SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA



«VILNI K


$r'X

M E ST N E
DELAVSKE ZAVAROVALNICE

V LJUBLJANI


V LJUBLJANI 1929
NATISNILA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI
(PREDSTAVNIK FRAN JEZERŠEK)
1) 63^
s J .
Pravilnik
Mestne delavske zavarovalnice v Ljubljani.
Ta pravilnik ureja zavarovanje mestnega delavstva zoper bolezen, nezgodo, onemoglost, starost in smrt za osebe, ki so po § 7 Z,2D izvzete iz obveznega zavarovanja pri O UZD.
Določila zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922, štev. 169 Ur. L, glede podpor ob bolezni, glede rent in pomoči ob onemoglosti, starosti in smrti, glede podpor in rent ob nezgodah, glede načina izplačevanja podpor, pritožb in glede zavarovalnih prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci, veljajo za mestne delavce le v toliko, v kolikor ne določa ta pravilnik ali službeni red drugače, vendar pa tako, da, ako so predpisi ZZD ugodnejši za zavarovano osobje, veljajo predpisi ZZJD.
Za izvajanje zavarovanja mestnih delavcev se ustanavlja pri mestni občini ljubljanski »Mestna delavska zavarovalnica v Ljubljani« (iMiDZ). V administrativnem pogledu je zavarovalnica priključena mestnemu socialnopolitičnemu uradu.
I.	poglavje.
Ustroj zavarovanja.
§ L
§ 2.
§ 3.
§ 4.
Upravljanje zavarovanja po tem pravilniku je urejeno v IX. poglavju.
II.	poglavje.
Obseg zavarovancev.
§ 5.
Zoper bolezen, nezgodo, onemoglost, starost in smrt so pri Mestni delavski zavarovalnici zavarovani vsi oni, na katere se nanaša § 7 ZZD.
§ 6.
Zavarovanje se ne razteza na prigodne delavce (dninarje), ki so najeti samo za izvršitev prehodnih poslov in za katere ne veljajo predpisi predmetnega službenega reda za mestno delavstvo.
§ 7.
Od dolžnosti zavarovanja za onemoglost, starost in smrt so izvzete one osebe:
1.	ki so že onemogle v smislu zakona ZZD § 66, ali ki so že izpolnile 65. leto starosti;
2.	ki tedaj, ko stopi to zavarovanje v veljavo, že prejemajo od države, samoupravnih teles in fondov ter naprav javnopravnega značaja ali iz enega od pokojninskih zavodov, omenjenih v § 100 ZZD, rento vsaj v znesku Din 1500.— na leto;
3.	ki so zavarovane po zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev;
4.	osebe, ki do 65. leta starosti ne morejo doseči predpisane čakalne dobe.
III.	poglavje.
Prijave in odjave v zavarovanje.
§ 8.
Prijave in odjave delavcev in oseb, zavarovanih po tem pravilniku, uredi Mestna delavska zavarovalnica s posebnimi pravilniki, upoštevajoč notranjo organizacijo vsakega mestnega podjetja in upoštevajoč interese zavarovanja zavarovancev.
§ 9.
Za kršitve predpisov o prijavah in odjavah zavarovancev veljajo vsa tozadevna določila ZZD.
IV.	poglavje.
Dajatve.
§ 10.
Podrobnejši postopek v dosego dajatev po tem pravilniku predpiše MDZ v sporazumu z mestnimi podjetji in zdravniki, ki vrše zdravniško službo pri MDZ. Vendar pa tozadevni predpisi ne smejo biti slabši od predpisov v ZZD.
■Osebe, zavarovane pri MDZ, imajo pravico v slučaju obolenja do sledečih dajatev:
Zavarovani člani:
§ ill.
a)	1. brezplačno zdravniško pomoč za dobo enega leta,
2.	brezplačna zdravila, obveze, kopeli in druge pomočke za zdravljenje za dobo enega leta,
3.	brezplačno zdravljenje v splošnem razredu javnih bolnic in drugih sličnih javnih ali zasebnih zavodih (sanatorijih, okrevališčih itd.) za dobo enega leta za člane ali s v oj c e,
4.	zdravniško pomoč ob nosečnosti in porodu,
5.	enkratno podporo za slučaj poroda v znesku Din 300.—,
6.	honorar za babiško pomoč v slučaju poroda članice ali žene zavarovančeve na domu v znesku 300 Din. Ta znesek more. načelstvo za vsako leto po razpoložljivih sredstvih znižati ali zvišati.
b)	Za. čas bolezni, največ pa za dobo 26 tednov, prejema mestni delavec vse prejemke (redne z dokladami), katere je prejemal ob zadnjem rednem izplačilu prejemkov. Te prejemke izplačuje ona blagajna mestne občine ali mestnega podjetja (ustanove), ki je izplačevala zadnje redne prejemke, in sicer v svoje lastno breme.
