UhisvEí uv^anje novih Iziobfaževđinih prograrntn napcdnW^u storllev Hi Niûozba V vašo prihodmst IVHIfBJosráHíkM Irena Naraks TEMELJNE RAČUNOVODSKE INFORMACIJE 3 Program: EKONOMSKI TEHNIK Modul: EKONOMIKA POSLOVANJA Vsebinski sklop: TEMELJNE RAČUNOVODSKE INFORMACIJE Ljubljana, junij 2009 Program: Ekonomski tehnik Modul: Ekonomika poslovanja Vsebinski sklop: Temeljne računovodske informacije Naslov učnega gradiva Temeljne računovodske informacije 3 Ključne besede: računovodstvo, knjigovodstvo, sredstva in obveznosti do virov sredstev, bilanca stanja Seznam kompetenc, ki jih zajema učno gradivo: TRI1: Uporabljanje in obvladovanje temeljnih pojmov in definicij s področja računovodstva ter spoznavanje organizacije računovodskih služb. TRI2: Poznavanje ustreznih računovodskih informacij za notranje in zunanje uporabnike ter temeljne dokumentacije in njene obdelave. TRI3: Razumevanje ustreznih predpisov in standardov s področja računovodstva. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 657:001.102 (075.8)(0.034.2) NARAKS, Irena Temeljne računovodske informacije 3 [Elektronski vir] / Irena Naraks. - El. knjiga. - Ljubljana : GZS, Center za poslovno usposabljanje, 2009. - (Srednje strokovno izobraževanje. Program Ekonomski tehnik. Modul Ekonomika poslovanja. Vsebinski sklop Temeljne računovodske informacije) Način dostopa (URL): http://www.unisvet.si/index/index/activityld/4 4. - Projekt UNISVET ISBN 978-961-6413-17-6 250834944 Avtorica: Irena Naraks Recenzentka: Damjana Lovrenčič Lektorica: Alenka Golež Založnik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje za projekt unisVET Kraj in datum: Ljubljana, junij 2009 To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons: Priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji. Učno gradivo je nastalo v okviru projekta unisVET Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja storitev za obdobje 2008-2012, ki ga sofinancirata Evropska unija preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Vsebina gradiva v nobenem primer une odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino nosi avtor. NAGOVOR AVTORICE Pred vami je še tretji del gradiva, ki pokriva vsebinski sklop TEMELJNE RAČUNOVODSKE INFORMACIJE znotraj obveznega modula EKONOMIKA POSLOVANJA v programu EKONOMSKI TEHNIK v srednjem strokovnem izobraževanju. Dijaki ste se v prvem delu seznanili z osnovnimi nalogami računovodstva, knjigovodstva, spoznali enega temeljnih računovodskih razvidov, to je bilanco stanja. Potem ko ste v drugem delu spoznali konto in se naučili knjižiti na konte stanja in stroškovne konte, boste zdaj spoznali še konte uspeha, torej prihodke in odhodke. Znali boste izračunati poslovni uspeh podjetja in sestaviti ob bilanci stanja še drugi najpomembnejši računovodski razvid, izkaz poslovnega izida. Ob uporabi kontnega načrta boste knjižili na konte in v finančni dnevnik. Posebno poglavje je namenjeno davku na dodano vrednost, ki spremlja večino nakupov in prodaj izdelkov, blaga in storitev. Znali ga boste izračunati in knjižiti. Skozi gradivo nas vodijo znane ikone: Vsebine, ki jih srečate v tem gradivu, sodijo med obvezne pri izobraževanju ekonomskih tehnikov. Želela sem jih podati poljudno. Manj teorije in več praktičnih primerov naj vzbudi pri vas veselje in zanimanje za poglabljanje znanja, morda željo, da nekoč