AnaCi za istrsi^e in mediteransf^e študije. SlnnaCi di Studi istriani e mediterranei SlnnaCs for Istran and Mediterranean Studies 14/'98 UDK009 ISSN 1408-5348 UDK 009 ISSN 1408-5348 A NNALE SinaCi za istrsfig in mediteransdg študije žlnnaCi di Studi istriani e mediterranei Annais for Istran and Mediterranean Studies 14/'98 Jmf' '!M§it'* ■ ISSN 1408-5348 f< 9771408534015 UDK 009 ¡SSN 1408-5348 ilkNNALEo Anali za istrske in mediteranske študije Annali cli Stud» istriani e mediterranei Annals for Istran and Mediterranean Studies 14/'9 8 series historia et sociología 6 KOPER 1998 ANNALES î4/'98 . Anali za istrske in mediteranske študije - Annaii cii Studi isiriani e mediterranei - Annals for istran and Mediterranean Studies ISSN 1408-5348".'/' • UDK 009 Letnik Vili., leto 1998, številka 14 ..v UREDNIŠKI ODBOR/ fsrof dr. Furio Bianco (iT), Tomaž Bizajl, dr. Milan Bufon, dr. ■;'."'■" COMITATO D/ REDAZIONE/ Lucija Čok, dr. Darko Darovec., dr. Goran Filipi (HR), dr. BOARD OF EDITORS: Boris M: Gombač, Vesna Gomezel Mikolič, Aleksej Kale (IT), ■ dr. Avgust Lešnik, prof. dr. Daqa Miheitc, Dario Marušič, n-n;.'. ¡/"ok < )si:m, Arsv.ii,-. I\:iroi:;o. prn: (L. Ci.-.mliu Pcvr.ln ■ '.';' (IT), prof. dr. Drago Rotar, Vida Rožac-Darovet, mag. Alenka ••;:•••':' Šaupčrl-Zorko, Salvator Žitko, Matej Župančič Glavni urednik/Redattore Capo/Chief Editor: dr:Darko Darovec Odgovorni mednlk/Redattore rešponsabile/ i Responsible Editor: Salvator Žitko : Urednha/RcdaUrico/Editor: V-^n:: ¡' ,nnwv--l .v-ikoii; Lektor ji/Supervisione/Language Editors:;Janez^Mikic (sl./hr.), Vesria Goniezel Mikolič (s!.), Jože i lorcvrii ••,!.). Hcntik Cijiii-v ian:^-1. Si>n-,;o SeUu::H!:i dU. '..". .:••;' Mirjana'Kramarič'{itJ'. • .. Prevajalci/Traduttori/Translators: Henrik'Ciglič (angi./si.j, Valerij Novak (angi.), Vida Gorjup- .•••'• '. Posinkovič {sl'.)> Janez'Mikic (si./hij/dr. Brigitta Mader •;'.'•• (nem.)/'Sergj6'Seitbmini'iiij, TuSIio Vianello (it.) ObYikova\ec/Progetto grafico/Graphic design: Dušan Podgoi nik Prelom/Composizione/Typesetting: Franc Čuden-Medif cLo^o. : ; Tisk/Stampa/Print: Paco d;o.o., Ljubljana t'998'v'".-: Izdajatelja/Edltori/Published by: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko / Societa storica del t.itorale - Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slo ' d-Repubblica di Slovenia, Capodistria/Science and Research '[■ .i Centre of the Republic of Slovenia, Koper Za izdajatelja/Pergfr Fd/Vorz/PuM/s/iers rep^ Sedež urednišlva/5er/e delta redazione/ Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, Address of Editorial Board: SI-6000 Kofm/Cupodistria, Ganbaldijeva/VVa Garibaldi 1 8, 'p.jj./P.O.Box 612, tel.:++386 66 271-702, fax 271-321; ^ : EMail: annales@zrs-kp.si, Internet: http://www.zrs-kp.si/ Ponatis člankov in slik je mogoč Samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija te številke'je bifa zaključena 30. novembra 1998. Sofinancirajo/Supporto finamiario/ Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Financially supported by: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ministrstvo za Šolstvo in Sport Republike Slovenije, Zavod za odprto družbo - Slovenija, Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, Banka Koper ter drugi sponzorji Nenaročenih rokopisov in drugega gradiva ne vračamo. Rokopise in naročila sprejemamo na sedežu uredništva. Rokopise lahko pošiljate tudi članom uredništva. Naklada/Tira tura/ Circnla t i on: 800 izvodov/cop/t/cop/es Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 41 5 - 550792 mb. z dne 21.9. 1992 je revija Annales proizvod, od katerega se plačuje 5% davek od prometa proizvodov na osnovi 13. točke tarifne št. 3 tarife davka od prometa proizvodov in storitev. 2 ANNALES !4/'98 Anali za istrske in mediteranske študije - Annalt di Studi istriani e mediterranei - Annals for ¡stran and Mediterranean Studies UDK 009 Letnik Vili., Koper 1998, številka 14 ISSN 1408-5348 VSEBINA / INDICE GENERALE/ CONTENTS IZ ZGODOVINE RIBIŠTVA IN POMORSTVA PEŠCA E NAUTICA FROM THE HISTORY OF FISHING AND NAVIGATION Darja MiheHč: Piranski zaliv: k tradiciji ribolova in ribolovnih pravic ................................. 7 The Bay of Piran: towards the tradition of fishing and fishing rights Darko Darovec: Ribištvo severne Istre v obdobju Beneške republike ................................ 19 Fishing of northwestern Istra during the period of the Venetian Republic Bruno Vofpi Lisjak: Slovensko ribištvo v Tržaškem zalivu - lov na tone............................. 35 Slovene fishery in the Gulf of Trieste - tuna fishing Goran Filipi: O novi slovenski pomorski in ribiški terminologiji ........................................... 49 About the new Slovene naval and fishing terminology IZ ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE ARCHEOLOGIA FROM THE ARCHAEOLOGICAL HERITAGE Snježana Karinja: Šivana ladja z Ljubljanskega barja............................................. 57 A sewn boat from the Ljubljana Marshes Andrej Gaspari: Ostanki rimskih zidanih struktur na Serminu (Mestna občina Koper, Slovenija). Poročilo o arheoloških zaščitnih izkopavanjih v januarju 1997 ................................ 99 Remains of the Roman built structures at Sermin (Koper Municipality, Slovenia). Report on archaeological protective excavations in January 1997 IZ PRETEKLOSTI GLASBENE DEJAVNOSTI ATTIVITÀ MUSICALI DEL PASSATO FROM THE HISTORY OF MUSICAL ACTIVITIES Luisa Antoni: Pregled glasbenega udejstvovanja tržaških Slovencev {1848-1927) ............................ 109 An overview of the musical activities of the Slovenes in Trieste from 1848 to 1927 Marija Gomhač: Nastajanje prve glasbene šoie v slovenski Istri............................................... 117 Establishment of the first school of music in Slovene Istra IZ ZGODOVINE DOPISOVANJ CORRISPONDENZA EPISTOLARE FROM THE HISTORY OF CORRESPONDENCE Maria Pia Niccoli: Epistolario tra Agostino Carli-Rubbi e Giovanni Antonio Pasquaii (1770-1782, 1787). Una corrispondenza d'amicizia nella seconda metž del Settecento................................. 129 Zbirka pisem Agostina Carlija-Rubbija in Giovannija Antonia Pasqualija (1770-1782, 1787). Prijateljsko dopisovanje iz druge polovice 18. stoletja Brigitta Mader: "Mi čreda sempre suo aff. A. Luigi Salvatore ecc." L'Arciduca Lodovico Salvatore e la sua presenza a Trieste, quale risulta dalla sua corrispondenza con Carlo de Marchesetti ...................................................... 141 "Tvoj globoko vdani Ludvik Salvator, Nadvojvoda Etc." Bivanje nadvojvode Ludvika Salvatorja v Trstu, kakor je razvidno iz njegove korespondence s Carlom de Marchesettijem RAZPRAVE IN GRADIVO SAGGI E FONTI TREATISES AND SOURCES Daniela Juričič Čargo: O odnosih Kranjske dežele in habsburške Istre v kranjskih virih 16. stoletja ............................................................ 167 About the relations between the province of Camiola and Hapsburg Istra in the 16(>1 century carniolan sources Roberto Starec: il niondo rurale deil'lstria slovena nei document! d'archivio del XVIII secolo..............................::..................... 179 Podeželje slovenske Istre v arhivskih dokumentih 18. stoletja 3 ANNALES 14/'98 Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for ¡stran and Mediterranean Studies OCENE iN POROČILA RECENSION! E RELAZION! REVIEWS AND REPORTS Verena Vidrih Perko: Srečanje slovenskih in istrskih arheologov muzealcev .......................... 195 Gathering of Slovene and Istran museum archaeologists Peter Čerče, Snježana Karinja, Matej Župančič: Strutture portuali e rotte marittime neil'adriatico di età romana ........................................................ 197 Pristaniške strukture in pomorske poti na Jadranu v rimski dobi Maša Sakara, Matej Župančič: Delavnica: Antična metalurgija med vzhodnimi Alpami in Panonsko nižino................................................ 199 Workshop on ancient metallurgy between the Eastern Alps and the Pannonian Plain Eva Holz: Jeruzalem v slovanski kulturi ................. 202 Jerusalem in Slavic culture Aleksej Kale: Tradicija in perspektive. Avtobiografski arhivi v Evropi ................................ 203 Archivi autobiografici in Europa, Tradizioni e prospettive a confronto Maja ilich: Peti mediteransko etnološki poletni simpozij v Piranu ....................................... 204 The 5f'' Mediterranean ethnological summer symposium in Piran Marjan Drnovšek: Louis Adamič - Intelektualci v diaspori .............................................................. 206 Louis Adamič - Intellectuals in diaspora Slovene Classical Karst (Tina Novak Pucer)........... 208 Jana Horvat; Vesna Svetličič, Meta Bole, Metka Culiberg, Draško Josipovič, Marko Stokin in Nina Zupančič: Sermin: Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri (Verena Vidrih Perko)....................................- 210 Klara Buršič-Matijašič: Gradina Monkodonja/ The Monkodonja hilifort. Monkodonja: Iznova otkrivena gradina / Moncodogno: La riseoperta del castelliere (Maša Sakara).................213 Luciano Lago (ur.): Kažuni. Kamena zdanja i krajolici središnje Istre - inventar za povijesno pamčenje (Tihomira Stepinac Fabijanlč) .............. 216 Vinceric Rajšp, Drago Terpin: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804) {Boris M. Gombač) .................................... 219 Ludwig Salvator von Habsburg: Mit der jacht entlang der kroatischen Küste (1870-1910) (Brigitta Mader) ................................ 220 Darja Mihelič, France Mihelič, Jasna Pocajt: Piran - mesto in ljudje pred sto leti. Pirano - la cittä e i suoi abitanti cent'anni fa (Olga Janša Zorn) ............................................. 223 Roberto Starec: Mondo popofare in ¡stria (Nataša Hlaj)............................................ 224 Daniela Milotti B ertön i: I siria. Duecento campanil! storíci (Lili Bojanic) .............................. 227 Eugenio Garin: Spisi o humanizmu in renesansi {Jure Gombač) .................................. 228 Renata Hace Cifra: Carolus L. Cergoly Serini dietro le quinte delta pagina (Piero Puríni) ........... 230 Paolo Emilio Taviani: I giorni di Trieste. Diario 1953-1954 {Sandi Volk) ............................. 232 Pričevanja. Prvo povojno desetletje slovenske osnovne šole v Istri (1945-1955) (Metka Gombač) .............................. 233 Buzetski zbornik, knjiga 24. (Božo jakovljevic) .... 235 Jadranski zbornik. Bibliografija (Mihael Sobofevski) .......................... 237 Gora/7 Filipi, Barbara Buršič Giudici: Istriotski lingvistički atlas / Atlante lingüístico istrioto (Iva Lukežič) ............................................. 239 Kazalo k slikam na ovitku ..................................... 242 Index to pictures on the cover Navodila avtorjem ................................................ 243 instructions to authors........................................... 245 247 Sinopsisi Synopses 4 IZ ZGODOVINE RIBIŠTVA IN POMORSTVA PEŠCA E NAUTICA FROM THE HISTORY OF FISHING AND NAVIGATION ANNALES 14/'98 izvirno znanstveno delo UDK 639.22/.23(262.3 Piranski zaliv)(091)"5/19" PIRANSKI ZALiV: K TRADiCiJi RIBOLOVA IN RIBOLOVNIH PRAVIC Darja Ml HEU Č Zgodovinski inštitut Milka KosaZRC 5AZU,'SM'000 Ljubljana, Novi trg 4 ■ e-mail: miheiic@afpha.zrc-sazu.si '.. IZVLEČEK Prispevek prikazuje razvoj in tradicijo ribolova ter ribolovnih pravic na Piranskem od prvih pisnih zgodovinskih dokumentov v 6. stoletju do 20. stoletja. V zahodnem, priobalnem delu Istre so si razpolagalno pravico do glavnine .obalnih voda postopno pridobile mestne komune, kar je veljalo tudi po sredi 13. stoletja, ko se je na prostoru zahodne in južne Istre do konca 18. stoletja uveljavila nadvlada Beneške republike, ki ni posegala v neposredno ■lastništvo in izrabo voda zahodnoistrskih mestnih komun. Napoleonove vojne in francoska zasedba so v pogledu ribolovnih pravic prinesle nekaj (kratkotrajnih) novosti, po odhodu Francozov pa je prišlo do ponovne vzpostavitve starega stanja in starih (mestnih in zemljiškogosposkih) pravic do ribolova. Po propadu avstroogrske monarhije je ■zahodnoistrsko območje prešlo pod italijansko oblast. Ribolov je tedaj še nadalje pripadal občinam. Ribolovne pristojnosti v Piranskem zalivu po drugi svetovni vojni osvetljujejo zakoni in odredbe, ki so jih priobčili jugoslovanski in slovenski uradni listi. Omogočajo ugotovitev, da si je nadzor nad ribolovom v Piranskem zalivu po ■ 1954 lastila Republika Slovenija, njeno izvajanje pa je prepustila piranski občini. Kijučne besede: ribolov, zgodovina, Istra, Piranski zaliv PRVf OHRANJENI PODATKI O RIBOLOVU . Za ljudi, ki so živeli ob potokih, rekah, jezerih in morjih, so ribe in drugi užitni morski organizmi Že od najstarejših časov pomenili pomembno sestavino prehrane, ki so jo nabirali ali lovili. Načini ribarjenja so se sčasoma spreminjali in izpopolnjevali. Najdeni arheološki (materialni) ostanki, ki pričajo o ribolovu, so že iz poznega paieo!itika. Tudi ob obalah Jadrana je obstajal prvinski ribolov, na otoku Rabu so našli sledove neo-litskega ribolova. Najstarejši ohranjeni znani pisni podatki o ribolovu (kjerkoli in tako tudi pri nas) pa so mnogo kasnejši, kot je sama ribolovna dejavnost; vezani so namreč na pojav pismenosti, ki je bistveno mlajšega poslanka od lovljenja rib. Zapisi, ki posredno kažejo na obstoj ribolova in na prehrano z morskim "izplenom" v Istri, so iz prve polovice 6. stoletja (537-538). Pretorijanski prefekt (predstojnik gardistov) Senator je pisal istrskim provincijalom (dezelanom), da so ga obvestili o bogastvu istrske pokrajine. Imela naj bi mnogo zatokov, kjer naj bi bilo polno gostiln (garismatium) z morsko juho. Bila naj bi bogata z ribami. V številnih morskih ribnikih naj bi se brez človeškega napora plodile ostrige (ostreaj ... (Gradivo L, št. 24). - Kakšna idilična podoba primorja in kakšna razlika od pokrajin v severni in severovzhodni notranjosti, prek katerih so se drugo za drugim selila, jih pustošila in požigala preprosta ljudstva, ki so iskala svojo "boljšo prihodnost" v (do pred kratkim cvetoči) bo-gatiji (zahodno)rimske države! Omembo ribolova (piscatio) srečamo tudi v zapisu, datiranem z letom 543 (Gradivo L, št. 30). Poreški škof Evfrazij je z dovoljenjem poslancev vzhodnorimskega cesarja zapovedal poreškim prebivalcem, da morajo dajati poreškim kanonikom (poleg ostalega) tretji del ribjega izplena, ki ga uživa cerkev sv. Mavra v Limskem kanalu. - Žal gre pri dokumentu za nepristno listino, ki je bila na podlagi nekega starejšega zapisa sestavljena v prvih desetletjih 13. stoletja. Ne gre pa dvomiti, da je Limski kanal že od nekdaj nudil ugodne možnosti za ribolov in nabiranje školjk; verjetno se omemba zatokov, ki so bogati z ribami (iz zapisa iz 537-538), nanaša tudi nanj. 7 ANNALES 14/'98 D.irja MiHElJČ; PIRANSKi ZALIV: K TRADICIJI RIBOLOVA IN RIBOLOVNIM PRAVIC, 7-18 RIBOLOVNA PRAVICA V zahodnem, priobalnem delu Istre so si razpolagalno pravico do glavnine obalnih voda postopno Tako pri prvih (materialnih) ostalinah kot pri prvih pridobile mestne komune Trst, Milje, Koper, Izola, (pisnih) omembah ribolova je šlo za t. i. priobalni ribo- Piran, Umag itd. Mestne komune, te male, relativno lov. Obalno prebivalstvo je imelo po naravno zraslem, samostojne mestne državice, ki so še iz antike ob- običajnem pravu pravico do ribolova ob svojih obalah. vladovale dobršen del zaledja (obmorske pa tudi morske V srednjeveški Evropi se je kasneje pravica do obale in priobalnega morja), so neposredno mejile dru- ribolova ob uveljavitvi frankovske fevdalne družbene ga na drugo. ureditve uvrstila med vladarjeve pravice (regale). Vladar Piransko območje se je na rtu Ronek dotikalo je mogel izvajanje te pravice zavestno odtujiti v korist ozemlja (in morja) sosednje Izole, na savudrijskem rtu svojih vazalov, ti pa so se ji odpovedovali v korist svojih pa je mejilo na mestno "državico" Umag. Piran je zvestih ... Srednjeveški sistem večstopenjske lastnine je nadziral obalno morje med obema rtoma, omogočal, da so si ribolovne pravice dejansko prisvajali Od srede 13. stoletja se je na prostoru zahodne in ali z darovnicami pridobivali svetni in cerkveni vellkaši južne Istre uveljavila nadvlada Beneške republike in se ter mesta. Tudi v Istri ni bilo drugače. obdržala do konca 18. stoletja. Benetke pa niso po- Zapis o pomiritvenem dogovoru (placiturn) v Rlžani segale v neposredno lastništvo in izrabo voda žahod- pri Kopru leta 804 (Gradivo II., -št. 23; Petranovič, A., noistrskih mestnih komun, kamor je sodilo tudi piransko Margetič, A., Bratož, A./1989/) je nastal v času, ko so se obalno morje med Ronkom in Savudrijo. Velikost pi- soočale na eni strani tradicionalne pravice Istranov s ranskega ozemlja in ribolovnega območja je ves čas pravicami gradeškega patriarha, s tistimi istrskih škofov beneške nadvlade ostala praktično nespremenjena. Pule, Trsta, Novigrada, Poreča in Pična ter tistimi, ki se V ribolovnih območjih na Piranskem so poleg ko~ jih je polastil novi "fevdalni" gospodar istrske notranjosti, mune uživale lastniško, deloma pa le uporabno pravico dux Janez, na drugi strani. Omenja tradicijo pravice do ribolova nekatere cerkvene skupnosti (kaplteij sv. ]u- ribolova v morju in način lovljenja rib z mrežami. rija,1 mogoče cerkev sv. Lovrenca2) in posamezni, Zastopniki mest in utrjenih krajev so se v imenu običajno uglednejši svetni in cerkveni zasebniki. Redko ljudstva pritožili pred tremi poslanci - razsodniki Karla je šlo pri njih za tujce iz Benetk in Firenc. V jesensko- Velikega - nad ravnanjem istrskih škofov, češ da je bilo spomladanskem delu leta je njim In komunalnim opol- morje včasih javno in je tam vsakdo lahko lovil ribe. nomočencem pripadala monopolna pravica do ribolova, Zdaj pa da si ne upajo več loviti, ker jih potem pre- v topli polovici leta, od aprila do septembra, pa so bila tepajo z gorjačami in jim trgajo mreže (Mare uero lovišča na voljo vsem, omejen je bil le ribolov z publica, ubi omnis populus c/om/muniter piscaba/n/t, nekaterimi pripravami (predvsem z različnimi mrežami). modo ausi no/n/ sumus piscari q/ui/a cu/m/ fustib/u/s nos cedu/n/t et retia nostra co/n/cidu/n/t.). UPRAVLJANJE Z RIBOLOVNIM! LOVIŠČI V Primer darovnice, ki slika prakso prehajanja ribo- SREDNJEVEŠKEM PiRANU lovnih območij iz rok v roke v fevdalni družbi in zadeva ribolov v Piranskem zalivu, najdemo v zapisu iz 14. sto- Ribolov, ki je služil prehrani mestnega prebivalstva, letja. Oglejski patriarh Bertold (Bertoldus) je tedaj na je btl preveč pomembna dejavnost, da bi znotraj mest-prošnjo bellnjskega opata Vecelona (We^eio) potrdil nega ozemlja ostal prepuščen samovoljnemu izkori-darovnico svojega predhodnika Ulrika (Voldoricus) be- ščanju posameznikov. Mestna oblast je v obmorskih linjskemu opatu Riherju (Richerius) in njegovim na- mestnih komunah odločala o izrabi priobalnega morja, slednikom, izdano leta 1173 v Ogleju. Predmet darova- To polnomočje ji je prinašalo lepe dohodke. V nekaterih nja je bila vzpetina Seča pri Piranu s pritiklinami; po- mestih ob vzhodni obali Jadrana je mestni komuni podarjeno območje je segalo do Aibu<;ana, nato po dolini padala desetina do šestine rib, ujetih na njenem (vod-do vodnega kanala pri Nožedu, od tam pa do morja pod nem) območju. kanalom. Na drugi strani je meja podarjenega ozemlja Piranska komuna je razpolagala z večjim delom tekla od Albugana do kanala v sečoveljski dolini in pod ribiških lovišč na Piranskem (prim. Miheltč, 1985; 1987). njim do morja. Darovnica je zadevala tudi močvirja Zapisi omenjajo piranska komunalna lovišča rib v (plitvine?) in ribiška lovišča (paludes et piscarias), ki so Strunjanu, Fažanu, Padernu, v Pal us maior (Palus vallis pripadali vzpetini Seča. Izvirnik iz 14. stoletja je v maiore, Piscaria maior), v Sečovljah, ob Savudriji (sublus Piranskem arhivu, doživel je več objav (CDI, 1173; Carso Pirani od Kanegre do Remorclum-a). V virih se Gradivo IV., št. 536; Chart. L, št 2). omenjajo še ribiška lovišča Piscaria parva, Piscaria de 1 Kapitelj nastopa kot dedič dela piranskih ribiških lovišč (Chart, i., št. 143). 2 Vicedominska knjiga omenja v zvezi z delom ribiškega območja pred Piranom cerkev sv. Lovrenca, vendar ni jasno, ali kot polnopravnega lastnika ali ie kot najemnika (komunalnih) voda (VK 7, 5337, 6. 12., 150). ANNALES 14/'98 Darja MtHEUČ: PIRANSKI ZALIV: K TRADICIJI R1BOI.OVA IN RIBOLOVNIH PRAVIC, 7~!8 Cala(l), (Cai/l/a, Ceiia), val de Remoleo in ribiško območje Siparja (ki si ga je 1338 pridobila koprska družina Bratti (prim. VK 8, 1338, 1. 10., 80-80v). Ubikacija navedenih toponimov se deloma prekriva.3 Piranska komuna je dobivala prihodke od oddajanja svojih komunalnih ribolovnih voda v zakup; ni pa jasno, ali so ji pripadali tudi dohodki od lovišč v zasebni lasti in kolikšni so bili. Iz pregledanih zapisov tudi niso razvidni konkretni dohodki lovišč v zasebni lasti. Pravice do ribolova je komuna dajala na vsakoletni dražbi v zakup uporabnikom. Zakupniki, mergatores, so imeli pravico in dolžnost, da ribarijo ali dajo ribariti v delih komunalnih ribiških območij, ki so jih imeli v zakupu (STP1, 1307, 9/17; 1332, 9/15; 1358, 9/12; 1307, 10/1; 1332, 10/1; 1358, 10/1). Zakupnina, ki jo je zakupnik dolgoval komuni, je pomenila protivrednost dohodka oz. deleža ulova, ki je pripadal komuni od ulova v njenih vodah. Ohranjeni podatki (VK 6, 1336, 1. 9., 118) omogočajo izračun tega deleža. 1. septembra 1336 so Henrik, sin pokojnega gospoda Carotija Vitala, janež, sin pokojnega Brigata iz Pirana, Cekin, ribič iz Burana, ter Odorlik Salumagno iz Trevisa sklenili družbo (societas). Vanjo so nameravali ■.vložiti toliko mrež (retia) in ribolovnih pripomočkov (artes piscandij, kot bo potrebno za ribolov v Piscaria Paktdis mili oris v piranskem okolišu (in districtu Pirani). ■Henrik je komuni plačal zakupnino ribjega lovišča do velike noči 1337. Skupni ulov naj bi se delil na sledeči način: najprej bi se iz njega izdvojila četrtina, ki bi jo dobil Henrik za vračilo zakupnine, ki jo je založil. Ostale tri četrtine ulova pa naj bi se razdelile na štiri dele - med partnerje. Komunalna zakupnina je torej znašala okroglo ocenjeno četrtino ulova rib v komunalnih ribiških loviščih. Ta delež omogoča nadaljnje sklepanje. V več primerih so znane konkretne vsote, ki jih je komuna prejela za različna ribiška lovišča, ki so bila oddana v celoletni zakup; po znanih podatkih v zadnjem desetletju 13. in prvih štirih 14. stoletja so znašale od 9 do 60 iiber malih denarjev. Če so te konkretne zakupnine za komunal na lovišča pomenile četrtino vrednosti letnega ulova, potem moremo iz njih izračunati, kolikšen je bil celotni letni dohodek od ulova v ribiškem lovišču oz. koliko so z ribolovom zaslužili zakupniki. Celotni dohodek od ulova bi znašal štirikrat, dohodek zakupnikov pa trikrat toliko kot znana komunalna zakupnina za lovišče. Seveda je bila višina zakupnine različna od enega ribolovnega območja do drugega, glede na njegovo "obetavnost", odvisna pa je bila tudi od trajanja zakupa. Poglejmo nekaj primerov. Zakup piranskih voda omenjata zapisa iz 1290 (NK 6, 1290, 12. in 16. 7., 28-29). Zakupnika, notar Aimerik Petrogne in Matej Marchesius, sta si v njiju pridobila pravico do ribolova za 56 iiber. Del zakupljenih voda sta za 24 Iiber oddala v zakup ribičem Rapinu in Martinu Grixonu ter Geru, sinu pokojnega Bona £exer, ki so smeli tam ribariti z enim plovilom (barcha). Nekaj dni kasneje sta ribolovno pravico za 32 Iiber oddala v drugi zakup Martinu Marjana, ribiču Albinu in Mateju Richerija, da bi tam ribarili z enim ploilom. Razen zakupnikov z omenjen ima dvema ploviloma ni sme 1 v Se-čoveljskem močvirju ribariti nihče, V letu 1328 so si piranska komunalna ribolovna območja v "velikem močvirju" Pa/us maior, Padernu, Stru-njanu in Fažanu pridobili florentinski doseljenec Nerij Peroni, Zanet, pokojnega gospoda Dominika de Zaneto, in Mengoiin (oz. Dominik), pokojnega Artuika Baseglo iz Pirana (VK 2, 1328, 15. 7., 86v). Strunjansko ribolovno območje sta si na dražbi izborila sama Nerij in Zanet za ceno 50 Iiber; Mengoiin se jima je v postu pridružil kasneje. Izvajanje ribolova, izplačilo zakupnine in prodajo rib v Piranu naj bi opravljal Zanet (VK 2, 1328, 25. 7., 89). Pravico ribolova v Pafus maior v tekočem letu so omenjeni družabniki že čez nekaj mesecev preprodali Martinu Andriola in Mateju Dominika de Adatrio za 50 iiber, izplačljivih komunalnim zakupnikom ali neposredno občini (VK 2, 1328, 19. 9-, 122v). Še v istem tekočem letu zakupa, januarja 1329, sta Nerij in Zanet oddala v ribarjenje od 21. februarja do konca junija (torej le za del leta!) Papu de Papeto in Miklavžu, sinu pokojnega Martina Grixona, fažansko lovišče rib za 32 iiber (VK 2, 1329, 6. 1., 199v). Nekaj dni kasneje je Zanet preprodal izkoriščanje strunjanskega lovišča rib do konca junija Albanu Galfo iz Burana v beneškem distriktu, namesto Zaneta pa naj bi komuni poravnal tretji obrok zakupnine (VK 2, 1329, 9. 1., 201). Lovišče pa je še naprej prehajalo iz rok v roke: na to smemo sklepati iz zadolžnice, v kateri sta se Andrej Deganus in Peter, pokojnega Adalgerija Parente iz Pirana, obvezala plačati Veneriju, pokojnega Odorlika, in Almeriku, pokojnega Janeza Petrogne iz Pirana, 33 Iiber do konca junija (spet le za del leta) za strunjansko lovišče, kjer da ribari Alban (VK 2a, 1330, 4. 3., 3). Drugi pravkar omenjeni upnik, Aimerik, si je 1330 uspel pridobiti v zakup od piranske komune strunjansko ribiško območje, ki pa ga je takoj za vse leto predal v najem Albanu Gallu za 45 Iiber, pridržal pa je zase pravico do ribolova z mrežami (VK 2a, 1330, 8. 7., 45). Ločeno od Almerika je istega leta 1330 izdražil komunalna ribiška lovišča tudi Nerij Peroni, tokrat v Fažanu in ob Savudriji; preprodal ju je kupcem Papu de Pappeto ter bratom Mengolinu, Janezu in Miklavžu, sinovom pokojnega (ribiča) Martina Grixona iz Pirana za 60 (Fažan) oz. za 12 (Savudrija) Iiber; namesto 3 Domnevam, da gre pri Palus maior za sečoveljsko lovišče, prekrivata pa se tudi območji subtiis Carso Pirš ni in tisto od Kanegre do Remorclum-a. 9 ANNALES 14/'98 Darja MIHEUt PIRANSKI ZAUV: K TRADICIJI RIBOLOVA iN RIBOLOVNIH PRAVIC, 7-1 8 Nerija naj bi poravnali obroke komunalnega zakupa (VK 2a, 1330, 29. 9., 59). Ribolovne pravice za clel savudrijske obale a Caf-negra ... ad Remorcium je 1333 kupil od piranske komune trgovec beneškega porekla £anin Cavianus za zakupnino 9 liber. K poslu je pritegnil še piranskega ribiča Girarda lustisana, s katerim je sklenil dogovor o investiciji, odplačilu komunalnega davka in načinu delitve dohodka od ribolova (VK 4, 1333, 15. 8., 86-86v). Poslovanje zakupnikov komunalnih voda so nadzirali mari piscaharum, nadzorniki ribiških lovišč. Vsako leto aprila so jih v komunalni palači izbrali zakupniki lovišč. Zakupniki, ki so z mrežami lovili ribe pred Piranom, so morali ulov pokazati in izročiti nadzornikom (SIPI, 1307, 10/2, 9; 1332, 10/2, 7; 1358, 10/2, 7). Kasneje je nadzornikom pripadla enkratna količina 25 rib vsak dan, kadar je ulov presegel 200 rib (STPI, 1384, 10/13). Naloga nadzornikov je tudi bila, da so od 1. maja do konca avgusta po nalogu podestata zakoličili ribiška lovišča s stotimi koli (STPI, 1307, 10/4; 1332, 10/4; 1358, 10/4). Koli so omogočali fizično delitev lovišč. Omenjajo se polovice, četrtine in osmine ribiških "postojank" (posta). Prvi zapis, ki omogoča sklepanje na zakoličevanje lovišč na Piranskem, je iz konca šestdesetih let 13. stoletja (Chart. L, št. 130). Na bregu ribolovnih področij, ki so jih zakoličevali, ni bilo dovoljeno imeti oljčnega mlina - torkije (zaradi nevarnosti onesnaževanja?). (STPI, 1307, 10/10; 1332, 10/8; 1358, 10/8). OMEJITVE iN TEHNIKA RIBOLOVA4 NA PIRANSKEM Od 1. aprila do mihaelovega (29. septembra) so bila piranska lovišča rib na voljo vsem, čeprav ne za vse oblike ribolova. Lastniki in zakupniki voda pa so uživali monopolno pravico do ribarjenja v preostali polovici leta, od konca septembra do konca marca (STPI, 1307, 10/8; 1332, 10/6; 1358, 10/6). Piranski statuti vsebujejo številne omejitve ribolova z različnimi mrežami in z vršo. S potegavko je bilo po statutu iz 1307 (10/7) med mihaelovim in pustom prepovedano loviti ribe pred Piranom od Mogorona do Pusterie. Samo posestniki (patroni) lovišč so smeli tam ribariti, kakor se jim je zdelo najbolje. Podobne so bile pravice zakupnikov voda od Dragonje do Savudrije, ki so smeli ribariti ali dati ribariti s potegavkami ali drugimi mrežami, kakor in kadar so hoteli. S statutom iz 1332 (STPI, 10/1) je bila.uporaba potegavke omejena na prostor od Dragonje do Savudrije. Ribiči so tam lahko ribarili vse leto s potegavkami ali drugimi pripomočki. Med severno mejo Pirana (z izolskimi vodami) na rtu Ronek in Dragonjo po tem statutu med mihaelovim in pustom nihče ni smel ribariti s potegavko. Redakcija statuta iz 13845 (STPI, 10/18) je v ribiških loviščih pred Piranom - z izjemo zakupnikov lovišč - za vse leto prepovedovala ribarjenje z mrežama grip in potegavka. Med mihaelovim in koncem marca so po statutih iz 1307 in 1332 (STPI, 1307, 10/6; 1332, 10/5) ribiči smeli v piranskih vodah polagati ali metati vojgo, rete, režaj le z dovoljenjem družabnikov lovišč. Ker je bila uporaba omenjenih pripomočkov pri ribolovu prepovedana tudi v času zakoličevanja lovišč (mecl 1. majem in zadnjim avgustom), je bilo torej v zakoličenih loviščih dovoljeno ribariti -z omenjenimi pripomočki brez posebnega dovoljenja zakupnikov lovišč le aprila in septembra. Statuta iz 1358 in iz 1384 sta omejevala splošno uporabo omenjenih ribiških priprav le za območje mecl Mogoronom in Pusterlo. Ne navajata ovir za splošni ribolov v času zakoličevanja lovišč, ampak šele za "sezono" od mihaelovega dalje. Statut iz 1384 postavlja drugo'časovno ločnico, po kateri je bil ribolov dovoljen vsem, ne le zakupnikom lovišč, na 3. april. Statut iz 1358 je med prepovedane pripomočke za ribolov uvrstil tudi vršo, tisti iz 1384 pa poleg nje še retiaculum, vojgo,-rete in "druge načine ribolova", izrecno pa je dovoljeval ribolov na vrvico s trnkom. Ta statut je za čas med mihaelovim in 3. aprilom tudi izrecno prepovedoval polaganje mrež (retia) mecl lokacijo Rižente in pomolom pri sv. Lovrencu (STPI, 1358, 10/5; 1384, 10/15, 10/18). Tehnika ribolova na Piranskem je deloma razvidna že iz omenjenih statutarnih odlokov. Pirančani so ribarili v obalnem pasti na piranskem območju, a tudi zunaj njega. Lovili so podnevi in ponoči; pri nočnem ribolovu so privabljali ribe z lučmi. Plovila, ki so jih uporabljali, se imenujejo barca. Na plovilu sta lovila ribe dva ali trije ribiči. Oci ribolovnih pripomočkov se največkrat omenjajo mreže (rete, retia, retiaculum), od posebnih tipov mrež pa potegavka (tracta), ki so jo vlekli s kopna s pomočjo čolnov. V tridesetih letih 14. stoletja se omenja tip vlečne mreže grip (grippus, prim. Chart. 11., št. 159). Plovilo jo je vleklo za seboj po morskem dnu. Piranski ribiči so poznali tudi stoječo mrežo vojgo {ovega} in okroglo mrežo režaj (rigaglum, rixaium) za lov v plitvini. Zapisi omenjajo še tip mreže cerbarium (VK 4, 1333, 15. 8., 86-86v). Za ribolov so bile v uporabi tudi vrše (nas/s/a), košaraste kletke, pletene iz vej, dalje trizobe vile (fuxina, prim. STPI, 1307, 10/1) in seveda trnki (togna). Odloki piranskih statutov obširno obravnavajo ribolov in trgovanje s svežimi ali soljenimi ribami, vendar ne naštevajo različnih vrst rib, ki so se pojavljale na Piranskem. 4 Splolosnoo tehniki ribolova: Umek, 1970; Volpi Lisjak, 1995. 5 7a redakcijo statuta iz 1384 uporabljam objavo piranskega statuta Pahor, Šumrada (1987), ki je sicer zaradi tehnike objave nepraktična in nepregledna. ANNALES 14/(98 Darja MiHELIČ: PIRANSKI ZALIV: K TRADICIJ! RIBOLOVA IN RIBOLOVNIH PRAVIC, 7-18 DOGOVORI O RIBOLOVU Konkretno izvajanje in organizacija ribolova v piranskih vodah sta biia prepuščena lastnikom in zakup- ■ nilcom piranskih ribiških lovišč. V izkoriščanju ribolovnih območij so lahko sodelovali neposredno, z osebnim delom. Pogodba iz 1336, ki omenja komunalno ■ četrtino ocl ribolova {VK 6, 1336, 1. 