Slovensko-nacijonalen list. 5Voboda, čast, narod, rcsttica. .Jeseniška Straža" izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin, dva- ci krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj krat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje se pošilja na upravmstvo .Jeseniške Straže' (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se iz- Na narocbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin. volijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže* v Kranju •A/* ^ ir>. 9s!i'i3fvxaa 100i5. #/\y# I. leto. Slovenski Rož — Slovencem! Konec. • Če se še vprašamo: kdo je vzrok temu, da naša Koroška skoraj popolnoma medli v nemščini, kdo je vzrok temu, da so naša nicsta, trgi in vasi, kjer se je nekdaj govorila mila naša slovenščina, čisto ponemčeni, nioramo pač edino pravilno odgovoriti: naše ponemčevalne šole, naši ponemčevalni učitelji so tisti, ki našo mladino izdajajo tujcu, in če to spoznamo, moramo smatrati šolsko vprašanje za najvažnejše vprašanje koroških Slovencev, o katerem se mora govoriti pri vsaki priložnosti in na vsakem zborovanju, da bodo vsi Slovenci spoznali, da je ravno šola glavni pogoj pravega narodnega razvitka. Prizadevanju slovenskih rodoljubov se inia slovenski narod na Koroškem zahvaliti, da se mu bo rešilo vsaj nekaj dosedanje lasti, katero so mu hoteli privandrani tujci 4a vsak način odvzeti. Ko se je s pomočjo tujih delavcev uničila slovenska petrazred-nica v Št. Jakobu, takrat so vstali odločni slovenski možje in so rekli: „Slovenski Rož — Slovencem", in nabirati se je začelo za ustanovitev slovenske šole, ki bo fiišila slovenske otroke pogubnih valov •leniške posilikulture. Družba sv. Cirila in Metoda bo prevzela v oskrbovanje novo slovensko šolo ter bo torej vzdrževala dve šoli na Koroškem. Ali družba ima tudi dru-Rod mnogo stroškov in le s težavo jih more šc pokrivati s prispevki, katere dobiva od naroda. Stori torej vsak svojo dolžnost in žrtvuj kamenček na oltar čiste narodne ljubezni. Posebno slovenska društva bi se mo-rola potruditi, da s svojimi prireditvami po-"lagajo družbi uspešno izvrševati svojo na-'ogo, in to tembolj, ker vse kaže, da bo 4iorala družba tudi še kje drugje priskočiti koroškenni slovenstvu na pomoč. Sicer je res nad vse lepo in častno, da vzdrževala zanaprej dve slovenski šoli, *^'1' želeli bi bilo, da bi postavila tudi i'Olo v Spodnjem Rožu. Z železnico preti '•amreč slovenskemu Rožu velika nevarnost, "1 tem potrebnejše so tedaj take obrambe proti nemškemu pritisku. V kratkem bo drdrala železnica po lepi ^'^Icni Rožni dolini. Prinesla nam bo nniogo dobrega, a tudi veliko slabega. Borovškim ^ clavcem bo koristila s tem, da bo indu- strija začela cvesti kakor v prejšnjih leti, in da bodo Borovijanci v industrijskem oziru postali svetovnoznani. Z železnico pa bo priromalo na Borovlje tudi mnogo tujega, posebno nemškega živelja, ki se bo stalno naselil, domačini — izvrstni delavci, pa bodo morali po stari navadi s trebuhom za kruhom v tujino. Obračamo se tedaj do vseh slovenskih Rožanov, naj stojijo pazljivo in pridno na straži in naj ravno zdaj bolj odločno kakor poprej nastopajo si-bi in vsem Slovencem v korist. Da nameravajo naši nasprotniki Rožno dolino čisto ponemčiti, so pač dovolj natanko pokazali s tem, da hočejo