postanete strokovnjaki na področju financ, računovodstva, revizije. Izbirni strokovni moduli Finančno poslovanje, Materialno knjigovodstvo, Finančno knjigovodstvo ponujajo takšno specializirano poklicno usposobljenost. Irena Naraks KAZALO 1. ODHODKI IN PRIHODKI......................................................................................................1 1.1 ODHODKI...........................................................................................................................1 1.2 PRIHODKI..........................................................................................................................1 1.3 KNJIGOVODSKA EVIDENCA ODHODKOV IN PRIHODKOV..................................2 NALOGE....................................................................................................................................4 2. POSLOVNI IZID.....................................................................................................................6 NALOGE....................................................................................................................................8 3. FINANČNI DNEVNIK............................................................................................................9 NALOGE..................................................................................................................................10 4. DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)......................................................................11 4. 1 KNJIGOVODSKA EVIDENCA DDV............................................................................11 NALOGE..................................................................................................................................13 PRILOGA 1: OBRAZEC FINANČNEGA DNEVNIKA......................................................14 VIRI..............................................................................................................................................15 1. ODHODKI IN PRIHODKI 1.1 ODHODKI Odhodki so v poslovanju porabljena sredstva. Delimo jih na: - redne odhodke, kamor sodijo: • redni odhodki od poslovanja in • redni finančni odhodki - druge finančne in ostale odhodke. Redni poslovni odhodki nastajajo pri realizaciji osnovne dejavnosti podjetja - torej tiste, zaradi katere je bilo podjetje ustanovljeno. V proizvajalnem podjetju (Gorenje Velenje, Cinkarna Celje) so to odhodki prodanih proizvodov, v trgovinskem podjetju (Tuš Celje, Mercator) so to odhodki prodanega trgovskega blaga, v storitvenem podjetju (Turistična agencija Dober dan) so to odhodki prodanih storitev Redni finančni odhodki nastanejo pri nekaterih finančnih transakcijah - npr. če podjetje najame bančno posojilo, so to obresti od najetih posojil, pri izdanih menicah menične obresti, če zamujamo s plačili, zamudne obresti, ki jih zaračunajo dobavitelji. Pri poslovanju s tujino zaradi sprememb tečaja valut lahko nastanejo negativne tečajne razlike. Drugi odhodki so odhodki, ki se pojavijo nenačrtovano, npr. denarne kazni, popusti, ki jih dobi kupec po njegovi reklamaciji ipd. 1.2 PRIHODKI Prihodki so v poslovanju pridobljena sredstva. Delimo jih na: - redne prihodke, kamor sodijo: • redni prihodki od poslovanja in • redni finančni prihodki - druge finančne in ostale