IVZ
LETNO POROČILO ZA LETO 2010
Odgovorna oseba: Marija Seljak
KAZALO
UVOD....................................................................................................................................4
OSEBNA IZKAZNICA...........................................................................................................6
PREDSTAVITEV ZAVODA...................................................................................................7
PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA....................................................................10
VODSTVO ZAVODA........................................................................................................10
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2010.............................................................................1
1.	ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA......................................................................................................14
2.	DOLGOROČNI CILJI ZAVODA.....................................................................................15
3.	LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV.....................................16
4.	OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV.....................................21
4.1	REALIZACIJA LETNIH CILJEV..............................................................................21
4.2	REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA............................................................23
4.2.1	Letni program v okviru izvajanja javne službe na področju javnega zdravja -financirano s strani MZ..............................................................................................23
4.2.2	Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS.................................................................27
4.2.3	Izvajanje terciarne dejavnosti IVZ.....................................................................31
4.2.4	Storitve na trgu.................................................................................................50
4.3	POSLOVNI IZID......................................................................................................65
5.	NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA.......................................................................................66
6.	OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV.....................................66
7.	OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA................................67
7.1 FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA...................................................................67
8.	OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC.....................................................67
9.	POJASNILA NA PODROČJIH, KJER ZASTAVLJENI CILJI NISO BILI DOSEŽENI.......72
10.	OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA......................................72
11.	DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE IN POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH.............................................72
11.1	PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROČJIH DELA...............72
11.1.1	Analiza kadrovanja in kadrovske politike........................................................72
11.1.2	Ostale oblike dela..........................................................................................76
11.1.3	Izobraževanje, specializacije in pripravništva.................................................77
11.2	POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH V LETU 2010................................78
11.3	POROČILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH V LETU 2010................78
RAČUNOVODSKO POROČILO ZA LETO 2010..................................................................1
1.1	UVOD.....................................................................................................................80
1.2	POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA IN PRILOGAM K BILANCI STANJA........................................................................................................................81
1.2.1	Sredstva...........................................................................................................85
1.2.2	Obveznosti do virov sredstev...........................................................................91
1.3	IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV IN POJASNILA K IZKAZU.................................................................................................96
1.3.1 Analiza prihodkov.............................................................................................97
1.3.2	Analiza odhodkov...........................................................................................100
1.3.3	Presežek odhodkov nad prihodki...................................................................104
1.4	IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA............105
1.4.1	Prihodki po načelu denarnega toka................................................................106
1.4.2	Odhodki po načelu denarnega toka................................................................107
1.4.3	Presežek odhodkov nad prihodki po načelu denarnega toka..........................108
1.5	IZKAZ FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB DOLOČENIH UPORABNIKOV........109
1.6	IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV........................109
1.7	IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI IN POJASNILA K IZKAZU.......................................................................................................................109
1.7.1	Prihodki po vrstah dejavnosti.........................................................................112
1.7.2	Odhodki po vrstah dejavnosti.........................................................................112
1.7.3	Primerjava odhodkov in prihodkov po vrstah dejavnosti.................................113
1.8	POROČILO O IZVEDENIH INVESTICIJSKIH VLAGANJIH V LETU 2010............114
1.9	POROČILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH V LETU 2010................114
1.10	KAZALNIKI POSLOVANJA.................................................................................114
PRILOGA...........................................................................................................................116
RAZISKOVALNI IN RAZVOJNI PROJEKTI V LETU 2010...............................................116
UVOD
Zdravje je v večini sodobnih družb spoznano kot največja vrednota, saj je dobro zdravje prebivalcev predpogoj za povečanje blaginje. Zagotavljanje najvišje stopnje zdravja prebivalcev in s tem podaljševanje zdrave pričakovane življenjske dobe je naloga celotne družbe. Aktivnosti za katere mora poskrbeti družba, da zagotovi pogoje in okolje v katerem bodo ljudje zdravi, lahko v širšem smislu definiramo kot javno zdravje. Del dejavnosti javnega zdravja veliko držav prenese na nacionalne inštitute za javno zdravje, ki predstavljajo ekspertni nivo za podporo odločitvam, ki imajo posredni ali neposredni vpliv na zdravje. Področje dela strokovnjakov javnega zdravja je torej zdravje prebivalstva in dejavniki, ki vplivajo na zdravje, pa naj gre za obvladovanje nalezljivih bolezni, nenalezljivih bolezni ali oblikovanje politik za krepitev zdravja.
Osrednjo vlogo v dejavnosti javnega zdravja v Sloveniji ima Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ), ki to dejavnost opravlja na nacionalni ravni. Obsega zagotavljanje podatkov s področja zdravja in zdravstvenega varstva, spremljanje in ocenjevanje zdravja prebivalstva; prepoznavanje groženj zdravju in oblikovanje ukrepov za njihovo obvladovanje; krepitev zdravja in oblikovanje strokovnih podlag za sprejemanje zdravju naklonjenih politik; programe in ukrepe za preprečevanje bolezni; spremljanje in ocenjevanje sistema zdravstvenega varstva; razvoj strokovnjakov javnega zdravja ter raziskave v javnem zdravju. IVZ tako predstavlja ekspertno raven za podporo odločitvam, ki jih sprejema država na nacionalnem in lokalnem nivoju in ki imajo posreden ali neposreden vpliv na zdravje.
Poleg jedrne dejavnosti, ki je opredeljena skozi program nalog javnega zdravja, IVZ opravlja zdravstvene storitve opredeljene v Splošnem dogovoru in financirane s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter naloge na področju laboratorijske dejavnosti za podporo uradnemu nadzoru živil in pitne vode.
V	zadnjem času smo v Sloveniji tako kot tudi v drugih državah priča naraščanju zavedanja o pomenu javnega zdravja v smislu preventive in promocije, interdisciplinarnosti področja in zagotavljanja ustreznih, z raziskavami podprtih strokovnih podlag za ukrepanje in odločanje ter oblikovanje predpisov s ciljem izboljšanja zdravja celotne populacije in povečanja kvalitete in pričakovane dolžine življenja. Večja pričakovanja posameznikov in družbe nam predstavljajo obvezo, da letni program dela oblikujemo tako, da bomo v največji meri zadovoljili pričakovanja in ob enem izpolnili svoje poslanstvo, ki je usmerjeno v varovanje in krepitev zdravja prebivalcev Republike Slovenije.
V	letu 2010 je IVZ oblikoval Strateški razvojni načrt IVZ 2010-2015 (SRN), ki ga je sprejel Svet zavoda in je dokument, v katerem je oblikovano poslanstvo, vizija in vrednote IVZ. V njem so opredeljena strateška razvojna področja v tem obdobju in oblikovani strateški cilji ter aktivnosti za doseganje postavljenih ciljev. Usmeritve opredeljene v SRN smo že upoštevali pri pripravi programa dela za leto 2010.
Na podlagi sprejetega SRN je IVZ pričel s prilagajanjem izvajanja dejavnosti strateškim ciljem. Eden od pomembnih korakov to smer je bila tudi sprememba notranje organizacije.
4
IVZ je Program dela za leto 2010 pripravil tudi na dveh predvidevanjih, ki pa se nista uresničili. Na podlagi številnih pobud pričetih že konec leta 2010 in na podlagi usmeritev Sveta zavoda za zagotavljanje racionalne in vzdržne organizacije laboratorijske dejavnosti na področju sanitarne kemije in mikrobiologije je IVZ pripravil predlog za združitev laboratorijev IVZ z laboratoriji Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Postopek ni bil izpeljan do konca in do reorganizacije laboratorijske dejavnosti v letu 2010 ni prišlo, kar je predvsem laboratorijem IVZ povzročalo številne probleme pri poslovanju.
Druga pomembna sprememba, ki jo je IVZ predvidel v letu 2010 na podlagi postopkov, ki jih je vodilo Ministrstvo za zdravje, je bila selitev na drugo lokacijo. Zaradi zapletov pri načrtovani zamenjavi sedanje lokacije z novogradnjo selitev ni bila realizirana. To za IVZ pomeni, da se bo še naprej soočal s prostorsko stisko, kar bo kratkoročno reševal z notranjimi ukrepi, dolgoročno pa bo potrebno zagotoviti tudi prostorske pogoje za razvoj dejavnosti, ki jih opravlja IVZ.
IVZ je že v finančnem načrtu za leto 2010 predvidel presežek odhodkov nad prihodki, v primeru, da se ne izvede prestrukturiranje laboratorijske dejavnosti. Trenutni način financiranja laboratorijske dejavnosti namreč ne omogoča pokritja nastalih stroškov s predvidenimi prihodki. Poleg neurejenega financiranja laboratorijske dejavnosti, je v letu 2010 prišlo še do spremembe financiranja dejavnosti nabave in distribucije cepiv in sicer tako, da ZZZS poravna le dejansko nastale stroške nabave cepiva. IVZ je tako izgubil sredstva s katerimi je razpolagal v primeru, da je pri pogajanjih z dobaviteljem dosegel nižje cene od cen določenih v Pravilniku o določanju cen zdravil. Obe omenjeni dejstvi sta botrovali temu, da je IVZ posloval s presežkom odhodkov nad prihodki, ki je bil večji od predvidenega v sprejetem finančnem načrtu.
Kljub zaostrenim pogojem poslovanja in financiranja, je IVZ v letu 2010 naloge opravil v načrtovanem obsegu. Izmed številnih aktivnosti in izdelkov, ki so nastali v letu 2010 v uvodu poudarjamo nekatere ključne dosežke:
« Publikacija Neenakosti v zdravju, je nastala ob sodelovanju številnih partnerjev in je bila podlaga za konferenco na visoki ravni, ki jo je organiziralo Ministrstvo za zdravje v februarju 2011.
■	Izvedeno je bilo vrednotenje Nacionalnega programa prehranske politike 2005 - 2010, ki predstavlja podlago za izdelavo programa za naslednje obdobje.
■	Uspešno je bila začeta kampanja za spodbujanje k manjši porabi soli v prehrani.
■	Dosežen je bil pomemben dvig odzivnosti ciljne populacije v Programu SVIT od 36% v letu 2009 na 60% v letu 2010.
« Vzpostavili smo metodologijo za redno mesečno spremljanje in analiziranje čakalnih dob.
■	Uspešno je bila pripravljena in oddana prijava projekta EPAAC, skupnega ukrepanja v okviru Evropskega partnerstva v boju proti raku, ki ga vodi in koordinira IVZ.
5
OSEBNA IZKAZNICA
IME	INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE
SEDEŽ	TRUBARJEVA 2, 1000 LJUBLJANA
MATIČNA ŠTEVILKA	5053951
DAVČNA ŠTEVILKA	SI10007989
ŠIFRA UPORABNIKA	92622
ŠTEVILKA TRR	01100-6030926242
TELEFON	01 2441 400
FAKS	01 2441 447
SPLETNA STRAN	http://www.ivz.si
USTANOVITELJ	REPUBLIKA SLOVENIJA
DATUM USTANOVITVE:	17.12.1992 (Odlok o ustanovitvi javnega zavoda IVZ RS, št. 022-03/90-10/2-8)
6
PREDSTAVITEV ZAVODA
SLOGAN
Z znanjem do boljšega zdravja. POSLANSTVO
Poslanstvo IVZ je prispevati k boljšemu zdravju in blaginji prebivalcev Slovenije.
Skupaj s partnerji je IVZ vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
IVZ prepoznava ključne javnozdravstvene izzive v populaciji vključno z determinantami, ki vplivajo na zdravje, in predlaga ukrepe za izboljšanje zdravja.
IVZ spremlja sistem zdravstvenega varstva, pripravlja analize delovanja sistema in predlaga ukrepe za večjo dostopnost in učinkovitost ter razvoj prioritet.
IVZ prepoznava morebitne grožnje zdravju, ocenjuje tveganja in pripravlja ukrepe za varovanje in zaščito zdravja.
Z raziskovanjem in mednarodnim sodelovanjem IVZ prispeva k novim spoznanjem ter razširja nova vedenja in dobre prakse.
VIZIJA 2015
IVZ je ugleden inštitut, ki pomembno vpliva na zdravje prebivalcev in razvoj sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji.
IVZ je najpomembnejši partner v programih in projektih za krepitev in varovanje zdravja.
IVZ ponuja zaposlitev v spodbudnem in prijetnem delovnem okolju.
VREDNOTE
Odgovornost: Odgovorno se odzivamo na dejanske potrebe prebivalcev in za doseganje skupnih ciljev uporabljamo z dokazi podprto znanje in najboljše prakse. Za izpolnjevanje našega poslanstva zaposleni ravnamo pošteno, etično in profesionalno. Sprejemamo osebno odgovornost za lastno delo in strokovne odločitve. Vedno in povsod zagovarjamo zdravje prebivalstva.
Medsebojno spoštovanje, sodelovanje in razvoj zaposlenih: Zaposleni se med seboj spoštujemo in sodelujemo ter gradimo ustvarjalno delovno okolje. Spodbujamo interno in eksterno izobraževanje, samoizobraževanje, strokovno rast in razvoj talentov ter nudimo podporo in mentorstvo. Pri razvoju upoštevamo potrebe inštituta in potrebe ter sposobnosti posameznika. Cenimo delo in prispevek vsakega posameznika in vsake stroke. Različna stališča nas bogatijo, izmenjujemo si jih v odprtem dialogu. Različne zamisli in izkušnje nam predstavljajo priložnost za učenje. Kot posamezniki in strokovnjaki vedno iščemo priložnosti
7
za uresničevanje lastnih osebnih in strokovnih ciljev na način, ki je skladen s cilji in strateškimi usmeritvami IVZ ter v dobrobit javnega zdravja.
Odprtost in preglednost: Zagotavljamo javnost in preglednost poslovanja, ravnanja in odločanja. Odprti smo za sodelovanje in za doseganje ciljev sklepamo partnerstva s posamezniki, strokovnjaki in z odločevalci ter po najboljših močeh izpolnjujemo njihova pričakovanja. Spodbujamo interdisciplinarnost in multidisciplinarnost ter izmenjavo idej in informacij. Prepoznavamo in posredujemo najboljše prakse ter gradimo na prepoznavnosti in ugledu IVZ doma in v tujini.
DEJAVNOSTI
Dejavnost inštituta se v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS,
št. 69/07 in 17/08) razvršča:
86.909 Druge zdravstvene dejavnosti
46.460 Trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki ter medicinskimi potrebščinami in materiali
58.110 Izdajanje knjig
58.120 Izdajanje imenikov in adresarjev
58.130 Izdajanje časopisov
58.140 Izdajanje revij in druge periodike
58.190 Drugo založništvo
58.290 Drugo izdajanje programja
59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij
62.010	Računalniško programiranje
62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih 62.030 Upravljanje računalniških naprav in sistemov
62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti
63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti
63.120 Obratovanje spletnih portalov
70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje
72.110 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti 81.210 Splošno čiščenje stavb
85.320 Srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje
85.421	Višješolsko izobraževanje
85.422	Visokošolsko izobraževanje
85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje 86.220 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost
91.011	Dejavnost knjižnic
91.012	Dejavnost arhivov
8
Podrobneje lahko dejavnost, ki jo opravlja IVZ opredelimo kot dejavnost javnega zdravja, ki obsega:
■	vodenje in upravljanje nacionalnih podatkovnih zbirk o zdravju, dejavnikih, ki vplivajo na zdravje in zdravstvenem varstvu;
■	epidemiološko spremljanje in proučevanje zdravstvenega stanja in ravni zdravja prebivalstva skupaj z dejavniki, ki vplivajo na zdravje, ter oblikovanje, uvajanje ukrepov za krepitev zdravja in preprečevanja bolezni ter spremljanje izvajanja in ocenjevanje učinkovitosti ukrepov in pripravo predlogov za izboljšanje;
epidemiološko spremljanje, proučevanje, zgodnje zaznavanje nalezljivih bolezni in drugih groženj zdravju prebivalstva, ocenjevanje tveganja, predlaganje, uvajanje in koordiniranje ukrepov za obvladovanje;
spremljanje delovanja sistema zdravstvenega varstva (dostopnosti, obsega, kakovosti in cenovne učinkovitosti) s pripravo predlogov za izboljšanje stanja in oblikovanje predlogov za nacionalne politike in strategije za razvoj zdravstvenega varstva; osveščanje, izobraževanje in spodbujanje posameznikov za zdrav način življenja; načrtovanje, koordiniranje, vodenje in vrednotenje nacionalnih preventivnih in presejalnih programov;
sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju zdravstvenega informacijskega sistema; priprava različnih strokovnih podlag, ekspertiz in mnenj s področja javnega zdravja; zagotavljanje in izvajanje laboratorijske diagnostike in drugih meritev; predlaganje podlag za javnozdravstvene politike; « izvajanje drugih nalog s področja javnega zdravja.
IVZ poleg osnovne dejavnosti javnega zdravja:
■	izvaja znanstvenoraziskovalno in razvojno dejavnost; « usposablja mlade raziskovalce;
■	zagotavlja mentorje pri raziskovalnih nalogah;
■	zagotavlja izvedensko-recenzentsko delo predlogov in rezultatov raziskovalnih projektov za različne naročnike;
« organizira znanstveno-raziskovalna strokovna srečanja;
■	izvaja izobraževalno dejavnost za potrebe visokošolskih zavodov in drugih šol na dodiplomski in podiplomski ravni;
izvaja izobraževalno dejavnost za potrebe podiplomskih izobraževanj zdravstvenih
delavcev in sodelavcev (npr. v okviru specializacij);
izvaja različna izobraževanja s področja dejavnosti za zunanje slušatelje;
■	omogoča izpopolnjevanje strokovne, pedagoške in raziskovalne usposobljenosti zaposlenih na inštitutu;
zagotavlja mentorje pri izobraževalnih programih; zagotavlja promet na debelo z zdravili (vnos, uvoz, distribucija); Izvaja dejavnosti skupnega pomena, ki obsegajo: informatiko in informacijsko tehnologijo, založniško dejavnost, upravno - administrativne storitve, tehnično - vzdrževalne storitve, kongresno dejavnost, knjižničarsko dejavnost,
9
dejavnost arhivov,
druge dejavnosti, ki so potrebne za izvajanje temeljnih dejavnosti. PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA
IVZ je organiziran v osem centrov, ki so na nižjem nivoju lahko razdeljeni v oddelke:
■	Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni,
■	Center za sistem zdravstvenega varstva,
« Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja,
■	Zdravstveno podatkovni center,
■	Center za zdravstveno informatiko,
■	Komunikacijski center,
« Center za laboratorijsko dejavnost in
■	Upravni center.
Podrobneje je organizacija razvidna iz priloženega organigrama. ORGANI ZAVODA
Organi IVZ so: svet zavoda, direktor in strokovni svet.
Svet zavoda ima 7 članov: 4 predstavnike ustanovitelja in po enega predstavnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Mestne občine Ljubljana in zaposlenih na IVZ.
Sestava sveta IVZ:
« predstavniki ustanovitelja: Mojca Gruntar Činč (predsednica sveta), Aleksander Merlo, Gregor Šebenik, Martin Toth;
■	predstavnica zaposlenih na IVZ: Nina Pirnat;
■	predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Mirjana Kregar (namestnica predsednice);
predstavnica Mestne občine Ljubljana: Marjeta Vesel Valentinčič.
Strokovni svet sestavljajo direktor, vodje strokovnih področij, habilitirani visokošolski učitelji, svetovalci direktorja in drugi strokovnjaki s posameznih strokovnih področij.
VODSTVO ZAVODA
IVZ vodi direktorica. Na področju pravno organizacijskih zadev ji pomaga pomočnica direktorice, na strokovnih področjih pa svetovalci direktorice.
Direktorica: Marija Seljak Pomočnica direktorice: Vesna Vižintin
Svetovalci direktorice: Ada Hočevar Grom, Irena Klavs, Igor Švab
10
Slika 1: Ogranigram
STROKOVNI SVET
Oddelek za krepitev zdravja Oddelek za kronične bolezni; Oddelek Svit.
Oddelek za epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni; Oddelek za pripravljenost ih odzivanje na grožnje; Oddelek za program cepljenja; O ddelek za zdravstvene ekologijo.
Oddelek za metodologije in standarde;
Oddelek za zbirke podatkov.
Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni
Center za s istem zdravstvenega varstva
Predstojnik centra
Predstojnik centra
Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja
Predstojnik čentra
SVETOVALCE DIREKTORJA
Predstojnik centra
Centerza zdravstveno informatiko
Predstojnik centra
Komunikacijski center
Predstojnik centra
Centerza laboratorijsko dejavnost
Zdravstveno podatkovni center
Predstojnik centra
Predstojnik centra
Upravni center
Oddelek za razvoj informatike; Oddelek za informacijskokom unikacijsko tehnologijo.
Oddelekza medicinsko mikrobiologijo; Oddeiekzas snrtarno mikrobiologijo; O d d e lek za s an itarno kem ijo,
P ravn o -kad rovs ka s iu žb a; Finančno-računovodska služb a; Služba za raziskovalno dejavnost in vodenje projektom Služba za javno naročanje, nabavo in tehnične zadeve; Službaza preskrbo s cepivi; G lavna pisarna z arhivom.
11
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2010
Odgovorna oseba: Marija Seljak
POSLOVNO POROČILO VSEBUJE NASLEDNJA POJASNILA:
Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih predpisuje Navodilo o pripravi zaključnega
računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o
doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna - Ur. l. RS
12/2001, 10/2006, 8/2007:
1.	Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje posrednega uporabnika;
2.	Dolgoročne cilje posrednega uporabnika, kot izhaja iz večletnega programa dela in razvoja posrednega uporabnika oziroma področnih strategij in nacionalnih programov;
3.	Letne cilje posrednega uporabnika, zastavljene v obrazložitvi finančnega načrta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela;
4.	Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje fizične, finančne in opisne kazalce (indikatorje), določene v obrazložitvi finančnega načrta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela po posameznih področjih dejavnosti;
5.	Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa dela;
6.	Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poročila preteklega leta ali več preteklih let;
7.	Oceno gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in merila, kot jih je predpisalo pristojno ministrstvo oziroma župan in ukrepe za izboljšanje učinkovitosti ter kvalitete poslovanja posrednega uporabnika;
8.	Oceno notranjega nadzora javnih financ;
9.	Pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi, zakaj cilji niso bili doseženi. Pojasnila morajo vsebovati seznam ukrepov in terminski načrt za doseganje zastavljenih ciljev in predloge novih ciljev ali ukrepov, če zastavljeni cilji niso izvedljivi;
10.	Oceno učinkov poslovanja posrednega uporabnika na druga področja, predvsem pa na gospodarstvo, socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora;
11.	Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovske politike in poročilo o investicijskih vlaganjih.
13
1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA
a)	Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov:
-	Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 121/1991, 451/1994 Odl.US: U-l-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),
« Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04, 23/05),
-	Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1, 63/2003 Odl.US: U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/02-12, 47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008),
« Določila Splošnega dogovora za leto 2009 ter 2010 z aneksi,
■	Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2010 z ZZZS.
b)	Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila:
-	Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 121/1991, 451/1994 Odl.US: U-l-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),
i Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04, 23/05-UPB2, 15/2008-ZPacP, 23/2008, 58/2008-ZZdrS-E, 77/2008-ZDZdr),
-	Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1, 63/2003 Odl.US: U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/02-12, 47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008, 49/2010 Odl.US: U-I-270/08-10, 107/2010-ZPPKZ),
■	Določila Splošnega dogovora za leto 2009 in 2010 z aneksi,
« Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2010 z ZZZS.
c)	Interni akti zavoda:
«	Statut IVZ, sprejet na seji sveta zavoda dne 23.3.2009, h kateremu je bilo dano
soglasje ustanovitelja dne 19.5.2009 s sklepom Vlade RS št. 01403-69/2009/3
«	Poslovnik o delu sveta Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije
■	Pravilnik o notranji organizaciji
«	Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest
«	Pravilnik o računovodstvu
«	Pravilnik o nabavi in javnem naročanju na IVZ
■	Pravilnik o varstvu osebnih in zaupnih podatkov ter o varovanju dokumentarnega gradiva
«	Pravilnik o
«	Pravilnik o
■	Pravilnik o «	Pravilnik o «	Pravilnik o «	Pravilnik o
■	Pravilnik o «	Pravilnik o «	Pravilnik o «	Pravilnik o
■	Pravilnik o «	Pravilnik o
14
internem strokovnem nadzoru pisarniškem poslovanju
registriranju in administriranju prisotnosti na delu popisu
volitvah predstavnikov delavcev v svet IVZ medijih
uporabi službenih vozil dajanju informacij za javnost organizaciji delovnega časa pridobivanju sredstev z donacijami uporabi konkurenčne prepovedi
raziskovalni in razvojni dejavnosti ter raziskovalnih nazivih v IVZ
«	Pravilnik o izobraževanju zaposlenih na IVZ
«	Pravilniku o mentorstvu na IVZ in izplačilu dodatka za mentorsko delo
«	Pravilnik o uporabi službenih mobilnih telefonov
■	Pravilnik o priznanjih bratov Pirc «	Pravilnik o notranji reviziji
«	Pravilnik o strategiji upravljanja s tveganji IVZ
«	Hišni red
■	Požarni red
«	Izjava o varnosti z oceno tveganja
«	Načrt gospodarjenja z odpadki IVZ
2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA
IVZ je znotraj devetih strateških področij oblikoval sedemnajst strateških ciljev. Strateška
področja, ki jih opredeljuje sprejeti SRN, so:
■	Zdravje in veliki javnozdravstveni izzivi,
« Sistem zdravstvenega varstva,
■	Resne grožnje zdravju in varovanje zdravja,
■	Nacionalna zdravstvena informatika,
■	Komuniciranje z javnostmi,
Razvoj strokovnjakov javnega zdravja, Raziskovanje na področju javnega zdravja, Sklepanje partnerstev, Mednarodno sodelovanje.
Znotraj navedenih strateških področij so opredeljeni naslednji strateški cilji:
1.	Do leta 2015 bo IVZ vzpostavil sistem sprotnega zagotavljanja informacij o zdravju prebivalcev v Sloveniji, determinantah, ki vplivajo na zdravje in potrebnih ukrepih za izboljšanje zdravja.
2.	Do leta 2015 bo IVZ postal najpomembnejši vir informacij in osrednji partner za različne resorje pri oblikovanju zdravih politik in programov krepitve zdravja.
3.	Do leta 2015 bo IVZ izboljšal in dopolnil sistem sprotnega zagotavljanja podatkov in informacij o delovanju sistema zdravstvenega varstva, vključno z zagotavljanjem ključnih zdravstveno ekonomskih informacij in informacij o kakovosti v zdravstvenem varstvu.
4.	Do leta 2015 bo IVZ postal nosilec mreže za vrednotenje zdravstvenih tehnologij v Sloveniji (HTA) in zagotavljal celovito evalvacijo zdravstvenih tehnologij.
5.	Do leta 2015 bo IVZ prevzel vodilno vlogo v koordinaciji preventivnega zdravstvenega varstva na vseh področjih.
6.	Do leta 2015 bo IVZ okrepil vlogo osrednje informacijske točke za ocenjevanje tveganj, preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni ter zagotovil strokovno podporo za izdelavo in izvedbo potrebnih ukrepov.
7.	Do leta 2015 bo IVZ vzpostavil sistem spremljanja bolezni povezanih z okoljem in dejavnikov okolja, ki vplivajo na zdravje ter zagotovil ključne informacije o okolju in zdravju.
15
8.	Do leta 2015 bo IVZ postal osrednja referenčna točka za koordinacijo hitrega odzivanja na grožnje zdravju zaradi pojava nalezljivih bolezni, namernega razširjanja bioloških agensov ali pojava bolezni neznanega izvora.
9.	Do leta 2015 bo IVZ vzpostavil nacionalni center za informatiko v zdravstvu, ki bo vodil nacionalne zbirke podatkov v zdravstvu ter zagotavljal podatke in informacije za potrebe mednarodnega poročanja ter načrtovanja in izvajanja zdravstvenega varstva na enostaven in uporaben način.
10.	Do leta 2015 bo IVZ okrepil vlogo osrednje informacijske točke na področju javnega zdravja in bo s proaktivno, pravočasno in transparentno komunikacijo zagotavljal neodvisne in informacije za posameznike, zdravstvenih strokovnjake in odločevalce .
11.	Do leta 2015 bo IVZ osrednji izvajalec usposabljanja za področje javnega zdravja in pomemben partner pri dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju strokovnjakov na področju javnega zdravja.
12.	Do leta 2015 bo IVZ povečal svoj prispevek k javnemu zdravju z večjim obsegom in uspešnostjo na področju raziskovalne dejavnosti.
13.	Do leta 2015 bo IVZ vzpostavil strukturirane programe sodelovanja s ključnimi partnerji na področjih kjer tako partnerstvo lahko prinaša dodano vrednost pri vseh sodelujočih partnerjih.
14.	Do leta 2015 bo IVZ okrepil mednarodno sodelovanje, postal prepoznan in cenjen partner v razvojnih in raziskovalnih projektih ter razvil kapacitete za vodenje mednarodnih projektov.
15.	Do leta 2015 bo IVZ izboljšal svoje poslovanje z ustrezno izobraženimi in usposobljenimi zaposlenimi ter razvojem spodbudnega delovnega okolja.
16.	Do leta 2015 bo IVZ povečal učinkovitost poslovnega okolja s posodobitvijo in informatizacijo poslovnih procesov.
17.	Do leta 2015 bo IVZ pregledno in stabilno finančno poslovanje.
3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV
Osrednji cilji v letu 2010 so bili usmerjeni v zagotavljanje ključnih funkcij javnega zdravja.
Tudi vse ostale aktivnosti in dejavnosti IVZ so osrednje cilje dopolnjevali in podpirali. K
doseganju ciljev so poleg dejavnosti v okviru nalog javnega zdravja najbolj pripomogle
aktivnosti in naloge v okviru financiranja terciarne dejavnosti in različnih mednarodnih
projektov.
Na kratko lahko cilje povzamemo:
Zagotavljanje (zajem, kontrola, shranjevanje, analiziranje, posredovanje, uporaba) podatkov s področja zdravja in zdravstvenega varstva;
■	Izdelava posameznih analiz zdravja prebivalstva in analiz determinant zdravja;
■	Izdelava analiz zdravstvenega varstva;
« Epidemiološko spremljanje in zgodnje odkrivanje nalezljivih bolezni, priprava ukrepov za njihovo obvladovanje ter posodabljanje in operacionalizacija načrta pripravljenosti na pojav nalezljivih bolezni ali drugih groženj zdravju;
■	Izdelava ocen tveganja za zdravje ljudi, ki jih predstavljajo živila, vključno s pitno vodo in materiali, namenjenimi za stik z živili ter drugimi predmeti splošne rabe, ki vsebujejo
16
zdravju škodljive kemijske, biološke in fizikalne agense; ter ocenjevanje tveganja, ki ga predstavljajo dejavniki iz okolja na zdravje ljudi;
■	Oblikovanje programov za krepitev zdravja ter izvajanje aktivnosti za uveljavljanje razumevanja in upoštevanja komponente zdravja v vseh politikah, okoljih in pri posameznikih;
Zagotavljanje nemotene preskrbe s cepivi za izvajanje programa cepljenja;
■	Zagotavljanje laboratorijske podpore uradnemu nadzoru živil in pitne vode ter predmeti splošne uporabe.
Poleg splošno opredeljenih letnih ciljev, ki se nanašajo na redne naloge, smo v programu dela za leto 2010 posebej izpostavili letne cilje, ki se neposredno navezujejo na dolgoročne strateške cilje opredeljene v sprejetem SRN. Letni cilji so usmerjeni predvsem na tista področja, kamor moramo usmeriti aktivnosti za podporo razvoju in prestrukturiranju IVZ.
Strateški cilj	Cilji za leto 2010	Kazalniki
Do leta 2015 bo IVZ vzpostavil sistem sprotnega zagotavljanja informacij o zdravju prebivalcev v Sloveniji, determinantah, ki vplivajo na zdravje in potrebnih ukrepih za izboljšanje zdravja.	Pripraviti predlog metodologije za razvoj kazalnikov zdravja otrok in mladine Izdelati analizo zdravja z vidika neenakosti Izdelati analizo poklicnih bolezni s predlogi ukrepov	Izdelane publikacije
Do leta 2015 bo IVZ postal najpomembnejši vir informacij in osrednji partner za različne resorje pri oblikovanju zdravih politik in programov krepitve zdravja.	Pripraviti podlage za medsektorske ukrepe na področju škodljive rabe alkohola, s predlogom smernic za ukrepanje.	Izdelan predlog in predstavljen MZ
Do leta 2015 bo IVZ izboljšal in dopolnil sistem sprotnega zagotavljanja podatkov in informacij o delovanju sistema zdravstvenega varstva, vključno z zagotavljanjem ključnih zdravstveno ekonomskih informacij in informacij o kakovosti v zdravstvenem varstvu.	Izdelati analizo zdravja in zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov Pripraviti izhodišča za prenovo preventivnega zdravstvenega otrok in mladostnikov.	Izdelani analiza in izhodišča Predstavitev MZ
Do leta 2015 bo IVZ postal nosilec mreže za ocenjevanje zdravstvenih tehnologij v Sloveniji (HTA) in zagotavljal celovito evalvacijo zdravstvenih tehnologij.	Doseči formalno imenovanje sodelujočih v mreži.	Zapis sestanka skupine
17
Strateški cilj	Cilji za leto 2010	Kazalniki
Do leta 2015 bo IVZ prevzel vodilno vlogo v koordinaciji preventivnega zdravstvenega varstva na vseh področjih.	Vzpostaviti mrežno koordinacijo programa preventive kroničnih nenalezljivih bolezni v primarnem zdravstvenem varstvu.	Zapis sestankov koordinatorjev
Do leta 2015 bo IVZ okrepil vlogo osrednje informacijske točke za ocenjevanje tveganj, preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni ter zagotovil strokovno podporo za izdelavo in izvedbo potrebnih ukrepov.	Pripraviti vsaj dva programa epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni	Izdelani in objavljeni programi
Do leta 2015 bo IVZ vzpostavil sistem spremljanja bolezni povezanih z okoljem in dejavnikov okolja, ki vplivajo na zdravje ter zagotovil ključne informacije o okolju in zdravju.	Izdelati kazalnike za spremljanje neenakosti z vidika okoljskih vplivov	Izdelani kazalniki in prikazani v Analizi neenakosti
Do leta 2015 bo IVZ postal osrednja referenčna točka za koordinacijo hitrega odzivanja na grožnje zdravju zaradi pojava nalezljivih bolezni, namernega razširjanja bioloških agensov ali pojava bolezni neznanega izvora.	Usposobiti nacionalno ekipo za obravnavo izbruhov Izdelati protokol za izvedbo vaje pripravljenosti	Obdelava izbruha (realnega ali za vajo) Izdelan protokol
Do leta 2015 bo IVZ vzpostavil nacionalni center za informatiko v zdravstvu, ki bo vodil nacionalne zbirke podatkov v zdravstvu ter zagotavljal podatke in informacije za potrebe mednarodnega poročanja ter načrtovanja in izvajanja zdravstvenega varstva na enostaven in uporaben način.	Zaključiti in implementirati šifrant zdravstvene dejavnosti Vzpostaviti rešitev NAČAS Vzpostaviti pomoč uporabnikom za vzpostavljen sistem	Objavljen šifrant Delujoča aplikacija Število klicev
18
Strateški cilj	Cilji za leto 2010	Kazalniki
Do leta 2015 bo IVZ okrepil vlogo osrednje informacijske točke na področju javnega zdravja in bo s proaktivno, pravočasno in transparentno komunikacijo zagotavljal neodvisne in informacije za posameznike, zdravstvenih strokovnjake in odločevalce.	Vzpostaviti uporabnikom prijazne spletne strani Povečati število objav strokovnjakov IVZ v reviji Zdravstveno varstvo	Število obiskov na spletni strani Število objav
Do leta 2015 bo IVZ osrednji izvajalec usposabljanja za področje javnega zdravja in pomemben partner pri dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju strokovnjakov na področju javnega zdravja.	Povečati vlogo strokovnjakov IVZ v dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju	Število izvedenih ur predavanj
Do leta 2015 bo IVZ povečal svoj prispevek k javnemu zdravju z večjim obsegom in uspešnostjo na področju raziskovalne dejavnosti.	Načrtovati in pridobiti vsaj en večji raziskovalni projekt	Uspešna prijava na ARRS
Do leta 2015 bo IVZ vzpostavil strukturirane programe sodelovanja s ključnimi partnerji na področjih kjer tako partnerstvo lahko prinaša dodano vrednost pri vseh sodelujočih partnerjih.	Uspešno izvesti skupne načrtovane programe z ZZV Vzpostaviti program sodelovanja z IMI in ZZZS	Poročilo o izvedenih aktivnostih Pripravljen in podpisan program sodelovanja
Do leta 2015 bo IVZ okrepil mednarodno sodelovanje, postal prepoznan in cenjen partner v razvojnih in raziskovalnih projektih ter razvil kapacitete za vodenje mednarodnih projektov.	Uspešno izvesti prijavo in podpis pogodbe za skupno ukrepanje za obvladovanje raka	Podpisana pogodba
Do leta 2015 bo IVZ izboljšal svoje poslovanje z ustrezno izobraženimi in usposobljenimi zaposlenimi ter razvojem spodbudnega delovnega okolja.	Izvesti izobraževanje vodij	Poročilo izobraževanja
19
Strateški cilj	Cilji za leto 2010	Kazalniki
Do leta 2015 bo IVZ povečal učinkovitost poslovnega okolja s posodobitvijo in informatizacijo poslovnih procesov.	Definirati glavne in podporne procese in določiti kazalnike	Določeni kazalniki
Do leta 2015 bo IVZ pregledno in stabilno finančno poslovanje.	Nadzorovati doseganje plana	Stroški v okviru v okviru načrtovanih Prihodki vsaj v okviru plana
20
4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV
Letni cilji pri zagotavljanju rednih nalog so bili v večjem delu realizirani. Izdelki, ki so hkrati indikatorji doseganja ciljev, so podrobneje opisani pri posameznih programskih področjih.
Cilji za leto 2010, ki izhajajo iz strateških ciljev so bili doseženi v nekoliko nižjem odstotku ali le delno doseženi. Razlogi so različni. Mogoče so bili tudi cilji zastavljeni preveč ambiciozno, saj je za usmeritev virov na razvojna področja potrebno sprejeti tudi odločitev o opustitvi nekaterih nepomembnih rutinskih nalog.
4.1 REALIZACIJA LETNIH CILJEV
Prikaz realizacije rutinskih nalog so podrobneje opisani v nadaljevanju. V tabeli pa so prikazani razvojni cilji, ki izhajajo iz strateških ciljev.