Ako traja bolezen nad 26 tednov, je delavec upravičen do hranarine iz sredstev MDZ za nadaljnjih 26 tednov oziroma pogojev za upokojitev, drugače pa do dneva upokojitve, in sicer v znesku dveh tretjin zavarovalne mezde na dan.
c)	Svojci zavarovanih članov imajo pravico do sledečih dajatev:
A)	vse podpore, naštete pod a) 1., 2., 3., 4. za slučaj obolenja, kakor tudi nezgode.
B)	V slučaju nezgode, onemoglosti, starosti in smrti pa ima aktivno osobje pravico do vseh dajatev najmanj v višini, ki jo določa ZZD. V slučaju nezgode zavarovanca veljajo določbe pod točko 1. b).
C)	1. za rodbinske člane je smatrati osebe, ki nimajo lastnih dohodkov in žive z zavarovancem v istem gospodarstvu ter jih on v pretežni višini vzdržuje, to je poročenega zakonskega druga, zakonsko ali nezakonsko ali usvojeno (adoptirano) deco, roditelje in pa pastorka in pastorko;
2.	rodbinski člani, ki so obvezno zavarovani po ZZD in upravičeni do dajatev iz naslova ZZD ali zavarovanci pri drugih nosilcih obveznega zavarovanja ali ki so upravičeni vsled svoječasnega službovanja do brezplačne zdravniške pomoči, nimajo pravice do podpor,
naštetih pod a) 1, 2, 3, 4, četudi zavarovanci po tem pravilniku prejemajo zanje od mestne občine rodbinske doklade.
D)	Ob smrti zavarovanega člana ali svojca do pogrebnine. Pogrebnina se izplača mestnemu pogrebnemu zavodu, ki v mestu pogreb oskrbi, izven mestnega po-merija pa na roko onega (izvzemši javne zavode), ki je pogreb oskrbel in predložil račun. Ako je kdo pred ustanovitvijo zavarovalnice bil član, kake pogrebne bratovščine, je to upoštevati. Morebitni preostanek je izplačati svojcem v smislu točke C) 1. in po tu navedenem vrstnem redu.
§ 12.
Ako je odobreni letni računski zaključek v preteklem letu najmanj za 25% aktiven, more načelstvo z veljavnostjo enega leta dovoliti tudi sledeče dajatve:
1.	bolezenska denarna podpora in ostale podpore se morejo podaljšati na leto in pol;
2.	pogrebnina se more zvišati na petinštiridesetkrat-ni znesek zavarovane mezde;
3.	ob smrti, ki se pripeti zavarovančevi rodbini (§ 11, točka D), se daje pogrebnina do zneska dejanskih stroškov, ne sme pa biti za odrasle osebe večja od zneska, določenega v točki D) § 11, za otroke do 14. leta pa ne večja od 200 Din, za otroke do 4. leta ne večja od 100 Din, za novorojeno dete pa ne večja od 50 Din;
4.	upravni odbor je upravičen, da v uvaževanja vrednih slučajih in v okviru razpoložljivih sredstev dovoli posameznim zavarovancem druge ali višje dajatve, bodisi v naravi ali denarju. Zlasti je upravni odbor upravičen, da pri teh podporah upošteva zlasti število družinskih članov.
§ 13.
Do hranarine ali polne mezde nima pravice oni član, ki je nalašč povzročil bolezen. Hranarino ali plačo se
sme tudi odreči ali zmanjšati, ako se bolni član hote ne drži zdravniških navodil ali na drug način zavlačuje ozdravitev.
Isto tako se ne sme dajati podpor onemu rodbinskemu članu, ki je hote povzročil bolezen ali smrt zavarovanega člana.
§ IM.
Rodbinski člani zavarovanca, ki nimajo zaslužka in žive z njim v skupnem gospodinjstvu, dobivajo, dokler se oskrbuje njih član v bolnici ali drugačni ustanovi, vse prejemke, določene po § 11, točka b), če je pa zavarovanec sam in ne vzdržuje s svojim zaslužkom nikogar, dobiva za čas bivanja v bolnici samo eno tretjino svojih rednih prejemkov ali hranarine.
Ce član ne uporablja zdravnika ali če uporablja privatno bolnico ali zdravilišče, s katero odnosno s katerim ni zavarovalnica poprej sklenila pogodbe za zdravljenje svojih članov, zadevajo stroški, povzročeni s tem zdravljenjem, zavarovalnico le v višini, katero za vsak posamezni slučaj prizna upravni odbor, ki more povračilo tudi popolnoma odreči.
§ 15.
članstvo in z njim pravica do bolezenske podpore se prične z dnem, ko je član dejansko stopil v službo mestne občine ljubljanske in pričel z izvrševanjem službene pogodbe, četudi prijava ni izvršena. Članstvo in s tem pravica do bolezenske podpore prestane z dnem pravnega prestanka službenega razmerja in ne z dnem dejanske prekinitve dela.