prihodke. Redni prihodki od poslovanja nastajajo pri realizaciji osnovne dejavnosti podjetja - torej tiste, zaradi katere je bilo podjetje ustanovljeno. V proizvajalnem podjetju (Gorenje, Cinkarna Celje) so to prihodki od prodaje proizvodov, v trgovinskem podjetju (Tuš, Mercator) so to prihodki od prodaje trgovskega blaga, v storitvenem podjetju (Turistična agencija Dober dan) so to prihodki od prodaje storitev. Redni finančni prihodki nastanejo pri nekaterih finančnih transakcijah - npr. če da podjetje posojilo drugemu podjetju, so to obresti od danih posojil, pri prejetih menicah so to menične obresti, zamudne obresti kupcev ali pri poslovanju s tujino zaradi sprememb tečaja valut pozitivne tečajne razlike. Drugi prihodki so prihodki, ki se pojavijo nenačrtovano, npr. denarne nagrade, popusti dobaviteljev po reklamaciji podjetja, odškodnine zavarovalnice itd. 1.3 KNJIGOVODSKA EVIDENCA ODHODKOV IN PRIHODKOV Odhodke knjižimo na posebne odhodkovne konte v razred 7 in to vedno V BREME ali na DEBET. Prihodke knjižimo na posebne prihodkovne konte v razred 7 in to vedno V DOBRO ali na KREDIT. Evidenca rednih poslovnih prihodkov in rednih poslovnih odhodkov v podjetju LUNA d. o. o., ki se ukvarja s proizvodno in trgovsko dejavnostjo in ima na kontih začetna stanja: Zaloga blaga 200.000 Terjatve do kupcev 120.000 Obveznosti do dobaviteljev 220.000 Zaloga proizvodov 560.000 Lastni kapital - izračunajte: 2. 3. 4. 5. Prodajo proizvode in: a) izstavijo račune, iz katerih je razvidno, da je prodajna cena 720.000; b) zmanjšajo zaloge zaradi prodaje na osnovi skladiščne izdajnice - prodali so vso zalogo. Prodajo trgovsko blago: a) za 120.000 po izstavljenem računu b) zmanjšajo zalogo zaradi prodaje - prodali so polovico blaga. Obračunajo plače zaposlenih 100.000. Dobijo račun za porabljeno elektriko 50.000. Polovica stroškov se nanaša na trgovinsko dejavnost, polovica na proizvajalno; knjiži : a) obračun proizvodnje - polovica stroškov, b) prenos polovice stroškov med odhodke. AKTIVNI KONTI: PASIVNI KONTI: 660 Zaloga blaga 120 Terjatve do kupcev 220 Obveznosti do dobaviteljev _ 902 Lastni kapital ZST 200.000 100.000(2b) ZST 120.000 220.000 ZST 660.000 ZST (1a) 720.000 50.000 (4) (2a) 120.000 630 Zalo ga proizvodov 600 Nedokončana proizvodnja 250 Obveznosti za plače ZST 560.000 560.000(1b) (5a) 75.000 100.000 (3) PRIHODKOVNI KONTI: 720.000 (1a) 120.000 (2a) STROSKOVNI KONTI: 470 Stroški plač 402 Stroški elektrike 700 Odhodki prodanih proizvodov ODHODKOVNI KONTI: 702 Nabavna vrednost (3) 100.000 (4) 50.000 (1b)560.000 490 Prenos stroškov 491 Prenos stroškov 703 Drugi poslovni odhodki 75.000 (5a) 75.000 (5b) (5b)75.000 prodane ga blaga (2b)100.000 HALOGE Vaja 1: Evidenca finančnih in drugih odhodkov in prihodkov Začetno stanje: Transakcij ski račun 890.000 Blagajna 50.000 Terjatve do kupcev na domačem trgu 100.000 Terjatve do kupcev na tujem trgu 145.000 Dolgoročna bančna posojila 450.000 Obveznosti do domačih dobaviteljev 8.000 Obveznosti do tujih dobaviteljev 165.000 Kratkoročno dana posojila 320.000 Lastni kapital - delniški ? 1. Obračunajo obresti za najeto posojilo 22.000. 2. Domači dobavitelj jim zaračuna 200 zamudnih obresti. 3. Domači kupec jim poravna svoj dolg v višini 5.000 z menico - obresti so 10%, torej je menični znesek 5.500. 4. Kupec iz tujine jim poravna ves svoj dolg - zaradi menjave tečaja je nakazilo 150.000. 