napraviti po celi slovenski Rožni dolini na železniških postajah samonemške napise. To je tedaj prvi udarec, katerega hočejo zavdati slovenskemu značaju Rožne doline, ker uvažujejo resnico, da je prvi vtis na tujca najboljši in najizdatnejši in da bodo tujci ravno zaradi nemški napisov smatrali Rožno dolino za čisto po-nemčeno in se bodo tudi sami povsod brezobzirno ravnali in obnašali. — To je tedaj prvo, kar morate odločno odbiti. Hud vihar naj izbruhne po celi Rožni dolini, med vsemi odločnimi Slovenci, ako se bo to na-meravanje hotelo uresničiti, vihar, ki bo segal tistim „šeslom", ki so to protislovensko misel sprožili, noter do mozga. Odločno morajo nastopiti vsa društva in vse slovenske občine v Rožni dolini proti temu surovemu napadu na slovenski značaj svoje ožje domovine. Dovolj je torej vzroka, da se postavimo vsi Slovenci, posebno pa koroški, na noge proti nemčurski povodiiji, ki nam preti od vseh strani. In kakor smo že rekli, nam je najbližja opora proti vsem sovražnim napadom slovenska šola, katera bo vzgojila našo mladino v pravem narodnem duhu, ki bo vzgojila našo deco tako, da bo tudi v svoji moški dobi znala braniti in varovati pravice svojega roda in jezika. V šoli je naša sreča, naša boljša bodočnost, v šoli je naš pogin. Zrno do zrna — pogača, kamen do kamna palača ! Zbirajmo torej zrno za zrnom, nakla-dajmo kamen za kamenoin in pred nami bo vstala trdnjava, o kateri smemo biti prepričani, da bo rešila slovenski Rož — Slovencem! Ogrska kriza. Naša monarhija, ki bi morala biti zatočišče malih narodov sredi Evrope, si ni nikdar stavila te naloge in namesto da je luka svobode narodov, namesto da bi skrbela za razvitek in napredek svojih državljanov — se v naši državi samo robuje. Avstrija je nepopravljiva. Dokler je zamogla, davila je sama narode, ki živijo v njej, ko pa je uvidela, da tega dalje delati ne more, je vstvarila dualizem. Na eni strani je izročila Hrvate in narode, ki bivajo v oni polovici — Madžarom, na drugi strani pa nadaljuje v tej naši polovici svoj stari običaj — zatiranje Slovanov. In, ko je Avstrija to storila, je mislila, da je dosegla svoj cilj. V dualižmu je mislila Avstrija, da je dosegla svoj spas ter bila uverjena, da je dospela v luko, v kateri se njena ladja ne bode razbila, meneč, da je dualizem zadnja rešitev velikega problema. Ali sedaj vidimo, da se dualizem, ne-trajen in nedostaten kot vsako umetno delo, ruši pod lastnim bremenom in vidimo, da dualizem razdira dualizem. Madžari, ki so dobili od dualizma mnogo več, nego bi jim šlo z ozirom na pravice Slovanov, razdirajo sami ta nestvor našega državnega sistema in poročajo Avstriji in njenemu vladarju, da poleg svojih interesov ne poznajo nobenih drugih interesov, da mora Madžarska priti do svoje popolne svobode. In prav imajo. Prav imajo glede stališča svojega lastnega gospodarskega in kulturnega napredka, prav delajo z ozirom na stališče celokupne kulturne Evrope XX. stoletja, ki mora obsojati obstanek države, ki je le ovira vseob-čemu napredku in vseobči kulturi. Dnevi Avstrije so šteti, to ni uradno pripoznano dejstvo, pač pa zgodovinsko in kulturno in razpad te države, ki pozna le Švaba, svojo večino pa, — Slovane, uporablja v tlako berolinski politiki, je kot kulturna potreba upravičen. Revolucija iz