§ 16.
član, ki je bil v enem letu vsaj 6 mesecev zavarovan pri MiDZ in ker vsled izstopa iz službe nima zaslužka ter oboli, uživa pravico do dajatev po tem pravilniku tri tedne, in ako je bil član v dveh letih zavarovan najmanj 12 mesecev, uživa pravico do teh podpor šest
tednov po preteku dneva pod § 15, 2. odstavek. Ako je član pozvan na orožne vaje, zaradi tega članstvo ne prestane. (Tak član ni dolžan plačevati prispevkov za čas vaj, toda v tem času nima pravice do podpore. Po preteku orožnih vaj dobi član iznova pravico do podpore tudi za ono bolezen, ki jo je dobil na orožnih vajah. Dasi ob času orožnih vaj počiva članska pravica, ima član vendarle pravico zahtevati podporo, ki mu pripade za člane njegove rodbine po § 11, točka c), teh pravil. Z vstopom za odslužitev vojaškega roka in vobče z vstopom v vojsko med vojno prestane članstvo, vendar pa svojci uživajo podporo po tem pravilniku, ako je bil član najmanj 18 mesecev v mestni službi in bil zavarovan pri MDZ, ter vojaški rok nastopil neposredno iz te službe.
§ 17.
Pravica do podpor, označenih v § 11 in 12 teh pravil, zastara v enem letu od dospelosti podpore.
§ 18.
Za člana, ki je izčrpal bolezenske podpore po § 11 teh pravil, se plača pogrebnina samo, ako je nastopila smrt kot posledica bolezni, za katero je dobival podporo in ako je bil član nepretrgoma od obolenja dalje vsled bolezni delanezmožen.
§ 19.
Člani, ki so popolnoma izčrpali podporo, katera jim pripada po tem pravilniku, dobe zaradi iste bolezni novo podporo šele, ako so bili po prestanku podpore vsaj osem tednov v obratu, odnosno bili sposobni za pridobivanje ter bili v tem času včlanjeni pri IVLDZ. Ako pa član ni popolnoma izčrpal podpore, ki mu pripada po tem pravilniku, a v štirih tednih po prestanku podpore zopet oboli za isto boleznijo, se računi začetek nove podpore od dne, ko je obolel prvikrat.
§ 20.
Zobotehnične naprave, plombe in vstavljanje umetnih zob plačuje MDZ za člane in njih svojce po razpoložljivosti sredstev in le, v kolikor je potrebno za redno prebavo, da s tem obvaruje zdravje telesnega organizma. Podrobnosti uredi posebni pravilnik.
V.	poglavje.
Rente in pomoči ob onemoglosti, starosti in smrti.
§ 21.
'Namen zavarovanja za onemoglost, starost in smrt je, da omogoča članom, če onemorejo ali če se postarajo, vzdrževanje z dajanjem trajnih rent (invalidskih in starostnih rent) in da, če umrjejo, podpira zavarovančevo rodbino z dajanjem rent za deco (dečjo rento) in najnujnejše pomoči vdovi in sorodnikom (posmrtno podporo).
§ 22.
Pravica do te rente in podpore se pridobi poleg izpolnjenih ostalih pogojev šele, ko se izpolni predpisani rok čakanja, ki znaša:
a)	za rente ob onemoglosti 300 tednov (pretrganih ali nepretrganih) zaposlitve in vplačanih prispevkov;
b)	za rente ob starosti 500 tednov zaposlitve in vplačanih prispevkov;
c)	za rente in podpore ob smrti 100 tednov zaposlitve in vplačanih prispevkov.
§ 23.
Do invalidske rente ima pravico ne glede na leta starosti oni zavarovanec, ki je trajno onemogel, razen če je onemoglost posledica nezgode v obratu in one-rm>gli zavarovanec že uživa rento za ta primer.
D[o invalidske rente ima pravico tudi začasno onemogel zavarovanec, ko poteče pravica do hranarine po § 11, točka b), in dokler traja onemoglost. Onemogla v smislu zakona je ona oseba, ki si ne more zbog bolezni, starosti ali drugih hib služiti z delom po svojih močeh in sposobnostih in z ozirom na svojo izobrazbo in svoj dosedanji poklic niti tretjino onega, kar si služijo z najetim delom telesno in duševno zdrave osebe iste vrste in podobne izobrazbe v Ljubljani.
Onemoglost izreče komisija treh zdravnikov z večino glasov; dva zdravnika določi zavarovalnica, tretjega izbere izmed zdravnikov zavarovalnice zavarovanec sam. Z dovršenim 65. letom starosti pripada zavarovanim osebam renta tudi brez dokaza onemoglosti kot starostna renta.
§ 24.
Invalidska renta znaša na leto, dokler ni vplačanih 500 tedenskih prispevkov, 8-kratni znesek povprečnega na leto vplačanega prispevka. Ako je zavarovanje trajalo vsaj 500 tednov, znaša invalidska odnosno starostna renta 12-kratni znesek povprečno na leto vplačanega prispevka.