5. Na sejmu dobijo gotovinsko denarno nagrado 1.000. 6. Zavarovalnica jim nakaže odškodnino - 13.000. 7. Obračunajo obresti za dano posojilo - 300. 8. Domačemu kupcu zaračunajo 500 zamudnih obresti. 9. Domačemu dobavitelju pošljejo v zavarovanje plačila dolga v višini 8.000 menico, menični znesek je 8.300. 10. Tujemu dobavitelju poravnajo celotno obveznost - zaradi spremembe tečaja nakažejo 170.000. 11. Podjetje je kaznovano zaradi gospodarskega prekrška - nakažejo denarno kazen 4.000. 12. Domačemu kupcu po njegovi reklamaciji odobrijo popust 400. AKTIVNI KONTI PRIHODKI ODHODKI PASIVNI KONTI 2. POSLOVNI IZID Podjetja vodijo evidenco o prihodkih in odhodkih zato, da s pomočjo njih ugotavljajo uspešnost svojega poslovanja oziroma poslovni izid. Če v obračunskem obdobju PRIHODKI presegajo ODHODKE, je podjetje doseglo DOBIČEK oz. pozitiven poslovni izid. Če pa so bili v obračunskem obdobju ODHODKI večji od PRIHODkOv, je podjetje poslovalo z IZGUBO oziroma so imeli negativen poslovni izid. Za obračunsko obdobje od 1. 1. do 31. 12. koledarskega leta sestavijo tako imenovan IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA oziroma BILANCO USPEHA. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA za Učno podjetje ZRAK d. o. o., Srednja ekonomska šola Celje, za obdobje od 1. 1. 200_ do 31. 12. 200_ ODHODKI PRIHODKI Zap.št. Besedilo Znesek Zap.št. Besedilo Znesek 1. Redni poslovni odhodki X EUR 1. Redni poslovni prihodki X EUR 1.1. Nabavna vrednost prodanega blaga X EUR 1.1. Prihodki od prodaje blaga X EUR 1.2. Odhodki (stroški) prodanega blaga, izdelkov, storitev ) X EUR 1.2. Prihodki od prodaje izdelkov in storitev X EUR 2. Redni finančni odhodki X EUR 1. Redni finančni prihodki X EUR 2.1. Odhodki od obresti X EUR 2.1. Prihodki od obresti X EUR 2.2. Negativne tečajne razlike X EUR 2.2. Pozitivne tečajne razlike X EUR 3. Drugi odhodki X EUR 1. Drugi prihodki X EUR 3.1. Denarne kazni X EUR 3.1. Denarne nagrade X EUR SKUPNI ODHODKI X EUR SKUPNI PRIHODKI X EUR DOBIČEK X EUR ali IZGUBA X EUR SKUPAJ X EUR = SKUPAJ X EUR Za ugotovljeni dobiček (oziroma čisti dobiček, ki ostane potem, ko državi plača davek od dobička), lahko podjetje poveča lastni kapital ali ga razdeli za plače, za oblikovanje rezerv, za pokritje izgube iz preteklosti. Dodajmo vaji s strani 2 še dva poslovna dogodka: 6. Knjižite: a) prenos prihodkov na konto poslovnega izida v razredu 8 (dobiček ali izguba), b) prenos odhodkov na konto poslovnega izida v razredu 8 (dobiček ali izguba). Izračunajte poslovni izid. 7. Za ugotovljeni dobiček povečajte lastni kapital. PASIVNI KONTI: 902 Lastni kapital PRIHODKOVNI KONTI: 760 Prihodki od prodaje proizvodov 762 Prihodki od prodaje blaga 660.000 ZST (6a)720.000 720.000 (1a) (6a) 120.000 120.000 (2a) 105.000 (7) IZRAČUN DOBIČKA: Prihodki.....840.000 - Odhodki.....735.000 D0BICEK....105.000 ODHODKOVNI KONTI: 700 Odhodki prodanih 702 Nabavna vrednost (1b)560.000 560.000(6b) (2b)100.000 100.000 (6b) 703 Drugi poslovni odhodki (5b)75.000 75.000 (6b) DOBIČEK: 800 Dobiček (ali izguba) (6b) 735.000 840.000 (6a) (7) 105.000 7 HALOGE Izdelajte IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA za podjetje LUNA d.o.o. iz prejšnje vaje. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA za podjetje LUNA d. o. o. za obdobje od 1. 