9., 118), navaja, da so se štirje partnerji povezali v družbo (societas); vanjo naj bi družno vložili ribolovne pripomočke in skupaj ribarili; od dobička od ulova bi najprej izdvojili del za komunalno zakupnino, ki jo je založi! eden od njih, ostanek pa bi si razdelili na enake dele. ■ / ■ Lastniki in zakupniki ribiških lovišč so včasih ribarili s pomočjo najetih ribičev. Plačevali so jih v denarju. Za prehrano so jim prepustili tudi del vsakokratnega ulova. Redko'so ribiči za svoje delo dobili tudi obleko. Za ■'ribarjenje.od prvega dne quadragesime (štiridesetdnev-;.ne§a' posta pred veliko nočjo) do velike noči 1329 (torej ■od 8/marca clo 23. aprila) je plačilo za pomočnika pri -.vleki vlečne mreže poleg hrane v ribah znašalo 26 gro-:še'v,'td je 3 libre, 9 soldov in 4 denarje6 (VK 2, 1329, 19. -2.v'232v). Zaslužek ribiča za osemmesečno delo (od 27. ■januarja do 29. septembra) je 1336 znašal 17 liber ob ■ hrani, pijači ter srajci in preobleki. Najeti ribiči so včasih dobivali dnevno plačilo za vsak dan ribarjenja pose-. be j' (VK S, 1336, 27. 1., 155v-156). Pogodbeni delavec je po dogovoru iz 1328 za vsak dan ribolova z delodajalcem preje! 2 solda in del rib (VK 2, 1328, 22. 3., 7). Lastniki in zakupniki lovišč so včasih sklepali dru-žabniške dogovore z ribiči: odobrili so jim pravico do ■ribolova, zase pa so izgovorili del (vrednosti) ulova iz lovišč. Na tak zapis naletimo 1292. Bertek Wecelle je prepustil v ribolovno izkoriščanje Janezu Capellaro (klo-.hučarju?) in njegovemu družabniku območje va! de ■Remoleo: posestniku (lastniškega?) lovišča je pripadla ^tretjina ulova, družabnikoma pa dve tretjini (NK 10,. ■1292, 28. 11., 1 6v). ■■■ ■■ Tovrstni dogovori so vsebovali tudi dodatna določila!-.Včasih so si zakupniki lovišč pridržali pravico, da smejo v oddanih loviščih tudi sami polagati mreže. Izdražena zakupnina za lovišče, .ki so jo zakupniki dolgovali komuni, se je lahko na družabniški način razdelila med zakupnike lovišč in ribiče. Različice v dogovorih so bile možne v zvezi s stroški za nabavo ribiških mrež. Dogovori so včasih gostobesednejši (VK 7, 1337, 1. 12., 149): ribičem nalagajo, da morajo brez prestanka do konca roka ribarili omni die el nocte quod fierit tempus piscandi (dan in noč v času, ko se lovijo ribe); za vsak izpuščeni dan je predvidena globa; ribiči morajo ribariti Omni die Veneris et sabati et omni die, quo non co-medetur carries (vsak petek, soboto in vsak dan, ko se ne je meso). Podrobnejšo predstavo o zaslužku družabnikov (zakupnikov in ribičev) od lovišč daje dogovor iz 1333 (VK 4, 1333, 15. 8., 86-86v). Trgovec £anin Cavianus je za 9 liber vzel od piranske komune za slabih 11 mesecev v zakup del lovišča subtus Carso Pirani a Cainegra videlicet usque ad Remorclum (pod Savudrijo od Ka-negre clo Remorclutn-a}, Po dogovoru s piranskim ribičem Girardom lustisana naj bi tkanin za svoj denar nabavil 15 mrež, imenovanih cerbatia, kar bi ga stalo 14 liber, S soldov in 4 denarje. S temi mrežami naj bi Girard ribaril. Girardu bi pripadli trije, Caninu pa clva dela (dohodka od) ulova. V enakem razmerju sta si nameravala deliti tudi dolg komuni za zakupnino lovišča. Po koncu dogovora naj bi si razdelila na polovico mreže, ki jih je kupil Qanin, kakor tudi ostale mreže, s katerimi bi se lovilo v lovišču. Če je komunalna zakupnina (9 liber) predstavljala četrtino dohodka od ulova, potem je bil predvideni dohodek od lovišča štirikrat večji, to je 36 liber. Dve petini od dohodka (14 liber in 8 soldov) bi pripadli £aninu, tri petine (21 liber in 12 soldov) pa ribiču Girardu. ganili bi moral plačati dve petini od 9 liber komunalne zakupnine (to je 3 libre in 12 soldov), kar bi njegov dobiček zmanjšalo na 10 liber in 16 soldov. Ribič Girard je od svojega dohodka dolgoval komuni tri petine zakupnine za lovišče, to je 5 liber in 8 soldov, kar je njegov dohodek zmanjšalo na 16 liber in 4 solde. Canin je za družbo prispeval mreže. Ce zanemarimo dejstvo, da je njihova vrednost z uporabo padla, je ob koncu dogovora dobil vrnjeno polovico njihove vrednosti (7 liber, 2 solda in 8 denarjev). Drugo polovico, ki je po koncu dogovora pripadla Girardu, moramo šteti £aninu v strošek, Girardu pa v dobiček. Ganinov dobiček se z odbitkom vrednosti polovice mrež zmanjša na 3 libre, 13 soldov in 4 denarje, Girardov pa se s pribitkom vrednosti polovice mrež poveča na 23 liber, 6 soldov in 8 denarjev. Girardov dohodek je ribičev zaslužek, Caninov pa je dobiček od investicije. Canin je v družbo vložil prevzem obveze za plačilo 9 liber komunalne zakupnine (od česar naj bi realno plačal le dve petini, to je 3 libre in 12 soldov) in nakup mrež, skupaj 17 liber, 17 soldov in 4 denarje. Njegov zgoraj omenjeni dohodek bi pomenil 20,5% vrednosti vloženih sredstev. Ob dogovorih z lastniki in zakupniki lovišč so se ribiči včasih obvezali najti še kakega družabnika za posel. Kadar kateri od aktivnih družabnikov ni mogel opravljati dela (ribariti), so lahko njegovo mesto zapolnili z drugo osebo na stroške partnerja, ki je odpovedal. Svojega namestnika je včasih aktivni družabnik postavil sam, pri čemer si je mogel izgovoriti določeno udeležbo pri dohodku od lovišča (in pri stroških z ribolovom). Pri 6 Razmerje denarnih enot je: 1 libra = 20 soldov - 240 malih denarjev; groS - 32 malih denarjev, sold grošev - 32 soldov malih denarjev, iibra grošev - 32 liber malih denarjev. 11 7 ANNALES 14/'98 Darj.1 MIHR1Č: PIRANSKI ZALIV: K TRADICIJ) RIBOLOVA IN RIBOLOVNIH PRAVIC. 7-1« že nekajkrat omenjeni družbi iz 1336 (VK 6, 1336, 1. 9., 118) je aktivni družabnik, ribič iz Burana, na svoje mesto postavil zamenjavo. Od prvotno dogovorjenega deleža (dohodka od) ulova naj bi prvotni družabnik ohranil en del, njegovemu namestniku pa bi pripadla dva. Prvi je bil dolžan poravnati tudi četrtino stroškov za mrežo potegavko. Zasebna ribolovna območja so se oddajala v najem tudi za vnaprej določeno denarno odškodnino. Neposrednim dohodkom od svojih lovišč so se lastniki včasih odpovedali tLidi za daljši čas. Almerik, sin pokojnega gospoda notarja Almerika iz Pirana, je npr. 1333 izročil v koriščenje Henriku Vitala svoja ribiška lovišča v Piranu in zunaj njega za pet let. Plačilo za začasno odtujitev lovišč je prejel vnaprej (VK 4, 1333, 11. 12., 149). Zakupniki komunalnih ribiških lovišč so v številnih primerih poslovali le kot posredniki, upravniki ribolova v vodah, ki so jih imeli v zakupu. Pravico in dolžnost ribarjenja so za vse leto ali za krajši čas podeljevali, dajali v najem ali prodajali skupinam ribičev. Tovrstni dogovori so včasih določali način ribarjenja (s plovilom, z različnimi tipi mrež ipd.). V teh primerih ribiči običajno niso smeli pritegniti v posel dodatnih družabnikov, pa tudi zakupniki ribiških lovišč so se včasih zavezali, da pravice do ribolova ne bodo podeljevali še drugim ribičem. V posameznih primerih so zakupniki komunalnih voda puščali ribičem proste roke glede ribolova v piranskih loviščih: smeli so ribariti sami ali prepustiti lovišča v ribarjenje drugim. Za povračilo za podeljeno pravico do ribolova v komunalnih vodah so ribiči običajno prevzeli od zakupnika lovišča celotno ali delno vsoto, ki se jo je zavezal plačati komuni, ko je na dražbi pridobil komunalno pravico (dohodek) od ribolova. Zakupnik lovišča naj bi ob tovrstnem dogovoru z ribičem ne utrpel kake škode. Zakupnik je od ribiča včasih zahteval poroštvo tretje osebe. Po znanih podatkih so v piranskih vodah ribarili večinoma domači ribiči; tujci iz Burana, Trevisa, Kopra so med njimi predstavljali redkost. Viri pa skoraj ne poročajo o drobnih koristnikih ribiških lovišč, ki so si z ribiškim ulovom popestrili jedilnik v delu leta, ko so bila ribiška območja odprta splošni uporabi. PRIPRAVA RIB IN POSLOVANJE Z RIBAMI V času, ki ni poznal hladilnih naprav, so hitro pokvarljiv morski ulov konservirali s sušenjem, pre-kajevanjem in mariniranjem. Konkretnih podatkov o tem je za Piran malo. Soljene ribe omenja v piranskem statutu odlok o trgovanju z ribami (STP1, 1384, 10/1). Konserviranje rib s soljo v pregledanih virih posredno omenja tudi eden redkih podatkov o konkretni prodaji rib: piranski meščan tržaškega porekla je od prebivalca Benetk kupil sodeč rib (VK 2a, 1330, 8. 12., 78). Ribe so bile kot pomembna sestavina prehrane in kot dragocen nadomestek mesa ob postnih dneh cenjeno trgovsko blago. Mesta so zato v svojih statutih predpisovala tudi pravila trgovskega poslovanja z ribami. Ribiči so morali pokazati izplen iz komunalnih voda. Za lastno prehrano so si smeli od njega zadržati predpisan del. Ulova niso smeli odnesti z območja komune, ampak so morali z njim oskrbovati mesto. Včasih so imeli nekateri svetni in cerkveni velikaši pravico do prednostnega nakupa rib. Kot kraj prodaje rib je bila navadno določena mestna ribarnica. Ribe so se prodajale po oblastno določenih cenah. Od izkupička za prodane ribe so morali prodajalci plačati davek mestnim uradnikom. Za poslovanje ribarnice so skrbeli posebni nadzorniki. Nekateri statuti so glede prodaje rib uzakonjali še dodatne ukrepe: ribiči so morali prodajati ribe stoje in razoglavi. Da ne bi prodajali starih, pokvarjenih rib, prodajalci niso smeli brez dovoljenja odnesti neprodanih rib. Tudi nakup za preprodajo je bil ponekod prepovedan. Prve izdaje piranskih statutov so glede trgovanja z ribami vsebovale le določilo, da naj bi zakupniki piranskih voda skrbeli za ribolov, ujete ribe pa nudili naprodaj samo v Piranu, ne bi pa jih smeli nositi iz piranskega območja (STP1, 1307, 10/1; 1332, 10/1). Kasnejši piranski statuti so k temu dodali še druga določila (STPI, 1358, 10/16; 1384, 10/1). Kazen za nedovoljen izvoz rib s Piranskega so dvignili s 5 na 20 liber (ob zaplembi rib). Ulov so morali ribiči najprej pripeljati v piransko pristanišče. Od tam jih niso smeli odpeljati, ampak so morali vse prodati. Kot kraj prodaje rib se omenja trg v piranski mestni četrti Campo. Domači in tuji, prodajalci svežih ali soljenih rib v Piranu so morali plačati davek piranski komuni. Davek so dolgovali tudi vsi prebivalci ali meščani Pirana, ki so sami ali v družbi s tujci lovili ribe in jih prodajali v Piranu ali drugod. Davku so bili podvrženi tudi tisti trgovci, ki so v piranskem pristanišču ali v mejah Pirana kupili tuje ribe in jih preprodali. Noben prebivalec Pirana niti piranski meščan ni smel kupiti tujih rib in jih prodati od Savudrije do Loreta, če ni plačal davka. Kazen za ta prekršek je znašala kar 40 liber. - Višina te globe, dejstvo, da je zapis o preprodaji tujih rib dodan kasneje na dnu rokopisa (STPt, 1384, 10/1), pa tudi omenjeno povečanje globe za nedovoljen izvoz rib s Piranskega, kažejo na neučinkovitost statutarnih določil in na obstoj nedovoljene prakse. Davek za prodajo rib na Piranskem je znašal denarič za vsak sold izkupička od prodanih rib (torej dva-najstino). Prodajalci so morali izkupiček spraviti v škatlo, ki je niso smeli zapreti ali odnesti, dokler niso plačali davka. Davka so bili oproščeni ribiči v komunalnih loviščih. Tudi davek na prodajo rib se je oddajal letno v zakup. Prodaja rib na tujih tržiščih je bila mogoča le ob 12 ANNALES 14/'98 Darja M1HELIČ: PIRANSKI ZAL i V: K TRADICIJI RIBOLOVA IN RIBOLOVNIH PRAVIC, 7-18 predhodnem konserviranju rib s soljenjem, sušenjem, dimljenjem, mariniranjem, pečenjem. Konserviranje rib za trgovske namene so na velikem delu Jadrana omejevale Benetke. Predpisovale so sezonske omejitve izvoza rib, zahtevale so, da prodajalci ribe najprej pripeljejo v Benetke in zanje plačajo izvozno carino. S takimi ukrepi so si Benetke zagotavljale prehrano in dohodek od trgovine z ribami. Njihovi ukrepi, ki so legalno trgovino zavirali, so spodbujali nastanek podtalne, tihotapske trgovine. Konkretnih podatkov o trgovanju z ribami je v pregledanih piranskih zapisih malo. Piranski meščan Dominik iz Trsta se je 8. decembra 1330 zavezal plačati Andreju de Argenti, ki je živel v Benetkah, 15 liber in 5 soldov za sodeč (verjetno soljenihj rib, ki jih je prejel od njega. Rok za vračilo dolga je bil pust (12. februar 1331; VK 2a, 1330, 8. 12., 78). Od kod so izvirale ribe, ki jih je kupoval Pirančan, ni jasno. Pač pa je šlo mogoče za dostavo piranskih rib v Benetke pri pogodbi iz 1293. Gero Ruffo se je tedaj v Piranu zavezal ribiču Albinelu, da mu bo. v osmih dneh po povratku iz Benetk izročil 15,5 soldov grošev (24 liber in 16 soldov malih denarjev), trgovsko blago pa ni omenjeno (NK 10, 1293, 6. 9., 21 v). Vabljiva je domneva, da je ribič prodal Geru ribe na kredit, ta pa jih je nesel prodat v Benetke. Vnaprej določeni dolg (za ribe?) pa bi poravnala, ko bi se trgovec z izkupičkom vrnil v Piran. COMUlNE LOCALE Piransko komunalno območje pred koncem 18. stoletja (Morteani, 1906, 20-21). The Piran communal area towards the end of the 18th century (Morteani, 1906, 20-21). 13 ANNALES 14/'98 ~~T. ~ Dafja MIHEL1Č: PIRANSKI ZALIV; K TRADICIJI RIBOLOVA iN RIBOLOVNIH PRAVIC, 7-1 8 RIBOLOVNA PRAVICA OD PROPADA SERENISSIME posamezna podjetja, zadruge in ribiči. Riboiovske DO DRUGE JUGOSLAVIJE okoliše jim je določil - glede na lokacijo njihovega sedeža ali bivališča - pristojni izvršilni odbor okrajnega Napoleonove vojne in francoska zasedba so v oz. mestnega ljudskega ocfbora na osnovi splošnega raz- pogledu ribolovnih pravic prinesle nekaj (kratkotrajnih) poreda; tega je izdal in posredoval v potrditev oblastni novosti; vpeljana je bila svoboda ribolova, odpravljene ljudski odbor po navodilih ministra ljudske republike, ki so bile ribolovne pravice mestnih komun in zemljiških je bil pristojen za morski ribolov (člen 6). gospostev. Ukinjen je bil tudi ribji davek. Po odhodu ■ ■ Za smotrno ribarjenje, varstvo in razmnoževanje rib Francozov pa je prišlo do ponovne vzpostavitve starega in drugih morskih živali je smel pristojni republiški stanja in starih (mestnih in zemljiškogosposkih) pravic minister za določen čas prepovedati ali omejiti oprav- do ribolova. Ijanje vsega ali le nekaterih vrst ribolova v določenih V tridesetih letih 19. stoletja' (1835' in' 1937) je - ribolovskih . okoliših . obalnega morja in omenjenega primorski gubernij natančneje opredelil ribolovne pra- , morskega pasu (v širini 4 morskih milj) (člen 17). vice. Morje je razglasil za svobodno, obalni pas, kjer je -. Pristojno republiško ministrstvo ter oblastni, okrajni bil ribolov pridržan domačemu prebivalstvu, je bil širok in mestni ljudski odbori so bili dolžni voditi ribiški ka- eno miljo. Pravico do ribolova so v mejah glavnih občin taster za svoje območje (člen 24). . imeli občinski prebivalci, ribiči pa so za ribolov morali Določbe tega zakona naj bi se uporabljale na ob- imeti posebna spričevala. Septembra 1848 so bile močjih posameznih republik, dokler te ne bi same prednostne pravice do ribolova odpravljene, razen v izdale svojih zakonov o morskem ribolovu (člen 31). zaprtih zatokih znotraj zemljiških posesti. V osem- • . .-Na podlagi. 17.-člena tega-zakona je sekretariat desetih letih (1884) je nadzor nad ribolovom s političnih izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ob soglasju oblasti prešel na pomorsko oblast, ki je imela za morski državnega sekretariata za notranje zadeve Ljudske re- ribolov glavno komisijo in podkomisije (v Trstu, Piranu, publike Slovenije 5. januarja 1962 izdal Odredbo o Izoli in Gradežu). omejitvi ribolova v Portoroškem zalivu (Uradni list LR Po propadu avstroogrske monarhije je zahodno- Slovenije št. 2, 18. januar 1962). Po tej odredbi je bil v istrsko območje prešlo pod italijansko oblast. Ribolov je notranjem delu Portoroškega zaliva "ki ga proti kopnem tedaj še nadalje pripadal občinam (Piranski zaliv torej omejuje obalna črta, proti odprtemu morju pa ravna črta piranski). Leta 1931 je bil izdan enotni zakon o ribo- med skladiščem solin in kamnolomom'Slovenija ceste', lovu, ki je urejal ribolovno pravico in omogočil raz- zaradi gojitve plemenskih rib in školjk do nadaljnjega lastitev nekaterih ribolovnih monopolov. Upravo ribo- prepovedan morski ribolov z mrežami vseh vrst, z ostmi lova je vodil posebni osrednji urad za ribolov, ki pa je in z uporabo ribiških svetilk" (1. točka). Da pa bi se imel še okrožne podkomisije in posvetovalno komisijo vzdrževalo potrebno biološko ravnotežje, je lahko "za za ribolov pri ministrstvu za poljedelstvo in gozdarstvo morski ribolov pristojni svet Občinskega ljudskega od- (prirn. Umek, 1970). bora Piran izjemoma dovolil posameznim fizičnim osebam ali organizacijam ribolov na območju iz 1. točke" RIBOLOVNE PRISTOJNOSTI V PIRANSKEM ZALIVU (2. točka). - Portoroški zaliv je slovenska oblast imela za PO DRUGI SVETOVNI VOJNI lastno vplivno območje, kar dokazuje njena razglasitev ribolovnega rezervata od Bernardina do Kanegre na Po drugi svetovni vojni je bih Piranski zaliv z za- Savudriji. Neposredno gospodarjenje z rezervatom je ledjem vključen v Cono B Svobodnega tržaškega ozem- po tej odredbi pripadalo pristojnemu organu v Piranu. Ija. Leta 1954 je bila Cona B pripojena k Jugoslaviji. Tri leta kasneje, 1965, je bil sprejet Temeljni zakon o Določilo, objavljeno v jugoslovanskem uradnem listu morskem ribištvu (Uradni list SFR Jugoslavije št. 10, 10. (Uradni list FLR Jugoslavije, št. 45, 27. oktobra 1954), je marca 1965). Določal je, da sme republika za gojitev in na to ozemlje vpeljalo zakone, ki so veljali v ostali razmnoževanje rib in drugih morskih živali z zakonom Jugoslaviji. V Coni B je uveljavilo Splošni zakon o ustanavljati ribolovne rezervate; to so deli pribrežnega morskem ribištvu, ki sta ga 21. januarja 1950 sprejela morskega pasu - zalivi, ustja rek ipd. - v širini ene Zvezni svet in Svet narodov Ljudske skupščine Fede- navtične milje od obale, kjer so ugodni naravni pogoji rativne ljudske republike Jugoslavije. Zakon je bil ob- za razmnoževanje rib in drugih morskih živali. V javljen v Uradnem listu FLR Jugoslavije (št. 12, 18. ribolovnih rezervatih je . bi) praviloma prepovedan februarja 1950). Poglejmo si nekaj njegovih določil. ribolov in lov drugih morskih živali (člen 33). V obalnem morju Federativne ljudske republike Na osnovi tega jugoslovanskega zakona je Slovenija Jugoslavije in v morskem pasu v širini 4 morskih milj od leta -1967 sprejela svoj zakon o morskem ribištvu zunanjega roba teritorialnega morja proti odprtemu (Uradni list SR Sovenije št. 34, 19. oktobra 1967). V morju tuji državljani niso smeli izvajati ribolova (člen 4). . njem je bilo določeno, da se sme od 1. oktobra do 31. V obalnem morju in v omenjenem morskem pasu so marca s posebnim dovoljenjem občinskega organa, pri-v ribolovskih okoliših smela izvajati ribolovno dejavnost stojnega za morsko ribištvo, loviti z mrežami pote- 14 ANNALES 14/'98 Darja M1HEUČ: PIRANSKI 2AI.IV: K TRADICIJI RIBOLOVA IN RiBOlOVNIH PRAVIC, 7-ia ^ V.: : 11 i ■! ! ! ! ■ ' ' ^ ' ^ \': i 'i; ' "- ■ it ' . V?y .... ,!r Območje Portoroškega zaliva, za katerega je sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ob soglasju Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije 5. januarja 1962 izdal Odredbo o omejitvi ribolova, oz. ki ga je slovenski Zakon o morskem ribištvu iz 1967 razglasil za ribolovni rezervat (po avstrijskih specialkah za Trst in Nov i grad). The area of the Piran Bay, for which the Secretariat of the Executive Council for Agriculture and Forestry issued, on January 5th 1962 by consent of the Secretariat of Internal Affairs of the Republic of Slovenia, a decree by which restrictions were imposed on fishing in the Bay, which was eventually proclaimed, on the basis of the Legislation on sea fishing from 1967, a fishing reserve (according to Austrian survey charts for Trieste and Novigrad). galkami na tistih območjih pribrežnega pasu (ene nav-lične milje od obale), ki jih določi občinska skupščina (člen 8). Za gojitev in razmnoževanje rib in školjk je bil določen ribolovni rezervat v notranjosti Portoroškega zaliva. Proti kopnemu je bila njegova meja obala, proti morju pa črta med skladiščem solin in kamnolomom "Slovenija-ceste". V rezervatu je bil načelno prepovedan ribolov in lov na druge morske živali. Pristojni upravni organ Skupščine občine Piran je smel izdati dovoljenje za ribolov v rezervatu delovnim organizacijam in posameznikom. Skupščina občine Piran ali njen organ je mogel s pogodbo zaupati gospodarjenje z rezervatom delovni organizaciji (člen 20). - Tudi 1967 je slovenska oblast očitno obravnavala Portoroški zaliv kot celoto v lastni pristojnosti in ga v gospodarskem pogledu zaupala odločitvam piranskih občinskih organov. jugoslovanski zakon o medrepubliških in meddržavnih vodah (Uradni list SFR Jugoslavije št. 2, 10. januarja 1974) je imel namen - urediti osnove vodnega režima na medrepubliških vodnih tokovih, ki so imeli pomen za dve ali več republik ter osnove režima v meddržavnih vodah in sicer za tekoče, izvirne, talne, stoječe vode ter za obalno morje Jugoslavije (Člen 1). .• - Da bi bila zagotovljena enotnost vddnega režima v medrepubliških vodah, so lahko zainteresirane republike za te vode sporazumno določile eno vodno območje (člen 3); •• - s sporazumom naj bi opredelile elemente, ki so sestavljali temelje vodnega režima (člen 4); 15 ANNALES 14/'98 Oar).iM!HEllč: PIRANSKI ZALIV: K TRAOIC!)! RiBOlOVA IN RIBOLOVNIH PRAVIC 7-18 - sporazumno naj bi sprejeie vodnogospodarsko os- - Ali je v skladu z jugoslovanskim zakonom iz 1974 novo za medrepubliški vodni tok (člen 5). prišlo glede Portoroškega zaliva do dogovorov z Repub- Jugošlovanskemu zakonu je Slovenija čez slaba tri liko Hrvaško? Če je prišlo, kakšni so bili? leta prilagodila lastnega {Uradni list SFR Slovenije št. 25, - Ali je prišlo po letu 1976 in sprejemu slovenskega 28. oktobra 1976). V njem srečamo določili, da zakona o "mejnih" vodah do ponovne razglasitve re- - je za določitev meje ribolovnega morja v izlivu zervata v Porotroškem zalivu? Če je prišlo do tega, reke v morje pristojna skupščina občine, na katere katera občina/občine ga je določila? območju se reka izliva (člen 2); - Katera luška kapitanija in kateri organi za sanitarno - je območja, na katerih je bilo dovoljeno postavljati in ribiško inšpekcijo so izdali mnenja za določitev por-priprave za gojitev in lov rib ter drugih morskih živali, toroškega rezervata? določala skupščina občine, kjer se je nahajalo območje. - Kakšna je bila dejanska praksa: ali se je ribolov v Če je tako območje spadalo v več občin, naj bi ga rezervatu defacto odvijal na podlagi dovoljenj iz Pirana? sporazumno določile skupščine pristojnih občin. Za do- Da stvar ni povsem enoznačna, dokazujejo npr. ločitev območij je bilo potrebno pridobiti predhodno skice zemljevidov za dovoljenja podvodnega ribolova mnenje pristojne luške kapitanije in organov za sa- za območji Umaga in Novigrada pred razpadom druge nitarno in ribiško inšpekcijo (člen 22). Jugoslavije. Umaško območje je začrtano od dragonj- Skupek tu nanizanih podatkov iz uradnih listov lahko skega kanala sv. Odorika, njegova severna meja teče po zaokrožimo v ugotovitev, da si je pristojnost nad ribo- morju ob Savudriji; ta ribolovna cona je na jugu segala lovom v Piranskem zalivu po 1954 lastila Republika Slo- do umaške cementarne. Severna meja umaškega ribo- venija. Notranji del zaliva je razglasila za ribolovni re- lovnega območja na skici seka območje "portoroškega" zervat, ki je zajemal območje med obalo in črto med sol- ribjega rezervata (kjer je bil ribolov dejansko pre- nim skladiščem pri Bernardini! in kamnolomom pod Ka-. povedan), ki ga je razglasila skupščina občine Piran, negro na Savudriji. Ribarjenje v rezervatu je bilo dovo- Slovenski adut v vročih meddržavnih pogajanjih Ijeno le s posebnim dovoljenjem piranske občinske glede meje z južno sosedo bi morda mogla pomeniti skupščine. dokumentirana polpretekla praksa sprejemanja, tihega Vprašanja, ki ostajajo odprta, so: soglasja oz. potrjevanja odločitev glede uprave z - Koliko so bile te odločitve sporazumne z Republiko ribolovnimi območji v Piranskem zalivu. Hrvaško ali s sosednjo umaško občino in koliko so bile v praksi ovirane? THE BAY OF PIRAN: TO THE TRADITION OF FISHING AND FISHING RIGHTS Darja MlHELlC ... Milko Kos Institute of History of the Scientific and Research Centre of the Slovene Academy of Sciences and Arts, SI-1000 Ljubljana, . Novi trg 4 e-mail: mihelic@a[pha.zrc-sazii,si' SUMMARY The records, which indirectly substantiate the existence of fishing and sustenance by fish caught in istra, date from the first half of the 6t!l century. This was the so-called coastal fishing, for the littoral population had, according to the common law, a right of fishing along its coast. In the mediaeval Europe, when the Frankish feudal social order was established, the right of fishing became one of the ruler's rights. The fishing rights, however, were in fact appropriated or obtained, with deeds of donation, by temporal and ecclesiastical lords as well as by towns. The same stood for Istra; in its western, coastal part; the right to use the major part of coastal waters was gradually obtained by the town communes of Trieste, Muggia, Koper, Izola, Piran, Umag, etc. At Cape Ronek the Piran area once touched the land (and the sea) of the neighbouring Izola, while at Cape Savudrija it bordered on the "tiny state" of Umag. Piran controlled the coastal waters between the two capes. From the mid-thirteenth century the supremacy of the Venetian Republic was implemented in the territory of western and southern Istra and was retained as such until the end of the uth century. Venice, however, did not interfere with the direct ownership and use of the sea of the western Istran town communes, a part of which were also the Piran coastal waters. 16 ANNALES 14/'98 Darja MIHEUC: PIRANSKI ZAIIV: K TRADiOJI RiBOLOVA IN RIBOlOVNiW PRAVIC. "-18 : In the littoral town communes it was the town authorities that had the power to decide on the use of coastal waters. In Piran, the right of fishing in its waters was each year leased out by the commune at an auction. For this right the commune got approximately a fourth of the estimated catch in its waters, while the actual sums for the lease of separate fishing grounds ranged from 9 to 60 libras. In the Piran fishing ranges the right of possession and partially only of easement was held (apart from the commune) also by some ecclesiastical communities and certain temporal and church individuals. In the autumn-spring season the fishing was limited to the owners and leaseholders of communal fishing rights, while in the warm part of the year (from April to September) the fishing grounds were at everybody's disposal, the only limitation being fishing with certain devices and appliances. : The people of Piran were fishing in the coastal belt of their water territory as well as outside it. They were fishing during the day as well as during the night, when they attracted fish with lights. As far as their fishing gear is concerned, nets, three-pronged forks, keep nets and hooks are referred to. The actual implementation and organisation of fishing in the Piran waters was left to the owners and leaseholders of the Piran fishing grounds. In the exploitation of fishing areas they were allowed to participate directly, with their own personal work. At times, however, they were fishing with the aid of hired fishermen. The latter were paid in 'money, In a part of the catch, and at times in clothes. With the fishermen the owners were able to make an :'agreement; they gave them the right of fishing and took a part of the catch for themselves. Private fishing grounds were leased out also for monetary compensation stipulated in advance. In numerous cases the leaseholders of :comtf!'unal fishing grounds operated only as a kind of fishing managers in the waters they held on lease. They leased ■out the right of fishing to various groups of fishermen. :"v The Napoleonic Wars and the occupation of this part of the world by the French brought, in respect of fishing rights,- some (short-lived) novelties. As soon as the French left, however, the old rights of fishing were reinstated once more..- In the i830's the sea was proclaimed free, while the coastal belt - where fishing was reserved for the natives -was made a mile wide. In 1848 the preferential rights of fishing were abolished. ■;':."; After the fall of the Austro-Hungarian monarchy, the western Istran territory came under the rule of Italy. Fishing, however, was still controlled by the councils (the Bay of Piran therefore belonged to Piran). In 1931, a uniform law dn fishing was passed, with which the right of fishing was regulated. ■ The fishing competence in the Bay of Piran after the second World War are well illuminated by various laws and decrees published by Yugoslav and Slovene official journals. They enable us to ascertain that the competence over fishing in the Bay of Piran was claimed, after 1954, by the Republic of Slovenia, while its implementation was left to the Council of Piran. The inner part of the Bay was proclaimed a fishing reserve that enclosed the area between the coast and the line linking the salt repository at Bernardin with the quarry below Kanegra at Savudrija. Fishing in the 'reserve was allowed only with a special permit issued by the Council of Piran. Key words: fishing, history, Istra, the bay of Piran ViRi IN LITERATURA CDI - Kandier, P. (1986): Códice Diplomático ¡striano. 184¡S-1853, 1861, 1862-1865. Trieste. Chart. !. - Franceschi, C. ele (1924): Chartularium Pira-nense. Raccoita dei documenti medieval! di Pirano I (1062-1300). Atti e Memorie deíla Societá Istríana di Archeoíogia e Storia Patria (AMSí) 36. Parenzo. Chart II. - Franceschi, C. de (1931-1940): Chartularium Piranense. Raccoita dei documenti medieval! di Pirano 11 (1301-1350). AMSI 43. 1931-1932, 19-96; AMSI 44. 1932-1933, 271-320; AMSI 45. 1933-1934, 255-320; AMSI 46. 1934, 107-192; AMSf 47. 1935-1937, 123-230; AMSI 50. 1940, 171-200. Pola-Parenzo. Francescht, C, de (1960): Gli statuti def comune di Pirano dei 1307 confrontati con quelli del 1332 e del 1358. Monumenti storici dalla Deputazione di Storia Patria per Se Venezie, 14. Venezia-Padova. Gradivo I. - Kos, F. (1902): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku L (501-800). Ljubljana. Gradivo If. - Kos, F. {1906): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku il. (801-1000). Ljubljana. Gradivo IV. - Kos, F. (1915): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku IV. (1101-1200). Ljubljana. Miheiič, D. (1985); Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340. Dela SAZU 27. Ljubljana. 17 ANNALES 14/'98 Darja MIHELIČ: PIRANSKI ZALIV: K TRADICIJI RIBOLOVA IN RIBOLOVNIH PRAVIC. 7-18 Mihelič, D. (1987): Ribolov na srednjeveškem piranskem področju. Arhivi. Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 10, 9-12. Morteani, L. (1906): Pirano per Venezia. Triesfe. NK - Pokrajinski arhiv Koper. Piranski arhiv. Notarske knjige. Pahor, M., Šumrada, J. (1987): Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. Viri za zgodovino Slovencev 10. Ljubljana. SAZU. Viri za zgodovino Slovencev 10. Ljubljana. Petranovič, A., Margetic, A., Bratož, R. (1989): Rižanski zbor - II placito del Risano, Prispevki k zgodovini Kopra = Contribufi per la storia di Capodistria. Ljubljana, 81 -88. SiPi: gl. Francescbi, C. de (1960) in Pahor M., Šumrada, J. (1987). Umek, E. (1970): Ribištvo in ribolov. V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog I. Ljubljana, 495-520. Uradni list FI..R Jugoslavije št. 12, 18. 2. 1950; št. 45, 27. 10. 1 954; Uradni list SFR Jugoslavije št. 10, 10. 3. 1965; št. 2,10. 1. 1974. Uradni list FLR Slovenije št. 2, 18. 1. 1962; Uradni list SFR Slovenije št. 34, 19.10.1967; št. 25, 28. 10. 