč lahko občinska skupščina glede na razvojne usmeritve posameznih ožjih območij, z odlokom določi tudi podrobnejša oziroma drugačna merila za vrednost proizvodnje in vlaganj. (5) Šteje se, da je občan, ki je mlajši od 25 let, ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskega zemljišča, če ima končano najmanj dveletno srednjo kmetijsko šolo (vzgojnoizobraževalni program — kmetovalec) oziroma drugo ustrezno šolo za kmetovalce. Ce želi postati kmet občan, ki je mlajši od 25 let, pa nima končane predpisane šole, se presoja ustrezne usposobljenosti tega občana za tri leta. Po izteku tega roka občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, po uradni dolžnosti ugotovi, ali je občan ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskih zemljišč. (6) Šteje se, da je občan, ki je starejši od 25 let, ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskega zemljišča, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: — da ima končano šolo iz prejšnjega odstavka; — da najmanj pet let z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče; — da opravi preizkus znanja, ki obsega program srednje kmetijske šole (vzgojnoizobraževalni program — kmetovalec), prilagojen vrsti kmetijske proizvodnje, ki jo bo občan opravljal. (7) Kmetijske organizacije so po zakonu organizacije združenega dela, kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov, ki so družbene pravne osebe, kazenski pobolševalni zavodi in njihove gospodarske enote ter šole, če se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali če jim je kmetijsko zemljišče sicer potrebno za opravljanje njihove dejavnosti, ter pod pogoji, ki jih določa zakon, tud-j lovske organizacije in društva, če jim kmetijsko zemljišče služi za opravljanje namenov, zaradi katerih so bila ustanovljena. (8) Ce nastane dvom, ali je občan kmet oziroma ali je organizacija iz prejšnjega odstavka kmetijska organizacija in v primeru iz 2. alinee drugega odstavka tega člena, odloča o tem, ko dobi mnenje kmetijske zemljiške skupnosti, v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, tiste občine, v kateri je pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga občan obdeluje oziroma ga bo obdeloval oziroma ga organizacija uporablja. (9) Podrobnejše navodilo o opravljanju preizkusa znanja iz 3. alinee šestega odstavka tega člena izda republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.«. 3. člen V prvem odstavku 5. člena se pred besedo »krajevnih« vstavi še besedi »lovskih organizacij«. 4. člen Za 6. alineo prvega odstavka 6. člena se dodata novi 7. in 8. alinea, ki se glasita: »— usklajuje interese med kmetijstvom ter lovstvom in gozdarstvom; — daje mnenje o usklajenosti lovskogospodarskih načrtov z razvojem kmetijstva;«. Sedanja 7. alinea postane 9. alinea. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) V primerih, da posamezne organizacije združenega dela, druge samoupravne orgnizacije ali skupnosti oziroma občinski upravni organi ne izvajajo nalog kmetijske zemljiške politike, lahko kmetijska zemljiška skupnost predlaga občinski skupščini in drugim pristojnim organom ter organizacijam, da zavzamejo o tem svoje stališče in v skladu s svojo pristojnostjo in odgovornostjo ustrezno ukrepajo.«. Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 5. člen Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Določbe zakona o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč, nadomestilu iz 13. člena ter odškodnini iz 14. člena zakona se uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s srednjeročnim družbenim planom Občine določena za stavbna zemljišča, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano gradbeno dovoljenje oziroma drug ustrezen akt.«. Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Na kmetijskih zemljiščih, ki so z dolgoročnim planom občine namenjena za nekmetijske namene, se ne sme napraviti trajnih nasadov oziroma kako drugače ovirati predvideno namembnost teh zemljišč. (3) Lastniku oziroma uporabniku kmetijskega zemljišča za trajne nasade ali druga vlaganja, tol jih napravi v nasprotju s prejšnjim odstavkom, ne pripada odškodnina.«. Sedanji drugi odstavek postane četrti odstavek. II. VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 6. člen 10. člen se spremeni tako, da se glasi': »(1) Glede na naravne danosti in primernosti za proizvodnjo hrane so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji: — zemljišča, na katerih je najširša možnost rabe tal, ki se kaže v možnosti golenja vseh kmetijskih rastlin, ki uspevajo pr: nas. če lega tal omogoča uporabo ustrezne kmetijske mehanizacije — I kategorija zemljišč; — zemljišča, na katerih je delno otežkočena mož-tkret rabe tal zaradi fizikalnih lastnosti tal, kar zmanjšuje možnost izbora gojenja kmetijskih rastlin — II. kategorija zemljišč; — zemljišča, ki jih je na podlagi proučitve naravnih danosti mogoče in smotrno usposobiti s prostorsko ureditvenimi operacijami (hidromelioracije, agromelioracije, namakanje) za intenzivno kmetijsko proizvodnjo; — zemljišča, ki so oblikovana (združena) v komplekse; — zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za napravo intenzivnih trajnih nasadov (površine, ki so primerne za sadjarstvo, vinogradništvo ipd.); — kompleksi zemljišč, ki so zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejši za vrtnarsko proizvodnjo. (2) Strokovna podlaga za razvrščanje zemljišč po prejšnjem odstavku je kategorizacija zemljišč, ki mora biti v občini izdelana za vsa zemljišča. Podatki 0 kategorijah zemljišč se vodijo v zemljiškem katastru. (3) Podrobnejše predpise za razvrstitev zemljišč v kategorije in za določitev zemljišč, ki so temelj Proizvodnje hrane v SR Sloveniji, izda republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona; podrobnejše predpise o načinu vodenja kategorij zemljišč predpiše republiški upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.«. 7. člen U. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Zemljišča, ki so terneij proizvodnje hrane v, SR Sloveniji, so trajno namenjena kmetijski proizvodnji in se v dolgoročnih in srednjeročnih planih razvrstijo v prvo območje kmetijskih zemljišč. (2) Zemljišča, Iti so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji, se lahko izjemoma, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko proizvodnjo, namenijo za nekmetijsko rabo, če gre za Posege, za katere je ugotovljen širši družbeni interes v dolgoročnem planu SR Slovenije ali v dolgoročnem Planu občine, če je to v skladu z dolgoročnim planom SR Slovenije. (3) Kriteriji za določanje širšega družbenega interesa se določijo v smernicah za dolgoročni plan SR Slovenije. (4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se v srednjeročnem družbenem planu občine izjemoma lahko določi, da se zemljišča iz prvega odstavka tega člena namenijo za nekmetijsko rabo, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč, in če gre za: — gradnjo objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (stanovanjske hiše, hlevi, silosi, strojne lope ipd.): — gradnjo objektov za potrebe oboroženih sil in za namene v okviru splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite: — gradnjo objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obrambo pred poplavami in erozijo, va-stvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti vnela in vzdrževanje naravnih vodotokov; — širitev pokopališč, (5) Zemljišča, ki niso razv-Sdeoa v prvo območje in se v dolgoročnem pianu občine namenijo za kme- tijsko proizvodnjo, se razvrstijo v drugo območje kmetijskih zemljišč. Če je v prostorsko ureditvenih pogojih v skladu s planskimi akti dopustna sprememba namembnosti teh zemljišč, daje v postopku za izdajo lokacijskih dovoljenj za gradnjo posameznih objektov predhodno soglasje kmetijska zemljiška skupnost. Pri izdaji soglasja kmetijska zemljiška skupnost upošteva potrebe po naseljenosti krajine in izvajanje določb 18. člena zakona ter pri tem lahko poda zahtevo o načinu rabe kmetijskega zemljišča in o drugih pogojih, ki zadevajo uporabo zemljišča. Če gre za objekte, katerih gradnja je v skladu s predpisi o urejanju naselij možna na podlagi potrdila o priglasitvi del, soglasje kmetijske zemljiške skupnosti ni potrebno. (6) V primerih, ko v občini pri določanju namenske rabe zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji, ni doseženo soglasje, sodelujejo v postopku usklajevanja interesov in nudijo strokovno pomoč pristojni republiški upravni organi. (7) Območja iz prvega in petega odstavka tega člena se vodijo v evidenci o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor.«. 8. člen 11. a člen se nadomesti z novim 11. a členom, ki se glasi: »11. a člen (1) Za kmetijska zemljišča se v agrokarti ugotovijo njihova sedanja in možna produktivnost ter možne dolgoročne usmeritve njihove rabe. (2) Agrokarta je ena od strokovnih podlag za pripravo analize razvojnih možnosti kmetijstva in planskih aktov občine, kmetijskih organizacij in kmetijskih zemljiških skupnosti. (3) Kmetijska zemljiška skupnost zagotovi izdelavo agrokarte v treh letih po uveljavitvi tega zakona. (4) Podrobnejše predpise o izdelavi agrokarte izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo.«. 9. člen 14. člen se spremeni tako, da se glasi: »(l) Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta zato, ker ta ni predpisan, ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. (2) Gradnja objektov za rejo govedi, konj, prašičev in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. (3) Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je z lokacfjsMm dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta. Če gre za gradnjo objekta, predvidenega z zazidalnim načrtom, se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu. (4) Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda se ne plačuje: — kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA in za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora; — kadar se na zemljišča gradijo objekti zaradi obrambe pred poplavami; — kadar se na zemljišču gradijo objekti za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda; — kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. (5) Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda predpiše z odlokom občinska skupščina. Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišč in ne sme biti manjša od 40 dinarjev. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko valorizira ta znesek v skladu s splošnim gibanjem cen. (6) Občinske skupščine sklenejo na pobudo Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije dogovor o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda. Šteje se, da je dogovor sklenjen, ko ga sklene najmanj 40 občinskih skupščin. Ce dogovor ni sklenjen oziroma ga ne sklenejo vse občinske skupščine v SR Sloveniji v roku petih mesecev, ko je bila dana pobuda za njegovo sklenitev. Skupščina SR Slovenije predpiše osnove in merila za določitev odškodnine za vse občine oziroma le za tiste, ki dogovora ne sklenejo. (7) Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve. Ce se odškodnina ne da odmeriti po tretjem odstavku tega člena, odmeri odškodnino upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, po tem ko je dobil mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo. (8) Odškodnina se obračuna: — za gradnje, za katere se vloži vloga za lokacijsko dovoljenje oziroma priglasi dela, po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga; — za gradnje, ti so bile zgrajene v nasprotju s predpisi in se legalizirajo, po višini, ti velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo gradnje; — za gradnje, ti so bile zgrajene v nasprotju s predpisi in jih mora investitor porušiti, v višini, ki velja na dan izdaje odločbe o obračunu odškodkiine zaradi spremembe namembnoeti kmetijskega zemljišča ali gozda. Ko investitor poruši tako gradnjo in vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje, se mu vrnejo nevalorizirana sredstva plačane odškodnine. (9) Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi prigtotitve.«. 16. aen Tretji odstavek tS. aena se tako, da se g£asi: H3) Poiiprse o Bgofav£janja reE5oa6tarKKti kmetijskega sEtnljžšča in gozda izda Izvršni svet Skop-§3ne SI SJovernje v enem letu po uveljavitvi tega zatesasteK. 11. člen Prvi stavek prvega odstavka 17. člena se spremeni tako, da se glasi: >H1) Odškodnine po 14. členu tega zakona se plačujejo pristojni kmetijski zemljiški skupnosti, ki odvaja 20 dinarjev po kvadratnem metru zemljišč Zvezi vodnih skupnosti Slovenije.-. 12. člen Drugi stavek četrtega odstavka 18. člena se čtta. 13. člen 20. člen se spremeni tako. da se glasi: -d) Lastnik kmetijskega zemljišča lahko zahteva, da se mu v začasno upravljanje dano kmetijske zemljišče vrne, če dokaže, da so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je bila odločba o začasnem upravljanju izdana. O vrnitvi zemljišča odloča v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, pred iztekom petletnega roka, zemljišče pa se lastniku, ki izpolni predpisane pogoje, vrne po izteku tega roka. (2) Ce se zemljišče vrne prejšnjemu lastniku, mora le-ta začasnemu uporabniku oziroma zakupniku povrniti neamortizirano vrednost vlaganj v kme-bijska zemljišča.-. III. PROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI 14. člen Prvi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se g.tar.L- -(1) S prometom s kmetijskimi zemljišči po tem zakonu je mišljen prenos lastninske pravice s pravnimi posli med živimi, prenos kmetijskega zemljišča od ene družbene pravne osebe na drugo družbeno pravno osebo, pridobitev kmetijskega zemljišča v družbeno lastnino oziroma odtujitev kmetijskega zemljišča iz družbene lastnine na podlagi pravnega posla ter prenos pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini-.-. Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »(S) Kmetija iz 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (v nadaljnjem besedilu: kmetija), se s pravnimi posli med S vi mi ne sme deliti, razen v primeru, če se na ta način povečujejo, zaokrožujejo ali nastajajo druge kmetije oziroma kompleksi zemljišč v družbeni lastnim. V drugih primerih se tako kmetijo lahko odtuji le kot celoto. (4) Overitev podpisov na pogodbi o prodaji kmetijskega zemljišča oziroma kmetije, na kateri je lastninska pravica, je mogoče le na podlagi potrdila občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, da so upoštevane določbe drugega in tretjega odstavka tega člena. Prasni posli, sklenjeni v nasprotju s tretjim oektavkom tega Bena, so nični. (6) Pri prodaji soiastninskega deleža kmetijskega zemljišča, gozda ati kmetije imajo solastniki, ki so kmetje po tem zakonu, predkupno pravico.-. 15. člen Tretji odstavek 22. člena se spremeni tako. da se »(3) Presežek kmetijskega zemljišča nad z zakonom določenim maksimumom^ preide po izbiri lastnika v družbeno lastnino in se prenese v kmetijski zemljiški sklad. Če lastnik zemljišča ne izbere, določi občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko-prav-ne zadeve, katero zemljišče iz Presežka postane družbena lastnina in se prenese v kmetijski zemljiški sklad ter rok, v katerem je prejšnji lastnik zemljišča dolžan to zemljišče izročiti v upravljanje in razpolaganje kmetijski zemljiški skupnosti.« 16. člen Četrti odstavek 23. člena se črta. Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: «•(6) Odškodnina iz prejšnjega odstavka se ded.ču izplača po izročitvi kmetijskih zemljišč v razpolaganje kmetijski zemljiški skupnosti, do izročitve pa obdrži dedič na zemljišču pravico uporabe. Odločbo o izročitvi zemljišča izda občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve, na predlog kmetijske zemljiške skupnosti, ki mora svojemu predlogu priložiti dokaz o zagotovijeliih sredstvih za plačilo odškodnine in cenilni zapisnik sodno zapriseženega cenilca za prizadeto zemljišče.«. Dodajo se novi sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo: «(7) Imetnik pravice uporabe kmetijskega zemljišča, ki je družbena lastnina, lahko prenese to zemljišče s pravnim poslom na osebe, ki so po predpisih o dedovanju njegovi zakoniti dediči. Pravico uporabe na zemljišču lahko zakoniti dediči podedujejo. (8) O uvedbi postopka po drugem oziroma tretjem odstavku tega člena poda občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve, po uradni dolžnosti predlog zemljiški knjigi za zaznambo uvedbe Postopka za prehod kmetijskega zemljišča v družbeno lastnino. Odtujitev zemljišča, glede katerega je vpisana zaznamba tega postoPka, nima pravnega učinka nasproti upravljalcu podružbljenega zemljišča. (9) Imetnik pravice uporabe mora izročiti po-družbljeno zemljišče z dnem, ko postane odločba iz šestega odstavka tega člena pravnomočna, če ni v odločbi določen drugačen rok. (tO) Za določitev odškodnine za kmetijsko zemljišče, ki postane družbena lastnina po tem členu, za Plodove, posevke, pomožne objekte in drug3 vlaganja, se smiselno uporabljajo predpisi o razlastitvi. (11) Imetnik pravice uporabe lahko vsak čas zahteva, da kmetijska zemljiška skupnost prevzame zemljišče in plača odškodnino zanj. Kmetijska • zemljiška skupnost mora tako zemljišče prevzeti. Ce kmetijska zemljiška skupnost v enem letu ne prevzame tega zemljišča, lahko imetnik pravice uporabe s tožbo pri Pristojnem sodišču zahteva prevzem zemljišča in plačilo odškodnine za to zemljišče.«. 17. člen Za 23. členom se doda nov 23. a člen, ki se glasi: »23. a člen Določbe šestega do enajstega odstavka prejšnjega člena se smiselno uporabljajo tudi za izročitev kmetijskega zemljišča, ki je prešlo v ■ družbeno lastnino P° predpisih o nacionalizaciji in kompleksni razlastitvi. če je zemljišče s srednjeročnim planom občine namenjeno za kmetijstvo, pa doslej ni bila izd3na odločba o izročitvi tega zemljišča drugemu upravičencu in ima imetnik pravice uporabe tako zemljišče še v uporabi.«. 18. člen V prvem, drugem in tretjem odstavku 24. člena se za besedami »kmetijska organizacija« doda še besedilo -združenega dela, kmetijska zadruga in druge oblike združevanja kmetov, ki so družbene pravne osebe«. V petem odstavku se črta besedilo »nato organizacije združenega dela, ki gospodarijo z gozdovi v tem gozdnogospodarskem območju«. 19. člen V 25. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrt* odstavek, ki se glasi: »(4) Ce v roku iz prejšnjega odstavka nihče od prednostnih upravičencev ne uveljavlja prednostne pravice nakupa, se lahko kmetijsko zemljišče ali gozd v nadaljnjih šestih mesecih proda. Po izteku tega roka pa mora prodajalec, če še želi prodati kmetijsko zemljišče oziroma gozd, ponudbo ponoviti.«. 20. člen V drugem odstavku 26. člena se izrazi »tržna vrednost« nadomestijo z izrazi »vrednost«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:' »(4) Enotno metodologijo za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča ali gozda predpiše v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo oziroma gozdarstvo.«. 21. člen Drugi odstavek 28. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Tožbo iz prejšnjega odstavka lahko vloži upravičenec v tridesetih dneh od dneva, ko je izvedel za prodajo ali vpis, najpozneje pa v enem letu od dneva overitve podpisov na pogodb: o prodaji kmetijskega zemljišča oziroma vpisa v zemljiško knjigo, če pa podpisi na pogodbi niso bili overjeni, v treh letih od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Če prodajalec kmetijskega zemljišča noče skleniti pogodbe o prodaji zemljišča z upravičencem iz 24. člena zakona, ki je pravočasno uveljavljal prednostno pravico do nakupa, lahko le-ta v tridesetih dneh po izteku roka iz tretjega odstavka 25. člena zakona, vloži tožbo na sklenitev pogodbe pri pristojnem temeljnem sodišču.«. 22. 3en Tretji odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Overitev podpisov na darilni pogodbi, katere predmet so kmetijska zemljišča oziroma gozd, na katerih je lastninska pravica, je mogoča samo na podlagi potrdila občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, da so določbe te^i člena.«. 23. 3en Drugi stavek prvega octetavka 33. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Prav tako postane družbena lastnina te<$ kmetijsko zemljišče, ki je bilo v skladu z 18. členom zakona pet let v začasnem upravljanja, pa lastnik ne izpolni pogojev iz 20. člena zakona^«. Za drugam odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Za kmetijsko zemljišče, preneseno na kmetijsko zemljiško skupnost po prvem in drugem odstavku tega člena, pripada lastniku oziroma uporabniku odškodnina po predpisih o razlastitvi.«. Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. 24. člen V četrtem odstavku 58. člena se črta besedilo »občani, ki se po tem zakonu ne štejejo za kmeta, ter«. VI. KMETIJSKI ZEMLJIŠKI SKLAD V OBČINI 25. člen Tretji odstavek 60. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Ce kmetijska zemljiška skupnost ne more razpolagati s kmetijskim zemljiščem ali gozdom po prvem odstavku tega člena, lahko tako zemljišče proda oziroma zamenja. Ce se tako zemljišče ne da prodati otirama zamenjati, ga da v zakup občanu, ki se po tem zakonu ne šteje za kmeta. Pri prodaji oziroma zamenjavi zemljišča ima prednost tisti, ki ima status kmeta po zakonu, če kmetijska zemljiška skupnost proda ali da zemljišče v zakup občanu, ki se po zakonu ne šteje za kmeta, lahko obenem poda tudi zahtevo o načinu uporabe zemljišča in o drugih pogojih, ki zadevajo uporabo zemljišča. V primeru prodaje zemljišča se smiselno uporabljajo predpisi o prometu z nepremičninami, ki se nanašajo na dražbo.« Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena proda kmetijska zemljiška skupnost kmetijsko zemljišče brez javne dražbe razlaščencu, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 34. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80).« VII. KMETIJSKE PROSTORSKO-UREDITVBNE OPERACIJE 1. Skupne določbe 26. člen Prvi odstavek 66. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za opravila, ki so v zvezi z agrarnimi operacijami, se ne plačujejo takse za prenos lastništva ali prenos kmetijskih zemljišč med kmetijskimi organizacijami, in ne davek od prometa nepremičnin.«. 3. Arondacija kmetijskih zemljišč 27. člen Črta se tretji odstavek 75. člena. 28. Sen V prvem odstavku 77. člena se besedilo »V primerih že končanih arondacij« nadomesti z besedilom »Po pravnomočnosti odločbe o arondaciji«. V 1. alinei prvega odstavka se besedilo »po izročitvi« nadomesti z besedilom »po pravnomočnosti odločbe o arondaciji«. 4. Komasacija kmetijskih zemljišč 29. člen 78. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Na območju občine se lahko zložijo kmetijska zemljišča in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike oziroma uporabnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča (v nadaljnjem besedilu: komasacija). (2) Komasacija se lahko izvede v enem komasacijskem postopku na celotnem območju občine, ali ločeno po posameznih območjih. Komasacijsko območje lahko zajema tudi zemljišča v dveh ali več občina!). (3) Občine opredelijo zasnovo komasacijskih območij v dolgoročnem planu, meje komasacijskega območja ter materialno podlago za izvedbo komasacije pa v dogovoru o temeljih družbenega plana ter v srednjeročnem planu občine. (4) Predmet komasacije so kmetijska zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih (v nadaljnjem besedilu: komasacijski sklad).«. # 30. člen 79. člen se spremeni tako. da se glasi: »(1) Uvedbo komasacijskega postopka lahko predlagajo kmetijska zemljiška skupnost, kmetijske organizacije ali kmetje. (2) Upravičenci iz prejšnjega odstavka vložijo predlog pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena in če je izdelana idejna zasnova ureditve komasacijskega območja ter proizvodni program, ki ju izdela investitor. Investitor komasacija je praviloma kmetijska organizacija združenega dela oziroma kmetijska zadruga ali druga oblika združevanja kmetov, ki je družbeno-pravna oseba. (3) Komasacija se uvede z odločbo občinske skupščine. (4) Na komasacijskih območjih, kjer se izvajajo tudi druge agrarne operacije, mora biti idejna zasnova ureditve komasacijskega območja predhodno usklajena.«. 31. člen 80. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za izvajanje komasacijskega postopka do Izdaje odločbe o novi razdelitvi kmetijskih zemljišč imenuje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, komisijo za izvedbo komasacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: komasacijska komisija). Če se na območju občine istočasno izvajajo komasacije na več območjih, se za izvajanje postopkov imenuje praviloma ena komasacijska komisija. (2) Komasacijsko komisijo sestavlja najmanj pet članov in sicer predvsem strokovnjaki s pravnega, agronomskega in geodetskega področja ter po en komasacijski udeleženec iz posameznega komasacijskega območja. Predsednik komisije je praviloma diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom.«. 32. člen 81. člen se črta. 33. člen 82. člen sp spremeni tako. da se glasi: »(1) Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, Parceliranje zemljišč, graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja. (2) Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev, če gre za formalno dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljišču, ki je dejansko že opravljen ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo o tem, da gre za izjemen primer, izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. O spremembah lastništva med Postopkom je sodišče dolžno sproti obveščati občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. (3) Pogodba, sklenjena v nasprotju s prvim odstavkom tega člena je nična. Lastnik oziroma uporabnik tudi nima pravice do odškodnine za sredstva, vložena v gradnjo in spremembo kulture v nasprotju s prvim odstavkom. (4) Posledice uvedbe komasacijskega postopka po prvem odstavku tega člena prenehajo s ponovno razdelitvijo zemljišč. Prav tako prenehajo te posledice v primeru, če se komasacija ne začne izvajati v dveh letih po pravnomočnosti odločbe o uvedbi komasacije. (5) Komasacija se zaznamuje v zemljiški knjigi. (5) Vpise in izbrise v zemljiško knjigo in v zemljiški kataster predlaga po uradni dolžnosti občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.«. 34. člen 83. člen se spremeni tako, da se glasi: "•(1) V odločbi o uvedbi komasacije se lahko določi: — da se v komasacijski sklad vključijo tudi gozdovi, vodotoki in druga zemljišča, ki leže znotraj komasacijskega območja oz:roma segajo vanj; — da se v komasacijski sklad ne vključijo posamezni vinogradi, sadovnjaki, hmeljišča in druga zemljišča, ali skupine takih zemljišč, če bi vključitev teh ovirala smotrno izvedbo komasacije. (2) Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, lahko v upravnem postopku odloča o manjših spremembah mej komasacijskega območja, če gre za Povečanje oziroma za zmanjšanje do 5 0/c površine komasacijskega območja, če je to potrebno zaradi racionalnejše izvedbe komasacije ali zaradi -zvedbe Proizvodnega programa, ki je podlaga za uvedbo komasacije.«. 35. člen 85. člen se spremeni tako, da se glasi: -d) Komasacijski udeleženci izvolijo izmed sebe komasacijski odbor, ki zastopa njihove interese m pripravlja predloge, ki jih posreduje občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kmetijstvo. (2) Ce komasacijski udeleženci ne izvolijo komasacijskega odbora ali ne predlagajo članov podkonr-sije za vrednotenje zemljišč v enem mecenu po Izdaji odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, jih imenuje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, na predlog kmetijske zemljiške skupnosti. (3) Komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev.«. 36. člen 86. člen se spremeni tako, da se glasi: “(D Pri vlaganju zemljišč v komasacijski sklad se upošteva glede lastnine in drugih stvarnih pravic stanje v zemljiški. knjigi; glede lege površine, katastrske kulture- in katastrskega razreda podatki zem- ljiškega katastra; glede drugih podatkov pa dejansko stanje. (2) Ce se dejansko stanje glede lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na zemljiščih, ki se vlagajo v komasacijski sklad, ne ujema s stanjem po zemljiški knjigi, se upošteva dejansko stanje, če to ni sporno. S tem pa niso prizadete pravice, ki jih ima kdo na takem kmetijskem zemljišču.«. 37. člen 87. člen se spremeni tako, da se glasi: -(I) V postopku komasacije sa razgrnejo naslednji elaborati: — idejna zasnova ureditve komasacijskega območja; — elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju; — elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju; — elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju. (2) Elaborate iz 2. do 4. alinee prejšnjega odstavka izdela geodetska organizacija združenega dela, ki izvaja operativna dela. (3) Rok razgrnitve idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, ki ne sme biti krajši kot petnajst dni, določi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Komasacijski udeleženci lahko podajo na ta elaborat pripombe in predloge. (4) Glede načina in postopka razgrnitve elaborata obstoječega stanja in vrednotenja zemljišč komasacijskega območja se smiselno uporabljajo ustrezne določbe zakona o zemljiškem katastru. Zoper razgrnjene podatke teh dveh elaboratov lahko komasacijski udeleženci podajo ugovore, ki se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.«. 38. člen 88. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada dobi komasacijski udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče. Pri tem se upošteva proizvodni program, ki je podlaga za uvedbo komasacije. (2) Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 °/e vrednosti in 15 "/o površin, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površin po 90. členu zakona. (3) Na območjih, ki so predvidena za trajne nasade, namakalne in druge naprave, se dodelijo zemljišča tudi v skladu s tehničnimi pogoji za tako ureditev zemljišč. (4) Udeležencem, ki se po zakonu ne štejejo za kmete, se iz komasacijskega sklada dodelijo za kmetijsko proizvodnjo manj primerna zemljišča v posebnem bloku parcel ali na robu komasacijskega območja. (5) Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko; če dobi zemljišče manjše skupne vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika v skladu z vrednostjo kot je navedena v elaboratu vrednotenja zemljišč. Razliko je potrebno plačati v osmih dneh po prejemu odločbe o novi razdelitvi zemljišča. Če se v pritožbenem postopku ugotovi še nadaljnja razlika, se le-ta poravna praviloma v de- narju po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi kmetijskih zemljišč. V tem primeru se vrednost kmetijskega zemljišča, navedena v elaboratu vrednotenja zemljišč, valorizira glede na splošno gibanje cen. (6) Pri novi razdelitvi zemljišč se mora poleg navedenih pogojev upoštevati še naslednje: — na območju komasacije, kjer je predvidena in dogovorjena skupna proizvodnja, se ne izvede zamej-ničenje novih parcel, ali pa se izvede tako, da ne ovira skupne obdelave; —- na območjih, ki so predvidena za ureditev po prvem in drugem odstavka tega člena, se udeležencem, ki se ne vključijo v tako proizvodnjo, dodelijo zemljišča na drugih delih komasacijskega območja. Ce takih zemljišč ni, se lahko zamenjajo za zemljišča izven komasacijskega območja. Če tudi takih zemljišč ni dovolj, se nekmetom izplača odškodnina za zemljišča po predpisih o razlastitvi, zemljišča pa se prenesejo v družbeno lastnino; — udeležencem, ki vložijo v komasacijski sklad kmetijska zemljišča v skupni površini manjši kot 1.000 m2, praviloma dodelijo nova zemljišča na robu komasacijskega območja; — zemljišča v skupni lastnini ali solastnini članov enega, gospodinjstva se obravnavajo kot ena sama proizvodna enota; — drugi pogoji m opredelitve za razdelitev, ki so določeni v odločbi o uvedbi komasacijskega postopka. (7) Pri vrednotenju zemljišč se zemljišča uvrščajo v vrednostne razrede. Metode in načine vrednotenja ter postopek poravnave razlik predpiše republiški upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, v treh raEsecih po uveljavitvi tega zakona.-«. pripombe in predloge ter ugovore na vrednotenje zemljišč, ki so jim namenjena. (4) Na zahtevo in na stroške upravičenca se mu v času razgrnitve predloga načrta nove razdelitve kmetijskih zemljišč v naravi pokažejo njemu namenjena kmetijska zemljišča.«. 41. člen 93. eien se spremeni tako, da se glasi: »(1) Najpozneje v treh mesecih po končani obravnavi ugovorov, predlogov in pripomb na predlog načrta nove razdelitve zemljišč izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, odločbo o novi razdelitvi zemljišč ter seznani komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. (2) Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča iz komasacijskega sklada v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen, če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. (3) Če udeleženci dodeljenih zemljišč ne pridno obdelovati, določi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v upravnem postopku začasnega obdelovalca teh zemljišč do pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišč. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. (4) Komasacijski udeleženci niso upravičeni do odškodnine zaradi izpada eohodka zaradi začasno prevzetih zemljišč po prejšnjem odstavku.«. 42. člen Za 93. členom se doda nov 93. a člen, ki se glasi. 39. člen 90. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišča zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površina zemljišč. (2) Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi, če se zmanjša oziroma poveča skupna površina zemljišč v komasacijskem skladu zaradi višje sile med komasacijskim postopkom (odnašanje, nasipanje zemlje zaradi spremembe rečnega toka itd.).-«. 40. člen Za 90. členom se doda nov 90. a člen, ki se ghtsi. »90. a člen (1) Kmet postane združeni kmet, če: 1. sklene oziroma pristopi k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in sredstev in se s tem zaveže, da bo: — trajneje združil za potrebe skupne proizvodnje svoje delo, kmetijsko zemljišče, delovna oziroma druga sredstva oziroma le svoje delo, če je član kmečkega gospodarstva ter živi in dela na njem; — ustvarjal v organizaciji združenih kmetov dohodek, ga razporejal in delil po določbah tega zakona; — prevzemal rizik po določbah tega zakona; 2. sklene pisno pogodbo, s katero se z organizacijo združenih kmetov dogovori za določeno skupno proizvodnjo. (2) Združeni kmet je tudi kmet, ki na način iz Prejšnjega odstavka proizvodno sodeluje z organizacijo združenega dela, v kateri ni organizirana organizacija zčtružpnih kmetov. (3) Zdnežari kmetje v kmetijskih zadrugah oziroma v—temeljnih zadružnih organizacijah so člani, združeni kmetje v temeljnih oziroma delovnih organizacijah kooperantov ter združeni kmetje v drugih organizacijah združenega deia pa so kooperanti. (4) Kmetje, ki začasno in brez skupnega rizika sodelujejo s kmetijsko zadrugo oziroma temeljno ali drugo organizacije združenega dela, niso združeni kmetje in uveljavljajo svoje pravice v skladu s pogodbo, ki jo na podlagi samoupravnih splošnih aktov sklenejo z organizacijo združenih kmetov ali drugo organizacijo združenega dela.«. 3. člen 9. člen se črta. 4. člen II. člen se spremeni tako. da se glasi: »(1) V organizaciji združenih kmetov združeni kmetje odločajo skupaj in enakopravno z delavci o delu in poslovanju te organizacije in urejajo medsebojna razmerja pri delu, pri pridobivanju in razpore-t ianju dohodka in čistega dohodka ter druga medsebojna razmerja v organizaciji, če ni s tem zakonom drugače določeno. (2) Združeni kmetje, ki trajneje proizvodno sode-1 'ujejo z organizacijo združenega dela, v kateri ni organizirana organizacija združenih kmetov, z delavci I te organizacije enakopravne odločajo o skupnih za- | devah, o skupaj ustvarjenem dohodku in 2. Članska razmerja a) Nastanek in prenehanje članstva« nadomestita z novim naslovom: »2. Nastanek in prenehanje lastnosti združenega kmeta«. 74. člen se spremeni tako, da se glasi: »Na podlagi osebne odločitve lahko postane združeni kmet vsak kmet, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in samoupravnim sporazumom iz 70. člena tega zakona.«. 15. člen 76. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) V kmetijski zadrugi oziroma delovni organizaciji kooperantov, ki imata v svoji sestavi temeljne organizacije, postane kmet združeni kmet v temeljni zadružni organizaciji oziroma temeljni organizaciji kooperantov, združeni kmet pa odloča enakopravno z združenimi kmeti :n delavci v drugih temeljnih organizacijah tudi o delu in poslovanju kmetijske zadruge oziroma delovne organizacije kooperantov. (2) Vsakemu združenemu kmetu se vroči samoupravni sporazum o združitvi deia in sredstev ter statut organizacije združenega dela, v katero se združuje.«. 16. člen 77. člen se spremeni tako, da se glasi: “■(1) Vsak kmet ima pravico pri pristojnem organu v organizaciji združenih kmetov oziroma drugi organizaciji združenega dela podati zahtevo, da postane združeni kmet. (2) Ce pristojni organ zavrne kmetovo zahtevo iz prejšnjega odstavka, mora zavrnitev obrazložiti. (3) Zoper sklep o zavrnitvi vloge lahko kmet v tridesetih dneh vloži zahtevo za varstvo pravic pri pristojnem organu organizacije združenih kmetov oziroma druge organizacije združenega dela. (4) O zahtevi iz prvega in tretjega odstavka tega člena mora pristojni organ odločiti v tridesetih dneh od njene vložitve. (5) Če kmet ni zadovoljen z odločitvijo organa iz tretjega odstavka tega člena ali če organ ne odloči v tridesetih dneh od vložitve zahteve, lahko v nadaljnjih tridesetih dneh vloži zahtevo za varstvo pravic pri sodišču združenega dela, ki je pristojno po sedežu organizacije.«. 17. člen Prvi odstavek 78. člena se spremeni tako, da se glasi: HI) Smet preneha biti združeni kmet z izstopom, z izključitvijo, s smrtjo, če ne pristane na spremembo samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ali če preneha organizacija združenih kmetov oziroma druga organizacija združenega dela.«. V drugem odstavku se za besedami: »organizacije združenih kmetov-« doda besedilo: »ali druge organizacije združenega dela«. 18. člen 79. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Organizacija združenih kmetov oziroma druga organizacija združenega dela vodi imenik združenih kmetov. (2) V imenik se vpišejo najprej ustanovitelji, nato pa drugi združeni kmetje po vrstnem redu, kot so bili sprejeti.«. 19. člen Naslov pododdelka nad 80. členom: -b) Delež in jamstvo članov« se nadomesti z naslovom oddelka: »3. Delež in jamstvo v organizacijah združenih kmetov.«. Za 81. členom se doda novi gl. a člen, ki se glasi: »81. a člen (1) Šteje se, da obveznosti organizacije združenih kmetov ni bilo mogoče poravnati iz družbenih sredstev, s katerimi razpolaga, če je nad organizacijo združenih kmetov uveden stečaj. (2) Poleg družbenih sredstev, ki gredo v stečajno maso po splošnih predpisih, sestavljajo stečajno maso organizacije združenih kmetov tudi terjatve proti članom iz naslova njihovega jamstva.«. 21. člen Naslov oddelka pred 84.. členom: 3. Medsebojna razmerja kooperantov« se nadomesti z novim naslovom: »5. Medsebojna razmerja združenih kmetov in delavcev v organizaciji združenega dela«. 22. člen V 84. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Kot skupne zadeve, o katerih združeni kmetje enakopravno odločajo z delavci organizacije združenega dela, se štejejo vse zadeve te organizacije, razen tistih, o katerih odločajo samo delavci, kar so zlasti: 1. sprejemanje samoupravnega splošnega akta o delovnih razmerjih, razen določb o razvidu del in nalog; 2. določanje osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedi: »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedami: »drugega odstavka tega člena«. 23. člen V naslovu oddelka pred 86. členom se številka »4« nadomesti s številko: »6«, za naslovom pa se doda nov 85. a člen, ki se glasi: »85. a člen Ce se zaradi skupnih naložb združujejo sredstva j v družbeni lastnini z delom in sredstvi združenih kmetov, lahko nastane solastnina na nerazdeljeni stvari, katere en del je družbena lastnina, na drugem dela j pa ima združeni kmet lastninsko pravico.«. 24. člen V prvem odstavku 86. člena se za besedama: »združevanju sredstev« vstavi besedilo: »v družbeni lastnini z delom in sredstvi«. 25. člen Tretji odstavek 90. člena se črta. 26. člen V prvem odstavku 106. člena se besede: »dela in j sredstev« nadomestijo z besedama: »temeljnih orga-« nizacij«. 27. člen 114. člen se spremeni tako, da se glasi: »Organizacija, ki vključuje v svoje poslovanje j združene kmete, ugotovi dohodek tako, da od celotnega f prihodka odšteje materialne in druge poslovne in j amortizacijske stroške razen dela materialnih stroškov j in dela amortizacijskih stroškov, ki se razmejujeta a!i| obračunavata v breme obratnih sredstev na račun zalog v skladu s predpisi o ugotavljanju in razporejanju | celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in J razporejanju prihodka; pri tem všteje organizacija S združenih kmetov med materialne stroške tudi vred-: nost proizvodov oziroma storitev, prevzetih od združenih kmetov, obračunano po osnovah in merilih iz J samoupravnega sporazuma.«. i z j s Sl S % n b o (U> tak sta, sku nje žen' in ‘ 20. Sen 28. člen Naslov pododdelka pred 83. členom se spremeni v naslov oddelka: »4. Storitve drugim«. V 116. členu se za besedami: »v skladu z določbami tega zakona« postavi vejica in vstavi besedilo: glas: viti A, »z določbo 117. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83)«. 29. Sen Združeni kmetje in delavci v organizacijah združenih kmetov in drugih organizacijah združenega dela morajo uskladiti samoupravne splošne akte in urediti medsebojna razmerja v skladu z določbami tega zakona v dveh letih po njegovi uveljavitvi. 30. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 37-1/85 Ljubljana, dne 18. decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 6. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1985, na seji Zbora občin dne 25. decembra 1985 in na seji Skupščine skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 25. decembra 1985, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 25. decembra 1985, St. 0109-158/85 Ljubljana, dne 25. decembra 1985. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu 1. člen 11. člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85) se spremeni tako, da se glasi: -•Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja je tista, ki je opredeljena v planskih aktih stanovanjske skupnosti in družbenopolitične skupnosti. Investitor družbeno usmerjene stanovanjske gradnje je lahko stanovanjska skupnost, organizacija združenega dela, stanovanjska zadruga, poslovna skupnost in izvajalska gradbena organizacija združenega dela.«. V 20. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Občinske stanovanjske skupnosti so dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje o zdru- ževanju sredstev za delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin, v pripravi, planskih aktov za srednjeročno plansko obdobje.«. 3. člen 33. člen se spremeni tako, da se glasi: »Vsakdo, ki pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini ali pridobi posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini ali za graditev stanovanjske hiše, mora prispevati lastna sredstva glede na revalorizirano vrednost stanovanja ali stanovanjske hiše in v skladu s svojim socialnim in zdravstvenim stanjem ter ekonomskimi možnostmi. Za lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini se štejejo lastna sredstva in namensko posojilo na vezana ali privarčevana sredstva občanov v banki. Sredstva lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice so vračljiva. Pogoji in merila ter postopki za določitev višine plačila, vplačilo ter vračilo lastne udeležbe se določijo v samoupravnem splošnem aktu stanodajalca. Kdor se preseli, plača lastno udeležbo glede na razliko v revalorizirani vrednosti prejšnjega in novo pridobljenega stanovanja. Kdor se preseli iz večvrednega v manjvredno stanovanje in je že plačal lastno udeležbo, je upravičen do povrnitve lastne udeležbe v sorazmerju z revalorizirano vrednostjo prejšnjega in novopridobljenega stanovanja. Kdor se izseli iz stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe je upravičen do povrnitve vplačanih sredstev lastne udeležbe po merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu stanodajalca iz četrtega odstavka tega člena. Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju niso dolžni prispevati: — zakonec ali oseba, ki pridobi stanovanjsko pravico po smrti zakonca pziroma osebe, s katero je živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza oziroma po razvezi zakonske zveze ali prenehanju dalj časa trajajoče življenjske skupnosti; — otroci, posvojenci, starši in posvojitelji imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca in tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan preživljati po zakonu, če so z imetnikom stanovanjske pravice stanovali do njegove smrti; — občan, ki pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju, namenjenem osebi, ki opravlja službeno dolžnost; — nosilec družbene funkcije, ki je pridobil stanovanjsko pravico v kraju zunaj stalnega prebivališča za čas opravljanja funkcij v tem kraju: — delavec, ki je zaradi potreb organizacije združenega dela ali delovne skupnosti razporejen na delo iz enega kraja v drug kraj; — občan, ki se mora na podlagi pravnomočne odločbe izseliti, iz stanovanja zaradi rušenja, elementarnih in drugih nesreč, spremembe namembnosti stanovanja v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti, prenove stanovanja in v drugih podobnih primerih; — občan, ki se preseli iz večjega v manjše stanovanje, ki ustreza standardni površini stanovanja, določeni s samoupravnim splošnim aktom stanodajalca.«. 4. člen 43. člen se spremeni tako, da se glasi: -Lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše ali imetnik pravice uporabe poslovnega prostora v stanovanjski hiši mora plačati sorazmeren del stroškov vzdrževanja in prenove, ki se nanašajo na skupne dele in naprave stanovanjske hiše, sorazmeren del skupnih funkcionalnih stroškov in stroškov upravljanja. Merilo za določanje sorazmernega dela stroškov iz prvega odstavka, razen stroškov upravljanja, je v odstotku izraženo razmerje med revalorizirano vrednostjo stanovanja oziroma poslovnega prostora in revalorizirano vrednostjo stanovanjske hiše. Stroški upravljanja iz prvega odstavka tega člena obsegajo sorazmerni del stroškov za delovanje zbora stanovalcev, hišnega sveta in stanovanjske skupnosti ter opravljanja nalog in opravil pri upravljanju s skupnimi deli in napravami stanovanjske hiše v družbeni lastnini. Merilo za določanje sorazmernega dela stroškov upravljanja je število stanovanj oziroma poslovnih prostorov v stanovanjski hiši. Stroške upravljanja določi skupnost stanovalcev na podlagi predpisa za določanje stroškov upravljanja iz 48. člena tega zakona in planskega akta stanovanjske skupnosti. Lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše ali imetnik pravice uporabe poslovnega prostora v stanovanjski hiši plačuje sorazmeren del stroškov vzdrževanja, skupnih funkcionalnih stroškov in stroškov upravljanja v obliki mesečnih akontacij do 15. v mesecu vnaprej. Od stroškov, ki niso plačani do roka iz prejšnjega odstavka, se od tega roka naprej plačajo zamudne obresti po obrestni meri, določeni v prvem odstavku 277. člena zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in 39/85). Če lastnik stanovanj oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše ali imetnik pravice uporabe poslovnega prostora v stanovanjski hiši tega ne uporablja sam, plačuje imetnik stanovanjske pravice, imetnik pravice do uporabe stanovanja oziroma poslovnega prostora skupnosti stanovalcev sorazmerni del stroškov iz prvega odstavka tega člena.«. 5. člen 44. člen se spremeni tako, da se glasi: -Višino akontacije sorazmernega dela stroškov vzdrževanja skupnih delov in naprav stanovanjske hiše, skupnih funkcionalnih stroškov in stroškov upravljanja določi na predlog skupnosti stanovalcev stanovanjska skupnost na podlagi določb tega zakona, planskega akta stanovanjske skupnosti, sprejetega programa in finančnega načrta gospodarjenja s stanovanjsko hišo in o tem obvesti lastnika stanovanja oziroma poslovnega prostora ali imetnika pravice uporabe poslovnega prostora. Ob koncu leta opravi stanovanjska skupnost tudi obračun in poračun vplačanih akontacij, dejanskih stroškov vzdrževanja, skupnih funkcionalnih stroškov in stroškov upravljanja za preteklo leto. Razlika pri obračunu se upošteva pri določitvi akontacije za naslednje leto.«. 6. člen Za 44. členom se doda nov 44. a člen, ki se glasi: »Lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše ali imetnik uporabe poslovnega prostora v stanovanjski hiši lahko vloži zahtevo za presojo določene višine akontacije, obračuna in proračuna sorazmernega dela stroškov iz prejšnjega člena v roku 30 dni po prejemu obvestila pri pristojnem organu stanovanjske skupnosti. Pristojni organ stanovanjske skupnosti mora odločiti o zahtevi za presojo določene višine akontacije v 30 dneh po prejemu zahteve. Odločba pristojnega organa stanovanjske skupnosti o določeni višini akontacije je izvršilni naslov. Če lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše ali imetnik pravice uporabe poslovnega prostora v stanovanjski hiši nf zadovoljen z odločitvijo o presoji določene višine akontacije, ima pravico v roku 30 dni od prejema odločbe pristojnega organa stanovanjske skupnosti oziroma, če ta organ v 30 dneh po prejemu zahteve ne odloči, najkasneje v nadaljnjih 30 dneh vložiti predlog za določitev akontacije pri pristojnem rednem sodišču. Sodišče odloča o tem v nepravdnem postopku. Vložitev predloga iz četrtega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.«. 7. člen Za 44. a členom se doda novi 44. b člen, ki se glasi: »Če lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše oziroma imetnik pravice uporabe poslovnega prostora v stanovanjski hiši ne plačuje stroškov vzdrževanja skupnih delov in naprav stanovanjske hiše, skupnih funkcionalnih stroškov in stroškov upravljanja, izda stanovanjska skupnost na zahtevo skupnosti stanovalcev odločbo, s katero ugotovi višino stroškov, ki jih je dolžan plačevati, in znesek neplačanih stroškov ter mu naloži, da je dolžan v roku 15 dni poravnati neplačane stroške s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Ta odločba je izvršilni naslov. Predlog za uvedbo postopka izvršbe vloži skupnost stanovalcev oziroma delovna skupnost stanovanjske skupnosti ali organizacija združenega dela, če jo za to pooblasti skupnost stanovalcev. Če lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše ali imetnik pravice uporabe poslovnega prostora v stanovanjski hiši z odločbo iz prvega odstavka tega člena ni zadovoljen, lahko predlaga v 30 dneh po prejemu te odločbe pri pristojnem rednem sodišču ugotovitev stroškov in zneska neplačanih stroškov. Sodišče odloči o tem v nepravdnem postopku. Vložitev predloga ne zadrži izvršitve odločbe.«. 8. člen 45. člen se spremni tako, da se glasi: »Sorazmerni del stroškov za prenovo skupnih delov in naprav stanovanjske hiše se določi s pogodbo, ki jo lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše ali imetnik pravice uporabe poslovnega prostora v stanovanjski hiši sklene s skupnostjo stanovalcev v skladu s sprejetim programom prenove. Če se lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše ali imetnik pravice uporabe poslovnega prostora v stanovanjski hiši in skupnost stanovalcev ne moreta sporazumeti o višini sorazmernega dela stroškov prenove skupnih delov in naprav stanovanjske hiše, lahko vsa- ka prizadeta stranka predlaga, da določi te stroške pristojno redno sodišče v nepravdnem postopku. Dokler ni pravnomočno končan postopek pred rednim sodiščem, je lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše ali imetnik pravice uporabe poslovnega prostora v stanovanjski hiši dolžan plačevati akontacijo sorazmernega dela stroškov v višini, ki jo določi redno sodišče z začasno odredbo ob prejemu predloga za določitev stroškov.«. 9. člen Prvi odstavek 55. člena se spremeni tako, da se glasi: »Stanarine se oblikujejo v skladu s planskim aktom stanovanjske skupnosti ob upoštevanju uporabne vrednosti stanovanj in potreb za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v posamezni občini.«. 10. člen Prvi odstavek 62. člena se spremeni tako, da se glasi: »Osnova za določanje stanarine za posamezno stanovanje je uporabna vrednost stanovanja.«. V drugem in tretjem odstavku 62. člena se pred besedo »vrednost« doda beseda »uporabna«. 11. člen 63. člen se spremeni tako, da se glasi: »Višino stanarine za posamezno stanovanje določi stanovanjska skupnost na podlagi določb tega zakona, planskega akta stanovanjske skupnosti in odločbe o dodelitvi stanovanja. Tako se določi tydi stanarina za stanovanja v lasti občanov in civilnih pravnih oseb, če so ta oddana na podlagi odločbe o oddaji stanovanja. Stanovanjska skupnost o tem obvesti imetnika stanovanjska pravice. Ce planski akt stanovanjske skupnosti iz prvega odstavka ni sprejet, sprejme občinska skupščina odlok o začasni ureditvi oblikovanja in plačevanja stanarin. Stanarina se plačuje skupnosti stanovalcev. Skupnost stanovalcev lahko pooblasti delovno skupnost stanovanjske skupnosti ali organizacijo združenega dela, da v njenem imenu in na njen račun opravlja naloge v zvezi s pobiranjem in izterjavo stanarin. Stanarina se plačuje do 15. v mesecu vnaprej. Od stanarine, ki ni plačana v roku iz prejšnjega odstavka, se od tega roka naprej plačajo zamudne obresti po obrestni meri, določeni v prvem odstavku 277. člena zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in 39/85).«. 12. člen 64. člen se spremeni tako, da se glasi: »Imetnik stanovanjske pravice lahko vloži v roku 30 dni po prejemu obvestila o določitvi stanarine zahtevo za presojo določene stanarine pri pristojnem organu stanovanjske skupnosti. Pristojni organ stanovanjske skupnosti mora odločiti o zahtevi za presojo določene stanarine v 30 dneh po prejemu zahteve. Odločba pristojnega organa stanovanjske skupnosti o določitvi stanarine je iz\'ršilni naslov. Ce imetnik stanovanjske pravice ni zadovoljen z odločitvijo o presoji določene stanarine, ima pravico v roku 30 dni od prejema odločbe pristojnega organa stanovanjske skupnosti oziroma, če ta organ v 30 dneh po prejemu zahteve ne odloči, najkasneje v nadaljnjih 30 dneh vložiti predlog za določitev stanarine pri pristojnem rednem sodišču. Sodišče odloča o tem v nepravdnem postopku. Vložitev predloga iz četrtega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.«. 13. člen Za 64. členom se doda nov 64. a člen, ki se glasi: »Ce imetnik stanovanjske pravice ne plačuje redno stanarin, izda stanovanjska skupnost na zahtevo skupnosti stanovalcev odločbo, s katero ugotovi višino stanarine, ki jo je dolžan plačevati, in znesek neplačane stanarine ter mu naloži, da je dolžan v roku 15 dni poravnati neplačano stanarino s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Ta odločba je izvršilni naslov. Predlog za uvedbo postopka izvršbe vloži skupnost stanovalcev oziroma delovna skupnost stanovanjske skupnosti ali organizacije združenega dela, če jo za to pooblasti skupnost stanovalcev. Ce imetnik stanovanjske pravice z odločbo iz prvega odstavka tega člena ni zadovoljen, lahko v 30 dneh po prejemu te odločbe predlaga pri pristojnem rednem sodišču ugotovitev višine stanarine in zneska neplačane stanarine. Sodišče odloča o tem v nepravdnem postopku. Vložitev predloga ne zadrži izvršitve odločbe.«. 14. člen Prvi odstavek 65. člena se črta. 15. člen V 76. členu se za drugo alineo doda nova tretja alinea, ki se glasi: »— tekoče odvaja sredstva za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v skladu s planskim aktom stanovanjske skupnosti;«. Dosedanje tretja, četrta, peta in šesta alinea postanejo četrta, peta, šesta in sedma alinea. Za dosedanjo šesto alineo se dodata dve novi ali-nei, ki se glasita: »— tekoče obvešča stanovanjsko skupnost o vseh spremembah v posameznih stanovanjih ali stanovanjski hiši, ki vplivajo na določitev oziroma višino stanarine; — najmanj dvakrat letno (polletno in ob koncu leta) dostavi stanovanjski skupnosti pregled stanarin, najemnin in stroškov, in sicer po posameznih elementih stanarine, najemnine in stroškov;«. Besedilo desete alinee se spremeni tako, da se glasi: »— daje soglasje za preureditev podstrešnih, kletnih ali drugih skupnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lastnini;« Dosedanja sedma, osma, deveta, deseta, 'enajsta, dvanajsta in trinajsta alinea postanejo deseta, enajsta, dvanajsta, trinajsta, štirinajsta, petnajsta in šestnajsta alinea. 16. člen Prvi odstavek 77. člena se spremni, tako da se glasi: »Ce v skupnosti stanovalcev niso izvoljeni organi ali če ne opravljajo nalog, prenese stanovanjska skupnost po lastni pobudi ali po predlogu pristojnega organa krajevne skupnosti na organizacijo združenega dela, ki opravlja strokovne naloge in opravila pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, dolžnost, da v imenu zbora stanovalcev in hišnega sveta ter v breme sredstev upraaljarsja staoovaajsbe hiše opravka nujne naloge.«. 17. člen Naslov IV. poglavja: »Ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš, določanje revalorizacije in amortizacije« se spremeni tako, da se glasi: »Ugotavljanje uporabne vrednosti stanovanj in stanovanjskih biš«. 18. člen V 88. členu se pred besedo »vrednost« doda beseda: -uponahna^. 