pprilog-a ,,Našemu Listu" št. 12. V Kamniku, 24. marca 1906. Izhaja vsako soboto in jo za naročnike ^Našega Lista" v kaniniškeni okrajn brezplačen. Kamničan Og-lasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Naše šolske razmere. Nadaljevanje. I Navdušenja iščerno zastonj za boljše šolske razmere, fni niti navdušenja niti le malee zanimanja za to, kar bi f prav za prav morala biti življenska naloga vsakega, ki I žeii svojim otrokom boljše bodočnosti. Ne živimo več v I oni dobi, ko je bil že grozno učen dotični, ki je poznal le } par črk. Casi, ko so imeli celo kralji in cesarji svoje ljudi, ki so edini znali pismeno občevati, so zdavnaj, zdavnaj minuli. Danes živimo v času, ko odločuje bistri um na vseh poljih, bodisi obrtnik, tovarnar, kmetovalec ali učenjak, vsak mora delati ne le mehanično z rokami, teinveč tudi z glavo. Kdor boljše porablja svoje možgane, nadkrili svojega nasprotnika, celo vojske, v katerih je od- ločeval nekdaj pogum, moč in srčnost, vodi danes znanost in odločuje njih izid. Kmetovalee, ki računa danes s časom in ne stoji na stališču, da se obdeluje zemljišče po starem kopitu ter je pristopen novodobnim napravam, iz- korišča ložje in boljše svoja posestva, kakor starokopitnež. Kako bi mogel n. pr. arneriški kmet uspešno konkurirati z našim, ko bi ne imel v pomoč modernih strojev? Na- vedli bi lahko za vsak stan posebej velik hasek, ki ga ima od dobre šolske podlage, mislimo pa, da je vsakdo Io tem sam prepričan. Cuditi se je, da najdemo v današnjem času celo pro-rotivnike razširjenju in izboljšanju šol, posebno naših klavrnih šolskib razmer. Žal, da je tako v našem malem mestu. Leta 1901 meseca aprila je dovolil dež. šolski svet naši dekliški šoli, da lahko osnuje četrti razred. Sicer bi bilo to le nmlo zboljšanje sedanjih kričečih raz-mer, a pozdraviti bi bilo to že iz tega ozira, ker jo ko-nečno vendar zboljšanje. Ustanovitev četrtega lazreda se je pa hotela od gotovih krogov na vsak način preprečiti, kajti akt jo ležal toliko časa ves zaprašen pri c. kr. okr. glavarstvu v Kamniku, da se je otvoril v Mekinjah v sa-mostanu četrti razied in za tem scveda še drugi razredi. Sedaj je dež. šolski nadzornik seveda drugih misli, kakor leta 1901, in se izgovarja, saj Kamničani nimate potrebe za boljše šole, ko imate v svoji bližini, v Mekinjah samo-stansko šolo z višjimi razredi. Ne bomo tukaj obširno razpravljali, da nima Kamnik dobička bodisi duševnega ali pa gmotnega od samostana in njegove sole v Mekinjah, ker o tem je vsak meščan prepričan bodisi cbrtnik, trgovec ali uradnik. Dotični krogi, ki so preprečili usianovitev če-trtega razreda dekliške šole v Kamniku, so gotovo storili veliko napako in našema mestu in njegovim prebivalcem prizadeli občutno škodo. Bogzna, se bode li dalo to v do-glednem času popraviti, pričakovati tega ne moremo. Samostanske šole naj se osnujejo ondi, kjer ni podlage za posvetne šole. V krajih pa, kjer je nujna potreba raz-širiti posvetne šole, bi na noben nadin ne smele samo-stanske šole to preprečiti. VTsakomur je znano, da ni vsakemu dano svoje otroke pošiljati v samostansko šolo, ker so s tem zvezani precejšnji stroški, ki jih ravno mal obrtnik težko zmaguje in otrokom takih prebivalcev na tak umeten nacin ubraniti poset višjih razredov, kot so v našem mestu na razpolago, bi se lahko imenovalo — pregreha. paije prih.) Še enkrat Domžale. J (Konec.) Fo zagovoru razglasi' sodnik g. dr. Pajaič sodbo, ki se glasi: F. Stele in H. Sax sta kriva prestopka zoper javne naprave in naredbe po § 314 in se obsodita prvi na 48 ur zapora, drugi na 10 K globe; Pavel Stefanovic, kriv prestopka po § 311, poskus uradno osebo zapeljati k pristranosti, na 20 K globe, M. Kvas po § 411 kriv prestopka zoper telesno varnost na 24 ur zapora. B. Polak in Iv. Žagar se oproščata prestopka po § 312, kakor tudi Stefanovic prestopkov po §§ 312 in 320. Pripomniti mo-ramo še, da obtoženec Kvas ni bil sojen po § 411, temveč po § 431, kar je pač velikanska razlika. Tekoua obravnave se je dokazalo, da cjegovo dejanje ni v nikaki zvezi z domžalsko demonstracijo. Zagovornika Kvas ni imel. Proti obsodbi vložili so vsi obtoženi rekurze. Svojčas so' nemški listi tako zelo vpiii o nasilstvib Slovencev, ta ob-ravnava je jasno pokazala, kako so gotovi krogi pretira-vali. Mnogo se je trudil bi^ši kamniški okr. glavar pl. Cron, da bi obdolžence, seveda same Slovonee, spravil v kolikor mogoče ostre kazni, v