1976. VK - Pokrajinski arhiv Koper. Piranski arhiv. Vicedo-minske knjige. Volpi Lisjak, B. (1995): Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Tirnava. Trst. 18 ANNALES T 4/'98 izvirno znanstveno delo UDK 639.2(497.4/.5 lstra)(Q60.13) RIBIŠTVO SEVEROZAHODNE ISTRE V OBDOBJU BENEŠKE REPUBLIKE Darko DAROVEC ZnaRstveno-r;iztskovalnosi'e". —2504tt i i i \ i 4. iV> v«"» Skice štirih faz obkroževanja jate tonov in vleke mreže na obalo. Sketches of the four phases of encircling schools of tuna and pulling the net ashore. .-maknila od točke B do točke C, da bi z mrežo zaprla zunanjo stran. Ker je v tem trenutku prevzel vodstvo ■:■ kolnar srednjak, sta oba k rajnika stekla k morju pomagat. ■ Odgovornost kolnarja srednjaka je bila v tem trenutku velika, ker je moral odločiti, kdaj zapreti jato. Ko so prišli . prvi toni približno 50 m od mreže, ki jim je zapirala pot, je ukazal veslačem, naj hitro zavijejo proti bregu od točke C do točke D in zaprejo jato (glej skico 3). Čez nekaj minut se je mreža že dotaknila obale, ljudje so prijeli vrvi in začeli vleči oba konca mreže. Toni niso mogli več zbežati, ostali so popolnoma obkoljeni. Ko je prišla do obale, se je tonera postavila vzporedno z njo in ribiči na njej so pomagali držati mrežo na površju, da ne bi potonila pod silnim pritiskom tonov (glej skico 4). Glas, da je lov stekel, se je vedno hitro razširil po bregu do vasi, tako da je priteklo veliko vasčanov z velikim veseljem pomagat spravljati velike, po 20 kg težke ribe na suho in jih čistiti, saj je po stari navadi vsakdo dobil za plačilo kos tona. Kriki, ki so jih uporabljali kolnarji za usmerjanje veslačev, so bili: ABAUTA - zaveslajte na odprto morje PREMANDO - obrnite na levo ŠTEGANDO - obrnite na desno DAGEKAP - še malo naprej VOH - zaprite proti bregu ZA ZA - na vso moč, ribe so blizu TORBA - trata je prazna, ribe so zbežale Delitev ulova Ko je bil lov končan, toni pa očiščeni in prešteti, se je na produ začela delitev ulova. Tonji želodci, ki so jih spravili vse na en kup, so pričali o številu ulovljenih rib. Vsak sedmi ton je šel tratnikorn ter vsem prisotnim, ki so pomagali vleči in čistiti. Če je bil ulov izredno obilen in je presegel 100 tonov, je šel ljudem vsak deseti ton. Dali 43 ANNALES 14/'98 Bruno VOLPI LiS)AK: SLOVENSKO RIBIŠTVO V TRŽAŠKEM ZAUVU - LOV NA TONE, 35-4« so jim tudi vsa jetra in srca. Samo tratnikom pa so šli glave in želodci, ki so bili najbolj cenjeni del tona, ker so bili okusni in jih je bilo mogoče soliti, sušiti ter hraniti čez zimo. Glave in žeiodce so si delili tratniki po vrstnem redu, ki je bil sorazmeren pomembnosti njihove funkcije v posadki, in sicer: I. kapo, li. kolnar srednjak, lil. šurer, IV, provjer, V. kolnar krajnik, ki je prvi zagledal tone, Vi. podpuopo, Vil. svinčar, VIII. drugi kolnar krajnik, IX. čupar. Ulovljene tone so takoj po morju prepeljali v glavno ribarnico v Trst, kjer so jih pregledali in jim pritrdili na rep značko, na kateri je bil vtisnjen datum predaje. Ko so tone prodali, so denar razdelili takole: 50% je šlo mreži in barki, to se pravi njunemu lastniku, 50% pa devetim tratnikom. Ob koncu sezone so tratniki dobili 10%, kapo pa 5% celotnega dohodka, ki so ga prinašale mreže in barka. Gospodarju mrež in barke je dejansko ostalo 35% letnega dohodka. Seveda je moral poskrbeti za vzdrževanje in popravilo mrež ter barke, ki jo je pozimi in v nesezonskem času imel privezano, skupaj z drugimi tonerami, v sladki vodi pri mlinu Sardoč ali pri "Stali" ob izviru Timave v Štivanu. Nepremična mreža "pošta" za tone Poleg omenjenega načina ribolova z obkroževalno mrežo so Slovenci lovili še z mrežo, ki so jo postavljali in imeli ponoči razprostrto pravokotno na obalo. Seveda je bi! ulov skromnejši. Ta mreža se je razlikovala od že omenjene v tem, da je bila nepremična in torej neobkroževalna. Imela je 180 mm velika očesa, da bi se tonova glava lahko zataknila vanja. Po nekdanjih ribiških merah je bila visoka 90 očes in dolga 500 očes, to se pravi približno 16 x 90 m. Na vrhu je imela velike kose plute, na dnu pa uteži, podolgovate kamne, ki so tehtali po približno 2 kg in so bili zavezani na "lac", t. j. na zanko, kot prikazuje skica. Mreža je imela na enem koncu 20-metrsko vrv, s katero je bila pritrjena na skalo ob obali. Drugi konec se je zaokroža! v t.i. "balg", polkrog, ki je skušal ribo zadržati ob mreži na zunanji strani. V morje so pošto polagali zvečer, ob sončnem zatonu. Ribiči so ostajali zasidrani v čolnu med obalo in mrežo. V polurnih presledkih so pregledovati, če se je kaj ulovilo. Pazljivo so opazovali plute, in če so bile kje potopljene ali celo pod vodo, je to pomenilo, da so toni v mreži in da jih je treba odstraniti. To je trajalo ponavadi do 1 ure ponoči, saj so ribiči vedeli, da riba kasneje "ne hodi". Če je bilo vse normalno, so v srednjem delu mreže ulovili od 10 do 20 tonov, ki so tehtati od 10 do 20 kg vsak. Stari nabrežinski ribiči še pomnijo izreden, nikdar več ponovljeni ulov, ko so potegnili iz pošte v enem večeru kar 52 tonov. Pošta za tone, položena v morje v pričakovanju tono v z devinske strani in detajl utežnih kamnov, privezanih na "lac". Tuna fishing post with the net, ¡aid in the sea in the expectation of tuna coming from the direction of Devin (Duino), and a detail of stone sinkers tied to "latz". 44 ANNALES 14/'98 Bruno VOIPI LISJAK: SLOVENSKO RIBIŠTVO V TRŽAŠKEM ZALIVU - LOV NA TONE, 35-48 Tonera je končala obkroževanje in še oddaljuje. The "tonera" boat bas finished its encircling procedure and isnow moving off. Potegovalcem je priskočilo na pomoč veliko ljudi. The pullers are aided by a numher of people. STATISTIČNI PODATKf Točnih statističnih podatkov o tonolovu ob tržaški slovenski obali v času Avstrije ni bilo mogoče najti, ker se vsi nanašajo na skupni ulov širših področij. Edinote v Pastrovičevem "Ribarskem priručniku za godinu 1913" je zabeleženo, da so leta 1911 ulovili v Nabrežini 1.200 kg, v Križu 4.000 kg in na Miramaru (Kontovel - Bar-kovlje) 1.150 kg tonov. Slovenski ribiči so tega leta ulovili torej 6.350 kg v skupni vrednosti 8.840 kron. Iz tonere so ribiči podali potegovalcem Še drugo vrv. Fishermen passing the second rope to the pullers. Tonera se je postavila prečno, ribiči držijo plutovino zadnjega dela mreže. The "tonera" boat has placed itself transversally, and the fishermen are now holding the cork of the rear end of the net. V arhivih italijanske Luške kapitanije so zabeleženi naslednji podatki: Leta 1926 ulovljenih skupno 776 rib, teža 6.930 kg, delovalo je 7 trat v Križu in 2 v Čedazu, ki so zaposlovale 100 stalnih in 100 pomožnih ribičev. Skupna vrednost ulova je znašala 69.300 lir. Za leto 1937 poznamo podatek, da je na obali od Čedaza do Nabrežine delovalo 9 trat s 100 ribiči. Cena tona je bila 450 lir za kvintal, skupni bruto zaslužek pa je znašal 27.000 lir. V prvi polovici sezone leta 1935, ko je delovalo 9 trat in 110 ribičev, so ulovili tone naslednje velikosti: 5 tonov po 6 kg 104 tone po 10 kg 12 tonov 12 kg 7 po 15 kg 45 po 16 kg 18 po 20 kg 2 tona po 100 kg 5 tonov po 110 kg 1 ton 140 kg 45 ANNALES 14/'98 Brrno VOI.PI USJAK: SLOVENSKO RIBIŠTVO V TRŽAŠKEM ZALIVU - LOV NA TONE. 35.48 ■ig -riÙ* V . -u . ■¡■■^■K.i '-."■■•■■/-/-■.v- : i ■ . »V Smo pri koncu, morje kipi od silnih udarov ulovljenih tonov. The job is almost done/and the sea is seething with the mighty thumps of the caught tuna. miSÊ Najstarejši posnetek tonolova pred prvo svetovno vojno. Tone so že vse potegnili iz morja. Ribiči nosijo dolge spodnje hlače, zavihane do kolen. The oldest photograph of tuna fishing before World War I. All the tuna have been pulled out of the sea. The fishermen are wearing long johns, rolled up to their knees. Dva tona sta zbežala, potem ko sta pretrgala mrežo. Ulovili so tudi 4 lice (Lichia avaia), ki so tehtale vsaka po 15 kg. Njihova srednja cena je bila 3,50 lir za kg. Pravo redkost je tistega leta predstavlja! ulov tonov, ki so tehtali nad 100 kg. Za tista leta dobimo še naslednje podatke {AST. CP, 317): 1934 ulovljenih 1935 1936 1937 19.38 630 rib 462 920 300 260 4300 kg 4500 kg 5200 kg 6000 kg 1 800 kg 130 ribičev 120 -!l-1 10 100 20 Tudi kronika skrbnega kriškega župnika Furlana nam lahko marsikaj pojasni (Arhiv župnije Sv. Križ, kronika župnika Furlana)-. Tone čistijo in preštevajo. The caught tuna are being cleaned and counted. ■■.' ' v . ... ' ■■"•; ■ ' - ■ ■ ■■ ■ : • . ' ■ • ■ ■■ ■.• ■ r.;i•■■: ■■ "''V <.. -i [ -, . -. Vleka zadnjega dela mreže, v kateri je še nekaj tonov. Pulling of the rear end of the net with some tuna still in it. "1925 prvi lov tonine 9. septembra: Saverčeva barka je ulovila 40 rib, Devaneva 11. Srednja teža 11/12 kg. , 1927 lov zelo reven. Vsi lastniki toner so imeti deficit z obzirom na velike stroške, ki jih imajo vsako leto za mreže. 1929 prvi !ov 20. avgusta, cena 13,50 iir/kg: Dva dni kasneje 6 lir/kg- 19- septembra ena sama tonera ulovila 324 tonov v Viru po 10-12 kg vsaki. Zaslužek 22.000 lir. 1931 ena tonera ulovila 99 tonov." ' ■ ■ Kot vidimo, sta sreča ali naključje igrala veliko vlogo. Zaradi njiju je ribič lahko res obogatel, in niso bili redki primeri, da je dober ulov odločal tudi o ženitvi, ker je prinesel v hišo dovolj denarja, da sta lahko zaročenca začela novo skupno življenje ali da je hči dobila doto. Na žalost je začel tonolov po drugi svetovni vojni na slovenski tržaški obali postopoma upadati, ker so tone začeli ioviti z velikimi, posebej za to grajenimi motornimi ladjami kar na odprtem morju. Zadnji obilen ulov tonov beležimo leta 1954, ko je Ivo Pertot-Cospodič iz Nabrežine zapri s svojo trato jato 800 manjših rib na Rendeli pod Križem. Potem ko so začeli tonom prestrezati selitveno pot že na odprtem morju, se niso več. pojavili ma tržaški slovenski obali. Tako se je končala tisočletna tradicija naših ljudi. 46 ANNALES 14/'98 Bruno VOi.PI USjAK: SLOVENSKO RIBIŠTVO V TRŽAŠKEM ZALIVU - LOV NA TONE, 35-48 Ribolov je končan, ribiči pospravljajo mreže. V ozadju /e viden nabrežinski breg, ki je ves obdelan. The fishing has come to an end, and the fishermen are tidying up their nets. The entirely cultivated Nabrežina ■(Aurisina) slope is well seen in the background. Obilen ulov tonov kontovelskih ribičev pri Čedazu leta 1948. An abundant catch of tuna by the Kontovel (Con-tovello) fishermen near Čedaz in 1948. SLOVENE FISHERY IN THE GULF OF TRIESTE - TUNA FISHING Bruno VOLPI USjAK 1T-34134 Trieste, Via Commercial, 178/1 SUMMARY . The article, which is based on the archive research and oral tradition of the last Slovene fishermen, discusses the 'millennial presence of the Slovenes in the Gulf of Trieste, with regard to the development of their fishing activities on the ethnic Slovene coast stretching between Trieste and the mouth of the Timava, with special emphasis on tuna fishing. . The extensive historical part of the article deals with the development from feudalism, when the Trieste aristocrats and the Duino lords could boast with exclusive privileges, to the gradual affirmation by Slovene fishermen as the main protagonists in this kind of fishing till its recent total cessation. The technical part of the text describes nets, vessels and the fishing system itself, which was due to various marine and orographical conditions truly unique. The article is supplemented with the description of how the catch was shared and with some statistical data. The article is enriched with some still unpublished findings concerning Slovene tuna fishing after the abolition of feudal privileges in 1835. They originate from the NabreZina (Aurisina) Parish chronicle written in the Bohoriiica alphabet, and from the diplomatic archive of the Trieste Municipal Library, where a very interesting chart of the coast and its appertaining fishing grounds of the first Slovene owners of tuna boats and a plan for paved platforms for tuna fishing at Barkovlje (Barcola) built during the Austrian rule were found. Key words; fishing, tuna fishing, history 47 ANIMALES 14/'98 ■' "MM",,,,,,,,;,,MM .' . .. voiP! IISJAK: SIOVČNSKO RIBIŠTVO V TRŽAŠKEM ZALIVU - LOV NA TONE, 35-48 VIRI IN LITERATURA Corbanese, C. G. (1983): II Friuli, Trieste e l'lstria dalia preistoria alia caduta de! patriarcato di Aquileia. Bo- Arhiv župnije Nabrežine. iogna, Del Bianco editore. Arhiv župnije Sv, Križ. Kronika župnika Furlana. Dvornik, F. (1956): The Slavs, early history and civi- AST. 1C- Državni arhiv v Trstu, zbirka Intendenza Com- Üzation. Boston, American Academy of Art and Sci- merdníe. . enees. AST. GM - Državni árhiv v Trstu, zbirka GoVerno marit- Krisch A. (1900): Die Fischerei im Adriatischen Meere. 'tirno.; ';■:/':.■■' Pula. AST. CP - Državni arhiv v Trstu, zbirka Cápitáneria di Volpi Lisjak, B, (1995): Slovensko pomorsko ribištvo porto. skozi stoletja od Trsta do Timave. Trst, Mladika. Dipl. a. - Diplomatski arhiv Mestne knjižnjiče v Trstu Volpi Lisjak, B. (1996): La spettacolare pesca de! tonno (Archivio Diplomático. Biblioteca Cívica di Trieste). atfravesó í secoíi nel golfo di Trieste. Trst, Mladika. Basioii J. (1984): Ribarstvo na Jadranu. Zagreb. Volpi Lisjak, B. (1997): Čupa, čoln slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu. Ljubljana, Etnolog 7 (LVIJI). 48 ANNALES 14/'98 izvirno znanstveno deio UDK 811.163.6'373.46:629.12 811.163.6'373.46:639.2 O NOVI SLOVENSKi POMORSKI iN MORSKORiBIŠKI TERMiNOLOGIJI Coran FiUPl Pedagoška fakulteta Pula, HR-52100 Pula, Medulinska 3 Znanstveno-raziskovaino središče Republike Slovenije Koper, Si-6000, Gafibaldijeva 18 e-maii: Goran. Fi iipi@ZRS-Kp.Si IZVLEČEK V pričujočem prispevku se avtor ubada s pomorsko in morskoribiško terminologijo slovenske Istre. Podana sta krajši zgodovinski pregled in osnovna tipologija. V zaključnem delu članka avtor predlaga možen način za dokončno oblikovanje nove slovenske pomorske in morskoribiške strokovne terminologije, po kateri vsekakor obstaja velika potreba, saj je stara v veliki meri nezadovoljiva. Ključne besede: pomorstvo, ribištvo, terminologija, slovenščina KRAJŠI ZGODOVINSKI PREGLED Povsem gotovo je, da so že prvi ljudje, ki so se naselili ob morju in opazili, da v njem kar mrgoli plavajočih in gomazečih bitij, brž ko so premagati strah pred neznanim in določili bogove veliki vodi, začeli loviti ribe. Sprva so izkoriščali plimo in oseko ter poskušali z rokami, zatem pa so začeli izdelovati najprej preproste, nato vse bolj zapletene napravice in naprave. Skupaj z ribiškim priborom se je razvijalo tudi ladjarstvo (ladjedelstvo, plovba itd.). Do današnje sodobne ribiške in pomorske tehnologije so minila dolga stoletja, skozi katera je nešteto patov rok oblikovalo najrazličnejše materiale. Vsak nov predmet in pojem sta zahtevala tudi nov izraz. Ti izrazi so se ob mešanju in preseljevanju ljudstev skozi čas spreminjali, preoblikovali, izginjali; nenehno pa so nastajali tudi novi, ki so se spet spremljali, preoblikovali, izginjali ... Gre torej za kontinuiran proces, ki še vedno traja. Ko so naši predniki nekoč v 7. stoletju, ali nekoliko prej, poseljevali vzhodne jadranske obale, so iz pradomovine od pomorskih in ribiških izrazov prinesli le nekaj besed: - splošno indoevropsko besedo morje,1 ie. *mori, ki je najprej pomenilo "jezero", "močvirje" ali neko drugo vodno površino, iz česar je razvidno, da so indo- evropejci, ko so pri preseljevanju dosegli morsko gladino, le-to poimenovali tako, da so razširili pomen že obstoječe besede, ki so jo uporabljali za podobne pojave. Obstajajo tudi drugačne razlage (BEZ 11/195, SKOK 11/456); - splošno slovansko besedo ladja cprsl. *oldja, *oldi < ie. aldb- "korito" {GLU 366). Sin. ladja danes pomeni "veliko vodno vozilo" (SSKj 11/545) in zast. "večji čoln" (id.), v knjižni hrvaščini pa se izraz uporablja predvsem za rečna plovila. V dalmatinskih hrvaških govorih oblike tipa lada, laja ipd. pomenijo "manjši čoln z ravnim dnom": ta semantizem nam nam pomaga dojeti, da je prvotni pomen besed tega tipa "monoksil", torej nismo daleč od ie. pomena "korito"; - splošno slovansko besedo riba < prsi., stsl. ryba: "Siavenska nova riječ, zbog tabua istisnula je stariji naziv za ribu, ie. *dhghCi (...), Što bi u praslavenskom dalo *zy, gen. *zbve, ak. *zwb: riječ bi bila slična glagolu *Zbvati pa su je (pa bi je) ribari izbjegavali." (GLU 526); - nekaj splošnoslovanskih imen za sladkovodne ribe in - nekaj splošnoslovanskih izrazov za ribiški pribor; npr, vrša < prsi. Vbiša (GLU 687); mreža < prsi. *merža (GLU 425): "iz slov. jezikov je rom. mreaja,2 alb. mrezhe, ngr pep^d* (BEZ 201). 1: : Mor(j)e je baltoslovanska, vseslovanska in praslovanska beseda. 2 Romunske samostalnike praviloma navajamo brez člena, v našem primeru torej mreaja. 49 ANNALES 14/'9 8 Coran FILIPI'O MOV! SLOVENSKI POMORSKI iN MORSKORIBIŠKt TERMINOLOGU i. 43-54 Znašli so se torej v novem okolju, ki jim je ponujalo bistveno nov in drugačen način življenja, za katero niso imeli lastnih ustreznih besed, zato so bili prisiljeni prevzemati izraze s tega področja od novih sosedov. Današnja pomorska in morskoribiška terminologija je zelo stara, mnogi izrazi, ki se se vedno uporabljajo, segajo še v predindoevropsko dobo. in res, že površna primerjalna raziskava bi pokazala, da je, upoštevajoč glasoslovne in, redkeje, pomenske inačice, ogromna večina teh izrazov skupna vsem Slovanom jadranskih obal (kljub različnim substratom!); in še več, mnogi so skupni (skoraj) vsem sredozemskim narodom ,(npr. imena pomembnejših rib: sipa, sardela). Iz ohranjenih dokumentov (npr. Rižanski placit) lahko sklepamo, da so se Slovani tudi v Slovensko Istro priselili najkasneje v 7. st. Za razliko od dalmatinskih sorodnikov pa jih zelo dolgo ni bilo v mestih oziroma na obali. Zgodovina je torej hotela, da so Slovenci praktično vse do začetka tega stoletja živeli v glavnem v zaledju. Tako imamo skozi dolga stoletja koncentracijo romanskega (kasneje italijanskega) prebivalstva v mestih, slovanskega (kasneje slovenskega) pa v zaledju. Seveda so se Slovenci (tudi prej, ko še niso bili narodnostno oblikovani) zagotovo naseljevali tudi v obalnih istrskih mestih, a so brž po preselitvi izgubili lastno identito.3 Zaradi teh dejstev je slovenska pomorska in morskoribiška terminologija v Slovenski Istri pravzaprav zelo mlada, lahko rečemo, da se njen resnejši razvoj začne šele po koncu II. svetovne vojne oziroma po zadnjem velikem italijanskem eksodusu leta 1955 in, kar gre poudariti, povsem neodvisno od tovrstne terminologije Slovencev iz zamejstva (Devin - Nabre-žina),4 ki je nastala in se razvijala (in se še vedno razvija), podobno kot dalmatinska (hrvaška), v sožitju z romanskim prebivalstvom; v najstarejših časih iz pred-benečanskega okolja, nato iz okolja Serenissime. Danes pa imata devinska in dalmatinska ribiška terminologija različen razvoj ~ prva se še vedno oblikuje v okviru romanskega (beneško-italijanskega) okolja, slednja pa je v čisto hrvaškem svetu z dokaj močnimi vplivi knjižne hrvaščine.5 Ko so Slovenci končno v večji meri naselili morsko obalo, so se začeli ukvarjati tudi z ribištvom in pomorstvom na sploh. Strokovnjakov s tega področja ni bilo, zato so jih povabili predvsem iz Dalmacije. Pomorstvo in ribištvo sta za istrske Slovence novi panogi, ki zahtevata lastno terminologijo - in sicer na pogovorni in knjižni ravni. Na pogovorni ravni je najenostavnejša rešitev prevzemanje terminologije od novih sosedov, neodseljenih Italijanov torej, dedičev zelo bogate ribiške tradicije,6 in pričakovati bi bilo, da je največji delež slovenske obalne ribiške terminologije prevzet od Italijanov neoptantov in kasneje postopoma preoblikovan (adaptiran) po. slovenskih vzorcih. A ni tako - ne samo zato, ker je v Slovenski Istri ostalo malo Italijanov in tisti, ki so ostali, seveda niso bili vsi ribiči. Obalni Slovenci so tako rekoč celotno terminologijo enostavno prevzeli od dalmatinskih priseljencev, ki so od doma prinesli dobro oblikovane izraze - v začetku so uporabljali celo oblikoslovno neprilagojene termine (danes je ostalo malo takih). Vsekakor jezikoslovno nelogičen pojav. Vzrok najdemo v dejstvu, da so se v tedaj praktično prazna obalna mesta najprej priselili Slovenci iz zaledja, ki jih ni bilo veliko (mnogi niso hoteli zapustiti podeželja), nato Slovenci iz drugih krajev Slovenije in na koncu tudi prebivalci iz drugih delov tedanje Jugoslavije. Na ta način se je v treh obalnih mestih izoblikovala zanimiva clialektološka slika. Po koprskih, izolskih in piranskih ulicah je tudi danes moč slišati domala vse slovenske dialekte, kar velja v glavnem le za starejše prebivalce. Rojeni po letu 1955 uporabljajo pogovorno slovenščino (ki ima s sociolingvisttčnega stališča tudi vlogo dialekta in celo krajevnega govora), obogateno (kdo bi rekel osiromašeno) z romanskimi prvinami okoliških istrobe-neških govorov, pa tudi z elementi bližnjih in seveda sorodnih ruralnib idiomov. V govorih treh mest lahko zasledimo celo predbenečanske romanske prvine, ki jih okoliška istrobeneščina ne pozna. Vsekakor so si jih meščani izposodili od vaških slovensko govorečih sosedov, ki pa so jih svoj čas sprejeli od romanskih: npr. plenjer, flonda, /luni bleda. Vzrok neobičajne smeri izposojanja VAS —> MESTO je dejstvo, da tri mesta niso imela avtohtonega slovenskega govora in so priseljeni Slovenci (govorci različnih dialektov) v stikih z vaškim prebivalstvom (do intenzivnega mešanja prebivalstva na Ko- 3 Ct'. sin. priimke italijanskih družin: npr. Babich, če ni poiialjanjeno v času fašizma. Podoben pojav imamo tudi v hrvaški Istri in Dalmaciji. 4 Tržaški Slovenci, pomorci in ribiči, niso bistveno vplivali na slovensko podobo terminologije, ker so delali skupaj s tržaškimi kolegi Italijani in so kot jezik komunikacije uporabljali tržaško beneščino, pri domači uporabi (družinski pogovori) pa se ta terminologija v glavnem ni uporabljala - če pa je bilo potrebno uporabiti kak izraz, so pač uporabili v glavnem surovo tujko. 5 Moramo poudariti, da niti hrvaščina (prav tako kot slovenščina) ne more na tem področju ponuditi mnogo domačih prvin (kar je za normativce knjižnega jezika bistveno pomembno - ni nam jasno zakaj!), zato v strokovni in splošni literaturi kar mrgoli prevedenk ali metafor, ki nimajo nobenega stika z resničnostjo (npr. sfafva, prottistatva za ašta in kontraašta; peta za kalkan/ itd., itd. - problem je, da te na novo skovane, izmišljene besede,, na srečo zelo težko in počasi, preko šole, celo prodirajo v narečno govorico novih mojstrov in strokovnjakov). 6 Npr. prvi znani dokument, ki omenja ribolov v Sečovljah je iz 1. 1173. Ct. tudi izolski statut iz leta 1360 in koprski iz leta 1394, ki imata posebna poglavja s predpisi o prodaji rib v ribarnicah ipd. 50 ANNALES 14/'98 Gorari FILIPI: O NOVI SLOVENSKI POMORSKI IN MORSKO RIBIŠKI TERMINOLOGIJI, 49-34 jjiskem je prišlo z intenziviranjem industrije po II. svetovni vojni, kar je povzročilo spremembo načina življenja) prevzemali besede iz vaških govorov, bodisi zaradi tega, ker jih sami niso imeli (če je šlo za besede, tipične za regijo), bodisi zaradi tega, kar je pogosteje, ker so bili pri medsebojnih komunikacijah s pripadniki drugih narečnih skupin negotovi pri izbiri ustreznega izraza in je t. i. vaška slovenščina v prvih povojnih letih odigrala vlogo nekakšne primorske koiné. Pozneje se je smer izposojanja, če lahko tako rečemo, normalizirala. Za pomorsko terminologijo pa ni bilo mogoče jemati besed iz vaških govorov v zaledju, zato so jih jemali od novih priseljenih strokovnjakov iz Dalmacije. Seveda pa ne moremo trditi, da sploh ni terminov, prevzetih od . Italijanov, ki niso optirali - težko pa jih je določiti, ker je osnova dalmatinske terminologije beneška ieksika. OSNOVNA TIPOLOGIJA POMORSKE iN MORSKORIBIŠKE TERMINOLOGIJE Lahko otrej rečemo, da je pomorska in morskoribiška terminologija Slovenske Istre sestavljena iz treh plasti: a. izrazi, izposojeni od dalmatinskih priseljencev Takih je največ. Prinesli so jih strokovnjaki iz različnih dalmatinskih krajev, zato so termini raznoliki: .včasih' se je ustalil izraz iz enega, včasih tz drugega .dalmatinskega kraja, včasih pa imamo sinonime iz različnih krajev. Dalmatinska ribiško-pomorska terminologija nastaja od prvih stikov slovanskega in romanskega sveta na ■yzftod'nih jadranskih obalah. Prvi Romani, ki so jih .bodoči. Hrvatje srečali na Jadranu so bili daimafsko govoreči Romani, Daimatščina ali dalmatski jezik je ;strokovni termin - tako so jezikoslovci poimenovali izumrli jezik, ki so ga govorili po vzhodnojadranskih ■ mestih od otoka Krka na severu do Kotorja na jugu:"{...) esso (sc. daimatščina) si estendeva, una volta, da Segna ■{.:.} a Settentrione, fino circa ad Antivari, o per lo meno a Cattaro, a Sud. Gia gli slorici delle Crociate e i viaggiatori accennano, dal Xll sec. in poi, al 'Latino' o 'Romanzo' o 'Franco' della Datmazia, e specialmenie delle citta di Zara, Spalato, Ragusa e Antivari (...)" (TAGL 374). Z naselitvijo in širjenjem Hrvatov po Dalmaciji se je daimatščina. razbila na manjše otoke (v glavnem se je ohranila v obalnih mestih) in tako izolirana vztrajala še nekaj stoletij (na otoku Krku praktično vse do 20. stoletja). Smrtnega udarca ni dobita od hrvaških govorov, ampak od sorodne in bistveno prestižnejše bene-čanščine: "Quanto piu forte fu l'influsso veneto, tanto piu rapida fu la scomparsa del Dalmatico. f certo, per esempio, che a Zara il Dalmatico tramonto molto presto, mentre a Ragusa, che non fu se non per breve tempo (1205-1358) a!le dipendenze dirette della repub-blica veneta, ma godette di una posizione d'indi-pendenza tutta particoiare, i I Dalmatico si spense solo sullo scorcio del sec. XV." (id.). O dalmatščini imamo malo pričevanj v pisanih virih, do spoznanj o njej pridemo predvsem s pomočjo izposojenk v dalmatinskih dialektih. Prvo zapisano pričevanje o dalmatščini, zelo skromno, vendar edino iz tistih časov, najdemo v potopisu Filippa de Diversisa iz leta 1440. Gre le za štiri besede dubrovniške inačice: "(..;) panem vocant pen, patrem dicunt teta, domus dicitur chesa, facere fachir {...)" Najkasneje je ugasnila v Krku, leta 1898, ko je umrl njen zadnji govorec Antonio Udaina Burbur. Imamo izjemen primer v zgodovini jezikov, da vemo ne samo točen datum, ampak tudi točno uro in minuto izumrtja nekega jezika: Antonio Uclaina Burbur se je 16. junija leta 1898 ob 6. uri in 30 minut smrtno ponesrečil med ribolovom z dinamitom. On sam je svoj jezik imenoval vekiesun (prid. od Vikla "Krk" < lat. (civitas) vetula "staro mesto"). Daimatščina je bila vsekakor sorodna predbenečan-skim istrskim govorom /ki so jih italijanski jezikoslovci (Ascoli) poimenovali istrioto, hrvaški (Deanovič, Skok) pa istroromanski govori/,7 ki so se do danes, sicer močno venetizirani, ohranili samo še v šestih krajih južne Istre/Vodnjan (Dignano), Rovinj (Rovigno), Bale {Valle), Šišan (Sissano), Galižana (Gallesano), Fažana {Fasana)/. Menimo, da imajo furlanščina in oba vzohdno-jadranska govora (izumrla daimatščina in istriotščina) skupno izhodišče: romanski govor, kakor se je razvil po razpadu, vulgarne latinščine, ki ga jezikoslovci postavljajo okvirno med 4. in 9. st.8 Lahko rečemo, da se je iz nekoč enotne vulgarne latinščine oblikovalo nekaj sorodnih jezikovnih skupin; iz njih so se začeli razvijati romanski jeziki. Pri nekaterih skupinah pa seje razvoj v romanske jezike pretrgal, tn so le-te ponovno razpadle na več sorodnih jezikovnih skupin, ki so, neodvisno druga od druge, nadaljevale razvoj v določene romanske jezike. Menimo, da je tako usodo doživel, naj ga tako imenujemo, postvulgarnolatinski romanski jezik v Furlaniji, Istri in Dalmaciji, ki je po razpadu vulgarne latinščine ostal enoten. Domnevamo, da je jezik v teh pokrajinah bil enoten do prihoda Slovanov (6. ali 7. stoletje) na območja vzhodnojadranskih obal afi pa v njihovo neposredno bližino. Slovani so prihajali v valovih in niso povsod dospeli do obale; tam, kjer so, so se zapičiti kot klin in ločiti romansko prebivalstvo med 7 Menimo, da je italijansko [»imenovanje (sin. istriotski govori, istriotščina) boljše - istroromanski govor je lahko namreč vsak istrski romanski idtom, torej tudi istrobeneščina in istroromcinščina. 8 "Lingvisti koji se sla2u s više-manje ¡edinstvenim vulgarnim latiniteitom, smjeStaju granicn (sc. razbijanja enotnosti vulgarne latin-ščine) obično negdje izmed ju i V i ¡X stoljes cr0ss-section (6), detail of ship's utoru (Pomey, 1985). bilge; floor timber, planking, manner of sewing (7) and iron nails (8) are well seen (according to Argo, 1892, Tab. I). Copied by: M. Vanič. 4 28, 08. 1997 sem na povabilo Centra Cuituraie Polivalente iz CaKolice (Italija) sodelovala na III Corso di archeologia e storia navale \: (III. tečaj pomorske zgodovine in arheologije) s predavanjem "Panoramma deM' archeologia navale di Stovenia. Alcuni tipi di imbarcazioni rinvenute" (Pregled pomorske arheologije v Sloveniji. Nekateri tipi plovil), v katerem sem med ostalimi tipi plovil predstavila tudi šivano ladjo in njene ohranjene dele v NMS v Ljubljani kot tudi njihovo določitev. Del predavanja, ki se je nanašal ■ na šivano ladjo, je vzbudil veliko pozornost. Prav to me je vzpodbudilo, da to ladjo še natančneje obdelam'. - Šivano ladjo obdeluje :' 'tudi kolega A.Gaspari. 5 To pomeni, da so najprej naredili oplatoin nato šele rebra: ;: 6 Tehnika "zatič in utor" ital. mortasa e tenone; angl. m o rtiče, and fenon (v'nadaljevanju teksta bom uporabljala izraz zatič v utoru) : : pomeni, da so oplato in rebra spojili z zatiči okrogle ali večoglaste oblike iz trdega lesa, ki so šli skozi ntore. Tako so preprečili po-; : 7dolžno in poševno medsebojno premikanje desk. Da bi se izognili navpičnemu premikanju desk so s pomočjo sornikov blokirati zatiče ■'.-,-■: v luknjah. Ogrodje je bilo za trup ladje pritrjeno z lesenimi sorniki aM pa z žeblji (Casson, 1971, 201-217; Mectas, 1997,125-126). 