Ako je pa član vplačal prispevke za starost ali onemoglost polnih 10 let, znaša starostna odnosno invalidska renta 40% od povprečne zavarovane mezde, za vsako nadaljnje službeno leto pa 2.4% več, tako da dobi z dosluženim 35. letom rento v polnem znesku povprečne zavarovane mezde.
Povprečni letni prispevek se mora izračunati tako, da se razdeli znesek vseh vplačanih prispevkov s številom let od dne, ko je postala oseba za to panogo zavarovana.
§ 25.
Pravica do invalidske rente teče od dne, ko je nastopila onemoglost, in traja, dokler traja onemoglost.
Ako se ob postopku ne določi drugi dan, velja dan prijave za dan, ko se je pričela onemoglost. Invalidske in starostne rente se ne izplačujejo za več nego leto dni od dne prijave za nazaj, invalidske rente pa tudi ne za čas, ko prejema invalid hranarino po § 11. tega pravilnika.
Pravica do starostne rente teče od dne, ko dovrši zavarovanec 65. leto starosti, in traja do smrti.
§ '26
Do invalidske rente nima pravice, kdor je namenoma povzročil onemoglost ali kdor je povzročil svojo onemoglost, izvršivši hudodelstvo, ki je sodno ugotovljeno. Toda v takih primerih se renta odmeri rodbini, ki jo je zavarovanec vzdrževal s svojim zaslužkom.
§ 27.
če si pridobi oseba, ki uživa rento za nezgodo, pravico do rente za onemoglost ali starost, se ji zmanjša renta za onemoglost ali starost za dve tretjini zneska rente za nezgodo, če sta pa ti dve tretjini tolikšni, kolikor bi znašala renta za onemoglost ali starost, ali če sta večji od nje, se ne izplačuje invalidnina ali starostna renta.
§ 28.
S pristankom zavarovanca odnosno invalida, a v breme hranarine ali rente more zavarovalnica odrediti posebno zdravljenje, da se prepreči pojav onemoglosti, odnosno da se onemogli zavarovanec usposobi za pridobivanje.
Namesto invalidske ali starostne rente se sme rentnik s svojim pristankom nastaniti v »iMestnem zavetišču za onemogle« ali v kakem drugem enakem zavodu. Znesek, ki presega višino takih oskrbnih stroškov, se izplačuje še nadalje upravičencu.
§ 29.
Ce zavarovana oseba ali uživalec rente umrje, dobiva njegova rodbina, ako nima še pravice do rente Po VI. poglavju tega pravilnika, te-le dajatve:
a)	pogrebnino po določilih § 11 teh pravil;
b)	dečjo rento za vsakega zakonitega ali nezakonitega ali pred onemoglostjo zakonsko usvojenega otroka pod 16. letom, dokler otrok ne dovrši il6. leta starosti, v letnem znesku ene četrtine zavarovančeve pravice do rente, odnosno roditeljske rente. To pravico ima tudi pastorek ali pastorka.
Ako pa je otrok v učnem razmerju (šola, obrt itd.), se podpora podaljša do polnoletnosti in po sklepu upravnega odbora tudi preko tega roka;
c)	podporo vdovi v letnem znesku ene četrtine moževe rente. Toda samo pod pogojem, da nima lastnih sredstev za preživljanje in samo za ta čas. Vdovcu, ki nima sam pravice do rente, se daje te podpore samo, ako je onemogel v smislu zakona in ga je umrla žena vzdrževala.
Dečje rente in vdovska podpora ne smejo skupno presegati zneska rente, do katere bi imel umrli zavarovanec pravico po § 24 in ne glede na rok čakanja po § 22 tega pravilnika, ali katero je umrli rentnik užival. V tem primeru se morajo rente sorazmerno znižati.
§ 30.
Vdova nima pravice do rente:
1.	ako je stopila v zakon šele, ko je nastopila onemoglost, razen če ima iz tega zakona zakonite ali pozakonjene otroke;
2.	ako je od svojega moža zakonito ločena ali je neposredno pred smrtjo svojega moža leto dni živela ločeno od njega, razen če ima pravico do
vzdrževalnine, katero ji je prisodilo sodišče. iV poslednjem primeru se plačuje podpora največ do zneska vzdrževalnine; .
3.	ako ni trajal zakon popolnoma leto dni in je ostal brez otrok.
Noben rodbinski član nima pravice do pomoči, ako je sodno ugotovljeno, da je namenoma povzročil zavarovančevo smrt ali je bil udeležen pri njej.
§ 31.