19. člen Prvi odstavek 89. člena se spremeni tako, da se glash »Uporabna vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov stanovanja. Uporabno vrednost stanovanja in stanovanjske hiše se ugotovi z ovrednotenjem elementov iz prejšnjega člena na podlagi točkovanja in uporabne tlorisne površine.«. 20. člen 90. čleh se spremeni tako, da se glasi: »Vrednost točke kot osnovo za ugotovitev uporabne vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš določi po stanju 31. decembra 1985 pristojni organ Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. Vrednost točke se določi na podlagi revalorizirane vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v SR Sloveniji, uporabne tlorisne površine in števila točk teh stanovanj.«. 21. člen 91. člen se črta. 22. fleo 92. člen se spremeni tako, da se glasi: »Uporabno vrednost stanovanj v družbeni lastnini, uporabno vrednost stanovanj v lasti občanov kot posameznih delov stanovanjske hiše v družbeni lastnini in uporabno vrednost stanovanj v stanovanjskih hišah v lasti občanov, ki so oddana na podlagi odločbe o oddaji stanovanja, ugotavlja delovna skupnost stanovanjske skupnosti oziroma organizacija združenega dela, ki jo pooblasti stanovanjska skupnost.«. 23. 9en V 94. členu se pred besedo: »vrednost« doda beseda: -uporabna«. 24. člen Črtajo se 95., 96., 97., 96., 99^ K)8., m. m 1«. 132. Ben se spremeni tako, da se glasa: »Za gradnjo domov za upokojence se do leta 1990 OflnteBsjjaFi aeristva po drravkrrvffr prodk*ESe«. 26. člen Za prvim odstavkom 136. člena se doda drugi odstavek, ki se giasi: »Ne glede na določbe 37. člena tega zakona se lahko srsdstva solidarnosti na podlagi planskega akta stanovanjske skupnosti uporabljajo od 1. 1 1986 do 31. 12. 1990 tudi za reševanje stanovanjskih vprašanj gojencev organizacij za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvcju.«. 27. člen Za prvim odstavkom 137. člena se doda drugi odstavek, ki se glasi: »Stopnja amortizacije stanovanj m stanovanjskih hiš v družbeni lastnini za leto 1985 ne more biti nižja od 0,50 °/o revalorizirane vrednosti stanovanj oziroma stanovanjske hiše.«. Sedanji drugi odstavek, ki postane tret# odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »Stopnjo amortizacije za leto 1986 in naprej določa stanovanjska skupnost v skladu s posebnimi predpisi. 28. člen 143. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva anuitet odpravljenega republiškega stanovanjskega sklada se uporabljajo za financiranje raziskav in študij na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v skladu s programom, ki ga sprejmeta Skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in Zveze komunalnih skupnosti Slovenije, in za stroške poslovanja s terni sredstvi.«. 29. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati pravilnik o načinu ugotavljanja, izkazovanja in razporejanja rezultatov revalorizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. t&isa). 30. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. it. 36-34/85 Ljubljana, dne- 25. decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 7. Na podlagi prvega oiktavka 4. Bena zakona o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/81) izdajam ODLOK o razpisa volitev predsednika in članov Predsedstva Socialistične republike Slovenije I Razpisujem volitve predsednika in članov Pred- seefetve Soršahstične repubBke Skivenoe. II Predsednika In člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije bodo volile občinske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti v ponedeljek, dne 14. aprila 1986. III Za izvršitev tega odloka skrbi Republiška volilna komisija. Žt. 02001-1/86 Ljubljana, dne 17. januarja 1986. Predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije Vinko Hafner 1. r. 8. Na podlagi prvega odstavka 168. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter drugega odstavka 17. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85) izdajam ODLOK o razpisu splošnih volitev članov delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter splošnega glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti I Razpisujem splošne volitve članov delegacij za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva ter socialnega varstva, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji ter splošno glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji. II 1. Splošne volitve članov delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela, delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in Podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ■uia kdo lastninsko pravico in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizi-ranih v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja, v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev in v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor kodi splošne volitve članov delegacij aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije bodo v četrtek, dne 13. marca 1986. 2. Splošne volitve članov delegacij v krajevnih skupnostih in splošne volitve članov delegacij delov-nih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organiziranih v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja, bodo v nedeljo, dne 16. marca 1986. III Splošno glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin v Socialistični republiki Sloveniji bo v nedeljo, dne 16. marca 1986. IV Glasovanje v družbenopolitičnih zborih vseh občinskih skupščin in skupščin skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji za izvolitev delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije bo v ponedeljek, dne 14. aprila 1986. V Za izvršitev tega odloka skrbi Republiška volilna komisija. Žt. 020-20/86, 02003-1/86 Ljubljana, dne 17. januarja 1986. Predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije Vinko Hafner 1. r. 9. Na podlagi 335. člena in 42. alinee prvega odstavka 342. člena ustave SR Slovenije, 16. člena zakona o družbenem sistemu informiranja, 72. in 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. decembra 1985 sprejela ODLOK o programu statističnih raziskovanj Socialistične republike Slovenije za obdobje 1986—1990 I S tem odlokom so določena statistična raziskovanja, ki se bodo izvajala v Socialistični republiki Sloveniji kot dopolnitev statističnim raziskovanjem pomembnih za vso državo, in statistična raziskovanj* pomembna za SR Slovenijo. V programu so zajeta raziskovanja, ki se bodo izvajala v obdobju 1986—1990 in v letu 1986. Program statističnih raziskovanj je sestavni del tega odloka. II Za izvajanje raziskovanj, navedenih v programe, so nosilcem zagotovljena finančna sredstva v proračunu SR Slovenije v skladu s številom (obsegom) statističnih raziskovanj, ki se bodo izvajala v posameznem letu. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 05-4/85 Ljubljana, dne 25. decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. Program statističnih raziskovanj SR Slovenije za obdi OS T co 00 ca 'S ii 1§S lil 8 N q S N a ■6 N > N S d . s« »• =5 CO 2 y OS™ .O O. E ra S-SFs ni xj (2. ai -D ra c -n c JD ^ w o .54 , af*p >o C 0 ^5 n C/D , aE-° 1 ■i2 o g ° Š-sS^ C jq ca ^3 S 5 M > 03 «oS >• o •5C E £ > > « S o - ™ c c "■§^ m u o -s-0« šli H O < E £2 H < H M O T-t š ra c BS ►J fc g O S? Ni lElsl i^č£ .. co ^2 c O rH > O ra c E £ III« u co ^ > o O-E e« s o ti CO C (/) ^ sis g^-a « Q™ 2S « c o-Š sil > ™ š II 5,:E SlSII$l O ce>S-Siž ■2i.5 Ati llllll O O S oM „"5 n --p; 5o >=■« ll#sl! ™ 3 ra c o t-. "igrati l-l n o ti ■» ti ti =55=12 5 Sti-Sc o o ^ N S ra ^ cu ati? ti N^d >N sii t. 0 5 ti A ti -L #o S -ŠfS-aSg 1fcsi;S s-SIsIt 1 llllss 4> p> tfšli g-s-si 2 N>| o 5;=^ ssosl 0) . o s c 5 Sy~< 63 ra ra" Sid5 >03 CO •-* 03 C S c ™ S -■S 2 N S"--« ra ° c "E Q .5 o 5 cn •£ >13 o>N) §S)E5^ > > A ilif 1181 = 1-1 ssB g 03 H C N ti§S = gvšs I A5 ^ A i E ra g" S1 S5S5I5 ti S Si”^i§ 2^ ™ S CO ^3 u N = " "E m _ •—• m 23 vJ -g S .E. N S O 5|^ra| s Ni El • sl^ss«- 5g5.,2 2ti O 25, ti a> > C N T S“ y ^ ra žis Ule n.2 o O N > CO ^ o cd CC CN O o C) ^ :z 1 5 "E ▻ S ra oi m M ili sil CO 'O N I ra N ti ti •5 d2 15 n £ s. is T3 ra 11 § ^ «£2 5< 2 < H M gS < K ti < o> > X. la žge IŠS rau: m 5 D. > &25 igi cG g cd cs Vxr' >u "c. ■s I ti ti s ti m o < ti £5 F < ti M ra > as o c 2 d) KJ s‘° 3D A) N o ti-5 o lo co > N o •£ co 1:9 tJoS O ° o 'd P iC/D ▻ 5 o n S&d' ^ CO c a | C ti O ca £ 03 § o M CO » 03 o 8 E > o »4 co rn' id I > id O ca i D. 3 S v M C O >JL t»S $5 > o 5 "5 .c ^ c zS il S 5 3 ■ž g = 3 - ra So s S > 5) oS |i|!i‘ :S!Ifl ^ § g”-JJ !:!?!! •S° c-S gl- y ra ~ 3J 5 N 'o Q — č s -S S > < h Cd S O ti ti < ti K ti r > Ss <0 bfl D 1 E 2 | ■o B o 5 £ c o > ra ra N ""i C > 5i ™ 6-§ j o >J= S s M ti ■O C K ° X ££ a. lel E S . £ aS °-s fl g Ul l|i s g = ▻ M ti ® SW'E O »11 > T3 ^ ^ Š a ra > ra M p ™ E 5,3 E £ g5 0 1 G a O I s u S I 5 T3 Is a| 33 JZ - 3§ G £. e! £ ° £ = >NtiS l:i| lili ^ r G ^ CC ^ lili! a o ~ g N ^ N CD |1^I 2 > m di ^ S K o ra ? 2 CO *G > 0 "2 "o 1 Q) S JD 'O oj o o=E a h ^ CJ &c II o a G 3 -! i£ 033 :Gi o bi)_ o ^5 Era N -o E" o 2ti - »g sl! 35» 1S5šls : fl: is i:$ |-3 is § m S i § aa. S o-S 3 -rh 43-S. o M ”> a -Is •3 O ra as ® n t: 'E S a« n 6-S > 1 £ “ « s 2 ti- a c O > £- 3 ra S £>-El § “ o g, S c w ti>~ m o* N>acg •S ŠE 5 E- o ^ £ E ^ w c o ^ £ ^ o G 'm i OJ !d o >s § 3 s Sa N ti _ H < M ti ti FP MM EO <° Hti KJ £ 33 G •n -5 21 i-s 12 tiiri" S 8 _ S 5 8 glf lil O ‘G co -o •Slog O Si« £ £ a S ^3 ‘c Qj N 2S-- a|?s §2£s 8-i-§ 2§S^ H ry "2q H <33 h ti M 2 s| a lis > E = Oj O Jd -5 ^5 60 1”i |I| ^3 8 a l-s §Ss !sf ▻ ra _ a £3 E 2 = 2 = 0 4, $® oi2 N >5“E5 ra o o ja 3 — 00.« o S £ n ti m —C. O G G l|ll| »•M a > n ^ ra ® 2 g ^ a c -5 X! S n 9 .ISLS-g 2 2 o ► EO •d* Š A <6 N 05 US ti 'ti ti ti g o NI ^ > ° a,^ ® is| Iši •S«i 5 g 5 ▻" = ! £.S 03 -g, ▻ o O ti ti ^ ^ o li ‘5 E® a0 > sis « a « sg H S ti > tig 5” gs H < H ^ tQ to !|$ 5 8.1 3S o S* ti tt) O " “" *” 5 -§ 3 ge^ E 1>SI™ ll§>| §?!§> o4S ^-Š Sas ™ a o g- *o £ ti ■SP S'" is 6„ 2 ti 3 E 6-* e o< ^ ™lll^ i-§£-s § s« as g ti s i e Š >-G ti ti S-* N S ® 3 c o £ !i sig sas s o m o BO ° d, a š ▻ -o £8 O S-i N 3 § s a KJ C Og 5 sL *- *» sL c c •g' E — S g 3 -s C-l e g.g ti ^ XJ O °ti A arSoE- =8-o g os ° 3 ^ ™ ra ra 3 — O-S 33rara^i raŽ$ c y o 6 m say-e g 8 o S .§ ra 2 "S ra 3 ° Oti™ ‘J 'l '-i XU ^ ”^0^3, 03 £ > ti .g = §^l E| ra>S g ra gS^til-g -g ra s £ -a "S ti^™ee3 ti® 3 ^ eti ^ C ti ?g| Š N gls lili tZ3 ti m > E g ra ti ti ti "JZ? ti o-5 is s Mii g o u Ss = .™ S £ c6 N?h N ti OJ go c gg i* 2 ra E ti o M $ 5 aE "o M ti 'O g ti .a ,GJ E g- N ^ m ra gg = ti ° >-ra | s as 55 o tis 0Q ti U) 8 O, ti ti > T3 ti ti $-4 N 3.^ 2 § 3-5 ;£ c oS gg »»j 12 c O ^ ra | 5 as 3 o a ra BO ° ra e ra > 3 ra ra U N D. = .a 3 ra Sti ti e O g g-*ra .E g™ g - c ra S g ^ S g -ž „ 3 .S ra £ o g 5 3 ^ ■%£■% g-gg- lll|špl ^3 g.a8 ra | S^^ragitiV S- ti ti O ^2 N ti ^ ti ti IMI$ ti ti £ liti Mga^g SB^ssaegg i i ra ra m “ g E •S^lfS-a $-4 ti fO ti >V1 ti O, ti) £ > ^ > St. 1 __ 17. I. 1986 URADNI UST SRS Stran Sl g g N OS 80. v mes pretekli mesec 30. v mes pretekli mesec 30. v mes pretekli mesec 80. v mes, pretekli mesec M 9 '-P O O "o "o ^ra S g „ § | ‘■S E o- e S‘giaSGg>-SU>3 illlShil^l S* “ Q< HSS^-S-Sa-g-S-Šl š t« S tUD S ca a> tico o Občinski upravni or za notranje zadeve Občinski upravni or za notranje zadeve Občinski upravni ori za notranje zadeve Občinski upravni orj za notranje zadeve Temeljne in druge or nizacije združenega la in skupnosti ter činske skupščine »•SU ® o ^ P *-i £ tUD o P .P •— H CD % v ca > •3aŠ-S?2-s n s;" g n c "o — > g JJ ^ a, a (D —« > > N ■^ai^ Nl 'E1 s c ® isll lili n.g-§ S !|ži 5 go o 6 = P “ “ ro 04 n O E S ra > £5 o S M E g^ « po ^ 3 i? c g • 2fi m no ti c w W (D . ca O SgS °s ▻. o ca o •U N c 2 Cj ^ d o c ‘ca ^ 2^| CD — > «J S 25 | cf ^ 3 ^ > c >“ g c« D«-M Ph o m ca c (D >U O ca o o Š •OAi C S c "c 2 5-|5 >.§s £ ca i Iv i si s II 2 O O s ® v ž V o > -t; o _ KJ 73 2 -S-g cs S Ssesg £§=as ^ rH o CD 6 ti 13 O E ^ > ^ gl o “ ilfss -S-o =-•?; 5 Uš- li" 04 P . “oB ca s § o °1| r§ N S =,.2° G "S ra « n) ■S? S •S-s-s £č i A •2S&ti 5 gti.2 ~ E C g-^> ° c s .2 e o w ti ? ^3 n ^ ^ ca OT o p: g > ° > «-2 fi O “ GJ ffl O TJ » J3 > ^ .P s-< O tS JD ^ v, ro £ = c ls§8|slls.lisl>! Scg-g-EŽajeg-5« a, * « - 5-g S-o-e^g-S £ a§til S gS e Gg S"2-ti-gs„^®« „ o g ra ■§ -g > ^ o > o.y1< -p- D. *£5l“15Slgl|»«S I-^IllIsli“ls ra ca ca u lllpss K§ OQo ti<9 QMm> W92i3 S^-^-E^oVgl-SsIg- irsSSgra°-| S«|g> Sžllilisilžilatžf «w^.gs A ra« i“IKPi gCgif “»fil s-a 3£JZ~32« ŠeSV^SE. ra P.-E id 01 3 O „o N ^ 5 Islal-slvl M _• r* J I 03 O sl “ 0 CC io .5 u ° ^ «3 O N •r-l tUD S c s ^ O O) 5 > e c m S2„ o, > S 03 O « S o, > i 3 O M ■Sl > c o, C C co !i| d, >2 o JD a o D- N C 0^ E 2 E 2 £ '"o o> 'O u ^ ^ H N O M -C Pl Oh ▻ —. G) 0) I :5 3 C s-s g m S-5 c O T3 " <1) g|l U I ‘E i pa m H 33 h- tr* n o to I &5iip| s-" > a.s a £ ^ c £ ° £ c =1 S ▻ o ™C S w cn o T3 o -r: o^o) o ^ ^ s- c j- > x: tširls IH1 ^S=«šlšs a|i|=«3 O n13, 2 S ro S-3£ ti o £-5 E & .£«- A «5 E W ro ■£ 'g ^ "O) 2§al> s a §^3 e g v« G3 rr ^5 ^ 0) •—• ??-§'« s a w o o. > o o5 •%£ Z2m Sl-oS S lilfs-i iluifl v ~ & > '.H1 CO N I g a c g ra _qj ro^ £ — 3hS|S- n ° 5,-g O c 2 TO ~ o E £ > ra a; Illlallsls a 2 CO CO -p 3 m E a tv §11 g g i- o N £ ra E S 5 § >n ti 33 g ^ 2 a ▻ n ■n s -o S ▻ ° o iitil =1111 rag-aa l N o £ •~'0~ -p c '■S O -r £ ra lirll j=S> — ^ E S k al ^5 g i-t|l I " S «1 O g 0 O-1 3 > c 'c E 3-2^ &'E O O* pl- g-s.n iss-g aggc o« s o ' 3“B.a.s - = ssl» iiitiuiiir < j M O < w H < E-1 to i tu o i T3 CJ HI ra o 33 >« N J3 Jt; S o o xi ra 33 a 3 '»3» ||!l c O 'U o C -D - - ,3 2Eix c* ^ sc O ra G > c k: I co ■ X > C .5 SS ra„ im | Ž =S Q c ^ B £ "o CO ,-g | O -o £ Q.E^Sd Q O <-S k n ;£f c o > p. s 2x5 QaS g K£ Ig ti CD £ c a ra a II e a o g > o £ = ra g a« o .b CU c o i co o !!1| > .„ £,< ° -S j-i co a£ b cn D- co >u JZ S ^ a U5 03 s: N co •- O N W > CO > O 6£ p c £ -5 "o-2 O -C > O c 03 ^ w r3 -z co C C£ c/5 Jral ifa:! ra g ^ .2. ti d i 3 5 S cy i c m h m O Izšiskž C > >-^ g a •3u.-o|g| o -n° ^ > S ^ = "g » >~2 aits | -•SE^rllrš g-0 U,-0.^ g,.N c 0-5,^ -i^S£oS„°£|> $■3 = g o O c " c -5^ im:;^ tillMnl s g-gs s" .e HO O e < N "i > ^ e- S So M S g O . *c > T3 • o 5 5 5 c -sl o .2 m > E O f-> M *u •43 "S ta g " 3 'S 8 wB Z 'o ca S S ca I ca E ca c c c M 11! I o •E1^ ■=5 C c -* .2 ♦5 > g C -a 25 -a ^fs s 'O •S 2 i5 c 11 IS .2 m > E o-*-> ^ u '43 N ca ti °.S o a T3 rQ £Q S°6 D pl "Ut =-§a| 1 ™ ž ca c-- 1« a 2 šs gs N ca 55 ^ "■5^ ž g°ž |3$ S-gg i g-s 2li O N >3 ■B n" n-^c1 G ca ca > > |S2^ n Q I g 1 ci »i - dS5 •E g T3 "•s3 223 s jO ca ca > c ^ lis E > m m^-g 2 M y -S 5 Hi m S ^ m iS ° n p "5 o ” m SS 3 N šgl? I 00 5-5V S3 3 N o-s^-5 lil šgif lili m ca > c tv >u ^ "5 'D *ti 5fi č!s ai2- 555 iiif So E S T$ CO 0) O ' > a> n B s '■E-^g E lž E 3-0 3 •5 a 03 'ca _ CCM 2 > c~ l=p « g-«iž cd P. .S4 'd 0 od jn .g 0 00 0 •S is. ti c ca E D. ti. H ‘0 ca .S 3>« ti N ti 3 g cd tco :3, ca E^ 11 0 t rQ ^ ca > E 1! 'o Q 0 c Q w p E-l N i-3 ►j i-3 občana, klicu, šol- občana, klicu, šol- J3 .0 "E 5 = 2 III n > ti So N 0 t-4 cd c -a |,s s s So ca 0 ^ a ca 0 ^ a :§1§ m g o N ti Tl tiO-ti N lip; lili i > ^ s s > I ||i| šap >I-§” C u ^ ca Tl s| isP i!ll o lis •So S ono j?! g-I o ci C u £ £ g fl si| g 2 c c S 3; > 2 S £ S o g zr ® S= 2S g1 g O -o ra -= i 3 >M c S, - >u ca sa« § s-S M (D tu •3 S§-g « Mii 1 CM O |S lira •§35 O) S •24 r_ *r? O -M o -S>|S-Ef-g=-o O 2 c I ^ !sll S g c O ^ ^ OT šil a g g i|-S ali Ul >U . :&gf O .r-, f3 C ^ •15 a a"1 »r O o C C5 CO E •24 _ ‘c > TD -5 3 SS2 id o S ® Ie co °5 e .2 a tu 3 c j4 id o> id 0 G °S > 2 g “ mV^’2 c XI « w S o J3 o o " ra ° o „ o. . c N _ 2 2" S o v g ° ^glglos« ~ O t-< T3 0 c > •9?al = Slg n,!"2 g o'> c O g° s«2 2 O C X m ra ^ O, ^oolg^o-C O G Go G -sli - ra g a S"1EII2S |- as2"5^-» 2 — t. O O c -£ C .E£S|i = 1 sl ®x sls&s? a.l=s:s - or E-B o < S F J» O g ° s § > ta G .n c> 8° |Sb5 o o-«"S a o ra |”!ž„ Uliti Hill i i i c I 1 I 4-T o ca .3 0 X) C co C C 'D C n O N „-UE »'"S ▻ “ s^r^s-g s-eIiiI . - §|sx” af£ S ° 1 ra "■= = 'g ” h gft a s § s >XSO0G_O..^ 0 co G N 2 G iiliiB? E|ig| sc rt S o .. 'o ra" e o 3„SrtXj3E° Illlšlll H 2 M H iJ H H oi IO Is o S w ra •§15 0 O _0 C c 'D 0 •S G 0 D,-G - |§"II Hill c 5 2 g 0 >N 2 X2 0 Su 'O 0 fe G G > llss” > E is o ra c 12 *o £ G ▻ i o Vzgc nizai osne nim učni ž?~- 02 is- 1 o Prvič v letu 1987 Prvič v letu 1986 Prvič v letu 1988 Prvič v letu 1986 ►J CM 5i E .E slf 1 g s « N > ca ~C- ca 5 ra 2 O F as-| M ra > !r Srag .P S lraS o >2 m < 'o sS I W Jd ca ri h g <2 s fn S 2 mK E-i > E ra 3 o ra >n o. S g c £ S ra ra .£ 5 'Sx o c i ca o Cfi G K> C-I P> ssgs E ra •£ ra C ^ 3 o -r* 5 e 11-> ra £ | ra S .S C G > X5 id CM 00 «d S >g s II "■5 5 o oi i = i ^|| c '5 c ▻ n5= ™ ra _ V u cu -o :=■ ctT H i-Es «1 " I ffsš Q> O i_, o< O »C - £ "E (D c ^ ^ — a o ^ ^ 41§li u ca ca 6,3 X) co n D •j-s ■Bi - 8-s g m ra - B " °'DS •S £‘šg| Išl-i Milil is3 if .7? c |.l I- U QJ-~ ° jg JJ 0> C « "o §2.5 S D i g| ra S S Cii S ra 8 o Ml 3 ^ £■“ “ o C O O > > c 2d CO O 02 XD N iiiž 8=1$ VjMg Det” 02 id o Is Ww g H H G sh ŠB ^ 3 xf 'D u8 > 02 iH B-g C X? II g-2 Os* ~-. U B ra B o O 40 a, J2 •A> aT *§0 c >2 ” o- g "s" _ B N s S ° B P > O CQ co iig Ivi 2 S^2ra •sb»E 03 M H K D E-1 G ”3 G > _• o |P!|l!l| >B104200SO-S & S n o s a o s i! m o •Ego '« g« E c > ra OD & oi A S si ra CD CD a c 0 Bg *G c ra 0 > C > N 0. IV 3 5^ ra ^ co ° °5 3 — ■gf sl -G u 02 TJ ra > c A ■55 |.s □ S od 0 S« G N O A 3 li _N C — G ra ra -r» S| > c OJ S >s 0 2 ▻ AS tu w ▻ Sc ra £75 O-o ll Prvič v letu 1987 Prvič v letu 1986 Prvič v letu 1986 Prvič v letu 1986 CM »J CM a J CM G G ”lšši O "D o “ ~ ž ra 5 = o OJ T3 ° E vr _ra k* « Pl isi^ JO ® ^ - O t3 o > G EU ^ ra i s o n g o o-g ra- ž G* g ! 'S S '0>— ^ > o g >-oo.S,25°s -G ra 3 " , o (D BGgg f-gpg c H 2 g 'D •irtlls« i > o S c > §"S a: iiif Q'> » g = o5 g - ““o g S ra B-o !•§§! ‘N-5^ ^3 O SBs „ B c _-£ ra c 3 o g -g* £ & p|l| S ^ eg£ « ra .gB^2 sif§M isiifs= o ai j g ee#s SIIt M IN Oi > H E > O > IbSS > 11“ As o, g 55SB _ 5- slžll sS I |-S's^g s| |oB$2 O, c > ▻ -SSS Q> O 13 ■gB m ■'si > 5 sž es >2 CO Pl o p. lil ES o Q) S §11 t: o o a S 8 = 2 <3 N-a Oc£ > y •§ §s^s c -s c „ 2 " 5 5 I 5 CC G 1 C ti 0) A E tii o o -o ti o ti: .3 2^ o S g "55 tm >K E .5- s j; « S g^aS 'E 2 E E g E ^ •Sii.š s h s 5&S'g I ?! Ir ti ^ C O QJ •c .3. O. •o E 0 § v 1 le d m S s 0) 'l o p 6> I! M « m n o ec E-p'3 3 Ni! ^ C CD cy cd |'g5-s > > > s ^ s s >V2 c >CD -«-> O >t> O ti ^'O M CD CD O 'Zl $5 !$ s 1-1 Hi Isl!” n > ci *n > .y s o.-S 2 o 2 ci mii 15 5-“ sS 2 '! širšo ti s H O E &-2« aiZei Sm E n3 !i Ei2| y r-> 5 g E-, Cti Q ti o O N 2 ^ g 'E 3 -« m ^ ^ < 5 5 2 "s1 5$gl:!s ”>8s&£- «9^-5 s ■E ▻ M oS^3 lig »is! IIP O ti o »ti »O O 0> 03 > "ti "ti ^ 0 E3 >| fiši aiEs hh m sgi= lllli alžii 2 CD O Sip« 5SS.I- U > ti l|| š p5 ^ 4 «1 GO P G ^ti >N 'm ti S § E S >ti 'i S •3 o "S 5 ed TJ O P ti N C3 ti 00 ^ti ’ti 'tD ti t 1 E d-C-J,- rc g « c §§ti ti ti E« E c ib s § 5|.3| ■S '5 c C ▻ 0 ti 1:pI§ g S2 = "Ik-š ti Jbi Q - t 1 E 5i5 >U ti< 1:1 5S '■S o "ll Igl -ag C ti - ▻ ^ a g A5 q,xi y "S ” ^? > > $ 5 > s 5 S > > s sllllr IpP! a 2- 25 liti S ^s-s 2 m “ s 2 ^ 'G 03 cj N vti rc 5 ^ ^ - -ti s^-g^sa ^ « >S'g §5 2F>5 aS e S ti s 5 1.3 c 'u ti gg e « S 5 E I I 1 ti ti 3$ ra o. ll El tž d » c _o vi 05 V) o w N O c 0) >N 3 'U •a Ž c o .2 > 55 ~ ramo, N "S M c ~ “ -Si g S m r, £ s-«+_ •a o o ? >CJ O) ^ ^32 •- 'D 5 S- I c a> ra ."g N § c § u IsSeI g-slo £ ^ O. N O N V) ~ « g W g O E c m 111 OJ N c S o ra ^ o fe.24 -^ V7 (U rt 5 O C N M Si.E i Pl! ec rt •Sssf > g lili = -lažs ^11 S- £S^ c £ Ihil "S ra ra .2 C ^ > > M :E y ■55^ m m CD rt > — -^3 ^ tUD rt S u rt 6 w 05 M g 0) 'N —• sl 1 N O N d' ra 2 -t 2 W --O c/3 c s _-Iil Išpl -g^ra.S,-0 a ra p1 ra -E o ■a o oj ^ is 03 > .2 .E .2 2 '5 «T4 s00 3|1 Sli |sl II! O) rt 2 D 'D M >o 5 >5 S a, > 2 O D 'E5| £ > 2 _a> § 2 D. rt o E 5 o o S-55 §,05 M *čn ^5 O w c o 'D C o > rt Pl -D -C 'g | C o rt E w •S 2 E J 2’g cn y W5 rQ c •£ £x: •C|^ •g si ►H -i i | N E c S £ ”s iS N N C c - 1-g 2 W ' CŽ4 o 2 -c 9 -a c 15 ^ m 2 •Sl| 4= ^ a s > •2 5« ° 2 a -a 'E S-52 g ■S22w '33 y K ra .2 E tfl Up S:t rt "5 D GO Q rt CZD i I !l •r ra I ° DS CL 1 l C8 u p. ▻ 1 I - " .S4 2 25 o 01 5 Ž 3 §, 05 M ra ▻ o > ft 2 c O "o U co rt N ▻ E ul n m p O TD rt fr ^ > rt rt dd T3 (U ^ rt rt: (« s-S rt g g S i ° P o ^ ra Sp -g O 33 S. $2 _ s .« g g 'C § E g q2 2 S -§ o &.g i >> 8 rt m u c M::? c U ‘o t- O rt g- a 3 i ra£ g g c N W) (U •“ J3 g > E .24 2 -a .2 E 'G .g, > g- „ N 'E c M "E Q" N C "> ^ 1 i g,5-iž rt CUD ™ — C 4 o «05; flšš | c B C 3 -1 ra ^ n „ lig ’-g 3 S" |N (U '5 'D 00 mio ■§1^ laf I c -O raj-S |°o | o 05 nin I 1 ra "S Is o a rt TD rt o C0 > |i-§ o g 2 >5 "o "O -E, g ro5| 5 N aS S?-2,« o ^ rt sS|l g o > c w«5S S 2-3 U S C s S ™5-g o O o d- N S rt ^ rt C Qgg In!Is-! N rt ^ O 5 aEraoOoi ^ o n rt .5 § ^ N c tl||1P Piiiii Me .e tl i > n > g il g § 00 g s ra .gpm s-sal^l li-2.-It llsfll w SdS c $ rt o rt oi n rrt g -o 1 2 ra | ™ lagd-2-! 2 BS- g “ m N o •r’ Ch q - i „ -s - c g n 2 o «: “ ^ a'g S 4 o ^ ti c ^ w Gl4 u .is ^ c oo lis og:B, co 2 2 JS S S oo D, 3 P al 'O c o — > N Bi o «§ CZ) 'g ▻ > ▻ 2 o ti 'H ti D4 Š.2 M p, « Ph Sro-5 ■š Ec o o cd tfi 73 $-4 . o -g O «-2 5 N o. 1-S| ig| M c:Eti e « m N (/} r' "-> ^ _ *£» ▻ "Si I N § « i-s °z S 2 ii. CD 00 05 1 (U P- ^Is s = . XU > -—; ° O O 'O Q ti 0,73 S^-^iSti ASSiSp ■"i S 8^«-5 g SN slili|ss||-8 ^ -= Oj-iSSe .-Sc S ti §5-5 Ew-SS O j® *5b ^ <35 f\ »H SJ; A^.a S-S^e g | Š isisii °* S O Iti M •" "M« ▻ | s §1-5 »s ° Er §■ CL cd -O a §-Eii °5 a-i £■^3 ▻ s 5 M r E ti -S, g g e E s Ž ^ gg i ”-S O ^ rt QS*a5 lilill^ilioililll^lil §3 Š S i S -2.5 i 5 " " " ^ £ e. ti g m g s o :■? rmrnii IflsP^ t-i -5 to S2§N:ge 3«#S.,SAoy§w>o- P ® 'ti « P ti > ® S „ ® gc-ie^i-si 2 >£S5 3 8,1 r-i IO M. Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 13. ali-nee drugega razdelka 71. člena, 3. alinee prvega odstavka 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 6. člena zakona o Prešernovi nagradi (Uradni Ust SRS, št 1/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. novembra 1985 in Družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1985 ter na seji Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije dne 20. decembra 1985 sprejela ODLOK 0 imenovanju člana Upravnega odbora Prešernovega sklada V Upravni odbor Prešernovega sklada se imenuje ^ člana: Klavdij Palčič. Št. 111-5/85 Ljubljana, dne 20. decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 11. n Na podlagi 28. alinee 335. člena, 6. alinee 350. čle-^ ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee ^^ge£>a razdelka 71. člena, 3. alinee prvega odstavka Sk -iena *n tretiega odstavka 259. člena poslovnika Upščinc sr Slovenije ter prvega odstavka 74. čle-m prve točke 75. člena zakona o rednih sodiščih Soc35"*.1154 SRS’ št 10/77’ 4/82' 37/82) 3e skuP5čina žen131'5^06 ^Pubbke Slovenije na sejah Zbora zdru-ra ri83 de3a’ Zbora občin in Družbenopolitičnega zbo-ne 18. decembra 1985 sprejela ODLOK 0 razrešitvi sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani Razrešita se: v . ^-uton Pipan, dolžnosti sodnika Višjega sodišča lubljani z 31, decembrom 1985, Liuhi-1^3. ^val> dolžnosti sodnice Višjega sodišča v Jani z 31. decembrom 1985. 111-137/85 Ljubljana, dne 18. decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 12. na u . P0(Jlagi 28. alinee 335. člena 6. alinee 350. čle-drugegaVe Socialistične republike Slovenije, 6. alinee 177 razdeika 71. člena, 3. alinee prvega odstavka Skup§£6na in tretjega odstavka 259. člena poslovnika iti prv '^e SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena nt list^D^6 ^ena zakona o rednih sodiščih (Urad-^RS, št. 10/77, 4/82, 37/82) je Skupščina Sociali- stične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 18. decembra 1985 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnikov Višjega sodišča v Kopra Razreši se: Stojan Kocjančič, dolžnosti sodnika Višjega sodišča v Kopru. St. 111-138/85 Ljubljana, dne 18. decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 13. Na podlagi 28. alinee 335. člena, 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee drugega razdelka 71. člena, 3. alinee prvega odstavka 177. člena in tretjega odstavita 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 60. člena, 61. člena in 62. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77, 4/82, 37/82) je Skupščina Socialistične repubU-ke Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 18. decembra 1985 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnika Višjega sodišča v Celju Za sodnika Višjega sodišča v Celju se izvoli: Jože Požun, namestnik javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Celju, vodja enote v Titovem Velenju St. 111-140/85 Ljubljana, dne 18 decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 14. Na podlagi 335. člena in 19. alinee prvega odstavka 342. člena, v zvezi s 4. alineo 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 108. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82 in 22/83) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na predlog Predsedstva SR Slovenije in predsedstva Centralnega komiteja ZK Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 18. decembra 1985 sprejela ODLOK o razrešitvi in imenovanju člana Komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SR Slovenije Razreši se: Branko Jerkič, dolžnosti člana Komiteja; Imenuje se: Svetozar Višnjič, za člana Komiteja. St 111-6/85 Ljubljana, dne 18. decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 15. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee drugega razdelka 71. člena, 3. alinee prvega odstavka 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 60. člena, 61. člena, 62. člena in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77, 4/82, 37/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 18. decembra 1985 sprejela ODLOK e izvolitvi sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije Za sodnike Vrhovnega sodišča SR Slovenije se izvolijo: mag. Ivan Bele, sodnik Zveznega sodišča, Janez Šlibar, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Nada Š v a 1, sodnica Višjega sodišča v Ljubljani. Št 111-13/85 Ljubljana, dne 18. decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 16. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee drugega razdelka 71. člena, 2. alinee prvega odstavka 177. člena, tretjega odstavka 259. člena in 369. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 41. člena in 222. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 18. decembra 1985 sprejela ODLOK o razrešitvi in imenovanja namestnikov predsednikov republiških komitejev Razreši se: mag. Slobodan Rakočevič, dolžnosti namestnika predsednika Republiškega komiteja za informiranje; Imenujejo se: Pavle Livakovič, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo. Miha Vrhunec, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, Tomaž Vuga, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora. Št. 111-6/85 Ljubljana, dne 18. decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 17. Na podlagi 335. člena m prvega odstavka 342. člena ustave SR Slovenije, 20. alinee I. razdelka 72. člena, tretjega odstavka 259 člena in 326. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 18. decembra 1985 sprejela ODLOK o soglasju k statutoma visokošolskih organizacij združenega dela Skupščina SR Slovenije daje soglasje k statutoma: — Visokošolske temeljne organizacije združenega dela za živilsko tehnologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani in — Visokošolske temeljne organizacije združenega dela za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki sta ju navedeni visokošolski organizaciji predložili v soglasje Skupščini SR Slovenije. Št. 022-98/85 Ljubljana, dne 18. decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 18. Na podlagi 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342 člena ustave Socialistične republi' ke Slovenije, 72 člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 18. decembra 1985 spre-jela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodb6 med Socialistično federativno republiko Jugoslav:!0 in Republiko Ciper o izogibanju d\'ojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Ju' goslavijo in Republiko Ciper o izogibanju dvojnem11 obdavčevanju dohodka in premoženja, ki ga je Skup' ščini SR Slovenije poslala Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. ZS 422-4/85 Ljubljana, dne 18. decembra 1985. ložila v soglasje Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. ZS 02-3/85 Ljubljana, dne 25. decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 19. Na podlagi 7. točke prvega odstavka 281. člena in 5- točke 288. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 72. člena in tretjega odstavka 259. Nena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupšči-r:a Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. decembra 1985 prejela ODLOK 0 soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe niC(l Socialistično federativno republiko Jugoslavijo !n Demokratično socialistično republiko Šri Lanko o ‘žogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji Pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Demokratično socialistično republiko Sri anko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka jn. Premoženja, ki ga je Skupščini SR Slovenije pred-oziia v goglasje Skupščina Socialistične federativne ePublike Jugoslavije. St. ZS 422-5/85 Ljubljana, dne 25. decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 20. g Na podlagi 7. točke prvega odstavka 281. člena in Puhvi č^ena ustave Socialistične federativne re- dr Uke Jugoslavije, 5, točke 326. člena, 335. člena in Pubvu-83 odstavka 342. člena ustave Socialistične reči? **e Slovenije, 72. člepa in tretjega odstavka 259. na*^ Poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupšči-zdr ,0Cialist»čne republike Slovenije na sejah Zbora uzenega dela in Zbora občin 25. decembra 1985 sprejela ODLOK ° ^Klasju k predlogu zakona o ratifikaciji statuta Mednarodnega centra za genetski inženiring in biotehnologijo statut^6 86 soglasie k predlogu zakona o ratifikaciji biotevf Mednarodnega centra za genetski inženiring in n°logijo, ki ga je Skupščini SR Slovenije pred- 21. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee drugega razdelka 71. člena, 3. alinee prvega odstavka 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter četrtega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 22/81 in 36/85) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1985 sprejela ODLOK o imenovanju Republiške volilne komisije v Ljubljani V Republiško volilno komisijo v Ljubljani se imenujejo: za predsednika: Tomo Grgič, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije, za namestnika: Vladimir Tanče, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije; za tajnika: Ivan R a u, republiški svetovalec v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, za namestnika: Janez Strojanšek, vodja odseka za upra-roe nadzorstvo v Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo; za člana: Slavko Osredkar, član Predsedstva RK SZDL. Slovenije; za namestnika: Vida Florjančič, strokovno-politična delavka pri Občinski konferenci SZDL Ljubljana Sišfca; za člana: Miroslav Petje, sekretar Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana Vič-Rudnik; za namestnika: Marijana Š t r u b e j, predsednica Komiteja za družbene dejavnosti Skupščine občme Ljubljana Moste--Pol je; za člana: Marko Herman, namestnik generalnega sekretarja Skupščine SR Slovenije; za namestnika: Peter J u r e n , direktor in odgovorni urednik Uradnega lista SR Slovenije; za člana: Franci Grad, višji predavatelj na Pravni fakulteti Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani; za namestnika1: Milutin M u ž i č , sodnik Sodišča združenega dela SR Slovenije; za člana: Boštjan Markič, višji strokovni sodelavec Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani; za namestnika: Dušanka W e i s s , podpredsednica Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije. St. 111-32/85 Ljubljana, dne 25. decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinke Hafner 1. r. 22. Na podlagi 196. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in 13. točke odloka o oblikovanju cen nafte in nafnih derivatov (Uradni list SFRJ, št. 28/84) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka e uporabi sredstev dela prodajne cene motornega bencina in plinskega olja — dieseiskega goriva, vplačanih v letu 1985 1. člen V 2. členu odloka o uporabi sredstev dela prodajne cene motornega bencina in plinskega olja — diesel-skega goriva, vplačanih v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 8-374/85) se na koncu prvega odstavka črta pika in doda besedilo: »in na račun izločenih sredstev Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije za financiranje izgradnje objektov energetskega gospodarstva do skupnega zneska 151 milijonov dinarjev.« Drugi odstavek se spremeni tako, da se glash »Sredstva, vplačana na poseben vplačilni račun nad zneskoma iz prejšnjega odstavka usmerja Služba družbenega knjigovodstva v celoti na račun izločenih sredstev Skupnosti za ceste Slovenije za financiranje Izgradnje objektov cestnega gospodarstva.« 2. gen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Hstu SRS. St. 380-04/82-6/9 Ljubljana, dne 16. januarja 1986. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj L r. 23. Na podlagi prvega odstavka 48. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu skupščine Skupnosti za ceste Slovenije z dne 17. decembra 1985 o spremembah sklepa o določitvi višine In načina plačevanja cestnine Daje se soglasje k sklepu o spremembah sklepa o določitvi višine in načina plačevanja cestnine, s katerim se določa cestnina na cestnih odsekih Ljubljana zahod—Postojna—Razdrto, Hoče—Arja vas in Ljubljana—Naklo. Št. 420-10/83-3/13 Ljubljana, dne 10. januarja 1986. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r. 24. Na podlagi 8. alinee 19. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 8. točke 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/83) je skupščina Skupnosti za ceste Slovenije na ločenih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 17. decembra 1985 sprejela SKLEP o spremembah sklepa o določitvi višine in načina plačevanja cestnine 1 Točka 2 sklepa o določitvi višine in načina plačevanja cestnine (Urnadni list SRS, št. 27/83, 15/84, 4/85 in 22/85) se spremeni tako, da se v 2. odstavku nadomesti znesek »6,10« din z zneskom »12,20« din, znesek »4,20« din z zneskom »8,40« din in znesek »5,40« din z zneskom »10,80« din, v 5. odstavku se »20 din« nadomesti z »do 300 din na 20 din, nad 300 din na 100 din«, v zadnjem odstavku pa se za besedo »ceste« doda »z vozilom, registriranim v SFRJ«. 2 Ta sklep velja, ko da nanj soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in se začne uporabljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Skupnosti za ceste Slovenije Andrej Levičnik, dipl. oec. L r. Vstopna postaja 01 Ljubljana-Zahod lestopne postaja RazrecVdinarier 1 2 3 4 Ljubljana-zahod — — — — Vrhnika 160 300 800 1.200 Logatec 260 500 1.300 2.100 Unec 400 800 1.900 3.100 Postojna 500 1.000 2.600 4.200 Razdrto 600 1.300 3.200 5.200 Vstopna postaja 02 Vrhnika Vstopna postaja 37 Hoče Izstopna postaja Ljubljana-zahod Vrhnika Logatec Unec Postojna Razdrto Razred/dinarj ev 1 2 3 4 160 300 100 200 220 500 400 700 500 1.000 800 1.200 500 800 1.200 1.900 1.800 3.000 2.500 4.000 Vstopna postaja 03 Logatec Izstopna postaja Ljubljana-zahod Vrhnika Logatec Unec Postojna Razdrto Razred/dinarjev 1 2 3 4 260 500 1.300 2.100 100 200 500 800 120 240 600 1.000 260 500 1.300 2.100 400 800 2.000 3.100 Vstopna postaja 04 Unec Izstopna postaja Ljubljana-zahod Vrhnika Logatec Unec p°stojna Raadrto Razred?dinarjev 1 2 3 4 490 800 i.tmo 3.100 220 500 1.200 1.900 120 240 600 1.000 140 580 70*0 1.100 260 500 1.300 2.100 Vsto Pna postaja 05 Postojna Vstopna postaja Razred/dinarj ev 1 2 3 4 Ljubljana-zahod Vrhnika Logatec Unec Postojna Razdrto 500 400 260 140 120 1.000 700 500 280 246 2.600 1.800 1.300 700 600 4.200 3.000 2.100 1.100 1.600 Vstopna postaja 06 Razdrto ^topna postaja Razred/dinarjev 1 2 3 4 ^Rkma-zahod Vrhnika Logatec Unec Razdrto 600 500 400 260 120 1.300 1.000 800 500 240 3.206 2.500 2.000 12500 600 5.200 4.000 3.100 2.100 1.000 ^0KLija Torovo Razred dinarjev 12 3 4 300 600 1.600 2.600 Izstopna postaja Razred/dinarj ev 1 2 3 4 Hoče — Fram 40 80 200 300 Slovenska Bistrica 120 240 600 1.000 Slovenske Konjice 200 400 1.000 1.600 Dramlje 300 600 1.500 2.400 Celje 400 700 1.900 3.000 Arja vas 400 800 2.100 3.400 Vstopna postaja 36 Fram Razred/dinarj ev 1 2 3 4 Hoče 40 80 200 300 Fram — — — — Slovenska Bistrica 80 160 400 700 Slovenske Konjice 160 300 800 1.300 Dramlje 240 500 1.300 2.000 Celje 300 600 1.600 2.600 Arja vas 400 800 1.900 3.100 Vstopna postaja 35 Slovenska Bistrica Izsto*pna postaja Razred/dinarj ev 1 2 3 4 Hoče 120 240 600 1.000 Fram 80 160 400 700 Slovenska Bistrica — — — — Slovenske Konjice 80 160 400 600 Dramlje 160 300 900 1.400 Celje 240 500 1.200 2.000 Arja vas 300 600 1.500 2.400 Vstopna postaja 34 Slovenske Konjice Izstogna postaja Razred/dinarjev Hoče 200 400 1.000 1.600 Fram 160 300 80§ Lsee Slovenska Bistrica 80 160 400 000 Slovenske Konjice — — — — Dramlje 100 180 500 800 Celje 160 300 800 1.400 Arja vas 220 400 1.100 1.800 Vstopna postaja 33 Dramlje RazredAtinarfev Izstopna postaja 1 2 3 4 Hoče 300 600 1.500 2.400 Fram 246 500 L300 2.000 Slovenska Bistrica 160 300 900 1.400 Slovenske Konjice 100 180 500 800 Dramlje — — — — Celje 80 MO 400 «00 Arja vas 140 260 700 1.100 Vstopna postaja 32 Celje Razred/dinar j ev 1 2 3 4 Hoče 400 700 1.900 3.000 Fram 300 600 1.600 2.600 Slovenska Bistrica 240 500 1.200 2.000 Slovenske Konjice 160 300 800 1.400 Dramlje 80 140 400 600 Celje — — — — Acta wm 66 130 286 500 Vstopna postaja 31 Arja vas Razred/dinarj ev l 2 3 4 Hoče 400 800 2.100 3.400 Fram 400 800 1.900 3.100 Slovenska Bistrica 300 600 1.500 2.400 Slovenske Konjice 220 400 1.100 1.800 Dramlje 140 260 700 1.100 Celje 60 120 280 500 Arja vas — — — — 25. Na podlagi 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter v zvezi s 4. točko prvega odstavka 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) so sklenili Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Skupščina mesta Ljubljane, Skupščina mesta Maribor, Skupščina skupnosti obalnih občin, skupščine občin v SR Sloveniji, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Turistična zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DRUŽBENI DOGOVOR o namenski porabi turistične takse 1. člen Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da je potrebno sredstva turistične takse nameniti za opravljanje splošnih turističnih storitev. Namenska poraba teh sredstev, ki se oblikujejo na podlagi prenočitve turistov v kraju in se plačujejo v določenem znesku na dan, je v interesu turističnega in s tem gospodarskega razvoja krajev ter v skladu s težnjami za oblikovanje kompleksnejše turistične ponudbe, v katero sodijo tudi splošne turistične storitve. 2. člen Udeleženci bodo skrbeli, da se sredstva turistične takse porabijo za izvajanje zlasti naslednjih nalog s področja splošnih turističnih storitev: 1. na območju turističnih krajev, občin in medobčinskih območjih: — za izvajanje javne, splošne krajevne in območne turistično informacijske službe, — za izvajanje krajevne, območne splošne turistične propagande, — za usposabljanje krajevnih in območnih turističnih vodnikov in delavcev v turistično informacijski dejavnosti. — za organizacijo sprejema, vodenja ter obveščanja novinarjev, snemalcev, fotoreporterjev itd., ki obiskujejo turistične kraje in območja zaradi seznanjanja domače in tuje javnosti z našo turistično ponudbo, — za izvedbo turističnih prireditev, ki bogatijo splošno turistično ponudbo in povečujejo obisk turističnih krajev, — za urejanje turističnih poti, markacij in drugih znamenj in napisov, ki so namenjeni informiranju turistov, — za sofinanciranje urejanja zelenih površin, na- sadov, objektov dekorativne razsvetljave in ostale turistične infrastrukture, kar povečuje turistom udobnost in pestrost bivanja, t — za sofinanciranje akcij za zaščito in urejanje naravnih, etnografskih spomenikov in obeležij NOB in drugih spomenikov ter objektov, kulturne krajine, flore, favne ter drugih dobrin, ki so pomembne za razvoj turizma, — za splošno turistično izobraževanje in vzgojo stalnega prebivalstva v turističnih krajih, za varstvo in urejanje okolja in tovrstna tekmovanja med kraji, — za druge podobne naloge ter pobude za naloge, ki imajo za cilj pospeševanje turizma v kraju in na območju kot celoti. 2. Na ravni republike za celotno območje Slovenije: a) za organizacijsko povezovanje ter usklajevanje dela. akcij in programov turističnih društev, občinskih in medobčinskih turističnih zvez v Sloveniji ter za usklajevanje dela z drugimi republiškimi in pokrajinskimi turističnimi zvezami. Turistično zvezo Jugoslavije, za sodelovanje s sorodnimi organizacijami v tujini in za sofinanciranje slovenske turistične revije (v nadaljnjem besedilu: društvena dejavnost) kar izvaja Turistična zveza Slovenije; b) za sofinanciranje in izvajanje dela splošno turističnega informacijskega in propagandnega programa, ki ga usmerja in izvaja Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije, predvsem: — za izvajanje splošne turistične propagande in predstavitev slovenske turistične ponudbe doma in v tujini, — za izvajanje javne, splošne in celovite turistične informacijske službe (turistična informacijska služba Slovenije), — za organizacijo sprejema, vodenja in obveščanja domačih in tujih novinarjev, snemalcev itd., ki V ta namen obiskujejo Slovenijo (služba stikov z javnostjo), — za razpošiljanje turističnega propagandnega gradiva (prospekti, filmi in druge edicije) po Jugoslaviji in v tujino (razpošiljanje turistično propagandne* ga gradiva), — za izvajanje drugih nalog s področja splošno turistično propagandne informacijske dejavnosti. 3. člen Skupščine občin se zavezujejo, da bodo namenile! 1. v skladu s L točko 2, člena tega družbenega dogovora 90 °/o vsakoletno zbranih sredstev turistične takse za financiranje predhodno na občinski ali medobčinski ravni usklajenih programov s področja turističnih storitev splošnega značaja. Pretežni del zbrane turistične takse bodo skupščine občin usmerjale v kraje oziroma območja, kjer je bila turistična taksa ustvarjena. Programe s področja splošnih turističnih storitev predlagajo skupščinam občin in jih izvajajo po medsebojni uskladitvi, turistična društva, občinske in med- občinske turistične zveze ter druge organizacije in društva, ki se ukvarjajo z izvajanjem splošnih turističnih storitev; 2. v skladu z 2. točko 2. člena tega družbenega dogovora 10 °/o vsakoletno zbranih sredstev turistične takse za sofinanciranje nalog s področja splošnih turističnih storitev na ravni republike za celotno območje Slovenije. 4. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Skupščina mesta Ljubljane, Skupščina mesta Maribor, Skupščina skupnosti obalnih občin in skupščine občin bodo v skladu s svojimi z ustavo in zakoni določenimi pravicami in dolžnostmi z ustreznimi ukrepi podpirali turistični in s tem gospodarski razvoj krajev ter v skladu s tem kompleksnejše in kvalitetnejše turistične Ponudbe, v katero sodijo tudi turistične storitve splošnega pomena. 5. člen Naloge s področja splošnih turističnih storitev, ki jih je potrebno zagotavljati na ravni republike za celotno območje Slovenije, bosta izvajala Turistična zve-za Slovenije in Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije ter drugi nosilci nalog, določeni v programu splošnih turističnih storitev na ravni republike. Osnutek vsakoletnega ovrednotenega programa nalog splošnih turističnih storitev na ravni republike bo PPsred Tla Turistična zveza Slovenije vsem udeležencem ter na podlagi pripomb in dopolnitev pripravila do konca leta predlog programa, ki ga bodo v roku 30 dni sprejeli vsi podpisniki tega družbenega dogovora. 6. člen V skladu z 2 točko 3. člena in.v skladu s 5. členom °do skupščine občin za izvajanje splošnih turističnih storitev na ravni republike do petnajstega v tekočem mesecu odvajale 10 °/o zbranih sredstev turistične takse z Preteklega meseca na žiro račun Turistične zveze mvenije. Turistična zveza Slovenije pa bo na osnovi medsebojnega samoupravnega sporazuma o skupnem očiščenju turistične takse nakazovala dogovorjeni el sredstev na žiro račun Centra za turistično in eko-omsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije. 7. člen Gospodarska zbornica Slovenije in Splošno zdru-Pie gostinstva in turizma Slovenije bosta zagotovila , sredstev za izvajanje programa splošno turistično errnacijske propagandne dejavnosti na ravni re-s mike na podlagi vsakoletnega dogovora in v skladu samoupravnim sporazumom o izvajanju in financi-anlu turistične propagande, informacijske in sejemske aelavnosti. 8. člen da Uc^e*eženci tega družbenega dogcAmra ugotavljajo, jih z^rana sredstva turistične takse zaradi potreb, ki tud'tCr5a razv°i turizma, tako v turističnih krajih, kot čeJ na turističnih območjih ter na ravni republike, nir 0 ne zadoščajo za zagotavljanje najnujnejših sploš-pr turističnih storitev. To velja zlasti za kraje, kjer 1 mPaduje izletniški ah tranzitni turizem. V skladu s je mckc 2 člena bodo udeleženci za tiste turistične kra-gi '.n abmočja, kjer sredstva turistične takse ne zado-ta J° za Pokrivanje splošnih turističnih storitev, zago-la.i del zbrane turistične takse za financiranje Progtamov katerih namen je pospeševanje in sc zavzemali za zbiranje in združevanje do-sredstev, predvsem pri organizacijah združe- sPrejetih tm-izma nega dela s področja turizma, gostinstva, zdravilišč, prometa, trgovine ter pri drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 9. člen Izvajanje tega družbenega dogovora spremlja odbor udeležencev, ki ima sedež pri Turistični zvezi Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 38. 10. člen V odbor udeležencev, ki ima 9 članov, imenujejo po enega člana Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije, Turistična zveza Slovenije, skupščine občin pa 5 članov, ki jih imenujejo skupščine občin sporazumno. Mandat članov traja štiri leta. Odbor imenuje predsednika izmed svojih članov. Predsednik se imenuje za dobo dveh let. Odbor udeležencev je dolžan enkrat letno poročati o svojem delu in namenski porabi takse podpisnikom tega sporazuma. Odbor udeležencev opravlja zlasti naslednja dela in naloge: — spremlja in analizira uresničevanje tega družbenega dogovora, — nadzoruje dotok sredstev turistične takse na žiro račun Turistične zveze Slovenije, — skrbi za namensko porabo sredstev, skladno s sprejetimi programi, — predloži najkasneje do 31. januarja vsem udeležencem poročila o izvajanju družbenega dogovora v preteklem letu, — na podlagi pripomb in pobud udeležencev predlaga spremembe in dopolnitve družbenega dogovora. Udeleženci soglašajo, da administrativno-tehnične posle za odbor udeležencev opravlja Turistična zveza Slovenije. . 12. člen Morebitna sporna vprašanja v zvezi z izvajanjem tega družbenega dogovora se bodo reševala v okviru odbora udeležencev ob navzočnosti udeležencev, katerih sporna vprašanja se rešujejo. 13. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vsaj štiridesetih občinskih skupščin, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Skupščina mesta Ljubljane, Skupščina mesta Maribor, Skupščina skupnosti obalnih občin, Gospodarska zbornica Slovenije, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije ter Turistična zveza Slovenije. 14. člen Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 20. decembra 1985. 26. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ. št. 47/83, prečiščeno besedilo) drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbo o prehodnih računih za vplačevanje zbranih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS. št 17/84, 2/85) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SHtEMEMBE m DOPOUfTTVE PREGLEDA predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti zn leto 1986 (Uradni list SRS, št. 42/85, 43/85) I. V tabeli I. »»Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: — pri vseh občinah vnese stopnja 0,60 — Republiški davek iz osebnega dohodka delavcev, — v stolpcu 18 (Zbirna stopnja davkov in prispevkov po domicilu delavcev) pri posameznih občinah zbirne stopnje nadomestijo z naslednjimi novimi stopnjami: Občlea Zbirna stopnja davkov in prispevkov po domicilu delavcev 1 2 3 1. Ajdovščina 13,54 2. Brežice 12,96 3. Celje 13,21 4. Cerknica 12,44 5. Črnomelj 12,15 6. Domžale 12,80 7. Dravograd 12,31 8. Gornja Radgona 13,52 9. Grosuplje 11,55 K). Hrastnik 12,73 11. Idrija 14,80 12. Ilirska Bistrice 13,00 13. Izola 12,78 14. Jesenice 11,91 15. Kamnik 12,38 16. Kočevje 11,19 17. Koper 14,49 18. Kranj 13,56 19. Krško 13,83 20. Laško 13,45 21. Lenart 12,87 22. Lendava 11,47 23. Litija 12,60 24. Ljubljana Bežigrad 13,23 25. Ljubljana Center 13,23 26. Ljubljana Moste-Polje 13,23 27. Ljubljana Šiška 13,23 28. Ljubljana Vič-Rudnflc 13,23 29. Ljutomer 12,56 30. Logatec 13,28 32. Metlika 12,50 33. Mozirje 12,53 34. Murska Sobota 12,25 35. Nova Gorica 14,39 36. Novo mesto 13,45 37. Ormož 12,88 38. Piran 13,19 39. Postojna 12,72 40. Ptuj 12,98 41. Radlje ob Dravi 12,26 42. Radovljica 12,17 43. Ravne na Koroškem 12,82 44. Ribnica 13,04 45. Sevnica 13,59 46. Sežana 12,39 47. Slovenj Gradec 12,75 48. Slovenska Bistrica 13,18 49. Slovenske Konjice 12^3 1 2 3 50. Šentjur 12,46 51. Škofja Loka 13,87 52. Šmarje 11,60 53. Tolmin 13,23 54. Trbovlje 12^1 55. Trebnje 13,82 56. Tržič 12,56 57. Velenje 14,25 58. Vrhnika 12,03 59. Zagorje 11,30 60. Žalec 12,14 61. Maribor Pesnica 13,61 62. Maribor Pobrežje 13,91 63. Maribor Rotovž 13,91 64. Maribor Ruše 13,91 65. Maribor Tabor 13,91 66. Maribor Tezno 13,91 1. Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina: — v stolpcu 7 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo 0,80, — v stolpcu 18 stopnja 13,14 nadomesti s stopnjo 13,54, — v stolpcu 20 stopnja 12,39 nadomesti s stopnjo 12.19. 2. Pri zaporedni številki 7 občina Dravograd: — v stolpcu 9 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo 1,21, — v stolpcu 11 stopnja 4,92 nadomesti s stopnjo 5,32, — v stolpcu 18 stopnja 11,22 nadomesti s stopnjo 12,31, — v stolpcu 26 stopnja 10,47 nadomesti s stopnjo 10,96. 3. Pri zaporedni številki 13 občina Izola: — v stolpcu 6 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo 0,15, — v stolpcu 7 stopnjo 0,80 nadomesti s stopnjo 0,50, — v stolpcu 18 stopnja 12,63 nadomesti s stopnjo 12,78, — v stolpcu 20 stopnja 11,88 nadomesti, s stopnjo 11,43. 4. Pri zaporedni številki 15 občina Kamnik: — v stolpcu 11 stopnja 6,18 nadomesti s stopnjo 6,28, — v stolpcu 18 stopnja 11,68 nadomesti s stopnjo 12,38, — v stolpcu 20 stopnja 10,93 nadomesti s stopnjo 11,03. 5. Pri zaporedni številki 16 občina Kočevje: — v stolpcu 6 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo 0,15, — v stolpcu 18 stopnja 11,44 nadomesti s stopnjo 11.19, — v stolpcu 20 stopnja 10,69 nadomesti s stopnjo 9,84. 6. Pri zaporedni številki 17 občina Koper: — v stolpcu 9 stopnja 2,40 nadomesti s stopnjo 2,15, — v stolpcu 11 stopnja 6,02 nadomesti s stopnjo 5,62, — v stolpcu 13 stopnja 1,46 nadomesti s stopnjo 1,24, — v stolpcu 15 stopnja 1,24 nadomesti s stopnjo 1,22, — v stolpcu 18 stopnja 14,78 nadomesti s stopnjo 1M9, —• v stolpcu 20 stopnja 14,03 nadomesti s stopnjo 13,14. 7. Pri zaporedni številki 18 občina Kranj: — v stolpcu 5 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,60, v stolpcu 18 stopnja 12,71 nadomesti s stopnjo 13,56. 8. Pri zaporedni številki 32 občina Metlika: — v stolpcu 7 stopnja 0,85 nadomesti s stopnjo 1,00, — v stolpcu 18 stopnja 11,75 nadomesti s stopnjo 12£0, j j v stolpcu 20 stopnja 11,00 nadomesti s stopnjo 9- Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje: — v stolpcu 9 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 11 stopnja 5,46 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 15 stopnja 1,18 nadomesti s stopnjo v stolpcu 16 stopnja 0,47 nadomesti s stopnjo 0,91, 5,44, 1,28, 0,41, ,, v stolpcu 18 stopnja 10,93 nadomesti s stopnjo 11,60, v stolpcu 19 stopnja 15,70 nadomesti s stopnjo ^ ^ ~ v stolpcu 20 stopnja 10,18 nadomesti s stopnjo 10. Pri zaporedni številki 53' občina Tolmin. q v stolpcu 7 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 18 stopnja 12,83 nadomesti s stopnjo i'l,23. U,88 v stolpcu 20 stopnja 12,08 nadomesti s stopnjo 11- Pri zaporedni številki 57 občina Velenje: v stolpcu 5 stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo u>35, .. v stolpcu 18 stopnja 14,05 nadomesti s stopejo 14,25. 12- Pri zaporedni številki 61 občina Maribor Pesnica: " v stolpcu 5 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,75. 12 v stolpcu 18 stopnja 12,61 nadomesti s stopnjo jr; v stolpcu 19 stopnja 15,47 nadomesti s stopnjo l v13- Pri zaporedni številki 62 občina Maribor Po-orezje: v stolpcu 5 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,75, ~~ v stolpcu 7 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,80, v stolpcu 18 stopnja 12,61 nadomesti s stopnjo v stolpcu 19 stopnja 15,47 nadomesti s stopnjo l3,9l, 15,147 j2 gg~~ v stolpcu 20 stopnja 12,26 nadomesti s stopnjo 14- Pri zaporedni številki 63 občina Maribor Rotovž: v stolpcu 5 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,75, v stolpcu 7 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,80, 13 91 V s^c|lpcu l8 stopnja 12,61 nadomesti s stopnjo v stolpcu 19 stopnja 15,47 nadomesti s stopnjo 12 56~~ v stolpcu 20 stopnja 12,26 nadomesti s stopnjo 15- Pri zaporedni številki 64 občina Maribor Ruše: ~ V stolpcu 5 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,75, v stolpcu 7 stopnja 0.50 nadomesti s stopnjo 0,80, 13 g1~' v stolpcu 18 stopnja 12,61 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 19 stopnja 15,47 nadomesti s stopnje 15M — v stolpcu 26 stopnja 12,26 nadomesti s stopnjo 12,56. 16. Pri zaporedni številki 65 občina Maribor Tabor: — v stolpcu 5 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,75, — v stolpcu 7 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,80, — v stolpcu 18 stopnja 12,61 nadomesti s stopnjo 13,91, — v stolpcu 19 stopnja 15,47 nadomesti s stopajo 15,14, — v stolpcu 20 stopnja 12,26 nadomesti s stopnjo 12,56. 17. Pri zaporedni številki 66 občina Maribor Tezno: — v stolpcu 5 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,75, — v stolpcu 7 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,80, — v stolpcu 18 stopnja 12,61 nadomesti s stopnjo 13,91, — v stolpcu 19 stopnja 15,47 nadomesti s stopnjo 15,14, — v stolpcu 20 stopnja 12,26 nadomesti s stopnjo 12,56. II. V tabeli II pod A a), b) in c) »Prispevki iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 17 občina Koper: — v stolpcu 3 stopnja 10,56 nadomesti s stopnjo 10,46, — v stolpcu 6 stopnja 13,58 nadomesti s stopnjo 13,48. 2. Pri zaporedni številki 61 občina Maribor Pesnica: — v stolpcu 3 stopnja 8,93 nadomesti s stopnjo 9,26, — v stolpcu 6 stopnja 11,86 nadomesti s stopejo 12,19. 3. Pri zaporedni številki 62 občina Maribor Pobrežje : — v stolpcu 3 stopnja 8,93 nadomesti s stopnjo 9,26, — v stolpcu 6 stopnja 11,86 nadomesti s stopnjo 12,19. 4. Pri zaporedni številki 63 občina Maribor Rotovž: — v stolpcu 3 stopnja 8,93 nadomesti s stopnjo 9,26, — v stolpcu 6 stopnja 11,86 nadomesti s stopnjo 12,19. 5. Pri zaporedni številki 64 občina Maribor Ruše: — v stolpcu 3 stopnja 8,93 nadomesti s stopnjo 9,26, — v stolpcu 6 stopnja 11,86 nadomesti s stopnje 12,19. 6. Pri zaporedni številki 65 občina Maribor Tabor: — v stolpcu 3 stopnja 8,93 nadomesti s stopnjo 9,26, — v stolpcu 6 stopnja 11,86 nadomesti s stopajo 12,19. 7. Pri zaporedni številki 66 občina Maribor Teme: — v stolpcu 3 stopnja 8,93 nadomesti s stopnjo 9,26, — v stolpcu 6 stopnja 11,86 nadomesti s stopnjo 12,19. III. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št 420-12/85 Ljubljana, dne 7. januarja 1986. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Ione Pengov L c. 27. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na pobudo Čazima Xanija iz Ljubljane v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe statuta Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Šiška na seji dne 25. 12. 1985 odločilo: Določbi drugega in tretjega odstavka 77. člena statuta Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Šiška iz leta 1978 s spremembami in dopolnitvami se razveljavita. Obrazložitev Na pobudo občana je ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe v izreku te odločbe navedenega samoupravnega splošnega akta, da bi ocenilo ali je rok v izpodbijani določbi določen v skladu s 43. členom zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Uradni list SRS, št. 18/76). Po navedeni zakonski določbi organ skupnosti za zaposlovanje, pristojen za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe in za priznanje ustreznih pravic, začne postopek po uradni dolžnosti, brž ko prejme predlog ter odloči o zadevi s sklepom v 30 dneh od dneva, ko dobi izvid o vrsti in stopnji Invalidnosti. Obravnavani statut pa v drugem odstavku 77. člena določi, da v zadevah v zvezi z uveljavljanjem pravic invalidnih oseb teče ta rok 2 meseca od dneva, ko je pristojna strokovna komisija I. stopnje dala svoj izvid, ugotovitev in mnenje o zdravstvenem stanju oziroma delovni zmožnosti osebe ter da se ta rok iz objektivnih razlogov lahko podaljša, a ne sme biti daljši od 4 mesecev. Z obravnavano določbo statuta je torej določen daljši rok, kot ga dovoljuje zakon, in je zato le-ta v neskladju z navedenim zakonom. Ustavno sodišče je razveljavilo tudi tretji odstavek 77. člena, ker z drugim odstavkom tvori smiselno celoto. Ustavno sodišče je odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe, na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakcna o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76). Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole. Janko Cesnik, Bogdan Osolnik. Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. St. U I 37/85-10 Ljubljana, dne 25. decembra 1985. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 28. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na pobudo Dušana Skočirja iz Starega sela v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o razpisu referenduma za podaljšanje veljavnosti krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Kred-Staro selo za naselje Staro selo in sklepa o podaljšanju ve- ljavnosti krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Kred-Staro selo za naselje Staro selo na seji dne 25. 12. 1985 odločilo: 1. Sklep o razpisu referenduma za podaljšanje veljavnosti krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Kred-Staro selo za naselje Staro selo (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 5/84) in 2. sklep o podaljšanju veljavnosti krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Kred-Staro selo za naselje Staro selo (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 7/84) se razveljavita. Obrazložitev Ustavno sodišče je na pobudo občana začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih sklepov. Na območju krajevne skupnosti Kred-Staro selo je bil z obravnavanima sklepoma v naselju Staro selo razpisan referendum za podaljšanje veljavnosti samoprispevka oziroma podaljšana veljavnost samoprispevka še za dve leti, to je od 13. 12. 1985 do 31. 12. 1987. leta. Sredstva, zbrana s tem podaljšanim samoprispevkom, naj bi se po določbah navedenih sklepov uporabila za namene, navedene v sklepu o uvedbi samoprispevka z dne 8. 12. 1980. Krajevna skupnost Kred-Staro selo je namreč uvedla s 1. 1. 1981 za dobo petih let krajevni samoprispevek za izvedbo določenega programa, ki je bil po navedbi krajevne skupnosti že v celoti izvršen. Sredstva iz podaljšanega samoprispevka pa so namenjena financiranju novega programa v naselju Staro selo in sicer betoniranju vaških poti. Iz navedenega torej izhaja, da se s sklepom, navedenima v izreku te odlo'čbe. ne podaljšuje veljavnost samoprispevka, uvedenega s sklepom krajevne skupnosti Kred-Staro selo z dne 8. 12. 1980, pač pa se razpisuje referendum za uvedbo vsebinsko novega samoprispevka oziroma uvaja nov samoprispevek v delu krajevne skupnosti — v naselju Staro selo. Po zakonu o samoprispevku (prečiščeno besedilo — Uradni list SRS, št. 35/85) mora biti v aktu o razpisu referenduma poleg drugega naveden tudi namen, za katerega naj bi se uvedel samoprispevek, program za uporabo sredstev samoprispevka, skupni znesek, ki je potreben za izvedbo programa in višina sredstev, ki naj bi bila 'zbrana s samoprispevkom ter vrsta, osnova in višina samoprispevka. Ustavno sodišče ugotavlja, da obravnavana sklepa krajevne skupnosti Kred-Staro selo nista v skladu z zakonom o samoprispevku, ker nimata vseh tistih sestavin, ki bi jih po zakonu morala imeti. V njih ni naveden resnični namen, za katerega se samoprispevek uvaja, ne program za uporabo sredstev samoprispevka, ne skupni znesek, ki je potreben za izvedbo tega programa, ne višina sredstev, ki naj bi se zbrala s samoprispevkom, pa tudi ne vrsta, osnova in višina samoprispevka. Ustavno sodišče je zato na podlagi 413. člena ustave SRS in ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku. To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi - predsedn k Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko nag"**" Osolnik, Jože Parani, Iran Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. St. U I 86/85-12 Ljubljana, dne 25. decembra 1985. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič L r. 29. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na pobudo Stanislava Fileja iz Maribora v postopku za oceno zakonitosti 41. člena pravilnika o inventivni dejavnosti v TAM Maribor — TOZD Mehanska obdelava, na seji dne 25. 12. 1985 odločilo: Določbe 41. člena pravilnika o inventivni dejavnosti, ki so ga dne 14. 6. 1979 sprejeli z referendumom delavci Temeljne organizacije združenega dela »Mehanska obdelava« v sestavi TAM Maribor, se razveljavijo. Obrazložitev Ustavno sodišče je na pobudo občana začelo postopek za oceno zakonitosti 41. člena v izreku odločbe navedenega pravilnika, ki se glasi: »Nadomestilo se izračunava in izplačuje Za vsako leto izkoriščanja Predloga posebej, vendar najdlje: za patente vse dotlej, dokler se patent uporablja in je pravno zaščiten P° Posebni pogodbi, za tehnične izboljšave in koristne Predloge pa največ do treh let.« Po pobudnikovem mnenju je navedena ureditev v nasprotju z zakonom. Po 8. členu zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in zriakoV razlikovanja (Uradni list SFRJ, st- 34/01) imajo izumitelji in drugi ustvarjalci, katerih stvaritve so zavarovane na podlagi tega zakona, s tem ^akonom določene moralne in materialne pravice, ki hn določajo zakon in samoupravni splošni akti. V členu zakona pa je določeno, da ima delavec, M ^ izumom ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z ružbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka emeljne organizacije, pravico do deleža pri dohodku obliki posebnega plačila, in sicer za ves čas izkori-canja izuma ali druge oblike ustvarjalnosti. Vendar dlje, kot traja zakonsko varstvo. Po 51. členu za-°na traja patent praviloma sedem let, šteto od dne-a- ko je objavljena patentna prijava. Avtorju teh-lche izboljšave pa gre po 100 členu zakona plačilo za ^Porabo tehnične Izboljšave za čas njene uporabe, ,alveč pa g>a pet od začetka uporaba. Ustavno aodISče ugotavlja, da le prva allnee 41. _ ena pravilnika v nasrtrolju z 12. in 51. členom nave-nega zakona. Besedilo te allnee, da se nadomestilo r® Patent izplačuje vse dotlej dokler se patent upo-ja in ie pravno zaščiten po posebni pogodbi, do-. Js^a možnost, da se to nadomestilo izplačuje — če ako dogovorjeno v posebni pogodbi — tudi še po-ko le potekel čas zakonskega varstva patenta v lu 12. in zakona V zakonu Izrecno ome- n zakonsko v ■ 'i r, patenta ter s tem povezane c erialne pravice avtorja pa se s pogodbo ne mo- reš* razširiti prek rokov, M jih v zvezi z 12. členoBB določa 51. člen zakona. Glede druge allnee v izpodbijani določbi pravilnika pa ustavno sodišče ugotavlja, da je v nasprotju s 166. členom zakona. Besedilo te allnee, da se nadomestilo za tehnične izboljšave izplačuje največ tri leta, dopušča možnost, da se to nadomestilo po treh letih preneha Izplačevati, četudi se tehnična izboljšava uporablja več kot tri leta. Zakon namreč popolnoma jasno določa, da gre to nadomestilo avtorju za čas uporabe tehnične izboljšave, največ pa za pet let od začetka uporabe. Tega v zakonu določenega roka temeljna organizacija v svojem pravilniku ne more skrajšati. Avtorjeva pravica do nadomestila sicer lahko ugasne tudi v času, ki je krajši od petih let, vendar le tedaj, če se je tehnična izboljšava prenehala uporabljati pred potekom omenjenega petletnega roka. Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave in ob uporabi druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) izpodbijani 41. člen pravilnika razveljavilo. Ustavno sodišče SR Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki: dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. St. U I 36/85-14 Ljubljana, dne 25. decembra 1985. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 30. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na pobudo Lojzeta Cafute iz Sežane v postopku za oceno ustavnosti In zakonitosti odloka Skupščine občine Šmarje pri Jelšah o upravljanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Šmarje pri Jelšah, na seji dne 25. 12. 1985 ugotovilo: Določbi 19. člena in 2. odstavka 21. člena odloka o upravljanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/79), ki sta se uporabljali od 23. 2. 1979 do 23. 11. 1985, nista bili v skladu z zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni Ust SRS, št. 7/77 In 8/78). Obrazlošltev Ustavno sodišče je s sklepom z dne VI. 10. 196S sprejelo pobudo občana in začelo postopek za oceno 19. člena in 2. odstavka 21. člena odloka o upravljanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Šmarje pri Jelšah. V 19. členu je bilo določeno, da razpis o oddaji stavbnega zemljišča obsega med drugim tudi »Izklicno ceno« in »ostale pogoje«. V 1. odsbfrim 21. člena je Mio določeno, da občani * manjšimi osebnimi dohodki, z Večjim številom družinskih članov, borci NOV, mlade družine in druge osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom, lahko plačajo odškodnino za stavbno zemljišče in stroške urejanja v največ petih enakih letnih obrokih od dneva sklenitve pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. V 2. odstavku istega člena pa je bilo določeno, da o ugodnosti po prejšnjem odstavku odloča komisija komunalne skupnosti v roku šest mesecev od dneva veljavnosti odloka, v soglasju z občinsko skupščino. Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78), ki je veljal v času sprejemanja izpodbijanega odloka, je v prvem in tretjem odstavku 34. člena določal, da se oddaja stavbnega zemljišča opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo, in da način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča predpiše z odlokom občinska skupščina. 35. člen je določal, da morajo biti pogoji za oddajo stavbnega zemljišča v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini, in da morajo zagotoviti smotrno uporabo stavbnega zemljišča, Interese varstva okolja in druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora. Če se stavbno zemljišče odda občanom za graditev stanovanjske hiše z javnim natečajem, morajo pogoji upoštevati tudi stanovanjske, delovne in socialne razmere ponudnikov. Po 26. členu zakona je bil investitor dolžan povrniti uprav-Ijalcu stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih naprav primarnega in sekundarnega pomena, in sicer po merilih, ki jiti je določal 27. člen istega zakona. Po 36. členu zakona se je stavbno zemljišče, za katero je bil razpisan javni natečaj, oddalo ponudniku, ki je v največji meri izpolnjeval pogoje razpisa. Tudi novi zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), ki velja od 22. 6. 1984 določa v 51. in 52. členu, da se stavbno zemljišče odda s pogodbo na podlagi javnega razpisa ali brez javnega razpisa, in da način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča predpiše občinska skupščina v skladu s tem zakonom Pogoji za oddajo stavbnega zemljišča morajo biti v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini, zagotoviti morajo smotrno uporabo stavbnega zemljišča, interese varstva okolja in varstva naravne in kulturne dediščine ter druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora. Če se stavbno zemljišče odda občanom za graditev družinske hiše z javnim razpisom, morajo biti upoštevane zlasti stanovanjske razmere ter zdravstveno stanje udeležencev razpisa oziroma njihovih ožjih družinskih članov. Javni razpis mora vsebovati zlasti podatke o stavbnem zemljišču, ceno stavbnega zemljišča, prispevek k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, rok in način plačila ter podatke o izpolnjevanju pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena. V 49. in 50. členu zakona je določeno, da se stavbno zemljišče odda proti plačilu cene tega zemljišča in prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, ki ga mora poravnati investitor, pri čemer cena kvadratnega metra zemljišča zajema poprečne stroške pridobitve zemljišča na območju urejanja stavbnega zemljišča in povečano vrednost zaradi družbenih vlaganj, valoriziranih v letu oddaje. Določbi 19. člena in 2. odstavka 21. člena odloka o upravljanju in oddajanju stavbnega zemljišča sta ▼ neskladju s prejšnjim zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem In s sedaj veljavnim zakonom o stavbnih zemljiščih. Niti po prejšnjem niti po sedanjem zakonu se družbena stavbna zemljišča niso mogla in se ne morejo oddajati na podlagi prostega oblikovanja cene in najboljše ponudbe, ker se cena kvadratnega metra teh zemljišč obvezno oblikuje po merilih, ki jih določa zakon. Ta cena mora biti določena v javnem razpisu In jo z ustrezno licitacijo ni mogoče poviševati. Le občinska skupščina ima zakonito pooblastilo, da z odlokom predpiše način, pogoj- in postopek oddaje stavbnega zemljišča. Zato tega pooblastila z odlokom ni mogoče prenesti na komunalno skupnost. Izhajajoč iz ustavnega načela o enakopravnosti in enakosti državljanov morajo biti merila za razpisne pogoje v naprej v odloku določena in objektivizirana. Odlok o oddajanju stavbnih zemljišč, ki ga je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah objavila v Uradnem listu SRS, št. 37 z dne 15. 11. 1985, je odpravil opisano neskladje. Ustavno sodišče je na podlagi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe. To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. Št U I 42/85-M Ljubljana, dne 25. decembra 1985. Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič L r. 31. V skladu z 20.a členom samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 35/84) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko POROČILO o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Sloveni)6 za obdobje januar-oktober 1985 1. Poprečni - mesečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so se v obdobju januar—oktober 1985 v primerjavi s poprečjem 1984 povečali za 81,0 °/o. 2. Poprečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so bili v oktobru 1985 za 4,5 e/o večji kot v avgustu 1985 v primerjav' s poprečno rastjo čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju SR Slovenije v letu 1984. St. 052/15-9/85 Ljubljana, dne 23. decembra 1985. Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec 1. r. 32. Skupščina Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino je na podlagi 28- člena statuta Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino in v skla-s 6. in 13. členom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osno-Ve za delo SISEOT na 55. seji dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP 0 Prispevku iz dohodka za delovanje Samoupravne in-skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za leto 1986 1. člen Člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slo-venije za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem kadilu: skupnost) obračunavajo in plačujejo za leto 1986 prispevek za delovanje skupnosti v skladu z do-ločbami samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo skupnosti (v nadaljnjem besedilu: sporazum) in z do-k>čbami tega sklepa. 4. za četrto trimesečje leta 1986 se plačuje od 1. 10. do 31. 10. 1980 — osnova za plačilo prispevka je realiziran uvoz blaga in odliv za storitve v obdobju od 1. 7. do 30. 9. 1986. 5. Sen Člani skupnosti plačujejo prispevek po 2. točki 6. člena sporazuma na zbirne račune, odprte po občinah pri podružnici SDK, ki so pristojne za člane skupnosti glede njihovega sedeža in sicer: — člani vseh enot na računu 842-154; prispevek oziroma združevanje sredstev iz dohodka OZD za delovanje Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. 6. člen Član skupnosti pri vplačilu prispevka iz 1. in 2. točke 6. člena sporazuma na splošnem prenosnem nalogu v okviru »sklicevanja na številko« navede matično številko, dobljeno od Zavoda SR Slovenije za statistiko ob registraciji ter rimsko številko enote, v kateri uresničuje svoje pravice in obveznosti iz članstva v skupnosti. 2. člen Zavezanec za plačilo prispevka po 1. točki 6. čle-^ sporazuma je podpisnik sporazuma — član skup-hosti po 5, členu zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. Zavezanec za plačilo prispevka po 2. točki 6. člena sPorazuma je tista temeljna in druga organizacija oruženega dela ali druga organizacija, ki je uvozila 3§o ali plačala uvoženo storitev ali imela drug de- V.izni odliv (razen odlivov po kreditnih poslih s tu-)lno> kot končni uporabnik ter tista temeljna in druga 0rSanizacija združenega dela, ki je uvozila blago ši-Potrošnje za nadaljnjo dinarsko prodajo na do-^ačem trgu. 3. člen Člani skupnosti vplačujejo po 1. točki 6. člena Porazuma v višini 1.000 din do 31. 1. 1986 na tekoči jjac;un skupnosti številka: 50102-661-12066. Na ta te-kj 1 rarun vplačujejo člani skupnosti tudi prispevek, rj,.Je 'ahko nižji oziroma višji, če so se tako dogovo-1 v okviru enote. 4. člen vek od dru Člani skupnosti obračunavajo in plačujejo prispe-P° 2. točki 6. člena sporazuma po stopnji 0,03 %> vrednosti uvoženega blaga, plačil za storitve in gega odliva deviz v določenem obdobju in sicer: Za Prvo trimesečje leta 1986 se plačuje od 1. 1. ^ 1. 1986 bj osnova za plačilo prispevka je realiziran uvoz *n odliv za storitve v obdobju od 1. 10. do 31. 12. L 2- 23 drugo trimesečje leta 1966 se plačuje od do 30. 4. 1986 (jj. osnova za plačilo prispevka je realiziran uvoz 1986- *n 0<^iv 23 storitve v obdobju od 1. 1. do 31. 3. da -Za tretje trimesečje leta 1986 se plačuje od 1. 7. 7. 1986 k'aaa'-OSnOVa 23 prispevka je realiziran uvoz iggg. in °dUv za storitve v obdobju od 1. 4. do 30. 6. 7. člen Osnova za ugotovitev vrednosti uvoženega blaga in storitev (4. člen) je, ne glede na valutno področje, dinarska protivrednost devizne vrednosti uvoženega blaga in storitev, izračunana po veljavnem tečaju Zveznega izvršnega sveta na dan nastanka obveznosti plačila. Po obdobjih iz 4. člena se v osnovo zajemajo podatki in sicer za: — dosežen fizični uvoz blaga (po datumu carinske deklaracije), — druga plačila v tujino, ki pomenijo dejanski odliv deviz, razen plačil uvoza blaga iz prejšnje alineje ter odlivov po kreditnih poslih s tujino (po datumu izvršitve naloga v poslovni banki). Podlaga za izračunavanje osnove iz prejšnjega odstavka so evidence, ki so jih člani skupnosti dolžni voditi po odredbi o vodenju evidenc o sklenjenih deviznih in kreditnih poslih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 42/77) ter računovodski podatki članov skupnosti o uvozu blaga in storitev oziroma o deviznem odlivu po vseh vrstah plačila (blagovni uvoz, blagovni in neblagovni odlivi, uvoz opreme, surovin, reprodukcijskega materiala, rezervnih delov, plačilo materialnih pravic na tehnologiji, plačila investicijskega vzdrževanja, montaža, izvajanje investicijskih del v tujini, plačila storitev tujih oseb, posli oplemenitenja blaga, potni stroški in dnevnice v tujini, stroški delovanja poslovnih enot v tujini, stroški opravljanja drugih gospodarskih dejavnosti v tujini ter vsi drugi odlivi, razen odlivov po kreditnih poslih s tujino). 8. Sen Izvršni odbor skupnosti je dolžan v letu 1986 tekoče spremljati vplačevanje prispevka in dvakrat letno poročati skupščini skupnosti in v primeru odstopanj predlagati skupščini skupnosti spremembe 4. člena. 9. člen Izvršni odbor skupnosti daje tolmačenje dotočh tega sklepa in po potrebi izda navodila za izvajanje tega sklepa. 10. člen Izvršni odbor je dolžan, da v primeru sprememb zakona o SISEOT takoj predlaga Skupščini SISEOT ustrezno uskladitev plačevanja prispevnih obveznosti iz dohodka za delovanje SISEOT za leto 1986. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Rado Dvoršak 1. r. 33. Na podlagi 19. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) in 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije, je skupščina te skupnosti na svojem 7. rednem zasedanju dne 26. decembra 1985 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE MERIL IN KRITERIJEV o povračilih za nove priključke in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov na nizki napetosti 0,4 kV in napetosti 1—35 kV 1. člen Za 15. c členom meril in kriterijev o povračilih za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov na nizki napetosti 0,4 kV in napetosti 1—35 kV (Uradni list SRS, št. 2/82, 1/83, 1/84, 27/85) se doda nov 15. d člen, ki glasi: »15. d člen Enota za določitev višine povračila posameznega uporabnika na napetosti 0,4 kV je specifičen strošek »a« (din/kW) za nov in povečan kV ter je za posamezne skupine uporabnikov na napetosti 0,4 kV za leto 1986 podan v tabeli T. 1 d«. Tabela T. 1 d Skupina uporabnikov a (din/kW) »Gospodinjski odjem« 32.771 »Ostali odjem na 0,4 kV« 47.333 2. člen Za 18. c členom se doda nov 18. d člen, M glasi: »18. d člen Na osnovi tabel T. 1 d in T. 2 je podana tabela T. 3 d, ki prikazuje višino povračila Sg (din) za enofazne oziroma trifazne uporabnike skupine »gospodinjski odjem« za leto 1986.« Tabela T. $ d Varovalni vložek (A) Višina povračila Sg (din) Enofazni priključek Trifazni priključek 16 22.940 55.711 20 42.602 85.205 25 65.542 114.699 35 85.205 163.855 50 — 235.951 63 — 311.325 80 — 43SJS8 Varovalni vložek (A) Višina povračila Sg (din) Enofazni priključek Trifazni priključek 100 — 737.348 125 — 983.130 160 — 1,278.069 200 — 1,736.863 225 —- 2,162.886 260 — 2,556.138 300 — 2,916.619 350 — 3,375.413 430 — 4,293.001 500 — 4,981.192 3. člen Za 20. členom se doda nov 20. d člen, ki glasi: »20. d člen Na.osnovi tabele T. 1 d in T. 4 je podana tabela T. 5 d, ki prikazuje višino povračila SO (din) za eno- fazne oziroma trifazne uporabnike skupine »Ostali odjem na 0,4 kV« za leto 1986«. Tabela T. 5 d Varovalni Višina povračila SO (din) vložek Enofazni Trifazni (A) priključek priključek 10 37.866 16 56.800 189.332 20 75.733 246.132 25 113.599 302.931 35 189.332 435.464 50 — 757.328 63 — 946.660 80 — 1,419590 100 — 1,798.654 125 — 2,319.317 160 — ‘ 3,029.312 200 — 3,881.306 225 — 4,354.636 260 — 5,064.631 300 — 5,821.959 350 — 6,768.619 430 —- 8,330.608 500 — 9,703.265 4. člen Za 25. c členom se doda nov 25. d člen, ki glasi: »25. d člen Enota za določitev posameznega uporabnika na napetosti 1—35 kV je specifični strošek »b<* (din/kW) za nor In povečan kW ter za leto 1986 znaša: b - 72.893 dln/kW« 5. člen Za 26. c členom se doda nov 26. d člen, ki glasi: »26. d člen Za leto 1986 je vrednost elementov b1 in b2 naslednja: 1985 b! (din/kW) 44.444 bg (din/kW) 28.249 6. člen Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljajo pa se od 1. januarja 1986 dalje. Predsednik Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije mag. Drago Štete 1. r. 34. Na podlagi drugega odstavka 30. člena zakona o erneljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega za varovanj a (Uradni list SFRJ, št 23/82 in 77/82) v zve-1 s 1. točko 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega !n invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni lst SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninske-‘n invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji ne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP 0 spremembah in dopolnitvah sklepa o akontativni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1986 I Sklep o akontativni uskladitvi pokojnin s 1. janu-r)em 1986 (Uradni list SRS, št. 38/85) se spremeni in 0p°lni tako, da se v: . drugem odstavku I. točke številka »•78,015.446'" aaomesti s številko »87,45-"; — v prvem odstavku II. točke znesek »36 493,15 t''“ nadomesti z zneskom »38.427,29 din«; j. v Prvem odstavku IV. točke znesek »18.246,57 n" nadomesti z zneskom -19.213,63 din-; v Prvem odstavku V točke znesek »13.604.90 nadomesti z zneskom »14.326 din« in 6J v prvem odstavku VIII. točke znesek »31.019,17 ” nadomesti z zneskom »32.663,17 din«. II skont'32^3 med povečanjem pokojnin po sklepu o (U a*lvn* uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1986 na u ni *ist SRS. št. 38/85) in tem sklepom se obraču-PokoPO- °^encem ki Prejemajo pokojnino za naprej s j0 Df, 1yi°. za mesec februar; upokojencem, ki prejema-^ 'O) ni no za nazaj pa s pokojnino za mesec januar. III nem^8 S^ep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-ustu SRS. ^ 01000-015/85 Ljubljana, dne 26. decembra 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega 1,1 invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar L r. 35. Na podlagi 127. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slovehiji (Uradni list SRS, št 40/83) z zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 23. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na seji dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o začasni najnižji in najvišji pokojninski osnovi I Sklep o začasni najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 38/85) se spremeni in dopolni tako, da se v prvem odstavku I. točke znesek »36.493,15 din« nadomesti z zneskom »38.427,29 din«. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št.01000-015/85 Ljubljana, dne 26. decembra 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 36. Na podlagi 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na seji dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP o akontativnem povečanju akontacij nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu I Akontacije nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, odmerjene po prvem odstavku 65. člena statuta za leto 1985 na podlagi podatkov o osebnih dohodkih iz leta 1984, organizacije združenega dela vsem zaposlenim delovnim invalidom s 1. 1. 1986 akontativno povečajo za odstotek porasta osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela po sprejetih devetmesečnih obračunih oziroma do 31. 12. 1985. II Akontacije nadomestila, povečane po I. točki tega sklepa, organizacija združenega dela v novi višini izplačuje od 1. 1. 1986 dalje, do dokončne odmere nadomestil za leto 1985. III Izplačani zneski akontacij se ob dokončni odmeri nadomestil poračunajo z zneski nadomestila, dokončno odmerjenega za teto 1985. IV Povečanje akontacij po I. točki tega sklepa opravijo organizacije združenega dela in o tem obvestijo skupnost. V Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/85 Ljubljana, dne 26 decembra 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 37. Na podlagi 17. in 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83), je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na seji dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in o osnovah za odmero pravic in za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju I XII točka sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in osnovah za odmero pravic in za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, ŠL 38/85) se spremeni tako, da se glasi: Za dosedanjo VII. točko sklepa, ki postane VI. točka, se doda nova VII. točka, ki se glasi: Zavarovanec iz četrtega odstavka V. točke tega sklepa lahko za leto 1985 najkasneje do 31. 1. 1986 izbere eno izmed osnov, določenih v prvem odstavku V. točke tega sklepa. Zavarovanec, ki si v roku iz prvega odstavka te točke ne izbere nobene osnove, plačuje za leto 1985 prispevke od najnižje osnove iz prvega odstavka V. točke tega sklepa. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/85 Ljubljana, dne 26. decembra 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 38. Na podlagi 31. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82 in 77/82), 28. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) ter 8. ter 10. člena družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin (Uradni list SRS, št 24/85) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP e uskladitvi pokojnin, uveljavljenih v različnih razdobjih I Zaradi omilitve razlik med pokojninami upokojencev, razvrščenih v ustrezen zavarovalni razred glede na kategorijo delovnega mesta, pokojninami upokojencev, odmerjenih od pokojninskih osnov, oblikovanih na podlagi 10., prvega odstavka 19., prvega odstavka 33., prvega odstavka 38. člena in 40. člena zakona 0 temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 35/72, 18/76, 58/76, 22/78 in 74/80), pri katerih je bil za njihov izračun kot zadnji upoštevan osebni dohodek oziroma osnove zavarovanja iz leta 1974 in 1975 in pokojninami upokojencev, uveljavljenih v drugih časovnih razdobjih, se od 1. januarja 1986 uskladijo: 1. pokojnine upokojencev, ki uživajo pokojnino odmerjeno od zavarovalnega razreda glede na kategorij0 delovnega mesta tako, da se povečajo za 20 %>; 2. pokojnine upokojencev, ki uživajo pokojnin0' odmerjeno od pokojninske osnove, pri kateri je bil ko* zadnji za njen izračun upoštevan osebni dohodek oziroma osnove zavarovanja iz leta 1974, tako, da se povečajo za 7 6/o; 3. pokojnine upokojencev, ki uživajo pokojnino odmerjeno od pokojninske osnove, pri kateri je bil kot zadnji za njen izračun upoštevan osebni dohodek oziroma osnove zavarovanja iz leta 1975 tako, da se p0" večajo za 4,5 V«. II Pokojnine upokojencev iz I. točke tega sklepa, odmerjene v skladu z 29. členom statuta Skupnosti p°' kojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji od začasne najnižje pokojninske osnove, veljavo0 od 1. januarja 1986, se uskladijo tako, da se za odstotek povečanja, določen v I. točki tega sklepa usklad1 znesek pokojnine, odmerjene od dejanske pokojninsko osnove in primerja z zneskom pokojnine, odmerjen6 od začasne najnižje pokojninske osnove. Na način, določen v prvem odstavku te točke se uskladijo tudi pokojnine delavcev na določenih dolžnostih v organih za notranje zadeve, odmerjene po P°' sebnih predpisih. V primerih iz prvega in drugega odstavka te točk6 se uživalcu izplačuje pokojnina, ki je zanj ugodnejšo1 III Pokojnine upokojencev iz I. točke tega sklepa, ki s0 upravičeni do varstvenega dodatka, se uskladijo tak°' da se za odstotek povečanja pokojnin po I. točki tega sklepa uskladi znesek pokojnine, varstveni dodatek Pa na novo odmeri od osnove, določene ob upoštevani0 najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določ®' ne s sklepom o začasni najnižji in najvišji pokojninsk osnovi, veljavnem od 1. januarja 1986. z Pokojnine upokojencev iz I. točke tega sklepa varstvenim dodatkom, ki so odmerjene po 29. člen statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zava rovanja v SR Sloveniji od najnižje pokojninske osn<^ ve se uskladijo tako, da se za odstotek povečanja P° kojnin, določen v I. točki tega sklepa uskladi pokoj nina, odmerjena od dejanske pokojninske osnove, var stveni dodatek pa odmeri od osnove, določene ob up0' števanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. določene s sklepom o začasni najnižji in najvišji Pokojninski osnovi, veljavnem od 1. januarja 1986. Tako določen znesek pokojnine z varstvenim dodatkom Se Primerja z zneskom pokojnine z varstvenim dodatkom, odmerjenim od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o začasni najnižji in najvišji pokojninski osnovi. Uživalcu pokojnine se izplačuje znesek, ki ie zanj ugodnejši. IV Po tem sklepu se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti. V Uskladijo se zneski pokojnin, ki gredo upokojen-^em za mesec januar 1986, po predhodno izvedeni uskla-b^tvi na podlagi sklepa o akontativni uskladitvi pokoj-n’n s 1. januarjem 1986. Uskladitev pokojnin se opravi po uradni dolžnosti, razlika pa se obračunava z izplačilom pokojnin za me-Sec februar 1986. VI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-^ Ustu SRS. St. 01000-015/85 Ljubljana, dne 26 decembra 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. Na podlagi prvega odstavka 30. člena zakona o te-inih pravicah iz pokojninskega in invalidskega za-čler°Vanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82 in 77/82), 26. Van* Za^ona 0 pokojninskem in invalidskem zavaro-s ^ (Uradni list SRS, št. 27/83) in 113. člena v zvezi in '. (Peko 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega ljstlavaHdskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni ga . S, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninske-dnen invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 26. decembra 1985 sprejela SKLEP 0 Ponovni uskladitvi pokojnin med letom I tem ,. skladu s prvim odstavkom 30. člena zakona o zavarJnitl prav‘cah iz pokojninskega in invalidskega Valid°v'an^a' 26‘ ^lenom zakona o pokojninskem in in-P°koS 601 zavarovanju in 113. členom statuta Skupnosti niij cainf^ega iu invalidskega zavarovanja v SR Slove- ^‘dsk, Za 5,3 o/, °d 1. januarja 1985 dalje uskladijo starostne, in- 6 *n družinske pokojnine tako, da se povečajo Upošte epu sklen.ruc’tevanje uskladitev pokojnin med letom po SR$ ° uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list rtietj’ i 16/85). sklepu o ponovni uskladitvi pokojnin 3i/85) et°m (Uradni list SRS, št. 16/85, 25/85, 26/85 in (Urari’ S c .Pu o ponovni uskladitvi pokojnin med letom no poni ,*'sl SRS, št 38/85) in tem sklepu, znaša skup-arja io^an^e Pokojnin med letom 64,43 °/o od 1. janu-ia«5 dalje. II Uskladijo se vse pokojnine, razen pokojnin, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja iz leta 1985 ter pokojnin, pri katerih so se osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove valorizirale na leto 1984, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnin. III Po I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene po 29. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 10/ 85), ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove ter pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove. V prvem odstavku I. točke tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v skladu z drugim odstavkom 116 člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju od polovice zneska najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 10/85) ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove. IV Za odstotek povečanja iz I. točke tega sklepa se uskladijo v skladu s 102. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi vse pokojnine borcev NOV pred 9. 9 1943 oziroma do 13. 10. 1943, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove. V Pokojnine kmetov borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, ki so se upokojili kot zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena ter prvega odstavka 153. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju znašajo od 1. januarja 1985 najmanj 28.651,91 din, torej toliko, kot najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo. Znesek pokojnine, določen v prvem odstavku te točke, pripada od 1. januarja 1985 v skladu s tretjim odstavkom 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi uživalcem pravic, uveljavljenih do 31. decembra 1983 po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) — borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in njihovim družinskim članom. VI Pokojnine z varstvenim dodatkom se uskladijo tako, da se za odstotek povečanja pokojnin iz I. točke tega sklepa uskladi znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od osnove, določene ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. 10/85), povečani za skupni odstotek povečanja pokojnin, določen v drugem odstavku I. točke tega sklepa. Na način iz prvega odstavka te točke se uskladijo tudi pokojnine z varstvenim dodatkom, odmerjene po 29. členu statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 10/85). Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je bil za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek oziroma osnove zavarovanja iz leta 1985 oziroma so bili osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove valorizirani na leto 1984, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine, se ne uskladijo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri. Osnovo za odmero varstvenega dodatka se določi ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. 10/85), povečani za skupni odstotek povečanja pokojnin, določen v drugem odstavku I. točke tega sklepa. VII Po I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti. VIII Uskladijo se zneski pokojnin, ki so upokojencem pripadali za mesec januar 1985 po izvedenih uskladitvah pokojnin med letom po sklepu o uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št. 16/85), sklepu o ponovni uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št. 16/85, 25/85, 26/85 in 31/85) in sklepu o ponovni uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št. 38/85). Uskladitev se opravi po uradni dolžnosti, razlika za leto 1985 pa se obračuna z izrednim nakazilom v mesecu januarju 1986. IX Odstotek povečanja pokojnin po tem sklepu se upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1986. X Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/85 Ljubljana, dne 26. decembra 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 40. Na podlagi 114. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) in 205. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP o določitvi zavezancev za plačilo prispevkov, osnove za obračunavanje, višino in način plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v po- sebnih primerih zavarovanja iz 16., 17. in 18. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1986 I Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane samo za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni, ter za osebe, zavarovane za posebne primere zavarovanja, se obračunavajo in plačujejo po naslednjih stopnjah oziroma v naslednjih zneskih in sicer: 1. Za vse udeležence programov srednjega usmerjenega izobraževanja zavarovane za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledici nesreče pri delu in poklicne bolezni (I. točka prvega odstavka 16. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju — v nadaljevanju: republiškega zakona) in sicer v letnih zneskih: — za 1 letnik 43 din na posameznika, — za 2. letnik 132 din na posameznika, — za 3 letnik 66 din na posameznika, — za 4 letnik 66 din na posameznika. Prispevek za udeležence srednjega usmerjenega izobraževanja plačuje Izobraževalna skupnost Slovenije V imenu posebnih izobraževalnih skupnosti. 2. Za mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem delu v organizacijah za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu v organizacijah združenega dela (2 točka prvega odstavka 16-člena republiškega zakona), za osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi ne glede na to, ali za to prakso prejmejo nagrado (3. točka prvega odstavka l6-člena republiškega zakona), vojaške invalide, civiln6 invalide vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih ali vajah (4. točka prvega odstavka 16 člena republi' škega zakona), znaša prispevek v mesečnem znesku 1^3 din. Prispevek za zavarovance iz 2. točke prvega odstavka 16 člena republiškega zakona plačujejo zavodi z® vedenjsko in osebnostno motene oziroma organizacij6 združenega dela, pri katerih so te osebe na usposablj3' n ju. Prispevek za zavarovance iz 3. točke prvega ml' stavka 16. člena republiškega zakona plačujejo organi' zacije, v katerih so osebe na prostovoljni praksi. Prispevek za osebe iz 4. točke prvega odstavka 1°; člena republiškega zakona plačujejo organizacije, Pr* katerih so te osebe na poklicni rehabilitaciji ozirom3 usposabljanju pri praktičnih delih ali vajah. 3. Za osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodb® o delu (5. točka prvega odstavka 16. člena republiškeg® zakona) znaša prispevek 2,70 6/o od bruto osebnega Pre' jemka po pogodbi o delu. Prispevke plačujejo temeljn6 in druge organizacije združenega dela in delovne skup' nosti ter nosilci samostojnega osebnega dela. 4. Za učence srednjih šol oziroma študente višjih in visokih šol, ki opravljajo dela preko mladinskega ozi' roma študentskega servisa (6. točka prvega odstavka l®-člena republiškega zakona), plačujejo ti servisi prisp6' vek v letnem znesku 287 din na člana študentskega oziroma mladinskega servisa. 5. Za osebe na prestajanju kazni zapora ter mladostnike, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep odd3' v prevzgojni dom, pri delu pri poklicnem izobraže-vanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom (7. točka prvega odstavka 16. člena republiškega zakona) plačuje prispevek kazensko poboljševalni zavod oziroma prevzgojni dom po stopnji 2,70 °/» od mesečne osnove 24.400 din. Ne plačuje se prispevek za pokojninsko in invalidko zavarovanje za naslednje osebe, ki so zavarovane za Primere invalidnosti in telesne okvare kot posledice Poškodbe pri delu, in sicer za: ~~ udeležence mladinskih delovnih akcij v SR Slo- veniji; . ' osebe, ki sodelujejo pri organiziranih javnih de- n splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri rambi pred elementarnimi nesrečami; osebe, ki opravljajo dela oziroma naloge vojaške uzbe, narodne zaščite, civilne zaščite ali enot za zveze ruzbenopo!itičnih skupnosti pri usposabljanju za sploš-0 ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter pri /®Preuevanju sovražnih in drugih družbi škodljivih de- . osebe, ki pomagajo organom za notranje zadeve Pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri iz-0 njevanju nalog s področja ustavne ureditve, osebne j^nost;i občanov in varnosti premoženja, vzdrževanje nega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju zruvih dejanj ter odkrivanju in prijemanju storil-’ kontroli gibanj v mejnem pasu in varovanju pred uSuni kršitvami nedotakljivosti državne meje; z osebe, ki opravljajo naloge organov za notranje eve kot osebe v rezervnem sestavu organov za notra-nle zadeve; - osebe, ki opravljajo na poziv državnih in drugih Plaščenih organov samoupravne, javne in druge urUzbi sne funkcije ali državljanske dolžnosti; okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri Portnih . ,, , osebe, ki kot športniki, trenerji ali organizatorji okviru akcijah; n- ~~ osebe, ki kot člani prostovoljnih gasilskih orga-njuacii opravljajo naloge pri gašenju požarov, reševa-^ ’ UsP°sabljanju, zavarovanju na požarno nevarnih Pih • Pri iavnih prireditvah, naloge pri javnih naslonih ln .^emonstracijah s prikazovanjem demonstrativ-Vai ter pri poučevanju ljudi o požarni varnosti; pQ, ~~ osebe, ki kot člani gorske reševalne službe ali vrnit ^ opravljajo naloge reševanja življenj ali od-0gr l. o oziroma preprečitve nevarnosti, ki neposredno alo življenje ali premoženje občanov'. III VeZn^a ®tudente višjih in visokih šol, kadar so na obal; Praktičnem delu v okviru šolskega programa, organi ^ S° na obveznem praktičnem delu pri drugih jej0 Zacijah in skupnostih, le-te organizacije plaču-Prispevek v mesečnem znesku 132 din. °dsta ,ls^eveb v višini mesečnega zneska iz prejšnjega 0rgan' P'a^uie-i0 organizacije združenega dela, druge njih 1ZacNe io skupnosti tudi v primerih, kadar so pri nje„ a Prostovoljnem praktičnem delu udeleženci sred-r0ma u.smerjenega izobraževanja ali študenti višjih ozi-in ls°kih šol, ki so ta čas zavarovani za invalidnost Poklir.eSn° o*cvaro kot posledico poškodbe pri delu in Po bolezen. s IV Vezan teiT1 sklepom se nadomesti sklep o določitvi za-vanje V..za Plačilo prispevkov, osnove za obračuna-* isino in način plačevanja prispevkov za pokoj- ninsko in invalidsko zavarovanje v posebnih primerih zavarovanja iz 16., 17. in 18. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 40/84). V Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 01000-015/85 Ljubljana, dne 26. decembra 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 41. Na podlagi 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) ter 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o višini starostne pokojnine kmetov v letu 1986 I I. točka sklepa o višini starostne pokojnine kmetov v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 38/85) se spremeni in dopolni tako, da se znesek "-IS.OOS din« nadomesti z zneskom »14 326 din«. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/85 Ljubljana, dne 26. decembra 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. OBMOČNA SIS ZA PTT PROMET LJUBLJANA 42. Skupščina Območne samoupravne interesne skupnost za ptt promet Ljubljana je na 2. seji dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP o določitvi nove višine sorazmernega deleža vrednosti novega telefonskega naročnika 1. Določi se, da znaša na območju OSIS za ptt promet Ljubljana v SR Sloveniji ugotovljena enotna 30 °/o višina sorazmernega deleža po cenah iz leta 1984 kot plačila oziroma povračila dela stroškov razvoja (razširitve) telefonskega omrežja in naprav, ki omogočajo vključitev telefonskega naročnika v krajevni, medkrajevni in mednarodni promet 80.000 din. 2. Skupščina določa, da je nova višina sorazmernega deleža izgradnje novega telefonskega naročnika kot povračila enotna na območju Območne SIS za ptt promet Ljubljana in jo plačajo v skladu z merili o plačilu sorazmernega deleža izgradnje npvega telefonskega naročnika na območju OSIS za ptt promet Ljubljana novi telefonski naročniki. 3. Nova višina sorazmernega deleža velja osmi dan od objave v Uradnem listu SR Slovenije. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine območne SIS za PTT promet Ljubljana Tone Kovič, dipl. inž., 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 43. Na podlagi 20. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št 38/81) ter 61. in 19. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 41. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1985 in na 40. seji zbora občin dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu soprazumu o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju občinske SIS za ceste na območju občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vie-Rudnik 1. člen Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Občinske SIS za ceste za območje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudmk. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 025-1/85 Ljubljana, dne 26. decembra 1985. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r. 44. Na podlagi 68. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 66. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 41. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1985 in na 40. seji zbora občin dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazuma o ustanovitvi Mestne zdravstvene skupnosti Ljubljane 1. člen Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Mestne zdravstvene skupnosti Ljubljana, ki so ga sklenile občinske zdravstvene skupnosti na območju mesta Ljubljane. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 011-6/85 Ljubljana, dne 26. decembra 1385. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r. 45. Na podlagi 8 člena zakona o kulturnoumetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot (Uradni list SRS, št. 10/84), 11. člena družbenega dogovora o izgradnji in financiranju Kulturnega doma Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 2/78), 64 in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 41. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1985 in na 40. seji zbora občin dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP o soglasju k statutu delovne organizacije Cankarjev dom — kulturni m kongresni center 1. člen Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu delovne organizacije Cankarjev dom — kulturni in kongresni center. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 011-7/85 Ljubljana, dne 26. decembra 1985. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r. 46. V skladu z določbami zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85) ter na podlagi 109. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 41. seji zbora združenega deta dne 26. decembra 1985, na 40. seji zbora občin dne 26. decembra 198*5 ter na 40. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP o imenovanja volilne komisije mesta Ljubljane I Razreši se dosedanji sestav članov in namestnikov volilne komisije: Anton Rems, Ljubljana, Titova 236 Jože Petrič, Ljubljana, Bratovževa ploščad 5 Alojz B o s trt č, Ljubljana, Utica bratov Škofov 3 Meta Potrč, Ljubljana, Staničeva M) Janez Kralj, Ljubljana, Gorazdova 15 Vinko Bezlaj, Ljubljana, Gospodinjska 25 Miljana Erjavec, Ljubljana, Majaronova 5 Marjeta Sila, Ljubljana. Rožna dolina cesta IX. št. 12 Jože Predikaka, Ljubljana, Ziherlova 1 Dušan Dolinar, Ljubljana, Zadobrovška 84 b II V volilno komisijo se imenujejo: za predsednico: Darinka Šetinc za namestnico: Maja Tratnik za tajnico: Zlata Debevec za namestnico: Meta Potrf za člana: Anton Jagodic za namestnika: Franc Rutar za članico: Saša Vukovič za namestnika: Miran B 1 a h a za člana: Stane Rokavec za namestnika: Dušan Dukanovič III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 111-45/77 Ljubljana, dne 26. decembra 1985. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 47. Ife podlagi 66., 68. in 5. odstavka 69. člena zako-o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni ^^SiRS, št. 17/79), v skladu z določili zakona o zdrav-^venem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 22. statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. > 35/81 in 2/82) so občinske zdravstvene skupnosti si^~ravstvenih storitev, katerih opravljanje ni orga- tllztrano /»Pnosti, zaradi usklajevanja in delitve dela zdrav- sku——..na °bmočju posamezne občinske zdravstvene stvenih ztn v organizacij, usklajevanja razvoja zdravstvenih *a ?TJlvosti> dogovarjanja o enotni prispevni stopnji ^ /avstveno varstvo m izravnavi njenih učinkov in ’Jstan'CCVan^a druSih skupnih interesov in potreb, Bež' 0V^° Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana LjnM-ad’ Ljubljana Center, Ljubljsma Moste-Polje, njeni'l?na ®'^ka in Ljubljana Vič-Rudnik (v nadalj-sam besedBu: občinske zdravstvene skupnosti) s tem n0st°TPraV"im sPorazumorn Mestno zdravstveno skup-nrvitN ^^bljana (v nadaljnjem besedilu: mestna skup- nost). vezn estna skupnost je pravna oseba s pravicami, ob-k0nu S,mi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, za-’ em sporazumu in statutu mestne skupnosti. 2. člen Ime mestne skupnosti je: Mestna zdravstvena skupnost Ljubljana, njen sedež je v Ljubljani, Miklošičeva 24. 3. člen Mestna skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri Temeljnem sodišču v Ljub-ijubljana, enota v Ljubljani. 4. člen Skupščina mestne skupnosti in njeni organi opravljajo naloge v mejah pristojnosti in pooblastil, ki so določene z zakonom, s tem samoupravnim sporazumom, statutom in poslovnikom skupščine mestne skupnosti. 5. člen Mestno skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine ali drug delegat, ki ga za to pooblasti skupščina. II. NALOGE MESTNE SKUPNOSTI 6. člen V mestni skupnosti se delegati občinskih zdravstvenih skupnosti sporazumevajo o zadevah, o katerih so se v občinskih zdravstvenih skupnostih dogovorili, da jih bodo uresničevali na mestni ravni. Pri tem upoštevajo zlasti tiste zdravstvene dejavnosti, ki jih iz strokovno tehnoloških in organizacijskih ter dohodkovnih razlogov ni smotrno organizirati na območju vsake občinske zdravstvene skupnosti. Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev po občinskih zdravstvenih skupnostih usklajujejo v mestni skupnosti svoje interese in potrebe na področju zdravstvenega varstva tako, da: — v postopku planiranja usklajujejo skupne cilje in naloge v planskih dokumentih; — opredelijo program ambulantno-specialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti za občinske zdravstvene skupnosti v Ljubljani; — sprejemajo srednjeročne in letne plane mestne skupnosti; — sprejemajo statut in poslovnik o delu organov mestne skupnosti; — sprejemajo druge samoupravne splošne akte, ki zadevajo skupne interese in potrebe občinskih zdravstvenih skupnosti. 7. člen Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev se po svojih delegatih, pri zagotavljanju zdravstvenega varstva in uresničevanju svobodne menjave dela ter združevanju sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti, v mestni skupnosti sporazumevajo zlasti o: — skupnih razvojnih usmeritvah adravivnu^a varstva v Ljubljani; — delu programa zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti, ki ga uresničujejo s svobodno menjavo dela v mestni skupnosti; — osnovah in merilih za določanje cen zdravstvenih storitev in količini sredstev, ki so potrebna za izvajanje programa po prejšnji alinei; — programu skupnih nalog in naložb; — dogovarjanju o enotni prispevni stopnji in izravnavi njenih učinkov; — planu mestne skupnosti, v katerem usklajujejo in opredeljujejo skupne in splošne potrebe in interese na področju zdravstvenega varstva; — možnosti za napredek zdravstvene dejavnosti, zlasti za raziskovalno delo ter za vzgojo in izobraževanje delavcev, ki opravljajo zdravstvene storitve; — sklenitvi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami ambu-latno-specialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti; — usklajevanju dela zdravstvenih organizacij po strokah in dejavnostih; — drugih skupnih interesih na področju zdravstvenega varstva. III. ORGANI MESTNE SKUPNOSTI 1. Skupščina mestne skupnosti 8. člen Skupščina mestne skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščina mestne skupnosti ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov sestavljajo delegati, ki jih izvolijo zbori uporabnikov občinskih skupnosti. Zbor izvajalcev sestavljajo delegati, ki jih izvolijo zbori izvajalcev občinskih skupnosti. 9. člen Skupščina mestne skupnosti odloča enakopravno s pristojnim zborom Skupščine mesta Ljubljane, ko se obravnava in sklepa o zadevah s področja zdravstvenega varstva. 10. člen Skupščina mestne skupnosti ima 60 delegatskih mest. V statutu mestne skupnosti se v skladu s prejšnjim členom določi število delegatov v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev. V zbor uporabnikov imenujejo zbori uporabnikov občinskih zdravstvenih skupnosti po enako število delegatov, v zbor izvajalcev pa zbori izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti različno število delegatov, glede na število izvajalskih zdravstvenih organizacij združenega dela, ki v posamezni občini opravljajo ambulantno-speciali-stično in bolnišnično zdravstveno varstvo. 11. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se konstituirata na prvi seji po izvolitvi delegatov in delegacij oziroma po vsakokratnem izteku mandatne dobe delegacij in delegatov skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti. Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora. Zbor uporabnikov in izvajalcev n^ skupni seji obeh zborov izvolita predsednika in podpredsednika skupščine. Mandatna doba predsednikov in podpredsednikov skupščine, zborov skupščine in skupnih organov uporabnikov in izvajalcev se določi s statutom mestne skupnosti. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma na isto funkcijo. 12. člen Delegati v skupščini mestne skupnosti ali v njenih zborih se sporazumevajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti na podlagi poprejšnje obravnave na sejah skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti ali njihovih zborih. Skupščina mestne skupnosti daje v poprejšnjo obravnavo občinskim zdravstvenim skupnostim ali njihovim zborom in prek njih zborom delavcev temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih: — osnutek in predlog skupnega programa razvoja, — druge zadeve za katere tako predlagajo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti ali odloči skupščina mestn^ skupnosti. 13. člen Zbora skupščine mestne skupnosti enakopravno obravnavata in z večino glasov vsakega zbora: — usklajujeta skupni program razvoja mestne skupnosti z elementi plana občinskih zdravstvenih skupnosti in plane občinskih zdravstvenih skupnosti med seboj; — sprejmeta predlog skupnega programa razvoja, ki ga mestna skupnost predlaga prek občinskih zdravstvenih skupnosti delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim; — sprejemata finančni načrt in zaključni račun mestne skupnosti; — sprejemata statut in poslovnik ter druge samoupravne splošne akte mestne skupnosti; — določata obseg nalog in potrebna sredstva za skupni program zdravstveno prosvetne in zdravstveno vzgojne dejavnosti; — določata obseg in sredstva za izobraževanje zdravstvenih kadrov, ki opravljajo zdravstvene storitve, ki so predmet svobodne menjave dela v mestni skupnosti; — določata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja te skupnosti z drugimi samoupravnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana; — zagotavljata uresničevanje drugih skupnih nalog občinskih zdravstvenih skupnosti. Kadar zbora odločata o zadevah, ki so bile na podlagi 12. člena obvezno v poprejšnji obravnavi v občinskih zdravstvenih skupnostih, se glasovanje opravi po delegacijah občinskih zdravstvenih skupnosti. Delegacije posamezne občinske zdravstvene skupnosti predstavljajo vsi navzoči delegati posameznega zbora te občinske zdravstvene skupnosti. Vsaka delegacija ima pri glasovanju en glas. V vseh ostalih zadevah iz tega člena, zbora sprejemata odločitev z glasovanjem posameznih delegatov. 14. člen Z večino glasov vseh delegatov obeh zborov odloča skupščina mestne skupnosti zlasti o: — izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev; — zadevah o katerih odloča skupščina mestne skupnosti enakopravno s pristojnim zborom Skupščine mesta Ljubljane; — imenovanju poslovodnega organa delovne skupnosti skupnih služb občinskih SIS zdravstvenega varstva in socialnega varstva v Ljubljani; — o imenovanju organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog. 15. člen V zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o: — predlogu osnov in meril za svobodno menjavo dela na področju osnovnega zdravstvenega varstva; — predlogu skupnega programa razvoja na področju osnovnega zdravstvenega varstva; — svobodni menjavi dela z izvajalci ambulantno-specialističnega in bolnišničnega zdravstvenega varstva; — sofinanciranju investicij v opremo in zgradbe zdravstvenih organizacij združenega dela; — sredstvih za delovanje samoupravnih organov mestne skupnosti, posebnega sodišča združenega dela in delovne skupnosti, ki za potrebe občinskih in mest-ne zdravstvene skupnosti opravlja strokovna in admi-nistrativno-tehnična dela in opravila. 