leta 1848. se vrača. Takrat je dvignil Ljudevit Košut sabljo svobode ter z močno roko hotel zajeziti Nemcem pot v nadaljnje prodiranje. Nemški polki so bili poraženi. Slovani pa so priborili Nemcem zmago nad junakom svobode, Ko-šutom ter napojili ogrske livade s slovansko krvjo, ostali Evropi v posmeh, sebi v sramoto. Pokazali so s tem činom, da sami še niso dozoreli za svojo lastno svobodo, ko niso spoznali v Nemcu svojega dosmrt- nega đušmanina in vseobčega zatiralca. Zato danes davijo Nemci Slovane v zahvalo, Madžari v osveto. Leta 1848. so Slovani svojo čast kompromitirali. Revolucija iz leta 1848. se vrača. V strahu pred porazom se zatekajo švabske nade zopet k slovanski neumnosti. Priča nam to švabsko časopisje, v katerem je dan-zadnevom čitati, kako trdno je njih upanje, kako zvesto in udano se bodo v kritičnem momentu zbirali Slovani okrog avstrijske, švabske vlade, ki naj bi nas potem zopet v zahvalo kruto preganjala in zatirala. Zgodovina nam dokazuje, da je razpad Avstrije predpogoj za slovansko svobodo in da zahteva slovanska čast takojšnjo popolno izobrazbo vsakega političnega momenta. Velja naj nam geslo: Za nas je trenotek ugoden, kadar je za Avstrijo neugoden. Iz Češkega. Dopisi. Mojstrana. V predzadnji „Straži" smo opomnili našega Munderla, kateri čez vse ljubi slovenske delavce, tako da jim dodene večkrat kake kronice, kako je vendar to, da smo tolikokrat kaznovani mi ubogi trpini, kateri si naših par grošev zaslužimo itak krvavo in prašno. Svetujemo našemu Mun-derlu, naj raje gleda na to, da se kolikor mogoče kmalu ustanovi podpora za starost, za onemoglost ljudstva, za naše polomljene kosti, da nam ne bode treba na stare dni fehtati in na stara leta od milodarov občine odvisnim biti. Akcijska družba, ali ne vidiš to, kako se godi z nami, da vas bogatimo, ubogi delavec pa smrdi naprej postavljenim. Zakaj nas samo ta dva Spitz- in Breitmun-derle tako zaničujeta, nas ubogo slovensko paro, zakaj pa nas druga dva uradnika pustita v miru. Gotovo zato, ker sta boljša v glavi in vestnejša pri svojem delu. Skrajni čas je, da akcijska družba malo pregleda in se prepriča, kako se godi pri nas. Drajfus ima, kakor znano, dober in sladak jeziček, on zna začarati vsakega, takisto je tudi Breitmunderle. Akcijska družba bi mogla v prvi vrsti tudi povprašati nekaj delavcev in druga^ dva uradnika, kaj in kako da stoji tovarna. Mi delavci v potu svojega obraza trdo služimo svoj kruh, Breitmunderle in Drajfus pa le okoli vohata in nas pritiskata že pri tako pičli plači in nam krvavo zaslužene vinarčke trgata po kronicah. „Der dumme Kraner muss zihen," se večkrat sliši, ali mi pa le pravimo, da tudi Kranjec mora živeti. In grdo je od gospoda, kateri milijone po-speva in ne privošči zraven drugemu, kateri ga bogati, pošteno živeti. Vprašajmo torej akcijsko družbo: Ali je pri volji nam ubogim delavcem preskrbeti, da bodemo za starost za naše polomljene in obrabljene ude preskrbljeni, da nam ne bo treba beračiti od hiše do hiše? Ali hoče akcijska družba nam tako zoperna Drajfusa in Breit-munderla ali odstraniti, ali pa jima zapo-vedati, da tudi mi hočemo po človeško živeti, in da tudi „dume Kraner" zahteva svoja prava; da se jima prepove vedno zmerjati slovensko ljudstvo z znanimi psovkami, katere smo že