59 ANNALES 14/'98 Snježatis KARiNJA: ŠIVAN lADiA Z LJUBLJANSKEGA 8ARJA, 57-98 SI. 4: Salemkeova rekonstrukcija dela šivane ladje. Preslikava: M. Vanič. Fig 4: Sahmke's reconstruction of a part of sewn ship. Copied by: M. Vanič. Obstaja možnost, da je preostanek ladjedelske tradicije, ko so šivanje uporabljali pri gradnji usnjenih čolnov (Brusič-Domjan 1985, 82). Tehnika šivanja se pojavlja vse do 11. st. in njen vpliv najdemo tudi v današnjih tradicionalnih tehnikah (Pomey, 1985, 35). Tehniko šivanja srečujemo tudi danes pri plovilih sta-roselskih ljudstev Vzhodne Afrike, Indije, Cejlona in Oceanije (Casson, 1979, 9). Pri šivanih ladjah so bili deli trupa in' reber medsebojno povezani s šivanjem oz. vezanjem. Skozi luknje, narejene na robu oplate, so povlekli rastlinska ali živalska vlakna (Riccardi, 1993, 62). Spomladi, ko so drevesa polna sokov, se skorja odstrani z debla. Sveža skorja se uporablja takoj oz. se kasneje namaka v vodi. Skorja postane zelo mehka, upogljiva in iz nje se po dolžini lahko izdelujejo zaželjena vlakna. V ostalih letnih časih se je skorja odstranjevala v manjših kosih. Z različnimi nakloni lukenj na oplafi so zmanjševali uporabo vlaken oz. šivov. Praviloma so luknje zamašili z notranje strani z lesenimi klini. Med oplato so dali material za kaiafatiranje (vlakna, lubje). Najstarejši dokaz ladje, izdelane s šivanjem, je Keopsova sončna ladja iz Egipta, in sicer iz si'edine 3. tisočletja pr. Kr. (okrog 2600 pr. Kr.) (Steffy, 1993, 23-33; Lipke, 1985; Pomey, 1985, 37). Okrog leta 2000 poznamo skromnejšo ladjo iz Dahsura (Steffy, 1993, 33-36; Pomey, 1985, 37). Šivane ladje se pogosto pojavljajo v Mediteranu že od arhajskega časa. Poznani primeri ladij, pri katerih so tehniko šivanja uporabili za povezavo oplate cele ladje, so: Giglio {Bound, 1985, 49-65: začetek 6. st. pr. Kr.), Marseille 1 {6. st. pr. Kr.), Bon Porté (6. st. pr. Kr.) in Cela (konec 6., začetek 5. st, pr. Kr.) (Steffy, 1993, 39-40; Beltrame, 1996, 38). Včasih je tehnika šivanja uporabljena samo za del ladje pri premcu in krmi, kot so Marseille 6 (6. st. pr. Kr.), kjer so tehniko uporabili tudi za popravila, in Ma'agan Micha'el (konec 5. st. pr. Kr.) (Steffy, 1993, 40-42; Beltrame, 1996, 38). Elemente šivanja imamo pri ladjah, najdenih v Italiji, v okolici reke Pad: Cervia, datirana v 2. - 4. stoletje, Pomposa v srednji vek in Pontelagoscuro (Bonino, 1967) in v Franciji pri Grand Congloue (Encyclopedia ...,1997, 174-175). V zadnjem času sta bila najdena dva primera punskih ladij v Španiji iz 7. st. pr. Kr. (650-625 pr. Kr.), pri katerih je sistem šivanja uporabljen pri spajanju reber z oplato in za popravila (Beltrame, 1996, 38). Iz Zatona pri Ninu na Hrvaškem jsoznamo primer ladje, odkritje tedanjega kustosa Arheološke zbirke v Ninu Zdenka Brusiča, ki je zelo podoben naši ladji z Ljubljanskega barja. V plasteh antičnega pristanišča v Zatonu sta bili najdeni dve ladji, in sicer leta 1966 prva in leta 1982 druga (Brusič, 1989, 121). Na obeh straneh, 1 cm od roba desk, so bile te vzdolžno preluknjane v razdalji do 2,5 cm. Skozi iuknje so povlekli vrv, ki je bila premazana s smolnatim lepilom. Luknje so zamašili z lesenimi klini in na ta način preprečili vdiranje vode. Po stratigrafskih podatkih so ostanki prve ladje, in verjetno tudi druge, datirani v drugo polovico 1. st Z analizo C 14 so ostanki datirani 2276±142 BP (Brusic, 1989, 122), kar naj bi pomenilo, da je bila ladja izdelana v 3. ali 2. st. pr. Kr. Podatek se nanaša na datum, ko je bil les posekan in ko se je začela gradnja ladje, to pa pomeni 350 do 400 let razlike med tema dvema datumoma oziroma med pričetkom gradnje ladje in njeno potopitvijo (Brusič-Domjan, 1985, 82; Brusič, 1989, 122). Kljub temu pa Brusič meni, da časovno sodi v 1. st. po Kr. Ladjo pripisuje LŠburnom in domneva, da so tehniko šivanja Liburni ohranili tudi v času rimske dominacije (Brusič, Z., 1968, 207-209, Tab, IV-X; Brusič, Z. 1969, 221; Brusič, Z. - Domjan, M. 1985, 83 itd.; cfr. Vrsalovič, D., 1974, 52-54, o Šivani ladji tudi 298-299). M. Bonino je analiziral prikaze ladij na znani nagrobni šteli iz Novi fare pri Pesaru in misli, da bi se lahko pripisali libumsktm lernbosom (Bonino, 1975; cfr. Vrsalovič, D., 1979, 298-300). Po prikazih na spomenikih, kot tudi sodeč po ostankih ladij iz Zatona, Cervija, Pompose, so bile to hitre in okretne ladje. Tudi nekateri ostali avtorji pripisujejo šivane ladje Liburnom (Casson, 1979, 10). V antični literaturi imamo ohranjen podatek o posebni zvrsti istrskih in libumskih ladij v delu Marca Verija Flaka "De verbomm significatu" (O pomenu besed), ki je zbral in obdelal slovnično zanimive, a vendar malo znane besede; pomen besede serilia ali seri!lia velja kot termin za istrske ali liburnske ladje (Križman, 1979, 201). Tudi pri benekditinskem patru Pavlu Diakonu (8. st.), piscu Zgodovine Langobardov, ki je črpal svoje vire iz Seksta Pompeja Festa (2. st. po Kr.), ta pa po Veriju Flaku, najdemo pomen besede serilia kot termin za isti'ska in liburnska plovila (Križman 1979, 200-202), ki so zbita z lanenimi in žukinimi (brni-strinimi) vrvmi. Besedo serilia Verij povezuje z latinskim 60 ANNALES 14/'98 5fijR«rw KARINJA: ŠIVAN LADJA Z LJUBLJANSKEGA BARJA, 57-98 glagolom conserere, kar pomeni plesti, sukati. Besedo Dahsura, datirani v obdobje od sredine 3. tisočletja do serilia je, kot kaže, dobil pri klasiku rimske tragedije 6. st. pr. Kr. Pacuviusu (240-130 pr. Kr.) v drami Niptra in v Fla- Tretjo skupino predstavljajo ladje, ki imajo zgornji kovem času očitno ni bila pogosta v uporabi, če je de! oplate spojen s klasičnim sistemom zatič v utoru. menil za potrebno, da jo razloži. Iz Pacuviusevega Tak primer je ladja iz Comacchia (konec 1. st. pr. Kr.) teksta se ne da razbrati, o kakšni ladji je beseda, ne v (Fortuna maris, 1990). čigavi lasti je bila (Križman, 1979, 202). Kot je razvidno iz zgoraj navedenih podatkov, je bila Votivni modeli ladij s Sardinije, široko razprostranjeni tehnika šivanja široko uporabljena pri različnih ljudstvih v Tirenskem morju v 9. in 7. st pr. Kr,, se po študiji M. in v različnih obdobjih. Bonina (Bonino, 1985) lahko interpretirajo kot modeli Ladja z Ljubljanskega barja je toliko bolj zanimiva, šivanih ladij (Bonino, 1985, 87, Pomey, 1985,37). ker jo srečujemo na meji med Severnim Jadranom in Številni avtorji podpirajo hipotezo, ki sloni na študiju Centralno regijo, ikonografskih in zgodovinskih virov, da so tehniko šivanja pri izdeiavi svojih ladij na veliko uporabljali Etru- JNTERPRETACiJA LADJE ščani (Pomey, 1985, 38). Šivana ladja, najdena ob južni obali Francije v Bon Zaradi dejstva, cla je bila ladja, ki je očividno služila Porteu, datirana v tretjo četrtino 6. st. pr. Kr. (530-525 za prevoz blaga, zbita z železnimi žeblji, so jo uvrščali pr. Kr.), bi po ugotovitvah Pomeya lahko bila etruščan- v kasnejše obdobje, kot je bilo obdobje mostičarjev. ska (Pomey, 1985, 38). Nekateri zgodovinarji, npr. Vrhovec, in arheologi so' jo Primere šivanih ladij je Pomey (Pomey, 1985, 42-43) imeli celo za primerek novoveških plovil, kot povzema zvrstil v tri skupine: Melik (1946, 103). Prav zaradi uporabe žebljev je Miill- Za prvo skupino je značilno spajanje oplate z eno- ner ladjo po nastanku uvrstil med mostičarje in Rim- stavho ligaturo in enostavno pritrjevanje reber na oplafo Ijane, in sicer v obdobje, ko je jezero še obstajalo, ladje z lesenimi klini. Primeri so: naša ladja z Ljub- Anton Melik pa je menil, da sta šivana ladja in čoln Ijanskega barja, Nina, Cervie in Pompose, datirane od 2. izdolbenec, najden leta 1897, ki je imel železno spojko, st: pr. Kr. do srednjega veka. iz istega kulturnega kroga. Pravi, da so tudi v kasnejših Druga skupina se razlikuje od prve po povezavi dobah poleg velikih ladij uporabljali tudi manjše in prav reber z oplato z ligaturo in z mešanim tipom povezave majhne čolne. Stratigrafski položaj v rjavem blatu oplate. Ligatura in klini so povezani skupaj ali z vo- uvršča oboje v starejše obdobje in sicer v mostičarsko doravnim klinom iz trdega lesa.. Primeri za to so obdobje (Melik, 1946, 103-104). Keopsova ladja in ladja'iz Bon Portea kot tudi ladja iz SI. 5: Poskus prereza šivane ladje (v merilu 1:4 izdelal Leopold Belec, 1997). Foto: G. Zadkovič. Fig 5: Model of the sewn ship's ctoss-section (made on the stale of1:4 by Leopold Beleč, 1997). Photo: G. Zadkovič. 61 ANNALES 14/'98 Snj«;>iw KAKfNJA: ŠIVAN I.ADjA Z LIUBI.JAMSKEGA 13ARJA, 57-98 SI. 6: Poskus rekonstrukcije kolena (v merilu 1:4 izdelal Leopold Belec, 1997). Foto: G. Zadkovič. Fig 6: Model of ship's knee reconstruction (made on the scale of 1:4 by Leopold Belec, 1997). Photo G. Zadkovič. Po Miillnerjevem opisu so konice kolen (kolov) ladje segale v šoto. Ladja je bila izpolnjena z rjavim blatom in glino, dno pa je ležalo na modrikasti plasti starega jezerskega dna na polžarici. Zato se je po njegovem mnenju ladja morala potopiti, preden je tu nastala šotna plast, kar pomeni pred rimskim časom (Muliner, 1892, 2-5). Sicer pa Mullner popolnoma natančnih podatkov o najdišču nt dal, bili bi pa nujni. Reka Ljubljanica je zelo blizu. Področje je dolgo kljubovalo zamočvirjanju in tvorjenju. sote in na tem področju so se oblikovali okljuki Ljubljanice, A: Melik je domneval, da se je na tej podolžni progi najbolj ohranila globlja voda, po kateri je bil še mogoč promet z ladjami in čolni v času nizkega vodnega stanja. Obe najdišči bi lahko nakazovali staro progo ali celo strugo v okljukih izpred regulacije in izravnave Ljubljanice (Melik, 1946, 104-105). V šivani SI. 7: Ostanek kolena inv. št P 3882 (20), v depoju NMS (fototeka Arh. oddelka NMS). Fig 7: Remains of knee Inv. No. P 3882 (20), at NMS' depot (phototheca of Dept. of Arch, of NMS). SI. 8: Ostanek kolena inv. št. P 3882 (20), v depoju NMS (fototeka Arh. oddelka NMS). Fig 8: Remains of knee Inv. No. P 3882 (20), at NMS' depot (phototheca of Dept. of Arch, of NMS). SI. 9: Spodnji del opiate pri premcu ali krmi, inv, št. P 3883 (91) v depoju NMS (fototeka Arh. oddelka NMS). Fig 9: Bottom part of prow's and stern's planking, ¡nv. No. P 3883 (91) at NMS' depot (phototheca of Dept. of Arch, of NMS). 62 ANNALES 14/'98 Srçeiana KAR5NJA: ŠIVAN LADJA 7 LJUBLJANSKEGA 0ARÎA, 57-98 SI. 10: Zgornji del opiate inv. Št. P 3883 (S) v depoju NMS (fotoleka Arh. oddelka NMS). Fig 10: Upper part of planking Inv. No. P 3883 (5) at NMS' depot (phototheca of Dept. of Arch.). Si 11: Del rebmice, inv. št. P 3881 (39) v depoju NMS (fototeka Arh. oddelka NMS). Fig 11: Pari offloor ttmber Inv. No. P 3881 (39) at NMS' depot (phototheca ofDept ofArch.). SI. 12: Del rebrnice, inv. St. P 3881 (39) v depoju NMS (fototeka Arh. oddelka NMS). Fig 12: Part of floor timber inv. No. P 3881 (39) at NMS' depot (phototheca of Dept. ofArch.). ANNALES 14/'98 ■ ■ Snježatia KARINJA: ŠIVAN LADJA Z LJUBLJANSKEGA BARJA, 57-3« ladji je Melik videl možno potrditev legende o Argo- Nekateri avtorji interpretirajo našo ladjo kot sad kelt- navtih, zapisane pri Pliniju Starejšem, ki je črpal iz ske ladjedelniške tradicije (Elimers, 1996). V Bevaixu v starejših virov (Melik, 1946, 105). Miillner je ladjo za- Neuenburger See v zahodni Švici je bila najdena kas- radi svoje 100 m2 uporabne površine in 700-800 KT nejša ladja, dolga 19,35 m, široka 2,80 m in 0,85-0,95 nosilnosti, ravnega dna in verjetno zaradi možnosti m visoka, grajena v keltski ladjedelniški tradiciji iz rim- izkoriščanja celotnega prostora imel za tovorno, ki naj skega obdobja. Hrast, iz katerega je bila grajena, je bi opravljala tovorni promet med Vrhniko in Ljubljano. datiran v leto 182 po Kr. Za razliko od starejše ladje z Kakor v času Strabona naj bi tovor, ki je prihajal prek Ljubljanskega barja kolena in rebrnice niso več ločeni in Okre v Vrhniko, fu naložili na jezerske ladje, ki so po oplata in rebra niso več spojeni z lesenimi klini, temveč izlivu jezera prispele do Ljubljane in nato plule po Savi : samo z železnimi žeblji. Uporaba različnih vrst lesa ni navzdol, kot se je to dogajalo tudi v kasnejših časih prisotna. Šivanje je izvedeno z dvojno vrvjo rastlinskega (Mullner, 1892, 5-7). izvora. Deske so bile na robovih pritrjene s tisočerimi Številni arheološki predmeti iz različnih obdobij, majhnimi žeblji z ravnimi glavicami. In prav pri po- najdeni v Ljubljanici (na področju od Vrhnike do Zaloga vezavi ladje z žeblji Elimers vidi razliko med keltsko in je reka dolga 43 km), govorijo o njeni plovnosti v mediteransko tradicijo ladjedelstva (Elimers, 1996). daljšem obdobju (Bitenc, P. - Knific, T. 1997, 19-32). Na Les iz ladje z Ljubljanskega barja je bil z meritvami rečnem dnu najdeno zgodnjerimsko orožje, predvsem C-14 datiran v čas 2140 ± 20 8P (vzorec čepa) in 2135 ohranjeni meči in noži, kažejo na to, cla je Ljubljanico ±20 BP (vzorec platice oz. del oplate); to pomeni 3. - 2. kot plovno pot v rimski dobi uporabljala tudi vojska st. pr. Kr. {Erič, 1994, 75-76). Vrsta lesa pa ni bila na- (Bitenc, P. - Knific, T. 1994, 9-10; Bitenc, P. - Knific, T, novo določena, razen enega vzorca čepa (klin?) kot 1997, 22). Zato je toliko bolj zanimiva interpretacija Fraxinus sp. (jesenovina) in platice (del oplate) kot Picea VVeerda, ki Šivano ladjo z Ljubljanskega barja primerja z (smreka) {Erič, 1994, 76). zwamerdamskim tipom ladje (VVeerd, 1988). Uporabo različnih vrst lesa imajo nekateri avtorji kot V Zwarnmerdamu na Nizomskem so v kontekstu zelo pomembno {pri rebri h in tramih so uporabili hrast, rimske vojne utrdbe izkopali 3 velike čolne, 3 deblake zamašek oz. klin je bil iz jesena, platnice in deske dna in sistem za veslanje, ki se datirajo od sredine 1. do ladje so bile iz smreke, deske za hojo iz bresta, za sredine 3. st. po Kr. {VVeerd, 1988, 35). šivanje so uporabili lipova vlakna) {Elimers, 1996). Tudi Zvvamerdamski tip čolna je dolg, s ploskim dnom, pri ladji iz beneške lagune iz Alberonija so uporabili zelo velik, nizek, brez gredija, z vzporednimi navpič- različne vrste lesa. Za oplato so uporabili brest, za edino nimi stranmi, zgrajenimi iz preklapajočih se platic. Reb- najdeno rebro hrast, za kline pa iipo (BeStrame, 1996, ra iz enega kosa v obliki črke L se uporabljajo po eno ali 39-41). v paru in so pritrjena na dno z železnimi žeblji ( VVeerd, ZAKLJUČEK 1988, 35). VVeerda je presenetilo, cla dolžina spojenih desk Od ladje z Ljubljanskega barja se je danes ohranilo znotraj oplate pri primerih, ki jih je preučeval, kaže nekaj več kot 3% oplate, okrog 4,3% kolen in 3,5% popolnoma nepričakovan vzorec dolžin, značilnih za rebrn i c, odstotka ohranjenosti pri veznih elementih v rimski standard.7 Merska enota, ki je bila uporabljena konstrukciji ladje zaradi njihove negotove določitve {v pri čolnih tipa zvvarnerdam, je temeljila na rimskih čev- konstrukciji ladje naj bi bilo 8 elementov) nisem Ijih t.i. pes monetalis (1 P.M.=0,296 m). Zastopa tezo, izračunala. da so vsi osnovni postopki tehnologije pri čolnih zwa- Ne strinjam se s Salemkeovo rekonstrukcijo šivane merdam rimski in da čolni niso samo povečana verzija ladje oz. z njegovo trditvijo, da je bi! nagib med bokom domačih prototipov, kot je menil Elimers (VVeerd, 1988, in dnom ladje 30% (Salemke, 1973, 21). Kolena so bila 38). namreč izdelana iz naravno ukrivljenega lesa in Poudarja, da je bila uporaba pes monetalis v uporabi rekonstrukcija modela prereza ladje, ki jo je po Salem- v rimski vojni sferi (VVeerd, 1988, 41) in meni, da je keovi predlogi (Salemke, 1973, 23) naredil zunanji ladja iz Ljubljane predhodnica kasnejših, vendar medi- sodelavec Pomorskega muzeja L. Belec, modelar,3 je teranskih in ne staroselskih ladij iz srednje in zahodne pokazala, da rekonstruirana kolena ne ustrezajo cfejan- Evrope {VVeerd, 1988, 43). skemu stanju ohranjenih kolen. Kljub deformiranosti . lesa je odstopanje v obliki preveliko.9 7 Dolžina se ujema z okroglimi številkami v enem odstotku odstopanj, kljub temu, da je delal v skali 1:20. 8 Pri izdelavi modela smo uporabili tudi fotografije modela Šivane ladje z Ljubljanskega barja, ki se nahaja v NMS v Ljubljani. Kulturno zgodovinski oddelek brani model lacije, ki bi lahko nastal po mnenju Neve Trampuž Orel takoj po izkopavanju šivane ladje pri Črni vasi. Mogoče je tudi Salemke uporabil model kot podlago za svojo rekonstrukcijo. Fotografije mi je prijazno posodil M. Erič. 9 Na to me je opozoril Nick Burningham. Kolena zagotovo niso bila izdelana v obliki črke L, kot so recimo pri zwamerdamskem tipu ladje, s tem pa je tudi VVeerdova interpretacija ladje z Ljubljanskega barja na trhlih nogah. ANNALES 14/'98 Snježana KA8INJA; Si VAN LADJA Z LJUBLJANSKEGA BARJA, 57-98 Pri izdelavi modela je modelar uporabil za posamezne dele ladje ustrezno vrsto lesa. Vlakna, narejena iz lipove skorje, s katerimi je povezal oplato, so se pri povezavi pokazala kot dovolj močna. Kljub študiju ostankov ladje nisem uspela priti do zadovoljivih podatkov, ki bi mi pomagali k njeni končni opredelitvi v smisiu ladjedelniškega vpliva (mediteranska ali keltska tradicija). V predavanju v Cattolici sem se zaradi strukturalnih karakteristik ladje10 (Pomey, 1981; Pomey, 1985, 38) kot tudi zaradi primerov keltske ladjedelniške tradicije, ki jih navaja Ellmers, in nenazadnje tudi zaradi območja, kjer je bila šivana ladja najdena, bolj nagibala h keltski ladjedelniški tradiciji. Območje je pripadalo keltskim Tavriskom. Strabon navaja, da je bilo možno tovor, ki so ga pri Navportu naložili na ladje, prepeljati po Savi do Segestike, do Panoncev in Tavriskov. Nauportus je bil tavriskijska naselbina. Tavriski so si zelo prizadevali, da bi imeli v rokah nadzor nad rečnim prometom po Ljubljanici in Savi (Šašel Kos, 1994, 117-118). Pred predavanjem v Cattolici nisem poznaia primera iz Alberonlja kot tudi ne drugih primerov ladij iz beneške lagune (Beltrame, 1995, 76-77; Beltrame, 1996; Beltrame, v tisku). : Sistem povezave rebrnic s trupom ladje s pomočjo klinov ima poleg naše ladje in ladij iz Cervie, Pompose, Nina tudi ladja iz Alberonija (Beltrame, 1996, 41). Salemke primere mediteranskih ladij zanemarja ter navaja primere srednjeveških ladij, kot so Elbing, Falterbro in Haithabu. V tehniki vidi konzervativen razvoj iz drevaka (Salemke, 1973, 21). Beltrame meni, da moramo izvor ladjedelniške tradicije šivanja in njeno ohranitev iskati na področju Me-diterana, In opozarja na pomembnost plovbe po notranjih vodah in njihovo povezanost z mediteranskimi vplivi. Uporaba ploskega dna je običajna v notranjih vodah. Zaradi hitrosti izdelave so to tehniko raje uporabljali kot tehniko zatič v utoru. Pri ladjah iz grškega obdobja so na pfaticah z notranje stikajoče se strani, luknje skozi katere se po-vlečejo vrvi v obliki tetraedra, pri rimskih pa krožne oblike (Beltrame, 1996, 42). Na ladjah iz Comacchia, Lida in Cervie so na robovih opiate luknje, skozi katere so se povlekla vlakna trapezoidne oblike. Na primeru ostankov ladje iz Corte Cavanelle li (Loreo, Rovigo) so luknje pravokotne in so jih uporabljali za ladje, ki niso imele opiate debelejše od 3,5 cm (Beltrame, v tisku). Podoben primer je naša ladja, kjer so se na posameznih delih ohranile pravokotne luknje. Uporaba žebljev je prisotna pri ladji iz Comacchia in kasneje pri Cervii (Beltrame, v tisku). Zanimivo je, da se ravno ladja z Ljubljanskega barja po dolgem zatišju, po izginotju podobnih ladij iz grškega obdobja, pojavlja med prvimi ladjami, izdelanimi s tehniko šivanja. V 2. st. pr. Kr., ko naj bi ladja plula, je bilo področje, na katerem je bila najdena, pod oblastjo Tavriskov. V drugi polovici 2. st. pr. Kr., točneje leta 129 pr. Kr., je C. Sempronius Tuditanus napadel ozemlje Liburnov, Histrov in še nepokorjenih japodov in Tavriskov (Šašel, 415-417). Ozemlje od Fur-lanije do Ljubljanske kotline vključno s cesto za Nauportus je bilo po mnenju Šašla osvojeno med leti 129 in 115 pr. Kr. (Šašel, 421-422). Zato možnost, da je ladja res sad mediteranske ladjedelniške tradicije, kot trdijo že zgoraj navedeni avtorji, in da je v povezavi z rimskimi vojnimi pohodi, ni izključena. ZAHVALE Na tem mestu se najlepše zahvaljujem predstojniku Arheološkega oddelka Dragu Svoijšaku, ki mi je omogočil obdelavo in objavo plovil v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, Poloni Bitenc, ki mi je gradivo pripravila, Miranu Eriču in Nevi Trampuž Orel za posredovanje podatkov, modelarju Leopoldu Belcu in ladjedelcema Anti Šandriču in Mirku Karinju za pomoč pri opredelitvah delov ladje, sodelavki llonki Hajnal za potrpežljivo risanje delov ladje ter nenazadnje Nadji Terčon in Mateju Župančiču za pazljivo branje članka. 10 S tem se je po predavanju v Cattolici strinjal tudi Marco Bonino. 65 ANNALES 14/'98 Snježarta ÍÍARtNjA: ŠIVAN LADJA Z LJUBLJANSKEGA BARJA, 57-98 TABLA 1 1. Koleno; d. 85 cm; š. 6*7,5 cm; v. 10 cm; inv. št. 21. 2. Koleno; d. 82 cm; š. 7 cm; v. 6-10 cm; inv. št 13. TABLA 2 1. Koleno; d. 57 cm; š. 3-10 cm; v. 9-10 cm; inv. Št 23. 2. Koleno; d. 64 cm; š. 7 cm; v. 6-8 cm; inv. št. 22. TABLA 3 1. Koleno; d. 68 cm; š. 4-6 cm; v. 8 cm; inv. št 19. 2. Koleno; d. 68 cm; š. 4-7 cm; v. 5-9 cm; inv. št. 20. TABLA 4 1. Koleno; d. 67 cm; š. 5-6 cm; v. 5-10 cm; inv. št 16. 2. Koleno; d. 67 cm; š. 6,5-7,5; v. 8-11 cm; inv. št 17. TABLA 5 h Koleno; d. 82 cm; š. 6-8 cm; v. 4-10 cm; inv. št 14. TABLA 6 1. Vezni element v konstrukciji spodnjega dela ladje; d. 43 cm; š. 3,5-4 cm; v. 2-7 cm; d. zoba 6,5 cm; inv. št 65. 2. Vezni element v konstrukciji spodnjega dela ladje skozi katerega je šla vrv (madirf). Na osrednjem delu ohranjen pravokotni 8 cm dolg zob z odprtinami; d. 96 cm; š. 13,5-16,5 cm; deb. 1,0 cm; inv. št 9. TABLA 7 1. Vezni bočni element v konstrukciji ladje, ki se je nahajal pri premcu ali krmi; d. 64 cm; š. 15-17 cm; v. 1,5-5 cm; inv. Št. 30. 2. Vezni bočni element v konstrukciji ladje, ki se je nahajal pri premcu ali krmi; d. 57; š. 15 cm; v. 3-5 cm; inv. št 31. TABLA 8 1. Vezni bočni element v konstrukciji ladje, ki se je nahajal pri premcu ali krmi; d. 52 cm; š. 18-19 cm; v. 3-4 cm; inv. Št. 32. 2. Vezni bočni element v konstrukciji ladje, ki se je nahajal pri premcu ali krmi. d. 58 cm; Š. 18 cm; v. 2,5-5 cm; inv. št. 33. 3. Vezni bočni element v konstrukciji ladje, ki se je nahajal pri premcu ali krmi; d. 60 cm, š. 15 cm; v. 5-6 cm; inv. št. 34. TABLA 9 1. Del rebra (koleno?); d. 34 cm; Š. 6,5-7,5 cm; v. 1,5-5,5 cm; inv. št 67. 2. Del rebra (koleno?); d. 37 cm; š. 2,5-3 cm; v. 2,5-3 cm; inv. Št. 95. 3. Del rebra (rebrnicat); d. 61 cm;š. 4-6 cm; v. 8-9 cm; inv. št. 35. 4. Del rebra (koleno?); d. 61 cm; š. 2,5 cm; v. 3 cm; inv. št. 38. 5. Del rebra (rebrnica); d. 55 cm; Š. 6-7 cm; v. 10-12 cm; inv. št. 40. 6. Del rebra (koleno?); d. 28 cm; š. 1,5-2,5 cm; v. 3,5-5 cm; inv. št. 66. TABLA 10 1. Del rebrnice; d. 175 cm; š. 7,5 cm; v. 7-9 cm; dolž. zobov 9-13 cm; inv. št 1. TABLAH 1. Del rebrnice (vidi se odprtina od žeblja); d. 51 cm; š. 7 cm; v. 8-10 cm; inv. št 39. 2. Del rebrnice; d. 18 cm; Š. 6 cm; v. 5,5 cm; inv. št. 105. 3. Del rebrnice; d. 54 cm; š. 13 cm; v. 1,5-3,5 cm; inv. št. 37. 4. Del opiate?; d. 9 cm; š. 7 cm; deb. 2 cm; inv. št 109. 5. Del rebrnice; d. 27 cm; š. 5-7 cm; v. 7-8 cm; inv. št 98. 6. Del rebrnice; d. 73 cm;š. 5-6 cm; v. 5-10 cm; inv. št, 18. TABLA 12 1. Del rebrnice; d. 85 cm, š. 4-5 cm; v. 5-9 cm; inv. št 12. 2. Del rebrnice; d. 72 cm; š. 7 cm; v. 6-9 cm; inv. št 15. TABLA 13 1. Del rebrnice; d. 38 cm; š. 6,5-7 cm; v. 8-10 cm; inv. št. 41. 2. Del rebrnice; d. 45 cm, š. 7 cm; v. 10-12 cm; inv. št 56. 3. Del rebrnice; d. 34 cm; š. 6 cm; v. 8-9 cm; inv. št. 58. 4. Del rebrnice; d. 42 cm; š. 5-7 cm; v. 6 cm; inv. Št. 55. 5. Del rebrnice; d. 39 cm; š. 5 cm; v. 8-9 cm; inv. št 57: 6. Del rebrnice; d. 34 cm; š, 8 cm; v. 5-10 cm; inv. št 59. TABLAH 1. Del rebrnice; d. 15 cm; š. 6 cm; v. 6-9 cm; inv. št. 76. 2. Del rebrnice; d. 24 cm; š. 6-7 cm; v. 7,5-8 cm; inv. št 75. 3. Del rebrnice; d. 22 cm; š. 6 cm; v. 7 cm; inv. št. 84. 4. Del rebrnice; d. 28 cm; š, 8-8,8 cm; v. 8-10 cm; inv. Št. 73. 5. Del rebrnice; d, 23 cm; š. 7,5 cm; v. 7-8 cm; inv. št. 74. TABLA 15 1. Del opiate; d. 120 cm; š. 13 cm; deb. 1,5-2,5 cm; inv. št. 2. 66 ANNALES 14/'98 Sn)«M!5 KARINjA: SlVAN LAD! A !.. UUBUANSKECA EARiA, 57-90 2. Del opiate; d. 83 cm; S. 17 cm; deb. 3-4 cm; inv. St. 7. 3. Del opiate; d. 72 cm, S,18 cm, deb. 2-3 cm; inv. St. 8. TABLA 16 1. Del opiate (pri premcu ali krmi); d. 63 cm, S. 13-14 cm; deb. 3 cm; inv. St. 24. 2. Del opiate; d. 70 cm; S. 12-17 cm; deb. 2,5 cm; inv. it. 10. 3. Del opiate; d. 92 cm; S. 10 cm; deb. 3-4 cm; inv. St. 11. TABLA 17 1. Zgomji del opiate z robom; d. 68 cm; S. 8-10 cm; deb. 3-3,5 cm; inv. St 25. 2. Del opiate; d. 50 cm; S. 12-14 cm; deb. 2,5 cm; inv. St. 26. 3. Del opiate; d. 51 cm; S. 12 cm; deb. 2-2,5 cm; inv. St. 27. 4. Del opiate; d. 51 cm; S. 15-18 cm; deb. 1,5-2 cm; vidna luknja od ¿eblja; inv. St. 28. TABLA 18 1. Del opiate; d. 49 cm; S. 10-12 cm; deb. 2,5-3,5 cm; :mv. St 29. 2. Del opiate; d. 46 cm; S. 15-16 cm; deb. 1,5-2 cm; inv. St. 42. 3. Del opiate; d. 50 cm; S. 15 cm; deb. 1-2 cm; inv. St. 43. TABLA 19 1, Del opiate (na premcu ali krmi); d. 111 cm; S. 14-15 cm; deb. 2 cm; inv. St 3. 2. Del opiate; d. 126 cm; S. 5-13 cm; deb. 3 cm; inv. St. 4. TAB LA 20 1. Del opiate (na premcu ali krmi); d. 115 cm; S. 12-14 cm; deb. 3,5 cm; inv. St. 6. 2. Del opiate (na premcu ali krmi); d. 111 cm; S. 13 cm; deb. 2,5 cm; inv. St. 5. TABLA 21 1. Del opiate; d. 47 cm; S. 10-14 cm; deb. 2,5-3 cm; inv. St. 44. 2. Del opiate; d. 38 cm; S. 7 cm; deb. 2 cm; inv. St. 77. 3. Del opiate (na premcu ali krmi); d. 40-43 cm; S. 15-22 cm; deb. 2,5 cm; inv. St. 36. 4. Del opiate (na premcu ali krmi); d. 29 cm, S. 7-11 cm; deb. 2,5-4 cm; inv. St. 63. 5. Del opiate (mogoce na robu spodnje opiate); d. 45 cm; S. 8-9 cm; deb. 1-3 cm; inv. St. 45. 6. Del opiate; d. 48 cm; S. 24-28 cm; deb. 2,5-3 cm; inv. St. 93. TABLA 22 1. Del opiate; d. 37 cm; 14-16 cm; deb. 2,5-4,5 cm; inv. St 51. 2. Del opiate (na premcu ali krmi); d. 44 cm; S. 11 cm; deb. 1,5-3,5 cm; inv. St 49. 3. Del opiate; d. 48 cm; S. 7-14 cm; deb. 1,5-3 cm; inv. St 48. 4. Del opiate; d. 41 cm; S. 10 cm; deb. 1,5-2 cm; inv. St. 50. 5. Del opiate; d. 80 cm; S. 32-33 cm; deb. 2,5-3 cm; inv. St. 91. TABLA 23 1. Del opiate; d. 37 cm; S. 7-11 cm; deb. 2-2,5 cm; inv. St. 64. 2. Del opiate (na premcu ali krmi); d. 36 cm; S. 7 cm; deb. 1,5-3,5 cm; inv. St. 54. 3. Del opiate; d. 35 cm; S. 8-10 cm; deb. 2-4 cm; inv. St. 53. 4. Del opiate; d. 40 cm; S. 12-14 cm; deb. 2-3,5 cm; inv. St. 52. 5. Del opiate; d. 46 cm; S. 7-14 cm; deb. 1,5-3,5 cm; inv. St. 60. 6. Del opiate; d. 45 cm; S. 9-12 cm; deb. 2-3 cm; inv. St. 46. 7. Del opiate (zgornji del); d. 47 cm; S. 7-11 cm; deb. 1,5-3 cm inv. St 47. TABLA 24 1. Del opiate; d. 25 cm; S. 11-12 cm; deb. 1,5-2,5 cm; inv. St. 71. 2. Del opiate; d. 30 cm; S. 9-10 cm; deb. 1,5-2 cm; inv. St. 72. 3. Del opiate; d. 23 cm; S. 10-11 cm; deb. 1-1,5 cm; inv. St. 69. 4. Del opiate; d. 31 cm; S. 8-12 cm; deb. 2-3 cm; inv. St. 68. 5. Del opiate; d. 21 cm; S. 10-11 cm; deb. 1-3 cm; inv. St. 70. 6. Del opiate; d. 35 cm; S. 7,5-10 cm; deb. 1-2,5 cm; inv, St. 79. 7. Del opiate; d. 31 cm; S. 7-10 cm; deb. 1-3,5 cm; inv. St, 78. 8. Del opiate; d. 35 cm; S. 12-13 cm; deb. 1,5-2 cm; inv. St 62. 9. Del opiate; d. 36 cm, S. 8-11 cm; deb. 1,5-2 cm; inv. St. 61. TABLA 25 1. Del opiate; d. 33 cm; S. 5-10 cm; deb. 2-3 cm; inv. St. 97. ... 2. Del opiate; d. 33 cm; S. 9 cm; deb.1-2 cm; inv. St. 96. 3. Del opiate z odebeljenim zgornjim robom; d. 22 cm; S. 6-8 cm; deb. 2,5-3 cm; inv. St. 100. 4. Del opiate; d. 47 cm; S. 13-17 cm; deb. 2,5-3 cm; inv. St. 94. 67 ANNALES 14/'98 SnježMia KARiNJA: ŠIVANA I.ADIA Z LJUBUAN5KEGA BARJA, 5. Del opiate; d.20 cm; Š. 10,5 cm; deb. 1,5-3,5 cm; Inv. St. 102. 6. Del opiate; d. 81 cm; š. 10 cm; deb. 1-3 cm; inv. št 92. TABLA 26 1. Dei opiate; d, 24 cm; š. 5-8 cm; deb. 1-2,5 cm; inv. št. 83.^y/r 2. Del opiate; d. 12 cm; š. 5 cm; deb. 2,5 cm; inv. št. 108. 3. Del opiate; d. 23 cm; š. 7-9 cm; deb. 1,5-3 cm; inv. št. 101. 4. Del opiate; d. 32 cm; š. 6-7 cm; deb. 2-2,8 cm, inv. št. 85. 5. Del opiate; d. 17 cm; š. 12 cm; deb. 1,5-2,5 cm; inv. št. 103. 6. Del opiate; d. 28 cm; š. 8-10 cm; deb. 1-2 cm; inv. št 82. 7. DeI opiate; d. 24 cm; š. 10 cm; deb. 2-3 cm; inv. št. 86. 8. Del opiate; d. 19 cm; š. 9-10 cm; deb. 1,5-2,5 cm; inv. št 104. 9. Del opiate; d. 31 cm; š, 8,5-14,5 cm; deb. 2,5-3 cm; inv. št. 81. 10. Del opiate; d. 26 cm; š. 5-7 cm; deb. 2-2,5 cm; inv. št. 87. 11. Del opiate; d. 35 cm; Š. 4,5-7,5 cm; deb. 2-3,5 cm; inv. št. 90. 12. Del opiate; d. 27 cm; š. 5-10 cm; deb. 2-3,5 cm; inv. št. 80. 13. De! opiate; d. 16 cm; š. 12 cm; deb. 1-3 cm; inv. št. 88. TABLA 27 1. Nedoločen del (del rebrn ice?); d. 12 cm;š. 3,5 cm; v. 2,5 cm. 2. Del rebrnice; d. 6 cm; š. 2,5-3 cm; v. 2 cm. 3. Nedoločen del (del opiate?); d. 5 cm; š. 6,5 cm; deb. 1,5 cm. 4. Del veznega elementa v konstrukciji ladje na premcu ali krmi; d. 23 cm; š. 6 cm; v. 14 cm; inv. št. 34 a. 5. Del opiate; d. 12 cm; š. 4 cm; deb. 1,5 cm. 6. Nedoločen del (del opiate?); d. 3,5 cm; š, 2,5 cm; deb. 1-2 cm. 7. Nedoločen del (del op!a te?); d. 5 cm; š. 4,5 cm, deb. 2,5 cm. 8. Nedoločen del; d. 10,5 cm; š. 2 cm; deb. 0,5 cm. 9. Del rebrnice; d. 12 cm; š. 3,5 cm; v. 2,5 cm. 10. Del rebrnice; d. 6,5-10 cm; š. 2,5-3 cm; v. 2,5 cm. 11. Nedoločen del (del oplatei); d. 19 cm; š. 5-6 cm; deb. 2,8-3 cm. 12. Nedoločen del; d. 11,5; š. 2 cm; deb. 1,5 cm. 13. Nedoločen del; d. 14 cm; š. 1,5 cm; deb. 0,5 cm. 14. Nedoločen del (del rebrnice?); d. 17 cm; š. 2,5-3,5 cm; v. 2 cm. 15. Nedoločen del; d. 5 cm; š. 2 cm; deb. 0,5 cm. 16. Nedoločen del; d. 11,3 cm; š. 4 cm; deb. 1,5 cm. 17. Nedoločen del; d. 5 cm; š. 3,5 cm; deb. 0,5 cm. 18. Nedoločen del; d. 7,5 cm; š. 2,5 cm; deb. 0,6 cm. 19. Nedoločen del; d. 4,5 cm; Š. 3,5 cm; deb. 0,5 cm. 20. Del rebrnice; d. 20 cm; š. 3 cm; v. 9,5 cm. 21. Del oplate?; d. 17cm;š. 3,5 cm; deb. 1-2 cm. 22. Del rebrnice?; d. 30 cm; Š. 6-7 cm; v. 3,5 cm. 23. Del rebrnice; d. 10 cm;š. 1,5-3 cm; v. 2,5 cm. 24. Nedoločen del; d. 19 cm; š. 3,5-4,5 cm; deb. 3 Cm. TABLA 28 1. Železen žebeij; d. 7,2 cm. 2. Fragment železnega žeblja; d. 11,5 cm. 3. Železen žebeij; d. 6,5 cm. 4. Železen žebeij; d. 4,5 cm. 5. Fragment zvitega železnega žeblja; d. 3,5 cm. 6. Železen žebeij; d. 9,5 cm. 7. Železen žebeij; d. 9,5 cm. 8. Železen žebeij; d. 7,2 cm, 9. Železen žebeij; d. 7,3 cm. 10. Zvit železen žebeij. d. 8,2 cm. 11. Železen žebeij; d. 12,2 cm. 12. Železen žebeij; d. 12 cm. 13. Železen žebeij; d. 11,5 cm. 14. Železen žebeij; d. 11,5 cm. 75, Železen žebeij; d. 10,7 cm. 16. Fragment železnega žeblja; d. 11,6cm. 17. Železen žebeij; d. 14,5 cm. 18. Železen žebeij; d. 15,5 cm. 19. Železen žebeij; d, 14 cm. 20. Železen žebeij; d. 13,5 cm. 21. Železen žebeij; d. 13,5 cm. 68 ANNALES 14/'98 5nie2,-ina KARINJA: SfVAN LADfA Z UUBLjANSKECA BARJA. 57-98 T. 1 :1-2 les/wood. 69 ANNALES 14/'98 Snje2a¡ra KARINJA: SlVAN LADJA Z UU8LJANSKCGA BARJA, 57-98 ANNALES 14/'98 Snj'Bïana KARINJA: SlVAN LADJA Z LJUBLJANSKEGA BARIA, 57-98 71 ANNALES 14/'98 Snjitfana KARINJA: SiVAN LADJA Z LJUBLJANSKEGA BARJA, 57-38 72 ANNALES 14/'98 Snjefcma KAR1NJA: SlVAN LADIA 7, Ul/BLJANSKECA BARjA, 57-98 ANNALES 14/'98 Sajeiana KARINJA: SlVAN LAPJA Z LIUBLJANSKECA RARJA, 57-98 T. 6 :1-2 les/wood. 74 ANNALES 14/'98 Snjeiana KARINJA: SlVAN LADIA Z LjUBUANSKECA BARJA, 57-98 o .• les cm T. 7 :1-2 les/wood. 75 ANNALES 14/'98 ANNALES 14/'98 Snjei,w;i KAR1NJA: Š3VAN Í.ADjA Z UUBLJANSKfCA SARJA. 57-93 77 SnježOTa KARÍNJA: Si VAN LADiA Z LJUBLJANSKEGA BARJA, 57-3B T. 10 :1 ies/wood. ANNALES 14/'98 Snjefcma KARîNJA: SlVAN LADjA Z UU8UANSKEGA BARjA, 57-98 —JL—«--- N-"""""" -y C^ \ J U. / V. J r KT nr. - ^ ■■ - fT^O 3 ------— ^^ .....~~ -v-----_------- y—......—v ___-i 4 ^--2—Q L . ° O o O __"V^ —° . cm T. 11 :1-5 les/wood. 79 ANNALES 14/'98 Snjciann KAKINJA: ŠIVAN LADJA Z LJUBLJANSKEGA SARJA, 57-9B ^ ~ O_± cs 3 6 ANNALES 14/'98 SnjeSana KARINjA: SlVAN IADJA Z UUBUANSKEGA BARjA, 57-98 tfl a in T. 13 :1-6 ies/wood 81 ANNALES 14/'98 Snjeiann KARiNjA: SlVAN LADJA Z LJUBUANSKEGA BARJA, 57-9S T. 14 :1-6 les/wood. 82 ANNALES 14/*98 Snježma KARINJA: ŠIVAN LADJA Z LJUBLJANSKEGA SARJA, 57-98 83 ANNALES 14/'98 Snježana K ARi N j A: ŠIVAN LADJA Z LJUBLJANSKEGA BAR(A, 57-98 84 ANNALES 14/*98 ANNALES 14/'98 Snježana KARINJA: ŽSVAN lADIA Z LJUBLJANSKEGA BARJA. 57-M 86 ANNALES 14/'98 Srijeiara KARIN J A: ŠIVAN lADJA Z LJUBLJANSKEGA BARJA, 57-95 88 'p ' % ANNALES 14/'98 Í.'; .- " Snježana KARINjA: ŠIVAN LADJA Z LJUBLJANSKEGA BARJA, 57-98 90 ANNALES 14/'98 Snjeiana KARINjA: SiVAN LADjA Z UU8LJAN5KEGA BARfA, 57-98 T. 24 :1-9 les/wood. 92 ANNALES 14/*98 Stijeiana KAR1NIA: SiVAN LADJA 7, IJUBLfANSKECA BARjA. 57-98 93 ANNALES 14/'98 Snježamt KARIN] A: ŠIVAN LADIA Z LJUBLJANSKEGA BARJA, S? S) 10 ¿Z3 i...... ■■ " 1 • i -It—U ti T. 26 :1-13 ies/wood. 94 ANNALES 14/'98 Snjcfcma KARINIA: ÎIVAN IADJA 2 LjUBUANSKECA BAR}A, 57-98 r ) L s h- .1 «7,-ïr$ 0 CZ3 £>C3 iD o ÛD 10 .....-7 i 3 r-!~a. vc_^ 15 ■■■■■■ :ia a JC T. 27 :1-24 les/wood. 1S : 18 17 13 V«—--* 95 ANNALES 14/'98 Snjeïam KARfNJA: SîVAN IAOJA Z UUBtJANSKECA BARiA, 57-9S Q ^ i S 3 & ... . S • .C •tè ■ -i iiifc '. ÎV.- o O ¿3» 11 o B 3 : 10 O O <3 lia 13 . : 1S' C> Q> tï "IT* O is l'y T. 28 :1-21 zelezo/iron. fi 1S 0 fît 1B O S LnW, < >L„ lO cm .. . I,'11 ittlt ¡fil Mm ViWâ «M 'H ®tS 96 ANNALES 14/'98 SnjeiMrM KARI N J A: ŠIVAN LADJA Z LJUBLJANSKEGA BARJA. 57-98 SEWN BOAT FROM THE LJUBLJANA MOOR Snježana KARINJA The "S. Mašera" Maritime Museum, Piran, S!