8 TEMA MESECA DOBRODELNOST PO POPLAVAH 6 VELIKI INTERVJU TILEN TRAVNIK, DIREKTOR PODJETJA BEVO 14 OBRAZI DOMŽAL MARIJA RUPERT, KLEKLJARICA glasilo občine domžale 28. september 2023 | letnik lxiii | številka 9 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eurwww.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html 23. Gostičevi dnevi Solidarnost v Domžalah ne pozna meja 23. Gostičevi dnevi Slavnostni koncert v spomin maestru Vladimirju Kranjčeviću VABIMO NA SLOVESNOSTI V okviruVAS 23. Gostičevih dni, slovesnosti v spomin na opernega pevSPOMIN NA OPERNEGA PEVCA ca Jožeta Gostiča, vas vabimo na JOŽETA GOSTIČA slavnostni koncert v spomin ma- Foto: Jure Ogrin PhotographyV estru Vladimirju Kranjčeviću, poZagrebGostičevih - Ljubljanadni - Homec budniku ter velikemu glasbeniku, dirigentu, pe4.3. - 15.10.2023 dagogu in našemu prijatelju. Od nas se je poslovil pred začetkom Nedelja, oktober, 18.00 epidemije,15. zaradi katereob smo morali takrat že napovedani Cerkev Marijinega rojstva nakonHomcu cert v njegov spomin odpovedaSLAVNOSTNI KONCERT ti. Jožeta Gostiča je neizmerno cenil, prav tako tudi njegov domaSolidarnost, pomoč sočloveku, ne pozna meja, se je pokazalo, ko so v naše mesto prišli številni VčiSPOMIN MAESTRU kraj, zato se bomo njegovemu vrhunski glasbeniki in umetniki ter pomagali lokalni skupnosti pri zbiranju pomoči za tiste, ki so VLADIMIRJU spominu poklonili v cerkvi MariKRANJČEVIĆU jinega rojstva na Homcu v nedejih poplave najbolj prizadele. ljo, 15. oktobra 2023, ob 18. uri. Koncertni spored pripravljata e vedno močno odmeva- je nastopila Jelena Rozga. V začetku dec in Rok Lunaček, denar pa so prek izrečeno, a v srca zapečateno. Poveljubljanska in zagrebška operna jo avgustovske poplave, ki septembra je v Poletnem gledališču Rdečega križa zbirali za prizadete v zovanje med ljudmi se je okrepilo in hiša, nastopili bodo solisti Opesmo jih doživeli v Domža- Studenec potekal veliki dobrodel- poplavah v Nožicah. Že prej načrto- ustvarili so se novi mostovi prijateljre HNK Zagreb ter solisti in zbor lah. V zadnjih tednih pa ni koncert Radia Ognjišče in Sloven- vani koncert Rebeke Dremelj in Be- stva, sodelovanja in solidarnosti. SeSNG Opera in balet Ljubljana. Soso te dobile tudi na neki način po- ske Karitas, ki je bil namenjen zbi- pop se je v dobrodelnega prelevil veda pa si v prihodnje vsi skupaj želisti obeh opernih hiš so velikoPokrovitelj zitiven pridih, saj so številni ljudje ranju sredstev za nakup šolskih po- tudi v Kulturnem domu Franca Ber- limo, da bi bilo tovrstnih naravnih in krat sodelovali z maestrom VlaObčina Domžale odprli svoja srca in tudi denarnice. trebščin za otroke s poplavljenih ob- nika Domžale. Glasbenice so na kon- drugih nesreč vse manj, zato skupaj dimirjem Kranjčevićem, zato bo Prvi dobrodelni dogodki so se zgo- močij. Velika glasbena imena pa so certu osrečile družino iz Zgornje Sa- stremimo k temu, da pristojni vzakoncert posebno doživetje, ki ga dili že konec avgusta, tako je 30-le- se zbrala v Športni dvorani Domža- vinjske doline z novo mobilno hiško, mejo stvari v svoje roke in poskrbijo bo sklenilOrganizatorji zbor ljubljanske Opere tnico delovanja Kulturnega društva le, kjer so na dobrodelnem koncer- sredstva od prodanih vstopnic pa so za zaščito slehernega posameznika. s sklepnim delom Requiema GaKulturno Jože Gostič Homec koncert z ansam- tu Mostovi življenja v organizaciji šla prizadetim v poplavah v Domža- Da bo spanec ljudi mirnejši in dnebriela društvo Fauréja. Jože Gostič Homec blom The Riverbend namenil za do- KD Blunout in KS Radomlje nasto- lah. A vse to je bil le delček dobrodel- vi usmerjeni v vse prej kot odstranje-Društvo prijateljev zagrebške Opere ber namen. Prav tako so v avgustu pili Magnifico, Nuška Drašček, Zo- nosti, ki smo jo v zadnjih tednih za- vanje posledic naravnih pojavov, ki SNG Opera in balet Ljubljana sicer redni koncert spremenili v do- ran Predin, Nina Strnad, New Swing čutili v Domžalah. Marsikatero deja- bo, tudi v naših krajih, trajalo še kar ROK ZA ODDAJO Opera HNK Zagreb brodelnega tudi v Radomljah, kjer Quartet, Slavko Ivančič, Alenka Go- nje je ostalo očem skrito, ustom ne- nekaj tednov, ponekod tudi mesecev. Naslednja številka Slamnika izi- Š Solisti Opere HNK Zagreb Solisti in zbor SNG Opera in balet Ljubljana de v četrtek, 26. oktobra 2023. AKTUALNO AKTUALNO VRTCI IN ŠOLE ŠPORT Plačljivo parkiranje v Domžalah Aktivni tudi v tretjem življenjskem obdobju Prostor za mlade Eva Pogačar, odbojkarica Na podlagi odloka, ki so ga sprejeli domžalski svetnice in svetniki junija letos, in na podlagi sklepa županje bo Občina Domžale do konca oktobra letos uvedla plačljivo parkiranje na posameznih ulicah in parkiriščih v središču Domžal. Nov prometni režim na Kolodvorski cesti, Masljevi ulici, Ljubljanski cesti, na Ulici Matije Tomca ter na Mestnem trgu na južni strani zdravstvenega doma bo označen z ustrezno prometno signalizacijo, kjer bo v skladu z veljavno zakonodajo pojasnjen tudi režim parkiranja.  2 V septembru in ob mednarodnem dnevu starejših (1. oktobru) potekajo tudi v naši občini številne aktivnosti, povezane s starejšimi. Občina Domžale je ob tej priložnosti objavila strategijo za starejše Skupaj za lepšo starost 2023–2028. V strategiji so zapisane tudi aktivnosti za doseganje pomembnih ciljev v zvezi z zagotavljanjem kakovostne, dostop­ ne in uporabnikom prijazne oskrbe bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo ter aktivnosti za zmanjševanje tve3 ganja za pojav demence. Vprašanje prostora za mlade je vprašanje vsakega kraja. CZM Domžale je na to temo pripravil odprto srečanje, ki je potekalo 25. septembra 2023. Nanj so povabili mlade, da delijo svoje ideje in predloge. Sodelovala je tudi komisija za mladinska vprašanja, ki odpira temo prostora za mlade v Domžalah v okviru oblikovanja nove strategije za mlade v občini Domžale. Na srečanju so naslovili tudi temo prenove Placa za mlade: kaj si mladi želijo, kakšne so njihove ideje in konkretni predlogi za prenovo. 22 Ena od najboljših slovenskih odbojkaric Eva Pogačar si je od nekdaj želela zaigrati na najvišjem nivoju. Z igranjem v državni reprezentanci se ji je želja uresničila. Tako je na evropskem prvenstvu zaigrala tudi proti dvema izmed najboljših reprezentanc na svetu (Poljski in Srbiji), čakajo pa jih še kvalifikacije za olimpijske igre, kjer bodo igrale proti Italiji in Ameriki. Na evropskem prvenstvu so si želele uvrstitve iz skupinskega dela v nadaljnji krog tekmo34 vanja, a jim to žal ni uspelo. www.gosticevi-dnevi.net Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 12. oktobra 2023, Informacije: 051 319 675 do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si 2 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii aktualno Drage bralke, dragi bralci, ko za dežjem posije sonce … se glasi naslov tokratne Teme meseca. Mišljeno je tako dobesedno kot simbolično. Pretresljive zgodbe letošnjega poletja so v ljudeh prebudile tudi marsikaj dobrega. Pokazale so nam tisto svetlo plat človeštva, tisto moč, ki jo imamo, ko stopimo skupaj in združeni pokažemo, da nam je mar. Mar za someščana, mar za sočloveka, za soseda, za vse tiste, ki v tej zgodbi, ki jo je pisala narava, niso imeli takšne sreče kot mi. Ali pa smo tudi sami bili deležni empatije in pomoči drugih in smo spoznali, da tu, v našem kraju, v svoji bolečini, nismo sami. Da solidarnost v Domžalah ne pozna meja. Da s skupnimi močmi lahko marsikaj premaknemo na bolje, se zavedajo tudi organizatorji koncertov in glasbeniki, saj v zadnjem obdobju širom po Sloveniji potekajo številni dobrodelni koncerti v pomoč prizadetim prebivalcem v poplavah. V občini Domžale se je v zadnjem mesecu v ta namen zgodilo kar nekaj zelo dobro obiskanih dobrodelnih glasbenih dogodkov. In njim smo posvetili septembrsko Temo meseca in naslovnico Slamnika. V Velikem intervjuju vam predstavljamo uspešno zgodbo mladega zagonskega podjetja, ki premika meje v prehranskem svetu in pod blagovno znamko Juicy Marbles razvija ter trži rastlinske zrezke. Naš sogovornik je Domžalčan Tilen Travnik, direktor podjetja Bevo, ki pravi, da namesto, da bi kupcem ‘solili pamet’ in jih bombardirali z ‘veganskimi’ in okoljskimi sporočili, vlagajo napor v prehransko, predvsem pa kulinarično in družbeno izkušnjo svojih izdelkov. V poletnih mesecih smo za vas malo za hec malo zares pripravili prispevek o umetni inteligenci in njeni poučenosti o Domžalah. Ker žal letošnje poletje ni bilo brezskrbno, smo Slamnik namenili drugačnim temam, zato prispevek objavljamo v tej številki. K pogovoru smo povabili tudi Marijo Rupert, Domžalčanko, ki je oživila klekljarsko življenje v naši občini, ter trenutno eno najboljših slovenskih odbojkaric Evo Pogačar, s katero smo se pogovarjali ob njenem prihodu s pravkar končanega evropskega prvenstva. Vabljeni k branju Slamnika. Špela Čarman, odgovorna urednica slamnik@kd- dom zale. si V središču Domžal kmalu plačljivo parkiranje Na podlagi odloka, ki so ga sprejeli domžalski svetnice in svetniki junija letos, in na podlagi sklepa županje bo Občina Domžale do konca oktobra letos uvedla plačljivo parkiranje zgolj na posameznih ulicah in parkiriščih v središču Domžal, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. N ov prometni režim na Kolodvorski cesti, Masljevi ulici, Ljubljanski cesti, na Ulici Matije Tomca ter na Mestnem trgu na južni strani zdravstvenega doma bo označen z ustrezno prometno signalizacijo, kjer bo v skladu z veljavno zakonodajo pojasnjen tudi režim parkiranja. Kolodvorska cesta, Masljeva ulica, Ljubljanska cesta in Ulica Matije Tomca ter makadamsko parkirišče ob Zdravstvenem domu Domžale – Mestni trg Na parkirnih mestih na teh ulicah, kjer je parkiranje trenutno še brezplačno, a časovno omejeno do ene ure, in na manjšem makadamskem parkirišču južno ob zdravstvenem domu bo po uvedbi plačljivega parkiranja treba plačati parkirnino vsak delavnik med 7. in 17. uro. Cena parkiranja bo 0,60 evra za vsako začeto uro, parkirnino pa bo možno poravnati na uličnih parkomatih ter prek mobilne aplikacije EasyPark. Na teh ulicah in parkirišču bodo imetniki letnih dovolilnic lahko parkirali brez dodatnega plačila vse dni v tednu in ob vseh urah. Makadamsko parkirišče Tržni prostor – TUŠ supermarket Uvoz na parkirišče pri tržnem prostoru in izvoz s parkirišča bosta zgolj s Karantanske ceste, pri avtomatskih zapornicah. Uvoz in izvoz bosta opremljena z video nadzorom, prek katerega se bo izvajal obračun časa parkiranja. Čas vstopa na parkirišče bo zabeležen prek video nadzora in voznik ob vstopu ne bo prejel parkirnega listka. Na tem parkirišču bo treba plačati parkirnino vsak dan med 7. in 17. uro, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Prva ura bo brezplačna, cena vsake nadaljnje začete ure pa bo 0,50 evra na uro. Parkirnina se bo obračunala ob izstopu pri zapornici in jo bo voznik lahko poravnal kar iz vozila. Plačilo bo možno z gotovino ali bančnimi karticami. Za imetnike letnih dovolilnic brezplačno parkiranje na tem parkirišču med 7. in 17. uro ne bo možno. Po 17. uri in do 7. ure zjutraj bo parkiranje na tem parkirišču vse dni brezplačno, kljub temu pa se bo z zapornicami in video nadzorom kontroliralo vstop in izstop s parkirišča. Pridobitev letnih dovolilnic za parkiranje Postopek, vsebina vloge in podrobnejša pojasnila v zvezi s pridobitvi- Uvedba plačljivega parkiranja znotraj označenega območja jo letne dovolilnice za parkiranje na območju Kolodvorske ceste, Masljeve ulice, Ljubljanske ceste in Ulice Matije Tomca ter na makadamskem parkirišču južno ob zdravstvenem domu bodo objavljeni na spletni strani Občine Domžale. Vlagatelji bodo vloge za dovolilnice lahko vlagali do 15. oktobra 2023. Upravičenci bodo letne dovolilnice dobili po pošti po plačilu upravne takse in takse za parkiranje. Odlok, ki ga je Občinski svet Občine Domžale sprejel junija 2023, določa, da lahko za letno dovolilnico zaprosijo le osebe s stalnim prebivališčem znotraj območja med Kolod- vorsko cesto, Ljubljansko cesto, Masljevo ulico in Ulico Matije Tomca (t. i. cona 1) in ki imajo vozilo. Oseba lahko zaprosi za največ eno dovolilnico na stanovanje. Izdaja letnih dovolilnic ni predvidena za pravne subjekte, ki imajo svoje poslovalnice znotraj tega območja, niti ne za zaposlene v storitvenih dejavnostih in javni upravi. Letna dovolilnica ne bo pomenila rezervacije parkirnega mesta, temveč zgolj možnost parkiranja na plačljivih površinah proti plačilu letne takse za dovolilnico, ki znaša 50 evrov. Poleg tega bo moral vlagatelj pri vložitvi vloge poravnati tudi znesek upravne takse. ❒ Občina Domžale je Evropski teden mobilnosti začela z aktivnostmi v Češminovem parku Osrednja misel letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, ki je potekal od 16. do 22. septembra, je bila spodbujanje izbire tako imenovanih ‘varčnih poti’ oziroma racionalnejših načinov potovanja. Posebej v Evropi in v Sloveniji, kjer je gostota poseljenosti precejšnja in so med ljudmi in cilji poti razdalje kratke, bi lahko za vsakodnevno mobilnost izbrali bolj trajnostne načine potovanj. Strokovnjaki navajajo, da je na daljše razdalje okolju najbolj prijazen prevoz z vlakom, na krajše razdalje do pet kilometrov pa hoja in kolesarjenje. V občini Domžale so se aktivnosti, povezane z letošnjim Evropskim tednom mobilnosti, začele 17. septembra v Češminovem parku. V parku je bil postavljen kolesarski poligon, na katerem so se najmlajši lahko pomerili v varni in spretnostni vožnji, na voljo pa je bil tudi servis koles. Učenci OŠ Krtina so s plakati, ki so jih izdelali pri pouku, sporočali najpomembnejše vrednote trajnostne mobilnosti. Na dogodku sta zbrane pozdravila županja mag. Renata Kosec in podžupan Matej Primožič, ki sta se v park pripeljala s kolesoma. Županja Občine Domžale mag. Re­nata Kosec podpira prizadevanja za trajnostno mobilnost in poudarja, da so priložnosti za izbiro okolju prijaznih in aktivnejših oblik mobilnosti, kot so uporaba javnih prevoznih sredstev, skupna vožnja v avtomobilu, hoja ali pa vožnja s kolesom, preproste, da pa je včasih treba za spodbujanje izbire le-teh zagotoviti ustrezno infrastrukturo. Zato je novo vodstvo Občine Domžale pristopilo k projektu vzpostavitve Cen- tra trajnostne mobilnosti, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta v Domžalah omogočal izposojo navadnih in električnih koles. Idejne rešitve za ureditev informacijskega centra so v okviru študijskih obveznosti izdelali študentje 3. letnika ljubljanske Fakultete za dizajn in so na ogled na ploščadi pred Galerijo Domžale. V tednu mobilnosti so se nadaljevale tudi aktivnosti Občine Domžale za izboljšanje povezav medkrajevnega javnega prometa. Anketa, ki jo je Občina Domžale izvedla med občankami in občani v fazi načrtovanja novega parkirnega režima, je med drugim pokazala, da prebivalci centra Domžal, ki imajo v bližini tako avtobusno kot železniško postajo, razmeroma malo uporabljajo javni prevoz za vsakodnevno pot v službo, predvsem zaradi slabih medkrajevnih povezav. Županja mag. Renata Kosec je v zvezi s tem že podala pobudo za srečanje s predstavniki Slovenskih železnic, ki bodo v naslednjem letu prevzele upravljanje dela družbe Nomago. »Z novo ureditvijo železniške postaje v našem mestu je bil zagotovo narejen velik korak k spodbujanju potovanja z vlakom. Pričakujemo pa, da bodo Slovenske železnice uskladile vozni red vlakov in avtobusov tudi v naši občini, tako da bodo prijazni do vsakodnevnih uporabnikov.« Foto: arhiv Občine Domžale Občinska uprava je podprla prizadevanja za trajnostno mobilnost. SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je Občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Jure Matičič / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 3 aktualno slamnik@kd- dom zale. si Zapore cest JKP Prodnik na Trdinovi ulici v Dobu izvaja investicijsko vzdrževalna dela na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju, zato bo v času od 13. septembra do 25. novembra vzpostavljena popolna zapora Trdinove ulice v naselju Dob, in sicer na odseku od križišča Trdinove ulice z ulico 7. avgusta do križišča Trdinove ulice s Kidričevo ulico. Dolžina odseka znaša približno 300 metrov. Javno komunalno podjetje prav tako izvaja investicijsko vzdrževalna dela na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju v naselju Homec, na cesti Preserje–Homec. V času od 13. septembra do 25. novembra bo vzpostavljena popolna zapora VI. in VIII. ulice na odseku od križišča VIII. ulice z VI. ulico do križišča VIII. ulice s V. ulico v naselju Homec. Zaradi investicijsko vzdrževalnih del na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju, ki jih izvaja javno komunalno podjetje, bo v času od 20. septembra do 27. novembra vzpostavljena delna in popolna zapora Brezove ulice in Študljanske ceste. Prav tako vas obveščamo, da Občina Domžale zaradi izgradnje pločnika na Sv. Trojici od 18. septembra do 20. oktobra vzpostavlja delno zaporo lokalne ceste Žeje–Sv. Trojica–Vrhpolje pri gasilskem domu Sv. Trojica. Hvala za razumevanje. V Domžalah državni praznik športa napovedali z izvedbo Mini olimpijade Državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga od leta 2020 obeležujemo 23. septembra, je namenjen vsem športnim navdušencem in ljubiteljem športa ter nas opozarja, kako pomembna je redna telesna dejavnost za zdravje in boljšo kakovost življenja. Športna zveza Domžale je v sodelovanju z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale 18. septembra v Športnem parku Domžale letos prvič organizirala Mini olimpijado v občini. Več kot 700 udeležencev je nagovo- nih športnih dejavnosti in jim predstavili številne športne panoge, ki so jim na voljo na Domžalskem. Županja je ob tem izpostavila tudi, da so domžalske šole z udeležbo na Mini olimpijadi potrdile zavzetost, V domžalski, športni občini poteka skozi leto mnogo športnih dogodkov. V prihodnjem letu se morda obetajo tudi poslastice za kolesarske navdušence, o čemer je med drugim tekla beseda ob srečanju Domžalčani aktivni tudi v tretjem življenjskem obdobju V septembru in ob mednarodnem dnevu starejših (1. oktobru) potekajo tudi v domžalski občini številne aktivnosti, povezane s starejšimi. Občina Domžale je ob tej priložnosti natisnila in na svoji spletni strani objavila strategijo za starejše Skupaj za lepšo starost 2023–2028, ki je bila pripravljena s ciljem ustvariti še boljše pogoje in prostor za lepšo starost na Domžalskem. Kot je izpostavila županja mag. Renata Kosec, so starejši pomemben in dragocen del naše občine. V strategiji so med drugim zapisane tudi aktivnosti za doseganje pomembnih ciljev v zvezi z zagotavljanjem kakovostne, dostopne in uporabnikom prijazne oskrbe bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo ter aktivnosti za zmanjševanje tveganja za pojav demence. Demenca je kronič- na in napredujoča bolezen, ki prizadene celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja ter presoje. V Sloveniji trenutno živi okoli 43.000 ljudi z demenco, najmlajšemu bolniku pa je bila bolezen diagnosticirana pri petintridesetih letih. Na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni o prepoznavanju dejavnikov tveganja za razvoj bolezni in o komunikaciji z osebami z demenco: V občini Domžale že vrsto let potekajo različni dogodki in aktivnosti za osveščanje o tej bolezni in demenci. Ob letošnjem svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, 21. septembru, je bila pozornost usmerjena v prepoznavanje dejavnikov tveganja za razvoj bolezni ter v promocijo aktivnosti in ukrepov za zmanjševanje tveganja in preprečevanje pojava demence. Županja Občine Domžale je tako v septembru obiskala Medgene- Mini olimpijada v Športnem parku Domžale racijski center Bistrica, kjer so z gostoma Vesno Čater in Klemnom Jerincem pripravili Alzheimer Cafe na temo komunikacije z osebami z demenco. Na dogodku so pod vodstvom Marike Haler, ki v MGC Bistrica že sedem let izvaja projekt S pesmijo do boljšega spomina, zapeli pevci Pevskega zbora Janeza Cerarja, ki se predstavljajo tudi na letošnjem 22. festivalu za tretje življenjsko obdobje. Domžalska društva svoje aktivŽupanja Občine Domžale in Andrej nosti predstavila tudi na 22. festi- Hauptman valu za tretje življenjsko obdobje: V okviru festivala, ki poteka v Can- rila mag. Renata Kosec, županja Obkarjevem domu v Ljubljani med 27. čine Domžale: »V domžalski občiin 29. septembrom, se na razstav- ni imamo vrhunske športnike, celo nem prostoru Občine Domžale (prvo olimpijce, vendar današnji dan ni preddverje, št. 37) predstavljajo lo- namenjen njihovim uspehom. Opo- Športna infrastruktura kalna društva: Društvo upokojencev zarja nas, kako pomembna je redna Domžale, Medgeneracijsko društvo telesna vadba, ki jo v naši občini da učencem ponudijo čim več možJesenski cvet, Medobčinsko društvo lahko izvajamo na športnih igriščih, nosti za gibanje in čim več različnih invalidov Domžale, Društvo upoko- v športni dvorani in telovadnicah, športov. Prav tako pa je pomemba jencev Vir, Društvo Lipa – Univerza na stadionu, kopališču, drsališču, vloga športnih društev in klubov v za tretje življenjsko obdobje Domža- kotalkališču, skate parku in drugih domžalski občini, ki ponujajo različle in Šola zdravja. Na razstavnem športnih objektih in sprehajališčih. ne gibalne programe že za najmlajše. Športne aktivnosti dokazano prostoru jih je pozdravila župan- Najbolj sem vesela polnih šolskih ja mag. Renata Kosec, ki se je ude- igrišč in telovadnic. Kdo ve, morda izboljšujejo šolski uspeh otrok, njiležila slavnostnega odprtja festivala. se ravno tam rojevajo nove športne hovo samostojnost, samopodobo in Izrazila je zadovoljstvo glede pestre- zvezde in uresničujejo sanje otrok.« odnose z vrstniki, razvijajo delovne ga nabora aktivnosti in programov, Namen športnega druženja učen- navade ter učijo otroke spoštovanja ki jih izvajajo in s katerimi prispeva- cev prve triade osnovnih šol je bil do sebe in do drugih. Prav zato so se jo k zdravemu življenju, aktivnemu vzpodbuditi otroke h gibanju in organizatorji skupaj s predstavniki udejstvovanju in vključenosti starej- športnemu načinu življenja. Prav občine ter športnimi društvi in kluših občanov v družabno življenje. Na zato so športna društva in klubi bi strinjali, da bodo Mini olimpijado odprtem dnevu, ki so ga v septembru zanje pripravili pester nabor različ- organizirali tudi v prihodnjih letih. pripravili v Društvu Lipa – Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale, si je z zanimanjem ogledala predstavitev študijskih programov. Brezplačen prevoz starejših s pomočjo prostovoljcev bo še naprej potekal v dogovoru z Društvom upokojencev Domžale: Zadnji dve leti je v občini Domžale za starejše občane na voljo brezplačen prevoz s pomočjo prostovoljcev. V začetku oktobra bosta županja Občine Domžale mag. Renata Kosec in predsednik Društva upokojencev Domžale Toni Prus podpisala pogodbo o nadaljnjem sodelovanju na tem projektu, ki starejšim občanom omogoča večjo mobilnost, socialno vključenost in medsebojno povezonedelja, 15. oktober 2023 | od 9. do 13. ure | Češminov park vanje ter boljšo kvaliteto življenja. županje Občine Domžale in Andreja Hauptmana v tednu pred prazničnim dnevom slovenskega športa. Na dan slovenskega športa, ki nas opominja, da je šport tisti, ki združuje in povezuje, je bil napovedan 11. dobrodelni pohod na Sv. Primoža, nato pa zaradi slabega vremena prestavljen na 30. september. Soorganizatorica tega športnega dogodka je tudi Občina Domžale, ki na tak način poleg spodbujanja gibanja prispeva tudi k letovanju otrok iz naše občine v okviru akcije Modrih novic in Zveze prijateljev mladine. Foto: arhiv Občine Domžale Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, Krajevna organizacija Dob - Krtina vabi na KOMEMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve v petek, 27. oktobra 2023, ob 16. uri pri spomenikih prve in druge svetovne vojne v Dobu. Vabljeni! 4 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii iz urada županje Spoštovane občanke in občani, aktivnosti na občini so in bodo še nekaj časa močno povezane s sanacijo po avgustovski ujmi. Skupaj s poročilom o škodi smo občinskim svetnicam in svetnikom predlagali rebalans proračuna za leto 2023, v katerega je vključen tudi predlog o višini finančne pomoči za prizadete z območja naše občine. Z višino pomoči smo sledili državnim smernicam: za poplavljene kletne prostore smo predlagali pomoč v višini 500 evrov, za poplavljene etaže 1500 evrov in za trajno uničen objekt ali večjo sanacijo 3000 evrov. V predlogu rebalansa so predvidena tudi dodatna sredstva za sanacijo javne infrastrukture v občini. Za izvedbo potrebnih protipoplavnih ukrepov je rezervacija dodatnih sredstev predvidena tudi v predlogih proračunov za leto 2024 in leto 2025. O sprejemu rebalansa in obeh predlogov proračunov oziroma o razporeditvi omenjenih sredstev bodo skladno z njihovimi pristojnostmi odločali svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale. Skupaj z Občino Kamnik, drugimi občinami ob vodotoku Kamniške Bistrice in z državno Direkcijo za vode vzpostavljamo medobčinsko tehnično pisarno, ki bo zagotovila, da bodo protipoplavni ukrepi usklajeni in usmerjeni v zagotavljanje varnosti vseh prebivalcev ob vodotoku Bistrice in njenih pritokih. Vse prizadete občanke in občane želim obvestiti, da smo za hitrejši prenos informacij v obe smeri povabili krajevne skupnosti, da imenujejo svoje predstavnike v posebno skupino za komuniciranje glede izvedbe intervencijskih in sanacijskih del po poplavah. S tem želimo zagotoviti hiter prenos informacij, potreb in pobud iz krajevnih skupnosti do odgovornih na občini in državi, saj je združen glas lahko močnejši, ter še boljšo obveščanje v obratni smeri, hkrati pa tudi spremljati uresničevanje napovedanih del na terenu. S hitrim pretokom informacij želimo olajšati sanacijo, za katero vemo, da bo dolgotrajna in zahtevna. V septembru nas je svetniška skupina prek medijev obvestila, da izstopa iz koalicije. Naše usmeritve in cilji se ne spreminjajo. Nadaljujemo z našim delom v javno dobro, za vas, dragi občanke in občani. Ponovno sporočam – vrata vodstva Občine Domžale so bila in ostajajo za tvorno sodelovanje vedno in vsakemu odprta. Poseben pozdrav še vsem našim študentkam in študentom, ki v oktobru vstopajo v novo študijsko leto. Želim vam uspešno leto, na študijskih in na vseh drugih, za vas pomembnih področjih. Na občini pripravljamo novo strategijo za mlade, zato vas še posebej vabim, da se povežete z mlado županjo in mladim županom, podate svoje predloge in s tem sooblikujete naš skupni prostor zadovoljnih ljudi. mag. Renata Kosec županja Občine Domžale slamnik@kd- dom zale. si Splošne informacije Občine Domžale o intervenciji, sanaciji in protipoplavnih ukrepih V občini Domžale so katastrofalne poplave 4. avgusta 2023 najbolj prizadele porečje Kamniške Bistrice s Pšato in Račo v naseljih Nožice, Depala vas, Bišče in v delu Domžal. P oleg stanovanjskih in poslovnih objektov so bili ogroženi mostovi čez Kamniško Bistrico ter ostale komunikacije in komunalna infrastruktura na omenjenih ogroženih območjih. Poplavljenih je bilo več kot 240 stanovanj, poslovnih in drugih objektov. V intervenciji je s 112 vozili sodelovalo 891 oseb. Gasilska zveza Domžale je z 250 gasilci sodelovala tudi na najbolj prizadetih območjih Slovenije, na Koroškem, v Lučah, Mozirju in Mostu. sov naplavin, v okolici Papirnice Količevo pa je bila struga že očiščena. Prav tako je Dolska mlinščica dobro pretočna. Čiščenje ostalih potokov se bo izvajalo naknadno. Urejanje morebitnega zarasta ob mlinščicah se zaradi narave dela izvaja od jeseni do pomladi, čiščenje brežin in škarp ob mlinščici pa je v pristojnosti občanov, ki mejijo na te umetne kanale. Čiščenje kanalizacije, peskolovov in povezav po poplavah Občina Domžale je v kratkem po poplavah JKP Prodnik naročila čiščenje kanalizacije in čiščenje peskolovov ter povezav na poplavljenih območjih. Občanke in občani lahko predstavnikom krajevnih skupnosti za obveščanje sporočijo lokacije morebitno še zamašenih peskolovov oziroma povezav, katerih čiščenje bo zagotovila Občina Domžale. Sredstva občinskega proračuna za sanacijo: V obdobju od 1. januarja 2018 do danes je Občina Domžale za zagotavljanje protipoplavne varnosti namenila približno 1,5 milijona evrov in 287.468 evrov iz proračuna za leto 2023. V osnutku proračuna Občine Domžale za leto 2024 je za urejanje voda in investicij v protipoplavne ukrepe predlagana poraba 569.130 evrov, za sanacijsko vzdrževalna dela na porečju Kamniške Bistrice pa 200.000 evrov (od tega pol v letu 2024 in pol v letu 2025), dodatno je za urejanje rekreacijskih poti ob vodotokih predlaganih 100.000 evrov, za gradnjo meteorne kanalizacije na območju Radomelj pa 200.000 evrov. O potrditvi predlaganih zneskih in namenu njihove porabe odločajo svetnice in svetniki na občinski seji konec septembra. Intervencijska dela in sanacija ter protipoplavni ukrepi Občina Domžale je takoj pristopila k izvedbi intervencijskih ukrepov, ki se izvajajo v smeri iz Kamnika proti Domžalam. V Nožicah je bil urejen nasip s skalami, Kamniško Bistrico se je preusmerilo v staro strugo za preprečitev spodjedanja brega v Biščah, na vodotoku v občini pa potekajo pa tudi druga intervencijska dela na strugi in odvoz naplavin s strani pristojnih državnih služb. Aktivnosti na terenu si je minister Uroš Brežan skupaj z delegacijo ministrstva za okolje in naravne vire ter z županjo mag. Renato Kosec ogledal 8. septembra 2023. Minister je izrazil zadovoljstvo, da je Občina Domžale zavzeto pristopila k reševanju razmer. Županja mag. Renata Kosec se je ministru zahvalila za zgledno sodelovanje in predala pobudo devetih županj in županov občin ob povodju Kamniške Bistrice za ustanovitev medobčinske tehnične pisarne s sedežem v Kamniku, da bi sanacijska dela, načrtovanje in izvedba protipoplavnih ukrepov na območju Kamniške Bistrice in njenih pritokov tekla čim bolj usklajeno in nemoteno. Minister in županja sta ocenila, da je zdaj priložnost za realizacijo protipoplavne ureditve, ki je bila na državni ravni že dalj časa načrtovana. Sama sanacijska dela na strugi Kamniške Bistrice so v pristojnosti državne direkcije za vode. V načrtu za sanacijo ob jezu Šmarca gorvodno je predvidena nujna sanacija desno brežnega nasipa Kamniške Kakovost tal po poplavah Minister Uroš Brežan z delegacijo ministrstva in županjo na terenu Bistrice. Predviden je zasip zajede ter izgradnja visokovodnega napisa gorvodno od jezu Šmarca. Občina Domžale in Občina Kamnik prednostno nadaljujeta z aktivnostmi za dopolnitev projektne in investicijske dokumentacije za protipoplavno ureditev odseka od jezu Šmarca do Radomelj. Ogledi na terenu in stik s krajani Županja Občine Domžale mag. Renata Kosec je skupaj s podžupanom Borutom Ernestlom od poplav redno spremljala potek sanacij v strugi Kamniške Bistrice in njenih pritokih ter ukrepe za varovanje brežine. Med ogledi na terenu se je srečavala tudi z najbolj prizadetimi in jim ponovno zagotovila, da občina nanje ne bo pozabila. Udeležila se je tudi srečanja s krajani Nožic, Homca in Radomelj, sprejela krajane Domžal na pogovor in v septembru sklicala srečanje s predsedniki Svetov krajevnih skupnosti in s predstavniki krajevnih skupnosti za obveščanje o poplavah. Čiščenje mlinščic Občina Domžale je s soglasjem državne direkcije za ceste v okviru izvajanja protipoplavnih ukrepov urgentno pristopila k čiščenju struge Homške mlinščice. Zaključeno je čiščenje v predelu Homca, v Preserjah pri Radomljah, Študi ter v Mali Loki. Predvidoma v oktobru bo zaključeno čiščenje Homške mlinščice še v Jaršah in na Rodici. Strokovni ogled Radomeljske mlinščice je pokazal, da v tej mlinščici trenutno ni večjih nano- Krajani Nožic so izrazili zaskrbljenost glede kakovosti oziroma morebitne kontaminiranosti tal zaradi poplav, zato se je Občina Domžale s poizvedbo obrnila na Agencijo Republike Slovenije za okolje in prostor (ARSO). Na porečju Kamniške Bistrice so vzorce vzeli pri Godiču in v Kamniku ter naprej na porečju Save pri Sneberjah in Litiji. Na ARSO ocenjujejo, da na Domžalskem ni tveganja, da bi bila tla kontaminirana, saj rezultati analize kažejo, da so tla na porečju Kamniške Bistrice z vidika vsebnosti kovin in mineralnih olj neproblematična. Začasni most na Viru Po statični presoji je bilo treba most na Viru po poplavah popolnoma zapreti za ves promet. S pomočjo pristojnih državnih služb sta bila postavljena dva začasna mostova. Zaradi nujne zaščite vseh udeležencev v prometu je Občina Domžale že pozvala pristojne državne službe, da se čimprej začne z izgradnjo novega, trajnega mostu. ❒ letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 5 iz urada županje slamnik@kd- dom zale. si Popis škode in oblike pomoči, namenjene prizadetim v poplavah Občina Domžale nadaljuje izvedbo načrtovanih investicij Popis škode v občini Domžale Zaključena dela: • Pločnik na Sv. Trojici: izgradnja • Krumperška ulica v Zaborštu: 30 m pločnika na Sv. Trojici med rekonstrukcija, asfaltiranje cesgasilskim domom Žeje - Sv. Trojite, ureditev vozišča z ustreznim ca in igriščem, utrditev brežine s odvodnjavanjem, vzpostavitev kamnito zložbo in meteornega odenostranskega pločnika in provodnjavanja. metne ureditve za umiritev pro- • Rekonstrukcija Virske cesta: obnova zadnjih 400 m odseka povemeta. zovalne ceste, ki se na navezuje na • Cesta Gorjuša–Brezovica: resemaforizirano križišče na relacikonstrukcija, ureditev ceste v dolji Podrečje–Dob oziroma zaključužini 800 m in avtobusne postaje, je v križišču z regionalno cesto Žeobnova vodovoda na cesti Gorjulodnik–Domžale, ureditev meteorša–Brezovica. ne kanalizacije, gradnja pločnika. Dela v teku: • Ureditev poti ob Kamniški Bis- • Prenova kuhinje na OŠ Venclja Perka Domžale: obnovitvetrici od Farme Ihan do Bišč (1. na dela, rušitev nenosilnih konfaza): gradnja makadamske poti strukcij, na novo obrtniška dela, za pešce in kolesarje dolvodno elektroinštalacije, elektro oprema, ob levem bregu Kamniške Bistristrojne instalacije, strojna oprema ce, od farme Ihan do Bišč, dolge in tehnologija kuhinje. en km. Na podlagi prejetih vlog za popis škode po poplavah je na območju občine Domžale škodo od 7. avgusta do 22. septembra 2023 popisovala tričlanska komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki gradbene stroke. Za popis škode na posameznem objektu je komisija v povprečju porabila po dve uri. Obiskala je več kot 240 stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov ter ocenila, da je na omenjenih objektih približno 80 odstotkov škode v kleteh, deset odstotkov v 1. etaži in deset odstotkov 2. etaži, v posameznih objektih pa bivanje trenutno ni možno. Podatki, ki jih je zbrala komisija, so bili prek aplikacije AJDA v roku, do 22. septembra, posredovani pristojnim organom za dodeljevanje državne pomoči. Škodo na javni infrastrukturi, ki je v lasti Občine Domžale, je ocenjena na več kot 700.000 evrov. Oškodovanim v poplavah na voljo več oblik pomoči: Prvi korak k takojšnjemu olajšanju bremena, ki so ga prinesle nepričakovane poplave in plazovi, je bila državna humanitarna pomoč prek Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas po 5 milijonov evrov vsakega. Do 31. decembra 2023 se prizadeti lahko obrnejo za različne pomoči tudi na Center za socialno delo (CSD) Domžale. O morebitni denarni pomoči s strani Občine Domžale odloča domžalski Občinski svet v četrtek, 28. septembra, ki je pristojen za razporejanje sredstev v okviru proračuna Občine Domžale za leto 2023. Učenci OŠ Venclja Perka in OŠ Roje so zapeli za dober namen. Na dnevnem redu 8. redne seje je 30.000 evrov Kamniku, 8600 evrov tudi predlog Občine Domžale za de- Mengšu in 6000 evrov Trzinu. Sredstva za prizadete v poplanarno pomoč prizadetim gospodinjstvom in pravnim osebam s sede- vah se zbirajo tudi na dobrodelžem v domžalski občini. V predlogu nih koncertih in dogodkih V domžalski občini po poplavah o višini sredstev se za poplavljene kletne prostore namenja 500 evrov, potekajo različni dobrodelni dogodza poplavljene etaže 1500 evrov, ki in koncerti za pomoč prizadetim, trajno uničen objekt ali večjo sana- nekateri tudi ob podpori Občine cijo 3000 evrov v skladu Z državni- Domžale: koncert Radia Ognjišče in mi smernicam za dodelitev sredstev. Karitas na Studencu (31.000 evrov Občinski svet na septembrski seji za pomoč šolarjem s poplavljenih odloča tudi o predlogu, pripravlje- območij), koncert Rebeke Dremelj nem na podlagi pobude Skupnos- in Bepop ob spremstvu učencev OŠ ti občin Slovenije, da članice iz pro- Venclja Perka in OŠ Roje (izkupiček računov za leto 2023 namenijo od 1 od vstopnic za poplavljene v občini do 2 evra na prebivalca svoje občine Domžale), dobrodelni koncert Gasilza pomoč prizadetim občinam. Ker ske zveze Domžale za prizadete druso poplave prizadele tudi občino žine se obeta, 30. septembra pa poDomžale, se predlaga pomoč 1 evro hod Modrih novic na Sv. Primoža za na prebivalca oziroma skupaj 42.600 prizadete družine. Foto: Karin Božič Zupančič evrov, od tega po številu prebivalcev Cesta Gorjuša–Brezovica Mednarodna izmenjava znanja in izkušenj gasilcev iz Supetarja, Domžal in Postojne Projekt, v katerem je predvidenih štirinajst izmenjav oziroma rotacij poklicnih in prostovoljnih gasilcev, so poimenovali Alpe Adria Knowledge Transfer – AAKT. Dobrovoljno vatrogasno društvo (DVD) Supetar, Gasilska zveza (GZ) Domžale in Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Postojna so se povezali z namenom prenosa dobrih praks in izkušenj ter medsebojnega usposabljanja s področja preventivnih aktivnosti in pri intervencijah ob naravnih nesrečah. Izmenjave v letošnjem letu organizirata Vatrogasna zajednica Splitsko-dalmatinske županije in DVD Supetar. Usposobljenost poklicnih in prostovoljnih gasilcev v občini Domžale je na visoki ravni, kar se vedno znova pokaže pri intervencijah, bodo pa na načrtovanih izmenjavah gasilke in gasilci ter predstavniki civilne zaščite v Domžalah pri- dobivali nova znanja in izkušnje predvsem na področju obvladovanja požarov večjih razsežnosti. Konec septembra se je 70 domžalskim gasilcem na Braču ob zaključku prve faze projekta pridružila slovenska delegacija, ki jo je vodila županja Občine Domžale mag. Renata Kosec, sestavljali pa so jo še predsednik GZ Domžale Matjaž Korošec, namestnik predsednika Anže Korošec, direktor Centra za zaščito in reševanje Domžale Andrej Jarc in poveljnik javne gasilske službe Matjaž Merkužič. V imenu gostiteljev so goste pozdravili županja Supetarja Ivana Marković, predsednik DVD Supetar Valentino Jakšić in poveljnik Nikola Martinić - Dragan. Sodelujoči v projektu rotacij Alpe Adria Knowledge Transfer – AAKT Prva izmenjava gasilcev je potekala letos junija in že po prvih dneh so se sodelavci Centra za zaščito in reševanje Domžale, kolegi iz GZ Domžale in PGD Postojna pohvalili z izredno pozitivnimi izkušnjami. Po vrnitvi domov so organizirali usposabljanje za druge gasilke in gasilce z območja občine Domžale. V juliju je sledila še druga izmenjava, v okviru katere so udeleženci usposabljanja obiskali letališče na Braču in se seznanili z letalom za gašenje požarov v naravi Air Tractor. Pogovori so tekli tudi o povezovanju poklicnih in prostovoljnih gasilcev Slovenije in Hrvaške ter o vzpostavitvi novih poklicnih povezav. Udeležence izmenjave sta takrat obiskala tudi Slavko Tucaković, glavni gasilski poveljnik v Republiki Hrvaški, in Ivan Kovačević, poveljnik Vatrogasne zajednice Splitsko-dalmatinske županije. Tretja izmenjava je bila zaradi avgustovskih poplav prestavljena na september. Vezi med udeleženci in organizatorji je še dodatno utrdil obisk mag. Renate Kosec, ki je ob zaključku usposabljanja izpostavila pomen povezanosti za zagotavljanje višje požarne varnosti tudi v občini Domžale. V Domžale bodo gasilci z Brača prišli na usposabljanje v prihodnjem letu. Foto: arhiv Občine Domžale Obnovljena fasada Domžalskega doma Poplave skozi oči mladega župana Aljaža Praznika Osebno sem zelo ponosen, da živim v občini, v kateri živimo ljudje, ki razumemo, kako pomembna sta prostovoljstvo in solidarnost, in sem srečen, da smo to v veliki meri tudi pokazali v tem težkem obdobju poplav. Velika pohvala vsem, ki ste se aktivirali. Med ljudmi, ki so pomagali, je bilo tudi veliko mladih. Z mnogimi mladimi in njihovimi družinami, ki so jim poplave obrnile življenje popolnoma na glavo, sem v stiku, in upam, da bomo skupaj našli rešitev za prav vsako družino oziroma vsakega posameznika. Res želim, da občani Domžal vedo, da se veliko institucij, društev in predvsem tudi vodstvo občine ukvarja s težavami, ki so jih prinesle poplave in da v tem nikakor niso sami. Čeprav so meni poplave prizanesle, sočustvujem z vsemi, ki niso imeli take sreče. Hkrati se še enkrat zahvaljujem vsem prostovoljcem, gasilcem in vsakemu, ki je na kakršen koli način že pomagal oziroma še bo. Posebno želim izpostaviti vzpostavitev telefonske številke za psihološko pomoč. Zelo sem bil vesel, da je bila le-ta vzpostavljena že dan po poplavah, in upam, da je to znak, da bomo končno nehali pod- Aljaž Praznik, mladi župan Občine Domžale cenjevati psihološke posledice dogodkov, ki se pripetijo. Sem mnenja, da smo pokazali, da si lahko stojimo ob strani in da znamo dobro odreagirati v kriznih situacijah. Ne smemo pa zaspati in ostati le pri očiščenih poteh in popravljenih mostovih, ker veliko družin in njihovih domov potrebuje pomoč in jo bodo potrebovali še kar nekaj časa. Zato mislim, da nas v prihodnjih tednih in mesecih čaka še veliko dela, ki pa je lahko opravljeno dobro le s povezanostjo in delavnostjo celotne skupnosti. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo. Foto: Modre novice 6 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si STAVIMO NA KULINARIČNO IN DRUŽBENO IZKUŠNJO NAŠIH IZDELKOV TILEN TRAVNIK, DIREKTOR PODJETJA BEVO Bevo je mlado zagonsko podjetje, ki premika meje v prehranskem svetu in pod blagovno znamko Juicy Marbles razvija in trži rastlinske zrezke. kalno okolje (energetika, komunala in druga infrastruktura), za vsa podjetja, ki svoje izdelke ali storitve ponujajo končnim kupcem ali drugim podjetjem, pa je globalno delovanje nujno. Dobro je poznati svojo konkurenco po vsem svetu, dobro je razumeti, kako zares deluje naša dobavna veriga in kje so tveganja. Predvsem pa globalna perspektiva omogoča, da najdemo zelo specifične kupce, ki zelo cenijo naš izdelek ali storitev, in so zato pripravljena odšteti nekaj več – kar pa posledično pomeni višjo ustvarjeno dodano vrednost za podjetje, skupnost in državo. Cveta Zalokar Foto: osebni arhiv Tilna Travnika P otem ko jim je leta 2021 uspelo pridobiti 4,5 milijona dolarjev (približno 4 milijone evrov) sredstev ameriškega sklada, so s tem denarjem v prostorih bivše tovarne Univerzale preuredili dve nadstropji v proizvodnem delu stavbe, zaposlili nove sodelavce in začeli osvajati trge s svojimi izdelki. K pogovoru smo povabili direktorja in soustanovitelja podjetja Tilna Travnika, ožjo ekipo pa poleg njega sestavljajo še Luka Sinček, Maj Hrovat in Vladimir Mićković. Hrana in njena pridelava sta že dolgo eno najpomembnejših strateških vprašanj civilizacije. Kako in s kakšnimi cilji ste se vi lotili iskanja inovativnih rešitev? Po študiju živilske tehnologije se mi je zdela prehrambna industrija v Sloveniji dolgočasna, neinovativna in nedostopna. Pravo nasprotje od IT industrije v kateri sem se po študiju zaposlil. Pa vendar sem ves čas delovanja v IT-ju spremljal tudi to, kako se prehranjujemo, od kod ta hrana izvira in kako vpliva na okolje. Ko sem se tudi sam začel prehranjevati s hrano rastlinskega izvora, pa je postalo jasno, da obstaja velika luknja na trgu živil, ki bi po prehranski sestavi nadomeščala klasično meso. Prav ta luknja je postala naš glavni fokus, saj lahko z boljšimi rešitvami tukaj pomembno vplivamo na zdravje ljudi in planeta. Opazovali smo potrošnike in njihove navade ter sklenili, da tako s komunikacijo kot z izdelki ne smemo ‘soliti pameti’ kupcem in jih bombardirati z ‘veganskimi’ in okoljskimi sporočili, temveč je treba vlagati napor v prehransko, predvsem pa kulinarično in družbeno izkušnjo naših izdelkov. Pri konkurenci, ki je že obstajala takrat, so te stvari namreč zelo šepale. Kam sežejo začetki in prvi koraki danes uspešne in zanimive zgodbe podjetja Bevo? Zgodba se začne na treh koncih hkrati v približno enakem časovnem obdobju okoli leta 2019. Takrat sem sam precej časa vlagal v mentoriranje drugih startupov in morda skozi to iskal svoje novo poslanstvo. Iz uspešnega IT podjetja me je vedno bolj vleklo nazaj v hrano. Luka in Maj sta tedaj sobivala v študentskem domu in razmišljala, kako učinkovito vstopiti na podjetniško pot. Razvijala sta prototipe različnih izdelkov in tehnologij in se z njimi uspešno prijavljala na študentska tekmovanja in hackathone. Tako sta nekega dne obiskala kamniški Kikštarter in zma- Kaj vas je prepričalo, da boste svoje prostore našli in preuredili v Domžalah, v bivši tovarni Univerzale? Bivša tovarna slamnikov je že naša peta lokacija – če štejem zraven še študentsko sobo in mojo kuhinjo. Prvi pravi laboratorij smo vzpostavili v Kikštartetju, potem pa smo nekaj časa delovali v bivših prostorih pekarne v Domžalah. Stroji so postajali vedno večji in med iskanjem rešitve nas je stara tovarna prepričala z velikostjo in svojim šarmom. Poslopje je dovolj dolgo za našo linijo, dostopi so ustrezni, prav tako pa je pomembna dobra povezanost Domžal z Ljubljano, od koder prihaja večina strokovnega kadra. Ko sem se tudi sam začel prehranjevati s hrano rastlinskega izvora, je postalo jasno, da obstaja velika luknja na trgu živil, ki bi po prehranski sestavi nadomeščala klasično meso. Prav ta luknja je postala naš glavni fokus, saj lahko z boljšimi rešitvami tukaj pomembno vplivamo na zdravje ljudi in planeta. gala na starup-vikend tekmovanju, kjer smo se tudi spoznali in takoj začutili, da moramo vsaj na neki način sodelovati. Vladimir je takrat svoj čas razporejal med agencijo za razvoj blagovnih znamk Ljudje (tako sva se tudi spoznala) ter bežigrajsko Kucho, ki je bila ena bolj prepoznavnih plant-based restavracij v Evropi. Ko pa se je začela pandemija in so bile restavracije nekaj časa zaprte, pa jim, kot mladi restavraciji, na žalost ni ostalo drugega kot zapreti. Lahko rečem, da smo imeli vsi veliko sreče v nesreči s to pandemijo. Na začetku ste se prijavili in bili sprejeti v ameriški pospeševalnik za startup podjetja Y Combinator. Kaj ste pridobili s sodelovanjem? Pravzaprav nismo začeli z YC-jem. Naš, oziroma bolj Majev in Lukov prvi resni podvig je bilo sodelovanje v oddaji Štartaj Slovenija, kjer sta razvila in začela s prodajo rastlinskih burgerjev, za katere pa se je izkazalo, da so preveč generičen izdelek in ga z majhno količino in brez lastne proizvodnje ne moreš spremeniti v posel. Jaz sem v tem času igral vlogo mentorja in se odločil za ‘skok’ v drugo industrijo, predvsem zato, ker smo uspeli razviti prototip nove naprave, ki je znala sojino moko spreminjati v vlaknasto strukturo. To so bili kar negotovi časi za nas, saj smo eno poslovno idejo pokopali, druge pa pri vlagateljih še niso kazale potenciala. V nekem trenutku smo vsi trije razmišljali o zaposlitvi v nekem drugem podjetju s tega področja, a sta na srečo Luka in Maj vztrajala pri prijavi v YC. Po uspešni prijavi smo imeli še intervju, kjer smo jim ponudili, da jim pošljemo vzorce izdelka iz naše naprave. To jih je prepričalo in januarja 2021 smo vstopili v program, ki nam je spremenil življenje. Za preboj pa je bilo odločilno, da ste uspeli najti investitorje, med drugim ameriški sklad AgFunder in nemški World Fund, ki pomaga podjetjem, da s pomočjo novih tehnologij prispevajo k manjšemu ogljičnemu odtisu. S čim ste jih prepričali? Po koncu trimesečnega programa YC je t. i. demo dan, ko se prek 60-sekundne predstavitve predstaviš več tisoč vlagateljem po svetu. Imeli smo dobro zgodbo in smo vlagatelje lahko tako rekoč izbirali. Tako AgFunder kot World Fund imata stroga merila, v kakšna podjetja lahko vlagajo, in to nam je bilo všeč, saj v obeh primerih poleg finančnega uspeha enako pomembno vlogo igra tudi t. i. impact – torej kakšen finančni vpliv bo podjetje imelo na svet. Pri WorldFundu gredo celo tako daleč, da po posebni metodologiji ocenijo, ali ima ideja potencial, da na letni ravni lahko prepreči izpust sto megaton ogljikovega dioksida, preden vložijo. Za nas so ta izračun lahko kar preprosto opravili. Ocenjujete, da bi danes sleherno podjetje moralo delovati globalno. Zakaj? Morda res ne čisto vsako. So pomembna podjetja, ki so vpeta v lo- Vidite tu priložnost tudi za svojo širitev? Novi lastniki kompleksa imajo nam zelo podobne vrednote in vizijo, tako da mislim, da imamo vsaj za nekaj ciklov širitve še dovolj prostora. Je pa res, da je kompleks več let propadal in bo potrebnega precej truda, da mu povrnemo nekdanji ugled. Potencial vsekakor vidimo. Bevo je mlado podjetje tudi po starostni strukturi, saj ste vi z 42 leti pravzaprav najstarejši. Hitro rastete, saj ste od začetnih štirih zaposlenih zdaj že pri številki 38. Kdo so vaši sodelavci in kako jih izbirate? Skoraj najstarejši – mislim, da imamo zdaj v proizvodnji spet nekoga, ki je podobnih let. Hitra rast števila zaposlenih prinese svoje izzive. Število in raznolikost delovnih mest pa zahteva, da smo aktivni na vseh ravneh. Tako recimo prodajnike in inženirje iščemo globalno, za proizvodne delavce pa zelo dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo. Zelo nam je pomembno, da se v kolektivu vsi dobro in varno počutijo, saj je delo naporno tako v proizvodnji kot v pisarnah, pa čeprav včasih za odmor kdo odigra – pregovorno startupovski – namizni tenis. V velik ponos mi je, da smo tako mednarodni. Trenutno našo letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 7 veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si Če bomo vsi zemljani hoteli jesti toliko takšnih beljakovin, kot jih danes jemo Evropejci, nam bo preprosto zmanjkalo obdelovalne zemlje in pitne vode. ekipo sestavljajo sodelavci iz Srbije, Bosne, Hrvaške, Španije, Italije, Islandije, Nemčije, Anglije in seveda Slovenije. Kako torej poteka vaša proizvodnja, ki temelji na zahtevni tehnologiji marmoriranja? Podrobnosti so seveda poslovna skrivnost, lahko pa povem, da uporabljamo le mehansko obdelavo surovin, ki jih na poseben način preoblikujemo in sestavimo v nov izdelek. Ta trenutek nekaj korakov še poteka ročno, a že intenzivno delamo na avtomatizaciji, drugače nam ne bo uspelo zagotoviti potreb trga. V enem od prostorov tovarne že ‘nastaja’ manjši muzej vaše strojne opreme. Tudi to izdelate sami. Za kakšno tehnologijo gre? Do ‘muzeja’ nam še malo manjka. Trenutno je bolj neurejena shramba, a razvoj novega proizvodnega postopka zahteva veliko poskusov, novih pripomočkov in naprav. Nekatere izdelamo, druge predelamo, nekateri pa so tudi kupljeni. Pri tem spontano nastaja muzejska zbirka. Kaj sestavlja in kako je narejen vaš najpriljubljenejši izdelek fileja? Glavni surovini sta sojine beljakovine in sončnično olje. Rdečkasto barvo daje rdeča pesa, okus pa arome, ki jih po posebnem postopku pridobivajo iz zelenjave v Švici. Uporabljamo tudi vlaknine (metilceluloza), ki se kot gostilo uporablja v mlečni industriji, ter ekstrakt alg – karagenan, ki ga uporablja mesna industrija. S čim lahko meso, narejeno iz rastlinskih nadomestkov, prepriča mesojedca? To je ključno vprašanje, s katerim se pri nas ukvarjamo. Preprostega odgovora ni, danes pa razumemo, da sta okus in tekstura le en faktor. Zelo pomembno je tudi to, da se izdelek pričakovano obnaša tudi med pripravo in uživanjem. Vse skupaj pa mora biti še zdravo in družbeno sprejemljivo. Ocenjujem, da naši izdelki vse zgoraj našteto dobro opravljajo. To nam navsezadnje dokazujejo tudi kupci, med katerimi je vse več vsejedcev in tudi slike jedi, pripravljenih z našimi izdelki, ki jih zasledimo na družbenih omrežjih. Zakaj so vaši zrezki tudi bolj zdravi kot meso? Vesel sem, da ste me vprašali, zakaj in ne ali. Z navajanjem dejstev o nižji vsebnosti nasičenih maščob, odsotnosti holesterola, dobri aminokislinski sestavi beljakovin in kalorični vrednosti lahko povemo le en del zgodbe. Vse vodilne svetovne organizacije s področja prehrane in prehranske varnosti se strinjajo, da je dobro načrtovala prehrana brez živalskega mesa bolj zdrava od mešane. Globalna mesnopredelovalna industrija je v zadnjih dveh letih proti naši vodila zelo izpiljeno kampanjo propagande o nezdravosti izdelkov tako z vidika sestavin in procesiranosti. In tukaj lahko le nagovorim bralce, naj razmislijo o tem, kaj vse, kar pojedo, je procesirano – in kaj ta beseda zares pomeni. Moje mnenje je, da se ljudje o prehrani premalo pogovarjamo celostno in preveč iščemo krivca ali zdravilno bilko v enem živilu. Komu so v prvi vrsti namenjeni vaši izdelki? Vsem ljudem, ki želijo v svojo prehrano vključiti več beljakovin (mesa) in se pri tem ne želijo odpovedati kulinarični izkušnji, ki jo ponuja meso. V manjši meri tudi ne-jedcem mesa, ki ga v določenih življenjskih situacijah pogrešajo. Katere izdelke zaenkrat ponujate in kakšen je trenutno obseg vaše proizvodnje? Trenutno ponujamo ‘stejk’, pečenko in rebrca, ki smo jih pravkar poslali na trg. Trenutno proizvedemo približno 20 do 30 ton na mesec. OKT OBER nančni) k postopnem prehodu. Veliko ljudi si preprosto ne zna predstavljati, da bi lahko preživeli brez mesa. Podobni strahovi so se pojavljali tudi v času pojava elektrike, avtomobilov in sodobne medicine. Večino svojih izdelkov izvozite. Kje so vaši glavni trgi in s kakšnimi izzivi se srečujete? Trenutno so za nas najbolj zanimivi trgi Združeno kraljestvo, Švica, Nemčija, Skandinavija in ZDA. Izdelke pošiljamo v zamrznjeni verigi. Izzivi so povsod, veliko je logističnih, so pa tudi kakšni nepričakovani. Tako na primer so nam švicarski cariniki kar nekaj časa na izdelke dodajali carinsko dajatev za uvoz mesa, ker nam na pogled preprosto niso verjeli, da ne gre za pravo meso. Kaj se na področju prehrane iz rastlinskih nadomestkov trenutno dogaja v svetu? Leto 2022 je prvič v zgodovini rast trga nekoliko upadla. Vendar je to za nas vzpodbudno, ker je upadla le vrednost, število kupcev pa se je povečalo. V letošnjem letu se je trend obrnil, količina inovacij pa je neverjetna. In kje lahko pri nas kupimo, naročimo ali poskusimo vaše izdelke? Za vse, ki ste doma v Domžalah, je zadeva preprosta. Stejki so na voljo v domžalskem Mercatorju. Prodaja pa jih tudi vedno več restavracij in trgovin v okolici. Kakšni pa so vaši načrti za prihodnje? Kaj pa cenovna dostopnost? V prihodnjih letih načrtujemo hitro Količina, ki jo proizvedemo, je darast prodaje in prihodkov, presežnes le kaplja v morje v primerjavi s ke pa bomo vlagali v razvoj novih proizvodnjo mesa. Zato tudi ne doizdelkov, proizvodnih zmogljivosti segamo takšnih cen. Infrastruktura in kadrov. Moja vizija je, da Univerv naši industriji je še v povojih, mezale postanejo visokotehnološki sna pa se je razvijala zadnjih 200 let. ‘kampus’ sredi Domžal, kjer v ureZavedamo se, da so naši izdelki trejenem, sodobnem okolju nastane nutno v višjem cenovnem razredu – veliko delovnih mest z visoko dorecimo mu ‘za posebne priložnosti’, dano vrednostjo. in se trudimo, da cene za vse naše Prihajate iz zdravniške družine, izdelke spravimo na ali celo pod vi pa ste po poklicu živilski nivo pravega mesa. Kot primer vzemimo naš novi izdelek rebrca. Pri ži- tehnolog. Kako je družina (vem, da sta oba starša vegetarijanca) vali gre skoraj za ‘odpadni’ kos, mi vplivala na vas in vašo pa moramo to kompleksno struktuživljenjsko pot? ro poustvariti – kar zaenkrat ne gre pri ceni mesnega ekvivalenta. Zagotovo sta imela starša zelo velik vpliv. Kot sta se odločila zamenjaOb pozivu predsednika vlade RS ti prehrano, sta tudi meni pustila Roberta Goloba, da bi omejili prosto pot, a me izobraževala. Ko porabo mesa in mesnih izdelkov, je prišel čas za izbiro študija, si prije bilo opaziti veliko upora in hodnosti kot zdravnik nisem znal tudi agresivnega nezadovoljstva. predstavljati, sem pa od doma odS čim bi vi skušali prepričati nesel željo po ustvarjanju pozitivljudi? nih vplivov na družbo in planet. S ciljem predsednika se strinjam. Kako pa se prehranjuje vaša Z načinom, kako to doseči, pa le družina? delno. Če pustimo okoljski, etični in zdravstveni vidik pri strani in Doma ne pripravljamo mesa. Otroci se osredotočimo le na rast globalpa zunaj ali v gosteh uživajo meso. ne populacije ter želje po uživanju Včasih na dopustu tudi midva z beljakovin, pa hitro pridemo do ženo pojeva kakšno sardelo. enostavnega problema. Če bomo Vsakodnevno prihajate v vsi zemljani hoteli jesti toliko taDomžale (tako kot tudi številni kšnih beljakovin, kot jih danes vaši sodelavci) od drugod. Kaj bi jemo Evropejci, nam bo preprosto pohvalili, kaj pa pogrešate? zmanjkalo obdelovalne zemlje in Od poplav naprej je ta odgovor na pitne vode. 70 odstotkov poljščin, to, kaj pogrešam, na žalost preprost. ki jih danes pridelamo, se porabi za krmo živali, ki pa slabo, oziroma Kolesarska pot ob Kamniški Bistrici od Kamnika do Domžal. Se pa zavezelo slabo izkoriščajo to krmo. Godam, da bo pred to potjo treba sanivedo kot najslabši primer za vsarati še precej drugih bolj pomembkih 100 g beljakovin, ki jih poje, na nih stvari. V Domžalah se imamo sebi ‘obdrži’ le pet gramov. kot kolektiv zelo dobro. Z občino Ko govorimo o naših izdelkih, na neki način govorimo o novi teh- sodelujemo dobro - morda bi morali bolj, z bolj ambicioznimi projeknologiji. Z vsako novo tehnologiti. Nekaj lokalnih gostincev smo že jo pride strah pred novim, nepoznanim. Tudi tukaj bi tako bilo bolj prepričali, da na meni dodajo brezmesne malice. Nekatere bolj klasičsmiselno uporabljati retoriko razne pa še prepričujemo. ❒ lage, učenja in motivacije (tudi fi- 2023 KINO SPORED ODPULJENI DENAR 6.|7.|16. okt biografska komična drama / Dumb Money / režija: Craig Gillespie / scenarij: Lauren Schuker Blum, Rebecca Angelo, po knjigi The Antisocial Network Bena Mezricha / igrajo: Vincent D’Onofrio, Shailene Woodley, Seth Rogen, Clancy Brown, Paul Dano / 2023, ZDA / distribucija: Con Film / 104’ V središču zgodbe je youtuber Keith Gill (Paul Dano), ki sproži verižno reakcijo, ko vloži vse prihranke v delnice podjetja Game Stop in to objavi na družbenem omrežju. Ob širjenju novice se korenito spremeni tako njegovo življenje kot življenje vseh, ki mu sledijo. Namig o delnicah postane pravo gibanje in vsi obogatijo – dokler se milijarderji ne uprejo in se svet enih in drugih ne obrne na glavo. Film je nastal po resničnih dogodkih, ki smo jih v novicah lahko spremljali leta 2021, Ben Mezrich pa jih je popisal v knjigi The Antisocial Network, ki jo je New York Post imenoval za knjigo leta. TAYLOR SWIFT | THE ERAS TOUR oktobra koncertni film / Taylor Swift: The Eras Tour/ režija: Sam Wrench / nastopajo: Taylor Swift, ostali nastopajoči na turneji Eras Tour / 2023, ZDA / distribucija: Trafalger Releasing / 165’ Kulturni fenomen se s koncertnih odrov seli na velika platna! Potopite se v neponovljivo glasbeno doživetje z dih jemajočim kinematografskim pogledom na turnejo, ki se bo brez dvoma vpisala v zgodovino. Za ogled močno priporočamo koncertna oblačila in zapestnice prijateljstva v stilu Taylor Swift :) MORILCI CVETNE LUNE 20.|21.|26.|28.|30. okt epska kriminalna saga / Killers of the Flower Moon / režija: Martin Scorsese / scenarij: Eric Roth, Martin Scorsese po knjigi Davida Granna Killers of the Flower Moon: The Osage Murders and the Birth of the FBI / igrajo: Leonardo DiCaprio, Lily Gladstone, Robert De Niro, Jesse Plemons, Tantoo Cardinal, Cara Jade Myers, JaNae Collins, Jillian Dion, William Belleau / 2023, ZDA / distribucija: Karantanija / 206’ Na začetku dvajsetega stoletja so pripadniki plemena Osage na svojem ozemlju odkrili nafto in čez noč postali najbogatejše ljudstvo na svetu. Njihovo bogastvo je kmalu pritegnilo pozornost belih priseljencev … Lokalni vplivnež William Hale velja za prijatelja staroselcev. Ko se iz velike vojne vrne njegov nečak Ernest, ga nagovori, naj se zbliža s premožno Mollie … Novi film Martina Scorseseja je epska kriminalna saga o nizu umorov med pripadniki plemena Osage na začetku dvajsetega stoletja, prikazana skozi nenavadno romanco med belim prišlekom Ernestom Burkhartom in staroselko Mollie Kyle. CMOKCI 14. okt kratki animirani filmi za najmlajše / The Very Small Creatures / režija: Lucy Izzard / 2022, Velika Britanija / distribucija: Aardman / 17’ / brez dialogov, 2+ Nove epizode priljubljene animirane serije studia Aardman (ustvarjalca serije Bacek Jon) premierno v kinu. Spremljamo dogodivščine petih radovednih drobcenih prijateljev, zelo majcenih cmokcev, ki se zabavajo z raziskovanjem otroške sobe, kadar ni nikogar v bližini. Rožnati, Zeleni, Rumeni, Modri in Oranžni cmokec ob igri spoznavajo sebe, drug drugega in svet, ki jih obkroža. MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, 1230 Domžale T 01 722 50 50 www.kd-domzale.si spletni kino online.kinodomzale.si 8 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii tema meseca KO ZA DEŽJEM POSIJE SONCE … Poplave so celotno Slovenijo povezale v veliki humanitarni akciji, vsem prizadetim prebivalcem pa smo pokazali, da v nesreči niso ostali sami. V soboto, 26. avgusta 2023, je na športnem igrišču pri nekdanji osnovni šoli na Homcu potekal dobrodelni koncert ob 30-letnici Kulturnega društva Jože Gostič. Koncert z ansamblom The Riverbend je bil načrtovan že dlje časa, saj so želeli z njim obeležiti bogato tridesetletno delovanje društva. Ker so v začetku avgusta visoke vode Kamniške Bistrice najhuje poškodovale ravno domove v Krajevni skupnosti Homec-Nožice, so se po besedah Boruta Jenka, predsednika Kulturnega društva Jože Gostič Homec, odločili, da bo dogodek dobrodelne narave. »Dogodek je uspel v vseh pogledih. Izredno smo bili presenečeni in veseli nad obiskom in s podporo ljudi. Veliko med njimi je bilo domačinov, ki so prišli zaradi dobrodelne note. Za vstop na dogodek ni bilo vstopnine, so bili pa prostovoljni prispevki. Veseli me, da smo stopili skupaj in naredili nekaj dobrega za domače kraje in krajane,« je z navdušenjem povedal Jenko, ki nam je še zaupal, da je bilo skupaj zbranih 3100 evrov, ki jih bodo namenili Župnij- New Swing Quartet na velikem dobrodelnem koncertu Mostovi življenja Foto: Radio Ognjišče Martin Krpan z občinstvom na dobrodelnem koncertu na Studencu Nastop Nine Strnad ski Karitas Homec, ta pa jih bo na- ci. Jure Sešek, ki je povezoval prire- zbrani denar, pomagali tistim, ki so menila krajanom Nožice, ki so utr- ditev, se je večkrat prelevil v junaka utrpeli škodo v avgustovskih poplaMartina Krpana. Ta je na vprašanje, vah. Sredstva bodo tako v celoti napeli škodo ob poplavah. Jenko se ob tej priložnosti iskre- kaj bo zdaj po opustošenju, ki so ga menjena krajanom Nožic, saj je bilo no zahvaljuje vsem, ki so pomagali za seboj pustila avgustovska neurja, v tem delu domžalske občine poplapri organizaciji dobrodelnega kon- odgovoril: »Skupaj bomo popravili vljenih kar 90 odstotkov hiš, 14 drucerta, še posebej gasilcem PGD Ho- in šli naprej!« Z zbranimi 31.000 evri žin pa je moralo zapustiti svoje domec. Prav tako se zahvaljuje Market bo to vsekakor lažje uresničljivo. move. Do koga konkretno bo pomoč Bistrici, Fotolitu Dolenc in SAZAS, ki iz tega naslova prišla, pa bo v naso priskočili na pomoč z donacijami. Zbrana velika glasbena imena slednjih dneh določila komisija pod Pred koncertom je v avli nekdanje V nedeljo, 10. septembra 2023, je v vodstvom Rdečega križa Domžale. Koncert je v sodelovanju s Krajevosnovne šole potekalo tudi odprtje Športni dvorani Domžale potekal verazstave Pod Homškim hribom, ki liki dobrodelni koncert Mostovi ži- no skupnostjo Radomlje in Občino so jo pripravili ob 30-letnici društva. vljenja, na katerem so se zbrala veli- Domžale organiziralo Kulturno druOdprtja razstave in koncerta sta se ka glasbena imena, kot so Magnifico, štvo Blunout. Aleš Florjančič nam je udeležila tudi županja mag. Renata Nuška Drašček, Zoran Predin, Nina povedal, da je ideja, da bi v DomžaStrnad, New Swing Quartet, Slavko lah organizirali veliki dobrodelni doKosec in podžupan Matej Primožič. Ivančić, Alenka Godec in Rok Luna- godek, tlela že dlje časa: »Ko so se Z Martinom Krpanom in ček ob spremljavi vrhunskih doma- zgodile poplave, pa nismo premišljePolicijskim orkestrom za čih glasbenikov Nejca Škofica, Jana vali niti trenutek, ampak smo takoj pomoč poplavljenim šolarjem Gregorke, Miha Petrica in Žige Kožar- stopili v akcijo. Ko smo dobili povaV soboto, 2. septembra 2023, je v Po- ja. Dogodek pa sta srčno povezovala bilo iz Krajevne skupnosti Radomlje, letnem gledališču Studenec potekal Robert Pečnik - Pečo in Eva Cimbola. da bi koncert organizirali pri njih, se dobrodelni koncert, ki sta ga organam je ideja zdela zelo dobra, a že nizirala Radio Ognjišče in Sloven- Za prizadete krajane Nožic po nekaj dneh smo ugotovili, da bo ska Karitas. Odlično obiskan kon- zbrali 13.090 evrov le-ta presegel prostorske zmogljivocert za otroke in družine je bil name- Dobrodelni koncert je uspel, saj so or- sti v Radomljah, zato smo praktično njen zbiranju sredstev za pomoč šo- ganizatorji zbrali 13.090 evrov, za kar čez noč našli rešitev in dogodek prelarjem s poplavljenih območij za na- so izredno hvaležni vsem obiskoval- selili v Športno dvorano Domžale.« kup šolskih potrebščin. Na koncer- cem, ki so kupili vstopnico, in tudi tu, ki se ga je udeležila tudi županja donatorjem, ki so z nakazili podprli Veliko srce naših glasbenikov mag. Renata Kosec, je za dober na- to čudovito akcijo. Zbrana sredstva Florjančiču je uspelo na dobrodelmen zaigral Policijski orkester, za- bodo ob pomoči Rdečega križa Dom- ni koncert privabiti velika glasbena peli pa so tako glasbeniki kot gledal- žale, na računa katerega se steka imena. O tem, da mu je uspelo zbra- Foto: Marko Pigac Kulturno društvo Jože Gostič Homec obeležilo 30-letnico z dobrodelnim koncertom Dobrodelni koncert na Homcu je še bolj povezal krajane. Foto: Jure Ogrin Photography L etošnjega poletja se bomo spominjali po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele dobršen del države, zaradi česar so mnogi ljudje ostali brez vsega. Fotografije in posnetki škode, ki so jo povzročile uničujoče poplave, nikogar niso pustili ravnodušnega. Zaradi tega smo državljani stopili skupaj in vsak po svojih močeh pomagali prizadetim prebivalcem. Zelo veliko prostovoljcev je zavihalo rokave in se podalo na teren, številni drugi so prispevali direktno pomoč, darovali humanitarnim organizacijam in pomagali še na številne druge načine. Poplave so celotno Slovenijo povezale v veliki humanitarni akciji, vsem prizadetim prebivalcem pa smo pokazali, da v nesreči niso ostali sami. Vsa Slovenija je pokazala svojo plemenito človeško plat in dokazala, da znamo stopiti skupaj, kadar je potrebno, in si pomagati. Da bodo prizadeti prebivalci lahko vsaj približno zaživeli tako, kot so pred poplavami, bo potrebno še veliko časa, zato pomoč z različnimi dobrodelnimi akcijami, dobrodelnimi koncerti, donacijami in drugimi oblikami še vedno poteka. Se pravi, da solidarnost in človekoljubnost živita še naprej. Pri tem niti ni pomembno, koliko kdo da, ampak je važno, da vsak pomaga po svojih močeh. S skupnimi močmi lahko marsikaj premaknemo na bolje. Tega se zavedajo tudi organizatorji koncertov in glasbeniki, saj v zadnjem obdobju širom po Sloveniji potekajo številni dobrodelni koncerti v pomoč prizadetim prebivalcem v poplavah. V občini Domžale so se v zadnjem mesecu zvrstili v ta namen kar nekaj zelo dobro obiskanih dobrodelnih glasbenih dogodkov, nekateri tudi ob podpori Občine Domžale. Obiskovalci so z nakupom vstopnice ali prostovoljnim prispevkom donirali neposredno za dober namen, hkrati pa uživali v glasbenih večerih. Foto: Jure Ogrin Photography Foto: arhiv KD Jože Gostič Homec Miha Ulčar Neverjeten razplet dobrodelnega koncerta: družini podarile hišo. ti takšno glasbeno zasedbo, nam je najprej povedal, da je neverjetno to, kako veliko srce imajo naši glasbeniki. »Po tem, ko sem si zamislil, koga vse bi si predstavljal na tem izvrstnem dobrodelnem odru in naredil prvi seznam, sem se usedel, zavrtel telefone in doživel tisto, kar bi mogoče težko izvedli tudi v kakšni drugi različici. Čisto vsi so takoj potrdili svoje sodelovanje na dogodku in v nekaj urah smo imeli sestavljen program. Gre za res izjemne glasbenike, s katerimi v Blunoutu sodelujemo že leta in to naše sodelovanje se je spletlo v prijateljske vezi. Zato jih toliko lažje pokličemo tudi, ko jih potrebujemo za dober namen, kot je bila pomoč našim občanom ob minulih poplavah,« je z zanosom povedal Florjančič. Ob tem ga tudi izjemno veseli, da so Domžalčanom in Domžalčankam priredili tako izjemen večer, nekateri so ga poimenovali celo ‘slovenski glasbeni Woodstock’, kjer so se poleg vrhunskih vokalistov zbrali tudi najboljši domači spremljevalni glasbeniki pod vodstvom izjemnega klavirskega virtuoza Nejca Škofica ter vrhunski domači basist Jan Gregorka ter izjemna kitarist Miha Petrič in bobnar Žiga Kožar. Koncert tudi prostor povezovanja S pomočjo donatorjev so omogočili ogled koncerta tudi tistim, ki si tega sicer ne bi mogli privoščiti. Med njimi so bili oskrbovanci Doma upokojencev Domžale in otroci s posebnimi potrebami iz Osnovne šole Roje. Prav tako pa so se ob tej priložnosti še enkrat več želeli zahvaliti našim srčnim, pogumnim gasilcem in gasilkam, ki nam vedno, v najtežjih trenutkih stojijo ob strani. Tudi njih so povabili na koncert, da se jim vsaj malo zahvalijo. Izredno jih veseli, da so se odzvali v velikem številu. Dobrodelni koncert je nosil naslov Mostovi življenja, ki ima simboličen pomen. V zvezi s tem nam je Florjančič povedal, da smo se vsi skupaj v dnevih poplav bali tudi za naše mostove, ki povezujejo kraje in bregove, marsikomu olajšajo življenje pri prehajanju in enega brega na drugega: »A hkrati smo v tem času zgradili nove mostove, tiste med ljudmi, med nami, prijateljske, solidarnostne. In še enkrat več se je pokazalo, da mostovi res povezujejo in zato smo dogodek poimenovali Mostovi življenja.« Naj dogodek Mostovi življenja postane tradicionalen Ob tej priložnosti je še omenil, da je njihova želja, da dogodek ne bo enkraten, ampak si želijo vsako jesen v Domžalah organizirati veliki dobrodelni koncert Mostovi življenja, letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 9 Foto: Marko Pigac) tema meseca Rebeka Dremelj, Bepop in otroški pevski zbor domžalskih osnovnošolcev A PRESTAVLJENO N SV. PRIMOŽ 30. 9. Glavni pokrovitelj dogodkov Modrih novic 2023 MN_Dobrodelni-pohod-2023_Tiskani-oglas_Slamnik_155x99mm.indd 1 Glasbenice pravijo, da se za takšne stvari živi Dobrodelno noto je imel tudi koncert Jelene Rozge, ki je v Športnem parku Radomlje potekal zadnjo soboto v avgustu. Organizator koncerta je namreč ves izkupiček, ki so ga ustvarili na dogodku, namenil fundaciji Radia 1, ki je denar razporedil v dobrodelne namene. Na predzadnjo soboto v septembru je bila na tržnem prostoru Domžale v organizaciji Mlinotesta predvidena dobrodelna prireditev Pašta Fešta, katere izkupiček od prodaje testenin bi bil namenjen prizadetim v poplavah. Zaradi slabega vremena je bil dogodek odpovedan, dogovori za nov datum pa potekajo. Zaradi slabega vremena je bil na 30. september prestavljen tradicionalni pohod na Sv. Primoža. Pohod v sodelovanju z občinami pripravljajo Modre novice, ki bodo zbrana sredstva namenile prizadetim družinam vseh petih občin, kjer izhaja revija Modre novice – v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Trzinu in Komendi. V sredo, 4. oktobra, se v Športni dvorani Domžale obeta še dobrodelni koncert Gasilske zveze Domžale za družine, prizadete v poplavah. ❒ Čustev po koncertu, ki si ga bodo zapomnile za vse življenje, niso skrivale niti dame iz skupine Bepop. »Ta koncert smo doživele drugače kot sicer, saj je bil izpoveden, izbrale smo tudi skladbe, s katerimi načeloma ne nastopamo in so na neki način na seznamu naših najljubših, med njimi je denimo skladba Prava pot. Dogodek je bil izjemno motivacijski, konec koncev je imel dobrodelno noto, poleg tega pa nismo polepšale le dneva eni družini, po mojem smo jim polepšale življenje. Za takšne stvari živimo!« je povedala Tinkara Fortuna. Za skupino Bepop je 20. september prav poseben dan. Letošnji je bil tako še bolj. »Minilo je 21 let, odkar nas je zapustil Nejc, Pravo pot pa je napisal Simon, torej smo na odru, ko smo skladbo zapele, sklenile popoln krog vseh petih,« je z nasmehom po koncertu povedala Tinkara, izpolnjena in srečna, da je lahko oder v tako čudovitem sožitju in v družbi dobrih ljudi delila s prijateljicami. Dobrodelni dogodki tudi v prihajajočih dneh VABIMO VAS NA SLOVESNOSTI V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTIČA Zagreb - Ljubljana - Homec 4.3. - 15.10.2023 Nedelja, 15. oktober, ob 18.00 Cerkev Marijinega rojstva na Homcu SLAVNOSTNI KONCERT V SPOMIN MAESTRU VLADIMIRJU KRANJČEVIĆU DOBRODELNI POHOD MODRIH NOVIC Izkupiček prostovoljnih prispevkov bomo namenili prizadetim v poplavah v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Dobrodelnega koncerta se je udeležila tudi domžalska županja mag. Renata Kosec, ki je nekaj dni pred koncertom v svojem uradu sprejela vokalno zasedbo in podprla njihov projekt. Županja je povedala, da so tovrstni dogodki izraz še vedno prisotne solidarnosti s prizadetimi v poplavah in opomnik, da se nanje ne sme pozabiti. 23. Gostičevi dnevi s pomočjo katerega bodo pomagali Pevke že dolga leta povezane z njima plazila po strmem pobočju. tistim, ki potrebujejo pomoč. Hkra- v glasbi in materinstvu Skoraj bi že obupala, če je ne bi komaj triletni sinek spodbudil: »Mamiti pa bodo ljudem omogočili tudi, da sklenile, da skupaj ušpičijo ca, na drugem koncu brega nas čaka uživajo v vrhunskih glasbenih pri- nekaj koristnega za družbo reditvah v domačem kraju: »Vsi mi Ko se povežejo štiri močne, talentira- sokec in sladoled.« To jo je opogumismo Domžalčani in želimo, da naši ne, nepremagljive ženske, ki imajo kaj lo, da se ni predala in rešila sebe ter povedati, se rodijo najlepše zgodbe. svoja dva sončka. Mlada družina si ljudje dobijo tisto najboljše.« »Že dlje časa smo snovale idejo, kako je dobesedno z golimi rokami zgraBepop in Rebeka Dremelj z bi združile naš ustvarjalni izraz. Do- dila hišo. Celo opeko so izdelovali razprodanim dobrodelnim mislile smo se, da bi ob moji spremlje- sami, zato je bolečina še toliko vekoncertom v KD Franca valni skupini lahko uprizorile koncer- čja, saj jim jo je povodenj uničila do Bernika Domžale te po Sloveniji. Že vnaprej smo rezer- te mere, da je neprimerna za bivanje. Poseben glasbeni dobrodelni dogo- virale datum v Domžalah, a ko se je Zdaj so primorano živeti v majhni sodek je v razprodani dvorani Kultur- zgodila naravna katastrofa, smo ne- bici, kjer je odraščala Špela. Zdaj so v trajno last dobili mobilnega doma Franca Bernika Dom- mudoma sklenile, da bomo zbrana žale potekal v sredo, 20. septem- sredstva podarile v humanitarne na- no hišo, ki je do potankosti opremljebra 2023. Za čarobnost na tem do- mene. Še dve krasni ženski sta se pri- na. V njej bodo našli vse od pralnebrodelnem koncertu, ki je bil hkrati ključili naši ekipi, Nikolina in Neven- ga stroja do klime in celo toplotne tudi izjemen korak k pomoči priza- ka iz podjetja Naravni pretoki, d. o. o., črpalke. Vendar pa je širša zasnova detim ob poplavah, so poskrbele Re- in porodila se je zamisel, da družini, dobrodelne akcije v tem, da bi v pribeka Dremelj ter Ana Praznik, Tin- ki so ji poplave uničile dom, podari- meru, ko se bodo preselili v svoj varkara Fortuna in Alenka Husič, zdru- mo čudovito mobilno hišo NNIKAS,« no obnovljeni dom, to hiško podarili žene v trio Bepop. Za to priložnost nam je povedala Rebeka Dremelj, ki je naprej. Torej nekomu, ki ga bo rešila so se povezale z učenci OŠ Venclja presrečna, da je njihova neustavljiva eksistencialnega bremena, s tem pa Perka in OŠ Roje ter bandom Kultur- ženska energija osrečila ljudi v stiski. bo zaokrožila skrb za sočloveka, tako kot mora krožiti ljubezen. nega doma Franca Bernika Domžale. S skupnimi močmi so ustvarili Družini podarile hišo več kot le glasbeni dogodek, na ka- Celoten izkupiček od prodaje vsto- »Zdelo se mi je, da sanjam, terem so odmevale slovenske uspe- pnic so glasbenice prek Rdečega kri- da kaj takšnega ne more biti šnice, se prepletali trenutki popolne ža Domžale namenile najbolj priza- res« sreče, radosti, pa tudi ganjenosti in detim v občini Domžale. Za vrhunec Špela Krumpačnik in Dominik Gerhvaležnosti. Ustvarili so priložnost večera pa so pripravile veliko prese- melj, ki jima je Savinja v eni noči vzeza upanje, solidarnost in podporo nečenje: družini Krumpačnik iz za- la vse, solz sreče in neskončne hvatistim, ki so izgubili v naravni ne- selka Struge v Zgornji Savinjski do- ležnosti po koncertu nista skrivala. sreči. Tudi spodbuda za tiste, ki se lini so v trajno last podarile popol- »Rebeka nama je zaupala, da za naju trudijo obnoviti in si povrniti izgu- noma opremljeno mobilno skeletno na koncertu pripravlja presenečenje, bljeno. Skratka, koncert je bil izja- hišo znamke NNIKAS podjetja Na- a sva mislila, da bo precej manjše. Na kaj takšnega nisva niti pomislila. Že va o človeški dobroti, podpori v tež- ravni pretoki iz Grosuplja. tista prva pomoč, ki so nam jo ljudje kih časih in odsev tega, kar lahko ponudili po poplavah, je bila nekaj, dosežemo, ko se združimo v imenu Iz grozeče vode reševala dva česar enostavno nismo vajeni. Zdaj pa dobrega. Obiskovalci niso bili dele- mala otroka žni samo nepozabnega glasbenega Rebeka nam je zaupala, da se jih je še tole. Mislim, da bova potrebovala užitka, ampak so tudi soustvarjali izpoved mamice Špele Krumpačnik nekaj časa, da bova dojela, kaj se je spremembo in pomagali tistim, ki dotaknila, ko je iz grozeče vode re- zgodilo. Ob pogledu na nov in prekraševala dva mala otroka in se skupaj sen dom, v katerem bodo vsi imeli doto najbolj potrebujejo. volj prostora, so se ji za trenutek zašibila kolena,« je po koncertu priznala mlada mamica. »Zdelo se mi je, da sanjam, da kaj takšnega ne more biti res. Ne vem, s čim sva si tole zaslužila. Še enkrat se želim zahvaliti vsem, ki so pri dogodku pomagali, vseh niti ne poznam. Preprosto nimava dovolj besed, s katerimi bi se zahvalila za čudovito dejanje,« je kljub hudi tragediji, ki je prizadela njeno družino, povedala skromna Špela. Zlati pokrovitelj: Solisti Opere HNK Zagreb Solisti in zbor SNG Opera in balet Ljubljana Pokrovitelj Občina Domžale Organizatorji Kulturno društvo Jože Gostič Homec Društvo prijateljev zagrebške Opere SNG Opera in balet Ljubljana Opera HNK Zagreb www.gosticevi-dnevi.net Informacije: 051 319 675 20/09/2023 11:42 10 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii novice slamnik@kd- dom zale. si Prva pomoč povsod in za vsakogar Območno združenje Rdečega križa Domžale se je v septembrskih dneh ukvarjalo predvsem z aktivnostmi, povezanimi s posledicami poplav ter s pomočmi vsem prizadetim. V naslednji številki tako lahko pričakujete podrobne informacije o aktivnostih, predvsem o pomoči, ki so je bili deležni prizadeti v poplavah. Svetovni dan prve pomoči pa je po mnenju predsednice RK Slovenije tudi priložnost za zahvalo za dragoceni čas, znanja in izkušnje, ki jih aktivisti RK namenjajo največjemu humanitarnemu dejanju – prvi pomoči, za katero humanitarne in druge organizacije vsako leto po vsem svetu usposobijo več kot 23 milijo- Tokrat pišemo o svetovnem dne- nov oseb. Prav vsakemu, ki si pridovu prve pomoči, ki mu ni namenjen bi ta znanja in veščine ter jih uporale dan, temveč prvi pomoči namenja blja, hvala lepa. Nikoli pa ne smemo ta humanitarna organizacija kar ves pozabiti: Prva pomoč z oživljanjem mesec, v katerem so razporejeni tudi je ključno dejanje za učinkovito in dogodki, ki vas bodo pri nas opo- hitro zdravljenje poškodb in bolezni, zarjali na pomembnost prve pomo- s čimer se poveča možnost preživeči. Tej je namenjena druga sobota v tja. Temeljni postopki oživljanja mimesecu, ki pa se nato podaljšuje vse moidočih za dva- do štirikrat povedo 16. oktobra 2023, ko obeležujemo čajo možnost za preživetje osebe v svetovni dan oživljanja. Rdeča nit je primeru zastoja srca. Zato bo Rdeči tudi letos vseživljenjsko učenje prve križ tudi v letu 2023, tako kot v letu pomoči, ki je največje humanitarno 2022, poudarjal pomen vseživljenjdejanje ter eden osnovnih gradbenih skega učenja prve pomoči in medelementov pri zagotavljanju osebne se vabil vse generacije, da se nauvarnosti in krepitve lokalne skupno- čijo oziroma obnovijo svoja znanja sti in bi kot taka morala postati del prve pomoči. osnovne splošne izobrazbe. EpideV Domžalah bomo zaključili memija covida-19 in še posebej nedav- sec z Evropskim dnevom oživljanja. na neurja ter poplave so nas opomni- V petek, 13. oktobra 2023, v dopolli, da je treba vedno najprej poskrbe- danskem času bo na tržnici v Domti za lastno varnost, da bi lahko po- žalah OZ Rdečega križa Domžale magali pomoči potrebni osebi. Ob pripravilo predstavitev oživljanja tem pa predsednica Rdečega križa in uporabe defibrilatorja. Vsi vljuSlovenije mag. Ana Žerjal poudarja, dno vabljeni, da se nam pridružite da morajo biti znanja in veščine prve in spoznate pomen prve pomoči in pomoči dostopna vsakemu, saj rešu- oživljanja. Dobrodošli! jejo življenja, preprečujejo poslabšaVera Vojska nje zdravstvenega stanja in izboljšujejo možnosti preživetja. Pri Rdečem križu Slovenije bodo še naprej vztrajali, da prva pomoč postane sestavni del učnih načrtov že v vrtcih ter v osnovnih in srednjih šolah, saj je to ena od strategij za doseganje varnejšega okolja in odpornosti za celotno prebivalstvo. Dan odprtih vrat na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik Sobota, 7. oktober 2023, od 9.00 do 13.00 Obveščamo vas, da bo v soboto, 7. oktobra 2023, med 9. in 13. uro na lokaciji naše Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik na Študljanski 91 v Domžalah potekal DAN ODPRTIH VRAT, kjer bomo vsem obiskovalcem podrobno predstavili procese čiščenja odpadne vode. Ob 9.30 bomo udeležence povabili na posebno prizorišče, kjer se bodo ekipi CČN s kratkimi nagovori pridružili tudi županja in župani, predstavniki naših občin lastnic. Med gosti bomo pozdravili predstavnike Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), Direkcije RS za vode (DRSV), Agencije RS za okolje (ARSO), Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Instituta Jožef Stefan (IJS), Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), komunalnih podjetij, krajevnih skupnosti ter društev, s katerimi uspešno sodelujemo. Program bodo s pevskim nastopom popestrili še učenci OŠ Domžale. K udeležbi vljudno vabimo vse uporabnike naših storitev čiščenja komunalne in industrijske odpadne vode iz občin Domžale, Kamnik, Trzin, Mengeš, Komenda in Cerklje na Gorenjskem, prevozna podjetja, ki na čistilno napravo dovažajo tekoče odpadke, predstavnike medijev in ostalo zainteresirano javnost. Za udeležence smo pripravili zloženko o pomembni vlogi naše čistilne naprave, ki skozi zahtevne tehnološke postopke odpadni vodi in tekočim MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. 031/353 347 možnost DARILNIH BONOV skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja odpadkom skozi proces čiščenja postopoma vrača njeno vrednost, iz odpadne vode pa pridobiva energijo. Predstavili vam bomo koncept prihodnje čistilne naprave, ki se bo spremenila v tovarno virov novih strateških surovin, kot je voda za ponovno uporabo, gorivo in fosfor. Tudi občani imajo pri tem pomembno vlogo, zlasti pri ravnanju s tistimi odpadki, ki ne spadajo v hišne odtoke in WC-školjke ter močno obremenjujejo kanalizacijski sistem. Ozaveščeni prebivalci vseh generacij nam tako pomagajo pri našem delu vračanja vrednosti vodi. Udeleženci bodo ob obisku prejeli tudi priložnostno darilo – kantico za zbiranje odpadnega jedilnega olja v gospodinjstvih, saj ga bomo odslej zbirali tudi na naši CČN. Ogledi obratovanja naše čistilne naprave bodo potekali po skupinah po pripravljenem urniku od 10.00 do 13.00. Informacije o DNEVU ODPRTIH VRAT so na voljo tudi na naši spletni strani www.ccn-domzale.si. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite! dr. Marjetka Levstek, direktorica Fotografija CČN iz zraka: Blaž Oman JP CČN Domžale-Kamnik, d. o. o., Študljanska 91, 1230 Domžale, T: 01 72 46 500, E: info@ccn-domzale.si; W: www.ccn-domzale.si Kontakt za medije: Miša Hrovat, M: 041 619 616, E: misa@maga.si Dojenje – najboljša odskočna deska v življenje Prvi teden v oktobru v Sloveniji obeležujemo teden dojenja, ki poudarja pomembno vlogo materinega mleka v življenju otroka. Letos poteka pod sloganom Omogočimo dojenje: podprimo zaposlene starše. Zaradi številnih prednosti tako za mater kot za otroka je v prvih šestih mesecih starosti otroka priporočljivo izključno dojenje, ki je popolno za otroka in zagotavlja vse hranilne snovi, ki so popolnoma prilagojene otrokovim potrebam za zdravo rast in razvoj ter sposobnosti prebave. V tem obdobju ni potrebna nobena druga tekočina ali hrana. Vse več je raziskav, ki dokazujejo povezavo med dojenjem in dolgotrajno zaščito pred kroničnimi boleznimi, boljšim razvojem kognitivnih funkcij, manjšim pojavom alergij, celiakije ter manjšim tveganjem za debelost. Poleg tega je tudi manj tveganja za pojav sladkorne bolezni tipa 1 in 2, zvišanega krvnega tlaka, srčno-žilnih bolezni, povišanih ravni lipidov v krvi in celo nekaterih vrst raka. Dojenje je prednost tudi za mater, saj predstavlja najhitrejše okrevanje po porodu. Ravno tako se pri mamicah, ki dolgo dojijo, pojavlja manj karcinomov dojk in jajčnikov ter pozneje osteoporoze. Tudi telesni dotik med materjo in otrokom je izjemno pomemben za bodoči osebnostni razvoj otroka. Materino mleko je sveže, sterilno, vedno prave temperature in tudi brezplačno. Nikoli ga ni treba pripravljati, kar vam prihrani veliko časa. O vprašanjih, ki se porajajo doječim materam, se lahko te obrnejo na svojega pediatra, patronažno službo, lekarno. V veliko pomoč pa jim je lahko tudi spletna stran Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja Unicefa Slovenije. Mojca Ocvirk Anžič, mag. farm. Foto: Freepik letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 11 novice slamnik@kd- dom zale. si LAS Za mesto in vas s Strategijo lokalnega razvoja v novo programsko obdobje POMOČ ŽRTVAM POPLAV in PLAZOV V AVGUSTU 2023 IZREDNA DENARNA POMOČ KOT SOLIDARNOSTNA POMOČ Vse žrtve poplav in plazov iz avgusta 2023, ne glede na dohodek ali premoženje, so upravičene do izredne denarne socialne pomoči (IDP) oziroma do tako imenovane solidarnostne pomoči, ki bo izplačana kot enkratni znesek v višini največ 7 minimalnih dohodkov samske osebe ali družine, vendar ne več kot višina škode oz. višina škode, navedene na vlogi. Solidarnostna pomoč NI predmet omejitve dedovanja in se ne upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, štipendije itd.). Solidarnostna pomoč: • se izključuje z IDP za poplave avgusta 2023, dodeljeno po veljavnem zakonu, • se NE izključuje z ostalimi solidarnostnimi pomočmi, dodeljenimi po interventnem zakonu, z IDP za druge naravne nesreče ali višjo silo in z IDP za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem in z IDP za kritje izrednih stroškov, povezanih s preživljanjem. » VIŠINA: • Samska oseba: 4.918,64 evra • 4-članska družina: 11.466 evra • Par brez otrok: 7.622,30 evra ODDATI JE TREBA VLOGO Vloga se odda na obrazcu za IDP 8,43 pri centru za socialno delo (CSD) najkasneje do 31. decembra 2023. V obrazcu ni treba odgovoriti na vprašanja, vezana na materialni položaj. Dokazila o nastanku škode in njeni višini morajo upravičenci predložiti CSD do 30. junija 2024. V nasprotnem primeru se pomoč šteje za neupravičeno prejeto pomoč in so jo stranke dolžne vrniti. Vsem, ki so že uveljavljali in prejeli IDP za namen odprave posledic poplav in zemeljskih plazov v avgustu 2023 ter so utrpeli škodo višjo od višine dodeljene IDP, bo CSD po uradni dolžnosti odločil še o upravičenosti do razlike do 7x minimalnega dohodka, a ne več kot je višina nastale škode oz. višine škode, navedene na vlogi. Tistim, ki so uveljavljali in prejeli IDP zaradi druge naravne nesreče, se prejeta pomoč ne bo upoštevala pri dodelitvi solidarnostne pomoči. » LAS Za mesto in vas je lokalna akcijska skupina (LAS), ki deluje na območju šestih občin Ljubljanske urbane regije: Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice. V Sloveniji se že dve programski obdobji zelo uspešno izvaja lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali kot ga poznamo v programskem obdobju 2014–2020, pristop LEADER/ CLLD. Lokalne akcijske skupine delujejo na območju celotne Slovenije in v 37 LAS so vključene vse slovenske občine, kar je v evropskem prostoru redkost. Pristop LEADER/ CLLD se na območju LAS Za mesto in vas izvaja na podlagi dveh evropskih skladov, in sicer Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). bo podlaga za pridobitev finančnih sredstev za izvajanje LAS projektov v prihodnjem programskem obdobju. Hvala vsem udeležencem delavnic, ki smo jih izpeljali v spomladanskih mesecih, ter hvala za vse predloge, ki smo jih dobili od vas, ki živite ali delujete na območju LAS Za mesto in vas. S potrditvijo predloga SLR je bila omogočena njegova oddaja na pristojno ministrstvo. Konec leta nam bodo sporočili, kako uspešni smo bili pri oblikovanju SLR. Nato pa bomo lahko začeli z novim obdobjem in tako izpeljali še veliko projektov, ki bodo pripomogli k razvoju območja. Vse, ki jih zanima priprava in oddaja vloge na javni razpis za projekte, obveščamo, da bo prvi javni po- V sejni sobi Občine Domžale sta 19. julija 2023 potekali seji Upravnega odbora in Skupščine LAS Za mesto in vas. Oba organa sta potrdila predlog Strategije lokalnega razvoja LAS Za mesto in vas 2021–2027 (v nadaljevanju SLR). Ekipa vodilnega partnerja LAS (Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije) že kar nekaj časa pripravlja SLR. Veseli nas, da smo s pomočjo lokalne skupnosti uspeli pripraviti dokument, ki ziv objavljen v začetku prihodnjega leta. Članstvo v LAS za oddajo projektne vloge ni obvezujoče, vendar je za vse, ki želijo biti del Skupščine LAS, odprto neprekinjeno. Vabljeni k ogledu spletne strani (las-mestoinvas.si), kjer lahko spremljate aktualne novice in kjer najdete pristopne izjave za članstvo ter ostale koristne povezave. Če ste aktivni na socialnih omrežjih, pa nam lahko sledite tudi na Facebooku pod imenom LAS Za mesto in vas. IZREDNA DENARNA POMOČ ZA KRITJE STROŠKOV NAJETEGA STANOVANJA Vsem, ki so zaradi poplav ali zemeljskih plazov izgubili streho nad glavo oziroma je njihovo trenutno domovanje neprimerno za bivanje in so za reševanje stanovanjske težave najeli stanovanje, je poleg zgornje pomoči (IDP za poplave), na voljo še IDP za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem (obratovalni stroški oziroma najemnina), do višine 2 X minimalnega dohodka. Pomoč za kritje stroškov najema stanovanja: • se NE izključuje s solidarnostnimi pomočmi, dodeljenimi po interventnem zakonu, z IDP za druge naravne nesreče ali višjo silo in z IDP za kritje izrednih stroškov, povezanih s preživljanjem, • se NE upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, štipendije, itd.), • NI predmet omejitve dedovanja. » VIŠINA: • Samska oseba: 1.405.33 evra • 4-članska družina: 3.275,99 evra • Par brez otrok: 2.177,79 evra ODDATI JE TREBA VLOGO Vloga se odda na obrazcu za IDP 8,43 pri centru za socialno delo (CSD) najkasneje do 31. decembra 2023. V obrazcu je treba odgovoriti na vprašanja, vezana na materialni položaj. Pri odločanju o upravičenosti do pomoči se materialni položaj ugotavlja. Upravičenci so dolžni dokazati namensko porabo pomoči. CSD-ju morajo v roku 45 dni od izplačila pomoči predložiti dokazila o tem, da so jo porabili v roku 30 dni od izplačila (roka se lahko na zahtevo upravičenca podaljšata). » »Če bi bila nesmrtna, bi hotela odkriti smrt, da bi ponovno lahko zaužila življenje« Naslovna misel neznane avtorice naKakor pravi nekdanja sodelavka kazuje, kako močan in pomemben je društva Hospic Majda Brumec v glapojem smrti v posameznikovem živ­ silu Hospic: »… Ker smo ljudje, čutiljenju. Smrt in umiranje sta danes, za mo. Moramo si dovoliti občutiti trpljerazliko od včasih, tabu. Če smrt spre- nje, žalost, bolečino, naše in trpljenje jemamo kot del našega življenja, lah- drugih – bolnikov in njihovih svojcev. ko živimo kakovostnejše in polnejše Velikokrat smo v stiski, ker si ne dovolimo občutiti teh negativnih čustev, življenje. Sprejemanje smrti kot naravnega ker jih nikomur ne zaupamo …« Slovensko društvo Hospic skozi zaključka življenja je osnovno vodilo delovanja Slovenskega društva Ho- procese detabuizacije prikaže smrt spic, v katerem že od leta 1995 nudimo kot našega naravnega sopotnika. sočutno spremljanje umirajočih in »Pomembno je razčistiti naš odnos do njihovih svojcev v okolju, kjer se bol- življenja in smrti,« opominja Andreja nik nahaja. S timskim pristopom sku- Cilenšek, vodja prostovoljcev Slovenšamo celostno obravnavati bolnika skega društva Hospic v članku iz Dela in ga podpreti skupaj s svojci. Priza- leta 2019. Trenutno se lahko prijavite devamo si zadovoljiti fizične, čustve- na Izkustveno izobraževanje za osebne, socialne in duhovne potrebe bol- no rast: Življenje, močnejše od smrti. nika, tako da mu sledimo in spoštu- Za več informacij in prijavo pišite na: jemo njegovo dostojanstvo. Naš pro- izobrazevanje@hospic.si. gram spremljanja nudi podporo umiUresničevanje našega poslanstva rajočim, kronično bolnim in njiho- zagotavlja široka paleta čudovitih, vim svojcem, ki potrebujejo psihoso- sočutnih, empatičnih in usposobljecialno in vso za bolnika in svojce po- nih prostovoljcev, strokovnih delavmembno podporo do izteka življenja. cev in drugih sodelavcev. Sočutno podpiramo tudi žalujoče. Novost v Slovenskem društvu HoŽalovanje je naraven odziv na izgubo spic je projekt IMRO, ki uvaja inovain pri vsakem človeku poteka drugače. tivne hospic metode za razbremeniV procesu žalovanja žalujočim nudi- tev delovno aktivnih moških in ženmo sočutno oporo v obliki individual- sk, ki skrbijo za bolne in umirajoče nih pogovorov, obravnave v skupinah svojce. V različnih delavnicah se svojin vikend intenzivih. Tekom podpore ci naučijo, kako poskrbeti za bolnika. je za žalujoče zelo pomembno, da se Pomembno je, da ne pozabijo nase in poskrbijo tudi za svoje potrebe, saj se čutijo slišani in sprejeti. lahko le opolnomočeni in razbremenjeni svojci spopadajo z izzivi, ki jih prinaša težje življenjsko obdobje. Če vas je prispevek nagovoril in bi potrebovali podporo, ali bi vi radi podprli druge, vabljeni, da obiščete spletno stranhospic.si, nas kontaktirate na številko 01 244 44 93 ali pa nas obiščete na kakšnem izmed dogodkov. Naša podpora je brezplačna. Del našega življenja je tudi umiranje. Ko plujemo s svojo barko po morju življenja, se mu neumorno približujemo. Pomembno je, da tudi v tem delu življenja dobimo podporo, ki nam pomaga odložiti bremena in nam pomaga usmeriti krmilo v pot, kjer bomo sprejeti in podprti. Zato smo tu mi, da vam pomagamo usmeriti krmilo mimo čeri in najti miren pristan. Lidija Pavlič, strokovna delavka na OO Ljubljana območno združenje rdečega križa domžale Iskrena zahvala vsem krvodajalcem, ki ste se 27. septembra 2023 udeležili krvodajalske akcije. Hvala za darovano kri, saj le tako zagotovimo zadostne količine krvi, da lahko skupaj z vami dnevno rešujemo življenja in vračamo zdravje, hkrati pa nadaljujemo plemenito tradicijo slovenskega krvodajalstva. Iskreno pa se zahvaljujemo tudi vsem drugim, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi krvodajalske akcije, posebej iskreno Špas teatru za uporabo Kulturnega doma Mengeš. 