Kolikor ni z dečjimi rentami in vdovsko podporo izčrpan maksimalni znesek teh rent in podpor po § 29 ali ako ni teh upravičencev, se dodeljuje skupaj ena četrtina rente zavarovanca ali preostanek vdovske in dečje rente, toda največ 25% rente zavarovanca roditeljem ali dedu in babici, ako so onemogli in ne uživajo nobene pomoči po zakonu ZZD in ako je skrbel za njih vzdrževanje pretežno umrli zavarovanec in sicer dokler so vezani na podporo. Ako ni roditeljev odnosno ne deda in babice, se po teh načelih in v tem znesku kakor staršem prizna renta vnučadi, ako teh ni, bratom in sestram pod 16. letom, če je za njih vzdrževanje pretežno skrbel umrli zavarovanec, dokler so vezani na podporo. Roditelji imajo prednost pred dedom in babico, vnučad pred brati in sestrami.
§ 32.
Dečja renta in vdovska podpora teko od smrtnega dne zavarovančevega, odnosno rentnikovega, podpore za ostale sorodnike, čim dobe pravico do njih, ter prestanejo s potekom določenega roka, v vsakem primeru pa s smrtjo uživalcev. Vdovi se z zopetno možitvijo renta zniža na Din 150.— mesečno, odnosno se po sklepu upravnega odbora popolnoma ukine, ako je dokazano, da ji za neobhodno potrebno preživljanje svojcev ni potrebna.
§ 33.
(Bivši zavarovanci, ki prejemajo invalidsko ali starostno rento in njih svojci, ki žive z njimi v istem gospodarstvu ter nimajo nikakršnega zaslužka, so upravičeni še nadalje do brezplačne zdravniške pomoči in brezplačnih zdravil, nimajo pa pravice do brezplačne oskrbe v bolnicah ali drugih sličnih zavodih.
§ 34.
1.	One osebe, ki prostovoljno izstopijo iz mestne službe, nimajo nikakršne pravice do povrnitve vplačanih prispevkov za zavarovanje onemoglosti, starosti in smrti.
2.	Ce je bil pa zavarovanec iz službe odpuščen in če tekom šestih mesecev ne nastopi nobenega dela, ki bi ga vezalo na zavarovanje, se izroči 80% vplačanih prispevkov brezobrestno uslužbencu samemu, toda samo oni del, ki ga je vplačal uslužbenec sam.
§ 35.
V slučaju, da država uvede za delavce, podvržene zavarovanju po tem pravilniku, obvezno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, se nikomur ne povračajo prispevski za zavarovanje po § 34 teh pravil, temveč se bo vršil obračun med pristojnim nosilcem starostnega zavarovanja.
VI.	poglavje.
Podpore in rente ob nezgodah.
§ 36.
Po teh pravilih zavarovano osobje prejema podpore in rente v slučaju nezgode po zakonu o zavarovanju delavcev, v kolikor predpisi tega pravilnika niso ugodnejši.
§ 37.
V svrho kritja obveznosti iz naslova nezgodnega zavarovanja stavi mestna občina ljubljanska v proračun potrebni znesek, ki se v mesecu decembru vsakega leta odkaže mestni zavarovalnici.
Višina zneska se odloči po višini obveznosti in kritja iz naslova nezgodnega zavarovanja v preteklem letu.
§ 38.
Kar in koliko v tem pravilniku glede dajatev iz naslova zavarovanja katerekoli panoge ni odločeno, veljajo predpisi ZZD in kakršne nudi OUZD.
VIL poglavje.
Splošna določila.
§ 39.
Višino prispevkov za posamezne panoge zavarovanja predlaga vsakoletno načelstvo 'MDZ nadzornemu odboru, ki o njih po pritrditvi občinskega sveta sklepa, upoštevaje zavarovalno - matematična načela in potrebe zavarovanja mestnega delavstva.
IDo prve spremembe se določajo naslednji prispevki:
30% enodnevno zavarovane mezde na teden (6 dni) za bolniško zavarovanje (glej tabelo!), 1,8% enodnevno zavarovane mezde na teden za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt.
Polovico za vsako panogo zavarovanja, t. j. 15% in 9% plača delojemalec in polovico mestna občina kot delodajalka. Prispevek za nezgodno zavarovanje plača mestna občina sama.
§ 40.
Član mora prispevke za starostno in onemoglostno zavarovanje vplačati tudi v času bolezni, dokler prejema polno mezdo. Po preteku prejemanja polne mezde in ko prejema samo hranarino, ne plačuje prispevkov za zavarovalne panoge, razen ako prostovoljno na to pristane.
VIII. poglavje.
Nalaganje imetja.
§ 41.
Denar 1M1DZ, ki se neposredno ne rabi za poslovanje, se mora plodonosno in varno naložiti, in sicer deljeno za vsako panogo zavarovanja posebej. Nalagati se sme le v Mestni hranilnici ljubljanski. Z odobritvijo občinskega sveta se smejo nabaviti tudi nepremičnine, če ne ostanejo za več nego polovico nabavnih stroškov obremenjene in se porabijo kot zdravniški (za okrevajoče) ali invalidski zavodi ter uradni poslovni prostori.
§ 42.