priobčili, in da se vendar tudi pokaže tema dvema človekoma, da ona dva nista naša boga, ampak tudi služabnika kakor smo mi, seveda v drugi luči. Pričakujemo kmalu ugodne rešitve, po- sebno, kar zadene preskrbitve naše starosti in preskrbo za pridobitev milijon milijonov v vašo korist, dajte nam torej človeško življenje za naše obrabljene ude. Mi ne zahtevamo veliko, zahtevamo pa vsekako, da smo tudi mi ljudje z dušo in telesom, kakor ste vi. Samo vodna moč vas ne bogati, ampak bogati vas delavska roka in naše moči. Prizadeti. S Hrušice. Sedaj v Hrušici št. 47 obstoječa tobačna trafika se podeli potom jav' nega pogajanja. Ista se sme obskrbovati le v hišah št. 45, 52, 80 ali pa v neposredni bližini teh hiš. Varščina znaša 200 K ter se ima položiti c. kr. davkariji v Kranjski gori ali pa pri c. kr. deželnem plačilnem uradu v Ljubljani. Ponudbe naj se vlože zapečatene pri predstojniku c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani najpozneje do 14. avgusta 19 05, predpoidnem do 11. ure. Z Jesenic se nam piše: Vsem znani Grogorjevčev Joža kolovrati po Jesenicah in tolče ob Hrovatovo mizo ter zabavlja čez „Jeseniško Stražo". Povemo Vam le toliko: Joža, pustite nedolžno mizo pri miru in ne zabavljajte preveč, sicer Vam povemo drugič kaj več. J^ovičar. županstva, pozor! Omenili smo žc, da naj naše občine uradujejo slovensko. Vzlic temu pa se v nekaterih občinah gorenjske doline uraduje še v nemškem jeziku. Do-dične oblasti so obvezane slovensko urado-vati z občinskim odborom, ako to občinski urad zahteva. Zgodili so se nezaslišani slučaji, da je vlada neki občini odposlala slovenski dopis, slovenska občina pa je o d g o v o ri I a v ne m š k e m jeziku. Ali ni to škandal? Ali mislite, da bodo potem politične oblasti urivale občinam slovensko uradovanje?! Toraj na noge, in sklenite samoslovensko uradovanje?! Osrednje vodstvo sloven, planinskega društva se še enkrat opozarja, naj odpravi v Kadilnikovi koči na Golici dvojezične napise ter iste nadomesti s samoslovenskimi napisi. Delajmo po izgledu Nemcev! Po nemških planinskih kočah ni nikjer slovenskih napisov. V vsi nagoti se je pokazala naša kleri-kalno-nemškutarska klika v „Slovenčevih" sobotnih „Jeseniških novicah". Mi smo vedno zatrjevali in dokazovali, da se je voditelj te klike, župnik Zabukovec, prav ceno prodal Lukmaini. Vedno je pa še bilo nekaj omahljivcev, ki radi lastne značajnosti niso mogli pojmiti ta nizek čin narodne izdajice. Uverjeni smo, da 50 se sedaj vsakomur odprle oči. Človeka mora boleti srce, kako Zabukovec, sin slovenske matere, poveličuje nemškutarsko tovarno in se hvalisa njenemu nemško-nacijonalncmu vodstvu. Neštetokrat smo žc izjavili, da tudi mi uvažujemo tukajšnjo industrijalno podjetje kot mogočen faktor v našem gospodarskem življenju, ki zasluži primernega upoštevanja, ravno tolikokrat pa smo tudi izjavili, da je vodstvo te tovarne v narodnem oziru pristransko, ker skuša škodovati slovenskemu življu ter ukoreniniti nemškega. In v tem zmislu je razumeti naše delovanje napram tovarni. Radovedni smo le, kedaj bo Zabukovec & Co. uvidel upravičenost našega ofenzivnega stališča. Namesto da vedno zabavlja, naj bi raje organiziral narodno delavstvo, ker potem bi se pač ne bilo treba bati raznaro-denja naših delavskih otrok. „Slovenska