16. člen V zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o: — organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in v zvezi s tem o obveznostih izvajalcev zdravstve- storitev na področju ambulant no-specialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti; — uresničevanju delitve dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela; — raziskovalnemu delu na področju zdravstvene dejavnosti skupnega pomena za občinske zdravstvene skupnosti. 2. Odbor za samoupravni nadzor 17. člen Samoupravni .nadzor nad uresničevanjem planskih usmeritev pravic in obveznosti, ki izhajajo iz skupnih Potreb in interesov občinskih zdravstvenih skupnosti, olikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem pla-n°v' Programov in nalog ter deloma organov delovne skupnosti strokovnih služb, opravlja odbor za samoupravni nadzor Sestavo odbora in postopek za njegovo izvolitev °loča statut mestne skupnosti. Iv- ORGANI SKUPŠČINE MESTNE SKUPNOSTI 18. člen Za izvrševanje določitev skupščine ali posamez-Sa zbora in za pripravo predlogov iz njihovih pri-ojnosti ima skupščina mestne skupnosti skupne Sane uporabnikov in izvajalcev, zlasti pa: — koordmacijski odbor odbor za splošno ljudsko obrambo in druž- beno samozaščito , komisijo za vprašanja zdravstvenega varstva D°tcev Nov. z-a posamezna področja nalog lahko skupščina estne skupnosti imenuje še stalna ali občasna de-Vna telesa skupščine. ^estav in pristojnost skupnih organov uporab-ov in izvajalcev ureja statut mestne skupnosti. delegatov v občinskih zdravstvenih skupnostih opredelijo del svojih osebnih in skupnih potreb po zdravstvenem varstvu s skupnim programom razvoja mestne skupnosti in z drugimi planskimi akti v skladu z veljavnimi predpisi. Skupščina mestne skupnosti za vsakokratno plansko obdobje s sklepom določi organ in rojte za pripravo planskih aktov. V organu, ki je odgovoren za pripravo planskih aktov, morajo biti enakopravno zastopani uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev — delegati obeh zborov skupščine mestne skupnosti. 20. člen Predlog skupnega programa razvoja pripravi ko- . ordinacijski odbor skupščine mestne skupnosti na podlagi utemeljenosti ocen in realnosti predlogov strokovne službe mestne skupnosti. S skupnim programom razvoja se določijo zlasti; — skupne razvojne usmeritve zdravstvenega varstva na območju mestne skupnosti; — del programa zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti, ki se uresničuje s svobodno menjavo dela v mestni skupnosti; — osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev; — obseg in način izvajanja enotne prispevne stopnje in izravnava njenih učinkov. 21. člen Na podlagi skupnega programa razvoja določi skupščina predlog plana mestne skupnosti in letnih planov, v katerih opredeli zlasti cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki se uresničuje v mestni skupnosti, naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah skupnega programa razvoja, naloge, ki jih prevzema mestna skupnost po drugih sporazumih, dogovorih ali predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog. VI. POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA 22. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v mestni skupnosti, za odločanje o sporih med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi ter zaradi sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva, občinske zdravstvene skupnosti in mestna skupnost ustanovijo skupno posebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva, lahko pa tudi z drugimi interesnimi skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti. 23. člen Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic iz njihove pristojnosti, sestav ter druga vprašanja, pomembna za delo teh sodišč, določijo sporazumno ustanovitelji z aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom. V' PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA VII. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA in 19. člen Lelavci v združenem delu. drugi delovni ljudje cani koi upoiabniki zdravstvenega varstva prek 24. člen V mestni skupnosti uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev uresničujejo del programa zdravstve- nih storitev oziroma sklepajo sporazume aU pogodbe za tiste zdravstvene dejavnosti, za katere občinske zdravstvene sukpnosti ali Zdravstvena skupnost Slovenije ne določijo programa v skupnih programih razvoja oziroma ne sklenejo samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev, predvsem pa na področju naslednjih zdrastvenih dejavnosti; — ambulantno-specialistične zdravstvene dejavnosti; — bolnišnične zdravstvene dejavno:- ; — zdraviliške zdravstvene dejavnosti Samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela za zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev sklepajo v mestni skupnosti za eno ali več let, v skladu z zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela. 25. člen S samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela uporabniki in izvajalci določijo: — medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu s svojimi tehničnimi in kadrovskimi možnostmi in potrebami ter dohodkovnimi možnostmi; — standarde in normative; — osnove in merila za ugotavljanje cen za storitve, oblike povračil ter pogoje za uresničevanje materialnih in drugih obveznosti; — obseg in vrednost programa zdravstvenega varstva ter osnove' in merila za določanje medsebojnih obveznosti; — programe za razširitev dejavnosti, potrebna sredstva za njihovo izvajanje; — druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. 26. člen Uporabniki in izvajalci v mestni skupnosti sklenejo tudi samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela in samoupravne sporazume o medsebojnih pravicah, dolžnostih in obveznostih z delovnimi skupnostmi, ki za potrebe občinskih in mestne skupnosti opravljajo strokovna in administrativno-tehnična opravila in naloge. VIII. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA IZPOLNJEVANJE OBVEZNOSTI V MESTNI SKUPNOSTI 27. člen Občinske zdravstvene skupnosti združujejo v mestni skupnosti sredstva za: 1. uresničevanje programa skupnih nalog in naložb v mestni skupnosti; 2. pokrivanje obveznosti iz samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela in pogodb z izvajalci strokovnih in administrativno-tehničnih nalog in opravil za potrebe občinskih in mestne zdravstvene skupnosti. 28. člen Večino potrebnih sredstev, osnove in merila za uresničevanje programa skupnih nalog in naložb zdravstvenega varstva, občinske zdravstvene skupnosti in mestna skupnost opredelijo v planskih aktih. IX. MEDSEBOJNO SODELOVANJE ZDRAVSTVENIH SKUPNOSTI IN SODELOVANJE Z DRUGIMI SKUPNOSTMI — OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA j 29. člen Pri usklajevanju planskih aktov, dogovarjanju o skupnih nalogah in izvajanju le-teh ter zaradi uresničevanja skupnih ciljev s področja zdravstvenega varstva, mestna skupnost sodeluje z drugimi zdravstvenimi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z družbenopolitičnimi skupnostmi in drugimi organizacijami. V ta namen lahko mestna skupnost ustanovi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi skupne organe. 30. člen Delo mestne skupnosti in njenih organov je javno. Skupščina mestne skupnosti, odbor za samoupravni nadzor in drugi organi skupščine so dolžni obveščati delavce, delovne ljudi in občane, družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge organizacije in skupnosti na območju mestne skupnosti o stanju in uporabi združenih sredstev v mestni skupnosti, o uresničevanju planskih in drugih aktov skupnosti ter o drugih zadevah splošnega družbenega interesa s področja zdravstvenega varstva. Obveščanje delavcev, delovnih ljudi in občanov opravljajo delegati skupščine in drugih organov mestne skupnosti; obveščanje družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij in skupnosti opravljajo organi mestne skupnosti. Oblike obveščanja so: zbori delavcev in delovnih ljudi ter občanov, delegacije, konference delegacij, posebna poročila v občinskih in mestnih glasilih in drugih sredstvih javnega obveščanja. X. STROKOVNA, ADMINISTRATIVNO-TEHNTCNA IN DRUGA OPRAVILA SKUPNEGA POMENA 31. člen Mestna skupnost si opravljanje strokovnih, administrativno-tehničnih in drugih opravil skupnega pomena zagotovi tako, da sklene samoupravni sporazum ali pogodbo s tisto delovno skupnostjo, ki strokovno v največji meri ustreza potrebam in nalogam občinskih in mestne skupnosti. XI. KONČNE DOLOČBE 32. člen Pobudo za spremembo in dopolnitev tega sporazuma dajejo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti, skupščina mestne skupnosti, družbenopolitične organizacije in družbenopolitične skupnosti. Pobuda mora biti pisna in utemeljena. 33. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi Mestne zdravstvene skupnosti Ljubljana je sklenjen, ko ga sprejmejo skupščine občinskih skupnosti, veljati pa začne z dnem, ko je po predhodnem soglasju Skupščine mesta Ljubljane objavljen v Uradnem listu SRS. 34. člen Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o usta- novitvi Mestne zdravstvene skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št. 21/82). St. 022-2/82 Datum, dne 4. decembra 1985. Občinske zdravstvene skupnosti — ustanoviteljice Mestne zdravstvene skupnosti Ljubljana BREŽICE 48. Na podlagi 23. in 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni ist SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26 decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Brežice v I. trimesečju 1986 1. člen Do sprejetja proračuna občine Brežice za leto 1986 se bodo začasno, vendar najdlje do 31. 3. 1986 financirale naloge, ki so skupnega pomena za občino, na podlagi proračuna občine Brežice za leto 1985. 2 člen Razporeditev priho-dkoi' iz 1. člena odloka ne sme Presegati 25 odstotkov vseh razporejenih sredstev v 'etu 1985, kar velja tudi za deleže posameznih porabnikov proračunskih sredstev. 3. člen S sredstvi, ‘določenimi v 2. členu tega odloka se niora predvsem zagotoviti kritje osebnih dohodkov vseh koristnikov proračuna. 4. člen izvršni svet Skupščine občine Brežice sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, v okviru proračun-skih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. 5. člen Prihodki in odhodki, realizirani na podlagi tega ^oka, bodo sestavni del proračuna občine Brežice 23 leto 1986. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v ,'’3dnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 400-2/85-1 Brežice, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r. 49. Na podlagi določil 1. in 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32-1345/85) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Brežice Določbe v odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10-504/85) se dopolnijo in spremenijo: 1. člen 5. člen se spremeni in pravilno glasi: Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, - 3. davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. Doda se: I. Davek od osebnega dohodka delavcev. 2. člen Doda se nov 5. a člen. Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,75. Davek se ne plačuje od osebnih dohodkov zaposlenih delavcev v invalidskih delavnicah. 3. člen V prvem odstavku 12. člena se znesek 2.050 dinarjev nadomesti z zneskom 4.305 din. V drugem odstavku se znesek 2.000 din nadomesti z zneskom 4.200 din. 4. člen V prvem odstavku 13. člena se znesek 22.000 din nadomesti z zneskom 46.200 din. V tretjem odstavku se znesek 70.000 din nadomesti z zneskom 147.000 dinarjev. 5. člen V drugem odstavku 19. člena se zneski spremenijo in pravilno glasijo: v prvi alinei: najmanj 168.000 do 1,050.000 din v drugi alinei: najmanj 1,050.000 do 2,100.000-dia v tretji alinei: nad 2,100.000 dinarjev 6. člen V prvem odstavku 23. člena se namesto pike vstavi besedilo: po kolektivni pogodbi. V drugem odstavku se namesto pike vstavi besedilo: za vsakega takega otroka. 7. člen Besedilo 24. člena se spremeni m pravdno glasi: Stopnja davka iz prvega odstavka tega člena je za 5-odstotnih točk višja za zavezance, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodke s storitvami bifejev in za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica, oziroma 10-odstotnih točk višja za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane. 8. člen Besedilo 25. člena se spremeni in pravilno glasi: Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu. V pavšalnem letnem znesku se odmerja davek tudi zavezancem, ki opravljajo prevoz oseb z avto-taksijem, če izpolnjujejo pogoje po zakonu. 9. člen Besedilo 26. člena se spremeni in pravilno glasi: Pavšalni letni znesek davka se določi najmanj v višini 5 °/o enoletnega povprečnega čistega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Za odmero pavšalnega letnega zneska davka se uporablja odstotek od enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti, predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovna sposobnost zavezanca in uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer: 1. Glede na vrsto dejavnosti, oziroma predmet poslovanja •z. — vi. skupini (deficitarne dejavnosti) 0 — v II. skupini (vsi razen izrecno naštetih v III. skupini) 5 — v III. skupini (avtoprevozniki, avtotaksi, bifeji, opravljanje dejavnosti 10 2. Način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti pro- cesa): *h — če zavezanec opravlja popravila in sto- ritve za občane z uporabo ročnega dela, oziroma lastne telesne moči 0 — ostale storitve 5 — ročno izdelovanje izdelkov 10 — izdelovanje izdelkov v neavtomatizira- nem procesu 15 — izdelovanje izdelkov v avtomatiziranem procesu 20 S. Kraj poslovanja — v odročnih in višinskih naseljih 0 — manjša ali večja naselja, ki so oddaljena od mestnega središča 5 — primestna in mestna naselja 10 Kriteriji pod prvo in drugo alineo se upoštevajo, če vplivajo na doseganje dohodka, oziroma obseg poslovanja. 4. Delovna sposobnost zavezanca •h — bistveno zmanjšana sposobnost zaradi invalidnosti, kroničnega obolenja ali bolezni dru-žanskih članov 0 Vi — slabše zdravstveno stanje, ki delno vpliva na doseganje dohodka ali starost zavezanca nad 50 let (ženske) oziroma 55 let (moški) 5 — delovna sposobnost zavezanca ni zmanj- šana, oziroma zdravstveno stanje in starost glede na vrsto dejavnosti ne vplivata na doseganje dohodka 10 5. Uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov 5 10. člen Besedilo sedmega odstavka 30. člena se spremeni in pravilno glasi: Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizne račune obrtne zadruge ali organizacije združenega dela in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja. Davčna olaj- šava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravlja v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske turistične čeke. Besedilo 11. odstavka se spremeni in pravilno glasi: Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini: Delež prihodka v celotnem prihodku •/« olajšave od v */• odmerjenega da ka nad do 10 20 5 20 30 10 30 40 15 40 50 20 50 25 Besedilo zadnjega odstavka se spremeni in pravilno glasi: Zavezancem obdavčenim po dejanskem dohodku se priznavajo izdatki za kulturne in telesno kulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v višini 20za humanitarne namene pa v višini 40 °/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 °/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 11. člen V 2. točki 31. člena se stopnja 20 0/o nadomesti s stopnjo 25 "/o. 12. člen V 36. členu se doda nov tretji odstavek, ki glasi: Stopnje davka od dohodka iz avtorskih prax-ic, patentov in tehničnih izboljšav iz 35. in 36. člena od- loka o davkih občanov, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica se povečajo za 50 °/o. 13. člen Besedilo 37. člena se spremeni in pravilno glasi: Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: nad Osnova din do Stopnja v •/• 77.600 15 77.600 155.200 24 155.200 232.800 33 232.800 310.400 42 310.400 388.000 50 388.000 465.600 58 465.600 65 Lestvica davčnih osnov se bo valorizirala v skla- du s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SR Sloveniji. 14. člen V 48. členu odloka se v 1., 2. in 3. točki osnove valorizirajo in sicer: 1. Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže: Osnova din Stopnja nad do v •/• 1,430.000 0,10 1,430.000 2,860.000 0,20 2,860.000 5,720.000 0,30 5,720.000 8,580.000 0,45 8,580.000 11,440.000 0,65 11,440.000 14,300.000 0,85 14,300.000 1,00 2. Prostori : za počitek oziroma rekreacijo Osnova din Stopnja nad do v •/• 1,430.000 0,20 1,430.000 4,290.000 0,50 4,290.000 8,580.000 0,80 8,580.000 14,300.000 1,10 14,300.000 1,50 3. Poslovni prostori: nad CTsnova din do Stopnja v •/« 1,430.000 0,15 1,430.000 2,860.000 0,35 2,880.000 4,290.000 0,55 4,290.000 5,720.000 0,75 5,720.000 7,150.000 1,00 7,150.000 1,25 sta DaVelt l*3 1' točki tega člena plačujejo lastniki anovanjskih hiš in stanovanj katerih površina pre-Se8a 160 ms. v 4. točki se znesek 20.000 din nadomesti z zne-dinm 30'400 din in znesek 8.000 din z zneskom 12.000 15. člen Besedilo 51. člena odloka se spremeni in pravilno glasi: Uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje dolga v naslednjih primerih: 1. če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev, 2. če zavezanec obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke, 3. če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih iz 1. in 2. točke tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila davka se v primerih iz 1. in 2. točke tega člena prizna za čas do 6 mesecev v primerih iz 3. točke pa za čas do enega leta. Obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta. Za čas ko je zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1936. St. 422-7/85-1 Brežice, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r. 50. Na podlagi določila 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev o prometu (Uradni list SFRJ, št 43/83, 66/83 in 71/84) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V opombi tarifne številke 1 se za tretjim odstavkom 2. točke doda četrti odstavek, ki glasi: »Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa rabljenih vozil in motornih koles starih nad 10 let« 2. člen V prvi alinei Tarife št. 2 se dodata besedi »-in medice-". V 3. točki Tar. št. 2 se besedi »in medice«, črta. 3. člen Tarifna številka 5 se spremeni in pravilno glasi: »Posebni občinski davek od opravljenih storitev se plačuje: — od opravljanja proizvodnih storitev v smislu 41. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev po stopnji 10°/« — od vseh obrtnih storitev 10 0/o. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-33/85-1 Brežice, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r. 51. Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona, o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83), 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), 40. člena zakona o komunalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84), 3. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in na podlagi 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) ter na podlagi srednjeročnih planskih dokumentov občine Brežice za obdobje 1986—1990 je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za območje občine Brežice 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Brežice za obdobje 1986—1990 se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje občine Brežice. Prispevki za financiranje navedenih dejavnosti, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 31. 3. 1986, plačujejo po tem odloku. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno upravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v obdobju od 1. 1. 1986 do 31. 3. 1986 naslednje prispevke: Po stop- nji v/« L Prispevki iz bruto osebnih dohodkov — za občinsko zdravstveno skupnost (M>3 — za občinsko izobraževalno skupnost 6,48 — za občinsko kulturno skupnost 0,46 — za občinsko telesnokultumo skupnost 0,25 — za občinsko skupnost socialnega skrbstva 1,25 — za občinsko skupnost otroškega varstva: — za občinski program 0,92 — za otroški dodatek 1,00 — za sklad za intervencije v proizvodnji hrane 0,70 — za prispevek za občinske blagovne rezerve 0,15 2. Prispevek iz dohodka — osnova BOD — za občinsko zdravstveno skupnost 10,39 — za občinsko skupnost za zaposlovanje 0,34 — za krajevne skupnosti 0,30 — za SKIS 0,70 — za SIS za varstvo pred požarom 0,30 — za LO in družbeno samozaščito 0,30 — za samoupravno stanovanjsko skupnost — za solidarnost 1,795 3. Prispevek iz dohodka z osnovo dohodek — za občinsko raziskovalno skupnost 0;04 4. Prispevek iz čistega dohodka — za samoupravno stanovanjsko skupnost — za vzajemnost 1,58 — za komunalno interesno skupnost — za enoto za stavb, zemlj. 0,60 5. OVS Dolenjske — povračilo od davčne osnove — 2,30 %> od davčne osnove — povračilo od obrtne dejavnosti — 1,15*/* od davčne osnove — povračilo od kmetijske dejavnosti — 0,42 “/» do 0,56 V. od KD — povračilo od proizvedenih kWh — 0,0171 din/ kWh — povračilo od onesnažene vode — 137,36 din/E — povračilo od uporabljene vode — 4,02 din/m3 — povračilo od pitne vode — 1,71 din/m3 — odškodnina od naplavin — 57,22 din/m3 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1936. St. 402-22/85-1 Brežice, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r. 52. Na podlagi 16. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni dst SRS, št. 35/85), 39. člena statuta krajevne skupnosti Velika Dolina in sklepa zbora delovnih ljudi in obča-bov z dne 15. decembra 1985 je skupščina krajevne skupnosti Velika Dolina na svoji 9. seji dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP 0 razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Velika Dolina 1. člen Za območje krajevne skupnosti Velika Dolina se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v de-barju za tmanciranje programa modernizacije krajev-bih cest in ureditve javne razsvetljave na Veliki Dolini. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 2. februarja 1986 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih bo do-°čila volilna komisija. 6. člen Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991. Samoprispevek bodo plačevali: 1. občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja v višini 3 u/o mesečno, 2. občani, ki prejemajo pokojnino po stopnji 3 “/# mesečno, 3. samostojni obrtniki po stopnji 3 °/o OD, 4. občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 “/o od katastrskega dohodka in 5. lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Velika Dolina v višini 3 °/» od poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto. 7. člen Zavezanci za samoprispevek so vsi občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti Velika DoVna stalno prebivališče in občani, ki imajo nepremičnine na območju krajevne skupnosti Velika Dolina, čeprav nimajo stalnega prebivališča na tem območju, ki se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin. 8. člen Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, priznavalnin, invalidnin in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih le-ti prejemajo na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. 3. člen Skupna vrednost programa znaša 56,000.000 din. S samoprispevkom se bo zbralo ca. 26,000.000 din. Ostala sredstva bo prispevala SIS za komunalno in cestno ejavnost občine Brežice. 4. člen Program za uporabo sredstev samoprispevka: f "" v vaseh Brezje in Ponikve, preplastitev že as-lytirane ceste, Ce^ za vas Laze asfaltiranje ca. 700 m krajevne 2a vas Korit no asfaltiranje ca. 700 m krajevne Ceste, v vasi Rajec, asfaltiranje ca. 600 m vaške ceste, i. Mala Dolina—Ribnica, asfaltiranje ca. 2 km ob-ceste in ~~ vas Oimik, asfaltiranje ca. 3 km občinske ceste. Ureditev javne razsvetljave na Veliki Dolini. 5 5. člen e*erendumski program Izvajanja iz prejšnjega Prem ^0'°ea'a z vsakoletnim planom izvajanja na sveta skupščina krajevne skupnosti, upošte-cest program izvajanja preplastitve že asfaltiranih jriterV °k^ini Brežice ter letni program Samoupravne občinSne skuPnc>sti za komunalno in cestno dejavnost e Brežice ter druge krajevne razmere. 9. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri SDK Brežice. Organ, ki bo odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po programu bo svet krajevne skupnosti. 10. Sen Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci ob izplačilu. Zavezancem od kmetijske dejavnosti in obrtnikom pa uprava za družbene prihodke občine Brežice. 11. člen Od zavezancev, M ne bodo izpolnjevali obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se bo samoprispevek izterjal po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 12. člen Pravico glasovanja na referendomn imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v srplošnem volilnem imeniku za območje, na katerem se izvaja referendum. 13. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. 14. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Velika Dolina GLASOVNICA za referendum dne 2. 2. 1986 o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje programa, ki obsega: — v vaseh Brezje in Ponikve, preplastitev že asfaltirane ceste, — za vas Laze asfaltiranje ca. 700 m krajevne ceste, — za vas Koritno asfaltiranje ca. 700 m krajevne ceste, — v vasi Rajec asfaltiranje ca. 600 m vaške ceste, — Mala Dolina—Ribnica, asfaltiranje ca. 2 km občinske ceste, in — vas Cirnik, asfaltiranje ca. 3 km občinske ceste. Ureditev javne razsvetljave na Veliki Dolini. Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1. 3. 1986 do 28. 2. 1991. Samoprispevek bodo plačevali: — občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja v višini 3°/o mesečno, — občani, ki prejemajo pokojnino po stopnji 3 %> mesečno, — samostojni obrtniki po stopnji 3 °/» OD, — občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti e>o stopnji 5 %> od katastrskega dohodka in — lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Velika Dolina v višini 3 °/o od poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto. Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, priznavalnin, invalidnin in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih le-ti prejemajo na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Po navedenem namenu in izhodiščih glasujem ZA PROTI Glasuje se tako, da se obkroži beseda »ZA«, če se glasovalec z uvedbo samoprispevka strinja, besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 15. člen Glasovnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti Velika Dolina. 16. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Velika Dolina. 17. Sen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 014-1/85 Velika Dolina, dne 27. decembra 1985. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Velika Dolina Miha Škrlec L r. CELJE 53. Skupščina občine Celje je ex> 23. členu zakona 0 financiranju splošnih družbenih . potreb v družbeno' političnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na zborih občinske skupščine sprejela dne 24. decembri 1985 ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračuna cb' čine Celje za leto 1985 1. člen V odloku o proračunu občine Celje za leto 1®^ (Uradni list SRS, št. 13/85) se spremeni prvi odst*1' vek 2. člena. Skupni prihodki občinskega proračuna znašaj0 875,912.214 din in se razporedijo: din — za občinske potrebe 873,912.2^ — za tekočo proračunsko rezervo Ž.OOO.O0 2. člen V bilanci prihodkov in splošnega razporeda Pr‘' hodkov proračuna občine Celje za leto 1985 se v 0°' delku A spremenijo naslednje postavke: din Vrsta 1 — davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka 307,225.0®® Vrsta 2 — davki na promet in pre-moženje 465,175.0® Vrsta 3 — takse in odstopljeni republiški prihodki " ' 67,209.000 Vrsta 5 — prihodki po posebnih predpisih 220.00° Vrsta 6 — prihodki upravnih organov in drugi prihodki 35,250 0° Prenešena sredstva preteklega leta 833.2* Vsega skupaj prihodki 875,912 21 V bilanci prihodkov in splošnega razporeda P0' hodkov proračuna občine Celje se v oddelku B *Pre' menijo naslednje postavke: din 01 — Glavni namen — dejavnosti organov družbenopolitičnih skupnosti 656,708 0° 02 — Glavni namen — dejavnost ljudske obrambe iS.seS.S'5 03 — Glavni namen — dejavnost . družbenopolitičnih organizacij 39.064.8° 04 — Glavni namen — negospodarske , investicije 35.83U14 08 — Glavni namen — socialno var- . stvo — varstvo borcev 26,757.0 09 — Glavni namen — zdravstveno din varstvo , 3,290.000 10 — Glavni namen — komunalna delavnost 9,500.000 12 — Glavni namen — krajevne skupiti 47,382.000 17 — Glavni namen — tekoča prora- CUnska rezerva in obveznosti preteklih let 2,928.000 18 — Glavni namen — rezervni sklad 8,750.800 Druga poraba 15,677.600 Vsega skupaj porabljeno 875,912.214 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-9/84-2 Celje, dne 24. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. •anca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Celje za leto 1975 Znesek din Razpored prihodkov 0 Prenešena sredstva 833.214 01 1 Davek iz dohodka in osebnega do- 02 hodka 307,225.000 03 2 Davek na promet in premoženje 465,175.000 04 3 Takse in odstopljeni republiški pri- 08 hod ki 67,209.000 09 5 Prihodki po posebnih predpisih 220 000 12 6 Prihodki upravnih organov in dru- 16 gi prihodki 35.250 000 17 18 Skupaj prihodki 875,912 214 Dejavnost organov DPS Dejavnost ljudske obrambe Dejavnost družbenopolit. organizacij Negospodarske investicije Socialno varstvo — varstvo borcev Zdravstveno varstvo Krajevne skupnosti Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti preteklih let Rezervni sklad Druga poraba Skupaj odhodki Znesek din 656,708.555 18.363.345 39,064 800 35,831.114 26,757 000 9.500.000 47.382.000 11.659.000 2.928.000 8,750.300 15,677.600 1F75.912.214 54. ,. Skupščina občine Celje je po 26. členu zakona o anciranju splošnih družbenih potreb v družbenopo-‘^čnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na .^■lah vseh treh zborov dne 24 decembra 1985 spie- i 55. Odbor za uresničevanje programa samoprispevka v občini Celje je po drugem odstavku 9 člena odloka o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS, št. 25/82) na seji dne 18. decembra 1985 sprejel o ODLOK Začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v letu 1986 v občini Celje 1. člen le. dokler ne bo sprejet proračun občine Celje za i986 (v nadaljnjem besedilu: proračun), se sme za ra,'anc*ranje splošnih družbenih potreb občine upo-p toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno v Oljenih v isti dobi po proračunu za leto 1985, ri^ar največ do zneska 219.000.000 dinarjev. 2. člen ra2 ^r!hodki, ki bodo doseženi v letu 1986 in njihov ret3 po 1. členu tega odloka, bodo sestavni del , °dkov in njihovega razporeda v proračunu za 10 1986. 3. člen Določbe odloka o proračunu občine Celje za lete rač 86 ^do smiselno uporabljale do sprejetja prc CUna za leto 1986 br.?a °dlok začne veljati naslednji dan po objavi v adaetn listu SRS. ^ 400-6/85-2 el3e. dne 24. decembra 1985. y Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. SKLEP I Valorizirajo se zneski, od katerih se po odloku o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS, št. 25/82) samoprispevek ne plačuje. II Samoprispevka ne plačujejo delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek ali pokojnino, ki ne presega 31.000 dinarjev neto mesečno in kmetje, katerih letni katastrski dohodek ne presega 50.000 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. III Na zahtevo so lahko samoprispevka oproščeni delovni ljudje, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 20.000 dinarjev mesečno. IV Ta sklep velja od 1. februarja 1986. St. 014-1/82 Celje, dne 18. decembra 1985. Predsednik odbora Ivo Potočnik 1. r. 56. Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 15. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje (Uradni list SRS, št. 23/82) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje na 15. redni seji, dne 11. decembra 1985 sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o oblikovanju najemnine za poslovne prostore na območju občine Celje 1. člen V 2. členu sklepa objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 4/85, se pod dejavnost B besedi »-delno sufi-citarne« nadomesti z: »dejavnosti, ki so v skladu z razvojem občine«. 2. člen Za 4. členom se doda nov 4. a člen, ki se glasi: »Višina najemnine za poslovni prostor, v katerem najemnik opravlja dve različni dejavnosti, glede na razvrstitev iz 2. člena sklepa, se ob predložitvi ustreznega potrdila, kj ga izda občinski organ določi tako, da se za vsako dejavnost upošteva polovična obveznost. Dokazilo o opravljanju dejavnosti se predloži samoupravni stanovanjski skupnosti do 20. 12. tekočega leta in se uporablja za naslednje leto.« 3. člen Spremembe in dopolnitve sklepa začnejo veljati s 1. januarjem 1986 in se objavijo v Uradnem listu SRS. Predsednik zbora uporabnikov skupščine SSS občine Celje Franc Gaberšek 1. r. CERKNICA 57. b) za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev in žive perutnine do 10 ton v notranjem prometu c) za kosovne pošiljke: kopitarjev in odraslih goved od glave — telet od glave — žive perutnine od vsakih začetih 50 kosov — prašičev in drobnic od glave — za vsako čebeljo družino d) meso kopitarjev in parkljarjev od kg — za mesne izdelke razen konzerv od kg — za divjačino od kg — za perutninsko meso od kg — za drobovino od kg — za ribe, rake, polže — žive od kg' — za mast od kg — za mleko od litra — za jajca od kom — za mlečne izdelke od kg — za jajčne izdelke od kg — za ostale neimenovane živalske proizvode in pošiljke od kg din 1.900 462 144 220 43 40 2,85 2,00 2,35 2,35 2,35 1,90 1,90 0,l53 1,65 2. člen a) za veterinarsko sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od kosa proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca b) za veterinarsko sanitarne preglede rib v ribogojnicah od vsake začete ure c) za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pri skladiščenju in zamrzovanju — za jelenjad, srnjad — za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom — za medvede s trihinoskopskim pregledom — za divjo perjad po kosu d) za veterinarsko sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v parkirnicah in hladilnicah, za vsako začetno uro porabljenega časa din 0,025 1.900 230 340 475 23 1.900 Na podlagi 28. in 2. odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) ter 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na svoji seji dne 2. decembra 1985 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Cerknica 1. člen 1. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju, gonjenju živali, ki se odpremijajo iz območja občine in preko državne meje, se določijo pristojbine: din a) za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine do 10 ton, ki se odpremljajo preko državne meje 2.730 3. člen din Za izdajo za promet z mlekom, mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico . Posestnikom, ki ne oddajajo mleka v zbiralni ali mlekarno pač pa ga dajejo na drug način v jav^ potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške Pre gleda molznic na tuberkulozo. Za predpisano veterinarsko napotnico bolne živali, ki se zaradi klanja odpremlja v klavnico ter za živali zaklane v sili, se določi pristojbina . v znesku 5. člen Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravi]^ ha za pregled pristojnega organa, ki opravlja vete narsko sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja ali razkladanja ali, da je razkladanje, nakladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled na-ročil, plačati zamudnino v višini 1.900 din za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine in morebitne zamudnine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške. 6. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na zbirni račun št. 50160-840-004-3182 Republiška taksa za promet s parkljarji in kopitarji in Se razprejajo, kot to določa navodilo o pristojbinah 2a zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnem računu (Uradni ^ SRS, št. 2/78). 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha vejati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitar-ae Preglede in dovoljenja v občini Cerknica, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 30/85. 8. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-3/83-1 Cerknica, dne 30. decembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r. 58. Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem var-Va živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in 168. člena jer -občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36'82) 2a Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na seji dne decembra 1985 sprejel ODREDBO 0 Pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Cerknica — organizacije združenega dela pri pregledu razkladanja mesa in drobovine parkljarjev, kopitarjev, divjačine in perutnine od kg 0,17 — lovske družine in TOZD Gojitveno lo- višče Jelen Snežnik od vsake uplenjene parkljaste živali — divjadi 310,00 3. člen Zavezanci poravnavajo svoje obveznosti iz prejšnjega člena te odredbe: — pri vsakoletnem cepljenju psov proti steklini in ob registraciji, — pri izdaji zdravstvenega spričevala za živali, — pri veterinarsko-sanitarnem pregledu vsake vagonske ali kamionske pošiljke živali ali živalskih proizvodov, — pri veterinarsko-sanitarnem pregledu razkladanja mesa in drobovine parkljarjev, kopitarjev, divjačine in perutnine, — lovske družine in TOZD Gojitveno lovišče Jelen Snežnik od vsake uplenjene parkljaste divjadi polletno, na podlagi evidence o izvršenem odstrelu, 4. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo mesečno, razen LD in TOZD Gojitveno lovišče Jelen Snežnik polletno. Sredstva se odvajajo na račun Republiške in pokrajinske takse na promet kopitarjev in parkljarjev št. 50160-840-004-3182 za veterinarsko higensko službo. 5. člen Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za kritje stroškov ve-terinarsko-higienske službe v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 3/85). 6. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi ▼ Uradnem listu SRS. St. 402-28/80-1 Cerknica, dne 30. decembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r. 1. člen ^ to odredbo se določijo pristojbine za kritje stro-£ ^ delovanja veterinarsko-higienske službe v občini rKnica za leto 1986. 2. člen (jej Pristojbine plačujejo organizacije združenega ^ društva in rejci živali na naslednji način: din fjg lastniki psov za vsakega psa ob red- letnem cepljenju psov 310,00 ajj rejei živali za vsako parkljastvo žival Stw.0P‘tarja, za katerega se izda zdravstveno lc_evalo (potni list) 150,00 Uv najame za nemoteno financiranje proračunskih Potreb posojilo v ustrezni višini iz sredstev rezervne-ga sklada proračuna. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-Pern listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. halje. St. 400-7/85 Grosuplje, dne 25, decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 61. Na podlagi prvega odstavka 43. člena zakona o fi-anciranju družbenih potreb v družbenopolitičnih uPnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 191. , ®ha statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. s J8. 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na J1 zbora združenega dela in zbora krajevnih skup-°s*;* hne 25. decembra 1985 sprejela ODLOK 0 uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje 1. člen Za delno kritje stroškov sanacije nastale škode kot posledice elementarne nezgode — naliva in toče, ki je v mesecu juliju 1985 poškodovala krajevne ceste ter posevke kooperantom KZ Ljubljana TZO Grosuplje In KZ Stična, se uporabi 1,400.000 din rezervnega sklada občine Grosuplje. 2. člen Sredstva rezervnega sklada iz 1. člena tega odloka se uporabijo za v 1. členu navedene namene brez obveznosti vrnitve ter se dodelijo za delno kritje škode naslednjim upravičencem: din — Komunalni skupnosti občine Grosuplje za delno sanacijo krajevnih cest 800.000 — KZ Ljubljana TZO Grosuplje za delno sanacijo škoda po toči kooperantom 400.000 — KZ Stična za delno sanacijo škode na kmetijskih posevkih 200.000 3. člen ' Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/85 Grosuplje, dne 27. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 68. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. decembra 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 1. člen Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv se v občini Grosuplje v letu 1986 uvaja poseben prispevek iz osebnih dohodkov delavcev, in sicer po stopnji 0,15 Ve. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov in OZD v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega m — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena istega zakona se zbirajo pri Samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje kme- tijstva občine Grosuplje in se v celoti porabljajo za občinske blagovne rezerve. Ta sredstva se uporabljajo za občinske stalne blagovne rezerve, za nabavljanje blaga za občinske stalne blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov intervencijskega in tekočega vzdrževanja občinskih blagovnih rezerv, za kritje dela obresti za tržne blagovne rezerve. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega zakona je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 1, člena tega zakona se. obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. *t. 331-3/85 Grosuplje, dne 6. januarja 1986. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 63. Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1985 sprejela ODL O K o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega razvoja občine Grosuplje za obdobje 1986—1690 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, za minimalno vodnogospodarsko dejavnost in za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek. plačujejo v ietu 1936 prispevek za solidarnost p n gradnji m uporabi stanovanj in sicer dokler Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Grosuplje, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 2,095 %>, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 3. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in sicer dokler Skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Grosuplje ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Grosuplje za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Grosuplje, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 2,29 "/o, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 4. člen Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, dokler območna vodna skupnost Ljubljanica Sava ne ugotovi, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti Ljubljanica Sava za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Grosuplje, vendar najdlje do 30. junija 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek od posameznih osnov in po tarifah kot sledi: 1. Koti črnske osnove: — od proizvedene električne energije — 9,0295 din/kWh — od uporabljene vode — 7,40 dm/mS popustniki: od 5—10 mio na m5 80 % od gornje tarife od 10—30 mio na m3 85 °/o od gornje tarife nad 30 mio na m® 90 %> od gornje tarife — od onesnažene vode — 253,20 din/E — od pitne vode — 3,25 din/m3 — od naplavin a) gramoz — 130 din/m3 b) mivka — 900 din/m3 2. Vrednost osnove: — od obrtne dejavnosti — 2,30 "/o od davčne osnove — od katastrskega dohodka — 1,54 °/o od katastrskega dohodka — od davčne osnove — 2,3 %> Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka. 5. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom in sicer dokler Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Grosuplje ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti za varstvo pred požarom občine Grosuplje za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Grosuplje, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,30%; osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 6. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986. St. 420-26/85 Grosuplje, dne 25. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 64. Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju yz§oje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS. št. 35/79), 53. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu °teok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. £lena zakona o svobodni menjave dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 1/81), 43. tena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za pri-mer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju PNspevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 •p 23/83) ter 190. člena statuta občine Grosuplje Uradni tist SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je skupščina /■une Grosuplje na sejah zbora združenega dela. Pora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1985 sprejela o ODLOK začasnem financiranju samoupravnih interesnih upnosti družbenih dejavnosti za območje občine Grosuplje 1. člen Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku. 2. člen Občinski izobraževalni skupnosti Grosuplje plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,5. 3. člen Občinski telesnokulturni skupnosti Grosuplje plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,21. 4. člen Občinski zdravstveni skupnosti Grosuplje plačujejo zavezanci prispevke — iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,59, — iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji 12,55. 5. člen Občinski skupnosti otroškega varstva Grosuplje plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka —- za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,42 — za otroške dodatke po stopnji 1,08. 6. člen Občinski skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,75. 7. člen Občinski kulturni skupnosti Grosuplje plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,42. 8. člen Občinski skupnosti za zaposlovanje Grosuplje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,27. 9. člen Občinski raziskovalni skupnosti Grosuplje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,02. 10. člen Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacijo in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986. 11. Sen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986. St. 402-2/84 Grosuplje, dne 25. decembra 1985. Predsednik Skupščine obtine Grosuplje Janez Koščak 1. z. 66. Skupščina občine Grosuplje je na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št.10/78, 6/82 in 8/84) na predlog Skupnosti za ceste Slovenije na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. decembra 1985 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za prestavitev pokopališča v Višnji gori 1. Ugotovi se, da je prestavitev pokopališča v Višnji gori na zemljišča: a) pare. št. 370 njiva v izmeri 5026 m2 in pare. št. 371/1 travnik v izmeri 2.982 m2 pripisano vložni štev. 75 k. o. Dedni dol, last Erjavec Tilna, Žabjek 1, Višnja gora b) pare. št. 372, travnik v izmeri 1.652 m2, pare. št. 376/1 travnik v izmeri 414 m2 in pare. št. 375 neplodno v izmeri 363 m2 pripisano vložni štev. 304 k. o. Dedni dol, katerih lastnik je Rimokatoliško žup-nijstvo Višnja gora c) pare. št. 378 travnik v izmeri 94 m2, pripisano vložni štev. 377 k. o. Dedni dol, imetnik pravice uporabe Kmetijska zemljiška skupnost občine Grosuplje v splošnem interesu. 2. Tožba, s katero se zoper to odločbo začne upravni spor, ne zadrži postopka za razlastitev. St. 465-76/84 Grosuplje, dne 18. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 66. Na podiagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/35) in drugega odstavka 1. člena odloka o plačevanju dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 21/84) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na redni seji dne 24. decembra 1985 sprejel ODREDBO o spremembi tarif za plačevanje dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Grosuplje L člen Tarife za plačevanje dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Grosuplje iz 1. člena odloka o plačevanju dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 21/84) se spremenijo ter znašajo: din — za goveda in konje 102,00 — za žrebeta in teleta 50,00 — za prašiče do 50 kg teže 12,00 — za prašiče nad 50 kg teže 25,00 — za perutnino 0,25 — za odstreljeno in prodano parkljasto divjad 130,00 — za pee 220,00 2. člen Pristojbine ss odvajajo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa na zbirni račun št. 50130-840-009-31892 občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba neha veljati odredba o spremembi tarif za plačevanje dela stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 4/85). 4. člen Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-32/85 Grosuplje, dne 25. decembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. 67. Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni iist SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84), je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 24. decembra 1985 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Grosuplje 1. člen Za veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju se plačuje naslednje pristojbine: din 1. Za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine — do 10 ton 1.900 —• za vsako nadaljnjo tono 190 2. Za kosovne pošiljke — kopitarjev in odraslega goveda od kom. 280 — telet, prašičev in drobnice od kom. 140 — za čebele za vsakih 10 panjev 280 3. Za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, prekladanju in razkladanju — mesa, mesnih izdelkov za vsak kg 1 — mlečne izdelke in mleko za vsak kg 1 — jajca — cela od kom. 0,122 — ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke od kg 0,130 — jajčne izdelke za vsak kg 0,60 2. člen Za veterinarsko sanitarni pregled pošiljk živine, živalskih proizvodov, živalskih odpadkov in surovin, ti se uvozijo ali izvozijo se plačujejo naslednje pristojbine: 1. Za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine: din — do 10 ton 2.720 — za vsako nadaljnjo tono 270 2. Kosovne pošiljke — velike živali 630 — teleta, prašiči, drobnica 360 — velika divjad 454 — mala divjad 330 — perutnina, zajci 40 3. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina po molznici 577 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se zaračuna še odvzem mleka in stroške pregleda molznic na TBC. 4. člen Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede mesa, mesnih izdelkov, njih razkladanje in nakladanje ter z.a plačilo stroškov ki nastanejo z bakteriološk mi pregledi izdelkov in brisov rok in obleke ter občasnimi pregledi izdelkov na pesticide in antibiotike se v obratu MIG, TOZD Mesoizdelki Škofja Loka v Stični plačuje pristojbina v pavšalnem znesku mesečno 168.300 din. 5. člen Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v obratu Ljubljanskih mlekarn v Stični se plačuje pristojbina v pavšalnem znesku mesečno 55,000 din. 6 člen Za veterinarsko sanitarne preglede v skladišču s’ra Ljubljanskih mlekarn v Stični pa se plačuje pristojbina v pavšalnem znesku mesečno ina ?50 din Za veterinarsko sanitarne preglede divjadi in dru-Sih živil v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah ali pri zasebnikih se določi pristojbina za vsako začeto uro porabljenega časa za pregled. Vrednost ure je 1.900 din. 7. člen Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne bivali, ki se zaradi klanja odpremljaio v klavnico ,er za živali zaklane v sili se pristojbina ne zaračunava. 8. člen Preglede iz 1. in 2. člena je potrebno prijaviti veterinarski inšpekciji oziroma pooblaščeni veterinarski Organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem, prekladanjem in razkladanjem. Ce pošiljatelj ne pripravi pravočasno pošiljke ali ■aga. ki je namenjeno za promet ali pregled, delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske ofKanizir-i -e pride ob dogovorjenem času na kraj nu!°*’en za n’'e"',ed. ie lastnik, pošiljatelj ali prejem- ! za vsako začetne zamujeno uro dolžan plačati ifloa din Lastnik nošiiiatelj ali pseiemmk lahko zahteva Povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije potem, ko je dobil pravočasno obvestilo, brez opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem času. Za pregled izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50 °/o. Materialni stroški, to so stroški prevoza in dnevnice, niso všteti v pristojbinah in se obračunavajo na posebnem računu. 9. člen Pristojbine za opravljeni veterinarsko sanitarni pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in odpadkov ob nakladanju, prekladanju ali razkladanju in dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo plačujejo organizacije združenega dela ali občani takoj ob opravljenem pregledu oziroma izdaji dovoljenja ali mesečno po računu. 10. člen Pristojbina plačana v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun, št. 50130-840-009-31892 občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali. 11. člen Višina pristojbin se med letom povečuje skladno z rastjo vrednosti režijske ure diplomiranega veterinarja s predhodnim soglasjem Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba se preneha uporabi lati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne nrealede v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 20/85). 13. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-31/85 Grosuplje, dne 25. decembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. 68. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10/78, 6/82 in 8'84) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 24. decembra 1985 sprejel ODREDBO o .javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Preska-Dvori v Grosupljem, prva faza I Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Preska-Dvopi v Grosupljem, prva faza, ki ga je izdelal TOZD Projektivni biro GP Grosuplje pod št. 696/85 v decembru 1985. II Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta se nanaša na spremembo namembnosti zazidave. ra Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta bo javno razgrnjen trideset dni od dneva objave v Uradnem listu SRS v prostorih oddelka za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje ki v prostorih krajevne skupnosti Grosuplje. IV V času javne razgrnitev lahko k osnutku sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti. V Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem tista SRS. St. 350- Grosuplje, dne 25. decembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1985 1. člen Drugi člen odloka o proračunu občine Idrija za leto 1985 se spremeni tako, da se glasi: Občinski proračun za leto 1985 obsega prihodke v skupnem znesku 224,182.900 din. Prihodki se razporedijo din — po posebnem delu proračuna v znesku 223,782.900 — za tekočo proračunsko rezervo 400.000 2. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov je sestavni del tega odloka. 3. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985. IDRIJA St. 402-15/84 Idrija, dne 26. decembra 1985. 69. Na podlagi 23. Mena zakona o financiranju sploš-»ih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Otradoi Ust SRS, št. 39/74) m 207. Mena statuta Bilanca prihodkov in splošnega Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih L r. razporeda prihodkov Rebalans I. Rebalans n. Indeks 85/84 Prihodki 1. Davek od dohodka m osebnih dohodkov delavcev 68,615.000 68,615.000 150,2 2. Prometni davki 98,123.000 98,123.000 222,1 3. Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodki od drugih davkov 2,377.000 2,377.000 95,5 4. Takse 8,697.000 8,697.000 147,2 5. Prihodki na posebmh predpisih in prihodki organov 11,446.000 11,446.000 146,3 6. Prihodki od drugih DPS 23,889.900 34,380.600 225,9 7. Prenesena sredstva 544.300 544.300 52,0 Skupaj prihodki 213,692.200 224,182.900 183,3 Razpored prihodkov 1. Državni organi 152,336.200 159,118.900 206,5 2. Negospodarske investicije 100.000 100.000 3. Ljodska obramba 5,711.000 5,711.000 146,6 4. Intervencije v gospodarstvu 3,211.000 5,511.000 337,7 5. Družbene dejavnosti 23,202.000 23,202.000 160,6 6. Druge splošne potrebe 16,016.000 17,424.000 202,2 7. Splošna komonašna raba 10,141.000 10,141.000 244,5 8. Iztočena sredstva 2,507.000 2,507.000 31,9 9. Drogi odhodki 468.000 468.000 198,3 Skupaj razpored prihodkov 213,692.200 224,182.900 182,6 Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejel^ ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Idrija za I. trimesečje 1986 1. člen Do sprejetja proračuna občine Idrija za leto 1986, najdlje pa do 31. marca 1986, se bodo proračunske potrebe občine Idrija financirale na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Idrija za leto 1985. 2. člen Plan dohodkov za I. trimesečje 1986 lahko obsega največ četrtino vseh prihodkov občinskega proračuna, ki so bili razporejeni po proračunu za prejšnje leto. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Idrija za leto 1986. 4. člen V primeru neenakomernega priliva prihodkov v I. trimesečju 1986 se manjkajoča sredstva za izvajanje tega odloka krijejo z najemom kratkoročnega premostitvenega posojila iz sredstev rezerv občine Idrija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 402-21/85 Idrija, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 71. Na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) ter 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1985 'n seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK 0 zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 1. člen Za uresničitev ciljev in nalog pri družbenoorga-uizlrani tržni proizvodnji hrane skladno z družbenim Planom občine Idrija za obdobje 1986—1990 se s tem udlokom zagotavljajo sredstva za intervencije v pro-'zvodnji hrane v letu 1986 in določa prednostni uamen uporabe teh sredstev. 2. člen Pospeševanje družbenoorganizirane tržne proizvodnje hrane je zadeva posebnega družbenega pomena. 