12 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii novice slamnik@kd- dom zale. si Arboretum Volčji Potok čudovit tudi v oktobru ditev. Vabijo vas ljubitelji nordijske hoje, dobrodošli na delavnici Saditev in oskrba okrasnih rastlin (12. oktobra 2023, 9.00–11.00), kjer vam bodo Matjaž Mastnak, Lucas Jansen in Matej Sladič prikazali saditev in oskrbo okrasnih rastlin, nič manj pa ne bo zanimiva tudi delavnica izdelovanja cvetličnih dekoracij (12. oktobra 2023, 10.00–12.00) s Sabino Šegula, Zorico Ivić Radjenivić in Aleno Stopkovo. Oktober ne bo minil niti brez ornitološkega sprehoda (15. oktobra 2023, 8.30–9.30), vabljeni pa tudi na fotografsko delavnico (21. oktobra 2023, 9.00–10.00), saj v Arboretumu ne manjka slikovitih razgledov. In ti slikoviti razgledi vas tudi v oktobru vabijo v Arboretum Volčji Potok, kjer vas čakajo vaše najljubše drevo ali greda cvetlic, ki jo že pogrešate, morda pa le prijeten jesenski sprehod s šumečim listjem pod nogami in prijetno družbo v naravi. Dobrodošli! Vera Vojska Foto: Arboretum Volčji Potok % N ARA Vse za zdravo spanje na enem mestu. SLOVENSKA PROIZVODNJA KAKOVOSTNIH VZMETNIC IN LEŽIŠČ OD LETA 2001. L E T V E N E P O D LO G E / P O S T E L J E / V Z G L AV N I K I ravni late k na ležalna p o šin a vr P i ra m id na s Za svojo stisko otrok včasih ne najde besed in mu pravljica pomaga, da odrasli obravnavamo njegovo stisko resno. Otroku preko njemu znanih bitij (živali, rastline, narava) pravljica ponuja rešitve. Omogočajo nam uvid v otrokovo počutje in dojemanje. Otroku pomagajo poimenovati in (raz)ločiti občutke in čustva. Kakovostna pravljica ne zatiska oči pred realnimi situacijami. Včasih ne vemo, kako otroku predstaviti spremembe in nove izzive. Terapevtske pravljice bodo otroka opolnomočile ter mu dale vedeti, da je sposoben, da zmore, da ni edini z neko težavo in da v njej ni sam. Pravljica tako nam kot tudi otroku predstavlja varen kotiček. Zavedamo se, da bo konec srečen in da rešitev vedno obstaja. Pravljice bodo potekale ob ponedeljkih od 15.–16. ure v prostorih ŠRCD, Ljubljanska 64, Domžale in so brezplačne – izvedbo financira Občina Domžale. Prijave na e-naslov: lili.kodelja@srcdljubljana.com (Lili Kodelja). Vabljeni, začnemo v oktobru! Skupina za mladostnice in mladostnike (od 13–15 let in od 16–19 let), ki jih organiziramo terapevti na Študijsko-raziskovalnem centru za družino v Domžalah. Namen skupine: izboljšanje samopodobe mladostnic in mladostnikov, ubesedenje občutkov, pogovor o tabu temah. Cilj skupine: lažje sprejemanje sebe in drugih, razumevanje lastnega telesa, misli in občutkov, povečanje vključenosti v socialno okolje, oblikovanje zdrave družbe in stikov, boljše soočanje s stresom, lažje reševanje konfliktov in boljša komunikacija. Mladostništvo je ranljivo obdobje, ki od staršev, učiteljev in ostalih odraslih zahteva veliko mero razumevanja in sprejemanja obdobja kot takega, ki prinaša velik naboj in potencial za poln in zdrav razvoj. Ključno je, da se mladostniki lahko do konca izrazijo, poglobljeno debatirajo o različnih temah in razmišljajo o stvareh, situacijah, občutkih ter se opolnomočijo za zdravo spoprijemanje s stiskami in težavami. Na skupini bomo razmišljali o tem, kakšen je zadovoljen najstnik, kakšen je ‘in’ najstnik, o vzrokih podrejanja neki skupini, o medvrstniškem nasilju, o idealu lepote in še čem. Skupini bosta potekali: ob torkih od 15.–16. ure (skupina mladostnikov od 16–19 let) ter ob četrtkih od 16.–17. ure (skupina mladostnikov od 13–15 let) v prostorih ŠRCD, Ljubljanska 64, Domžale in so brezplačne – izvedbo financira Občina Domžale. Prijave na e-naslov: ana.trcek@srcdljubljana.com (Ana Trček). Vabljeni mladostniki in mladostnice, začnemo v oktobru! 00 1 Pravljice so osnovna hrana za dušo tako otrok kot odraslih. Pravljične urice s terapevtskim učinkom, ki jih organiziramo terapevti na Študijskoraziskovalnem centru za družino v Domžalah, so namenjene otrokom, saj prek njih lažje doživimo in razumemo otrokovo počutje. na koncu programske poti. Jesensko obarvana pa bo tudi ponudba kavarne Arboretum. Posebej bi vas radi opozorili na začarani park ki vabi od 21. oktobra. Srečali se boste s čarovnicami, prikupnimi duhci in velikanskimi pajki ob novi programski poti in v šotoru z razstavo buč. Tudi v jesenskem času v arboretumu ne manjka delavnic in prire- O Pravljične urice s terapevtskim učinkom nice. Dobro se počutijo kot dodatek v skalnjakih, na samostojnih gredicah ali ob vodi. Barvita jesen tudi v arboretum prinaša pisano paleto tisočerih barv, ki se dnevno spreminja. Jesensko kuliso dopolnijo sončni žarki in veter, ki poskrbi, da listje zapleše jesenski ples in vi z njim. Vse do začetka novembra vas bodo razveseljevale poslikane buče VN ve, da so. Zato dobrodošli na razstavi trav vse do 23. oktobra 2023. V nekaterih delih parka jih boste opazili kot samostojen okras vrta, spet drugje jim bodo družbo delale traj- 100 % Pravzaprav se v Arboretumu Volčji Potok skoraj vsak dan kaj dogaja, zato včasih sploh ne veš, na kaj bi bil posebno pozoren. Morda na razstavo sobnih rastlin, ananasovk in orhidej, ki nas v steklenjaku in še kje razveseljujejo kar vse leto. Enako kot dinozavri, ki otrokom delajo družbo, skupaj s številnimi igrali, ter spodbujajo domišljijo in igro na velikem otroškem igrišču. Vse do 5. novembra vas vabi edinstvena razstava kaktusov z več kot 1000 rastlin iz zbirke Dušana Hrovatina. Poleg kaktusov rastlinjak ponuja sočnice, čebulnice, mlečke, tilandsije, kristate, bulbe in žive kamenčke. Slednji slovijo po zmožnosti prikrivanja – so kameleoni v svetu rastlin, saj se njihova barva prilagodi barvi okolice. Seveda ne morete mimo projekta Trije konji. Zelene skulpture predstavljajo svetovno novost na področju hortikulturnega oblikovanja v prepletu z vizualno umetnostjo. Proces izdelave povezuje krajinske snovalce, vizualne umetnike, floriste, vrtnarje in inženirsko stroko za izvedbo. Do konca leta je odprta razstava O grajskih vrtnarjih iz arhiva družine Rojc s Hudega pri Radomljah Čeprav najbrž večina meni, da trave niso zanimive, pa marsikdo 25% POPUST NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA www.marsen.si Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma) T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 13 novice slamnik@kd- dom zale. si Komunikacijski dodatek Z ničelno toleranco do korupcije gradimo povezano in sodelujočo skupnost Za transparentno porabo javnih sredstev je pomembno spoštovati tudi nezdružljivost funkcij. O Tina Drolc bčina Domžale je v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije v juniju organizirala izobraževanje za svetnice in svetnike Občinskega sveta Občine, članice in člane Nadzornih odborov Občine, zaposlene na Občini, odgovorne osebe v javnih zavodih in podjetjih ter za njihove nadzornike. Skupaj so ugotavljali, da je pomembno z instituti, ki zmanjšujejo tveganje za korupcijo, seznaniti tudi občanke in občane, zato v javnem glasilu tokrat predstavljamo nezdružljivost funkcij, kot to opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Nezdružljivost funkcije je vezana na funkcionarje Svetovna organizacija gluhih (WFD – World Federation of the Deaf), ustanovljena leta 1951 v Rimu, je na svojem kongresu leta 1959 sprejela svetovno manifestacijo Mednarodni dan gluhih, ki ga gluhi povsod po svetu proslavljajo tretjo soboto v septembru. Po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je gluhota ena najtežjih invalidnosti. Zaradi okvare sluha imajo gluhe in težko naglušne osebe velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, ustvarjajo, delajo ali preživljajo prosti čas, kar lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Čeprav se gluhi srečujejo v svojem življenju s socialno, senzorno oviranostjo in številnimi komunikacijskimi težavami, ki jim povzročajo veliko težav v vsakodnevnem življenju, izobraževanju, na delovnem mestu itd., pa je javnost še vedno premalo seznanjena z njihovimi problemi in težavami. Gluhi imajo svoj jezik in svojo kulturo. Konvencija OZN opredeljuje kulturo gluhih kot svojo kulturo, ker jo opredeljuje že jezik. V Sloveniji živi okoli 80.000 oseb s slušnim aparatom in 650 oseb s polževim vsadkom. Vseh oseb z okvaro sluha je v Sloveniji okoli 200.000 oziroma desetina prebivalstva. To število se povečuje tudi zaradi staranja prebivalstva, saj se s staranjem okvare sluha povečujejo. V svetu je po nekaterih ocenah najmanj 75 milijonov gluhih oseb. Pogosto tudi same gluhe in naglušne osebe ne poznajo vseh pravic, do katerih so upravičene. Na CSD se trudimo potencialne upravičence seznaniti z vsemi pravicami, do katerih so oziroma bi lahko bili upravičeni. Ena od teh pravic je pravica do komunikacijskega dodatka. Gre za pravico, ki jo urejata Zakon o osebni asistenci in Pravilnik o osebni asistenci. Komunikacijski dodatek je pravica, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki izmed storitev osebne asistence potrebuje zgolj pomoč pri komunikaciji in spremstvu, tudi če ne izpolnjuje pogoja naj- višje starostne meje (do pravice do osebne asistence so sicer upravičene osebe, starejše od 18 let in mlajše od 65 let). Postopek uveljavljenja pravice podrobneje določa Pravilnik o osebni asistenci. Vlogo za pravico do komunikacijskega dodatka vlagatelj ali njegov zakoniti zastopnik vloži na krajevno pristojnem centru za socialno delo. Priložiti je treba dokazilo o gluhoti, slepoti ali gluhoslepoti. Kot dokazilo o gluhoti se šteje izvid otorinolaringologa, iz katerega je razvidna najmanj 95-odstotna izguba sluha po Fowlerju. Kot dokazilo o gluhoslepoti pa se štejeta izvid zdravnika okulista, kjer je razvidna ena izmed petih kategorij slepote ali slabovidnosti, in izvid zdravnika otorinolaringologa o najmanj 50-odstotni izgubi sluha po Fowlerju. Upravičenec do komunikacijskega dodatka se lahko odloči za uveljavljanje osebne asistence v obsegu do 30 ur na mesec ali denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, ki je določen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in trenutno (od 1. marca 2023 dalje) znaša 173,56 evra. V primeru, da se odloči za osebno asistenco ter prejema dodatek za pomoč in postrežbo, mora polovico tega dodatka nameniti za sofinanciranje osebne asistence izbranemu izvajalcu osebne asistence. Na Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod se zavedamo vrednosti dobre komunikacije, pomena razumeti in biti razumljen. Želeli bi spodbuditi vse osebe, ki bi lahko bile upravičene do pravice do komunikacijskega dodatka, da čimprej oddajo vlogo z ustreznimi dokazili. Vlogo lahko dobite na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oziroma na posameznih centrih za socialno delo. Na Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod sta kontaktni osebi koordinatorja invalidskega varstva Janez Dolšak (telefon 01 777 02 86) in Klavdija Prelc (telefon 01 890 03 94). Foto: Pexels / Gustavo Fring Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije področje nezdružljivosti funkcij ureja zgolj za funkcionarje. Določbe omenjenega zakona, ki urejajo nezdružljivost funkcije in prepoved članstva in dejavnosti, veljajo za funkcionarje, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Na lokalni ravni so funkcionarji župani, podžupani in občinski svetniki. V Zakonu o lokalni samoupravi (37. b člen) je zapisano, da se funkcije župana, podžupana in člana občinskega sveta med seboj izključujejo in da niso združljive s članstvom v nadzornem odboru, delom v občinski upravi in drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Funkcija člana občinskega sveta in podžupana tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestnih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. P Vprašanj v povezavi z izjemami pa ne ureja Zakon o lokalni samoupravi, ampak drugi odstavek 26. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (pedagoška dejavnost, športna dejavnost itd.), zato se zanje smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki jih podrobneje predstavljamo v nadaljevanju. Institut prepovedi opravljanja dejavnosti je vezan na poklicne funkcionarje Z namenom krepitve pravne države ter krepitve integritete in transparentnosti poklicni funkcionar tako ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. So pa v zakonu predvidene izjeme, ko tudi poklicni funkcionar ob javni funkciji lahko opravlja drugo dejavnost. To so pedagoška, znanstvena, raziskovalna, umetniška, kulturna, športna in publicistična dejavnost ter vodenje kmetije in upravljanje z lastnim premoženjem. Navedene izjeme so določene zaradi vsebine omenjenih dejavnosti, saj gre za področja, kjer so prav poklicni funkcionarji lahko ključni strokovnjaki, pomembni za delovanje institucije, s katero sodelujejo. Poklicni funkcionar, ki na področju izjem opravlja poklicno ali drugo dejavnost, razen v primerih športne ali publicistične dejavnosti, vodenja kmetije ali upravljanja z lastnim premoženjem, mora pridobiti dovoljenje delodajalca ter dovoljenje skupaj s sklenjeno pogodbo oziroma dogovorom o sodelovanju najkasneje v 8 dneh poslati na Komisijo za preprečevanje korupcije (Komisija). Če bi poklicni župan ali drug poklicni funkcionar poleg svoje funkcije želel opravljati še poklicno ali drugo dejavnost, namenjeno pridobivanju dohodka ali premoženj- ske koristi, ki ni opredeljena kot izjema po drugem odstavku 26. člena ZIntPK, pa mora na Komisijo podati vlogo za dovoljenje opravljanja take dejavnosti skladno s četrtim odstavkom 26. člena ZIntPK. Na Komisiji ob tem posebej opozarjajo, da poklicni funkcionar v imenu organa, kjer opravlja funkcijo, ne sme odplačno oziroma proti plačilu predavati ali predstavljati vsebine oziroma področja dela, s katerim se ukvarja pri organu ali ki spadajo med naloge organa, kjer opravlja funkcijo. Stališče Komisije do pogostih praks glede opravljanja dejavnosti, povezanih z zgoraj naštetimi izjemami: Poklicni funkcionar izvaja pedagoško dejavnost v povezavi z javnimi naročili prek Uradnega lista, d. o. o., za kar ima sklenjeno avtorsko pogodbo. Funkcionar mora pridobiti dovoljenje delodajalca, ki mora presoditi, ali gre za pedagoško dejavnost ali morebiti svetovalno, nato pa v roku 8 delovnih dni od začetka opravljanja dejavnosti obvestiti Komisijo ter posredovati dovoljenje delodajalca in podpisano pogodbo. Vendar pa funkcionar dejavnosti ne sme opravljati prek lastnega s. p.-ja, ker je to v nasprotju z ZIntPK. Funkcionar neodvisnega državnega organa se udeleži okrogle mize v svojstvu organa, pri čemer predstavi (s predavanjem) prakso organa ter je za udeležbo in predavanje z organizatorjem zasebno sklenil podjemno pogodbo z določenim plačilom. Po mnenju Komisije navedeni primer ne spada v okvir dovoljene pedagoške dejavnosti, saj mora funkcionar, ki v okviru dogodka predstavlja prakso organa in je na dogodek povabljen kot predstavnik organa, navedeno opraviti v okviru službenih obveznosti in neodplačno. ❒ rostori čakalnice in blagajne »pregrešno« drage obnovljene železniške postaje: blagajna zaprta, čakalnica na peronih, v stavbi edino živo bitje postajenačelnik … (torek, ob 13.00) 14 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii obrazi domžal slamnik@kd- dom zale. si VESELA IN PONOSNA SEM, DA SEM DEL TE ZGODBE MARIJA RUPERT, KLEKLJARICA Najbrž ne bom napisala nič novega, če zapišem, da je klekljarsko življenje v naši občini oživila Marija Rupert (roj. 1956), Domžalčanka, ki se je že pred odhodom v osnovno šolo s spretnimi prstki poskušala v ročnih delih. Zelo zanimiva pa je bila tudi odločitev za naslov zadnje razstave, ki smo jo naslovile Slovenija v čipki ter smo v svoje izdelke skušale zajeti najznamenitejše lepote Slovenije. Pri tem, verjeli ali ne, nas je vodil tudi citat nekdanjega ameriškega predsednika Busha, ki je ob obisku dejal: Slovenija je majhen (kasneje se je popravil velik) košček nebes. Vera Vojska Foto: Špela Čarman N jenega veselja so bile najprej deležne njene punčke, ki so dobivale vedno nove in nove oblekice. Kasneje je šivala tudi zase in še za koga, najbolj pa se spomni številnih kap, ki jih je izdelovala s posebnim veseljem. Znala je tudi plesti in vesti, pa še kaj bi se našlo. In če je bilo šivanje dolgo časa njena velika ljubezen, jo je kasneje zamenjalo klekljanje – izdelovanje čipk, ki mu je ostala zvesta vse do danes. Še prej je bilo šolanje, povezano s tekstilom, ki jo je pripeljalo od moškega krojaštva ter do diplomirane tekstilne inženirke konfekcijske tehnike. Izobraževala se je ob delu, tudi v nekdanjem Universalu, kjer je preživela večji del svoje delovne dobe. Po letih 1998–1999 se je zapisala čipkarstvu, po katerem je skupaj s sodelavkami znana po vsej občini – posebej po skupini Slamnice v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale. Za svoje predano delo na tem področju, kjer je voditeljica, strokovna mentorica in idejna vodja skupin, je pred leti prejela tudi priznanje Občine Domžale. In kako sta se Marija in čipkarstvo, ki je postalo njena velika ljubezen, srečala? V tekstilnem krožku Osnovne šole Mengeš sem začela s krožkom ročnih del Babičina delavnica, ki ga zdaj še vedno pod istim imenom vodim kot klekljarski krožek. Vmes pa sem eno leto imela tudi izbirni predmet. Še prej pa sem izkušnje nabirala z dr. Uršo Stankovič Elesini, res srčno profesorico in mentorico, ki mi je pomagala pri mojih začetkih in pri izobraževanju ob delu. Prav ona je dala pobudo, da začnem s klekljanjem, ki je postalo in ostalo moja velika ljubezen. In kje sta se srečali Društvo Lipa in Marija? Kot zanimivost naj povem, da sem bila pri Lipi sprva v literarnem krožku in da iz tega časa izvira celo nekaj mojih pesmi. Pred vključitvijo v Lipo sem se priključila veziljam v okviru Menačenkove domačije. V pogovoru s tedanjo predsednico Društva Lipa Metko Zupanek pa sva ugotovili, da ne bi bilo slabo, če bi se v Lipi lotili čipkarstva. Začelo se je s šestimi pridnimi dekleti in veliko ljubeznijo prav vsake od njih do klekljanja. In traja še danes, ko se nas druži nekaj več kot 20 klekljaric in številni prijetni trenutki ter nepozabni spomini, med katerimi je 15 let skupnega dela, prav toliko in še več raz- Se človek lahko naveliča klekljanja? Ne, sploh ne. Na tem področju je še zelo veliko idej, veliko nepoznanih vzorcev, predvsem pa veselja in ljubezni, ki ti ne dovolita, da na čipkarstvo pozabiš. Ne nazadnje je pred menoj še veliko učenk, ki bi se rade naučile kaj novega. Rada učim in sem vesela prijateljstva med vsemi, ki klekljamo skupaj. Klekljanje prinaša vsem nam veliko prijetnih trenutkov, posebej sem vesela, ker dekleta rada prihajajo v krožek ali skupino, kar mi je pokazal tudi čas, ko sem bila namesto hčerke zdravnice na porodniškem dopustu za vnukinjo Doro in so moje klekljarice prihajale klekljat k meni domov. Sama strašno rada učim in si pri tem pomagam s pedagoškimi znanji, ki sem si jih pridobila ob delu, ob tem pa nikoli ne pozabljam: Kar delam, vedno delam rada. Kot že rečeno: rada učim in rada imam prav vse učence. Potem ni nič težko. stav ter prav nič zmanjšana ljubezen do čipkarstva. Tako je, skupaj nam gre dobro, dosegamo uspehe in smo vesele ob številnih razstavah, srečanjih z drugimi klekljaricami, predvsem pa ob številnih zgodbah, ki se rodijo ob izdelavi posameznega izdelka. Razstavljamo v prostorih Lipe, v vseh enotah Knjižnice Domžale, v sosednjih občinah Kamnik, Komenda, Ljubljana (na Črnučah), Vodice in še marsikje, predstavljamo se v Galeriji Domžale in povsod, kamor nas povabijo. Vesele smo pohval in v zvezkih ob razstavah, kamor obiskovalci vpisujejo svoje občutke ob ogledu razstav, nemalokrat piše, da imamo številne dobre ideje, veliko je pohval in razmišljanj, kako s potrpežljivostjo ustvarjamo čipke, nemalokrat pa lahko preberemo tudi, kako pridne in ustvarjalne smo ter kako pomembno je to za ohranjanje naše dediščine. Svoje poslanstvo opravljaš še drugje, ne le v skupini Slamice v Univerzi za tretje življenjsko obdobje – Društvu Lipa Domžale? Kot mentorica s številnimi pridnimi klekljaricami ustvarjamo tudi v Klekljarskem društvu Čebelica Moste pri Komendi, sem pa tudi mentorica najmlajšim v Osnovni šoli Mengeš. Je kakšna razlika med starejšimi in otroki, s katerimi delaš kot mentorica? Razlike skoraj ni, saj h klekljanju prihajajo vsi, predvsem zato, ker se želijo naučiti nekaj novega. Sama strašno rada učim in si pri tem pomagam s pedagoškimi znanji, ki sem si jih pridobila ob delu, ob tem pa nikoli ne pozabljam: Kar delam, vedno delam rada. Kot že rečeno: rada učim in rada imam prav vse učence. Potem ni nič težko. Pri delu pa me posebej spodbuja in veseli, da se vrača zanimanje za dediščino naših prednikov, pa tudi dejstvo, da prav vsak izdelek s seboj prinaša posebno zgodbo Pa še nekaj bi poudarila iz svoje prakse: v krožek ali skupino klekljanja, če rečem na kratko k meni, pridejo samo tisti, ki se želijo naučiti nekaj novega, in potem je vse lažje. Posebno zgodbo ima tudi vsaka od vaših razstav. Spominjam se prve pod naslovom Razstava lepih vezenin in klekljanih idrijskih čipk, likovnih del in keramičnih izdelkov ter Punčk iz cunj Unicefovega programa, ko si povedala, da je rdeča nit razstave želja ustvarjalk vezenin in čipk, da pregledno predstavimo javnosti svo- je izdelke, v katerih je vloženo toliko ur neutrudnega, natančnega dela, hkrati pa tudi veliko ljubezni do vsega lepega. Kako pravzaprav pridete do vsebine in naslova posamezne razstave? Vselej se razstavam naših čipk trudimo dati vsebino. Naslovi razstav: Čipke na slamniku, Čipke na kamnu, Čipkasti gavtri, Čipkasti kapniki in čipkasti motiv Mati in otrok… in letos S čipkami po Sloveniji nastajajo med nami. Navadno sem sama tista, ki da prvo idejo, prvi motiv, nato to predebatiramo v skupini in se odločimo. Pri končnem naslovu včasih pomagajo tudi literatke. Ob tem je seveda pot do končnega izdelka lahko zelo različna, saj jo klekljarice povezujejo z dogodki iz svojega življenja in dela. Morda je kakšna razstava ostala v posebnem spominu? To je bila razstava Mati in otrok, kjer smo ugotavljale, da je med Lipinimi Slamicami ter materjo in otrokom posebna vez: ljubezen, ki ni primerljiva z nobeno drugo. Večina od nas jo je občutila s svojimi otroki, a takrat o tem nismo imele časa razmišljati. Ko zdaj uživamo z vnuki, se nam ti občutki vračajo in jih je bilo treba na ‘naš način’ izliti. Ker same nismo risarske umetnice, smo osnovne motive poiskale na spletnih straneh (večinoma Pinterest) in jih prilagodile našim potrebam za papirc (vzorec za klekljanje). Seveda pa otroka ne bi bilo brez ljubezni med dvema, zato smo med svoje motive vključile tudi zaljubljeni par in vso družino: mati, oče in otrok. Imaš doma veliko klekljanih prtičkov po stanovanju? Ne, se pa pogled v stanovanju rad zaustavlja na slikah, kjer so prtički za steklom in prav ob vsakem se srečam z zgodbo, ki je povezana s čipkami in lepimi spomini. Zdaj pa še nekaj več o 20. svetovnem čipkarskem kongresu, ki ga je v začetku avgusta gostila Nova Gorica, na njem pa so aktivno sodelovale tudi domžalske Slamice iz Društva Lipa. Predstavile so se na svoji stojnici. Sama si na kongresu sodelovala že drugič. Letos so na slovenskem predstavitvenem prostoru tudi tri tvoje avtorske čipke (motiv gautri). Kaj ti je ostalo v posebnem spominu? Najprej to, da je bil kongres svet v malem, kjer smo se lahko res prepričale, da je slovenska čipka v svetu zelo cenjena. S prisotnostjo na kongresu smo dobile veliko novih idej, s katerimi si bomo pomagale pri nadaljnjem delu. Vesele in ponosne smo, da smo del te zgodbe. Zgodba o mednarodnem povezovanju in Unesco se je začela že precej pred festivalom? Res je, saj smo bile domžalske klekljarice ena od skupin, nosilk listine Unesca o vpisu Klekljanja čipk v Sloveniji na Unescov reprezentativni seznam. Naj zaključim z mislijo, na katero me je med najinim pogovorom velikokrat opomnila moja sogovornica Marija Rupert: Sama sem le mentorica, prijateljica vseh, ki klekljamo. Dekleta mi dajejo voljo in moč za moje mentorsko delo, brez njih ne bi šlo. Zato, hvala, dekleta, in se vidimo jeseni. ❒ letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 15 društva slamnik@kd- dom zale. si Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Med 22. 8. in 19. 9. 2023 Začnimo tokrat z vabilom. Prav na dan izida tega časopisa, 29. septembra, po 16. uri bo pred našim centrom potekal tradicionalni Dan CZR Domžale. Sam program bo prilagojen našim najmlajšim, oprema, vozila in atraktivna prikazna vaja ob zaključku dogodka pa bodo namenjeni vsem obiskovalcem. V primeru dežja bomo dogodek izvedli teden kasneje, 6. oktobra. Po precej turbulentnem začetku avgusta se je dogajanje proti koncu meseca umirilo. Relativno seveda, saj smo v teh nekaj tednih iz podnaslova tega zapisa opravili 36 intervencij. Tri četrtine le-teh se je dokaj enakomerno porazdelilo med 10. in 21. uro. V nočnem času, med 22. in 6. uro zjutraj, smo posredovali petkrat. Najbolj obremenjen dan je bil 1. september s petimi intervencijami. Aktivirani smo bili zaradi štirih požarov vozil. Tri osebna so pogorela, čeprav so se gašenja še pred našim prihodom lotili vozniki in mimoidoči. Preprečena je bila širitev ognja na okolico in s tem dodatna škoda. Na avtocesti se je iz tovornega vozila močno pokadilo, a je šlo le za okvaro motorja. Zagorelo je še v zabojniku na Viru pri Arkadiji in v elektro omarici v Turnšah. Ponoči 29. avgusta je ogenj zajel vrtno lopo na polju v bližini Vodovodne ceste. V okolici Krtine smo preverili nadzorovan požig suhe trave. Posredovali smo pri trinajstih prometnih nesrečah. Od teh so se tri pripetile na avtocesti, kar štiri na območju občine Trzin (vse na obvoznici), ena v Moravčah in še ena na skrajnem vzhodu občine Lukovica, v predoru V Zideh. Ostalih sedem pa na območju občine Domžale. Med udeleženci smo zabeležili tri kolesarje, sicer pa zgolj vozila. Zdravniško pomoč je potrebovalo enajst oseb. Trikrat smo pri prenosu poškodovanih in obolelih oseb priskočili na pomoč kolegom iz Nujne medicinske pomoči ZD Domžale, enkrat celo z avtolestvijo. Tri posredovanja so povezana z deževjem 28. oziroma 29. avgusta – voda je zalila nekaj kleti v Mali Loki, Depali vasi in Nožicah. V Vrhpolju pri Moravčah pa smo na pomoč priskočili lokalnim gasilcem, ko je v telovadnici podružnične šole počila vodovodna cev. Odstranili smo tri sršenja gnezda. V Domžalah smo iz dvigala rešili po nesrečnem naključju vanj ujetega otroka, na Škrjančevem pa prav tako otroka, ki se mu je uspelo zakleniti v osebno vozilo. Policistom in reševalcem smo omogočili vstop v dve stanovanji v Domžalah, v enem se je nahajala preminula oseba, v drugem pa onemogla. Iz težje dostopnega motornega dela osebnega vozila smo rešili mladega mucka. 25. tabor gasilske mladine Gasilske zveze Domžale Mladi gasilci so se že vrnili v šolske klopi, ostaja pa prijeten spomin na zadnje počitniške dni, ko so se izobraževali in usposabljali na taboru mladih gasilcev. gasilska zveza domžale Tabor je po letu dni premora spet potekal v Radencih, v idiličnem kraju ob reki Kolpi. V času med 23. in 28. avgustom 2023 se je 48 mladih gasilcev iz domžalskih prostovoljnih gasilskih društev izobraževalo, družilo in zabavalo na 25. gasilskem taboru ob reki Kolpi. Tretji dan tabora je mlade gasilce razveselil obisk iz domače občine. Obiskali so jih podžupana Borut Ernestl in Matej Primožič, podpredsednik Gasilske zveze Domžale Tone Pavlič, poveljnik Gasilske zveze Domžale Matjaž Merkužič in predsednik PGD Domžale-mesto Anže Korošec. Enajst mentorjev je skrbelo, da so mladi gasilci lepo preživljali taborne dni. Spoznavali so različne gasilske veščine in preventivo, uživali v športnih aktivnostih in orientacijskih izletih ter kopanju v reki Kolpi. Gasilski tabor je odlična priložnost za druženje mladih, kjer pridobijo uporabne veščine za življenje in se družijo s svojimi vrstniki ter spletajo nova poznanstva med različnimi prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini. Občina Domžale Foto: Arhiv Občine Domžale Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800 sobota: 900 – 1200 Čas ne sme izbrisati resnice Primorska za vedno krajevna organizacija borSlavnosti govornik Milan Kučan, cev za vrednote nob dob, kr- prvi predsednik naše države, je spotina Dan vrnitve Primorske k matič- mnil na pariško mirovno pogodni domovini je državni praznik v Slo- bo, s katero je bil naš narod poplaveniji, ki ga praznujemo 15. septem- čan za eno od hudih krivic, ki so mu bra in obeležuje datum v letu 1947, bile prizadejane v dostikrat nepriko je bila uveljavljena pariška mirov- jazni zgodovini ter poudaril, da nina pogodba z Italijo, ki je takratni Ju- koli ne sme zbledeti spomin na negoslaviji in s tem tudi Sloveniji dode- izmerno veselje in ponos, ki sta zalila velik del Primorske. Uvedla ga je vladala med Slovenci ob uveljavitvi novela Zakona o praznikih in dela pogodbe. Čas ne sme izbrisati resniprostih dnevih v Republiki Sloveni- ce, je dejal, in navedel nekatere poji, ki so jo poslanci Državnega zbo- membnejše dogodke iz slovenske ra sprejeli jeseni 2005 in ni dela prost NOB, posebej povezane s Primor- dan. Vlada zaradi varčevalnih ukrepov prireja osrednjo državno proslavo ob tem prazniku vsakih pet let, sicer pa ga obeležujejo lokalne občine in kulturne organizacije. Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina je lani organizirala obisk proslave v Portorožu, letos pa je bil organizator avtobusnega prevoza do Opatjega sela Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, z blizu 50 udeleženci pa sta se slovesnosti udeležila tudi predsednica domžalskega združenja Barbina Skok ter Marjan Križman, predsednik združenja Občine Lukovica, z nami pa so potovali tudi praporščaki. Organizator letošnje slovesnosti ob obletnici priključitve Primorske matični domovini v Opatjem selu je bilo 16. septembra 2023 Združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Čudovit program so oblikovali primorski ustvarjalci v režiji Radoša Bolčine. sko, spomnil pa tudi na odnos med našo državo in Italijo. Pozabil ni niti na vojno med Rusijo in Ukrajino ter izrazil prepričanje, da je vsak korak proti koncu vojne boljši od vojne in nikakor ne more biti razumljen kot podpora agresorju. »Biti na pravi strani zgodovine ta čas, pomeni biti na strani miru,« je dejal, omenil pa tudi solidarnost Slovencev ob vremenskih ujmah, ki bi lahko bila dober obet pred težkimi časi. V kulturnem programu smo slišali številne pesmi Karla Destovnika Kajuha, manjkala pa ni niti Gregorčičeva Soči in vrsta partizanskih pesmi. Domov, kamor nas je s svojo harmoniko in pesmijo pospremil Feri, smo odhajali tako, kot nam je zaželel povezovalec: s koščkom Primorske v srcu, katerega delček smo pustili našim Primorcem z besedami: Srečno Primorska! Sečno Slovenija! Vera Vojska To je bil res srečen dan za vse prisotne V Športni dvorani Domžale že dolgo ni bilo tako prijetno in množično kot 2. avgusta 2023, ko so se v njej zbrali člani in članice Medobčinskega društva invalidov Domžale. medobčinsko društvo inva- in skrb zanje v družbi. Prav srečanje, lidov domžale Člani in članice ki so se ga letos udeležili številni člaMed-občinskega društva invalidov ni in članice ter gostje, jim je pomeDom­žale so se zbrali skupaj s svoji- nilo priložnost za pogovor, za izmemi družinskimi člani in prijatelji, da njavo izkušenj, posebej s področja bi skupaj praznovali svoj praznik ter zdravstva in sociale ter praktičnih se ob tem spomnili tudi 48. rojstne- nasvetov, kako krepiti svojo neodga dne enega največjih društev in- visnost in poiskati možnosti za boljvalidov tako v občini kot v Sloveni- ši položaj v družbi. Pomemben pa je ji. Društvo šteje več kot 1700 članov tudi kulturni in družabni vidik srečanja, saj je tudi letos vodstvo druin članic. V društvu namreč ob 48-letnem štva, vodi ga Vida Perne, pripravilo neprekinjenem delovanju nikoli pester kulturni program. Uvedla ga niso pozabili, da je prijateljevanje, je s svojim igranjem domžalska goddruženje, sodelovanje in pomoč še ba, ki je za prijetno razpoloženje pokako potrebna za dobro delo dru- skrbela že pred začetkom srečanja. štva, zato so po krajšem obdobju Še enkrat več so s svojim igranjem zaradi covida-19 pripravili prijetno dokazali, da spadajo med najboljsrečanje. Medobčinsko društvo in- še tovrstne sestave v Sloveniji, hkravalidov Domžale deluje na obmo- ti pa s svojim igranjem in petjem na čju občin Domžale, Lukovica, Men- obraze prisotnih zarisali nasmeške. geš, Moravče in Trzin in vseskozi od Predsednica društva Vida Perne je svoje ustanovitve leta 1975 krepi svo- v svojem govoru zaželela vesel in prijo skrb in pomoč invalidom, posebej jeten dan, ki naj bo tudi priložnost, starejšim in težkim invalidom, vsem da se srečajo, pogovorijo in poveselisvojim članom in članicam pa zago- jo ter širšo družbo opozorijo na svoje tavlja različne storitve z izvajanjem probleme. Posebej je izpostavila poposebnih socialnih programov na men povezanosti, ustvarjalnosti znolokalni in državni ravni. Hkrati pa traj društva ter dela prostovoljcev ter opozarjajo na prisotnost invalidov se zahvalila vsem pokroviteljem, po- sebej še Občini Domžale za pomoč. Prisluhnili smo tudi gostom, med katerimi sta bila domžalska županja mag. Renata Kosec, ki je poudarila pomen sodelovanja znotraj lokalne skupnosti, v okviru katere lahko skupaj naredimo vse, in trzinski župan Peter Ložar, ki pa nas je spomnil tudi na sodelovanje in solidarnost na vseh področjih, tudi na področju poplav. Lepe pozdrave so prisotnim prinesli tudi pobrateno Društvo invalidov Izola in predstavnica hotela Del- fin, ki so vsi po vrsti poudarjali pomen vključevanja invalidov v družbo ter medsebojnega sodelovanja. Pevski zbor MDI Domžale je pod vodstvom Erike Rode zapel Pa se sliš … in Kalinko ter še enkrat dokazal, da je glasba jezik, ki povezuje in jo razume ves svet. Glasen aplavz so namenili glasbenemu bendu Naša hiša, ki je s pesmijo Jurčku bomo pomagali spomnil na otroštvo, s pesmijo Danes bo srečen dan pa na to, da je srečanje res za vse srečen dan. Pevec Gašper Rifelj, spremljal ga je Jernej Šušteršič, je ob pomoči celotne dvorane med drugim zapel Med iskrenimi ljudmi in Dan ljubezni, s pevko in harmonikarico Darjo Gajšek pa smo za zaključek prvega dela srečanja zapeli najbolj znano Slakovo V dolini tihi. Pred zaključkom prireditve, ki jo je vodila Pika Mušič, se je društvo tako za prizadevno delo v društvu kot za organizacijo prireditve zahvalilo predsednici Vidi Perne s šopkom, nato pa je sledil družabni del s Strastnimi muzikanti, tako da je bila sobota, 2. avgusta 2023, za vse prisotne res srečen dan. Vera Vojska Foto: Miro Pivar 16 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii društva slamnik@kd- dom zale. si Ob 80-letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Rab Živi jim ohranjamo spoštljiv spomin. društvo izgnancev slovenije domžale »Ne bo več užival sreče, kogar so na Rab peljali, ker od tam so sem jih gnali, in med nami zdaj žive, vsi ugašajo kot sveče, kdaj, kako, nihče ne ve,« je ena od kitic pesmi Iga Grudna z naslovom Do šotora. V koncentracijskem italijanskem taborišču je bilo v letih 1942 in 1943 zaprtih okoli 15.000 Slovencev in Hrvatov ter 3360 Judov. Najmanj 1490 Slovenk in Slovencev je v nečloveških razmerah v taborišču tudi umrlo. Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale je v septembru 2023, tudi s pomočjo Občine Domžale iz razpisa sofinanciranja dejavnosti veteranskih društev, pripravila obisk spominske slovesnosti ob 80-letnici osvoboditve italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu. To ni bil naš prvi obisk, saj smo bili na Rabu, pa tudi na otokih Goli otok in Grgar, že večkrat, prav radi pa se spominjamo tudi obiska slovesnosti, ko je bil slavnostni govornik pokojni Anton Vratuša in smo nenapovedano obiskovalci iz Domžal nastopili kot pevski zbor. Letošnja slovesnost na spominskem pokopališču v Kamporju je bila dobro obiskana, med udeleženci pa daleč največ Slovencev. Žal se organizatorjem ni najbolj posrečila organizacija prihoda v nekdanje taborišče, saj so se morali obiskovalci, med njimi skoraj sami starejši, do taborišča pri 30 stopinjah Celzija sprehoditi po nekaj več kot dva kilometra dolgi poti. Med številnimi gosti iz lokalne skupnosti, društev, predstavnikov združenj za vrednote NOB iz vseh treh držav ter številnih drugih združenj, občin in drugih skupnosti so bili posebej pozdravljeni slovenska predsednica dr. Nataša Pirc Musar ter zunanja ministrica Tanja Fajon, hrvaški predsednik Zoran Milanović, medtem ko italijanskega pred- Potrpežljivost, strpnost, srčnost nas naj spremljajo Tudi vodstvo in člane Društva upokojencev Domžale je močno prizadelo poročanje o neprimernem ravnanju s starejšimi. društvo upokojencev domžale Prizadelo toliko bolj, ker niso prepričani, da se tovrstni dogodki morda ne dogajajo tudi med našimi starejšimi, ki spadajo med najbolj ranljive skupine. Zato si zelo prizadevajo, da bi v pogovorih ter srečanjih opozarjali na primerno vedenje s starejšimi, pri čemer pa ugotavljajo, da večina starejših živi tako v domačih okoljih kot drugje med ljudmi, ki jih imajo radi in jim radi pomagajo. Še posebej so hvaležni vsem osebjem v domovih za starejše občane v naši občini, ki si prizadevajo in skušajo ne le z vsakdanjim korektnim ravnanjem, temveč tudi ob drugih priložnostih potruditi, da je življenje varovancev pestrejše, lepše in zanimivejše. Zato iskrena hvala vsem, ki s potrpežljivostjo, strpnostjo in srčnostjo lepšajo jeseni življenja starejših. V Društvu upokojencev Domžale se trudijo in posebej izpostavljajo, da je dobro biti dober in da se vedno dobro vrača z dobrim, zato bodo tudi v prihodnje seznanjali starejše o njihovih pravicah ter jim pomagali. Hkrati predlagajo in prosijo starejše, da na neprimerna ravnanja opozarjajo pristojne institucije. Drugače pa delo v društvu poteka po načrtovanih smernicah. Brezplačni prevozi, socialni program, športne aktivnosti, igre s kartami, šah, delavnice učenje rokovanja s telefoni in računalniki, strokovne ekskurzije, vse se z jesenjo ponovno začenja s polno paro. Tako bodo ob ponedeljkih popoldan igre s kartami in šah, ob torkih in četrtkih dopoldan delavnice digitalizacije, delavnice ročnih del pa po dogovoru. Šport: hoja vsak torek, ples vsak četrtek. bowling vsako sredo, balinanje vsako sredo do konca oktobra, biljard vsak torek od novembra, štrbunk vsak torek do konca oktobra, enako petanka. Za vse informacije pokličite v tajništvo društva med uradnimi urami, ki bodo od oktobra naprej vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11. ure, poglejte na njihovo spletno stran: www.drustvoupokojencev-domzale.si. Vse, kar vas zanima, lahko izveste, če jim pišite na elektronski naslov: drustvoupokojencevdomzale@gmail.com ali pokličite v tajništvo društva: 01 724 19 04. Še vedno pa so v društvu prepričani, da le skupaj, družno lahko soustvarjajo vse programe, zato vabijo vse, ki bi bili pripravljeni pomagati in sodelovati, da se jim pridružijo. Za vsakega se bo našlo kaj, kar ga zanima ter veseli in kjer bi želel pomagati. Malo obrnjena misel pokojnega Nejca Zaplotnika, le kdo ga ne pozna, pravi: Kjer je volja, tam je pot – v Društvu upokojencev Domžale imajo pot, potrebujejo le voljo – tudi vašo. Bodite zdravi in – srečno. Vera Vojska Foto: arhiv društva sednika Sergia Mattarelle ni bilo. Poslal je zastopnika. Vsi gostje so ob spominsko obeležje položili vence, nato pa smo prisluhnili njihovim govorom, v katerih so posebej pozdravili še živeče taboriščnike in so- rodnike umrlih, opominjali na strahote uničevalnega taborišča Kampor ter se zaustavljali tudi ob aktualnih razmerah, kjer niso pozabili na enotnost in sožitje med narodi. Dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Slo- venije, pa je posebej poudarila, da je za našo prihodnost zelo pomembno, da ne pozabimo na trpljenje naših prednikov, predvsem pa na zgodovinska dejstva in pričevanja o preteklih dogodkih ter okrutnih dejanjih fašizma in nacizma. Hkrati pa je naša dolžnost, da pozitivne vrednote prenašamo na mlade. Slovesnost je obogatil nastopom kulturnikov v vseh treh jezikih. Člani in članice Društva izgnancev Domžale ter naši prijatelji smo si ob obisku Raba ogledali glavno mesto otoka, najbolj pogumni so preizkusili primernost morja za kopanje, vsi pa smo se na poti domov ustavili v znanem romarskem svetišču Trsat. Vsi pa smo bili zadovoljni, da smo bili del velike množice, ki ni in ne bo pozabila trpljenja Slovencev med drugo svetovno vojno in bo vedno cenila njihov prispevek k naši svobodi in samostojnosti. Vera Vojska Življenje z nami je bogatejše in lepše Vpis mogoč tudi po začetku šolskega leta univerza za tretje življenjsko obdobje – društvo lipa domžale »Bilo je ogromno zanimanja za študijske programe,« mi je ob koncu odprtih dni ob začetku letošnjega študijskega leta Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale povedal predsednik Marjan Ravnikar. Skupaj ugotavljava, da se začetka študijskega leta veselijo tudi vsi starejši, saj si z obiskovanjem različnih programov lepšajo in bogatijo jesen življenja ali le del življenjskih poti. V teh programih najdejo tisto, kar jih zanima; tisto, za kar mogoče v mladosti ali delovni dobi niso našli časa ali mo- tiva; marsikdo pa tudi v študiju na univerzi za tretje življenjsko obdobje najde svoje talente, za katere je bil prepričan, da jih nima. Prav vsakogar so v Društvu Lipa veseli, zato jim tudi po začetku rednega študija v oktobru omogočajo vpis. Pa ne gre le za študij, temveč tudi prijateljevanje, druženje in prijetno sobivanje, tudi skrb za boljše počutje, za zdravo telo in še marsikaj drugega bi lahko zapisala. Pa ne bom, saj sem prepričana, da vam bodo največ povedali obiski ali pogovori vseh tistih, ki našo univerzo obiskujejo že več let in so se tudi letos odločili, da jim bo polepšala čas. Zato lepo vabljeni – tako k vpisu dosedanjih študijskih programov kot novih, za katere je tudi veliko zanimanja. Zagotovo bo vsak od vas v programih našel nekaj, kar ga bo veselilo, obogatilo in zanimalo. Društvo Lipa – Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale Telefon: 01 722 66 70 Splet: www.drustvo-lipa.si Uradne ure med študijskim letom: ponedeljek, sreda in četrtek med 10. in 12. uro ter torek med 8.30. in 10. uro. Dobrodošli! Vera Vojska Šesto romanje k sv. Notburgi v Grobljah Romarski shod je potekel podobno kot pet doslej. folklorno društvo grob­lje »Današnji romarski shod je potekel podobno kot pet doslej: prekrasno jutro, kratka procesija do farne cerkve, sveta maša in po maši pogovor pred cerkvijo, na koncu agape za udeležence v Kulturnem domu Groblje. Sodelovali so člani Društva narodnih noš in kočijažev iz Vodic, Turističnega društva Jarše - Rodica, noše Turističnega društva Ihan ter člani Folklornega društva Groblje,« je na kratko orisal šesto romanje k sveti Notburgi, zavetnici kmetic in gospodinj, tudi priprošnjici za zdravje in srečen porod, dr. Franci Hribovšek, predsednik Folklornega društva Groblje. Člani Folklornega društva Groblje, ki so prejšnji večer v Domžalah odlično izvedli folklorni večer V Grobljah kot nekoč, so 10. oktobra 2023 skupaj z jarškim župnikom Matjažem Križnarjem in Turističnim društvom Jarše - Rodica, letos že šestič organizirali romanje k sv. Notburgi, zavetnici revnih in ubogih. Kot navadno so se romarji, večina je bila v narodnih nošah, v sprevodu od Kulturnega doma Groblje namenili do cerkve sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah. Na začetku procesije so nosili kip sv. Notburge, prapor Folklornega društva Groblje in prapor Turističnega društva Jarše - Rodica ter tako spomnili na davno tradicijo, ko so bile Groblje romarsko središče. Po dobrodošlici domačega župnika je bila v grobeljski cerkvi maša. Pri njej je prepeval zborček mladih Župnije Jarše, tudi o Bogu, ki je ljubezen, in svetnica Notburga je verovala ter vztrajala v tej ljubezni. V pridigi je župnik Matjaž Križnar skupaj z navzočimi, ki so napolnili grobeljsko cerkev, razmišljal o odnosu do sočloveka, česar se lahko naučimo tudi iz življenja in dela svetnice. Posebej je bilo poudarjeno, da človek svet odkriva z razumom in svojimi talenti ter skupno željo, da bi svet ohranjali in dolgo živeli ter bili med seboj soglasni ter si skupaj prizadevali za dobro. Omenjeno je bilo tudi sodelovanje in pomoč pri odpravljanju posledic poplav, pri čemer je bilo poudarjeno, kako pomembno je, da ob preizkušnjah vedno začnemo znova, da stopimo skupaj, saj složnost in povezanost prinašata dobre sadove, kar se kaže tudi v športu. Po maši so se romarji zadržali v pogovoru pred cerkvijo, nato pa se napotili nazaj v Kulturni dom Groblje, kjer je bilo dovolj časa in priložnosti za pogovor, v katerem so lahko ugotovili, da za vse sodelujoče velja: vztrajnost, razumevanje in sodelovanje prinašajo dobro delo vseh društev in prijetne trenutke vsem posameznikom. Vera Vojska Foto: Viljem Kaker letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 17 društva slamnik@kd- dom zale. si Utrinki z letošnjega Lipinega letovanja v Omišu Tako kot že precej let doslej se je tudi letos avtobus članov društva Lipa Domžale – Univerze za tretje življenjsko obdobje odpeljal na morje v prvih dneh septembra. društvo lipa domžale – univerza za tretje življenjsko obdobje Precej jih je bilo že večkrat, nekateri pa smo bili prvič, in si po končanem letovanju tudi mi želimo iti še kdaj. Septembrski čas brez gneče, hkrati pa z ravno prav toplim morjem in soncem, dišečimi borovci in božajočo burjo nam je omogočil zelo prijetno bivanje. Skratka, ‘all inclusive’ z naravnimi danostmi. Bivali smo v Lokvi Rogoznici, zelo blizu Omiša. Tudi naš hotel je imel pridih gusarjev. Imenoval se je Sagitta, kar pomeni puščica – plovilo gusarjev in se je izkazala kot all inclusive. V oranžno odeta belokranjska Vinica Vseslovensko srečanje Društva Šola zdravja v Vinici društvo šola zdravja Začetek darila, da tovrstna skupnostna srenovega šolskega leta so v svojem sti- čanja zagotovo krepijo medčloveške lu obeležili tudi člani Društva Šola odnose, kar je odločilno za dolgo in zdravja. S prepoznavno oranžno bar- kakovostno življenje. V nadaljevavo so okrasili Vinico v prelepi Beli nju pa je dodala: »Prav vaša skrb za krajini, saj so v soboto, 2. septembra, redno rekreacijo je inspiracija tudi pri Žagi Benetič v Vinici imeli vseslo- za nas na Ministrstvu za zdravje in vensko srečanje skupin Šole zdravja. potrjuje pravilno odločitev ministrUdeležilo se ga je okrog 1700 članov stva, da vas podpiramo že 15 let.« tega društva, večina pa se je pripeSledila je jutranja vadba na travljala s 34 avtobusi z različnih koncev niku pod gradom Vinica, vaje pa so Slovenije. Po treh letih je društvo po- vodili strokovni sodelavci društva: novno obudilo vseslovensko sreča- Andraž Purger, prof. športne vzgoje, nje svojih članov, saj so vmes zara- Eva Jeza, mag. kineziologije, in Sidi epidemije covida-19 imeli kar tri- mon Jurmić, mladi kineziolog s štaletni premor. Pričakali so jih prosto- jerskega konca, ki je obenem napovoljci, gasilci in sošolci iz belokranj- vedoval vaje in jih začinil z duhoviskih skupin Šole zdravja, jim zažele- timi komentarji. Zanimivo je bilo slili dobrodošlico z belokranjsko poga- šati njegov komentar kot predstavčo, ter jih usmerili do info točke in nika mlade generacije, kako je doostalih stojnic, kjer so lahko preiz- živel to srečanje: »Veličastno je bilo kusili svojo zmogljivost, se spreho- stati pred enotno množico, ki je s dili po Svitovem črevu, izmerili krv- sinhronimi kretnjami telesa ustvarni tlak in si ogledali bogato ponud- jala iluzije, ki so me popeljale od jat bo različnih domačih belokranjskih ptic do morja. Z ramo ob rami stati s obrtnikov, ki so se odzvali povabilu sodelavci in pred seboj zreti v mnoDruštva Šola zdravja. žico oranžnih sorodnikov, ki svoZbrane sta z nagovorom pozdra- jo radost do življenja delijo in s tem vili nova predsednica društva Zden- poveličujejo sleherni trenutek. Velik ka Kavčič, župan Občine Črnomelj izziv je stopiti v velike čevlje, ki jih Andrej Kavšek in direktorica direk- je za zanamce pustil dr. Grishin in torata za javno zdravje pri Ministr- z njimi korakati naprej s skupnimi stvu za zdravje Vesna Marinko. Žu- močmi. Navdahnjen sem z gibčnopan je članice in člane zelo pohva- stjo, vitalnostjo in voljo naših dedlil in povedal, da včasih tudi on te- kov in babic, ki ostalim vlivajo upalovadi s skupino v Črnomlju, ter po- nje v srečno, stanovitno in krepoudaril, da so vaje zelo dobre, ker se stno starost. Kako veličastno!« Lepo je bilo videti toliko nasmejana koncu vaj počuti zelo razgibano. Predstavnica Ministrstva Vesna Ma- nih obrazov v enakomernem izvajarinko pa je v svojem nagovoru pou- nju vaj 1000 gibov, s katerimi že več kot 5100 članov in članic v 260 skupinah v 95 občinah začne svoj dan. Po vodeni telovadbi so se udeleženci srečanja podali na grad Vinica, voden pohod na Žeželj, sprehod po čudoviti poti ob prelepi Kolpi, se učili belokranjskih plesov, spoznavali zelišča ali pa se z Andražem Purgerjem, vodjo projekta Dihamo z naravo, odpravili do čudovite jase ob Kolpi in se v senci dreves seznanili z vadbo Dihamo z naravo. Oranžna barva se je kaj kmalu razlila okoli naokoli po Vinici. Družabno-telovadni dan v idilični Vinici so udeleženci srečanja zaključili prijetno, polni novih vtisov, saj so po vsakem takem srečanju bogatejši za nekaj novih prijateljstev in prijetnih spominov. Čeprav večinoma v tretjem življenjskem obdobju so ti veselo razpoloženi ljudje s svojo karizmo in dobro voljo pustili opazno oranžno sled v tej zeleni dolini, ki jo objema reka Kolpa. Srečanje v Vinici so omogočile vse tri belokranjske občine: Črnomelj, Metlika in Semič. Sicer pa Društvo Šola zdravja poleg Ministrstva za zdravje finančno podpirajo tudi Fundacija za šport, Športna unija Slovenije, Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, saj gre za prostovoljno in nevladno organizacijo, ki deluje v javnem interesu na področju športa in imajo status humanitarne organizacije na področju zdravja. Neda Galijaš Čeprav smo bili zelo radi na peščeni obali in v vodi, smo se z veseljem odpravljali na izlete v okolico. Kar dva dni smo si ogledovali najbližji Omiš, staro mesto v srcu Dalmacije, in se seznanili z njegovo bogato zgodovino. Zelo lepo je bilo v Imotskem na severni strani planine, z jezeri različnih barv in oblik, poimenovanih po barvi kamna, od katerega se voda odseva. Obiskali smo Modro, Zeleno, Rdeče in Blatno jezero. Nekatera jezera so tako globoka, da segajo pod morsko gladino. Tako kamen, ki ga vržeš v Rdeče jezero, zelo zanimivo potuje in menda se še tisto leto poročiš, če ti ga uspe vreči noter. Žal nismo našli nobenega kamna, turisti so očit­no željni porok. Sicer je večina jezer v kraških jamah. Modro in Rdeče naj bi bili povezani s podzemnimi kanali – vse do Jadranskega morja. Tretji dan smo se odpravili v Trogir, staro dalmatinsko mesto, ki je od leta 1997 uvrščeno na Unescov seznam kulturne dediščine. V njem se najde več cerkva, stolpov in zgradb mešanice grških, rimskih in beneških slogov. Prijetno je poslušati avtohtoni jezik, enako kot eno od pevskih klap – presenečenje našega vodiča. Pozabili nismo niti na dalmatinska vina – posebej kaštelanski crljenak in prigrizke. Pred odhodom nas je čoln popeljal po reki Cetini ter obisk vasice Gata, ki je del Poljičke republike, znane iz poznega srednjega veka. Predstavljala je nekakšen tampon med območji, ki bi se sicer vojskovala. Pogovarjali smo se o zanimivih določilih Poljičkega statuta, ki bi bil lahko navdih tudi za novodobno pravo, saj je imel zelo dobro urejeno zaščito izvirne vode, najstrožje sankcionirano trgovino z ljudmi, posilstva, vsakršno agresijo moških nad ženskami. No, menda pa je bilo sankcionirano tudi žensko izzivanje moških. Poljički statut je bil navdih celo angleškemu humanistu Moreu ob pisanju Utopije. Spoznali smo tradicionalno jed soparnik, ki je v času turške okupacije predstavljala preživetje. Danes je soparnik del hrvatske nematerialne kulturne dediščine in tudi gastronomske ponudbe. Lipini letovalci smo se veliko družili – na izletih, v vodi kot na kopnem, zvečer ob raznovrstnih razvedrilnih programih. Kar težko se nam je bilo posloviti od te lepe Dalmacije z željo, da se naslednje leto spet vrnemo. Besedilo in foto: Mija Jerman Slovesno na Šipku Ob 80-letnici ustanovitve brigade Slavka Šlandra zveza združenj za vredno- li na zgodovino našega boja za svote nob Na meji med občinama Ka- bodo in samostojnost, izpostavili damnik in Lukovica, na gabrških seno- našnje aktualne dogodke ter zaželeli žetih, je bila 6. avgusta 1943 ustano- prijeten dan, smo se z minuto molka vljena VI. Slovenska narodnoosvo- spomnili umrle Valerije Skrinjar Valbodilna udarna brigada Slavka Šlan- či, borke Šlandrove brigade. dra. Ob spomeniku na Šipku se vsako Slavnostni govornik Igor Kanižar leto zbirajo člani in članice zvez zdru- je spomnil na dan ustanovitve Šlanženj za vrednote NOB občin Lukovi- drove brigade, kot je o njem zapica, Kamnik, Domžale, Celje, Mozirje, sal član, narodni heroj Franc Avbelj Žalec in Moravče. Letošnjo jubilejno - Lojko, sprehodil se je po njeni poguprireditev sta pripravili Zveza zdru- mni poti in izpostavil njen prispevek ženj borcev za vrednote NOB Luko- k osvoboditvi naše domovine, ko so vica s predsednikom Marjanom Križmanom, in Občina Lukovica. Slovesnosti 3. septembra 2023 so se udeležili številni udeleženci, med njimi tudi županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar, župan Občine Moravče dr. Milan Balažic, podžupan Občine Domžale Matej Primožič, slavnostni govornik Igor Kanižar, predsednik Pokrajinskega sveta ZZB NOB osrednje slovenske regije, združenja veteranskih in domoljubnih društev, društva Sever in Triglav, društvo ljubiteljev starodobne tehnike vojaških vozil, častna enota območnega združenja slovenskih častnikov, številni praporščaki ter planinci Planinskega društva Blagovica. Organizirano smo se slovesnosti skupaj s predsednico Barbino Skok udeležili tudi člani domžalskega združenja za vrednote NOB. Po položitvi venca k spomeniku ter pozdravnih nagovorih obeh županov in podžupana, ki so spomni- borci Šlandrove brigade v nečloveških razmerah verjeli v zmago pravice in v nov, boljši svet, za katerega so bili pripravljeni darovati tudi svoja življenja ter poudaril: »Zato je prav, da se spoštljivo priklonimo žrtvam, da gradimo naše življenjske poti na vrednotah zahodne civilizacije, ki naj prežarjajo našo samozavest, ponos in pogum za nepredvidljive čase, celo zdaj, ko je na pragu Evrope spet slišati strele in eksplozije.« Povezovalka je bila Mira Smrkolj, v kulturnem programu so nastopili Kvartet Naši fantje pod vodstvom Dominika Krta, harmonikarji Tone Habjanič, Srečo Strehar in Uroš Križman ter recitator Goran Peršin. Množična udeležba in prisotnost številnih združenj in društev je ponovno dokazala, da se zavedamo pomena narodnoosvobodilne borbe, posebej takrat pogumnih borcev Šlandrove brigade. Vera Vojska Foto: Miro Pivar 18 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii obrazi domžalske tržnice slamnik@kd- dom zale. si ŽE STOLETJE OHRANJAJO AVTOHTONO SEME ZA ZELJE IN REPO ERIKA IN ANDREJ ŠKERL S KMETIJE ŠKERL Kmetija in zeljarstvo Škerl se nahaja v Klečah v Ljubljani. Družina Erike in Andreja Škerla zelenjavo prideluje integrirano in jo vsak teden ponudi tudi na domžalski tržnici. Znani so po okusnem kislem zelju in repi. in gostilničarjem. Poleti jo prodajamo tudi planinskim kočam, na primer Poštarskemu domu Vršič, planinskim kočam na Špički, na planini Viševnik, na planini Jezero in planinski koči na Vogarju. Uporabijo ju v tradicionalnih planinskih jedeh, kot so zelje z žganci, jota in segedin.« Renata Ucman Foto: Vido Repanšek E rika, ki z možem Andrejem na kmetiji in zeljarstvu Škerl v Klečah pri Savljah v Ljubljani ohranja tradicijo prednikov nam pojasni: »Naša kmetija obstaja že okoli 150 let, tedaj je bila to živinorejska kmetija. Možev stari oče je pred približno stotimi leti začel pridelovati zelje in repo za prodajo, drugo zelenjavo pa so pridelovali za svojo porabo. Že on je začel z naravnim kisanjem zelja samo z dodatkom morske soli. V tistih časih, ko so bile zime še zelo mrzle, so zelje čez noč kisali v krušni peči, saj so s tem pospešili proces kisanja. Takrat je moževa stara mama začela prodajati kislo zelje in kislo repo na osrednji ljubljanski tržnici. Še vedno pa so redili živino. To smo tudi mi na kmetiji vzrejali še pred desetletjem,« Še danes na kmetiji pridelajo največ zelja in repe za tradicionalno, naravno kisanje. Na kmetiji jima pri delu pomagajo tudi njuni trije otroci. »Dela nam nikoli ne zmanjka. Včasih delamo tudi ob nedeljah, če je nujno. Nedelje si sicer vzamemo proste in čas preživimo z družino. Takrat gremo raje v hribe kot pa na morje.« Že deset let na domžalski tržnici Škerlovi zelenjavo na domžalski tržnici prodajajo že deset let. »Prej sem bila domačinka iz Štude, zato sem še danes bolj povezana z Domžalami. Domžalska tržnica je lepo urejena in prijetna, zares prijazna majhna tržnica z dobrimi in različnimi ponudniki. Ponudba je kar velika. Na njej je veliko kmetij iz širše okolice. Všeč mi je, da na tržnico prihajajo zelo prijazne stranke, delovni čas same tržnice in da nam glede prodaje prisluhne tudi Občina Domžale.« Kupci na tržnico prihajajo tudi iz okoliških občin Kmetija s 25 hektarji površin »Naše njive so razpršene od ljubljanskih Črnuč do Stegen. Na kmetiji na petih hektarjih površin pridelujemo zelje in na treh do štirih hektarjih repo. Paradižnik in papriko pridelujemo v dveh rastlinjakih, na kmetiji pa na njivah pridelamo tudi vso drugo zelenjavo. Naša kmetija obsega okoli 20 do 25 hektarjev površin, skupaj s travniki.« Pridelujejo zelje in repo za kisanje Glavna dejavnost na njihovi kmetiji je pridelava zelja in repe za kisanje, pa tudi druge sezonske zelenjave in zelišč. »Spomladi začnemo s šparglji. Na kmetiji nato pridelamo vse od solate, krompirja, paradižnika, paprike, jajčevcev, korenja, peteršilja, pora, zelene, špinače, blitve, brokolija, cvetače, motovilca, fižola, radiča, bučk, solatnih kumar, kumaric za vlaganje, lubenic in melon do ananasovih melon, pa seveda zelje in repo. Pridelujemo tudi ptujsko čebulo, rdečo in rjavo čebulo, šalotko ter jesenski in spomladanski česen. Poleg zelenjave pridelujemo tudi sveža zelišča, ki jih je na tržnici prav tako mogoče kupiti v šopkih.« Že stoletje ohranjajo avtohtono seme Za pridelavo zelja in repe uporabijo svoje domače, avtohtono seme, ki ga v družini skrbno ohranjajo iz roda v rod. »Že moževi stari starši so ohranjali to avtohtono seme zelja in repe, tako da je v naši družini že zelo dolgo. Vzgajamo domače ljubljansko zelje, seme zanj pa ohranjamo že sto let, tako da je res av- Erika Škerl s kmetije in zeljarstva Škerl na domžalski tržnici svežo zelenjavo in zelišča, v času sezone pa tudi kislo zelje in repo, prodaja vsak teden od srede do sobote. tohtono na tem območju. Primerno je za kisanje, tako za ribanje kot sarme. To ljubljansko zelje je okusnejše, ima zelo tanke liste z zelo tankimi žilami, da se pri pripravi sarme njegovi listi lepo zvijajo. Pri pridelavi zelja imamo tako 70 odstotkov domačega semena, le približno tretjino semena zanj vsako leto kupimo. Ravno tako že zelo dolgo ohranjamo svoje domače seme za podolgovato repo. Lupimo jo strojno in mora biti ravno zato podolgovate oblike, da gre lahko v stroj. Poleg tega je ta podolgovata sorta repe veliko okusnejša in sočnejša kot okrogle sorte. Iz avtohtonega domačega semena pridelamo tudi rumeno kolerabo. Sadike za vzgojo druge zelenjave v rastlinjaku pridelamo sami iz semena, da so te res kakovostne.« Integriran način pridelave Na kmetiji Škerl so se odločili za integrirano pridelavo. »Naša kmetija leži na vodovarstvenem območju, zato imamo velikokrat nadzor v povezavi s fitofarmacevtskimi sredstvi. Ravno zato, ker ne smemo škropiti s temi sredstvi, smo se odločili za integrirani način pridelave. Trudimo se, da je naša pridelava zelenjave čim bolj zdrava. Njive gnojimo večinoma z organskimi gnoji- li. Zelo malo uporabljamo sredstva proti plevelu, zato zelo veliko plevemo na roke, plevel odstranjujemo tudi strojno, da ni treba uporabljati fitofarmacevtskih sredstev. Zelje in repo pridelujemo na prostem na njivah, v rastlinjaku pa gojimo paradižnik in papriko, v spomladanskem času tudi solato, pozimi pa motovilec. Sveži motovilec tako lahko prodajamo vso zimo, v marcu pa ponudimo prvo svežo solato. V aprilu je pri nas na voljo mladi krompir, od aprila do konca junija šparglji, v kasnejših mesecih pa tudi vsa druga zelenjava. Grah prodajamo že v začetku junija, konec junija pa domač fižol in plodovke.« Letos dobro uspeva fižol Pridelavo zelenjave prilagajajo vse opaznejšemu spreminjanju podnebja in ekstremnim vremenskim dogodkom, ki jih je še posebej letos veliko. »Opažamo precejšnje spremembe vremena. Že dolgo vrsto let sejemo repo točno na sv. Jakoba, ki je 25. julija. Že star pregovor pravi, da je repa, posejana na Jakoba, najboljša. Letos smo jo prvič zaradi napovedanega deževnega vremena sejali dan prej, kar se prej ni zgodilo vrsto let. Lani smo morali zaradi zelo sušnega poletja krompir zaliva- ti, letos pa ta zaradi prevelike količine dežja že gnije, tako da bo še težje pridelati dober pridelek. Ker so površine z nasadi zelja in repe zelo velike, jih ne moremo zaščititi pred neurji. Te nasade poskušamo zavarovati tako, da ne rastejo na enem mestu, ampak na njivah, ki so dovolj oddaljene druga od druge. Njive so poleg tega na različnih nadmorskih višinah, z različno prstjo. Veliko pozornosti posvečamo tudi kolobarju. Letošnje leto pa je, ker je veliko dežja, zelo ugodno za fižol. Tako mokrega poletja, kot je letošnje, že zelo dolgo ni bilo.« Zelje in repo naravno kisajo le z morsko soljo Zelje in repo kisajo naravno. »Po tradicionalnem postopku zelje in repo kisamo samo z morsko jodirano soljo, ki je grobo mleta. Zaradi tega sta kislo zelje in kisla repa bolj zdrava in ne povzročata nobenih prebavnih motenj. Repo kisamo v plastičnih kadeh, zelje pa v betonskih bazenih, obdelanih s plastiko, tako da je zelje v stiku le z neoporečno plastiko. Zelje kisamo od 8 do 10 tednov, repo pa od 4 do 5 tednov. Repo in zelje prodajamo nepakirano na ljubljanski in domžalski tržnici, pa tudi zadrugam, osnovnim šolam Na domžalski tržnici, ki z lepo urejenostjo, kakovostno in raznoliko ponudbo z okoliških kmetij privablja številne kupce tudi iz drugih občin, si želi nekaj izboljšav. »Želimo si, da bi se ob domžalski tržnici čimprej uredilo parkirišče za stranke, saj je med tednom vse težje najti prosto parkirno mesto. Če kupci kupijo večjo količino zelenjave, jo težko s tržnice nosijo na oddaljena parkirišča. Nujno bi bilo torej treba ob tržnici razširiti in urediti parkirišče za stranke. Na našo stojnico na domžalski tržnici prihajajo iz Vodic, Kamnika, Moravč, Mengša, Črnuč, celo iz Medvod, ne le iz Domžal. Kupcev bi bilo še več, če bi bilo dovolj parkirnih mest. Poleg tega bi bilo dobro, če bi se nad stojnice postavilo streho, ki bi varovala pred dežjem in soncem. Vendar le streho, da bi tržnica ostala odprta, saj je tako veliko prijetnejša. Na tržnici pogrešam še kakšno stojnico s suhim sadjem, orehi in raznolikim sadjem.« Na tržnico s sveže nabrano zelenjavo! Erika Škerl zelenjavo na domžalski tržnici prodaja vsak teden od srede do vključno sobote, ko je po navadi pred njihovo stojnico precej kupcev. »Prednost je, da zelenjavo naberemo zvečer pred prodajo na tržnici, tako da je sveže nabrana in očiščena. Sama rada prihajam na domžalsko tržnico, ker so stranke do nas dobre in hvaležne za to, kar jim ponujamo. Kupci se radi vračajo k nam. Kislo zelje in repo prodajamo vsak dan v tednu, od torka do sobote, tudi na osrednji ljubljanski tržnici, pri Zmajskem mostu. Kislo zelje in kislo repo pa je od septembra do meseca maja mogoče kupiti tudi pri nas na kmetiji v Klečah. Doma ju prodajamo na zaupanje, na enak način v sezoni, ki je od sredine aprila do konca junija, prodajamo šparglje.« ❒ letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 19 aktualno slamnik@kd- dom zale. si KAJ VE UMETNA (STROJNA) INTELIGENCA O NAS Konec lanskega novembra je kalifornijsko podjetje najširšim množicam dalo v uporabo Chat GPT. Cveta Zalokar in Maruša Pavlič Foto: Freepik P o letih raziskav in najbrž tudi obdelave gromozanskih količin podatkov ima zdaj slehernik možnost strojno pamet vprašati tako rekoč karkoli. Po polletnem delovanju mnogi trdijo, da je to revolucionarni mejnik v človeški zgodovini. Tako kot vsa velika odkritja v sebi skriva poleg izjemnih koristi tudi številne pasti, zadrege in nevarnosti, ki lahko povsem spremenijo prihodnost človeštva. V našem lokalnem časopisu se s temi ne bomo ukvarjali, pač pa sva z Marušo Pavlič, sodelavko na področju informacijske tehnologije v Knjižnici Domžale, tej novotariji zastavili nekaj vprašanj o naši občini. In odgovori so zelo zanimivi, iz njih se lahko marsikaj naučimo. Obenem pa tudi naredimo zaključek, da stroji le še niso popolni, saj so nas nekateri odgovori tudi nasmejali. Chat GPT je računalniška aplikacija, ki je uporabniku zelo prijazna. Ko jo odpremo, ji lahko enostavno zastavljamo vprašanja in naloge, iz nje pa začnejo bruhati odgovori. Lahko ji damo tudi večje in kompleksne naloge, kot na primer pisanje člankov, esejev, različnih znanstvenih nalog, strategij, prevajanje besedil, pisanje pesmi, scenarijev … Skratka, možnosti so neomejene. Odgovori nastajajo s hitro strojno obdelavo gromozanskih količin gradiva, ki je prisotno na internetu (skratka iz dosedanjih človeških stvaritev), v različnih oblikah. Njeni odgovori so večinoma točni in natančni, a žal zaradi ‘strojne’ logike in tudi netočnih osnovnih podatkov, iz katerih črpa, tudi napačni in polni napačnih sklepanj. Zato je absolutno nujno, da jih spraševalec pregleda, obdela, preveri … V tem bo tudi past za tiste, ki bodo skušali znanje umetne inteligence (UI) izkoristiti v svoj prid in ga uporabiti za lažne diplome, znanstvena ali celo umetniška dela. Z posebnimi preverjanji se namreč hitro lahko ugotovi, kje je izvor. Midve sva spraševali verzijo 3,5. Zdaj pa k Občini Domžale. Za začetek vprašanje, kaj ve o nas. Takole je zapisal: »Domžale je občina v Sloveniji, nahaja se v osrednjem delu države, v regiji Osrednjeslovenska. Občina Domžale (OD) vključuje tudi istoimensko mesto Domžale, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče regije. Mesto Domžale ima dolgo zgodovino, ki sega v srednji vek. Danes je Domžale moderno mesto s približno 12.000 prebivalci. Je pomembno prometno vozlišče in ponuja številne storitve in možnosti za prebivalce. V okviru OD je tudi več manjših naselij, ki se razprostirajo na širšem območju. V občini najdemo tudi nekaj naravnih in kulturnih znamenitosti, kot so grad Tuštanj in grad Črnelo ter reka Kamniška Bistrica, ki ponuja možnosti za številne rekreacijske dejavnosti. OD je znana tudi po športu. Imajo nogometni klub, KK Helios Suns, ki nastopa v slovenski košarkarski ligi. Prav tako imajo dobro razvito športno infrastrukturo, ki vključuje športne dvorane, stadione in druge objekte za športne dejavnosti. Domžale in okolica ponujata tudi številne možnosti za turizem in prosti čas. Obiskovalci lahko uživajo v naravi, obiščejo lokalne muzeje, sprehajajo se po mestnem središču ali pa se odpravijo na bližnje hribe in pohodniške poti. Skupaj z bogato zgodovino, kulturno dediščino in raznolikimi možnostmi za dejavnosti je občina Domžale privlačna destinacija za prebivalce in obiskovalce.« Zaključek: Chat GPT ve marsikaj o Občini Domžale. Hujšo napako je zagrešil, ker je med naše znamenitosti štel grad Tuštanj iz občine Moravče. Izpostavil je predvsem šport (najbrž se o tem veliko piše, kar kaže, katere dejavnosti so medijsko izpostavljene in pomembne za promocijo). Posebej omenja tudi turizem in kulturno dediščino. Nadaljevali smo z vprašanjem o razvojnih prednostih in pomembnih investicijah za prihodnost. Takole je odgovoril: Gospodarski razvoj: Domžale se nahajajo v bližini prestolnice Ljubljane in imajo ugodno prometno lego. To ustvarja odlične možnosti za gospodarski razvoj, privabljanje novih podjetij in investicij. Pomembno je spodbujati lokalno podjetništvo, ustvarjanje delovnih mest ter razvoj industrijskih in poslovnih con. Razvoj infrastrukture: Pomemben korak za razvoj občine je investiranje v razvoj infrastrukture. To vključuje izboljšanje prometnih povezav, širitve in vzdrževanje cest, razvoj javnega prevoza ter izgradnjo sodobne komunalne infrastrukture, vključno z elektriko, vodo, kanalizacijo in telekomunikacijami. Izobraževanje in raziskave: Investicije v izobraževanje so ključne za prihodnji razvoj občine. Zagotoviti je treba kakovostno izobraževanje na vseh ravneh, vključno z vrtci, osnovnimi šolami, srednjimi šolami in visokošolskimi ustanovami. Spodbujanje raziskav in inovacij ter vzpostavitev partnerstev z znanstveno-raziskovalnimi institucijami je prav tako pomembno za dolgoročen razvoj. Razvoj turizma: Občina Domžale ima bogato kulturno in naravno dediščino ter možnosti za turizem. Investicije v razvoj turizma, vključno z izboljšanjem infrastrukture za turi- ste, promocijo turističnih znamenitosti ter ponudbo različnih turističnih storitev, lahko pripomorejo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest v turističnem sektorju. Okolje in trajnostni razvoj: Pomemben cilj za prihodnost je trajnostni razvoj občine. Investicije v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost, varstvo okolja in ravnanje z odpadki so ključne za zmanjšanje ogljičnega odtisa ter ohranjanje čistega in zdravega okolja za prebivalce. Razvoj športne infrastrukture: Šport ima pomembno vlogo v Domžalah, zato je nujno vlaganje v razvoj športne infrastrukture. Izgradnja in posodobitev športnih objektov, igrišč, športnih dvoran in rekreacijskih površin omogoča prebivalcem kakovostno preživljanje prostega časa ter spodbuja športno dejavnost in zdrav življenjski slog. Zaključek: Ni skoraj kaj dodati, ker nam odlično svetuje. Skratka, ne potrebujemo velikih besed in obsežnih strategij, ker nam je UI vse povedala kratko in jedrnato. Po mnenju Chat GPT ima OD naslednje razvojne slabosti, ki jih je treba odpraviti: »Prometne razmere: Ena od glavnih slabosti je prometna infrastruktura v občini. Ceste in križišča so pogosto preobremenjeni, kar povzroča zastoje in težave pri prometu. Treba je izvajati izboljšave cest, vzpostaviti boljše prometne povezave ter razmisliti o alternativnih oblikah javnega prevoza, ki bi zmanjšale prometne obremenitve.« Pomanjkanje stanovanj: Domžale se soočajo s pomanjkanjem stanovanj, še posebej primernih za mlade družine in mlade. Nujno je razviti stanovanjske politike, ki spodbujajo gradnjo novih stanovanj po dostopnih cenah in zagotavljajo primerne bivalne razmere za vse prebivalce. Podpora malim in srednjim podjetjem: Kljub gospodarskim prednostim občine je potrebno več podpore za razvoj malih in srednjih podjetij. Sprejeti je treba ukrepe za poenostavitev administrativnih postopkov, zmanjšanje birokracije ter zagotavljanje finančnih in svetovalnih virov za podjetja, kar bi spodbudilo podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest. Kulturne in športne dejavnosti: V občini bi bilo koristno razviti več kulturnih in športnih dejavnosti ter objektov. Večji poudarek je treba nameniti razvoju kulturnih prireditev, festivalov, umetniških delavnic in športnih programov za vse generacije. To bi spodbudilo aktivno življenje prebivalcev ter ustvarilo več možnosti za prosti čas. Okoljska ozaveščenost: Kljub nekaterim prizadevanjem za trajnostni razvoj je treba povečati okoljsko ozaveščenost v občini. Vlaganje v izobraževanje o okolju, spodbujanje recikliranja in zmanjšanje uporabe plastike ter podpora obnovljivim virom energije so ključni koraki za izboljšanje okoljskega stanja občine. Turistična promocija: Domžale imajo potencial za razvoj turizma, vendar je potrebna boljša promocija turističnih znamenitosti in aktivnosti. Razvoj turističnih poti, promocija lokalne kulinarike, kulturnih prireditev in aktivnosti v naravi bi pritegnili več turistov in spodbudili turistično industrijo v občini. Zaključek: UI je prepoznala naše slabosti in v celoti se lahko strinjamo z njenimi ugotovitvami. Morda je nekatere izpustila (npr. položaj starejše generacije, pomanjkanje mest v domovih za starejše, mladi). Se je pa povsem zalomilo pri vprašanju pomembnih osebnosti OD. Tako je Chat GPT navedel kot domžalska župana Jožeta Simončiča (med letoma 2002 do 2022), med njegovim mandatom naj bi občina dosegla pomemben napredek na področju infrastrukture, gospodarstva in trajnostnega razvoja. Domžalski župan in politik naj bi bil tudi Jelko Kacin, ki naj bi poleg svojega prispevka na lokalni ravni bil tudi minister v slovenski vladi ter je imel vodilno vlogo pri komuniciranju in obvladovanju kriznih situacij. Ha ha ha … brez komentarja. Med Domžalčane je uvrstil tudi znano kantavtorico Natašo Pantar, športnika Roka Karbo (met diska), v Domžalah naj bi bil rojen igralec Marko Potrč ter priznani kuhar Aleš Bratož. Zaključek: Očitno je na tem področju popolnoma zgrešil. Jože Simončič je bil župan Šentjerneja, Marko Potrč je rojen v Mariboru, Aleš Bratož je bil predsednik uprave novomeškega Revoza, Nataša Panter in Rok Karba pa sta skoraj neznana. Morda pa je ta zmeda tudi odraz stanja, da nimamo na lokalni ravni primerno obdelanih in prikazanih številnih uspešnih občank in občanov (npr. na občinski spletni strani), iz katerih bi svoje podatke lahko črpala UI. Ta prispevek smo za vas pripravili v poletnih mesecih, da bi ga malo za hec malo zares lahko prebrali v brezskrbnih poletnih dneh. Žal letošnje poletje ni bilo brezskrbno. Najprej nevihte, nato poplave. Zaradi izrednih razmer smo avgustovski Slamnik namenili drugačnim temam, zaradi tega prispevek objavljamo zdaj. Povprašali smo ga tudi o nas, in sicer ali občinsko glasilo Slamnik dobro obvešča občane o dogajanju v občini. Takole je ocenil: Slamnik je uradno mesečno glasilo OD, ki redno izhaja in vsebuje novice, informacije ter dogodke, povezane z občino. Mesečnik se osredotoča na pomembne dogodke, projekte, prireditve, sporočila župana, novice iz občinske uprave, javna naročila, razpise ter druge relevantne informacije za občane. Slamnik je pomemben vir informacij za občane, saj jim omogoča, da ostanejo seznanjeni s ključnimi dejavnostmi in razvojnimi projekti v občini. S tem prebivalcem omogoča, da so bolje obveščeni o priložnostih, spremembah in aktualnih dogodkih, ki se tičejo njihovega lokalnega okolja. Poleg tega Slamnik omogoča tudi prostor za objavo obvestil, oglasov, intervjujev, predstavitev pomembnih osebnosti in drugih prispevkov, ki so pomembni za lokalno skupnost. Zato je mesečnik Slamnik pomemben komunikacijski kanal, ki občanom v občini Domžale omogoča ustrezno informiranost o dogajanju v njihovi občini. Zaključek: Hvala, Chat GPT … Za konec pa nam je še sestavil pesem o Domžalah. Tokrat pa si zaključek naredite kar sami. V dolini, kjer Kamniška Bistrica teče, leži občina, Domžale ime svoje nosi. Skrita med griči, naravno lepoto ohranja, kjer vsak obiskovalec ljubezen do nje čuti. V mestu Domžale utrip srca bije, upravno in kulturno središče, ki se vzpenja. Srednjeveških sledi preteklosti dotike pušča, vse do sodobnosti se naprej razpenja. Gradova Tuštanj in Črnelo ponosno stojita, skrivnosti preteklosti v svojih zidovih hranita. Reka Kamniška Bistrica se mirno vije, naravne lepote v srcu prebivalcev združuje. Tradicija izdelovanja slame prepoznavna je tu, ohranjena dediščina, ki še naprej živi. Knjižnica, kulturni dogodki, športne dejavnosti, v Domžalah skupnost povezujejo se v miru. Zeleni parki, sprehajalne poti, urejene vasi, Domžale s ponosom kličejo prebivalce svoje. Razvoj, inovacije, trajnostnost so cilji naprej, vizija prihodnosti, ki žari v očeh vsakega moje. Domžale, občina polna življenja in lepote, tvoje ime zveni v pesmi, tvoje srce bo preživelo. Spoštujmo dediščino, gradimo skupaj prihodnost, v občini Domžale raste močna skupnost, ljubezen zavezuje. ❒ Mestni kino Domžale 19.00 | OPPENHEIMER Zgodovinska drama / režija: Christopher Nolan / 17.00 | MEDNARODNI DAN STAREJŠIH – DUŠEVNO ZDRAVJE Predavanje / mednarodni dan starejših / duševno zdravje / čuječnost / predava: Andraž Purger, vodja projekta Dihamo z naravo, društvo Šola zdravja / vstop prost / org.: Društvo Šola zdravja, Knjižnica Domžale. 17.00 | BEREMO IN SE IGRAMO Z ERIKO Pravljična urica / teden otroka / od 4. leta dalje / obvezne spletne prijave / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 8.00–19.00 | MOJE BRALNO POPOTOVANJE IN ČUDEŽNI KOVČEK Razstava / projekti za spodbujanje branja: Moje bralno popotovanje in Čudežni kovček / oddelek za otroke in mladino Knjižnice Domžale / vstop prost / razstavlja: Knjižnica Domžale / na ogled do 15. oktobra. 2. oktober, ponedeljek 19.30 | KREATOR ZF drama / režija: Gareth Edwards / 2023, ZDA / epski ZF triler, v katerem se mora izkušeni agent sredi vojne med ljudmi in umetno inteligenco prebiti do skrivnega orožja, ki naj bi končalo vojno in uničilo človeštvo. 19.00 | CESARIA EVORA Za ZAMUDNIKE Dokumentarni film / Cesária Évora / 2022, Portugalska / 95' / dokumentarec s pomočjo doslej nevidenih arhivskih posnetkov in ekskluzivnih intervjujev z njenimi bližnjimi splete intimen portret 'bosonoge dive' / nagrada občinstva na festivalu IndieLisboa. Mestni kino Domžale 17.00 | P'ESTANIAN IN TRIJE SMRČKETIRJI Animirani film / po romanu Alexandra Dumasa / 2021, Španija / 84' / sinhronizirano, 6+ / P'estanian je mladi mečevalec, ki sanja, da bi se pridružil legendarnim Smrčketirjem – to je zgodba o velikem junaku, v borbi za čast, zvestobo in prijateljstvo. Arboretum Volčji Potok 8.00–18.00 | RAZSTAVA BUČ V Arboretumu jesenski čas vsako leto popestrijo z razstavo buč / letos si boste lahko ogledali poslikane buče najrazličnejših vzorcev v štirih sklopih ambientalnih postavitev / razstava bo na ogled na koncu programske poti vse do 5. 11. 2023. 1. oktober, nedelja Stand up šov: Tadej Toš: Abrahmm stand up Klub Blunout, 5. oktobra Knjižnica Domžale 9.00–10.00 | BRAINOBRAIN SENIOR Predstavitev možganske telovadbe z metodo Brainobrain / mednarodni dan starejših / ohranjanje spo- KD Franca Bernika Domžale 9.30 + 11.00 | PRIMOŽ ČUČNIK, PETRA STARE, ANDREJ ŠTULAR: ABEŽEDA Otroški abonma za vrtce in šole Glej opis pod 4. oktober. 6. oktober, petek Klub Blunout 20.00 | TADEJ TOŠ: ABRAHMM STAND UP Ne zamudite stand up šova v prostem slogu, ki prinaša humor v mnoge odtenke sivine / odkrijte smešno stran staranja v predstavi, ki duhovito razkriva boj človeka s časom. 20.00 | JESENSKO LISTJE Tragikomedija / 2023, Finska, Nemčija / 81' / Kaurismäkijev 'četrti del trilogije o proletariatu' o dveh osamljenih dušah, ki iščeta ljubezen v času ekonomske neenakosti, vojne in negotovosti. Mestni kino Domžale 19.00 | ANATOMIJA PADCA Glej opis pod 2. oktober. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Starost: 4+ / predhodna prijava! 08 205 01 73 / org.: Krajevna knjižnica Ihan. 18.00–18.45 | PRAVLJIČNA JOGA ZA OTROKE Pravljična joga / spoznavanje asan / dihanje / sproščanje / okrepitev fokusa / teden otroka / za otroke od 5. leta dalje / obvezna je spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. 17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA Pravljična urica / teden otroka / za otroke od 4. leta dalje / obvezna je spletna prijava. Knjižnica Domžale 9.30 | DELAVNICA ZA MAMICE Z DOJENČKI Delavnica / vstop prost / obvezna spletna prijava / vodi: Barbara Verhovc / org.: Barbara Verhovc, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika Domžale 9.30 + 11.00 | PRIMOŽ ČUČNIK, PETRA STARE, ANDREJ ŠTULAR: ABEŽEDA Otroški abonma za vrtce in šole Glej opis pod 4. oktober. 5. oktober, četrtek Otroška predstava: Jagoda Kulturni dom na Močilniku, Dob, 8. oktobra 11. oktober, sreda KD Franca Bernika Domžale 20.00 | ČARALICE Abonma glasbeno-scenski PRVI in IZVEN Koncertni dogodek / v novem projektu Zvezdane Novaković bodo zazvenele hvalnice naravi, starodavne magične besede in zagovori, s katerimi so zdravili naši predniki / hommage vsem starovercem, ki so s spoštovanjem gojili vero v naravo. Menačenkova domačija 18.00 | MARIJAN VODNIK: GOVORICA ROK Odprtje razstave / vstop prost / kiparska razstava priznanega domžalskega ustvarjalca / razstava bo odprta do 18. novembra / vstop prost. 17.00 | ALZHEIMER CAFFE Pogovori o demenci / strokovno predavanje za svojce oseb z demenco / mednarodni dan starejših / vstop prost / org.: Dom upokojencev Domžale, Društvo Spominčica, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 9.30–10.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 3. oktober. 10. oktober, torek 20.00 | OPPENHEIMER Glej opis pod 2. oktober. Mestni kino Domžale 19.00 | JESENSKO LISTJE Glej opis pod 5. oktober. Kulturni dom Radomlje 18.00 | ANJA KOSMAČ: JAZ, SREDOZEMSKI POTEPUH Fotografska razstava / FKVK Mavrica Radomlje / 'carpe diem' / fotografinja Anja Kosmač je na svojem potepanju po sončni Apuliji na jugu Italije, Andaluziji na jugu Španije in po Portugalski posnela množico čudovitih fotografij / na ogled do 10. 11. 2023. 9. oktober, ponedeljek 19.30 | ANATOMIJA PADCA Glej opis pod 2. oktober. 19.00 | MISIJA: NEMOGOČE – MAŠČEVANJE, 1. del Za ZAMUDNIKE Akcijski film / 2023, ZDA / 156' / Ethan Hunt in njegova ekipa se podajo na najnevarnejšo misijo doslej: izslediti grozljivo novo orožje, ki ogroža vse človeštvo, preden pade v napačne roke. Voden ornitološki sprehod Arboretum Volčji Potok, 15. oktobra Dogaja se ... slamnik Klub Blunout 20.30 | DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV Koncert / Društvo mrtvih pesnikov, skupina, poimenovana po filmu Petra Weira, zaznamuje slovensko glasbeno sceno že več kot trideset let / do danes so izdali osem studijskih albumov in lani dočakali tudi svojo prvo vinilko, koncertno ploščo Društvo mrtvih pesnikov 30 – Izštekani z godalnim kvartetom Corcoras. 20.15 | MORILCI CVETNE LUNE Epska kriminalna saga / po knjigi Davida Granna Killers of the Flower Moon: The Osage Murders and the Birth of the FBI / igrajo: Leonardo DiCaprio, Lily Gladstone, Robert De Niro / 2023, ZDA / 206' / najnovejši film Martina Scorseseja o nizu umorov med pripadniki plemena Osage na začetku dvajsetega stoletja, prikazana skozi romanco med belim prišlekom Ernestom Burkhartom in staroselko Mollie Kyle. 19.00 | PRETEKLA ŽIVLJENJA Glej opis pod 3. oktober. Mestni kino Domžale 17.00 | TAYLOR SWIFT: THE ERAS TOUR Glej opis pod 13. oktober. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | USTVARJANJE IZ DAS MASE Ustvarjalna delavnica / delavnico vodi: Gordana Bajuk / starost: 6+ / predhodna spletna prijava! / 08 205 01 73 / org.: Krajevna knjižnica Ihan. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA Glej opis pod 6. oktober. 20. oktober, petek Odprtje razstave s filmskim večerom Knjižnica Domžale, 16. oktobra 20.00 | LEILINI BRATJE Abonma filmski PONEDELJEK Drama / 2022, Iran / 159' / hitro tempirana, razburkana in nepričakovanih preobratov polna drama o družini, ki se obupano skuša otresti dušečega bremena tradicije, patriarhata in finančne krize. Mestni kino Domžale 19.00 | ODPULJENI DENAR Glej opis pod 6. oktober. Knjižnica Domžale 19.00 | ODPRTJE RAZSTAVE S FILMSKIM VEČEROM Odprtje razstave / na ogled bo na glavnem razstavišču Knjižnice Domžale od 16. oktobra do 10. novembra / razstavlja: FKVK Mavrica Radomlje/ vstop prost / org.: FKVK Mavrica Radomlje, Knjižnica Domžale. 19.15 | MORILCI CVETNE LUNE 18.00 | ŠEPET METULJA Glej opis pod 18. oktober. Mestni kino Domžale 17.00 | TAYLOR SWIFT: THE ERAS TOUR Glej opis pod 13. oktober. KD Franca Bernika Domžale 10.00 | REPKI – KONCERT ZA OTROKE Sobotna otroška matineja / za IZVEN Rap koncert za otroke / nastopata: Trkaj in Igor Saksida / 45' / primerno za 3+ / spoznajte zaklade naše rimane besede od Toneta Pavčka pa do Svetlane Makarovič in vse do modernejših avtorjev, kot sta Anja Štefan in Andrej Rozman Roza, ki se v Repkih primejo za roke in zavrtijo na glavi. 16. oktober, ponedeljek 21. oktober, sobota 20.30 | KREATOR Glej opis pod 1. oktober. 