Cilji za leto 2010	Realizirane naloge	Nerealizirane naloge
Pripraviti predlog metodologije za razvoj kazalnikov zdravja otrok in mladine Izdelati analizo zdravja z vidika neenakosti Izdelati analizo poklicnih bolezni s predlogi ukrepov	Izdelana analiza zdravja z vidika neenakosti Pripravljena izhodišča za razvoj kazalnikov zdravja otrok in mladine	Analiza poklicnih bolezni s predlogi ukrepov
Pripraviti podlage za medsektorske ukrepe na področju škodljive rabe alkohola, s predlogom smernic za ukrepanje	Priprava podlag za medsektorske ukrepe na področju škodljive rabe alkohola, s predlogom smernic za ukrepanje	
Izdelati analizo zdravja in zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov Pripraviti izhodišča za prenovo preventivnega zdravstvenega otrok in mladostnikov	Pripravljen je bil osnutek analize zdravja in zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov	Priprava izhodišč za prenovo preventivnega zdravstvenega otrok in mladostnikov
Doseči formalno imenovanje sodelujočih v mreži HTA	Formalno imenovanje IVZ kot predstavnika Slovenije v EUNeta	
Vzpostaviti mrežno koordinacijo programa preventive kroničnih nenalezljivih bolezni v primarnem zdravstvenem varstvu.	Koordinacija programa preventive kroničnih nenalezljivih bolezni je bil vzpostavljen pri programu SVIT	
Pripraviti vsaj dva programa epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni.	Program cepljenja za leto 2010	
21
Cilji za leto 2010	Realizirane naloge	Nerealizirane naloge
Izdelati kazalnike za spremljanje neenakosti z vidika okoljskih vplivov.	Sodelovanje z ARSO pri vzpostavitvi dejavnikov okolja in zdravja	
Usposobiti nacionalno ekipo za obravnavo izbruhov Izdelati protokol za izvedbo vaje pripravljenosti	Usposabljanje ekipe za obravnavo izbruhov	Izdelan protokol za izvedo vaje pripravljenosti
Zaključiti in implementirati šifrant zdravstvene dejavnosti Vzpostaviti rešitev NAČAS Vzpostaviti pomoč uporabnikom za vzpostavljen sistem	Zaključen šifrant vrst zdravstvene dejavnosti Vzpostavljena metodologija mesečnega spremljanja čakalnih dob Vzpostavljen center za pomoč uporabnikom na IVZ	
Vzpostaviti uporabnikom prijazne spletne strani Povečati število objav strokovnjakov IVZ v reviji Zdravstveno varstvo	Vzpostavljena prenovljena spletna stran Povečano število strokovnih in znanstvenih objav	
Povečati vlogo strokovnjakov IVZ v dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju	Strokovnjaki IVZ so vključeni v poučevanja na različnih fakultetah	
Načrtovati in pridobiti vsaj en večji raziskovalni projekt	Načrtovan in oddana prijava za večji raziskovalni projekt na ARRS	
Uspešno izvesti skupne načrtovane programe z ZZV Vzpostaviti program sodelovanja z IMI in ZZZS	Skupni programi z ZZV na področju NB in na novo vzpostavljena koordinacija NNB	Ni vzpostavljeno sodelovanje z IMI
Uspešno izvesti prijavo in podpis pogodbe za skupno ukrepanje za obvladovanje raka	Uspešna prijava EPAAC na Evropsko agencijo za javno zdravje	
Izvesti izobraževanje vodij		Izobraževanje še ni bilo izvedeno
Definirati glavne in podporne procese in določiti kazalnike	Pripravljen opis procesov in definirani kazalniki	
Nadzorovati doseganje plana	Poslovanje je teklo v skladu z načrtovanim	Sprotno spremljanje realizacije še ni bilo izvedeno
22
4.2 REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA
4.2.1 Letni program v okviru izvajanja javne službe na področju javnega zdravja -financirano s strani MZ
Večina zastavljenih nalog je bila izvedena v skladu s planom, čeprav so bile nekatere naloge opravljene v zmanjšanem obsegu.
Poročilo predstavlja povzetek izvedenih aktivnosti po področjih dela s ključnimi izdelki. V celoti so aktivnosti in izdelki predstavljeni v Poročilu o Letnem programu nalog na področju javnega zdravja, ki smo ga predložili Ministrstvu za zdravje in je objavljen na spletni strani IVZ. V poročilu so navedene povezave do izdelkov na naši spletni strani. Nekateri izdelki še niso bili javno objavljeni ali pa so bili narejeni le za potrebe ministrstva.
ZAGOTAVLJANJE PODATKOV
Obdelava podatkov, ki vsebuje zajem, kontrolo, shranjevanje, analiziranje, posredovanje in uporabo podatkov s področja zdravja in zdravstvenega varstva, je že vrsto let ena ključnih aktivnosti IVZ. S pomočjo kakovostnih podatkov in kazalnikov lahko ponudimo ključne informacije kot podlago za najbolj pomembne odločitve zdravstveni politiki, zagotavljamo pa tudi izpolnjevanje obveznosti Slovenije do EU in mednarodnih organizacij.
Na IVZ upravljamo s številnimi ključnimi nacionalnimi podatkovnimi zbirkami, kot so npr.: Baza podatkov o izvajalcih zdravstvene dejavnosti, Bolnišnična zdravstvena statistika, SPP, Zunajbolnišnična zdravstvena statistika, Podatkovna zbirka poškodb pri delu, Podatkovna zbirka vzrokov za bolezensko upravičeno odsotnost z dela, Podatkovna zbirka porabe zdravil, itd. Razpolagamo tudi s primerljivimi podatki o zdravju in zdravstvenem varstvu, ki smo jih zajeli z evropsko anketo »EHIS, Slovenija 2007«.
V	letu 2010 smo posebno pozornost namenili standardizaciji postopkov in komunikacij tako do poročevalcev podatkov kot uporabnikov podatkov, predvsem glede poenotenja šifrantov in klasifikacij. Izvedli smo pregled stanja na podatkih in ocenili možnosti pridobitve določenih podatkov iz že obstoječih virov ter nadaljevali s projekti za posodobitev organizacije dela s podatkovnimi zbirkami, z namenom zagotoviti sledljivost uporabe osebnih podatkov po eni strani, po drugi pa čim lažji dostop do anonimiziranih podatkov.
V	letu 2010 smo na različne načine zagotovili večjo dostopnost do informacij in statističnih podatkov, tudi preko svetovnega spleta. Ob tem smo uporabnikom posredovali znanja o podatkih (metapodatki) in jih seznanjali z metodološkimi omejitvami uporabe podatkov. Za izvajanje te vloge bo potrebno v prihodnje zagotoviti še večjo varnost informacijskega sistema, ustrezno izobrazbo zaposlenih in dokončati z uvedbo uporabniško varnostnih profilov. V letu 2010 smo že dokončali projekt za postavitev organizacije dela in dostopa do osebnih in anonimiziranih podatkov zdravstvene statistike.
Poleg navedenega smo v letu 2010:
« Pripravili vprašalnik in spremljajoča gradiva za pilotno raziskavo o tobaku, alkoholu in drugih drogah.
■ Izvedli pilotno raziskavo o tobaku, alkoholu in drugih drogah.
23
- Pripravili številne specifične prikaze podatkov po naročilu in za zakonsko navedene uporabnike.
■	Izvedli dopolnitev računalniških programov in šifrantov za posamezne zbirke podatkov: BPI, Bolob, Zubstat, Baza zdravil.
■	Pripravili analizo razlik klasifikacije bolezni MKB10 in ICD10AM 6th Ed. ter klasifikacije postopkov KTDP in ICD10AM 6th Ed.
■	Izdelali osnutek preslikave izbrisanih kod MKB-10 v ICD-10-AMv6.
■	Izdelali osnutek preslikave izbrisanih kod KTDP2 v KTDP6.
■	Izvedli spletno anketo o kajenju med medicinskimi sestrami.
« Izvedli anketo o izvajanju reproduktivnega zdravstvenega varstva mladostnic med izvajalci primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva.
■	Uskladili pripombe članic IO strokovne sekcije za patronažo zdravstveno nego na vsebino prenovljene Evidence patronažne zdravstvene nege (EPZN); Predstavitev vsebinske prenove EPZN, na RSK ZN, 16. 6. 2010.
Objave na spletni strani IVZ:
■	http://www.ivz.si/podatki
* Šifrant vrst zdravstvene dejavnosti (usklajevanje in dokončno oblikovanje šifranta med IVZ, MZ, ZZZS)
■	http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/eZdravje/predstavitev/Nacionalni _sifrant_dejavnosti_vKoncna_20100630.pdf.
« Vzpostavitev nacionalnega čakalnega seznama (NAČAS) http://www.ivz.si/?ni=196
Posredovanje podatkov različnim organizacijam in objava:
■	http://www.who.int/research/en/ (podatkovna baza WHO).
« http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/health/introduction (podatkovna baza Eurostat).
■	http://www.emcdda.europa.eu/stats10 (podatkovna baza EMCDDA).
■	Nacionalno poročilo o stanju na področju drog 2009 http://www. ivz.si/index. php?akcija=novica&n=2168.
■	http://www.unicef.org/infobycountry/slovenia_statistics.html (podatkovna baza Unicefa).
■	http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/health-key-tables-from-oecd_20758480 (podatkovna baza OECD).
« Poročila za Tessy
http://www.ecdc.europa.eu/en/activities/surveillance/Pages/Surveillance_Tessy.aspx za področja AMR/HAI, FWD, HASH, VPD, ResInf (razen TBC).
■	Letno poročilo o nalezljivih boleznih, cepljenju in neželenih učinkih za WHO (http://apps.who.int/immunization_monitoring/en/globalsummary/countryprofileselect.cfm.
■	Tedenska poročila spremljanje gripe in drugih AOD http://www.euroflu.org/index.php.
■	Tedensko poročilo: Weekly influenza surveillance overview http://www.ecdc.europa.eu/en/publications/Publications/100409_SUR_Weekly_Influenza _Surveillance_Overview.pdf.
« UNGASS Country progress report (UNAIDS):
http://data.unaids.org/pub/Report/2010/slovenia_2010_country_progress_report_en.pdf.
24
-	Zagotavljanje podatkov za EARS-Net (Antimicrobial Resistance Surveillance in Europe 2009. Annual report of the European Antimicrobial Resistance Surveillance Network (EARS-Net) tudi s podatki za Slovenijo
http://ecdc.europa.eu/en/publications/Publications/Forms/ECDC_DispForm.aspx?ID=580.
■	Tedensko poročanje WHO FluNet http://gamapserver.who.int/GlobalAtlas/home.asp. i Tedensko poročilo o AFP v CISID (http://data.euro.who.int/cisid/?TablD=191363).
■	Letno poročilo: Annual polio information update for the European Regional certification commission for the year 2009 za WHO.
■	Mesečno poročilo o prijavi ošpic v CISID (http://data.euro.who.int/cisid/?TabID=191364).
ANALIZA ZDRAVJA IN SISTEMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
V letu 2010 smo objavili publikacijo Zdravje v Sloveniji in koordinirali pripravo publikacije Neenakosti v zdravju.
Sodelovali smo v delovnih skupinah na ravni EU kot eksperti in predstavniki Slovenije. Nadaljevali smo s pripravami za implementacijo evropsko primerljivih indikatorjev zdravja in zdravstvenega varstva, da bi zagotovili strokovni, upravljalski in tudi laični javnosti kakovostne informacije o javnem zdravju. Izvajali smo razvojne in implementacijske projekte v partnerstvu s številnimi evropskimi partnerji v okviru projektov javnega zdravja DG Sanco in zdravstvene statistike Eurostata.
Kot nacionalni koordinatorji WHO za posamezna opredeljena področja smo sodelovali s partnerji v državi in na mednarodni ravni v okviru evropske regije WHO. V letošnjem letu je bilo v ospredju posredovanje informacij o stanju na posameznih področjih v Sloveniji in sodelovanje na delovnih srečanjih, še posebej na področju preprečevanja poškodb in preprečevanju nasilja v družini.
Objave na spletnih straneh
■	Publikacija Zdravje v Sloveniji http://www.ivz.si/?ni=0&pi=7&_7_Filename=1354.pdf&_7_MediaId=1354&_7_AutoResiz e=false&pl=0-7.3.
■	Zaključki strokovnega posveta »Duševno zdravje in nosečnost, porod ter zgodnje starševstvo« http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=2145.
-	TURK, Eva, ALBREHT, Tit, PREVOLNIK RUPEL, Valentina. #The #institutionalisation of health technology assessment in Slovenia. Eurohealth (Lond.), 2010, vol. 16, no. 2, str.
27-28.http://www.euro.who.int/_data/assets/pdf_file/0018/124371/Eurohealth-
Vol16_No2_web.pdf. [COBISS.SI-ID 2347237].
varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi
Namen programa je zaznavanje groženj nalezljivih bolezni in ocena tveganja za zdravje prebivalstva ter priprava ukrepov za obvladovanje nalezljivih bolezni, kopičenja ali izbruhov s ciljem, da se zmanjša njihovo breme. Na spletnih straneh smo objavljali različna navodila in priporočila ter prikaze zbranih podatkov in izdelava poročil.
* http://www.ivz.si/nalezljive_bolezni
25
OKOLJE IN ZDRAVJE
Na področju vplivov okolja na zdravje ljudi, s posebnim poudarkom na zdravju otrok, smo v letu 2009 izvajali aktivnosti za vzpostavitev ustreznih mehanizmov za pravočasno zaznavanje groženj ter pripravo ukrepov za njihovo obvladovanje s ciljem zmanjšanja obolevnosti in smrtnosti. V ta namen smo zagotovili ustrezno izmenjavo informacij, podatkov in znanj med različnimi sektorji v državi, pa tudi v Evropski skupnosti ter med različnimi mednarodnimi organizacijami. IVZ je že več let vključen v ocenjevanje tveganja v povezavi z zdravstveno ustreznostjo živil in pitne vode. Tudi v letu 2010 je bila to naša pomembna naloga, še posebej v povezavi z laboratorijskim preskušanjem zdravstvene ustreznosti živil, ki ga IVZ opravlja za Zdravstveni inšpektorat RS in za Inšpektorat RS za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano.
Sproti smo prepoznavali potrebe in skladno z njimi pripravljali različne informacije in strokovna priporočila s področja higiene, varnosti živil in pitne vode za različne javnosti in jih objavljali na naši spletni strani.
■	http://www.ivz.si/moje_okolje PROMOCIJA ZDRAVJA
Namen programa je izboljšati dolgoročne zdravstvene izide in zmanjšati razlike v zdravju Slovencev z delovanjem na različnih ravneh javnega zdravja in vplivanjem na vedenje, povezano z zdravjem, življenjski slog in determinante zdravja, še posebej v populaciji otrok in mladostnikov oziroma ranljivih skupin.
Za podporo strukturam odločanja pri določanju prednostnih javnozdravstvenih ukrepov, pripravi zdravju naklonjenih javnih politik in ukrepov ter njihovemu izvajanju in vrednotenju bomo pripravili različne analize, smernice in predloge.
Pripravili smo tudi različne vsebine za programe promocije zdravja na populacijskem nivoju, torej za osveščanje, izobraževanje in usposabljanje splošne populacije in posameznih populacijskih skupin na področju varovanja in krepitve zdravja ter preprečevanja bolezni. Izvedli smo vrednotenje njihove učinkovitosti.
* http://www.ivz.si/moj_zivljenjski_slog Svetovni dnevi
Obeležitev Svetovnega dneva brez tobaka 2010
■	Pripravljena obvestila in poslanice za različne ciljne skupine, splošno obvestilo ter združeni povzetki predavateljev na srečanju ob Svetovnem dnevu brez tobaka 2010, objavljeno na spletni strani
►	http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=76&pi=3&_3_id=703&_3_Pagelndex=0&_3_groupld=22 5&_3_newsCategory=&_3_action=ShowNewsFull&pl=76-3.0. in
►	http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=76&pi=3&_3_id=911&_3_Pagelndex=0&_3_groupld=22 5&_3_newsCategory=&_3_action=ShowNewsFull&pl=76-3.0.
26
Obeležitev Svetovnega dneva gibanja 2010
Zasnova spletne strani za svetovni dan gibanja in sprotno opremljanje z gradivi
►	http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=76&pi=3&_3_id=660&_3_Pagelndex=0&_3_groupld=22 5&_3_newsCategory=&_3_action=ShowNewsFull&pl=76-3.0.
Obeležitev svetovnega dneva duševnega zdravja
■	Izvedena delavnica za predstavnike ZZV-jev. Gradivo dostopno na:
►	http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=11&pi=5&_5_id=1300&_5_PageIndex=0&_5_groupId=1 79&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=11-5.0,
►	http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=78&pi=6&_6_id=1323&_6_Pagelndex=0&_6_groupld=-2&_6_newsCategory=IVZ+kategorija&_6_action=ShowNewsFull&pl=78-6.0.
Obeležitev svetovnega dneva AIDSA
■	Poročilo o številu okuženih v Sloveniji v letošnjem letu (do 22. novembra 2010)
►	http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=78&pi=6&_6_id=1403&_6_Pagelndex=0&_6_groupld=-2&_6_newsCategory=IVZ+kategorija&_6_action=ShowNewsFull&pl=78-6.0.
Obeležitev svetovnega dneva samomora
■	Izvedenih 5 regijskih delavnic z novinarji.
■	Zapisnik fokusne skupine z novinarji na temo poročanja o samomoru.
Obeležitev svetovnega dneva hrane
►	http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=8&pi=5&_5_id=1382&_5_PageIndex=0&_5_groupId=17 6&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=8-5.0.
Podrobnejše poročilo o izvedbi Letnega programa v okviru izvajanja javne službe na področju javnega zdravja - financirano s strani MZ vključno s seznamom izdelkov in povezav nanje je dostopno na spletni strani IVZ
►	http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=172&pi=3&_3_id=747&_3_Pagelndex=0&_3_groupld=3 05&_3_newsCategory=&_3_action=ShowNewsFull&pl=172-3.0.
4.2.2 Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS
Podlaga za dejavnosti, ki jih IVZ izvaja po pogodbi z ZZZS je Splošni dogovor za leto 2010 z aneksi. V tem programu IVZ upravlja in deloma izvaja državni program presejanja za zgodnje odkrivanje raka in predrakavih sprememb debelega črevesa in danke, koordinira izvajanje nacionalnega programa preventive srčno-žilnih bolezni v primarni zdravstveni dejavnosti, izvaja zdravstvene storitve, ki se nanašajo na zagotavljanje neprekinjene preskrbe s cepivi in imunoglobulini v Republiki Sloveniji ter izvaja terciarno dejavnost.
NACIONALNI PROGRAM PREVENTIVE SRČNO-ŽILNIH BOLEZNI V PRIMARNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI IN PREPREČEVANJE KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI
Namen nacionalnega programa preventive srčno-žilnih bolezni (NPPPSŽB) je zgodnje odkrivanje visoko ogroženih oseb za razvoj bolezni srca in žilja in ustrezno ukrepanje, vključno s svetovanjem za dejavnike tveganja in spremembo življenjskega sloga. Glavni cilj programa je zmanjšanje ogroženosti za bolezni srca in žilja v srednjem življenjskem obdobju in zmanjšanje zgodnje obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti zaradi bolezni srca in žilja in drugih kroničnih bolezni.
27
Aktivnosti vodenja, koordiniranja in evalvacije so procesne narave in njihovo izvajanje poteka kontinuirano skozi vse leto.
Z izvedenimi aktivnostmi smo v letu 2010:
■	prenovili in posodobili zajem informacij (poročil) o delovanju ZVC in izvajanju Programa svetovanje za zdravje;
■	zbrali in evidentirali letna poročila o delovanju ZVC-jev in izvajanju Programa svetovanje za zdravje za leto 2009;
■	pripravili poročilo o izvedeni programirani zdravstveni vzgoji za odraslo populacijo in delu v ZVC-jih v letu 2009 ter ga objavili na spletni strani CINDI Slovenija;
■	zbrali in evidentirali poročila o delu ZVC-jev in izvajanju Programa svetovanje za zdravje za obdobje januar - junij 2010;
■	zbrali in evidentirali trimesečna poročila (januar - marec, april - junij, julij - september, oktober-december 2010) regijskih odgovornih zdravnikov in nacionalnega koordinatorja programa;
« pridobili in evidentirali poročilo o opravljenem delu vodje NPPPSŽB (januar - december 2010);
pripravili vsebinski program in natančen organizacijski načrt za izvedbo letnega strokovnega srečanja izvajalcev NPPPSŽB v januarju 2011.
Z namenom zviševanja kakovosti in optimiziranja izvajanja NPPPSŽB je potrebna vzpostavitev standardiziranega modela koordinacije izvajanja NPPPSŽB na nacionalni ravni, z vzpostavitvijo/okrepitvijo rednih in učinkovitih povezav in sodelovanja med IVZ in regijskimi ZZV-ji ter med regijskimi ZZV-ji, regijskimi odgovornimi zdravniki in ZVC-ji. V ta namen smo v letu 2010 pripravili načrt za modifikacijo obstoječega načina vodenja in koordinacije NPPPSŽB s poudarkom na večji vključenosti ZZV-jev (krepitev njihovega sodelovanja z IVZ-jem, ZVC-ji in regijskimi odgovornimi zdravniki).
Pripravljen je bil posodobljen osnutek »Priročnika za delovanje zdravstvenovzgojnih centrov na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji ter za izvajanje Programa svetovanje za zdravje« ter vzpostavljeno kontinuirano sodelovanje z vsemi strokovnjaki, vključenimi v izdelavo Priročnika. Publiciranje priročnika načrtujemo v letu 2011.
Izvedeni sta bili 2 izobraževanji v 8-dnevni »CINDI šoli za promocijo zdravja in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni v osnovnem zdravstvenem varstvu/družinski medicini«, ki se ga je udeležilo 51 zdravstvenih delavcev in predstavnikov NVO in izvedeno izobraževanje v 6-dnevnih »CINDI delavnicah za izvajanje zdravstvenovzgojnih programov v praksi (implementacijske delavnice)«, ki se jih je udeležilo 24 oseb.
Na področju prehrane bi izpostavili Nacionalni program zmanjševanja uživanja soli pri prebivalcih Slovenije. Cilj programa je preko trajnejšega sodelovanja z živilsko predelovalno industrijo doseči manjšo vsebnost soli v skupinah živil, ki sedaj predstavljajo glavni vir soli v naši prehrani in doseči večjo ozaveščenost prebivalcev o pomenu zmanjšanja soli v prehrani z izbiro manj slanih živil in z zmanjšanim dosoljevanjem, hkrati z bolj usklajenim delovanjem zdravstvenih delavcev na področju podpore programu zniževanja soli ter preprečevanja, zniževanja in boljše urejenosti krvnega tlaka in drugih dejavnikov tveganja za kardiovaskularne ter cerebrovaskularne bolezni.
28
V	okviru omenjenega projekta smo med drugim izvedli vzorčenje in kemijske analize izdelkov iz skupin mesnih in krušnih izdelkov ter interpretacijo in obdelavo rezultatov analiz. Izvedli smo nacionalno kampanjo z vsebinami za ozaveščanje vseh ciljnih skupin populacije o problematiki prekomernega vnosa soli (splošna populacija, zdravstveni delavci, izobraževalne in druge javne ustanove ter ponudniki prehrane in živilskopredelovalna industrija).
Pričele so se tudi aktivnosti za izdelavo računalniškega programa za spremljanje in vrednotenje učinkovitosti programa zdravstvene vzgoje in promocije zdravja v zdravstvenovzgojnih centrih.
Izdelano je bilo zaključno poročilo projekta Razvoj modela integriranega preprečevanja in celostne oskrbe kroničnih bolnikov odrasle populacije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, ki je bil predan in predstavljen Ministrstvu za zdravje.
IVZ je izvajal program pomoči pri opuščanju kajenja in sicer svetovanje pri opuščanju kajenja in podpora pri vzdrževanju abstinence.
Podrobnejše poročilo o izvedbi programov je dostopno na spletni strani IVZ:
► http://www.ivz.si/Mp. aspx?ni=172&pi=3&_3_id=747&_3_Pagelndex=0&_3_groupld=3 05&_3_newsCategory=&_3_action=ShowNewsFull&pl=172-3.0.
DRŽAVNI PROGRAM PRESEJANJA IN ZGODNJEGA ODKRIVANJA RAKA NA DEBELEM ČREVESU IN
DANKI - PROGRAM SVIT
Delo Programskega sveta Programa Svit
Člani Programskega sveta Programa Svit, v katerem so zastopani predstavniki gastroenterologov, patohistologov, kirurgov, onkologov, radioterapevtov in vodja Programa Svit, so se sestali na eni seji (13.4.2010), štirih delovnih sestankih (9.3.2010, 22.6.2010, 1.9.2010 in 9.9.2010) in eni dopisni seji (7.10.2010).
Potek Programa Svit
Posamezen ciklus Programa Svit traja dve leti, velikost ciljne populacije, ki jo je potrebno vključiti v program je ocenjena na 560.000 oseb. Vsako leto ciklusa povabimo polovico ciljne populacije. Sprejet je bil dogovor, da na neparno leto ciklusa vabimo osebe rojene na neparno leto in na parno leto ciklusa osebe rojene na parno leto.
V	obdobju od 1.1. do 31.12.2010 je bilo v Program Svit povabljenih 310.404 oseb z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Vročenih je bilo 308.341 (99,34%) vabil, 2.063 (0,66%) vabil ni bilo vročenih.
Od 308.341 (99,34%) vročenih vabil je bilo vrnjenih 175.718 (56,99%) podpisanih Izjav o sodelovanju v programu.
Komplet testerjev za odvzem dveh vzorcev blata na prikrito krvavitev blata je bil poslan 154.631 osebam. Za analizo primerne vzorce je do konca leta v centralni laboratorij Programa Svit vrnilo 139.287 (90,08%) oseb. Med analiziranimi vzorci je bilo 130.559 (93,73%) negativnih izvidov in 8.728 (6,27%) pozitivnih izvidov.
29
V	obdobju od 1.1. do 31.12.2010 je bilo opravljenih 7.488 kolonoskopij pri 7.309 osebah. Po eno kolonoskopijo je imelo 7.134 oseb, 171 oseb je imelo po dve kolonoskopije in štiri osebe tri kolonoskopije.
Med 7.488 opravljenimi kolonoskopijami je bilo odkritih 409 (5,46%) rakov debelega črevesa in danke.
Promocija Programa Svit za splošno javnost in strokovno javnost
V	skladu s Strategijo komuniciranja Programa Svit in komunikacijskim načrtom je potekalo več različnih dejavnosti.
Pomembna komunikacijska podpora pri izvajanju programa je Klicni center Svit, ki je vsak delovni dan od 9.00 do 14.00 na voljo klicalcem za nudenje informacij in svetovanje ter naročanje na kolonoskopijo. Sodelavci klicnega centra sami kličejo udeležence programa, ki so v kateri koli fazi programa postali neodzivni in procesa niso izpeljali do konca.
Dodatno podporo in splošne informacije o programu za ciljno, splošno laično in strokovno javnost nudijo spletne strani Programa Svit na naslovu www.program-svit.si. Stran ima mesečno povprečno 2500 obiskovalcev.
V	letu 2010 smo sodelovanje z Gasilsko zvezo Slovenije nadgradili s sistematičnim sodelovanjem pooblaščenih poverjenikov za Program Svit pri promociji programa. Pri promociji sodelujejo regijske gasilske zveze, od katerih vsaka združuje več lokalnih društev: Dol - Dolsko, Majšperk, Hrastnik, Zagorje, Trbovlje, Zreče - Vitanje in Kamnik.
Nadaljevalo se je aktivno sodelovanje z:
« Zvezo društev za boj proti raku (na Svitovih predstavitvah razdeljujemo tudi njihove publikacije s tematiko preventive rakavih obolenj, njihovi člani organizirajo lokalne Svitove dogodke ...),
■	Zvezo društev upokojencev in njihovim gibanjem Starejši za starejše (sosedska pomoč), « društvi Europacolon in ILCO,
Zvezo društev slepih in slabovidnih, Zvezo društev gluhih in naglušnih ter
■	Zvezo invalidskih organizacij Slovenije.
Konec leta 2010 se je organizacijam, ki so podpisale svečano Listino o podpori Programu Svit pridružila še Slovenska liga za tobačno kontrolo in javno zdravje.
V	mreženje za podporo implementaciji Programa Svit na regijski ravni so se v letu 2010 aktivno vključili vsi območni Zavodi za zdravstveno varstvo (ZZV).
Podrobnejše poročilo o izvedbi programov je dostopno na spletni strani IVZ:
► http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=172&pi=3&_3_id=747&_3_Pagelndex=0&_3_groupld=3 05&_3_newsCategory=&_3_action=ShowNewsFull&pl=172-3.0.
30
4.2.3 Izvajanje terciarne dejavnosti IVZ
Terciarna dejavnost je sestavljena iz Terciar I in Terciar II.
TERCIAR I
Terciar I predstavlja program učenja, program usposabljanja za posebna znanja, program razvoja in raziskovanja ter vzpostavitev in koordiniranje nacionalnih čakalnih list, nacionalnih evidenc in nacionalnega registra bolezni.
1.	PROGRAM UČENJA
Program učenja je namenjen prenosu znanja in usposobljenosti s področja javnega zdravja na zdravstvene delavce in sodelavce v okviru pedagoškega procesa ter je v letu 2010 obsegal sodelovanje strokovnjakov IVZ v dodiplomskem izobraževanju s področja javnega zdravja na fakultetah (Medicinski fakulteti v Ljubljani, Katedra za javno zdravje), visokih in višjih šolah za zdravstvene delavce in sodelavce ter podiplomskem izobraževanju (za sekundarije in specializante).
V okviru podiplomskega izobraževanja je IVZ organiziral štiri tedenske tečaje za pripravnike zdravnike in zobozdravnike, na katerih so se seznanili z javno-zdravstveno problematiko in sodobnim reševanjem izzivov na področju javnega zdravja. Izobraževanja se je udeležilo 178 sekundarijev.
Na Inštitutu za varovanje zdravja se je izobraževalo 29 specializantov različnih strok pod mentorstvom 22 neposrednih mentorjev. Pet specialistov epidemiologije, higiene in socialne medicine je bilo imenovanih za glavne mentorje specializantom javnega zdravja. V letu 2010 so mentorji, zaposleni na IVZ, skrbeli za izobraževanje 17 specializantov javnega zdravja in 3 specilaizantov infektologije, enemu specializantu medicine dela in 8 specializantom lekarniške farmacije.
Na Inštitutu smo v letu 2010 usposabljali 19 pripravnikov.
2.	PROGRAM USPOSABLJANJA ZA POSEBNA ZNANJA
Program usposabljanja za posebna znanja in nacionalni razvoj stroke je obsegal usposabljanja, ki so bila organizirana znotraj IVZ za zunanje zdravstvene delavce in sodelavce ter zaposlene v smislu prenosa znanja in najnovejših dognanj iz prakse in literature v prakso. V letu 2010 smo nadaljevali z organizacijo treh programov usposabljanj, ki smo jih izvajali že v letu 2009 in sicer:
Zmanjševanje maternalne umrljivosti in obolevnosti v Sloveniji (za izvajalce predporodnega in ob porodnega zdravstvenega varstva). Dobra cepilna praksa (za zdravstvene delavce, ki rokujejo s cepivom); Varno cepljenje (za zdravstvene delavce, ki rokujejo s cepivom);
Navedene programe usposabljanj za posebna znanja je odobril Razširjeni strokovni kolegij za javno zdravje.
31
V nadaljevanju je podan kratek povzetek usposabljanj:
ZMANJŠEVANJE MATERNALNE UMRLJIVOSTI IN OBOLEVNOSTI V SLOVENIJI (ZA IZVAJALCE PREDPORODNEGA IN OB PORODNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA).
Izhodišča: Maternalna umrljivost je eden najpomembnejših kazalnikov uspešnosti delovanja sistema zdravstvenega varstva. Odraža tako dostopnost, kot tudi kakovost predporodnega in ob porodnega zdravstvenega varstva, po drugi strani je tudi odsev zdravstvenega stanja žensk v reproduktivni dobi na sploh, v najširšem smislu pa je stopnja maternalne umrljivosti merilo družbenega položaja žensk, saj so socialno ekonomska prikrajšanost, neizobraženost in diskriminacija dejavniki, ki so povezani z visoko maternalno umrljivostjo.
Delovna skupina za ugotavljanje maternalnih smrti (DSMS) je v zadnjem Poročilu o maternalni umrljivosti med drugim izpostavila problematiko eklampsije in trombembolij in priporočila, da se nekaj strokovnih srečanj posebej posveti navedenima temama in se na njih osvetli vidike predporodnega zdravstvenega varstva, postopkov zdravljenja, načina porodne pomoči, poporodnega zdravstvenega varstva matere, vloge vseh zdravstvenih služb itd. v teh primerih.
Namen izobraževanja: Namen izvedenega izobraževanja je bil s pomočjo predstavitve teoretičnih izhodišč in praktičnih primerov poglobiti znanje zdravstvenih strokovnjakov s področja ginekologije in perinatologije in s tem prispevati k zmanjševanju maternalne umrljivosti in obolevnosti v Sloveniji.
Izvedba izobraževanja: Izobraževanje je bilo izvedeno v obliki delavnice, ki je potekala 11. novembra 2010 na IVZ. Delavnice se je udeležilo 25 specializantk in specializantov ginekologije in porodništva (število je bilo omejeno zaradi prostorkih omejitev).
Zapisana mnenja in opombe v evalvacijskem vprašalniku ob koncu delavnice kažejo na velik interes po tovrstnem načinu izobraževanja. Udeleženci so predlagali tudi več tem za naslednje delavnice. Največ predlogov je bilo za tematiko krvavitev v nosečnosti, med in po porodu ter tematiko duševnih motenj in samomora kot vzroka maternalne smrti.
Predstavnica specializantov ginekologije in porodništva ga. Sonja Lepoša je opozorila, da bi bilo potrebno delavnico čimprej ponoviti, saj se zaradi omejenega števila prostih mest niso mogli prijaviti vsi zainteresirani specializanti/ke.
DOBRA CEPILNA PRAKSA (ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE, KI ROKUJEJO S CEPIVOM) Namen izobraževanja: je zagotoviti standardne pogoje za izvajanje dobre distribucijske prakse, skladiščenja in dobre cepilne prakse v celotni državi, osveščanje oseb, ki rokujejo s cepivom, da se zavedajo svoje odgovornosti in tveganj pri rokovanju z rizičnim zdravilom -cepivom. S pridobljenim znanjem so udeleženci usposobljeni za rokovanje s cepivom. Osebe, ki rokujejo s cepivom morajo zagotoviti: ohranitev istovetnosti in kakovosti cepiva skozi vso distribucijsko verigo (od proizvajalca do končnega porabnika), varno cepljenje.
Izvedba izobraževanja: Delavnice so bile pripravljene v sodelovanju s Centrom za nalezljive bolezni in okoljska tveganja. V letu 2010 so bile delavnice posodobljenje in prenovljene z novimi vsebinami. Izvedenih je bilo 11 delavnic, ki se jih je udeležilo skupaj 235 udeležencev.
32
VARNO CEPLJENJE (ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE, KI ROKUJEJO S CEPIVOM) Namen programa: sprotna pomoč pri izvajanju cepljenja - dnevno svetovanje in izdaja pisnih mnenj glede varnega cepljenja, kakovosti cepiv, prekinitvi hladne verige in seznanjanje cepiteljev z novostmi na področju cepiv. S pridobljenim znanjem so udeleženci seznanjenimi z vsemi novostmi na področju cepljenja in cepiv. Cepitelji prejmejo strokoven odgovor na svoja vprašanja v najkrajšem možnem času. S tem je pregnan dvomom, izognemo se nepravilnemu ravnanju.
Izvedba izobraževanja:
■	pisno obveščanje cepiteljev o novostih (6 obvestil);
■	pisno odgovarjanje, svetovanje in podajanje mnenj na konkretna vprašanja cepiteljev (23 odgovorov);
■	individulano svetovanje cepiteljem glede vzpostavitve dobre prakse na cepilnem mestu (povprečno 5/dan).
3. PROGRAM RAZVOJA IN RAZISKOVANJA
Program razvoja in raziskovanja obsega aplikativne raziskovalne in razvojne projekte, ki zagotavljajo napredek v izvajanju najvišje izvedenske (ekspertne) ravni ter oblikovanje usmeritev na posameznem področju dela.
V letu 2010 smo nadaljevali delo na 7 razvojno raziskovalnih nalogah, ki so se že začele v letih 2008 in 2009 in jih v nadaljevanju povzemamo.
IZPOSTAVLJENOST PREBIVALCEV SLOVENIJE SVINCU V PITNI VODI
Cilj projekta: Ocena izpostavljenosti svincu preko javnega ali hišnega vodovodnega omrežja s svinčenimi cevmi ali s svinčenimi stiki med cevmi pri otrocih v vrtcih.
Aktivnosti v letu 2010: Izvedli smo drugo anketo po vrtcih in osnovnih šolah po Sloveniji s katero smo zbirali podatke o gradnji in materialih za izgradnjo vodovodnega omrežja v izobraževalnih ustanovah. Prejeli smo 74 odgovorov. V nadaljnjo raziskavo preskušanja pitne vode na svinec smo vključili le tiste šole in vrtce, ki so se gradili pred letom 1980 oz. tiste, kjer obstaja možnost, da so v omrežju vgrajeni svinčeni deli. Za sodelovanje v raziskavi se je odločilo 39 vrtcev, od katerim smo pridobili tudi soglasja, ravnatelji pa so nam posredovali tudi podatke o odgovornih osebah za izvedbo prve faze vzorčenja. Izvedena je bila prva faza vzorčenja. Rezultati vzorčenja bodo pokazali morebitno izpostavljenost otrok svincu v pitni vodi. Pričeli so se dogovori z laboratorijem IVZ glede metodologije za migracije svinca iz materialov v omrežju v pitno vodo. Metodologijo bomo morali pridobiti od drugih institucij. Material za preskušanja smo delno že pridobili, delno ga bomo pridobili kasneje, ko bodo znane podrobnosti metodologije.
Doseganje ciljev: Zastavljeni cilji za leto 2010 so bili v celoti izpolnjeni. Projekt se bo z analizo in diseminacijo rezultatov zaključil v letu 2011.
Diseminacija rezultatov: Predstavitev projekta z naslovom 'Svinec v pitni vodi in zdravje otrok' na ZZV Ljubljana na srečanju 'Izobraževanje na temo promocije zdravja, 21. maj 2010'.
33
Na spletni strani IVZ je predstavitev projekta:
► http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=25&pi=5&_5_id=279&_5_PageIndex=0&_5_groupId=19 5&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=25-5.0.
V začetku leta 2011 bo v reviji »Zdravstveno varstvo« objavljen znanstveni članek z naslovom »Svinec v pitni vodi slovenskih vrtcev in osnovnih šol«.
MOLEKULARNA EPIDEMIOLOGIJA VIRUSOV INFLUENCE V SLOVENIJI
Cilj projekta: Poglobljena molekularno epidemiološka analiza virusov influence med in v sezonah v Sloveniji. Pri tem bomo uvedli metodologijo analize nukleotidnih zaporedij, ki jo bo mogoče uporabiti za nadaljno epidemiološko spremljanje virusov influence in drugih patogenov javno-zdravstvenega pomena.
Aktivnosti v letu 2010: V letu 2010 smo pridobivali znanja za uvedbo metodologije analize nukleotidnih zaporedij za molekularno-epidemiološko analizo virusov influence. S tem namenom smo se novembra udeležili izobraževanja v organizaciji ECDC. Nabavili smo del reagentov za začetek uvajanja metodologije analize nukleotidnih zaporedij za molekularno-epidemiološko analizo virusov influence. V letu 2011 bomo dokončali uvedbo metodologije, izvedli laboratorijske analize banke vzorcev in interpretirali rezultate. Ocenjujemo, da bo na osnovi tega mogoče izpeljati ustrezne zaključke projekta.
Doseganje ciljev: Cilji za leto 2010 so bili delno doseženi: metodologija analize nukleotidnih zaporedij za molekularno-epidemiološko analizo je bila uvedena deloma (pridobivanje znanj in veščin, nabava nekaterih reagentov), in banka vzorcev zato še ni bila analizirana. Projekt se bo z analizo in diseminacijo rezultatov zaključil v letu 2011.
Diseminacija rezultatov: V okviru projekta so objave (doktorska dizertacija, članek) načrtovane ob zaključku projekta (2011).
IZBOLJŠANJE PRIPRAVLJENOSTI LABORATORIJA NA PANDEMIJO GRIPE - RAZŠIRITEV NABORA SPREMLJANJA POVZROČITELJEV AKUTNIH OKUŽB DIHAL
Cilj projekta: Pridobiti podatki o pojavljanju in kroženju virusov povzročiteljev akutnih okužb dihal za izdelavo epidemioloških analiz in protokolov njihovega spremljanja in obvladovanja. Z uvedbo ustreznih molekularnih metod za sledenje teh virusov bomo izboljšali občutljivost sledenja.
Aktivnosti v letu 2010: V letu 2010 smo pričeli z uvajanjem molekularnih metod za določanje prisotnosti nukleinskih kislin virusov iz izbranega nabora v vzorcih.
Doseganje ciljev: Cilji projekta za leto 2010 so bili delno doseženi: molekularne metode za določanje prisotnosti nukleinskih kislin virusov iz izbranega nabora v vzorcih so bile uvedene deloma (metode za določen del nabora virusov, analiza literature za postavitev protokolov, nakup nekaterih reagentov - specifični začetni oligonukleotidti in probe). Banka vzorcev zato še ni bila analizirana. Projekt se bo z analizo in diseminacijo rezultatov zaključil v letu 2011.