1. 200_ do 31. 12. 200_ ODHODKI PRIHODKI Zap. št. Besedilo Znesek Zap. št. Besedilo Znesek SKUPNI ODHODKI SKUPNI PRIHODKI DOBIČEK IZGUBA SKUPAJ SKUPAJ 3. FINANČNI DNEVNIK Doslej smo vsa stanja in spremembe, ki jih povzročajo poslovni dogodki, knjižili na konte - za šolsko rabo T konte - torej smo opravljali evidenco poslovanja v GLAVNI KNJIGI (poslovne knjige so opisane na tretji strani tega gradiva). Oglejmo si zdaj še evidenco v FINANČNEM DNEVNIKU. Kot smo že povedali, gre pri tej poslovni knjigi za kronološko evidenco: poslovne dogodke knjižimo v takšnem časovnem zaporedju, kot se dogajajo. Primer: Rešimo vajo s strani 2 - evidenca rednih poslovnih prihodkov in odhodkov v finančni dnevnik. FINANČNI DNEVNIK: Zap. št. Dok. Datum BESEDILO KONTO -šifra in naziv V BREME -DEBET V DOBRO -KREDIT 0 TE 1. 1. 200_ Začetno stanje 660 Zaloga blaga 120 Terjatve do kupcev 220 Obveznosti do dobaviteljev 630 Zaloga proizvodov 902 Lastni kapital 200.000 120.000 560.000 220.000 660.000 1.a IR 2. 1. 200_ Prodaja proizvodov po IR 120 Terjatve do kupcev 760 Prihodki od prod. proizv. 720.000 720.000 1.b SI 2. 1. 200_ Zmanj šanj e zalog zaradi prodaje 700 Odhodki prod. izd. 630 Zaloga proizvodov 560.000 560.000 2.a IR 14. 1. 200_ Prodaja proizvodov po IR 120 Terjatve do kupcev 762 Prihodki od prodaje blaga 120.000 120.000 2.b SI 14. 1. 200_ Zmanj šanj e zalog zaradi prodaje 702 NV prodanega blaga 660 Zaloga blaga 100.000 100.000 3. TE 15. 1. 200_ Obračun plač 470 Stroški plač 250 Obveznosti do zaposlenih 100.000 100.000 4. PR 20. 1. 200_ Račun za porab. elektriko 402 Stroški elektrike 220 Obveznosti do dobavit. 50.000 50.000 5.a TE 31. 1. 200_ Obračun proizvodnje 490 Prenos stroškov 600 Nedokončana proizvodnja 75.000 75.000 5.b TE 31. 1. 200_ Obračun stroškov trgov. dejavnosti 491 Prenos stroškov 703 Drugi poslovni odhodki 75.000 75.000 Vaje KNJIŽENJE V FINANČNI DNEVNIK Vse vaje iz tega gradiva, ki imajo začetna stanja in poslovne dogodke knjižene na konte, rešite še v finančni dnevnik. Prazen obrazec dnevnika najdete v prilogi gradiva. Namenoma je izpuščen stolpec za datum, ki je seveda v praksi nepogrešljiv, za naša preverjanja pravilnosti knjiženja pa ni bistven. 4. DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV) To je davek na promet blaga in storitev. Pri nas se obračunava po osnovni davčni stopnji 20% in po znižani davčni stopnji 8,5%. 4. 1 KNJIGOVODSKA EVIDENCA DDV Pri evidenci DDV je potrebno ločiti: o vstopni DDV o izstopni DDV VSTOPNI DDV najdemo na prejetih računih - torej smo mi v vlogi kupca. Na primer - PR za blago: vrednost brez DDV (čista kupna vrednost ali davčna osnova) 10.000,00 EUR + ^^ DDV 20% 2.000,00 EUR Ikrednost z DDV - za plačilo 12.000,00 EUR Knjižimo: - čisto kupno vrednost 10.000,00 EUR v breme - DEBET konta "zaloga blaga"- 660, - vstopni DDV 2.000 EUR v breme - DEBET konta "terjatev do države za vstopni DDV" - 160, - bruto kupno vrednost 12.000 EUR v dobro - KREDIT konta "obveznost do dobaviteljev" - 220. IZSTOPNI DDV najdemo na izdanih računih - torej smo mi v vlogi prodajalca -dobavitelja. Na primer - IR za prodajo proizvodov : prodajna vrednost brez DDV (davčna osnova) 10.000,00 EUR ^^ + DDV 20% 2.000,00 EUR Ibrodajna vrednost z DDV - za plačilo 12.000,00 EURI Knjižimo: - prodajno vrednost brez DDV 10.000,00 EUR v dobro - KREDIT konta "prihodki od