19.15 | SEPTEMBRSKA KLASA Za ZAMUDNIKE Dokumentarni film / 2020, Slovenija, Srbija, Hrvaška / 78' / film Igorja Šterka je portret generacije, ki se je z območja vse Jugoslavije septembra 1987 zbrala v kasarni na otoku Vis, da bi odslužila 365 dni v JLA. 17.30 | TAYLOR SWIFT: THE ERAS TOUR Glej opis pod 13. oktober. Mestni kino Domžale 17.00 | BARBIE Glej opis pod 8. oktober. Kulturni dom na Močilniku, Dob 19.30 | VRAŽEVERNEŽ Ponovitev komedije / predsednika uglednega podjetja muči obsedenost z vraževernostjo – verjame v stvari in dogodke, ki mu nakazujejo srečo ali nesrečo … celo svoje hčerke noče zaupati ljubljeni osebi / predstava domače odrasle gledališke skupine / informacije: 041 420 610. Arboretum Volčji Potok 8.30–9.30 | ORNITOLOŠKI SPREHOD V Arboretumu Volčji Potok najdemo raznolike skupine dreves in rastlin, ki nudijo zatočišče in hrano kopici različnih vrst ptic / ornitologija Alenka Bradač vas bo s spremno besedo o življenju in navadah ptic vodila skozi jutranji park / prinesite svoj daljnogled / vodenje je brezplačno, plača se vstopnino v park, prijave niso potrebne / zberemo se pri vhodu v park. 15. oktober, nedelja Gledališka komedija: Vraževernež Kulturni dom na Močilniku, Dob, 15. oktobra Mestni kino Domžale 18.00 | TROLI 3 Animirana pustolovska komedija / 2023, ZDA / 92' / sinhronizirano, 4 + / letos bo znova čas za petje in ples, saj se na velika platna vračajo zabavna in nagajiva bitja v animirani družinski komediji Troli 3. 16.00–18.00 | JESENSKA DELAVNICA Ustvarjalna delavnica na temo jeseni / za vse otroke / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA Glej opis pod 6. oktober. 27. oktober, petek Klub Blunout 20.30 | STEVE KLINK TRIO: TRILOGY IN BLUE Jazz večer Jazz se vrača v blunout vsaki drugi četrtek / »Predvsem sem hotel glasbo popeljati nazaj, vse do mojih korenin,« je Steve Klink, v Sloveniji znan kot soprog in glasbeni partner pevke Mie Žnidarič, pred kratkim povedal novinarju med pogovorom o svojem novem in dolgo pričakovanem albumu Trilogy in Blue. 20.00 | MORILCI CVETNE LUNE Glej opis pod 20. oktober. Mestni kino Domžale 19.00 | TAYLOR SWIFT: THE ERAS TOUR Glej opis pod 13. oktober. 18.00 | JOŽE KARLOVŠEK Dogodek ob 60. obletnici smrti Jožeta Karlovška / domoznanstvo / predstavitev nove digitalne zbirke o Jožetu Karlovšku na portalu Kamra / vstop prost / org.: družina Karlovšek, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA Glej opis pod 5. oktober. 26. oktober, četrtek Klub Blunout 20.00 | NIK ŠKRLEC: ZDRAVA PAMET Monokomedija o možganih / nora monokomedija o možganih, naših mislih in vseh vragolijah, ki nam jih uganjajo / na odru bo svoje možgane seciral Nik Škrlec, igralec in tv voditelj, ki si lahko zapomni tisoče decimalk števila pi in je hkrati vsaj enkrat na mesec na banki, ker pozabi PIN bančne kartice. 20.00 | ŠEPET METULJA Glej opis pod 18. oktober. Odprtje fotografske razstave Po obali Center za mlade Domžale, 19. oktobra Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ oktober številka 9 | september 2023 | letnik lxiii koledar dogodkov 20.00 | PSOM IN ITALIJANOM VSTOP PREPOVEDAN Animirani film / 70' / Luigi Ughetto se v iskanju boljšega življenja z bratoma odpravi čez mejo, v švicarske in francoske Alpe – tam opravljajo gradbena dela, ki se jim domačini izogibajo. 17.30 | BARBIE Fantazijska komedija / 2023, ZDA / 114' / če živiš v Barbie deželi, pomeni, da si popolno bitje na popolnem mestu. Razen, če imaš totalno eksistencialno krizo … ali pa si Ken … Mestni kino Domžale 17.00 | TAČKE NA PATRULJI: SILNI FILM Glej opis pod 6. oktober. Kulturni dom na Močilniku, Dob 16.00 | JAGODA Abonma in izven Deklica z velikim srcem in modrostjo – z vsako rastlino, živaljo ali človekom zavestno ustvari harmoničen odnos, dobro se počuti v gozdu, obdana s prijaznimi živalmi kot na domačem vrtu med rožami ali v mamini kuhinji / gostuje TEATER ZA VSE, Jesenice / informacije in rezervacije: 041 420 610. 8. oktober, nedelja 20.30 | KREATOR Glej opis pod 1. oktober. 19.30 | ODPULJENI DENAR Glej opis pod 6. oktober. Mestni kino Domžale 17.30 | TAČKE NA PATRULJI: SILNI FILM Glej opis pod 6. oktober. 7. oktober, sobota Klub Blunout 20.30 | KOKOSY Koncert / Kokosy so štiridimenzionalno bitje pretežno glasbene nature, ki glasbosferi ponuja svež vetrič nedefiniranosti / žanrsko se Kokosy ne opredeljujejo pretirano, lahko bi dejali, da predstavljajo nov val indie-pop-jazz-funk-punk-softboirocka. 20.00 | ODPULJENI DENAR Biografska komična drama / po knjigi The Antisocial Network Bena Mezricha / 2023, ZDA / 104' / pripoved o Davidu in Goljatu, osnovana po neverjetni resnični zgodbi običajnih ljudi, ki so pokazali Wall Streetu sredinec in obogateli tako, da so spremenili GameStop (ja, prodajalno videoiger v nakupovalnih središčih) v najbolj vroče podjetje na svetu. 19.00 | PRETEKLA ŽIVLJENJA Glej opis pod 3. oktober. Mestni kino Domžale 18.00 | TAČKE NA PATRULJI: SILNI FILM Akcijski animirani film / 2023, ZDA / 92' / sinhronizirano, 4 + / prihaja nova pasma junakov, spoznajte mogočne kužke / reševalni kužki tokrat dobijo supermoči in postanejo mogočni kužki, moči pa bodo morali obvarovati pred zlobneži. Krajevna knjižnica Ihan 18.00 | BRALNE TAČKE Beremo kužku, skupinsko / starost: 4+ / predhodna spletna prijava / 08 205 01 73 / org.: Društvo ambasadorji nasmeha, Krajevna knjižnica Ihan. 16.00–19.00 | DVORANA IGRAČ Predstavitev knjižnične igroteke / od 3. leta dalje / teden otroka / obvezna je prisotnost staršev ali skrbnikov / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 16.00–19.00 | IGROTEKA Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre za vse generacije / teden otroka / org.: Knjižnica Domžale. mina, koncentracije in duševne vitalnosti v tretjem življenjskem obdobju / vstop prost / org.: Brainobrain center Dol pri Ljubljani, Knjižnica Domžale. 20.00 | TAYLOR SWIFT: THE ERAS TOUR Glej opis pod 13. oktober. 17.00 | TAYLOR SWIFT: THE ERAS TOUR Glej opis pod 13. oktober. Mestni kino Domžale 10.00 | CMOKCI Za najmlajše / 17' / brez dialogov, 2+ / ustvarjalca serije Bacek Jon/ dogodivščine drobcenih prijateljev, zelo majcenih cmokcev, ki se zabavajo z raziskovanjem otroške sobe, kadar ni nikogar v bližini. Menačenkova domačija 9.30 | DELAVNICA: KOŠARICA IZ SROBOTA Priprava materiala in pletenje košarice / vodita Jasmina Klopčič in Janja Smrkolj, pletarki iz Zavoda Dobra pot / trajanje: 3,5 ure / št. udeležencev (odrasli): 10 / obvezne prijave do 10. 10. na menacenk@ kd-domzale.si ali 01 722 50 50 (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) / kotizacija: 20 evrov. 14. oktober, sobota Klub Blunout 20.30 | KOALA VOICE Koncert / Koale. G(l)as. Tempo. / Koala Voice je nastala leta 2010 v Kisovcu. Prišli so nekaj kakor … Nerodno. Nepoznano. Nevede. 21.00 | TAYLOR SWIFT: THE ERAS TOUR Glej opis zgoraj. Mestni kino Domžale 18.00 | TAYLOR SWIFT: THE ERAS TOUR Koncertni film / 2023, ZDA / 165' / zdaj lahko tudi na velikem platnu doživite dih jemajoči koncert s turneje Eras ene in edine Taylor Swift! 13. oktober, petek Klub Blunout 20.30 | AJDA STINA TUREK Jazz večer / Ajda Stina Turek Trio priložnostno deluje že od leta 2018, ko so glasbeniki prvič skupaj nastopili v Dubrovniku v znanem Jazz Cafe Troubadour in navduševali turiste / Jazz koncerte organiziramo v sodelovanju z Zavodom 2-5-1 JAZZ. 20.00 | PSOM IN ITALIJANOM VSTOP PREPOVEDAN Glej opis pod 4. oktober. 19.00 | DOGMAN Drama / 2023, ZDA, Francija / 113' / neverjetna zgodba o otroku, ki ga je življenje močno prizadelo in bo svojo rešitev našel v ljubezni do svojih psov. Mestni kino Domžale 18.00 | TAČKE NA PATRULJI: SILNI FILM Glej opis pod 6. oktober. 18.00 | PROMETNA VARNOST ZA STAREJŠE VOZNIKE Predavanje / mednarodni dan starejših / za voznice in voznike 65+ / predava AMZS inštruktor varne vožnje z Vranskega / med udeleženci bo žreb za brezplačen tečaj varne vožnje, prilagojen za starejše voznike, v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem / vstop prost / org.: AMZS, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA Glej opis pod 5. oktober. 12. oktober, četrtek KD Franca Bernika Domžale 20.00 | ČARALICE Abonma glasbeno-scenski DRUGI in IZVEN Glej opis pod 10. oktober. Center za mlade Domžale 19.00 | ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE PO OBALI Ko babica Binca Lomšek prebudi interes hčere in vnukinje za sodelovanje s fotoaparatom v roki in skupaj raziskujejo po slovenski obali, je razstava z naslovom PO OBALI neizogibna / FKVK Mavrica Radomlje / tri generacije / razstavljajo: Binca Lomšek, Eva Lomšek in Neža Avbelj Lomšek. 20.00 | PERO Premiera Dokumentarni film / režija: Damjan Kozole / 2023 Slovenija / 98' / film Damjana Kozoleta o življenju, karieri in strahovih Petra Musevskega (1965–2020) / poklon velikemu slovenskemu igralcu. Mestni kino Domžale 19.00 | TAYLOR SWIFT: THE ERAS TOUR Glej opis pod 13. oktober. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Glej opis pod 5. oktober. 19.00 | MATEJ KOŠIR: INDIJA IN NEPAL Potopisno predavanje / popotnik: Matej Košir / vstop prost / org.: Matej Košir, Knjižnica Domžale. 17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA Glej opis pod 5. oktober. Knjižnica Domžale 9.30 | DELAVNICA ZA MAMICE Z DOJENČKI Glej opis pod 5. oktober. 19. oktober, četrtek 19.00 | LEILINI BRATJE Glej opis pod 16. oktober. Mestni kino Domžale 18.00 | ŠEPET METULJA PREMIERA z ekipo filma Mladinska romantična drama / režija: Alen Pavšar / 2023, Slovenija / 110' / novi slovenski celovečerni film je najstniška romantična drama o drugačnosti, sanjah, premagovanju ovir in vztrajanju. Knjižnica Domžale 19.00 | PEŠKI OKTET Kulturna društva se predstavijo / vstop prost / org.: JSKD – OI Domžale, Knjižnica Domžale. 18. oktober, sreda 20.00 | POTNIKI NOČI Glej opis pod 4. oktober. 19.00 | DOGMAN Glej opis pod 12. oktober. Mestni kino Domžale 17.00 | ASTEROID CITY Filmski abonma SREBRNO PLATNO Komedija / 104' / nič ne more opisati vizualno osupljivega filma Wesa Andersona, kjer se o umetnosti, žalovanju, vesolju in smislu vsega skupaj sprašujemo v družbi nekaterih najsvetlejših zvezd filmskega neba: Scarlett Johansson, Jasona Schwartzmana, Toma Hanksa, Steva Carella, Margot Robbie … Knjižnica Domžale 19.00 | PODJETNIŠKO-LITERARNI VEČER Zaključek Podjetniške bralne značke 2022/2023 / gostja: Petra Škarja, pisateljica in uspešna podjetnica, ustanoviteljica založbe 5KA / vodi: Ajda Vodlan / vstop prost / org.: Obrtna zbornica Domžale, Knjižnica Domžale. 17. oktober, torek Mestni kino Domžale 19.00 | PSOM IN ITALIJANOM VSTOP PREPOVEDAN Glej opis pod 4. oktober. Knjižnica Domžale 18.00 | JANKA JERMAN: ARITMIJA DUŠE Predstavitev pesniške zbirke / vstop prost / predstavlja avtorica Janka Jerman / org.: Janka Jerman, Knjižnica Domžale. iz urada župana koledar dogodkov Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v novembru 2023 pošljite do 18. oktobra na naslov: koledar@kd-domzale.si. Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: promocijsko gradivo Koledar dogodkov 21.00 | NUNA 2 Glej opis pod 30. oktober. 20.00 | OČE IN VOJAK Glej opis pod 27. oktober. 20.00 | JESENSKO LISTJE Glej opis pod 5. oktober. 25. oktober, sreda 19.00 | PET NOČI PRI FREDDYJU Glej opis pod 30. oktober. Mestni kino Domžale 18.00 | TROLI 3 Glej opis pod 27. oktober. 31. oktober, torek 21.00 | PET NOČI PRI FREDDYJU Grozljivka / režija: Emma Tammi / po franšizi videoiger Five Nights at Freddy's / 2023, ZDA / 110' / v mojstrski grozljivki spremljamo srhljivo zgodbo varnostnika v piceriji Pri Freddyju. 20.00 | MORILCI CVETNE LUNE Glej opis pod 20. oktober. 19.00 | NUNA II Grozljivka / 2023, ZDA / 110' / zgodba sledi sestri Irene, ki se mora ponovno soočiti z zlo silo v podobi demonske nune po imenu Valak. Mestni kino Domžale 10.00 | TAČKE NA PATRULJI: SILNI FILM Glej opis pod 6. oktober. 30. oktober, ponedeljek 20.00 | OČE IN VOJAK Glej opis pod 27. oktober. 19.00 | PERO Za ZAMUDNIKE Glej opis pod 19. oktober. 16.30 | TAYLOR SWIFT: THE ERAS TOUR Glej opis pod 13. oktober. Mestni kino Domžale 16.00 | TROLI 3 Glej opis pod 27. oktober. 29. oktober, nedelja 20.00 | MORILCI CVETNE LUNE Glej opis pod 20. oktober. 19.00 | TAYLOR SWIFT: THE ERAS TOUR Glej opis pod 13. oktober. 18.00 | TROLI 3 Glej opis pod 27. oktober. Mestni kino Domžale 10.00 | TAČKE NA PATRULJI: SILNI FILM Glej opis pod 6. oktober. 28. oktober, sobota 20.00 | TAYLOR SWIFT: THE ERAS TOUR Glej opis pod 13. oktober. 19.00 | OČE IN VOJAK Vojna drama / Tirailleurs / 2022 / 100' / epska pripoved o zamolčanem vidiku francoske zgodovine, hkrati pa intimni portret očetovske ljubezni. Mestni kino Domžale 19.00 | KREATOR Glej opis pod 1. oktober. 19.00 | ŠPELA KAPLJA: KAKO SE LJUBI REKA Predstavitev knjige / ljubezenska pisma rekam / pomen in zaščita rek / avtorica Špela Kaplja je pisateljica, pripovedovalka zgodb, naravovarstvenica in Varuhinja Rovščice v okviru projekta Varuhinje rek / vstop prost / org.: Špela Kaplja, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 9.30–10.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 3. oktober. 24. oktober, torek KD Franca Bernika Domžale 20.00 | ROMANTIKA NA OBZORJU Koncertni abonma MODRI in IZVEN Koncert klasične glasbe / program: Schubert, Beethoven / stari znanci in nekaj novincev bodo skupaj poustvarili dve glasbeni mojstrovini: še klasično oblikovan Beethovnov Septet z zametki novega in Schubertov Oktet, ki je glasbena mojstrovina izven vseh meril, eden od vrhuncev komorne glasbe. 18.00 | DOBER VEČER, ZNANOST: URBANIZEM V luči podnebnih sprememb, naravnih nesreč in spreminjajočih se družbenih navad se bomo dotaknili urbanizma in trajnostnega razvoja / skozi pogovor s strokovnjaki bomo predstavili pomen urbanističnega načrtovanja za celovit trajnostni razvoj. Knjižnica Domžale 18.00–21.00 | KAMIŠIBAJ DELAVNICE ZA ODRASLE Sklop treh delavnic / ustvarjanje kamišibaja v teoriji in praksi / preplet individualnega dela, praktičnega dela in predavanj / za odrasle ustvarjalce, umetnike, pedagoge in ostale / delavnica je brezplačna / obvezna spletna prijava / več na www. knjiznica-domzale.si / org.: Knjižnica Domžale. 23. oktober, ponedeljek 20.00 | TAYLOR SWIFT: THE ERAS TOUR Glej opis pod 13. oktober. 19.00 | SEPTEMBRSKA KLASA Za ZAMUDNIKE Glej opis pod 15. oktober. 17.30 | ŠEPET METULJA Glej opis pod 18. oktober. Mestni kino Domžale 17.00 | TAČKE NA PATRULJI: SILNI FILM Glej opis pod 6. oktober. 22. oktober, nedelja 20.15 | BARBIE Glej opis pod 8. oktober. Glej opis pod 20. oktober. slamnik@kd- dom zale. si Mestni kino Domžale 19.00 | POTNIKI NOČI Drama / režija: Mikhaël Hers / 2022, Francija / 111' / film, prežet z zvoki, glasbo in barvami osemdesetih let, je intimna družinska kronika, ki najde poezijo v drobnih trenutkih vsakdanjega življenja / s Charlotte Gainsbourg v glavni vlogi. Slamnikarski muzej 18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI: KOFUTNIKOVA DOMAČIJA MORA ŽIVETI NAPREJ Predstavitev idejne zasnove ureditve parka v Srednjih Jaršah / vstop prost / sodelujoči: arhitekturni biro Archinauts – Barbara Pirih, Andreja Pogačnik Jarc, Saša Roškar, Vilma Vrtačnik Merčun, Katarina Rus Krušelj / pogovor vodi Cveta Zalokar. Knjižnica Domžale 17.00 | PIKINE ZGODBE Pikina čajanka / Pikine zgodbe / delavnica / teden otroka / za otroke od 5. leta dalje / obvezna je spletna prijava / org.: Lidija Smerkolj Turšič, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika Domžale 9.30 + 11.00 | PRIMOŽ ČUČNIK, PETRA STARE, ANDREJ ŠTULAR: ABEŽEDA Otroški abonma za vrtce in šole Lutkovna predstava / režija: Petra Stare / nastopajo: Petra Stare, Andrej Štular / glasba v živo: Katja Stare / 45' / Abežeda je predstava in koncert hkrati. Enakovredno prepletanje lutkarstva, izvajanja in mešanja glasbe pred občinstvom ustvari radoživ dogodek, ko iskanje in poslušanje črk postane prava avantura. 4. oktober, sreda 20.00 | PRETEKLA ŽIVLJENJA Romantična drama / Past Lives / režija: Celine Song / 2023, ZDA / 105' / film, ki ga je navdihnilo režiserkino resnično življenje, svojo pripoved lahkotno, nežno in prefinjeno spleta do nepričakovano silovitega čustvenega vrhunca / veliko odkritje Sundancea in Berlinala ter eden najboljših filmov leta po mnenju številnih kritikov! Mestni kino Domžale 19.00 | KREATOR Glej opis pod 1. oktober. Knjižnica Domžale 9.30–10.30 | IGRALNE URICE Igrarije v knjižnici / teden otroka / za predšolske otroke od 2. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 3. oktober, torek 20.00 | ANATOMIJA PADCA Abonma filmski PONEDELJEK Drama / Anatomie d’une chute / režija: Justine Triet / 2023, Francija / 151' / Justine Triet (Sibyl) v razburljivi sodni drami secira primer smrti in razpad zakonske zveze / film z izjemno Sandro Hüller v glavni vlogi je osvojil zlato palmo na zadnjem festivalu v Cannesu. igrajo: Cillian Murphy, Emily Blunt, Matt Damon, Robert Downey Jr., Florence Pugh, Kenneth Branagh / 2023, Velika Britanija, ZDA / 180' / zgodba spremlja ameriškega znanstvenika J. Roberta Oppenheimerja, očeta atomske bombe in človeka s paradoksom, saj mora tvegati uničenje sveta, da bi ga rešil. letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 21 22 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii iz naših vrtcev in šol Za Čudežnim pralnim strojem Jagoda slamnik@kd- dom zale. si Prostor za mlade danes in jutri Kulturni dom na Močilniku je skupaj z letnim gledališčem kulturno središče Krajevne skupnosti Dob, predvsem pa Mladi potrebujejo svoj prijazno zavetišče Kulturnega društva Jožef Virk Dob. prostor, prostor za mlade. kd jožef virk dob V njem pridno vadijo, pripravljajo različne delavnice, predvsem pa prirejajo svoje dobro obiskane predstave kot tudi različna gostovanja. Dom posebno dobro poznajo najmlajši obiskovalci, saj pridno obiskujejo otroški abonma, v katerem ne manjka prijetnih igranih in lutkovnih predstav, še posebej pa vsako leto navdušuje tudi predstava domače otroške dramske skupine. Tako je tudi v letošnjem septembru dvorano na Močilniku napolnil vrišč in veselje najmlajših, ki radi obiskujejo otroške predstave v okviru otroškega abonmaja Živ žav in ga vsakič tudi težko pričakujejo. Tudi letos se je otroški abonma začel s prisrčno zgodbo z malce nenavadnim glavnim junakom – čudežnim pralnim strojem. Zanimiva predstava je bila polna prijetnih misli, bogatih kostumov in je prisotne najmlajše ne le razveselila, temveč tudi podučila, domači gledališčniki pa niso pozabili tudi na to, da otroci radi pojejo. In so zapeli. In ko so žarečih obrazov, marsikdo tudi vprašanj, odhajali iz dvorane, so bile njihove misli že pri naslednji predstavi, pri srečanju z Jagodo, ki jih pričakuje 8. oktobra 2023. Dobrodošli! Vera Vojska Foto: arhiv KD Jožef Virk Dob Fotografski natečaj Pogled 2023 Center za mlade Domžale razpisuje že tradicionalni mladinski fotografski natečaj POGLED. K sodelovanju vabljeni prav vsi, ki vas navdušuje fotografija. Mladi, otroci, njihovi mentorji, odrasli, ljubiteljski in profesionalni fotografi. Tudi letos lahko na natečaju sodelujete v treh temah v barvni ali črno-beli tehniki: štirikotnik, rdeče in prosta tema. Sodelovanje poteka v treh starostnih kategorijah. Za mlade do 29 let in njihove mentorje je sodelovanje brezplačno. Rok za oddajo fotografij je 6. november 2023 prek spletnega obrazca. Več informacij o razpisu in načinu oddaje fotografij najdete na spletni strani Centra za mlade Domžale (czm-domzale.si). Vir: Center za mlade Domžale czm domžale In ne kateregakoli. Potrebujejo prostor, ki je vključujoč, varen in namenjen vsem mladim. Prostor, ki ga sami sooblikujejo, mu dajo namen in smisel. Prostori za mlade so namenjeni srečevanju, druženju in ne nazadnje izobraževanju. Vprašanje prostora za mlade je aktualno vprašanje vsakega kraja. V ta namen je Center za mlade Domžale (CZM) pripravil odprto srečanje mladih na temo mladinskega prostora za mlade, ki je potekalo 25. septembra 2023. Na srečanje so povabili mlade, da delijo svoje ideje in predloge. Sodelovala je tudi komisija za mladinska vprašanja, ki odpira temo prostora za mlade v Domžalah v okviru oblikovanja nove strategije za mlade v občini Domžale. Poleg teme prostora za mlade v Domžalah so na srečanju naslovili tudi temo prenovo Placa za mlade, kaj si mladi želijo, kakšne so jih njihove ideje in konkretni predlogi za prenovo. Plac za mlade je prostor Centra za mlade Domžale, ki je namenjen mladim in aktivnostim za mlade. Plac se je oblikoval leta 2016 s pomočjo prostovoljcev, ki so v delovni akciji sooblikovali prostor in izdelali opremo. V vsem tem času je prostor zaživel in postal del mladih, ki ga obiskujejo po koncu pouka, v popoldanskem delu pa potekajo organizirane aktivnosti za mlade – vadba, tečaji tujih jezikov, ustvarjalne in foto delavnice ter še in še. Ne nazadnje, prostor gosti tudi številčne mednarodne projekte za mlade. V oktobru 2023 CZM organizira mednarodni projekt Evropske solidarnostne enote, v okviru katerega bo 12 prostovoljcev iz tujine pod vodstvom mentorjev prenavljajo Plac, saj le ta nujno potrebuje osvežitev. Kaj bi si mladi želeli, kaj bi spremenili, je CZM naslovil na srečanju mladih, pozabil pa ni niti na svoje obiskovalce, ki so tudi sami podali številne želje in ideje za prenovo. Prenova prostora bo potekala med 6. in 20. oktobrom, z odprtjem 26. oktobra 2023. Vabljeni! V šolskem letu 2023/2024 vabimo na Igralne urice Igralne urice so popoldanska dejavnost, namenjena otrokom, ki ne obiskujejo rednega programa vrtca in prihajajo iz občine Domžale. S popoldansko obliko dejavnosti spodbujamo otroke k spoznavanju in druženju z novimi prijatelji, skupni igri, ustvarjanju, prepevanju in rajanju. Igralne urice potekajo v prostorih Vrtca Urša – v enoti Češmin (Murnova ulica 14, Domžale), enkrat tedensko ob ponedeljkih od 16.30 do 18.00 od oktobra do maja. Ker želimo delovati strokovno in v prijetnem vzdušju, je število otrok omejeno na 10. Vsi, ki se želite igrati z nami, se lahko prijavite v enoti Češmin (Murnova ulica 14, Domžale) ali po telefonu 01 729 86 17, do zasedbe prostih mest. Vabljeni! Vrtec Urša Center za mlade Domžale IGRAJ SE Z NAMI V ČETRTEK, 5. 10. 2023 OD 16.00 DO 19.00 V ČEŠMINOVEM PARKU NASTOPAJOČI ZABAVNE DELAVNICE, KI BODO POTEŠILE RADOVEDNOST IGRE SREČOLOV letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 23 iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si V CENTRU ZA MLADE GLOBE Estonia Learning Expedition 2023 OKTOBRA DOGAJA Skupina šestih dijakov in dveh spremljevalcev iz SŠ Domžale se je med 7. in Lorem ipsum 10. avgustom 2023 udeležila Učne odprave GLOBE Estonija 2023 – GLE 2023. OKTOBRA JEZIKAMO Začenjamo s tečaji tujih jezikov! Več informacij najdeš na spletni strani CZM. NEMŠCINA | ZACNEMO 2. 10. Prijave zbiramo za začetni in nadaljevalni tečaj. Izvedel se bo tisti, za katerega bomo prejeli več prijav. Tečaj bo potekal ob ponedeljkih, 18:00-19:30. Vodi: Miha Gabrovšek, uni. dipl. nemcist FRANCOŠCINA | ZACNEMO 12. 10. Prijave zbiramo za začetni in nadaljevalni tečaj. Izvedel se bo tisti, za katerega bomo prejeli več prijav. Tečaj bo potekal ob četrtkih 17.30 -19.00. Vodi: Tanja Manigoda Stanojević, dipl. prof. francoskega jezika in umetnosti NIZOZEMŠCINA, ONLINE | ZACNEMO 17. 10. Prijave zbiramo za nadaljevalni tečaj. Tečaj bo potekal ob torkih 16.30-18.00 Vodi: Maya Choghari, mag. hispanistike in prof. pedagogike in andragogike. ŠPANŠCINA, ZACETNA | ZACNEMO 18. 10. Prijave zbiramo za začetni tečaj. Tečaj bo potekal ob torkih 16.30-18.00 v CZM Vodi: Maya Choghari, mag. hispanistike in prof. pedagogike in andragogike. ŠPANŠCINA, NADALJEVALNA, ONLINE Prijave zbiramo za nadaljevalni tečaj, ki bo potekal preko Zoom-a. Vodi: Maya Choghari, mag. hispanistike in prof. pedagogike in andragogike. • A2.1 - torki 18:15-19:45, prvo srečanje 17.10. 2023 • A2.3 - četrtki 17:00-18:30, prvo srečanje 19.10. 2023 USTVARJALNO UHANI IZ POLIMERNE MASE | 10. 10. 2023 Na ustvarjalni delavnici, si boste lahko izdelali unikatni nakit po svojem okusu. Delavnica bo potekala v torek, 10. 10. 2023, za začetkom ob 17. uri. Namenjena je mladim med 15.-30. letom. Vodi: Vodi Brigita Lozar, ustanoviteljica Trmoglavke. USTVARJALNE DELAVNICE | SREDE Ob sredah ustvarjamo! Ustvarjalne delavnice potekajo v treh skupinah: 1. skupina: 8-13 let, termin: 14:30-15:45 2. mavrična skupina: ZAKLJUČENA 3. skupina: 14-30 let, termin:18:00-20:00 Prvo srečanje je bilo 27. 9. 2023. Še vedno se lahko prijavite! FOTOGRAFSKE DELAVNICE ZA OTROKE S foto delavnicami začnemo 10. 10. 2023. Namenjene so otrokom 10-14 let. Potekajo ob torkih 17:00. Cena je 1,5 € na obisk. Vodi: fotografinja Daša Kankaraš. FOTOGRAFSKI TECAJ ZA MLADE Rad_a fotografiraš, a ti fotografije niso všeč? Bi rad_a izpilila svoje znanje fotografije? Pridruži se nam na fotografskem tečaju, ki je namenjen mladim med 15. in 30. letom starosti. Tečaj obsega 5 srečanj, prvo bo v četrtek, 10. 10. , ob 18:30. Cena tečaja je 10 evrov. Vodi ga fotografinja Daša Kankaraš. MEDGENERACIJSKA DELAVNICA USTVARJALNA DELAVNICA: MILEFIORI 12. 10. 2023 17:00-20:00 Tokratna medgeneracijska ustvarjalna delavnica bo še posebej pestra. Spoznali boste tehniko milefiori in izdelali cvetlične vzorce iz Fimo mase. Z njimi boste izdelali ali okrasili različne izdelke. Izdelali boste podstavek za kozarce, okrasili žličko in kozarček. Po želji, boste lahko izdelali tudi nakit. Delavnico bo vodilla Rada Kos. Cena: 5 € za mlade do 30 let / 10 € odrasli / otroci v spremstvu staršev brezplačno DELAVNICA ZA STARŠE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI ZNATE POSKRBETI ZASE? | TOREK, 17. 10., OB 18:00 Delavnica poteka v okviru Šole za starše, s predavatelji Študijsko-raziskovalnega centra za družino. Delavnica je usmerjena v iskanje stika s samim seboj in kako lahko starš ob skrbi za otroka poskrbi zase, predvsem za svoj notranji čustveni svet. Izvajalka: mag. Ana Trček, terapevtka stažistka, ŠRCD, enota Domžale. MEDNARODNO | PROJEKT ESE V CZM V oktobru 2023 CZM organizira mednarodni projekt Evropske solidarnostne enote, v okviru katerega bo 12 prostovoljcev iz tujine pod vodstvom mentorjev prenavljajo Plac za mlade. Odprtje prenovljenega prostora bo v četrtek, 26. 9. 2023 ob 18. uri. SVETOVALNICA Se zaradi trenutne situacije počutiš nelagodno? Bi se rad/a pogovorila? V CZM ti je na voljo BREZPLAČNA svetovalnica. Svetovalnico vodi diplomirana psihologinja in je namenjena mladim do 30. leta. Rezervacija termina je obvezna. NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568. VEC INFORMACIJ NAJDEŠ NA SPLETNI STRANI CZM srednja šola domžale Letoš­ nja odprava je prvič potekala v urbanem okolju in predstavila načine zbiranja podatkov GLOBE v naseljenih območjih. Glavni poudarek je bil na mikroklimi, pokrovnosti površja in reki Emajõgi. Predstavljena je bila tudi nova tema – mikroplastika v vodnih telesih. GLE 2023 je organizirala GLOBE Estonia skupaj z gimnazijo Miina Härma v sodelovanju z mestom Tartu in veleposlaništvom Združenih držav v Talinu. Po slovesnem odprtju dogodka in medsebojnem spoznavanju udeležencev se je začel učni del odprave – na delavnicah smo spoznavali štiri področja in protokole za meritve: atmosfero, biosfero, hidrosfero in pedosfero. Glavni del dogodka je bila odprava. Po skupinah smo odšli na teren in za izbrano sfero izvedli ustrezne meritve. Pripravili smo predstavitev našega dela – oblikovali smo raziskovalna vprašanja in hipoteze, ustrezno uporabili in predstavili zbrane podatke merjenj in preverili postavljene hipoteze. Izsledke svojih raziskav smo tudi predstavili. Vsako predstavitev so na kratko komentirali predstavniki GLOBE-a iz Amerike, Estonije in Češke. Družabni in kulturni del dogodka je predstavljal kulturni večer, na katerem smo se s stojnicami in dejavnostmi predstavile sodelujoče države in šole. Z veseljem smo opazovali veliko zanimanje sodelujočih za slovensko stojnico. Na gledališkem večeru smo skupine predstavile kratko igro na temo klimatskih sprememb v mestih, po katerih smo bile imenovane. Sodelovali smo tudi na GLOBE igrah in GLOBE kvizu. Odprava se je zaključila s sklepno ceremonijo, zvitjem zastave in torto. Verjamem, da lahko v imenu vseh udeležencev iz SŠ Domžale rečem, da smo se vrnili bogatejši – nova znanja in izkušnje bomo lahko uporabili pri svojem delu doma in tako poskusili vplivati na lokalno in širše okolje ter našo Zemljo. Več o dogodku: ekemija.splet.arnes.si/g2-gle2023/ GLOBE učitelja: Alenka Lenarčič, Branko Pekolj Hura, pred novim šolskim letom je bilo še malo žura! Zveza prijateljev mladine Domžale je v drugi polovici avgusta spet organizirala poletno počitniško varstvo v prostorih Društva Lipa za otroke od 1. do 5. razreda zpm domžale Juhu, prišel je 16. avgust in počitniško varstvo Zveze prijateljev mladine Domžale je tu! Pet mentoric nas je skrbelo za varno in zabavno preživljanje zadnjih tednov poletnih počitnic. Prvi dan je bil namenjen spoznavanju vseh udeleženih, v nadaljevanju pa tudi ustvarjanju, in sicer barvanju kamenčkov. Naslednji dan smo dobili že prvi obisk – spoznali smo delo policistov, ki so nam ga prijazno predstavili policisti Policijske postaje Domžale. V petek pa smo si priredili čisto pravi talent show. Izkazalo se je, da vsak od nas v sebi skriva talent in v tem blesti. No, vse že omenjene in prihajajoče dni smo skrbeli tudi za napolnjene želodčke, hvala podjetju Perfect Meals za okusne in polnovredne obroke. Drugi teden počitniškega varstva smo začeli v športnem duhu na igrišču OŠ Venclja Perka, kjer smo tudi sicer preživljali sončne popoldneve, so se otroci pomerili v športnih igrah. Zaznati je bilo ekipno sodelovanje, spodbujanje in vztrajnost. Naslednji dan smo se odpravili v Knjižnico Domžale. Po napetem poslušanju pravljic o letnih časih je vsak otrok narisal svoj najljubši letni čas in nastale so prave umetnine. V nadaljevanju pa smo se lahko igrali z raznovrstnimi družabnimi igrami in igračami, ki jih ponujajo v knjižnici. Sledil je dan jezikovnih uric. Spoznali smo dva tuja jezika, nemščino in španščino. Učili smo se šteti, se predstaviti in poimenovati dele telesa ob zabavni glasbi. V četrtek je na vrsto prišla težko pričakovana aktivnost, obisk KD Franca Bernika Domžale, kjer smo si ogle- dali animirani film Ninja želve: mutantska ujma. Še dolgo po prihodu nazaj smo debatirali o vsebini in med drugim spoznali, da je vztrajnost pomembna lastnost, če želimo nekaj doseči. Ni nujno, da nam uspe prvič, kar pa ne pomeni, da nam ne more uspeti. Trud, želja in vztrajnost! Zadnji dan drugega tedna smo ustvarjali. Najprej smo si na sprehodu nabrali material, ki smo ga kasneje uporabili pri nastajanju izdelkov. Pobarvali smo listje, cvetlice in jih odtisnili na papir. Zadnji teden smo se srečali z raznovrstnimi aktivnostmi. V ponedeljek smo si ogledali kmetijo Šimenk. V spominu nam je ostal poni, ki je imel v preteklosti vlogo terapevtskega konja za otroke s posebnimi potrebami. V torek smo se preizkusili v karateju. Sankukai kara- te klub Domžale nam je predstavil začetke karateja, nato so poskrbeli tudi za naše dobro počutje in razgibano telo. Predzadnji dan počitniškega varstva smo spoznali še skavte iz Moravč. Skavti so za nas pripravili zabavne igre, zato je dopoldne minilo, kot bi mignil. V četrtek, dan pred začetkom novega šolskega leta, smo spet aktivirali umetnike v sebi. Ustvarjali smo pingvinčke, slikali s soljo in izdelali razglednice za naše najbližje. Ustvarjanje je potekalo v sproščenem in umirjenem duhu, tako je ostalo zadosti energije še za prvi šolski dan. Zahvaljujemo se vsem, že omenjenim društvom, zavodom, klubom in kmetiji, ki so z dobro voljo sodelovali z nami in obogatili naš program. Tamara Bizilj 24 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii kultura slamnik@kd- dom zale. si izbr@no v knjižnici domžale knjige za odrasle Irena Svetek Črni princ Beletrina, 2023 Črni princ je zadnja knjiga iz trilogije o Miu Aurelliju, ki kot državni tožilec razrešuje umore in morilske strasti. Skozi vse tri zgodbe se tudi on otepa s svojimi lastnimi zasvojenostmi. Kriminalka je tudi tokrat postavljena v različne kraje v Sloveniji in izven naše države. Mio Aurelli je v tej zadnji zgodbi še najbolj osebno vpleten, saj je masakrirana žrtev domnevno njegova sestra. Glavna nit Črnega princa je bolečina, tako psihična, še bolj pa fizična. Vse to avtorica zapleta v vedno nove konflikte. Poigrava se z natančno izrisanimi profili glavnih in stranskih likov. Načne morbidna vprašanja ne le nasilja, ampak samouničevalnosti. Ves čas nas drži v negotovosti in napetem pričakovanju, vse do fenomenalnega razpleta. Lale Gϋl Živela bom Mladinska knjiga, 2023 Bϋsra je mlada turška muslimanka, rojena v Amsterdamu, kjer s svojo družino tudi živi. Razpeta je med dvema različnima svetovoma – med tradicionalno islamsko družino in svobodnim nizozemskim okoljem. Ko se začne vse bolj odtujevati od domačih pravil in navad in želi od življenja veliko več kot ji je doma omogočeno, povzroči velik razkol v družini. Skozi Bϋsrino zgodbo pobliže spoznamo navade in običaje islamske skupnosti in problematiko kulturnega prilagajanja manjšine prevladujočemu delu prebivalstva. Roman je avtobiografski in je dvignil kar nekaj prahu v nizozemski islamski skupnosti, avtorica pa je prejela nagrado za najboljši roman po mnenju bralcev. Claire Keegan Take majhne stvari Modrijan, 2023 V zgodbi Take majhne stvari spoznamo Billa Furlonga, dobro stoječega trgovca s kurivom, moža in zanesljivega družinskega očeta petih hčera. Lahko bi rekli, da mu je življenje naklonjeno, a za marsikaj se ima zahvaliti dobroti materine delodajalke, gospe Wilson. Kot nezakonski otrok bi namreč lahko končal kdove kje, mati pa bi životarila v pralnici sester magdalenk, kamor so Irci do 1996 množično pošiljali nezakonske matere. Ko v predbožičnem času v samostan dostavi zadnjo pošiljko kuriva, ga neprijetno presenetijo tamkajšnje razmere in dekle, ki ga prosi, naj jo odpelje do reke, da se bo lahko utopila. Kljub negotovosti in strahu, kako bo dejanje vplivalo na njegovo družinsko in zakonsko življenje, si ne more več zatiskati oči. Odloči se pomagati. Kajti, »kakšen smisel ima življenje, če ne pomagamo drug drugemu. Je mogoče vztrajati leta, desetletja, vse do smrti, ne da bi vsaj enkrat zbrali pogum in se uprli svetu, kakršen je, pa se še vedno šteti za kristjana in se soočiti z lastno podobo v ogledalu?« Tim Marshall Ujetniki geografije: deset zemljevidov, ki povedo vse, kar moramo vedeti o globalni politiki Učila, 2019 Britanski avtor, novinar, zunanjepolitični urednik in vojni Izbral in uredil: Janez Dolinšek dopisnik nam pokaže, kako lahko samo z branjem zemljevidov dobimo uvid v nekatere ključne dejavnike pri oblikovanju politične podobe sveta. Marshallov pogled na mednarodno politiko seveda ne izhaja le iz branja zemljevidov, ampak iz predpostavke, da so geografske danosti tiste, ki v temelju oblikujejo mednarodne odnose. Berljiv tekst s številnimi primeri iz zgodovine in predstavitvami aktualnih geopolitičnih situacij, ki po polomu obetov globalizacije, vračajo geopolitiko v prvi plan pri interpretaciji in razumevanju sodobnega sveta. knjige za otroke in mladino Jasminka Tihi-Stepanić OKTOBER KOLEDAR DOGODKOV sezona 2022/23 sobota, 7. oktober 10.00 / Sobotna otroška matineja / abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN Poletje na jezeru Čiče Miš, 2023 ČARALICE koncertni dogodek / nastopajo: Zvezdana Novaković – ZveN (avtorica projekta, kompozicije, vokal), Jasna Žitnik, Ursula Luthar, Petra Prosen, Maja Zagmajster, Neža Janša, Sonca Menart, Zarja Menart, Kaja Horvat, Eva Mulej, Neža Bojović (spremljevalni vokali, ples in tolkala) Manka Kremenšek Križman Nič več kot prej Mladinska knjiga, 2023 torek, 10. oktober sreda, 11. oktober 20.00 / abonma GLASBENOSCENSKI in IZVEN sobota, 21. oktober 10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN V novem projektu Zvezdane Novaković bodo zazvenele ritualne hvalnice naravi, starodavne magične besede in zagovori, s katerimi so zdravili naši predniki. Hommage vsem starovercem, ki so s spoštovanjem gojili prvo vero – vero v naravo. REPKI – KONCERT ZA OTROKE rap koncert za otroke / nastopata in repata: Trkaj in Igor Saksida / 45’ / primerno za 3+ Spoznajte zaklade naše rimane besede od Toneta Pavčka pa do Svetlane Makarovič, pa do modernejših avtorjev, kot sta Anja Štefan in Andrej Rozman Roza, ki se v Repkih primejo za roke in zavrtijo na glavi. ROMANTIKA NA OBZORJU koncert klasične glasbe / program: Schubert, Beethoven / izvajalci: William Hagen (violina), Mairead Hickey (violina), Adrien La Marca (viola), Ivan Karizna (violončelo), Lorraine Campet (kontrabas), Sergio Azzollini (fagot), Mate Bekavac (klarinet) Terry, Eric in Devin Fan Barnabus, žverca z napako Grafenauer, 2023 Barnabus je žverca z napako, pol miš pol slon. Vse žverce z napako živijo v skrivnem laboratoriju, pod trgovinico z žvercami. Njegov dom je stekleni zvon, ki je čist in urejen. Vseeno pa Barnabusa zanima, kakšen je svet zunaj, o katerem mu je pripovedoval ščurek Žuž. Ker je žverca z napako, ga čaka recikliranje v popolno žverco. Odloči se, da je čas za pobeg iz laboratorija! Bratje Fan so tudi tokrat ustvarili prisrčno slikanico, ki otroke pritegne tako z zgodbo kot z ilustracijami. Tako otroci kot tudi starši za doseg svojih sanj in cilja potrebujemo le malo poguma. Zaupati moramo sebi pa tudi tistim pravim prijateljem. lutkovno-glasbeni kabaret / Zavod KULT / režija: Nika Bezeljak / nastopajo: Laura Zafred, Miha Bezeljak, Žiga Fabbro/Rok Felicjan, Matic Smolnikar, Aleš Zorec / 45’/ primerno za 3+ Zbirka otroških pesmi Svetlane Makarovič s pomočjo lutk, petja in glasbe zaživi v pisanem kabaretu za najmlajše, v katerem si ne boste le veselo popevali osebne zgodbe živali, ampak vas bo prijelo tudi na ples. Roman je prvoosebna pripoved najstnice Lucije, ki preživlja poletne počitnice skupaj z mlajšim bratom in babico v novozgrajeni hiši, kamor so se preselili konec šolskega leta. Zanju trenutno skrbi babica, saj je mama odšla na sezonsko delo v Poreč, oče pa začasno v Nemčijo, saj si čimprej želijo dokončati hišo. Otrokoma babičino varstvo ni preveč všeč, saj se jima zdi, da babica ves čas ukazuje. Lucija se sprva dolgočasi, zdi se ji, da je edina, ki ne bo videla morja, potem pa s prijateljico odkrijeta jezero Čiče. Tam spoznata nove prijatelje, stkejo se prve simpatije, a v brezskrbne počitniške dneve zareže nesreča. Kako živeti naprej z neznosno bolečino? Kako spet postati družina? Zgodba devetošolke Lucije je napisana v dnevniški obliki. Zapise ji je priporočila šolska psihologinja. V Lucijinih besedah lahko razberemo, da je izgubila sestro in sčasoma se dnevniku odpira bolj in bolj. V začetnih zapisih namreč zaznamo njeno žalost, jezo in otopelost. Lucijina starša se izogibata skupnemu pogovoru o smrti njene sestrice in Lucija družine ne vidi več kot »tiste prave«, saj nekaj manjka. Svetel žarek v njeno življenje posije z zaljubljenostjo, pa z osvojitvijo točk za želeno nadaljevanje študija. Starša ji nato sporočita, da pride v njihov dom živet begunska deklica Suri. Lucija se sprva upira tej misli, tudi deklico zavrača, saj si ne želi, da bi pozabili na njeno sestrico. Skozi Lucijine zapise dodobra spoznamo njen pogled na žalovanje, na sprejemanje – pa tudi ogromno pozitivnih trenutkov zaznamo: podpora prijateljev, pomembna vloga šolske psihologinje pa tudi ljubezen ter trud staršev in starih staršev. Svetlana Makarovič: ČUK NA PALICI Stari znanci in nekaj novincev bodo skupaj poust- ponedeljek, 23. oktober 20.00 / koncertni abonma MODRI in IZVEN varili dve glasbeni mojstrovini: še klasično oblikovan Beethovnov Septet z zametki novega in Schubertov Oktet, ki je glasbena mojstrovina izven vseh meril, eden od vrhuncev komorne glasbe. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale | T 722 50 50 | www.kd-domzale.si letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 25 kultura slamnik@kd- dom zale. si Odlično poskrbeli za smeh razstave Vsako leto z zanimanjem pričakujemo, kako bo Lojzetu Stražarju uspelo najti nov dramski tekst in to komedijo. w SLAMNIKARSTVO NA DOMŽALSKEM: kulturno-zgodovinska razstava / Slamnikarski muzej Domžale, Knjižnica Domžale / 22. september do 13. oktober '23 w OD SLAME DO SLAMNIKA: likovna razstava / Osnovna šola Rodica / 22. september do 13. oktober '23 TEDEN OTROKA® v Knjižnici Domžale 2. - 8. oktober '23 0 4.10. Pikine zgodbe 17.0 Vstop prost! 5.10. Pravljična joga 0 18.0 Prijava! 0 17.0 Prijava! 5.10. Pravljična urica 6.10. Igroteka: izposoja igrač 0 16.0 Prijava! 6.10. Dvorana igrač 0 16.0 Vstop prost! 0 3.10. Igralne urice 9.30 Prijava! 17.0 2.10. Beremo in se igramo z Eriko Vstop prost! MEDNARODNI DAN STAREJŠIH 2023 1. oktober Razume se, da jo najde, saj je o tem razmišljal že ob koncu prejšnje sezone in nam letos ponudil novo, osveženo, sicer starejše besedilo, postavljeno v čas Ludvika – Sončnega kralja. Stražar je spretno prenovil besedilo, ga popestril s songi, za katere je besede prispeval Bernard Miklavc. Glasbo, ki jo je napisal in priredil za ansambel Slavko Avsenik ml., je stilno težko opredeliti, saj se ne diferencira po osebah, ampak niha med baročno-klasičistično, romantično v okviru operete in sodobno (filmsko). Temu primerno je izbral tudi mali ansambel inštrumentalistov : violin, violončela, sintetičnega čembala, flavte, oboe in kontrabasa. Ti so pod organizacijskim vodjem ansambla Tomaža Kukoviča in pod skrbnimi ušesi Slavka Avsenika ml. svojo nemajhno vlogo odlično opravili. Pohvaliti moram pevsko in igralsko dikcijo, za katero sta skrbeli tako lektorica kot mentorica solistov Pia Brodnik in zborovodja Karel Leskovec, ki je s člani Komornega zbora Šutna, okrepljenim z rednimi bližnjimi pevskimi navdušenci, zelo dobro izvedel prizor na tržnici, predvsem pa zahtevnejši zaključni prizor. Seveda Lojze ne bi bil Stražar, če v predstavi ne bi bilo plesnih elementov. Za te je poskrbela koreografinja Sabina Selan. Plesni elementi so črpali iz renesančno-baročnega časa, kar je še posebno podkrepila glasba oboe, flavte, tamburina, čembala in basovska linija. V predstavo je uspelo režiserju pritegniti odlične pevce, ki so v zadnjih sezonah kar redni izvajalci poletnih predstav: od Pie Brodnik, Štefice Grasselli, Marjana Buniča, Gregorja Ravnika, Jureta Seška do manjših vlog, pa vendarle ne nepomembnih: odličen prizor iz prvega dejanja Jožeta Vunška (Mathias) in Rajka Majdiča (glasnik) do Davida Grassellija, ki je zapel Živeti lepo je, če ljubi te kdo, ter plesalke in pevke Sare Košak v domiselni medigri drugega dejanja. Najboljši in glasbeno prepričljivi ter usklajeni so bili dueti: dialog Buniča Martin / in Grassellijeve Finette v pesmi Morda me nihče ne razume ter duet Finette in Žana (Ravnik in Grassellijeva) ter zaključni 2023 zbor s solisti: Veseli in srečni danes lije, ki jih je podkrepila še dobra basmo vsi. Seveda ne gre prezreti pesmi, ročno obarvana Avsenikova glasba. ki jih je igralsko in pevsko prepričljivo Ob teh prizorih je bilo občinstvo izreizvedla Pia Brodnik. Tematika boga- dno odzivno in že prej je odpete glastega že malo priletnega trgovca, pre- bene vložke nagradilo s spontanim danega pridobivanju bogastva, ki ga ploskanjem. Nevarno je, da bi katena piko vzamejo premeteni služabni- rega od sodelujočih v predstavi izpuki, notar in drugi, je izvabljal v avdito- stil, saj je vsak od izvajalcev predstariju glasen smeh (vzori so v operi bu- ve blestel v svoji vlogi. Tudi brez tehffi). Smeh je izzval tudi trgovec – Bu- nične podpore, tiste vidne, odlične nič v prvem dejanju s pesmijo Marti- scenografije, svetlobe in njene izvedna. Škoda, da vidijo odlično mimiko be do ozvočenja, rekviziterjev in vseh igralcev samo gledalci prvih vrst in ostalih, tudi tistih, ki so nas usmerina displeju. Lojze Stražar je s svoji- li v parkiranje vozila, v devetih izvemi dolgoletnimi izkušnjami in kot re- denih predstavah. Dve napovedani den obiskovalec gledaliških in oper- sta žal zaradi vremenskih nevšečnonih predstav gradil odličen lok čez ce- sti odpadli. Kot so zapeli vsi nastopalotno predstavo, prav tako pa do po- joči, preden se je predstava končala, tankosti izdelal vsak prizor. Navduši- Veseli in srečni danes mi vsi, tako so li so prizori v poltemi s kipom Evla- bili zadovoljni s predstavo režiser, vsi nastopajoči in občinstvo. Ob zaključku je najprej spregovorila Tadeja Capuder - Flegar, ki je v nagovoru napovedala 75-letnico Kulturnega društva Miran Jarc s Studenca. Njihove poletne predstave že 30 let podpira generalni sponzor, podjetje Sam. Pou2024 darila je, da jo veseli, da publiko vedno najbolj prepriča domača gledališka predstava. S podeljevanjem šopkov se je za odlično predstavo Kadar se ženski jezik ne suče zahvalila tudi županja Občine Domžale mag. Renata Kosec. V čudovitem, polnem avditoriju poletnega gledališča so odmevale njene besede pohval in zahval. Med drugim je rekla: »Verjamem, da lahko govorim v imenu vseh navzočih, ko rečem, da ste odlično poskrbeli za smeh – poln večer. Občina Domžale se zaveda, kako pomembna je skrb za kulturno dediščino in ohranjanjem le-te. Vsako leto predstave dosegajo profesionalni nivo, in med drugim moj poklon pa gre v prvi vrsti odlični igralski zasedbi.