Diseminacija rezultatov: V okviru projekta so objave (članek) načrtovane ob zaključku projekta (2011).
34
SPREMLJANJE DOJENJA, PREHRANE DOJENČKOV IN MAJHNIH OTROK TER NJIHOVEGA PREHRANSKEGA STATUSA ZA NAČRTOVANJE IN EVALVACIJO UKREPOV NA TEM PODROČJU Cilj projekta: Izboljšanje spremljanja dojenja in otrokove prehrane ter prehranskega statusa v prvih letih življenja, osvetlitev problema vzdrževanja dojenja ter prehoda dojenčkov na dopolnilno prehrano, podpreti program vzgoje za zdravo starševstvo in programe vzgoje za zdravje v predšolskem obdobju pri vsebinah zdrave prehrane dojenčka ter prispevati k poenotenju doktrin različnih profesionalnih skupin v zdravstvu glede navodil o dojenju in prehrani majhnih otrok.
Aktivnosti v letu 2010: Opravljeni tretji, četrti in peti krog anketiranja po telefonu(izhodiščni vzorec: 319 porodnic), pri neodzivnih je bila testno preizkušena tudi odzivnost na anketiranje preko e-pošte; opravljen je bil vnos podatkov za tretji, četrti in peti krog anketiranja ter dopolnjeni vnosi iz prvega in drugega kroga; diseminacija rezultatov na strokovnih srečanjih, podatki so pripravljeni za analizo po ključnih kazalnikih.
Doseganje ciljev: Zastavljeni cilji so bili delno doseženi. Prvotni cilj raziskave je bil tudi izvedba deskriptivne analize podatkov po ključnih kazalnikih ter interpretacija rezultatov za pilotno raziskavo, s pripravo priporočil in predloga vključitve indikatorskih vprašanj v sistem rednega zbiranja podatkov; zaključno e-poročilo in diseminacija rezultatov v obliki predstavitve na strokovnem srečanju in objave. Našteti cilji niso bili realizirani zaradi pomembne naloge, ki nam jo je dodelilo MZ (evalvacija Sheme šolskega sadja). Naloga bo zaključena v letu 2011. Opravljena je bila deskriptivna analiza podatkov v dveh tretjinah, izvedena je bila tudi diseminacija rezultatov. Zaključno e-poročilo bo pripravljeno v letu 2011.
Diseminacija rezultatov: Predavanja, brez pisne objave, na 4. mednarodnem strokovnem posvetu organizatorjev prehrane in zdravstveno higienskega režima Slovenije »Zdrave prehranske navade pri otroku - popotnica za življenje«, predstavitev ZZV-jem na skupnem sestanku.
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA BODOČE STARŠE IN PRIPRAVA NA POROD
Cilj projekta: Izdelava celovitega programa in poenotenje standardov zdravstvene vzgoje za nosečnice in njihove partnerje/partnerke, njegovo implementacijo, evalvacijo in diseminacijo.
Aktivnosti v letu 2010: Pripravljena študija Za dober začetek, teoretična izhodišča in metodološki predlog. Šola za bodoče starše - priprava na porod in starševstvo kot del vzgoje za zdravje I. del. Pripravljene vsebine Šole za bodoče starše v obliki gradiva za izvajalke in posebej gradiva za uporabnice in uporabnike so pripravljeni za uskladitev med posameznimi strokovnimi skupinami, dopolnitve in nadgradno in za obravnavo na razširjenih strokovnih kolegijih. Preizkusili in evalvirali smo razvit model delavnic za izobraževanje izobraževalcev za aktivno učenje odraslih v šoli za bodoče starše. Pripravljena in preizkušena je modelna učna ura za partnerski odnos. Izvedeni delavnici: 2.2.2010, ZZV Sodobni pristopi k vzgoji za zdravje v Šoli za (bodoče) starše in 2.6.2010 v SB Murska Sobota, v okviru Nacionalne delavnice: Vzgoja za zdravje za (bodoče) starše; po njiju je izvedena evalvacija. Izvedeno sodelovanje s predstavnicami Oddeleka za babištvo z Zdravstvene fakultete in različnimi strokovnjaki z Ginekološke klinike, UKC Ljubljana. Izvedeno je bilo sodelovanje z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (tema: dogovor o vključitvi vsebin preprečevanje nasilja v družini - v pripravi s strani MDDSZ). Izvedeno je bilo sodelovanje z Razširjenim strokovnim kolegijem za pediatrijo.
35
Doseganje ciljev: cilji so bili v celoti doseženi, naloga se nadaljuje in se v letu 2011 zaključi. Diseminacija rezultatov:
Vabljena predavanja na International MotherBaby Chilbirth Organization, 2nd International Day, Strasbourg, na okrogli mizi Avtonomija pacienta in odgovornost zdravnika, Sodobne porodne kulture. Porodništvo, babištvo, ženske, Tehnologija ljubezni. Kaj imata skupnega medikalizacija poroda in duševno zdravje žensk?, Proopen: odprto o družbenih problemih (www.open.si/?p=1314), Prispevek na mednarodnem simpoziju Dejavniki duševnega zdravja družin z novorojenčkom, Objave na spletni strani IVZ www.ivz.si, prenovljena izdaja publikacije Na poti v materinstvo: vodnik po pravicah nosečnic [COBISS.SI-ID 251291904], objava dokumenta, prevedenega iz angleščine v slovenščino, Deset korakov do odličnih obporodnih storitev MamaOtrok( www.imbci.org ).
OPREDELITEV ODNOSA MED ODMERKOM IN UČINKOM PRI VNOSU NIZKIH ODMERKOV ATROPINA IN SKOPOLAMINA V ŽIVILIH
Cilj projekta: Preveriti hipotezo, da so trenutno sprejete najvišje dovoljene koncentracije obeh alkaloidov (atropina in skopolamina) dovolj nizke, da ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi.
Aktivnosti v letu 2010: analiza in statistična obdelava kliničnih rezultatov (spremembe frekvence srčnega utripa, izločanje sline in znoja, telesne temperature, velikosti zenic in sposobnost akomodacije), študij strokovne literature, priprava posterja: Determinig toxicological parameters of low dose atropine/scopolamine mixture as food contaminants za predstavitev na kongresu WorldPharma 2010, priprava člankov Ocena tveganja mešanice atropina in skopolamina v živilih (Food Additives and Conatminants)in Toksikološki parametri nizkih odmerkov mešanice atropina in skopolamina v živilih (Journal of Applied Toxicology) pisanje doktorske dizertacije.
Doseganje ciljev: Projekt je v fazi zaključevanja. Cilji so bili v celoti doseženi, rezultati kemijske analize plazme še niso na voljo, ker so analize bolj zahtevne, kot je bilo pričakovano.
Diseminacija rezultatov: PERHARIČ, Lucija, ZIDARIČ, Metka, STANOVNIK, Lovro. Determining toxicological parameters of atropine/scopolamine mixture as food contaminant. Basic & clinical pharmacology & toxicology, 2010, #Vol. #107, #Suppl. #I, p. 521. http://www.worldpharma2010.org/Posters_162-692.pdf. [
OPOZORILNO EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE OKUŽB MATERNIČNEGA VRATU S HUMANIMI VIRUSI PAPILOMA (HPV)
Cilj projekta: Pridobiti bolj natančne podatke o tem, kakšno breme predstavljajo okužbe s HPV.
Aktivnosti v letu 2010: V letu 2010 smo koordinirali mrežo sodelujočih ginekologov, zaključili z zbiranjem podatkov, na IMI izvedli večino laboratorijskih analiza vzorcev (brisi materničnega vratu), izvedli večino dvojnega vnosa vseh podatkov v skupno bazo, izvedli delno urejanje podatkov in pripravili prve preliminarne analize podatkov in začeli z analizami podatkov, interpretacijo rezultatov, in pripravljati objave.
36
Doseganje ciljev: Zastavljeni cilji so bili v celoti doseženi. Projekt se bo zaključil v letu 2011. Diseminacija rezultatov: Predstavitev poteka raziskave na internem srečanju IVZ.
4. NACIONALNI REGISTRI BOLEZNI IN NACIONALNE EVIDENCE
Nacionalni registri in evidence so registri oz. evidence bolnikov prizadetih zaradi bolezni, okvar in drugih motenj, za katere velja posebna pozornost na nacionalni ravni in so opredeljeni v Zakonu o zbirkah podatkov v zdravstvu. IVZ je skladno z zakonodajo vodil naslednje registre oz. evidence: « Evidenca nalezljivih bolezni,
■	Register obveznikov za cepljenje in izvajanje cepljenja,
■	Evidenca varstva prebivalstva pred steklino,
■	Register stranskih pojavov po cepljenju,
« Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, AIDS-a in smrti zaradi AIDS-a in
■	Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni.
37
TERCIAR II
Terciar II obsega: najvišjo stopnjo usposobljenosti zdravstvenih timov na posameznem strokovnem področju (subspecialni timi), vključno s podpodročji (subspecializacija), ozko specializirane laboratorije, diagnostične in terapevtske enote, trajno ali občasno horizontalno povezanost več strok za najboljše reševanje problemov zdravstvene oskrbe (interdisciplinarni ekspertni konziliji). IVZ je izvajal naloge na področju subspecialnih laboratorijev v okviru nacionalnih programov.
Na področju subspecilanih laboratorijev smo v letu 2010 izvajali naslednje naloge: SPREMLJANJE PRIJAVLJIVIH NALEZLJIVIH BOLEZNI IN OCENA STANJA
Cilj: Spremljanje rezultatov poglobljene laboratorijske diagnostike za podporo epidemiološkemu spremljanju izbranih nalezljivih bolezni.
Aktivnosti: Sodelovali smo pri projektu tipizacije salmonel in kampilobakterjev za zagotavljanje varne hrane (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/crp/obvestila/10/crp-navod-oddaja-zp-290910.asp). Z VURS in NVI smo sodelovali pri pripravi in izvedbi monitoringa zoonoz
http://www.vurs.gov.si/si/za_prebivalce_in_pravne_osebe/varna_hrana_krma_in_zdra vila/zoonoze/.
Podatke smo posredovali v EFSA in ECDC (Community summary reports, Annual epidemiological reports on communicable diseases in Europe) http://www.ecdc.europa.eu/en/Pages/home.aspx; http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/1496.htm.
SPREMLJANJE IZBRANIH BOLEZNI, KI JIH PREPREČUJEMO S CEPLJENJEM Cilj: Spremljanje rezultatov poglobljene laboratorijske diagnostike za podporo epidemiološkemu spremljanju nalezljivih bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem in ukrepanju za njihovo obvladovanje in preprečevanje.
Aktivnosti: Pri laboratorijskem spremljanju oslovskega kašlja smo dokazali, da se kljub visoki precepljenosti, ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja. V letu 2010 smo prejeli 719 vzorcev brisov za molekularno diagnostiko, 137 brisov za klasično kultivacijo in 298 serumov od skupno 823 bolnikov. Skupaj je bilo pozitivnih 273 bolnikov (273/823; 33,2%). Največ pozitivnih smo dokazali z molekularno diagnostiko, s katero smo potrdili 214 primerov, s serologijo pa smo dodatno potrdili še 59 primerov. Bakterijo smo kultivirali v treh primerih. Rezultate smo posredovali v ECDC, objavljeni bodo v letnem poročilu ECDC za 2010 na internetni strani: http://www.ecdc.europa.eu/en/Pages/home.aspx.
Laboratorijsko smo spremljali pojavnost ošpic, mumpsa in rdečk. V okviru diferencialne diagnostike smo opravili 383 seroloških testiranj (ošpice, rdečke, mumps, EBV, Parvo B19, Coxackiae, Influenca A, Parainfluenca). Potrdili smo uvožen primer okužbe z virusom ošpic ter sekundaren in mitigiran primer ter sodelovali v obravnavi izbruha. Rezultate smo objavili v članku (COBISS.SI-ID 2296805). Mesečno smo poročali SZO (http://data.euro.who.int/cisid/?TabID=191364) in pripravili poročilo o izvajanju Programa eliminacije otroške ošpic in kongenitalnih rdečk v Sloveniji: Measles and Rubella National Laboratory Chec-list for Annual WHO Accreditation (februar 2011). Uvedli smo metodo PCR za detekcijo antigena ošpic in rdečk in pridobili polno akreditacijo SZO za tekoče leto.
38
V	letu 2010 smo testirali na prisotnost enterovirusov vzorce blata in tudi brise, odvzete za spremljanje respiratornih virusov, v katerih smo s PCR dokazali enteroviruse. Na ustreznih celičnih kulturah smo skupno testirali 387 vzorcev. V vzorcih smo dokazali enteroviruse tipov ECHO 3, ECHO 6, ECHO 9, ECHO 30, COXACKIAE A9, COXACKIAE B1, COXACKIAE B3, COXACKIAE B4. Rezultate vseh testiranj smo tedensko poročali SZO in pripravili poročilo o izvajanju Programa izkoreninjenja otroške paralize v Sloveniji: Annual polio information update for the European Regional Certification Commission for the year 2010 (februar 2011). Pridobili smo polno akreditacijo SZO za tekoče leto.
V	letu 2010 nismo prejeli izolatov vrste Corynebacterium diphtheriae v identifikacijo in testiranje toksigenosti (ELEK, PCR). Za določitev titra protiteles razreda IgG smo prejeli 226 serumov za preiskavo na tetanusni toksin in 192 serumov za preiskavo na davični toksin. Vsi vzorci so bili negativni.
SPREMLJANJE INVAZIVNIH OKUŽB POVZROČENIH Z BAKTERIJO NEISSERIA MENINGITIDIS, STREPTOCOCCUS PNEUMONIA, HAEMOPHILUS INFLUENZAE
Cilj: Spremljanje rezultatov poglobljene laboratorijske diagnostike za podporo epidemiološkemu spremljanju invazivnih okužb in ukrepanju za njihovo obvladovanje in preprečevanje.
Aktivnosti: V laboratorij smo prejeli v tem letu skupaj 253 izolatov navedenih treh bakterij. Vse izolate smo tipizirali (fenotipsko in/ali molekularno), določili občutljivost na antibiotike in zamrznili v našo »banko sevov« ter vpisali v odgovarjajočo bazo podatkov pod okriljem ECDC (Tessy, EMERT). V zadnjih letih, zlasti po vpeljavi rutinskega cepljenja otrok (konec leta 1999) proti Haemophilus influenzae, je opaziti trend naraščanja invazivnih pnevmokoknih okužb zlasti pri otrocih. Poleg naraščajoče incidence teh obolenj, predstavlja velik javnozdravstveni problem tudi naraščanje antibiotične odpornosti proti številnim antibiotikom, kar povzroča težave pri zdravljenju. Zaskrbljujoče je zlasti naraščanje makrolidne odpornosti pri otrocih. Spremljali smo prisotnost serotipov, ki krožijo v populaciji in ugotovili, da je pokritost s serotipi v razpoložljivih cepivih ustrezna. Sodelovali smo pri aktivnostih referenčnih laboratorijev. Rezultate smo objavili v mednarodni strokovni literaturi (COBISS.SI-ID 2299365) oz. jih predstavili na mednarodnih konferencah (COBISS.SI-ID 2250725, COBISS.SI-ID 2250981)
SPREMLJANJE GRIPE IN DRUGIH AKUTNIH OKUŽB DIHAL - DELOVANJE NACIONALNEGA CENTRA ZA GRIPO
Cilj: Spremljanje se izvaja zaradi ocenjevanja intenzitete kroženja gripe in drugih akutnih okužb dihal, na podlagi katerih lahko predlagamo ustrezne ukrepe.
Aktivnosti: V letu 2010 smo prejeli 972 vzorcev iz mreže za spremljanje gripe (primarno zdravstvo in dve mrežni bolnišnici) in jih pregledali na prisotnost različnih virusov influence, RSV, adenovirusov in enterovirusov. To so vzorci delno iz sezone respiratornih okužb 2009/10 (teža te sezone je bila v letu 2009 - pandemija) in delno iz sezone 20010/11, katere večji del je, kot običajno, v prvih mesecih 2011. V prejetih vzorcih je prevladoval pandemski virus influence A(H1N1)2009 in virus influence B (linija Victoria). V vzorcih majhnih otrok smo pogosto dokazovali RSV, enteroviruse in adenoviruse. Viruse smo dokazovali in subtipizirali z metodo PCR. Viruse smo tudi izolirali na ustrezni celični kulturi. V referenčni center za
39
gripo za evropsko regijo (WHO CC London) smo posredovali 20 izolatov virusov influence. Rezultate smo vnesli v podatkovne baze ter pripravljali redna dnevna, tedenska, mesečna in letna poročila (spletna stran IVZ). Poročali smo tudi mednarodnim organizacijam (SZO, ECDC, Flunet)
(http://www.ecdc.europa.eu/en/healthtopics/influenza/epidemiological_data/Pages/Weekly_In fluenza_Surveillance_Overview.aspx, http://www.euroflu.org/index.php, http://www.who.int/csr/disease/influenza/influenzanetwork/flunet/en/)
Sodelovali smo v svetovni in evropski mreži kot NIC (Nacional Influenza Center) (GISN-Global Influenza Surveillance Network), v okviru katere smo uspešno opravili vsa kontrolna testiranja, ki jih organizira SZO. Rezultate smo objavili v mednarodni strokovni literaturi (COBISS.SI-ID 2235877, COBISS.SI-ID 2311653).
SPREMLJANJE IZBRANIH ZOONOZ
Cilj: Poglobljeno laboratorijsko spremljanje izbranih zoonoz z vidika pogostosti, teže klinične slike oziroma pojava v izbruhih.
Aktivnosti: V letu 2010 smo nadaljevali spremljanje nekaterih zoonoz oz. bolezni, ki se prenašajo s hrano. Za ta namen smo vpeljali ustrezne tipizacijske metode, ki služijo spremljanju izbranih povzročiteljev zoonoz in primerjavi podatkov z veterinarsko stroko. Posebno pozornost smo posvetili izboljšanju odkrivanja in tipizacije patogenih E. coli, tipizaciji listerij in jersinij. Uvedli smo metode PCR za subtipizacijo verotoksinov E. coli: VT1, ki omogočajo oceniti tveganje za nastanek HUS pri okužbah z VTEC. Gene, povezane z virulenco smo določali v 528 vzorcih, ugotovili smo 20 verotoksigenih E. coli. Pri enem pacientu je prišlo do zapleta HUS. Ugotavljamo, da se število potrjenih primerov okužb z E. coli VTEC v zadnjih letih povečuje. To je odraz izboljšanega odkrivanja teh povzročiteljev z vključitvijo metode PCR in povečanega števila na ta način preiskanih vzorcev. Potrjeni primeri okužb z E. coli VTEC so sporadični. Izbruhov z do sedaj opravljenimi preiskavami nismo zaznali. Poleg virulence okužb z E. coli je pomembno tudi dejstvo, da so mnoge med njimi odporne na različne antibiotike.
V	skladu s pozivom vsem državam članicam EU se je tudi Slovenija vključila v študije ECDC in EFSA, ki so namenjene epidemiološkemu in laboratorijskemu spremljanju listerioz. Na podlagi primerjalnih analiz različnih laboratorijev v EU bo izbrana ustrezna metodologija za spremljanje listerij, ki jo bomo uporabili za spremljanje teh bakterij v Sloveniji in pri primerjavi z evropskimi izolati v primeru mednarodnih izbruhov. V sodelovanju z vsemi slovenskimi medicinskimi laboratoriji smo zbrali 11 humanih izolatov L. monocytogenes, ki smo jih serotipizirali z antiserumi in PCR, nato pa jih še tipizirali s PFGE. Šest izolatov je pripadalo serotipu 1/2a, dva 1/2c in trije pa 4e. Humane izolate bomo posredovali v, s strani ECDC, izbran laboratorij v tipizacijo.
Testirali smo 29 humanih, živilskih in testnih sevov Y. enterocolitica. Pripadali so biotipom 1A, 1B in 4. Pri vseh sevih biotipov 4 in 1B smo dokazali tudi patogenost.
V	letu 2010 smo obravnavali dva suma na botulizem. V enem primeru smo dokazali prisotnost toksina bakterije C. botulinum v serumu bolnika
40
SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE DOGODKOV, KI POMENIJO GROŽNJO JAVNEMU ZDRAVJU
Cilj: Podpora za ocenjevanje tveganja za javno zdravje ob izbruhih in ob pojavu posameznih
primerov ali kopičenju ter ukrepov za učinkovito odzivanje.
Aktivnosti: Ob izbruhu ošpic smo opravili ustrezne laboratorijske preiskave, posredovali smo vzorce v potrditev v regionalni laboratorij SZO, RKI Berlin (http://www.ivz.si/). Rezultate smo objavili v mednarodni strokovni reviji (COBISS.SI-ID 2296805).
SPREMLJANJE ODPORNOSTI MIKROBOV PROTI PROTIMIKROBNIM ZDRAVILOM
Cilj: določanje odpornosti izbranih mikrobov za protimikrobna zdravila, analiza in ocena
stanja.
Aktivnosti: Skupno smo testirali 80 humanih izolatov E. coli na občutljivost za naslednje antibiotike: ampicilin, kloramfenikol, streptomicin, sulfonamide, tetraciklin, trimetoprim, ciprofloksacin, gentamicin, kanamicin, nalidiksinsko kislino, cefotaksim in cefpodoksim. Verotoksigeni sevi E. coli (VTEC) so še vedno razmeroma občutljivi na vse testirane antibiotike. Testirani enteropatogeni sevi E. coli (EPEC) so bili večinoma dokaj občutljivi za uporabljene antibiotike, kljub temu pa smo za nekaj sevov ugotovili, da so odporni istočasno na več antibiotikov. Testirali smo tudi 23 enteroagregativnih sevov E. coli (EAEC). Le šest sevov je bilo občutljivih na vse testirane antibiotike. Problematika naraščanja odpornosti bakterij na antibiotike je vedno bolj prisotna tudi v Sloveniji, zlasti zaskrbljujoče je naraščanje sevov z ESBL.
41
PRESKRBA Z ZDRAVILI V SKLADU Z OBVEZNIM PROGRAMOM IMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE
Zagotavljali smo zdravila v skladu s Programom imuno in kemoprofilakse za leto 2010.
Tabela 1: Preskrba z zdravili za Letni program imuno in kemoprofilakse
ATC	Vrsta zdravila za ZZZS	Plan nabave 2010	Nabava 2010	Nabava/ Plan 2010	Distrib. 2009	Distrib. 2010	Indeks 10/09
J06BB02	Humani imunoglobulin proti tetanusu	16.000	15.940	0,996	21.669	19.006	0,877
J06BB04	Humani imunoglobulin proti hepatitisu tipa B	400	200	0,500	165	87	0,527
J06BB05	Humani imunoglobulin proti steklini	450	450	1,000	364	391	1,074
J06BB16	Palivizumab 50 mg - humana monoklonska protitelesa proti respiratornem sincicijskem virusu (RSV)	640	324	0,506	177	457	2,582
	Palivizumab 100 mg - humana monoklonska protitelesa proti respiratornem sincicijskem virusu (RSV)	990	612	0,618	541	1.049	1,939
J07AF01	Cepivo proti davici, adsorbirano	10			1	2	2,000
J07AG01	Cepivo proti hemofilusu influence tipa B, konjugirano	300	290	0,967	306	319	1,042
J07AH04	Štirivalentno cepivo proti meningokokom s prečiščenimi polisaharidnimi antigeni (skupine A, C, W135 in Y)	200	357	1,785	115	129	1,122
J07AH07	Cepivo proti meningokokom tipa C s prečiščenimi in vezanimi polisaharidnimi antigeni	150	150	1,000	100	28	0,280
J07AJ52	Mešano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (acelularno), adsorbirano	25.000	29.989	1,200	13.984	17.211	1,231
J07AL01	Cepivo proti pnevmokokom s prečiščenimi polisaharidnimi antigeni	1.500	1.234	0,823	1.252	1.168	0,933
J07AL02	Cepivo proti pnevmokokom s prečiščenimi in vezanimi polisaharidnimi antigeni	1.500	913	0,609	881	813	0,923
J07AM01	Cepivo proti tetanusu, adsorbirano	60.000	44.820	0,747	55.455	55.049	0,993
J07AM51	Mešano cepivo proti davici in tetanusu, adsorbirano	55.000	36.800	0,669	52.270	40.059	0,766
Tabela 1 se nadaljuje ...
42
ATC	Vrsta zdravila za ZZZS	Plan nabave 2010	Nabava 2010	Nabava/ Plan 2010	Distrib. 2009	Distrib. 2010	Indeks 10/09
J07AN01	Cepivo proti tuberkulozi z oslabljenimi bakterijami	6.000	6.000	1,000	5.220	4.700	0,900
J07BA01	Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu z inaktiviranimi virusi (za otroke)	500	700	1,400	659	644	0,977
	Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu z inaktiviranimi virusi (za odrasle)	3.900	5.100	1,308	7.692	4.683	0,609
J07BB02	Cepivo proti gripi - prečiščen antigen virusa influence (za otroke)	1.100	1.100	1,000	521	556	1,067
	Cepivo proti gripi - prečiščen antigen virusa influence (za odrasle)	133.900	133.000	0,993	115.287	108.375	0,940
J07BC01	Cepivo proti hepatitisu tipa B, rekombinantno (za otroke)	55.000	54.940	0,999	52.440	51.970	0,991
	Cepivo proti hepatitisu tipa B, rekombinantno (za odrasle)	4.160	4.000	0,962	5.417	5.655	1,044
J07BC02	Cepivo proti hepatitisu tipa A z inaktiviranimi virusi, adsorbirano (za otroke)	10			6	7	1,167
	Cepivo proti hepatitisu tipa A z inaktiviranimi virusi, adsorbirano (za odrasle)	35	63	1,800	73	99	1,356
J07BC20	Cepivo proti hepatitisu tipa A (inaktivirano) in hepatitisu tipa B (rekombinantno), adsorbirano	200	400	2,000	201	202	1,005
J07BD01	Cepivo proti ošpicam z oslabljenimi virusi	40	75	1,875	3	50	16,667
J07BD52	Mešano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z oslabljenimi virusi	40.000	39.460	0,987	39.960	39.840	0,997
J07BF03	Trovalentno cepivo proti otroški ohromelosti z inaktiviranimi virusi	300	162	0,540	264	321	1,216
J07BG01	Cepivo proti steklini z inaktiviranimi virusi	3.500	3.300	0,943	3.678	3.250	0,884
J07BJ01	Cepivo proti rdečkam z oslabljenimi virusi	40	25	0,625	1	2	2,000
J07BK01	Cepivo proti noricam z oslabljenimi virusi	30	10	0,333	27	11	0,407
Tabela 1 se nadaljuje ...
43
ATC	Vrsta zdravila za ZZZS	Plan nabave 2010	Nabava 2010	Nabava/ Plan 2010	Distrib. 2009	Distrib. 2010	Indeks 10/09
J07BM01	Cepivo proti humanim papiloma virusom (tipom 6, 11, 16, 18)	22.130	14.736	0,666	8.338	14.785	1,773
J07CA06	Mešano cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju (acelularno), otroški ohromelosti (inaktivirano) in hemofilusu influence tipa B (konjugirano), adsorbirano	94.000	94.000	1,000	85.669	87.986	1,027
PRESKRBA S CEPIVI - ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA BLAGOVNE REZERVE Tabela 2: Preskrba s cepivi - Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve
ATC	Vrsta zdravila	Plan nabave 2010	Nabava 2010	Nabava/ Plan 2010	Distrib. 2009	Distrib. 2010	Indeks 10/09
J07AM51	Mešano cepivo proti davici in tetanusu, adsorbirano	5.000	5.000	1,000			
J07BC01	Cepivo proti hepatitisu tipa B, rekombinantno (za otroke)	5.000	5.000	1,000			
J07BD52	Mešano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z oslabljenimi virusi	5.500	5.500	1,000			
druge storitve javne službe
IVZ v okviru javne službe izvaja tudi naloge za podporo uradnemu nadzoru in druge naloge
na podlagi dodatnih pogodb s strani MZ, ZIRS, MKGP in MOP.
Laboratoriji Oddelka za sanitarno kemijo in sanitarno mikrobiologijo so si za leto 2010
zastavili cilj, uspešno in kakovostno izvesti naloge javnih služb za svoje stalne odjemalce in
sicer za:
« Program ZIRS: Opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem varnosti živil (živila za posebne prehranske namene, prehranska dopolnila) in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, vključno z izrednim vzorčenjem, posebnim nadzorom in notranjim nadzorom;
« Program ZIRS: Pogodba o izvajanju preiskav kozmetičnih proizvodov, redni in izredni ter obmejni nadzor;
*	ZIRS nadzor kopalnih voda;
« Program MZ: monitoring pitne vode;
« ZIRS nadzor tobačnih izdelkov;
« Program MOP-ARSO: monitoring podzemnih vod;
*	Program MKGP IRSKGH: uradni nadzor varnosti in kakovosti živil, vključno z izrednim vzorčenjem, posebnim nadzorom in notranjim nadzorom;
« Program MKGP Agencija za kmetijske trge: kakovost živil blagovnih rezerv;
« Program MKGP VURS - Izvajanja analiz uradnih vzorcev;
44
« MZ Urad za kemikalije - čistila;
« MZ - delo na imenovanih področjih za nacionalne referenčne laboratorije
V naslednjih tabelah prikazujemo planirane in realizirane prihodke po posameznih programih.
LABORATORIJ ZA SANITARNO KEMIJO
Tabela 3: Planirani programi in prihodki Laboratorija za sanitarno kemijo iz naslova izvajanja javne službe v letu 2010
Vrsta vzorcev	Realizirani prihodki v letu 2009	Načrtovani prihodki v letu 2010	Realizirani prihodki v letu 2010	Indeks R/P10
Program ZIRS uradni nadzor -monitoring (živila za posebne prehranske namene, prehranska dopolnila, materiali v stiku z živili)	476.577,00	120.000,00	144.944,02	120,79
ZIRS uradni nadzor: izredno vzorčenje, posebni nadzor (živila za posebne prehranske namene, prehranska dopolnila, materiali v stiku z živili)	/	/	16.494,55	/
ZIRS tobačni izdelki posebni nadzor	8.827,20	20.000,00	11.708,65	58,54
Program ZIRS kozmetika pogodba	39.779,00	50.000,00	41.987,00	83,97
Program ZIRS: kopalne vode	3.364,80	4.000,00	4.181,76	104,54
Program MZ: monitoring pitne vode	240.739,00	360.000,00	154.367,62	42,88
Program MOP-ARSO monitoring podzemne vode	40.918,00	50.000,00	47.476,52	94,95
Program MKPG IRSKGH - uradni nadzor varnost in kakovost živil	4.182,00	450.000,00	347.231,61	77,16
MKPG IRSKGH - uradni nadzor varnost in kakovost živil: izredno vzorčenje, posebni nadzor, notranji nadzor	/	/	317,39	/
MKGP Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja	1.186,00	15.000,00	5.659,65	37,73
MKGP VURS: izvajanje analiz uradnih vzorcev živil živalskega izvora	5.757,00	6.000,00	3.183,16	53,05
45
MZ URSK	/	/	5.400,00	/
Pogodba MZ za javno zdravstvene	/	/	126.605,28	/
laboratorije				
Skupaj prihodek v EUR	826.243,90	1.075.000,00	909.557,21	84,61
Obrazložitev
Laboratoriji Oddelka za sanitarno kemijo so v okviru javne službe v letu 2010 analizirali 2.898 vzorcev, od tega 1.392 vzorcev živil (vključno z materiali v stiku z živili), 1.287 vzorcev vod in 219 vzorcev predmetov splošne uporabe (brez materialov v stiku z živili). Število preiskanih vzorcev sicer ni relevanten kazalec za prikaz povečanja ali zmanjšanja prihodka, zato jih v tabelah ne prikazujemo. Pravi podatek je podatek o številu preiskav in vrsti preiskav na posameznem vzorcu oziroma finančna postavka preskušanja.
Prihodek iz nalog javnega značaja je bil za 15 % nižji od planiranega (84,61 % realizacija). Nižjo realizacijo od načrtovane smo dosegli pri praktično vseh programih, razen programu ZIRS in ZIRS kopalne vode.
V	javnem delu smo imeli tudi nenačrtovane prihodke in sicer 16.494,55 EUR z naslova ZIRS izrednih uradnih vzorcev živil in materialov v stiku z živili, ki jih nismo mogli načrtovati, saj se je v začetku leta 2010 pristojnost nad nadzorom živil z ZIRS prenesla na IRSKGH (MKGP); zaradi istega razloga nismo mogli planirati MKGP IRSKGH izrednih uradnih vzorcev živil, ki so bila realizirana v višini 317,39 EUR. V vrednosti 5.400,00 EUR smo analizirali vzorce Urada RS za kemikalije (MZ URSK), ki so prišli med letom nepredvideni in jih zato nismo mogli planirati.
Konec leta 2010 smo s strani Ministrstva za zdravje pridobili 126.605,28 EUR sredstev za namen delovanja javno-zdravstvenega laboratorija, vključno s pokritjem stroškov, ki smo jih imeli kot imenovani nacionalni referenčni laboratoriji (pesticidi v sadju in zelenjavi, pesticidi v žitu in materiali v stiku z živili), v okviru referenčnih laboratorijev Skupnosti EU.
V	letu 2010 smo po planu na novo uvedli in/ali na novo validirali 7 metod od planiranih 9 metod in po planu prijavili širitev obsega akreditacije za 7 na novo validiranih metod od planiranih 13 metod. Odstopanja od plana so posledica objektivnih razlogov, to je ali neobstoja CRM/RM, prevelike zasedenosti kadrovskih in inštrumentalnih kapacitet ali zaradi težav pri analitiki. Prvič smo se v letu 2010 prijavili za akreditacijo vzorčenja pitnih in kopalnih vod in zaradi pogodbenih zahtev javnih odjemalcev pristopili k akreditaciji ocen skladnosti/varnosti po ISO 17020.
Laboratoriji imamo imenovanja za nacionalne referenčne laboratorije (NRL) v okviru referenčnih laboratorijev Skupnosti (EU) za sledeča področja delovanja: pesticidi v žitih, pesticidi v sadju in zelenjavi, materiali v stiku z živili in za živo srebro v živilih živalskega izvora.
V	okviru nalog, ki so predpisane za nacionalne referenčne laboratorije v čl. 33 Uredbe (ES) št. 882/2004, smo v drugi polovici leta 2009 in v letu 2010:
46
« sodelovali z referenčnimi laboratoriji Skupnosti na svojem področju pristojnosti; « smo zagotavljali razširjanje informacij, ki jih daje referenčni laboratorij skupnosti, pristojnim organom in uradnim nacionalnim laboratorijem (organiziranje delavnic za uradne laboratorije);
zagotavljali pristojnemu organu znanstveno in strokovno pomoč za izvajanje usklajenih načrtov nadzora.
47
LABORATORIJ ZA SANITARNO MIKROBIOLOGIJO
Tabela 4: Planirane in realizirane storitve Laboratorija za sanitarno mikrobiologijo iz naslova izvajanja javne službe v letu 2010
Vrsta vzorcev	Št. vzorcev realizacija 2009	Št. vzorcev plan 2010	Št. vzorcev realizacija 2010	Indeks R/P10
Živila	1.908	2.000	1.447	0,72
Predmeti splošne uporabe	62	100	80	0,80
Vode	1.234	1.300	1.519	1,17
Vzorci na snažnost	0	50	0	/
Skupaj vzorci	3.204	3.450	3.046	0,89
Skupaj prihodek v EUR	179.931,62	201.000,00	129.524,32	0,64
Izvajanje nalog državnih monitoringov je za nas ključen in pomemben, saj je del naše usmeritve preskušanje živil in pitne vode za potrebe ZIRS, MZ in MKGP. Stroški izvajanja programov že več let, tudi v letu 2010 močno presegajo prihodke zato bo potrebno v bodoče najti ustrezno rešitev skupaj z ustanoviteljem oz. naročniki teh storitev.
Prihodek laboratorija za sanitarno mikrobiologijo iz naslova izvajanja nalog javnega značaja je bil v letu 2010 pomembno nižji kot je bilo prvotno planirano, saj je bila dosežena le 64% realizacija. Nižje število vzorcev, ki se iz leta v leto zmanjšuje, je posledica manjše kontrole varnosti živil v okviru uradnega nadzora in prenosa pristojnosti pretežnega dela varnosti živil iz MZ na MKGP.
V letu 2010 so se povečali tudi stroški zaradi akreditacije novih metod in prijave nove akreditacije po standardu SIST EN ISO 17020, povišanja materialnih stroškov (nabava novih RM in CRM ter kontrolni vzorci) ter stroškov povezanih s programom, ki omogoča direkten prenos podatkov k naročnikom (ZIRS, MKGP, MZ).
LABORATORIJ ZA MEDICINSKO GENETIKO
Laboratorij je izvajal kromosomske analize biološkega materiala	za potrebe Pediatrične
klinike v Ljubljani. V laboratoriju je bila v zadnjih letih izvedena	racionalizacija kadra in
storitve sta opravljali samo dve delavki in sicer samostojni	zdravstveni analitik in
laboratorijski tehnik. S 1.4.2010 je bil laboratorij ukinjen. Zaradi	zaključevanja nekaterih preiskav je diagnostika potekala še nekaj časa tudi po tem datumu.
48
Tabela 5: Planirane storitve in prihodek Laboratorija za medicinsko genetiko v letu 2010
Vrsta storitve	Realizirano št. preiskav v letu 2009	Planirano št. preiskav v letu 2010	Realizirano št. preiskav v letu 2010	Indeks R/P10
Limfocit-število in morfologija kromosomov, kultiviranje	116	116	70	0,60
Limfocit-število in morfologija kromosomov, denaturacija kromosomov s tripsinom (G-proge)	90	90	48	0,53
Limfocit-število in morfologija kromosomov, denaturacija kromosomov z Ba(OH)2 (C-proge)	2	2	1	0,50
HRS (High Resolution Staining) tehnika	87	87	47	0,54
Limfocit-Analiza strukturnih kromosomskih aberacij, kultiviranje	0	1	0	0
Limfocit-SCE (Sister Chromatid Excange), kultiviranje	1	1	0	0
Fluorescenčna in situ hibridizacija	83	83	83	1,00
Skupaj prihodek v EUR	92.524,80	92.524,80	78.822,72	0,85
Ocene nevarnosti in tveganja fitofarmacevtskih sredstev
Na podlagi Programa strokovnih nalog IVZ s področja FFS (fitofarmacevtska sredstva) za leta 2009-2011 in Sklepom o spremembi triletnega programa strokovnih nalog s področja fitofarmacevtskih sredstev za leto 2010 za namene 4287: Fitofarmacevtska sredstva, izvajamo za naročnika, Fitosanitarno Upravo Republike Slovenije, naslednje naloge, ki so opredeljene v Programu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: « Naloge na področju ocenjevanja FFS v postopku registracije, * Izdelovanje strokovnih podlag za podporo odločanju pristojnemu organu, « Izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti, « Druge naloge na področju FFS.
V letu 2010 smo napravili triintrideset toksikoloških ocen nevarnosti in tveganja FFS pripravkov v postopku nacionalne registracije in dveh pripravkov za potrebe centralne registracije. Novost na področju nacionalnega ocenjevanja pripravkov, so bili pripravki, ki so kot aktivno snov vsebovali mikroorganizem, Aurebasidium pullulans. Izdelanih je bilo osemnajst mnenj, dodatkov k ocenam in komentarjev v okviru strokovne podpore FURS.
Skupna vrednost opravljenih nalog je bila 83.985,88 EUR, kar je skladno z vrednostjo načrtovano v pogodbi in planu dela ter pomeni, da je bila naloga realizirana v celoti.
49
4.2.4 Storitve na trgu LABORATORIJSKE STORITVE
Primarna naloga nacionalnega javnozdravstvenega laboratorija in referenčnih laboratorijev Oddelka za sanitarno kemijo IVZ RS je delo na javnih nalogah, zato si prizadevamo zmanjševati delež na trgu. Dohodki iz opravljanja javne službe ne zadoščajo za pokrivanje izdatnih potreb laboratorijske dejavnosti, vključno z razvojem in akreditacijo, zato je delo na trgu še vedno potrebno. Analize izvajamo predvsem za manjše naročnike. Tržni in javni del laboratorijske dejavnosti je prikazan ločeno od javnega, kar omogoča pregledno poslovanje. Med tržne naloge se računovodsko uvrščajo tudi naloge, ki jih izvajamo za obmejne inšpekcijske službe, zato se ti podatki, za razliko od prikaza v preteklih letih, nahajajo v spodnji tabeli.