- &330, Piran, Cankarjevo nabrežje, 3 SUMMARY The article deals with the sewn boat which was found in 1890 on jožef Kozler's property in the neighbourhood of Črna vas. The Slovene National Museum in Ljubljana keeps more than 130 deformed dried parts of a boat of different sizes, which have not been defined, and 21 iron nails. Separate parts of the boat are described and defined as: knees, timbers, binding elements im the construction of the boat, planking. The description represents the basis for further studies of the structural characteristics of the boat On the basis of the incomplete data some authors interprete the boat from the Ljubljana moor as result of the Celtic (Elimers) shipbuilding tradition, while others define it as the result of the Mediterranean shipbuilding tradition (Weerd, Beltrame). In the Mediterranean region the seam technique has been treated for a long time as archaic and as a technique ■which has absolutely given way to the traditional technique mortice and tenon (Forney). It is interesting to see that after long calmness, and after similar boats from Creek period had disappeared, the boat from the Ljubljana moor appeared among the first boats made in the seam technique, and this on the frontier between the North Adriatic a'nd Central Europe....... The author thinks that the Comparison of the remains of the sewn boat with similar boats, also On the basis of the trial reconstruction of the section model of it, that there is a great possibility that the boat from the Ljubljana moor is the result of the Mediterranean shipbuilding tradition. She takes into consideration the C-14 dating (Erič), which indicates that the boat sailed in the 2ncl century B.C. and according to the author's opinion it might have been connected with the Roman war campaigns in the second half of the 2nd century B.C. Key words: sewn boat, shipbuilding, Alfons Milliner, the Ljubljana moor, dating LITERATURA Bonino, M. (1975): The Pičene ships of the 7th century BC engraved at Novilara (Pesaro, Italy). The Internatio- Beiirame, C. (1995): Report from Italy. The international nal journal of Nautical Archaeology and Underwater iournat of Nautical Archaeology, 24.1, 73-78. Exploration 4.1, 11-20. Beltrame, C. (1996): La sutilis navis del Lido di Venezia. Bonino, M. (1985): Sewn Boats in Italy: Sutiles naves Nuova testimonianza dell'antica tecnica cantreristica a and barche cucite, Sewn plartk Boats. Archaeological cucitura nell'alto Adriatico. The International Propeller and Ethnographic papers based on those presented to a club Port of Savona. Navalia archeologia e storia, Savo- conference at Greenwich in November, 1984, BAR Int. na, 31-53. Ser. 276, Greenwich, 87-104. Beltrame C. (v tisku}: Sutiles naves of Roman age, New Bonino, M. (1990): Tecnica costruttiva e architettura evidence and technological comparisons with Preroman navale, proposte per la ricostruzione. Fortuna maris, La sewn boats, j. Litwin (ed.) Down to the River into the sea nave romana di Comacchio. Palazzo Bellini 28 aprile - . (VIII ISBSA, Gdansk, 1997). 31 dicembre 1990, Citadella, 35-42. Bitenc, P. - Knific, T. (1994); Ljubljanica: Tok reke, na- Bound, M. (1985): Early observations on the con- pfavina zgodovine. Referat na 27. zborovanju sloven- struction of the pre-classical wreck at Campese Bay. skih zgodovinarjev, Ljubljana, 8-11. Island of Giglio: Cluess to the vessel's nationality, Sewn Bitenc, P. - Knific, T. (1997): Arheološko najdišče Ljub- plank Boats, Archaeological and Ethnographic papers Ijanica. Argo, 40/2, Ljubljana, 19-32, based on those presented to a conference at Greenwich ■Boetto, G„ (1997): Archeologia navale e metodo. SI rile- in November, 1984, BAR int. Ser. 276, Greenwich, 49- vamento in scala 1:1. L'archeologo subacqueo, ill, 3, 65. Settembre-Dicembre, 10. Brusit:, Z. (1968): Istraživanje antičke iuke kod Nina. .Bonino, M. (1967): Techniche construttive navali inso- Diadora, 4, Zadar, 203-209 in Tab. 1V-X. Jlte nei reperti di Cervia, Pomposa e Pontelagoscuro. Brusic, Z. (1969): Rezultati podvodnih istraživanja u Atti del Convegno internazionale di studi sulle Antichità Ninu. Pomorska biblioteka, 22 (izd. Mornarički glasnik), di Classe, Ravena, 209-217. Beograd 221. 97 ANNALES 14/'98 S nje žan a KARiNJA: ŠIVAN LADJA Z LJUBLJANSKEGA BARJA, 57-38 Brusič, Z. - Domjan, M. (1985): Ltburntan boats-Their Pomey, P. (1985): Mediterranean Sewn Boats in Anticonstruction and form. Sewn plank Boats. Archaeo- quity. Sewn plank Boats, Archaeological and Ethnological and Ethnographic papers based on those pre- graphic papers based on those presented to a sented to a conference at Greenwich in November, conference at Greenwich in November, 1984, BAR Int. 1984, BAR Int. Ser. 276, Greenwich, 67-85. Ser, 276/Greenwich, 35-48. Brusič, Z. (1989): Zaton kod Zadra. Arheološki pregled Riccardi, E. (1993): Le navi cucite. Archeoiogia Viva, 1987, Ljubljana, 121-122. Anno XII, 37, Aprile, 62. Casson, L. (1979): Ships and Seamanship in the ancient Salemke, G. : (1973): Schiffsarchaeologie, Notizen aus world. New Jersey. Forschung und Museen. Das Logbuch 1/73-9. Jahrgang, Elimers, D. (1996): Celtic Plank Boats and Ships, 500 21-24, BC-AD 1000, Earliest; Ships: Evolution of Boats into Starè, V. (1995): Zbirka visokega srednjega veka v ar- Ships (Conway's History of the Ship Series). London, 52- heološkem oddelku Narodnega muzeja. Argo, 38, Ljub- 71. ijana, 35-40. ':y. Encyclopedia of Underwater and Maritime Archaeology Šašel, J. (1992): Lineamenti deli'espansione romana (1997). British Museum Press. nelle Alpi Orientali e dei Balcani Occidentali. Opera Eric, M. (1994): Nova datiranja deblakov in čolnov. sefecta, ¡Narodni müzej Ljubljana, 408-431. Arheo, 16, Ljubljana, 74-78. Šašel-Kos, M, (1994): Savus in Adsalluta. Arheološki Fortuna maris, (1990): La nave romana di Comacchio. i vestnlk, 45, Ljubljana, 99-122. Palazzo Bellini 28 aprile - 31 dicembre, Citadella. Vrsalovič, D. (1974): Istraživarija i zaStïta podmorskih Gaspari, A. (1998): "Pontonium" iz Lip na Ljubljanskem arheoloških spomenika u SR Hrvatsko), Dosadašnji barju. Arh. vest. 49, Ljubljana, v tisku/in print. . . rezultati i prijedlozi za dalji rad. Zagreb. . Križman, M. (1979): Antička svjedočansfva o Istri. Pula - Vrsalovic, D. (1979); Arheološka istraživanja u pod- Rijeka, : morju istočnog Jadrana. Prilog poznavanju trgovačkih Lipke, P. (1985): Retrospective on the Royal ship of plovnih putova i privrednih prilika na Jadranu u anttci, Cheops. Sewn plank Boats. Archaeological and Ethno- Zagreb; doktorska disertacija, graphic papers based on those presented to a con- Vuga, D. (1985): Alfons Müilner in arheologija Ljub- ference at Greenwich in November, 1984, BAR Int. Ser. Ijanskega barja. Poročilo o raziskovanju paleolita, neo- 276, Greenwich, 19-34. lita in eneolita v Sloveniji/13, Ljubljana, 29-51. Medas, S. (1997): La Navigazione adriatica nella prima Vuga, D. (1992): Ljubljansko barje, arheologija. Ena- etä del ferro. Adriatico-Genti eciviltà, 91-133. klopedija Slovenije, 6, 265-266. Meli k, A. (1946): Ljubljansko mostičarsko jezero in de- Weerd, M. D. A. (1985): Landlubber's view of ship- diščina po njem. Ljubljana. building procedure : in the celtic barges of Zwam-s Müllner, A. (1892): Ein Schiff im Laibacher Moore. Argo merdam, The Nederlands, Local boats. Fourth inter- 1, Laibach, 1-9. national Symposium on Boat and ship Archaeology, Pomey, P. (1981): L'epave de Bon Porté et les bateaux Porto BÄR Int. Ser. 438 (I), 35-51, cousus de Méditerranée. Mariner"? Mirror, 67, 225-243. ■"..■■ ANNALES 14/'98 izvirno znanstveno delo UDK 904(497.4 Serminj OSTANKI ZGODNJERiMSKiH ZIDANIH STRUKTUR NA SERMINU (Mestna občina Koper, Slovenija) Poročilo o arheoloških zaščitnih izkopavanjih v januarju 1997 Andrej GASPARI ; : " . SI-1000 Ljubljana, Štefanova 15 IZVLEČEK , Prispevek opisuje rezultate zaščitnih arheoloških izkopavanj na Serminu pri Kopru V januarju 1997. Med ¡ raziskavami so bili odkriti ostanki rimskih zidanih struktur in redki predmeti drobne materialne kulture iz prvega stol. št. Terase in zidovi, grajeni v suhi tehniki, predstavljajo prve arheološko dokumentirane, dobro ohranjene ostanke arhitekture iz zgodnjecesarskega obdobja na območju Sermina. Verjetno gre za sledove gospodarskih objektov, ki jih morda lahko povežemo z bližino pristanišča: KfjuCne besede: Sermin, arheološka izkopavanja, rimsko obdobje, zidovi, arhitektura UVOD TERENSKI IZVIDI Dominantna in strateško pomembna lega serminske- Glede na rezultate zaščitnih izkopavanj v letih 1987, ga griča ob izlivu Rižane v morje je, po dosedanjih ugo- 1990 in 1991 smo na prostoru, predvidenem za gradnjo, tovitvah, vplivala na človeško poselitev že od neolita izkopali pet sond dimenzij 7 m x 2 m. Zaradi izredno naprej. Naše vedenje o arheoloških sledovih preteklih debelega recentnega nasutja smo prekinili ročni izkop v dogajanj je povezano predvsem z živahno gradbeno prvih treh sondah. Po dodatem ogledu mikrotopografske aktivnostjo v preteklih desetletjih, ki; je na eni strani •'..•'.'.: situacije smo še odločili, da sondi 4 in 5 postavimo zaznamovala podobo Sermina, obenem pa omogočila , izven območja umetno zvišanega terena, saj kljub stroj- vsaj delen vpogled v njegove zemeljske plasti. ncmn izkopu nikjer nismo dosegli orne zemlje, ki je Med letošnjimi sondiranji na jugozahodnem delu predstavljala površino pred gradbenimi posegi. Delo na serminskega griča smo odkrili pomembne ostanke zgod- prvih treh sondah smo zaradi naštetih razlogov opustili, njerimskih zidanih struktur, ki so jih spremljali sicer Tudi druga od dveh naknadno prestavljenih sond številčno skromni predmeti drobne materialne kulture. (sonda št. 5), narejena na njivi tik ob Rižani (južni rob Medtem ko so dosedanja zaščitna izkopavanja prinesla bodočega gradbišča), ni posegla v arheološko pomembna dan predvsem obilico premičnega arheološkega gra- ne plasti. Stratigrafijo sonde sestavlja več plasti temno-diva, smo imeli tokrat prvič priložnost dokumentirati rjave zemlje, ki predstavljajo sledi preteklega navažanja ostanke zidov. Ker so bili izsledki dosedanjih terenskih orne zemlje na teren z neplodno mastno ilovico tik ob raziskav publicirani v monografiji (Horvat et. al., 1997), novi strugi Rižane. V treh premešanih plasteh smo tiskani v času tokratnih izkopavanj, smo se zaradi za- odkrili tudi nekaj fragmentov poznosrednjeveške in re-nimivosti odkritja odločili, da objavimo še rezultate na- centne keramike, ki je sem zašla verjetno pri gnojenju z ših raziskav.1 domačimi odpadki. V globini od1,2 m do 1,5 m (0,03 Zaščitne arheološke raziskave so bile opravljene na območju, predvidenem ža gradnjo Aviopolnilntce Sermin (pare. Št. 5811/1, 5812, 5813, 6018/2, 5828, k.o. Bertoki), in sicer na podlagi vloge investitorja, podjetja tstrabenz Koper, ter v skladu z Zakonom o naravni in kulturni dediščini. Terenska dela so potekala med 6. in 29: januarjem 1997 pod vodstvom zunanjega sodelavca MZVNKD Piran dipl. arheologa Andreja Gasparija. 99 ANNALES 14/'98 Andrej GASPARI: OSTAKI ZGODNJE RIMSKIH ZIDANIH STRUKTUR NA SERMINU ..., 99-106 SI. 1: Območje sondiranja MZVNKD Piran leta 1997 na Serminu glede na predhodna izkopavanja, Dopolnjeno po Horvat et al. 1997, si. 9. Fig. 1: The area of trencbing by the ínter-regional Office for the Protection of Natural and Cultural Heritage mm in 1997 af Sermin in view of the earlier excavations. Supplemented according to Horvat et al. 1997, Fig. 9. m • 0,2 m nadmorske višine/odslej rirriv) smo naleteli na čiščenjem njive. sivozeleno ilovnato podlago, takoj zatem pa je sondo Pod humusom se nahaja od 0,4 m - 0,8 m d'-. == zalila voda. plast navožene svetlorjave ilovice, pomešane z večjimi kamni, betonom in odpadki. Plast je bila nasuta ob SONt>A4 gradnji rezervoarjev okoli leta 1970. Debelina pla: da od 0,3 m na zahodnem delu do 1,3 m na vzhodnem: Sondo smo izkopali na blago nagnjenem pobočju ob delu sonde, kar dokazuje, da je nasipanje odpari:v.;.i njivi, na južnem robu območja, predvidenega za novo- materiala segalo nekje do zahodnega deia raziskov. gradnjo. Širši topografski položaj sonde označuje podol- površine. govat zaobljen hrbet, ki se od vznožja serminskega Pod navoženo ilovico smo končno naleteli na po- hriba blago spušča proti zahodu, sonda 4 pa je po- vršino nekdanje orne zemlje na višinah med 3,6 m in stavljena prav na njegovem severozahodnem robu in je 2,7 m nad morjem. Plast temnorjave zemlje, debela usmerjena v smeri jugovzhod - severozahod. Sondo méd 0,15 m in 0,6 m, je vsebovala množico recentnih prvotne velikosti 7 m x 2 m smo glede ha sprotne od- odpadkov in manjše število odlomkov rimskodobnih ločitve povečevali do končne velikosti 7 in x 17 m, strešnih opek - tegul. skupno pá Smo v njej raziskali 104 m* površine. Po odstranitvi orne zemlje se je skoraj na vsej Ob začetku izkopa sonde je nadmorska s/išina povr- površini sonde pokazala velika kamnita groblja, ki je Šine humusa segala od 3,5 rn do 4,59 m. Humozna plast ríala slutiti, da se pod njo skrivajo kamnite strukture, enotnč» debeline 0,05 m - 0,1 m je sestavljena iz pre- Pravilnost domneve je kmalu potrdil izkop. Preden pre- perelega rastlinja in odpadkov, na nekaterih mestih pa idemo k opisu kamnitih struktur, ki smo mu zaradi je prekrita s kamnito .■■grobi jo, ki se je nabirala med preglednosti dodali še podatke o nadmorskih višinah, se. 100 ANNALES 74/'98 Andrej GASPARI: OSTAKf ZGODNJtRIMSKIH ZIDANIH STRUKTUR NA SERMINU .„, 99-106 S/. 2:Položaj sonde 4 na Serminu 1997. Fig. 2: Position of Trench 4 at Sermin in 1997. 101 ANNALES 14/'98 ' Antlrej GASPARI: OSTAKIZGODNJERIMSKIM ZIDANiH STRUKTUR NASERMtNU ..., 99-106 -x: m m ifi MÈÊ IIS ¡11 tfp §il d « mm 5cm Tab. 1 : Keramika. Sermin, Sonda 4, 1997. Tab. 1: Pottery. Sermin, Trench 4, 1997. Si llll ■ ff. il m 102 mi mm sllPt iifl ■ ■ «st. - ANNALES 14/'98 Andrej GASPARI: 05TAKI ZGODNJER1MSKIH ZiDANIH STRUKTUR NA SERMINU 99-106 Ijišča so bili zidovi v zgornejm jugovzhodnem delu son- KATALOC IZBORA NAJDB de ohranjeni zgolj v višini ene vrste kamnov, medtem ko je višina zidu v severozahodnem delu sonde znašala {Okrajšave: ohr. v. - ohranjena višina; š. - Širina; r. p. 1,2 m. Zaradi naklona podlage še je zemlja akumulirala ^- rekonstruiran premer) predvsem v zahodnem delu sonde. Deloma so jo pred nadaljnjim odnašanjem zavarovali zidovi, za katere se T. 1:1; kuhinjska keramika; lonec; fragment ustja z zdi, da so služili predvsem za terasiranje zemljišča. To ramo: izdelan na lončarskem vretenu; okras na rami velja za zid 1, ki poteka skoraj po celotni dolžini sonde posode v obliki pasov tankih vrezov; oranžnorjave . . . (dolžina 13 m, višina od 0,1 m oz. 1 vrsta kamnov - 2,7 barve; porozna; oksidacijsko žganje; r. p. 10,6 cm; ohr. m na jugovzhodnem delu sonde do 0,5 m oz. 5 vrst v. 3,6 cm. knnnov - 2,2 m nmv na jugozahodnem delu sonde), T. 1: 1; kitchenware; pot; fragment of a mouth with katerega kamni na S strani tvorijo dokaj navpično linijo shoulder; made on potter's wheel; decoration in the - fronto, za njim pa je bila za izravnavo nasuta ilovica, form of thin incisions on vessel's shoulder; orange- pomešana s kamni, izravnava v višini od 2,2 m do 2,6 brown; porous: oxidant baking; reconstructed diameter m nmv, razen natančneje zloženih manjših kamnov v 10 6 cm; preserved height 3.6 cm. . . vzhodnem delu (površina 3 m x 2,1 m; tlak ?), ne daje T. 1: 2; kuhinjska keramika; lonec z izvihanim ust- vtisa, da bi bila natančneje izdelána. Na vzhodnem rojem; fragment ustja; izdelan na lončarskem vretenu; bu se natančneje zloženi kamni po višini navezujejo na rjavooranžne do temnosive barve; r. p, 16,8 cm; ohr. v. flišno podlago, na zahodnem pa se končajo v ravni črti 2,6 cm. pravokotno na podporni zid. Terasiranju zemljišča je T. k 2; kitchenware; pot with turned down mouth; služil tudi zid 2, ki smo ga lahko sledili samo v mouth fragment; made on potter's wheel; brown-orange vzhodnem delu sonde (dolžina 7 m, višina od 0,7 m oz. to dark grey; reconstructed diameter 16.8 cm; preserved 4 vrste kamnov -2,93 m nmv na severovzhodnem delu heigh! 2.6 cm. . sonde do 0,2 m oz. 1 vrsta kamnov - 2,28 m nmv). T. 1: 3; kuhinjska keramika; lonec; fragment ostenja Zunanja - severna fronta je zgrajena nad manjšim pre- z ramo; izdelan na lončarskem vretenu; rjavooranžne lomom v flišni podlagi, s čimer so pridobili nekaj višine, do temnosive barve; ohr. v. 2,5 cm.; š, 2,9 cm. Notranjo stran domnevno podpornega zidu je zapol- T. 1: 3r:kitchenware; pot; fragment of pot wall with njevala ilovica, pomešana s kamni, ki je segala do naj- síshouider; made on potter's wheel; brown-orange to dark višje vrste kamnov v zidu. Minimalne višinske razlike grey; preserved height 2,5 cm; width 2,9 cm. med spodnjim nivojem zidu 1 in zgornjim nivojem zidu T. 1: 4; fragment ustja in ostenja manjšega do sred- 2 potrjujejo, da je spodnji zid podpiral teraso, ki je nje velikega eno - ali dvoročajnega vrča; svetlooranžne horizontalno segala do zgornjega zidu 1. Zid 3 (viš. 0,1 barve; oksidacijsko žganje; izdelan na lončarskem m oz. 1 vrst kamnov - 3,0 m nmv na jugovzhodnem de- vreíenu; pórozon; r. p, 8 cm; ohr. v. 8,9 cm. lu sonde do 0,8 m oz. 5 vrst kamnov - 2,52 m nmv v T. 1: 4: fragment of mouth and wall of a small to vzbodem delu sonde) poteka nad (južno) zidom 2 in za- medium-sized single- or double handed pot; light hodno od zidu 1 v dolžini 14 m, sprva v smeri zidov 1 orange; oxidant baking; made on potter's wheel; porous; in 2, kasneje pa polkrožno zavije proti jugozahodu. Tam ¿reconstructed diameter 8 cm; preserved height 8.9 cm. se ne priključi zidu 1, temveč se odsekano konča, tako da __•■■■.,.. ....■..■■■.■■ ..■..' ■ ■■■• ..;.■ -,..■ ■■' znaša presledek med zidovoma 0,4 m. Na zid 3 se po vsej verjetnosti navezuje tudi skupina večjih neobdelanih kamnov, brez reda naloženih drug preko drugega, velja spomniti, da je bila na istrski obali ob začetku znotraj t. i. polkrožnega prostora (npr. 0,45 m x 0,3 m x antike morska gladina okoli 2 m nižja kot danes (Koz- 0-15 m)' Pod med blo!rbi!e<:H;re LITERATURA Schindier - Kandelka, E. (1989): Die gewöhnliche Ge- '.".••• bratichskerarnik vom Magdalensberg. Kärntner Mu- Brukner, O. (1981): Rimska keramika u jugoslovenskom seumsschriften 72. Archäologische Forschungen zu den delu provincije Donje Panonije. - Disseitationes et Grabungen auf dem Magdalensberg 10. monographiae XXIV. Stokin, M, (1992): Naselbinski ostanki iz 1. stol. pr. n. Horvat, J. et al. (1997): Sermin. Prazgodovinska in št. v Fornačah pri Piranu. Arh. vest. 43, 79-92. zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri. - Opera Vičič, B. (1993): Zgodnjerirnsko naselje pod Grajskim Instituti Archaeologici Sloveniae 3. Ljubljana, ZRC. gričem v Ljubljani. Gornji trg 15: Arh. vest. 44, 153-201. Kozličič, M. (1986): Anfička obalna linija Istre u svjet!u Vičič, B. (1994): Zgodnjerirnsko naselje pod Grajskim hidroarheoloških istraživanja. Izdanja Hrvatskog arhe- gričem v Ljubljani. Gornji trg 30, Stari trg 17 in 32. Arh. ološkog društva 1 1/2, 135-165. vest. 45, 25-80. 106 XL PRETEKLOSTI GLASBENE DEJAVNOSTI ATT1VITA MUSICAL! DEL PASSATO FROM THE HISTORY OF MUSICAL ACTIVITIES ■SI ■■ tSS||l¡l ¡8(111 îiïfc ,: . ,i' i ' Jipi iitilpifpl ANNALES 14/'98 pregledno izvirno znanstveno deio UDK 78(45G.361=863)"1848/1927" PREGLED GLASBENEGA UDEJSTVOVANJA TRŽAŠKIH SLOVENCEV (1848-1927) tuisa ANTONI (T-34147 Milje vc,je V.varisve- <;V;.'wf, 20. fch".tar V)V.n. 28 Nikola Šubič Zrinjskl, 22. december 1912;' Prodana n e vesta; 13.a pri 11913 (Narodni dom, 7995, 122). 29 O teiri orkestru'poročata Saricln (1969) InMerku (1985)..- 30 Poglobljeno raziskavo o Pohcevem življenju In delu je pripravil Ciril Cvetko (Cvetko, 1995). ANNALES 14/'98 Luis.n ANTONI: PREGLED GLASBENEGA U DEJSTVO VANJA TRŽAŠKIH SLOVENCEV (t 848-1 »27), 109-1 IG AN OVERVIEW OF THE MUSICAL ACTIVITIES BY THE SLOVENES IN TRIESTE FROM 1848 TO 1927 Luisii ANTONI ' ; ''lt-34U7Miiggia(TS),via No'gliere 27/B'.'." e-mail: 'liusa_ant@iol.il: ABSTRACT The article deals with the main guidelines regarding the Slovenes' music life In-Trieste"from 1848 to 1927. The aim of this contribution is to present 3 kind of a multilayerecl framework, within which a place was found not only by the "great" artistic spirits but by the "small"' reading manifestations as well. The work began with the collection of the accessible material (articles in various magazines' and dailies) and with a study of archives. The authoress's ascertainment is that the Slovenes' music life in Trieste was indeed diverse, although there are still more gaps than sufficiently dealt with spheres in this respect ....■■ Key words: music, Trieste, the Slovenes LITERATURA ; Čermelj, L. (1959): Slavjanska čitalnica v Trstu v letih 1865-1876. V: Jadranski koledar Trst, ZTT, 97-102. Ajlec, R. (1959): Srečko Kumar: kako je živel in kaj nam Debelli Turk> L. uredila (1980): Sv. Jakob, zgodovinski je dal. Naši zbori, XIV/1-2. Ljubljana, 1-4 in 9-11. razgledi po življenju Slovencev v tržaškem delvskerri Aškerc, A, (1903): Jan Lego. Ljubljanski zvon, XXIII. okraju, Trst, ZTT. Ljubljana, 616-620. Domicelj, M. (1956): 60-letnica pevskega in bralnega Benedetič, F. (1971); l! teatro stoveno. V; Enciclopedia društva Zastava v Lonjérju. V: Jadranski koledar. Trst, monográfica del Friuli Venezia Giülia, knjiga !II/4. Udi- ZTT,111-112. ne, Istituto per i'Enciclopedia del Friuli Venezia Giulia, Edinost, 31. marca 1907, 25. februar 1910, 26. februar 2117-2140. . 1910, 27. februar 1910, Trst. Budfcovrč, C. (1992): Razvoj glasbenega šolstva na Slo- Filli, M. (1995): Tolminski ustvarjalci in poustvarjala venskem I. Od začetka 19. stoletja do nastanka kon- prejšnjega časa. Primorska srečanja, 172. Nova Gorica, servatorija. Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana, Društvo sociologov in politologov ševernoprimorskih -Znanstveni inštitut'Filozofske Fakultete.' - :' ".'. občin. 584-588. Budkovič, C. (1995): Razvoj glasbenega šolstva na Slo- Frelih, D. (1993): Viktor Parma: raziskovalna Izhodišča, venskem II. Od nastanka konsérváforija .do Akadémije : Muzikološki zbornik, XXXIX. Ljubljana, Oddelek za :za :• glasbo;' 1919-1946. Razprave' Filozofske '-'fakultete.'- - rnužikoldgijo Filozofske fakultete, 39-57, Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske Fakuilrle. GdVekar, F. (1928): Viktor Parma kot človek in skla- Cattáruzza, M. (Í989): Sloveni e ttaliani a:triésíe: ¡a dátélj. Pevec, Vlll/H-12. Ljubljana, Pevska zvez a, 61- formazione delPidentita náziohalé,'Cito. "Rivistá "trime-." '64::'; stralé di studi storici, XXV/1. S.i., Edizione scientifiche Grbec, 1.(1928): Nekaj podatkov ó glasbenem življenju itaüárie, 27-58. po vojni: Luč,TL Trst, 66-81. : Cerkveni glasbenik (1899): XXII, Ljubljana. Gregorič, T. (1997): Glasbene povezave na Goriškem Cigoj Krstulovič, N. (1996): Uvod v glasbeno delo či- ali Razklani cvet. Nova Gorica-Gorica: možnosti sobi- talnic na Slovenskem. Muzikološki zbornik, XXXII. Ljub- vanja. Nova Gorica, Mestna občina, 125-133. Ijana, Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 61- Hočevar, P. (1969): Pot se vije. Trst, ZTT. 73. jeierčič, I. (1980): Pevsko izročilo Primorske. Trst, ZTT. Cvetko, C. (1995): Dirigent in skladatelj Mirko Polič. Kramar, J. (1991): Narodna prebuja istrskih Slovencev. Ljubljana, Slovenski gledališki in filmski muzej, Koper, Lipa......... Cvetko, D. (1955): Stiki Jana Lega s slovensko glasbo, Kravos, 8. (1994): L'opereti a ■ nell'attivita del teatro Sodobnost, 10-12, Ljubljana, 916-929 in 1080-1084. sloveno di Trieste. V: Tú che rn'hai preso ¡I cuor. L'o- Cvetko, D, (1960): Zgodovina glasbene umetnosti na peretfa da Trieste áll'Europa. Trst, Comune di Trieste, Slovenskem III. Ijubljana. DZS. Cívico Museo Teatrale C. Schmidl in Associazione Cvetko, D. (1988): Fragmenti glasbene moderne iz pi- Festival Internazionaledell'Operetta, 27-28. sem Slavku Ostercu, Ljubljana, SAZU. 115 ANNALES 14/'98 luisa ANTONI: PREGLED GLASBENEGA UDElSTVOVANjA TRŽAŠKIH SLOVENCEV (1848-1327). 109-H& Kravos, B. (1995): Gledališče, ustvarjalni žar, pogoji, občinstvo. V: Narodni dom 1904-1920. Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Trst, Devin, 61-65. Krimsky, B, (1926): Glasbeno življenjev zadnjih desetletjih. Edinost 1876-1926 (17.1.1926), Trst, 39-41. Kriščak, N. (1970): Slovenska pesem je večna. V: Prosvetni zbornik 1868-1968. Trst, Slovenska prosvetna zveza, 32-51. Kuret, B. in Žitko, S. (1997): Zastava, sveta bodi ti nam vez. Društveni propori na tržaškem in v istri pred prvo svetovno vojno. Narodna in študijska knjižnjica, Pokrajinski muzej Koper. Trist, Devin. Ljubljanski zvon, XXIV, 1904, Ljubljana. Majovsk», K. (1987): Slovenska pesem na Proseku in Kontovelu do druge svetovne vojne. V: S pesmijo k srcu. Prosek-Kontovel, Moški pevski zbor Vasilij Mirk, 15-44. Merku, P. (1980): Lik in delo Ivana Grbca. V: Škedenj nekdaj in danes. Trst, Osnovna šola Ivan Grbec. Merkii, P. (1985): Orkester Glasbene Matice pred požigom Narodnega doma. V: 75 let Glasbene Matice. Trst, Glasbena matica, 44-46. Mirk, V. (1929): Tržaška Glasbena Matica. Zbori V/1-4. Ljubljana, 4-5,12 in 15-16. Mirk, V. (1953): Glasbena kultura Primorskih Slovencev skozi desetletja, Naši zbori Vlll/4-5. Ljubljana, 13-20. Nakrst, R. (1970): Razvoj gledaliških odrov na Primorskem. V: Prosvetni zbornik 1868-1968. Trst, Slovenska prosvetna zveza, 79-112. Narodni dom 1904-1920 (1995). Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Trst, Devin. Naša sloga (1986): Naša sloga: obzori istarskog narod-njaštva, Pula. Naši zbori (1965): XVIJ/1, Ljubljana. Pahor, M. (1989): Slovensko denarništvo v Trstu. Trst, ZTT. Pahor, S. (1970): Prebujanje slovenske narodne zavesti. V: Prosvetni zbornik 1868-1968. Trst, Slovenska prosvetna zveza, 11-31. Peric, A. (1985): V spomin Viktorja Šonca. Naši zbori, 37/1-2. Ljubljana, 20-21 Pertot, R. (1968): Zgodovina barkovljanskega zborovskega petja. V: Jadranski koledar. Trst, ZTT, 160-165. Petrovič, D. (1989): Duhovna muzika u srpskoj crkve-noj opštini u Trstu. Muzikološki zbornik, XXV. Ljubljana, Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 95-105. Premru, L. (1976): Slovensko petje pri Sv. Jakobu. V: jadranski koledar. Trst, ZTT, 223-233. Radole, G. (1988): Ricerche sulla vita musicale a Trieste (1750-1950). Trst, italo Svevo. Radole, G. (1992): Le scuole musicali a Trieste e ii Conservatorio Giuseppe Taitini. Trst, Italo Svevo. Rakuša, F. (1890): Slovensko petje v preteklih dobah. Ljubljana, Rakuša. Roje, A. (1978): Cultura musicale degli S loven i a Trieste dal 1848 a!l'avvento del fascismo. Trst, ZTT. Roje, A. (1985): Prerez skladateljskega dela pri nas. V: 75 let Glasbene Matice, Trst, Glasbena Matica, 47-58. Rusija, P. (1997): Glasba svtra, hej Slovani... Zgodovina za vse, IV/2. Celje, Zgodovinsko društvo Celje, 66-72. Sancin, K. (1969): Ob 15-letnici delovanja orkestra Glasbene Matice. V: Glasbena Matica 1909-1969. Trst, Glasbena Matica, 23-26. Sancm-Rehar, L. (1970): Slovenske organizacije. V: Prosvetni zbornik 1868-1968. Trst, Slovenska Prosvetna Zveza, 249-323. Slovenski narod, 11. januar 1904, Ljubljana, Sokiič, j. (1928): Istra kliče... Ljubljana, Jugoslovenska Matica. Steska, V. (1937): Skladatelj Anton Hajdrib. Pevec, XV.: Ljubljana, Pevska zveza, 25-26, Sturman, R. (1996): Le assodazioni e i giornaii siovenf a Trieste dal 1848 al 1890. Trst, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. Širok, A. (1927): Pri Vasiliju Mirku. Naš glas, NI. Trst/ Udruženje slovanskih srednješolcev v Italiji, 38-43. Turna, H. (1997): iz mojega življenja, Ljubljana, Turna. Ukmar, V. (1949): Naša zborovska storitev. Naši zbori, IV/1, 2 in 5-6. Ljubljana, 2, 8 in 24. Volk, S. (1995): Življenjski utrip Narodnega doma v dnevni kroniki. V: Narodni dom 1904-1920. Narodna In študijska knjižnica v Trstu. Trst, Devin, 83-99. ANNALES 14/'98 pregledno izvirno znanstveno delo UDK 373:78(497.4 Koper)(091) NASTAJANJE PRVE GLASBENE ŠOLE V SLOVENSKI ISTRI MarijaGOMBAČ " Center za glasbeno vzgojo Koper, SI-6000 Koper, Gallusova 2 ■ e-mail: Marija.Gornbac@gue5t.arnes.si IZVLEČEK Prispevek obravnava kulturni, zlasti pa glasbeni utrip po drugi svetovni vojni v Kopru in ustanovitev prve slovenske glasbene šole v Slovenski Istri. Razdeljen je na tri tematska poglavja. Prvo obravnava čas in razmere, v katerih so v Portorožu ustanovili glasbeno šolo. Drugo predstavlja življenje in delo Srečka Kumarja, ustanovitelja ŠoleTretje pa se dotakne koncertnega življenja v Kopru po drugi vojni, pomembnosti Glasbene šole pri oblikovanju kulturnega utripa in seže do ustanovitve Društva prijateljev glasbe Koper. Avtorica se je pri raziskovalnem delu opirala zlasti na vire, ki datirajo v obravnavani čas, in na pripoved tistih, ki so takratni čas sami soustvarjali in nanj tudi vplivali. .. Ključne besede: glasba, šolstvo, Slovenska Istra, Koper IZ PESMI V GLASBENO ŠOLO sanitarije, nabaviti opremo in godalne instrumente." {Lo- "Z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z Zgodovina Glasbene šole Koper se je torej začela dne 21. XII. 1948 je bila ustanovljena Glasbena Šola v pisati v Portorožu leta 1948, ko so odobrili in sprejeli Portorožu... Proračun sta sestavila prof. Liicijan janež in njen proračun; Šestnajst dni pozneje je bifa v Piranu že prof. Srečko Kumar in ga predložila Odseku za prosvetd, slavnostna otvdritevV Tako je bila ustanovljena prva glas- ki ga je sprejel in odobril 1. Kil. 1948... bena šola v Slovenski istri, ki danes, petdeset iet po- 16. decembra so v dvorani hotela Piran slavnostno /neje, kliče k obuditvi spomina ha dogodke in na ljudi, odprli Glasbeno šolo... Res je bilo to prvo šolsko leto ki so tedaj zaoral i v ledino glasbenega šolstva. ■nabito polno težav, vendar je 74 učcnccv uspešno Tudi na Primorskem in v Slovenski Istri so po drugi opravilo letne izpite. Pouku klavirja in glasbene teorije svetovni vojni -'začeli obnavljati skoraj vse šole, ki so se je v zadnjih mesecih prvega šolskega leta pridružila nastale v času Avstro-Ogrske in Italije. Slovenske šole so še violina, ki jo je poučevala Ana Zupan. Šola je imela v nastajale v obalnih mestih in njihovi okolicikjer so prej uporabi (ne v lasti!) sedem klavirjev, nevrednih tega delovale samo italijanske. Pozneje so odpirali nove šole imena, ki pa so v skrajni sili vendarle služili namenu. še v urbanih središčih, ki so se zaradi priseljevanja iz Kar predstavljam si pokojnega Srečka Kumarja z nje- zaledja in iz drugih krajev Jugoslavije stalno širila." (Bel- govo eruptivno naravo in z njegovim glasbenim fana- tram, 1997, 203) tizmom, ko sešteva plus in minus in je minus večji od Koper je po podpisu mirovne pogodbe z Italijo leta plusa. Kaj storiti? Pritegniti pozornost ljudi, razgibati 1947 postal na podlagi devinskega sporazuma sedež glasbeno življenje, ustanoviti pevski zbor in oddelek za cone B Svobodnega tržaškega ozemlja pod jugoslo- balet, prirejati pevovodske tečaje. Rezultat je bil kmalu vansko upravo. V tistem času je bilo težko načrtovati in tu: petnajst večjih in manjših nastopov samo v tem Šol- spodbujati vsestranski razvoj tega območja. "Koncertnih skem letu! Vendar pa ugotovi ravnatelj na zaključni šol- prireditev še nismo videliniti pevskih niti godalnih. Niti ski konferenci, da je nujno pridobiti za šolo še tri glas- zamisliti si ne morete, kako hvaležno bi koprska publika benike.,., ustanoviti učiteljski pevski zbor in prirediti pe- sprejela tak ali podoben koncert; kakor je bil pred nekaj vovodski tečaj za učitelje tečajnike, popraviti in urediti tedni v Trstu..." je zapisal neznani avtor leta 1950. prostore v vili S. Marco, napeljati vodovod in urediti (Istrski tednik, 1950, 6) 117 ANNALES 14/'98 Marija COMBAČ: NASTASANIE PRVE CI.AS8ENE SOIE V SLOVENSKI ¡STRI, 11 ?