prodaje izdelkov" - 760, - izstopni DDV 2.000 EUR v dobro - KREDIT konta "obveznost do države za izstopni DDV" - 260, - prodajno vrednost z DDV 12.000 EUR v breme - DEBET konta "terjatve do kupcev" 120. IZRAČUN DDV a) iz neto zneska - prejšnji primer: DDV= čista vrednost • davčna stopnja 100 10.000 • 20 100 = 2.000 b) iz bruto zneska - prejšnji primer: DDV= bruto vrednost • davčna stopnja 100 + davčna stopnja 12.000 • 20 120 = 2.000 OBRAČUN DDV Mesečno, trimesečno ali polletno (odvisno od prihodkov davčnega zavezanca), pošiljajo podjetja OBRAZEC ZA OBRAČUN DDV davčnemu uradu. Iz obrazca je razviden promet podjetja in sicer: o vse nabave, o vse prodaje in iz njih izvirajoči o vstopni DDV, ki predstavlja terjatev do države in o izstopni DDV, ki predstavlja obveznost do države. Če je večji prvi, terjatve presegajo obveznosti do države in podjetje lahko zahteva vračilo razlike. Če pa je večji drugi, so obveznosti do države večje od terjatev, zato mora razliko podjetje državi vrniti. FINANČNI DNEVN K Zap. št. Dok. Datum BESEDILO KONTO-šifra in naziv DEBET- V BREME KREDIT -V DOBRO 0 TE 1.1.09 Začetna stanja 110 TRR 160 Terjatve za vst. DDV 260 Obv. za izst. DDV 630 Zaloga proizvodov 902 Lastni kapital 200.000 120.000 500.000 220.000 600.000 1. IR 12.1.09 Prodaja proizvodov po IR, vrednost z 20%, DDV je 240.000. 120 Ter.do kupcev 260 Obv. za izst. DDV 760 Prih. od prod. proizv. 240.000 40.000 200.000 2. PR 31.1.09 Nakup materiala po PR, vrednost brez DDV je 50.000, DDV je 20%. 310 Zaloga materiala 160 Terjatve za vst. DDV 220 Obveznosti do dobaviteljev 50.000 10.000 60.000 3. BA 28.2.09 Obračun vstopnega in izstopnega DDV ter nakazilo presežka obveznosti državi. 160 Terjatve za vst. DDV 260 Obv. za izst. DDV 110 TRR 260.000 130.000 130.000 Zap. št. Dok. Datum BESEDILO KONTO-šifra in naziv DEBET- V BREME KREDIT -V DOBRO 0 TE 1.1.09 Začetna stanja 110 TRR 160 Terjatve za vst. DDV 260 Obv. za izst. DDV 660 Zaloga blaga 902 Lastni kapital - ? 300.000 100.000 400.000 20.000 1. IR 14.1.09 Prodaja blaga po IR, vrednost z 20%, DDV je 300.000. 2. PR 31.1.09 Nakup blaga po PR, vrednost brez DDV je 40.000, DDV je 20%. o 3. BA 28.2.09 Obračun vstopnega in izstopnega DDV in prejem razlike. PR [LOGA 1: OBRAZEC FI] NANČNEGA DNEVNIKA Zap.št. Dok. BESEDILO KONTO-šifra in naziv DEBET - V BREME KREDIT - V DOBRO VIRI Kolarič Branka, Gerečnik Anton: Računovodstvo 1, učbenik - 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2002 Kolarič Branka, Gerečnik Anton: Računovodstvo 2, učbenik - 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2003 Kolarič Branka, Gerečnik Anton: Računovodstvo 3, učbenik - 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2004 Batistič Tanja, Računovodstvo 1, Delovni zvezek - 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2002 Batistič Tanja, Računovodstvo 2, Delovni zvezek - 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2004 Turk Ivan, Pojmovnik računovodstva, financ in revizije: Slovenski inštitut za revizijo - 1. izd., Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2000 Kontni načrt in ponazoritve knjiženj za gospodarske družbe in zadruge: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2009 Slovenski računovodski standardi: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana 2006 Revije Obrtnik Revije za računovodstvo in finance (IKS)