Tabela 6: Planirani in realizirani prihodki Laboratorija za sanitarno kemijo iz naslova dela na trgu v letu 2010
Vrsta vzorcev	Realizirani prihodki v letu 2009	Načrtovani prihodki v letu 2010	Realizirani prihodki v letu 2010	Indeks R/P10
ZZV Ljubljana (pitne vode)	39.022,01	20.000,00	21.831,68	1,09
Mejni nadzor ZIRS in MKGP	91.854,90	20.000,00	29.229,74	1,46
Živila	141.622,00	100.000,00	143.359,88	1,43
Kopalne vode	38.107,00	40.000,00	41.328,19	1,03
Pitna voda (brez ZZV Ljubljana)	23.054,00	15.000,00	20.087,62	1,33
Predmeti splošne uporabe (brez tobačnih izdelkov)	52.763,00	55.000,00	41.745,94	0,76
Tobačni izdelki	32.238,00	30.000,00	30.549,50	1,02
Skupaj prihodek v EUR	418.660,91	280.000,00	328.132,55	1,17
Za trg smo v letu 2010 izvajali laboratorijske preiskave vzorcev živil, vod (pitnih in kopalnih) in predmetov splošne uporabe (materialov v stiku z živili, kozmetičnih proizvodov, igrač, čistil, tobačnih izdelkov, itd.). Naši naročniki so bili ZZV Ljubljana in druge ZZV v RS, Zveza potrošnikov Slovenije, Društvo za varovanje srca in ožilja, industrija, uvozniki in drugi posamezni odjemalci. Laboratoriji Oddelka za sanitarno kemijo smo v letu 2010 na nalogah, ki so se izvajale na trgu, analizirali skupaj 2.563 vzorcev, od tega 1.284 vzorcev živil (vključno z materiali v stiku z živili), 936 vzorcev vod in 343 vzorcev predmetov splošne uporabe.
Prihodek iz nalog na trgu je za 17 % večji od planiranega, kar je še zlasti pozitivno glede na gospodarsko krizo v letu 2010.
50
Tabela 7: Planirani in realizirani prihodki Laboratorija za sanitarno mikrobiologijo iz naslova dela na trgu v letu 2010
Vrsta vzorcev	Št. vzorcev realizacija 2009	Št. vzorcev plan 2010	Št. vzorcev realizacija 2010	Indeks R/P10
Živila	1.888	2.000	2167	1,08
Predmeti splošne uporabe	99	100	108	1,08
Vode	2.311	2.500	1191	0,92
Vzorci na snažnost	1.024	1.000	1.200	1,20
Zrak	193	190	127	0,66
Kontrola sterilizacije	3.016	3.000	3.047	1,02
Drugo	117	100	0	/
Skupaj vzorci	8.648	8.890	9.361	1,05
Skupaj prihodek v EUR	292.143,43	350.000,00	347.584,57	0,99
Prihodek laboratorija za sanitarno mikrobiologijo iz naslova izvajanja nalog na trgu je bil v letu 2010 nekoliko nižji kot smo prvotno planirali. Naš največji naročnik ZZV LJ je izvedel javno naročanje. Enako so storili tudi drugi naročniki. Naš laboratorij ni bil izbran, ker nismo ponudili najnižje cene. Cene niso konkurenčne zaradi konkurence drugih laboratorijev na trgu, ki niso obremenjeni s preskušanji v okviru uradnega nadzora. V laboratoriju ne nudimo zgolj rezultatov preskušanja ampak tudi strokovno svetujemo. Naročniki so v letu 2010 naročali predvsem preskušanja po Uredbi 2073/2005 in Smernicah za mikrobiološko varnost živil. Zato je bilo pri enem vzorcu opravljenih več preskušanj (vzorčne enote) in/ali pregledano večje število parametrov.
51
PRESKRBA S CEPIVI IN ANTIMALARIKI ZA SAMOPLAČNIKE
Prodaja samoplačniških cepiv se je povečala predvsem zaradi: « pneumokoknega konjugiranega cepiva in « cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu.
V letu 2010 je bilo manjše povpraševanje po antimalarikih in samoplačniških cepivih proti rumenim mrzlici, gripi in cepivu proti pneumokokom s prečiščenimi polisaharidnimi antigeni.
Tabela 8: Preskrba s samoplačniškimi cepivi in zdravili
ATC	Vrsta zdravila za ZZZS	Plan nabave 2010	Nabava 2010	Nabava/ Plan 2010	Distrib. 2009	Distrib. 2010	Indeks 10/09
J06BB02	Humani imunoglobulin proti tetanusu		60		47	37	0,787
J07AF01	Cepivo proti davici, adsorbirano				10	1	0,100
J07AG01	Cepivo proti hemofilusu influence tipa B, konjugirano		61		6	18	3,000
J07AH04	Štirivalentno cepivo proti meningokokom s prečiščenimi polisaharidnimi antigeni (skupine A, C, W135 in Y)	900	863	0,959	676	1.161	1,717
J07AH07	Cepivo proti meningokokom tipa C s prečiščenimi in vezanimi polisaharidnimi antigeni				10	14	1,400
J07AJ52	Mešano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (acelularno), adsorbirano		11		2	5	2,500
J07AL01	Cepivo proti pnevmokokom s prečiščenimi polisaharidnimi antigeni	2.500	2.513	1,005	2.518	1.652	0,656
J07AL02	Cepivo proti pnevmokokom s prečiščenimi in vezanimi polisaharidnimi antigeni	1.500	2.488	1,659	2.001	2.569	1,284
J07AM01	Cepivo proti tetanusu, adsorbirano	300	180	0,600	251	230	0,916
J07AM51	Mešano cepivo proti davici in tetanusu, adsorbirano	800	500	0,625	1.010	1.270	1,257
J07AN01	Cepivo proti tuberkulozi z oslabljenimi bakterijami	7.000	8.000	1,143	3.770	4.150	1,101
J07AP03	Cepivo proti tifusu s prečiščenimi polisaharidnimi antigeni	1.700	2.200	1,294	1.782	1.643	0,922
J07BA01	Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu z inaktiviranimi virusi (za otroke)	14.000	18.701	1,336	15.341	19.050	1,242
	Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu z inaktiviranimi virusi (za odrasle)	30.000	40.100	1,337	36.661	41.961	1,145
Tabela 1 se nadaljuje ...
52
ATC	Vrsta zdravila	Plan nabave 2010	Nabava 2010	Nabava/ Plan 2010	Distrib. 2009	Distrib. 2010	Indeks 10/09
J07BB02	Cepivo proti gripi - prečiščen antigen virusa influence (za otroke)	700	700	1,000	791	440	0,556
	Cepivo proti gripi - prečiščen antigen virusa influence (za odrasle)	80.000	68.000	0,850	82.117	64.144	0,781
J07BC01	Cepivo proti hepatitisu tipa B, rekombinantno (za otroke)		60		30	30	1,000
	Cepivo proti hepatitisu tipa B, rekombinantno (za odrasle)	6.000	6.000	1,000	6.195	5.891	0,951
J07BC02	Cepivo proti hepatitisu tipa A z inaktiviranimi virusi, adsorbirano (za otroke)	300	150	0,500	230	242	1,052
	Cepivo proti hepatitisu tipa A z inaktiviranimi virusi, adsorbirano (za odrasle)	2.500	3.447	1,379	2.542	2.892	1,138
J07BC20	Cepivo proti hepatitisu tipa A (inaktivirano) in hepatitisu tipa B (rekombinantno), adsorbirano	6.000	5.850	0,975	6.081	5.900	0,970
J07BD01	Cepivo proti ošpicam z oslabljenimi virusi		75		6	39	6,500
J07BD52	Mešano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z oslabljenimi virusi		40		20	20	1,000
J07BF03	Trovalentno cepivo proti otroški ohromelosti z inaktiviranimi virusi	50	138	2,760	50	95	1,900
J07BG01	Cepivo proti steklini z inaktiviranimi virusi	150	200	1,333	168	174	1,036
J07BH01	Cepivo proti rotavirusom z oslabljenimi virusi	7.000	7.224	1,032	9.375	7.466	0,796
J07BH02	Cepivo proti rotavirusom, petvalentno, z oslabljenimi virusi	2.500	3.800	1,520	2.856	3.685	1,290
J07BJ01	Cepivo proti rdečkam z oslabljenimi virusi		25		1		
J07BK01	Cepivo proti noricam z oslabljenimi virusi	150	85	0,567	190	111	0,584
J07BL01	Cepivo proti rumeni mrzlici z oslabljenimi virusi	2.200	2.200	1,000	1.858	1.917	1,032
J07BM01	Cepivo proti humanim papiloma virusom (tipom 6, 11, 16, 18)	1.500	3.664	2,443	4.022	3.650	0,908
J07BM02	Cepivo proti humanim papiloma virusom (tipom 16, 18)	50	1.371	27,420	1.329	1.332	1,002
Tabela 1 se nadaljuje ...
53
ATC	Vrsta zdravila	Plan nabave 2010	Nabava 2010	Nabava/ Plan 2010	Distrib. 2009	Distrib. 2010	Indeks 10/09
P01BA01	Antimalarik - klorokin 100 mg				114	2	0,018
P01BA01	Antimalarik - klorokin 300 mg	450	450	1,000	252	101	0,401
P01BB51	Antimalarik - progvanil kombinacije 62,5 mg atovaksona, 25 mg progvanil hidroklorida	50	132	2,640	133	125	0,940
P01BB51	Antimalarik - progvanil kombinacije 250 mg atovaksona, 100 mg progvanil hidroklorida	1.700	1.896	1,115	1.850	1.940	1,049
P01BC02	Antimalarik - meflokin 250 mg	2.000	1.200	0,600	1.442	1.261	0,874
J06AA03	Protiserum proti kačjim pikom	30	30	1,000	13	7	0,538
V04CF01	Tuberkulinski test	1.800	1.700	0,944	1.494	1.489	0,997
DRUGE DEJAVNOSTI
V tem poglavju prikazujemo nekaj pomembnih aktivnosti, ki smo jih izvajali v letu 2010 in ne predstavljajo osnovne dejavnosti, pomenijo pa pomembno podporno dejavnost osnovni dejavnosti.
ODNOSI Z JAVNOSTMI V LETU 2010
Na področju delovanja odnosov z javnostmi javnost dela zagotavljamo v skladu z Zakonom o medijih in Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja ter v skladu z internimi akti inštituta - Pravilnikom o medijih in Pravilnikom o dajanju informacij za javnost. Na področju odnosov z javnostmi načrtujemo, organiziramo in izvajamo strokovne in organizacijske naloge s področja odnosov z javnostmi, skrbimo za promocijo in zunanjo podobo inštituta. Osnovna naloga službe je tako vzdrževanje dobrih odnosov z našimi najpomembnejšimi deležniki: zaposlenimi, mediji, strokovno javnostjo, ministrstvom za zdravje, vlado in ostalimi ministrstvi, univerzo, lokalno skupnostjo, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa tudi posamezni prebivalci Slovenije in drugih.
Na IVZ svoje odnose z javnostmi gradimo strateško in proaktivno, zato s svojimi deležniki komuniciramo načrtovano. Dobro se zavedamo pomena komuniciranja in s tem povezanih učinkov, tako da pri uresničevanju strategij komuniciramo strokovno in upoštevamo visoke profesionalne standarde.
Tako kot leto prej smo tudi v preteklem letu veliko pozornosti namenili izbruhu pandemskega virusa gripe, ki je zaznamoval leto 2009 in prve mesece preteklega leta. Poleg stalnih javnozdravstvenih tem (telesna dejavnost, prehrana, kajenje, droge, nalezljive bolezni, okolje itd), smo se odzivali tudi na dogajanje v naši okolici in s priporočili svetovali prebivalcem, kot npr. ob jesenskih poplavah, ki so prizadele Slovenijo, ob okoljski katastrofi na Madžarskem, ko se je iz tovarne aluminija razlila velika količina strupenih odpadnih snovi ipd.
54
Prav tako smo si na IVZ prizadevali za okrepitev sodelovanja z različnimi partnerji pri komuniciranju: tesno smo sodelovali s službo za odnose z javnostmi ministrstva za zdravje in tudi z drugimi ministrstvi, območnimi zavodi za zdravstveno varstvo, drugimi zdravstvenimi ustanovami in organizacijami, Uradom vlade za komuniciranje ipd. Krepili smo tudi vpetost v različne mednarodne povezave: včlanjeni smo v Advisory Forum Communications Working Group organizacije EFSA, mrežo nacionalnih komunikatorjev za gripo pri Evropski komisiji, mrežo komunikatorjev pri ECDC in mrežo komunikatorjev ECHIM, sodelujemo pa tudi v Evropski mreži za vrednotenje zdravstvenih tehnologij (EUnetHTA), in sicer na projektu EUnetHTA Joint Action (EUnetHTA JA).
EKSTERNO KOMUNICIRANJE Novinarske konference
Novinarske konference kot oblika komunikacijskega orodja vse bolj izgubljajo na pomenu, vse bolj pa se uporabljajo drugi komunikacijski kanali, kot npr. družbena omrežja. Tako smo na IVZ v letu 2010 organizirali le dve samostojni novinarski konferenci, kar je sicer precej manj kot v letu 2009, ko jih je bilo osem, vendar jih je bila večina namenjenih pandemiji gripe. Prvo novinarsko konferenco smo organizirali v mesecu aprila ob obisku novega ministra za zdravje na IVZ. Takrat sta minister in direktorica poudarila pomen in vlogo inštituta kot ključnega partnerja pri preventivnih in promocijskih aktivnostih. Drugo novinarsko konferenco smo pripravili v septembru, na njej pa smo predstavili spodbudne rezultate odzivnosti v programu Svit - državnemu programu presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki ga koordinira IVZ. Vodstvo IVZ in posamezni strokovnjaki pa so sodelovali tudi na novinarskih konferencah, ki so jih pripravile druge organizacije, med drugim ministrstvo za zdravje, Univerzitetni klinični center Ljubljana idr.
Drugi medijski dogodki
Novinarje in drugo javnost smo v naši službi vabili tudi na različne dogodke, ki jih je organiziral inštitut sam ali v sodelovanju z različnimi partnerji. Tako smo javnost informirali o naslednjih dogodkih: strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu brez tobaka v maju, obisk predstavnikov Svetovne konference o aidsu 2010 v maju, aktivnosti ob Svetovnem dnevu gibanja v maju, obisk Evropskega komisarja za zdravje in varstvo potrošnikov Johna Dallija na IVZ v maju, zaključna konferenca ob zaključku dvoletnega projekta Model Zdrav življenjskih slog v osnovni šoli v juniju, podelitev nagrad najboljšim raziskovalcem na temo Elektromagnetna sevanja v mojem okolju v juniju, strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru, strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu hrane v oktobru, strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu aidsa v decembru in prednovoletna Svitova čajanka v decembru.
Odgovori na novinarska vprašanja
V celotnem letu 2010 smo zabeležili okoli 1270 povpraševanj novinarjev po strokovnih mnenjih, priporočilih, stališčih, prošnjah za sodelovanje v radijskih in televizijskih oddajah, klepetalnicah itd. Nekoliko več novinarskih povpraševanj je bilo v prvi polovici leta, in sicer približno 670, v drugi polovici leta, ki vključuje tudi oba poletna meseca, pa skoraj 600. Novinarji so povpraševali o različnih temah, najpogosteje pa o gripi in cepljenju, virusih in drugih nalezljivih boleznih ter zaščiti pred njimi, prehrani in varnih živilih, soli, čakalnih dobah, samomorih in duševnem zdravju, kajenju, pitni vodi, drogah, selitvi IVZ itd. V primerjavi z
55
letom 2009 je bilo novinarskih povpraševanj sicer precej manj, saj smo jih v prejšnjem letu našteli kar 2100, ki pa so se v velikem deležu nanašala na pandemijo gripe. Se je pa število povpraševanj precej povečalo v primerjavi z letom 2008, ko smo jih zabeležili okoli 700. Ker je za gradnjo dobrih odnosov z novinarji pomemben hiter odziv, smo na novinarska povpraševanja odgovarjali promptno in v skladu z dogovori z novinarji.
Odgovori na vprašanja različnih javnosti
V	letu 2010 smo za splošna vprašanja različnih zainteresiranih deležnikov uvedli elektronski naslov info@ivz-rs.si, kamor lahko posamezniki ali drugi deležniki zastavijo različna vprašanja. Elektronski predal smo redno pregledovali in s pomočjo strokovnjakov s posameznega področja tudi redno odgovarjali. Predal je bil kreiran v juniju in do konca leta smo prejeli več kot 210 različnih vprašanj. Največkrat je šlo za vprašanja državljanov in organizacij o različnih temah: priporočena in obvezna cepljenja za potovanje v posamezne države, vprašanja glede testiranja vod, prošnje za zaposlitev, nasveti za različne nalezljive bolezni, prošnje študentov za pomoč pri izdelavi seminarskih in drugih nalog, vabila različnih organizacij na njihove dogodke, različni oglasi itd.
Sporočila medijem
Medijem smo v lanskem letu posredovali 25 sporočil za javnost, kar je nekoliko več kot leta 2008, ko smo jih pripravili 23, in precej manj kot leto poprej, ko jih je bilo kar 144, vendar se je večina nanašala na pandemijo gripe. Sporočila za javnost so bila vezana na različne strokovne teme, medijem pa smo posredovali tudi sporočili o delovanju inštituta - sprejem strateškega načrta IVZ do leta 2015 in obvestilo o prenovi naše spletne strani. Novinarjem smo sporočila za javnost pošiljali po elektronski pošti iz naše adreme, v kateri je več kot 330 naslovnikov, vsa sporočila pa smo objavili tudi na naših spletnih straneh.
Priprava gradiv za različne javnosti
Za različne deležnike smo pripravili številna gradiva, prilagojena ciljnim javnostim. Tako smo za področje naglavnih uši pripravili različna gradiva za starše otrok, vzgojno-varstveno osebje in za strokovno javnost. Ob začetku cepljenja proti sezonski gripi smo pripravili dve elektronski zloženki - eno za splošno javnost, drugo za zdravnike in druge zdravstvene delavce. Ob začetku šolskega leta smo pripravili tudi zloženko Slovenija gre v šolo, ki je namenjena staršem. Vsa gradiva so bila dobro sprejeta ter prepoznana kot koristna in uporabniku prijazna.
Kampanje
V	preteklem letu je IVZ vodil dve veliki komunikacijski kampanji. Prva, Ustavimo gripo, se je nadaljevala iz leta 2009, pripravljena pa je bila zaradi pandemije gripe. Pri kampanji je imel IVZ upravljalsko nalogo, saj je v dogovoru z ministrstvom za zdravje pripravljal in izvajal vse komunikacijske aktivnosti. Slednje so bile zaključene v prvi polovici preteklega leta, pandemija pa je bila končana v avgustu 2010. Glavni vir informacij je bila spletna stran www.ustavimogripo.si, ki je sicer še vedno aktivna, vendar jo bo treba ukiniti in arhivirati. V aprilu je bila v sodelovanju z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo pripravljena tudi delavnica za evalvacijo naših dejavnosti v času pandemije. V okviru delavnice smo pregledali tudi aktivnosti na področju komuniciranja, ovrednotili naše delo in pripravili predloge izboljšav. Kampanja Ustavimo gripo je bila s strani stroke prepoznana kot ena najbolj opaznih kampanj preteklega leta, zato smo dobili povabilo za njeno predstavitev na kongresu
56
strokovnjakov s področja odnosov z javnostmi - na Slovenski konferenci za odnose z javnostmi, kar smo tudi opravili.
Druga kampanja, ki smo jo začeli v oktobru in katere oglaševalski del bo trajal do konca februarja 2011, je Preveč soli škodi. Začetek kampanje je na novinarski konferenci napovedal minister za zdravje, isti dan pa so se začeli predvajati oglasi na televizijah in radiu. Kampanja je namenjena osveščanju prebivalcev o škodljivi prekomerni (po)rabi soli in motiviranju, da bi zmanjšali njeno (u)porabo. Pred začetkom oglaševalske kampanje smo opravili javnomnenjsko raziskavo o poznavanju problematike med slovenskim prebivalstvom. Po koncu oglaševanja bomo raziskavo opravili še enkrat in preverili, ali se je osveščenost prebivalstva o tem izboljšala in ali so morda spremenili svoje vedenje v smislu zmanjšanja (po)rabe soli. V kampanji, ki jo v celoti upravlja IVZ, smo uporabili številna komunikacijska orodja: zloženke, plakate, družbene medije (Facebook, Twitter), televizijski in radijski oglasi, novinarsko konferenco, sporočila za javnost, dogovorjene medijske objave, spletne pasice in enotno spletno mesto www.nesoli.si, ki predstavlja osrednji vir informacij za različne deležnike.
Objave v medijih (kliping)
V	našem klipingu smo v letu 2010 zajeli skoraj 5000 novinarskih prispevkov na približno 20 ključnih tem, relavantnih za IVZ. Od tega je bil IVZ omenjen 1100-krat, naša direktorica pa v 27-ih prispevkih. Večina prispevkov je bila pozitivnih ali nevtralnih, pojavilo pa se je tudi nekaj negativnih objav. Nanašale so se predvsem na dve teme: cepljenje proti (pandemski) gripi in selitev IVZ v nove prostore. Prva tema je bila v ospredju predvsem v prvih mesecih leta, ko je intenzivno potekalo cepljenje proti pandemski gripi, in je bil precejšen del javnosti skeptičen glede varnosti cepiva. Druga tema pa je bila v ospredju od aprila, ko je bila sprejeta odločitev o zamenjavi stavbe IVZ in selitev v Dunajske kristale. O obeh zadevi so večkrat poročali vsi glavni slovenski mediji.
Spletna stran IVZ
V	letu 2010 smo prenovili spletno stran IVZ, ki je v novi podobi in strukturi zaživela 20. maja 2010. Prenova spleta je velik projekt, saj je bilo treba prenesti in preoblikovati ogromno število različnih vsebin in tekstov, zato je skupina sodelavcev iz različnih centrov več mesecev delala na tem projektu. Spletna stran, ki je za zdaj samo v slovenskem jeziku, še vedno ni povsem brez napak, zato jo bo treba še nekoliko popraviti in nadgraditi. Prenovljeno spletno stran so obiskovalci strani dobro sprejeli, saj jo je v spletni anketi na naši spletni strani pohvalilo približno 60 odstotkov.
Zaradi številnih in zanimivih novih objav na spletni strani IVZ se povečuje število obiskov strani. Še posebej je trend naraščanja obiska strani opazen v zadnjih štirih mesecih preteklega leta. Natančno smo statistiko glede obiska spleta začeli meriti aprila 2010. Podatki kažejo, da je od takrat pa do konca 2010 na spletno stran IVZ kliknilo več kot 85.000 obiskovalcev, med njimi je približno polovica novih obiskovalcev, ostali pa so se na stran večkrat vrnili. Skupno so vsi skupaj opravili več kot 453.000 ogledov strani, v povprečju so na posamezen obisk pregledali dobrih pet podstrani, na spletni strani pa so se zadržali dobre tri minute. Velika večina obiskovalcev je do naše spletne strani dostopala iz Slovenije, in sicer približno 95 odstotkov. Sledijo obiskovalci iz Srbije, Velike Britanije, Švice, Nemčije, Belgije, Hrvaške, Makedonije, ZDA in Francije. Skupno so do spletne strani IVZ dostopali iz 86 držav.
57
Celostna grafična podoba
V	2010 je bila pripravljena nova celostna grafična podoba inštituta. Celoten koncept in vizualna podoba sta bila pripravljena in potrjena že v prvi polovici preteklega leta, dokončno pa naj bi bil koncept implementiran s selitvijo v nove prostore oziroma prej, če bi se selitev (preveč) zavlekla.
INTERNO KOMUNICIRANJE
V	letu 2010 smo v okviru interne komunikacije izvajali številne aktivnosti za izboljšane povezanosti med zaposlenimi, ustvarjanje prijetnega delovnega okolja in informiranosti zaposlenih s ključnimi podatki tako glede njihovega dela kot tudi glede same organizacije, v kateri delajo.
Intranet
Pri informiranju zaposlenih smo redno ažurirali intranet, do katerega imajo dostop vsi zaposleni. Tako smo objavili različna poročila, zapisnike, obrazce, obvestila, dokumente ipd. O novih objavah na intranetu smo obvestili zaposlene tudi po elektronski pošti, in sicer smo jim skupaj posredovali več kot 100 elektronskih obvestil. Na intranetu smo kreirali tudi novo kategorijo »IVZ smo ljudje«, kjer je o aktualnih zadevah direktorica obveščala zaposlene in odgovarjala na njihova vprašanja.
Zaposlenim se je glede na področje dela dnevno pošiljalo tudi zanimive članke, ki jih zajel kliping. Prav tako smo vse prispevke iz klipinga dnevno objavljali na intranetu - v lanskem letu je bilo tako več kot 1.100, tako da imajo vsi zaposlenih dostop do vseh prispevkov, ki zadevajo IVZ.
Sprehodi ob menjavi letnega časa
Sprehoda, ki sta bila izvedena, prvi spomladi in drugi jeseni, poletni in zimski sprehod pa sta bila zaradi slabega vremena odpovedana. Sprehoda sta bila med zaposlenimi dobro sprejeta in sta pravzaprav nadaljevanje tradicije preteklega leta. S tovrstno komunikacijo in druženjem se bo nadaljevalo tudi v letu 2011. Na prvi sprehod spomladi smo odšli na Rožnik. Udeležilo se ga je 37 zaposlenih, ki so imeli tudi možnost nordijske hoje. Za jesenski sprehod pa smo izvedli dveurni voden ogled Botaničnega vrta v Ljubljani, do koder smo se zaposleni sprehodili. Udeležilo se ga je 31 zaposlenih.
Čajanke
Aprila letos smo v okviru izboljšanja interne komunikacije in odnosov zaposlenih z vodstvom IVZ začeli tudi z izvajanjem čajank v kavarni. Čajanke, ki so trajale dobro uro, so potekale zadnji četrtek v mesecu, vendar niso bile izvedene vsak mesec. Izvedba čajanke je bila odvisna od razpoložljivosti direktorice in smiselnosti izvedbe glede na mesec npr. julija in avgusta je veliko ljudi na dopustih, zato čajank ni bilo. V letu 2011 smo izvedli pet čajank, na katerih je sodelovalo med 10 in 15 zaposlenih. Vodilo čajank je, da smo inštitut njegovi zaposleni, zato je bilo veliko govora o možnostih izboljšanja sodelovanja znotraj inštituta in možnostih izražanja lastnega mnenja, upoštevanja stališč zaposlenih itd.
Ustvarjalne delavnice za otroke na OŠ Bežigrad in novoletno druženje za zaposlene
V	decembru smo zaposlene in njihove otroke povabili na ustvarjalne delavnice, ki so potekale na Osnovni šoli Bežigrad. Rdeča nit dogodka sta bili pomanjkanje časa in čut za
58
soljudi, saj v današnjem času zaradi delovnih in drugih obveznosti nehote zapostavljamo družino in pozabljamo na druge. Zato smo zaposlenim omogočili, da preživijo kvalitetno popoldne s svojimi najmlajšimi in jih obenem naučijo tudi smiselnosti in pomembnosti darovanja otrokom iz socialno ogroženih družin. Zbirali smo igrače, ki smo jih na samem dogodku podarili Zvezi prijateljev mladine Slovenije, dobrodelnost otrok pa je nagradil dedek Mraz. Na ustvarjalnih delavnic je sodelovalo 50 staršev in otrok.
Tudi pri novoletnem druženju zaposlenih je bila rdeča nit pomanjkanje časa za kvalitetno druženje. Z avtobusom smo odšli na kosilo v Gorenjo vas pri Škofji Loki, nato pa na ogled predstave z naslovom »Zdravnik po sili« v izvedbi Kulturnega društva dr. Ivana Tavčarja iz Poljan. Druženja se je udeležilo nekaj več kot 80 zaposlenih.
SLUŽBA ZA KONGRESNO DEJAVNOST IN IZOBRAŽEVANJE
Organizacija strokovnih srečanje in delavnic za zunanje zdravstvene delavce in sodelavce je bila v letu 2009 izvedena po planu in sicer: « Svetovni dan brez tobaka 2010, 28. maj 2010
« Pristopi k preprečevanju klopnega meningoencefalitisa, 4. oktober 2010 « Svitova novoletna čajanka, 20. december 2010
« Vključevanje civilno družbenih organizacij v raziskovalno dejavnost, 25. marec 2010 « Supervizija za svetovalce na Quitline (telefonu za pomoč pri opuščanju kajenja), mesečno
*	Izobraževanje gastroenterologov in njihovih sodelavcev za Program Svit, 15 in 16. april 2010
« Izobraževanje/delavnice za predstavnike ZVCjev, ZZVjev, regijske odgovorne zdravnike v zvezi s programom Svit, 16. april 2010
*	Izobraževanje patohistologov in njihovih sodelavcev za Program Svit, 19. april 2010 « Strokovni forum Sol v živilih, 19. april 2010
« Izobraževanje/delavnice za predstavnike ZVCjev, ZZVjev, regijske odgovorne zdravnike v zvezi s programom Svit, 22. april 2010
*	Srečanje v zvezi s Svetovno konferenco o aidsu, 11. maj 2010
« Predstavitev modela Zdrav življenjski slog v osnovni šoli, 8. junij 2010 « Tečaj varnega kolesarjenja za zdravstvene delavce - promotorje zdravega kolesarjenja, 7. september 2010
*	CINDI šola za promocijo zdravja, 16., 17., 30. september, 1., 7., 8., 14., 15., 22. oktober, 4., 5. november 2010
Depresija in samomorilno vedenje med starostniki (Praktične smernice za delov v ambulanti zdravnika družinske medicine), 6. oktober 2010
*	Preventiva na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, 7.,8. oktober 2010 « Komunikacijski trening programa Svit, 23. november 2010
« Izobraževanje programa Svit, 24. november 2010
« Zagotavljanje kakovosti cepiv - hladna veriga pri transportu in shranjevanju cepiva, dobra skladiščna praksa, zagotavljanje varnega cepljenja: 19.4., 10.5., 1.6., 8.6., 28.9., 12.10., 26.10., 16.11., 23.11., 1.12., 15.12., 21.12.
59
Organizacija sestankov v okviru Evropskih projektov « Building Capacity, 23. - 25. 4. EUnetHTA, 20. -21. 5
Za zaposlene smo organizirali Sredina srečanja na katerih so svoje delo predstavili zaposleni.
KNJIŽNIČNA DEJAVNOST
Ena večjih nalog knjižnice v letu 2010 je bila inventura in odpis monografij. Inventura je bila zelo temeljita, vključno z vsem izposojenim gradivom (neavtomatizirana izposoja!). Priprava in dopolnjevanje seznamov izposojenega gradiva po uporabnikih je zaradi več hkratnih evidenc v knjižnici zahtevala veliko časa. Zaradi planirane selitve v nove prostore smo se odločili za večji odpis gradiva, ki je zajemal gradivo, starejše od leta 1995 (z izjemo IVZ izdaj) in vse duplikate. Seznam odpisanega gradiva je vseboval okoli 2000 monografij, ki smo jih -kot zahteva zakonska določba - najprej ponudili slovenskim knjižnicam in nato zaposlenim. Pripravili smo izračun obsega preostalega gradiva (v m polic), ki je bil potreben za planiranje velikosti knjižnice v novih prostorih in plan notranje opreme.
Ob prevzemu del v knjižnici v letu 2010 smo na novo zastavili tudi postavitev gradiva v novih prostorih (prehod iz postavitve po principu 'numerus currens' na prosti pristop). Presignacija gradiva je narejena do inventarne št. 1000000.
Prav tako smo kupili strojno opremo, potrebno za avtomatizacijo izposoje. V bazo Cobiss / Izposoja bomo v letu 2011 vnesli svoje člane in z inventuro urejeno izposojeno gradivo in s tem avtomatizirali izposojo.
Zadovoljevanje informacijskih potreb uporabnikov knjižnice IVZ se najpogosteje izpelje z nakupom znanstvene in strokovne literature, knjig in člankov.
V	letu 2010 smo z nakupom in darom pridobili 55 enot periodike in 266 monografij. Nakup iz tujine, ki je najpogostejši, izvajamo v spletni knjigarni Bookdepository ali Amazon. Domače knjige kupujemo neposredno pri založnikih.
S pomočjo medknjižnične izposoje smo našim strokovnjakom posredovali 124 člankov in 25 monografij iz drugih knjižnic v Sloveniji. Sami smo posredovali drugim knjižnicam v Sloveniji 10 člankov in 5 monografij.
V	bibliografsko bazo COBISS od aprila 1997 vnašamo vse prispele izvode gradiva, tako domače kot tuje. Prav tako se v Cobiss zavede tudi vso gradivo, ki ga prejemamo od SZO kot regionalni dokumentacijski center SZO. Tako je knjižnični fond knjižnice IVZ v celoti javno dostopen v Cobiss / OPAC e-katalogu.
V	letu 2010 smo v bazo Cobiss vnesli ca. 700 bibliografskih zapisov, pridobljenih z nakupom ali darom. Po tipologiji gre za vnos ca. 270 monografskih publikacij, od tega 100 enot gradiva Svetovne zdravstvene organizacije, 55 serijskih publikacij, 140 sestavnih delov in 190 izvedenih del.
Pomemben del je vnos gradiva za bibliografije naših raziskovalcev. Bibliografije raziskovalcev in strokovnih sodelavcev pripravljamo na osnovi zahtevkov in oddanih dokumentov. Številni naši strokovnjaki objavljajo članke v mednarodno priznanih strokovnih
60
revijah z visokim IF in visoko citiranostjo. Pregledali smo bibliografije posameznih avtorjev, popravili pomanjkljivosti, pripravili reprezentativne bibliografije raziskovalcev (vnos v SICRIS) ter obdelali in vnesli vsa posredovana objavljena in izvedene dela. Vsem znanstvenim delom smo priskrbeli ureditev verifikacije tipologije dokumentov za bibliografije raziskovalcev na IBMI.
Bibliografija raziskovalcev IVZ vključuje za leto 2010 skupno ca. 500 enot, spodaj prikazanih
po tipologiji ali vrsti dokumentov:
1.01	Izvirni znanstveni članek	22
1.02	Pregledni znanstveni članek	2
1.03	Kratki znanstveni prispevek	4
1.04	Strokovni članek	75
1.05	Poljudni članek	4
1.06	Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci(vabljeno predavanje)	1
1.07	Objavljeni strokovni prispevek na konferenci(vabljeno predavanje)	5
1.08	Objavljeni znanstveni prispevki na konferenci	20
1.09	Objavljeni strokovni prispevki na konferenci	39
1.12	Objavljen povzetek znanstvenega prispevka na konferenci	40
1.13	Objavljen povzetek strokovnega prispevka na konferenci	24
1.16	Samostojni znanstveni sestavek v monografiji	11
1.17	Samostojni strokovni sestavek v monografiji	14
1.19	Recenzija, prikaz knjige, kritika	1
1.20	Predgovor, spremna beseda	2 1.22 Intervju	2 1.25 Drugi članki in sestavki	7 2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo	3 2.05 Drugo učno gradivo	1
2.08	Doktorska disertacija	1
2.09	Magistrsko delo	1
2.10	Specialistično delo	3
2.11	Diplomsko delo	3
2.12	Končno poročilo o rezultatih raziskav	16
2.13	Elaborat, predštudija, študija	27 2.19 Radijska ali televizijska oddaja	4 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela	22 2.30 Zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na kon.	5 3.11 Radijski ali TV prispevki	97
3.14	Predavanje na tuji univerzi	6
3.15	Prispevek na konferenci brez natisa	40
3.16	Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa	12 3.25 Druga izvedena dela	35
61
Podatkovne zbirke, ki so brezplačno dostopne našim strokovnjakom, so:
Biomedicina Slovenica - prost dostop
Cobiss - prost dostop
Prost dostop do zbirke Medline:
Pub Med
Medline plus
Dostop do baz IZUM z gesli: ProQuest
Web of Science (WoS)
Poizvedovanje je lahko samostojno ali pa raziskovalci za poizvedbo zaprosijo knjižnico. Ureditev oddaljenega dostopa do baz ProQuest in WoS na strežniku IZUM je bila ažurirana glede na seznam raziskovalcev IVZ in individualne zahtevke uporabnikov knjižnice. Geselski dostop do WoS in ProQuest je v letu 2010 dodeljen 90. raziskovalcem in sodelavcem.
V	letu 2010 smo bili povabljeni v CMK/CTK klinični konzorcij, vendar se za pristop zaradi visoke cene in neustreznih naslovov revij nismo odločili. Razmišljamo o možnosti včlanitve naših raziskovalcev v CMK, kar bi jim omogočalo dostop do večjega števila revij in podatkovnih baz.
Knjižnica je v letu 2010 skrbela tudi za zbiranje življenjepisov raziskovalcev v slovenskem in angleškem jeziku. Odzivnost je bila približno polovična, zbranih je okoli 30 življenjepisov.
Za prispevke, objavljene v reviji Zdravstveno varstvo, smo redno pripravljali ključne besede (deskriptorje) v slovenskem in angleškem jeziku ter univerzalno decimalno klasifikacijo (UDK).
REVIJA ZDRAVSTVENO VARSTVO (ZV) V LETU 2010 (POROČILO O DELU)
Revija ZV je avgusta 2010 dobila novo tehnično urednico, ki je 'na hitro' prevzela delo prejšnje urednice.
Revija ZV je od leta 2009 v SSCI, s tem je indeksirana tudi v bazi WoS, kamor redno oddajamo posamezne številke revije. V 2011 pričakujemo prvi izračun faktorja vpliva.
Žal je poskus indeksacije v PubMed Central v 2010 spodletel, ponovno bomo poskusili pristopiti leta 2011.
Revijo subvencionira JAK, za kar je potrebna letna prijava na razpis in letno vsebinsko in finančno poročilo o delu.
V	2010 se revija v e-obliki po določenih tehničnih standardih nahaja na spletnih straneh evropske založbe Versite.
V	2010 je potekala tudi konfiguracija in testiranje programske opreme za podporo urednikovanja Editorial Manager. Program bomo aktivirali leta 2011 in tako olajšali ter povečali preglednost uredniškega in recenzentskega postopka prejetih prispevkov.
Leta 2010 je v uredništvo prispelo 40 prispevkov, 6 prispevkov je bilo zavrnjenih, skozi recenzentski postopek s tremi mednarodnimi recenzentskimi mnenji je uspešno napredovalo
62
23 prispevkov, 11 prispevkov je še v uredniškem postopku. V 2010 je bil osip prispelih prispevkov torej 15%. Letno prejmemo v uredništvo 2x več prispevkov kot jih lahko objavimo. Razlog je visoka kvaliteta revije, vključenost v SSCI in indeksacija v tujih bazah, kar avtorje prispevkov pritegne k sodelovanju.
Redno sklicujemo sestanke uredniškega odbora revije, 1x letno pa tudi sestanek za recenzente revije.
V letu 2010 je bilo objavljenih 22 člankov, od tega 16 izvirnih znanstvenih člankov, delež izvirnih znanstvenih člankov v angleškem jeziku je bil 76 % (7 člankov) in 6 preglednih člankov. V letu 2009 je bilo objavljenih 14 izvirnih znanstvenih člankov, delež izvirnih znanstvenih člankov v angleškem jeziku je bil 29 % (4 članki). V letu 2008 15 % (2 članka) in v letu 2007 55 % (6 člankov).
Uvodnik	Izvirni članki Pregledni članki	Drugo
2007	0	11	7	0
2008	3	13	7	5
2009	0	14	6	3
2010	0	16	6	0
V zadnjih štirih letih je bilo v slovenskem jeziku objavljenih 25 izvirnih znanstvenih člankov in 28 preglednih znanstvenih člankov.