-126 Šele po podpisu Londonskega memoranduma, ok- nejo k narodni kulturi svoje zemlje ter posvečajo več paž- tobra 1954, ki je cono B dodelil Jugoslaviji, se je začelo nje glasbenim oblikam določene vsebine in naj postanejo obdobje vsestranskega razvoja- in preobrazbe tudi na tako koristni učitelji svojim narodom." (Soča, 1949, 3) področju organiziranega izobraževanja in vsestranskega .."Fašizem je pri nas uvedel takoimenovano jazz- kulturnega življenja. Šele deset let po koncu vojne pa so bandsko kulturo. Uvedel jo je zaradi tega, da bi mladino lahko Koprčani neposredno prisluhnili muziciranju na zastrupil in iztrebil. Upajmo, da se je z njo okužil samo odru, ki je bilo plod prijateljevanja nekaterih glasbe- del naše mladine. Ni dvoma, da je ta del več aH manj nikov in mladih učiteljev glasbene šole z uveljavljenimi mrtva giiicla za javnost, za prizadevanje/da bi šli naprej glasbeniki. Vladimir Lovec, Miroslav Logar, Maksi- ... to je bolest, to je težka zavora v našem prosvetnem milijan Skalar, Ivan Silič, Ivan 5 ček, Ubalcl Vrabec, ^ življenju. Mladina, ki ji je jazz-bandska kultura ideal, je Vasilij Mirk... pa so pomembna imena, ki so v ¡istem za narod izgubljena. To je težka rana na našem telesu. času pomagala oblikovati glasbene dogodke v Kopru. Toliko nevarnejša, ker je mladina naša prihodnost ..." Morda koncertov res ni bilo veliko, zato pa se je {Primorski dnevnik, 1951, 5) . . . : . društvena dejavnost na vaseh in v mestih že takoj po . •:• Marca leta 1948, torej devet mesecev pred uradno vojni naglo obnavljala. Ustanavljali so folklorne, tambu- ustanovitvijo glasbene šole, je Primorski dnevnik pri-raške, harmonikarske, recitacijske, lutkovne, zborovske obči! zapis o prosvetni konferenci v Portorožu, na kateri in druge skupine. Zaživela so nekatera pred in med šo "obravnavali tudi glasbeni sektor in to o pevskih in vojno prepovedana društva, nastajala so nova. "Pro- dramskih društvih ter o predavanjih. Da bi se delo posvetna društva so začela rasti kot gobe po dežju.: Leta živilo, so tovariši predlagali ustanovitev več mladinskih ., 1945 je bilo 7 prosvetnih društev s 594 člani, leta 1951 in pionirskih pevskih zborov in izmenjavo teh, oziroma pa je bilo 31 prosvetnih društev s 3300 člani. S takim gostovanje.: Ustanovili bodo nove pevske zbore, ki jih porastom števila prosvetnih društev je bilo vedno bolj . bo nadzoroval tov. Srečko Kumar, ki bo obenem tudi pereče vprašanje kadrov. Ni bilo pevovodij, režiserjev. predaval o 'Ljudski glasbi'. Glede . otvoritve pevo-SHPZ je organizirala pevovodske tečaje. Kandidati so si vodskega tečaja v Portorožu je tov. Srečko Kumar javil, pridobili toliko znanja na klavirju, da so lahko igrali da je bil do sedaj slab odziv in je priporočal, naj posamezne glasove zborovske partiture, drugi celo šti- prosvetna društva pošljejo svoje kandidate. Ker večini riglasno partituro. Odlično znanje so si pridobili v zavira obisk tega tečaja poljsko delo, naj bi gojence intonaciji, tako da so zmožni poučevati diatonsko zlo- udarniško nadomestili, ali pa naj bi odbori plačali žene pesmi v violinskem in basovskem ključu tudi brez njihovo delo doma."(Kalan, 1948, 2) . instrumenta. Zasluga, da smo pri nas organizirali pe~ 'Prvi praznik slovenske pesmi1 je bil v Kopru 11. vovodske tečaje in na njih za prvo silo izvežbali pre- aprila 1948, ko je dvanajst pevskih zborov iz Slovenske cejšnje število pevovodij, gre predvsem tov. prof. Ku- Istre tekmovalo za najboljši slovenski pevski zbor v Istri. marju Srečku. S tem, ko je sedaj v Kopru glasbena šola Med člani komisije najdemo tudi Srečka Kumra. V in v njenem okviru učiteljski zbor, je napravljen velik Primorskem dnevniku je neznani avtor tedaj zapisal, da korak. Česar pevovodje si niso pridobili na tečajih, si smo v zborovskem petju "dosegli uspehe,- ki-jih ne bodo sedaj v glasbeni šoli."(istrski tednik, 1951 b, 5) . zmorejo največje države fta svetu," (Primorskidnevnik, Ne bo odveč, če si osvežimo spomin z razmiš- : 1948a, 4) in da' s,6 "po šili zatrta prosvetna društva in Ijanjema neznanih avtorjev, ki se kako nazorno prika- pevski zbori zopet oživeli. Ko bodo prišli, iz pevo- zujeta, kakšna glasbena miselnost je vladala po drugi vodskega tečaja v Portorožu- novi pevovodje, se bo ra-. svetovni vojni na naših tleh in V kakšnih časih in raz- ven naših'zborov še dvignila. Z.i io se posebno zanima ' merah se je rojevalo novo glasbeno življenje: "Glasba znani mojster in strokovnjak, Srečko Kumar, ki vodi ■ postaja vedno bolj zapletena in nerazumljiva... Skla pevovddski tečaj v Portorožu in pomaga pevskim zbo- datelji se preveč oddaljujejo od poslušalstva. Na pod- rom v Piranščini." (Primorski dnevnik, 1948, 2) ročju orkestrske glasbe uvajajo nove, nenavadne in po- Gospodarski obnovi je torej z leti sledil tudi razmah polnoma neužitne kombinacije zvočnih barv. Besedila šolstva, kuiture, umetnosti in - tudi glasbe. "Začeti je bilo so velikokrat povsem negativnega značaja. Taka glasba treba takorekoč iz nova," lahko beremo v takratnem ča- kvari, okuža in moralno tlači ter vznemirja... Radi takega sopisju. "Dejstvo je, da je Slovenska Istra najbolj zaostali stanja na poprišču resne glasbe pridobiva na popu- del Slovenije: Edino tu so še nepismeni ..." (Primorski lamosti vedno bolj tako zvana lahka, zabavna glasba, ki dnevnik, 1948, 2) Pisci so vedno znova poudarjali, da so pa je tudi postala že prej kot lepa in plemenita. za dvig kulturne ravni najpomembnejši šola, knjiga, ča- Spomnimo se samo na improvizirano plesno glasbo s sopis, stenčaVvečerni tečaji, prosvetna društva, knjiž- pokvarjeno, neduhovito in preračunano melodiko ter niče: "Velika važnost se polaga s strani mnogih državnih [ čudne, tuje ritme! Najlepše pri tem pa je to, da kvari ta oblasti predvsem glasbi. Organizacija in uvajanje nižjih plehka; čeprav včasih pikantna muzika, glasbeni okus iti glasbenih šol po središčih in večjih vaseh pods-z- tis zdravo razsodnost o lepem in dobrem. seznanja široke ljudske sloje z glasbo." {Soča, V1° >■ V to svrho priporoča kongres skladateljem, naj se vr- Spomladi 1948 je Srečko Kumar vodil pc-\o..-x:s<' 118 ANNALES 14/'98 Marija GOMBAČ: NASTAJANJE PRVE GLASBENE SOLE V SLOVENSKI ISTRI, tečaj, decembra pa je poslal ravnatelj prve slovenske glasbene šole v Portorožu. "Glasbena šola v Portorožu je dala pod Kumrovim veščim vodstvom vrsto pevovodij, ki so začeli obnavljati vaške pevske zbore. Tov. Srečko Kumar nastopa v tem času z učiteljskim pevskim zborom, ki pomeni prvi kvaliteten nastop z domačimi močmi." (Istrski tednik, 1952, 5) Zavedati pa se moramo, da so imele prosvetne prireditve v tem času še vedno značaj partizanskih mitingov, saj so v silnem prizadevanju po slovenizaciji obalnega prostora celo piranskega skladatelja Giuseppa Tartinija prekrstili v jožefa Tartinija. SREČKO KUMAR - OBLIKOVALEC GLASBENEGA UTRIPA Dirigent, pedagog in pianist Srečko Kumar je bil ena izmed najbolj izstopajočih osebnosti tako na področju si 1: 'Knjigovodstvo'v šolskem letu 1950/51. primorskega zborovskega petja kot celotnega primorske- Fig. 1: "Bookkeeping in the school year 1950/51. ga glasbenega šofstva. Z bogatimi glasbenimi izkušnjami in organizacijskimi sposobnostmi je od prve svetovne vojne pa vse do smrti krojil glasbeni utrip marsikaterega pa je v Portorožu ustanovil .prvo slovensko glasbeno kraja na Primorskem, v Sloveniji in tudi v bivši Jugoslaviji. šolo v Slovenski Istri. Rodil se je 9. aprila 1888 v Kojskem v Goriških Dan po odloku o njeni ustanovitvi je bil v Pri - Brdih. Po končani ljudski Šoli je obiskoval nekaj ra- morskem dnevniku že objavljen zapis ustanovitelja: "Z zredov gimnazije v Gorici in leta 1909 končal uči- željo, da se dvigne pevsko in glasbeno kulturo mest in teljišče-v. Kopru: Po.diplomi: iz klavirja leta 1913 na podeželja na svojem področju, je istrski okrožni ljudski konservatoriju v Trstu, je odšel na ■'■ izpopolnjevanje v odbor uranovi' v Pnrtnrožu štiriletno nižjo glasbena Leipzig k pianistu josepbu Pembaueiju ; :(T9T3/14 in: Šolo š podružnicami V Bujah in v Kopru. 1918/19). Leta 1919 so jo vrni! na že okupirano Pri- Do sedaj se />• priglasilo okrog 200 učencev, med morsko in leto: pozneje Ustanovil najmočnejši steber temi tudi italijanska mladina. Poleg zanimanja ža in- glasbene pros vete Slovenskega primorja Učiteljski pev- štrumentalni pouk, vlada v večjih krajih okrožja, kakor v ski zbor. Pod 'italijansko-fašistično oblastjo j<2 bilo slo- Kopru, Piranu, Portorožu, Bujah, Ižoli, a tudi ponekod venskim kulturnikom kmalu jasno, da . postajajo tla na deželi, živ interes za tečaje ritmičnega/plastičnega in ■ ■ vedno bolj vroča: Učitelje so izganjali, slovenska kiti- folklornega plesa v zvezi s petjem in recitacijami. ' turna društva odpovedali, zapirali so slovensko šole... Njena naloga jc širiti napredno glasbo med našim Zato je Kumar v šolskem letu 1923/24 odšel v Ljubljano, ljudstvom, poživiti in poglobiti delovanje pevskih in kjer je dirigiral zboru Glasbene matice in poučeval kla- .-'glasbenih društev, pomagati jim pri izbiri sporedov, ■ vir. S skladateljem Emilom Adamičem je leto kasneje oskrbovati jih z notnim materialom in jim stati ob strani tudi v Ljubljani ustanovil Učiteljski pevski zbor, nato pa . pri vseh vprašanjih tehničnega značaja. Tako se bomo v Zagrebu ob delu na glasbeni akademiji in v uredništvu končno otresli čitalniške dobe in naša glasbena kultura revije jugoslovanski glasbenik vodil pevski zbor Kolo. bo korakala vzporedno s socialnim in gospodarskim Kumar je bil pobudnik izdaje bogate pesmarice za napredkom našega ozemlja. mladino z naslovom Otroške pesmi, leta 1920 je uredil Da bo pa glasbena šola mogla izvrševati postavljeno zbirko skladb za mešani in moški zbor Prvi plameni, si nalogo, je nujno potrebno ustanoviti na šoli knjižnico ■ ■■ leta 1933 pa je izdal prvo mladinsko zborovsko revijo z dobrim kvalitetnim notnim materialom. Grlica, pri kateri so sodelovali vsi pomembni jugo- Glasbena šola v Poitorožu ima 4 letnike. V vseh slovanski skladatelji. Leta 1936 se je preselil v Beograd, poučujejo zborno petje, v zadnjih dveh pa tudi igranje v 7 kjer je poučeval na gimnaziji in vodil učiteljski zbor orkestru. Od inštrumenov poučujejo predvsem klavir, . Josip Marinkovič. Po drugi vojni se je vrni! v rodno violino in violončelo. Kojsko, kjer je ustanovi l dekl iški pevski z bor Soča.: :." ";. Ob koprski gospodarski razstavi je istrski okrožni Po prešel itvi na Obalo februarja leta 1948 je Kumar odbor nudilveč kulturnih in muzik.i'.nih prireditev ter s prevzel pevski zbor italijanskega prosvetnega društva V tem prikazal našo glasbeno umetnost na internacionalni Portorožu, v Piranu je vodil zbor Pomorske srednje šole, > ravni. Z ustanovitvijo pevovodskih tečajev, učiteljskega . v Kopru pa ustanovil Učiteljski pevski zbor. Razmišljal zbora in sedanja glasbene šok: v Portorožu je dokazal, je o ustanovitvi istrske Glasbene matice, koncertne po- ' ^ desetletij siovainice, razmnoževaInice za notno Iiteraturo, potem/ odvzelo."{Kumar, 1948, 2)\. ..... i ' I! 4 m ic : i H® I^T-I ! L: -. klwH > • j' . 'J* . i i 119 ANNALES 14/98 Marija GOMBAČ: NASTAJANJE PRVE GLASBENE ŠOLE V SLOVENSKI ISTRI, 117-126 SI. 2: Koncert ob deseti obletnici Glasbene šole Koper, na katerem je skladateijlvanščekvkoprskcm gledališču krstil svojih Deset pesmi za otroški zbor, Orffov inštrumentarij in godalni orkester. Učencem Glasbene šole Koper je dirigiral skladatelj sam. Fig. 2: Concert at the tenth anniversary of the Koper School of Music, during which the composer Ivan Šček "christened", in the Koper Theatre, his Ten Songs for Infant Choir, Orff's Instrumentation and String Orchestra. The piece was conducted by the composer himself. V drugem šolskem letu (1949/50) so se razmere na upravičeno tarnal: "Z glasbeno Sólo gre nekoliko težko. Glasbeni šoli v Portorožu nekoliko poslabšale. Ravnatelj Učitelji so tu, učencev je na pretek aH pouka ni. Čeprav S. Kumar je odšel na zdravljenje, njegova hči Vukosava se že bliža februar: Naša javnost se že upravičeno pa na porodniški dopust. "Prostore v vili S. Marco je sprašuje, kako je s pričetkom dela te toliko pričakovane pričela komaj opazno, vendar zanesljivo zasedati vo- srednje strokovne šole. Ta šola je bila namreč lani v jaška godba. (Že znana zadeva z lisico in ježem.) Na Portorožu in je kaj pridno delala. Za letos so odločili novo nameščeni violinski pedagog Mirko Logar bi po- njeno preselitev v Koper, ali si niso preje našli prostorov, treboval deset rok, da bi rešil položaj. Poučuje violino in Zgodilo se je, da so še iskali prostore, ko bi že morali teorijo, nadomešča ravnatelja tn opravlja posle tajnika. imeti reden pouk. Učitelji čakajo in učene/ tudi. Izgleda In živi v večnem strahu, kaj bo s šolo." (Lovec, 1969,7) pa, da bo konec čakanja še ta mesec in da bo začel Po nalogu Okrožnega oddelka za prosveto so julija pouk s prvim februarjem." (Istrski tednik, 1951,3} 1950 glasbeno šolo preselili ¡2 Portoroža v Koper, v Ko pa je Glasbena šola 1. maja 1951 pričela s po- Verdijevo 9, opremo pa so spravili v dve sobi. Že de- ukom v novih prostorih nad Študijsko knjižnico na Trgu cembra istega leta je Urad za pospeševanje gospo- revolucije 2 (zdaj Trg Brolo 1), je istrski tednik zapisal: darstva po hitrem postopku postavil vso šolsko opremo "V kulturnem središču istrskih Slovencev v Kopru si utira na hodnik in se polastil obeh sob. Po dveh letih delo- pol tudi umetnost. Lahko rečemo, da pomeni za várija je bila Glasbena šola prisiljena prekiniti pouk. domače umetnike ravno letošnje leto važen prelom. Nepodpisani kronist jé v istrskem tedniku zaradi tega Hitijeva baletna skupina je pokazala še mnogo več, ANNALES 14/'98 Marija COM8AČ: NASTAjANIE PRVE GLASBENE ŠOLE V SLOVENSKI ISTRI, 117-126 kakor se je pričakovalo. Ób koncu letošnje spomladi je vse to priskrbel. Danes se z veseljem v srcu najbolj nova Glasbena šola vendarle dobila prostore, ki odgo- spominjam učenk, ki sem ju poučevala na Glasbeni šoli varjajo potrebam. Med iniciatorji društva Slovenskih v Kopru, Sonje Pahor in Marte Barta. Svojega očeta umetnikov v Kopru imamo tudi našega starega za- Srečka Kumra pa se spominjam kot velikega romantika, služnega glasbenika Srečka Kumar j a." (Istrski tednik, Rad je nosi! tisti umetniški klobuk s širokimi krajci. Znal 1951 a, 2) je tako živo in prepričljivo pripovedovati. Tempera- Glasbena šola je tedaj dobila pisarno, šest manjših in mentno in z dušo je razlagal vsebine skladb. Še uro pred eno večjo učilnico. Povečalo se je število učencev: in v smrtjo je preživel kot klavirski pedagog, saj so mu roke šolskem letu 1951/52 je izpite opravilo kar 114 učen- za vedno zdrsnile s tipk ravno takrat, ko je učenki cev, ki so obiskovali pouk klavirja, violine, so!o petja in razlagal vsebino skladbe, ki jó je igrala." (Gombač, folklornih plesov. Kronisti so našteli tudi več glasbenih 1998; učiteljev, saj je na šoli tedaj poučevalo že šest stalnih in Srečko Kumar je bil ravnatelj kar treh glasbenih šol osem honorarnih glasbenih pedagogov.: na primorskih tleh: v Skednju, Gorici in Portorožu Pet let po koncu vojne je Istrski tednik priobčil zapis (Kopru). Najprej je poleti 1920 z dolgoletnim prijateljem o slovenskem šolstvu v takratnem istrskem okrožju. Ta- Ivanom Grbcem, učiteljem na škedenjski osnovni šoli, kole je pisal nepodpisani avtor: "Danes imamo samo v ustanovil zasebno glasbeno šolo v Skednju pri Trstu. Že koprskem okraju nad 2000 otrok, ki hodijo v osnovno prvo leto je šolo obiskovalo 28 učencev, vse pa je šolo, ; nad 300 jih obiskuje osemletko in nad 400 nižjo poučeval Kumar, Naslednje leto sta se. mu pridružila gimnazijo v Portorožu, koprsko gimnazijo ali portoroško Mirko Logar, ki je poučeval 'gosli', in Ivan Grbec, ki je učiteljišče. [ Če k vsemu ■. temu prištejemo še ostale skrbel za 'glasbene vede' (nauk o glasbi). Organizirali so učence Gospodarske enoletne šole, Kmetijske šole v glasbene večere, na katerih so izvajali Lajovčeve, Šker- Škocjanu pri Kopru, Glasbene šole v Portorožu, Va- jančeve, Kogojeve, Koporčeve in druge skladbe slo- jeniške šole in šole za gluhoneme ter slepe v Portorožu, venskih skladateljev. Očitno so želeli občinstvo se- tedaj lahko mirne duše zaključimo, da si nimamo kaj znanjati tudi ž deli slovenskih ustvarjalcev, ki so bila očitati za našo delo v teh nepolnih petih letih po manj znana, rrianj cenjena ali morda nerazumljena, in osvoboditvi."{istrski tednik, 1950, 6) vzbuditi zanimanje in ljubezen do slovenske glasbene Detémbra 1952 se je iz vojske vrnil Vladimir Lovec, literature. Na teh glasbenih večerih so nastopili tudi ki so ga T. marca 1953 z dekretom postavili za rav- pianisti Ghila Bortolotti, Karmela Kosovel in Srečko Ku- natelja Glasbene šole Koper. Dotedanji ravnatelj Srečko mar, violinista Mirko Logar in Ivan Kare! Sancin, skla- Kumär se je zaradi bolezni in starosti upokojil. Zaradi dateiji Marij Kogoj, Breda Šček in Karol Pahor, pesniki :veiikega znižanja proračuna za leto 1953 je vodstvo Albert in Karlo Širok, Stario Kosovel... (Budkovič, 1995). šole moralo že januarja odpovedati sodelovanje z vsemi Glasbena šola v Škednju se je leta 1922 združila z honorarno zaposlenimi glasbenimi pedagogi. Maja 1955 matično glasbeno šolo v Trstu. so Glasbeno šolo spet selili, tokrat v prostore v palači Kumarjevi življenjepisa so ugotovili, da je bil Kumar Gravisi-Barbabianca v Ulici stare pošte 2 (zdaj Gallu- eden prvih slovenskih pianistov, ki je igral in poučeval sova ulica). Pri selitvi, ki so jo opravili 27. maja, so klavir 'po novi klavirski tehniki', torej ne z udarjanjem pomagali tudi učenci, "/čer so bili prostori zelo zane- prstov pO tipkah, temveč igranje s celim telesom. Po mar jeni, smo prosili za kredit," je zapisal tedanji rav- njegovem mnenju je bila stara tehnika, ki je slonela na natelj Vladimir Lovec. (Lovec, 1969, 9) : udarjanju na tipke, zelo mehanska in pretrgana. Pri novi Glasbena šola v Portorožu je imela tudi oddelek za tehniki pa se prsti naravnost vsesajo v tipke, ne delajo ples, ki sta ga vodila zakonca Slavko Hiti in Vukosava samo konci prstov, pač pa celotno telo. Tako igranje se Kumar-Hiti, Po preselitvi glasbene šole v Koper se je najbolj približa najpopolnejšemu inštrumentu - člove- ,plesni oddelek leta 1952/53 osamosvojil in postal sa- škemu glasu. Prepričan je bil, da se večina glasbenih mostojna baletna šola, ki je uspešno delovala do leta učiteljev zadovoljuje le s tem, da zadosti zunanji formi, 1975, ko so zaradi gmotnih težav še zadnji učenci in gre mimo glasbene poezije. Pianisti pa ne bi smeli odplesali graciozne korake. Vukosava Kumar-Hiti, ki je zanemarjali klavirske tehnike, ker jo potrebujejo. Bist- na Glasbeni šoli v Portorožu in potem v Kopru po- vena prvina vsake umetnosti ni tehnika, temveč čustvo, učevala kar sedemnajst iet, se takole spominja tistih Kot slovenski glasbeni učitelj se je pri učencih za- časov in ljudi: "Takrat je vojska imela vse v rokah. Prva vzemal, da so Igrali predvsem slovensko klavirsko lite- leta smo se morali kar naprej seliti, ves čas so nas metali raturo. Spoznal je namreč, da morajo slovenske skladbe ven, tako da smo morali imeti glasbeni pouk kar v najprej in predvsem izvajati slovenski poustvarjala. našem stanovanju. Cele dneve smo preživljali z učenci. Srečko Kumar je bil uspešen pianist, vendar pa je Vsi so se hoteli učiti klavir in zelo smo se morali kóncértiránje opustil, ko je ugotovil, da občinstvo še ni potruditi, da smo kakšnega otroka prepričali, naj se bilo žrelo za klavirsko glasbo. Prireja I je vel i ko kon- vendar uči violine. Oče je iz Beograda pripeljal sedem certov, igra! tudi v neakustičnih dvoranah in na slabih klavirjev in veliko glasbene literature. Ne vem, kako je klavirjih, ljudje pá feo večinoma ostajali hladni. Spoznal 121 ANNALES 14/'98 Marija GOM8AČ: NASTAJANJE PRVE GLASBENE ŠOLE V SLOVENSKI ISTRI, 117-1 26 je, da je zborovsko petje veliko bliže ljudem, zato je do vselej potrebni pravi ljudje. Tisti, ki so sami glasbe- opustii koncertiranje in se lotil : z bo ro vodstva;/Drugo ni ki, učitelji glasbe ali pa glasbo ljubijo nadvse, skratka glasbeno šolo, "drugo obnovo glasbenega prosvetnega taki, ki so pripravljeni žrtvovati veliko prostega časa in življenja na Goriškeiri," kot je sam dejal, je leta 1946 osebne energije: In takšen je bil krog učiteljev na Glas- 'prevzel' v Gorici. V gostilniški sobi Tia Kornu se je berii Šoli v Kopru. Dobro so se zavedali, kako pomemben zbralo Več kot:Šestdeset -učencev, ki so bili željni dejavnik sta glasba in glasbeno življenje mladih ljudi pri glasbene, jezikovno in splošne kulture. Tretja glasbena razvoj uri j iHovega ml adostnega, ustvarjal nega živi jen j a. šola pa je zrasla v Portorožu. Zalo so si v svoj vzgojni program zapisali tudi nalogo, da Srečko Kumar je bil dober organizator, ljudje pa so bi Vzgojili občinstvo; ki bi - ob že uveljavljenih glasbenih ga imeli radi, saj je bil vesele in komunikativne noravn. usmeritvah - znalo spremljati tudi zahtevnejša glasbena V njegov dom na Goriškeiri: so radi zahajali znani slo- deia, ki bi bilri zmožno sprejemati najnovejša glasbena venski umetniki in organizirali;, literarho-glasbene ;ve-■■'} iskanja, ki bi znalo ceniti: tudi slovensko glasbeno čere. Prihajali so Josip Ribičič, brata Širok, Marij Koe,oj, ustvarjalnost... Pedagogi Glasbene /a Glasbeno šolo, ki je koncert organizirala, temveč -plor. GLASBENA ŠOLA IN KONCERTNO ŽIVLJENJE za koprsko kulturno življenje, saj se je zgodilo prv.č, da KOPRU;: je bila dvorana nabito polna poslušalcev. Dr-.",-..■ no/. tivna plat prireditve je bila v tem, da za ta kom -n n; Organizacija koncertov, tega neposrednega stika z bilo treba prositi zunanjih glasbenikov, ker :<> -'ckir: glasbeno umetnostjo, ni lahka naloga. Za to so bili in bo- nastopila domača umetnica. Takšno iniciativo h ANNAIES 14/'98 Marija GOMBAČ: NASTAJANjE PRVE GLASBENE ŠOLE V SLOVENSKI ISTRI, 117-126 samo pozdraviti. Morda ne bi bilo napačno, če bi tudi poleg svojih solističnih točk, na klavirju spremljala kak-Zavod Primorske prireditve organiziral nekaj kvalitetnih Snega sohpevca, zbor, korepetirala baletne točke Vuke glasbenih večerov, za katere bi prav gotovo bilo dovolj Hiti. Samo otvoritveni govor je bil brez moje sprem-zanimanja. Ijave. Danes vsak koncertant postavi najprej ceno za Prizadevanje Glasbene šole v Kopru je rodilo prvi svoj■ nastop. Koncerti, ki so zastonj, niso cenjeni, na uspešen sad. Pozornost, s katero so učenci Glasbene tiste, za katere se mora plačati visoka cena, pa ljudje kar šole spremljali izvajanje svoje učiteljice, kaže, da :je cfere/o." (Lipoglavšek, 1997) . .. . imel prvi koncert tudi velik vzgojni pomen. /.../ Na- ■;'..■■ Po koncertu, :tia katerem so 1. aprila 1958 na Glas-vdušen aplavz ob koncu je bil lepa nagrada za umet- berii šoli Koper nastopili violinista Maksimilijan in Olga niči:', trud in obenem dokaz, dj si podobnih solističnih Skalar tér pianistka I vana Lipoglavšek, je časopisje za in komornih večerov koprsko občinstvo še želi." {S\ó- tisti čas dokaj nazorno polemiziralo: "Za umetniško pri-venski Jadran, 1957, 7) .. .. reditev,-.zraslo iž domačih kali, je potrebno precej po O pomenu tega koncerta lahko v časopisnem guma in tiste nepogrešljive navdušenosti, ki premaguje izrezku, ki ga hrani pianistka, beremo tudi tole:."Koprska vse težave, ceh: predsodke,: da domača umetnost ne Glasbena šola, ki ima že vse pogoje, da kmalu postane moré biti kaj prida. Pomanjkanje koncertov nasploh je tretja slovenska Srednja glasbena šola, se je do ictoš- privedlo koprsko Glasbeno šolo do tega, da je pričela z njega šolskega:leta spoprijela s težavami kadrovskega lastnimi močmi prirejati Umetniške večere, ki po eni značaja. Te probleme je rešil prihod, mariborske pia-. . strani izpolnjujejo kulturne vrzeli, po drugi pa služijo nistke in koncertantke Ivane Lipoglavšek. Sestava spo- peclagoškitfi ciljem samega zavoda."(Lipoglavšek, 1958) ■•■reda-.'.nl: bila-.;v■ stilnérft'.-pogledu-■ hítí-"nova:niti:je- pred--- V tistem času sta imela večerna nastopa še pianista Pino :stavlja I a kaj posebnega. To -pa'-za zdaj v-'Kopru še ni -potrebno,:-zlasti. -še, - ker je - ključna. ' naloga--vseh - organizatorjev' in -koncertantóv predvsem. ta, da si v Kopru pridobijo koncertno občinstvo. To v resnici ni tako .■.lahko:-V tem ■ slovenskem ■ obalnem mestu so v zadnjih ■ letih-gostovali.-številni domači in tuji. umetniki,- s- koncertnim občinstvom pa je bilo.v vseh teh. primerih vselej -kaj narobe: Saj je razumljivo: domače prebivalstvo se je v desetletjih 'rimske kulture' prekleto malo kulturno izobraževalo, po vojni pa se še do danes iž dneva v dan -.spreminja-sestav prebivalstva obalnega pasu in je torej jasno, da si za zdaj pač ni mogoče 'omisliti' stalne ■koncertne publike. Potrebno bo nemara -nekaj desetletij, preden bomo lahko pred pričami govorili o pravem in ■zanesljivem koncertnem občinstvu. Zato se sliši skoraj new:jr-Lno, da je bila dvorana koprske Glasbene šole dobesedno nabito polna..." (Lipoglavšek, 1957! Ivana. Lipoglavšek se Se . danes z velikim žarom spominja: tistih razburljivih: mladostnih trenutkov: - "Na koncertih v Glasbeni šoli je bilo enkratno vzdušje, poslušalcev pa je bilo toliko, da so morali otroci sedeti kar okoli klavirja. Očitno je bih, da so bili vsi lačni muzike in so kar hlastali po kulturnih užitkih. Učenci niso bili navajeni, da so tudi njihovi učitelji lahko priredili koncertni večer. Tako se je zgodilo, da je učenka Vlasta Lovčeva pred mojim koncertom zaradi treme bruhala. Vse glasbeno življenje. so doživljali izredno čustveno. Ni bilo pomembno, kakšne znamke je klavir, samo da smo lahko 'špilali'. Ni bih tako, kot je danes, ko moraš učence glasbenih šol skoraj prisiliti, da gredo na koncert. Danes so ljudje prenasičeni vsega, SI. 3: Srečko Kumar (1888-1954), ustanovitelj in prvi televizije, radia, plošč... pedagog Glasbene šole Portorož, ki so jo leto pozneje - Nikdar in nikoli nisem dobila plačila za svoje kon- ustrezno preimenovano - preselili v Koper, certne večere, nikoli nisem nič vprašala in niti priča- Fig. 3: Srečko Kumar (1888 1954), founder and first kovala nisem, da bi mi kdo kaj plačal. Mnogokrat se je pedagogue of the Portorož School of Music, which was pripetilo, da sem veš večer presedela na odru, ker sem, a year later moved - suitably renamed - to Kopér. 123 ANNALES 14/'98 Marija GOM6AČ: NASTAJANJE PRVE GLASBENE ŠOLE V SLOVENSKI ISTRI. 117-125 Buonomo iz Neaplja in Nino Gardi iz Vidma. Iz ohranjenih dokumentov lahko razberemo, da vsi nastopajoči za svoje koncerte niso prejeli nobenega plačila. Tudi 19. maja 1961 je Slovenski Jadran pisal o izredni glasbeni aktivnosti v Kopru in okolici: "Glasbena šola v Kopru je počastila občinski praznik in 10-letnico svojega delovanja s svečanim koncertom, ki je bil 13. t. m. v nabito polni dvorani koprskega gledališča. Spored, ki je imel dva dela, so izvajali solisti, zbor in orkester. Oh navdušenem ploskanju občinstva je učiteljskemu zboru Glasbene šole čestitala v imenu občinskega sveta za kulturo in prosveto tovarišica Marta Trobec, učite-Ijiščnice pa so jim izročile šopke cvetja. S skrajšanim sporedom je naslednji dan nastopila Glasbena šola tudi v Marezigah, v tem tednu pa je priredila Še clva koncerta za šolsko mladino." (Lovec, 1969, 30) Po razpadu Gledališča Slovenskega primorja je leta 1959 skrb za oživitev kulturne dejavnosti v Istri prevzel Zavod Primorske prireditve. Organiziral je gledališka gostovanja, priredil nekaj koncertov, poletja pa je skušal popestriti z opernimi predstavami in baletnimi prireditvami. V Kopru so več let organizirali tudi Jugoslovanski folklorni festival. Leta 1960 so v dvorani Glasbene šole v Kopru organizirali večere glasbe in umetniške besede, ki so jih imenovali 'saloni'. Med d rug i m i so ta k rat nastopili tudi violinisti Dejan BraVničar/ Olga Skalar, Josef Suk, pianistki Dubravka Tomšič in japonka Sumiko Juiči, Slovenski oktet in drugi'/-;:;;.:: ■ Zavod Primorske prireditve ni uresničil zastavljenih nalog in ni postal prireditvena poslovalnica. Finančni položaj občine se je slabšal, denar za kulturne prireditve pa je usihal. Občina je v tistem času tudi zmanjšala proračuna za Glasbeno šolo Koper, tako da je bil ogrožen Celo obstoj same šole. "Črtati vse honorarje, znižati izdatke na minimum, zvišati šolnino na najvišjo možno mero," beremo v: spominih na minulo delo v brošuri ob 20-letnici Glasbene šole Koper. Takrat se je bilo treba boriti za samo Glasbeno šolo "in dokazovati upravičenost njenega delovanja, kakor tudi pojasnjevati pomen in nujnost glasbene vzgoje v celoti za kulturni razvoj cele Primorske." (Silič, 1983) Tako je ob koncu petdesetih in v začetku šestdesetih let v Kopru zavladalo pravo kulturno mrtvilo. Prebivalci Kopra so torej iz leta v leto vse bolj pogrešali koncertne dogodke, saj so v glasbi začeli iskati notranjo bogatitev vsakdanjega življenja, morda tudi potešitev neuresničenih želja po bdljšem življenju. Tudi takratno primorsko časopisje jei priobčilo več zapisov o prevladujoči kulturni suši v Kopru in okolici. Mirko Logar/Učitelj violine na Glasbeni šoli Koper, je februarja 1963 v Slovenskem Jadranu zapisal: "Medplodove naglega razvoja tehnike prištevamo tudi kino, radio in televizijo: Čeprav so te iznajdbe že zelo izpopolnjene, nam vendar ne morejo nuditi niti igre niti glasbe v tisti pristnosti in neposrednosti, v kakršni doživljamo dram- ske in glasbene stvaritve v gledališču in v koncertni dvorani. Prav tako je nekaj čisto drugega, če poslušamo orkester RTV Ljubljana v dvorani koprskega gledališča, ali pa sledimo prenosu ob sprejemniku, ki nam nikdar ne more nuditi prave zvočne slike v tisti popolnosti, kakor jo slišimo ob koncertu v dvorani. Prebivalci manjših krajev smo prikrajšani za številna umetniška doživetja, ki so dostopna ljudem v večjih centrih; na razpolago so nam le surogatne izvedbe v kinu, na radiu in televiziji."{logar, 1998, 3) Konec leta 1962 so pedagogi Glasbene šole začeli razmišljati o ustanovitvi društva, ki bi lahko premostilo krizo na koncertnem področju, in celo zahtevali lastno gledališče in lasten orkester. Sedanji ravnatelj Glasbene šole Koper Borut Logar pa je v svojih spominih zapisal: "Po eni izmed predstav Ščekovega 'Botra petelina' v koprskem gledališču v okviru praznovanja dedka Mraza leta 1962, prt kateri sem sodeloval kot dirigent orkestra Glasbene šole Koper, smo v krogu glasbenikov, učiteljev Glasbene šole in sodelavcev glasbenega oddelka Radia Koper razglabljali o nujnosti organiziranega koncertnega življenja v Kopru. Tu se je porodila ideja o ustanovitvi društva - koncertne poslovalnice, ki so jo potem tako imenitno izpeljali Ivan in Katja Silič, Vladimir Lovec, Ivan Šček in moj oče Miroslav Logar, da omenim samo najzaslužnejše. Tem so se pri vodenju društva od samega začetka pridružili še nekateri starši učencev koprske glasbene šole kot Mirko Zupančič in Ado Vran/ ki sta devet let skrbela, prvi za oblikovanje in tisk koncertnih listov in plakatov, drugi pa za vodenje blagajniških poslov. Sam sem na prvem sestanku dobil častno nalogo - gledano iz današnje časovne oddaljenosti - da sem kot študent AG v Ljubljani posredoval: Triu Lorenz ponudbo za prvi koncert v Kopru 4. marca : 7 963." (Logar, 1998) Tedanje dogajanje na Koprskem dokumentira tudi zapis Mirka Logarja: "Ob koncu decembra 1962 je Baletna Šola v Kopru priredila za mladi rod balet po pripovedki Ivana Trinka 'Boter Petelin'. Glasbo za ta balet je skomponiral Ivan Šček, izvajal pa jo je šolski orkester Glasbene šole v Kopru pod vodstvom Boruta Logarja. Po eni strani smo se pogovarjali o vtisih, ki jih je: prireditev napravila na šolsko mladino, saj so posebno otroci izven Kopra strme občudovali - morda prvič na odru - pravljični svet baleta in glasbe. Razgovor je naneseI na uspehe, ki so jih dosegli. V januarju smo se spet sestali in se odločili za ustanovitev Društva prijateljev glasbe v Kopru, ki naj bi s prirejanjem koncertov in predavanj skrbelo za glasbeno vzgojo mladine in oživilo to kulturno panogo za vse ljubitelje dobre glasbe v Kopru in sosednjih občinah." (logar, 1969, 28-29) Tako so se ¿brali koprski ljubitelji glasbene umetnosti in v en glas zagotovili, da bodo poskušali vsaj po eni plati poživiti kulturno dogajanje in vsaj delno omiliti 124 ANNALES 14/'98 Marija GOMBAČ: NASTAJANJE PRVE GLASBENE ŠOLE V SLOVENSKI ISTRI, ! 