Razno življenje
Omiko nirodov spozn&Tamo tudi iz njegovega vsakdanjega življenja, afco se oziranio na to, s čim se ljadje pefiajo ali s čira se žive. Ljmlje, ki polje obdelnjejo in vedno v istem kraji bivajo, eo bolj oraikaui nego li ini, ki se vedno sžlijo ter se pečajo k> z živinorejo in z lovom. A flovek si ne more vselcj sam odločeviiti. kako bode živel. marvef niu to zapovediije narava tistcga kraja. katerega nra je stvaruik odlofil za ujegovo pozemeljsko bivanje. Prebivalci step ia pušcav, kjer se le s^m Ler tja oahajajo piiVtli pašoiki, morajo btti vedui pastirji ali živinorejoi, ki ae vsak lytai Cas s svojimi oedami pre-seljnjejo v druge kraje, iskajoč si boljlih pašnikov. Tacim uarodom praviino Domadi ali koSniki, a tozaraditega, kerlevkočah stannjfjo. Ijjndje, ki so cb morji ali ob kakej večjej reki, teSiijo si ladije, ter se po fodi Tozijo v druge kraje, kjor vazno trgujejo; peCajo se tedaj z brodarstvom in s trgovino, premožni so in si stavijo l«pa poslopja in mesta. Prebivalei uerodovitib in pustih morskib bregov ho proati ribifii. V rodovitib ravniaah Ijudje obdelujejo polje, teržive mirao; a hribovci ae bolj pečajo z drugiioi rečmi, posebno tudi z lovom, ter ne mi tako mimo. Najbolj se omika širi po trgovini. Premiznejši Ijudjž hrepcnd po ug6dnejšem  žhljeDJi,  in to roili novc potrclic;  a obrtoiki si juri-
2?
sadevajo, da tem potrebam z norimi iznajdljsuni zadovoljojejo. Kar aoveški dub hi pridna flortSka' roka v jednem krnji iznajdeta. to ae s tijpvanjem zauaSa v dfiig« knije in tako trgorina širi omiko 12 dežele v deželo; a mesta poslajajo uOilnice, k iatorih se Sirijo ameteljaosti in zuanosti d»le(S po svetn.