svojem poročilu na vlado je cčrnil slovenske obtožence ia jih obdolžii, da so krivi rabuke, ter citiral v poročilu paragrafa, ki bi po njegovem toaenju se rnorali uporabiti proti obtožencern in s takim svojim postopanjem je najbrže hotel vplivati na sodišče. Ce bi se bilo sodišče ravnalo po njegovem poročilu, moraio bi ob-soditi obtožence kot hudodelnike od 1 do 6 mesecev vm zapor. Vsled takega poročila okr. glavarja uvedlo je de-želno sodišče preiskavo, ki jo je pa nioralo konečno od-stopiti okr. sodniji, ker je zadeva premalenkostna za de-želno sodišče. Proti Nemcem ni vložil okr. glavar pl. Cron takega poročila, dasi se jimje dokazalo s pričami, da so gro-zili z revolverji, metali kamenje ia bili le Nemci pravi in edini vzrok dernonstracij. Navadno uporabljajo vladni or-B gaai dvojno mero, to občutimo posebno nji Slovenci dosti-krat. No čuditi se terau ne nioremo, saj se okr. glavarji sami vdeležujejo provokacij kakor n. pr. Cron v Domžalah, da s takim svojim krivičnim ravnaojeiu varujejo nemške izzivače. Plemeniti Cron je v krogu svojih prijateljov pro-rokoval vsem vdeležencem domžalskih dernonstracij, kateri so prišli v preiskavo, občutne zaporne kazni najtnanj par tednov, menda je iz tega namena sestavil tako poročilo na vlado. Primerjamo naj poročilo tega okr. glavarja in pa poročilo nekega res nepristranskega orožnika, ki je iz-javil, da je on smatral domžalsko demonstracijo za popol-noma dostojno, vršečo se v postavnih mejah, pa imarno lepo sliko, kako se proti nam od nomško mislečih vladnih mož postopa. Tudi uradna Laibacher Zeitung se je svojčas pridružila mnenju klike a la Deutsche Wacht in Slovence grdila, no seveda ona zajema iz vladnih jasli bodisi poročila ali pa denarno podporo, vladni možje so pa redkokdaj nasproti nam pravičai. Laibacherica je sicer obljubila, da bo nepristransko poročala, ko bo sodnija kou-Čala zadevo, a sedaj molči; tolažimo se, saj morda še izpolni svojo obljubo, ker zadeva še ni definiiivno rešena, ker so se obtoženci pritožili zaradi odmerjenja kazni. Zasledovali pa borno to do konca. TJmrla je v pondeljek 19. t. m. zvecer ob zl{i. gospa Izabela pl. Franck, rojena grofiea Bylandt- Rheydt. Pokoj-nica je bila mati gosp. polkovnika viteza pl. Franck, kateri je v Kamniku naseljen že veliko let. Pogreb se jo vršil v četrtek in se ga je udeležilo mnogo občinstva, prišlo je k pogrebu tudi več častnikov iz Ljubljane. Soko! v Katimiku. Telovadne ure so vsak pondeljek in četrtek za proste vaje, vsako soboto za redovne vaje vselej od 8. do 10. ure zvcčer. ^^^PNova zima se menda hoSe pri nas pričeti. Trope planinskih pastaričic so priletele v tem todnu k nam in iskale po vrtovih zavetišča, ker jili je prepodil na novo zapadli sneg po planinah. Požig zaradi 20 vinarjev. Od 20. na 21. t. m. je zažgal ob l/2l. uri zjutraj Janez Goste, gostaški sin, leseno bajto Francetu Stele v Podborštu blizu Mlake v komendski fari. Prepiral se je s svojo teto in zahteval od nje 20 vi-narjev za žganje. Ker mu teta ni liotela teh 20 vin. dati, zažgal je iz jeze sosedovo bajto. Poleg bajte jo zgorelo tudi nekaj poljskega orodja in ima pogorelec kakih 800 K škodo. Požigalee javil so je sam se v isti noči kamniškim orožnikom. pri F- Pečnikai v Doinžalah. Postrežba točna, cenenizke. iz raznih velikih tovarn. "F5K. T ____ • -« 1^1 «XSSir!.«EL;O.l.JLO« Cenjenemu obcinstvu Kamnika in okolice uljudno naznanjam, da preselim s L aprilom 1.1. svojo v lastno ti.išo. Priporočam se v vsakovrstno izdelovanje oblek za gospode in decke po najnovejšem kroju. Izdelujem tudi obleko za cc. duhov-ščiao ter uniforme za gg. uradnike. fostrežba točna. Oeue primerne. lwan M* Pnt®čnikH Stanje hranilnih vlog: MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezervni zaklad: ei^d 25.000 IC sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdigrijene obresi-i vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljam. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zakJada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varuost vlog popolna, svcdoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodiŠL-a denar maloletnih otrok 111 VarOVailCeV. Dename vloge sprejemajo se tudi po poiti in potom e. kr. poitne hranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5°/0 obresti in na amortizovanje v 36 lelni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega po.1 leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.