« Brez osebe, ki splete niti ter jih skrbno drži in usmerja, kar je nedvomno režiser Lojze Stražar, častni občan občine Domžale, ki ob domači podpori in podpolutkovna predstava ri vseh krajanov Studenca uspe vsako leto pripraviti predstavo, ki navduši vse gledalce. predavanje: Mednarodni dan starejših: Duševno zdravje ponedeljek, 2. oktober, ob 17:00 Vstop prost! predstavitev možganske telovadbe: Brainobrain Senior petek, 6. oktober, od 9:00 do 10:00 Vstop prost! predavanje: Prometna varnost za starejše voznike četrtek, 12. oktober, ob 18:00 Vstop prost! Vabljeni v Knjižnico Domžale! www.knjiznica-domzale.si ZA ABONMA IN IZVEN KULTURNI DOM DOB JAGODA Nedelja, 8. oktober 2022 ob 16. uri Tomaž Habe 26 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii kultura slamnik@kd- dom zale. si Pevski par Bernarde in Marcosa Finka ter ansambla Marka Hatlaka & FUNtango na velikem odru na Studencu 23. kulturni poletni festival Studenec Potem, ko je za nami letošnja uspešnica in nasploh največja, vodilna glasbeno gledališka predstava Kadar se ženki jezik ne suče s premierno predstavo in kar desetimi ponovitvami (julij–avgust), se je le-ta, torej 23. kulturni poletni festival na Studencu v realizaciji in organizaciji KD Miran Jarc s Škocjana pri Domžalah nadaljeval. Tako so 25. avgusta na njihovem velikem odru in na velikem koncertu nastopili odličen slovensko-argentinski pevski par mezzosopranistke Bernarde Fink in njenega brata basbaritonista Marcosa Finka ter harmonikarja Marka Hatlaka & FUNtango. V njem sta tokrat igrala poleg idejnega vodje predstavljanja tanga M. Hatlaka še pianist na klaviaturah Marko Črnčec in violinist Benjamin Ziervogel; seveda z res nekaj izjemami: zgolj z južnoameriškim tangom. Torej je bil na sporedu tango, ples v dvoje, ki sicer izhaja s Kube in ki je prek Argentine okoli 1910 prišel v Evropo, v počasnem 2/4- ali 4/8-taktovskem načinu. Po zaslugi slovitega Astorja Piazzolle (1921–1992) razlikujemo med prvotnim tangom argentino in novejšim, nekoliko hitrejšim – nuovo tangom (milonga). Kolikor se sam spomnim, je pred 20 leti v eni od buenosairških kavarn tokrat tukaj na Studencu manjkal edinole še ples (vsaj v dvoje). Vse je bilo več kot odlično. Ne le zaradi slovitih pevcev, neverjetnega bratsko-sestrskega pevskega tandema, pač pa tudi zaradi celotne predstave. Ta je v enem samem zamahu in ob nenehnem izmenjevanju zasedb ves čas tekla spontano in izmenjaje; s komentarji. Polovico le-tega je odigral odlično verzirani inštrumentalni trio. V njem se je vsa trojica izkazala za izjemne virtuoze, pa tudi komornost njihovega igranja je bila na vrhuncu. Pevski duet je v različnih kombinacijah (od sol do duetov) pel razen enega primera vse v izvirni španščini. Kako tudi ne, saj oba pevska umetnika predstavljata najbolj plemeniti umetniški most, pa še kakšnega drugega bi lahko našli, med njunima obema domovinama: med Argentino in Slovenijo. Med njimi oziroma vsemi 17 predstavljenimi deli (skupaj z dvema dodatkoma) pa je izstopala avtorska Bolečina (na besedilo Iztoka Mlakarja) z M. Finkom in M. Hatlakom & FUNtangom. Odličnosti zvoka je botrovalo tudi izjemno ozvočenje, ki postaja na Studencu že kar pregovorna sintagma kvalitete. Dr. Franc Križnar Prifarski muzikanti slavili 35! na Studencu 23. kulturni poletni festival Studenec Prepoln je bil avditorij na Studencu (1. sep.) na neke vrste predtaktu letošnje 35-letnice slovitih Prifarskih muzikantov. Ne sami, pač pa s kar nekaj gosti, slovito pevsko solistko, mezzosopranistko Urško Drašček, moškim vokalnim Oktetom Žetev iz Zgornje Savinjske doline (Luče), citrarko Ja- skem pogledu na veliki oder, predvsem pa so se umetniki izkazali s tenkočutnimi izvedbami. Med njimi niti ni bilo zaslediti kakšnega (pre) velikega crescenda (od začetka do konca), ampak je v tem pogledu prav vsaka skladba fenomen zase; pa najsi gre za čista vokalna (a cappella!) binacijah in programskih žanrih: od solista do duetov in še česa. Tudi med novimi člani, ki ves čas počasi povečujejo začetni izbor ustanoviteljev današnjih Prifarskih muzikantov M. Marinča in V. Južniča v tamburaški spremljevalni skupini domačih folkloristov (Fara, 1988) daje že smino Levičar in še kom. Glavnino ali kar etno vokalni ansambel sestavlja v septetu sedem pevcev in poliinštrumentalistov: Mitja Ferenc (pevec, kitare), Valentin Južnič (pevec, bisernica), Martin Marinč (pevec in diatonična harmonika), Toni Obranovič (pevec, klavirska harmonika), Uroš Obranovič (pevec, kitara, bugarija), Jernej Peček (pevec in violina) in Dušan Šuštar (pevec in brač). Pridružila pa sta se jim še (prvi) kandidat za rednega člana ansambla, ki ga že kar nekaj časa spremljamo ne njihovih nastopih Matija Marinč (pevec, kitare, diatonična harmonika) in bobnar Duško Kranjc. V skoraj triurnem sporedu smo v izvedbi izjemnega ansambla slišali neke vrste prerez njihovega več kot 30-letnega delovanja: od izvirne in prirejene slovenske (kostelske) ljudske pesmi, prek etno-folk (revival) glasbe, popevk, tuje in domače produkcije, večinoma in praviloma v slovenskem jeziku pa tudi v hrvaščini, angleščini, francoščini … skratka glasbo, ki je bila več kot všečna vsej tejle množici na Studencu. Pa ne le to: med iskrivimi komentarji kar vseh članov Prifarskih muzikantov, zanimivem scenskem in koreograf- dela kot za večinske vokalno inštrumentalne freske. Preveč je bilo vsega tega med 28 izvedenimi pesmimi, da bi se dotaknili vsake posebej. Zagotovo pa je ‘frontman’ ansambla sloviti M. Ferenc. Briljiral je vseh kom- zdaj neke vrste zagotovilo, da bo tudi njihova ‘uradna’ obletnica (november, 2023) v Gallusovi dvorani CD na kar treh zaporednih koncertov spet spektakel svoje vrste. Spravilo otave – fotografska delavnica v Arboretumu Volčji Potok Druga fotografska delavnica v Arboretumu Volčji Potok je potekala na lepo jesensko jutro z meglicami na jasah, v soboto, 16.septembra 2023. Potekala je v času dnevov evropske kulturne dediščine, s posebnim poudarkom na dragocenih znanjih in spretnostih. Zbrala se je vesela druščina fotografov, od najmlajših do izkušenih, vsi pa željni novih fotografskih izzivov. Skupino 18 fotografov je z novim vlakcem peljal g. Frece do toplarja, kjer smo izstopili. Vodja foto sekcije Binca je skupino vodila proti livadi pred toplarjem, kjer se je že sli- šalo klop, klop, klop ... Odličen fotograf, ljubitelj ljudskega izročila, animator in pripovedovalec zgodb Peter Rojc je klepal koso s kladivom na klepalnem stolu, ki ima luknjo, kjer se spravi kladivo. Take motive redko vidimo. S fotoaparati smo že hiteli loviti najboljše kadre za fotografijo. Namen te fotografske delavnice je bil prikazati redka, dragocena znanja in spretnosti. Predstavljena je bila košnja otave, dogajanje je bilo pa tako dinamično in zanimivo s polno nasvetov, saj je animator Peter prikazal ves postopek od klepanja kose, košnje, sušenja, obračanja do dajanja v kopice. Zaupal je tudi marsikatero posebnost, ki smo jo fotografi vsi navdušeni takoj uporabili. Na koncu pa je bila malica na dekci kot nekdaj za pridne kosce in grabljice. V dobri uri in pol je nastalo mnogo fotografij, neverjetno različnih pogledov skozi objektiv ali ekran telefona. Izkušeni član našega kluba Iztok Končina je dogajanje posnel in tudi zmontiral v video – MP4, kar je še posebej zanimivo, saj udeleženci lahko ponovno prisluhnejo in pogledajo razlage. V soboto, 21. oktobra 2023, ob 9. uri načrtujemo 3. fotografsko delavnico v Arboretumu, na katero vabimo vse, ki se želijo preizkusiti s posnetki v tem čudovitem parku, ki bo imel že pravi jesenski pridih. Binca Lomšek Foto: Lojze Popelar Dr. Franc Križnar Srečanje z Martinom Krpanom in Policijskim orkestrom Dobrodelni koncert Radia Ognjišče Sloviti Levstikov Martin Krpan se je spet vrnil v nabito polno Poletno gledališče Studenec. Drugega septembra so ga, namenjenega otrokom in mladini, ob začetku letošnjega šolskega leta predstavili naš odlični Policijski orkester z dirigentom Tomažem Kmetičem, povezovalec koncerta in kot interpret dramatizirane pripovedi odlični Jure Sešek. Začelo se je sicer z orkestrovim inštrumentalnim uvodom, Kekčevim bolerom in se nadaljevalo s predstavitvijo glasbil in orkestra, kar je opravil dirigent T. Kmetič kar sam, seveda ob pomoči in asistenci J. Seška. V osrednji (igralski in voditeljski) točki je briljiral J. Sešek sam v na pol scenski predstavi. Znano Levstikovo besedilo je tu pa tam aktualiziral s samim dogodkom in njegovim širšim, zunaj literarnim in glasbenim kontekstom. Tu je bil več kot prepričljiv, naravnost enkraten. Jure Sešek je zagotovo veliko večja (gledališka in glasbena osebnost), kot pa ga sicer večinoma poznamo izza voditeljskih in spikerskih vlog. Vmes je orkester sam zaigral v treh delih glasbene slike na Kr- panovo tematiko, ki jo je napisal naš Emil Glavnik (1936–1919), aranžiral pa Srb Vladimir Mustajbašić, ta znameniti godbeniški tandem, ki ni zapustil na naših tleh le slednjega. Trije stavki te orkestralne suite (Primorska pot, Na cesarskem dvoru/Menuet in Borba) so za mladež z vmesnimi Seškovimi epizodami minili, kot bi trenil. Sledilo je še dvoje orkestrovih aktualnih in sodobnih partitur (Cartoon, Pink Panther), potem pa skupaj z mladim občinstvom še pet vokalno inštrumentalnih partitur. Voditelj jih je animiral najprej s svojim petjem, potem pa je poletno gledališče Studenec kar donelo v Hudi mravljici (Marijan Vodopivec, Branko Rudolf), Kekčevi pesmi (M. Vodopivec, Kajetan Kovič), Kaj mi poje ptičica (Marjan Kozina, Fran Milčinski Ježek), Regiment po cesti gre (slovenska ljudska) in Tra-ta-ta (Bojan Adamič). Za ta del so prireditelji razmnožili publiki lističe z besedili. Odlični in profesionalni ansambel poklicnih pihalcev, trobilce, tolkalcev … pa se je na koncu izkazal še z dvema dodatkoma. Ali je tole šele uvod ali zaključek ansamblove letošnje 75-letnice (ust. poleti 1948), pa presodite sami? Njihove perfekcije so bile tudi pod odličnimi mikrofoni več kot zgledne. Ansambel se iz leta v leto kvalitetno (tehnično in muzikalno) vedno bolj oblikuje v skrajno profesionalno izvedbeno telo, v ansambel, ki mu v tej kategoriji simfoničnega pihalnega orkestra, godbe pri nas sploh ni para. Dr. Franc Križnar letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 27 kultura slamnik@kd- dom zale. si Zaključek 23. kulturnega poletnega festivala Studenec Razkošje plesnih korakov, glasbe in narodnih barvitosti (Mešani pevski) Zbor Slovenske filharmonije z zborovodjem Gregorjem Klančičem v p. c. sv. Lenarta na Krtini 14. mednarodni gala folklorni večer V Grobljah kot nekoč Na zaključnem koncertu 23. kulturnega poletnega festivala Studenec je v petek, 15. septembra, v podružnični gotski cerkvi sv. Lenarta na Krtini nastopil edini slovenski poklicni Zbor Slovenske filharmonije z njihovim dirigentom in umetniškim vodjem Gregorjem Klančičem. 22-članski (komorni) mešani zbor je predstavil raznolik a cappella spored od začetkov zborovskega petja (16. stol.) pa vse do danes. Če je v prvem delu prevladovala renesančna in tudi že novodobna zborovska glasba na latinska besedila (Gallus, Palestrina, Damijan Močnik, Andrej Makor in A. Pärt), lahko ugotovim, da je bila že ta glasba nadvse udarna; tudi v smislu večzborij. Ansambel je pel homogeno, natančno, s preudarjenimi dikcijami in interpretacijami in morda malce popustil v izteku tega dela. Z nekaj vmesnimi komentarji se je koncert Zbora SF z zborovodjem Klančičem prevesil v drugi, slovenski del. Zanj so si pevci in organizatorji ter umetniški vodja sam izbrali (slovenske) Marijine pesmi, zelo bogat te- V Grobljah je postala folklorna tradicija prirejanja plesnih, na ljudski glasbi temelječih glasbenih prireditev, trajna in z njimi, temi vsakoletnimi prireditvami že tradicionalna. Organizirala in priredila je te prireditve skupina Folklornega društva Groblje, ki je že štirinajstič tokrat pripravila folklorni večer, pravzaprav gre že za pravi vsakoletni festival, ki ga že vseskozi pripravljajo pod skupnim naslovom V Grobljah kot nekoč. Unk in dr. Franciju Hribovšku, ki sta že ves ta čas agens obstoja in dela v Folklornem društvu Groblje, ki je bilo prireditelj tudi tokratnega večera. Oba sta bila ne le organizatorja prireditve, pač pa tudi nosilca programa (Nevenka Unk celo umetniški vodja) nastopa grobeljskih folkloristov. Treba je zapisati trditev, ki je neomajno točna, da brez njiju tudi omenjenega večera, kot vseh drugih, ki jih prirejajo v Grobljah, ne bi bilo! Naši godbeniki so vnovič navdušili s promenadnim in korakajočim nastopom, mažoretke, ki nam jih je omogočeno premalokrat videti na nastopih, pa s svojo mladostno podobo in razigranostjo, ki so jo prikazale ob zvokih omenjene godbe. Izraziti občudovanje nad večerom, ki smo ga doživeli v Športni dvorani, je vsekakor premajhna nagrada za vse sodelujoče, ki so v tem večeru sodelovali. To bodo pritrdili vsi, ki so si nastope folkloristov V soboto, 9. septembra 2023, smo v domžalski hali doživeli lep, barvit, glasbeno in plesno nadvse razgiban Dr. Franc Križnar večer; predvsem večer razkošja folklornega, celo evropsko naravnanega plesnega in glasbenega izročila, ki so ga pripravile različne skupine ustvarjalnih folkloristov iz italijanskega Aviana (FS Federico Angelica), madžarskih temperamentnih plesalcev skupine Gencsapati, folklorne skupine plesalcev iz čitelja smrti, je zamisel in glavna pre- Prekmurja FS FD Beltinci ter domamisa francoske režiserke Justine Triet čih plesalcev skupine FS Groblje. Ob nekaj drugega. V prvem planu je raz- njih je nastopila z izvajanjem albanodevanje zasebnega življenja na sodi- ske ljudske glasbe tudi vokalna skušču pred poroto, kar nam daje misliti pina Migieni iz Ljubljane. Vsi nastopajoči so pripravili folv smeri, koliko izmed nas bi dejansko preneslo takšno seciranje intime, da klorne nastope (Migieni le vokalnebi se lahko brez slabe vesti izognili ob- ga), vsak iz svojega etničnega avtenčutku potencialne krivde. Pa najsi bo tičnega kulturnega okolja, seveda česarkoli v nekem dolgoletnem zako- vsaka skupina s svojimi plesnimi prinu. Zaradi svoje izjemne senzibilno- kazi. Številni gledalci oziroma udelesti in pretkane inteligence je takšen ženci prireditve so se lahko prepričafilm izrazito anti-hollywoodski, saj li, da je vsaka od omenjenih skupin sploh ni osredotočen na rekonstruk- predstavila posebnosti svoje etnične, cijo nesrečnega dogodka na način, da pravzaprav kulturne samobitnosti. Bilo je prav navdušujoče, to so najde krivca, pač pa zgolj na vse tisto, kar je do njega dejansko pripeljalo. V dokazovali številni aplavzi po prav tem oziru sam konec ponudi večpla- vsakem nastopu. Ti so bili pisastnost interpretacij, v katerem kotičku ni, glasni, usklajeni in sinhroni v tega medsebojno nadvse prepletene- vsakem pogledu. ga, na trenutke intelektualno toksičVečer je potekal v nemotenem nega, a obenem čustveno zelo sood- hitrem tempu brez napak: tekoče, visnega odnosa, leži največ krivde za ob sprotni spremljajoči napovedoskrajno tragičen dogodek. V tem kon- valni veščini Drage Jeretina. Motetekstu je izjemno zanimivo, na kakšen čih prekinitev ni bilo ob res odličnačin domača žival, kot je pes, deni- ni organizaciji, brezhibnem, ravno mo jemlje izdajo zaupanja, saj ga v za- pravšnjem ozvočenju. Vse pomanjdnjem kadru prvič vidimo, da leže po- kljivosti, ki običajno spremljajo tehleg glavne osumljenke umora. Življe- nično izvedbo in se na takih prirenje pa gre dalje, s psom ali brez njega. ditvah običajno pojavljajo, so izoAnatomija padca je tiste vrste film, stale, tako da je bil večer izjemno ki nam daje prepotrebno upanje, da dobro izpeljan. s filmsko umetnostjo še zdaleč ni vse Ko se človek ob dolgoletnem sokončano. Vselej se bodo namreč našle delovanju in ob udeležbi na podobzgodbe, ki bodo ob pretanjeni režiji in nih prireditvah ozira na udejanjen prepričljivi igri našle pot do svojih – projekt tega večera, ne more mimo za izkušnjo hvaležnih – gledalcev. dejstva, da gredo zasluge za ‘vztraFilm si lahko ogledate tudi v Me- janje v vztrajanju’ prirejanja tastnem kinu Domžale. kih prireditev že tako dolgo obdob Žiga Čamernik je – kar 14 let, zakoncema Nevenki Grobeljski folkloristi, povečini seniorji, so bili tudi v nastopu na tem večeru odlični. Pripravili in naštudirali so splet gorenjskih plesov z naslovom Veselo na Gorenjskem, v drugem delu prireditve pa še plese, ki so jih poimenovali kot Ovbe, ovbe gvavca moja. Človeka, ki čuti po domžalsko, sta razveselila tudi nastopa domžalske godbe in domžalskih mažoretk. iz več držav prišli ogledat in so dodobra napolnili dvorano, nastopajoče pa nagradili z gromkimi aplavzi. Postalo je že običaj, da smo tudi tokrat imeli priložnost za sklep poslušati ponarodelo Avsenikovo Golico, za slovo pa tudi že običajno in pri mnogih pričakovano in običajno Nocoj je ena luštna noč. Bila je, res je bila! meljni zborovski fragment slovenske sakralne glasbe. Med deli A. Foersterja, F. Mlinarja Cigaleta, L. Mava, P. Jereba, F. Kimovca, A. Schwaba, S. Mihelčiča in M. Kogoja je prednjačila Kimovčeva Tiho sonce plava. V Jerebovi Mirno nam plove se je še dodatno izkazal solist, tenorist Robert Kožar, v Schwabovi K pokoju že dan se nagiba pa še druga solistka, sopranistka Anamarija Kastelic; še dva odlična tovrstna presežka. Spored je bil tako več kot uravnovešen in aktualen ter mnogo več kot zaključna prireditev in še dodatno na letošnjem festivalu prvič kot uvod v praznovanje krajevnega praznika Krajevne skupnosti Krtina. Spregovoril pa je tudi slovenski dramski igralec in pesnik Tone Kuntner; med izvajalci, občinstvom in organizatorji (Alojz Stražar) pa je nekako neformalno povezal slišano glasbo in slovensko domoljubje. Vse od 22. julija pa do zdaj se je v KD M. Jarca na Studencu zvrstilo pet kulturnih dogodkov s številnimi ponovitvami različnih (glasbenih) zvrsti. Recenzija filma: Anatomija padca Dobitnik Zlate palme (Palme d’Or) za najboljši film na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu je resnično film v tistem najbolj polnokrvnem pomenu besede: inovativna kamera, natančna in globoko premišljena dramaturgija ter v prvi vrsti izjemna igra glavnih protagonistov, nas popeljejo v misteriozno dramo prepolno subtilnih zapletov, prepletov, razpletov in ponovnih zapletov. Centralni prepir zakoncev pa s svojo scenaristično inteligenco in igralsko pronicljivostjo spada v same anale igralske umetnosti. Uspešna nemška pisateljica Sandra Voyter, ki jo genialno upodobi čedalje bolj prepoznavna Sandra Hüller, s svojim premožnim, vendar poklicno nerealiziranim francoskim možem Samuelom Maleskim (ravno prav klavrno rahločuten Samuel Theis), živi na videz mirno življenje nekje na idiličnem francoskem podeželju. Z njima je tudi 11-letni slabovidni sin Daniel (zelo prepričljivi Milo Machado Graner) in pes Snoop. Povzročitelj Danielove slabovidnosti je prometna nesreča, ki mu poškoduje živec z vidom, kar se zgodi enkrat, ko oče zamuja ponj v šolo, kar že samo po sebi poglobi zaplet zgodbe, saj omenjenega prepoji z občutkom krivde. Namreč, taisti oče obleži mrtev na snegu pred hišo v mlaki krvi z razklano glavo. Obtožena umora je kakopak njegova žena Sandra, glavna dilema pa je v prvi vrsti, če gre sploh za umor ali nemara padec z njune fasade oziroma kar samomor. In medtem ko se večina filmov te vrste ukvarja predvsem z iskanjem povzro- Matjaž Brojan JURIJ KALAN LJUBLJANA, SOBOTA, 14. 10. 2023 OB 11.00 Prva jesenska Galerija na potepu se bo odvila v Mestni galeriji v Ljubljani, kjer si bomo ogledali izjemno zanimivo pregledno razstavo Jurij Kalana, ki je razstavljal tudi v Galeriji Domžale. V resnici si bomo ogledali sliko, ki jo Jurij slika že trideset in več let, ki pa se iz znanih vzrokov manifestira na zelo različne načine. Vodil bo Jurij Smole. Svojo udeležbo prijavite na info@kd-domzale.si, dobimo pa se v soboto 14. oktobra 2023 ob 11. uri pred Mestno galerijo v Ljubljani. Prijazno vabljeni! Organizacija: KDFB Domžale / www.kd-domzale.si / T: 01 722 50 50 28 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii kultura slamnik@kd- dom zale. si Mlinčki na potoku – fotografska razstava Uspešno se je zaključila pretekla sezona 2022/23, ki je vrh dosegla na gostovanju v Avstriji V Kulturnem domu Radomlje v galeriji Dom so 11. septembra Gostovanje ob 100-letnici folklorne skupine v Pölsu 2023 ob 18. uri odprli razstavo fotografij z delavnice za folklorno društvo groblje, mlade Mlinčki na potoku. Delavnica je potekala na lep domžale Petnajstega julija smo se poletni dan, v soboto popoldne, 26. avgusta 2023. izpred domžalskega stadiona pet mi- Ob Hujskem potoku smo se zbrali ljubitelji fotografije in življenja v naravi na fotografski delavnici Mlinčki na potoku. Včasih so se otroci več gibali, družili in igrali v naravi kot danes, ko jih privlačita telefon in internet. Zato jih želimo povezati z naravo, jim prikazati nekdanje otroške ustvarjalne igre in zabave ter zanimive aktivnosti na prostem. Ustvarili smo vsak svojo zgodbo z mlinčki. Delavnice se je udeležilo 22 fotografov. Z oddajo fotografij je sodelovalo 18 udeležencev, od tega je bilo kar devet mladih – od najmlajših, ki bodo šele šli v prvi razred, do študentov ... Letošnja poletna fotografska delavnica za mladino Mlinčki na potoku je odlično uspela. Kljub poplavam ob začetku avgusta so se razmere na Hujskem potoku stabilizirale, vreme je bilo odlično in mlinčki so zapeli svojo melodijo. Kot sam pravi, je Peter Rojc star otrok. Je mojster praktičnega prikaza, obujanja in posredovanja starih otroških igric v naravi ter odličen fotograf. Pripovedoval je zanimive prigode iz mladosti, kako so otroci sobivali z naravo, ob potoku pa jim je bilo vedno še posebej zanimivo. Slikovita okolica na Hujskem potoku je bila odličen motiv za foto de- lavnico. Peter je prikazal izdelavo preprostega mlinčka iz leske. Spomnil se je zanimivosti iz otroških let, kakšen pipec je bil imeniten – v obliki ribice. In prav takega je poiskal na spletu in ga tudi dobil. Primerno je grmovje leske, zarezal je s tem nožkom in pokazal, kako odrezati leskovo vejo in se spraviti k delu. To so bile izkušnje za življenje. Okoli njega smo se kar gnetli fotografi. Napeto smo prisluhnili in čakali, da bo prvi mlinček izdelan, da ga postavimo v vodo. Ni bilo večjega veselja kot to, da se je mlinček takoj in hitro zavrtel. Nekateri otroci so usmerjali potok v strugo, da je mlinček zapel svojo melodijo. Drugi smo nadzorovali njihovo delovanje, nekdo je iskal primeren kader za fotografijo, da ni bilo motečih elementov na posnetku, in vse to fotografiral. Eni so raziskovali strugo potoka, drugi so se zibali na preprosti gugalnici nad potokom. Druženje je bilo predvsem delovno, fotografsko aktualno, dogajanje zanimivo in zabavno, še malo koruze smo spekli nad ognjem, prav vsi smo uživali. Takih delavnic si vsi želimo več. IGOR BANFI OSVOBODITEV 12. 10. – 2. 12. 2023 ▶ Odprtje razstave bo v četrtek, 12. oktobra 2023, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Z umetnikom se bo pogovarjal Jurij Smole. V času razstave je galerija odprta: torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00, sobota: 10.00–12.00. kd-domzale.si / 01 722 50 50 Binca Lomšek Foto: Mihael Kosmač nut pred dvanajsto odpeljali proti Gorenjski, prek Ljubelja do obrobja Celovca, po Gosposvetskem polju smo zapustili pokrajino Koroške in se levo odcepili proti reki Muri. Če bi zavili na desno, bi lahko obudili kraj Prežihovega romana Upor v Judenburgu (1918 – Upor kranjskega polka). Prehitro je minila vožnja do prijaznega, srednještajerskega trga z veliko tovarno papirja in celuloze. Lepši je osrednji del trga, kjer nas je pričakala zastopnica njihovega društva in poskrbela za našo namestitev v penzionu. Po krajšem počitku smo se odpeljali v center trga z ogromno, sicer športno, večnamensko dvorano, ki pa so jo preuredili v prireditveni prostor proslave ob 100-letnici društva z naslovom Večer ljudske kulture. Še pred večerjo smo si ogledali prostor in možnosti gibanja naših šestih plesnih parov. Godci smo ostali na odru, plesalci pa pod njim. Po večerji se je ob 20. uri začela slovesnost, na kateri sta župan trga in predsednik avstrijskega društva pozdravila vse nastopajoče in posebej našega predsednika društva dr. Franca Hribovška in vodjo izpostave JKSD izpostave Domžale Klavdijo Štiftar. Prireditev, katere moto je bil Volkskultur – erleben-leben (Ljudska kultura je živela in živi), so začeli pevci moškega zbora Maria Sal. Zapeli so tri tipične ljudske pesmi njihovega koroško-avstrijskega območja. Spored je nadaljeval instrumentalni kvartet Buam. Folkloristi domače skupine so izvedli tri plese. Vsako skupino je predstavil napovedovalec avstrijske TV-ORF Karel Lenz. Posebno zanimiva je bila skupina fantov, mož in deklet s ‘furmanskimi’ biči. Ti so skladno pokali v ritmih polke in valčka ob spremljavi harmonike. Zaradi usklajenosti in vizualnega učinka so bili toplo sprejeti. Kot četrta skupina smo se s spletom gorenjskih plesov v koreografiji mentorice Nevenke Hribovšek naslovom Ovbe, ovbe gvavca moja predstavili člani Folklornega društva Groblje. Po dolgem aplavzu je nastopila še italijanska skupina Danzerini di Lucinico, iz okolice Stare Gorice in Furlanije. Posebnost te skupine je bila, da so v njej plesale kar tri generacije. Lepo jih je spremljala glasbena zasedba harmonike, kitare in baritona. Harmonikar iz Stare Gorice je kar dobro govoril slovensko. Vsi nastopajoči so se predstavili še v drugem delu večera po istem vrstnem redu. Veliko navdušenja so poželi Prekmurski plesi ob koreografiji vodje in ob zvokih spremljevalnega kvarteta dveh harmonik, violine in kontrabasa. Odobravanja in aplavza kar ni bilo konca. Prireditev se je zavlekla v enajsto uro. Po enournem druženju ob mizah v dvorani smo se peš odpravili do našega prenočišča. Po zajtrku in klepetu smo se odpeljali v center, kjer so se vse skupine udeležile maše v lepi, ne veliki gotski cerkvi. Tudi tu je bilo nekaj govorov, nagovor župana, predsednika društva in župnika, ki je v svojem izvajanju poudaril, kako pomembno je duhovno in kulturno povezovanje treh narodov. Predvsem pa je pomembno sožitje, spoznavanje in povezovanj nastopajočih. Med mašo je navzoče zelo navdušilo naše glasbeno izvajanje; petje ob spremljavi vsem znane Lepa si, roža Marija. Po obredu smo se zbrali pred cerkvijo in skupno zaigrali kar ducat vsem znanih Avsenikovih melodij. Po kosi- lu smo tudi v popoldanskem nastopu izvedli Prekmurske plese. Sledili so nastopi in tekmovanja številnih mladih folklornih skupin ter podelitev spominskih daril. Ne smem pozabiti na slovesno povorko, ki jo je vodila njihova godba. Sledile so ji številne folklorne skupine z njihovimi prapori. Pot je bila kar utrujajoča, saj je sonce močno pripekalo. Ivan je bil s svojo frajtonarico neutruden, saj je v sonč- ni pripeki raztegoval svoj meh in poskrbel za veselo vzdušje narodnih noš v povorki in gledalcev ob cesti. Okrog četrte ure popoldan smo se polni vtisov in s povabilom na ponovno srečanje odpravili proti domu s postankom na Ljubelju in z obljubo, da se že 24. avgusta srečamo na začetku nove sezone, da se pripravimo za septembrski nastop. Tomaž Habe Oktober ‘23 MENAČENKOVA DOMAČIJA Torek, 10. oktober 2023, ob 18. uri Odprtje MARIJAN VODNIK Govorica rok Rezbarska razstava | Vstop prost. 11. oktober – 18. november 2023 MENAČENKOVA DOMAČIJA Sobota, 14. oktober 2023, ob 9.30 Delavnica KOŠARICA IZ SROBOTA Jasmina Klopčič, Janja Smrkolj 3,5 ure / kotizacija: 20 eur / št. udeležencev: 10 / obvezne prijave sprejemamo do 10. 10. na e-naslov menacenk@kd-domzale.si ali 01 722 50 50 (KDFBD). SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 4. oktober 2023, ob 18. uri | Vstop prost. Gostje: Barbara Pirih, arh. biro Archinauts / strokovna komisija: Andreja Pogačnik Jarc, Saša Roškar, Vilma Vrtačnik Merčun, Katarina Rus Krušelj KOFUTNIKOVA DOMAČIJA MORA ŽIVETI NAPREJ Predstavitev idejne zasnove Vodi Cveta Zalokar. SLAMNIKARSKI MUZEJ Razstava | Vstop prost. 28. marec – 25. november 2023 KOFUTNIKOVA DOMAČIJA V SREDNJIH JARŠAH Razstava je na ogled v odpiralnem času muzeja. MENAČENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 Kajuhova 5, 1230 Domžale (v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 29 slamnik@kd- dom zale. si kultura MEDGENERACIJSKI LITERARNI NATEČAJ DREVESA MI NA SPREHODU PRIPOVEDUJEJO V Društvu Sinica smo organizirali 4. literarni medgeneracijski natečaj z naslovom Drevesa mi na sprehodu pripovedujejo 2023. S preprostosti, moči in prisotnosti dre- Hvala ljubici za ljubezen in veselje. dobnem svetu. Čeprav je napisana v za ptice in gosenice. S smrtjo dreveves. Z uporabo vizualnih in čutnih Hvala Zemlji za plodnost in preprostem jeziku, je njeno sporoči- sa je ta prostor izgubljen, kar simpodob, kot so ‘moji listi, ki tako svolo močno in pomembno. bolizira izgubo naravnih prostorov, brstenje, bodno plešejo v vetru’, ustvarja sli- Hvala materi, podarila si mi ki so bistveni za življenje na našem kovit in čutni portret drevesa, hkraplanetu. Pesem prav tako odraža ciživljenje. MLADI ti pa spodbuja sprejemanje samega kličnost življenja in smrti v naravi sebe, ne glede na naše napake ali po- OBRAZLOŽITEV: Pesem obravna- 1. NAGRADA (‘pomladnih oživljanj in jesenskih manjkljivosti, prav tako kot sprejme- va izjemno pomembna in aktualna tihih smrti’), ki je s smrtjo drevesa Anamarija Mihovec; ŠIFRA: Ptičja mo drevesa, ne glede na njihove za- vprašanja: okoljske probleme, čloprekinjena. To nas opomni na krhhišica (pesem 3.) voje ali velikost. Besedilo izraža av- veško trpljenje, vojno in sovraštvo. kost življenja in pomembnost ohratorjevo hrepenenje po miru, stabil- To so teme, ki jih ne moremo prezre- Podarjenih nama je bilo njanja naravnih ciklov. Opominja OSNOVNOŠOLCI, nosti in smislu, ki ga najde v naravi. ti in se nas vseh dotikajo na neki rav- premalo srčnih utripov, nas, kako smo povezani z naravo: SREDNJEŠOLCI To je nekaj, s čimer se lahko poistove- ni. Hkrati pa izraža globoko čustve- da bi se lahko rešila zapora štirih drevo je kraj za igre, pogovore, sati veliko bralcev, saj vsi iščemo smi- no bolečino ter skrb za prihodnost nevidnih sten nje in zavetje. Smrt drevesa simbo1. NAGRADA sel in stabilnost v svojem življenju. našega planeta in človeštva. Pesem in zaplavala v listju sreče lizira izgubo teh dragocenih trenutMihoci Parvati (8. b), OŠ Karla je napisana v lepem, poetičnem je- (četudi bi ga odpihnila burja in kov in povezav, ki jih imamo z naraDestovnika Kajuha Ljubljana, 2. NAGRADA napovedala zimo). ziku, ki je hkrati dostopen in globok. vo. Pesem je napisana v preprostem, Mentorica: Alina Morano ŠIFRA: Avtor uporablja preproste, a močne a močnem jeziku, ki ustvarja močne Tai Rodošek; ŠIFRA: T365R Vseeno sem skrita v kostanjevi PM25IRM09 slike, kot so ‘ptice, ki imajo solze v slike in čustva. lupinici čutila svobodo, očeh’ in ‘mati narava, ki glasno joče’, Zemlji Želim si biti drevo ki sem jo izgubila med debli dreves, da bi poudaril svoje sporočilo. PeODRASLI ko sem tekla pred podirajočimi sem si zasluži našo pozornost zaraKo se počasi sprehajam skozi gozd, Ti preljuba draga Zemlja! stavbami svojega sveta. 1. NAGRADA di svoje aktualnosti, emotivne moči, razmišljam o čudesih, ki jih skriva- Na tebi tli žalost, polno je trpljenja. zaradi poziva k dejanjem, lepote je- Pridi, greva. jo drevesa. Drevesa ne skrbi, ali bo Ljudje ne znajo v miru živeti, Doroteja Vrbanova; ŠIFRA: Kreszika in univerzalnosti sporočila. Med te razbitine? raslo. Niti dve drevesi nista popol- ne zavedo se, da so nam dnevi šteti. nička Ne, nočem se vrniti. noma enaki, če že, sta si le malo 365 dni že vlada žalost opojna, 3. NAGRADA podobni. Niti dve poti si nista enaKresničke in smehljači na naših tleh pa še kar poteka vojna. OBRAZLOŽITEV: Pesem izraža obki, vsaka postane takšna, kakor je, Ljudje med seboj le zganjajo prepir, Katarina Čepin, Konservatorij za čutke izgube, nostalgije in hrepe- Včasih sem pisala po nareku drepočasi, skozi čas in v svojem tempu. v temnih nočeh se slišita le hrup in glasbo in balet Maribor, 1. a letnik, nenja po svobodi. Štiri nevidne ste- vesa. Njen jezik je bil zrel kot njen Nikoli nismo ocenjevali dreves po nemir. mentorica: Tanja Brčić Petek; ŠIne, tako se zdi, simbolizirajo različ- plod, vsako jesen. zavojih v njihovih deblih, saj se nam FRA: 1707 Kresničke so živele v velikem ne ovire, kot so strah, tesnoba, ali zdijo lepa v vsakem letnem času. Za- Kaj bo tebi Zemlja, čez 100 let? druge osebne ali medosebne težave. templju. Podpirala sta ga dva olimkaj bi torej morali mi biti drugačni? Bodo ljudje znali sploh še živet? Mir Kljub temu obstaja trenutek upanja pijska stebra. Osrčje telesa je krasil Ljudje in drevesa, to je nenavadna Bo na tebi le vojna in gorje? in svobode, ki ga avtor čuti v ‘kosta- portal. V glavnini templja se je razPrva stvar, ki jo slišim, kombinacija, vendar smo si v neka- Še kri bo prelila sinje morje. njevi lupinici’, vendar ta občutek prostirala mesečina duha. Tak sijaj ni petje ptic in ne žuborenja potoka. terih pogledih bolj podobni, kot si Že ves čas me mori to vprašanje, izgine, ko se sooči s ‘podirajočimi so nosile roke, ki so povezovale sleSlišim divjanje avtomobilov, mislimo. Želim si biti drevo. Naj stopa nikjer ne dobim odgovora nanje. herni balonček vsakega naslednjestavbami svojega sveta’. kričanje in grajenje novega bloka. jim pokončno, naj me moje korenine Kdaj bo človek sočloveku roko podal Pesem v nas prebuja nostalgijo, ga soseda. Verigo templjev so vozipodpirajo globoko iz umazanije, in Niti na vrhu hriba in srečno pot z njim iskal. žalost, sprejemanje in odločenost. la peresa in na teh peresih so živene glede na to, koliko ljudi me skunimam več miru in tišine. In tudi zato si zasluži našo pozor- li Smehljači. Do njih je vodila cesta ša poriniti, ne glede na to, kolikokrat Pot, ki se imenuje življenje, Vse melodije narave prekrijejo zvoki čez Sanjski most. Njihovi domovi nost in nagrado! me sunejo, bom še vedno stala. Naj je moje največje hrepenenje. iz glasne doline. so bili podobni domovom Kresničk. rastejo moji listi, ki tako svobodno To je pot na kateri človek spozna 2. NAGRADA Kresničke so jih klicale tudi krohoV očeh se mi nabirajo solze, plešejo v vetru, naj moje veje odseva- veliko trpljenja in hudega zla. tači in čeprav so bili zelo možati in v ušesih mi doni, jo čudovito sončno svetlobo in brez Uroš Kladnik; ŠIFRA: Poezija na Vsaka pot življenja nas nekaj nauči. meseni, so bili pogosto tudi žaloželim si le, da bi minilo vse, opravičevanja pridobivajo hrano. Naj dlani Na njej človek pokaže svoje najboljše stni. Svetlobnim kresničkam ni bilo vsaj dokler spet se ne zdani. me ne skrbi moja velikost in to, da zamoči. jasno zakaj je temu tako. »Kako se sedam prostor, kajti drevo je lepo ne Smrt drevesa Kdo ve, kam življenjska pot nas vodi? Ne umaknem s tisoč vozil na lahko smejejo v svoji žalosti?« so se glede na to, kako veliko ali močno je. cestah pogleda, Kdo ve, kdo nam ob smrti sodi? Obmestnem gozdu tisočletja spraševale in nikoli imele Naj bom oder za vse vrane in njihove vsi ti nepotrebni izpušni plini je odmrlo drevo, priložnosti spregovoriti z njimi. veličastne koncerte na mojih vejah. Zato dajmo vsakemu dnevu so mi čista beda. preperela veja je priložnost, Medtem ko so se čedne in barvne Nič drugega kot zarez žolne v lubje padla v grobnico Kako lahko nekateri skrbimo objemale v osrčju glavnega portamojega debla. Morda imena mladih da skujemo si boljšo prihodnost. iz plastike in ogorkov za mir in okolje, drugi pa ne? la, so se Smehljači krohotali iz dna ljubezni, vrezana vame v obliki srca. Ljudje skrbimo za čisto okolje, postlano. Težave se bodo rešile le, če vsak pri srca. Prav zares. Kresničke so imeNaj bom plezalna stena za vse med­- da bo vsem nam na svetu bolje. sebi le venomer občutek, da se ti pajaci vedke, ki se poskušajo plaziti name, Odpadki so naš največji okolijski Nič več ne bo prvih poljubov, razmisli in delati začne. smehljajo njim. Gledale so, kako se ali zvesta roka, ki drži gugalnico; naj problem, preštevank in slepih miši, valjajo po tleh, in šlo jim je na jok. senčim piknik, naj držim veverice, ki podnebne spremembe ogrožajo OBRAZLOŽITEV: Pesem Mir pred- zavetja pticam in gosenicam. Najmlajša izmed kresničk je renavdihujejo umetnika. Naj živim, da družbeni sistem. stavlja aktualno tematiko v sodob- Nič več pod njegovo zeleno krošnjo. kla: »Vzgojitelj, v gozd grem, zaligledam, kako se razprostira gozd, v Povsod, kamor grem, na tleh smeti nem svetu – soočenje med naravo vat.« Ta pa jo je vprašal: »Ali misliš, katerem sem odraščala. Naj bom moležijo, in urbanizacijo, potrebo po ohra- Ne bo več ujetega šepeta trav, da Smehljači v resnici jočejo?« Še gočna in stara, mogoče celo modra. ljudje pa se kljub temu še vedno njanju okolja ter iskanje notranje- poznih zveznih pogovorov, preden je dokončal, je že izginila v Naj zadržim skrivnosti, ki mi jih priveselijo. sanjavih hlepenj, ga miru v hrupnem svetu. Pri oceni sebi skriti gozd. povedujejo mnogi. Naj bom list paPreletavala je dišeče krošnje in s pirja, na katerega bo nekoč pisal pe- V gozdu drevesa so posekana na tleh, literarne vrednosti lahko upošteva- pomladnih oživljanj in jesenskih tihih smrti. mo naslednje: svojimi solzami zalivala žejne liste snik, zavetje družine ptic, varen pro- še ptice zdaj imajo solze v očeh. Jezik pesmi je preprost in dostoSlišim matero naravo, ki glasno joče, mladih dreves. Spraševala se je, od stor mnogih bitji. Naj bom tolažba, morda celo sli- saj si lepšega okolja neizmerno hoče. pen, kar omogoča širokemu krogu OBRAZLOŽITEV: Pesem Smrt dre- kje prihajajo te solze. Odgovora ni bralcev, da se lahko povežejo z vse- vesa odpira pomembne teme, ki si dobila. Tisto noč je ostala med dreka, zamašek v vinski steklenici, žig Še jaz bi v imenu ljudstva, bino. Stil pisanja je neposreden, kar zaslužijo našo pozornost: najprej vesi, kajti ta večer je Mesec zaspal na ljubezenskem pismu, dih svežerad izlil vsa čustva. omogoča bralcu, da se hitro vživi v spregovori o okoljski ozaveščenosti, s kitaro v roki. Zjutraj se mu je zaga zraka. Naj se razgradim v umazaNe vem, kako bomo ljudje preživeli, ko opisuje smrt drevesa in padec hvaljevala, da je igral in pel hvalpesnikovo izkušnjo. nijo, ki me je rodila. O, drago vesoče bomo v umazan svet še vedno Pesnik uporablja čustva, kot so veje v ‘grobnico iz plastike in ogor- nice njenim vodam ter znova polelje, prosim, dovoli mi, da sem drevo. strmeli. žalost (solze v očeh) in frustraci- kov’. To lahko interpretiramo kot tela. Njeni vrelci pogona so se neja (hrup, onesnaženje), da pouda- kritiko sodobne družbe, ki s svojim navadno hitro vrteli in naenkrat je OBRAZLOŽITEV: Avtor uporablja Ljudje zazrimo se v Zemljino ri pomen miru in skrbi za okolje. To načinom življenja in potrošnje pov- uspela zaslišati glas, ki jo je povabil otožnost, drevo kot močno metaforo za življeomogoča bralcu, da se poistoveti s zroča škodo naravi. Drevo v pesmi v Tiho mesto. Začudila se je. nje, s čimer ustvari bogato, globoko začnimo živeti lepšo prihodnost. ni le simbol narave, temveč tudi pročustvi pesnika. Tiho mesto je bilo bivališče Smein čustveno besedilo. Poudarja vzpo- Za vse lepo bodimo le hvaležni, Skratka, pesem Mir je aktualna stor, kjer se odvijajo človeške inte- hljačev. Sanjskega mostu ni mogla rednice med drevesi in ljudmi. Ob s sočlovekom delimo si sreče in in izraža skrbi mnogih ljudi v so- rakcije: prvi poljubi, igre, zavetje prečkati še nobena izmed Kresničk. ljubezni. tem se zdi, da izraža hrepenenje po elektorica letošnjega natečaja je bila literarna mentorica Milena Miklavčič, novinarka in pisateljica. Literarne prispevke je poslalo 42 udeležencev iz vse Slovenije. Po neurju smo prestavili in 7. septembra 2023 je potekal zaključek z branjem nagrajenih del. 30 | slamnik kultura Še več, Kresničke niso govorile jezi- vezavo med njimi. Jezik je poetičen ka Smehljačev, čeprav so vsi razu- in slikovit, kar doda lepoto in čumeli, kdo je Smeh. stveno moč pripovedi. Opisi, kot so »Kaj so ti povedali Smehljači?« ‘mesečina duha’ in ‘modrina na vrelso najmlajšo Kresničko spraševali cih pogona’, dajejo zgodbi estetsko njeni vzgojitelji, ko se je zvečer vr- privlačnost. Čeprav se zgodba začne nila domov. Čutili so hvaležnost, če- z nesporazumi in žalostjo, se konča prav so bili zmedeni v svojih skrbeh. s sporočilom upanja in harmonije. »To so modreci, ki so podobne To je pomembno, saj spodbuja bralpostave običajnim hroščevkam,« je ca k optimizmu ter veri v možnost začela pojasnjevati. sprave in razumevanja. »To vemo, ampak zakaj so te po2. NAGRADA vabili medse?« Kresnička je nadaljevala: »PokliEvelina Žefran; ŠIFRA: eepkii12 cali so me, ker si želijo spravne zabave. Pravijo, da je naša nepoveza- Pustite nost povezana le z namišljeno sivo usodo, ki pa jo lahko spremenimo.« Pustite sebi korenine, Posebna značilnost Smehljačev da drevesom poženejo listi, je bila njihova modrina na vrelcih brez žuljev otrok, pogona. Ko so se spuščali iz peres brez zemljevida Silicijeve doline in preletavali tempeljske terase, so in črnih saj Amazonskega pragozda. trosili stare modrosti. Edina težava Naj s klorofilom zapolnijo je bila ta, da jim je Sanjski most pre- prazne poglede peščice, povedal, da se njihova veličina zbli- ki skozi okna ekranov ža z modrostjo Kresničk, zato jih le- opazuje rast gomil z nagrobniki iz bankovcev. -te niso morale razumeti. »Nikakor ti ne bi smeli dovoliti, da Pustite drevesom krošnje, vstopiš v njihovo veličino. To ni po da se bodo družile z gnezdi ptic, njihovih zakonih. Njihov smeh nas brundale z žuželkami. spravlja v jok,« so vzgojitelji odkiNaj si v njihovi senci mavali. Bali so se, da je njihova belizaljubljenci postrežejo na ogrožena. »No, povej, kaj naj stos poljubi brezčasnosti rimo? Okužili so se s tvojo čednostjo za danes in jutri in barvitostjo. Kako se bodo smejali in mnoga leta vseh otrok. šele zdaj in koliko solz bomo morali ponovno pretočiti?« so se spraševali. Pustite te stare pokončne bojevnike, Kresnička je rekla: »Danes zvečer da bo iz njihovih skritih branik bo Mesec igral na kitaro in skupaj se ponovno kapljala zora. bomo pogovorili s Sanjskim mostom. Tudi oni delujejo po njegovih odloči- OBRAZLOŽITEV: Pesem obravnava tvah. Spoštujejo ga. Ne bojte se. Sme- temo spoštovanja narave in okolja. hljači so modri. Ko se prenehajo sme- Avtor hkrati kritizira materializem jati, razmišljajo le o tem, kako pošte- sodobne družbe, ki ga simbolizirano gospodovati. Naše modrosti ne jo ‘nagrobniki iz bankovcev’. To je bivajo na peresih onkraj Tišine. Za- močno sporočilo, ki spodbuja bralupajmo, da tudi njih vodi dobri Sij.” ca k razmisleku o lastnih vrednotah Preden je prišel čas spravne zaba- in prednostih. ve, je Kresnička poletela do SanjskeAvtor poudarja pomen skupnoga mostu. Prosila ga je, naj spreme- sti in medsebojne povezanosti med ni usodo in poveže zlate modrosti z vsemi živimi bitji – ljudmi, drevemesečino duha, on pa ji je rekel: »Nič si, pticami in žuželkami, uporablja ni ločeno. Zidovi so le iluzija. Če je tudi lep in poetičen jezik, ki daje želja obojestranska, vam bom odpu- moč in čustveno globino sporočilu. stil usodo in vas povezal, da boste za Fraze, kot so ‘poljubi brezčasnosti’ zmeraj pomnili, kako ste sami vzgo- in ‘kapljala zora’, dodajajo estetsko jili željo po skupni vrlini.« privlačnost pesmi. Pesem spodbuNa večer so se zbrali. Mesec je igral ja bralca k razmisleku o pomembprelesne melodije in glej, tako Sme- nih vprašanjih, kot so naš odnos do hljači kot Kresničke so jokali in zali- narave, materializem, pohlep in povali žejne liste mladih dreves. Skozi men skupnosti. Zaradi teh razlogov pesmi so opazovali drug drugega. Ma- si pesem zasluži našo pozornost. vrične barve kresničk so se prelivale z božansko modrostjo, ki je padala 3. NAGRADA – 1 iz modrih lučk. Ko je prišel Smeh, so Dona Pratnekar; ŠIFRA: DRUIDADA se skupaj smejali. Nihče ni spregovoril besede, le pridno so delali, kar jim Smetišče je naročeval Sanjski most: »Zalivajte drevesa, sadite sočutje. Če se počuti- Na vrbju ob prašni cesti z redkim te varno drug z drugim, življenje ni prometom trepeta raztrgana plaogroženo, niti modrost se ne zastru- stična vrečka. Veter jo skuša odtrgaplja, niti solze niso več žalostne. Naj ti in odnesti s seboj v neznano, pa je so vaše solze plod smeha in naj smeh preveč zapletena v vejevje. Tako tam bo posledica jokanja od lepote.« potresava in šumlja. Nikoli več se niso ločili. Ko so se Eden od vogalov se je svobodno smejali, so se smejali skupaj. Ko so odkotalil z vetrom prek golih trav in jokali, so jokali skupaj. Mesec je bil cvetov detelje, drug je ždel prepletisti, ki je govoril skozi pesmi, Sanj- ten v vejevje drobnega ptičjega gnezski most pa jih je zavedno povezoval da nasproti rdeče belih zapornic. Zater jih s svojo močjo čistil vsega stra- pornice se dvignejo nekajkrat na dan, hu in dvoma, da je njihova modrost da spustijo mimo smetarje in njihova zares ena sama želja. vozila, takrat je na smetišču oglušujoče glasno in vsi stroji brnijo, ko preOBRAZLOŽITEV: Osrednja tema lagajo, sortirajo in zakopavajo smeti. zgodbe – nesporazumi in nezmož­ Vsak tovornjak pripelje kupe plastinost razumevanja med Kresnička- ke, kovine, tkanine, papirja, ostanmi in Smehljači – je univerzalna in kov hrane in drugega komposta. Vsese močno odraža v naših medseboj- ga, kar so se ljudje odločili, da ni več nih odnosih. Zgodba namiguje, da si uporabno ali potrebno. Marsikatera stvar bi komu še prav pogosto napačno razlagamo čustva drugih in kako je sočloveka včasih prišla, pustila bi se popraviti ali predelati, a pristane v smeteh, ker je ljutežko razumeti. Zgodba je polna simbolike – od dem pač lažje, da se preprosto znebikresničk in Smehljačev, ki predsta- jo stvari. Potem smeti čakajo razpovljajo dve različni skupnosti ali kul- rejene v velikih kupih in zabojnikih, ture, do Sanjskega mostu, ki, tako ločene po materialih upajo na recimislim, predstavlja oviro in tudi po- klažo ali pa jih čaka pokop pod go- številka 9 | september 2023 | letnik lxiii slamnik@kd- dom zale. si milo zemlje. Stari pokvarjeni stroji, 3. NAGRADA – 2 kristalno čista. Legenda pravi, da je avtomobili, motorji in aparati razpabučala tako, da se je slišalo do vseh Ksenija Kolar Švarc; ŠIFRA: DIVA dajo in rjavijo, na dežju in soncu se okoliških vrhov. Slišal sem jo tudi jaz, NATURA spominjajo časov, ko so še bili upovidel pa še ne, ker sem bil še prenizek rabni ljudem in niso ležali zapušče- Drevo s srcem in mi je pogled zaslanjalo mestno obni med plevelom. Iz zadnjih sedežev zidje. Nekega večera, ko sem se počutil osamljen, sem jo po šumu vetra zarjavelega rdečega avtomobila brez Oči vidijo in srce čuti, zaprosil: Drava, povej mi pravljico za koles in pokrova je pognalo drevo, možgani mislijo in duša sluti, lahko noč.