17-12fi ter zapolniti nastalo praznino in - ustanovili Društvo vrednotenju umetnin domače in svetovne glasbene prijateljev glasbe Koper, eno izmed prvih tovrstnih kulture. Popoldanski mladinski koncerti v prijetni dvo- društev v takratni Sloveniji, s sedežem na Glasbeni šoli rani glasbene šole so bili vedno dobro obiskani, obi- Koper v palači Gravisi-Barbabianca, v najpomembnejši čajno pa so izvajalci igrali nekoliko skrajšan večerni koprski baročni stavbi. Pred ustanovitvijo Društva resda program ali pa so zahtevnejše skladbe nadomestili z ni bilo veliko glasbenih prireditev, vendar pa so prav lažjimi, razumijivejšimi in prijetnejšimi za uho. Koncerti glasbeni večeri, ki jih je pripravljala Glasbena šola, ■/: niso bili daljši kot uro, med mladimi poslušalci pa so napovedovali rojstvo društva. Nekateri učitelji Glasbene ; poželi burne aplavze, tako da so pogosto izprosili tudi šole Koper so bili tudi predsedniki društva (na primer dodatne skladbe. Nadvse pomembno pa je bilo dejstvo, Borut Logar, Marija Gombač, Ksenija Kos). Zato lahko : da tehtnost in vrednost izvedb nista nikdar zaostajala za mirno trdimo, da se je Društvo prijateljev glasbe rodilo večernimi koncerti, iz hotenj glasbenih pedagogov Glasbene šote v: Kopru, ki so bili in ostali vse do danes njegova srce in duša. ZAKLJUČNE MfSLI "Začelo se je nekako zasebno, zavoljo prijateljstva in dobrega namena. Ta ali oni, ki se je na koprski Glasbeni Petdeset let je minilo od prvih tonov v jesenskih Soli trudil vcepiti mladim ljudem ljubezen do glasbe, je mesecih leta 1948 v vili Gini v Portorožu. Ti negotovi, imel prijatelja ali dobrega znanca, treba ga je bih samo pa vendarle nadvse entuziastični zveni klavirja so po- poprositi, naj pride v Koper podarit otrokom in odraslim menili povojni začetek vsega glasbenega šolstva v Slo- kanček svoje umetnosti," je zapisa! Vladimir Lovec ob venski Istri, ki poleg izobraževanja mladih glasbenikov 20. obletnici društva. Ustanovitelji DPG so ieta 1963 za še dandanes kroji in soustvarja tudi koncertni utrip najnujnejše potrebe društva uporabili kar lasten denar in Slovenske Istre. Ob koncu prvega šolskega leta pred nato iz leta v feto kljubovali novim in novim viharjem, petdesetimi leti je na Glasbeni šoli v Portorožu opravilo najpogosteje seveda finančnim. Ob tem predsedniki in izpite 74 učencev, danes pa se vsako leto vpiše na član: društva za delo največkrat niso prejeli kakšnega Glasbeno šolo Koper več kot 540 učencev. V šolskem ustreznega plačila. letu 1948/49 sta na šoli poučevala samo ravnatelj Tri desetletja in pol neprekinjenega delovanja (1963/ Srečko Kumar in njegova hči Vukosava Kumar-Hiti, v 1999) je za Društvo prijateljev glasbe Koper obdobje, v šolskem letu 1998/99 pa na šoli deluje triintrideset red- kaierem se mu je uspelo globoko zasidrati v zavest nih glasbenih pedagogov in štirinajst zunanjih sode- kulturnega življenja tako v Slovenski Istri kakor tudi v lavcev. Sloveniji. Na podlagi ohranjenih dokumentov lahko Danes se Glasbena šola Koper, ki od leta 1967 ugotovimo, da je v petintridesetih letih priredilo več kot deluje v okviru Centra za glasbeno vzgojo, v katerem sta 540 koncertov, bodisi večernih za odrasle ali popol- tudi glasbeni šoli v Izoli in Piranu, z visoko strokovno danskih za mladino, na katerih je nastopilo več tisoč usposobljenostjo in jasnimi pojmi o tem, kakšno mora domačih in tujih glasbenikov. Društvene koncerte je v biti glasbeno izobraževanje, pripravlja na vpis prve petintridesetih koncertnih sezonah obiskalo več kot generacije mladih glasbenikov, ki se bodo v šolskem 57.300 poslušalcev. letu 1999/2000 odločili za študij glasbe na umetniški Pomembna je bila (in je Še vedno) tudi estetsko- gimnaziji v Kopru, vzgojna odločitev društva za popoldanske koncerte za mladino, ki so jo želeli postopoma privajati k boljšemu ESTABLISHMENT OF THE FIRST SCHOOL OF MUSIC IN SLOVENE ISTRA Marija GOMBAÙ Musical Education Centre, Si-6000 Koper, Gatiusova 2 e-mai!.-Marija.Gombac@guest.arries.6i After the Second World War, the general economic restoration vras immediately followed by a rapid development of the educational system, culture and art in Slovene Istra as well, although the period of an all-round development began only after the signing or thé London Memorandum in October 1954. In spite of the fact thai only a few conceits were held there it can be said that the social activities in villages and towns were quickly resumed. Various choirs, folklore and recitation groups were formed. The history of the Koper School of Music, the first school of this kind in Slovene istra, dates back to 7 948 when 125 ANNALES 14/'98 Marija GOMBAČ: NASTAJANJE PRVE GLASBENE ŠOLE V SLOVENSKI ¡STRI, 117-126 founded, in Portorož, by the pedagogue, conductor and pianist Srečko Kumar (1888 - 1954), who was certainly one of the most outstanding personalities not only in the sphere of the Primorska choir singing but also of the entire musical education of the Primorska region. .... The School was in 1950 moved from Portorož to Koper. From 1967 onwards it has been functioning within the framework of the Musical Education Centre, the same as the music schools of Izola and Piran. At the end of the first school year half a century ago, the Portorož School of Music was attended by 74 pupils, while at present more than 540 enrol each year. In the school year 1948/49, . the only teachers there were Srečko Kumar (who was also its headmaster) and his daughter Vukosava Kumar - Hiti, while in the year 1998/99 the School is employing thirty-three music pedagogues and fourteen non-resident associates. Although the Koper School of Music has been for years riddled with various, existential problems, it managed to build the foundations for an appropriate concert atmosphere. Namely, in the period following the Second World War the educational manifestations still-had the character of partisan meetings. A truly well organised concert life thus began, for the people of the Primorska Littoral, only after 1963 when the Koper School of Music teachers founded, with the aid of some non-resident ^associates, the so-called Friends of Music Society. ■ ■-■.. Key words: music/educational system, Slovene Istra, Koper LITERATURA Lovec, V. (1969): Oh robu Šolske kronike: V: 20-letnica ■. Glasbene- - šole v • Kopru. Koper,; Center za. glasbeno Av B. (1948): Praznik naše pesmi v Kopru. Primorski vzgojo Koper, 5-27. dnevnik 4. 4. 1948. Trst, 2. Lovec, V. (1983): Dvajset let Društva prijateljev glasbe v Arhiv Društva prijateljev glasbe Koper. Kopru. Rokopis v arhivu DPG Koper. Arhiv Glasbene šole Koper. Mirk, V. (1954): Srečko Kumar. V: Grlica I./4, Ljubljana; Beitram, V. (1997): Razvoj šolstva. V: Zbornik Pri- 49-50. morske - 50 let Knjižnica Primorskih novic 5. Koper, M. Š. (1957): Solistični koncert Ivanke Lipoglavšek.: Primorske novice, 202-208. Slovenski Jadran 30. 12 1957. Koper, 7.. Budkovič, C (1995): Glasbeno šolstvo na Primorskem. M. Š. (1957): Solistični koncert ob morju. Časopisni iz-: V: Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Ljub- rezek, december 1957, arhiv Ivane Lipoglavšek. [jana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 381-392. Istrski tednik (1950): Velik napredek slovenskega šol- C. R. (1958): Od baroka do sodobnosti. Časopisni iz- stva v Istrskem okrožju. 23, 12. 1950. Koper, 6. rezek, april 1958, arhiv Ivane Lipoglavšek. Istrski tednik (1950a): Prečitaj in seštej..30. 12.1950. Gombač, M. (1998): pogovor na domu Vukosave Hiti, Koper, 6. : 3. 9. 1998. Istrski tednik (1951): Kako je s giazbeno šolo v Kopru? Groebming, A. (1954): Srečko Kumar. V: Naši zbori 20.1.1951. Koper, 3. IX./2. Ljubljana, 3. Istrski tednik (1951a): Ob ustanovitvi društva Slo- jelerčič, L (1980): Pevsko izročilo Primoi-ske. Trst, Za- venskih umetnikov v Kopru. 15. 6. 1951. Koper, 2. ložništvo tržaškega tiska, 95-188. istrski tednik (1951b): Rast prosvete v naših krajih. 30, Katan, L. (1948): Prosvetna konfeienca v Portoi'ožu v 11.1951. Koper, 5. znamenju tekmovanja. Primorski dnevnik 11.3. 1948. istrski tednik (1952): Naša kultura ter umetniška de- Trst, 2. javnost.'30. 10. 1952. Koper, 5. Kumar, S. (1948): Glasbena šola v Portorožu. Primorski Primorski dnevnik (1948): Kulturno-prosvetno delo. 25. dnevnik 22. 12. 1948. Trst, 2. 3. 1948. Trst, 2. Letna poročila Centra za glasbeno vzgojo Koper (1969- Primorski dnevnik (1948a): Slovenske pesmi v Kopru. 1998), Koper. 18.4.1948, Trst, 4. Lipoglavšek, J. (1997): osebno pričevanje ob 35, ob- Primorski dnevnik (1951): Rast prosvete v naših krajih, letnici DPG. Koper, 1. 10. 1997. 30. 11.1951. Trst, 5. Logar, B. (1998): Mojih 16 let pri DPG Koper. Tipkopis Silič, i. (1983): koncertni iist slavnostnega koncerta ob ob 35. obletnici DPG Koper, 11. januarja 1998. 20. obletnici DPG, 4. 3.1983, arhiv DPG. Logar, M. (1963): Društvo prijateljev glasbe. Slovenski Soča (1949): Sodobno glasbeno ustvarjanje. 15. 1. Jadran/22, 2.1963: Koper, 3.-:,; ; ;- -'. 1949. Gorica, 3. Logar, M. (1969): Društvo prijateljev glasbe: V: 20- Soča (1949a): Glasbene šole za razvijanje rnuzikalnosti. letnica Glasbene šole v Kopru. Koper, Center ža gias- 29. 1. 1949. Gorica, 3. beno vzgojo Koper, 28-29. m ill® (pi mm m ill m Jspf ifl i! tm ;iisSp IlH I® IZ ZGOD OVINE DOPISOVANI CORRISPONDENZA EPISTOLARE FROM THE HISTORY OF CORRESPONDENCE ■" ■ ■ ■' . . ■ .■■■■. ' ' . ■ ■ «Pi®i■ ■ ■ ■.■..■■■■■■■..■ ■ ■■■■■■■■■■: . ■ . :■.-..'■ . .■..-.■■■■■■■:■' . ■■-.■'■ ■■■ ■■■■■ . . .. ' ' ' :...- ' ' , ■■■■ ■ ■ ..■■■■. ■: :;:::;.".■■.■■■■ ■ ■ ■ ' / . . tltti 1 111 wmi W U f ¡¡S¡ii ANNALES 14/'98 saggio scientifico originale UDC 821.131.1-6:929 Carii-Rubbi A. 821.131.1 -6:929 Pasquaii A. EPISTOLARIO IRA AGOSTINO CARLI-RUBBI E GIOVANNI ANTONIO PASQUALI (1770-1 782, 1787). Una corrispondenza d'âmicizia nella seconda meta de! Settecento Maria Pia NICCOLI ÍT-34129 Trieste, via délia Sorgente 9 SINTESI La trascrizione dai microfilm custoditl presso l'Archivio di Stato di Trieste delle lettere invíate da Giannantonio ■Pasqüali,, figlio del libraio ed editore veneto Giambattista, ad Agostino Carli-Rubbi, figlio di Cían Rinaldo Cari i, successivamente estesa con ampie ricerche bibliografiche, ha consentito di venire a conoscenza di alcuni fatti della -.vita■ de i personaggi direttamente coinvolti e di altri cu/ erano legad a vario titolo, dei loro affari prevalentemente libran; di fatti personal i, che si svolgono sulio sfondo degli avvenimenti storici dell'epoca. Parole chiave: corrispondenza, Agostino Carli-Rubbi, Ciovanni Antonio Pasquaii Esaminando la corrispondenza ricevuta da Agostino per tutte le altre mí sono basata suil'uguaglianza della Carli-Rúbbi, custodita in microfilm nell'Archivio di Stato calligrafia e la coerenza dell'argomento trattato per an- di Trieste, mi sono ¡mbattuta in parecchie serie di noverarle nell'epistoíarío. lettere, aicune in iingua francese, altre vérgate con una calligrafia assolutamente incomprensibiie, altre scritte IL MITTENTE da moíte persone diverse. Tea tutte ho; sceito di tra- scrivere ¡'epistolario di cui tratteró in seguíto, costituito L'Autore delle lettere che vengono esposte in questo dalle lettere scritte da Giannantonio Pasquaii. iavoro é il giá citato Giovanni Antonio (chiamato anche In realta, sebbene possa sembrare piuttosto banaíe, Giannantonio) Pasquaii, il figlio del famoso libraio questo Iavoro di trascrizione ha presentato non poche Giambattista, il quafe risiede a Venezia per tutto il difticoka. Innanzítutto ie lettere non erano mai state periodo della corrispondenza. In generale si posseggono numerate né ordinate in sequenza e, poiché non tutte di iui pochissime notizie: vi sono solamente quelle che sono datate e parecchie sono spezzate in piü foto- ho potuto trarre dalle lettere, A causa di questa lacuna, grammi perlopiü non consecutivi, é stato necessario ritengo allora importante riportare anche delle note riaggiornare piü volte la numerazione man mano che biografiche riguardantí il padre. procedevo nella lettura e nella trascrizione, Tuttora pur- Giambattista Pasquaii nacque nel 1700 o nel 1702 troppo, non vi é la certezza assoluta che 1a sequenza sia (SCV, 1985, 1, 94; Infelise, 1991, 163) e mort nel 1784. realmente quella origínale. Aveva esordito néil'éditoria senza avere alié spalle una Un ulteriore problema era costituito dalla calligrafia famiglia di trádizioni típbgtófiche, riúscendo ad ottenere del Pasquaii, spesso illeggibile, tanto che alcühé parole l'immafricola/iona per poter entrare nell'arte della sono rimaste ¡ncomprensibili e quindi non trascritte. stampa nei primi anni del 1730. Ai 1734 o Í735 rísale II testo della maggiorparte delle lettere & in dialetto l'mr.oníio ira Gínmhaíüsia Pasquaii con il consolé veneto con numeróse abhrcviazíoni ed abbonda di Joseph Smüh che fu il suo mecenaie. e da allora i due espressioni lascive e talvolta volgari. Solo un pnio di formarono una soc.iela c.he duro sino ai 1760 {infelise, esse portano la firma in caicc, a conforma deí místenle: 1991, 163-165; Donaggio, 1995, 10 sg.). II contrassegno 129 ANNALES 14/'98 María fia NICC0L1: EPISTOLARIO TRA A COSTINO CARLl-RUaBI £ GiOVANNl ANTONIO PASQUALI (1770-1732, 1787), 129-140 tipográfico ciei Pasquali era la raffigurazione della Mi- prio esercitare questa professione, tanto che scriveva ad nerva neíl'attodi offrire un libro, sovrapposta da! motto Agostino (único destinatario delíe lettere esaminate in "La felicita delle lettere", opera del Visentini, ii quaie nel questo lavoro) che sarebbe potuto diventare il direttore 1742 aveva pubbíicato presso di lui la famosa raccolta di tutte le miniere dello Stato milanese, perché questa di vedute del Canal Grande, tratte dai quadrí del proposta gli era stata avanzata sia da Gian Rinaldo Carli Canaletto (SCV, 1985, I, 94). che dal conté Firmian nel 1769, e lui sarebbe stato ll Pasquali fu il primo a meditare una ristampa contento di qüell'incarico (Epist., II, 214-216). in una veneta dell'Encyclopédie di Diderot e d'Alembert gia lettera del 1771, per far capire ad Agostino q'uanto nel 1751: per questo ottenne dai Riformatori la licenza costassé víaggiare e vivere all'estero, gli diceva quanto di stampa e ne venne regístrate il privilegio negli atti ávevano speso lui e íí conté Carburi per un viaggio fatto dell'arte. La sua intenzione era di pubbíicarla in italiano assieme per commissione pubblica (Epist., 1, 39), e in tráncese, ma dovendo, nel la traduzione, procedere Giannantonio Pasquali era amico di Angelo Querini che alia sistemazione delle voci secondo ¡'alfabeto italiano, talvoltá lo ospitava nella sua villa di Altichiero (Epist. I, era costretto ad attendere la fine dell'intera opera 8; Epist, II, 252). origínale, che procedí ra pero cosí a ri lento che il sito privilegio decadde (SCV, 1985, I, 25; Infeíise, 1991, 357 IL DESTINATARIO sg.; Donaggio, 1995, 17). II Pasquali fu uno dei librai ; stampatori tra i piú sensibili alio spirito del secolo ed II ricevente e Agostino Carii-Rubbi, figüo del noto intendeva soddisfare le esigenze della clientela piú illu- Gian Rinaldo Carlí, nato ne¡ giugno deil'anno 1748 a minaía. Egli pubblicó molte opere, come ad esempio la Venezia dal conté capodistriano e dalla venez¡ana grande raccolta di poeti latini, ¡I Beatae Mariae Virginis Paolina Rubbi, la quale mor! peró molto presto, la- officium, la Grammatica inglese e il Dizionario italiano sciando il figlio orfano quando aveva poco piü di un e inglese deli'Altieri, gli Annali d'ltaiia del Muratori, le anno (Stancovich, 1888, 303; Volpis, 1909; Veritúrini, opere del Goldoni dei primi dicíassette tomi tra il 1761- 1910, 831; Ziliotto, 1914, 65-66; Ziliotto, 1946,-17-18; 1778 con i relativi rami incisi (InfeÜse, 1991, 53, 58, 60; DBI, 20, 1977, 196-197; Tomizza, 1991, 103 sg.; Po- Donaggio, 1995, 32, 38, 45, 69; Rossetto, 1995, 101- volo, 1993, 72). 131), le Meditazioni sulla economía política di Pietro II primo educatore di Agóstíno fu lo zió Stefano, Verri con le Annotazioni di Gian Rinaldo Carli e tanti chiamato da Gian Rinaldo Carlí alia villa di Paderno; altri (Gallo, 1941, 36; Berengo, 1962, 357; Venturi, ereditata dalla moglie Paolina, perché lo aiutasse a met- 1969, 359 sg; Venturi, 1990, 1 15; SCV, I, 1985, 104, tere in bella il manoscritto delle Monefe ed impartisse 304; Infelíse, 1991, 53, 56 sg., 60, 81, 83 sg., 128 sg.; ad Agostino i primi rudimenti di storia e geografía^ Donaggio, 1995, 9-100). Nel 1783, Francesco Aglietti, (Ziliotto, 1946, 23-24; Tomizza, 1991, 143). II ragazzo Antonio Gualandri e Stefano Gallíni davano inizio, pres- continuo gli studi nel coilegío impértala des nobili di so Giambattista Pasquali, al Giornale per servire alia Milano diretto dai Barnabiti,5 in seguíto in qúeilo di storia ragionata della medicina di questo secolo: la pub- Capodistria diretto daglí Scolopi, e Ii proseguí po i nel blícazione era a íascicoli, non era propriamente una coilegio di Parma, terminando gli studi giuridíci e dtplo- rivista o un giornale, ma una rassegna, che riportava maticí con onore a! Teresiano di Vienna (Stancovich, aitícolí scientífici e minuscole monografie su temi di 1888, 305-306; Volpis, 1909, 9 sg.; Venturini, 1910, biología e di medicina pratica (SCV, II, 1986, 253; 832-833; Ziliotto, 1914, 139, 155; Víanello, 1935, 112; Donaggio, 1995, 95). II Pasquali aveva anché rapporti Tomizza, 1991, 163). Ebbe l'occastohe di seguire anche commerciali con librai svizzerí, come i Cramer, i le lezioni di diritto di Cesare Beccaria e si occupó in Tournesed altri (Infelise, 1991, 271). particolar modo dell'opera principáis del suo maestro: Di Giannantonio Pasquali non ho rinvenuto la data Dei delitti e delle pene, scrivendone un'apologia nel- di nascíta ma solamente quella della morte, che av- 1770.2 venne nel 1805 (Infelíse, 1991, 409). Eglí, gia nel 1770, il padre avrebbe voluto che Agostino scegliesse la lavorava nella librería del padre: tale notizia si puó camera dell'impiegato, ma il suo carattere mal: ri levare dalle lettere, delle quali la prima fe datata 13 sopportava quella vita e cosí fra i due iníziarono súbito í ottobre 1770. Da questa corrispondenza si ricava che dissapori. Egli rifiutó anche la proposta di succedere alia egli fu convinto dal padre a fare il libraio perché era cattedra d'economia del Beccaria, per non trovarsi in un mortó íl fratello che terieva la contabilítá, e quíndi pubblicó ufficio alie dipendenze de! padre (De Ver- aveva bísogno di luí. A Giannantonio non piaceva pro- gottini, 1920, 219; Povolo, 1993, 73-74), essendo questí 1 "Agostino"aveva cominciato' le' smote a Capodistria" (Vianelio, 1935, it2); "La prima scuola frequentata da Agostino era qtieMa di; : Milaho" (Zitiotto,. 1946, 26).- ;■■■..■■■'...■.. 2; jl Volpis dk come percluta I'Apologia dell'opera': "Dei delitti e delle pene" (Volpis, 1909, 72; Povolo, 1993, 73). ANNALES 14/'98 Marín Fia NiCCOU: EPISTOLARIO TRA AGOSTINO CARU-RUBBÍ E GIOVANNI ANTONIO PASQUAU 0770-1782, 5787), 129-140- .. íl presidente del Consiglio Supremo di economía. Ad Secondo tutte le fonti Agostino nel ! 788 si trovava a Agostino piaceva la vita comoda, gaudente ed amorosa: Capodistria; íl Volpis specifica con maggiore precisione conosciuto Lord Shelbrun aveva intenzione di recarsi gli anni della perrnanenza a Venezia che, secondo li.ii, con ¡ui in Inghilterra e restarvi pertre anni, nía non poté si pratrasse dal 1783 al 1788. In una delíe letteré esa- attuare il suo progetto perché le spese sarebbero state mínate in questo lavóró peró, Giannantonio nel luglio Iroppo onerose per luí {Epist., I, 34-36, 39-41; Volpis, del 1787 scrive all'amico: "Se passa del gran tempo 1909, 13-14; Tomizza, 1991, 165). dacché la na lassa qua in sti palui, e xe tutto sto ternpo Nel 1777 partí con Angelo Querini e Girólámó che no go deile so nove {...)" e ció sta a significare che Festari per un viaggio in Svizzera ed a Parigi; ma Ago- Agostino aveva íasciato Venezia prima del 1788 (Epist., stino si ammaló e dovetté fermarsi a Ginévra, méhtre gli il, 408; .Volpis, 1909,. 24-25;; Ziliotto, 1944, 235; To- altrí due continuarono ¡I íoro víaggió (Voípts, 1909, 14; mizza, 1991, 169-170; Povolo, 1993, 74). Ziliotto, 1914, 197; Vianello, 1935, 112; Tomizza, Si sposó ¡f 20 marzo del 1789 con Maria Anna Pet- 1991, 165). A Ginevra studió matemática con l'illustre teneüo: le nozze furono benedette dal vescovo di matemático Luigi Bertrand e física con Giorgio Luigi te Capodistria. Dal loro matrimonio nacquerotre figíie del- Sage {Volpis, 1909, 15; Ziliotto, 1914, 65-66, 204-205; le quali ¡'ultima, Cecilia, si sposó con un de Fecondo e Vianello, 1935, 112; Tomizza, 1991, 166). Questa cittá, da questa unione nacque Marianna, che a sua volta che era diventata rifugio det liberi pensatori, influí su. andó sposa al dottor Giuseppe Ronzoni, presso il quale Agostino cosí tanto da fargii vinnegare la relígione cat- furorió conservati parecchi manoscritti di Gian Rinaido tolíca e questo fatte portó ad una rottura del rapporto Carii e di Agostino {Volpis,: 1909, 25-26, 44; Ziliotto, con íl padre, il quale gli negó ogni sostentamento. De- 1914, 310; Vianello, 1935,113; Tomizza, 1991, 170, ;eise allora di intentare causa al padre, per ottenere parte. 173, 175; Povolo, 1993, 74). dell'eredita della madre: ella: infatti, moren do, aveva Dopo il matrimonio Agostino si trasferi con la rrioglie dichiarato nel suo testamento usufruttuari sia il figlto a Trieste, ed inizíó a cercare un lavoro: nel 1793 si come puré il maríto di tutta' la sua facófta, che, morto rivolse al re di Sardegna4 per un'impiego e fece richiesta Gian Rinaido; doveva passa re íntera ad Agostino. ■■■.-:.■■■ anche clella Croce dell'Ordine Militare det Santi Questa causa portó al sequestro sia deile rendite ve- Maurizio e Lazzaro. L'onorificenza e anche í'irnpiego neziane sia di quelíe istriane: ¡I tribunale veneziano det- gli furono accordati, ma gli avvenimenti politici gli te ragione ad Agostino. II padre.allora rinuncid spon- irnpédironó di potersi trasfertre a Torino. Trovó allora taneamente ali'usufrutto-delíe sostanze dei Rubbi, tra- un'impiego alia Borsa di Trieste {Volpis, 1909, 28; sformandote pero tutte ¡n fedecommesso, irnpedendo Tomizza, 1991, 170). cosrad Agostino di goderne vita natural durante per do- Nel 1797, mentre era ancora nella stessa cittá, la verle trasmeitere alia propria discendenza. Cor» questo Rivoluzione Francese con í suoi eccessi gli fece di-:atto Gian Rinaido chiuse definitivamente ogni rapporto menticare l'ammirazione per gli illuministi ed i rifor-con il figlro {Volpis, 1909, 21 .sg.; Venturini, 1910, 833; matori, divenne un convinto ed accanito conservatore: Ziliotto, 1914,. 65; Zilíotto, 1946, ,27; Vianello, 1935, chiamava Napoleone la "Canaglia Tráncese". Caduta la 112-113; Cossar, 1949-1950, 265-267, 269-270,309- Repubblica aristocratica di Venezia, ebbe terrore di una 311; Tomizza, 1991, 166-167,169; Povolo, 1993, 74). eventuale dominazione francese in Istria, e quindi pensó Agostino venne in contatto con uomini illustri del di farsi promotore fra la nobiltá istriana della "dedizione lempo come il conte Giuseppe Goraní, con il Frisi, con volontaria" dell'lstria Veneta all'lmpératoré Francesco Pietro Verri ed altri, che quasi certaménte conobbe a "Come Re. d'Ungheria", non come Arcíduca d'Austria. Milano nella casa paterna (Volpis, 1909, 15 sg; Tomiz- Eglí probabilmente cercava con questo espediente di far za, 1991, 166). Strinse amicizia con íl márchese Giro- accettare questa proposta, tenendo conto che gli As-lamo Gravisi di Capodistria, suo cugino; ebbe relazioní burgo come Arciduchi d'Austria godevano di scársa Simeón i! vescovo di Capodistria Bonifacio da Ponte, con i) patia nei territorí veneti, essenclo stati tradízionalmente conté Micbeíe de Sorgo senatore della repubblica di avversari della Serenissima. Ragusa, con Nicoló del Bello, con Nícoló Baseggio, Egli pensava che, non essendo piü Venezia gover- entrambi sindaci di Capodistria, con Adriano Balbí, nata dai succéssori della Vénetaaristocrazia, le cíttá ¡Ilustre geógrafo veneziano e con il márchese Giaripaolo dell'lstria fóssero ¡iberamente riéntráte nel pierio e libero Polesini, con il quale rimarrá in amicizia per tutta ¡a vita.•'-.'^ esercizio .de¡..1óro :.politic|:e {Volpis, 1909, 24 sg.; Venturini, 1910, 833-835; De Ver- uso non offendesse nessuna legge, ríe Divina né Limana. gottini, 1920, 219).3 Poiché la penisoia cí'Sstria era povera, per non essere 3 NeN'opera di De Vergoifini la data di moríe di Agostino ê errata (De Vergottini,-1920,-:219).-.'--- 4 i) Volpis dice che re di Sardegna rr.ï Vifiorio ¡1, m¡! ir. (¡¡„•(■■ili ;;nn¡ :ngm>v;> Velorio Arnt-dci; Mí {Voipis,i909/27-23; DB!, 20/1977, 197; EZS, 1994, 2Ü01-2002). 131 ANNALES 14/'98 Maria Pi a NICCOU: EPISTOLARIO TRA AGOSTINO CAKLI-RUBBI £ GIOVANNI ANTONIO PASQUAL! (1770-1 782, ! 7S7), 1 29-140 esposta aile prepotenze dei nemici confinanti, era ne- Venezia passasse alta Sardegna, per poter chiedere al re cessaria una "Costituzione di Sovranità", che ne! pen- nuovamente un impiego, ma cid non avvenne perché siero di Agostino era appunto ia dedizione voiontaria Venezia rimase alia Francia. Quindi cerco d'ingraziarsi nei termini indicati in precedenza, e sarebbe stato aus- Napoleone Bonaparte, se ri vendo un saggio Sur la Mai- picabile per lui che i notabili di Capodistría firmassero son Bonaparte, e finalmente nei 1812 fu nominato a questo atto di dedizione. Milano regio delegato per il ricupero dei documenti Nelio stesso tempo Agostino cercava di dissuadere i appartenenti all'Archivio diplomático milanese, dtspersi due Comandanti francesi di terra e di mare dall'invadere negll archivi demaniali del veneto; nell'agosto dello i'istria pronosticando loro una sicura disfatta ad opera stesso anno passé presso l'Archivio generale di Venezia, dei contadini inferociti attaccati al Governo veneto. come aîunno assistente gratuito e, nei 1816, venne no- Si rivolse ai due sindaci di Capodistria, Nicolô del minato capo deH'Archivio dei Frari, dove rimase fino Bello e Nicolô Baseggio, per convincerli ad aderire a alla-morte, avvenuta nei 1825 (Volpis, 1909, 35-43; questa dedizione: trovô ascolto solo nei primo, che si DBl, 20, 1977, 197; Tomizza, 1991, 175; Povolo, 1993, fece suo portavoce presso gli aîtri nobiii délia città, 75-94). senza riuscire comunque ad intaccare la loro fedeltà a Egli fu un grande studioso, ed esistono molli suoi Venezia; incitó pertanto Agostino a recarsi personal- scritri su svariati argomenti: Osservazioni sopra i Fede- mente a Capodistria, ma neppure lui ebbe successo. commissi nello Stato Veneto; Mémoire sur les Droits et Quest'ultimo tornó quindi a Trieste e si rivolse al les Convenances de l'Autriche sur l'îstrie, et sur quel- governatore Pompeo Brigido, il quale gli si conferrriô ques Provinces de Terreferme Vénitienne; Saggio poli- favorevole alla dedizione. Fu deciso allora di convocare tico ed economico sopra Trieste; Saggio di ricerche so- una conferenza di tutti i maggiorenti preparatoria alla pra la genealogía délia famiglia Carli; e tanti aîtri, tutti convocazione del Consiglio. manoscritti, l'unico (avoro stampato di Agostino è la Gli intrighi di Agostino e degli altri nobiii non erano Dissertazione sopra il Corpo di S. Marco Evangelista, rimastl del tutto ignoti al popolo; gli animi si erano riposto nella R. Patriarcale Basílica di S. Marco in Ve~ eccitati e, quando la sera del 5 giugno si ebbe notizia nezia, opera dedicata allô zio Stefano (Volpis, 190' . - dei d¡5ordini successi ad Isola, dove il sindaco era stato 78; Venturini, 1910, 834 sg., 844; DBl, 20, 1977, 197; ucciso perché sospettato di essersi accordato con gli Tomizza, 1991,174). imperiali, anche a Capodistria scoppió una terribile Quando lo zio Stefanb mon nei 1813,Tasciarido ad sommossa dévastatrice, durante la quale gli insorti Agostino solo un piccolo vitalizio ed il resto deil'eredità entrarono nella casa del conte Stefano Carli, convint! al comune di Parenzo, egli intentó una causa per far che vi fosse custodito lo Stemma impériale porlato dal annullare questo testamento che a lui pareva pazzesco: nipote Agostino. Delusi per non averío trovato, si ven- egli era l'unico nipote e quindi secondo le leggî cloveva dicarono sui proprietario, derubandolo e picchiandoio. essere l'unico erede. Questa causa passô per í diversi Nella stessa notte anche altri nobiii subirono violenze. governi che si succedettero, dal ricorso all'lmperatore Per placare i disordini, i due sindaci ed il vescovo Napoleone, ali'imperaîore austríaco, ed ebbe ui: i"-■: riunirono i nobiii nei Duomo e li persuasero a giurare molto lungo, perché anche la moglie di Agostino, dopo fedeltà a Venezia: gentiluomini e plebe si scambiarono la morte di lui, scriveva a Gian Paolo Polesîni di quindi il bacio délia pace. Tomata la calma, tre giorni interessarsi di questa causa (AST, Fondo Carli;5 SAFVG, dopo l'esercito austríaco occupé la città senza coipo Fondo Polesini;6 Volpis, 1909, 40 sg.; Venturini, 1910, ferire (Volpis, 1909, 28 sg.; De Vergottini, 1920, 218- 845; DBl, 20,1977,176; Tomizza, 1991, 174). 228; Quarantotti, 1954, 14 sg.; D8I, 20, 1977, 197; Tomizza, 1991, 172-173; Povolo, 1993, 74). LELETTERE Agostino, che era in parte responsabile di questa sol- levazione, sperava che alla venuta dell'Austria avrebbe La corrispondenza tra i due personaggi reperita nel- avuto un incarico dall'lmperatore, e perciô si recô a l'Archivio di Stato di Trieste è microfilmata (nelle bobine Vienna rimanendovi dal 1801 al 1804, ma non riusci ad Nu 1434, 1435,1436). Questi carteggi sono raccolti in F. ottenere ció che voleva. Ritornato a Trieste, nei 1807 si Majer Inventario dell'antico archivio municipale di trasferl a Venezia con tutta la famiglia, ed andô ad Capodistria (Capodistria 1904). abitare in una casa di sua propriété a San Barnaba, dove La corrispondenza inizia nell'anno 1770, quando rimase fino alla morte, Egli sperava vivamente che Agostino era un giovane studente e termina nei 1782, 5 Le lettere microfilma!«' sono identificate dal numéro cil bobina 1426 ë dai seguenti numeri di fotogramma: 48 (marzo 1813), 52-53 (18 settembre 1814), 54-60 (15 tebbraio 1815), 63-69 (27 aprile 1818). 6 Lé lettere seguenti sono raggruppate nella btista contrassegnata dai numéro 62: 12 maggio 1825, 31 maggio 1825, 26 febbraio 1826, 1S aprîîe 1826; nelîo stesso gruppo sono incluse altre lettere dei 1827 che parlano anche di questa causa coi comune di Parenzo. ANNALES 14/'«)8 Maria Fia NICCOLl: EPISTOLARIO TRA AGOSTINO CARU-RUBI5I E GIOVANNI ANTONIO PASQUALI (1 770-! 