	Izvirni	Izvirni	Pregledni	Pregledni	Drugo	Drug
	slo.	ang.	slo.	ang.	slo.	ang.
2007	5	6	8	0	1	0
2008	11	2	8	0	8	2
2009	10	4	6	0	3	0
2010	9	7	6	0	0	0
REVIJE BILTEN V LETU 2010 (POROČILO O DELU)
Revijo je v 2010 še subvencioniral JAK, za kar je potrebna letna prijava na razpis in letno poročilo o delu.
V letu 2010 je bilo objavljenih 19 člankov, od tega 12 preglednih zanastvenih člankov (5 jih je v angleškem jeziku), 4 strokovni članki in 3 predgovori.
Žal so izšle le 3 in ne 4 številke Biltena. Strokovni kolegij IVZ je namreč sprejel sklep, da bo izdajanje revije Bilten ponudilo soizdajateljici Univerzi na Primorskem. Dotok člankov za revijo Bilten je nizek. Ker izdajamo še revijo Zdravstveno varstvo, ki je v SSCI, se avtorji raje odločajo za objavo v ZV.
63
ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST
Inštitut izdaja strokovni reviji Zdravstveno varstvo in Bilten: ekonomika, organizacija in informatika v zdravstvu. Poleg navedenih revij vsako leto izdamo tudi Zdravstveno statistični letopis in strokovna poročila s področja nalezljivih bolezni, ambulantnega predpisovanja zdravil in zdravstveno vzgojno promocijsko gradivo. V letu 2010 smo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev veliko publikacij izdali kot elektronski vir na spletni strani Inštituta.
Seznam izdanih publikacij v letu 2010
Tiskane publikacije
Zdravstveno varstvo Bilten
Zdravje v Sloveniji
Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja + priloga (cd) Plakat (Priložnosti za uvajanje gibanja med šolsko učno uro) 6. mednarodni simpozij Bilten Slovenske mreže Zdravih šol 2010 Poročilo o delu Zdravih šol v šolskem letu 2009/2010
Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja
Na poti v materinstvo: vodnik po pravicah nosečnic
Spregovorimo o depresiji in samomoru med starejšimi
Spregovorimo o samomoru in medijih
Register zdravil Republike Slovenije
Poklicne bolezni
Dojenček
Na poti v materinstvo Zajčkova pot v šolo Cepljenje
Spletne publikacije
Zdravje v Sloveniji
Poročila o delu Zdravih šol v šolskem letu 2008/2009
Predstavitev Sheme šolskega sadja
Poročila omejevanja trženja nezdrave prehrane
Poročilo dijaški obroki v letu 2009
Nacionalno poročilo za droge 2009 - slovenska verzija
Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja
SŠS evalvacija za ZZV-je
Odnos otrok in mladostnikov do gibanja
Svetovni dan gibanja
Knjižica telesnih vaj za starejše osebe
Priročnik Promocija zdravja mladih v Evropi
Predstavitev modela Zdrav življenjski slog v šoli
V gibanju tudi v starosti
Priročnik Izboljševanje duševnega zdravja
Spregovorimo o depresiji in samomoru med starejšimi
E-zloženka za splošno javnost (gripa)
Plakat (Priložnosti za uvajanje gibanja med šolsko učno uro) 6. mednarodni simpozij
64
Nacionalno poročilo za droge 2010 ang. in sl. verzija Poročilo telesna dejavnost v času nosečnosti
CD publikacije
Nacionalno poročilo za droge 2009 - slovenska verzija Nacionalno poročilo za droge 2010 ang. in sl. verzija Zdravstveno statistični letopis Slovenije 2008
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI Sistem kakovosti v laboratorijih
V	laboratorijih za sanitarno kemijo in sanitarno mikrobiologijo je vzpostavljen stabilen sistem kakovosti, ki ga redno presojamo z notranjimi presojami in z ocenjevanjem Slovenske akreditacije. Priložnosti za izboljšanje sistema so nedvomno pri obsežnosti dokumentacije, kjer je potrebno presoditi kje bi z manj obsežno dokumentacijo sistem naredili bolj uporaben za vsakodnevno uporabo in bi s tem prihajalo tudi do manj neskladnosti.
Na IVZ je bilo že več poskusov, da se vzpostavi sistem vodenja kakovosti na podlagi mednarodnega standarda ISO 9001. V letu 2010 smo izvedli več aktivnosti, ki so pripomogle k izgradnji sistema vodenja kakovosti. Dokumente sistema vodenja smo organizirali in izdelali intranetno mapo za dostop do dokumentov sistema vodenja. Pripravili in sprejeli smo izjavo o politiki kakovosti IVZ, kot temeljni dokument za vzpostavljanje sistema, pripravili navodilo za izdelavo dokumentov ter izdelali centralno evidenco dokumentov sistema vodenja.
Izdelali smo osnutek poslovnika kakovosti IVZ, delovni postopek za obvladovanje dokumentov sistema vodenja in zapisov ter pripravili popis procesov IVZ (shematski prikaz procesov).
IVZ ima vzpostavljen sistem nadzora nad odpadki na podlagi splošnega akta Načrt gospodarjenja z odpadki v IVZ in plana nadzora nad gospodarjenjem in ravnanjem z odpadki v IVZ.
V	letu 2010 smo izvedli notranjo presojo v vseh OE IVZ ter pripravili poročilo o notranji presoji z navedbo ugotovljenih odstopanj od zahtev in priporočil za odpravo ugotovljenih odstopanj.
4.3 POSLOVNI IZID
Tabela 9: Poslovni izid po letih v EUR, brez centov
	Leto 2010	Leto 2009
Prihodki	20.552.153	19.515.001
Odhodki	21.515.771	19.513.687
Poslovni izid	-963.618	1.314
Delež izida v prihodkih	-4,69	0,01
Izkaz prihodkov in odhodkov je podrobno obravnavan v računovodskem delu.
65
5.	NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA
V letu 2010 sicer ni bilo nepričakovanih dogodkov, ki bi vplivali na izvrševanje letnega programa dela. Na poslovanje IVZ pa sta močno vplivali dve aktivnosti, ki pa na koncu nista pripeljali do zastavljenega cilja. Na podlagi številnih pobud pričetih že konec leta 2009 in na podlagi usmeritev Sveta zavoda za zagotavljanje racionalne in vzdržne organizacije laboratorijske dejavnosti na področju sanitarne kemije in mikrobiologije je IVZ pripravil predlog za združitev laboratorijev IVZ z laboratoriji Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Postopek ni bil izpeljan do konca in do reorganizacije laboratorijske dejavnosti v letu 2010 ni prišlo, kar je povzročalo težave pri poslovanju in vplivalo na poslovni izid.
Druga pomembna sprememba, ki jo je IVZ predvidel v letu 2010 na podlagi postopkov, ki jih je vodilo Ministrstvo za zdravje, je bila selitev na drugo lokacijo. Zaradi zapletov pri načrtovani zamenjavi sedanje lokacije z novogradnjo, selitev ni bila realizirana. V letu 2010 pa je teklo veliko aktivnosti, ki so zahtevale udejstvovanje zaposlenih na IVZ pri načrtovanju prostorov in delovnih pogojev na predvideni lokaciji.
Poleg tega je v letu 2010 prišlo še do spremembe financiranja dejavnosti nabave in distribucije cepiv in sicer tako, da ZZZS poravna le dejansko nastale stroške nabave cepiva. IVZ je tako izgubil sredstva s katerimi je razpolagal v primeru, da je pri pogajanjih z dobaviteljem dosegel nižje cene od cen določenih v Pravilniku o določanju cen zdravil. Tudi navedeno je botrovalo temu, da je IVZ posloval s presežkom odhodkov nad prihodki, ki je bil večji od predvidenega v sprejetem finančnem načrtu.
6.	OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV
IVZ ima veliko vlogo pri izvajanju aktivnosti za katere mora poskrbeti družba, da zagotovi pogoje in okolje v katerem bodo ljudje zdravi, aktivnosti, ki jih lahko v širšem smislu definiramo kot javno zdravje. Te so potrebne za zagotavljanje najvišje stopnje zdravja prebivalcev vseh starostnih skupin in s tem podaljševanje življenja in predvsem zdravega življenja.
Izboljšanje zdravja celotne populacije in povečanje kvalitete in pričakovane dolžine življenja je globalni cilj, ki ga s svojim delovanjem zasledujemo. Glede na dolgoročnost cilja je neposredno merjenje uspeha na tem področju zelo težavno. Ne glede na to, pa s sledenjem procesnih ciljev spremljamo usmeritve in ocenjujemo doseganje globalnega cilja.
66
7. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA 7.1 FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA
Tabela 10: Finančni kazalniki poslovanja
Naziv kazalnika	Leto 2010	Leto 2009	Indeks 10/09
Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev	86,07	81,93	105,05
Delež amortizacije v celotnem prihodku	2,48	1,95	127,18
Dnevi obračanja zalog materiala	5,13	2,4	213,75
Koeficient celotne gospodarnosti	0,96	1	95,52
Delež terjatev v celotnem prihodku	16,2	15,79	102,60 J
Celotni prihodki doseženi v letu 2010 so znašali 20.552.153 EUR in celotni odhodki 21.515771 EUR. Ustvarjeni presežek odhodkov nad prihodki znaša 963.618 EUR.
Celotni prihodki v letu 2010 so višji od planiranih za 3,55%, celotni odhodki pa so višji od planiranih za 5,80%.
Neplačani prihodki oziroma terjatve do kupcev in do uporabnikov enotnega kontnega načrta predstavljajo 16,29% celotnih prihodkov, kar pomeni, da se plačila realizirajo v enomesečnem roku. Postopki izterjave se redno izvajajo, zato ugotavljamo, da se terjatve redno poravnavajo.
Celotni odhodki doseženi v letu 2010 so znašali 21.515.771 EUR in so bili za 10,26 % višji od doseženih v letu 2009 in 5,80% višji od načrtovanih.
8. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC
Pravna podlaga za notranje revidiranje pri posrednih proračunskih uporabnikih je 100. člen Zakona o javnih financah (Ur. l. RS št. 79/00, 124/00, 79/01, 30/02 in 110/02), po katerem je za vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema finančnega poslovodenja in kontrol ter notranjega revidiranja odgovoren predstojnik neposrednega in posrednega uporabnika.
Finančno poslovodenje obsega vzpostavitev in izvajanje načrtovanja in izvrševanja proračunov in finančnih načrtov, računovodenja in poročanja z namenom doseči zastavljene cilje ter zagotoviti, da bodo sredstva zavarovana pred izgubo, oškodovanji in prevarami. Notranje kontrole obsegajo sistem postopkov in metod, katerih cilj je zagotoviti spoštovanje načel zakonitosti, preglednosti, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti. Na IVZ smo za zagotovitev ustreznosti finančnega poslovanja in vzpostavitev sistema notranjih kontrol sprejeli vrsto internih aktov. V letu 2010 smo sprejeli ali posodobili naslednje interne akte:
« Poslovnik o delu strokovnega sveta Inštituta za varovanje zdravja RS, * Pravilnik o notranji organizaciji Inštituta za varovanje zdravja RS, « Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, « Pravilnik o dajanju informacij za javnost,
67
Pravilnik o uporabi službenih mobilnih telefonov, Pravilnik o notranji reviziji, Pravilnik o službenih potovanjih, « Pravilnik o nabavi in javnem naročanju na Inštitutu za varovanje zdravja RS,
*	Pravilnik o varstvu osebnih in zaupnih podatkov ter o varovanju dokumentarnega gradiva,
« Navodila za delo v kadrovski službi: Spremljanje predpisov s kadrovskega področja, « Navodilo za izdelavo in osvežitev splošnih aktov IVZ,
*	Navodila za delo v kadrovski službi: Predaja dokumentacije za obračun plač (Kadrovska služba in FRS-obračun plač),
« Navodilo o življenjskem ciklu podatkov v zbirkah podatkov IVZ, « Navodila za delo: Proces zaposlovanja in prenehanja zaposlitve,
Pri svojem delu upoštevamo načelo, da so za sestavo, kontrolo in likvidacijo knjigovodskih listin, ki so podlaga za knjiženje v poslovnih knjigah, zadolžene osebe, ki so hkrati odgovorne, da je listina takoj in pravilno sestavljena, kontrolirana in likvidirana. Gre za področja prejema in likvidacije računov za materiale in storitve, za izdajanje računov, blagajniško poslovanje, obračun plač in evidentiranje osnovnih sredstev. Pri tem je potrebno poudariti, da predstojniki in vodje oddelkov odgovarjajo za pravilnost postopkov in nadzirajo njihovo izvajanje.
Notranje revidiranje zagotavlja neodvisno preverjanje sistemov finančnega poslovodenja in kontrol ter svetovanje poslovodstvu za izboljšanje njihove učinkovitosti.
Po določbah Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (Ur. l. RS št. 72/02) mora IVZ zagotoviti notranje revidiranje na enega od sledečih načinov:
z lastno notranjo revizijsko službo, s skupno notranjo revizijsko službo ali « z zunanjimi izvajalci notranjega revidiranja.
V letu 2010 smo izvedli notranjo revizijo na področju pregleda evidentiranja podatkov o zaposlenih v kadrovski službi in upoštevanje načela ločenosti obdelovanja podatkov med kadrovsko službo in finančno-računovodsko službo pri podatkih, potrebnih za obračun plač. Za revidirano področje je bilo potrebno vzpostaviti ustrezne procese, pripraviti interne akte in navodila za delo z opredeljenimi odgovornimi osebami in krogotokom dokumentacije.
Notranja revizija se je izvajala tudi z zunanjim izvajalcem notranjega revidiranja na področju nabave in javnega naročanja, ki pa še ni zaključena.
Na osnovi opravljenih revizijskih pregledov je ugotovljeno, da so na vseh revidiranih področjih vzpostavljeni sistemi notranjih kontrol. Nekatere notranje kontrole delujejo zadovoljivo, v nekaterih primerih pa je potrebno sistem notranjih kontrol dopolniti, za kar so bila s strani notranje revizije dana priporočila.
Primerov, ki bi kazali na namerne kršitve, prevare in goljufije, notranja revizija ni evidentirala.
68
V letu 2010 smo nadaljevali z aktivnostmi v zvezi z upravljanjem (obvladovanjem) tveganj na IVZ. Register tveganj, ki je bil pripravljen v letu 2008, smo posodobili. Tveganja so opredelili in ocenili predstojniki po posameznih področjih, register tveganj pa je pripravljen na ravni zavoda. V registru tveganj so opredeljeni cilji, ki jih IVZ želi doseči, možna tveganja, ki lahko preprečijo doseganje zastavljenih ciljev, ukrepi (notranje kontrole) in odgovorni nosilci za obvladovanje tveganj. Tako pripravljen dokument bo IVZ zagotavljal večjo verjetnost, da bodo zastavljeni cilji doseženi, ob spoštovanju načel zakonitosti, preglednosti, učinkovitosti in gospodarnosti.
Pozitivni rezultati uvajanja dodatnih aktivnosti na področju upravljanja (obvladovanja) tveganj, skupaj z rednim izvajanjem notranjih revizij po posameznih področjih, se kažejo tudi v pripravljeni Izjavi o oceni notranjega nadzora javnih financ.
IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC
Podatki o PU:
INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA RS
Trubarjeva 2
1000 Ljubljana
Šifra PU: 92622
Matična številka: 5053951000
Podpisani se zavedam odgovornosti za vzpostavitev in stalno izboljševanje sistema finančnega poslovodenja in notranjih kontrol ter notranjega revidiranja v skladu s 100. členom Zakona o javnih financah z namenom, da obvladujem tveganja in zagotavljam doseganje ciljev poslovanja in uresničevanje proračuna.
Sistem notranjega nadzora javnih financ je zasnovan tako, da daje razumno, ne pa tudi absolutnega zagotovila o doseganju ciljev: tveganja, da splošni in posebni cilji poslovanja ne bodo doseženi, se obvladujejo na še sprejemljivi ravni. Temelji na nepretrganem procesu, ki omogoča, da se opredelijo ključna tveganja, verjetnost nastanka in vpliv določenega tveganja na doseganje ciljev in pomaga, da se tveganja obvladujejo uspešno, učinkovito in gospodarno.
Ta ocena predstavlja stanje na področju uveljavljanja procesov in postopkov notranjega nadzora javnih financ na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Oceno podajam na podlagi:
Ocene izvedenih revizij za področja pregleda evidentiranja podatkov o zaposlenih v kadrovski službi in upoštevanje načela ločenosti obdelovanja podatkov med kadrovsko službo in finančno-računovodsko službo pri podatkih, potrebnih za obračun plač, ter področje nabave in javnega naročanja. * Samoocenitev vodij organizacijskih enot za področja: Samoocenitveni vprašalnik so izpolnili predstojniki centrov in pomočnica direktorja za upravni center.
69
Na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije je vzpostavljen(o):
1. PRIMARNO KONTROLNO OKOLJE
(predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti)
a) na celotnem poslovanju,	o
b) na pretežnem delu poslovanja,	•
c) na posameznem področju poslovanja,	o
d) še ni vzpostavljeno, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,	o
e) še ni vzpostavljeno, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.	o
2. UPRAVLJANJE S TVEGANJI:
2.1 Cilji so realni in merljivi, tp. da so določeni indikatorji za merjenje doseganja ciljev
(predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti)
a) na celotnem poslovanju,	o
b) na pretežnem delu poslovanja,	•
c) na posameznih področjih poslovanja,	o
d) še niso opredeljeni, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,	o
e) še niso opredeljeni, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.	o
2.2 Tveganja, da se cilji ne bodo uresničili, so opredeljena in ovrednotena, določen je način ravnanja z njimi
(predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti)
a) na celotnem poslovanju,	o
b) na pretežnem delu poslovanja,	•
c) na posameznih področjih poslovanja,	o
d) še niso opredeljena, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,	o
e) še niso opredeljena, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.	o
3. NA OBVLADOVANJU TVEGANJ TEMELJEČ SISTEM NOTRANJEGA KONTROLIRANJA IN KONTROLNE AKTIVNOSTI, KI ZMANJŠUJEJO TVEGANJA NA SPREJEMNLJIVO RAVEN
(predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti)
a) na celotnem poslovanju,	o
b) na pretežnem delu poslovanja,	•
c) na posameznih področjih poslovanja,	o
d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,	o
e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.	o
70
4. USTREZEN SISTEM INFORMIRANJA IN KOMUNICIRANJA
(predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti)
a) na celotnem poslovanju,	o
b) na pretežnem delu poslovanja,	•
c) na posameznih področjih poslovanja,	o
d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,	o
e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.	o
5. USTREZEN SISTEM NADZIRANJA, KI VKLJUČUJE TUDI PRIMERNO (LASTNO, SKUPNO, POGODBENO) NOTRANJE REVIZIJSKO SLUŽBO
(predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti)
a) na celotnem poslovanju,	o
b) na pretežnem delu poslovanja,	•
c) na posameznih področjih poslovanja,	o
d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,	o
e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.	o
6. NOTRANJE REVIDIRANJE ZAGOTAVLJAM V SKLADU S PRAVILNIKOM O USMERITVAH ZA USKLAJENO DELOVANJE SISTEMA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC
(predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti)
a) z lastno notranjerevizijsko službo,	•
b) s skupno notranjerevizijsko službo,	o
c) z zunanjim izvajalcem notranjega revidiranja,	o
d) nisem zagotovil notranjega revidiranja.	o
Na podlagi izvedenih revizij smo pripravili sledeče pomembne ukrepe: « sprejem pravilnika o nabavi in javnem naročanju, « sprejem pravilnik o notranji reviziji,
*	skladno z reorganizacijo spremenjeno spremljanje po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih,
« izdelava osnutka pravilnika o računovodstvu in finančnem poslovanju.
Kljub izvedenim izboljšavam ugotavljamo, da obstajajo pomembna tveganja, ki jih še ne obvladujemo v zadostni meri:
*	neprimerno vzpostavljen in delujoč informacijski sistem, ki ne zagotavlja v zadostni meri podpore strokovnim nalogam in kakovostne analize podatkov,
« še nedokončana celostna ureditev področja varne obdelave občutljivih osebnih podatkov in
*	nepopolno vzpostavljene notranje kontrole na določenih področjih.
Poslovodni organ: Marija Seljak Datum podpisa predstojnika: 25.2.2011 Datum oddaje: 25.2.2011
71
9.	POJASNILA NA PODROČJIH, KJER ZASTAVLJENI CILJI NISO BILI DOSEŽENI
Pri pregledu aktivnosti ugotavljamo, da smo zastavljene letne cilje večinoma dosegli, istočasno pa smo s tem identificirali področja, priložnosti za izboljšanje, na katerih bomo v naslednjih letih intenzivno delali za doseganje večjega uspeha.
10.	OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA
IVZ opravlja aktivnosti za katere ga je ustanovila država in nanj prenesla nekatere funkcije, potrebne za zagotavljanje pogojev in okolja v katerih bodo ljudje zdravi, aktivnosti, ki jih lahko v širšem smislu definiramo kot javno zdravje. Z zagotavljanjem teh funkcij ima delovanje IVZ pomemben, čeprav posreden, vpliv na gospodarstvo, saj prispeva k temu, da so prebivalci Slovenije bolj zdravi, to pa pomeni tudi pozitiven vpliv na gospodarstvo in blaginjo.
11.	DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE IN POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH
11.1 PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROČJIH DELA
11.1.1 Analiza kadrovanja in kadrovske politike
Uvod
Na IVZ je bilo na dan 31. 12. 2010 v rednem delovnem razmerju 285 zaposlenih, od tega je bilo 29 zaposlenih za določen čas.
Od vseh navedenih zaposlenih je bilo na dan 31. 12. 2010 zaposlenih 6 pripravnikov (vsi v breme ZZZS), 11 zdravnikov specializantov (od katerih jih je bilo 5 financiranih s strani ZZZS). 18 zaposlenih je bilo zaposlenih s krajšim delovnim časom od polnega (od tega 10 v skladu s predpisi s področja starševskega varstva in 5 v skladu s predpisi s področja invalidskega zavarovanja), 4 pa za dopolnilno delo (po 146. členu Zakona o delovnih razmerjih). Za nadomeščanje odsotnih zaposlenih je bilo na dan 31. 12. 2010 v delovnem razmerju na IVZ 6 zaposlenih. Na IVZ je bilo ob koncu leta zaposlenih tudi 6 invalidov.
Tabela 11: Pregled števila zaposlenih na dan 31.12.2010
	Št. zap. za ned. čas	Št. zap. za dol. čas	Skupaj
Število zaposlenih na dan 31. 12.2010	256	29	285
Natančnejši prikaz spremljanja zaposlenih v letu 2010 po profilih je razviden iz priloge -»Obrazec 3 - Spremljanje kadrov 2010«.
72
STRUKTURA ZAPOSLENIH
Tabela 12: Pregled izobrazbene strukture 2010
Dosežena izobrazba	Število	%
IX. st. (doktorat)	23	8,1
VIII. st. (mag.+spec.)	53	18,6
VII/1 (visokošolska izobrazba)	39	13,7
VII/2 (univerzitetna izobrazba)	83	29,1
VI. st. (višješolska izobrazba)	25	8,8
V. st. (4- in 5-letna srednja šola)	50	17,5
IV. st. (3-letna srednja poklicna šola)	9	3,2
III. st. (OŠ in 2-letna šola)	0	0
II. st. (OŠ)	3	1,0
I. st.	0	0
Skupaj	285	100
Tabela 13: Gibanje izobrazbene strukture v preteklih letih
Stopnja izobrazbe	Št. del. 31.12.2007	Št. del. 31.12.2008	Št. del. 31.12.2009	Št. del. 31.12.2010	Indeks 2008/2007	Indeks 2009/2008	Indeks 2010/2009
I. stopnja (manj kot osnovna šola)	0	0	0	0	0	0,0	0,0
II. stopnja (osnovna šola)	5	5	4	3	125	100,0	75,0
III. stopnja (2 letna poklicna šola)	2	0	0	0	100	0,0	0,0
IV. stopnja (3 letna poklicna šola)	10	10	10	9	90,91	100,0	90,0
V. stopnja (srednja šola)	50	48	54	50	96,15	96,0	92,6
VI. stopnja (višja šola)	27	26	25	25	89,66	96,3	100,0
SKUPAJ I do VI	93	89	93	87	93,00	95,7	93,6
VII/1 visoka strokovna izobrazba	27	33	35	39	122,73	122,2	111,4
VII/2 univerzitetna izobrazba	65	67	83	83	90,28	103,1	100,0
VIII magisterij	10	11	12	14	90,91	110,0	116,7
VIII specializacija	24	24	31	29	85,71	100,0	93,5
VIII mag+spec.	12	10	10	10	150,00	83,3	100,0
73
IX doktorat+ spec.	9	7	6	6	90,00	77,7	100,0
IX doktorat	11	13	13	17	100,00	118,2	130,8
SKUPAJ VII/1 do IX	158	165	190	198	97,53	104,4	104,2
Skupaj	252	254	283	285	95,80	100,8	100,7
Od 285 zaposlenih je bilo 237 žensk, kar predstavlja 83,16% vseh zaposlenih in 48 moških, kar predstavlja 16,84% vseh zaposlenih.
Starostna struktura zaposlenih: Od 20 let do 30 let	44 zaposlenih (15,44%)
Od 31 let do 40 let	89 zaposlenih (31,23%)
Od 41 let do 50 let	93 zaposlenih (32,63%)
Od 51 let do 70 let	58 zaposlenih (20,35%)
Nad 70 let	1 zaposlen (0,35%)
Povprečna starost zaposlenih konec leta 2010 je bila 41,5 let (0,5 leta več kot leto poprej).
74
BOLNIŠKE ODSOTNOSTI
Po računovodski evidenci je bilo v letu 2010 v breme IVZ (odsotnosti do 30 dni) v bolniškem staležu, oziroma je bilo zaradi bolezni in poškodb, povezanih z delom, ter zaradi nesreč izven dela, odsotnih 191 zaposlenih, in sicer skupno 2843 dni.
Zaradi boleznin in odsotnosti zaradi poškodb nad 30 dni ter zaradi nege družinskih članov je bilo v preteklem letu odsotnih 89 zaposlenih, ki so prejeli nadomestilo za 1076 dni.
Primerjava bolniških odsotnosti s preteklimi leti je razvidna iz spodnje tabele:
Tabela 14: Primerjava bolniških odsotnosti v letih 2008 - 2010
Vrsta odsotnosti	Št. del. v 2008	Trajanje bolniške odsotnosti 2008 ( v dnevih)	Št. del. v 2009	Trajanje bolniške odsotnosti 2009 (v dnevih)	Št. del. 2010	Trajanje bolniške odsotnosti 2010 (v dnevih)
Plačnik nadomestila IVZ						
Boleznine do 30 dni	135	1969	167	2294	174	2624
Nezgode povezane z delom	2	7	3	48	3	42
Nezgode izven dela	8	95	6	56	14	177
Skupaj v breme IVZ	145	2071	176	2398	191	2843
Plačnik nadomestila ZZZS						
Boleznine nad 30 dni	5	457	16	129	22	341
Poškodbe nad 30 dni	1	11	0	0	2	36
Nega družinskih članov	49	513	58	455	65	699
Skupaj v breme ZZZS	55	981	74	584	89	1076
Skupaj trajanje bolniške odsotnosti	200	3052	250	2982	280	3919
GIBANJE ZAPOSLENIH (FLUKTUACIJA)
V letu 2010 se je na IVZ na novo zaposlilo 38 zaposlenih, zaposlitev pa je v letu 2010 prenehala 35 zaposlenim.
Iz spodnjih tabel so razvidna področja, na katerih so se zaposlovali novi zaposleni, in področja, s katerih so v preteklem letu odhajali zaposleni.
75
Tabela 15: Prikaz področij dela, na katerih se je zaposlovalo v letu 2010
Področje dela	Število novih zaposlitev	Od tega nadomeščanje odsotnosti zaposlenega	Od tega nadomestilo odhoda
Izvajanje letnega programa javnega zdravja	9,5	2	2
Izvajanje laboratorijske dejavnosti	0	/	/
Izvajanje upravno administrativne dejavnosti	4	2	1
Izvajanje nalog na projektih	5	/	/
Izvajanje dejavnosti nabave in distribucije cepiv	1	1	/
Pripravniki in specializanti (refundiranje s strani ZZZS)	13	/	/
Program CINDI	2	/	/
Program SVIT	2,5	/	/
Ostalo (javna služba)	1	/	1
Skupaj	38	5	4
Tabela 16: Prikaz področij dela, na katerih so prenehale zaposlitve v letu 2010
Področje dela	Število prenehanja zaposlitev
Izvajanje letnega programa javnega zdravja	3
Izvajanje laboratorijske dejavnosti	5
Izvajanje upravno administrativne dejavnosti	4
Izvajanje nalog na projektih	3
Izvajanje dejavnosti nabave in distribucije cepiv	0
Pripravniki in specializanti (refundirani s strani ZZZS)	18
Program CINDI	1
Ostalo (javna služba)	1
Skupaj	35
V	letu 2010 se je upokojilo 7 zaposlenih. 11.1.2 Ostale oblike dela
V	letu 2010 je IVZ sklenil z zunanjimi sodelavci 63 podjemnih pogodb - od tega je pogodb sklenjenih za potrebe izvajanja Programa SVIT in Programa preventive pogodb), ostale pa na različnih področjih (projekti). Skupni strošek dela po pogodbah je v letu 2010 znašal 261.745,17 EUR.
bila večina CINDI (47 podjemnih
76
Leta 2010 je bilo sklenjenih za potrebe IVZ tudi 85 pogodb o avtorskem delu. Večji delež avtorskih pogodb je bil sklenjen za potrebe izvedbe predavanj in delavnic, nekaj pa tudi za druge potrebe (lektoriranje, prevajanje, priprava določenih vsebin). Skupni strošek avtorskih honorarjev je v letu 2010 znašal 76.597,97 EUR.
Za študentsko delo (preko študentskega servisa) smo v letu 2010 namenili 86.711,62 EUR. To obliko dela smo uporabljali na več področjih dela (administrativna podpora, komunikacijska dejavnost, anketiranje, popisovanje in arhiviranje, vnos podatkov, pomoč na področju IT itd.). Povečanemu obsegu študentskega dela v primerjavi z lanskim letom pa je botroval povečan obseg opravil v zvezi z urejanjem arhiva, zagotavljanjem administrativne podpore skupnim službam, zagotavljanje nemotenega dela na področju odnosov z javnostmi (kjer odhoda zaposlene nismo nadomestili z novo zaposlitvijo), povečanim obsegom administrativnega dela v kadrovski službi (zaradi prvotno predvidenega prenosa zaposlenih iz sanitarnih laboratorijev).
11.1.3 Izobraževanje, specializacije in pripravništva
Na področju izobraževanja je bilo največ podiplomskega izobraževanja, na področju strokovnega izpopolnjevanja pa so prevladovale aktivne udeležbe na strokovnih posvetih, konferencah in kongresih.
Ob koncu leta 2010 se je izobraževalo oziroma dodatno šolalo 42 zaposlenih. V dodiplomske programe je bilo vpisanih 5 zaposlenih. V programe za pridobitev naziva magister znanosti je bilo vpisanih 9 zaposlenih, v doktorske pa 21 zaposlenih. Od 7 specializacij, ki so ob koncu leta potekale v breme IVZ, jih 6 poteka na področju javnega zdravja, 1 pa na področju preizkušanja zdravil. Magistrski študiji potekajo na različnih področjih, pri doktorskem študiju pa prevladuje področje medicine.
Od skupnega števila 285 zaposlenih se jih je konec leta izobraževalo 14,7 %, kar je za dobro odstotno točko več kot v predhodnem letu (13,4 %).
Za izobraževanje in izpopolnjevanje smo v letu 2010 planirali 150.000 EUR (54.000 EUR je bilo planiranih za stroške že odobrenih izobraževanj za pridobitev višje stopnje izobrazbe, za usposabljanja in udeležbe na kratkotrajnih izobraževanjih 76.000 EUR in 20.000 EUR za organizacijo notranjih izobraževanj).
Za dodiplomska, podiplomska in specialistična izobraževanja po sklenjenih pogodbah smo v letu 2010 namenili skupno 53.512,84 EUR, za ostala strokovna izpopolnjevanja pa 110.753,60 EUR (od tega je bilo okrog 44.000 EUR iz namenskih sredstev - mladi raziskovalci, specializacije, projekti - ki pa niso bila zajeta v planiranih stroških iz prejšnjega odstavka, tako da je bila dejanska realizacija v postavki ostala strokovna izpopolnjevanja nižja od načrtovane).
Tudi lani smo kot učna ustanova omogočali usposabljanje pripravnikom. V letu 2010 je s pripravništvom na IVZ pričelo 9 pripravnikov (5 analitikov v laboratorijski medicini, 2 sanitarna inženirja, 1 zdravstveni sodelavec in 1 laboratorijski tehnik). Od teh so 3 pripravništvo zaključili že v letu 2010. Poleg njih je na podlagi pogodb iz leta 2009 v lanskem letu pripravništvo zaključilo še 10 pripravnikov (3 inženirji laboratorijske biomedicine, 3 analitiki v
77
laboratorijski medicini, 1 analitik v referenčnem/akreditiranem laboratoriju, 1 zdravstveni sodelavec, 1 laboratorijski analitik in 1 laboratorijski tehnik).
Ob koncu leta 2010 smo zaposlovali tudi 11 zdravnikov specializantov (od katerih jih je bilo 5 financiranih s strani ZZZS), od tega sta dva pričela s specializacijo v lanskem letu. V letu 2010 se ni zaključila nobena specializacija.
11.2 POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH V LETU 2010
Tabela 17: Pregled stroškov dela po vrstah za leto 2010 in primerjava s predhodnim letom ter planom za leto 2010 v EUR
■	Naziv	Planirano	Realizirano
A.	NEOPREDMETENA SREDSTVA	899.180	73.705
1.	Programska oprema	899.180	73.705
B.	NEPREMIČNINE	0	0
1.	Zgradbe	0	0
C.	OPREMA	163.937	127.568
1.	Medicinska oprema	69.217	45.410
	- laboratorijska oprema	69.217	45.410
2.	Nemedicinska oprema	94.720	82.158
	- informacijska tehnologija	81.970	31.134
	- drugo	12.750	51.024
	Skupaj investicije	1.063.117	201.273
Večja odstopanja od plana beležimo pri nabavi programske opreme in informacijske tehnologije za nakup programske opreme, računalnikov in strežnikov za posodobitev informacijske tehnologije, ki pa dejansko v letu 2010 ni bila izvedena.
Nabava laboratorijske opreme prav tako odstopa od planirane, saj ni prišlo do realizacije nabave opreme. Glavnina druge nemedicinske opreme predstavlja nakup vozila za laboratorijsko dejavnost, saj je bilo obstoječe vozilo že dotrajano in je bilo v letu 2010 odpisano.
11.3 POROČILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH V LETU 2010
Za leto 2010 nismo planirali vzdrževalnih del zaradi načrtovane selitve na novo lokacijo. Kljub temu smo zaradi nujnih vzdrževalnih del v letu 2010 porabili 517.570 EUR.
78
RAČUNOVODSKO POROČILO ZA LETO 2010
Oseba odgovorna za pripravo računovodskega poročila: Marko Bandelj Odgovorna oseba zavoda: Marija Seljak
1.1 UVOD
Računovodsko poročilo je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava.
Pri vodenju poslovnih knjig, vrednotenju računovodskih postavk in kontroliranju se uporabljajo: Zakon o računovodstvu,
Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava, « Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona o računovodstvu,
■	Navodilo o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev, Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava ter
■	Slovenski računovodski standardi.
Računovodsko poročilo obsega računovodske izkaze in pojasnila ter razkritja v zvezi z računovodskimi izkazi.
Poleg vseh zakonskih in podzakonskih predpisov, ki veljajo v računovodstvu, smo pri pripravi računovodskih izkazov upoštevali še naslednje pomembnejše računovodske usmeritve :
Prevrednotovanje sredstev in obveznosti do virov sredstev:
Prevrednotovanje zaradi okrepitve, oslabitve ali odprave oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev v letu 2010 ni bilo opravljeno. Prevrednotovanje ostalih sredstev in obveznosti do virov sredstev pa je bilo opravljeno v skladu s predpisi, ki veljajo za proračun in proračunske uporabnike.
Metoda vrednotenja zalog:
Zaloge materiala se vrednotijo po nabavni vrednosti, vodijo se po metodi stalnih cen z odmikom. Stalne cene se oblikujejo na podlagi cenika cepiv, ki je izdelan na osnovi prijavljenih cen pri Agenciji za zdravila ter na podlagi Aneksa številka 2 k Splošnemu dogovoru.
Izkazovanje terjatev in obveznosti do tujih partnerjev:
Terjatve in obveznosti v tuji valuti so v bilanci stanja izkazane v evrski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan obračunskega obdobja.
Popravek vrednosti terjatev:
Popravek vrednosti terjatev je oblikovan na podlagi izkušenj iz preteklih obračunskih obdobij in glede na pričakovanja v prihodnjem obračunskem obdobju. Popravek vrednosti terjatev se oblikuje za terjatve, ki starostno presegajo zapadlost enega leta ter tiste, za katere odgovorne osebe sumijo, da ne bodo izterjane na podlagi pregleda bonitetne ocene kupca.
Sodila za razmejevanje prihodkov in odhodkov za izvajanje javne službe in prihodkov in odhodkov od prodaje blaga in storitev na trgu:
Inštitut za varovanje zdravja (v nadaljevanju IVZ) v svojih poslovnih knjigah vodi v skladu z navodili Ministrstva za zdravje ločeno evidenco o prihodkih po vrstah in namenih, in sicer ločeno na sredstva, ki se nanašajo na javno službo in na tista, ki se nanašajo na prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu. Neposredni stalni in spremenljivi stroški bremenijo neposredno stroškovno mesto oz. dejavnost. Sodilo za razmejevanje splošnih spremenljivih stroškov in stalnih stroškov pa je
80
razmerje med prihodki poslovanja, doseženimi pri opravljanju dejavnosti javne službe in tistimi, ki so doseženi pri prodaji blaga in storitev na trgu. Izkazovanje zalog materiala tujih lastnikov:
Zaloge materiala tujih lastnikov, hranjenega v našem skladišču, vodimo v izvenbilančni evidenci in istočasno tudi obveznosti do lastnikov teh zalog.
Nameni, za katere so bile oblikovane dolgoročne rezervacije ter oblikovanje in poraba dolgoročnih rezervacij:
Dolgoročne rezervacije so oblikovane kot vir za črpanje amortizacije tistih opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih je IVZ prejel od donatorjev oziroma je prejel sredstva za nabavo le-teh. Dolgoročne rezervacije se črpajo glede na vrednost obračunane amortizacije v tekočem letu za osnovna sredstva, ki jih je IVZ prejel od donatorjev.
Podatki o pomembnejših opredmetenih osnovnih sredstvih in neopredmetenih sredstvih, ki so že v celoti odpisana, pa se še vedno uporabljajo za opravljanje dejavnosti:
Najpomembnejšo postavko opreme, ki je že v celoti odpisana, a se še vedno uporablja, predstavlja laboratorijska oprema. Amortizacijska doba laboratorijske opreme je pet let.
1.2 POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA IN PRILOGAM K BILANCI STANJA
Bilanca stanja IVZ vsebuje podatke o stanju sredstev in obveznosti do njihovih virov ob koncu obračunskega obdobja, po stanju na dan 31.12.2010. Podrobnejša vsebina, členitev in oblika bilance stanja za leto 2010 je predpisana s Pravilnikom o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava.
Tabela 1: Skrajšan pregled bilance stanja na dan 31. 12. 2010 in primerjava na dan 31. 12. 2009 v EUR
■	Postavka	31.12.2010	31.12.2009	Indeks	Delež 2010
	SREDSTVA				
A.	DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU	2.567.994	2.965.818	86,59	30,13 %
1.	Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve	499.902	426.969	117,08	5,87 %
2.	Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev	276.233	185.810	148,66	3,24 %
3.	Nepremičnine	2.928.542	3.019.544	96,99	34,36 %
4.	Popravek vrednosti nepremičnin	1.537.417	1.488.325	103,30	18,04 %
5.	Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva	6.843.312	6.606.348	103,59	80,29 %
6.	Popravek vrednosti opreme in drugih opredmetenih osn. sred.	5.890.112	5.412.908	108,82	69,11 %
B.	KRATKOROČNA SREDSTVA, RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE	5.817.031	7.304.655	79,63	68,25 %
1.	Denarna sredstva v blagajni in takoj unovčljive vrednostnice	157	53	296,23	0,00 %
2.	Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah	2.468.026	4.222.821	58,44	28,96 %
3.	Kratkoročne terjatve do kupcev	123.716	96.482	128,23	1,45 %
Tabela 1 se nadaljuje .