« Reka se je takoj odzvala. mlada vrba, ki je svoje korenine po- ko človek zadiha s polnimi pljuči. gnala v od dežja namočen sedež in z Čim več srca razdaš »Pravljico bi rad – o kom pa naj rdečkastimi vejami že pogledala sko- več ga imaš. bo?« zi razbito zadnjo šipo. V ohišju stare- Objemi drevo z vsem srcem, »Najraje o meni. Nikogar svojega računalnika si je ogromen pajek vrnilo ti bo. ga nimam v bližini, sem edino drespletel mrežo in v prevrnjenem ste- Dreves ni dovolj le posaditi, vo tukaj.« klenem kozarcu za vlaganje zdaj ra- treba je zanje skrbeti, »Pa poslušaj,« mi je odgovoriste detelja varna kot v rastlinjaku. la. »Kot vsaka pravljica se tudi tvoja jih rad imeti, Ko delavci odidejo domov po kon- jih vsake toliko objeti, začne z Nekoč je bilo … cu delavnika, k svojim družinam v v senci njihovi kavo popiti in Nekoč je bilo tukaj veliko menihov v minoritskem samostanu. Nosnažne hiške, se na smetišču začne posedeti. sili so čudne sive redovne obleke in življenje druge izmene. Tu so loviZdrave razvade so najboljše navade. šča smetiščnih mačkov, potepuških radi so se sprehajali po samostanskem dvorišču. Med njimi je bil tudi zverin pa še kakšnega klateškega Stopi bos na travo, redovnik Marko, ki je zelo ljubil napsa zanese občasno mimo, če izvo- začuti roso med prsti, ha kakšno kost. Jate vran preletavajo sprehodi se v naravi, ravo, posebno cvetlice in drevesa. gomile, brskajo za ostanki s svojimi izbiraj gozdne poti. Navdušil je svoje sobrate, da so si bleščečimi temnimi kljuni in kričiomislili drevesa, ki jim bodo dajaMogoče celo izveš, kje drevo s srcem jo v sivo nebo. Večerni in nočni prela senco. Takrat so položili v zemljo živi. bivalci opravijo svoj obisk: divji zajtudi drobno sadiko hrasta. Marko jo Jaz vem, pa ne povem. ci in ježi pa lisice, sove, podlasice in je našel na obrobju gozda pod Pohorjem, jo previdno izpulil in ji izkune, ki prežijo na miši in podgane. Vdihni svež zrak, bral primerno mesto v kotu dvoriLapuhovi cvetovi privabljajo nočne prejmi zemljino frekvenco, šča. »Da boš bliže reki«, ji je rekel. metulje, muhe brenčijo po mlaku- vibracija ta resetira telo. žah in večerni umazaniji. To drobno drevesce si bil ti.« Hrast Čas, zaupanje, ljubezen … Ta del smetišča ima najhujši vonj. je sladko zaspal ob najlepši pravljici, vse, kar naravi damo, Stvari, ki gnijejo, hranijo tu več žiki mu jo je med šumenjem rečnih vapodarimo tudi sebi. lov šepetala prijateljica reka. vljenja kot prej, ko so bile še sveže in In življenje je lepo, čudovito, Ne vem, če je bila samo moja domiužitne. Kisline, olja, strupene kemipolno in pravo, šljija, ali je bilo res. Ko sem prislonila kalije, stare barve in lepila po drugi če smo v stiku z naravo. uho na hrastovo razbrazdano skorjo, strani tu zastrupijo in ubijejo več žiŠiroke in jasne so takrat naše poti, sem lahko brala njegove misli. Zdaj, vljenja, kot so ga prej hranile. ko vse okrog sebe ljubiti znamo ko je spoznal zgodbo svojega rojstva, Smetišče je radodaren kraj zein čas zase imamo. je še sam začel obujati spomine. lem in živalim, sploh če se ne spla»Stari obrambni stolp mi je dolgo šijo človeške bližine in umazanije. Prosim, objemi in sprejmi, kar si, zakrival pogled. Počasi sem ga preOdslužene avtomobilske pnev- drevo s srcem ob tebi živi, ti govori, rasel in nekega jasnega jutra je moj matike so toplo zimsko zatočišče, v in te uči … pogled segel prek streh in končno poletni suši pa se v njih najde hla- Svoje globine, srčnosti in širine sem jo zagledal – prijateljico reko. dna deževnica. Odprte konzerve po- nikar ne skrivaj, ne zadržuj, Prej sem jo samo slišal, kako je hrugosto skrivajo še kak zalogaj, razno tvoja veličina in sijaj naj žarita, mela po svoji strugi proti jugu navblago in papir pa mehčata marsika- saj življenja mnogih ob tebi svetlita. zdol. Sporazumevava se na ravneh tero gnezdo ali brlog. Pa se vendar prepogosto zgodi, da OBRAZLOŽITEV: Pesem poudarja po- zavedanja, ki je vam, ljudem, neznase kakšna plastična folija uspe osvo- men povezanosti z naravo za naše fi- no. Skupaj sva bila priča pristajanju boditi iz kupa, da se zapodi z vetrom, zično in duševno dobro počutje. Opi- splavov, kar je bilo vsakokrat sijajen divje preko trav in krtin, dokler ne še občutke miru in sreče, ki jih doži- dogodek za mesto. Splavarji so vepristane na kakšen grmičevju. Pra- vimo, ko smo v naravi. Spodbuja nas, deli, kako nevarna je lahko reka. Ob zne pločevinke in plastenke se zako- da sprejmemo sebe, svojo globino, hudi uri so metali vanjo zlate predtalijo po strmini navzdol in se grma- srčnost in širino, da ne skrivamo, kaj mete, da jih ne bi pogoltnila in bi za dijo ob vznožju griča ali pa jih pomla- pri tem občutimo. Pesem Drevo s sr- vedno izginili v njenih globinah. Dadni naliv zanese v strugo, kjer nada- cem je dragocena zaradi osebne rasti, nes je mirna in počasna kot kakšno ljujejo svojo pustolovščino in se pu- ki jo pri tem doživljamo, zaradi ljube- jezero, saj so jo na več mestih zajezistijo nositi rečnemu toku v neznano. zni in vrednot, ki so ključnega pome- li in njeno vodo uporabljajo za priKakšna strašna nevarna kemikali- na za zdravo in uravnoteženo življenje. dobivanje energije. ja se prevrne in izteče v zemljo, kjer jo Kakšen lep razgled imam zdaj vsrkajo drobne živalce in korenine ra- SENIORJI od tu zgoraj! Zdaj vidim tudi vitalno stlin. Ali pa se polije po koži ali perju starko vinsko trto nekaj hiš naprej. katerega izmed živalskih domačinov. 1. NAGRADA – 1 Dobra štiri stoletja se ji sploh ne poznajo. Lepo se razteza po pergoli, Ptice pogoltnejo zamaške in se zapleNada Holc; ŠIFRA: Studenčanka tajo v plastiko, divjad se ujame v žice pritrjeni na fasadi stare hiše, in uživa na svojem odličnem mestu na južin se poškoduje, ribe umrejo zaradi Moj orjaški hrast ni legi. Tako že zgodaj spomladi ujaumazane vode, v kateri plava plastika namesto hranljivih ličink. Tako Velikokrat se ustavim pri njem, kra- me sončno toploto in začne poganjarjavi železo, leta in leta na kislem lju Lenta. Sam samcat stoji tu, ute- ti, ko imajo druge trte po okoliških dežju, tako hira še divji plevel na od- snjen med srednjeveškimi zidovi gričih še zimsko spanje. Prek streh lagališčih, ko srka strupe in se krilat- mesta. Pod njegovo mogočno kro- jo spremljam, odkar požene prve brci utapljajo v oljnatih lužah. šnjo me vedno obide občutek člove- ste in vse do jeseni, ko njeni grozVsak list papirja je padlo drevo, po- ške majhnosti, krhkosti in minljivo- di dozorijo. Vsi jo skrbno negujejo sekano z velikimi kovinskimi zobmi sti. S strahospoštovanjem občudu- in čuvajo, da bo dočakala še mnomotorne žage. Vsako jabolko je vze- jem njegovo močno deblo in zrem v ga leta. Čeprav je enkrat starejša od lo mesece, da dozori sladko in čvrsto. njegove košate veje. Poln je pozitiv- mene, sva postala prijatelja. Vedno Nič ni zastonj. Žlindra, smog in vonj ne energije, ki jo občutim, ko se ga mi pravi: Lepo skrbijo zame, postala motornega olja so cena za ravne poti dotaknem. Trden kot hrast, pravijo, sem prava zvezda! Reka je moja zain tople človeške brloge. Strah srne tak je tudi ‘moj’ hrast. Njegov les ra- veznica in tudi ti si moj prijatelj.« Potem sem izgubila stik s hraz mladiči, ko prečkajo cesto, je cena ste počasi, korenine so globoko zanaše udobne poti. In smetišča so cena sidrane v zemlji in veje se stegujejo stom, obnemel je. Hotela sem vedevseh stvari, ki jih želimo imeti. proti nebu. Predstavljam si, kaj vse ti, kaj se je potem dogajalo. Zakaj hrast ne želi nadaljevati je moralo to drevo videti. Kako rada OBRAZLOŽITEV: Zgodba nas opo- bi izvedela njegovo zgodbo! svoje življenjske zgodbe? Zašumela zarja na pretirano potrošništvo in je reka prijateljica, ki je vedela, da je odpadništvo v naši družbi, kjer se Nekega dne sem stala ob hrastu in spomin naletel na hrastovo bolečino. veliko stvari, ki bi jih bilo mogoče naenkrat začutila, da se je povezal »Veš, mesto je raslo, vedno več je popraviti, reciklirati ali ponovno z mojimi mislimi. bilo prišlekov, ki so potrebovali svoj »Veliko sem doživel in videl. Veli- življenjski prostor znotraj mestnega uporabiti, preprosto zavrže. Spodbuja nas, da razmislimo o svojih na- ko imam za povedati, čeprav nisem obzidja. Čudovit senčni vrt menihov vadah in vrednotah, ker tako lahko nikoli zapustil tega mesta. Blizu je se je moral umakniti, drevesa so bila bolje skrbimo za okolje, hkrati pa reka, ona je bila od nekdaj tu, na sa- obsojena na smrt. Najprej so posanas opominja na odgovornost, ki jo mem začetku, ko še ni bilo nikogar. meznim odžagali ude, ki so jih moSem je prihitela izpod Alp, deroča in tili, kmalu pa so tudi njihove koreimamo kot skrbniki planeta. letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 31 kultura slamnik@kd- dom zale. si nine zalili z betonom. Če bi ljudem jem. V njem vidim simbol brezmej- tno je bila na praksi v znanstvenem bilo dano, bi slišali njihove srce tr- ne moči, dolgega življenje in brezča- inštitutu. Prepričeval sem se, da je gajoče krike in žalostno tožbo. Pred snosti. Sprašujem se, ali se bo nje- nekje na varnem. prijateljem hrastom pa se je žaga na gova zgodba končala, kot se je zaVstopil sem v domačo hišo in zasrečo ustavila. Stisnjen v kot in z vi- čela, to je pravljično. Pravljice imajo skrbljeno sedel za mizo. Takrat so soko krošnjo ni bil nikomur napoti. srečen konec, hudobni so poraženi, moje razmišljanje zmotili nežni zvoki, Vendar je od zdaj naprej ostal sam.« dobri pa srečno živijo naprej do kon- podobni cviljenju. Sprehodil sem se Hrast se je spet zdramil. »Neke- ca svojih dni. Bo moj hrast dočakal po prostorih in stopil tudi pred hišo. ga dne samostanskih bratov ni bilo tisoč let? Kdo so njegovi sovražniki, Moj pogled je pritegnilo gibanje pod več. Zamenjali so jih vojaki, ki so s kdo prijatelji, ali bodo slednji znali stopnicami. Ne znam opisati sreče in seboj pripeljali konje. V bližnjih go- poskrbeti zanj? Sicer se bo prezgo- veselja v mojem srcu, ko sem zaglestiščih so se hrupno zabavali skupaj daj zgodil njegov konec in bo umrl dal našo psičko Bajko s pravkar skos splavarji, ribiči, usnjarji, trgovci in – stoje, pokončno, kot je to značilno tenimi mladički. »O, Bajka, moja ljuba,« sem ji remlinarji. Mesto je vrvelo od živahno- samo za drevesa. Zares umrl pa ne sti. V tistem času je ostrešje okrogle- bo nikoli. Tudi ko ga več ne bo, bo kel in stopil do psičkov. Poljubil sem ga stolpa zajel požar in mi osmodil živel naprej – v lesu. Njegovi nasle- Bajko in nežno pobožal mladičke. Ob listje. Rešila me je prijateljica reka, dniki pa bodo s pomočjo narave še dotiku živega bitja so mi stopile solze v oči. ki je dala vodo za gašenje. Sam sem naprej bili boj za obstoj svoje vrste. Prinesel sem mleko za Bajko. preživel, od hude vročine pa so v Nasvidenje, moj hrast! »Le kako je preživela?« sem se krošnji pomrli vsi moji stanovalci. Z ognjem sem se srečal še enkrat, ko so OBRAZLOŽITEV: Zgodba ima šte- spraševal. »Še ena uganka.« Malo sem še posedel na verandi. na mesto padale sovražnikove bom- vilne elemente, ki ji dajejo literarbe. Vendar me nobena ni zadela, nad no vrednost: obravnava odnos med Potem sem se odpravil raziskovat južmenoj je spet bdela srečna usoda. človekom in naravo, ne zanemarja ni del pokrajine. Pa nič. Le še eno neMenjavali so se letni časi. Spomla- pa tudi človeka in njegovih posegov uspešno iskanje. Razočarano sem se di so bili moji listi sveže zeleni, jeseni v naravno okolje. Hrast je predsta- vrnil domov. Utrujeno sem se sesedel pa so se zlato rumeno obarvali. Pozi- vljen kot živo bitje z občutki, spomi- na klop. Bližal se je večer, del dneva, mi sem liste izgubil. Čeprav zdaj sam, ni in željami, kar daje zgodbi močan ki sem ga imel vedno rad. Takrat sem sem rasel in se krepil. Imel sem do- ekološki poudarek. delal načrte za naslednji dan in se že volj vode in dobre pogoje za rast. KljuGlavni protagonist – hrast – je veselil jutra. boval sem neurju ter ostal močan in kompleksen lik, poln globokih ču»Kako se naj zdaj veselim naslestabilen. Pa ni dolgo trajalo in so se stev in misli. Povezuje se z drugimi dnjega dne?« sem se spraševal. Edino pogled na psičke mi je božal spet zatresla tla. Prihrumeli so grad- elementi narave, kot sta reka in vinbeni stroji in se mi približali na le ne- ska trta, s čimer avtor uspešno hu- dušo in mi vlival malo upanja. Takrat kaj metrov! je nekaj pritegnilo moj pogled. Nekaj manizira naravne elemente. Nekdanji samostan bo postal lutMotiv drevesa kot pričevalca je bilo drugače: Bajkina skodelica je kovno gledališče, je pisalo na obve- zgodovine je močan in sugestiven. bila napolnjena s hrano. stilni tabli. Pod mojo krošnjo so na- Hrast pričuje o mnogih dogodkih, »Kaj pa zdaj to pomeni?« mestili pahljači podoben velikan- spremembah in ljudeh skozi čas. Takrat sem zaslišal neko ropotaski avditorij s sedeži, na drugi strani Pripoved je napisana v poetičnem nje. V istem trenutku sem zagledal, zidu pa izkopali jamo za podzemno in slikovitem jeziku, kar daje zgodbi da se dviguje loputa nad vhodom v garažo. Zdaj prihajajo obiskovalci, bogato teksturo in omogoča bralcu, klet. Otrpnil sem in se zbal za zase in kot mravelj jih je. Hodijo po mojih da se potopi v samo dogajanje. Zgod- za psičke. Stal sem kot kip, ko je po koreninah, kar zelo boli. Ponoči je ba je dinamična, saj prehaja med ča- stopnicah iz kleti stopal nekdo počavse osvetljeno in hrupno. To je še po- sovnimi obdobji, pri čemer se izme- si in z malo negotovimi gibi. sebno stres za prebivalce v moji kro- njujejo srečni in tragični trenutki. Prišel je naravnost do mene in šnji. Nekateri prestrašeni odletijo iz Avtor uspešno uporablja kontra- spregovoril: gnezd in zapustijo mladičke same. ste, kot sta stara narava (hrast, reka) »Jaz sem Bob. Android.« Nočni kino pač, sodobnim me- in moderni urbani razvoj (lutkovno Zvenelo je malo kovinsko. Bob je ščanom je to zabava. gledališče, beton), da poudari kon- bil v podobi lepega fanta. Ponudil mi Še vedno sem mlad, vendar ču- flikt med naravo in urbanizacijo. je roko. Zgodba je čustvena in močna, saj tim, da se me loteva bolezen. Res Predstavil sem se tudi jaz. da sem preživel vse hude posege v obravnava pomembne teme, kot so »Vem, kdo si. Eva me je poslala k mojo okolico, vendar ne brez posle- spoštovanje do narave, vpliv urba- tebi.« dic. Kot starcem odpadajo sivi las- nizacije na okolje in človeško soži»Eva?« Poznaš Evo?« sem skoraj je, se meni redči krošnja. Stegujem tje z naravo. zavpil. se k svetlobi, ki je ne dobivam do»Seveda. Eva je moja prijateljica. volj. Življenjskega soka, ki ga črpam 1. NAGRADA – 2 Vse ti bom razložil.« iz zemlje, ne dosežem več v zadostni Bob je bil zaposlen v znanstvenem Danica Zlatar; ŠIFRA: PIKA meri. Okrog in okrog me obdaja beinštitutu tako kot Eva. Znanstveniki ton, velikokrat sem žejen. Klima se Bob so delali poskuse, kako bi Zemljo preselili v vzporedni svet in ustvarili Zespreminja, vse poletje je suša in pozimi se tanka snežna odeja hitro sto- Dan se je začel s sončevim poljubom mljo 2. »Ker je Zemlji napovedana katapi. Ampak upanje je tu: zaščitili so in me zvabil v gozd. Drevesa so v zgome, imenujejo me naravna vredno- dnji pomladi začela dobivati zeleno strofa,« so opravičevali svoje dejanje. ta, veličastno drevo, najstarejše v obleko. To me je vedno navdalo z no- A napoved katastrofe je bila lažna. starem delu mesta. Zdaj ne morete tranjim mirom. Življenje je v neneh- Zgolj opravičilo za tvegane poskuse. Bob je vse to izvedel od starega več neposredno do mene in gaziti nem obnavljanju. Sedla sem pod zemojih korenin. Zdaj me lahko opa- leno bukev in prislonila glavo na nje- znanstvenika Roberta, ki mu je bil zujete samo od daleč. Tudi jaz sem no gladko deblo. Pa ni bilo vedno kot oče. Robert je nasprotoval nevarnim postal ljudem pomemben, čeprav se tako spokojno in pomirljivo. V glavi nimam s čim bahati kot stara trta z se mi je zavrtela zgodba, ki mi jo je poskusom. Toda bil je nemočen. pripovedoval moj prijatelj Bob. »Veš, Bob, iznajti morava serum, žlahtno vinsko kapljico. Že tretji dan sem postopal po me- ki bo onemogočil prežarčenje živih Veseli pa me, da moji prijateljici reki gre počasi na bolje, odplak in stecu in preiskal še tri bližnje vasi v bitij. To je edino, kar lahko narediva.« In to sta tudi naredila. Bobovi pridruge umazanije se je že dodobra čudoviti nižinski pokrajini. Na moje znebila. Potapljači iz njenih globin veliko razočaranje je bilo vse prazno. jatelji androidi somišljeniki so jima pomagali. vsako leto odstranjujejo, kar vanjo Brez ljudi, živih ali mrtvih. Tudi Eva. Uspeli so iznajti cepivo Tretji dan, odkar sem se prebudil zmečejo nemarneži. Nedavno se je v in precepili, kolikor se je dalo, ljureko celo priselila bobrova družina, iz spanca. »Sem se prebudil v grozne sanje? di, živali in rastline, da jih niso mokar je dober znak.« Tedaj se je iz lutkovnega gledali- Kako se sploh lahko ‘prebudiš’ v sa- gli prežarčiti v vzporedni svet, na Zešča vsula skupinica otrok z učiteljico. nje? Ko sanjaš, pač spiš,« tako sem se mljo2. Resnična katastrofa pa je bila, Mala Maja, mestni otrok, je nenado- pogovarjal sam s seboj. da vrnitev iz vzporednega sveta ni ma vzkliknila: »Vau, kakšno orjaško Pred tremi dnevi sem se preprosto bila mogoča. Bob je v kleti sestavil drevo!« Vsi so se z občudovanjem prebudil v ta opusteli svet. Ne, nara- napravo, s katero je komuniciral s zazrli v hrast. Učiteljica jih je podu- va ni bila opustela, le ljudi nisem sre- svojimi prijatelji. čila: »Drevesa so živa bitja kot mi. čal nikjer. Malo me je že zajemala paTako mi je pripovedoval Bob. In na Tudi največji hrast je bil nekoč maj- nika, pa sem si rekel: koncu dodal: hen želod, ki je padel na tla ter zra»Adam, zberi se. Gotovo obstaja »Veš, ljudje se sprašujete, ali imasel iz moči zemlje in energij kozmosa. razlaga za vse to. Ne boš kar obupal.« mo androidi čustva. Roberta imam Spoštujte naravo in nikoli ne poškoZelo me je skrbelo tudi za Evo, rad, kot ima rad sin očeta. Evo imam dujte še najmanjše rastlinice. Ko bo- moje dekle. Nisem mogel navezati rad kot mojo najboljšo prijateljico. In ste večji, pa si posadite svoje drevo.« stika z njo, nobena povezava ni delo- že zdaj imam rad Bajko, Evino ljuHrast, ki se z mogočno krošnjo vala. Eva je študirala v velikem mestu bljenko. Tako, vidiš, je to pri meni. dviguje med strehami starih hiš, pa in videla sva se le dvakrat na mesec. Verjetno ima zasluge za to moj oče je ‘moje’ drevo, ki ga redno obisku- Obiskovala sva se izmenično. Trenu- Robert, ki me je ustvaril.« Poslušal sem ga in vpijal vsako besedo. Torej le obstaja upanje za življenje na Zemlji. »Adam, pridi, Eva se bo kmalu prebudila iz zaščitnega spanca. Peljal te bom k njej. Robert in moji prijatelji bdijo nad ponovnim življenjem na Zemlji.« Tako je rekel Bob. Bob, android, lepi fant z mehkim srcem. In tako se je zgodilo. Rod ljudi in živali je začel novo zgodovino na Zemlji. OBRAZLOŽITEV: Zgodba BOB ponuja zanimiv vpogled v svet, kjer je človeštvo soočeno z apokaliptičnimi izzivi, ki vključujejo znanstvene poskuse, vzporedne svetove in tehnološke dosežke, kot so androidi. Tematika je aktualna in se dotika pomembnih vprašanj, kot so etika znanstvenih poskusov, odgovornost do narave, sposobnost androidov čutiti čustva in upanje v obupnih razmerah. Zaradi androida Boba se začnemo spraševati o naravi čustev ter odnosov med ljudmi in stroji. Bobovo spoštovanje glavnih junakov prikažejo androida v sočutni in pozitivni luči. Kljub temnim tonom večine zgodbe se konča z upanjem. Čeprav je vzporedni svet ključni element zgodbe, o njem ne izvemo veliko. Morda bi bilo zanimivo, če bi bilo več podrobnosti o tem, kako so znanstveniki odkrili ta vzporedni svet in kakšne so bile njihove namere z njim. A to se bo zgodilo ob kakšni drugi priložnosti ali pa v primeru, če bo avtor zgodbo nadgradil v ZF roman. 2. NAGRADA Irena Pajnik Beguš, šifra – Lipa Eoni v zadnjem gozdu tam med drevjem nad izvirom čuden soj beli magi pod vejevjem prerokujejo obstoj tiho sežejo v globino po prgišče padlih zvezd sovji huk zaje tišino svetlost šine z lubja brez v čarni dlani zablesti se zlat utrinek padel v mrak riše slike – ko živel še je med travami korak bistre vode so šumele morje se s prstjo ljubilo roke z roko so živele s časom – ni se več čutilo vse podobe se zgubijo star spomin spet potemni modreci v dalj strmijo drevje žalostno šumi OBRAZLOŽITEV: Pesem Eoni nam sede v srce zaradi slikovitih opisov in čustvene globine. Verzi, kot so ‘v zadnjem gozdu tam med drevjem / nad izvirom čuden soj’ in ‘sovji huk zaje tišino / svetlost šine z lubja brez’, ustvarjajo močne vizualne in zvočne slike. Tema pesmi, ki govori o minljivosti in spominu, je globoka in univerzalna. Tudi jezik pesmi je lep in liričen. Morda bi jo ponudili kakšnemu glasbeniku? 3. NAGRADA Stojan Knez; ŠIFRA: Kamelija Mlin »Klep, klep, klep,« se razlega v ozki kotanji, po kateri žubori potoček, ki boža prav vsak kamen na svoji poti. Na vsaki strani se razprostira strmo pobočje z neštetimi drevesi mogočnih iglavcev, starih že več sto let. Na vrhu pobočja kraljuje črni hrast, ki opazuje vso okolico in deli modre nasvete, kadar jih katero izmed dre- ves potrebuje. Tooooliko zgodbic pozna ta mogočni hrast. Z veseljem in velikim navdušenjem jih pripoveduje takoj, ko vzide sonce. »Klep, klep, klep,« še vedno odmeva po dolini in po vsem gozdu. Mlinsko kolo se neumorno vrti že dobrih sto let s takim zanosom in veseljem, kot bi se vrtelo prvič. Mlin, ki ga je pred stoletjem postavil mlinar Tonček, marljiv, pošten in delaven sin gozdarja Poldeta, mlin, v katerem se je zmlelo že veliko žita, pšenice, ajde, rži ter tudi nekaj koruze. Mlinar Tonček je bil po postavi manjše rasti, toda njegova moč je bila tolikšna, kot da je velikan. Neumorno je nosil težke vreče žita in moke. Delal je od zgodnjega jutra, takoj ko je vzšlo sonce, da je le bilo dovolj svetlobe. Bili so hudi časi, tako da je bil tudi petrolej, ki so ga kurili v petrolejkah, pravo razkošje. Težko delo ob koščku kruha, morda kakšni postrvi iz potoka, gozdnih sadežih, gobah in krompirju, ki ga je dobil za plačilo. Kmetje so bili v tistih časih silno revni in marsikdo ni imel denarja, da bi plačal mlinarju Tončku za njegovo težko delo. »Klep, klep, klep,« je slišati glas mlinskega kolesa, za katerega je vzorno skrbel mlinar Tonček. Mlin je bil vedno skrbno pometen, mlinski kamen podmazan z mastjo. V okolici je bilo veliko različnih rožic, ki so bile mlinarjeva druga ljubezen. Zvončki, trobentice, vijolice, teloh in prekrasna rdeča vrtnica, na katero je bil mlinar Tonček še posebno ponosen. Dobil jo je namreč od gospe Dobrotnik, ki je živela s svojimi sedmimi otroki v majhni hiški pod goro Harmonija. »Klep, klep, klep,« je še vedno v daljavi odzvanjalo mlinsko kolo. Bilo je vse tiše in tiše, dokler ni umolknilo. Mlin se je zdramil iz zasanjanih misli, ko je bilo še življenje v njem. Otožno je zavzdihnil ob mislih na mlinarja Tončka, ki je, star osemindevetdeset let, pred enaintridesetimi leti umrl. Od takrat mlin sameva. Zob časa ga je že močno poškodoval. Mlinsko kolo se ne vrti več, veliko lopatic na kolesu je že odpadlo, strohnelo. Streha pušča, skozi stene pa uhajajo žarki dnevne svetlobe. Ponoči luna in zvezdice nagajivo osvetljujejo njegovo notranjost. Mlinar Tonček ni imel otrok, da bi nadaljevali njegovo delo. Mlin v svojih mislih otožno gleda predse, ko v daljavi zasliši že dolgo pozabljene glasove in prešeren otroški smeh. Otroci vaške šole imajo izlet in namenoma se ustavijo pri starem mlinu. Posedejo okoli njega, vzamejo papir in barvice ter začnejo risati propadli mlin. Obljubijo, da bodo slike poslali ljudem, ki skrbijo za kulturno dediščino; tako bodo mlin obnovili in spet bo lahko mlel žito, iz moke bodo spekli kruh, ki bo nahranil veliko lačnih ust. Minilo je osem mesecev. »Klep, klep, klep,« se razlega v ozki kotanji. Mlin ponosno opazuje okolico in mladega mlinarja Jožeta, ki prenaša težke vreče žita in moke. Še zadnjič ponovi v mislih: »Sanje se lahko uresničijo, le verjeti moraš vanje … resnično verjeti!« »Klep, klep, klep …« OBRAZLOŽITEV: Zgodba Mlin je prepletena z nostalgičnimi občutki, občutkom izgube in upanja. Ob liku mlinarja Tončka lahko čutimo njegovo delavnost, ljubezen do narave in težave, s katerimi se je soočal v težkih časih. Otožni ton zgodbe, ko se mlin zaveda svoje propadajoče narave in odsotnosti mlinarja Tončka, je zelo čustven in ganljiv. Zgodba se konča bolj optimistično: otroci obiščejo mlin, narišejo njegove slike in obljubijo, da bodo pomagali obnoviti mlin. ❒ 32 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii kultura | starejši slamnik@kd- dom zale. si Vila Kurzthaler v središču Domžal Diamantna poroka zakoncev Žavbi s Količevega Čestitke in najboljše želje, predvsem za zdravje Tokrat se nam predstavi ena lepših (če ne najlepša) izmed vil, ki stoji pred stavbo pošte, na Ljubljanski cesti 68. Postaviti sta jo dala tirolska slamnikarska tovarnarja, brata Kurzthaler, med letoma 1905 in 1910. Na prostoru današnjega makadamskega parkirišča je nekoč stala njuna slamnikarska tovarna, ko je ta propadla, pa tovarna Alko. Besedilo in foto: Miomira Šegina S tavba ima klasicistično in deloma secesijsko dekoracijo s figurami na pročelju. Te predstavljajo različna kmečka opravila, pod tridelnim oknom pa je balkon. Izjemna je bila tudi notranja oprema, ob vselitvi je imela hiša centralno kurjavo z litoželeznimi radiatorji. Vilo so gradili beneški stavbeniki, zato ima elemente beneške arhitekture in je ostala v vsem tem času arhitekturno nespremenjena. Podjetje Gebrüder Kurzthaler je imelo več kot 3.000 m² zazidanih površin in več tisoč kvadratnih metrov ostalega zemljišča, vilo z vrtom, stanovanjsko hišo za delavce in celoten tehnični inventar: stroje, skladišča za blago itd. Težave za lastnika so se začele leta 1914, leta 1918 se je moral ta umakniti, ko so bila vsa ‘nemška podjetja’ pod nadzorom države in so vodilna mesta zavzeli Slovenci. Zaradi vse slabšega poslovanja in velikih dolgov so podjetje Ge- Okrasni elementi v beneškem slogu brüder Kurzthaler v letih 1931/1932 zaprli. (po zapisu Klausa Kurzthalerja, 2005) Lastninska pravica nad vilo je takrat prešla na Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, potem se je zamenjalo nekaj lastnikov. Poiskala sem današnjo lastnico oziroma lastnika – Jano in Jureta Majheniča, ki sta hišo kupila leta 1998. V hiši je gospa Jana živela že od leta 1955. Spominja se, da je bil okoli hiše park z jelkami, hiša je imela kuhinjski del v kleti, dnevno bivanje in knjižnico v pritličju ter spalnice v zgornjem nadstropju. Med kuhinjo in jedilnico so imeli Kurzthalerji majhno dvigalo, kar je bilo za tiste čase zelo nobel. Ko sta Majheniča postala lastnika vile, sta obnovila fasado v originalni barvi in ohranila stil, ki ga je imela hiša. Šele takrat so strokovnjaki iz ZVKDS OE Kranj opazili, kako lepa je, in so jo uvrstili na seznam stavbne dediščine. ❒ Bogato pročelje vile POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo občine domžale Svet Zdravja – Fizioterapija Zrnec vabi na vodene vadbe PILATES/MEDILATES KOMBINIRANA VADBA AEROBNA FUNKCIONALNA VADBA STABILIZACIJA IN MOBILIZACIJA HRBTENICE VADBA ZA MOŠKE Več informacij: 040 209 299 | www.svetzdravja.si Začnemo oktobra 2023 v Fizioterapiji Zrnec v Domžalah. V življenju Ivice in Staneta Žavbija s Količevega je veliko dni, ki se jih rada spominjata. Eden pa je še posebej prazničen in slovesen. To je 31. avgust, prazničen posebej vsakih deset let, ko obletnica njune poroke dobi ime. In letos sta naštela že šest desetletij skupnega življenja in praznovala diamantno poroko, ki so jo v cerkvi na Viru polepšali s krstom najmlajše Ane. Jubilantka Ivana, raje sliši na ime Ivica, se je rodila 18. decembra 1945 v Žičah. Mati Stanislava Kosmatin je za preživetje hodila v tabrh na sosednje kmetije in še kam, zato je zanjo skrbela stara mama. Nižje razrede je obiskovala v osnovni šoli na Rovah, višje na Brdu pri Lukovici ter se že pri petnajstih letih zaposlila v Papirnici Količevo. Najlepši so spomini na prva leta v tovarni, ko so bili še povezani, ko je še veljalo tovarištvo in prijateljstvo. Upokojitev je po 32 letih dela dočakala kot del administracije. Jubilant Stanislav, številni pri­ja­telji in znanci ga poznajo kot Sta­ neta, je bil rojen 7. maja 1943 na Ko­ličevem mami Jožefi in očetu Matevžu. Oče je kot partizan padel na Oklu, mama je ostala sama s petimi otroki, od katerih je hčerka umrla v otroštvu. Leta 1947 se je ponovno poročila in jubilant je dobil še dva polbrata. Osnovno šolo je obiskoval v Dobu, leto dni tudi v Podsmreki pri Višnji Gori v šoli za vojne sirote. Po nižji gimnaziji se je izučil za galvanizerja. Že od 13. leta dalje, posebej med počitnicami, je delal v nekdanji Papirnici Količevo. Pred odhodom v vojsko je nekaj časa delal v tovarni koles Rog Ljubljana, nato kot obratovodja v mehanični delavnici v Melodiji v Mengšu. Ob delu je dokončal srednjo šolo in v nekdanji smodnišnici v Kamniku dočakal upokojitev. Diamantna poročenca sta se prvič srečala ob obisku jubilanta Staneta pri sosedu na Količevem in kmalu sta postala par. Po dobrem letu poznanstva sta se prav 31. av- gusta 1963 poročila v Domžalah, cerkveno na Rovah. Dom sta si sprva ustvarila v Žičah, nato na Količevem, kjer sta. skoraj z lastnimi rokami zgradila hišo, prijeten dom za sina Staneta, ki si je dom ustvaril doma, in hči Tatjano, ki živi z družino v Ihanu. Jesen življenja jima lepša pet vnukov ter sedem pravnukov. Nanje sta zelo ponosna. Balinanje je velika ljubezen jubilanta Staneta. Je ustanovni član Balinarskega športnega kluba Budničar, prostovoljec, ki je skupaj z ostalimi člani zgradil pokrito balinišče, tri desetletja predsednik kluba, tudi podpredsednik Ljubljanske območne balinarske lige. Ponosen na vse dosežene uspehe, posebno z mladimi balinarji, med katerimi je sin Stane odličen tekmovalec, trener, sodnik in uspešen predsednik Območne balinarske lige, ter trije vnuki Uroš in Gregor Markič ter Aleš Žavbi, vsi odlični balinarji. Tu pa je še žena Ivica, ki pri balinarjih pomaga od samega začetka, in mož Stane pravi, da brez nje tudi on ne bi bil uspešen. Dolga leta je skrbela za mamo v Žičah. Diamantna poročenca živita na Količevem. Skrbita za zelenjavni in sadni vrt, za veliko rož, manjši čebelnjak, večji je v Žičah. Jubilant je dolgoletni uspešni čebelar in pravi, da je brez čebel kot brez življenja. Poznan je tudi zaradi pomoči pri organizaciji in izvedbi vrste ognjemetov po tradicionalnih prvomajskih prireditvah balinarjev z več tisoč obiskovalcev, izdeloval pa je tudi pokale, medalje in značke. Njuna jesen življenja je delavna, skrb za lepo urejeno domačijo, delo pri balinarjih ter čebelarjih, in če ju ne bi motile zdravstvene težave, potem bi res lahko rekla, da se imata lepo. Skupaj z domačimi pa sta optimista in ob čestitkah ob diamantni poroki jima le lahko čestitamo in zaželimo še veliko zdravja. Vera Vojska Foto: domači arhiv letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 33 okolje slamnik@kd- dom zale. si Poskrbite za pravilno odlaganje nevarnih odpadkov V vsakem gospodinjstvu nastajajo tudi tako imenovani nevarni odpadki, ki lahko zaradi svoje sestave ob nepravilnem odlaganju onesnažijo okolje, podtalnico ali druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov ne smemo odlagati v zabojnike, ki jih imamo doma, prav tako jih ne smemo odvreči ali zliti v kanalizacijo. P reverite, kaj vse spada med nevarne odpadke ter kje in kdaj jih lahko predate. Kaj vse spada med nevarne odpadke? Med nevarne odpadke spadajo: • akumulatorji, baterije, • zdravila, • pesticidi, • barve, laki, • topila, razredčila, lepila, • kozmetika, • čistila, • neonske cevi, • odpadno jedilno in motorno olje, • pločevinke s potisnim plinom, • embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi … varnih odpadkov v premičnih zbiralnicah. Naslednja organizirana akcija bo potekala že v oktobru 2023. Nevarne odpadke lahko predate tudi v Centru za ravnanje z odpadki Dob Uporabniki Javnega komunalnega podjetja Prodnik lahko nevarne odpadke kadarkoli v okviru delovnega časa brezplačno oddate tudi v Centru za ravnanje z odpadki Dob, ki je za uporabnike odprt od ponedeljka do petka popoldan in ob sobotah ves dan. Točen delovni čas in ostale informacije v zvezi s Centrom lahko preverite na spletni strani prodnik.si. Organizirano zbiranje nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah Pri rokovanju z nevarnimi odpadki je potrebna posebna previdnost Javno komunalno podjetje Prodnik na območju občine Domžale dvakrat na leto organizira zbiranje ne- Za varno predajo nevarnih odpadkov je treba upoštevati naslednja navodila: • Nevarne odpadke hranite v originalni embalaži, ki naj bo dobro zaprta, da med prevozom na zbirno mesto ne pride do razlitja vsebine. • Tekoči odpadki naj bodo v zaprti posodi. • Ostri odpadki morajo biti v zaprti posodi iz stekla ali trde plastike. • Pomembno je, da se odpadki med seboj ne mešajo, saj to lahko povzroči nepredvideno reakcijo med različnimi snovmi. • Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal. • Dokler nevarnih odpadkov ne oddate, jih hranite na suhem, varnem in otrokom nedosegljivem mestu. Hvala, ker skupaj z nami skrbite za čisto okolje! ❒ kolumna • pod mestnim slamnikom AJDA VODLAN PREFINJENOST OBČUDOVANJA JESENSKEGA LISTJA Prihaja čudovit čas v letu, poln rdečih barv in vseh njenih odtenkov. Ga bomo opazili? Ž e vrsto let, pa niti ne vem od kdaj ali kako točno se je zgodilo, gojim neko posebno ljubezen do japosnke kulture. Navdušujejo me mnogi njihovi življenjskih koncepti, ki so vse bolj prisotni tudi na zahodnem delu našega sveta. Eden takšnih je gozdna kopel (shinrin yoku) – pomeni pa preživljanje časa v gozdu, ker ima le-to zdravilne učinke kot nobeno drugo zdravilo. Leta 1982 je japonska vlada uvedla vodeni nacionalni zdravstveni program gozdnih kopeli v gozdu Akasawa in trenutno na Japonskem deluje že 62 certificiranih centrov za gozdno terapijo. Pri nas si to terapijo lahko privoščite tudi na Kočevskem. Po eni strani ni nič novega: preživljanje časa v gozdu. Vendar smo se toliko oddaljili od narave, da smo izgubili prisotnost, in zato imajo te kopeli poudarek tudi na področju prisotnosti in čuječnosti. Navdušuje me tudi japonski minimalizem, pomirja me njihova tradicionalna glasba, zanimiva mi je njihova kultura, zgodovina, njihove tradicije (gejše recimo), obožujem tudi japonsko kuhinjo (sushi je le majhen del vsega tega). Seveda ima Japonska tudi mnoge minuse: od zgodovine zatiranja do današnjega izčrpavanja delovnih ljudi. Danes se soočajo s pomanjkanjem rodnosti, depresijo, odtujenostjo, hkrati so najbolj homogen narod na svetu in tujci tam (bojda) nismo zares nikoli sprejeti. Ne bi se preselila v tujino, saj verjamem, da je kljub mnogim minusom življenje doma najlažje, a hkrati si močno želim Japonsko nekega dne tudi obiskati. In vedno sem načrtovala svoj obisk, da bi bil nekje v maju, ko cvetijo češnje, ki so tudi ena od lepot te države. Pred kratkim pa sem izvedela za momidžigari, ki pomeni opazovanje listev na Japonskem – in opazuje se jih v jeseni, saj se išče najbolj čudovite rdeče odtenke. »Pojem je povezan z nadvse prefinjenim občutkom za estetiko, visoko stopnjo izobraženosti in spirtualnim odnosom do pojavov v različnih letnih časih. Človek, ki opazuje rdeče listje, stoji ob boku uglednih, duhovno omikanih osebnosti preteklih stoletij, ki so nekoč začele dejati prednost rdečemu jesenskemu listju pred spektukularnimi češnjevimi cvetovi, da so s tem dokazale svoj izbrani okus,« je zapisala Marion Poschmann v knjigi O listju. Knjiga me je navdušila, saj je polna zanimivih dejstev, v uvodu obravnava jesensko listje, kasneje pa se pretežno ukvarja z mestno arboristiko v Berlinu. Zanimiv je podatek: 2000 mladih dreves okoljsko gledano nadomesti eno staro. In tako avtorica pove, da so v Berlinu šele danes prišli do številke 410.000 dreves, kar je enako predvojnemu stanju (po drugi svetovni vojni je ostalo le še okrog 160.000 dreves). Vendar, če tudi je številka podobna, pa moč dreves ni enaka ... Če se vrnem na jesensko listje – občudovanje le-tega ni pojav le na Japonskem, temveč je močno pri- ostno tudi v Severni Ameriki, poznano pod pojmom leaf peeping, ki »nosi s seboj občutje svobode, prostranstev, pustolovščin in neokrnjene narave.« In kot nadaljuje avtorica, je listni turizem v Aziji in Ameriki pomemben vir prihodkov. Ne le da ljudje namensko potujejo na različne lokacije ob določenem času (ko so hoteli razprodani!), še prodajajo se posušeni listje, recimo. Kot pa Poschmannova ugotavlja, pa ta Nimamo časa, da bi občudovali spremembo, ki se zgodi vsak dan. Kajti, zgodi se. Listje ne postane rdeče v enem dnevu, niti drevo ne izgubi listja v eni noči. Vendar si moramo čas vzeti. pojav ni razširjen v Evropi in pri nas »ob spreminjanju barve listja ne delamo pompa«. Nadaljuje kritično, da je Zlati oktober na Bavarskem bolj namenjen uživanju alkohola (oktoberfest). In podobno je tudi v Sloveniji. Priznam, da sem bila v preteklosti tudi sama močno ignorantska do pojavov narave. Ko sem bila mlajša, jesen in pomlad nista bila meni ljuba letna časa. V času gimnazije sem se vozila z vlakom v Ljubljano in močno me je nervirala velika temperaturna razlika, ki se je zgodila tekom dneva v omenjenih dveh letnih časih, in je tudi izjemno negativno vplivala na moje zdravje. Vročina ali mraz, ves dan, to mi je bilo ljubše. Od nekdaj sem oboževala sneg, poletje pa je bilo vedno sinonim za svobodo in prijetne poletne noči. Šele kasneje sem začela ceniti, da v Sloveniji lahko doživljamo vse štiri letne čase. Da imamo vse. In šele v zadnjih letih sem začela ceniti vse jesenske užitke, ki so bili prej vezani le na nabiranje kostanja. Zdaj pa večkrat zaidem v gozd in opazujem, kako se narava spreminja vsak dan. Prehitro živimo življenja. In zato opazimo morda drevo, ko je rdeče barve, potem ko izgubi vse listje, potem ko je zeleno, poleti smo pa na morju, pa ga niti ne vidimo, kako trpi v poletni vročini. Nimamo časa, da bi občudovali spremembo, ki se zgodi vsak dan. Kajti, zgodi se. Listje ne postane rdeče v enem dnevu, niti drevo ne izgubi listja v eni noči. Vendar si moramo čas vzeti. Zato vas v prihajajočih jesenskih dneh toplo vabim v lokalne gozdove, da si ogledate to čudo vsak dan znova. Prav čudovito pa je seveda tudi v Arboretumu, kjer lahko posediš ob jezeru in opazuješ odseve teh rdečih naravnih čudes ... Vabim pa tudi k branju (v naravi pod krošnjami) omenjene knjige in še ene čudovite – Skrivno življenje dreves (Peter Wohlleben). ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. 