Denarna sredstva iMDZ se smejo uporabiti s sklepom in po načrtu, ki ga odobri načelstvo tudi v svrho preventivnega zavarovanja.
Za sedaj se odrejajo nastopni mezdni razredi:
Mezdni5 razred		Višina		zaslužka			Zavarovana mezda na dan
	na	dan	na teden		na mesec		
	preko	do	preko	do	preko	do	
I.	—	14-—	69-60	84-—	290"—	350-—	11-60
II.	14'—	16-80	84-—	100-80	350"—	420-—	14-—
III.	16-80	20'—	100-80	120"—	420"—	500--	16-80
IV.	20-—	24-—	120"—	144--	500'—	600--	20"—
V.	24 —	28-80	144--	172-80	bOO-—	720-—	24-—
VI.	28-80	34-—	172-80	204"—	720-—	850-—	28-80
VII.	34'-	40 —	204-—	240-—	850"—	1000-—	34-—
VIII.	40"—	48-—	240"—	288--	1000--	1200-—	40-—
IX.	48-—	58-—	288-—	348- -	1200-	1450"—	48-—
X.	58‘-	70 —	348-—	420-—	1450 —	1750'—	58-—
XI.	70-—	84-—	420-—	504"—	1750-—	2100-—	70"—
XII.	84 —	—	504"—	—	2100"—	—	84-—
Mezdne razrede spreminja načelstvo z odobritvijo nadzorovalnega odbora in sklepom občnega zbora.
IX. poglavje.
Uprava Mestne delavske zavarovalnice.
§ 43.
(Mestno delavsko zavarovalnico upravlja načelstvo, nadzorstvo in občni zbor potom plačanega osobja mestnega magistrata.
§ 44.
a)	Načelstvo zavarovalnice sestoji iz 9 članov in 9 namestnikov; 6 članov in 6 namestnikov voli občni zbor z listki po proporcu za dobo treh let. Tri člane in tri namestnike določi občinski svet iz svoje srede. — Če odstopi član načelstva, stopi na njegovo mesto za ostalo poslovno dobo namestnik po vrstnem redu.
Ako bi se volitve po občnem zboru ne izvršile pravočasno, odredi volitve magistratno predsedstvo, tako da zavarovalnica ne sme biti dalj kot 3 mesece brez novo izvoljene uprave.
b)	Po sklepu občinskega sveta se more načelstvo razpustiti, ako je njegovo delovanje škodljivo zavarovanju.
Posle načelstva vodi v takem slučaju od župana določeni uradnik, kateremu se pridelita dva občinska svetnika in dva zastopnika članstva. Volitve novega načelstva se morajo izvršiti v roku treh mesecev po razpustu.
Poslovna doba načelstva traja 3 leta.
§ 45.
Člani načelstva izvršujejo svoj posel brezplačno, imajo pa pravico do povračila dejanskih izdatkov, ki jim nastanejo pri tem, kar določi načelstvo proti odobritvi nadzorovalnega odbora.
§ 46.
Načelstvo voli iz svoje srede načelnika in njegovega namestnika. Namestnik zastopa načelnika, če je ta zadržan ali po njegovem naročilu.
Funkcijska doba članov načelstva iz vrst občinskega sveta traja do preteka funkcijske dobe načelstva, član, dokler uživa denarno podporo, ne more izvrševati svojih dolžnosti v načelstvu ali nadzorstvu.
§ 47.
Načelstvo ima seje po potrebi. Na zahtevo vsaj petih članov načelstva se mora sklicati izredna seja. Seje sklicuje in jim predseduje načelnik, če je ta zadržan, pa njegov namestnik.
Seja načelstva je sklepčna, če so bili vabljeni vsi člani načelstva in nadzorstva ter je s predsednikom skupaj navzočih vsaj 5 članov načelstva.
Sklepa se z večino glasov. Pri enakem številu glasov odloča predsednik.
Posvetovanju in sklepanju o zadevi posameznih članov načelstva in nadzorstva prizadeti član ne sme prisostvovati.
iO sejah je treba voditi zapisnik, ki naj obsega datum seje, imena udeležnikov, bistvo poročil, doslovne sklepe in podpis predsednika, overovatelja in vodje zavarovalnice.
§ 48.
Pravice in dolžnosti načelstva.
Načelstvu je podrejeno vse poslovanje in zastopstvo zavarovalnice razen zadev, ki so izrecno pridržane občnemu zboru, nadzorovalnemu odboru in razsodišču. Dolžnosti načelstva so zlasti:
1.	izvesti' sklepe občnega zbora,
2.	izvajati vse panoge zavarovanja,
3.	izrekati kazni nad člani, ki so se pregrešili proti predpisom.