81
■	Postavka	31.12.2010	31.12.2009	Indeks	Delež 2010
4.	Dani predujmi in varščine	1.545	620	249,19	0,02 %
5.	Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta	2.813.498	2.447.142	114,97	33,01 %
6.	Druge kratkoročne terjatve	193.379	51.188	377,78	2,27 %
7.	Aktivne časovne razmejitve	216.710	486.349	44,56	2,54 %
C.	ZALOGE	137.990	138.473	99,65	1,62 %
1.	Obračun nabave materiala	0	0	0	0,00 %
2.	Zaloga materiala	137.990	138.473	99,65	1,62 %
I.	AKTIVA SKUPAJ	8.523.015	10.408.946	81,88	100,00 %
	Aktivni konti izvenbilančne evidence	5.054.715	5.209.364	97,03	
	OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV				
D.	KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE	5.200.401	6.013.709	86,48	61,02 %
1.	Kratkoročne obveznosti za prejete predujme in varščine	230.463	236.767	97,34	2,70 %
2.	Kratkoročne obveznosti do zaposlenih	596.235	547.253	108,95	7,00 %
3.	Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev	3.435.449	3.861.681	88,96	40,31 %
4.	Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja	109.801	178.063	61,66	1,29 %
5.	Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta	47.498	46.825	101,44	0,56 %
6.	Pasivne časovne razmejitve	780.955	1.143.120	68,32	9,16 %
E.	LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI	3.322.614	4.395.237	75,60	38,98 %
1.	Dolgoročne pasivne časovne razmejitve	32.407	40.579	79,86	0,38 %
2.	Dolgoročne rezervacije	7.864	7.965	98,73	0,09 %
3.	Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osn.sr.	2.845.974	2.959.338	96,17	33,39 %
4.	Presežek prihodkov nad odhodki	436.369	1.387.355	31,45	5,12 %
I.	PASIVA SKUPAJ	8.523.015	10.408.946	81,88	100,00 %
	Pasivni konti izvenbilančne evidence	5.054.715	5.209.364	97,03	
Postavke v bilanci stanja izkazujejo resnično in pošteno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev. Postavke prikazujejo stanje v poslovnih knjigah na dan 31. 12. 2010 in so seštevek vknjižb, ki so izdelane na osnovi knjigovodskih listin. Stanje v poslovnih knjigah je bilo predhodno usklajeno s popisom sredstev in obveznosti do virov sredstev. Elaborat o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev je pripravila centralna popisna komisija IVZ.
Iz bilance stanja IVZ na dan 31. 12. 2010 je razvidno, da znaša bilančna vsota 8.523.015 EUR in se je v primerjavi z letom prej znižala za 18,12 %, glede na planirano vrednost pa je nižja za 24,94 %. Izvenbilančna vsota znaša 5.054.715 EUR in je v primerjavi s predhodnim letom in planom nižja za 2,97 %.
82
Tabela 2: Skrajšan pregled bilance stanja na dan 31. 12. 2010 in primerjava s planom za leto 2010 v EUR
	Postavka	31.12.2010	Plan 2010	Indeks
	SREDSTVA			
A.	DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU	2.567.994	3.483.859	73,71
1.	Neopredmetena sredstva in dolgoročne akt. čas. razmejitve	499.902	1.326.149	37,70
2.	Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev	276.233	273.090	101,15
3.	Nepremičnine	2.928.542	3.019.545	96,99
4.	Popravek vrednosti nepremičnin	1.537.417	1.543.332	99,62
5.	Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva	6.843.312	6.770.286	101,08
6.	Popravek vrednosti opreme in drugih opredmetenih osn. sred.	5.890.112	5.815.699	101,28
B.	KRATKOROČNA SREDSTVA, RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE	5.817.031	7.733.338	75,22
1.	Denarna sredstva in terjatve	5.600.321	7.149.544	78,33
2.	Aktiven časovne razmejitve	216.710	583.794	37,12
C.	ZALOGE	137.990	138.473	99,65
2.	Zaloga materiala	137.990	138.473	99,65
I.	AKTIVA SKUPAJ	8.523.015	11.355.670	75,06
	Aktivni konti izvenbilančne evidence	5.054.715	5.209.364	97,03
	OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV			
D.	KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE	5.200.401	7.003.096	74,26
1.	Kratkoročne obveznosti	4.419.446	5.079.279	87,01
2.	Pasivne časovne razmejitve	780.955	1.923.817	40,59
E.	LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI	3.322.614	4.352.574	76,34
1.	Dolgoročne pas. čas. razm. in dolgoročne rezervacije	40.271	46.584	86,45
2.	Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osn. sred.	2.845.974	3.407.530	83,52
3.	Presežek prihodkov nad odhodki	436.369	898.460	48,57
I.	PASIVA SKUPAJ	8.523.015	11.355.670	75,06
	Pasivni konti izvenbilančne evidence	5.054.715	5.209.364	97,03
83
Tabela 3: Pregled sredstev in obveznosti do virov sredstev po vrstah in po letih za obdobje od leta 2008 do 2010 in primerjava s planom 2010
Naziv	2010	Plan 2010	2009	2008
Dolgoročna sredstva	2.567.994	3.483.859	2.965.818	2.671.867
kratkoročna sredstva in AČR	5.817.031	7.733.338	7.304.655	5.035.234
Zaloge	137.990	138.473	138.473	207.811
Kratkoročne obveznosti in PČR	5.200.401	7.003.096	6.013.709	4.737.171
Lastni viri in dolgoročne obveznosti	3.322.614	4.352.574	4.395.237	3.177.741
Izvenbilančna evidenca	5.054.715	5.209.364	5.209.364	3.456.129
Slika 1: Pregled sredstev in obveznosti do virov sredstev po vrstah in po letih za obdobje od leta 2008 do 2010 in primerjava s planom 2010
Glede na preteklo leto so se znižale vse postavke bilance stanja.
84
1.2.1 Sredstva
A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU
V bilanci stanja izkazujemo naslednja stanja:
Tabela 4: Pregled neopredmetenih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev po postavkah in letih v EUR
Konto	Naziv	31.12.2010	31.12.2009	Indeks
003	Dolgoročne premoženjske pravice	499.902	426.969	117,08 %
003	Skupaj	499.902	426.969	117,08 %
01	Popravek vrednosti	276.233	185.810	148,66 %
	Sedanja vrednost neopredmetenih sredstev	223.669	241.159	92,74 %
Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev se je v letu 2010 povečala za 72.933 EUR, sedanja vrednost znaša 223.669 EUR.
Tabela 5: Pregled nepremičnin po postavkah in letih v EUR
Konto	Naziv	31.12.2010	31.12.2009	Indeks
020	Zemljišča	304.226	304.226	100,00 %
021	Zgradbe	2.624.315	2.715.317	96,65 %
02	Skupaj	2.928.541	3.019.543	96,99 %
03	Popravek vrednosti nepremičnin	1.537.417	1.488.324	103,30 %
	Sedanja vrednost nepremičnin	1.391.124	1.531.219	90,85 %
Nabavna vrednost nepremičnin se je v letu 2010 zmanjšala za 91.002 EUR. Zmanjšanje se je opravilo zaradi prenosa hladilne komore za cepiva med opremo, saj je bila v letu 2010 načrtovana selitev in bi se hladilna komora selila na drugo lokacijo. Odpisana vrednost nepremičnin znaša 1.537.417 EUR, sedanja vrednost pa 1.391.124 EUR.
V poslovnih knjigah so knjižene naslednje nepremičnine: zgradba Trubarjeva 2, trafo postaja,
■	zgradba Zaloška 29,
■	zgradba Grablovičeva, * zgradba Bohoričeva,
■	zgradba Glonarjeva,
■	zemljišče Trubarjeva, Obrežna, Prešernov trg,
■	zemljišče Bohoričeva.
Za nepremičnine imamo urejeno zemljiškoknjižno dokumentacijo.
85
Tabela 6: Pregled opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev po postavkah in letih v EUR
Konto	Naziv	31.12.2010	31.12.2009	Indeks
040	Oprema	6.205.708	6.026.569	102,97 %
041	Drobni inventar	539.013	536.458	100,48 %
045	Druga opredmetena osnovna sredstva	43.321	43.321	100,00 %
047	Oprema in druga opredm. OS, ki se pridobivajo	55.270	0	0,00 %
04	Skupaj	6.843.312	6.606.348	103,59 %
05	Popravek vrednosti opreme	5.890.112	5.412.908	108,82 %
	Sedanja vrednost opreme	953.200	1.193.440	79,87 %
Nabavna vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2010 povečala za 236.964 EUR in znaša 6.843.312 EUR. Odpisana vrednost znaša 5.890.112 EUR, sedanja vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev pa znaša 953.200 EUR in je v primerjavi s preteklim letom nižja za 20,13 %.
Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju znašajo na dan bilance stanja 2.567.994 EUR. Njihova sestava, odpisanost in izračunana stopnja odpisanosti so prikazani v tabeli 7.
Tabela 7: Pregled dolgoročnih sredstev na dan 31. 12. 2010 po nabavni, odpisani in neodpisani vrednosti s stopnjo odpisanosti v EUR
Naziv	Nabavna vrednost	Popravek vrednosti	Neodpisana vrednost	Odpisanost sredstev
Materialne pravice	499.902	276.233	223.669	55,26%
Stavbna zemljišča	304.226	0	304.226	0,00%
Gradbeni objekti	2.624.315	1.537.417	1.086.898	58,58%
Laboratorijska oprema	4.183.338	3.590.619	592.719	85,83%
Računalniki in računalniška oprema	959.267	879.619	79.648	91,70%
Merilne in kontrolne naprave	34.284	25.160	9.124	73,39%
Pohištvo	512.963	412.824	100.139	80,48%
Drobni inventar	539.013	539.013	0	100,00%
Druga oprema	559.177	442.877	116.300	79,20%
Investicije v teku	55.270	0	0	0,00%
Skupaj	10.271.755	7.703.762	2.567.993	75,00%
Povprečna stopnja odpisanosti sredstev znaša 75,00 %. Najvišje odstotke odpisanosti beležimo pri opremi in drugih opredmetenih osnovnih sredstvih kamor štejemo: laboratorijsko opremo, računalnike in računalniško opremo, merilne in kontrolne naprave, pohištvo, drobni inventar in ostalo opremo. Najnižjo stopnjo odpisa imamo pri materialnih pravic, kar je posledica novih nabav v preteklih letih.
86
Tabela 8: Pregled vrst dolgoročnih sredstev po nabavni vrednosti za leto 2010 in primerjava s predhodnim letom ter izračun deleža za posamezno leto v EUR
Naziv	31.12.2010	31.12.2009	Indeks	Delež 2010	Delež 2009
Materialne pravice	499.902	426.969	117,08%	4,87%	4,25%
Stavbna zemljišča	304.226	304.226	100,00%	2,96%	3,03%
Gradbeni objekti	2.624.315	2.715.317	96,65%	25,55%	27,01%
Laboratorijska oprema	4.183.338	4.071.038	102,76%	40,73%	40,50%
Računalniki in računalniška oprema	959.267	930.482	103,09%	9,34%	9,26%
Merilne in kontrolne naprave	34.284	34.284	100,00%	0,33%	0,34%
Pohištvo	512.963	504.257	101,73%	4,99%	5,02%
Drobni inventar	539.013	536.458	100,48%	5,25%	5,34%
Druga oprema	559.177	529.830	105,54%	5,44%	5,27%
investicije v teku	55.270	0	-	0,54%	0,00%
Skupaj	10.271.755	10.052.861	102,18%	100,00%	100,00%
Nabavna vrednost dolgoročnih sredstev se je v opazovanem obdobju povečala za 2,18 %. V letu 2010 se je vrednost povečala materialnim pravicam in sicer za 17,08 %, vrednost stavbnega zemljišča je ostala enaka. Povečala se je vrednost laboratorijske opreme, računalnikov in računalniške opreme ter druge opreme.
V letu 2010 smo planirali za 1.063.113 EUR investicij. Podrobnejše poročilo o izvedenih investicijah je navedeno v točkah 1.8 in 1.9 tega poročila.
Za uskladitev stanja dolgoročnih sredstev in sredstev v upravljanju smo izvedli popis sredstev in obveznosti do virov sredstev po stanju na dan 31. 12. 2010.
IVZ nima dolgoročnih sredstev v finančnem najemu.
B) KRATKOROČNA SREDSTVA (RAZEN ZALOG) IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Stanje kratkoročnih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev na dan bilance stanja in primerjava s predhodnim letom je prikazana v tabeli 9.
87
Tabela 9: Pregled vrst kratkoročnih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev za leto 2010 in primerjava s predhodnim letom v EUR
Naziv	31.12.2010	31.12.2009	Indeks	Delež 2010	Delež 2009
Denarna sredstva v blagajni	157	53	296,23 %	0,00 %	0,00 %
Dobroimetje pri bankah	2.468.026	4.222.821	58,44 %	42,43 %	57,81 %
Kratkoročne terjatve do kupcev	123.716	96.482	128,23 %	2,13 %	1,32 %
Dani predujmi in varščine	1.545	620	249,19 %	0,03 %	0,01 %
Kratkoročne terjatve do upor. EKN	2.813.498	2.447.142	114,97 %	48,37 %	33,50 %
Druge kratkoročne terjatve	193.379	51.188	377,78 %	3,32 %	0,70 %
Aktivne časovne razmejitve	216.710	486.349	44,56 %	3,73 %	6,66 %
Skupaj	5.817.031	7.304.655	79,63 %	100,00 %	100,00 %
Kratkoročna sredstva, razen zalog in aktivne časovne razmejitve predstavljajo 68,25 % v strukturi vseh sredstev.
V	okviru kratkoročnih sredstev predstavlja največji delež dobroimetje pri bankah in kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta.
Za uskladitev stanja kratkoročnih sredstev smo izvedli popis sredstev po stanju na dan 31. 12. 2010. Na predlog popisne komisije je predlagano oblikovanje popravka vrednosti kratkoročnih terjatev v višini 3.312,72 EUR. Za oblikovanje popravka vrednosti terjatev so bile predlagane terjatve, katerih valuta presega leto dni oziroma odgovorne osebe sumijo neizterljivost. Za terjatve, za katere upravičeno ni več mogoče pričakovati, da bodo v prihodnosti poplačane (izbris poslovnega subjekta iz registra, neizterljiva terjatev kljub vloženi izvršbi) je popisna komisija predlagala izbris terjatev v višini 6.860,85 EUR.
Pri denarnih sredstvih in zalogah materiala pri opravljenem popisu ni bilo ugotovljenih odstopanj, prav tako ni bil potreben odpis zastarelih zalog.
Denarna sredstva v blagajni in takoj unovčljive vrednostnice znašajo na dan bilance stanja 157 EUR, kar je tudi v skladu s sklepom o blagajniškem maksimumu.
Denarna sredstva na računu znašajo 2.468.026 EUR.
Kratkoročne terjatve do kupcev znašajo 123.716 EUR in so se glede na preteklo leto povečale za 28,23 %. Vseh terjatev na dan 31. 12. 2010 je 149.860 EUR, od tega je za 26.144 EUR oblikovanih popravkov vrednosti terjatev.
V	tabeli 10 je prikazanih deset največjih kupcev po saldu na dan 31. 12. 2010. Ostali kupci v državi in tujini so predvsem zasebne ambulante, tako da so vrednosti terjatev po posameznem kupcu nižjih zneskov.
88
Tabela 10: Prikaz 10 največjih kupcev po saldu na dan 31.12.2010 v EUR
Naziv	Saldo
Zavod RS za blagovne rezerve	9.723,70
Barsos-MC d.o.o.	8.895,31
Hofer trgovina d.o.o.	6.680,07
Ljubljanske mlekarne d.d.	5.926,92
Klinkon zdravstveni zavod	4.095,58
JP KPV, d.o.o.	3.492,66
Delikatesa d.d.	2.799,31
BTC d.d.	2.580,70
Zasebna ambulanta dr. Ftičar Terezija	2.469,01
Zasebna ambulanta Todorovic-Popovic	2.239,87
Skupaj	48.903,13
Dani predujmi in varščine znašajo na dan bilance stanja 1.545 EUR in se nanašajo na vnaprej plačane kotizacije za konference oziroma seminarje in nočitve v hotelih.
Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta (v nadaljevanju uporabnikov EKN) znašajo 2.813.498 EUR in so se glede na preteklo leto zvišale za 14,97 %.
V tabeli 11 je prikazanih deset največjih uporabnikov EKN po saldu na dan 31. 12. 2010.
Tabela 11: Prikaz kratkoročnih terjatev do uporabnikov EKN na dan 31. 12. 2010 po partnerjih v EUR
Naziv	Saldo
ZZZS	2.123.086
Ministrstvo za zdravje	317.217
ZZV Ljubljana	64.880
ZD Ljubljana	31.351
ZZV Maribor	27.271
ZD Sežana	26.194
ZD Velenje	21.934
MOP - Agencija RS za okolje	20.942
ARRS	18.343
Ministrstvo za obrambo	16.145
Skupaj	2.667.363
89
Druge kratkoročne terjatve znašajo na dan bilance stanja 193.379 EUR in se prikazane v tabeli 12.
Tabela 12: Pregled drugih kratkoročnih terjatev po postavkah in letih v EUR
Naziv	31.12.2010	31.12.2009	Indeks
Kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij	29.375	76.939	38,18
Terjatve za vstopni davek na dodano vrednost	163.772	-25.935	-631,5
Ostale kratkoročne terjatve	233	184	126,36
Skupaj	193.379	51.188	377,78
Kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij zajemajo refundacije za boleznine in invalidnine in so se glede na preteklo leto znižale za 61,82 %. Terjatve za vstopni davek na dodano vrednost znašajo 163.772 EUR in so posledica knjiženja popravka izračunanega odbitnega deleža davka na dodano vrednost, ki se je spremenil iz 51 % na realno 56 %.
Aktivne časovne razmejitve znašajo na dan bilance stanja 216.710 EUR in se prikazane v tabeli 13. Aktivne časovne razmejitve predstavljajo vnaprej plačane naročnine na strokovne revije, članarine za leto 2011, razmejeni del zavarovanj za leto 2011 in razmejitve, ki jih pričakujemo od Evropske Unije za projekte.
Tabela 13: Pregled aktivnih časovnih razmejitev po postavkah in letih v EUR
Naziv	31.12.2010	31.12.2009	Indeks
Kratkoročno odloženi odhodki	9.675	2.206	438,6
Prehodno nezaračunani prihodki	207.035	484.143	42,76
Skupaj	216.710	486.349	44,56
C) ZALOGE
Zaloge na dan 31. 12. 2010 znašajo 137.990 EUR. Zajemajo zalogo samoplačniškega cepiva, ki se je glede na preteklo leto znižala za 0,35 %. Stanje na dan 31. 12. 2010 in primerjava s predhodnim letom je prikazana v tabeli 14.
Tabela 14: Pregled zalog po postavkah in letih v EUR
Naziv	31.12.2010	31.12.2009	Indeks
Zaloga materiala	137.990	138.473	99,65
Z dobavitelji cepiva so sklenjene pogodbe, ki omogočajo sukcesivno naročanje in dobavo, zato so trenutne zaloge ustrezne za nemoteno preskrbo prebivalstva s cepivi.
90
1.2.2 Obveznosti do virov sredstev
D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Vrednost kratkoročnih obveznosti in pasivnih časovnih razmejitev na dan bilance stanja, primerjava s predhodnim letom, indeks povečanja glede na predhodno leto in struktura kratkoročnih obveznosti so prikazane v tabeli 15.
Tabela 15: Pregled vrst kratkoročnih obveznosti in pasivnih časovnih razmejitev na dan 31. 12. 2010 in primerjava s predhodnim letom v EUR
Naziv	31.12.2010	31.12.2009	Indeks	Delež 2010	Delež 2009
Kratkoročne obveznosti za predujme	230.463	236.767	97,34	4,43 %	3,94 %
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih	596.235	547.253	108,95	11,47 %	9,10 %
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev	3.435.449	3.861.681	88,96	66,06 %	64,21 %
Druge kratkoročne obveznosti iz posl.	109.801	178.063	61,66	2,11 %	2,96 %
Kratkoročne obveznosti do upor.EKN	47.498	46.825	101,44	0,91 %	0,78 %
Pasivne časovne razmejitve	780.955	1.143.120	68,32	15,02 %	19,01 %
Skupaj	5.200.401	6.013.709	86,48	100,00 %	100,00 %
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in pasivne časovne razmejitve predstavljajo 61,02 % vseh obveznosti do virov sredstev. Skupno so se glede na predhodno leto zmanjšale za 13,52 %.
V strukturi kratkoročnih obveznosti predstavljajo največji delež kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 66,06 %, pasivne časovne razmejitve 15,02 % in kratkoročne obveznosti do zaposlenih ki znašajo 11,47 % kratkoročnih obveznosti.
Kratkoročne obveznosti za prejete predujme in varščine znašajo na dan bilance stanja 230.463 EUR. Njihova struktura je prikazana v tabeli 16.
Tabela 16: Pregled kratkoročnih obveznosti za prejete predujme in varščine po postavkah v EUR
Plačnik predujma - varščine	Znesek
Prejeti predujmi - kupci v državi	230
Prejeti predujmi - neposredni proračunski uporabniki	60.486
Prejeti predujmi ZZZS	8.937
Prejeti predujmi - sredstva EU projektov	160.811
Skupaj	230.463
91
Sredstva EU projektov so prikazana v tabeli 16a po posameznem projektu.
Tabela 16a: Pregled prejetih sredstev EU projektov s stanjem na dan 31. 12. 2010
Naziv	Saldo
APHECOM	2.191
CORELLATIONS	3.205
DNEVI AIDSA-WHO	103
ECAB	39.952
ECHO	25.052
ENNAH	1.000
EuNetHTA	14.313
HIA-NMAC	8.894
HIV-COBATEST	19.418
INTEGRIS	695
INTERLINKS	21.279
OSPI	1.779
POL MARK	1.184
PROGREENS	6.263
PROJEKT SHIPSAN	2.788
RAPID	3.361
RICHE	7.406
STEPS	1.927
Skupaj_	160.811
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih znašajo na dan bilance stanja 596.235 EUR in se nanašajo na obveznosti za izplačilo plač za mesec december 2010. Obveznosti do zaposlenih so bile v celoti poravnane 10. januarja 2011.
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev znašajo na dan bilance stanja 3.435.449 EUR. Obveznosti do dobaviteljev poravnavamo na dan zapadlosti računov. Največji delež obveznosti do dobaviteljev predstavljajo obveznosti do dobaviteljev cepiv.
Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja znašajo na dan bilance stanja 109.801 EUR. Njihova struktura je prikazana v tabeli 17.
Tabela 17: Pregled drugih kratkoročnih obveznosti iz poslovanja po postavkah in letih v EUR
Naziv	31.12.2010	31.12.2009	Indeks
Druge kratkoročne dajatve	86.576	81.874	105,74
Obveznosti za DDV	1.252	56.335	2,22
Ostale kratkoročne obveznosti iz poslovanja	2.304	18.993	12,13
Obveznosti na podlagi odtegljajev od prejemkov zaposlenih	19.669	20.861	94,29
Skupaj	109.801	178.063	61,66
92
Druge kratkoročne dajatve v višini 86.576 EUR predstavljajo prispevke za plače zaposlenih, obveznosti na podlagi odtegljajev od prejemkov zaposlenih pa v višini 19.669 EUR predstavljajo sredstva za najete kredite zaposlenih, ki so po administrativni prepovedi nakažejo na finančno organizacijo. Ostale kratkoročne obveznosti iz poslovanja so naše obveznosti do delavcev na podlagi neizplačanih potnih nalogov.
Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta (v nadaljevanju uporabnikov EKN) znašajo na dan bilance stanja 47.498 EUR, njihova struktura pa je prikazana v tabeli 18.
Tabela 18: Pregled drugih kratkoročnih obveznosti iz poslovanja po postavkah in letih v EUR
Naziv	31.12.2010	31.12.2009	Indeks
Kratkoročne obveznosti do neposrednih uporabnikov proračuna	270	227	118,94
Kratkoročne obveznosti do posrednih uporabnikov proračuna	47.172	46.598	101,23
Kratkoročne obveznosti do občin	56	0	-
Skupaj	47.498	46.825	101,44
Kratkoročne obveznosti v višini 47.172 EUR predstavljajo obveznosti do univerz za opravljene storitve ali izobraževanja zaposlenih.
Pasivne časovne razmejitve znašajo na dan bilance stanja 780.955 EUR in so se glede na predhodno obdobje zmanjšale za 31,68 %. Po posameznih skupinah financerjev so prikazane v tabeli 19.
Tabela 19: Pregled kratkoročno odloženih prihodkov
Naziv	Saldo
Odloženi prihodki - ZZZS, program Cindi in Svit	667.873,69
Odloženi prihodki - Ministrstvo za znanost in tehnologijo - raziskovalci	28.565,37
Odloženi prihodki - Ministrstvo za zdravje - raziskovalci	24.399,13
Odloženi prihodki - projekt MOSA	3.178,05
Druge pasivne časovne razmejitve	56.939,28
Skupaj	780.955,52
Na drugih pasivnih časovnih razmejitvah je evidentiran tisti del prejetih sredstev, ki jih mora IVZ prenakazati podizvajalcem ali drugim institucijam.
E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
Vrednost lastnih virov in dolgoročnih obveznosti na dan bilance stanja, primerjava s predhodnim letom, indeks povečanja glede na predhodno leto in struktura dolgoročnih obveznosti so prikazane v tabeli 20.
93
Tabela 20: Pregled lastnih virov in dolgoročnih obveznosti po vrstah na dan 31. 12. 2010 in primerjava s predhodnim letom v EUR
Naziv vira/obveznosti	31.12.2010	31.12.2009	Indeks	Delež 2010	Delež 2009
Dolgoročne pasivne časovne razmej.	32.407	40.579	79,86	0,98 %	0,92 %
Dolgoročne rezervacije	7.864	7.965	98,73	0,24 %	0,18 %
Obveznosti za NDS in OOS	2.845.974	2.959.338	96,17	85,65 %	67,33 %
Presežek prihodkov na odhodki	436.369	1.387.355	31,45	13,13 %	31,56 %
Skupaj	3.322.614	4.395.237	75,60	100,00 %	100,00 %
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve znašajo na dan bilance stanja 32.407 EUR in se nanašajo na prejete donacije za nakup osnovnih sredstev - laboratorijske opreme. Stanje in spremembe postavke so prikazane v tabeli 21.
Tabela 21: Pregled dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v EUR
Stanje oz. sprememba	Znesek
Stanje na dan 31.12.2009	40.579
Nadomeščanje amortizacije	8.172
Stanje na dan 31.12.2010	32.407
Dolgoročne rezervacije znašajo na dan bilance stanja 7.864 EUR in so namenjene nadomeščanju stroškov amortizacije nabavljenih osnovnih sredstev iz sredstev projektov. Stanje in spremembe postavke so prikazane v tabeli 22.
Tabela 22: Pregled dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v EUR
Stanje oz. sprememba	Znesek
Stanje na dan 31.12.2009	7.965
Obračunana amortizacija za osnovna sredstva	101
Stanje na dan 31.12.2010	7.864
Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva znašajo na dan bilance stanja 2.845.974 EUR. Izračunavajo se po metodologiji, ki jo je za proračunske uporabnike na podlagi pravilnika predpisalo Ministrstvo za finance.
94
Tabela 23: Pregled stanja in sprememb obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v EUR
Stanje oz. sprememba		Znesek	
Stanje na dan 31.12.2009		2.959.338	
+ prejeta sredstva v upravljanje s strani ustanovitelja		406	
+ prejeta sredstva za nabavo osnovnih sredstev od ustanovitelja		0	
+ prejeta namenska denarna sredstva za nabave osnovnih sred.		0	
+ prenos poslovnega izida iz preteklih let po sklepu sveta za izveden nakup sredstev		0	
- zmanjšanje stroškov amortizacije, ki se nadomešča v breme obveznosti do virov sredstev (konto 4629)		113.772	
+ prenos uskladitve sredstev v upravljanju		0	
- izločitev sredstev v upravljanju		0	
Stanje na dan 31.12.2010		2.845.972	
Tabela 24: Pregled stanja in sprememb presežka prihodkov nad odhodki v EUR			
Stanje oz. sprememba		Znesek	
Stanje na dan 31.12.2009		1.387.354	
- prenos poslovnega izida iz preteklih let		7.180	
+ presežek prihodkov nad odhodki za leto 2010		0	
- presežek odhodkov nad prihodki za leto 2010		963.618	
- prenos uskladitve sredstev v upravljanju			
+ presežek prihodkov nad odhodki		19.813	
Stanje na dan 31.12.2010		436.369	
Presežek odhodkov nad prihodki znaša na dan 31. 12. 2010 za 963.618EUR. F) IZVENBILANČNA EVIDENCA
V izvenbilančni evidenci vodi IVZ zaloge cepiva, hranjene v skladišču IVZ, vendar v lasti ZZZS in Zavoda za blagovne rezerve v višini 3.362.643 EUR, prejete bančne garancije od dobaviteljev v višini 1.662.639 EUR in dane bančne garancije v višini 29.433 EUR.
Na izvenbilančnih kontih pa je vodena tudi laboratorijska oprema v tuji lasti s sedanjo vrednostjo 0 EUR, ki jo je IVZ prejel v petletno brezplačno uporabo.
95
1.3 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV IN POJASNILA K IZKAZU
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov je izdelan na osnovi pravilnika o letnih poročilih. Postavke v izkazu prihodkov in odhodkov so ugotovljene v skladu z Zakonom o računovodstvu in drugimi podzakonskimi predpisi ter Slovenskimi računovodskimi standardi. Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov obračunskega obdobja je upoštevano načelo nastanka poslovnega dogodka.
Tabela 25: Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov za leto 2010 in primerjava z letom 2009 v EUR
m	Naziv	2010	2009	Indeks	Delež 2010	Delež 2009
A	PRIHODKI OD POSLOVANJA	20.392.492	19.433.858	104,93	99,22 %	99,58 %
1.	Prihodki od prodaje proizvodov in storitev	20.392.492	19.433.858	104,93	99,22 %	99,58 %
B	FINANČNI PRIHODKI	7.704	8.633	89,24	0,04 %	0,04 %
C	DRUGI PRIHODKI	81.768	70.349	116,23	0,40 %	0,36 %
Č	PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI	70.189	2.161	3.247,99	0,34 %	0,01 %
1.	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev		0	-	0,00 %	0,00 %
2.	Drugi prevrednotovalni prihodki	70.189	2.161	3.247,99	0,34 %	0,01 %
D	CELOTNI PRIHODKI	20.552.153	19.515.001	105,31	100,00 %	100,00 %
E	STROSKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV	12.589.076	11.339.214	111,02	58,51 %	58,11 %
1.	Stroški materiala	9.667.760	9.258.023	104,43	44,93 %	47,44 %
2.	Stroški storitev	2.921.316	2.081.191	140,37	13,58 %	10,67 %
F	STROŠKI DELA	8.253.056	7.630.236	108,16	38,36 %	39,10 %
1.	Plače in nadomestila plač	6.326.411	5.872.581	107,73	29,40 %	30,09 %
2.	Prispevki za socialno varnost delodajalcev	1.132.778	1.047.277	108,16	5,26 %	5,37 %
3.	Drugi stroški dela	793.867	710.378	111,75	3,69 %	3,64 %
G	AMORTIZACIJA	510.296	381.297	133,83	2,37 %	1,95 %
H	REZERVACIJE_	0	0	-	0,00 %	0,00 %
I	DAVEK OD DOBIČKA_	0	0	-	0,00 %	0,00 %
J	OSTALI DRUGI STROŠKI	129.743	100.663	128,89	0,60 %	0,52 %
K	FINANČNI ODHODKI	504	978	51,53	0,00 %	0,01 %
L	DRUGI ODHODKI	25.780	3.018	854,21	0,12 %	0,02 %
M	PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI	7.316	58.281	12,55	0,03 %	0,30 %
1.	Odhodki od prodaje osnovnih sredstev	0	15	0,00	0,00 %	0,00 %
2.	Ostali prevrednotovalni poslovni odhodki	7.316	58.266	12,56	0,03 %	0,30 %
N	CELOTNI ODHODKI	21.515.771	19.513.687	110,26	100,00 %	100,00 %
O	PRESEŽEK PRIHODKOV	0	1.314	0,00		
P	PRESEŽEK ODHODKOV	963.618	0	-		
96
Tabela 26: Skrajšan izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov za leto 2010 in primerjava s planom za leto 2010 v EUR
■	Naziv	2010	Plan 2010	Indeks
A	PRIHODKI OD POSLOVANJA	20.392.492	19.765.522	103,17
1.	Prihodki od prodaje proizvodov in storitev	20.392.492	19.765.522	103,17
B	FINANČNI PRIHODKI	7.704	8.633	89,24
C	DRUGI PRIHODKI	81.768	70.349	116,23
Č	PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI	70.189	2.160	3.249,49
D	CELOTNI PRIHODKI	20.552.153	19.846.664	103,55
E	STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV	12.589.076	11.616.415	108,37
1.	Stroški materiala	9.667.760	9.638.638	100,30
2.	Stroški storitev	2.921.316	1.977.777	147,71
F	STROŠKI DELA	8.253.056	8.179.460	100,90
G	AMORTIZACIJA	510.296	425.898	119,82
H	REZERVACIJE	0	0	-
I	DAVEK OD DOBIČKA	0	0	-
J	OSTALI DRUGI STROŠKI	129.743	100.663	128,89
K	FINANČNI ODHODKI	504	978	51,53
L	DRUGI ODHODKI	25.780	3.018	854,21
M	PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI	7.316	9.127	80,16
N	CELOTNI ODHODKI	21.515.771	20.335.559	105,80
O	PRESEŽEK PRIHODKOV	0	0	-
P	PRESEŽEK ODHODKOV	963.618	488.895	197,10
Iz izkaza prihodkov in odhodkov IVZ za leto 2010 je razvidno, da so bili ustvarjeni celotni prihodki v razdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 v višini 20.552.153 EUR in celotni odhodki 21.515.771 EUR. Ustvarjeni presežek odhodkov nad prihodki znaša 963.618EUR.
Celotni prihodki v letu 2010 so višji v primerjavi s planiranimi za 3,55 %, celotni odhodki pa za 5,80 %. Razlogi za odstopanja od plana bodo predstavljeni v nadaljevanju pri obrazložitvi posamezne postavke.
1.3.1 Analiza prihodkov
V strukturi prihodkov znašajo prihodki od poslovanja 99,22 % vseh prihodkov. Ostali prihodki znašajo v skupni strukturi prihodkov le 0,78 %.
97
Tabela 27: Izkaz prihodkov iz poslovanja od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010 v EUR
Naziv	2010	Plan 2010	2009	2008
Prihodki iz poslovanja	20.392.492	19.765.522	19.433.858	17.100.356
Prihodki iz poslovanja
21000.000 20 000.000 19 000.000 18 000.000 17 000.000 16 000.000 15 000.000
2010 plan 2009 2008 2Q1Q
Slika 2: Primerjava prihodkov od poslovanja po letih za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010
Iz slike in tabele je razvidno, da prihodki iz poslovanja v opazovanem obdobju naraščajo. Primerjalno z letom 2008 so višji za 19,25 %, primerjalno z letom 2009 za 4,9 % in s planom za leto 2010 za 3,17 %.
Doseženi prihodki iz poslovanja po vrstah za leto 2010, primerjava z letom 2009 in izračunana struktura prihodkov za posamezno leto so prikazani v tabeli 28.
Tabela 28: Pregled prihodkov po vrstah za leto 2010 in primerjava s predhodnim letom v EUR
Prihodki iz sredstev javnih financ	2010	2009	Indeks	Delež 2010	Delež 2009
- Program javnega zdravja_	3.409.540	4.050.197	84,182	16,72%	20,84%
- Zavod za zdravstveno zavarovanje	10.559.532	8.902.111	118,62	51,78%	45,81%
Drugi prihodki iz sredstev javnih financ	2.485.302	2.626.173	94,636	12,19%	13,51%
Prihodki od prodaje na trgu_	3.938.117	3.855.377	102,15	19,31%	19,84%
Skupaj_	20.392.492	19.433.858	104,93	100,00%	100,00%
IVZ prejema prihodke iz poslovanja iz sredstev nacionalnega programa, prihodke iz programa zdravstvenih storitev, prihodke iz naslova distribuiranja cepiva med ostale javno zdravstvene ustanove in zasebne ambulante (cepitelje), prihodke na osnovi sklenjenih pogodb o izvajanju dejavnosti, ki so v javnem interesu, prihodke iz naslova laboratorijske dejavnosti za posamezne
98
naročnike, prihodke iz naslova raziskovalne dejavnosti in prihodke iz naslova sodelovanja pri evropskih projektih.
Med prihodki od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je največji delež prihodek za nabavo cepiv, ki znaša 5.915.130 EUR. Sledijo sredstva za izvajanje programa SVIT, ki so v letu 2010 znašala 2.038.867 EUR. Ostali prihodki ZZZS se nanašajo na izvajanje drugih zdravstvenih storitev (CINDI, terciar in drugo).
Prihodki iz poslovanja so v letu 2010 v primerjavi s predhodnim letom višji za 4,93 %, zaradi višjih prihodkov iz naslova pridobljenih sredstev s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter povečanih prihodkov od prodaje na trgu.
Tabela 29: Pregled prihodkov iz poslovanja po vrstah za leto 2010 in primerjava s planom za leto 2010 v EUR
Prihodki iz sredstev javnih financ	2010	Plan 2010	Indeks
- Program javnega zdravja	3.409.540	3.400.041	100,28
- Zavod za zdravstveno zavarovanje	10.559.532	10.536.608	100,22
Drugi prihodki iz sredstev javnih financ	2.485.302	2.430.206	102,27
Prihodki od prodaje na trgu	3.938.117	3.398.667	115,87
Skupaj	20.392.492	19.765.522	103,17
Višji prihodki tržne dejavnosti se nanašajo na višje prihodke od prodaje samoplačniških cepiv in opravljenih analiz v laboratorijih.
Tabela 30: Pregled ostalih prihodkov po vrstah za leto 2010 in primerjava z letom 2009, letom 2008 in planom za leto 2010 v EUR
Naziv	2010	Plan 2010	2009	2008
Finančni prihodki	7.704	8.633	8.633	48.381
Drugi prihodki	81.768	70.349	70.349	43.344
Prevrednotovalni poslovni prihodki	70.189	2.160	2.161	38.900
Skupaj	159.661	81.142	81.143	130.625
Finančne prihodke predstavljajo predvsem prihodki od obresti sredstev na vpogled in od pozitivnih tečajnih razlik. Finančni prihodki iz naslova obresti od sredstev na vpogled so nižji od planiranih zaradi nižjega stanja denarnih sredstev na računu med letom.
Druge prihodke predstavljajo prihodki od donacij v višini 8.954 EUR, prihodki iz preteklih let in prejete odškodnine v višini 11.498 EUR ter prihodki tujih projektov v višini 61.316 EUR.
Med prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki izkazujemo prevrednotenje zalog cepiva v višini 787 EUR, izterjane odpisane terjatve v višini 9.254 EUR ter popravek odbitnega deleža DDV v višini 60.148 EUR.
99
90.000 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0
Slika 3: Primerjava ostalih prihodkov iz poslovanja po letih za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010
1.3.2 Analiza odhodkov
Celotni odhodki doseženi v letu 2010 so znašali 21.515.771 EUR in so bili za 10,26 % višji glede na preteklo leto in za 5,80 % višji od planiranih.