3. člen Skupščina občine Idrija in Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Idrija z resolucijo o izvajanju družbenega plana občine za leto 1986 določi program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, Id so potrebne za realizacijo pospešene družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. 4. člen Za izvedbo nalog programa iz prejšnjega odstavka se uvaja za leto 1986 posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 1 ‘/e. 5. člen Osnova za obračunavanje in plačevanja prispevka iz 4. člena tega odloka, je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 4. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je določeno z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83). 6. člen Sredstva iz 4. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Idrija. 7 člen Ta sredstva se lahko uporabijo le za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) zlasti pa: — za pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi; — za pospeševanje intenzifikacije družbeno organizirane poljedelske proizvodnje; — za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo; — za nadomestilo dela obresti za kredite, dane iz sredstev hranilno-kreditne službe do leta 1980; — za pospeševalne akcije družbeno organizirane proizvodnje na območjih občine, kjer so težji proizvodni pogoji. Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Idrija podrobneje določi namene uporabe teh sredstev v programu za leto 1986. 8. člen Sredstva za intervencije v proizvodnji hrane se lahko dodelijo upravičencem le, če se pogodbeno ali s sporazumom zavežejo zagotoviti dogovorjeno količino hrane. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St: 320-6/82 Idrija, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 72. Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84), drugega odstavka 51. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/82), tretjega odstavka 290. člena zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje v občini Idrija 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenoekonomskega razvoja občine Idrija na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti, požarnega varstva, cestnega gospodarstva in dejavnosti na področju SLO, katerih kontinuirano izvajanje je nujno za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za — solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj — gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe — minimalno vodnogospodarsko dejavnost — financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom — financiranje varstva in vzdrževanja cest — financiranje temeljnih nalog SLO. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj iz dohodka po stopnji 1,5 %>. Osnova za obračun je bruto osebni dohodek. Prispevek na podlagi prejšnjega odstavka se plačuje, dokler Skupščina samoupravne interesne skupnosti občine Idrija ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Idrija, vendar najdlje do 30. 6. 1986. 3. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah zdru- ženega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe po stopnji 2,71 */o. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek. Prispevek na podlagi prejšnjega odstavka se plačuje, dokler Skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti Idrija ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana SKIS Idrija za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Idrija, vendar najdlje do 30. 6. 1986. 4. člen Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, dokler Območna vodna skupnost Soča Nova Gorica ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Soča Nova Gorica za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Idrija vendar najdlje do 30. junija 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek od posameznih osnov in po tarifah kot sledi: 1. Količinske osnove: — od proizv. el. energ. — 0,0295 din/kWh — od uporab, vode — 7,40 din/m3 popustniki: od 5—10 mio na m3 80 °/o od gornje tarife od 10—30 mio na m-* 85 °/o od gornje tarife nad 30 mio na m2 3 90 %> od gornje tarife — od onesnažene vode — 253,20 din/E — od pitne vode — 3,25 din/m3 * — od naplavin a) gramoz — 130 din/m3 b) mivka — 900 din/m3 2. Vrednostne osnove: — od obrtne dejavnosti — 2,30 Vo od davčne osnove — od katastrskega dohodka — 1,54 °/o od k. d. — od davčne osnove — 2,30 6/o Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo ieto tako, da na tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka. 5. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom po stopnji 0,30 °/o. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek. Prispevek na podlagi prejšnjega odstavka se plačuje, dokler Skupščina skupnosti požarnega varstva Idrija ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti požarnega varstva Idrija za obdoibje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Idrija, vendar najdlje do 30. 6. 1986. 6. člen Delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka za financiranje osnovnih nalog SLO in DS v občini Idrija po stopnji 0,30 %>. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek. Prispevek na podlagi prejšnjega odstavka se plačuje, dokler Skupščina občine Idrija ne ugotovi, da je uveljavljen samoupravni sporazum o financiranju programa SLO in DS v občini Idrija za obdobje 1986—1990, vendar najdlje do 30. 6. 1986. 7. člen Delavci v OZD in delovnih skupnostih s področij dejavnosti od 1 do 11 po odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76 in 72/80) ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so v lasti občanov, in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka za vzdrževanje in varstvo cest v občini Idrija po stopnji 1,30 »/e. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek. Prispevek na podlagi prejšnjega odstavka se plačuje, dokler Skupščina občinske cestne skupnosti Idrija ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana občinske cestne skupnosti za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Idrija, vendar najdlje do 30. 6. 1986. 8. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986. St. 402-22/85 Idrija, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 73. Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Oradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na pod-ročju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 25/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na Področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju ^ Primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 In 27/82), v skladu z zakonom o obračunavanju In plače-Vanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/83) ter 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28' decembra 1985 sprejela ODLOK 0 začasnem f:naneiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Idrija 1. člen Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih pianov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku. 2. člen Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 6,60. 3. člen Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,50. 4. člen Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke — iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,25 — iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji 12,21. 5. člen Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka — za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,70 — za otroške dodatke po stopnji 0,50. 6. člen Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,30. 7. člen Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,80. 8. člen Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,32. 9. člen Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,03. 10. člen Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986. 11. Sen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1966. St. 402-23/85 Idrija, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih L r. KAMNIK 74. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), 43. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlagi in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na seji dne 24. decembra 1985 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi lokacijskega načrta za gramoznico v k. o. Godič 1 Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ugotavlja, da je lokacijski načrt za gramoznico v k. o. Godič v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine za obdobje 1981—1985 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84). 2 Lokacijski načrt za gramoznico se javno razgrne v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 in v krajevni skupnosti Godič, za dobo 30 dni, računano od dneva objave. 3 Lokacijski načrt je izdelal Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora Kamnik pod št. 68/85 v juniju 1985. 4 Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi in društva, delovni ljudje in občani, lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik. 5 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-59/85 Kamnik, dne 24. decembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, inž. 1. r. KOČEVJE 75. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela OD LOK e spremembi odloka o proračuna občine Kočevje za leto 1985 1. člen V odloku o proračunu občine Kočevje za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 14/85 in 25/85) se 1. odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1985 znašajo 232,916.123,80 din in se razdelijo: din — za razporeditev po posebnem delu proračuna 230,707.322,00 — za tekočo proračunsko rezervo 1,208.801,80 2. Sen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/85-5/1 Kočevje, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kočevje za leto 1985 Vrsta prihodkov Znesek 0 Prenešena sredstva 7,877.123,80 1 Davek iz osebnih dohodkov 114,510.000.00 2 Prometni davek 77,836.000.00 3 Davek na dohodek od premoženja 6,946.000,00 4 Takse 13,886.000,00 5 Prihodki po posebnih predpisih 3,177.000,00 6 Prihodki upravnih organov 8,684.000,00 Skupaj prihodki 232,916.123,80 Splošni razpored prihodkov Znesek 01 Dejavnost organov DPS 175,039.000,00 02 Dejavnost LO 8,844.000,00 03 Dejavnost DPO in društev 14,264.000,00 04 Negospodarške investicije 1,388.863,00 05 Dejavnost KS 3,886.000,00 06 Socialno in zdravstveno varstvo 14,593.000.00 07 Komunalna dejavnost 250.000,00 08 Intervencije v gospodarstvu 7,896.000.00 09 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 2^90.740,80 16 Izločena sredstva 4,364.520,00 Skupaj odhodki 232,916.123,80 76. Na podlagi 26. Sena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Mst SRS, št. 39/79) in 197. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je občinska skupšSna na seji zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v času od 1. januarja do 31. marca 1986 1. člen Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1986 se bodo proračunski izdatki občine Kočevje začasno financirali v času od 1. januarja do 31. marca 1986 na podlagi splošnih določil proračuna občine Kočevje za leto 1985. 2. člen Financiranje splošnih družbenih potreb v prvih treh mesecih leta 1986 se vrši na podlagi trimesečnega načrta prihodkov in odhodkov, ki ga sprejme IS SO Kočevje. 3. člen Trimesečni finančni načrt odhodkov ne sme presegati 25 odstotkov izvršenih odhodkov po občinskem Proračunu za leto 1985. 4. člen Prihodki in odhodki zbrani oziroma porabljeni na Podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1986. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 490-14/85-5/1 Kočevje, dne 26 decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 17. Na podlagi 1., 16. točke 4., 9. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS. št. "5/85) ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni ^st_SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je Skupščina občine . °čevje na šeji zbora združenega dela in zbora kra-)6vnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Kočevje se plačuje davek na promet ne-enučDin po zakonu o davku na promet nepremičnin P0 določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje od pro-vrednosti kmetijskega zemljišča ter nezazida-stavbnega in drugega zemljišča, od prometne ^^niosti gradbenega objekta in razlike med pro-haslivi ‘n ®ra(II3eno vrednostjo gradbenega objekta, po *®dnjih davčnih stopnjah: za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti ^ stopnji 15»/,, Ijišč*3' v8 nezazidana stavbna zemljišča in druga zem-’ ki se ne uporabljajo v kmetijske namene od Prometne vrednosti kvadratnega metra: Nad din za m1 Do din za m2 Znaša davek din -h •/< 72 15 12 215 11 + 20 od presežka nad 72 din 215 358 39 + 25 od presežka nad 215 din 358 429 75 + 30 od presežka nad 358 din 429 500 96 + 36 od presežka nad 429' din 500 512 122 + 42 od presežka nad 500 din 572 644 152 + 48 od presežka nad 572 din 644 715 186 + 54 od presežka nad 644 din 715 225 + 60 od presežka nad 715 din C) ZE i gradbene objekte od prometne vrednosti po stopnji : 25 “/o, in za razliko med prometno in grad- beno vrednostjo od kvadratnega metra: Nad din Do din Znaša davek za m* za m2 din + Ve 1.430 15 1.430 4.290 215 + 20 od presežka nad 1.430 4.290 7.865 787 + 25 od presežka nad 4.290 7.865 12.155 1.680 + 30 od presežka nad 7.865 12.155 16.445 2.967 + 40 od presežka nad 12.155 16.445 4.683 + 50 od presežki nad 16.445 3. člen Ce lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred pretekom petih let od pridobitve, se davek, odmerjen po stopnjah, določenih v 2. členu odloka poveča za 30 °/o. 4. člen Davek na promet nepremičnin se ne plača, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanu, ki bo v njem opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic. Oprostitev je možno uveljavljati že ob prodaji poslovnega prostora, Če zavezanec izkaže, da bo kupec v takem prostoru opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost. V' tem primeru se zavezancu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka. Ce v roku dveh let po izvršeni prodaji kupec ne prične opravljati gospodarske ali poklicne dejavnosti, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka. Davek na promet nepremičnin se zavezancu naknadno odmeri, če kupec v poslovnem prostora preneha opravljati gospodarsko ali poklicno dejavnost, ala če odtuji poslovni prostor, pred pretekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti. 5. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta odtok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 1L!81). 6. Sen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dašje. Št. «0-6/86-46 Kočevje, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jene Ham* L r. 78. Na podlagi 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) ter 2. člena zakona o finaciranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13/83, 1/84, 11/84, 34/84 in 13/85) se 4. člen spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,75 %>.« 2. člen V 15. členu odloka, se črta besedilo »ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijske dejavnosti in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete,« ter besedilo tretjega odstavka v celoti. 3. člen 22. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen tistih za katere je določena posebna stopnja, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 33 "/o. Zavezanci davka, ki opravljajo dejavnost bifejskega značaja ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 38 %>. Zavezanci, ki obpasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 43 e/o.«. 4. člen V prvem odstavku 23. člena se za besedami »Kot postranski poklic,« črta vejica in doda naslednje besedilo: »ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana«. Četrti odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki dosegajo- dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katero so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež tega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini: Delež prihodka v celotnem prihodku v •/• nad do •/• olaišave od odmer, davka 10 20 5 20 30 10 30 40 ' 15 40 50 20 50 25« 5. člen Drugi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi: »Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko pooblaščena banka, ki je sprejela devizno plačilo iz tujine, izplača obrtni zadrugi ali organizaciji združenega dela, katere blago ali storitev je bila izvožena, dinarsko protivrednost in je v ustrezni kolon) izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.« 6. člen 28. a člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža: — za 5 %>, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 %> — za 10 %>, če znaša odstotni delež tega prihodka nad' 5—15 %> — za 20 %>, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15—30% — za 30 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 %.« 7. člen V 35. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davkov v višini 5 ‘l" enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavke tega člena se poveča v odstotku od enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet posip vanj a, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev in družinskih članov sicer: 1. Glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja: — vi. skupini (deficitarne dejavnosti) — v II, skupini storitvene dejavnosti — v III. skupini proizvodne dejavnosti 2. Način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomati- ziranosti procesa): — če občan opravlja popravila in storitve za občane z uporabo ročnega dela oziroma lastne telesne moči — ostale storitve — ročno izdelovanje izdelkov — izdelovanje izdelkov v neavtomatiziranem procesu 20 '' — izdelovanje izdelkov v avtomatiziranem procesu 25 'Z' o'/' lO’/' 20‘A O6/' 10 "A 15 'A 3. Kraj poslovanja vezan na možnost pridobivanja dohodka: — v odročnih naseljih 0 °/e — v primestnih in mestnih naseljih 15 °/e 4. Delovna sposobnost zavezanca vezana na možnost pridobivanja dohodka: — slabše zdravstveno stanje zavezanca, ki delno vpliva na doseganje dohodka ali starost zavezanca nad 50 let (ženske) oziroma 55 let (moški) 5 »/o — delovna sposobnost ni zmanjšana, oziroma zdravstveno stanje in starost glede na vrsto dejavnosti ne vplivajo na doseganje dohodka 10 °/o 5. Uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov 5 %> Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo dejavnost kot postranski Poklic se pavšalni letni znesek davka določa tud! v sorazmerju s časom opravljanja dejavnosti in možnostjo doseganja dohodka « 8. člen 39. člen se spremeni tako, da se glasi: "Zavezancem za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 2 °/i. od enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pri določanju pavšalnega letnega zneska davka se tvdi smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega Pdstavka 35. člena tega odloka,- Ce znaša davčna osnova dinarjev stopn' nad do v •/«' 1,430.000 0,10 1,430.000 2,860.000 0,20 2,860.000 5,720.000 0,30 5,720.000 8,580.000 0,45 8,580.000 11,440.000 0,65 11,440.000 14,300.000 0,85 14,300.000 1,00 — za stavbe in prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo: Ce znaša davčna osnova dinarjev Stopnja nad do v •/• 1,430.000 0,20 1,430.000 2,860.000 0,35 2,860.000 5,720.000 0.50 5,720.000 8,580.000 0.70 8,580.000 11,440.000 0,90 11,440.000 14,300.000 1,20 14,300.000 1,50 — za poslovne stavbe in poslovne prostore: Ce znaša davčna osnova dinarjev Stopnja nad do v •/• 1,430.000 0.15 1,430.000 2,860.000 0.35 2,860.000 4.290.000 0.55 4,290.000 5,720.000 0,75 5,720 000 7,150.000 1,00 7,150.000 1,25 12. člen 9. člen V 41. členu se v drugem odstavku za besedami *v organizacijah strokovnih združenj kulturnih de av-rev in njihovih članov- črta vejica in doda naslednje &e-edi!o: »ali organizacijah združenega dela s P 'd-r°čja kulture«. 10. člen Prvi odstavek 51. a člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki plovnega objekta plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer: — nad 8 do S metrov dolžine 30.400 dinarjev, — za vsak nadaljni polni meter še po 12.000 dinarjev.« 45. člen se spremeni tako. da se glasi: "Davek od dohodkov iz premoženja in premoženj-pravic plačujejo zavezane: oo naslednjih stopnjah: znaša davčna osnova dinarjev nad do V 8/o 77.600 15 77.600 155.200 24 155.200 232.8U0 33 232.800 310.400 42 310.400 388.000 50 388.000 465.600 58 465.600 65 *■ 11. člen 50. a in 50. b člen se združijo v 50. člen, ki se v ^nvek na posest stavb plačujejo zavezanci od n.p^no®ti stavbe — davčne osnove po naslednjih stop- ~ Za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže; 13. člen 55. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: — če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, k) odpade na plačano realizacijo bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev, — če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov od katerih je bil obdavčen Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke, — če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti, — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja. — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezanci, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila dvaka se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz pete alinee pa za čas do enega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje se ne zaračunavajo zamudne obresti.« 14. člen Za 58. členom se doda nov 58. a člen, ki se glasi: »Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v višini do 20 %>, za humanitarne namene pa v višini do 40 °/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 °/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja.« 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 420-^83-4/1 Kočevje, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 79. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83, 71/84 in 39/85), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela se v tarifi, ki je sestavni del odloka, tarifna štev. 1, v kateri je predpisana obdavčitev prodaje motornih vozil v roku do dveh let, doda novi odstavek, ki se glasi: »Posebni občinski davek od rabljenih motornih vozil in motornih koles, ki so stara nad deset let se ne plačuje. Cas desetletne starosti vozila je šteti od dneva prve registracije dalje.« 2. člen V tarifni številki 2 s katero je predpisana obdavčitev alkoholnih pijač, se v prvi alinei, ki določa obdavčitev naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač po stopnji 6 °/o za besedo »pijač« dodata še besedi »ter medice«. V drugi alinei, ki predpisuje obdavčitev medice po stopnji 15 8/o se besede »od medice 15 %,« črtajo. 3. člen Za tarifna številko 5 se doda nov naslov In nova tarifna številka 5 a, ki se glasi: »BI — PROIZVODNE STORITVE Tarifna štev. 5 a Od proizvodnih storitev se plačuje posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnji 10 °/o. Opomba: 1. Posebni občinski davek od plačil za proizvodne storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnopravnim osebam ter občanom. 2. Proizvodna storitev je takrat, kadar proizvajalec izdeluje izdelke po naročilu iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev. 3. Davčna osnova za posebni občinski davek od plačil za proizvodno storitev je opredeljena v 19. členu zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 421-15/72-4/1 Kočevje, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. ODLOK 80. o spremembah odloka o posebnem občinskem davku Skupščina občine Kočevje je na podlagi 8. člena od prometa proizvodov in od plačil za storitve zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) in pravilnika o 1' čien določitvi imen naselij in ulic ter o označevanju na- V odloku o posebnem občinskem davku od pro- selij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter meta proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski po 196. členu statuta občine Kočevje na seji zbora Dolenjski list, št. 2/76, 8/76, 18/76, 1/78 in Uradni list združenega dela 'in zbora krajevne skupnosti dne SRS, št. 14/80, 11/81, 9/82, 35/82, 7/83, 1/84 in 13/85) 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o preimenovanju in imenovanju ulic v mestu Kočevje 1. člen Imenuje se novo zgrajeno zazidalno območje: novo zazidalno območje med Ljubljansko cesto, delom Rožne ulice in Kekčeve ulice, se imenuje Turjaško naselje. 2. člen Ukine se Turjaška ulica, vse stavbe s te ulice pa se pripojijo k Turjaškemu naselju. 3. člen Nova stanovanjska soseska je narisana na zem-Ijiško-katastrskem načrtu M 1 : 1000. 4. člen Občinska Geodetska uprava Kočevje izvede spremembe po tem odloku v vseh uradno vodenih seznamih ROTE in EHIS. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 8-207/1-85 Kočevje, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 81. Na podlagi 20. člena zakona o varstvu pred hru-Pom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) in 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni Ust SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK 0 varstvu pred hrupom v nekaterih naravnih in bivalnih okoljih v občini Kočevje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določajo posebni ukrepi za Carstvo pred hrupom in sanacijski ukrepi za odpravo !n zmanjšanje prepovedanega hrupa v določenih ob-ltločjih občine Kočevje. 2. člen Določila tega odloka se nanašajo na določena zavarovana naravna in bivalna okolja v občini Ko-cevje, in sicer: — okolja stanovanjskih hiš in bivalnih prostorov v občini Kočevje zelene površine v mestih Kočevje območja, ki so z določili tega odloka posebno za varovana. II. POSEBNO ZAVAROVANA OBMOČJA 3. člen Posebno zavarovana območja v občini Kočevje so: — center mesta Kočevje pri spomeniku — območje zdravstvenega doma — območje vseh vzgojnoizobraževalnih in socialnovarstvenih ustanov — območje Titovega parka — območje pokopališč — območje športnorekreacijskih površin. 4. člen Na posebno zavarovanih območjih iz 2. in 3. člena tega odloka pristojne občinske inšpekcijske službe ne glede na normativne vrednosti dovoljenih ravni hrupa lahko: — stalno ali v določenih časovnih obdobjih prepovedo določena hrupna in moteča dela in dejavnosti, — prepovedo uporabo določenih gradbenih strojev ali predpišejo posebne varstvene ukrepe za omejitev širjenja hrupa, — omejijo ali prepovedo promet z motornimi vozili po določenih predelih posebno zavarovanih območij, — določajo pogoje za ureditev parkirišč v zadostni oddaljenosti od bivalnih prostorov, — prepovedo ali omejijo hrupne dejavnosti v bližini posebno zavarovanih območij, — določijo druge ukrepe za varstvo pred Hrupom. III. SANACIJSKI UKREPI ZA ODPRAVO ALI ZMANJŠANJE PREPOVEDANEGA HRUPA 5. člen Če v zavarovanih naravnih in bivalnih okoljih iz tega odloka hrup presega maksimalno raven, določeno z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80), odredijo pristojne občinske inšpekcijske službe, da se izdela sanacijski program za odpravo ali zmanjšanje prepovedanega hrupa. Tak sariacijski program izdela organizacija združenega dela ali druga pravna oseba oziroma društvo, ki po vroča hrup. 6. člen Sredstva za odpravo ali zmanjšanje prepovedanega hrupa so dolžne zagotoviti tiste organizacije združenega dela, druge pravne osebe, društva ali občani, ki hrup povzročajo. 7. člen Organizacije združenega dela, druge pravne osebe, društva ali občani lahko dajo pobudo, da se s samoupravnim sporazumom skupno načrtujejo ukrepi in akcije za odpravo ali zmanjšanje hrupa, združujejo potrebna sredstva in skupno uresničujejo sprejete načrte. 8. člen Kadar je več povzročiteljev prepovedanega hrupa v okolju, jim lahko pristojni organ naloži, da se medsebojno sporazumejo, kako bodo zmanjšali učinek hrupa, in v kakšnem roku bodo izvršili ustrezne ukrepe. IV. VARSTVO PRED HRUPOM Z ZVOČNIMI NAPRAVAMI 9. člen Naprave za povzročanje zvokov, radijski in televizijski sprejemniki, glasbila in druga sredstva se smejo uporabljati le tako, da ne motijo drugih ljudi v okolju. Izjemoma se smejo uporabljati zvočna sredstva za opozorilne in varnostne namene kot to za njihovo uporabo določajo posebni predpisi. 10. člen Uporaba zvočnih naprav je na javnih prostorih dovoljena le, če ima tisti, ki uporablja zvočne naprave, za vsak primer enkratne ali trajne uporabe posebno dovoljenje za uporabo zvočnih naprav na javnem prostoru. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda občinski upravni organ za notranje zadeve z obrazložitvijo o načinu uporabe, ki mora ustrezati dogovorjenim normam uporabe in predpisom o preprečevanju prepovedanega hrupa. V. KAZENSKE DOLOČBE 11. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: — če krši ukrepe iz 4. člena odloka — če ne izdela v določenem roku sanacijskega programa iz 5. člena odloka — če ne izvrši sanacijskih ukrepov iz 8. člena odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznujejo za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba OZD, druga pravna oseba in fizične osebe. 12. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek OZD in druga pravna oseba: — če krši določila 9. in 10. člena odloka. Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 din se kaznuje za prekršek iz tega člena odgovorna oseba OZD, druge pravne in fizične osebe. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen Izvajanje tega odloka nadzorujejo občinske inšpekcijske službe, oddelek za notranje zadeve občine Kočevje in PM. 14. člen Sanacijske programe iz 5. člena odloka morajo OZD in druge pravne osebe izdelati najkasneje v roku 6 mesecev po izdani odredbi pristojnega organa. Ta rok se v izjemnih primerih, ko ni mogoče izdelati teh programov zaradi tehničnih in ekonomskih razlogov, lahko podaljša največ za dve leti. 15. člen Oddelek za notranje zadeve občine Kočevje lahko organizatorjem prireditev dovoli daljše trajanje pri- reditev kot je določeno v prvem odstavku 19. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Kočevje, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 82. Na podlagi 44. in 50. člena dogovora o temeljih družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986 do 1990 je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS ter programov SLO 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986—1990 na področju zadovoljevanja skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in za uresničevanje programov ljudske obrambe za obdobje 1986—1990 se s tem odlokom zagotavlja začasno financiranje teh dejavnosti. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov, plačujejo v letu 1986 prispevek za SLO tet izvajanje nalog v KS, dokler se ne sklene posebni samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za uresničevanje programov KS ter samoupravni sporazum o temeljih obrambno razvojnega načrta za obdobje 1986—1990, vendar najdlje do 30. 6. l986- 3. člen Zavezanci iz prejšnjega člena združujejo sredstva iz dohodka na osnovi BOD po stopnji 0,5 °/o. S tem' sredstvi bodo KS izvajale prioritetne naloge, ki jih bodo opredelile s svojimi samoupravnimi sporazumi o temeljih plana za obdobje 1986—1990. 4. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986. St. 402-11/85-9/1 Kočevje, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 83. Na podlagi 32. člena zakona o vodah (Uradni lis< SRS, št. 38/81) in 195. člena statuta občine Kočevj® je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK 0 začasnem plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Kočevje in SR Slovenije za obdobje 1980—1990 na področju vodnogospodarske dejavnosti, katere izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za mini-tnalno vodnogospodarsko dejavnost. 2. člen Temeljne organizacije združenega dela s področja-gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, dokler Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava ne ugctovi, da je samoupravni spo-razum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Ljubijanica-Sava za obdobje 1986—1990 uveljavljen in 0 tem obvesti Skupščino občine Kočevje, vendar najdlje do 30. junija 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo pri-sPevek od posameznih osnov in po tarifah kot sledi: 1. Količinske osnove — od proizv. el. energ. — 0,0295 kVh — od uporabljene vode — 7,40 din/m3 popustniki: od 5—10 mio na m3 80 % od gornje tarife od 10—30 mio na m3 85 °/o Od gornje tarife dud 30 mio na m3 90 °/o od gornje tarife — od onesnažene vode — 253,20 din/E —- od pitne vode — 3,25 din/m3 —r od naplavin a) gramoz — 130 din/m3 h) mivka — 900 din/m3 2. Vrednostne osnove — od obrtne dejavnosti — 2,30 % od davčne osn. — od katastrskega dohodka — 1,54 °/o od k. d. '— od davčne osnove — 2,30 u/o Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skup-dosti Slovenije, do konca januarja tekočega leta koli-^lr>ske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi Veza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti Zavezancev vodnega prispevka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nern bstu SRS in se uporablja od 1. 1. 1986 dalje St, 324-7/85-2/1 Kočevje, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 84. sv Podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah 29 y,',ne menjave dela (Uradni list SLS, št. 17 ..... in ieaa zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82, 34/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. de-1 cembra 1985 sprejel ODLOK o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine 1. člen Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, plačujejo po tem odloku vendar najkasneje do 31. marca 1986. 2. člen Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 4,49. 3. člen Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,38. 4. člen Občinski zdravstveni skupnosti plačajejo zavezanci prispevke — iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 1,36 — iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji 10,00. 5. člen Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka — za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,73 — za otroške dodatke po stopnji 1,20. 6. člen Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,75. 7. člen Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 9$M. 8. člen < ki skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,20. 9. člen Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zave zanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,023. 10. člen Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986. 11. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1-986. Št. 30-5/85-9/3 Kočevje, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 85. Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/84 in 24/85), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 195. člena statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne Interesne skupnosti 3. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delavnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom in sicer, dokler skupščino skupnosti za varstvo pred požarom občine Kočevje, ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Kočevje za obdobje 1986— 1990 uveljavljen, in o tem obvesti skupščino občine, vendar najdlje do 31. marca 1936. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0.25 */o; osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 4. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986. Št. 30-5/85-9/3 Kočevje, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak L n. LAŠKO 86. Na podlagi 9. člena odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe na območju občine Laško (Uradni list SRS, št 12/79 iD 20/83) je Izvršni svet Skupščine občine Laško na sef dne 23. decembra 1985 sprejel 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj in za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj in sicer, dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o ton obvesti Skupščino občine Kočevje, vendar najdlje do 31. marca 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 2,095 ®A, osnova za obračan je bruto osebni dohodek. ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-higiensko službo 1. člen S to odredbo se določajo pristojbine, ki jih bodo plačevali lastniki živali pri dvigu zdravstvenega spričevala oziroma pri registraciji psov, za financiranj6 veterinarsko-higienske službe v občini. 2. Sen Pristojbine znašajo: — za goveda in konje — za teleta in žrebeta — zh prašiče do 50 kg in za koze in ovce — za prašiče — za perutnino — za pse din 106 56 38 46 1 150 3. Sen Zbrana sredstva po tej odredbi se odvajajo na posebni račun, št. 50710-840-019-31893 občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali. 4. člen Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-higiensko službo (Uradni list SRS, št. 10/85). Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-23/85-1/2 Laško, dne 23. decembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Drago Košak, dipl. oec. 1. r. LENART 87. Na podlagi 294 člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83), 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84). 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25-1077/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lenart 1. člen V občini Lenart se uvede plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju mestnega naselja Lenart. 2. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče mestnega naselja Lenart, v mejah, ki ga zajema urbanistični ali zazidalni načrt. Meja plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča poteka: od izhodiščne točke pri mostu na potoku Velka, na regionalni cesti št. 11/387 po levem bregu regulirane struge potoka Velke do meje k. o. Lenart, naprej v k. o. Zg. Zerjavci po levem bregu predvidene struge reguliranega potoka Velka Preko pare. št. 77, 79, 930/1, 1096/2, 919, 914/3, 921/1, do naostu na regionalni cesti št. 11/346, po novi trasi iste regionalne ceste do severne meje pare. št. 926/1, Po južni meji pare. št. 921/2, 929/1, 983, 1043.. do lokalne ceste Lenart—Jurovski dol, po tej lokalni cesti do tromeje k. o. Zg. Žerjavci—Varda—Lenart, od tii po severni meji pare. št. 233/1 v smeri jug preko Pare. št. 233/1, 227, 235, 240, 221/2. 238/1, južni meji le parcele do lokalne ceste Lenart—Jurovski dol pri Pare. št. 238/4 naprej po zahodni trasi ceste Lenart— Jurovski dol, do predvidenega rezervata za bodočo hitro cesto Maribor—Radgona, po severnem robu rezervata do ceste preko pare. št. 218, 219, 190/2, 185/2, 183, 182, do potoka Globovnica na meji s k. o. Za-uiarkova, od tu poteka meja po potoku Globovnica (regulirani del) do poti na Kamenšak pri mostu na Globovnici, po levem bregu regulirane struge Globov-Jtica do k. o. Radehova, od tu do zahodne meje pare. št 646, 443/3, 443/4, 443/1, 443/2, 422 do severozahodne meje k. o. Radehova, od tu preko regionalne reste št. II/346 v k. o. Lenart po zahodnih mejah Pare. št. 593, 541, vzhodne meje pare. št. 75, preko Pare. št. 74/1 do OJ 6 po vzhodni meji OJ 6 do pare. št. 32/1, po severni meji pare. št. 34/3, preko pare. št. 390/1, 396/1, preko lokalne ceste pare. št. 665 v vzhodni smeri preko pare. št. 398, 399/1, 899/2, 400, 409/2, 414/1, preko struge Velka do pare. št. 414/5, levem bregu struge Velka do. pare. št. 1147/4 v k. o. Sp. Porčič, od tu naprej v vzhodni smeri preko pare. št. 420, 426/3, do severne meje pare. št. 406/1, po lokalni cesti pare. št. 1164/2 do pare. št. 407/1, preko te lokalne ceste po vzhodni in severni meji pare. št. 458 k. o. Sp. Porčič v ravni črti do pare. št. 451 in severozahodni meji te pare. št. do lokalne ceste pare. št. 1158/4, po vzhodni meji lokalne ceste pare. št. 1158/4, 1161, preko regionalne ceste 11/337 do zahodne meje pare. št. 1053/2, severozahodne meje pare. št. 1160/1 do melioracijskega jarka pare. št. 1058/3, po melioracijskem jarku pare. št. 1085/3, 1089/6, do potoka Velka in nato do izhodiščne točke pri mostu Velka, in regionalni cesti št. 11/387. 3. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredno uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice), temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe. Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča iz dohodka, druge samoupravne organizacije in skupnosti pa iz svojih prihodkov. 4. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za namene, ki jih določa prvi odstavek 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se razen tega ne plačuje za urejanje zelene površine. 5. člen Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je na lastno zahtevo za 5 let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje, kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona e stavbnih zemljiščih. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestite za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje oziroma stanovanjsko hišo. 6. člen Razen oprostitev iz 5. člena odloka, so oproščeni plačevanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč: — občani, ki prejemajo stalno družbeno denarno pomoč, na njihovo vlogo za vsako koledarsko leto posebej; — najemniki oziroma lastniki stanovanj, če občinski upravni organ ugotovi, da stanovanjski prostori niso primerni za bivanje; — občani, ki uveljavljajo plačevanje v skladu z načeli subvencioniranj a. Podatke daje pristojnemu upravnemu organu Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lenart. Oprostitev plačevanja nadomestila se ureja na podlagi vloge občanov. 7. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se določi od m2 zazidalnega ali nezazidalnega stavbnega zemljišča in mesečno znaša: — od zazidanega stavbnega zemljišča: 1. za stanovanjske prostore (sobe, predsobe, hodnike v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in druge zaprte prostore v stanovanju (garaže, last posameznega občana, poslovne prostore in vse prostore, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, ki jih uporabljajo organizacije združenega dela in delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti za svojo redno dejavnost od tlorisne površine 3 din; 2. za zemljišča, ki so namenjena poslovni dejavnosti, nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno 0,90 din; — od nezazidanega stavbnega zemljišča: 3. od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje, oziroma, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo ter zemljišča, ki so že odmerjena kot stavbno zemljišče 0,35 din. 8. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se rfaira na računu pri skladu stavbnih zemljišč. 9. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancu z odločbo občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke; za zidana stavbna zemljišča na podlagi podatkov zavezanca, za nezazidana stavbna zemljišča na podlagi podatkov upravnega organa za komunalne zadeve. Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o davkih občanov. 10. člen Za stanovanjske hiše v družbeni lastnini se nadomestilo določi z odločbo hišnemu svetu, ki glede na površino stanovanj in poslovnih prostorov določi sorazmerni del nadomestila posameznim imetnikom stanovanjske pravice in najemnih poslovnih prostorov. Stanovanjska skupnost je dolžna pristojnemu občinskemu upravnemu organu dati podatke o tlorisnih površinah stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini. M. čteo Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se uporablja za pridobivanje stavbnih zemljišč v druž- beno lastnino in za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč. 12. člen Zaradi pravočasne in pravilne določitve nadomestila, so dolžni dati vsi zavezanci nadomestila v roku 30 dni po uveljavitvi odloka točne podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila, kakor tudi za podatke o nastalih spremembah pri osnovah za odmero nadomestila. 13. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec plačila nadomestila, če v določenem roku ne prijavi osnove za odmero nadomestila, oziroma prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila. Z denarno kaznijo do 3,000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 14. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš’a v občini Lenart (Uradni list SRS. št '24-1098 77, 10-703/78, 1-86/79, 25-1200/79 in 20-1047 82). 15. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-2/77 Lenart, dne 24. decembra 1935. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. LITIJA 88. Skupščina občine Litija je na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) ter v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na območju občine Litija 1. člen Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku. 89. Skupščina občine Litija je na podlagi 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela 2. člen ODLOK Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,94 »/o. 3. člen Občinski telesnokultumi skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,33 %>. 4. člen Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke: — iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,27 °/o, — iz dohodka za zdravstvo razen za nadomestila rz prejšnje alinee, po stopnji 14,57 °/o. 5. člen Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka: — za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,23 %>, — za otroške dodatke po stopnji 0,91 %>. 6. člen Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,86 %>. 7. člen Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci Prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,49 0/o. 8. člen Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevek iz dohodka po stopnji 0,23 °/o. 9. člen - Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,05 %>. 10. člen Prispevki po 9. členu tega odloka obračunani iz dohodka na osnovi dohodka se štejejo za akontacije 'n se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986. 11. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, veljati Pa začne 1. januarja 1886. St 010-7/85 Litija, dne 28 decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. o začasnem plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Litija in SR Slovenije za obdobje 1986—1990 na področju vodnogospodarske dejavnosti, katere izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za minimalno vodnogospodarsko dejavnost. 2. člen Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno dejavnost ali drugo gospodarsko dejavnost plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, dokler Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Ljubljanica-—Sava za obdobje 1986—1900 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Litija vendar najdlje do 30. junija 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek od posameznih osnov in po tarifah kot sledi: 1. Količinske osnove: — od proizv. el. energ. 0,0295 din/kVh — od uporabljene vode 7,40 din/m3 popustniki: od 5—10 mio na m3 80 %> gornje tarife od 10—30 mio na m3 85 %> od gornje tarife nad 30 mio na m3 90 % od gornje tarife — od onesnažene vode 253,20 din/m3 — od pitne vode 3,25 din/m3 — od naplavin a) gramoz 130 din/m3 b) mivka 900 din/m3 2. Vrednostne osnove — od obrtne dejavnosti 2,30 o/o od davč. osn. — od katastrskega dohodka 1,54 °/o od k. d. — od davčne osnove 2,30 e/o Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka. 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od dneva objave. 8t. MO-9/85 Litija, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Litija Bralko Pintar L r. 96. Skupščina občine Litija je na podlagi drugega odstavka 40. Stena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), dragega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/96 in 15/84) in 206. člena statuta občine Litija (Urachti list SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem plačevanja prispevka za samoupravni interesni skupnosti za področje komunale in varstva pred požarom 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1996 na področju komunale in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe za gradnjo nujnih komunalnih objektov in naprav ter za financiranje temeljnih aS nujnih nalog programa varstva pred požarom. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za gospodarjenje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter gradnja nujnih objektov in naprav in sicer, dokler skupščina samoupravne komunalne skupnosti občine Litija ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Litija, vendar najdlje do 31. marca 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek v višini: 1,7 % iz dohodka; osnova za obračun je bruto osebni dohodek za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe 1,3 "/o iz čistega dohodka; osnova za obračun je bruto osebni dohodek, za gradnjo nujnih komunalnih objektov in naprav (pokopališče za Litijo in Šmartno). 3 3. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom in sicer, dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Litija ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Litija za obdobje 1986—1990, uveljavljen, in o tem obvesti skupščino občine, vendar najdlje do 31. marca 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,24%; osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, začne pa veljati 1. januarja 1986. Št. 010-8/85 Litija, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 91. Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in na podlagi 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1985 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o razglasitvi gradu Bogenšperk z vplivnim območjem za kulturni spomenik 1. člen Grad Bogenšperk z vplivnim območjem, določenim v 4. členu se razglasi za kulturni spomenik. 2. člen Grad Bogenšperk je bil zgrajen v 15. stoletju, pomembnejše prezidave pa izvirajo iz 16. in 17. stoletja. Kvadratno tlorisno osnovo dvonadstropnega gradu sestavljajo štirje med seboj povezani trakti z obrambnimi stolpi na treh vogalih. Vhodna fasada ima rekonstruirano kapelno nišo in lesen balkon. Na dvorišču imata v prvem nadstropju dva trakta odprt arkadni hodnik, levi trakt pa ima fasadni pomol. V prvem nadstropju je tako imenovana Valvasorjeva soba s štirimi kamnitimi črnimi stebri. Vodnjak je nameščen v pritličju začelnega trakta. Njegov najznamenitejši lastnik zgodovinar Janez Vajkard Valvasor je imel tu leta 1678 bakrotiskamo in obsežno knjižnico. 3. člen Območje spomenika je pod posebnim družbenim varstvom določenim z zakonom o naravni in kulturni dediščini in tem odlokom. 4. člen Spomenik obsega naslednje parcelne številke v k. 'o. Liberga: Pare. št. VI. št. Kultura Izmera Družbena lastnina — imetnik pravice uporabe del 1939/1 445 travnik 2.317 m3 občina Litija del 1939/2 449 travnik 1.511 m2 občina Litija 1941 664 travnik 3.160 m2 KIT Kmetijska zadruga Litija 1942 664 njiva 5.726 m2 KIT Kmetijska zadruga Litija 1943 664 njiva 2.506 m2 KIT Kmetijska zadruga Litija 1945 664 travnik 11.616 m2 KIT Kmetijska zadruga Litija del 1950/1 446 gozd 313.837 m2 Gozdno gospodarstvo Ljubljana 1954/1 446 gozd 13.463 m2 Gozdno gospodarstvo Ljubljana 1955 449 travnik 7.188 m2 občina Litija 1956/2 664 travnik 4.240 m2 KIT Kmetijska zadruga Litija 1957/1 664 njiva 3.107 m2 KIT Kmetijska zadruga Litija 1957/2 664 travnik 1.628 m2 KIT Kmetijska zadruga Litija 1958 664 travnik 1.408 m2 KIT Kmetijska zadruga Litija 1959 449 sadovnjak 6.379 m2 občina Litija 1960 445 grad in dvorišče 1.950 m2 občina Litija 1961 447 travnik 8.850 m2 Gozdno gospodarstvo Ljubljana 1962 446 gozd 1.776 m2 Gozdno gospodarstvo Ljubljana 1963 447 stavbišče 174 m2 Gozdno gospodarstvo Ljubljana 1964 449 stavbišče 1.419 m2 občina Litija 1965/1 447 travnik 1.212 m2 Gozdno gospodarstvo Ljubljana 1965/3 447 travnik 2.909 m2 Gozdno gospodarstvo Ljubljana 1965/4 447 travnik 1.562 m2 Gozdno gospodarstvo Ljubljana 1965/5 447 travnik 2.919 m2 Gozdno gospodarstvo Ljubljana del 1966 664 njiva 730 m2 KIT Kmetijska zadruga Litija 1967/2 664 njiva 5.065 m2 * KIT Kmetijska zadruga Litija 1968 447 pašnik 1.854 m2 Gozdno gospodarstvo Ljubljana del 1969 445 travnik 21.702 m2 občina Litija 1976/3 446 gozd 15.542 m2 Gozdno gospodarstvo Ljubljana del 2027/4 seznam I pot 2.558 m2 javno dobro Spomenik leži znotraj meje, ki poteka: na zahodni strani ob cesti po zunanji meji parcel 1976/3, 1965/1, 1964/2, prečka cesto Šmartno—Radohova vas, na južni strani preko parcele 1939/2 in poteka po zunanji strani parcel 1941 in 1945, na vzhodni strani po zu-nanji strani parcel 1955 in 1954/1, na severni strani Preide meja v parcelo 1950/1 in poteka po plastnici ^/5 pod razvalinami gradu Lichtenberg. po meji parcele 1961 do ceste Šmartno—Radohova vas. 5. člen Grafični prikaz spomenika v merilu 1 :5000 je kot priloga sestavni del tega odloka. 6. člen Spomenik se označi. Oznaka vsebuje tudi last-n°sti, zaradi katerih je bil spomenik razglašen s tem °dlokom. 7. člen V sklopu novodobne funkcionalne preobrazbe gra- so prostori namenjeni še zbirkam: NOB, osrednji geodetski zbirki, lovski zbirki, zbirki vraževerja na Slovenskem, prikazu zgodovine obnove gradu, zbirki Mineralov, poročni dvorani in gostinstvu. 8. člen Na celotnem območju spomenika so prepovedani Vsi posegi v prostor, ki bi nasprotovali ohranitvi Poravnih in kulturnih vrednot in ki bi spremenili 2načaj spomenika. Na gradu so prepovedani vsi posegi, ki bi uničili ulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost sPomenika: podiranje, razkopavanje, predelovanje, do- zidavanje ali rekonstrukcija objekta v nasprotju z njegovimi arhiteturnimi značilnostmi, odmetavanje ali odlaganje odpadkov, postavljanje vsakovrstnih reklam za komercialne namene izven za to določenega in urejenega prostora. 9. člen Na spomeniku so dovoljeni posegi v smislu rekonstrukcije, sanacije in revitalizacije objekta in parkovnih površin. Za vsak predviden poseg ali raziskavo na območju spomenika je potrebno pridobiti mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne m kulturne dediščine. 10. člen Za ohranitev zgodovinskih izročil se v skladu z značajem spomenika in smotrom varstva spomenika omogoča le razvoj tistih dejavnosti, ki s svojimi posegi v stavbo in prostor nimajo izrazitejših škodljivih vplivov pri ohranjanju spomenika. Osnovna razvojna usmeritev in funkcija je že opredeljena s sedanjim in tudi bodočim delovanjem gradu v okviru naslednjih dejavnosti: — razstavna dejavnost — muzejska dejavnost — kulturna dejavnost — turizem — gostinstvo. 11. člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki opravlja tudi strokovni nadzor nad deli, ki se izvajajo na spomeniku. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja za kulturo pristojni občinski upravni organ. 12. člen Upravni organ pristojen za premoženjsko-pravne zadeve občine poda v roku 3 mesecev po sprejetju tega odloka predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo. 13. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. Sl 010-10/85 Litija, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 92. Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), L, 2. in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 27., 28., 29. in 30. člena statuta krajevne skupnosti Primskovo je skupščina krajevne skupnosti Primskovo na seji dne 4. januarja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo 1. krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Primskovo 1. člen Za območje krajevne skupnosti Primskovo se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje: — izgradnje krajevnega vodovoda, — izgradnjo krajevnega kabelskega telefonskega omrežja, — ureditev javne razsvetljave (na Kopačiji, pri osnovni šoli na Primskovem, v Sobračah, Mišjem dolu in Ješcah) in — dokončanje del na Gasilskem domu v Sobračah. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991. 3. člen Vrednost programa krajevnega samoprispevka iz 1. člena tega sklepa znaša 9,833.000 din. S samoprispevkom bodo zagotovljena vsa sredstva, ki so potrebna za realizacijo programa krajevnega samoprispevka. 4. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Primskovo: — po stopnji 2 %> od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu, — po stopnji 2 %> občani, ki imajo dohodek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od davčnih osnov, — po stopnji 2 °/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, — po stopnji 2 °/o osebni, invalidski in družinski upokojenci od pokojnin. 5. člen Sodelovanje delavcev na začasnem delu v tujini se zagotovi s tem, da se jih obvesti o pripravah na razpis referenduma in o programu ter se jih zaprosi za njihovo mnenje. Po sprejemu odločitve se jih obvesti q izfldu referenduma. 6. člen Samoprispevek se ne more uvesti od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevke se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. 7. člen Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost izvirajočo iz krajevnega samoprispevka v roku. ki je določen < tem sklepom, sicer se ga bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih. 8. člen Za delovne ljudi in občane, ki =e bedo v obdobju plačevanja krajevnega samopris-e-ka stalno naselili na območju krajevne skupnosti Primskovo, veljajo določila 4 člena tega sk^pa. 9. člen Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka imaio pravico glasovati vsi občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik, zaposleni občani, starejši od 15 let. 10. člen V pripravljalnem obdobju za razpis referenduma za uvedbo krrievnega samoprispevka- so program s -moprispevka obravnavali delovni ljudje in občani v vseh družbenopolitičnih organizacijah in dručtvih ter na zborih občanov krajevne skupnosti Primskovo- 11. člen Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo v nedeljo. 26 januarja 1986 od 6. do 19 ure na glasovalnih mestih: — v osnovni šoli Primskovo — v Sobračah v gasilskem domu Izvede ga volilna komisija krajevne skupnosti Primskovo skladno z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine družbenopolitične skupnosti 12. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno in to z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo- Krajevna skyr>no~<. Primskovo Glasovnica »a referendumu dne 26. januarja 1986 za uvedbo 1. krajevnega samoprispevka v denarju za dobo 5 let od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991 za območje krajevne skupnosti Primskovo za financiranje izgradnje krajevnega vodovoda, izgradnjo krajevnega kabelskega telefonskega omrežja, ureditev javne razsvetljave (na Kopačiji, pri osnovni šoli na Primsko-vem, v Sobračah, Mišjem dolu in Ješcah) in dokončanje del na gasilskem domu v Sobračah. glasujem PROTI ZA Glasujete tako, da obkrožite za, če se za uvedbo krajevnega samoprispevka strinjate oziroma proti, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinjate. 13. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Primskovo. 14. člen Kontrolo nad zbiranjem krajevnega samoprispevka opravljata v skladu s pristojnostjo Služba družbenega knjigovodstva in Občinska uprava za družbene prihodke SO Litija. Kontrolo porabe sredstev krajevnega samoprispevka opravlja skupščina krajevne skupnosti Primskovo. 15. člen Skupščina krajevne skupnosti Primskovo sprejme sklep o uvedbi samoprispevka, če bo večina glasovalnih upravičencev na referendumu glasovala za uvedbo krajevnega samoprispevka. 16 člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Program krajevnega samoprispevka se objavi na krajevno običajen način. Primskovo, dne 4. januarja 1986. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Primskovo Miha Selan 1. r. 93. Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS. št. 23/77), 1„ 2. in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 27.. 28., 29. in 30. člena statuta krajevne ckunnosti Ribče, je skupščina krajevne skupnosti Ribče na svoji seji dne 30. novembra 1985 sprejela SKLEP 0 razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ribče 1. člen Za območje krajevne skupnosti Ribče se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje: rekonstrukcija in asfaltiranje ceste skozi naselje Ribče, sanacija obstoječih vodovodov, ureditev zajetij. ureditev avtobusnih postajališč Vernek, Dašnik, Spodnje Ribče, ureditev javne razsvetljave na vseh avtobusnih postajališčih in kritičnih točkah. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. februarja 1986 do 31. decembra 1990. 3. člen Vrednost programa krajevnega samoprispevka iz 1. člena tega sklepa znaša 30,250.000 din. S samoprispevkom bo zbranih 4,000.000 din. Način zagotavljanja in razporejanja sredstev je razviden iz programa krajevnega samoprispevka, ki je sestavni del tega sklepa in samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti Ribče za obdobje 1986—1990. 4. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Ribče: — po stopnji 2,5 %> od neto OD iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu, — po stopnji 2,5 %> občani, ki imajo dohodek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od davčnih osnov, — po stopnji 4 %> delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, — po stopnji 2,5% osebni, invalidski in družinski upokojenci od pokojnin. 5. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali tudi lastniki nepremičnin na območju krajevne skupnosti Ribče (stanovanjska hiša, počitniška hišica, zemljišče za grad-* njo počitniške hišice, zemljišče za kmetijske dejavnosti), ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Ribče, letno v višini 20 °/o od povprečnega mesečnega neto OD v SR Sloveniji v preteklem letu. Plačilo zapade v tekočem letu in to: — 1. tretjina do 31. maja — 2. tretjina do 31. julija in — 3. tretjina do 31. septembra. Sredstva se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti Ribče: 50150-842-022-200843. 6. člen Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialnovarstveno pomoč, invalidnino, pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostno pokojnino, priznano po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendijo in nagrado za delovno prakso ter delavci, katerim osebni dohodek ne presega najniijega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom, v skladu z 12. členom zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 7. člen Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost, izvirajočo iz krajevnega samoprispevka v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer se ga bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih. 8. člen Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselili na območju krajevne skupnosti Ribče. veljajo določila 4. člena tega sklepa. Za delovne ljudi in občane, ki bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka (stanovanjska hiša, počitniška hišica, zemljišče za počitniško hišico in zemljišče za kmetijsko dejavnost), ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS Ribče, veljajo določila 5. člena tega sklepa. 9. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Ribče. 10. Sen Kontrolo nad zbiranjem krajevnega samoprispevka opravljata v skladu s pristojnostmi služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke SO Litija. Kontrolo porabe sredstev krajevnega samoprispevka opravlja skupščina krajevne skupnosti Ribče. U. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo za namene iz 1. člena tega sklepa ter se zbirajo na zbirnem računu samoprispevka št. 50150-842-022-200843 — krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Ribče, Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka navesti podatke, za katere zavezance je znesek plačan, višino osebnega dohodka in višino samoprispevka, ki je vplačan oziroma oproščen plačila po 6. členu tega sklepa. Kolikor je zavezancev samoprispevka več, je izplačevalec dolžan poslati seznam z ustreznimi podatki krajevni skupnosti Ribče. 12. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. Izterjavo bo opravila Uprava za družbene prihodke Skupščine občine Litija. S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu, opravlja svet krajevne skupnosti Ribče, ki je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del. Ta je najmanj enkrat letno dolžan poročati zboru občanov in skupščini krajevne skupnosti Ribče o izvajanju letnih planov ter petletnega programa razvoja krajevne skupnosti in o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev. Ta petletni srednjeročni program je sestavni del plana krajevne skupnosti Ribče za srednjeročno obdobje 1986—1990, v katerem so med sredstvi za njegovo izvajanje predvidena sredstva krajevnega samoprispevka. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in uprava za družbene prihodke, plačila zavezancev iz 4. in 5. člena tega sklepa pa svet krajevne skupnosti Ribče. n. 5km Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja ksejevni samoprispevek, mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka, o opravljanih delih ter ga predložiti v sprejem skupščini krajevne skupnosti Ribče oziroma zboru občanov. Skupščina KS Ribče odloča tudi o načinu, kako se uporabljajo sredstva, ki bi ostala po izvedbi programa del, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden. 14. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1986 dalje. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Ribče Ciril Kovič 1. r. 94. Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 1., 2. in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 27., 28. in 29. ter 30. člena statuta krajevne skupnosti Ribče daje glasovalni odbor KS Ribče POROČILO o izidu glasovanja na referendumu 22. decembra 1985 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje srednjeročnega programa komunalnega in družbenega urejanja in vzdrževanja obstoječih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Ribče, po katerem se bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju krajevne skupnosti Ribče Na območju krajevne skupnosti Ribče so bili na referendumu dne 22. decembra 1985 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: 1. V volilni imenik je bilo vpisanih 182 glasovalcev. 2. Na dan referenduma je glasovalo 163 glasovalcev ali 89,56 "/o. 3. "-Za-" uvedbo samoprispevka je glasovalo 93 glasovalcev ali 51,1 %>. 4. »Proti" uvedbi samoprispevka je glasovalo 67 glasovalcev ali 36,81 %. Glasovalni odbor krajevne skupnosti Ribče ugotavlja na podlagi glasovalnih vpisov, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi 11. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) v krajevni skupnosti Ribče sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje srednjeročnega programa komunalnega in družbenega urejanja in vzdrževanja obstoječih komunalnih in drugih objektov na območju KS Ribče. Ribče, dne 22. decembra 1385. Predsednik glasovalnega odbora KS Ribče Metod Svetičič L r. 1. San glasovalnega odbora KS Ribče Jože Lajevec L r 2. San glasovalnega odbora KS Ribče Stojan Kovič L r. LJUBLJANA CENTER 95. Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) ter 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je izvršni svet občine Ljubljana Center ba svoji 185. seji dne 25. decembra 1985 sprejel ODREDBO ' o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Center 1. člen Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju, prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine ali preko državne meje, se določijo pristoj- bine: a) Za kamionske, vagonske in letalske . Pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine (do M) ton) L900 — za vsako nadaljnjo tono 190 b) Za kosovne pošiljke: — kopitarje in odraslih govedi (od kom) 226 — telet (od kom) 132 — prašičev in drobnice (od kom) 83 — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom 41 — za vsako čebeljo družino 41 — za ostale neimenovane živali po režij- ski uri c) Za meso kopitarjev in parklarjev (°d kg) 0,83 —mesne izdelke (od kg) 0,83 — divjačine (od kg) 0,83 — perutninsko meso (od kg) 0,83 — drobovino (od kg) 0,83 — ribe, rake, polže (od kg) 0,83 — mast (od kg) 0,83 — mleko (od litra) 0,13 — mlečne izdelke (od kg) 0,83 — jajca cela (od kom) 0,10 — jajčni izdelki (od kg) 0^83 ostale neimenovane živalske proizvode sUrovine in odpadke (od kg) 0,36 Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena J* Pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko /"•htarne preglede pa pride ob določenem času na osto nakladanja, prekladanja oziroma razkladanja da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje blato več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled na-, d, plačati zamudnino v višini 1900 dinarjev za vsa-žačeto uro čakanja. , ^oleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, buati tudi stroške prevoza. a) za veterinarsko sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke — od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca 0,03 b) za veterinarsko sanitarne preglede rib v ribogojnicah (ribarnicah) od vsake začete ure 1.900 c) za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zamrzovanjem: — za jelenjad, srnjad, muflone, gamse (od kom) 223 — za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom (od kom) 314 — za medvede v trihinoskopskim pregledom (od kom) 450 — za zajce (od kom) 55 — za divjo perjad (od kom) 26 d) za veterinarsko sanitarne preglede divjačine, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah: — za vsako začeto uro porabljenega časa L900 Poleg pristojbine se plačujejo tudi prevozni stroški in potrebne preiskave. 3. člen Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo in izvršni svet občine. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. 4. člen Za veterinarsko sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko sanitarne preglede se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 odstotkov. 5. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo mesečno in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK številka 50100-840-025-3182 najmanj enkrat mesečno. 6. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 25/85). 7. Sen Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1886. St. S22-4/T8 Ljubljana, dne 25. decembra 1986. Piuliolna 2. Sen Za izvora veterinarsko sanitarne preglede živil živalskega se plačujejo naslednje pristojbine: Skupščine občine Ljubljana Center Beris Plateešek Lr. LJUBLJANA VIC-RUDN1K 1 96. Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 168. seji dne 25. decembra 1985 sprejel ODREDBO o plačevanju dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Del stroškov neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in odpadkov plačujejo organizacije združenega dela in drugi posestniki živali po naslednjih tarifah za vsako žival: din — za govedo in konje 10,00 — za žrebeta, teleta in drobnico 50,00 — za prašiče do 50 kg težke 11,00 — za prašiče nad 50 kg teže 22,00 — za perutnino 0,22 — za odstreljeno in prodano parkljasto divjad 200,00 — za pse 250,00 Živalski vrt Ljubljana plača stroške neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in odpadkov po dejanskih stroških. 2. člen Zavezanci poravnajo svoje obveznosti iz 1. člena te odredbe: — pri izdaji zdravstvenega spričevala^za živali, — pri prvem vsakoletnem cepljenju psov proti steklini in registraciji, — lovske družine pri prodaji divjadi. 3. člen Tarife iz 1. člena odredbe obračunava in pobira: 1. občinski ali od njega pooblaščeni organ za izdajo zdravstvenih spričeval za živali za govedo, konje, žrebeta, teleta, prašiče in perutnine, 2. Veterinarski zavod »Krim-*, Grosuplje za pse, 3. lovske družine za območje občine za uplenjeno in prodano divjad. Obračunana sredstva se nakazujejo na račun: »Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali« št. 50101-840-028-31892. Nadzor nad porabo sredstev opravlja pristojna veterinarska inšpekcija. 4. člen Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o plačevanju dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, 19/84). 5. člen Ta odredba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-3/85 Ljubljana, dne 26. decembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudntk mag. Borut Mišica L r. 97. Na podlagi 28. člena in 2. odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 168. seji dne 25. decembra 1985 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpremljajo iz območja občine in preko državne meje se določijo pristojbine: a) za kamionske, vagonske in letalske din pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton 1.900 — za vsako nadaljnjo tono 190 b) za kosovne pošiljke: — od kopitarjev in odraslih govedi (od kom) 226 — telet (od kom) 132 — prašičev, psov in drobnice (od kom) 82 — žive perutnine (za vsakih začetih 50 kom) 40 —za vsako čebeljo družino 40 — za mačke (od kom) 40 c) za meso kopitarjev in parklarjev (od kg) 0,83 — za mesne izdelke razen konzerv (od kg) 0,83 — za divjačino (od kg) o,83 — za perutninsko meso (od kg) 0,83 — za drobovino (od kg) 0,83 — za ribe, rake, polže žive (od kg) 0,83 — za mast (od kg) o,83 — za mleko (od litra) 1,32 — za mlečne izdelke 0,83 — za jajca cela (od kom) o,10 — za jajčne izdelke (od kg) 0,83 — za ostale neimenovane živalske proizvode,- odpadke (od kg) o,36 Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena na pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled, da pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je . nakladanje, prekladanje oziroma razkladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 1900 din za vsako začetno uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled narotib plečati tudi prevozne stroške. 2. člen Za veterinarsko sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina: a) za veterinarsko sanitarne preglede klavnih živali in mesa v klavnici Velike Lašče v pavšalnem mesečnem znesku 140.25° Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in din pred zakolom, pregled mesa po zakolu in pregled pošiljk pri nakladanju. b) za veterinarsko sanitarni nadzor v mlekarni Velike Lašče v pavšalnem mesečnem znesku 74.580 c) za veterinarsko sanitarni pregled jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca 0,28 č) za veterinarsko sanitarne preglede rib v ribogojnicah od vsake začete ure 1.900 d) za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem: — za vsako začetno uro porabljenega časa 1.900 e) za veterinarsko sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, predelovalnicah, v pakirnicah, hladilnicah in zaklanih prašičev v gostinskih obratih — za vsako začetno uro porabljenega časa 1.900 Poleg pristojbin se plačajo tudi prevozni stroški in ostali rmterialni stroški, ki nastanejo v zvezi s preglede 3. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mleč-. nimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje Veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 500 din, za ovce in koze pa 140 din. Posestniku, ki ne ocldaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v lavno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic (krav, ovc, koz) na tuberkulozo. 4. člen Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 561 din. 5. člen Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določa in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni prebledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Letni pavšal se mesečno akontira v višini ene dvanajstine. 6. člen V pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede niso všteti materialni stroški kot so: stroški prevoza, dnevnice, analize in podobno in se zaračunavajo posebej. 7. člen Za veterinarsko sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina po-Večana za 50 Vo. 8. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in od-vedejo na račun -Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali- številka: 50101-840-028-31892« najmanj enkrat mesečno. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko sanitarnih pregledov. 9. člen Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 21/85). Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 6t. 322-2/85 Ljubljan, dne 26. decembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik mag. Borut Mišica 1. r. 98. Na podlagi 27. in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 168. seji dne 25. decembra 1985 sprejel SKLEP s katerim se odreja javno razgrnitev osnutka zazidalnega načrta za območje VI-2/8 (Vl-ž/1) Muzej ljudske revolucije Slovenije in osnutka lokacijskega načrta za Kardeljevo cesto — odsek Aškerčeva cesta — Cesta v Mestni log 1. člen Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje VI-2/8 (VI-2/1) Muzej ljudske revolucije Slovenije in osnutek lokacijskega načrta za Kardeljevo cesto — odsek Aškerčeva cesta — Cesta v Mestni log, ki ju je v novembru 1985 pod št. 33240 izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23. 2. člen Izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik ugotavlja, da je osnutek zazidalnega načrta in osnutek lokacijskega načrta iz 1. točke tega sklepa pripravljen v skladu z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986—2000, v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. 3. člen Osnutek zazidalnega načrta in osnutek lokacijskega načrta iz 1. točke tega sklepa bosta javno razgrnjena v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7, v prostorih krajevne skupnosti Kolezija. krajevne skupnosti Trnovo in krajevne skupnosti Milan Cesnik za dobo 45 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS. Na mestih javne razgrnitve osnutka zazidalnega načrta za območje VI-2/8 (VI-2/1) Muzej ljudske revolucije Slovenije in osnutka lokacijskega načrta za Kardeljevo cesto — odsek Aškerčeva cesta — Cesta v Mestni log, lahko dajo občani v krajevnih skupnostih, delavci in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih svoje pripombe in predloge. 4. člen Med javno razgrnitvijo se morata osnutka zazidalnega načrta in lokacijskega načrta javno obravnavati. O razgrnitvi osnutkov in času javne razgrnitve morajo Krajevna skupnost Kolezija, Krajevna skupnost Trnovo in Krajevna skupnost Milan Česnik na primeren način obvestiti občane v krajevni skupnosti ter delavce in delovne ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih. gt. 350-41/85 Ljubljana, dne 26. decembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik mag. Borut Mišica 1. r. LOGATEC 99. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 145. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK e spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Logatec za leto 1985 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Logatec za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 13/85) tako, da se glasi: din Skupni prihodki proračuna znašajo 123,790.000 od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 122,590.000 — za razporeditev v stalno proračunsko rezervo 1,200.000 2. člen Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja za proračunsko leto 1985. gt. 010-4/85 Logaec, dne 27. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 100. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 5/82) in na podlagi 145. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Logatec v letu 1986 1. člen Do sprejetja proračuna občine Logatec za leto 1986, se bodo financirale proračunske potrebe, za katere se zagotavlja sredstva v občinskem proračunu, na podlagi trimesečnega načrta proračunskih prihodkov za leto 1985. Začasno financiranje proračunskih potreb velja prvo trimesečje leta 1986. 2. člen Trimesečni načrt odhodkov v letu 1986 ne sme presegati 25 0/o odhodkov proračuna občine za leto 1985. 3. člen Prihodki in odhodki, realizirani na podlagi tega odloka so sestavni del proračunskih prihodkov in odhodkov občinskega proračuna za leto 1986. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Logatec je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov proračuna najame kratkoročno posojilo iz sredstev rezerv občine Logatec. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/83 Logatec, dne 27. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec L r. 101. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78, 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o prispevku za zagotavljanje sredstev za blagovne rezerve v občini Logatec v letu 1986 1. člen S tem odlokom se uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1986 po stopnji 0,15 °/e za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa blagovnih rezerv občine Logatec v letu 1986. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 namenjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, ki se uporabljajo: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega; — za intervencije s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov; — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Logatec, kjer se posebej vodijo in prikazujejo in se uporabljajo za nabavo blaga, obnavljanje in tekoče vzdrževanje blaga v rezervah, za kritje manipulativnih stroškov, za zagotavljanje skladiščnih prostorov. Izvršni svet Skupščine občine Logatec tekoče spremlja porabo teh sredstev. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih Potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek se obračunava in ne plačuje na enak način, kot je to določeno s predpisi za obračunavanje in plačevanje Prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb za področje družbenih dejavnosti za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 010-3/84 Logatec, dne 21. novembra 1985. Predsednik « Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 102. Na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in Usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hra-ne v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 8/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora zdru-2enega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK 0 zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v Proizvodnji hrane v občini Logatec v letu 1986 1. člen Za zagotavljanje sredstev za intervencije v pro-zvodnji hrane v letu 1986 se v občini Logatec uvaja Prispevek iz osebnega dohodka delavcev. 2. člen Prispevek iz osebnega dohodka delavcev za inter- ^encije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji °>8 %. 3. člen Sredstva iz prejšnjega člena odloka se zbirajo v . rnouPravnem skladu za intervencije v kmetijstvu Porabi hrane občine Logatec. 4. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabijo za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) zlasti pa: — za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih, — za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, — za pospeševanje intenzifikacije poljedelske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, — za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo, — za pospeševanje ulova morskih rib in vzreje sladkovodnih rib, — za nadomestilo dela obresti za kredite, hranilno kreditnih služb, danih do leta 1980. 5. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek se obračunava in plačuje na način kot je določeno z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 420-8/83 Logatec, dne 21. novembra 1985. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 103. Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Logatec 1. člen Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem Odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačuje po tem odloku. 2. Men Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 6,32. 3. člen Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,30. 4. člen Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke: — iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 10,40. — iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji 10,70. 5. člen Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka: — za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,80, — za otroške dodatke po stopnji 1,10. 6. člen Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,81. 7. člen Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,35. 8. člen Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,25. 9. člen Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,04. 10. člen Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986. Ta odlok velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Št. 010-3/86 Logatec, dne 7. januarja 1986. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec L r. 104. Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), drugega odstavka 74. člena zakona a varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialnih dejavnosti v občini Logatec 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Logatec za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti, varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, za minimalno vodnogospodarsko dejavnost, za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delorh in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj, in sicer, dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec za obdobje 1986—1990 uveljavljen in 0 tem obvesti Skupščino občine Logatec, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,81 °/o (v global tega pri' spevka je vključen tudi prispevek za solidarnost v republiki v višini 0,135 °/o), osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 3. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim deloh5 s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in sicer, dokler skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Logatec ne ugo' tovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Logatec za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Logatec, vendar najdlje d° 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo P1"1' spevek iz dohodka v višini 3,5 %>, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 4. člen Delavci v temeljnih ali drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena v skladu z družbenim planom občine Logatec za obdobje 1986—1990, in sicer dokler Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Logatec, vendar najdlje do 31. decembra 1980. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek od posameznih osnov in po tarifah kot sledi: 1. količinske osnove: — od proizvedene električne energije: 0,0295 din na kWh — od uporabljene vode: 7,40 din/m3 — od onesnažene vode: 253,20 din/E — od pitne vode: 3,25 din/m3 — od naplavin: a) gramoz 130 din/m3 b) mivka 900 din/m3 2. Vrednostne osnove: — od obrtnih dejavnosti: 2,30 "/o od davčne osnove — od katastrskega dohodka: 1,54 "/o od katastrskega dohodka — od davčne osnove: 2,30 6/o Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti za osnovo vodnega prispevka. 5. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugo-tavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom in sicer, dokler skupščina skupnosti za varstvo Pred požarom občine Logatec ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Logatec za obdobje 1986 do 1990 uveljavljen, in o tem obvesti skupščino občine, Vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,4 %>, osnova za obračun ie bruto osebni dohodek. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od L januarja 1986 dalje. St. 016-^86 Logatec, dne 7. janearfa »86. Predsednik Skupščine občine Logatec Rodi Lipovec L z. 105. Na podlagi 18. člena zalcona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o najvišji najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže v občini Logatec 1. člen V odloku o najvišji najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 34/79) se 2. člen spremeni in se glasi: Mesečna najvišja najemnina za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže se določi za m2 tlorisne površine in znaša glede na namembnost in koristnike v višini: din/m3 — za poslovne stavbe in prostore, v katerih se opravlja proizvodna dejavnost 583 — za poslovne stavbe in prostore, v katerih se opravlja trgovska in gostinska dejavnost 365 — za poslovne stavbe in poslovne prostore, katere upravljajo družbenopolitične organizacije, družbenopolitična skupnost, samoupravne interesne skupnosti, vzgojnoizobraževalne in vzgoj-novarstvene ustanove, OZD, in druge skupnosti za pisarniške prostore 182 — za poslovne stavbe in prostore v katerih se opravlja uslužnostna obrt 219 — za garaže 161 — za kleti, skladišča, lope, druge pomožne prostore 36 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o spremembi odloka o najvišji najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 18/81). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-19/79 Logatec, dne 27. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 196. Skupščina občine Logatec je na podlagi 191. čtessa zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81), navodila za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81), 133. čiena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3^98 te 5/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka pod SeMrte* — Logatec 1. člen S tem odlokom je predpisana izvedba melioracijskih del pod Sekirico, ter način rabe teh zemljišč po končani melioraciji. Melioracija bo izvršena na kmetijskih zemljiščih, ki zajemajo del k. o. Gor. Logatec in k. o. Blekova vas. Melioracijsko območje obsega 26 ha kmetijskih zemljišč, ki g.a na vzhodnem delu omejujeta hrib Sekirica in Gabrk, na jugu grajski park, na zahodu pa cesta Ljubljana—Postojna. Seznam parcel v melioracijskem območju je sestavni del glavnega projekta in je na vpogled pri investitorju. 2. člen Kmetijska zemljišča na melioracijskem območju so v prostorskem delu družbenega plana občine Logatec trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. 3. člen Melioracijska dela se izvedejo po projektu št. 802/290, ki ga je v septembru 1985 izdelalo Vodno gospodarsko podjetje »Hidrotehnik« Ljubljana, TOZD Hidroinženiring Ljubljana, Slovenčeva 95. Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so do konca meseca marca 1986 dolžni posekati in odstraniti vse grmovje in drevesa. 4. člen Investitor melioracijskih del je KIT Mercator — Kmetijska zadruga Logatec. Sredstva za izvedbo melioracijskih del zagotovi investitor. Vračilo sredstev za izvedbo melioracijskih del od lastnikov oziroma uporabnikov kmetijskih zemljišč (20 °/o sredstev) si investitor zagotovi s pogodbo. 5. člen Lastniki oziroma uporabniki zemljišč na melioracijskem območju so dolžni na svojih zemljiščih dovoliti vse tiste posege, ki so potrebni za izvedbo melioracije. 6. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni objekte in naprave vzdrževati tako, da je zagotovljeno njihovo trajno delovanje. Način vzdrževanja določi organizator proizvodnje z dolgoročnimi in letnimi načrti. Za vzdrževanje skupnih melioracijskih naprav morajo lastniki oziroma uporabniki zemljišč prispevati sorazmerni delež, ki ga s posebnim odlokom predpiše v skladu s 7. Senom zakona o kmetijskih zemljiščih občinska skupščina. 7. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč in investitor oziroma. organizator proizvodnje bodo po končani izvedbi melioracije sprejeli program kmetijske proizvodnje na melioracijskem območja, ki mora ustrezati programu melioracij, sredstvom vloženim v ta zemljišča in družbenemu planu občine. 8. Sen Investitor melioracijskih del je dolžan voditi evidenco o sredstvih za izvedbo melioracije in za vzdrževanje objektov in naprav na melioracijskem območja. 9. člen Začetek in dinamiko melioracijskih del po tem odtoku določi investitor. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 010-1/86 Logatec, dne 27. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 107. Na podlagi 7. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) in 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP I Sprejme se prostorski del družbenega plana občine Logatec za obdobje 1981—1985. H Dokumentacija prostorskega dela družbenega plana za obdobje 1981—1985 z nekaterimi elementi do leta 2000, ki jo je izdelal RFC Idrija, TOZD Atelje za projektiranje v decembru 1985 pod številko 170-124/ 84-85, vsebuje grafično opredelitev namenske rabe zemljišč na PKN v merilu 1 :5000 in tekstualni del. III Skupščina občine Logatec ugotavlja, da je s tem dogovor o temeljih družbenega plana občine Logatec za obdobje 1981—1985, vključno s prostorskim delom usklajen z družbenim planom SR Slovenije in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82). rv Ta sklep začne veljati, naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 010-4/86 Logatec, 7. januarja 1986. Predsednik Skupščine občine Logatec Radi Lipovec L r. m. Na podlagi prvega odstavka 38. m 2. odstavka 29; člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) ter 178. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 18. decembra 1985 sprejel (M) RED BO o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanMarne preglede živine in živil živalskega izvora ter pristojbine za izdajo dovoljenja za promet mleka za javno potrošnjo v občini Logatec 1. člen 1. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se odpremlja na javnih prevoznih sredstvih izven občine ali dospe iz drugih občin, se določi naslednje pristoj- bine: din a) za kamionske in vagonske pošiljke 1.900 b) za kosovne pošiljke, za vsako veliko žival oziroma za vsakih 5 telet ali drobnice, za vsakih začetih 50 kom perutnine 770 c) za čebelje družine do 10 panjev 770 za vsak nadaljnji panj 58 d) za vse enodnevne piščance do 5000 komadov 660 e) za polže, rake, žabe in školjke za vsakih začetnih 100 kg 640 2. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled v tržnicah, skladiščih in gostiščih se določi pristojbina: a) za pregled mleka po litru din 2,47 b) za pregled mlečnih izdelkov po kg 1,53 «4 zapregled jajc po kom 0^4 d) za pregled prašičev in divjadi po re- žSjski uri 1.900 3- Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in konzerv, ki se odpremi j a jo s prevoznimi sredstvi izven občine ali dospejo iz drugih občin se določijo naslednje pristojbine: din a) od vseh vrst svežega mesa in zmrznje- nega mesa od kg 2,20 b) od 2*> ranega mleka po litru 1,80 c) od vseh vrst mesnih izdelkov po kg 2,09 d) od vseh vrst mlečnih izdelkov po kg 0,94 e) od jajc po kom 0,24 Za mleko, ki se zbira na območju občine Logatec m se odpremlja v mlekarno KZ Vrhnika se zara-cnaava pristojbina samo enkrat. 4. Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede P°to$k živine živinorejskih proizvodov in odpadkov, ti so namenjeni za izvoz ali se uvozijo, se zaračunava bcfetojbma: um a) za kamionske in vagonske pošHjtoe do ** ton 2.190 b) za vsako nadaljnjo tono 75 2. čien Zbrane pristojbine po tej odredbi so dohodek po-Sebnega računa za zdravstveno varstvo, odvajajo se Da Posebni račun 50110-840-023-31892 občinske pri-stojbine za zdravstveno varstvo živali. 3. člen Za preglede, ki se opravljajo izven rednega de-ovnega časa, se zaračunavajo pristojbine s pribitkom Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in aržavTiih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 V«. Za nočni pregled se šteje pregled, ki je bil opravljen med 22. in 6. uro. 4. člen Za obvezni veterinarsko-sanitarni preglted se poleg predpisane pristojbine zaračunavajo še nastali potni stroški in zamudnina po ceniku pooblaščene veterinarske organizacije, ki je veterinarsko-sanitarni pregled opravila. 5. člen Za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo se plača pristojbina ob priliki izdaje dovoljenja v višini 660 din po molznici. Posestniku, Ifi ne oddaja mleka v zbiralnico, pač pa na drug način v javno potrošnjo se zaračunavajo še stroški pregleda na tuberkulozo. 6. člen Za vse veterinarsko-sanitame preglede, ki so obvezni pa niso šteti v 1. členu odredbe se zaračunava režijska ura 1.900 din. 7. člen Pristojbine določene s to odredbo so dolžne plačati vse organizacije, skupnosti in fizične osebe, za tiste veterinarsko-sanitame preglede, ki so po zakonu obvezni. 8. Sen Višina pristojbin se med letom spreminja glede na vrednost režijske ure diplomiranega veterinarja. 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba objavljena v Uradnem listu SRS, št. 38/84. 10. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-13/83/84/85 Logatec, dne 18. decembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Viktor Krmavnar 1. r. 109. Na podlagi 29. Sena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni Kst SRS, št. 37/85) ter 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Izvršni svet SO Logatec na seji dne 18. decembra 1985 sprejel ODREDBO e zagotavljanju sredstev za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel v občini Logatec 1. Sten Za neškodljivo odstranjevanje živalskih kadavrov in odpadkov plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varetvom in gojitvijo živali (dalje: posestniki živali) po naslednjih tarifah za vsako žival: din — za govedo in konje 88 — za žrebeta in teleta 44 — za prašiče 22 — za odstreljeno in prodano parkljasto divjad 44 — za pse 200 2. člen Posestniki živali poravnajo svoje obveznosti iz 1. člena te odredbe: — pri izdaji zdravstvenega spričevala za živali, — pri prvem vsakoletnem cepljenju psov proti steklini in registraciji, — lovske družine pri prodaji divjadi. 3. člen Tarife iz 1. člena te odredbe obračunavajo: 1. občinski ali od njega pooblaščen organ za izdajo zdravstvenih spričeval za živali za govedo, konje, žrebeta in prašiče, 2. zavod oziroma organizacija, ki je na območju občine pooblaščena za izvajanje obveznega cepljenja psov proti steklini in za registracijo psov, 3. lovske družine na območju občine za uplenjeno in prodano divjad. 4. člen Sredstva se zbirajo na posebnem računu za zdravstveno varstvo na račun občinske pristojbine za zdravstveno varstvo žfvali št. 50110-840-023-31892. 5. člen Ta odredba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/83/84/85 Logatec, dne 18. decembra 1985. Predsednik i Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Viktor Krmavnar L r. 110. Zbora skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Logatec sta na svoji 20. redni seji dne 26. decembra 1985 v zvezi z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, v prenosu zagotavljanja pravic in obveznosti delavcev v zvezi z poškodbami na delu in poklicnimi boleznimi sprejela naslednji SKLEP 1 S 1. 1. 1986 se stroški zdravstvenega varstva, ki zadevajo nesreče pri delu in poklicne bolezni prenesejo v breme TOZD. 2 Izvajanje prenosa nadomestil za čas bolniškega staleža ostane nespremenjeno, torej v breme TOZD. 3 Sklep prične veljati 1. L 1886. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep objavljen v Uradnem listu SRS, št. 34 z dne 19. 11. 1984. St. 06-10/82 Logatec, dne 26. decembra 1985. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Logatec Alojz Sajovec 1. r. 111. SKLEP o stopnjah, virih in osnovah prispevkov za združena solidarnostna in vzajemnostna stanovanjska sredstva v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec za leto 1986 I Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Logatec za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, se udeleženci sporazumemo, da do sprejetja samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS nepovratno združujejo prispevke iz dohodka in čistega dohodka naslednja sredstva: Iz čistega dohodka: •Z. 1. vzajemnost na ravni občine 0,50 2. vzajemnost na ravni zveze 0,020 3. namenska sredstva CD za lastne potrebe Žiro računi nespremenjeni. 2,905 Iz dohodka: 1. za financiranje solidarnostne gradnje Žiro račun nespremenjen. 1,675 2. za namene solidarnosti v republiki je sestavljen iz 0,135 — 0,132 — za sanacijo, adaptacijo in dograditev bivalnih pogojev v zavodih za usposobitev otrok in mladine z motnjami — 0,003 — za mladinske delovne akcije 0,135 skupaj Žiro račun bo objavila SDK Ljubljana. II Sredstva iz I. točke sklepa se izločijo ob' vsakem izplačilu osebnih dohodkov. Osnova za obračun Je bruto OD. III Ta sklep začne veljati takoj po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Logatec, dne 6. januarja 1986. Predsednik Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec Janez Cimerman 1. r. MOZIRJE 112. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1985 1. člen Spremeni se 2. člen odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 14/85) tako, da se glasi; »Skupni prihodki proračuna občine Mozirje za leto 1985 znašajo 217,248.000 din, od tega: din — razporejeni prihodki 215,267.614 — tekoča proračunska rezerva 1,980.386 2. člen Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov sta sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985. Št. 010-24/85 Mozirje, dne 24. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. 113. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Mozirje za I. trimesečje leta 1986 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Mozirje za leto 1986, se bodo v I. trimesečju potrebe občinskih organov in drugih koristnikov proračuna financirale na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi prihodkov. 2. člen Za začasno financiranje v I. trimesečju leta 1986 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki 80 bili razporejeni v proračunu za leto 1985. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je poobla-^en, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov Proračuna lahko skladno z določili 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SRS odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada. 4. člen Prihodki, ki bodo doseženi in odhodki, td bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Mozirje za leto 1986. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 010-25/85 Mozirje, dne 24. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. 114. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 1. in 6, člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št, 44/82 in 9/85) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85 in 14/85) se prvi odstavek 3. člena spremeni in se na novo glasi: »Davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,75 •/# od bruto osebnega dohodka.*« 2. člen V 19. členu se doda nov odstavek: »Dohodkovne cenzuse, določene z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in zneski iz 18. člena se valorizirajo s poprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.« 3. člen V 21. členu se v drugem odstavku za besedo »poklic« črta vejica in doda besedilo: »in občani, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodke v bifejih.« 4. člen 22. člen se spremeni in se glasi: »Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu in zavezanci, ki opravljajo: — gostinsko dejavnost v višinskih krajih s pogojem, da ne uporabljajo dopolnilnega dela več kot enega delavca, da je gostinski obrat oddaljen od prometnih in strnjenih naselij, da je gostinski obrat v kraju, kjer je pretežno kmečko prebivalstvo, — gostinsko dejavnost ob urejenih smučiščih v času zimske sezone, — prevoz oseb s taksijem.« 5. Ben 23. člen se spremeni in se glasi: »■Pavšalni letni znesek davka iz gospodarskih dejavnosti znaša najmanj 5 •/« enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na: 1. Vrste dejavnosti oziroma predmet poslovanja: •/. — vi. skupini (deficitarne dejavnosti 0 — v II. skupini 5 — v HI. skupim 10 . — v IV. skupini 15 Razvrstitev dejavnosti določi Komite za družbenoekonomski razvoj do 15. decembra za naslednje leto. 2. Način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnje avtomatiziranosti procesa): •fr — če zavezanec opravlja popravila in sto- ritve za občane z uporabo ročnega dela oziroma lastne telesne moči 0 — ostale storitve 5 — ročno izdelovanje izdelkov 10 — izdelovanje izdelkov v neavtomatizira- nem delovnem procesu 15 — izdelovanje izdelkov v avtomatiziranem procesu 20 3. Kraj poslovanja: •fr — v odročnih in višinskih naseljih 0 — manjša in večja naselja, ki so oddaljena od urbanih naselij 5 — urbana naselja 10 Kriteriji pod prvo in drugo alinejo se upoštevajo, če vplivajo na doseganje dohodka oziroma obsega poslovanja. 4. Delovna sposobnost delavca: •fr — bistveno zmanjšana delovna sposobnost za- radi invalidnosti, zaradi kroničnega obolenja ali bolezni družinskih članov 0 — slabše zdravstveno stanje, ki delno vpliva na doseganje dohodka ali starost zavezanca nad 50 let (ženske) oziroma 55 let (moški) 5 — delovna sposobnost zavezanca ni zmanj- šana, oziroma zdravstveno stanje in starost glede na vrsto dejavnosti ne vplivata na doseganje dohodka 10 5. Uporaba dopolnilnega dela delavcev in družinskih članov 5 Ne glede na merila iz tega člena se davek ne odmeri zavezancem, ki so stari nad 65 let (ženske oziroma 70 let (moški), če ne zaposlujejo delavcev in opravljajo pretežno razna popravila za občane. 6. čten 24. Ben se črta. 7. Ben Zadnji stavek v zadnjem odstavku 25. člena se črta in doda nov odstavek, ki glasi: »Šteje se, da je zavezanec pričel opravljati gospodarsko dejavnost (začetnik), če ni prej opravljal dejavnosti kot redni poklic v občini Mozirje ali kateri drugi občini, če ni začel opravljati dejavnosti z zakoncem, drugim družinskih članom ali s kom drugim v skupni obratovalnici z zavezancem, ki ni začetnik. Zavezancu, ki mora voditi poslovne knjige se prizna olajšava pod pogojem, da so knjige v redu.-« 8. člen 7. odstavek 26. člena se spremeni in se glasi: »Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice, odmerjeni davek zniža: — za 5*/e, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 «/o, — za 10 »/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 °/o, — za 20°/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30 °/o, — za 30%, če znaša odstopni delež tega prihodka nad 30 •/». Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini: Delež prihodka v celotnem prihodku •/• olajšave od v •/• odmerjenega davka nad do 10 20 5 20 30 10 30 40 15 40 50 20 50 25 9. člen V 30. členu se besedilo prvega odstavka črta, v drugem odstavku pa se za besedami »dejavnosti, U so« črta besedilo »v prvem odstavku tega člena«. 10. člen Doda se nov 31. a Sen, ki se glasi: »Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se priznavajo izdatki za kulturo in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev v višini do 20 %, za humanitarne namene pa v višini do 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.« 11. člen V 32. členu se doda nova 4. točka, ki glasi: »Od dohodkov turističnih kmetij, ki so doseženi na osnovi opravljenih gostinskih storitev izletniškega turizma — 5 %. Zbrana sredstva se namenijo za financiranje propagande v turistični dejavnosti.« V 32. členu se v zadnjem odstavku črta pika in doda besedilo: »in od dohodkov doseženih z oddajo viškov električne energije v elektroenergetski sistem.« 12. člen 35. člen se črta. 13. člen 42. člen se spremeni in se glasi: »Davek od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja nad do •/. 77.000 15 77.000 155.200 24 155.200 232.800 33 232.800 310.400 42 310.400 388.000 50 388.000 465.600 58 465.600 65 Lestvica davčnih osnov se valorizira v skladu s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SR Sloveniji. 14. člen Drugi odstavek 44. člena se črta. 15. člen V 46. členu odloka se v prvi, drugi in tretji točki osnove valorizirajo, in sicer: 1. za odmero davka od stavb, stanovanj in garaž: Osnova din Stopnja nad do •/. 1,430.000 0,10 1,430.000 2,860.000 0,20 2,860.000 5,720.000 0,30 5,720.000 8,580.000 0,45 8,580.000 11,440.000 0,65 11,440.000 14,300.000 0,85 14,300.000 1,00 2. za odmero davka od prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo: nad Osnova din do Stopnja °/. 1,430.000 0,20 1,430.000 4,290.000 0,50 4,290.000 8,580.000 0,80 8,580.000 14,300.000 1,10 14,300.000 1,50 3. za odmero davka od poslovnih prostorov: nad Osnova din do Stopnja •/. 1,430.000 0,15 1,430.000 2,860.000 0,35 2,860.000 4,290.000 0,55 4,290.000 5,720.000 0,75 5,720.000 7,150.000 1,00 7,150.000 1,25 davek od plovnih objektov z nad 8 do 9 metrov olžine se plačuje letno v višini 30.400 din in po 12.000 dinarjev za vsak nadaljnji meter dolžine.-« Za to točko se doda naslednje besedilo: ‘■'Lestvice davčnih osnov iz 1., 2. in 3. točke tega olv1? 86 va^orizirajo z indeksom porasta cen gradbenih Jektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji. Se Pavšalni letni znesek davka n* plovne objekte etno valorizira z letno stopnjo rasti poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu.« 16. člen 48. člen se spremeni in se glasi: »Občinska uprava za družbene prihodke lahko na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje dolga v naslednjih primerih: — če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev; — če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke; — če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti; — če gre za začasno neplačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja; — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov; Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih iz prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega Člena prizna za dobo 6 mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.« 17. člen Besedilo zadnjega odstavka 49. člena se spremeni in se glasi: »Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje gospodarske dejavnosti se zahteva za vse dejavnosti za ‘dobo petih let.« 18. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. 8t. 010-1/84-85-0 Mozirje, dne 24. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Mozfrje Alojz Plaznik 1. r. 115. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 55/83, 71/84, 39/85 in 49/85) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80), na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V opombi k tarifni številki 1 tarife posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in storitev, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št 1/78, 18/81, 30/82, 13/83, 36/83, 2/84, 36/84 in 14/85) se črta besedilo 3., 4. in 5. točke opombe. Doda se nova 3. točka v opombi, ki se glasi: »Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa rabljenih motornih vozil in koles starih nad deset let.« 2. člen V tarifni številki 5 se doda nova XIII. točka, ki se glasi: »Posebni občinski davek od opravljanja proizvodnih storitev občanom ali civilnim pravnim osebam v smislu 41. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev, se plačuje po stopnji 10 •/».« V opombi se doda nov odstavek: »Za proizvodno storitev se šteje tudi izdelava izdelkov iz materiala, ki ga je dal delno ali v celoti naročnik.« 3. člen V tarifni številki 9 se v opombah doda nov odstavek, ki se glasi: »Ta davek se ne plačuje od prejemkov telesno-kultumih in kulturnih organizacij.« 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Mozirje se pooblasti, da določi prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Št 010-17/84-85-0 Mozirje, dne 24. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. 116. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79), sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Mozirje na seji dne 24. decembra 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 1. člen Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986, se s tem odlokom podaljšuje veljavnost posebnega prispevka iz osebnega dohodka delavcev v letu 1986 po stopnji 0,15%. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz prejšnjega člena tega odloka se usmerijo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Mozirje. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske stalne blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv in manipulativne stroške. 4. člen , Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen S sredstvi iz 1. člena tega odloka upravlja Izvršni svet SO Mozirje v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986. 6. SLen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St 010-23/85 Mozirje, dne 24. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. 117. Na podlagi 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79), 21. in 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije in proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85). sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine ■ občine Mozirje na seji dne 24. decembra 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 L člen Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti za obdobje 1986 do 1990 se s tem odlokom zagotavljajo sredstva za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 in določajo prednostni nameni uporabe teh sredstev. Prispevek i* 3. člena tega odloka se obračunava ki plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 2. člen Skupščina občine Mozirje z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Mozirje za leto 1986 določi program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so v skladu s planskimi akti občine Mozirje potrebne za uresničevanje politike pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. 3. člen Za izvedbo nalog skupnega pomena za občino Mozirje po tem odloku se s tem odlokom uvaja za leto 1986 posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka, in sicer po stopnji 1 °/e. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 010-29/85-0 Mozirje, dne 24. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. 118. 4. člen Sredstva iz prejšnjega člena se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Mozirje, ki je bil ustanovljen na Podlagi zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane z občinskim odlokom o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Mozirje in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 21/82). 5. člen Sredstva iz 3. člena tega odloka se v letu 1986 lahko uporabijo le za namene iz 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, zlasti pa: — za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih in na območjih s težjimi proizvodnimi pogoji; — za pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi in družbeno organizirane poljedelske proizvodnje; — za delovanje kmetijske pospeševalne službe in Pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo; — za sotinanciranje reprodukcijske službe in kolektivnega zavarovanja, — za nadomestila dela obresti pri kreditih danih *z sredstev hranilno-kreditnih služb; — za pospeševanje agrarnih operacij; — za delno sotinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo; — sotinanciranje regijskega SIS za preskrbo. 6. člen Sredstva za intervencije iz 5. člena se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene k»-tčine hrane organizacijam združenega dela s področja Preskrbe s hrano. Sredstva iz zadnje alinee pa se dodelijo območni samoupravni skupnosti za obrambo Vred točo na podlagi medsebojno sklenjenega sporazuma. 7. člen k Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevki z 3. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjer Za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupni! P°lreb, ter splošnih družbenih potreb. Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter drugega odstavka 30. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85, 2. odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 2. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in na podlagi 153. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80) je Skupščina občine Mozirje na seji dne 24. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne Interesne skupnosti stanovanjskega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje 1. čton Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 31. marca 1986, plačujejo po tem odloka, 1 »e* Zavezanci plačujejo prispevke iz bruto osebnega dohodka posameznim samoupravnim interesnim skupnostim po naslednjih stopnjah: •/. — občinski izobraževalni skupnosti 5,76 — občinski telesnokulturni skupnosti 0,30 — občinski zdravstveni skupnosti 0,50 — občinski skupnosti otroškega varstva — za neposredno otroško varstvo 1,04 — za otroške dodatke 0,89 — občinski skupnosti socialnega skrbstva 1,13 — občinski kulturni skupnosti 0,40 3. člen Zavezanci plačujejo prispevke iz dohodka posameznim skupnostim po naslednjih stopnjah: •h — občinski zdravstveni skupnosti (osnova BOD) 11,52 — občinski skupnosti za zaposlovanje (osnova dohodek) 8,25 — občinski raziskovalni skupnosti (osnova dohodek) 0,07 4. člen 2. Komunalni skupnosti — za vzdrževanje objektov individualne rabe 0,40 — za urejanje stavbnih zemljišč 0,40 8. člen Zavezanci — zasebni obrtniki plačujejo prispevke po naslednjih stopnjah: L Iz dohodka po osnovi bruto osebnega dohodka: 1. Stanovanjski skupnosti: — za solidarnost v občini 1,5 — za solidarnost v republiki 0,135 — za vzajemnost v občini 2,0 — za nakup stanovanj 2,5 2. Komunalni skupnosti — vzdrževanje objektov skupne rabe v občini 0,5 — vzdrževanje objektov v KS 0,4 — za cestno dejavnost Prispe vici iz 3. člena, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. junija 1986. 5. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega, komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva pred požarom se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za financiranje teh dejavnosti. 6. člen Zavezanci za plačilo prispevkov po tem odloku so delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: delavci v združenem delu) in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zasebni obrtniki). 7. člen Delavci v združenem delu plačujejo prispevke po tem odloku po naslednjih stopnjah: I. Prispevki iz dohodka po osnovi bruto osebnega dohodka: 1. Stanovanjski skupnosti — za solidarnost v občini 1^5 — za solidarnost v republiki 0,f35 2. Komunalni skupnosti — vzdrževanje objektov skupne rabe v občini 0*30 — vzdrževanje objektov skupne rabe v KB 6,25 — za cestno dejavnost 0,45 3. Skupnosti za varstvo pred požarom 0,25 II. Prispevki iz ČUtaga * osebnega dohodka: L Stanovanjski skupnosti: po osnovi — za prenovo stanovanjskega čoeda 0,03 M3 3. Skupnosti za varstvo pred požarom 0,25 9. člen Zavezanci — kmetje plačujejo prispevke po naslednjih stopnjah: 1. Komunalni skupnosti: — za skupno rabo 0,70 °/« od katastrskega dohodka 0,35 o/o od m3 lesa po BPC — za delovanje in izvajanje programov skupne rabe v KS 0,60 "/o od katastrskega dohodka 0,30 “/o od m3 lesa po BPC — za vzdrževanje regijskih in lokalnih cest 0,70 °/o od katastrskega dohodka 0,35 °/e od m3 lesa po BPC 10. člen Prispevek za vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena plačujejo temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, od posameznih osnov in po tarifah kot sledi: — od davčne osnove iz dohodka DO in obrtne dejavnosti — od kmetijske dejavnosti — osnova KD — od proizvedene električne energije — od izkoriščene ali uporabljene vode — od onesnažene vode — od pitne vode — odškodnina od naplavin 2 »/e 0,55 o/o 0,0158 din/kWh 3,70 din/m3 125,90 din/E 1,58 din/m3 52,26 din/m3 Za delovanje temeljne vodne skupnosti v občini plačujejo vsi člani OVS z območja občine dodatni prispevek v višini 40 0/e od osnov, določenih od 1. do 7. atlnee tega člena. H. čteH Prispevke po 7., 8. In 9. členu tega odloka plačujejo zavezanci, dokler skupščina posamezne samo- upravne interesne skupnosti ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 198(3 do 1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Mozirje, vendar najdlje do 31. marca 1986. 12. člen Ta odtok za&ae veljati 1. januarja 1986. St. 010-30/85-0 Mozirje, dne 24. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. 119. Na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/841 in 152. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela ODLOK e ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v haseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev, ter upravljanja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavb-hih zemljišč, se v občini Mozirje ustanovi sklad stavb-hih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznost-hti, ki so določene z zakonom, s tem odlokom, ter z hjegovim statutom. Sklad se vpiše v sodni register. 3. člen Sklad opravlja naslednje naloge: 1. financira stavbna zemljišča, ki jih pridobiva občina v družbeno lastnino ali, ki se prenašajo na občino od drugih družbenih pravnih oseb; 2. organizira in financira urejanje stavbnih zem-jiišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev; 3. oddaja nezazidana stavbna zemljišča, s katerimi t^Kuvlja občina in z njimi razpolaga sklad; 4. upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za ^dobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter caz-P^aga s temi sredstvi skladno s svojim finančnim a®črtom; 5- opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in P^^Pisi občinske skupščine. Kaioge iz prejšnjega odstavka mMiiipi rtted po organih In strokovni skriEbi. 4. Č$BB Sodstva sklada so: _ .k denarna sredstva, zbrana Iz nadomestila za upo-stavbnega zemljišča; 2. denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem; 3. denarna sredstva, zbrana iz prispevka investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča; 4. druga sredstva. Sredstva iz prejšnjega odstavka se vodijo na računu sklada. 5. člen Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določi njegov statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada in potrdi občinska skupščina. II. IME IN SEDEŽ SKLADA 6. člen Sklad nastopa v pravnem prometu z imenom: Sklad stavbnih zemljišč občine Mozirje. Sedež sklada je v Mozirju št. 175, p. Mozirje. Za obveznosti iz poslovnih razmerij odgovarja sklad z denarnimi sredstvi, s katerimi razpolaga. III. PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE SKLADA 7. člen Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora sklada. Predsednik upravnega odbora sklada v okviru pooblastil, kot jih določa odlok in statut sklada, sklepa pogodbe in podpisuje za sklad. Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega zemljišča sklepa predsednik upravnega odbora lahko le na podlagi sklepov upravnega odbora, pogodbe o odaji stavbnega zemljišča pa lahko sklepa predsednik upravnega odbora le na podlagi odločitev komisije za oddajo stavbnega zemljišča sklada. V zadevah pisarniškega poslovanja lahko podpisuje za sklad tudi predstojnik občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativna, tehnična in druga dela. 8. člen Listine finančnega značaje podpisuje za sklad poleg predsednika upravnega odbora še funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad finančno-računovodska deta oziroma opravila. 9. člen Predsednik upravnega odbora sklada lahko pooblasti v mejah svoje pristojnosti drugo osebo za zastopanje sklada. IV. ORGANIZACIJA SKLADA 10. člen Organi sklada so: 1. upravni odbor sklada, 2. komisija za oddajanje stavbnega zemljišča, 3. stalna ali začasna delovna telesa, ki se ustanovijo skladno s statutom sklada. 11. člen Upravni odbor je najviš^i organ uprurtij mja sfcfat-da in odloča na svojih sejah o vseli bistvenih ep— šanjih poslovanja in delovanja sklada. Pristojnosti in način dela upravnega odbora sklada ureja statut sklada. 12. «9en Upravni odbor sklada ima predsednika in 6 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov, od katerih je več kot polovica iz vrst delegatov za zbor združenega dela. Imenovanje predsednika in članov upravnega odbora se izvede primerno postopku in na način, ki ga določa statut občine oziroma poslovnik občinske skupščine za imenovanje predstavnikov občine v organe upravljanja organizacij združenega dela. Predsednik in člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni občinski skupščini. 13. člen Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev in jo imenuje upravni odbor sklada. Sestav komisije, postopek in način njenega j meno vanj a ureja statut sklada. 14. člen Administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravlja v breme sredstev sklada Komite za družbenoekonomski razvoj in urejanje prostota občine Mozirje, kot njegova strokovna služba, finančno računovodska opravila pa opravlja za sklad sekretariat občine Mozirje. Obveznosti sklada do strokovnih služb, ki opravljajo administrativno tehnična, finančno-ra-čunovodska in druga opravila za sklad ureja sporazum, ki ga skleneta izvršni svet občinske skupščine in sklad. V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določi tudi obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za sklad, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Na upravni organ se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti sklada oziroma njegovih organov. 15. člen Posamezna strokovna dela, zlasti dela strokovno tehnične narave, ki so povezana z dejavnostjo sklada, sklad odda s pogodbo organizaciji združenega dela. V. PROGRAMIRANJE IN FINANCIRANJE NALOG SKLADA 16. člen Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu. Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine. 17. člen Na podlagi programa nalog iz prejšnjega člena sprejme sklad finančni načrt, s katerim opredeli potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog in višino sredstev za delovanje organov sklada in njegove strokovne službe. 18. Ben Letni program nalog sklada, njegov načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada, potrjuje pa občinska skupščina. VL KONSTITUIRANJE SKLADA 19. člen Sklad stavbnih zemljišč se konstituira z izvolitvijo upravnega odbora sklada, s sprejetjem statuta in z vzpostavitvijo notranje organizacije upravnega organa v smislu 14. člena tega odloka. Konstituiranje sklada ugotovi izvršni svet občinske skupščine s sklepom. VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Z dnem vpisa sklada v sodni register prenehajo z delom dosedanji pooblaščeni upravljale! s stavbnimi zemljišči (samoupravna interesna skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje). Sredstva in pravice in obveznosti dosedanjih upravljalcev s stavbnimi zemljišči se prenesejo na sklad. Prenos sredstev, pravic in obveznosti po prejšnjem odstavku se izvrši na podlagi zaključne bilance na dan prevzema; prenos je treba izvršiti do 31. 12. 1985. 21. člen Predloge za predsednika in člane upravnega odbora sklada ter predloge za notranjo organizacijo upravnega odbora iz 14. člena tega odloka pripravijo pristojni organi občinske skupščine takoj Konstituiranje sklada se opravi . najpozneje do 31. 12. 1985. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-31/85-0 Mozirje, dne 24. decembra 1985. Predsednik .Sktr-ščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. SEVNICA 120. Na podlagi 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 172. člena statuta občine Sevnica je na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine in SR Slovenije z0 obdobje 1986—1990 na področju vodnogospodarske dejavnosti, katere izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb ih interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti se s tem odlokom zagotavU3 začasno plačevanje prispevkov za minimalno vodnogospodarsko dejavnost. 2. člen Temeljne organizacije združenega dela s P0<^' ročja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, dokler Območna vodna skupnost Dolenjske ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Sevnica vendar najdlje do 30. junija 1936. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek od posameznih osnov in po tarifah kot sledi: 1. količinske osnove: — od proizv. el. energije — 0,0295 din/KVh — od uporab, vode — 7,40 din/m3 popustniki: od 5—10 mio na m3 80 °/o od gornje tarife od 10—30 mio na m3 85 "/e od gornje tarife nad 30 mio na m3 90 %> od gornje tarife — od onesnažene vode — 253,20 din/E — od pitne vode — 3,25 din/m3 — od naplavin a) gramoz — 130 din/m3 b) mivka — 900 din/m3 2. Vrednostne osnove — od obrtne dejavnosti — 2.30 %> od davčne osnove — od katastrskega dohodka — 1,54 “/o od k. d. Od davčne osnove — 2,30 “/o Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto tako. da na te.j podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. 1. 1986 dalje. St. 420-50/85-1 Sevnica, dne 26 decembra 1685. Predsednik ne občine Sevnica ':e Bavec 1. r. »BOi/ENSKA BISTRICA 121. K Po 23. Venu zakona o financiranju splošnih druž-^ enih ootreb v dru žbenopolitičnih skupnostih i Uradni list SRS. št. 39/74) in 207 člena statuta občine Slo-yen?ka RistHca (Med>bčincl:i uradni vestnik, št. 17/80 *n 22/fit) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na . seji zbora združenega dela dne 25 de e.nbra 1985 n na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela ODLOK ® spremembi odV.I:' o proračunu r>b-*4ne Slovenska BlfdfSca za !c1' - 1. člen Spremeni se 1. člen odloke o proračunu občim tazoens^a Bistrica /a loto : k o,cini lisi SRS, št tako, da se glasi: din Skupni prihodki proračuna za leto 1985 znašajo 321,882.243 od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 319,826.513 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 2,055.730 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. St. 1/1-400-2/85 Slovenska Bistrica, dne 25. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. 1552. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 207. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 39 seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1985 in 38 seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Slovenska Bistrica v letu 1986 1. člen Do sprejetja odloka o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1986 se splošne družbene potrebe financirajo na osnovi proračuna za leto 1985 za čas od 1 1. do 31. 3. 1906. 2. člen V obdobju začasnega financiranja odhodki občinskega proračuna ne smejo presegati 25 °/o skupnih prihodkov, razporejenih v proračunu za leto 1985. 3. člen Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1986, in njihova razporeditev po 1. členu tega odloka bodo sestavni del proračuna občine za leto 1986. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 1/1-402-12/85 Slovenska Bistrica, dne 25. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. 123. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 s spremembami in dopolnitvami) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 25. decembra 1985 na 39. seji zbora združenega dela in na 38. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 11/84 in 7/85) se v tarifi posebnega občinskega prometnega davka pri poglavju A proizvodi v tarifni številki 2, 3. alinea 1. točke spremeni in se glasi: »— medica 6 °/o«. 2. člen Naslov poglavja C se spremeni in glasi: »C. Proizvodne storitve«. 3. člen Doda se nova tarifa št. 5 a, ki se glasi: »•Od proizvodnih storitev, ki se le-te opravljajo občanom in zasebnim pravnim osebam, po stopnji 10 •/». Opomba: za proizvodno storitev se šteje izdelava izdelkov iz materiala, ki ga je dal v celoti ali delno naročnik.« 4. člen Dosedanje poglavje C postane poglavje D. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan " po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 1/1-422-4/85 Slovenska Bistrica, dne 25. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. 124. Na podlagi 2. odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), 2. odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 2. odstavka 74. člena zakona c varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je na 39. seji zbora združenega dela in na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 Skupščina občine Slovenska Bistrica sprejela ODLOK e začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne Interesne skupnosti materialne proizvodnje 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, za minimalno vodnogospodarsko dejavnost in za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj in sicer, dokler skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Slovenska Bistrica ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986 do 1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Slovenska Bistrica, vendar najdlje do 30. junija 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,785 °/o, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 3. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, in sicer, dokler skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Slovenska Bistrica ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Slovenska Bistrica, vendar najdlje do 30. junija 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 2 %>, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 4. člen Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom ; s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, dokler območna vodna skupnost Drava ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti Drava za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Slovenska Bistrica, vendar najdlje do 30' junija 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo pr*' spevek od posameznih osnov in po tarifah, kot sledi* 1. Količinske osnove: — od proizv. el. energije — 0,0295 din/KVh — od uporabljene vode — 7,40 din/m3 popustniki: od 5—10 mio na m3 80 %> od gornje tarife od 10—30 mio na m3 85 •/« od gornje tarife nad 30 mio na m3 90 °/o od gornje tarife — od onesnažene vode — 253,20 din/E — od pitne vode — 3,25 din/m3 — od naplavin a) gramoz — 130 din/m3 — mivka — 900 din/m3 2. Vrednostne osnove: — od obrtne dejavnosti — 2,30 % od davčne osnove — od katastrskega dohodka — 1,54 •/• od k. d. — od davčne osnove — 2,30 Vo Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto, tako da na tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka. 5. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom, in sicer, dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Slovenska Bistrica ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti skupščino občine, vendar najdlje do 30. junija 1986. ' szanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispeva iz dohodka v višini 0,35 °/o, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 6. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati s 1. januarjem 1986. St. 1/1-420-5/85 Slovenska Bistrica, dne 25. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. 125. Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na pod-r°čju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. i/80), 19, člena zakona o svobodni menjavi dela na Področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 23- člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. olena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v kladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na pod-f°cju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 'b 23/83) ter 213. člena statuta občine Slovenska Bi-s lica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) 6 Skupščina občine Slovenska Bistrica na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 25. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Slovenska Bistrica 1. člen Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku. 2. člen Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,56. 3. člen Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,64. 4. člen Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke — iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,52 — iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji 12,16, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 5. člen Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka — za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,50 — za otroške dodatke po stopnji 1,06. 6. člen Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,46. 7. člen Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,32. 8. člen Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,24, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 9. člen Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,06. 10. člen Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za, akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986. U. Ben Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati s 1. januarjem 1986. Bt. 1/1-402-11^85 Slovenska Bistrica, dne 25. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dfpL oec. L r. Na podlagi 27. člena zakona o voBtvah to delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85) ter 212. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, St. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 24. decembra 1985 na 37. seji družbenopolitičnega zbora ter dne 25. decembra 1985 na 39. seji zbora združenega dela in 38. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela S KLEP e imenovanja občinske volilne komisije v Slovenski Bistrici 1 Imenuje se občinska volilna komisija v »eatavt: 1. Drago Ušen, predsednik komisije 2. Jožica Škrk, namestnica predsednika 3. Alenka Pipenbaher, tajnica komisije 4. Stanka Soršak, namestnica tajnice 5. Mira Polanec, članica komisije 6. Ivanka Glavnik, namestnica 7. Štefka Čretnik, činnfcm komisije 8. Ivanka Strnad, namestnica 9. Cvetka Žnidarič, članica komisije 10. Zorka Lamut, namestnica. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 3 Z dnem veljave sklepa neha veljati sklep o imenovanju občinske volilne komisije v Slovenski Bistrici (MUV, št 22/81). St. 1/1-020-3/85 Slovenska Bistrica, dne 25. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. eee, L r. ra. Na podlagi 200. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 215. Sena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 25. decembra 1985 na 39. seji zbora združenega dela sprejela SKLEP e določitvi liste kandidatov za člane disciplinskih komisij v organizacijah združenega dela na območju občine Slovenska Bistrica 1 Določi se 30-čIanska lista kandidatov za člane disciplinskih komisij v organizacijah združenega dela na območju občine Slovenska Bistrica v sestavi: 1. Milan Nahtigal, pravnik, Slovenska Bistrica 2. Alojz Tič, TOZD Gozdarstvo Oplotnica 3. Anka Cvahte, osnovna šola Pohorski odred Slovenska Bistrica 4. Franc Globovnik, DO Impol, TOZD Valjarna 5. Pavla Petrač, DO Impol, DS skupne službe 6. Henrik Flis, DO Impol, TOZD Vzdrževanje 7. Ladislav Steinbacher, DO Impol, TOZD Investicije 8. Vojko Gal, DO Impol, TOZD Montal 9. Vojteh Osojnik, TOZD Gradbeništvo Granit 18. Ladislav Grum, DO Steklo 11. Btefan Mok, TOZD za železniški promet Pragersko 12. Vili Jeršič, Opekarna Pragersko 13. Bogoljub Hmelina, EMI Poljčane 14. Stanko Štefane, TOZD Stavbno pohištvo Oplotnica 15. Marija Stare, TOZD Hotel Planina Štatenberg 16. Rado Vernik, KGP Monter Poljčane 17. Braoka Valand, Tovarna olja Slovenska Bistri- es M. Ljubica Kotor, Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica 19. Ema Pristovšek, Lekarna Slovenska Bistrica 28. Inga Potočnik, VVO Oton Župančič Slovenska Bistrica 21. Marjan Kurnik, Preskrba TOZD Veleprodaja Poljčane 22. Jane* Vovk, TOZD Stavbno pohištvo Polskava 23. Breda Brezavšček, osnovna šola Edvard Kardelj Poljčane 24. MHoš Hmeiak, DO Impol, TOZD Kontrola kakovosti 25. Branka Stimec, Tovarna otja Slovenska Bistrica 26. Joče Ajd, TOZD Gradbeništvo Granit 27. Irma Turšič, EMI Poljčane 28. Dragica Modic, občinska uprava Slovenska Bistrica 29. Nade Golob, KBM-PE Slovenska Bistrica 38. Milena Korošec, osnovna šola Pohorski bataljon Oplotnica. 2 Članom disciplinskih komisij, ki jih organizacije združenega dela izvolijo iz te liste, se mandat izteče 31. 12. 1989 ozroma ob prenehanju mandata disciplinske komisije OZD, če so bili izvoljeni pred 31. 12. 1989- 3 Kandidate za člane disciplinskih komisij iz te liste določi komisija za volitve in imenovanje ter kadrovska vprašanja pri Skupščini občine Slovenska Bistrica. Organizacije združenega dela so dolžne komisijo pravočasno obvestiti o začetku volilnega postopka. 4 Lista kandidatov, ki jo je določil zbor združenega dela 16. junija 1982 na 3. redni seji (MUV, št. 14/82), preneha veljati 31. 12. 1985. 5 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. 6t. 1/1-020-4/85 Slovenska Bistrica, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. SLOVENSKE KONJICE 128. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) ter 168. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) ha seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26- decembra 1985 sprejela ODLOK 0 začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Slovenske Konjice za I. trimesečje 1986. leta 1. člen Do sprejetja proračuna občine Slovenske Konjice ^a leto 1986 se potrebe občinskih upravnih organov *n drugih uporabnikov sredstev proračuna v I. trimesečju 1986 začasno financirajo na podlagi proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1985. 2. člen V času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je sorazmerno bilo porab-lonih v enakem obdobju za leto 1985, vendar največ en.o četrtino (25 %>) vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1985. 3. člen Prihodki in razporeditev prihodkov po tem od-1986 S° sestavn* de* občinskega proračuna za leto 4. člen $e Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice Pooblašča, da lahko v primeru neenakomernega pri-anja Proračunskih sredstev najame posojilo iz edstev rezerv občine Slovenske Konjice. 5. člen tt Ja °dlok začne veljati osmi dan po objavi v uracinem listu SRS. St. 402-30/85-1 Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1985.' Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek L rt 129. Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi drugega odstavka 39. člena in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in po 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1985 sprejela ODLOK o sprejetju spremembe zazidalnega načrta stanovanjske cone 4 v Zrečah 1. člen Sprejme se sprememba zazidalnega načrta stanovanjske cone 4 v Zrečah, ki je bil sprejet z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjske cone 4 v Zrečah (Uradni list SRS, št. 15/73, 23/83). Spremembe je izdelal Razvojni center Celje pod št. 17/85 v avgustu 1985. 2. člen Spremembe zazidalnega načrta so izdelane za predel, ki leži na levem bregu Dravinje in sicer na skrajnem severozahodu Zreč ter predvideva gradnjo šestih stanovanjskih objektov enodružinskih hiš. Meja tega območja poteka na vzhodu po zahodnem robu odprtega jarka (pare. št. 649/4) in to po meji s parcelami 649/21, 649/13, 649/4 do 649/12. Tu se oSfne proti zahodu in poteka po parcelni meji med parcelama 649/12 in 649/24, preseka dovozno cesto (parcela 649/25) in poteka dalje proti zahodu po parcelni meji med parcelama 649/23 in 649/24, do zahodnega roba parcele 649/23, kjer se obrne proti jugu in poteka po njeni zahodni meji (parcelna meja med 649/23 in 743), dalje po zahodnem robu dovozne ceste (649/25) in zahodnem robu parcele 649/21, do njenega jugozahodnega vogala. Tu se obme proti vzhodu in poteka po meji med parcelama 649/21 in 1380/4 do izhodiščne točke. 3. člen Prostorske pogoje za realizacijo zazidalne zasnove določajo: — zazidalna situacija, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja, — funkcionalne in oblikovne rešitve objektov in naprav, — rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. 4. člen Zazidalna situacija določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja in prikazuje: — razporeditev objektov in njihovo velikost oziroma površino, — pripadajoče funkcionalno zemljišče in njihovo ureditev ter javne poti in zelene površine. 5. člen Osnutek sprememb zazidalnega načrta stanovanjske cone 4 Zreče je bil razgrnjen na javni vpogled s sklepom Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. člen Spremembe zazidalnega načrta so delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri občinskem komiteju za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora SO Slovenske Konjice — Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter pri krajevni skupnosti Zreče. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/85-8 Skaoenske Konice, dne 6. decembra 1985. Podpredsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Maks Brečko 1. r. 130. Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi drugega odstavkg 35. člena in 43. člena zakona o urejanju naselij m drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št 18/84) in po 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji zbora združenega dela ip na seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1985 sprejela ODLOK • sprejetju sprememb zazidalnega nažrta Tepanje 1. člen Sprejme se sprememba zazidalnega načrta Tepanje, ki je bil sprejet z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta Tepanje (Uradni list SRS, št. 10/79). Spremembe je izdelal Razvojni center Celje pod številko »5/85 v jt^ija 1985. 2. člen Spremembe zazidalnega načrta so izdelane za predel, ki je omejen oziroma poteka od križišča nasproti stare trgovine v Tepanju vzdolž magistralne ceste dolžine ca 65 m v smeri Kon jice in sega po celotni širini proti severu 95 m. 3. člen Prostorske pogoje za realizacijo zazidalnega načrta določajo: — zazidalna situacija, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovne rešitve območja, — funkcionalne in oblikovne rešitve objektov in naprav, — rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega, kanalizacijskega omrežja. 4. člen Zazidalna situacija določa pogoje za funkcionalne in oblikovne rešitve območja in prikazuje: — razporeditev objektov in njihovo velikost ozimna površino. — pripadajoče funkcionalno zemljišče in njihovo ureditev, javne poti in zelene površine. 5. člen Osnutek sprememb zazidalnega načrta Tepanje je bil razgrnjen na javni vpogled s sklepom Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 36/85). 6. člen Spremembe zazidalnega načrta so delovnim ljudem in občanom, organizacijam in samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri občinskem komiteju za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora SO Slovenske Konjice — Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter pri krajevni skupnosti Tepanje. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 360-10/85-1 Slovenske Konjice, dne 6 decembra 1985. Podpredsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Maks Srečko ]. r. 131. Skupščina občine Slovenske Konjice je v zadev: razširitve komasacijskega območja Tepanje na delu k. o. Tepanje na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti in kmetov s tega območja sprejela na osnovi 80. 82. in 83. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 44/82), 7. člena navodil za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81), 216. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78), 169. člena statuta občinp Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) ter na osnovi srednjeročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1985 DOPOLNILNO ODLOČB*© Odločba Skupščine občine Slovenske Konjice št. 462-1/85-7/7 z dne 25. 6. 1985 o uvedbi komasacijskega postopka za območje k. o. Sp. Grušovje in k. o. Tepanje, se dopolni tako, da se uvede komasacijski postopek v delu k. o. Tepanje, kjer se komasacijsko območje Tepanje v površini 236 ha razširi za nadaljnjih 27 ha. Opis meje komasacijskega območja: Začetna točka opisa meje komasacijskega območja je tromeja parcel št. 56/1, 54 in 1207, od koder teč® meja komasacije v osnovi smeri jugozahoda, po meji zazidljivih zemljišč naselja Tepanje, določeni z gra' fičnim delom srednjeročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice, vse do občinske ceste pare. št 1197/2, ob kateri nato poteka v smeri zahoda do meje med parcelama št 553/55 in 553/57, kjer se obme proti severu. Meja teče po zunajem robu komasacijskega območja ob parcelah št. 553/55, 135/2, 137, 138, 146 in 149 do tromeje parcel 149, 156 in parcele št. 757 (k. o. Bezina), kjer se obme proti vzhodu in teče po severnem robu parcele št. 148 ter poti pare. št. 1204 v izmeri 450 m daleč do meje med parcelama št. 47/2 in 48. Tu zavije meja na sever in sledi naravni meji gozda (parcele Št. 47/2, 47/1, 41/7 in 43/1) do ceste jugozahoda 350 m daleč od začetne točke opisa. St. 462-1/85-7 Slovenske Konjice, dne 6. decembra 1985. Podpredsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Maks Brečko 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 132. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1935 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1985 1. člen V 1. členu odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 12/85 in 33/85) $e prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 19C5 znašajo 248,606.000 din in se razporedijo: — za občinske potrebe 243,642.000 — za tekočo proračunsko rezervo 2,482.000 — za izločanje v rezervni sklad 2,482.000 2. člen V bilanci prihodkov in odhodkov rebalansa pro-fačuna občine Šentjur pri Celju za leto 1985, ki je sestavni del odloka, se spremeni naslednje: a) na strani prihodkov: 1. v vrsti 2 — Davki iz OD in na dohodek, se zhesek 62,704.000 nadomesti z zneskom 65,598.000 2. v vrsti 3 — Prometni davek, davek na dohodek premoženja, se znesek 88,225.000 nadomesti z zneskom 111,805.000 3. v vrsti 4 — Takse, se znesek 11,218.000 nadomesti z zneskom 13,420.000 v vrsti 5 — Denarne kazni, se znesek 4.490.000 nadomesti z zneskom 4,825.000 5. v vrsti 6 — Prihodki upravnih organov, se znesek 9,952.846 nadomesti z zneskom 14,022.846 6. v vrsti 8 — Dopolnilna sredstva, se znesek >575.000 nadomesti z zneskom 38.306.000 b) na strani odhodkov: lfi7 1 PVi namenu »dejavnost organov DPS, se znesek >323.000 nadomesti z zneskom 177,839.000 2. pri namenu »dejavnost DPO«, se znesek 11.431.000 nadomesti z zneskom 12,876.000 3. pri namenu »priznavalnine borcem KOV«, se znesek 27,159.000 nadomesti z zneskom 30,000.000 4. pri namenu »pomoč družinam Kadrovcev«, se znesek 1,995.000 nadomesti z zneskom 2,423.000 5. pri namenu »odstopljeni prihodki«, se znesek 4.240.000 nadomesti z zneskom 5,914.000 6. pri namenu »tekoča proračunska rezerva«, se znesek 2,324.000 nadomesti z zneskom 2,482.000 7. pri namenu »odvod v rezervni sklad«, se znesek 2,324.000 nadomesti z zneskom 2,482.000 8. v skupaj odhodki (zap. št. 1—12) se znesek 231.366.000 nadomesti z zneskom 248,606.000. . 3. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. Št. 400-2/85-1 Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 133. Na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 1. člen Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti družbeno politične skupnosti za obdobje 1986—1990 se s tem odlokom zagotavljajo sredstva za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1966 in določajo prednostni nameni uporabe teh, sredstev. 2. člen Pospeševanje družbeno organizirane tržne preto-vodnje hrane je zadeva posebnega družbenega pomena. 3. člen Skupščina občine Šentjur pri Ceijn z resoiuefjo o politiki izvajanja družbenega plana občine Šentjur pri Celju za leto 1986 določi program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so v sklada s planinskimi akti družbenopolitične skupnosti potrebne za uresničevanje politike pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje v občini Šentjur pri Celju. 4. Ben Za izvedbo nalog skupnega pomena za občino Šentjur pri Celju po tem odloku uvaja za leto 1986 posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0^5 'S. 5. Sen Sredstva iz prejšnjega člena se zbirajo pri samoupravnem skladu • za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, ustanovljenem po določbah 12. in 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79). 6. člen Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Šentjur pri Celju sprejema letni dogovor o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane. 7. Sen Sredstva iz 4. člena odloka se v letu 1986 lahko uporabljajo le za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, zlasti pa za: — pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi — zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje — delovanje kmetijsko-pospeševalne službe — pospeševanje kmetijske proizvodnje na hribovitih območjih — za nadomestila dela obresti pri kreditih iz sredstev hranilnokreditnih služb. 8. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 4. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 4. člena tega zakona se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obdavčevanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Št. 402-33/85-1 Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 134. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni Ust SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve občine Šentjur pri Celju za leto 1986 1. člen Za izvedbo programov blagovnih rezerv občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: občinske blagovne rezerve) v letu 1986, se za zagotovitev dela potrebnih sredstev s tem odlokom uvede poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,15 odstotka. 2. člen Sredstva zbrana s prispevkom določenim v 1. členu tega odloka se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Šentjur pri Celju s tem, da se namenijo izključno za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru naravnih nesreč večjega obsega; — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje pri preskrbi občanov z osnovnim blagom. 3. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek ter se obračunava in plačuje v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Št. 402-118/85-1 Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Veter Knez 1. r. 135. Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji svojih zborov dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Šentjur pri Celju za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, za minimalno vodnogospodarsko dejavnost in za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj in sicer dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Šentjur pri Celju, vendar najdlje do 30. aprila 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,665 %>, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 3. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrže-vasnje ki obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in sicer, dokler skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Šentjur pri Celju ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih piana samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Šentjur za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Šentjur pri Celju, vendar najdlje do 30. aprila 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,0 °/e, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 4. člen Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost plačujejo v letu 1986 prispevek minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, dokler Območna vodna skupnost Celje ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Celje za ob-dob j e 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti Skup-Stioo občine Šentjur pri Celju, vendar najdlje do 30. aprila 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispe-'^k od posameznih osnov in po tarifah kot sledi: 1. Količinske osnove: — od proizv. el. energije — 0,0295 din/KVh — od uporab, vode — 7,40 din/m3 popustniki: od 5—10 mio na m3 80 °/o od gornje tarife od 10—30 mio na m3 85 % od gornje tarife nad 30 mio na m3 90 %> od gornje tarife — od onesnažene vode — 253,20 din/E — od pitne vode — 3,25 din/m3 od naplavin a) gramoz — 130 din/m3 k) mivka — 900 din/m3 2- Vrednostne osnove: ~~ od obrtne dejavnosti — 2,30 % od davčne osnove od katastrskega dohodka — 1,54 od k. d. od davčne osnove — 2,30 °/o- Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skup-s 1 Slovenije, do konca januarja tekočega leta koli- činske osnove za preteklo leto tako, da aa tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka. 5. člen Delavci v temeljnih in drugih orgnaizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom in sicer, dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Šentjur pri Celju ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Šentjur za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Šentjur pri Celju, vendar najdlje do 30. aprila 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,30 %>; osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1986 dalje. Št. 420-107/85-1 Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 136. Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni Ust SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni Ust SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni Ust SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni Ust SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni Ust SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82), je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji svojih zborov, dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Šentjur pri Celju 1. člen Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje ob- čine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. aprila 1986, pl eku jejo po tem odloku. 2. Hen Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 3. Sen Občinski teiesnokultonr; skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,27 Ve. 4. člen Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke: — iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,45 Vi; — iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji 11,91 Vo: 5. 8en Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka: — za neposredno otroško varstvo po stopnji 14*8 Vi — aa otroške dodatke po stopnji 0,96 Vo. 6. člen Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,20 Vi. 7. člen Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,37 Vo. 8. člen Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,30 Vo. 9. člen Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,095 Vo. 10. člen Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poračun mora biti opravljen najpozneje do 1. ju-lija 1986. 11. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati 1. januarja 1986. St 420-107/85-1 Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 135. Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dedSifioi (Uradni tist SRS, št 1/81) in na podlagi 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK e razglasitvi objektov v ulici »Skladateljev Ipavcev« št. 27 in 28 v Šentjurju za kulturni spomenik 1. člen S tem odlokom se objekt v ulici Skladateljev Ipavcev št. 27 s pripadajočo vrtno parcelo in objekt v ulici Skladateljev Ipavcev št. 28 razglasita za kulturni spomenik. 2. člen Objekt v utici Skladateljev Ipavcev št. 27 v Šentjurju predstavlja z enovito baročno substanco z ohranjenimi stavbnimi sestavinami in elementi z oblikovanim pečatom prve polovice 19. stoletja eno najpomembnejših ambiciozno zasnovanih tržnih arhitektur v starem jedru Šentjurja. Ta stavba je tudi rojstna hiša skladateljev — bratov Benjamina in Gustava Ipavca, ki sta s svojimi glasbenimi deli posegla v sam evropski vrh in katerih glasbeno ustvarjanje je bilo neposredno vezano na cilje slovenskega narodnostnega gibanja v 19. stoletju. Na pripadajoči vrtni parceli stoji pozidan vodnjak s piramidno strešnico, za katerega načrt je izdelal arhitekt Plečnik in ima letnico 1939. Objekt stoji na zemljišču pare. št. 182, hiša na površini 150 m2, vpisana pri vložku št. 217 k. o. Šentjur, ki ji pripada vrtna parcela št. 218 k. o. Šentjur velikosti 380 m3, vpisano pod vlož. št. 217 in je last Kartin Jožefe iz Šentjurja. Objekt v ulici Skladateljev Ipavcev št. 28 v Šentjurju je bil last Gustava Ipavca in rojstna hiša Josipa Ipavca, katerih vloga v zgodovini slovenske kulture je znana z vidika soustvarjanja slovenske narodnostne zavesti, predvsem pa iz vidika njunega glasbenega ustVEirjanja. S svojo trško arhitekturno tipiko in delno ohranjenim redkim interienom ponazarja objekt način bivanja premožne trške družine preteklega stoletja. Objekt stoji na zemljišču pare. št. 158 travnik IV. razreda, vpisan pri vložku št. 457 k. o. Šentjur v skupni izmeri 2688 m2 in je last Ipavec Teodore in Jožeta. 3. člen Za oba objekta, navedena v 2. členu tega odloka, velja varstveni režim I. stopnje, ki določa varovanje objektov v njegovi izvirnosti, neokrnjenosti, zgodovinski in estetski izraznosti. Kakršenkoli poseg na teh objektih ter na pripadajoči vrtni parceli k stavbi Ul. skladateljev Ipavcev št. 27 je možen le na osnovi izdelanega konservatorskega programa, ki ga pripravi Zavod za spomeniško varstvo Celje. 4. člen Na objektih in pripadajoči vrtni parceli z vodnjakom je prepovedano: — dozidavanje in rekonstruiranje objektov v nasprotju z arhitekturnimi značilnostmi, — razkopavanje ali predelovanje, — odmetavanje in odlaganje odpadkov, — postavljati vsakovrstne reklame za komercialne namene. 5. člen Za ohranitev kulturno-zgodovinskih izročil se v skladu s cilji varstva spomenikov omogoča le razvoj tistih dejavnosti, ki s svojimi posegi v stavbo in okolico nimajo izrazitejših škodljivih vplivov za ohranitev arhitekture. Med te dejavnosti spadajo zlasti razvoj kulturne dejavnosti (muzej, galerija) ter za različne slovesnosti. Za izvajanje te dejavnosti je potrebno izdelati sanacijski projekt kot sestavni del družbenih planov občine Šentjur in Kulturne skupnosti občine Šentjur. 6. člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Zavod za spomeniško varstvo Celje, ki opravlja tudi strokovni nadzor nad deli, ki se izvajajo na spomeniku. 7. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski inšpektorat. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 63-5/84-1 Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 138. Skupščina občine Šen'jur pri Celju je V skladu z 31. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in na podlagi 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SPiS, št. 19/82), na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP o soglasju k statutu sklada stavbnih : Ijisv občine Šentjur pri Celju I Skupščina občine Šentjur pri Celju daje soglasje k statutu Sklada stavbnih zemljišč občine Šentjur pri Celju. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-76/85-1 Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri' Celju Peter Knez 1. r. 139. Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), določil statutov krajevnih skup-nosti v občini Šentjur pri Celju, sklepov o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevnih skupnosti v občini Šentjur pri Celju in izida referendumov, z dne 8. decembra 1985, so skupščine krajevnih skupnosti na območju občine Šentjur pri Celju v dneh 10., 13., 15., 19., 22. in 25. decembra 1985 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevnih skupnosti na območju občine Šentjur pri Celju 1. čien Za območje krajevnih skupnosti: Blagovna, Ka-iobje, Šentjur — center, Šentjur — okolica, Loka pri Žusmu, Prevorje, Slivnica pri Celju, Dramlje, Ponikva, Planina pri Sevnici in Dobje pri Planini (v nadaljnjem besedilu: krajevne skupnosti) se na podlagi odločitev občanov na referendumu, dne 8. decembra 1985 uvede krajevni samoprispevek za financiranje programov krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost Blagovna — izgradnja avtobusnega postajališča Sele — izgradnja avtobusnega postajališča Blagovne — izgradnja vodovoda Cerovec — izgradnja vodovoda Repno-Zlateče — sofinanciranje gradnje objekta preskrbe s prostori za KS Blagovna — sofinanciranje prizidka k OŠ Blagovna — ureditev prostorov za vaško skupnost Primož — izgradnja kanalizacije Trnovec — izgradnja kanalizacije Primož (Brezje) — sofinanciranje adaptacije mrliške veže Šentjur — vzdrževanje cest in mostov v KS Blagovna — modernizacija lokalnih cest v dolžini 4000 m — modernizacija cest v vaški skupnosti Jezero — izgradnja javne razsvetljave Primož — izgradnja javne razsvetljave Jezero — sofinanciranje gradnje vodovoda Prosenišiso (Ogorevc) — modernizacija ceste Proseniško—Bukovžlak — ureditev avtobusnih postajališč Za financiranje celotnega programa bo s samo--prispevkom predvidoma zbrano 37,800.000 din. Krajevna skupnost Kalobje — financiranje komunalne dejavnosti v KS (rrm-dernizacija krajevnih cest, izgradnja kanalizacije in. javne razsvetljave, sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja, izgradnja vodovoda) — sofinanciranje modernizacije ceste Jezerce— Kalobje — izgradnja javne razsvetljave Kalobje Za financiranje celotnega programa bo s samoprispevkom predvideno zbrano 11,307.228 din. Krajevna skupnost Seutjar — center — izgradnja vodovodnega sistema Kosaatea — adaptacija mrliške vežice Šentjur — komunalno urejanje V znesku 200,000.000 din, od tega se bo s-šemo*. prispevkom predvidoma zbralo 106,000.900 din. Krajevna skupnost Šentjur — okolice. — sofinanciranje izgradnje rodovedaege stoam# Kozarica — modernizacija cest in pločnikov v KS — sofinanciranje adaptacije mrliške vežice Šentjur — izgradnja kanalizacije — sofinanciranje izgradnje stanovanjsko poslovnega objekta Grobelno — sofinanciranje izgradnje trgovine s prostori za VS Nova vas — sofinanciranje izgradnje PTT omrežja v VS Jakob — odkup zemljišč za izgradnjo večnamenskih objektov v VS — ureditev avtobusnih postajališč — ureditev javnih razsvetljav — sofinanciranje izgradnje igrišč — vzdrževanje obstoječih objektov in naprav ter zimska služba Za financiranje celotnega programa bo s samoprispevkom predvidoma zbrano 169,505.000 din. Krajevna skupnost Loka pri Zusmti — modernizacija in vzdrževanje cest in mostov — sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja — elektrifikacija — sofinanciranje izgradnje telovadnice pri COS Loka — izgradnja mrliške vežice Žusem — toplovod Dobrina (raziskava izvira) — komunalna dejavnost v KS Za financiranje celotnega programa bo s samoprispevkom predvidoma zbrano 13,000.000 din. Krajevna skupnost Prevorje — modernizacija in vzdrževanje lokalnih cest v KS — izgradnja večnamenskega objekta — priprava zemljišča za gradnjo prostorov KS — komunalno urejanje KS Za financiranje celotnega programa bo s samoprispevkom predvidoma zbrano 10,500.000 din. Krajevna skupnost Slivnica pri Celju — modernizacija cest v vaških skupnostih — vzdrževanje cest v VS (ca. 35 km) — komunalna dejavnost v KS Za financiranje celotnega programa bo s samoprispevkom predvidoma zbrano 38,000.000 din. Krajevna skupnost Dramlje — vzdrževanje krajevnih cest — modernizacija 0,5 km lokalne ceste — sofinanciranje nakupa gasilske cisterne — odkup zemljišča za širitev pokopališča — izgradnja mrliške vežice — izgradnja večnamenskega doma — delovanje organov KS — izgradnja II. vodovodnega rezervoarja Za financiranje celotnega programa bo s samoprispevkom predvidoma zbranih 17,500.000 din. Krajevna skupnost Ponikva — asfaltiranje ceste Ponikva—Dolga gora — modernizacija cest v Hotunju, Pod gaju in Okrogu — ureditev makadamskih cest v Bobovem, Srže-vici in Zg. Selcih — vzdrževanje ostalih cest v KS V znesku 100,000.000 din, od tega se bo s samoprispevkom zbralo predvidoma 50,000.000 din. Krajevna skupnost Planina pri Sevnici — vzdrževanje in modernizacija krajevnih cest — sofinanciranje izgradnje infrastrukture (mrliška veža, vodovod, kanalizacija) in razširitve telefonskega omrežja — sofinanciranje izvajanja nalog samoprispevka Za financiranje celotnega programa bo s samoprispevkom predvidoma zbranih 25,000.000 din. Krajevna skupnost Dobje pri1 Planini — izgradnja sekundarnega vodovodnega omrežja — vzdrževanje in modernizacija krajevnih cest Za financiranje celotnega programa bo s samoprispevkom predvidoma zbranih 10,000.000 din. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo pet let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990. Samoprispevek se plačuje v denarju. 3. člen Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju v višini 2 °/o od naslednjih osnov: 1. delavci od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, ali na podlagi pogodbe o delu oziroma, če prejemajo nadomestila osebnega dohodka od neto prejemkov, za osebne dohodke se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine, 2. delavci in občani od dohodkov iz kmetijskih in gozdarskih dejavnosti od katastrskega dohodka. 3. delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti, kot postranski poklic in od intelektualnih storitev od osnov, od katere se odmerjajo davki in prispevki, 4. upokojenci v višini 1 % od pokojnin. 4. člen Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno-varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dohodka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine, priznane za polno pokojninsko dobo. od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma delovni praksi Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presegajo zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialne varnost delavca, določenega z zakonom Plačila samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci davka od dohodka iz kmetijstva, katerih katastrski dohodek ne presega 5000 din. Zavezanci plačevanja samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobiu plačavnot« samoprispevka stalno naselili v krajevnih skupnostih na območju občine Šentjur pri Celju in ki bodo zavezani plačevanju samoprispevka po 3. členu tefi® sklepa. 5. tien Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih sredstvih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti enkrat letno. 6. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira Služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke. 7. člen Samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje po predpisih, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila Uprava za družbene prihodke pri Skupščini občine Šentjur pri Celju. 8. člen Sredstva, ki se zberejo od krajevnih samoprispevkov se zbirajo na skupnem prehodnem žiro računu krajevnega samoprispevka krajevnih skupnosti SO Šentjur številka: 50700-842-051-822 in se usmerjajo na žiro račun krajevnih skupnosti po načelu pripadnosti. 9. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 420-79/85-3 Šentjur pri Celju, dne 25. decembra 1985. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Blagovna Franc Sumer 1. r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Kalobje' Franc Blatnik 1. r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Šentjur — center Cveto Erjavec 1. r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Šentjur — okolica Alojz Herman 1. r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Loka pri Žusmu Vinko Žlender 1. r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Prevorje Jože Špoljar L r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Slivnica pri Celju Alojz Recko 1. r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Dramlje Ivan Cede 1. r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Ponikva Jakob Ratajc 1. r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Planina pri Sevnici Edi Koprivc 1. r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Dobje pri Planini Valter Romih 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 140. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 8. člena zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74 in 23/76), družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 30/83) ter na podlagi 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 6/82 in 10/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. decembra 1985 sprejela ODLOK o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenem znamenju pri trigonometrični točki 1. reda št. 214 in vizirnih linijah s trig. točke 214 na trig. točke 209, 514 in 374 1. člen Da se zagotovi nemoteno opravljanje geodetskih del, je s tem odlokom razglašena splošna prepoved gradnje ob izmeritvenem znamenju pri trigonometrični točki 1. reda 214 k. o. Donačka gora in v vizirnih linijah s trig. točke 214 Donačka gora na trig. točke št.: 209 Ivanščica, 514 Sljeme in 374 Javornik. Splošna prepoved gradnje velja za nadzemne objekte v razdalji 5 metrov okrog izmeritvenega znamenja in 5 metrov vstran od vizirne linije. 2. člen Območje prepovedi gradnje vseh nadzemnih objektov velja na delih parcel 1040 in 1039 k. o. Donačka gora. 3. člen Meja območja splošne prepovedi gradnje je vrisana in prikazana na kopijah zemljlško-katastrskem načrtu v merilu PKN 1 :5000, na kopiji temeljnega topografskega načrta v merilu 1 :5000 in 1 :400.000, ki jih hrani in vzdržuje občinska geodetska uprava in so na vpogled občanom, organom in organizacijam v prostorih te občinske geodetske uprave. 4. člen Investitorji posameznih nadzemnih nbjaHrtov pti točki navedeni v 1. členu tega odloka, so dolini priložiti k lokacijski dokumentaciji soglasje Republiške geodetske uprave. Zahtevek za izdajo soglasja se vloži pri občinskem geodetskem organu. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-1/85-1 Šmarje pri Jelšah, dne IS. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dimbek, inž. 1. r. VRHNIKA Ml. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1985 1. člen Razporeditev prihodkov Znesek din 1. Sredstva za delo UO in funkcionarjev 2. Sredstva za ljudsko obrambo in druž- 154,924.380 beno samozaščito 2,000.000 3. Sredstva prenešena drugim DPS in SIS 42,592.769 4. Sredstva za intervencije v gospodarstvu 687.111 5. Sredstva za družbene dejavnosti 6. Sredstva za druge splošne družbene po- 5,646.780 trebe 33^41.154 7. Izločena sredstva rezerv 3,447.399 8. Drugi odhodki 159.957 Skupaj razporejeni prihodki: 242,990550 Me. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), ter 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika nd sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in dni? ga zbora dne 19. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. trimesečju 1986 leta Spremeni se 2. člen odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 13/85) tako, da se glasi: Predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 znašajo 242,999.550 din in so razporejeni v posebnem delu proračuna. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/11-400-04/85 Vrhnika, dne 19. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1985 Vrsta pritiodkov znesek •din 1. Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 2. Prihodki od davkov od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic 3. Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodki od drugih davkov 4. Prihodki od taks * 5. Prihodki po posebnih predpMfc 6. Lastni prihodki upravnih organov tn dragi prihodki V. Prenesena sredstva te preteklega leta 643.937 96,76*^805 11^)78.258 7,233.197 2,943.660 15,414.000 11,6*9.353 Skupaj prihodki: 242,999.556 1. člen Do sprejetja proračuna občine Vrhnika za leto 1986 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov sredstev proračuna za I. trimesečje 1986 začasno financirajo na podlagi proračuna občine Vrhnika za leto 1985. 