34 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii šport slamnik@kd- dom zale. si Sanjati ni greh Olimpija znova krvnik Domžalčanov EVA POGAČAR, ODBOJKARICA Ko smo se z eno od najboljših slovenskih odbojkaric Evo Pogačar pogovarjali ob njenem prihodu s pravkar končanega evropskega prvenstva, sem se spomnila naslova najinega pogovora pred leti, ko mi je med drugim dejala: Vsaka igralka si želi, da bi nekoč zaigrala na najvišjem nivoju. tanci na evropskem prvenstvu, saj smo se s tem uvrstile tudi na svetovno prvenstvo v Argentini in pa na olimpijske igre mladih. V članski kategoriji je moja prva lovorika Pokal Slovenije, ki smo ga z ekipo osvojile konec leta 2018. Kasnejši uspehi, ki mi najbolj ostajajo v spominu, sta dve državni prvenstvi in en pokal. Z reprezentanco pa seveda uvrstitev na evropsko prvenstvo in v kvalifikacije za olimpijske igre. Vera Vojska Zanima nas, ali se je Evi Pogačar z igranjem v državni reprezentanci ta želja uresničila? Lahko rečem, da se mi je želja uresničila, saj smo na evropskem prvenstvu zaigrale tudi proti dvema izmed najboljših reprezentanc na svetu (Poljska in Srbija), čakajo pa nas še kvalifikacije za olimpijske igre, kjer bomo igrale proti Italiji in Ameriki. Športu si predana od otroštva, saj te je spremljal skozi Osnovno šol Rodica in najprej do Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, kjer si uspešno maturirala v usmeritvi predšolska vzgoja, nato pa si se odločila za študij online fakultete DOBA, smer menedžment v sodobnem poslovanju. Še vedno najdeš ob vrhunski odbojki kaj časa za študij? Odbojka mi je vedno na prvem mestu in bom vse podredila temu, vendar se zavedam, da bom kasneje potrebovala tudi izobrazbo. Včasih mi prav pridejo izpiti, da se malo tudi zamotim. Trenutno končujem zadnje predmete na fakulteti, potem pa bom videla, ali se bom posvetila še kakšnemu drugemu študiju. Najprej so bili atletika, smučanje in tenis, potem pa pred dobrimi desetimi leti odbojka – na pobudo babice Stanke in trenerja Francija Obolnarja. Svojo pot si začela pri Kamniku in se k Calcitu tudi vračala, morda nekaj več o igranju za Calcit? V Kamniku sem začela svojo odbojkarsko pot, zato mi je bil klub vedno domač. Z ekipo smo nanizale par lepih uspehov – od pokalnih, srednjeevropskih do državnih prvakinj. Prvič pa sem tam zaigrala tudi v Ligi prvakinj, ki mi bo vedno ostala v spominu, saj smo se v skupinskem delu srečale z dvema izmed najboljših ekip na svetu. Zadnji dve sezoni si bila članica mariborskega Nova KBM Branika, od katerega se zdaj poslavljaš z uspešnim igranjem. So bili uspehi, ki jih ne boš pozabila? Velikokrat v dveh sezonah smo na različnih tekmovanjih zaigrale v finalu, a ni bilo želenega uspeha, tako da za edini pravi uspeh lahko rečem osvojitev lanske pokalne lovorike, ki bo ostala v zelo lepem spominu. Zelo zgodaj si se odločila za igranje v tujini, morda kaj več o tem? Vsaka igralka si želi, da bi nekoč zaigrala na najvišjem nivoju, kot je italijanska liga A1. Sama sem dobila to priložnost, ki je nisem mogla zavrniti. V Italiji sem uživala in se hitro znašla, čeprav je bila to moja prva daljša odsotnost od doma. Kmalu pa mi je manjkalo igranja na igrišču. Ko gledam nazaj, mislim, da sem takrat sprejela pravo odločitev in se vrnila za nekaj sezon v Slovenijo. Uspehe si dosegala tudi v igranju odbojke na mivki? Kaj ti pomeni in kateri so največji uspehi? Odbojka na mivki – le dopolnitev klasične odbojke – ali kaj več? Meni osebno je bilo vedno užitek igrati odbojko na mivki in jo tudi spremljam na svetovni ravni. Se zelo razlikuje od dvoranske odbojke, vsaka ima svoje kvalitete. Tisti najboljši v dvorani niso niti blizu najboljšim na mivki in obratno, zato ne bi rekla, da je le dopolnitev. Na mivki sva s soigralko zmagali v mlajših kategorijah v državi (U15, U17). Zaigrali sva tudi na evropskem prvenstvu do 18 let. Vendar teh uspehov ne morem primerjati z dvoranskimi, ki mi pomenijo veliko več. Si pa želim, da bi imela včasih možnost se za kakšno obdobje malo vrniti na mivko. Vendar ritem klubske sezone in reprezentance tega ne dopušča. Katero uvrstitev pa šteješ za največji uspeh? Kot svoj prvi največji uspeh štejem peto mesto v kadetski reprezen- Morda nekaj več o novem izzivu, ki je pred teboj, saj odhajaš igrat odbojko v Nemčijo? Že od nekdaj me je mikalo igranje v Nemčiji, liga je močna, prav tako konkurenca. Ponudila se mi je možnost, da željo uresničim. Klub mi je ponudil dobre pogoje, točno takšne, kot jih potrebujem za nadaljnji napredek. Zelo se veselim nove klubske sezone in izredno si želim, da bi bila uspešna. Si zadovoljna s svojo igro na pravkar končanem evropskem prvenstvu? Na evropskem prvenstvu smo si želele uvrstitve iz skupinskega dela v nadaljnji krog tekmovanja, a nam to ni uspelo, zato težko katera koli igralka reče, da je zadovoljna. Imele smo priložnosti, ki jih nismo izkoristile. Vendar to je šport in zato gremo z dvignjenimi glavami naprej na novo tekmovanje se poskusiti in čim bolje dokazati. Se mora vrhunska igralka odbojke čemu odreči? Treba se je odreči veliko stvarem, saj igranje prinaša svoje obveznosti. Veliko je treningov in prilagajanja med tednom, poleg tega pa so tudi tekme za vikend. Sama sem se na to navadila, saj sem s tem postala veliko bolj organizirana glede preostalega časa. Gre ves prosti čas odbojki ali ga ostane še za kaj drugega? Na odbojko gledam bolj kot prvo obveznost, ki jo rada počnem. Ostalo izven je prosti čas. Najrajši ga preživim z družino in prijatelji. Te bomo videli na olimpijskih igrah v Parizu? Zavedam se kvalitet ekip, proti katerimi igramo. Premagati moramo pet do šest reprezentanc, ki so rangirane višje od nas, zato težko verjamem, da bi se lahko uvrstile na olimpijske igre. Vendar, sanjati ni greh, želim si, da prikažemo najboljšo igro, ki smo jo sposobne in poskusimo parirati najboljšim. ❒ Domžalski košarkarski klub v novo sezono vstopa s številnimi novimi obrazi ter novim imenom in znakom – Kansai Helios Domžale. kk kansai helios domžale a na žalost s starim krvnikom, ki mu je že tolikokrat prekrižal načrte, (favorizirano) ljubljansko Olimpijo. V reprizi lanskega superfinala med Olimpijo in Heliosom so bili 25. septembra v Kranju znova uspešnejši Ljubljančani, ki so slavili s 76:59. Končni rezultat sicer ne pokaže realne slike tekme, saj so Domžalčani prvo četrtino dobili s 24:22, a nato so vajeti prevzeli zmaji. Vse- Tibor Mirtič bo kljub mladosti eno glavnih orožji Heliosa pod obročema. eno so varovanci Damjana Novakovića vseskozi ostali blizu tekmecu iz Ljubljane in pred koncem tretje četrtine zaostajali za vsega štiri točke (49:53), sedem minut do zaključka pa sedem (55:62). A zaključek se je odigral po notah Olimpije, pri katerih je z 21 točkami in sedmimi skoki izstopal Leon Ščuka. Pri Heliosu je bil z 18 točkami najučinkovitejši Miloš Glišić, ki pa poleg Tiborja Mirtiča (13 točk) ni imel prave pomoči pri strelcih z razdalje. Prav met za tri točke je bil faktor, zakaj Domžalčani tokrat niso bolj ogrozili Olimpije in po letih 2007, 2008 in 2022 doživeli še četrti superpokalni poraz. Izza črte za tri točke so metali zgolj 23-odstotno in zadeli vsega sedem trojk (Rok Nemanić 1-9, Blaž Mahkovic 1-8, Blomgren 0-2). S tem so si močno priprli vrata k presenečenju in morali na koncu Olimpiji čestitati za dvanajsto superpokalno lovoriko. Košarkarji Kansai Heliosa so sicer dober mesec dni trajajoče pripravljalno obdobje zaključili s turnirjem v Širokem Brijegu, kjer so najprej premagali domačine in nato klonili proti ABA-ligašu Boracu iz Čačka (66:91). Na uvodni tekmi sta ob zmagi s 85:84 izstopala Nemanić z 19 točkami ter z zmagovito trojko ob koncu tekme in 16 točkami Mahkovic, na drugi proti Boracu pa Mahkovic in Zemljič z enajstimi. Tudi tokrat so Domžalčani popustili na koncu, saj so po treh četrtinah zaostajali za osem, na koncu pa je bila razlika kar 25 točk. Konec septembra se že začenja tudi državno prvenstvo, kjer bo že po nekaj tekmah jasno, kakšne karte ima v tej sezoni v rokah domžalsko moštvo. Domen Jarc letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 35 šport slamnik@kd- dom zale. si Po dveh mesecih le dočakali novo zmago Mlinarji v septembru le boljši »To zmago smo krvavo potrebovali in zdaj bomo lažje dihali,« je 22. septembra po zmagi nad Aluminijem dejal Danijel Šturm, poletna domžalska okrepitev, ki je letos sodelovala že pri osmih zadetkih ‘rumene družine’. Radomljani so na uvodnih devetih tekmah zmagali dvakrat ter s sedmimi osvojenimi točkami zasedajo osmo mesto na prvenstveni lestvici. nk domžale In še kako prav je imel, saj je imela domžalska zmaga do te tekme proti Aluminiju (pre) dolgo brado. Kar 60 dni, vse od 22. julija, ko so Domžalčani takrat še pod vodstvom Simona Rožmana v 1. krogu nove sezone premagali Muro, pa do 22. septembra, ko se je z deve- tim krogom zaključila prva četrtina je septembrski reprezentančni pre- nk radomlje zdi se, da je Medžad vega se je podpisal novinec Caio Da prvenstva, so nogometaši v rume- mor prišel kot naročen. Po njem so Šošić, povratnik v ekipi, vendarle Cruz, ki je s pomočjo vratnice lepo zanih dresih čakali na zmago. se v 8. krogu pomerili proti sosedom prebudil četo Oliverja Bogatinova, ki del v oddaljenejši vratarjev kot, pod Avgustovski niz težkih tekem pro- Radomljam, še enemu ranjenemu v novi sezoni nikakor ni našla prave drugega po strelu z razdalje v stičišče ti Olimpiji, Celju, Mariboru in Kopru, levu, ki je na uvodnih sedmih sre- forme. Nogometaši Radomelj so na- vratnice in prečke Dejan Vokić. Po tretjo zaporedno tekmo brez proti katerim so trikrat izgubili z 1:2 čanjih prav tako slavil zgolj enkrat. mreč v sezono krenili s tremi zaporeter remizirali z 1:1 zgolj proti Mari- A mlinarji so na domžalsko zeleni- dnimi porazi, nakar je ekipo pred pe- poraza so se Radomljani napotili v boru, jim seveda ni šel na roko, zato co kot domačini zakorakali odločne- tim krogom okrepil Šošić, in Mlinar- Celje k vodilni ekipi prvenstva, ki je je in kar trije izmed njihovih nogometašev so že v prvem polčasu dosegli svoj prvoligaški prvenec, Caio Da Cruz ob tem še prečko. Ob porazu z 1:3 je tudi izjemni zadetek 17-letnega domačega bisera Luke Topaloviča z roba kazenskega prostora prehitro zvodenel. Dodatna sol na domžalske rane je bila posuta in rešitev iz krize je bilo nujno iskati proti Aluminiju. Ni Radomljani so visoko slavili na sosedskem derbiju proti Domžalam. se začelo po pričakovanjih, saj so gostje povedli v 20. minuti, Topalo- ji so sredi avgusta na Fazanariji z 2:0 na koncu opravičila vlogo favorita in vič in Žiga Repas pa sta še v prvem premagali Muro. Sledil je sicer poraz slavila z 1:0. Pod zakon bivšega se je delu zapravila dve lepi domžalski proti presenečenju prvenstva, trenu- z edinim zadetkom na tekmi podpipriložnosti. Ko je še povratnik v ru- tno četrtemu Bravu doma z 1:2, nato sal nekdanji ‘mlinar’ Mark ZabukovDanijel Šturm je eden najvidnejših posameznikov čete Dušana Kosića. menem dresu Dario Kolobarić po pa v septembru končno sledil niz nik. A tudi Radomljani so imeli svoje uri igre izgubil dvoboj iz oči v oči dveh zaporednih tekem brez poraza. priložnosti, dve lepi je zapravil Šošić, Najprej so na gostovanju proti no- po podaji slednjega še izrazitejšo Voz gostujočim vratarjem, so nekateri že pričakovali nov črn scenarij. A vincu Rogaški remizirali z 1:1, potem kić. A mreže niso zatresli in vknjižina srečo sta v razmaku petih minut ko je mlinarje v 22. minuti v vodstvo li šesti poraz v sezoni, kar je trenuza popoln preobrat poskrbela Šturm popeljal Šošić, domači pa so izenačili tno dovolj za osmo mesto na lestvici. Izjemno uspešna pa je mladinska in Mario Krstovski, ki je v igro vsto- še ob koncu prvega dela tekme. Po repil prav namesto Kolobarića, in prezentančnem premoru je sledil prvi ekipa Radomelj, ki po odigranih deDomžalčani so se lahko končno ve- sosedski obračun z Domžalami, ki so vetih tekmah s petimi zmagami zaseNogometaši Doba so v tretjo ligo krenili odločno in ga Radomljani 17. septembra dobili s da peto mesto na lestvici, a v izjem­ selili pomembne zmage. Ta jih je popeljala na sedmo 3:1. Varovanci Oliverja Bogatinova so no izenačeni konkurenci vsega tri točprepričljivo, seveda kot ena favoriziranih ekip, ki cilja v mesto na prvenstveni lestvici, kjer povedli v 19. minuti po zadetku Ivana ke za vodilno Muro. Slednjo so pred sam vrh 3. slovenske nogometne lige Zahod. so z osmimi osvojenimi točkami Krola, hitro je nato sicer izenačil Luka tednom dni po dveh zadetkih Mateja zgolj eno pred osmimi Radomljami. Topalovič, a to je bil dan mlinarjev, ki Malenška ter Nermina Bijelonja prenk dob v septembru so varovanci Din Bjelkić, Til Bračun in Slobodan Domen Jarc Domen Jarc so še v nadaljevanju prvega polčasa magali s 4:1. Foto: NK Domžale Foto: NK Radomlje Darka Birjukova odigrali štiri sreča- Vuk. Slednji je nato v 19. minuti podosegli dva čudovita zadetka. Pod prnja in na treh slavili ter ob tem vknji- višal na 4:0, rezultat polčasa pa je žili še drugi remi sezone. Septembr- postavil Petrovič. Pod strelce sta se v ski četverček tekem so začeli doma drugem delu vpisala še Jan Cerar in proti Izoli in v srečanju nekdanjih Jaka Kasnik, v zadnjih desetih minutrenerjev NK Domžale Birjukova in tah pa je do svojega hat-tricka (treh Vlada Badžima slavili s 4:1. Hitro je zadetkov na tekmi) prišel Petrovič. V derbiju šestega kroga so Doblstvari na svoje mesto postavil Denis Petrovič z zadetkoma v 14. in 20. mi- jani na gostovanju premagali do tanuti, a se Primorci niso kar tako pre- krat vodilni in neporaženi Šenčur. Atleti so že zavili v zadnjo ravnino sezone 2023. Že tradicionalno je september nabit dali in sredi drugega dela zaostanek Modre je v vodstvo popeljal Kasnik, s tekmami na vseh nivojih tekmovanj, na katerih so imeli znova vidno vlogo člani znižali. Vseeno so imeli zadnjo be- a domači so nato izenačili na začetAtletskega kluba Domžale. sedo znova modri iz Doba, za kate- ku drugega polčasa. Vseeno so do re sta zadela Žiga Avbelj ter kapetan zmagovitega zadetka zmogli varoKlemen Kunstelj iz enajstih metrov. vanci Birjukova, po dobri uri igre je ak domžale Na Prvenstvu Sloveni- ju in mrazu še peta na enkrat daljši vem mestu na Atletskem pokalu SloŽiri je nato poskrbel, da Dobljani zadel Darko Mitrović za pomembne je za pionirje in pionirke U16 na Ptuju razdalji z odličnim dosežkom 25,80 venije za člane in članice oba srebrna. Jan je 7,26 kg težko kladivo ob 9. septembra sploh na prvem tretjeli- tri točke v boju za vrh. je rezultatsko izstopal Patrick Novak, sekunde. gaškem srečanju niso zatresli mreže Naslova šolske državne prvakinje koncu sezone zalučal 60,14 metra, Dobljani po šestih odigranih ki si je pritekel dve odličji. Prvi dan je ter se razšli z najmanj priljubljenih srečanjih – ob najboljšem napadu v teku na 300 metrov osvojil srebrno se je 21. septembra razveselila Zoja Tia pa štiri kilograme težko orodje 0:0. A že na naslednji tekmi 5. kro- in obrambi (20:3) – zasedajo tretje medaljo z novim osebnim rekordom Per, ki je na Prvenstvu Slovenije v gor- 46,50 metra. Več od četrtega mesta in ga je bila zgodba povsem obrnjena, mesto na lestvici, s 14 osvojenimi 36,57 sekunde ter si prvič priboril tudi skih tekih za osnovne šole na Smle- časa 1:55,05 je v teku na 800 metrov saj so Dobljani zadnjeuvrščeno Ko- točkami zaostajajo zgolj eno za vo- uvrstitev v slovensko reprezentanco. dniku slavila v kategoriji pionirk U16. pričakoval Nejc Pačnik, hitrejši tek čevje nadigrali kar z 9:0. Že v uvod- dilnima Adrio in Šenčurjem. Drugi dan je lahko nastopil sprošče- Njena starejša sestra Maja Per je le pa si je na dva stadionska kroga ženih desetih minutah so zadeli triDomen Jarc no še v teku na 100 metrov, kjer je naj- nekaj dni pred tem na nam bližnjem lela tudi peta Neja Ambrož (2:19,95). krat, mrežo Žige Šobarja so zatresli Foto: NK Dob prej v kvalifikacijah s četrtim mestom Teku okoli Gradiškega jezera pritekla Pogumno se je v lov za klubskim rein časom 11,65 sekunde podrl osebni do srebra na 4,2 kilometra dolgem kordom podala moška štafeta 4 x rekord, v finalu pa zablestel z dosež- krogu (16:40), družbo na odru za naj- 400 metrov v postavi Nejc Povše, Urh kom 11,44 sekunde ter bronom. Pa- hitrejše pa ji je delala še ena tekači- Kosirnik, Nejc Pačnik in Mark Kočar trick je nato 23. septembra nastopil ca domžalskega kluba Lana Kovačič. ter s časom 3:33,33 na koncu za dobre Nase sta seveda znova opozorila tri sekunde zgrešila rekordno znamna reprezentančnem peteroboju na Slovaškem ter v teku na 100 metrov tudi metalca kladiva Jan in Tia Em- ko iz leta 2000 (3:30,18). Domen Jarc Sloveniji v težkih deževnih razmerah beršič, ki sta bila sredi meseca v Nos časom 11,54 priboril 11. mesto, v štafeti 4 x 100 metrov pa je kot zadnji tekač ekipe v cilj pritekel kot četrti. Na Atletskem pokalu Slovenije za starejše mladince in mladinke je do bronaste medalje dvakrat pritekla Neja Ambrož. Prvi dan tekmovanja s časom 4:55,50 na 1500 metrov, na 800 metrov pa ji je z rezultatom 2:20,79 zmaga v izenačenem teku ušla zgolj za dobro sekundo. Po bronu je posegla tudi Neža Turšič v teku na 3000 metrov (12:42,19). Rezultatsko je bil izjemno uspešen vikend tudi za Pio Cvar, ki je bila z osebnim rekordom in tretjim dosežkom v zgodovini kluba najprej četrta v teku na 100 metrov Nejc Povše, Mark, Urh in Nejc Pačnik obljubljajo, da jim drugo leto napad na 23 let Dobljani so se na uvodnih šestih tekmah štirikrat veselili zmage. (12,53 sekunde), dan kasneje pa v dež- staro rekordno znamko ne bo spodletel. Roltek Dob v tretjeligaški druščini še neporažen Opazni na stezi, gorskih poteh in cestnih tekih ter v reprezentanci 36 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii šport slamnik@kd- dom zale. si Ples za vse generacije in priložnosti Ples v centru mesta Z novo sezono se ponovno odpirajo vrata plesnega studia v samem centru Domžal. Plesni studio Impulz je v Domžalah že od leta 2006, v tem času so zamenjali prostore, danes plešejo v centru našega mesta, saj že kar nekaj let domujejo poleg občine. plesni studio king dance Plesne ponudbe v Domžalah je sicer kar veliko, a pri nas se plesa v paru poleg rekreativne oblike učimo tudi v tekmovalni obliki. Ples v paru je najlepši dvoranski šport. To lahko v skoraj 30-letni plesni poti odločno zatrdim. In ker si želimo v Domžalah več plesnih navdušencev, je priložnost učenja plesa pravzaprav na dlani vsem občanom, saj je studio prav v centru mesta. V letih delovanja opažamo, da so programi obiskani v veliki večini s strani prebivalcev okoliških, sosednjih ali celo bolj oddaljenih občin in da je obiskovalec Domžalčan ali Domžalčanka velika redkost. Kar je pravzaprav precej žalostno. Ples spada v kategorijo športa, a na prvem mestu zagotovo odraža tudi ali pa predvsem kulturo posameznika, skupine, družbe ... S plesom se resda priučimo pravilne drže, korakov in programov, a mogoče še bolj pomembno je, da se priučimo (ali obnovimo) odnosa do nasprotnega spola, do soplesalca, soplesalke, do drugih. Starejših, mlajših, sovrstnikov. Pristop in način komunikacije, tako telesne kot verbalne, izraža našo podobo in z njo si krojimo življenje. Plesati se lahko naučimo kadarkoli, v kateremkoli življenjskem obdobju in dokazano, kdorkoli. S pestro plesno po- nudbo, ki zajema vse generacije od najmlajših do najstarejših, solo dame, seniorje, otroke ali pare. Pri nas se najde za vsakogar nekaj. Ne zamudite priložnosti, ne odlašajte z željami in izzivi in zaplešite v studiu plesnega užitka. Za vadbe in plesne programe prijavo ali povpraševanje lahko oddate prek spletne strani kingdance.si. plesni studio impulz Še danes so v njihovih vrstah plesalci, ki so začeli s plesom že leta 2006, nekateri tekmujejo, spet drugi plešejo rekreativno. A ne sodelujejo samo s plesalci, pač pa tudi šte­vil­nimi drugimi športniki, kot so nogometaši, košar- Čas za polnjenje baterij za nove izzive …: V poletnem času se plesna šola, tako kot večina športnih klubov, zapre, saj zaradi vročine in počitnic vsi odidejo na dopuste. A rekreativni plesalci in tekmovalci dobijo navodila, da mora- karji, karateisti in drugi, ki jim s plesom pomagajo razvijati motoriko, ki pomaga tudi pri drugih športih. »Imamo več kot 30 skupin rekreativcev in tekmovalcev v različnih plesnih smereh, kot so hip hop, disco dance, jazz balet, street dance, plesna gimnastika, predšolski, break dance, solo latino, družabni ples, organizacija in vodenje rojstnih dni, individualne ure za poročne plese ali pare, ki si želijo plesati zato, da se s partnerjem lahko družijo in kvalitetno izkoristijo skupni čas. Starostna skupina je vse od 2,5 let in vse do upokojencev, ki jim ples omogoča zdravo in kvalitetno življenje in zabavo,« pravi Saša Volk, vodja Plesnega studia Impulz, tudi sama nekdanja plesalka. Klub z odličnimi rezultati: V klubu skozi vsa leta nizajo številne uspehe, s katerimi se ne pohvalijo ravno pogosto, ostajajo skromni, a so nadvse uspešni in predani. Letos so bili oklicani celo za klub, ki je med majhnimi, a z najboljšimi rezultati na tekmovanju slovenske plesne zveze. »V disciplini disco dance in hip hop smo pobrali skoraj vsa prva mesta v kategorijah solo, pari in male skupine. Naši tekmovalci se udeležujejo tudi različnih festivalov, področnih tekmovanj, državnih prvenstev ter evropskih in svetovnih prvenstev v tujini. Domače tekme so odvijajo po celotni Sloveniji, mednarodne tekme in festivali pa so letos bile na Hrvaškem in Češkem ter v Skopju in Nemčiji. Jeseni nas čaka še tekma na Poljskem in Švedskem,« nam pove Saša Volk. Kot pravi vodja plesne šole, so člani plesne šole del njihovega življenja. »Pri nas se družijo, sklepajo prijateljstva, si med seboj pomagajo pri šolskih obveznostih. Učitelji se med mladimi zavzemajo za to, da imajo urejene šolske obveznosti, da razvijejo medsebojne prijateljske odnose in predvsem, da so oddaljeni od svojih skrbi in uporabo mobilnih telefonov, kar je danes velik problem med mladimi. Pri odraslih se velikokrat navežejo nova družinska prijateljstva in druženja. Veliko otrok in starejših, ki so zaradi svojih obveznosti prekinili s plesnimi vajami, imajo pri nas še vedno prijateljske vezi, za katere iskreno upamo, da bodo večna.« jo veliko plavati, kolesariti, hoditi v hribe in se gibati, gibati, gibati. Konec avgusta pa jih čakajo priprave, ki so namenjene vsem, da se pripravijo na novo sezono, ki se začne z novim šolskim letom. Nova sezona se je z aktivnim plesom začela 4. septembra 2023. »Vedno smo veseli vseh novih članov, mladih, starejših, rekreativcev, tekmovalcev. Proti decembru nas čakajo tekmovanja na mednarodni ravni v Sloveniji ter na Poljskem in Švedskem ter pokalni turnirji po Sloveniji. V decembru imamo vedno tudi veliko predstavo za vse starše, prijatelje in sorodnike, kjer so nastopajoči vsi člani naše plesne šole. Ta predstava se imenuje Produkcija in je za vse nas velik dogodek, poln emocij, smeha in druženja,« dodaja Saša Volk. Ples je lahko odlična terapija: Sicer pa, čeprav je klub že od vsega začetka v Domžalah, danes delujejo tudi v drugih krajih po Sloveniji, tudi v Ljubljani, Kranju in Medvodah. Poleg rednih plesnih tečajev organizirajo tudi rojstne dneve za otroke in odrasle, različne prireditve in team buildinge. »Večkrat smo organizatorji, moderatorji plesnih tekmovanj po Sloveniji. Tudi za pare, ki so pred poroko, imamo individualne ure, kjer se jim sestavi plesna točka na glasbo po njihovi želji, da na svoj dan izgledajo kot profesionalci. V zadnjih letih se pri nas prijavijo na individualne ure tudi pari, da se ponovno zbližajo in si najdejo čas samo zase. Današnji časi so takšni, da veliko delamo in si ne najdemo časa zase ali svojega partnerja, zato je ples za nekatere odlična terapija in ponovna medsebojna ljubezen.« Strateška je tudi lokacija. Kot edina plesna šola v centru našega mesta imajo to prednost, da veliko članov lahko pride na plesne vaje peš, s skirojem ali kolesom, pravijo. »Pomaga tudi bližina avtobusne in železniške postaje, saj veliko naših članov prihaja iz okolice in jim je super, da je javni prevoz blizu naše plesne šole. To je le še pika na i prijetnemu vzdušju in dvoranam, ki so ravno prav odmaknjene od centra, da nikogar ne motijo.« Težkoatletski klub Domžale tretji v Vojvodini Konec avgusta Spartak iz Subotice tradicionalno organizira mednarodni turnir olimpijskega dviganja uteži. tak domžale Brez dvoma gre za Za Težkoatletski klub Domžale so najmočnejše klubsko tekmovanje nastopili trije mladinci: Aljaž Schlaiolimpijskega dviganja uteži na Bal- mer, ki je v potegu popravil osebni rekanu, ki ima poleg tega tudi dolgo kord s 60 kg, ter tudi v sunku s 75 kg. tradicijo, tokratno je bilo namreč že Osebne rekorde je izboljšal tudi Črt 37. po vrsti. Kot edini klub iz Slove- Turk Pintar, poteg 65 kg in sunek 80 nije se je na posebno povabilo orga- kg. Zelo dobro je tekmoval Rok Orenizatorja tekmovanja udeležil tudi šek, poteg 85 kg in sunek 90 kg. Med člani sta nastopila Jernej Orešek 105 Težkoatletski klub Domžale. kg+117 kg in Anže Kosmač 120 kg+150 kg. Skupno so zasedli odlično tretje mesto! O kakovosti tekmovanja priča nastop madžarskega orjaka Petra Nagyja, sicer trikratnega udeleženca olimpijskih iger v supertežki kategoriji, ki je prejel tudi pokal za najboljšega posameznika turnirja. Zmagala je domača ekipa Spartak iz Subotice. Mladi, 16-letni Črt Turk Pintar, je po tekmovanju povedal: »To je bila moja prva mednarodna tekma v tujini. Poleti smo vseskozi trenirali, tako da sem bil samo nekaj dni na morju. Vesel sem, da sem že pred začetkom sezone v domačem prvenstvu popravil osebne rekorde. Mislim, da imamo v klubu odlične trenerje za kadete in mladince, zaradi česar tudi lepo napredujemo. V klubu je kar nekaj mojih vrstnikov, kar nas še dodatno spodbuja pri treningih.« V domačem prvenstvu se bo sezona hitro nadaljevala, saj je bil že 10. septembra obračun na gostovanju v Celju, kamor je TAK Domžale odšel v polni pripravljenosti. Valentin Orešek Odkrijte eleganco in zanesljivost: kaminske peči Lokaterm vaša pot do topline in varnosti Kaminske peči Lokaterm so plod slovenskega razvojnega znanja, pro­ izveden v Creini. Ustvarjajo udobje bivanja mnogim uporabnikom širom Evrope, Skandinavije in Velike Britanije. Če iščete kvalitetno ogrevanje, ki združuje estetiko, varnost in trajnost, ste z nami na pravi poti. · Najvišja kvaliteta · Varnost na prvem mestu · Slovenski ponos · Nevtralen ogljični odtis · Neodvisnost NOVO KOKRA KAMEN KOKRA 3S TINJAN KAMEN PREDNOSTI: · HITER IN UČINKOVIT ZAČETEK OGREVANJA · MOŽNOST DOVODA ZUNANJEGA ZRAKA · VISOK IZKORISTEK - MANJ STROŠKOV · AVTOMATSKO ZAPIRANJE VRAT · TESTIRANE V NEMŠKEM INŠTITUTU RRF · SISTEM ZA AVTOMATSKO ČIŠČENJE STEKLA · MOŽNOST VGRADNJE V NIZKOENERGIJSKE HIŠE ŠE VEČ DODATNIH JESENSKIH POPUSTOV KRPAN KERAMIKA 110 VALVASOR KAMEN ZAKAJ IZBRATI VINTGAR 120 A KAMINSKE PEČI LOKATERM: KRPAN KERAMIKA 160 · Estetska dovršenost · Enostavna uporaba · Dolgotrajna investicija Ne dovolite, da vas mraz preseneti. Odkrijte kaminske peči Lokaterm in si zagotovite topel, varen in okolju prijazen dom. S pomočjo našega KONFIGURATORJA si lahko sami sestavite peč glede na vaše potrebe in hitro pridobite ponudbo! Obiščite našo spletno stran ali nas kontak­ tirajte za več informacij o naši ponudbi. Lepo vabljeni v prenovljeni prodajni salon v Kranju! S spoštovanjem, Ekipa Lokaterm Mirka Vadnova 8 4000 Kranj www.lokaterm.com E: trgovina@creina.si T: 04/ 20 13 350 Mateja A. Kegel Foto: arhiv Impulza letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 37 šport slamnik@kd- dom zale. si Bi (tekmovalno ali rekreativno) igrali namizni tenis? Vidni uspehi mladih Domžalčanov v Rogaški Slatini Pridružite se nam! Namiznoteniška sekcija Mengeš (NTS Mengeš) vabi k vpisu igranja namiznega tenisa – tako na tekmovalni kot rekreativni ravni. Prvi julijski vikend je minil v znamenju pospešenih in hitropoteznih državnih tekmovanj za mlade do 16 in 20 let. nts mengeš Naši dosedanji igralci in igralke, trenerji ter sodniki (od najvišjega ranga, torej mednarodnih, pa vse do sodnikov mladincev) prihajajo iz občin, ki so nekdaj tvorili občino Domžale (sedanje občine Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica, Moravče) ter tudi širše (Kamnik, Vodice, Komenda). Tudi dosedanji uspehi niso kar tako, saj dve naši članici trenutno tvorita okostje slovenske ženske članske namiznoteniške reprezentance, imamo tudi precej osvojenih naslovov državnih prvakov v vseh starostnih kategorijah, smo odlični organizatorji najrazličnejših tekmovanj in še bi lahko našteval. Ker je namizni tenis znan kot najhitrejša igra z žogo, primerna za vse, tudi za invalide, igrajo pa ga lahko že predšolski otroci in potem naprej vse do veteranov (kot zanimivost – na svetovnih veteranskih prvenstvih igrajo tudi igralci, stari več kot 90 let), praktično ni ovir, da se nam ne bi pridružili. Treningi potekajo v popoldanskem času v naši dvorani v Mengšu (Slovenska cesta 39, poleg slaščičarne Flere) in če vas ali vaše najbližje zanima ta zanimiv in dinamičen šport, se kar oglasite v popoldanskem času (med 16. in 20. uro) v naši dvorani in iz prve roke boste dobili vse potrebne informacije (o času in pogostosti treningov, opremi, ceni itd.). Treningi za rekreativce potekajo v ponedeljek in petek od 20. do 22. ure ter v nedeljo od 9. do 11. ure. V septembru kakšnih pomembnejših tekmovanj v Sloveniji še ni bilo, potekali so spominski turnirji ter pokalno tekmovanje, zato je bil to pravi čas za treninge ter pripravo na novo namiznoteniško tekmovalno sezono, ki se bo s polnim zamahom začela v oktobru (tako ligaška kot tudi ostala tekmovanja). V oktobru boste tako lahko v naši dvorani v Mengšu navijali za pomlajeno ekipo NTS Mengeš (v postavi Andraž Avbelj, Klemen Jazbič, Aljaž Goltnik, Timotej Jerina in Luka Jokić – pod vodstvom trenerja Gregorja Gostiše), ki igra v elitni, 1. slovenski namiznoteniški ligi. V soboto, 7. oktobra, bo tekma proti ekipi NTK Kema Murexin I iz Puconcev ter 21. oktobra proti ekipi NTK Fužinar Interdiskont I z Raven na Koroškem. Obe tekmi se bosta začeli ob 17. uri, vstop je prost. V oktobru bodo potekala še naslednja tekmovanja: 1. odprti turnir RS za kadete in kadetinje (Logatec), 1. odprti turnir RS za mladince in mladinke (Cirkovci), 1. odprti turnir za mlajše kadete in kadetinje ter člane in članice do 21 let (Murska Sobota) ter 1. odprti turnir RS za člane in članice. Bo pa tudi precej mednarodnih tekmovanj, eno tudi pri nas na Otočcu, tekmovanja pa bodo na evropskih tleh še v Nemčiji (Frankfurt), na Švedskem (Stockholm), v Črni Gori (Podgorica) ter Italiji (Lignano Sabbiadoro). O nekaterih rezultatih s teh tekmovanj boste lahko brali v naslednji številki Slamnika. Ob zaključku pa še enkrat povabilo: če vas je zagrabila želja po igranju namiznega tenisa, se kar oglasite pri nas. Za namizni tenis ni nikoli (pre)pozno. šah Tekmovanja, ki je potekalo v Rogaški Slatini, se je ponovno udeležilo nekaj mladih članov Šahovskega društva Domžale, ki so tudi tokrat dosegli opazne uvrstitve. Na pospešenem državnem prvenstvo do 16 let je prvo mesto zasedla ekipa v sestavi Bine Markošek, Miha Žmaucar in Jure Uštar, v kategoriji do 20 let pa je bila tretja. Na moštvenem hitropoteznem prvenstvu do 16 let je bila ista zasedba druga. Na drugo mesto na ekipnem prvenstvu v pospešenem šahu za dekleta do 20 let pa je pristalo ŠD Domžale v sestavi Kaja Faganel in Sofia Timagina. Dobro se je odrezal tudi Miha Žmaucar, ki je med posamezniki v pospešenem državnem prvenstvu do 20 let med 15 udeleženci pristal na sedmem mestu. Jože Skok Foto: ŠD Domžale Besedilo in foto: Janez Ekipa mladih ŠD Domžale med dvobojem v Rogaški Slatini (z leve): Bine Markošek, Miha Žmaucr in Jure Uštar. Šah na kratko Utrinek s treninga v naši dvorani NTS Mengeš pred začetkom nove namiznoteniške sezone Trzin – Turnirja Buscotrade v Domu Novi Vinodolski – Na poletnem nezaščite in reševanja (Gasilski dom) deljskem turnirju Šahovskega kluba se je sredi avgusta udeležilo 24 ša- Zrinski Frankopan iz Novega Vinohistov, zmagal pa je Dušan Čepon 8, dolskega je sodelovalo osem šahiŠK Postojna, pred Aljažem Žlindro 7 stov, ki so imeli na voljo deset minut iz Ljubljane in Metodom Logarjem 6 za razmislek. Zmagal je član Šahoiz Kranja. Na šesto mesto se je uvr- vskega društva Domžale Jože Skok 7, stil Domžalčan Jože Skok, na sedmo ki je premagal vse tekmece, sledijo pa Virjan Boris Skok, oba sta zbrala Vladimir Kolundjić 5,5, Marko Vidupo 5,5 točke. Odigrali so devet kol v ka 5, Željko Andretić 4,5, Ferid Hozić J. S. pospešenem šahu. 3,5 itd.  PE JARŠE 041 988 988 PE DOMŽALE 031 555 333 38 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii objave Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … v spomin slamnik@kd- dom zale. si Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček) zahval a V 95. letu starosti se je od nas 25. avgusta 2023 poslovila naša draga mami, mama, prababica, tašča in teta Mineva eno leto, odkar je svojo življenjsko pot sklenila naša draga mami v spomin Angela Lenček Denis Bogataj s Krtine 1976–2022 Hkrati mineva tudi 24 let, odkar se je od nas poslovil predragi oče Mineva žalostno leto, ko nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, oče, brat, stric, bratranec, nečak in prijatelj. Od topline tvojega srca in vedrega nasmeha nam je ostala le neizmerna žalost in praznina. Zelo te pogrešamo! Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in prijateljem za iskrena izrečena sožalja in podporo. Stane Lenček s Krtine Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Mimi Pirc z Rodice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in ostale darove. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala medicinskemu in negovalnemu osebju Doma upokojencev Domžale za vso skrb in nego, gospodu župniku Matjažu Križnarju za lep pogrebni obred, pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba, gasilskemu društvu Jarše - Rodica, pevcem in trobentaču ter cvetličarni Vijolica iz Doba za lepo cvetje. Mama, vedno boš v naših srcih. Vsi njuni Vsi njegovi Vsi njeni Zamrl je tvoj korak, zamrl tvoj vedri smeh, vendar so vezi močnejše, ki nas ne ločijo nikdar. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... v spomin v spomin 18. julija je minilo 14. leto, odkar nas je zapustila nenadomestljiva mami in stara mama 19. septembra je minilo že četrto leto, ko si z nami samo še v naših srcih. Močno te pogrešamo. Anamarija Barle roj. Slapar v spomin Lojze Klemenc 25. septembra mineva devet let, odkar nas je zapustil naš dragi Viktor Stanič z Vira Hvala vsem, ki se ga spominjate. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njeni Vsi njegovi Vsi njegovi Bil si trden kot skala, bil pokončen kot hrast, in prišel je dan usode, ki je združil skalo, ki je zlomil hrast. Ugasnilo je sonce življenja in prižgale so se zvezde spominov. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in kakorkoli ohranjate lep spomin nanjo. zahval a Janez Barle 1930–2023 Ob težki in boleči izgubi ter praznini, ki je nastala v naših življenjih, se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično izkazano pomoč, za vsako lepo misel, besedo in iskreno podporo. Zahvaljujemo se tudi župniku Aleksandru Ureku za lepo opravljen pogrebni obred. Obenem se zahvaljujemo tudi pevcem kvarteta Krt za sočutno zapete pesmi slovesa, trobentaču ter pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. zahval a zahval a V 79. letu nas je zapustil Valentin Zdravko Osolnik iz Domžal Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in nekdanjim sodelavcem za izkazano pozornost in sočutje. Hvala Godbi Domžale, govorniku gospodu Jožetu Pavliju, hvala sopevcem, hvala gospodu župniku Klemenu Svetelju in gospodu župniku Gašperju Otrinu za lepe besede in obred. Poklon skupini Krt za odpete pesmi. Posebna zahvala njegovim ožjim prijateljem. Cvetje pove več. Vsi tvoji SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si V 90. letu starosti je tiho odšel od nas naš dragi oče, dedek in pradedek Matevž Baloh iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Za vedno boš ostal v naših mislih, besedah in srcu. Zelo te bomo pogrešali, vendar smo hvaležni za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli v tvoji bližini. Tvoji najdražji info@artik.si, 040 554 000 Zanesljiv partner pri prodaji, oddaji in nakupu nepremičnin. letnik lxiii | september 2023 | številka 9slamnik | 39 objave | pisma bralcev slamnik@kd- dom zale. si SPOŠTOVANI, od 2. septembra 2023 dalje so na voljo dodatne oblike pomoči za gospodinjstva, ki so jim poplave povzročile škodo. Vse informacije o možnih oblikah pomoči po poplavah so dostopne na povezavi: Informacije in ukrepi za gospodinjstva, ki so jim poplave povzročile škodo | gov.si Na voljo vam je tudi telefonska številka 114, ki deluje vsak delovni dan med 8. in 16. uro in ob sobotah med 8. in 13. uro. Ob morebitnih spremenjenih okoliščinah se lahko delovni čas klicnega centra temu prilagodi. Pomoč na našem CSD vam je dostopna po običajnem urniku, v dogovoru z občinami in humanitarnimi organizacijami bomo prisotni tudi na terenu. V zadnjih dneh smo prejeli ogromno količino vlog za izredno denarno socialno pomoč po poplavah. Stiske poplavljenih oseb rešujemo prednostno, zato prihaja lahko na drugih področjih do zaostankov. Prosimo za razumevanje. pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Odgovor na pismo bralke Cvete Zalokar Treba je poudariti, da so etažni lastniki posameznega sklopa večstanovanjske stavbe kupili točno določene parcele in so glede na gradnjo v dveh fazah razlikujejo po posameznem sklopu večstanovanjskih stavb. Z določitvijo ene parcele 3889/9 za celotni sklop večstanovanjskih stavb v naselju SPB-2, Domžale, nam je kršena pravica odločanja, da z našo zakonito pridobljeno posestjo ne moremo odločati zgolj etažni lastniki, ki smo to posest kupili. Posledično za urejanje okolice plačujemo stroške tudi za parcele, ki niso v naši lasti. Etažni lastniki v naselju SPB-2 soustvarjamo podobo mestnega jedra v Domžalah, žal pa nismo s strani odgovornih inštitucij kot tudi naših upravnikov deležni prave obravnave in zaščite. Majda Flerin Skrunitev grobov Že kar nekaj časa se dogaja skrunitev grobov na domžalskem pokopališču. O tem govorijo mnogi sorodniki, ki oskrbujejo grobove svojih bližnjih, naj bo to ob cerkvi ali pa na spodnjem pokopališču. Gre za krajo elektronskih sveč, cvetja, bakrenih vaz ali ostalih spominkov. Nam se je to zgodilo že trikrat, in sicer na zgornjem pokopališču ob cerkvi. Rože, posajene na grobu, podarjenega od sorodnikov, so bile vsakokrat izruvane in odvržene čez betonski zid, ob železniško progo, kar smo tudi fotografirali. Oseba ali osebe, ki to delajo, so morda psihično bolne ali pa imajo kakšne druge zdravstvene težave. Sprva smo sicer mislili, da gre za huliganstvo, zdaj pa smo skoraj prepričani, da to počne ena in ista oseba oziroma osebe. Klicali smo tudi že na komunalno podjetje, ki je zadolženo za vzdrževanje pokopališča, a nam žal ne znajo pomagati. Prav tako smo govorili z gospodom župnikom, ki je bil ob tem zgrožen, a žal nam tudi on ne more pomagati. Nam je pa dal dober nasvet, kako lahko nevestneža izsledimo in predamo policiji. V imenu lastnikov grobov vas prosimo, da ne skrunite grobov. Pustite mrtve počivati v miru. v rubriki Pisma bralcev glasila Občine Domžale Slamnik v avgustu z naslovom Pojasnilo Majdi Flerin na odprto pismo v zvezi s problematiko SPB-2. Vaša trditev, da sem v odprtem pismu odprla povsem novo OBČINA DOMŽALE problematiko, ne drži. V vašem besedilu nisem zasledila nobenega pojasnila, vzroOBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ka, zakaj je Občina Domžale v času vašega županovanja etažnim ZA ZAKUP TRŽNEGA PROSTORA IN lastnikom preprečila, da si funkcionalno zemljišče v naselju SPB2, v Domžalah zavarujemo z zapornico. Neupravičeno ste preprePRODAJO NA TRŽNEM PROSTORU ZA LETI čili soglasno odločitev etažnih lastnikov, da si z zapornico zava2024 IN 2025 rujemo funkcionalno zemljišče, tako iz severne kot južne strani. Največji problem v naselju SPB ni premajhno število parkiObčina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« rišč, ker so si mnogi stanovalci kupili garaže In vam gradnja objavlja Javni razpis za zakup tržnega prostora in prodajo naselja SPB-2 ne bi smela povzročati sivih las, ker gre v večini za privatno lastnino. na tržnem prostoru za leti 2024 in 2025. Ko smo pomoč Občine Domžale še kako potrebovali, ste Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega nam obrnili hrbet. Vaša prepoved postavitve zapornice je bila Franc Žendar v imenu skrbnikov in lastnikov grobov obvestila do 31. decembra 2025. neupravičena, vendar je to Občina Domžale verjetno storila z Številka: 4301-16/2023 določenim razlogom, posledično pa nam je s tem etažnim lastDatum: 29. 9. 2023 nikom povzročila veliko problemov (škodo). Občina Domžale • Motilo vas je, ker se naša funkcionalna površina nahaja Županja mag. Renata Kosec neposredno ob glavni Ljubljanski cesti. Kadar ima zmagovalna stran političnega prostora vse vzvode ������������������������������������������������������������������������������������������������ • Motilo vas je, ker v naselju SPB-2 etažni lastniki nismo oblasti – parlamentarno večino ter ključne podsisteme; repreimeli lastništva vpisanega v zemljiško knjigo. sivnega, izobraževalnega, medijskega ter politični aktivizem OBVESTILO O NAMERI Vsekakor pa v času vašega županovanja niste poskrbeli za ‘nevladnih’ gibanj, je demokracija na preizkušnji. Popolna obO SKLENITVI NEPOSREDNIH POGODB ustrezno število parkirnih mest številnih zaposlenih v centru last vodi v zametke enoumja, v nevarnosti so ustavne pravice Domžal, ki se na delo pripeljejo z avtom (CSD, ZZZS, sodišča, do svobodnega izražanja mnenj, do enakosti pred zakonom, ZA ZAKUP NESTANDARDNIH ZAPRTIH občina, upravna enota in delavcev, ki so zaposleni v storitve- do verske svobode, do zasebne lastnine. Zaskrbljujoče je avSTOJNIC NA TRŽNEM PROSTORU V nih in drugih dejavnostih). Posledično so naša parkirišča natr- toritarno vodenje državnih sej brez možnosti dialoga ali ugopana z vozili teh zaposlenih. vora, nespoštovanje pravil poslovnika o delu organov državDOMŽALAH ZA LETI 2024 IN 2025 Pripeljali ste nas v situacijo, da je stanovalcem sklopa več- nega zbora, včasih tudi ignoriranje zakonodaje. Izključevalno Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v stanovanjskih stavb v naselju SPB-2 po 15. uri onemogočen ravnanje je še en prispevek k narodovi razdvojenosti. Upravljanje države po demokratičnih načelih je odgovorno, zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« dostop z vozili do lastnega stanovanja. Neukrepanje s strani Občine Domžale poglablja stisko mla- kar bi se morali izvoljeni predstavniki ljudstva zavedati. Drobjavlja Namero o sklenitvi neposrednih pogodb za zakup nestandardnih zaprtih stojnic na tržnem prostoru v domža- dih družin, situacijo, ko z otroki v avtu v mrazu ali vročini ča- žavljani pričakujemo in upamo, da se bo do zdaj videno sprekajo na prost parkirni prostor pred domom. menilo na bolje, da ne bomo zdrsnili v globoko enoumje. lah za leti 2024 in 2025. Kako pa v naši občini? Soodločanja o pomembnejših občinOgroženost stanovalcev v naselju SPB-2, predvsem starejRok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega ših in otrok, s strani zunanjih voznikov, ko iščejo na naši povr- skih projektih ni, občani smo pomanjkljivo seznanjeni o nameobvestila do 13. oktobra 2023. ravanih gradnjah. Skrivnost ostaja dogajanje glede gradnje prišini prosta parkirišča, je vsak dan večja. Številka: 3302-12/2023 Vaša trditev, da so v času vašega županovanja v naselju zidka k zdravstvenem domu ter nejasnost o novi lokaciji zdravDatum: 29. 9. 2023 SPB-2 vaše strokovne službe dobile navodila, da je treba pro- stvenega doma, o novogradnji doma starejših, o prometni straObčina Domžale ces urejanja vpisovanja etažne lastnine maksimalno podpreti tegiji in dokončni rešitvi parkiranja med Tušem in tržnico. ZaŽupanja mag. Renata Kosec skrbljujoče pa je, da se občina ne ravna po lastnih sprejetih od������������������������������������������������������������������������������������������������ in pri tem sodelovati, ne drži. Občina Domžale je preprečila pogodbeno obvezo Betona, lokih, ampak jih krši v škodo občanov. O tem pa kdaj drugič. OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU Jože Nemec, Domžale d. o. o., Zagorje ob Savi (dir. Sušnik Mirka) glede storitve vpisa funkcionalnega zemljišča za naselje SPB-2 v zemljiško knjiCELOLETNIH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE go in je vpis pogojevala z izdelavo novega ureditvenega načrta. Dokazilo dopis številka :221/SM-pm/00 z dne 2. 3. 2000 naIN ŠTUDENTE V OBČINI DOMŽALE ZA slovljen na Gradbeno stanovanjsko podjetje Grasto, d. o. o., ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2023/2024 Matije Tomca 4, Domžale in na skupnost stanovalcev in osta- že več kot 45 dni ali več kot mesec in pol nas loči od katastrofalnih poplav, pa občanke in občani vsaj Vira pri Domžalah ne lih etažnih lastnikov objekta SPB-2, Domžale. Občina Domžale od dneva objave tega obvestila na svoji Navajate, da ste imeli v letu 1983 stanovanje v tem naselju vemo nič več, kot smo (ne)vedeli pred poplavami. spletni strani: http://www.domzale.si/objave/58 pod ruNa javnih platformah smo opozarjali na neučinkovitost koin so vam bili številni problemi s parkirnimi površinami pobriko »javni razpisi, naročila, objave/aktualni« znani in ste to izkusili na lastni koži. Na začetku v naselju teh munikacije ob poplavah – do danes se ni zgodilo nič. Opozarjaobjavlja Javni razpis celoletnih štipendij za dijake in štuproblemom ni bilo, bilo je občutno manj vozil. S tem proble- li smo na močno katastrofalen sistem distribucije vreč peska, dente v občini domžale za šolsko/študijsko leto 2023/2024. kjer občina ni upoštevala načela bližine reke in smo morali premom so se etažni lastniki ukvarjali v nadaljevanju. Rok za prijavo teče od dneva objave tega obvestila do čePrav tako je iz akta o oblikovanju etažne lastnine nespor- bivalci prvega pasu ob reki čakati na vreče več ur, ker so se za trtka, 26. oktobra 2023. no razvidno, da parcela št. 3889/9 – dvorišče v izmeri 6532 m2 njih – popolnoma nesmiselno – potegovali tudi tisti več deset Predmet razpisa, pogoji, višina štipendij, obrazci, dokaziv naravi predstavlja gradbeno parcelo celotnega kompleksa ulic stran. Ko smo ob popolni odsotnosti komunikacije – ki ste la merila in drugi pogoji prijave so objavljeni na navedeni SPB-2 v Domžalah in bi morala biti v solastnini vseh etažnih jo na spletni strani občine povsem nelogično umestili v rubrispletni strani. lastnikov večstanovanjskih hiš z naslovom Ljubljanska cesta ko »za medije« – obupno klicali na občino, je oseba v glavni piŠtevilka: 1003-0002/2023 sarni predlagala, da kličemo 113, tam pa so dobesedno noreli, 87, 89, 91, 93, 95 in 97 v Domžalah. Datum: 28. 9. 2023 V aktu o oblikovanju etažne lastnine številka 1718 2009 je da jih obremenjujemo še z lokalnimi vprašanji, ki bi jih mora  OBČINA DOMŽALE pod točko 5. prikazana specifikacija izmere 6532 m2 gradbene la procesirati občina, ne pa da občina preusmerja klice nanje. Urad županje Vodenja poplav ni bilo. Vsaj ne na način, da bi lahko imeli obparcele celotnega kompleksa SPB-2 samo po velikosti (m2). Ko bomo etažni lastniki prišli do podatka razčlenitve tudi po šte- čanke in občani kaj od tega. Želeli smo pomagati, se samo-reševati, pa je bila tišina. In samo sreči se imamo zahvaliti, da nismo vilkah parcel, bodo stvari nedvomno bolj jasne. MALI OGLASI bili poplavljeni. Sam nisem pripravljen ponovno staviti na srečo! Brezplačen odvoz vseh ko-vin­­skih predmetov, pralnih stro­jev, Kako naprej, županja? Take komunikacije in kolapsa organizaodsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. cije seveda občanke in občani ne bomo sprejeli in trpeli. Kdaj nat: 040 780 078 meravate občankam in občanom predstaviti učinkovit informacijski sistem ob morebitnih naravnih nesrečah? Kdo ga bo vodil Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob in izvajal? Kaj in predvsem kdaj nameravate promptno narediti z sredah tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu nujnim višanjem nasipa ob Kamniški Bistrici na obeh bregovih (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri na Viru? Kako in kdaj nam boste to jasno predstavili? Koliko in vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si Gregor Kos, Vir pri Domžalah kaj moramo še čakati? ������������������������������������������������������������������������������������������������ Gremo nazaj v enoumje? Spoštovana županja, 40 | slamnik številka 9 | september 2023 | letnik lxiii nagradna križanka slamnik@kd- dom zale. si nagradna križanka 9 NAGRADNA KRIŽANKA 8 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 8-2023: Zvonka Slapar iz Dola pri Ljubljani (knjiga Zgodovina Fare Domžale, 4. knjiga) nagradna križanka 9 Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska ceta 61 1230 Domžale Marko Kmetič iz Domžal (2 vstopnici za koncert/predstavo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v letu 2023) Janko Barle iz Domžal (2 vstopnici za Mestni kino v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v letu 2023) Rešitev križanke – vodoravno: Damjan, Neal, spak, Elaine, obravnava, dermatovenerolog, Aci, Vane, Evi, Boito, OM, Nil, abonmajska sezona, Larson, Olga, Elko, Krč, loščar, Sloan, obala, insekt, GR, Hani, Apo, sardina, orka, des, orodjar, Laas, ikt, rej, Ath Geslo križanke: Nova abonmajska sezona Kulturni dom Franca Bernika Bernika,Domžale, p. p. 2 p. p. 2 1230 Domžale Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale NAGRADE: 1. Zgodovina Fare Domžale, 1. knjiga 2. dve vstopnici za koncert/predstavo v kulturnem domu v sezoni 2023/24 3. dve vstopnici za Mestni kino v kulturnem domu v v sezoni 2023/24 Pravilno geslo križanke lahko poš­­ ljete do ponedeljka, 16. 10. 2023, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljub­ljanska c. 61, 1230 Domžale ali elek­tronsko na slam­nik@kd-domzale.si. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v nasled­nji številki. 080 11 37 Šola, ki mi je blizu. SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Naročite kurilno olje na dom! VABLJENI K VPISU V NAŠE PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH GIMNAZIJA www.ssdomzale.si TRGOVEC INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ STROJNI TEHNIK (PTI) info@halo-olje.si FOLKLORNO DRUŠTVO GROBLJE, DOMŽALE sprejema odrasle plesne pare, tudi začetnike. AVTOSERVISER EKONOMSKI TEHNIK (PTI) www.halo-olje.si Pokličite 031 436 561, Franci CESTA TALCEV 12 1230 DOMŽALE 01/724 - 06 - 30