ZANIMIVOSTI Prvi kompasi na svetu. šele ko je člo- prevzeli magnetno iglo Arabci, od teh pa r vck odkril lastnost magnetne igle, ki kaže vsi narodi zahodno od njih, torej pred- stalno proti severu, je bilo omogočeno vsem Evropci. — ladjam, da so se oddaljile od obale in 0-^^ zaorale v prosto, brezpotno daljo širnega ^^^~ ^^^»>. (»ceana. Vožnja po morju v starem kla- 1^^ ^^ sičnem veku še ni poznala danes ta dan ^^^^ tako samo ob sebi umevnega kazalca ^S^Sj ^^V^^V smeri. Zato so vsi brodovi, ki so se drznili (L jL. V^^^S»^"^^ toliko se oddaljiti od obale, da niso več "^lt"VSS<7r\ vI^vJBbm. videli suhe zemlje, zašli v nevarnost, da MIL4 j\ L \ ?%*?\T~ se povscm zgubijo. — Magnetna igla (sl. 1) ^k, {W^-^Wc§S^^^33l je očividno kitajska iznajdba, in že Ieta ^S^SI^v^^^s. ^^Sfe^^^R« 121. po Kr. so jo poznali. Čudno pa je, —^TM Namagneteno jeklo so stavili na košček SBB^B^^B^V^^I^^B^I plutovine, da je mogla plavati prosto v ^J^SM^^jg^Z lončeni posodici, napolnjeni z vodo. Tako ^^^w^T^wA se jc igla sama obrnila proti severu. Na V^'| Kitajskem in Japonskem so 1. 235. po Kr. ^xt/f ^^^ž ^^^^^^^^^^SSO^J V rokah Evroptiev se je ta instrument ^^G) J' kaj hitro izpopolnil. Igle niso več pustili ^ž^*- y '^k v vodi, ampak so jo pritrdili na navpično ^>^^^/^^*b\ os' ^ se 'e moK'.a svobodno gibati na vse >T^^žŽŽSŽ*žŽ&*"^ ^4« strani. Radi večje gotoVosti so prvi igli \^ j ^" pridružili še več paralelnih igel. Tako iz- o popolnjen kompas je pomagal Evropcem ^3'- — ' pri odkritju novih zeijielj na zahodu ob začetku novega veka (1492—1522), da so po/nali magnetne vozove (sl. 3), ki so jih postali posestniki le-teh. Ko je Krištof vozili pred cesarjem, ko je šel na popo- Kolumb odkril Ameriko, je irael na ladji tovanje. Na takem vozu je stal kipec v že popolnoma Hporabljiv korapas. — Ko podobi genija, čigar roka je neprestano so v novejšem času začeli graditi železne kazala proti jngu, pa naj se je voz obra- ladje, so morali kompas spremeniti. Večie čal v katerokoli stran. Igla pa je seveda množine železa v bližini magnetne igle stalno kazala proti severu. — V Perziji so namreč isto zelo odklanjale od njent- pa so uporabljali pločevinasto ribo (sl. 2) prave smeri. Na obeh straneh kompasa /. obokanim trupom. Riba je plavala ho- so morali postaviti branilce, razmeroma rizontalno, glava in rep sta se pa vedno močne magnete, da se igla ni usmerila po iiravnala v sitier proti severu. Pozneje pa, podolžni osi železne ladje. — Ko pa so ko so kitajske ladje plule do Sundskega v najnovejšem času na ladji začeli ustvar- ofočja in še južneje, .jim je postal kom- jati močne električne tokove, ki služijo pas neobhodno potreben. Od Kitajcev šo za razsvetljavo, za pogon pornožmh stro- jev in še y druge natnene. ne zadostujejo temi je drsanje, ki je bilo že v davnili niti močni magneti ob igli, da se ne bi easih najbolj razširjen zimski sport. San- preusmerjala po električnih tokovih. Zato kanje in smučanje je po srednji Evropi so povsem opustili dosedanjo konstrukcijo šele dobrih štirideset let staro. Naj- kompasa, pa so iznašli nov, iako imeno- hitrejše je pač sinučanje, saj v nekaj vani vrttlni kompas, ki obstoji v minuiah preletiš daljave in preskačeš ne- tem, da se neko magnetno telo vrti samo 5tete jarke in vzpetosti. Smučanje se je okrog sebe in kaze neprestano namero, začelo na §vedskem in Norveškem. V postavih se z osjo, ki se okrog nje vrti, norveški vasi Telemarken so se kmetie vzporedno z. zemeljsko osjo. Danes ta dan prvi dr2niii sto iti na smuči> ki pa so so vsi potniski parniki opremljeni s takim hile takrat še kar navadne deske. Iz teh vriilnim kompasom ki jih izdelujejo v ^ nastaie torej današnje umetno izde- stevilnih rfrzavah. zlasti popolne pa lzde- lane in m