sokolska zveza". Ministrstvo za notranje zadeve je dovolilo ustanovitev „Slovenske sokolske zveze" s sedežem v Ljubljani po pravilih, kakor jih je predložilo telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani. Ljubljanski Sokol" priredi svoj veliki društveni izlet dne 6. avgusta t. 1. na Jesenice. Na ta izlet vabi vsa bližnja sokolska društva, da se ga udeleže korporativno. Kolikor je doslej obljubljeno, pridejo „Sokoli" iz Tržiča, Kranja, Šiške, Kamnika in Idrije. Skupna telovadba vseh teh združenih „Sokolov" utegne biti nekaj izredno lepega. A še zanimivejše bode gledati razvoj in rast jeseniškega ,Sokola' po prvem letu njegovega obstanka. Upamo, da se „Sokolom" pridruži mnogo drugega narodnega občinstva od Ljubljane gori do Jesenic. Čast znajo krasti naši farovški gospodje. Z velikim veseljem so raztrobili v svet, da se mora gosp. Fabinc in tovariši zagovarjati pred sodnijo radi prepovedane igre in drugih delikatnih stvari. Obsojen ni bil nihče, dasi je hotel znani vohun Peter Rozman s svojo ovadbo to doseči, pa se je pošteno usekal, ker se ni prav dobro prepričal o resničnosti obdolžitve. Radovedni smo, če bo ,,Slovonec" izid obravnave tudi tako hitro priobčil, kakor je hitel dostojnim ljudem čast krasti. Binder j evo pismo ukradeno. To je najnovejša raca ,,Slovenčevega" poročevalca. Pismo, ki ga je pisal znani vsenemški agitator Binder inženerju Maksu je bilo najdeno na neki veselici, kakor so Nemci sami pripoznali v ,,Grazer Tagblattu". Maks se ga je najbrže po zgledu kranjskih kaplanov pošteno nasrkal in je v ,,rožcah" pismo izgubil. To je resnica, „Slovenec" pa laže, da je bilo ukradeno. Ti ljudje pač res od same laži žive. Sodoma in Gomora. „Slovenec" se je že prav mnogokrat zgražal nad nenravnimi razmerami, ki vladajo na Hrušici, kjer živi skoraj polovica ljudi neporočenih v spolnem razmerju. Pregovor pravi: vsak pometaj pred svojim pragom! V našem župnišču pa je nastal v zadnjem času v organistovem stanovanju pravo prebežališče zaljubljenih jeseniških tercijalk. Ako greš okrog desete ure ponoči po Jesenicah, srečavajo človeka kar cele trope takih parčkov, ki so se vsuli iz župnišča. Kakor kake moderne ama-conke ti korakajo s cigareto v ustih in s kakim klerikalnim junakom ob strani. Znano je tudi, da so začeli mladi fantje edino radi žensk tjakaj zahajati. Neki pismonoša Čop iz Hrušice, bivši najhujši nasprotnik duhovščine, in o katerem cela okolica ve, da ima razmerja z raznimi zakonskimi ženami po Bledu in Hrušici, je sedaj stalen gost našega župnišča, zvest pristaš „ajmohta", a vsako noč ga lahko vidiš, kako se potuhnjeno opleta med krilih „pobožnih" mari-jinih devic. Potem pa še pravijo, da vera peša. Kdo je temu kriv?? Komisija radi nemške šole na Savi sc je vršila v pondeljek 10. t. m. Navzoč je bil tudi okrajni glavar in radovljiški zdravnik gosp. Jelovšek. Delo bo prevzela kranjska stavbinska družba. Zidalo se bo na parceli št, 278/2, in sicer 8 m od državne ceste. Letos in lani. Marsikdo se še spominja, kako je „Slovenec" pred enim letom napadal tovarniškega uradnika Pongraca; reči smemo, da ga je res obral do kosti. Istotako je Pongrac najsrditejše napadal po listih Zabukovca in Zabreta ter spravil na dan najdelikatnejše stvari o naši farovški gospodi. Kdo se ne spominja na