4.	upravljati imetje, zlasti skrbeti za plodonosno nalaganje razpoložljivega denarja,
5.	sklepati pogodbe z zdravniki, lekarnarji, dobavitelji, zdravilišči itd.,
6.	poročati občnemu zboru, mu predlagati letna poročila in računske zaključke, poročati občinskemu svetu in- socialno-političnemu odseku, kadar ta to zahtevata, vendar pa redno ob letnem računskem zaključku,
7.	izdajati lastne publikacije in navodila članom.
§ 49.
Nadzorovalni odbor.
Vse poslovanje zavarovalnice nadzoruje nadzorovalni odbor, ki sestoji iz 6 članov in 2 namestnikov, od katerih izvoli občni zbor 2 člana in 2 namestnika izmed svojih rednih članov po istih načelih kakor člane načelstva, 4 člane pa izvoli občinski svet iz svoje srede. V ostalem veljajo tudi glede nadzorstva določila § 44 tega pravilnika.
Za člane nadzorstva morejo biti izvoljeni le svoje-pravni jugoslovanski državljani, kateri niso že na kak drug način udeleženi pri upravljanju zavarovalnice.
Poslovna doba nadzorstva traja dve leti. Njegovi člani ne smejo vršiti svoje službe štiri leta zaporedoma, tako da ne smejo biti voljeni za leta, ki slede neposredno njihovi prejšnji poslovni dobi.
Nadzorstvo ima pravico pregledovati vse spise, priloge, kratko vse, kar je v zvezi z izvajanjem zavarovanja. Nadzorstvo izvršuje svoje dolžnosti kot celota, posamezni člani le po sklepu nadzorstva. O uspehu poroča občnemu zboru in socialno-političnemu odseku ter občinskemu svetu, kadar ta to zahtevata, vendar letno ob računskem zaključku.
Ce občni zbor na podlagi poročila nadzorovalnega odbora odreče načelstvu odvezo, mora načelstvo odstopiti.
člani nadzorstva imajo pravico, da k sejam načelstva pošiljajo enega svojih članov s posvetovalnim glasom.
Nadzorovalni odbor izvoli iz svoje srede z navadno večino glasov predsednika in njegovega namestnika. Pri enakem številu odloča žreb, ki ga potegne oni, ki volitve vodi. Namestniki se pozovejo v nadzorstvo na enak način, kakor oni v načelstvo po § 44 pravilnika.
Prvo sejo vodi po dobi članstva najstarejši član. Na zahtevo vsaj treh članov nadzorstva mora sklicati predsednik oziroma njegov namestnik sejo nadzorovalnega odbora. Nadzorovalni odbor sme na podlagi soglasnega sklepa zahtevati, da se skliče izredni občni zbor. Določila glede načelstva veljajo tu analogno tudi za nadzorstvo.
Občinski svet ali župan imata vedno pravico sklicati sejo nadzorovalnega odbora in sestaviti tudi dnevni red seje.
Občinski svet ali župan imata pravico, da vsak čas odredita poseben pregled poslovanja zavarovalnice po svojih lastnih organih.
§ 50.
Redni občni zbor mora sklicati načelstvo vsako leto vsaj v mesecu aprilu; izredne občne zbore pa, kadar se mu zdi to potrebno, kadar je to sklenil občni zbor, ali kadar zahtevata dve tretjini nadzorovalnega odbora ali vsaj 50 za glasovanje upravičenih rednih članov, župan ali občinski svet. V takih slučajih mora sklicati načelstvo izredni občni zbor vsaj tekom 14 dni od dneva predmetnega sklepa občnega zbora ali zahtevka navedenih upravičencev.
Vsak občni zbor je treba sklicati vsaj 14 dni preje z razglasom, nabitim na občinski deski in v mestnih podjetjih na prostorih, ki so za razglase določeni.
V vabilu je treba navesti predmete, o katerih se bo razpravljalo na občnem zboru, kraj, dan in uro zbora.
Vsak član zavarovalnice ima pravico občnega zbora se udeležiti in staviti ter zagovarjati svoje predloge,
katere mora dati načelstvo na dnevni red, če so mu bili vsaj tri dni pred občnim zborom pismeno vročeni ali ustno javljeni na zapisnik. Občni zbor zastopa celoto vseh članov in so njegovi sklepi, če se zlagajo s pravili, za člane obvezni.
Mestna občina kot delodajalka pošlje na občni zbor svoje zastopnike. Kot taki poslujejo lahko njeni v načelstvo in nadzorstvo odposlani zastopniki.
Pri vsakem glasovanju, katerega se je udeležilo tudi zastopstvo mestne občine, veljajo glasovi tega zastopstva za polovico toliko glasov, kolikor je veljavnih glasov članstva. Glasovalna i ravica članov je osebna in neprenosljiva.
Ce zastopniki mestne občine ne bi vsi enako glasovali, se porazdeli mestni občini pripadajoče število glasov med nje sorazmerno. Morebitnih ostankov pri deljenju se ne upošteva.
§ 51.
(Področje občnega zbora.