2. člen Razporeditev prihodkov proračuna iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 % vseh sredstev, razporejenih^ odlokom o proračunu za leto 1985. 3. člen Bilančni pregled prihodkov In razporeditev prihodkov iz tega odloka je sestavni del proračuna občine Vrhnika za leto 1986 in se mora izkazati tudi v zaključnem računu proračuna za leto 1986. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv proračuna Skupščine občine Vrhnika, ki ga je treba vrniti najkasneje do konča tekočega leta. 5. člen Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. leta dalje. Št. 3/11-460-04/85 Vrhnika, dne 19. decembra 1985. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) ter 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1985 sprejela ODLOK e spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/83, 1/84, 12/84, 23/84 in 13/85) se v 4. členu stopnja davka od osebnega dohodka delavcev v višini 0,35 % nadomesti s stopnjo 0,75 "/o. 2. člen 23. člen se spremeni tako, da se glasi: Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen tistih, za katere je določena posebna stopnja, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka Po stopnji 35 %>. Zavezanci davka, ki opravljajo gostinsko dejavnost bifejskega značaja ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka Po stopnji 40 “/o. Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če pp predpisih niso Prepovedane, pa po stopnji 45 °/o. 3. člen V prvem odstavku 24. člena se za besedami »kot Postranski• poklic-' črta vejica in doda naslednje besedilo: »ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana.- 4. člen Prvi odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi: Zavezancem za davek, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnic, zabavnih parkov in zavezancev, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic ali občasno opravljajo dejavnost, se prizna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka: — za prvo leto •/. 100 — za drugo leto 50 — za tretje leto 25 odmerjenega davka. 5. člen kov 26. a člen se spremeni tako, da se glasi; Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdel- umetne obrti, za katere so prejeli znak kvali-te^e’ 86 prizna davčna olajšava glede na delež takega Prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji Nižini: prihodke v celotnem prihodku v % •tod 10 29 30 40 50 do 20 30 40 50 % olajšave od odmer, davka 5 » 35 20 25 6. člen Drugi odstavek 28. člena se spremeni tako, da se glasi: Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v primeru, ko pooblaščena banka, ki je sprejela devizno plačilo iz tujine, izplača obrtni zadrugi ali organizaciji združenega dela, katere blago ali storitev je bila izvožena, dinarsko protivrednost in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravlja gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke. 7. čien 29. a člen se spremeni tako, da se glasi: Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v hidroenergetski sistem, če inštalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža: — za 5 %>, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 °/o, — za 10 0/», če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 °/o, — za 20 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30 °/o, — za 30 %>, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 °/o. 8. člen 33. člen se spremeni tako, da se glasi: Borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se pod pogoji in 32. člena tega odloka priznavajo davčne olajšave v višini 10 °/o. 9. člen 34. člen se spremeni tako, da se glasi: Skupni znesek olajšav iz 24., 25., 26. a, 27. a, 28., 29. a, 32. in 33. člena tega odloka v posameznem letu ne more presegati 80 % odmerjenega davka s tem, da se 100 % olajšava iz 25. člena in olajšava iz 21. a člena v navedeno omejitev ne všteva. 10. člen 36. člen se spremeni tako, da se glasi: Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost (razen obratov bifejskega značaja)^in prodajo na drobno v odročnih in višinskih krajih z manj kot 300 prebivalci ter zavezanci, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksi-jem, če izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 57. člena zakona o davkih občanov. 11. člen 37. člen se spremeni tako, da se glasi: Znesek pavšalnega letnega davka ne sme biti nižji od 5 °/» enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poetovim Ja, način In kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer: — vrste dejavnosti oziroma predmet poslova- nja do 20 — način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti delovnega procesa) do 25 — kraj poslovanja, vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša naselja ter odročna in višinska naselja) do 15 — delovna sposobnost zavezanca, vezana na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (starost in zdravstveno stanje) do 10 — uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov do 5 Znesek pavšalnega letnega davka iz poklicnih dejavnosti ne sme biti nižji od 2 %> enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 12. člen V 43. členu se v drugem odstavku za besedami »v organizacijah strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov« črta vejica in doda naslednje besedilo: »ali organizacijah združenega dela s področja kulture.« 13. člen 47. člen se spremeni tako, da se glasi: Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: nad do Stopnja •/o 77.600 15 77.600 155.200 24 155.200 232.800 33 232.800 310.400 42 310.400 388.000 50 388.000 465.600 58 465.600 65 14. člen 52., 52. a in 52. b člen se združijo v 52. člen, ki se glasi: Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe davčne osnove — po naslednjih stopnjah: 1. za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže: Ce znaša davčna osnova dinarjev Stopnja nad do •/• 1,430.000 0,10 1,430.000 2,860.000 0,20 2,860.000 5,720.000 0,30 5,720.000 8,580.000 0,45 8,580.000 11,440.000 0,65 11,440.000 14,300.000 0,85 14,300.000 1,08 2. za stavbe in prostore, ki se v sezoni s lil od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo: Ce znaša davčna osnova dinarjev Stopnja nad do •/. 1,430.000 0,20 1,430.000 2,868.000 0,35 3,860.800 6,720.000 0,50 5,720.000 8,580.000 0,70 8,580.000 11,440.000 0,90 11,440.000 14,300.000 1,20 14,300.000 1,50 3. za poslovne prostore: Ce znaša davčna osnova dinarjev nad do Stopnja •/. 1,430.000 0,15 1,430.000 2,860.000 0,35 2,860.000 4,290.000 0,55 4,290.000 5,720.000 0,75 5,720.000 7,150.000 1,00 7,150.000 1,25 15. člen Prvi odstavek 53. a člena se spremeni tako, da se glasi: Zavezanci za davek od premoženja, ki so lastniki plovnih objektov plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer: din — nad 8 do 9 metrov dolžine 30.400 — za vsak nadaljnji meter dolžine nad 9 metrov po 12.000 16. člen 58. člen se spremeni tako, da se glasi: Občinska uprava za družbene 'prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: — če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev; — če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke, — če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti; — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja; — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog .plačila davčnega dolga se v primerih prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davčnega dolga odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji predlo«1 ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom. 17. člen 58. a člen se spremeni tako, da se glasi: Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v višini 20 °/o, za humanitarne namene pa v višini do 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 °/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se odmerja davek. 18. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1986. 6t. 4/1-010-06/85 Vrhnika, dne 19. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 144. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74, U/79, 23/83 in 27/85) ter 202 člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela m zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1985 sPrejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Vrhnika se plačuje davek na pror • nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometa vrednosti kmetijskega zemljišča ter nezazidane ta stavbnega in drugega zemljišča, od prometne vrednosti gradbenega objekta in razlike med prometno 'n grr.dbeno vrednostjo gradbenega objekta, po na-slednj h davčnih stopnjah: 1 za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti P:> stopnji 15 %>; 2. za nezazidana stavbna zemljišča, ki se ne nporabljajo v kmetijske namene od prometne vrednosti kvadratnega metra: tiaa din za m1 Do din za m* ZnrSn davek din + 'e 72 15 72 215 11 + 20 od presežka nad 72 din 215 358 39 + 25 od presežka nad 215 din 358 429 75 + 30 od presežka nad 358 din 429 500 96 + 36 od presežka nad 429 din 500 572 122 + 42 od presežka nad 500 din 572 644 152 + 48 od presežka nad 572 din 644 715 715 187 + 54 od presežka nad 644 din 225+'60-od-presežka-narMaStSo za gradbene objekte od prometne tenedtioefi t* ^ opnji 25 »/o, za razliko med prometno in n°stjo od kvadratnega metra: ___ Nad din za m1 Do din za m* Znaša davek din + •/. 1.430 1.430 4.290 15 215 + 20 od presežka nad 1.430 4.290 7.865 787 + 25 od presežka nad 4.290 7.865 12.155 1.680 + 30 od presežka nad 7.865 12.155 16.445 2.967 + 40 od presežka nad 12.155 16.445 4.683 + 50 od presežka nad 16.445 3. člen Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom odtuji pred pretekom petih let od pridobitve, se davek, odmerjen po stopnjah, določenih v 2. členu tega odloka, poveča za 30 °/o. 4. člen Poleg oprostitev, določenih v 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin, se davek na promet nepremičnin ne plačuje tudi: 1. če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, kupujejo ali menjajo kmetijska zemljišča ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč; 2. pri prometu nepremičnin, če je ena od pogodbenih strank občina; 3. če društvo ali družbena organizacija kupuje od občana nepremičnine, ki jih potrebuje za svojo dejavnost; 4. če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnika družbenih sredstev, občanom za opravljanje deficitarnih storitvenih dejavnosti, ki jih določi občinska skupščina z družbenim planom. Oprostitev je možno uveljaviti v roku enega leia po izvršeni prodaji. Oprostitev :e možno uveljaviti že ob prodaji poslovnega prostora, če zavezanec izkaže, da bo kupec v takem orostoru opravljal deficitarno storitveno dejavnost V tem primeru se zavezancu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka. Ce v roku enega :e!a po izvršeni prodaji kupec ne prične opravljati gospodarske ali poklicne dejavnosti, se odločba o začasni oorosntvi nadomesti z odločbo o odmeri davka. Davek na promet nepremičnin se zavezancu naknadno odmeri, če kupec v poslovnem prostoru preneha opravljati deficitarno storitveno dejavnost ali če odtuji 'Vovni prostor pred pretekom petih let od pričetka 'pravljanja dejavnosti. 5. člen Glede zavezancev, nastanka davčne obveznosti, zastaranja, poroštva, oprostitev, izterjave in pravnih sredstev, se uporabljajo določbe zakona o davku na promet nepremičnin. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št 13/82). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. 8t. 4/1-010-09/82 Vrhnika, dne 19. decembra 1985. 145. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83 in 71/84), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 1/74, 15/74, 17/75, 5/76, 19/76, 22/77, 15/81, 13/82, 9/83, 1/84 in 13/85), se v opombi tarifne številke l/a doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Posebni občinski davek od rabljenih motornih vozil in motornih koles, ki so stara nad 10 let, se ne odmerja. Čas desetletne starosti vozila se šteje od dneva prve registracije dalje«. 2. člen V tarifni številki 2 se v prvi alinei za besedami »vinsko sadnih pijač« doda besedi »ter medice«. Druga alinea, ki se glasi »od medice 15 %>«, se črta. 3. člen V tarifni številki 5 se na koncu prvega odstavka opombe, za besedami »kovačev od podkovanja kopitarjev in goveje živine« dodajo besede »od storitev fotografov«. 4. člen Za tar. št. 5 se doda nov naslov in nova tarifna številka 5. a, ki se glasi: »BI — PROIZVODNE STORITVE tar. št. 5. a Od proizvodnih storitev se plačuje posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnji 10 "/e. Opombe: 1. Posebni občinski davek od plačil za proizvodne storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebno pravnim osebam ter občanom. 2. Proizvodna storitev je takrat, kadar proizvajalec izdeluje izdelke po naročilu iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev. 3. Davčna osnova za posebni občinski davek od plačil za proizvodno storitev je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu.« 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Št. 4/1-010-07/85 Vrhnika, dne 19. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič L r. 146. Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 19. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja sprejetih temeljnih planskih ciljev občine Vrhnika za obdobje 1986—1990 na področju komunalne dejavnosti in varstva pred požari, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, in za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požari. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in sicer, dokler skupščina samoupravne komunalne cestne skupnosti občine Vrhnika ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne cestne skupnosti občine Vrhnika za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Vrhnika, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,22 Vo, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 3. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom in sicer, dokler skupščina skupnosti za varstvo" pred požarom občine Vrhnika ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požari občine Vrhnika za obdobje 1936—1990 uveljavljen, in o tem obvesti skupščino občine, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,10 %>; osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 4. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986. Št. 3/4-402-03/85 Vrhnika, dne 19. decembra 1985. 147. Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Vrhnika 1. člen Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku. 2 člen Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,51 °/o. 3. člen Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,410/o. 4. člen Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci Prispevke: — iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,30 %>; — iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz Prejšnje alinee, po stopnji 10,51 %. 5. člen Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka — za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,19 °/o — za otroške dodatke po stopnji 0,69 °/e. 6. člen Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,75 »/o. 7. člen Občinski kulturni skupnosti p'ačujejo zavezanci Prispevke iz bruto osebnega dohodi.- ■ 0 !7 •/« ft * 1 en Oo(in-;;:i 'f, ^ zapa 1OV n ip ->lnZ* ezanci prispevke iz »o 9. člen Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,06 10. člen Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986. 11. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986. Št. 3/4-402-02/85 Vrhnika, dne 19. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 148. Na podlagi določb zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in v skladu z 201. členom statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 1. člen V občini Vrhnika se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1986 in sicer po stopnji 0,15 °/o za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvajanje programa blagovnih rezerv v letu 1986. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Vrhnika in se sprotno preusmerijo na poseben račun blagovnih rezerv občine Vrhnika. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve občine, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv in kritje manipulativnih stroškov. 4. člen Namensko uporabo teh sredstev za izvajanje srednjeročnega in letnega programa stalnih občinskih blagovnih rezerv spremlja in kontrolira Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika. 5. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih ter splošnih družbenih potreb. Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. it. 3/4-010-02/85 Vrhnika, dne 19. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič L r. 149. Na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanja in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 1. člen V občini Vrhnika se uvaja posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za leto 1986. 2. člen Posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,8 %>. 3. člen Sredstva iz prejšnjega člena se zbirajo v Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Vrhnika. 4. člen Sredstva se uporabljajo v skladu z določili 4. člena odloka o ustanovitvi Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Vrhnika. 5. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 3. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 2. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, določen z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83). 6. člen Posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev, uveden s tem odlokom, se obračunava od osebnih dohodkov delavcev, izplačanih po 1. januarju 1986. 7. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 3/3-010-013/82 Vrhnika, dne 19. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 150. Na podlagi 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 201. člena statuta občine Vrhnika je občinska skupščina na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih planskih ciljev občine Vrhnika in SR Slovenije za obdobje 1986—1990 na področju vodnogospodarske dejavnosti katere izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za minimalno vodnogospodarsko dejavnost. 2. člen Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, dokler območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava ne ugotovi, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava za obdobje 1986—1990 uveljavljen ih o tem obvesti Skupščino občine Vrhnika, vendar najdlje do 30. junija 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek od posameznih osnov in po tarifah kot sledi: 1. Količinske osnove: — od proizv. el. energ. 0,0295 din/KVh — od uporab, vode 7,40 din/m3 popustniki: od 5—10 mio na m3 80 6/o od gornje tarife od 10—30 mio na m3 85 %> od gornje tarife nad 30 mio na m3 90 % od gornje tarife — od onesnažene vode — od pitne vode — od naplavin a) gramoz b) mivka 2. Vrednost osnove: — od obrtne dejavnosti , — od katastrskega dohodka — od davčne osnove 253,20 din/E 3,25 d'in/m3 130 din/m3 900 din/m3 2,40 % od davčne osti. 1,54 %> k. d. 2,30 "/o Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto. tako da na tej podlag' Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1986 dalje. Št. 3/4-352-03/85 Vrhnika, dne 19. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. ŽALEC 151. Skupščina občine Žalec je na podlagi 290. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/81) in 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1985 sprejela ODLOK o obveznem samoupravnem sporazumevanju o združevanju sredstev za financiranje nalog SLO in DS Z, ki so skupnega pomena v obdobju 1986—1990 1. člen . V skladu z določili 286., 287., 289. in 290. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) bodo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih v obdobju 1936—1990 združevali sredstva za uresničevanje programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Žalec. Sredstva bodo združevali tudi delovni ljudje, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter pri njih zaposleni delavci in osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve ter kmetje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in se jim po zakonu o davkih občanov ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedim: udeleženci). 2. člen Udeleženci iz 1. člena tega odloka, ki do 31. decembra 1985 niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje nalog SLO in DS, ki so skupnega pomena v obdobjih 1986— 1990 ali sporazuma do tega roka niso podpisali so dolžni izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje v roku 15 dni od objave tega odloka v Uradnem listu SRS. 3. člen Ne glede na čas podpisa samoupravnega sporazuma so udeleženci dolžni poravnati obveznost po sporazumu od 1. januarja 1986 dalje. , _ 4. Oen Ta odlok začne veljati naslednji -dan po objavi v uradnem listu SRS. St. 800/21-85-9 Žalec, dne 25. decembra igTO. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek L-rt 152. Skupščina občine Žalec je na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85) in 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1985 sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije I Skupščina občine Žalec razreši dosedanjo občin-• sko volilno komisijo v sestavu: 1. Milan Bratušek, predsednik 2. Srečko Gabrilo — namestnik predsednika 3. Jože Golič — tajnik 4. Marija Nahtigal, namestnica tajnika 5. Draga Mirnik, član 6. Irena Janič — namestnica člana 7. Inge Sovine, član 8. Jožica Razgoršek, namestnica člana 9. Milan Vogrinc, član 10. Tonika Martinšek, namestnica člana II Skupščina občine Žalec imenuje občinsko volilno komisijo v sestavu: 1. Milan Bratušek, predsednik 2. Srečko Gabrilo, namestnik predsednika 3. Jože Golič, tajnik 4. Marija Nahtigal, namestnica tajnika 5. Inge Sovine, član 6. Jana Strojin, namestnica člana 7. Slavko Resnik, član 8. Jožica Razgoršek, namestnica člana 9. Tonika Martinšek, član 10. Irena Janič, namestnica člana III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 013-1/85-1/1 Žalec, dne 25. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 153. Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 35 85), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Žalec (Uradni list SRS, št. 37/85) in izida referenduma z dne 8. decembra 1985 je skupščina krajevne skupnosti Žalec na svoji seji dne 19. decembra 1985 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območja krajevne skupnosti Žalec 1. člen Za območje krajevne skupnosti Žalec se na podlagi odločitve občanov na referendumu 8. decembra 1985 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje iz-.TP ije mrliške vežice, vlaganja v komunalo (ureditev naravnega letnega kopališča ob Savinji, izgrad- n>o kanalizacije ob Kardeljevi ulici, Savinjski cesti in sekundarne na Ložnico, izgradnja požarnih vodnjakov, izgradnja pešpoti m kolesarske steze ob cesti Žalec—griški most, javna razvetljava Žalec in Ložnica, ureditev pokopališča, asfaltiranje ulic in pločnikov) ter za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Žalcu, kolikor bodo gradnjo otroškega vrtca sofinancirale OZD iz območja KS Žalec in SIS za otroško varstvo občine Žalec v višini določeni s programom. Kolikor ne, se zbrana sredstva samoprispevka uporabijo za vlaganje v komunalo po programu, ki ga sprejme skupščina krajevne skupnosti Žalec. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje petih let m sicer od 1. januarja 1986 do Sli decembra 1990. 3. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani: — delavci in drugi delovni ljudje od oseb- •/, nih dohodkov, oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter od plačil po pogodbah o delu po stopnji 1,5 — upokojenci od pokojnin — po stopnji (^$5 — delovni ljudje in občani — zavezanci od davka iz kmetijske dejavnosti, lastniki zemljišč s stalnim bivališčem v KS Žalec od katastrskega dohodka — po stopnji 4 — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in imajo stalno bivališče v KS Žalec, od ostanka čistega dohodka — po stopnji 2 — delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek iz te dejavnosti odmerja v pavšalnem letnem znesku, plačujejo od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka — po stopnji 2 — delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav zmanjšanega za priznane stroške in za davek od avtorskih pravic — po stopnji 2 4. člen Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, priznavalnin, invalidnin in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci davka od dohodka iz zemljišč, katerih katastrski dohodek ne presega 2.050 din. 5. Sen Na podlagi osnov in stopenj iz 3. člena tega sklepa bo zbranih predvidoma 121,200.000 din sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 1. člena tega sklepa in sicer: — 25,7 odstotka zbranih sredstev za sofinanciranje izgradnje mrliške vežice — 24,7 odstotka zbranih sredstev za vlaganje v komunalo — 49,6 odstotka zbranih sredstev za izgradnjo otooškega vrtca. 6. člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti Žalec, bi o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti vkaj enkrat letno. Za izvedbo nalog iz prve in tretje alineje 5. člena imenuje skupščina režijske odbore. Sredstva se zbirajo na poseben žiro račun — Krajevna skupnost Žalec krajevni samoprispevek 50700-842-062-1100822. 7. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka, kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke. 8. člen O zbranih in porabljenih sredstvih poroča svet krajevne skupnosti skupščini vsaj enkrat letno. Enkrat letno bodo o poteku zbiranja sredstev in uresničevanja nalog razpravljali krajani na zborih. Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja krajevni samoprispevek mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun o zbranih in porabljenih sredstvih samoprispevka ter o opravljenem delu in ga predložiti v sprejem skupščini krajevne skupnosti Žalec, le ta pa s podatki zaključnega računa seznani zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Žalec. Skupščina krajevne skupnosti Žalec odloča tari! o načinu, kako se uporabijo sredstva, ki bi ostala po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden. 9. člen Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Žalec, dtie 29. decembra 1985. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Žalec Venčeslav Satler L r. 154. Voffina komisija krajevne skupnosti Žalec daje po tl. členu zakona o referendumu in drugih obffkah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 33/77) POROČILO o izida referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti žaleč, ki je bil 8. decembra 1985 Referendum je razpisala krajevna skupnost Žalec s sklepom o razpisu referenduma (Uradni list SRS, št. 37/85) za izgradnjo mrliške veže, sovlaganje v komunalo ter izgradnjo otroškega vrtca. Referendum je bil 8. decembra 1985. Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spesov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za uvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni nepravilnosti, ki bi vplivale na izid glasovanja. Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 3732 volilnih upravičencev glasovalo 3016 volilcev, da je glasovalo »ZA« 1942 volivcev PROTI 1074 volilcev, neveljavnih je bilo 38 glasovnic, 147 volilcev pa se ni moglo udeležita glasovanja iz razlogov navedenih v prvem odstavku 21. člena citiranega zakona, 544 volilcev pa se ni udeležilo glasovanja. Na podlagi navedenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima skupščina krajevne skupnosti Žalec v smislu 21. člena zalcona o referendumu In o drugih oblikah oseonega izjavljanja in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka. Žalec, dne 11. decembra 1985. Volilna komisija krajevne skupnosti Žalec Tajnik Predsednik Vanda Paukovič 1. r. Milan Krašovic 1. r. dlan Milan Končnik 1. n. 155. Skupščina krajevne skupnosti Petrovče je na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) ter 20., 21. in 22. člena statuta krajevne skupnosti Petrovče, dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Petrovče 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje mrliške vežice in vlaganja v komunalo (ureditev kanalizacije na področju KS Petrovče, javna razsvetljava) ter sofinanciranje dozidave prizidka k osnovni šoli Petrovče. 2. člen Vlaganja bodo potekala po programu, ki ga je sprejela skupščina krajevne skupnosti Petrovče, skupaj s sklepom o razpisu referenduma. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 18. februarja 1986 od 7. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti Petrovče. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih tet in sicer od 1. marca 1986 do 28. februarja 199L 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku krajevne skupnosti Petrovče in vsi zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnosti. 6. Sen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje hi občani: — delavci od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov oziroma na- domestil osebnih dohodkov ter od plačil po pogodbi o delu — po stopnji 1,5 odstotka — upokojenci od pokojnin — po stopnji 0,75 odstotka — delovni ljudje in občani lastniki zemljišč v KS Petrovče, ki imajo stalno bivališče v KS od katastrskega dohodka in dohodka od poseka lesa — po stopnji 4,00 odstotka — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, ki imajo stalno bivališče v KS Petrovče, od ostanka čistega dohodka — po stopnji 2 odstotka — delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek od te dejavnosti odmerja v pavšalnem letnem znesku, plačajo od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka — po stopnji 2 odstotka — delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in za davek od avtorskih pravic — po stopnji 2 odstotka. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in drugih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci davka od dohodka iz zemljišč, katerih katastrski dohodek ne presega 2.050 din. 8. člen Na podlagi osnov in stopenj dotočerrih v & Sene tega sklepa bo zbranih predvidoma 60,815.847 din sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 1. člena tega sklepa in sicer: — 30,15 */» zbranih sredstev 2» izgradnjo mrtiBkg vežice v Žalcu — 49,89 % zbranih sredstev za ureditev kzmattza-cije za sofinanciranje — 13,58 % zbranih sredstev za dozidavo prizidka k osnovni šoli Petrovče za sofinanciranje — 6,38 e/o zbranih sredstev za javno razsvetljavo. 9. člen Svet krajevne skupnosti Petrovče je odgovoren za zbiranje sredstev iz samoprispevka ter za pravilno in namensko porabo zbranih sredstev po programu. O zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti Petrovče najmanj enkrat letno. Za izvedbo nalog po alinei iz 8. člena se imenujejo režijski oziroma gradbeni odbori, s tem, da se po alinei — izgradnja mrliške vežice Žalec v gradbeni odbor pri KS Žalec kooptira predstavnik KS Petrovče. Sredstva se zbirajo na poseben žiro račun krajevne skupnosti Petrovče. 10. Sen Skupščina krajevne skupnosti Petrovče bo izvajala nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih iz samoprispevka. Enkrat letno bodo o poteku zbiranja sredstev in uresničevanju nalog razpravljali krajani na zborih krajanov. 11. člen Pravilnost obračunavanj a samoprispevka pri izplačilih dohodka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 12. člen Referendum vodi volilna komisija v krajevni skupnosti Petrovče, kd jo imenuje skupščina krajevne skupnosti Petrovče in sicer po pravilih, ki veljajo za volitve. 13. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: krajevna skupnost Petrovče glasovnica za referendum 16. februarja 1986 o uvedbi samoprispevka v denarju za obdobje od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991 za območje krajevne skupnosti Petrovče za sofinanciranje izgradnje mrliške vežice v Žalcu, vlaganja v komunalo in sofinanciranje izgradnje prizidka k osnovni šoli Petrovče. glasujem za proti Glasujte tako, da obkrožite »-za«, če se strinjate z uvedbo samoprispevka, oziroma »proti«, če se ne strinjate z uvedbo samoprispevka. 14. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način. Petrovče, dne 26. decembra 1985. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Petrovče Zoran Razboršek 1. r. 156. Skupščina krajevne skupnosti Tabor je na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št, 35/85) ter 62. člena statuta krajevne skupnosti Tabor dne 29. decembra 1985 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Tabor L Sten Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za izgradnjo mrliške vežice, vlaganj v komunalo (ceste, kanalizacija, razširitev telefonskega omrežja) in adaptacijo doma Partizan. 2. Sen Vsa dela, zajeta v 1. členu, bodo potekala po programu, ki ga je sprejela skupščina krajevne skupnosti Tabor, skupaj s sklepom o razpisu referenduma. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 9. februarja 1986 od 7. do 19. ure na glasovnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti Tabor. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku krajevne skupnosti Tabor in vsi zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih. 6. člen Samoprispevek bodo plačevali krajani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Tabor in obrtniki, ki imajo sedež svoje obrtne dejavnosti v krajevni skupnosti Tabor, ne glede na kraj njihovega stanovanja. Stopnje samoprispevka znašajo: — delavci od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov, oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter od plačil po pogodbah o delu — po stopnji 1,5 odstotka — upokojenci od pokojnin — po stopnji 0,75 odstotka — delovni ljudje in občani lastniki zemljišč v krajevni skupnosti Tabor, ki imajo stalno bivališče ▼ krajevni skupnosti od katastarskega dohodka — po stopnji 5 odstotka — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost od ostanka čistega dohodka — po stopnji 2 odstotka — delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek iz te dejavnosti odmerja v pavšalnem letnem znesku, plačajo od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka — po stopnji 2 odstotka — delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav zmanjšanega za priznane stroške in za davek od avtorskih pravic — po stopnji 1,5 odstotka. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci davka od dohodka iz zemljišč, katerih katastrski dohodek ne presega 2.050 din. 8. člen Na podlagi osnov in stopenj določenih v 6. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma 30,000.000 din, ki se bodo uporabljala za namene iz 1. člena tega sklepa. 9. člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zoranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti Tabor enkrat letno. Sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Tabor. 10. člen Skupščina krajevne skupnosti Tabor bo izvajala nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom. Enkrat letno bodo o poteku zbiranja sredstev in uresničevanju nalog razpravljali krajani na zborih. 11. člen Pravilnost obračunavanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke. 12. člen Referendum vodi volilna komisija v krajevni skupnosti Tabor, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti Tabor in sicer po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve. 13. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo Krajevna skupnost Tabor glasovnica za referendum dne 9. februarja 1986 o uvedbi samoprispevka v denarju za obdobje od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991 za območje krajevne skupnosti Tabor za izgradnjo mrliške vežice, vlaganj v komunalo in adaptacijo doma Partizan po programu. Ki ga je sprejela skupščina krajevne skupnosti Tabor glasujem ZA z PROTI Glasujete tako, da obkrožite ZA, če se strinjate z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se ne strinjate z uvedbo samoprispevka. 14. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način, začne pa veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Tabor, dne 29. decembra 1985. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Tabor Janko Brca 1. r. POPRAVEK V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o obdavčitvi tujih oseb, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 39-1609/35 z dne 28. XI. 1985 se začetek 6. člena pravilno glasi takole: »•Drugi odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:« Konec 6. člena: -Četrti odstavek se črta.- je nov odstavek. Uredništvo POPRAVEK V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih ptoreb na področju družbenih dejavnosti, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 43-1760/85 z dne 30. XII. 1985 je v novem drugem odstavku 12. člena (2. člen zakona) v predzadnji vrsti pravilno -prispevne osnove« in ne »prispevne stopnje« kot je napačno natisnjeno. Uredništvo POPRAVEK V zakonu o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43-1754/85) in zakonu o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43-1755/85) so datumi sej zborov 18. decembra 1985 in ne 25. decembra 1985 kot je napačno natisnjeno. POPRAVEK V pregledu predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986, Uradni list SRS, št. 42-1708/85 z dne 21. XII. 1985 1. pod C. Prispevek iz dohodka od osnove, ki jo predstavljajo sredstva poslovnega sklada: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji se točka b) pravilno glasi: b) zavezanci, ki opravljajo vse druge dejavnosti po stopnji 2,50 2. v tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se pravilno glasi: pod zaporedno številko 18 občina Kranj je: — v stolpcu 5 pravilna stopnja 0,35 — v stolpcu 18 pravilna stopnja 12,71 St. 420-12/85 Ljubljana, dne 30. decembra 1985. Direktor Republiške uprave za dreriSbene prihodke Tone Pengov 1. r. POPRAVEK V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 43-1785/85 z dne 30. XII. 1985 so tele napake: — v 4. členu je namesto besede -višjih« pravilno beseda -višinskih«; — v zadnji vrsti zadnjega odstavka 5. Sena se črta beseda »ne«; — v 9. členu se za »31.« doda črka -a«; — v 15. členu se v 1. točki črta beseda -ne«. St. 422-29/85-8 Celje, dne 8. januarja 1986. Sekretar Skupščine občine Celje Vlado Kamor L r. POPRAVEK V odredbi o pristojbinah za veterinarsko-sanitar-ne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Moste-Polje, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 42-1743/85 z dne 21. XII. 1985 se V. točka pravilne glasi: Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarne preglede se plača pristojbina in zamudnina, povečana za 50 odstotkov. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Milan Jelenc 1. r. POPRAVEK V odloku o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Ljubijana-Siška, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 43-1873/85, z dne 30. decembra 1985 se v zadnjem odstavku petega člena črta besedilo »bruto osebni«. Vodja skupne strokovne službe Tatjana Komac 1. r. POPRAVEK V odloku o prenehanju lastninske pravice na zemljišču na območju stanovanjske cone S 3 v k. o. Rogaška Slatina, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 37/85 z dne 15. XI. 1985, se v 3. členu popravi: 1. pod zaporedno številko 1 priimek Markovič, ki se pravilno glasi Markočič; 2. pod zaporedno št. 2, 3, 4, 6, 11, 12, 13, 14, 16, It se kultura drvarnica pravilno glasi dvorišče; 3. pod zaporedno št. 5 se pare. št. 860/4 pravilno glasi 680/4; 4. pod zaporedno št. 8 se doda pare. št. 671, h kateri spadajo že napisane kulture in površine travnik v izmeri 86 m2 ter ceste v izmeri 194 m2; 5. pod zaporedno številko 10 se doda parceli št. 889 kultura ceste v izmeri 41 m2. VSEBINA stran !• Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih 3. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o preživninskem varstvu kmetov 5. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju kmetov 6. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu 7. Odlok o razpisu volitev predsednika in članov Predsedstva Socialistične republike Slovenije 8. Odlok o razpisu splošnih volitev članov delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter splošnega glasjvanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti 9. Odlok o programu statističnih raziskovanj Socialistične republike Slovenije za obdobje 1986—1990 18. Odlok o imenovanju člana Upravnega odbora Prešernovega sklada 11. Odlok o ra nešitv- sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani 12. Odlok o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Kopru 13. Odlok o izvolitvi sodnika Višjega sodišča v Celju 14. Odlok o razrešitvi in imenovanju člana Komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SR Slovenije 15. Odlok o izvolitvi sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije 16. Odlok o razrešitvi in imenovanju namestnikov predsednikov republiških komitejev 17. Odlok o soglasju k statutoma visokošolskih organizacij združenega dela M. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Social'stično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Ciper o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja 19. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Demokratično socialistično republiko Sri Lanko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja 20. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji statuta Mednarodnega centra za genetski inženiring in biotehnologijo 21. Odlok o imenovanju Republiške volilne komisije v Ljubljani 1 37 47 49 54 53 56 57 57 69 69 69 69 69 70 70 78 70 71 71 71 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 22. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o uporabi sredstev dela prodajne cene motornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva, vplačanih v letu 1985 72 23, Soglasje k sklepu skupščine Skupnosti za ceste Slovenije z dne 17. decembra 1985 o spremembah sklepa o določitvi višine in načina plačevanja cestnine 72 25. Družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse 74 Sekretar Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Vinko Habjan 1. r. POPRAVEK V odloku o prenehanju lastninske pravice na zemljišču na območju stanovanjske cone S 2 v k. o. Rogaška Slatina, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 37/85 z dne 15. XI. 1985, se v 3. členu popravi zaporedna številka 9 tako, da se popravi površina travnika 345 m2 v pravilno 346 m2 ter doda kultura hiša v izmeri 134 m2. Sekretar Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Vinko Habjan L r. REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 26. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 75 USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE 27. Odločba o razveljavitvi drugega in tretjega odstavka 77. člena statuta Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana šiška 78 28. Odločba o razveljavitvi sklepa krajevne skupnosti Kred-Staro seiO o razpisu referenduma za podaljšanje samoprispevka in sklepa o podaljšanju samoprispevka 78 29. Odločba o razveljavitvi 41. člena pravilnika o inven- tivni dejavnosti v TOZD Mehanska obdelava Maribor 79 30. Odločba o ugotovitvi, da določbi 19. člena in 2. od- stavka 21. člena odloka o upravljanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Šmarje pri Jelšah nista v skladu z zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem 79 Stran MUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 31. Poročilo o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar-okiober 1985 80 REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 24. Sklep o spremembah sklepa o določitvi višine in načina plačevanja cestnine 72 32. Sklep o prispevku iz dohodka za delovanje Samo- upravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za leto 1986 81 33. Spremembe in dopolnitve meril in kriterijev o povračilih za nove priključke in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov na nizki napetosti 0,4 kV in napetosti 1—35 kV 82 34. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o akon- tativni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1986 83 35. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o začasni najnižji in najvišji pokojninski osnovi 83 36. Sklep o akontativnem povečanju akontacij nadome- stila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu 83 37. Sklep o spremembi sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in o osnovah za odmero pravic in za obračunavanje • in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance iz 9. in 13. člena zakona o pr.koj*': v:kem in invalidn em zavarovanju 84 38. Sklep o uskladitvi pokojnin, uveljavljenih v različnih razdobjih 81 39. Sklep o ponovni uskladitvi pokojnin med letom »j 40. Sklep o določitvi zavezancev za plačilo prispevkov, osnove za obračunavanje, višino in nru\:i pl,'a ••.t i prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posebnih primerih zavarovanja iz 16., 17. in 18. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1986 86 41. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o višini starostne pokojnine kmetov v letu 1986 87 OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 42. Sklep o določitvi nove višine sorazmernega deleža vrednosti novega telefonskega naročnika (PTT promet Ljubljana) 87 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 43 Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah samoupravo - a sporazuma o ustanovitvi m delovna u občinske -IS za ceste na območju občin Lju^lkma Bv igrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana VtČ-Uudnik 88 44. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Mestne zdravstvene skupnos i Ljubljane 88 45. Sklep o soglasju k statutu delovne or g n uz: z Can- karjev dom — kulturni in kongresni center (Ljubljana) 83 46. Sklep o imenovanju volilne komisije me1 ut Ljubljane S« 47. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Mestne zcl.-av- stvene skuonosti Ljubljana 89 48. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Brežice v I. trimesečju 1986 93 49. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Brežice 93 50. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb- nem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve (Brežice) 95 51. Odlok o začasnem financiranju samr v '• avnih inte- resnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za območje občine Brežice 96 52. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev- ka za območje krajevne skupnosti Velika Dolina (Brežice) 97 53. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu obč ne Celje za leto 1985 98 54. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v letu 1986 v občini Celje 99 55. Sklep o valorizaciji zneskov, od katerih se po odloku o uvedbi samoprispevka v občini Celje samoprispevek ne plačuje 99 56. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o obliko- vanju najemnine za poslovne prostore na območju občine Celje 100 57. Odredba o pristojbinah za vcterinarskosanitarnc preglede in dovoljenja v občini Cerknica 100 58. Odredba v pristojbinah za kritje stroškov veterinar- sko-higieni.ke službe v občini Cerknica 101 59. Ocllok o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov v občini Cerknica 101 60. Odlok o začasnem financiranju proračunskih poli vb občine Grosuplje v I. trimesečju 1986 103 61. Odlok o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje 62. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 (Grosuplje) 63. Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti (Grosuplje) 64. Odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Grosuplje 65. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za prestavitev pokopališča v Višnji gori (Grosuplje) 66. Odredba o spremembi tarif za plačevanje tlela stroškov veterin arsko-hlgienske službe v občini Grosuplje 67. Odredba o pristojbinah za vcterinarskosanitarnc preglede in dovoljenja v občini Grosuplje 68. Odredba o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Preska-Dvori v Grosupljem, prva faza 69. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1985 70. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Idrija za I. trimesečje 1986 71. Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Idrija) 72. Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje v občini Idrija 73. Odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Idrija 71. Sklep o javni razgrnitvi lokacijskega načrta za gramoznico v k. o. Godič (Kamnik) 75. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje zr* leto 1985 76. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v c o vi i Kočevje v času od 1. januarja do 31. marca 1586 77. Odlok o davku na oromet nepremičnin (Kočevje) 78. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Kočevje) 79. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Kočevje) 80. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o preimenovanju in imenovanju ulic v mestu Kočevje 81. Odlok o varstvu pred hrupom v nekaterih naravnih in bivalnih o!.oljih v občini Kočevje 87. Odlok o začasnem financiranju skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS ter programov SLO (Kočevje) 83. Odlok «, začasnem plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost (Kočevje) 84. Odlok o začasnem financiranju samoupravnih inte-resniu skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine (Kočevje) 85. Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samo -upravne interesne skupnosti (Kočevje) 86. Odredba o pristojbinah za vcterinarsko-Higiensko službo (Laško) 87. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lenart 88. Odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na območju občine Lilija 89. OdlOK o začasnem plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost (Litija) 90 Odlok o začasnem plačevanju prispevka za samoupravni interesni skupnosti za področje komunale in varstva pred požarom (Litija) 91. Odlok o razglasitvi gradu Bogcnšperk z vplivnim območjem za kulturni spomenik (Litija) 92. Sklep o razpisu referenduma v KS Primskovo (Litija) 93. Sklep o razpisu referenduma v KS Rib če (Litija) 94. Poročilo o izidu referenduma v KS Ribče (Litija) 95. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Center 96. Odredba o plačevanju dela stroškov veterinarsko-ht-gienske službe v občini Ljubljana Vič-Rudnik 97. Odredba o pristojoinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik 98. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega natrla (Ljubljana VIč-Rudnlk) 163 103 104 105 1* 106 106 1*7 108 109 109 110 Ml MZ 112 M2 ito 116 116 m M* 118 119 128 190 121 KB 123 124 124 126 127 128 129 138 130 131 99. Odlok o spremembah in dopolnitvah odtoka • proračunu občine Logatec za leto 1985 H2 100. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Logatec v letu 1996 132 101. Odlok o prispevku za zagotavljanje sredstev za blagovne rezerve v občini Logatec v letu 1986 132 102. OdloK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev aa. intervencije v proizvodnji hrane v občini Logatec ▼ Teto 1986 m 103. Odlok o začasnem financiranju samoupravnih Interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Logatec m Stran Stran 104. Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialnih dejavnosti v občini Logatec 105. Odlok o spremembi odloka o najvišji najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže v občini Logatec 106. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka pod Sekirico — Logatec 107. Sklep o sprejemu prostorskega dela družbenega plana občine Logatec 108. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sa-nitarne preglede živine in živil živalskega izvora ter pristojbine za izdajo dovoljenja za promet mleka za javno potrošnjo v občini Logatec 109. Odredba o zagotavljanju sredstev za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel v občini Logatec 110. Sklep o stroških zdravstvenega varstva (Logatec) m. Sklep o stopnjah, virih in osnovah prispevkov za združena solidarnostna in vzajemnostna stanovanjska sredstva v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec za leto 1986 tVL Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1985 113. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Mozirje za I. trimesečje leta 1986 114. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Mozirje) 115. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - (Mozirje) 116. Odlok o zagotavljanju sredste/ za občinske blagovne rezerve v letu 1986 (Mozirje) 117. Odlok o zagotavljanju In usmerjanju sredstev za Intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Mozirje) 118. Odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti stanovanjskega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje 119. Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč (Mozirje) m. Odlok o začasnem plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost (Sevnica) 181. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1985 ^99 odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Slovenska Bistrica v letu 1986 1%?, Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Slov. Bistrica) 124. Odlok o začasne-n plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje (Slov. Bistrica) 125. Odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Slovenska Bistrica Sklep o imenovanju občinske volilne komisije v Slov. Bistrici 127. Sklep o določitvi liste kandidatov za člane disciplinskih komisij v organizacijah združenega dela na območju občine Slovenska Bistrica 128. Odlok s začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Slovenske Konjice za I. trimesečje 1986. leta 134 135 135 136 136 137 138 138 139 139 139 142 142 142 113 145 146 147 147 148 148 143 150 150 151 $29. Odlok o sprejetju sprememb zazidalnega načrta stanovanjske cone 4 v Zrečah (Slov. Konjice) 151 130. Odlok o sprejetju sprememb zazidalnega načrta Tepanje (Slov. Konjice) 152 131. Dopolnilna odločba o uvedbi komasacijskega postopka (Slov. Konjice) 152 138. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur prt Celju za leto 1985 153 133. Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Šentjur pri Celju) 153 134. Odlok o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve občine Šentjur pri Celju za leto 1986 154 135. Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti (Šentjur) 154 136. Odlok o začasnem financiranju samoupravnih inte- resnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Šentjur pri Celju 155 137. Odlok o razglasitvi objektov v ulici ^Skladateljev Ipavcev« št. 2i !n 28 v Šentjurju za kulturni spomenik (Šentjur) 156 138. Sklep o soglasju k statutu sklada stavbnih zemljišč občine Šentjur pri Celju 157 139. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za reali- zacijo programa krajevnih skupnosti na območju občine Šentjur pri Celju 157 140. Odlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenem znamenju pri trigonometrični točki 1. reda št. 214 in vizirnih linijah s trig. točke 214 na trig. točke 209, 514 in 374 (Šmarje) 159 141. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1985 160 142. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. trimesečju 1986. leta (Vrhnika) 160 143. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Vrhnika) 161 144. Odlok o davku na promet nepremičnin (Vrhnika) 163 145. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb- nem občinskem da\7ku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Vrhnika) 164 146. Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti (Vrhnika) 164 147. Odlok o začasnem financiranju samoupravnih inte- resnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Vrhnika 165 148. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 (Vrhnika) 165 149. Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za Intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Vrhnika) 166 150. Odlok o začasnem plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost (Vrhnika) 166 151. Odlok o obveznem samoupravnem sporazumevanju o združevanju sredstev za financiranje nalog SLO in DSZ ki so skupnega pomena v obdobju 1986—1990 (Žalec) 167 152. Sklep o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije (Žalec) 167 153. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Žalec 167 154. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Žalec 168 155. Sklep o razpisu rererenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Petrovče (Žalec) 169 156. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Tabor (Žalec) 170 — Popravek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obdavčitvi tujih oseb 17X — Popravek zakona o spremembah In dopolnitvah za- kona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti 171 — Popravek zakona o zagotavljanju sredstev za repub- liške blagovne rezerve v letu 1985 in zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu IjžS 171 — Popravek pregleda predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka ... iz Uradnega lista SHS, št. 42 35 171 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Celje) 171 — Popravek odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sa- ni.arne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Mo-ste-Polje 17? — Popravek odloka o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Ljubljana Šiška 172 — Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljišču na območju stanovanjske cone S 3 v k. o. Rogaška Slatina (Šmarje) 172 — Popra\Tek odloka o prenehaniu lastni'ske travic0 na zemljišču na območju stanovanjske cone S 2 v k. o. Rogaška Slatina (Šmarje) 172 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone TomS^Č vs« v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1350 din, inozemstvo SnOO din — Reklamacije se upoštevalo \e mo-sec dm no vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana Kardeljeva 12 — Poštni preda: 379 vn — r-er kretar, Sef računovodstva 224 323, prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211 814 - Žiro račun =019P 603-40323 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-V72