V	strukturi odhodkov predstavljajo 44,93 % vseh odhodkov stroški materiala, 13,58 % stroški storitev, 38,36 % stroški dela, 2,37 % stroški amortizacije. Ostali stroški predstavljajo v celotni strukturi stroškov le 0,76 %.
V	tabeli 31 in sliki 4 so prikazani stroški po vrstah in po letih od leta 2008 do leta 2010, skupaj s primerjavo plana za leto 2010.
Tabela 31: Pregled stroškov po vrstah od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010 v EUR
Naziv	2010	Plan 2010	2009	2008
Stroški materiala	9.667.760	9.638.638	9.258.023	8.159.263
Stroški storitev	2.921.316	1.977.777	2.081.191	1.879.229
Stroški dela	8.253.056	8.179.460	7.630.236	6.800.335
Amortizacija	510.296	425.898	381.297	276.021
Ostali stroški	163.343	113.786	162.940	103.053
Skupaj	21.515.771	20.335.559	19.513.687	17.217.901
100
Slika 4: Pregled stroškov po vrstah od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010
Stroški materiala v letu 2010 po vrstah, primerjava z letom 2009 in izračunana struktura po vrstah za posamezno leto so prikazani v tabeli 32.
Tabela 32: Pregled stroškov materiala po vrstah za leto 2010 in primerjava s predhodnim letom ter planom za leto 2010 v EUR
Naziv	2010	Plan 2010	2009	Indeks plan	Indeks 10/09	Delež 2010
Porabljena zdravila in zdr. material	8.266.899	8.628.177	7.975.266	95,81	103,66	85,51%
- medicinski potrošni material	8.266.899	8.628.177	7.975.266	95,81	103,66	85,51%
Ostali zdravstveni material	1.005.289	629.534	897.181	159,69	112,05	10,40%
- laboratorijski material	1.004.906	624.387	886.284	160,94	113,38	10,39%
ostali zdravstveni material	383	5.147	10.897	7,44	3,51	0,00%
Porabljen nezdravstveni material	395.572	380.927	385.576	103,84	102,59	4,09%
- stroški porabljene energije	163.829	180.568	180.539	90,73	90,74	1,69%
- voda	10.929	9.371	9.371	116,63	116,63	0,11%
- pisarniški material	71.149	76.020	76.801	93,59	92,64	0,74%
- ostali nezdravstveni material	149.665	114.968	118.865	130,18	125,91	1,55%
Skupaj	9.667.759	9.638.638	9.258.023	100,30	104,43	100,00%
Med porabljena zdravila in zdravstveni material uvrščamo cepiva, medicinski material, porabljen pri programu SVIT in referenčni material. Stroški na tej postavki so za 4,19 % nižji od načrtovanih zaradi manjše nabave cepiv.
Planirani stroški laboratorijskega materiala so bili 624.387 EUR, vendar je bila dejanska realizirana nabava za 60,94 % višja in je znašala 1.004.906 EUR. Planirana nabava se je nanašala na odzivnost pri programu Svit, vendar je bila odzivnost dejansko večja od planirane. Primerjalno s preteklim obdobjem pa so bili stroški višji za 13,38%.
101
Stroški storitev v letu 2010 po vrstah, primerjava z letom 2009 in izračunana struktura po vrstah za posamezno leto so prikazani v tabeli 33.
Tabela 33: Pregled stroškov storitev po vrstah za leto 2010 in primerjava s predhodnim letom ter planom za leto 2010 v EUR
Naziv	2010	Plan 2010	2009	Indeks plan	Indeks 10/09	Delež 2010
Zdravstvene storitve	99.268	113.439	119.544	87,51	83,04	3,40 %
- laboratorijske storitve	93.137	110.212	116.317	84,51	80,07	3,19 %
- ostale zdravstvene storitve	6.131	3.227	3.227	190,00	190,00	0,21 %
Nezdravstvene storitve	2.822.047	1.864.338	1.961.647	151,37	143,86	96,60 %
- storitve vzdrževanja	517.570	385.672	399.659	134,20	129,50	17,72 %
- stroški najemnin	108.514	71.474	81.550	151,82	133,06	3,71 %
- strokovno izobraževanje, spec.	157.233	128.834	80.059	122,04	196,40	5,38 %
- ostale nezdravstvene storitve	2.038.730	1.278.358	1.400.379	159,48	145,58	69,79 %
Skupaj	2.921.316	1.977.777	2.081.191	147,71	140,37	100,00 %
Stroški storitev so v primerjavi z letom 2009 višji za 40,37 %. Največji porast beležimo pri stroških poštnih in kurirskih storitev, ki bistveno odstopajo od storitev v letu 2009 in so tudi večji od načrtovanih. Razlog za odstopanje je večja odzivnost v programu SVIT. Višji od načrtovanih so bili tudi stroški avtorskih pogodb, podjemnih pogodb in stroški študentskega dela.
Med stroške najemnin so vključeni stroški najema dvoran za izvedbo delavnic, seminarjev, kongresov in drugih dogodkov, najem strežnikov in najem parkirnega prostora za službena vozila.
Med ostale nezdravstvene storitve spadajo stroški telefonskih in poštnih storitev, stroški prevoza cepiv po regijah, stroški zavarovanj, stroški opravljenih del po avtorskih in podjemnih pogodbah, sejnine članom nadzornega sveta, stroški službenih potovanj ter stroški revizij, intelektualnih in prevajalskih storitev, stroški tiskanja, varovanja in čiščenja objektov ter stroški računalniških obdelav.
Stroški dela v letu 2010 po vrstah, primerjava z letom 2009 in izračunana struktura po vrstah za posamezno leto so prikazani v tabeli 34.
Tabela 34: Pregled stroškov dela po vrstah za leto 2010 in primerjava s predhodnim letom ter planom za leto 2010 v EUR
Naziv	2010	Plan 2010	2009	Indeks plan	Indeks 10/09	Delež 2010
Plače zaposlenih	6.326.411	6.348.084	5.872.581	99,66	107,73	76,66 %
Dajatve na plače	1.132.778	1.022.042	1.047.277	110,83	108,16	13,73 %
Stroški PDPZ in drugi stroški dela	793.867	809.335	710.378	98,09	111,75	9,62 %
Skupaj	8.253.056	8.179.461	7.630.236	100,90	108,16	100,00 %
102
Iz izkaza prihodkov in odhodkov je razvidno, da znašajo stroški dela IVZ v letu 2010 8.253.056 EUR, kar pomeni 38,36 % vseh stroškov.
Bruto plače zaposlenih so se povečale za 7,73 %.
Regres za letni dopust je bil v letu 2010 izplačan v skladu s kolektivno pogodbo.
Drugi prejemki, ki so bili izplačani zaposlenim so solidarnostne pomoči, odpravnine ob upokojitvi in dodatno kolektivno zavarovanje.
Povprečno število zaposlenih na podlagi opravljenih ur v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 je bilo 278,62.
Stroški amortizacije znašajo v letu 2010 510.296 EUR. Stroški so višji od lanskih za 33,83 %. Povečanje je predvsem posledica novih nabav. V letu 2010 se je skladno z navodili Ministrstva za finance spremenila amortizacijska stopnja za računalniško opremo iz 25 % na 50 %.
Tabela 35: Pregled ostalih stroškov in dohodkov po vrstah za leta od 2008 do 2010 in primerjava s planom za leto 2010 v EUR
Naziv	2010	Plan 2010	2009	2008
Drugi stroški	129.743	100.663	100.663	89.892
Finančni odhodki	504	978	978	288
Drugi odhodki	25.780	3.018	3.018	8.279
Prevrednotovalni odhodki	7.316	9.127	58.281	4.594
Skupaj	163.343	113.786	162.940	103.053
Slika 5: Pregled ostalih stroškov in odhodkov po vrstah za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010
Drugi stroški so se v letu 2010 povečali primerjalno s preteklim letom in planom za 28,89 %. Sem spadajo dajatve, ki niso odvisne od rezultata, kot so takse, članarine, sodni stroški, nadomestilo za
103
stavbno zemljišče, odvoz smeti, nadomestila za dopolnitev kvote za Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov in drugi.
Finančni odhodki so v letu 2010 znašali 504 EUR in predstavljajo predvsem zamudne obresti za nepravočasno plačane obveznosti do dobaviteljev in negativne tečajne razlike. Glede na preteklo leto so se znižali zaradi dobre likvidnosti, saj smo vse obveznosti do dobaviteljev poravnavali v roku zapadlosti.
Drugi odhodki so znašali 25.780 EUR in so v višini 6.808 EUR posledica usklajevanja projekta, v višini 18.954 EUR so posledica popravka amortizacije, 18 EUR je stotinskih izravnav.
Prevrednotovalni poslovni odhodki so znašali 7.316 EUR. Glede na preteklo leto so nižji za 87,45 %. Nanašajo se na oblikovanje popravka vrednosti terjatev v višini 4.004 EUR ter prevrednotenja zalog cepiva v višini 3.312 EUR.
1.3.3 Presežek odhodkov nad prihodki
IVZ je v letu 2010 ustvaril presežek odhodkov nad prihodki v višini 963.618 EUR.
Tabela 36: Gibanje presežka odhodkov nad prihodki od leta 2008 do 2010 in primerjava s planom 2010 v EUR
	2010	Plan 2010	2009	2008
Izid iz poslovanja	-963.618	-488.895	1.314	13.080
Slika 6: Primerjava presežka odhodkov nad prihodki po letih za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010
Za leto 2010 smo planirali 488.895 EUR presežka odhodkov nad prihodki. Dodaten presežek odhodkov je posledica recesije in s tem zmanjševanja proračunskih sredstev za naloge, ki se izvajajo. Dodaten presežek odhodkov je posledica spremembe zaračunavanja cepiv, skladno z aneksom št. 2 k Splošnemu dogovoru ZZZS.
104
1.4 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka je evidenčni izkaz, v katerem je upoštevano računovodsko načelo denarnega toka oziroma načelo plačane realizacije. Iz tega izkaza je razvidno gibanje javnofinančnih prihodkov in odhodkov.
V izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka so prihodki razvrščeni na podlagi dejanskih prihodkov na prihodke iz sredstev javnih financ, druge prihodke za izvajanje dejavnosti javne službe in prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu. Odhodki pa so razvrščeni na osnovi uvodoma omenjenih sodil.
Prihodki po načelu denarnega toka za leto 2010 znašajo 20.232.195 EUR, odhodki pa 21.377.540 EUR. Razlika odhodkov nad prihodki znaša 1.145.345 EUR.
Tabela 37: Skrajšan prikaz izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka za obdobje 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 in primerjava z letom 2009 v EUR
	Postavka	2010	2009	Indeks	Delež 2010
I.	SKUPAJ PRIHODKI	20.232.195	19.597.990	103,24	100,00 %
1.	PRIHODKI OD IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE	16.363.918	15.592.350	104,95	80,88 %
A.	Prihodki iz sredstev javnih financ	15.486.084	14.602.556	106,05	76,54 %
a.	Prejeta sredstva iz državnega proračuna	5.307.658	5.891.820	90,09	26,23 %
b.	Prejeta sredstva iz občinskih proračunov_	45.625	56.294	81,05	0,23 %
c.	Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja	10.132.801	8.654.442	117,08	50,08 %
B.	Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe	877.834	989.794	88,69	4,34 %
2.	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU	3.868.277	4.005.640	96,57	19,12 %
a.	Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu	3.822.585	3.959.848	96,53	18,89 %
b.	Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja	45.692	45.792	99,78	0,23 %
II.	SKUPAJ ODHODKI	21.377.540	18.984.802	112,6	100,00 %
1.	ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE	18.253.597	15.263.922	112,42	85,39 %
A._|	Plače in drugi izdatki zaposlenim	6.495.410	6.139.102	92,21	30,38 %
B.	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	1.033.619	975.156	92,57	4,84 %
C.	Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe	10.437.005	7.533.319	136,83	48,82 %
J.	Investicijski odhodki	287.563	616.345	46,66	0,13 %
2.	ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU	3.123.943	3.720.880	113,36	14,61 %
A.	Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu	580.970	405.622	348,91	2,72 %
B.	Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu	94.786	64.784	348,36	0,44 %
C.	Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu	2.448.187	3.250.474	79,28	11,45 %
III./1	PRESEŽEK PRIHODKOV NA ODHODKI	0	613.188	-	
III./1	PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI	1.145.345	0	-	
105
1.4.1 Prihodki po načelu denarnega toka
Prihodki iz sredstev javnih financ predstavljajo v strukturi vseh prihodkov po načelu denarnega toka 76,54 %, drugi prihodki za izvajanje javne službe 4,34 % in prihodki od prodaje blaga in storitev 19,12 % vseh prihodkov po denarnem toku. Javnofinančni prihodki so sestavljeni iz sredstev prejetih iz državnega proračuna v višini 5.307.658 EUR, sredstev prejetih iz občinskih proračunov v višini 45.625 EUR in sredstev prejetih iz sklada socialnega zavarovanja v višini 10.132.801 EUR.
V primerjavi z letom 2009 so prihodki po denarnem toku v letu 2010 višji za 3,24 %, prihodki iz sredstev javnih financ so višji za 6,05 %, medtem, ko so drugi prihodki za izvajanje javne službe nižji za 11,31 %, prav tako prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu za 3,43 %.
Tabela 38: Prikaz izkaza prihodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka za leta od 2008 do leta 2010 in primerjava s planom 2010 v EUR
Naziv	2010	Plan 2010	2009	2008
Sredstva iz državnega proračuna	5.307.658	5.031.124	5.891.820	4.646.907
Sredstva iz občinskega proračuna	45.625	3.062	56.294	34.558
Sredstva iz skladov socialnega zavarovanja	10.132.801	11.228.141	8.654.442	6.994.023
Prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe	877.834	854.294	989.794	755.786
Prihodki od prodaje na trgu	3.868.277	3.467.632	4.005.640	4.611.826
Skupaj	20.232.195	20.584.253	19.597.990	17.043.100
Slika 7: Pregled prihodkov od izvajanja javne službe po vrstah in prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu po letih za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010
106
V	celotnem obdobju predstavljajo najvišji delež v strukturi celotnih prihodkov po načelu denarnega toka prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja in prejeta sredstva iz državnega proračuna.
V	letu 2010 so prejeta sredstva sklada socialnega zavarovanja za 9,7 % nižja od planiranih in 17,08 % višja kot preteklo leto. V skupnih prihodkih po denarnem toku predstavljajo prejeta sredstva sklada socialnega zavarovanja 50,08 %.
1.4.2 Odhodki po načelu denarnega toka
Odhodki za izvajanje javne službe znašajo 18.253.597 EUR, odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu pa 3.123.943 EUR. V strukturi predstavljajo odhodki za izvajanje javne službe 85,39 %, odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu pa 14,61 % vseh odhodkov po načelu denarnega toka.
Odhodki za izvajanje javne službe so v primerjavi z letom 2009 višji za 12,42 %, odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu pa za 13,36 %. Celotni odhodki so v letu 2010 glede na preteklo leto višji za 12,60 %.
Tabela 39: Primerjava odhodkov za izvajanje javne službe po vrstah in letih za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010 v EUR
Naziv	2010	Plan 2010	2009	2008
Plače in drugi izdatki zaposlenim	6.495.410	6.777.303	6.139.102	4.840.311
Prispevki za socialno varnost	1.033.619	1.082.473	975.156	763.397
Izdatki za blago in storitve za izvajanje JS	10.437.005	8.406.477	7.533.319	6.442.399
Investicijski odhodki	287.563	445.092	616.345	224.729
Skupaj	18.253.597	16.711.345	15.263.922	12.270.836
Slika 8: Primerjava odhodkov za izvajanje javne službe po vrstah in letih za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010
107
Največji delež izdatkov za izvajanje javne službe predstavljajo izdatki za blago in storitve ter plače in drugi izdatki zaposlenim.
Tabela 40: Primerjava odhodkov iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu po vrstah in letih za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010 v EUR
Naziv	2010	Plan 2010	2009	2008
Plače in drugi izdatki zaposlenim	580.970	256.812	405.622	842.778
Prispevki za socialno varnost	94.786	39.311	64.784	139.570
Izdatki za blago in storitve	2.448.187	3.079.576	3.250.474	3.585.851
Skupaj	3.123.943	3.375.699	3.720.880	4.568.199
Slika 9: Primerjava odhodkov iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu po vrstah in letih za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010
Največji delež izdatkov iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu predstavljajo izdatki za blago in storitve.
1.4.3 Presežek odhodkov nad prihodki po načelu denarnega toka
Negativna razlika med prihodki in odhodki po načelu denarnega toka v višini 1.145.345 EUR je prikazana v izkazu računa financiranja določenih uporabnikov in pomeni zmanjšanje sredstev na računu. Negativna razlika je posledica zmanjšanja kratkoročnih obveznosti v primerjavi z letom 2009. Vse kratkoročne obveznosti v letu 2010 znašajo 4.419.446 EUR, v letu 2009 so znašale 4.870.589 EUR.
Tabela 41: Primerjava izida iz poslovanja po načelu denarnega toka po letih za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010 v EUR
Naziv	2010	Plan 2010	2009	2008
Izid iz poslovanja po denarnem toku	-1.145.345	497.211	613.188	204.065
108
Izid iz poslovanja po denarnem toku
800.000 600.000 400.000 200.000 0
-200.000 -400.000 -600.000 -800.000 -1.000.000 -1.200.000
Slika 10: Primerjava izida iz poslovanja po načelu denarnega toka po letih za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010
1.5	IZKAZ FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB DOLOČENIH UPORABNIKOV
IVZ ne izkazuje postavk v izkazu finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov.
1.6	IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV
Na dan 31. 12. 2010 izkazujemo zmanjšanje sredstev na računu v višini 1.145.345 EUR, kar je enako presežku odhodkov nad odhodki po načelu denarnega toka. Na dan 31. 12. 2009 znaša povečanje sredstev na računu 613.188 EUR.
1.7	IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI IN POJASNILA K IZKAZU
V	izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti so posebej izkazani prihodki in odhodki za izvajanje javne službe in posebej prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu. Prihodki so razvrščeni na osnovi navodila Ministrstva za zdravje. Prihodki za izvajanje javne službe so prihodki iz Programa javnega zdravja, prihodki za izvajanje zdravstvenih storitev, prihodki distribucije cepiv za ZZZS, prihodki kemijskih in mikrobioloških laboratorijev za izvajanje dejavnosti, za katere ima IVZ posebna pooblastila in vsi ostali prihodki laboratorijske dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev javnih financ. Prihodki in odhodki so v tem izkazu izkazani po načelu nastanka poslovnega dogodka.
V	izkazu so prihodki razvrščeni na podlagi ločenih knjigovodskih evidenc na prihodke za izvajanje javne službe in na prihodke ustvarjene s prodajo blaga in storitev na trgu. Odhodki pa so razdeljeni na podlagi zgoraj omenjenih sodil za razvrščanje.
Za primerjavo z letom 2009 smo pripravili simulacijo v kateri je vidna primerljivost prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti.
109
Tabela 42: Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti za leto 2010 in primerjava z letom 2009 v EUR
Zap. št.	Naziv postavke	Leto 2010		Leto 2009		Indeks	Indeks
		Prihodki in odhodki za izvajanje javne službe	Prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu	Prihodki in odhodki za izvajanje javne službe	Prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu	Izvajanja javne službe	Prodaje blaga in storitev na trgu
A.	PRIHODKI OD POSLOVANJA	16.521.233	3.871.259	15.578.480	3.855.378	106,05	100,41
	Prihodki od prodaje proizvodov in storitev	16.521.233	3.871.259	15.578.480	3.855.378	106,05	100,41
B.	FINANČNI PRIHODKI	7.704	0	8.633	0	89,24	-
C.	DRUGI PRIHODKI	81.768	0	70.349	0	116,23	-
Č.	PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI	70.189	0	2.161	0	3.247,99	-
	Drugi prevrednotovalni prihodki	70.189	0	2.161	0	3.247,99	-
D.	CELOTNI PRIHODKI	16.680.894	3.871.259	15.659.623	3.855.378	106,52	100,41
E.	STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV	9.608.049	2.981.027	8.180.050	3.159.164	117,46	94,36
	Stroški materiala	7.154.143	2.513.617	6.426.653	2.831.370	111,32	88,78
	Stroški storitev	2.453.906	467.410	1.753.397	327.794	139,95	142,59
F.	STROŠKI DELA	7.557.498	695.558	7.037.274	592.962	107,39	117,3
	Plače in nadomestila plač	5.806.980	519.431	5.426.661	445.920	107,01	116,49
	Prispevki za socialno varnost delodajalcev	1.037.625	95.153	966.034	81.243	107,41	117,12
	Drugi stroški dela	712.893	80.974	644.579	65.799	110,6	123,06
G.	AMORTIZACIJA	423.546	86.750	316.291	65.006	133,91	133,45
H.	REZERVACIJE	0	0	0	0	-	-
I.	DAVEK OD DOBIČKA	0	0	0	0	-	-
J.	OSTALI DRUGI STROŠKI	106.390	23.353	82.545	18.118	128,89	128,89
K.	FINANČNI ODHODKI	424	80	823	155	51,52	51,61
Tabela 42 se nadaljuje ...
110
Zap. št.	Naziv postavke	Leto 2010		Leto 2009		Indeks	Indeks
		Prihodki in odhodki za izvajanje javne službe	Prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu	Prihodki in odhodki za izvajanje javne službe	Prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu	Izvajanja javne službe	Prodaje blaga in storitev na trgu
L.	DRUGI ODHODKI	24.491	1289	2.877	141	851,27	914,18
M.	PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI	5.341	1.975	42.667	15.614	12,52	12,65
	Odhodki od prodaje osnovnih sredstev			12	3	0	0
	Ostali prevrednotovalni poslovni odhodki	5.341	1.975	42.655	15.611	12,52	12,65
N.	CELOTNI ODHODKI	17.725.739	3.790.032	15.662.527	3.851.160	113,17	98,41
O.	PRESEŽEK PRIHODKOV		81227		4.218	-	0
P.	PRESEŽEK ODHODKOV	1.044.845		2.904		-	-
111
Tabela 43: Primerjava prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti po letih za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010 v EUR
Naziv	2010	Plan 2010	2009	2008
Prihodki za izvajanje JS	16.680.894	16.447.997	15.659.623	12.646.681
Prihodki od prodaje na trgu	3.871.259	3.398.668	3.855.378	4.584.300
Odhodki za izvajanja JS	17.725.739	16.967.019	15.662.527	12.660.983
Odhodki od prodaje na trgu	3.790.032	3.368.541	3.851.160	4.556.918
18.000.000 16.000.000 14.000.000 12.000.000 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0
MiiMa
---1-1---1--r
I 2010 plan 2010 2009 l 2008
Prihodki ¿a Prihodki od Odhodkiza Odhodki izvajanje JS prodaje na izvaja nja JS odprodaje trgu	na trgu
Slika 11: Primerjava prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti po letih za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010
Spremembe prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti so opisane v nadaljevanju.
1.7.1	Prihodki po vrstah dejavnosti
Višina ustvarjenih prihodkov od poslovanja za izvajanje dejavnosti javne službe znaša 16.521.233 EUR, kar predstavlja 81,16 % vseh prihodkov od poslovanja, ustvarjeni prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu predstavljajo 18,83 % vseh prihodkov od poslovanja. Relativno majhen del v strukturi vseh prihodkov za izvajanje javne službe predstavljajo finančni prihodki, drugi prihodki in prevrednotovalni poslovni prihodki.
V	primerjavi s predhodnim letom so prihodki od poslovanja za izvajanje javne službe višji za 6,05 %, prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu pa so višji za 0,41 %.
1.7.2	Odhodki po vrstah dejavnosti
V	celotnih odhodkih predstavljajo odhodki za izvajanje javne službe 17.725.739 EUR, kar pomeni 82,38 % vseh odhodkov, odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu pa znašajo 3.790.032 EUR oziroma 17,62 % vseh odhodkov.
Odhodki za izvajanje javne službe so se v opazovanem obdobju zvišali za 13,17%, odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu pa znižali za 1,58%.
112
1.7.3 Primerjava odhodkov in prihodkov po vrstah dejavnosti
IVZ je v letu 2010 ustvaril presežek odhodkov nad prihodki za izvajanje javne službe v višini 1.044.845, s prodajo blaga in storitev na trgu pa je ustvaril presežek prihodkov v višini 81.227 EUR.
Tabela 44: Primerjava izida iz poslovanja po vrstah dejavnosti po letih za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010 v EUR
Naziv	2010	Plan 2010	2009	2008
Izid iz poslovanja za izvajanje JS	-1.044.845	-519.022	-2.904	-14.302
Izid iz poslovanja od prodaje na trgu	81.227	30.126	4.218	27.382
Slika 12: Primerjava izida iz poslovanja po vrstah dejavnosti po letih za obdobje od leta 2008 do leta 2010 in primerjava s planom za leto 2010
Iz primerjave o višini presežka prihodkov nad odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu je razvidno, da se je presežek prihodkov nad odhodki v opazovanem obdobju zvišal v primerjavi s planiranim za 269,62 %. Prav tako se je zvišal presežek odhodkov nad prihodki iz naslova izvajanja javne službe v primerjavi s planiranim, in sicer za 201,31 %.
113
1.8 POROČILO O IZVEDENIH INVESTICIJSKIH VLAGANJIH V LETU 2010
Tabela 45: Pregled investicij za leto 2010 in primerjava s planom za leto 2010 v EUR
■	Naziv	Plan 2010	2010
A.	NEOPREDMETENA SREDSTVA	899.180	73.705
1.	Programska oprema	899.180	73.705
B.	NEPREMIČNINE	0	0
1.	Zgradbe	0	0
C.	OPREMA	163.937	127.568
1.	Medicinska oprema	69.217	45.410
	- laboratorijska oprema	69.217	45.410
2.	Nemedicinska oprema	94.720	82.158
	- informacijska tehnologija	81.970	31.134
	- drugo	12.750	51.024
	Skupaj investicije	1.063.117	201.273
Večja odstopanja od plana beležimo pri nabavi programske opreme, računalnikov in strežnikov za posodobitev informacijske tehnologije, ki pa dejansko v letu 2010 ni bila izvedena. Deloma je razlog v tem, da zaradi načrtovane selitve na novo lokacijo nismo nabavljali opreme, ki bi morala biti prilagojena na novo lokacijo. Prav tako pa niso bile realizirane investicije, ki so bile načrtovane v okviru projekta e-zdravje in za katera smo načrtovali posebna sredstva ustanovitelja.
Nabava laboratorijske opreme prav tako odstopa od planirane, saj ni prišlo do realizacije nabave analizatorja za prikrito krvavitev v blatu.
1.9	POROČILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH V LETU 2010
Za leto 2010 smo za stroške vzdrževanja planirali 385.672 EUR. Dejansko smo ta znesek presegli za 34 %.
1.10	KAZALNIKI POSLOVANJA
V skladu s SRS 29 so kazalniki razvrščeni na: kazalnike financiranja, kazalnike stanja investiranja, kazalnike vodoravnega finančnega ustroja, kazalnike obračanja, kazalnike gospodarnosti in donosnosti.
Kazalniki so izračunani iz podatkov bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov in podatkov iz analitičnih računovodskih evidenc.
114
Tabela 46: Kazalniki poslovanja
■	Naziv kazalnika	2010	2009	Indeks
	1. KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA			
a.)	Stopnja dolgoročnosti financiranja	38,98	42,2	92,38
b.)	Stopnja kratkoročnosti financiranja	61,02	57,8	105,56
	2. KAZALNIK STANJA INVESTIRANJA			
a.)	Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev	86,07	81,93	105,05
b.)	Delež amortizacije v celotnem prihodku	2,48	1,95	127,18
	3. KAZALNIK OBRAČANJA			
a.)	Dnevi obračanja zalog materiala	6,10	6,25	97,6
	4. KAZALNIKI GOSPODARNOSTI			
a.)	Koeficient gospodarnosti poslovanja	0,95	1	94,93
b.)	Koeficient celotne gospodarnosti	0,96	1	95,52
c.)	Stopnja čiste dobičkonosnosti prihodkov	-0,05	0	
d.)	Delež terjatev v celotnem prihodku	16,2	15,79	102,60
Pri izračun temeljnih kazalnikov stanja financiranja izhajamo iz podatkov na pasivni strani bilance stanja. Stopnja dolgoročnosti financiranja kaže, kakšna je stopnja lastniškega trajnega financiranja oziroma osnovnega kapitala. V obdobju od leta 2009 do leta 2010 se stopnja znižuje, kar pomeni, da se v vsoti vseh obveznosti do virov sredstev zmanjšuje vsota kapitala in dolgoročnih dolgov skupaj z rezervacijami. Stopnja kratkoročnosti financiranja se v obdobju povečuje, kar pomeni, da se povečuje vrednost kratkoročnih obveznosti v celotni vrednosti obveznosti do virov sredstev. V letu 2010 pa se je vrednost kratkoročnih obveznosti v celotnih obveznostih do virov sredstev znižala.
Pri izračun temeljnih kazalnikov stanja investiranja izhajamo iz podatkov na aktivni strani bilance stanja. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev se je glede na preteklo leto povečala, predvsem zaradi amortizacije računalnikov in računalniške opreme ter ostale opreme. Tako visoka vrednost stopnje je posledica zastarele opreme. Delež amortizacije v celotnih prihodkih znaša 2,48.
Med temeljnimi kazalniki obračanja izračunavamo dneve obračanja zalog materiala, ki nam pove, kolikokrat letno se fizično obrnejo zaloge cepiva. Iz izračuna je razvidno, da se zaloga obrne povprečno v 6,10 dneh.
Pri izračunu temeljnih kazalnikov gospodarnosti izhajamo iz postavk izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov. Koeficient gospodarnosti poslovanja je razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki, njegova priporočljiva vrednost je večja od 1, kar pomeni, da IVZ lahko pokriva iz prihodkov poslovanja tudi odhodke iz poslovanja. Koeficient celotne gospodarnosti je razmerje med prihodki in odhodki, njegova priporočljiva vrednost je prav tako večja od 1, kar pomeni, da IVZ lahko pokriva celotne odhodke iz celotnih prihodkov. Stopnja čiste dobičkonosnosti prihodkov je razmerje med presežkom prihodkov na odhodki in prihodki in pove, koliko presežka prihodkov nad odhodki ustvari ena enota prihodkov. V letu 2010 se je ta zaradi presežka odhodkov nad prihodki v primerjavi s preteklim letom zmanjšal.
115
PRILOGA
RAZISKOVALNI IN RAZVOJNI PROJEKTI V LETU 2010
RAZISKOVALNI PROJEKTI
EVROPSKI PROJEKTI
NASLOV PROJEKTA IN KRATEK OPIS	VIRI FINANCIRANJA	IVZ AKTIVNOSTI V LETU 2010		NOSILEC PROJEKTA IN TRAJANJE
IVZ PARTNERSKA ORGANIZACIJA				
■ i				
OSIRIS- Optimized Strategies for Risk Assesment of Industrial Chemicals through Integration of Non- Test Information Cilj projekta je razviti nove tesne strategije za toksikološko in ekotoksikološko oceno nevarnosti za kemikalije. Nove testne strategije bodo omogočile hitrejše pridobivanje informacij o nevarnosti kemikalij in zmanjšano uporabo poskusnih živali. Projektne naloge predstavljajo podporo za izvajanje nove evropske kemijske politike (REACH).	Pogodbena vrednost: 159.840,00 EUR za 4,5 leta Financirano iz EC		1.	IVZ RS je odgovorni partner pri izdelavi naloge: Kriteriji kakovosti podatkov kot vodilo pri optimizaciji in vivo testnih protokolov. 2.	Priprava publikacije o možnosti napovedovanja kronične toksičnosti na podlagi podatkov o akutni toksičnosti. 3.	Priprava vmesnega vsebinskega poročila in plana dela in stroškov za naslednjih 18 mesecev 4.	Priprava vmesnega finančnega poročila	SONJA JERAM 1.4.2007-1.10.2011
INTERLINKS - Health systems and long term care for older peolple in Europe - Modeling the INTERfaces and LINKS between prevention, rehabilitation, quality of services and informal care Namen projekta je razviti in validirati metode, ki bodo, vključujoč evropsko perspektivo,	Pogodbena vrednost: 93.395,00 EUR za 3 leta Financirano iz EC		1.	Sestanek Sounding Board 18. in 19.2 v Bruslju 2.	Face to face meeting v Berlinu (1921.9.2010) Face to face meeting Annecy 3.	Priprava skupnega članka	EVA TURK 1.11.2008 -31.10.2011
116
organizacijam omogočale opisovanje, analizo in izboljšavo sistema za dolgotrajno oskrbo. Osrednji cilj projekta je osredotočen na identifikacijo glavnih slabosti in vrzeli v nacionalnih sistemih dolgotrajne oskrbe ter najti možnosti, s katerimi so mogoče izboljšave. Pristop bo dvostopenjski: najprej bodo identificirane vse dobre prakse v Evropi, na podlagi teh pa se bo razvijalo orodje s smernicami in z ukrepi, ki bi lahko delovali kot »diagnostični« instrumenti. Projekt bo vseboval različne vidike dolgotrajne oskrbe.		4. Priprava vmesnega finančnega poročila	
HEALTH PROMETHEUS- Health Professional Mobility in the European Union Study Projekt je namenjen dvema glavnima analitičnima ciljema. Pripravil naj bi objektivno analizo čezmejne mobilnosti zdravstvenih delavcev v EU s pomočjo podatkov posredovanih iz 31 sodelujočih držav, od katerih je 11 partnerskih na projektu, ostale pa so korespondenčne. Na podlagi prej omenjene analize naj bi poskušali oceniti vse tiste dejavnike, ki vplivajo na odločitev zdravstvenih delavcev za iskanje dela v drugi državi.	Pogodbena vrednost: 74.400,00 EUR za 2 leti Financirano iz EC	1.	Dokončanje poročila in analize številčnih podatkov o mobilnosti analiziranih skupin zdravstvenih delavcev v EU 2.	Začetek dela pri pripravi analize spodbud in motivov za čezmejno mobilnost zdravstvenih delavcev. 3.	Priprava vmesnega finančnega poročila	TIT ALBREHT 1.1.2009 - 31.12.2011
OSPI- Optimal Suicide Prevention Interventions Glavni cilj projekta je oblikovati učinkovit in na dokazih temelječ koncept za preventivo samomora z ustreznimi materiali in navodili za njegovo implementacijo v državah EU.	Pogodbena vrednost: 57.257,60 EUR za 4 leta Financirano iz EC	1.	Razvoj smernic za omejevanje dostopa do sredstev za samomor 2.	Priprava vmesnega finančnega poročila	SAŠKA ROŠKAR 1.10.2008-31.9.2012
117
INTEGRIS - Improved Methodology for data collection on accidents and disabilities - Integration of European Injury Statistics Cilj projekta je razviti sistem spremljanja podatkov o poškodbah, s katerim se bodo povezali bolnišnični rutinski podatki o poškodbah s podatki Evropske baze podatkov o poškodbah. Novi nabor podatkov v INTEGRIS sistemu bo omogočal spremljanje natančnih kliničnih diagnoz poškodb, vzrokov in okoliščin nastanka poškodb ter indikatorjev zmanjšane zmožnosti.	Pogodbena vrednost: 40.583,72 EUR za 3 leta Financirano iz EC	1.	Priprava metodoloških navodil za zbiranje podatkov v bolnišnicah 2.	Priprava vmesnega finančnega poročila	MATEJA ROK SIMON 1.5.2008-.1.5.2011
EURO. PREVOB - Tackling the social and economic determinants of nutrition and physical activity for the prevention of obesity across Europe Pregled evidence in izdelava pregleda političnih dokumentov na področju prehrane, telesne dejavnosti in preprečevanja debelosti, razvoj in pilotiranje terenskega orodja za spremljanje implementacije politik na lokalni ravni, priprava priporočil za zmanjševanje debelosti, predvsem z upoštevanjem močnega socialnega gradienta.	Pogodbena vrednost: 18.717,20 EUR za 3 leta Financirano iz EC	1.	Sodelovanje pri zaključnem vsebinskem delu projekta 2.	Priprava zaključnega finančnega poročila	MOJCA GABRIJELČIČ 1.1.2007 - 31.3.2010
RICHE - A platform and inventory for child health research in Europe Glavni cilji projekta je na evropski ravni vzpostaviti, vzdrževati in razvijati mreženja na področju raziskovanja zdravja otrok in mladostnikov predvsem z razvojem raziskovanja na do sedaj manj razvitih a z vidika javnega zdravja pomembnih področjih. Cilj je vzpostavitev platforme za izmenjavo znanja in dobrih praks. Posebno področje projekta bo pregled razvoja in uvajanja kazalnikov	Pogodbena vrednost: 17.258,40 EUR za 3 leta Financirano iz EC	1.	Osnutek poročila o razpoložljivosti kazalnikov zdravja in determinant zdravja 2.	Priprava mednarodnega projektnega sestanka v Ljubljani 3.	Priprava vmesnega finančnega poročila	POLONCA TRUDEN DOBRIN 1.2.2010 - 31.1.2013
118
zdravja otrok in mladostnikov, kamor bo usmerjeno delo IVZ.			
ENNAH - European Network on Noise and Health Vzpostavitev mreže za povezovanje raziskovalcev na področju proučevanja vpliva hrupa in onesnaženega zraka na zdravje ljudi, ki zajema pregled dosedanjih izsledkov in načrtovanje nadaljnjih raziskav, izboljšava metod za oceno izpostavljenosti	Pogodbena vrednost: 4.615,20 EUR za 2 leti Financirano iz EC	1.	Udeležba na delavnicah in sodelovanje pri diskusijah 2.	Priprava vmesnega finančnega poročila	SONJA JERAM 1.9.2009 - 31.8.2011
SLOVENSKI PROJEKTI
NASLOV PROJEKTA ALI PROGRAMA IN KRATEK OPIS	VIRI FINANCIRANJA	IVZ AKTIVNOSTI V LETU 2010	TRAJANJE
| IVZ NOSILNA ORGANIZACIJA |			
Raziskave na področju javnega zdravja Moderna medicina in tehnika ponujata celo vrsto novih rešitev, ki bodo bistveno vplivale na zdravje ljudi in ki bodo pomembno spremenile delo zdravstvenih delavcev. Moderna tehnologija ponuja možnosti elektronskega zdravstvenega kartona, elektronskega sodelovanja med zdravstvenimi delavci. Nove tehnologije ponujajo nove terapevtske in diagnostične možnosti. Program se je z nekaterimi izmed teh izzivov ukvarjal že v prejšnjem obdobju, v novem obdobju pa bo program modificiran in prilagojen na osnovi izkušenj, ki smo jih pridobili do sedaj. K sodelovanju nameravamo pritegniti še druge inštitucije, ki bodo pokrile nekatera področja, ki jih v prejšnjem programu nismo vključevali v	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 2010: 49.158,90 EUR Financirano: ARRS	Področje programskega sklopa epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni: 1.	Preučevanje značilnosti migracijskih skupin, težko dosegljivih skupin in drugih tarčnih skupin z vidika varstva pred nalezljivimi boleznimi in okužbami. 2.	Razvoj specifičnih, molekularnih in genetskih metod laboratorijske diagnostike za ugotavljanje izbranih in novejših povzročiteljev bolezni in okužb. Družinska medicina: ►	izvedba izobraževalnih tečajev za učitelje ►	družinske medicine ►	izvedba anketitranja na področju e-komunikacije in prve analize podatkov	IGOR ŠVAB 1.7.2009 - 31.12.2013
119
program. Raziskovalni program vsebuje naslednje programske sklope: družinsko medicino, epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni, genomika in javno zdravje, rehabilitacijsko medicino. Celoten programski sklop se bo predvsem ukvarjal z izzivi in možnostmi, ki jih razvoj modernih tehnologij prinaša na teh področjih. Na IVZ izvajamo programski sklop epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni. Cilji programa so izboljšano poznavanje novejših in javnozdravstveno pomembnih povzročiteljev, sodobno in učinkovito spremljanje, njihova interpretacija in diseminacija informacij, znanja in veščin z uporabo elektronskih komunikacij.		Genomika: prvo zbiranje vzorcev pri študiji o napovedi depresije in multimorbidnosti Rehabilitacijska medicina: ► Zbiranje podatkov	
Varovalni dejavniki pred tveganimi vedenji med mladimi s predlogi ukrepov Gre za izvedbo mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, in sicer na vzorcu približno 5000 11-, 13- in 15-letnikov. Z raziskavo bomo dobili vpogled v življenjske navade slovenskih otrok in mladih ter tudi varovalnih dejavnikov pred tveganimi vedenji. Poleg tega pa tudi možnost mednarodnih primerjav.	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 2010: 55.000,00 EUR ARRS 27,27% MZ 72,73%	1.	Priprava spremne dokumentacije za izvajalce. 2.	Pošiljanje vprašalnika šolam. 3.	Izvedba raziskave. 4.	Izbor vnašalcev in izobraževanje. 5.	Kodiranje in vnos podatkov v bazo. 6.	Kontrola vnosa podatkov in pregled baze 7.	Priprava baze v skladu z zahtevami. 8.	Pošiljanje podatkov v mednarodno bazo. 9.	Pregled prečiščene baze in osnovne frekvence.	HELENA JERIČEK 1.9.2008-30.4.2011
Življenjski slog, stališča, zdravje in spolnost Za poučeno oblikovanje javnozdravstvene politike promocija spolnega in reproduktivnega zdravja je nujno poznati epidemiologijo SPO in	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 2009*: 28.355,80 EUR	1. Nadaljevali smo z analizami in pripravo rezultatov v zvezi s spolnim vedenjem, determinantami spolnega vedenja in stališči in poučenostjo v zvezi s spolnim vedenjem.	IRENA KLAVS 1.2.2008-31.1.2011
120
HIV ter spolno vedenje prebivalstva. Nadaljevali bomo z analizami in objavljanjem rezultatov v zvezi s spolnim vedenjem, determinantami spolnega vedenja in stališči in poučenostjo v zvezi s spolnim vedenjem iz presečne raziskave v verjetnostnem vzorcu splošnega prebivalstva Slovenije v starosti 18 do 49 let.	ARRS 84% MZ 16%	2. Pripravili smo vmesno poročilo o delu.	
Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije 2008 -CHMS Namen je v populaciji odraslih Slovencev, starih od 25-74 let, raziskati in ovrednotiti vzorce življenjskih navad in razširjenosti vedenjskih dejavnikov tveganja, ki so povezani z zdravstvenim stanjem.	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 2010: 28.000,00 EUR ARRS 28,57% MZ 71,43%	1.	Analiza raziskave CHMS 2008 z vidika dejavnikov tveganja nezdravega življenjskega sloga, ogroženosti populacije, socialnih determinant zdravja in neenakosti v zdravju. 2.	Analiza in priprava elektronske publikacije. 3.	Oblikovanje strokovnih skupin za poglobljeno analizo posameznih področij. 4.	Obveščanje strokovne, znanstvene in politične javnosti o rezultatih raziskave. 5.	Priprava različnih publikacij, strokovnih in znanstvenih člankov na osnovi rezultatov. 6.	Pripravljena strokovna podlaga kot podpora političnemu ukrepanju na nacionalnem in regionalnem nivoju.	CIRILA HLASTAN RIBIČ 1.9.2008-30.8.2010
Slovenska nacionalna presečna raziskava bolnišničnih okužb Izvedli bomo nacionalno presečno raziskavo na dan s cilji: oceniti prevalenco vseh in posameznih vrst BO v bolnišnicah in na različnih vrstah oddelkov, opredeliti najpogostejše povzročitelje BO in delež proti antibiotikom odpornih mikroorganizmov, opredeliti neodvisne dejavnike tveganja za BO. Metode zbiranja podatkov bodo	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 2009*: 14.071,02 EUR ARRS 48,4% MZ . 51,6%	1.	Pripravili smo protokol za pilotiranje raziskave. 2.	S sodelavci iz UKC Ljubljana in UKC Maribor smo izvedli pilotsko raziskavo v celem UKC Maribor in v nekaj klinikah UKC Ljubljana. 3.	Pripravili smo vmesno poročilo za interno uporabo. 4.	Podatkovje zbrano v pilotski raiskavi smo posredovali v ECDC.	IRENA KLAVS 1.5.09-30.4.2012
121
usklajene v okviru pan-evropske raziskave BO, ki jo bo koordiniral Evropski center za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (ECDC). Izvedli bomo opisne analize. Dejavnike tveganja bomo opredelili z bivariatnimi in multivariatnimi analizami (logistično regresijo).		5. Začeli smo s pripravami za izvedbo glavne raziskave.	
Določevalci sprejemljivosti za cepljenje proti gripi pri zdravstvenih delavcih Zdravstveni delavci se le redko odločajo za cepljenje proti gripi. Z raziskavo nameravamo ugotoviti vzroke nezadostne precepljenosti zdravstvenih delavcev v Sloveniji, njihova stališča in znanja. Ugotovitve bodo podlaga za izdelavo akcijskega načrta boljše precepljenosti pri nas.	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 2010: 2.000,00 EUR ARRS 100%	1.	Priprava vprašalnika 2.	Pilotsko testiranje v ciljni skupini	MAJA SOČAN 1.9.2008-28.2.2010
IVZ PARTNERSKA ORGANIZACIJA |			
Intimni življenjski stili študentov in študentk v Sloveniji Raziskavo koordinira Fakulteta za družbene vede. IVZ bo kot sodelujoča raziskovalna organizacija načrtovala zbiranje podatkov in analizirala in interpretirala rezultate, ki so javnozdravstvenega pomena v zvezi s preprečevanjem in obvladovanje okužbe s HIV in spolno prenosljivimi okužbami.	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 2010: 11.525,50 ARRS 100%	1.	Sodelovali smo pri pripravi protokola in vprašalnika za izvedbo anketiranja. 2.	Pripravili smo spletni vprašalnih in nadzorovali potek spletnega anketiranja	IRENA KLAVS 5.2009-4.2012
Metabolni in prirojeni dejavniki reprod. zdravja, porod Razvoj izobraževalnih metod in vsebin za zdravstvene strokovnjake za kontinuirano izobraževanje ter usposabljanje o komunikacijskih vidikih dela z ogroženimi nosečnicami in (bodočimi) starši prezgodaj rojenih otrok. Študij znanstvene in strokovne	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 2010: 6.539,90 EUR ARRS 100%	1.	Priprava vmesnega poročila o poteku 2.	Aktivni prispevek na mednarodnem srečanju in objava prispevka	ZALKA DRGLIN 1.1.2009-31.12.2012
122
literature; razvoj novih pristopov, aplikacija teoretskih spoznaj v izobraževanje zdravstvenih strokovnjakov, ki prihajajo v stik z (ogroženimi) nosečnicami in (bodočimi) starši; priprava gradiv za strokovnjake različnih strok.			
Bolezni, povzročene z različnimi genotipi bakterije Clostridium difficile v Sloveniji Določeni sevi C. difficile povzročajo težke oblike pseudomembranoznega kolitisa, ki zaradi dolgotrajnih hospitalizacij, zapletov in neugodnega izida predstavlja precejšnje družbeno breme. V EU je najbolj razširjen genotip BI/NAP1/027, povišano virulenco izkazujejo tudi drugi genotipi. Cilj projekta je določitev sevov, njihove virulence, determinant širjenja in vzpostavitev sistema spremljanja.	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 2010: 6.052,00 EUR ARRS 100%	1. Preučevanje virov podatkov in priprava podlag za oceno bremena C. difficile v Sloveniji	MAJA SOČAN 1.2.2008-31.1.2011
Tipizacija salmonel in kampilobakterjev za zagotavljanje varne hrane Namen projekta je epidemiološka raziskava okužb s sevi bakterij S. Enteritidis in C. jejuni, ki so posledica uživanja živil živalskega izvora. S tipizacijskimi metodami se želi ugotoviti fenotipske in genotipske lastnosti sevov omenjenih bakterij, izoliranih iz ljudi, živali in živil živalskega izvora ter z njihovo primerjavo sklepati na povezave med posameznimi točkami prehranske verige in okužbami pri ljudeh. Preverilo se bo odpornost izolatov omenjenih bakterij proti protimikrobnim zdravilom. Ugotovitve raziskave bodo pomemben prispevek k poznavanju vira in poti širjenja okužb ter odpornosti proti zdravilom, kar bo omogočilo lažjo in boljšo oceno	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 2010 2.800,00 EUR MKGP 100%	1.	Izvedba dogovorjenih laboratorijskih preiskav 2.	Priprava vmesnega poročila glede na rezultate laboratorijskih preiskav 3.	Sodelovanje pri pripravi zaključnega poročila	MARIJA TRKOV 1.9.2008-30.8.2010
123
učinkovitosti preventivnih in kurativnih ukrepov ter ukrepov za nadzor nad širjenjem okužb kot tudi oceno tveganja za nastanek okužb z omenjenimi kontaminanti hrane.			
Analiza vpliva okoljskih dejavnikov na športno in telesno dejavnost na podlagi merjenja porabe energije pri 11 do 15-letnih otrocih v letih 2006-2010: mednarodna primerjava (ZDA, Hrvaška, Slovenija) Merjenje in primerjava porabe energije in prehranskega vnosa z izračunom vnešenih energijskih deležev pri preiskovancih, prilagoditev metodologije ocene individualnega prehranskega vnosa za adolescente.	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 2010: 3.115,00 EUR ARRS 100%	1.	Pregled zbranih podatkov prehranskega vnosa, interpretacija in poročilo. 2.	Primerjalne študije prehranskega vnosa in energijske porabe.	MOJCA GABRIJELČIČ 2.2008-1.2011
Rezervoarji in vektorji, sistemi preprečevanja pojava in načini širjenja Coxiella burnetii pri živalih Namen projekta je raziskati pojavnost Q vročice pri domačih, divjih živalih in ljudeh, kar bo podlaga za izdelavo analize tveganja za ljudi in živali. Namen je ugotoviti in določiti rezervoarje in vektorje; ugotoviti povezave med izbruhi mrzlice Q v Sloveniji ter spremembami klimatskih pogojev, ki bi lahko vplivali na to. S sodelovanjem med veterinarsko in medicinsko stroko bo možno skupno reševanje problematike Q mrzlice.	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 2010: IVZ bo prejel le plačilo za storitve na podlagi izstavljenih računov.	1.	Z anketo bomo pridobili čim več podatkov o morebitnih okužbah in poteku bolezni pri ljudeh, ki imajo rejo govedi in/ali drobnice, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost povzročitelja Q mrzlice 2.	Končno poročilo	ALENKA KRAIGHER 1.9.2008-30.8.2010
* upoštevane so pogodbene vrednosti za leto 2009, ker se še čaka dokument o določitvi financiranja v letu 2010
124
RAZVOJNI PROJEKTI
EVROPSKI PROJEKTI
NASLOV PROJEKTA IN KRATEK OPIS	VIRI FINANCIRANJA	IVZ AKTIVNOSTI V LETU 2010	TRAJANJE
IVZ NOSILNA ORGANIZACIJA			
BUILDING CAPACITY - Implementing Coordinated Alcohol Policy in Europe Inštitut za varovanje zdravja RS je koordinator projekta Building Capacity, ki predstavlja podporo Strategiji EU za zmanjševanje škode, socialne izključenosti in razlik v zdravju nastalih zaradi alkohola. Projekt vključuje 31 držav partnerk in 10 evropskih organizacij, med katerimi so tako javno zdravstvene kot tudi nevladne organizacije.	Pogodbena vrednost: 135.688,84 EUR - 3 leta EC 60% Lastni vložek 40%	1.	Organizacija in izvedba »Advocacy trening« v Ljubljani 2.	Priprava drugega amandmaja 3.	Prihodnost APN mreže 4.	Priprava zaključnega tehničnega poročila 5.	Priprava zaključnega finančnega poročila	SANDRA RADOŠ KRNEL 7.5.2007 - 7.5.2010
IVZ PARTNERSKA ORGANIZACIJA			
FLUSECURE - Combating Flu in a combinated action between industry and the public sector in order to secure adequate and fast intervention Cilj projekta je zagotoviti hitrejšo pot do registracije novega cepiva proti gripi in raziskati možnosti bolj učinkovitih in varnih cepiv za pandemske razmere.	Pogodbena vrednost: 154.230,80 EUR - 4,5let EC 60 % Lastni vložek 40 %	1.	Sodelovanje pri delu ocena možnosti za izvedbo študije učinkovitosti in varnosti cepiv 2.	Sodelovanje pri pri izdelavi predloga vprašalnika za uporabo pandemskega cepiva 3.	Spremljanje implementacije pandemskega cepljenja 4.	Priprava zaključnega finančnega poročila	MAJA SOČAN 1.2.2006-31.7.2010
LIFECYCLE - Promotion of Healthy mobility behaviour throughout the entire life time using a life long approach on cycling Namen projekta je spodbujanje vseživljenjskega	Pogodbena vrednost: 106.796,70 EUR - 3 leta EC 62,65 %	1.	Vodenje in koordinacija projekta na nacionalni ravni 2.	Razvoj in implementacija raznovrstnih ukrepov za spodbujanje kolesarjenja pri	MOJCA JANEŽIČ 1.6.2008 - 31.5.2011
125
kolesarjenja pri vseh starostnih skupinah prebivalstva. Cilj projekta je vpliv na spremembo naraščajočega sedečega življenjskega sloga z vpeljavo telesne dejavnosti v naš vsakdan ter uveljavljanje kolesarjenja kot zdrave oblike transporta v vsakdanjem življenju in poudarjanje pomembne vloge razvoja zdravih vzorcev mobilnosti v zgodnjem otroštvu ter ohranjanje te navade skozi vse življenje.	Lastni vložek 47,35%	vseh starostnih skupinah prebivalstva 3.	Evalvacija projekta na nacionalni ravni 4.	Priprava potrebne dokumentacije / gradiv projekta 5.	Udeležba na različnih sestankih in srečanjih s partnerji projekta 6.	Promocijske aktivnosti projekta 7.	Mreženje	
EMCDDA - European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction Agencija za spremljanje pojavnosti drog v EU, ki ima svoj sedež v Lizboni, je za potrebe monitoringa vzpostavila mrežo informacijskih točk v EU. Poleg letnega poročila, izdaja s pomočjo informacijskih točk še vrsto publikacij, ki so pomembne za izobraževanje strokovnjakov in laične javnosti. Informacijske točke usklajeno spremljajo pojavnost drog v svoji državi. Pri tem uporabljajo skupne metodologije in pristope. Preko projekta je vzpostavljeno tudi spremljanje novih nevarnih snovi, ki se pojavijo na območju EU.	Pogodbena vrednost: 202.300,00 EUR - 1 leto EC 50 % Lastni vložek 50 %	1.	Zbiranje, harmonizacija in analiziranje nacionalnih podatkov skladno s standardi in metodologijo EMCDDA in njihovo posredovanje 2.	Priprava letnega poročila 2009 v slovenskem in angleškem jeziku 3.	Spremljanje posameznih indikatorjev na področju drog in posredovanje zahtevanih podatkov 4.	Izvajanje Sklepa Sveta EU o izmenjavi informacij, oceni tveganja in spremljanju pojavljanja novih psihoaktivnih snovi: zgodnje obveščanje (EWS) 5.	V skladu z načrtom udeležba na strokovnih srečanjih 6.	Priprava zaključnega finančnega poročila za leto 2009 7.	Priprava vmesnega finančnega poročila za leto 2010	MILAN KREK POSAMEZNA OBDOBJA na vsakoletni ravni
HEALTHREATS- Integrated decision support system for Health Threats and crises management Projekt je usmerjen k obvladovanju kriznih situacij v primeru pandemije gripe in drugih bolezni. Namen projekta je definirati metodologijo in procese obvladovanja kriznih dogodkov; razviti	Pogodbena vrednost: 85.343,28 EUR - 3 leta EC 60 % Lastni vložek 40 %	1.	Testiranje sistema za podporo odločanja 2.	Priprava vmesnega finančnega poročila	ALENKA KRAIGHER 30.5.2007-30.5.2010
126
inovativni sistem za podporo odločanja; pripraviti program usposabljanja za uporabo sistema.			
UNIPHE - Use of Sub-national Indicators to Improve Public Health in Europe V okviru projekta se razvijajo zdravstveno -okoljski indikatorji, to so indikatorji s katerimi lahko merimo okoljske in zdravstvene učinke z enim indikatorjem. Končni namen je rutinska uvedba in uporaba zdravstveno - okoljskih indikatorjen na nacionalni in lokalni ravni za spremljanje okolja in zdravja.	Pogodbena vrednost: 81.025,75 EUR - 3 leta EC 60 % Lastni vložek 40 %	1.	Določitev in testiranje zdravstveno -okoljskih indikatorjev na nivoju države in regij 2.	Delo na postavitvi zdravstveno -okoljskega portala 3.	Priprava vmesnega finančnega poročila	PETER OTOREPEC 1.3.2009 - 28.2.2012
PROGREENS - Promocija uživanja sadja in zelenjave pri 11 -letnih osnovnošolcih Mednarodni projekt za spodbujanje uživanja sadja in zelenjave (s&z) pri osnovnošolcih. Cilj projekta je povečati vnos s&z pri otrocih petih/šestih razredov devetletke s pomočjo interventnih programov, razvitih na podlagi predhodno opravljene izhodiščne raziskave (»baseline«), ki predstavlja prvi del omenjenega projekta in izkušenj iz podobnih preteklih projektov ter nato izvesti oceno učinkov izvedenih ukrepov v obliki ponovne (»followup«) raziskave. Namen projekta je trajnostno vzpostaviti sistem promocije in ustreznih orodij za povečanje uživanja s&z v šolah ter širši okolici in domačem okolju.	Pogodbena vrednost: 68.954,00 EUR - 3 leta EC 59,39 % Lastni vložek 40,61%	1.	Izvajanje ukrepov za spodbujanje uživanja sadja in zelenjave v izbranih osnovnih šolah 2.	Izvedba »follow up« raziskave o vnosu sadja in zelenjave z vidika učinka izvedenih ukrepov 3.	Zbiranje, obdelava in interpretacija podatkov in rezultatov dobljenih s »followup« raziskavo 4.	Oblikovanje in priprava načrta ter vsebine objavljanja znanstvenih/strokovnih publikacij na podlagi izvedenih aktivnosti, pridobljenih rezultatov in ugotovitev v projektu na nacionalni in mednarodni ravni 5.	.Priprava vmesnega izvedbenega in finančnega poročila projekta	CIRILA HLASTAN RIBIČ 31.7.2008 -31.7.2011
ALPHA - Instruments for Assessing Levels of Physical Activity and Fitness Namen mednarodnega projekta je določiti najbolj optimalen niz inštrumentov za ugotavljanje populacijske ravni telesne dejavnosti in njenih	Pogodbena vrednost: 65.192,89 EUR - 2,5 leta EC 60 % Lastni vložek 40 %	1.	Priprava zaključnega tehničnega poročila 2.	Priprava zaključnega finančnega poročila	JOŽICA ZAKOTNIK 1.6.2007- 30.11.2009
127
faktorjev (kot so promet, grajeno in delovno okolje) ter telesne pripravljenosti z namenom zanesljivega primerjanja podatkov med državami EU.			
Quality improvement of causes of death statistics by automated coding - EUROSTAT Namen projekta je izboljšati kvaliteto in primerljivost podatkov o vzrokih smrti, med državami in znotraj Slovenije; omogočiti sprotno implementacijo posodobitev kodiranja osnovnega vzroka smrti in slediti trendom metodologije kodiranja osnovnega vzroka smrti.	Pogodbena vrednost: 63.832,26 EUR - 1,5 leta EUROSTAT 80% Lastni vložek 20%	1.	Izdelava Slovarja slovenskih medicinskih izrazov se izdeluje 2.	Študij standardizacije slovarja Opravljeno 3.	Standardizacija slovarja se izvaja 4.	Sodelovanje na sestankih uporabnikov sodelovanje na sestanku 5.	Študijski obisk namesto študijskih obiskov je bila izvedena učna delavnica, na kateri smo sodelovali 6.	Pilotsko izvajanje avtomatskega kodiranja v pripravi 7.	Analiza razlik med ročnim in avtomatskim kodiranjem se pripravlja 8.	Priprava vmesnega finančnega poročila	JOŽICA ŠELB ŠEMERL 2.12.2009 -30.6.2011
EURO-MOMO- European Monitoring of excess mortality for public health action Namen projekta je razviti metodologijo za, in na pilotnem projektu preizkusiti, spremljanje umrljivost v različnih evropskih državah ob pojavu nenadnih groženj za zdravje populacije kot so pandemska gripa, vročinski valovi itd. z namenom, da se izboljša možnost obvladovanja množičnih pojavov, ki zadevajo zdravje in bi lahko imeli vpliv na umrljivost v Evropi.	Pogodbena vrednost: 49.025,00 EUR - 3 leta EC 60 % Lastni vložek 40 %	1.	Vključitev in izvajanje pilotnega projekta, Vključili smo se, a je IVZ prenehal z izvajanjem pilotnega projekta, ker je Register prebivalstva prenehal pošiljati tedenske podatke o umrlih in ►	IVZ ni izpeljal nakupa statističnega programa STATA. 2.	Pisanje prispevka za strokovno javnost -Prispevki za slovensko strokovno javnost, ►	aktivno sodelovanje s posterjem na Konferenci EUPHAV Lodu 2009. 3.	Priprava vmesnega finančnega poročila	JOŽICA ŠELB ŠEMERL 1.2.2008 - 31.1.2011
Consolidation of methodologies for the collection of data accidents at work and occupational diseases	Pogodbena vrednost: 48.471,00 EUR - 1,5 leta	1.	Usklajena slovenska metodologija spremljanja poklicnih bolezni ter 2.	Pilotsko zbiranje podatkov.	TATJANA KOFOL BRIC 15.11.2008-15.5.2010
128
Uvedba usklajene metodologije za Evropsko statistiko poklicnih bolezni v Sloveniji, ki bo v skladu z Uredbo o statistiki skupnosti na področju zdravja ter zdravja in varnosti pri delu, je končni cilj, h kateremu prispevajo aktivnosti projekta.	EUROSTAT 80% Lastni vložek 20%	3. Priprava zaključnega vsebinskega in finančnega poročila	
DIPNET- European Diphtheria Surrveillance Network Glavni cilji projekta so na evropski ravni vzpostaviti, vzdrževati in razvijati mrežo epidemiološkega in mikrobiološkega strokovnega znanja, predvsem v smeri preprečevanja in nadzora davice; zgraditi standardizirano evropsko in globalno zbirko podatkov o davici in pospeševati standardizacijo metod nadzora, laboratorijske diagnostike in obvladovanja davice.	Pogodbena vrednost: 40.757,37 EUR - 3 leta EC 60 % Lastni vložek 40 %	1. Priprava zaključnega finančnega poročila	ALENKA KRAIGHER 1.11.2006-31.12.2009
POLMARK - Assesment of POLicy options for MARKeting food and beverages to children Pregled političnih praks in stališč deležnikov o omejevanju trženja nezdrave hrane otrokom v EU, s priporočili za nadaljnje ukrepanje.	Pogodbena vrednost: 37.980,00 EUR - 1,5 leta EC 60 % Lastni vložek 40 %	1. Priprava zaključnega finančnega poročila	MOJCA GABRIJELČIČ 15.6.2008-31.12.2009
RAPID- Risk Assessment from Policy to Impact Dimension Namen projekta je razvijati metodologijo HIA na praktičnih primerih nacionalni politik in projektov. Metoda se razvija preko dveh pristopov, kot analiza politike v izhodišču in kot retrogradna analiza politik in projektov, ki vplivajo na nastanek določene bolezni. Uporaba metode HIA za oceno politik in projektov je že ustaljena praksa v nekaterih državah EU.	Pogodbena vrednost: 36.542,64 EUR - 3 leta EC 60 % Lastni vložek 40 %	1.	Priprava baze izvajalcev HIA v državi 2.	Izdelava osnutka HIA na primeru nacionalne politike in na primeru izbrane patologije 3.	Priprava vmesnega finančnega poročila	PETER OTOREPEC 1.3.2009 - 1.3.2012
Collaboration Agreement for the provision and processing of the data- Compilation of	Pogodbena vrednost: 30.000,00 EUR - 1,3 leta	1. Finalizacija pregleda in prilagajanja databaz s končnim poročilom.	
129
existing individual food consumption data collected within the most recent national dietary surveys in Europe Prilagoditev slovenske databaze podatkov individualnega prehranskega vnosa s pomočjo zajema 24-urnega včerajšnjega jedilnika metodologiji EU in vključitev prilagojenih slovenskih podatkov individualnega prehranskega vnosa v evropsko EFSA databazo. Razvoj kapacitet znanja in veščin za Slovenijo.	EFSA 100 %	2. Priprava zaključnega finančnega poročila	MOJCA GABRIJELČIČ 1.1.2009- 12.3.2010
EPISOUTH- Network for communicable disease control in Southern and Mediterranean Countries Glavni namen projekta je ustvariti ustrezen okvir za sodelovanje na področju epidemiološke problematike, z namenom izboljšanja nadzora nad nalezljivimi boleznimi, komunikacije in usposabljanja na območju sredozemskih in balkanskih držav.	Pogodbena vrednost: 28.635,00 EUR - 4,5 leta EC 60 % Lastni vložek 40 %	1.	Komunikacija na področju problematike nalezljivih bolezni z namenom izboljšanja nadzora in sodelovanje pri usposabljanju na območju sredozemskih in balkanskih držav 2.	Priprava vmesnega finančnega poročila	ALENKA KRAIGHER 1.10.2006 - 30.6.2010
Non- Expenditure Health Care Data -Improvement of Quality Cilj projekta je izboljšanje kakovosti podatkov na področju zdravstvenega varstva, ki niso vezani na denarni vidik. Še posebej se projekt osredotoča na izboljšanje kontrol pri zbiranju podatkov, še posebej na področjih poročanja o zdravstvenih delavcih, pacientih in zdravstvenih pripomočkih.	Pogodbena vrednost: 22.771,68 EUR - 1,5 leta EUROSTAT 71,42 % Lastni vložek 8,58 %	1.	Priprava končnega poročila projekta, ki bo vseboval: opis razlik med mednarodnimi in slovenskimi definicijami, opis omejitev, ki jih predstavljajo trenutni zakonski akti na področju zbiranja podatkov, ki ga projekt pokriva, opis predlogov za spremembo zakonske podlage za zbiranje podatkov področja, ki ga projekt pokriva 2.	Priprava zaključnega finančnega poročila	JANA TRDIČ 1.1.2009- 31.3.2010
SHIPSAN TRAINET - Eu Ship Sanitation Training Network Glavni namen projekta SHIPSAN - TRAINET je razviti in vzpostaviti enotne postopke sanitacije na ladjah v EU, ki temeljijo na ugotovitvah	Pogodbena vrednost: 17.470,00 EUR - 3,5 leta EC 60 % Lastni vložek 40 %	1.	Sodelovanje pri pripravi priročnika za obvladovanje tveganj s področja nalezljivih bolezni, povezanih s potniškimi/transportnimi ladjami 2.	Sodelovanje pri izdelavi predloga	NINA PIRNAT 20.11.2008-20.5.2011
130
projekta SHIPSAN, ter okrepiti delovanje javno-zdravstvenih ustanov/oblasti na področju preprečevanja in obladovanja širjenja nalezljivih bolezni med potniki in posadko na potniških in izletniških ladjah.		medsebojnega obveščanja o pojavu nalezljive bolezni na potniški/transportnih ladjah 3. Priprava vmesnega finančnega poročila	
DETERMINE PROJECT - EC Consortium for Action on Socio Economic Determinants Na podlagi pregleda socialnih determinant, ki vodijo v neenakosti v zdravju (preko pristopa zmanjševanja socialnega gradienta in pristopa k posebej ranljivim ciljnim skupinam) spodbuditi večje zavedanje političnih odločevalcev v vseh sektorjih o pomenu socialnih determinant - in spodbuditi upoštevanje teh determinant pri pripravi nacionalnih politik in ukrepov. Raziskovanje inovativnih pristopov na tem področju, pregled stroškovne učinkovitosti in izgradnja nacionalnih kapacitet in večje osveščenosti različnih deležnikov in strokovnjakov s pomočjo projektnih orodij.	Pogodbena vrednost: 14.990,70 EUR - 3 leta EC 60 % Lastni vložek 40 %	1.	Priprava in izvedba implementacije nacionalnih aktivnosti ozaveščanja in izgradnje kapacitet 2.	Zaključno vsebinsko poročilo 3.	Priprava zaključnega finančnega poročila	EVITA LESKOVŠEK 1.6.2007 - 31.5.2010
APHEKOM- Improving Knowledge and Communication for Decision Making on Air Pollution and Healtrh in Europe Projekta APHECOM ima več ciljev. V okviru projekta se razvija metodologijo za oceno vpliva onesnaženega zraka na zdravje in sicer na manj in bolj obremenjenih območjih. Rezultati tako dobljenih analiz bodo namenjeni za osvesčanje odgovornih in sprejetje ustreznih ukrepov, ki bi zmanjšali izpostavljenost prebivalcev onesnaženemu zraku in s tem bremena bolezni, ki ga ta povzroča.	Pogodbena vrednost: 13.522,00 EUR - 2,5 leta EC 60 % Lastni vložek 40 %	1.	Izračun koificienta tveganja za bolezni dihal, srca in ožilja zaradi onesnaženja z PM10, SO2 na primeru mesta Ljubljane 2.	Ocena dodatnih primerov astme za prebivalce v bližini prometnih cest 3.	Priprava vmesnega finančnega poročila	PETER OTOREPEC 1.6.2008-31.12.2010
131
ENGENDER - Inventory of good practices in Europe for Promoting gender equity in health Ustvarjanje podatkovne baze in razvoj znanja, povezanih z učinkovitimi politikami, programi in organizacijami za promocijo enakosti spolov na področju zdravja; s pomočjo izmenjave znanja, izkušenj in primerov dobrih praks med izvajalci zdravstvenih politik v Evropi in na ravni sodelujočih držav, med raziskovalci javnega zdravja in organizacijami civilne družbe, ki delujejo na področju enakosti spolov in zdravja.	Pogodbena vrednost: 12.412,00 EUR - 2 leti EC 60 % Lastni vložek 40 %	1.	Oblikovanje metodologije 2.	Izvedba pilotske študije 3.	Priprava vmesnega finančnega poročila 4.	Udeležba na dveh sestankih (Bruselj 18.19.5.2010, Stockholm 28.-29.10. 2010. 5.	Identificiranje slovenskih članic ENGENDER newtork in njihova vključitev	ZALKA DRGLIN 1.11.2009-31.10.2011
CSAP II - Child Safety Action Plan II Cilj projekta je razvoj s strani vlade sprejetega nacionalnega akcijskega načrta za izboljšanje varnosti otrok. V Sloveniji bo akcijski načrt za izboljšanje varnosti otrok del dvoletnih akcijskih načrtov za izvajanje Programa za otroke in mladino v RS 2006-2016.	Pogodbena vrednost: 10.866,96 EUR - 3 leta EC 60 % Lastni vložek 40 %	1.	Pripravljen osnutek predloga akcijskega načrta za preprečevanje poškodb otrok 2.	Priprava zaključnega finančnega poročila	MATEJA ROK SIMON Do junija 2010
VINTAGE - Good health into older age Projekt Vintage želi prispevati k izboljšanju možnosti za preventivo škodljive rabe alkohola med starejšimi ljudmi na EU, državni in lokalni ravni, s pripravo baze primerov dobre prakse na tem področju in njeno diseminacijo.	Pogodbena vrednost: 9.142,08 EUR - 1,5 leta EC 60 % Lastni vložek 40 %	1.	Zbiranje dobrih praks in primerov na področju jugovzhodne Evrope 2.	Zbiranje podatkov o mrežah v posameznih državah jugovzhodne Evrope 3.	Predstavitev projekta 4.	Priprava vmesnega finančnega poročila 5.	Priprava zaključnega finančnega poročila	SANDRA RADOŠ KRNEL 1.3.2009 - 31.8.2010
HEALTH POLICY MONITOR Projekt je namenjen spremljanju razvoja zdravstvenih politik v posameznih sodelujočih državah, torej v našem primeru v Sloveniji. Vsakih pol leta je potrebno pripraviti kratka poročila o tekočih zanimivih dogajanjih v zdravstvenem sistemu. Poročila so nato objavljena na spletni strani www.hpm.org, njihovi	Pogodbena vrednost: 6.600,00 EUR - 3 leta Project sponsor 100 %	1.	Študijski obisk na Malti - spoznavanje sistema zdravstvenega varstva -značilnosti, problemi, priprava strategije zdravstvenega varstva - marec 2010, morda še dodatno jeseni 2010 2.	Priprava polletnih poročil v aprilu in oktobru 2010 3.	Priprava zaključnega finančnega poročila	TIT ALBREHT 1.1.2007- 31.12.2009, 1.1.2010-31.12.2010
132
povzetki pa v rednih publikacijah Bertelsmannove fundacije. Iz sredstev, ki jih pridobimo za pripravo poročil, potem financiramo manjše dodatne aktivnosti -udeležbe na seminarjih in kratke študijske obiske. V letošnjem letu bi zato organizirali kratek študijski obisk Malte, kar bo potem predstavljeno v posebnem poročilu in tudi na rednem srečanju mreže v juliju 2010 v Odenseju.			
Agreement for Performance of Work with WHO Priprava nacionalnih podlag za WHO/EU projekt spremljanja politik in implementacije ukrepov na področju prehrane, gibanja in preprečevanja debelosti, za Slovenijo.	Pogodbena vrednost: 4.000,00 EUR - pol leta WHO 100 %	1.	Dopolnitev zajema podatkov prve faze. 2.	Priprava pregleda dobrih praks na področjih prehrane, telesne dejavnosti in preprečevanja debelosti v drugi fazi projekta , sodelovanje pri pregledu združenih podatkov 3.	Priprava zaključnega finančnega poročila	MOJCA GABRIJELČIČ 15.9.2009 -30.3.2010
EWGLINET- European surveillance scheme for travel associated legionnaires disease Projekt spodbuja države članice k boljšemu zaznavanju in spremljanju legioneloz, uporabi ustreznih mikrobioloških metod in izdeluje priporočila za preprečevanje širjenja legionel v vodnih sistemih.	Pogodbena vrednost: 3.150,00 EUR - 5 let EC 100 %	1. Priprava zaključnega finančnega poročila	MAJA SOČAN 1.1.2004-31.12.2009
ECHIM - Joint Action for European Community Health Indicators and Monitoring Skupni ukrep ECHIM želi prispevati k mednarodni primerljivosti kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva s pripravo implementacijskih načrtov v državah članicah EU. Namen projekta je zagotavljanje kakovostnih in v skladu z evropsko metodologiijo pripravljenih kazalnikov. Poseben poudarek je na komunikaciji s strokovno, odločevalsko in splošno javnostjo o ECHI	Pogodbena vrednost: Budget za IVZ ni bil dodeljen	1.	Poročilo o razpoložljivosti kazalnikov 2.	Nacionalni komunikacijski načrt 3.	Nacionalni implementacijski načrt	POLONCA TRUDEN DOBRIN 2/2009 - 31.12.2011
133
kazalnikih in mednarodnih primerjavah. IVZ sodeluje v jedrni skupini projekta. IVZ omenjen kot Associated in Collaborating partner.			
EUnetHTA JA - European network for HTA Joint Action Osredotočenje na znanstveno sodelovanje na področju HTA v Evropi. Namen JA je prispevali k razvoju zanesljivih, pravočasnih, preglednih in prenosljivih informacij in prispevati k razvoju modela evropskega HTA. IVZ sodeluje kot vodilni partner v WP2-Diseminacija in kot pridruženi parner v ostalih delovih paketik. Pravkato je član izvršnega odbora.		1.	Priprava 3-letni delovnega načrta za delovni paket Diseminacije WP2 2.	Izdelava promocijskega letaka 3.	Objava na Wikipediji in prevod v jezike držav članic WP2, posodabljanje in spremljanje vsebine 4.	Sodelovanje pri pripravi Delavnice na HTAi konferenci v Dublinu 5.	Pilotno oblikovanje skupine za socialne mreže (LinkedIn in Facebook), kot marketinško orodje 6.	Sodelovanje pri pripravi Izobraževalnega simpozija v na ISPOR srečanju v Pragi. 7.	Priprava plenarnega srečanja v Ljubljana, maja 2010 8.	Sodelovanje pri pripravi metodoloških navodil za Wp4 9.	Sodelovanje pri face to face sestankihv delovnih paketih WP4, WP5, WP6, WP7 in Wp8 10.Priprava	vmesnega poročila	EVA TURK 1.1.2010-31.12.2012
134
SLOVENSKI PROJEKTI
NASLOV PROJEKTA IN KRATEK OPIS	VIRI FINANCIRANJA	IVZ AKTIVNOSTI V LETU 2010	TRAJANJE
IVZ NOSILNA ORGANIZACIJA			
Razvoj modela preprečevanja integrirane, celostne oskrbe kroničnih bolezni/bolnikov odrasle populacije na primarni zdravstveni ravni; Preventivni centri (centri za krepitev zdravja) - integralni del celostne oskrbe kroničnih bolezni/bolnikov S projektom želimo vzpostaviti temelje za postopno reorganizacijo sistema primarnega zdravstvenega varstva odraslih prebivalcev Slovenije v vzdržen, bolj učinkovit in bolj kakovosten sistem za celostno oskrbo prebivalstva. Cilji projekta so: analiza stanja, opredelitev vrzeli ter izdelava predloga optimizacije strokovnih in organizacijskih procesov na primarni ravni zdravstvene dejavnosti za celostno obvladovanje KNB. Izdelek bo sinteza vizije IVZ in obstoječih prizadevanj deležnikov s predlogom posodobitve sedanjih organizacijskih, finančnih in strokovnih rešitev po načelu osredinjenja na uporabnika in racionalne rabe zdravstvenih virov.	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 200*: 43.526,50 EUR MZ 35% Lastni vložek 65%	1.	Analize stanja na področju zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva odraslih 2.	SWOT analiza. 3.	Opredelitev vrzeli. 4.	Predlog sprememb 5.	Priprava vmesnega in končnega poročila projekta za MZ	JOŽICA ZAKOTNIK 1.5.2009 -30.11.2010
Zdrav življenjski slog v OŠ Priprava modela vključitve tem zdravja (duševno zdravje, preprečevanje zlorabe psihoaktivnih snovi, spodbujanje zdrave prehrane in gibanja ter preprečevanje debelosti) v redni šolski kurikul, z modernimi didaktičnimi in metodološkimi pristopi, na podlagi izkušenj projektnega dela Slovenske	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 2010: 31.166,79EUR EU 85% MŠŠ 15%	1.	Priprava modelnih učnih ur 2.	Priprava seminarja za notranje izvajalce in predstavitvene konference za širšo javnost 3.	Predlog modela 4.	Zaključno vsebinsko poročilo 5.	Priprava vmesnih in zaključnega finančnega poročila	MOJCA BEVC 1.12.2008-31.8.2010
135
mreže zdravih šol.			
MOSA: Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola Namen projekta MOSA je vzpostavitev nadorganizacijske entitete MOSA, ki bo povezovala akterje, ki v Sloveniji delujejo na področju preprečevanja škodljivih posledic pitja alkohola. Namen projekta je tudi oblikovanje učinkovitega informacijskega vozlišča o: akterjih, ki delujejo na področju alkohola, raziskavah, ki so bile na področju alkoholne problematike narejene v Sloveniji ter preventivno promocijskih kampanjah za zmanjševanje posledic škodljivega pitja.	Pogodbena vrednost za IVZ za leto 2010: 4.000,00 EUR MZ 80% IVZ...................20%	1. Sodelovanje pri nastajanju portala MOSA (www.infomosa.si) - spletno središče informacij o problematiki povezani s tveganim in škodljivim pitjem alkohola v Sloveniji; pod sodelovanje je mišljeno pripravljanje vsebin, pregledi raziskav, pregledi političnih dokumentov, objavljanje primerov dobrih praks, ipd.	MAJA ZORKO 2009 - 31.12. 2011
* upoštevane so pogodbene vrednosti za leto 2009, ker se še čaka dokument o določitvi financiranja v letu 2010
136