zanimivosti, ki so se vršile za Hrovatovo barako! ? In letos? Nekdanji najhujši sovražniki so zdaj najboljši politični prijatelji. Pongrac je moral tako storiti, kdo pa je silil k tej nemškutarski zvezi Zabukovca!? Pričakujemo odgovora. Nič ni tako skrito . . . Tovarniški delavec Zupančiču iz Gorij pri Bledu je bil te dni na Jesenicah aretiran, ker je sumljiv umora, ki se je zgodil pred 14. leti v Gorjah Izginil je bil takrat otrok, nikjer ga ni bilo. Iskali so ga povsod, iskala ga je cela župnija, zastonj. Nobenega sledu o njem; Po 14 letih pa je prišla grozna hudobija na dan na — čudovit način. Mačka je spala v peči, gospodinja zakuri, mačka se vžge, prestrašena beži in zažge hišo, hiša pogori. Na pogorišču se igra otrok, brska, pa najde staro dvajsetico. Vesel teče k materi ter ji pokaže denar, ki ga je izkopal. Mati pravi: „Kopljimo naprej, morda je še več denarja zakopanega." Pa je kopala in izkopala — človeško okostje otroka, ki so ga pogrešili pred 14 leti. Prijeli so tedanjega lastnika hiše, sedaj tovarniškega delavca. Lažniva cnnja „Slovenec" pravi, da je bilo Binderjevo pismo ukradeno. Oni, ki to trdi, je bil najbržc sam tat, ker hoče to tako dobro vedeti. Kat. delavsko izobraževalno društvo na Savi mora imeti kaj čudna izobraževalna sredstva. Pri neki obravnavi v Kranjski gori je vprašal sodnik znanega klerikalnega po-biča Lukiča, kdaj je rojen. Fant je že čez dvajset let star, a ni vedel svoje starosti, niti svojega rojstnega meseca. Kapelami Zabretu svetujemo, da naj vzame Lukiča v primeren pouk, da mu ne bo delal po svetu sramote. Nace Koritnik jeseniški občinski stražnik jc postal, kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira, špijon nemške stranke. Okrog se hvali, da mu bo tovarna preskrbela dobro službo, sicer pa da itak pride občina v nemške roke. Mi še enkrat z vso odločnostjo vprašamo, koliko časa še misli imeti občinski odbor tega človeka v službi. Ali se bodo gospodje odborniki res pustili od Koritu ika zasmehovali? Punti v Rusiji. V Varšavi se je vršilo mnogo nemirov. Voja.šlvo jo morulo rahili oroiijo. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. — Na oklopnici «Poleinkin» so sc uprli mornarji. Prišli so z rdečo zastavo pred Odeso, ча ju/ni obali Rusije ležečo trgovsko mesto. Na ladji so bili poklani vsi častniki ladje ter vrženi v morje, le one so pustili, kateri so. se izka/.aii sporazunmim z mornarji. Proti ve-eem se je začela bilka po ulicah. Brzojavke poročajo, da so v luki pred <)dc.so grozna opustošenja. Štiri ruske ladje so zgorele. Več poslopij v mestu so vslaši zažgali. Pisarne, skladišča blaga in druge stavbe so vse po-^Каче, oropane lor popolnoma uničene. Za več nuljonov rubljov blaga jc driihiil odnesla. Kolodvore je zasedlo vojaštvo, ker uporniki groze, da jih bodo z dinamitom razstrelili v zrak. Iz Sebastopola so odplule v Odeso štiri oklopnice, ena križarka in več torpedovk. da vjamejo «Potemkina» in uporne mornarje. Admiral pa ni hotel s silo kaznovati upornikov; zato ni hotel streljati na «Potemkina>. am])ak se je vrnil v Sebastopol. Pri tem pa se mu je uprla celo ena štirih ladij ter prestopila k ustašem, namreč oklopnica «Pobi-jedonoscev>. Mornarji so častnike poprej deloma pomorih, deloma povezali, in je poveljstvo na ladji prevzel eden mornarjev.