Sklepanju občnega zbora je pridržano:
1.	volitev načelstva in namestnikov, kadar je to potrebno (§ 44),
2.	volitev nadzorovalnega odbora in namestnikov,
3.	sklepanje o pridobitvi in prodaji nepremičnin, s pridržkom odobritve po občinskem svetu,
4.	sprememba pravil,
5.	sklepanje o letnem poročilu in odvezi načelstva,
6.	zasledovanje zahtevkov zavarovalnice, ki nastanejo proti članom načelstva ali nadzorovalnega odbora in njih poslovanja in volitev pooblaščencev za uveljavljenje teh zahtev.
Občni zbor je sklepčen, ako je navzoča vsaj ena četrtina rednih članov. Kadar se jih ne zbere toliko, se vrši pol ure po določeni uri na istem prostoru nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen brez ozira
na število prisotnih članov, kar je treba na vabilu na občni zbor izrecno omeniti.
Sklepa se z nadpolovično večino oddanih veljavnih glasov, v kolikor drugačno razmerje glasov ni izrecno v pravilih določeno (§ 52).
Pri enakem številu glasov odločuje glas predsednika.
Občnemu zboru predseduje načelnik, če je ta zadržan, pa podnačelnik.
Ce občni zbor načelstvu odreče odvezo, je treba na istem občnem zboru voliti novo načelstvo, ki mora v roku dveh mesecev preiskati poslovanje prejšnjega načelstva, če. treba, uvesti zoper njega zakonite korake in o tem poročati prvemu občnemu zboru ter socialnopolitičnemu odseku in občinskemu svetu.
O vsakem občnem zboru je treba voditi zapisnik, v katerem je označen dnevni red, sklepčnost, bistvo razprav, storjeni sklepi in veljavnost sklepov (potrebno število glasov).
Zapisnik morajo podpisati predsednik, zapisnikar, dva overovatelja in vodja zavarovalnice.
§ 52.
Sprememba pravil.
Za sklep o zvišanju ali znižanju članskih prispevkov in dajatev zavarovalnice je treba vsaj dveh tretjin na občnem zboru oddanih veljavnih glasov ob navzočnosti ene petine članstva po stanju na dan 1. decembra preteklega leta. Sprememba pravil stopi v veljavo s prvim dnem meseca, ki sledi odobritvi spremembe pravil po občinskem svetu.
§ 53.
Razsodišče.
V vseh sporih med zavarovancem in upravo zavarovalnice, ali zavarovancem in predstojnikom podjetja (urada) mestnih naprav in zavodov, pri katerem službuje in ki izvirajo iz določb teh pravil, razsoja načelstvo.
V	sporih med člani in načelstvom, t. j. o sporih, ki izvirajo iz ukrepov načelstva in se tičejo dajatev in podpor, odloča občinski svet, ako tega ni, župan in trije po činu naj starejši uradniki.
Občinski svet v to svrho iz svoje srede izvoli poseben odbor petih članov, ki volijo iz svoje srede predsednika. V tem odboru morajo biti zastopniki treh najmočnejših kandidatnih list (skupin).
Pritožbo je treba vložiti tekom 14 dni, odkar je bil pritožnik obveščen o ukrepu načelstva ali zavarovalnice. Dneva obvestitve se ne upošteva v ta štirinajstdnevni rok. Na pozneje vložene prošnje se ne ozira. Pritožbo je treba vložiti pismeno ali ustno na zapisnik.
Clan ima vedno pravico zahtevati pismen odlok o storjenem sklepu.
Proti razsodbi načelstva je možna pismena pritožba na občinski svet.
Proti odločitvi občinskega sveta ni pritožbe, tudi ako je isti odločil v I. stopnji.
§ 54.
Za vse, kar v tem pravilniku ni predvideno, je analogno uporabljati določila ZZD, tako da članstvo MDZ uživa v splošnem podobno pravno zaščito v stvareh zavarovanja, kakor ostalo, pri OUZD zavarovano delavstvo. Isto velja glede analogne uporabe določil ZZD, ki se tičejo dolžnosti članstva in uprave zavarovalnice napram članstvu ali delodajalcu.
V	spornih vprašanjih interpretacije določil tega pravilnika in ZZD odloča končnoveljavno načelstvo. Le posamezni člani načelstva se morejo v roku 14 dni po storjenem sklepu pismeno pritožiti na občinski svet, ki pa tudi v tem slučaju odloči končnoveljavno.
§ 55.
Ta pravilnik stopi v veljavo dne 1. septembra 1929.
§ 56.
Posle Mestne delavske zavarovalnice vodi do volitev, ki se imajo izvršiti najkasneje do 1. januarja 1930, začasna uprava v smislu § 44 pravil.
Mag. štev. 26895/29.
Pravilnik Mestne delavske zavarovalnice potrjen in sprejet na redni seji občinskega sveta ljubljanskega dne 23. julija 1929.
V Ljubljani, dne 29. julija 1929.
Dr. Dinko Puc, l. r., župan.