782, 17(37], 129-Í40 con l'aggiunta di una lettera de! 1787, e consta di 283 signora é descriíta la ricerca de¡ cagnolino avvenuta a Iettere, le quali sono state scritte tutte dal Pasquali ad Milano (Epist., I, 17); dalle altre iettere si deduce che Agostino. Agostino chiese al Pasquali di fargli avere, anche tramite altre persone, notizie di questa "dama" che viaggiava in L'ARCOMENTO PRiNCIPALE DELLE LETTERE : Italia. Proseguendo nella ricerca, si apprende che questa signora diventa una donna da marciapiede e succes- L'argomento prindpale trattato in questé iettere verte sivamente si arrímala: tra le tante cittá in cui viene su libri di ogni genere dell'epoca e non (essendo ap- notata la süa presenza, i'uitima é Brescia (Epist. I, 18-20, punto lo scrivente un libraio): letteratura, filosofía, sci- 23-27, 29-33, 37-39, 44-46, 49, 51, 56). ertze, diritto, monete. Vi sono elencati libri stampati dal : La Swainston é un'inglese che compare neile Iettere padre di Giannantonio (Giambattista Pasquali), come ad dai 1774 a proposito della sua relazione con Agostino, e esempio le Opere di Machiavelli, di Genovesi, la giá continua ad essere nominata fino al marzo 1780. Ago- citata opera di Pietro Verri, íe "Osservaztoni che servono stino deve aver chiesto a Giannantonio di trovare una di continuazione kl trattato di Teofilo Gaílaccini sopra camera per questa signora che da Milano, dove era gli errori degli architetti"; del Visentinf (Epist., I, 171; insieme a luí, doveva recarsi a Padova: i! Pasquali esau- Epist., ¡I, 245); Opere di Dante Alighieri (Epist., II, 365), disce il desiderio dell'amico e trova l'alloggio richiesto a Opere di Muratori e Goldoni, Opere di Gian Rinaldo Padova. In seguito va a prenderla personalmente per Carli (Dónaggio, 1995,12 sgtJ 39-91). Si paria anche di condurla con il Burchiello a Venezia, dove le aveva gilí libri stampati da altri, ed a proposito di questi vengono trovato una sistemazione (Epist, I, 168, 170-172, 174- ríportati in certe Iettere anche i cósti, i destinatari e i 182, 187-188). Giannantonio aliora scrive che questa loro debiti con il mittente, specificando anche somme : signora, quando parla di Agostino lo chiama "Mister precise e con lunghe ripetiziom di debiti e crediti ira i Carli" e, desenvendo il carattere della donna, dice che é committenti (Epist, I, 15-16, 22, 42, 44, 201-203; Epist,, "fastidiosissima in tutte le cosse, tanto in quelle de II, 212, 220-221, 244-246, 253-254). Vi son o de scritte camodo che in quelle de provisión da bocca, no la sdíverse monete, ad esempio ducati, fiorini, zecchini, ¡iré trova l'alogio bon, la se lamenta del letto, del soffá venete, íire milanesi, gigliati ed altre (Epist., i, 14-16, [divano], delle careghe [sedie], dei sol [solé], dell'aria e 21). de tutto quel che ghe passa per la fantasía, e a ogni Rígüárdo ai íibri nomináti neilé Iettere, sembra di lamentazion ghe vien in proposito Parigi o Londra. Bon! elevare che aícune volte Agostino metteva in contatto Per magnar no la trova gnente de so gusto, i legumi no con i! Pasquali per suo tramite certi librai ed editori, ad xe boni come quei de Londra, i xe piíi cari che a Parigi, esempio il Barell7 e l'Osterwald; altre volte invece Ago- la carne, i polastri, i colombini e tutte ie altre spezie de simo procurava direttamente i libri al Pasquali (Epist., i, volatili no xe trovai boni da ela. I frutti no xe quei de 113; Epist, il, 233, 400). Si legge che talvolta qu- Londra, perché la i se cava dall'albero al momento che i est'u!timo mandava dei libo ai suoi clienti tramite xe fatti, e la qualita xe infinitamente megio dei nostri. El Agostino (Epist., I, 120-121); oppure gli chiedeva di pro- pan xe negro e duro, ma a Parigi fe una cosa del- curargli dei ciienti che comperassero dei libri, promet- I'uitima squisitezza, che in confronto del nostro ei do- tendogli ; un utile suüe ordinazioni (Epist, 1, 171). Il varave valer un franco. El vin xe pessimo e caro e cussi Pasquali procurava libri anche per ío stesso Agostino in tutto quel che ia pol imaginarse. Bona che no la ghe (Epist., I,: 186), e si offriva poi di venderé libri per conto trova gnente de cativo in tei vovi [uova], ma forsi nol la di quest'ultimo (Epist, N, 263-264, 306-307). dirá, ma ghe scometto che in la so anema la dise che i xe piü dolci a Parigi. Chichere [tazze], cogorne [caf- LE DONNE DI AGOSTINO fettiere], piatti, scuele e tutto quel che xe insserviente alia tola [tavola] xe ordinario, mal costruido e caro. No Anche le donne frequentate da Agostino costi- ghe posso dir altro, perché za la se deve imaginar ei tuiscono oggetto di corrispondenza ed a tale proposito resto. Xe una cossa bona, che la trova la cittá bella e la una lettura approfondita ha portato alia distinzione tra la ghe piase assae, ma mi credo perché la xe singolar in "donna del cagnolino" separata dal marito, e la Europa" (Epist.,!, 189-191). Swainston: sono infatti due persone diverse e non una Le signore venete non desideravano frequentaria sola, come invece viene affermato dai Tomizza (To- perché non poteva dimostrare che lei fosse realmente mizza, 1991, 165). Della prima Ü Pasquali inizía a scri- quella che diceva di essere> e Giannantonio dice che vere neí marzo del 1771 fino ai novembre delio stésso basterebbe una lettera dei frateüo per consentirle di anno. Nella prima lettera in cui é nominata questa esseré accettatá dalla societá verieziana (Epist., I, 194- 7 Barell. libraio francesé che viveva a Milano (Epist., I, 53, 64-65, 118, 121-122; 146}. Per le aítré lettéra dove egli é hominato si rimanda aü'indíce dei nomi dnll rpistolnrio. ANNALES 14/'98 Maria Pis NtCCOLt: EPISTOLARIO IRA AC0ST1N0 CARU-RUS81 E GIOVANNI ANTONIO PASQUALI (1770-1782, 1787), 129-140 196): da ció si deducé quiridi che • non era sposata, trate!Ii desiderava andaré al Consiglio.8 mentre la signera de! cagriolinô era anche separata. La Nei 1782 vennero in visita a Venezia i "signori del Swainston si trova a Venézia dai rnaggio 1774 e nei Nord", cioè gíí eredi al trono délia Russia, il'gran duca mese di novembre di quell'anno parte per Firenze e Paolo Petrovic e sua moglie Maria Teodorowna; nelle prosegue poi per Roma (Epist., i, 199), Nei 1778 questa. lettere viene riportato che i veneziani per questa oc- signora ritorna a Venezia, dove il Pasquali aveva trovato casione avevano intenzione di organizzare degli spet-. una camera per leí e una per un suo amico inglese che tacoli: una festa in píazza San Marco, carri trionfali, iliu- aveva conosciuto a Roma, ma poi ¡a signora lo aveva minazíone di tutta ta piazza, teatri e baili, e per tutti "messo in croce" perché le trovasse anche un appar- questi íesteggia menti '.'sí sarebbero spesi circa 1500 du- tamentó: per lei e per quesío amico che, sembra, fosse cati {Epíst, IÎ, 403-406; Romanin, 1975, 187; SCV, I,: pittore. A tale proposito Giannantonio scrive che la 1985, 642).-' ::. Swainston si comporta in modo strano, è sempre : in .. . ... collera con tutto ¡i mondo, ora trova Venezia il piu bel LA CAUSÀ CONTRO JL PADRE paese del mondo, ora il peggiore, è diventata vecchia, : piena di pregiudizi ecl è sempre di pessimo umore Délia causa intentata da Agostino contro il padre per (Epist., Il, 267-269). Dopo un certo periodo si stanca otténere l'eredità materna, Pasquali comincia ; '-..::■.-. ■ proprio délia signora perché non le va mai bene nulla: dal 1779, quando il ricevente si trova a Ginev-. i ¡ ¡i ..- vuole sempre partiré. Prima voleva anclare in Svizzera, occupa uno spazió nbtëvoie nelle lettere di <;..:: :¡- poi a Parigi e ora vuole tornare a Roma, e aiiora odo. Agostino aveva dato Tincarico di preparare questa Giannantonio scrive: "Ma che la vaga dove la'Vóí;.ché causa al Pasquali, il quale trova l'interveniez- la staga qua o là poco m'importa" (Epist., I!, 274-275). curatore), cioè la persona che prendeva nelle sue maní La Swainston era rimasta a Venezia un anno e Pasquali la pratíca, che era un certo Salvatore Marconi, e si racconta all'amico che durante tutto quel periodo lo accorda con gli ávvocati Giambattista Cromer e [Tom- aveva maltrattato parecchio con tutta una serie di maso] Gallino. Egli si intéressa anche per la scelta dei "malagrazie" (Epist., Il, 328-229, 334, 344). : due gitidici arbitri: uno era Lauro Querini ■.'■ñipóte di Oltre a queste due donne è presente una terza, una Angelo Querini-, i'altro Matteo Dándolo, il quaie prima certa Peppina, nominata comunque solo in sei lettere di arrivare alia discussione delta causa era stato so- cíal 1775 al febbraio del 1776. Per questa signora Pep- stituito da un altro giudice, perché era stato messo agli pina ¡I Pasquali ha l'incarico da Agostino di comperare arresti. un anello a Venezia e di spedirlo a Milano: nelle lettere Nell'aprile del 178*1 Pasquali spedisce ad Agostino; vi è una dettagliata descrizione dell'anello e del costo la copia délia sentenza a suo favore (Epist.-, 11,-298, 301- (Epist,, II, 217, 219-220, 229, 237-239). 302,306-308,310-312,315-321,323-326, 328,331, Nel 1781 Agostino fu anche in corrispondenza con 335-337, 339-342, 345-351, 353-354, 359, 361-369, la signora Ludovica Zaguri (Epist., I!, 389, 391, 395, 371-374, 376-378/ 384-392; Volpis, 1909, 21-22; 397, 399). Venturini, 1910, 833; ZiSiotto, 1914, 269; Ziliotto, 1944, 235: Ziliotto. 1916, 27; De Vergotiini, 1920, 219-220; VISITE DI PERSONALITA' REGAL! /■ Vianello, 1935; 113; Cossar, 1949-1950, 265-266, 269- 270, 309-311; DBI, 20, 1977, 1 97; Tomtzza, 1991, 169; in una Jettera del rnaggio 1775 viene riferita la visita Povolo, 1993, 74).: : .. a Venezia dei fratelli d'Asburgo : (Giuseppe II. Pietro .. . Leopoldo, Ferdinando e Massimiliano) e si legge che ii LE GUERRE DI QUEGLí ANNI 27 di quel mese verra fatta la regata per Sua Maestà, che questi arciduchi si divertivano come bambini, "i zira per Vengono riportati anche fatti delle guerre di quel la città correndo come cervi, perché la zente se ghe fola periodo. In una lettera del 1772, Pasquali scrive che a adosso, no i vol gnente, perché i vol esser incogniti (...)". proposito delle notizie ricevute da Costantinopoli in re- Pasquali racconta che il gran duca di Toscana parlava iazione ai torbidi avvenuti a causa delle trappe pretese sempre col Tron, che l'irnperatore lo stimava molto, e del ¡a Russia. "Nel divan, tegnù doppo le nove el Mufty che il giorno dopo la regata l'irnperatore con i suoi ha fatto una protesta al Gran Signor, che quando so 8 Giuseppe II (Vienna 1741-1790), fu imperatöredal 1765, e si recö a' Venezia ne! rhaggiode) 1775 assleme ai suoi fratelli, Pietro; Leopoldo gran duca di Toscana, Ferclinarido governatore deüa Lombarclia, che nei 1771 inizio la linea Asburgo-Este avendo sposato la figlia dell'ultirno duca di Modena, e Masstmi llano cheaveva circa sedici anni meno di Giuseppe e che nel 1774 era entrato nell'Ordine Teutonic©, dove, diverme gran maestro (Epist. li, 218-219; Romanin, 1975, 128; Venturi, 1990, 190-191). Le note blografiche clei personag'gi citati sonort port ate da piü fonti: Giuseppe 11 ffURL, Vtl, 1968, 228); Pietro Leopoldo (EURL, VIII, 1968; ■ j 726-727;:AA:W., 1980, .197); Ferdinando (EURL, VI, 1967, 276-277; CE1CA, VIM, 1974, 390; Venturi, 1937, 475, 668, 676, 804-805; GDEU,'!I,"19S8, 356; Crankshaw, 1996, 156-157, 297); Masslmiliano (Crankshaw, 1996, 233, 297). ANNALES 14/'98 Mana Pía NICCOU: EPISTOLARIO TRA AGOSTINO CARU-RUBBI t GlOVANN! ANTONIO PASQUALI (1770-1/82, 1787), 129-140' Altezza fosse del parer e condissender el volesse a una bensl vederü mansueti (.-..)" (Epist., il, 324). Nel luglio pase tanto vergognosa, el lo consegiava a partir dal !m- 1780 í¡ Pasquali scrive che le gazzette sono piene delia pero e tornar nell'Asia, se nol voleva restar vitima del presa di Charleston da parte degli inglesi, i quali per popolo furioso". Quindi in forza di questa protesta e da questo si pavoneggiaho (Epist,, II, 363; EURL, Vlll, 1968, aitre notizie avute da Petersburgo, si dice sciolto il 72-73; GDEU, IV, 1988, 765). congresso, e discorre di un'alleanza tra la Porta e Per inquadrare il periodo storico durante il quale l'lmperatore. : veniierb scritte queste lettere, va aggiunto che proprio in Nel 1773 il Pasquali sc.rive: "Mi gbe vogio dátdelle quegli anni (1772) si ebbe la prima spartizione della . novitá e le xe queste: da Vienna li 27 áprile 1773. In Polonia tra la Russia/l'Austria e la Prussia, causata dal- corte il tutto é nella magior inquietudine/ un corriere l'intervento russo in Polonia e dalla conseguente guerra viene e l'altró parte, il ministro di Francia ne riceve russo-turea (Berengo, 1962, 519 sg.; AA.VV., 1974,245- quasi ogni giomo uno. 11 generalé Nadasti é stato pre- 247; Romanin; 1975/145-147). mucosamente qui chiamato, Sono di gilt dieci giórni che Quando t;li americani si ribellarono alia madre Sua Maestó l'lmperatore non concede ad alcuno udi- patria chieséro aiuto all'Europa: Beniamino Franklin si enza, trasferirsi per qualche mese nella Transilvania. recé in Francia a perorare la ¡oro causa e, grazie a tale Finalmente insorgera una guerra di pastage úniversale. Il intercessione, la Francia si al leo con l'America dichi- ministro d'lnghilterra a Berüno é pártito senza prender arando quindi guerra all'lnghilterra. La guerra si estese congedo dalla corte" (Epist, 1, 82, 127-128). In una let- poi a tutte: le partí del mondo. Nel corso di questo teia deU'ágüsto 1778 Pasquali sc.rive a proposito delle conflitto ci fu la presa di Charleston descritta nelle ifet- armate austriache e prussianei: "leri ho parla con un tere di questo epistolario (Epist., II, 363; Romanin, 1975, officiai de rango, che per nífnri dell'armarin xa nassá 148-153). qua per andar a Fiorenza, e: ché'- m cinque zorni c smezzo l'c" vegnü da Brinne nella Moravia, el me dise 1 PETTEGOLEZZI che mai xc nato inconlro de far" la guerra formal, ma -bensi delle piccole scaramuccie di 60 a 100 omeni, che Pettegolezzi e fatti della vita quotidiana cóstitui- ora sa persa da una banda ed ora daü'aitra, ma gnente scono argomento di molte lettere, come ad esempio i! de piü. Che 11 re di Prussia á za principia coi so modi fatto che il Pasquali si lamentava delle troppe feste: feste forti :de agir, che i iniíDeriali usa con le truppe prussiane comandate, feste votive, feste di Palazzo, in tutto circa tutta la bona grazia, e in cambió lu usa co t imperiali duecentoquaranía giorni, e questo era negativo per il tutto il rigor. Mi no so cossa sara alia fin dei inglesi e commercio. .francesi, ma sarave una gran bona cossa che i inglesi Egli esprime il disagio per la morte repentina del fusse un poco bastonai, perché la so superbia scomenza Doge Alvise Mocenigo IV: "Zioba che vien i dará fora le a esser molesta a tutti i Principi" (Epist., H, 285-286). In ose della so morte, sabo se fará el mortorió e doménega iun!altra lettera scrive che tutte le novitá da lui possedute se principiará i conseggi per la creazíone de Correttori a riguardo della guerra sono che í francesi ora sono (...)": ne dovevano essere eletti quarantuno che aveváno morti ed ora sorio resuscitati, ora gli inglesi sono vin- i! compitó di nominare il nuoVO Doge in Un periodo di citoii ed ora no. Martedf si parlavá della bravura delle circa Venti giOrni, e a Palazzo laVorava solo l'Avógador armi austriache, tutto questo é andato in fumo il mer- de común (Epist., II, 298-299). A tale proposito poi dice :coledi seguente, perché le lettere non dicévano riullá di. che la morte del Mocenigó eTelezione del Renier aveva questo (Epist., ¡1, 290). Nella ioüern del 10 aprile 1779 iaUo perdure 1a testa a tiltil ¡Epist., 11, 301-302). Giannantonio scrive che in tutti i fagotti [pacchi] si trova In un'altra lettera parla della signora Zenobio, donna scritta la perdita di Pondicherry da paité dei francesi, stravagante e indocile che, quando anni prima faceva quindi vinta dagli inglesi.9 in un'altra lettera del 1779 si l'amore col conté Cario, "ghe piaseva vederlo a delirar e legge che Pasquali é molto ínteressato dalle novitá che a far delle putelae in publico e in privato" (Epist., I!, Agostíno gli da delle navi francesi, ma dice che loro 314); sembra che questa donna prima fosse stata sposata sono piü inglesi che francesi, perché questo é loro con un Morosini, perché viene riportato che le era interesse (Epist, II, 322); e continua in un'altra lettera: morto un figlio Morosini (Epist., 11,314). "La ringrazio delle novitá de guerra, ma vorave umiüada Alírove viene narrato che il conté Alvise Zenobio si l'alterigia inglese (...)" (Epist., 11, 324); 1'11 setiembre reca con sua sorella e suo zío nell'isola di San Secondo scrive: "(...) io non desidero la disfatta degli inglesi,ma dove la sorella Alba é data in sposa al figlio del signor 9 Pondicherry, cbstruitá dai francesi (1674-1683) come'emporio per contrastare la penetrazíone olandese nelie índíe orientali, piü : volte conquistata dagli inglesi nel secolo XVIfí, fu rioccupata clalta Francia nel 1816, che Sa tenne sino al 1954 quando, in seguito a un referendum, entro nell'Unione Indiana (Epist,H, 307; EURL, Xl¡, 1970, 32-33; GDEU, XVI, 1990, 333; EZS, 1994, 1424), . . 135 ANNALES 14/'98 Mará Pis NICCOU; EPISTOLARIO TR A ACOSTINO CARI l-KUEi 81 E G !0 VAN NI ANTONIO PASQUAII (1770-Ï782, ¡707}, 129-Î4Û Dartiete Farsetti. Dopo la cerimonia sono andati tutti a Santa Bona sopra Treviso, dove hanno pranzato e ce-nato e poi gli sposi sono stati accompagnati e cbiusi dentro alia ¡oro camera da letto dove si doveva íare "il sacreíizio". La sposa pero, non accetta l'assalto del lo sposo, si mette a gridare e non vuoJe consumare il matrimonio dicendo: "no so cossa dir, son obbligada as-sae alie vostre attenzion, ve saro memore aíl'avvegníre, ma sapié che no ve posso amar no basta, ma gnanca soffrir e quando inssistessi, soccomberó con questo pe-rd, che ancuo sará el primo e ['ultimo zorno della nostra unión". Lo sposo a i lora, dopo aver rícevuto un tale colpo ed essendosi reso conto dell'accaduto ha aperto la porta ed é uscito a raccontare tutto ai suoí parenti, i quali sono tornati immediatamente a Venezia pensando alio scioglimento del matrimonio, prima deí quale il conté Alvise non sarebbe potuto partiré per il suo viaggio a Parigi, gia programmato da anrti. Il fatídico scioglimento verra poi concesso da Roma nei 1781 (Epist, li, 359-360, 362, 399). Pasquaii scrive ail'amico anche a proposito del padre di questi, Gian Rinaldo Carli, e dice che non riesce proprio a capire dove questo signore abbia visto che un autore vívente faccia ristampare un suo libro con aggtunte, essendo ancora da esaurire la prima stampa, senza prima mettersi d'accordo con chi ha messo fuori i denari per queila: questo aveva fatto, comportandosi veramente male, Carli padre al figlio Agostino per il suo libro "L'Uomo libero" (Epist., II, 318-319, 330). Un'aitra notizia che si legge riguarda la loro "guerra con la Corte di Roma". Nei marzo 1781 Pasquaii scrive che "é svanita": c.'erano state delle ostilitá con i ferraresi perché avevano chiuso ¡I canale che da Rovigo entrava nel Po e che serviva perla navigazione; i veneziani si erano difesi ed i ferraresi erano venuti in trecento a chiudere il canale. I veneziani avevano mandato un presidio a Rovigo con degli ordini segreti, i ferraresi si erano ritirati, e le cose sembravano finite (Epist., II, 387). Da un'aitra parte scrive che consegnerá una iettera alia signora Giulia e dice scherzando: "(...) ma la me perdona, metter un homo zovene visin a una desmessa, e rídurlo a far un sacrefizio, xe vero me desmentegava ghe xe el sior Anzolo" (Epist., !, 128). Questa signora Giulia era piti vecchia del Querini, ed aggiunge che era anche destino del signor Angelo Querini e di tutti i suoi antenati di innamorarsi di donne piü vecchie (Epist., I, 164). Pasquaii dice che la signora Giulia era gelosa del Querini e che trattava male le donne, e non avrebbe voluto che se lui le avesse presentato la Swainston, la Giulia i'avesse trattata male (Epist., 1,170). Giannantonio racconta ail'amico di aver dato a delle donne la notizia che una signora era rimasta incinta alia veneranda età di 64 anni, perché si potessero consolare pensando che potesse succedere anche a loro: in tal modo si sarebbero sentite più giovani (Epist, II, 356). in data 2 setiembre 1775, Pasquaii scrive: "L'amigo (...) zioba passa la portà in Mazzor Consegio con aplauso universal e con replica di sbatue de man. L'affar xe questo, che íu a chiamà a rifletter quel corpo, perché se cambia la lezze instituida alia se rata del Consegio, che voleva che le parte de grazia, le despense de Regimenti etc. fusse sempre con 800 balle de si, ma che in allora i gera 1500 de numero che bailotava, e adesso quando í'é un Consegio pien í xe 740/50 e rarre volte 800, alia so domanda ghe xe sta rísposto dal Consegier e ghe xe sta promesso che drento dei 15 zórni Sua Ecceííenza sará servio. Che replico sta so parlata xe stada aplaudía da tutti (,..)".10 In tre lettere del 1772 Pasquaii dice che Angelo Querini è costernato ed imbarazzato a causa di un ñipóte che gli aveva fatto causa per interesse (Epist, I, 64, 66, 72-73). tn aícune lettere del 1773, Giannantonio scrive che era in corso una causa di un certo Bettolini, che i! Querini aveva mandato al Senato quando era giudice inappeilabife del Magístrato del Sai, e che questa causa era stata accettata daS Senato, ma ti figlio del Bettolíni si era dato tanto da fare per muovere tutti i corpi dei Quaranta, perche dicesse al Senato che quel decreto era mal ¡nteso dal Senato stesso, e da tale fatto vengo no intessuti moltissimi pettegolezzi, come ad esempio che fa Giuííá arnica del Querini avesse cercato di n¡:i¡i!: ■ pere il Bettolini (Epist., I, 138-139, 143, 145-150). Viene riportato anche un altro pettegolezzo, dove sí légge che la Svezia era stata fortunata perché la regina madre del re Gustavo Eli aveva avuto dei figli rnaschi: essendo sorel la del re di Prussia aveva il suo > sangue, ed aveva sempre tentato di avvelenare chi non voleva assecondaria; era stata una pessima moglie e cattiva regina, quindi se non avesse avuto maschi, morte del buon re suo marito, leí sarebbe rimasta la padrona, e... "addio Svezia sicuramente".11 10 Qu¡ si parla di Angelo Querini, nato a Veriezía nel 1721 e morto nel 1796, patricio veneto, che rivesíi !a carica di Avogador de Común; nei 1761-1762 tentó una riforma interna della cosiituzíone venezíana, ma verme arrestato e rinchitiso nel castello di Verana, ín seguito ebbe altre canche, l'uitima deMe quali fu di Censore (Epist. 11, 226, 231-233; BMSlA, 1, 1834, 320-322; ZMiotto, 1914, 197, 204, 221; Vianello, 1935, 112; LIST, Vil, 1965, 79; EURL, XII, 1970, 402; SCV, 1, 1985, 32, 37, 71, 495, 582, 612 sg.; SCV, II, 1986, / 68, 140 sg„ 373, 403; CDEU, XVI, 1990, 903; Venturi, 1990, 15 sg., 100-101, 190, 194; Toinizza, 1991, 165; Del Negro, 1991, 11 II re di PriJssía era Federico lí Hohenzollérn ¡I Grande, méñtre la regina di Svezia nominata nelle lettere era sua sorella, Luisa ;(Épist; íl, 2fiS-2ñ6; EURL, VI, 1967, 250; GDEU, VIH, 1988, 95 sg.). ANNALES 14/'98 Mavia Pía NiCCOU: EPISTOLARIO TRA AGOSTINO CARL1-RU8BI E GIOVANNI ANTONIO PA5QUALI (1770-1732,1787), 129-140 RICERCA PER UNO STUDIO trebbe pensare che questi fosse uri ¿eclesiástico: dalla sua biografía emerge invece chiararnente che era un Per svolgere uno studio sulla famiglia Michieli, Ago- laico. Giorgio 8affo nacque a Venezia nel 1694 da una stino aveva chiesto ai Pasquali di fare a Venezia delle modesta famiglia de! patriziato veneto detto di toga e ricerche su questo argomento: dalle íettere si apprende morí nella stessa cittá nel 1768. Venne chiarríato Zorzi che questa famiglia in origine proveniva da Roma e si Al vise i n onore dei due nonni. Nei 1714 venne am- chiamava Frangipani. Un componente di qüésta farrii- messo ai Maggior Consiglio cinque anni prima defl'etá glia, che si chiamava Angelo, era giunto a Venezia pri- canónica. Fece carriera nelle magistrature giudiziarie, ma deli'anno milie; un altro, chiamato Doménico, fu che ii governo delta Serenissima riservava tradizionaf- Doge di Venezía e partecipó alte crociate (Epist., lí, 308, mente al suo ceto, e nel 1732 venne eletto per la prima 313, 342, 346, 348, 363, 374-375).12 volta nélla Quarantia criminal, e fu quasi serhpre presente nei consigli giudiziari fino alfa morte. La sua ALCÜNl PERSONAGG! CJTATÍ fama fe legata alia sua poesía "barona" (alia buona), :: ■' licenziosa, in dialetto véneziano. La sua opera e riunita Andrea Tron nato nél í712 e morto riel 17á5, faceva nelía Raccolta universale, uscita postuma in quattro parte di una nobile famiglia veneziana. Fu eletto sena- Volumi stampati a Venezía nel1789 con la falsa datare e successivaménte Savio Cassiere del Consigüo; a tazione da Cosmopoli. Intervenne nelle polemiche trentatré anni ottenné la nomina di ambasciatore a teatralí contra Cario Goldoni a favore del Chiari in Parigi, poi a Vienna e in seguito, senzá tregua, passava un'epistola di critica al Filosofo inglese 1754 (Comisso, Savio agí i Ordini, Savio alia Mercanzia, ambasciatore 1941, 94-96; EP, 1, 1962, 332; DBI, 5, 1963, 163 sg.; all'Aia, a Madrid, alia corte Pontificia e consigliere dei EURL, II, 1966, 240; GE1GA, 111, 1972, 179; GDEU, ti, Dieci. Nel corso di quasi cinque lustri di attiviía política 1988, 757-758; Venturi, 1990, 12 sg.; Del Negro, 1991; il Tron si impadróm a fondo di tuttí gli affari interni ed Galasso, 1992, 592-593, 694). estemi dello Stato. Fu eletto procuratore di San Marco il Nelle Iettere viene citato un altro personaggío che si ■ 28 febbraio 1773. Nei 1778, alia morte del doge Alvise recava frequentemente a Venezia, il dott. Ciuseppe Mocenigo, si candido alia successione contrapposto al Grotto, di Rovigo. Compositore di tragedie e cantate, futuro doge Pao lo Renier (Damerini, 1929, 114, 135, aveva rapporti epistolari con Agostino Carlt-Rubbi tra-280;:TabaccO, 1957; GEIGA, XIX, 1977, 5Í4; Venturi, mite il Pasquali, il quale pói gli riferiva frequentemente :1969, 273-277; Venturi, 1990, 141-149, 175 sg.; AA. tutte le notízie relative al comune amico. In una lettera W., 1990, 252, 352; Del Negro, 1991, 447; Donati, il Pasquali scrive che il Grotto é suo ospite e sta 1995,316-317). terminando la sua Tragedia Agrippina, che succes-Dalle Iettere si puo dedurfe che Giannantonio Pa- sivamente questi gli avrebbe scritto una lettera che lui squali conosceva personalmente il Tron (Epist, i, 77-80, avrebbe spedita a Milano assieme ad un pacchetto con-101, 121, 125-126, 129; Epist, l¡, 218, 296), ma sembra tenente la tragedia. Le opere del Grotto venivano eseche a vesse piü confidenza con sua moglie, Caterina guite aH'Accademia dei Concordi di Rovigo (SCV, I, Dolfin, nata a Venezia nel 1736 e moita nel 1793, che 1985, 473-474; Epist. I, 17, 24, 28, 31, 51, 54-55).13 amava moito la poesia. Era stata data in sposa gio- Nelle Iettere é nomínala anche la contéssa della vanissirna dalla sua famigtia a Marcantonio Tiepolo, Somaglia, zia dei fratellí Verri. Nata Antonia Barbiano di nomo di non grandi aspirazioni. Durante una villeg- Belgioioso nel 1730, maritata Dati della Somaglia, e giatura sul Sienta conobbe Andrea Tron di cui dívenne morta hel 1773, fu l'ispiratrice del gruppo di giovani che limante: in questo periodo inizíó la sua ascesa cul- fondarono nel suo salotto un'Accademia in miniatura, turale e mondana. Nei 1772 otíenne l'annullamento del chíamata deí Vegetalí, nella quale ogni componente suo matrimonio e sposo il Tron (Epist., I, 10, 64, 68, 74- aveva un soprannome: Gian Rínaldo Carii veniva chia-75, 79, 94, 97, 101, 105, 121; Epist., íl, 288, 296, 378, mato Quercia, Pietro Verri Nepente, la contéssa della 387; Rigatti, 1923, 109-111; Damerini, 1929, 33-356; Somaglia Palma. Spesso nei carteggi di Carli, Verri, Tabacco, 1957, 19-21, 35-37, 138-139; Venturi, 1990, Parini, ecc,, é ricordata col suo soprannome di La Pal-197; DBI, 40, 1991, 464-468; Del Negro, 1991, 441). ma. In seguito da questo primo gruppo si formo l'Ac-In risposta ad Agostino, che gli aveva chiesto di cademia dei Pugni, da cui nacque in seguito il CafteV trovargli i! "Códice del Baffo", in una lettera Pasquali (LIST, 111, 1958, 211, 425; DBI, 6, 1964, 200-201; Ven-indica questo personaggio come "Santo Padre Baffo" turj, 1969, 662, 673-674; Apih, 1973, 141; Tomizza, (Epist., I, 59-61, 63, 205; Epist.,: II, 249). Partendo da 1991, 144; Epist. i, 5). questo pseudónimo, senza altre inforrnazioni, si po- T2 Per le aiíre Iettere che parlano dei Michleli si rimanda al l'indice dei nomt del I'Epistolario, 13 Per altre Iettere riguardanti il Grotto si rimanda aü'índice dei nomi deÍl'Epistolarto, : : .. ANNALES 14/'98 María ña NICCOLi: EPtSTOLARIO TRA ACOSTINO CARLI-RU8BI E CIOVANNI ANTONIO PASQUAU (5 770-1782, 1 787), 5 29-140 '( > * J , - A /s V* - ¿7 'srr>c¿c/¿¿ /*t¿¿¿¿¿i /£>ULrye - /¿s ay^s fe,■ Jítí-f friarri '/rív/^ tJ¿¿c¿> rhb'ccs>» ¿tíá** pete. ¿í? lXr ^.-z yiC Jp '/z/ct'.jút o/V^T^i'-/^ flri'rríJL' ctajt/Ta-ff ??? te¿< 'iYá¿/7rC ¿2snJÍ/V-V-CAji* sr;/ ' Jy'cc-^av-'' <■ '//■ '<^ ¿í^ * ■■yxá-ú-CzrrTv'/t&respt.uf re-. ' v ¿v / < ¿2rst'cc ¿firtic.- ¿s. re* • ^ií- /^/; //- c < . ÍOsjilíl V/. p. /, v .....-.,,., .., J :....., . . é¡CtJ rtr'se.- . . . .. . /fTTt'Wrfie\ (¿trl^'n-M />c¿& /¿.'¿s* C- stJ-y:- rrJ /a» >/ía 'r' 'a 'K ! £semp/o rfe//a kttera (AST, f. 16). Primer pisma (AST, f. 16). Paolina Rubbi, madre di Agostino CarÜ-Rubbi, nata Nel 1747 si sposa con Gian Rtnaido Carli, e nell'anno nel 1723 morta nel 1749, viene nominata nelíe lettere successivo nasce Agostino (Stancovich, 1888, 303;:; nel periodo in cui Agostino aveva íntentáto la causa Volpís, 1909, 3, 7-8; Ziliotío, 1944, 183; Ziliotto, 1946, contra i I padre. Proven iva dá una famiglia molto be- 16-18; DBI/20,1977,162; Tomizza, 1991). nesfante e numerosa: i genitori avevano avuto nove figü, in tutto ii carteggio vengono citati numerosi altri dei quaii soltanto sei (tre maschi e tre femmine) erano personaggi deli'epoca, famosi o de! tutto sconosciuti, ancora in vita quando rimasero orfani ancora molto che erano legati a vario titoio ail'attivitó libraría o alia giovahi. Successivamente, morirono uno ad uno quasi vita dei due corrispondenti. tutti, e rimasero in vita solo Paolina e ía sorella Benizia. 138 ANNALES 14/'98 Mirra Pía NtCCOLI: EPISTOLARIO TRA AGOST1NO CARLI-RUB8I E ClOVANNl ANTONIO PASQUAI.I (3 770-178.2, 1737J, 129-140 ZBIRKA PISEM AGOSTINA CARUJA-RUBBIjA ¡N ClOVANNIJA ANTONIA PASQUAUjA (1770-1782, 1787). Prijateljsko dopisovanje iz druge polovice l 8, stoletja. Maria Pia NlCCOLf IT-34129 Trst, via deila Sorgente 9 '■'■■'■ '""TOvi^iFTöf Esej je'nastal'na podlagi raziskav starih dokumentov koprskega mestnega arhiva, presnetih na mikrofilme, ki jih hrani tržaški Državni arhiv. .:......■.■■•;'..■,..■ .;. Gre za prijateljsko dopisovanje med sinom Gian Rinalda Čarlija Agosiinom Čarlijem-Rubbijem in nekim beneškim knjigarnarjem in založnikom Giövannijem Antoniom Pasqualijem. Vsa pisma, ki jih je Pasquali napisal Agostinu, nosijo letnico od J770 do 1782, razen pisma iz leta 1787, ki ga je napisal pred Agostinovo poroko leta 1789. .. Prepisovanje pisem je bilo zelo težavno, saj niso bila oštevilčena in urejena v zaporedja, nekatera niso bila opremljena niti z datumom, marsikatero pa Je bilo treba šele sestaviti z različnih in ne vedno zaporednih fotogramov. Zaporedje pisem je bito treba večkrat popravljati in še zmeraj ni mogoče z gotovostjo trditi, da sedanji redosled povsem ustreza izvirniku. Drugo težavo je predstavljal Pasqualijev pogosto nečitljivi rokopis in beneško narečje s številnimi okrajšavami, v katerem je bila napisana večina pisem. Maloštevilne biografske podatke na voljo piscu je bilo treba šele razbrati iz pisem; delo je dopolnjeno z življenjepisom Antontovega očeta Glambattista Pasqualija, slovitega beneškega založnika, vendar iz drugih virov. Podrobno je opisano tudi življenje naslovnika. V pismih je govor o knjigah in z njimi povezanimi posli, o kulturi, ki je;zanimata razumnike 18. stoletja, Agostinovlh ženskah in ö tožbi, ki jo je vložit proti očetu "zaradi alimentov", o obiskih monarhov v Benetkah (obisk Jožefa 11. in njegovih bratov 1775, obisk dedičev Rusije 1782), o vojnah, ki so divjale v tistem času (rusko-turška ■.vojna,- ki je pripeljala do prve delitve Poljske 1772, vojna proti Angležem za ameriško neodvisnost in bitke med Angleži In Francozi za Pöndicherry).. Včasih naletimo v pismih tudi na kako čenčo. Razpravi so dodane biografije nekaterih oseb, ki jih pisca omenjata v svojih pismih. Ključne besede: korespondenca, Agostino Carli-Rubbi, Giovanni Antonio Pasquali .'■'. GLOSSARIO FIÖ Figlio . . . J,- ISEPPÖ Giuseppe Aicune parole veneziane che si trövano nelPEpi- MARE Macire stolario: MARIO Marito MÜGER Moglie AMIGO Amico : NEVODO Nipote maschio ANCUO Oggi PALMA Palmanova ANZOLO Angelo PARE Padre BARBA Zio SCANZELLO Mobile perlenere lescritture BEZZJ Denaro o moneta in genere ZERMAN Cugtno (Boerio, 1856) B1GONZO Cattedra tonda da cui si parlava ai pubbiico ELENCO DELLE ABBREVtAZIONt BUZZARA (Buzara) Sciocchezza, cosa fatta male CALiGO Nebbia AST - Archiviö di Stato di Trieste. CAREGA Sedia BliStA•;- Biografia degli italiani illustri nelle scienze, CRIAR Gridare lettere ed arti del secolo XV1I1 e de' cöntemporanei, a CUGNA' Cognato cura di L. Tipaldo, vol. T, la tipografia di Alvisopoii, CUGNETTÖ (Cugneto) Specie di piccola boccetta di Veriezia 1834.: vetro di cui s i serviva no gl i speziali da DBi - Dizionario biograftcö degli itäliärii, voll. 5, 6, 20 e medicina (iarmacisia) .••/.' 40,: Enciclopediä ita!iana, 'Roma. 196.3, 1964, 1977, DO . Duo. .••''.199T: DONCA Dunque ; : / V : ; 139 ANNALES 14/'98 María Pia NICCOU: EPISTOLARIO TRA AGOSTINO CARU-RUBBI E GIO VAN Ni ANTONIO PASQUALI {] 770-1782, T787), 129-MO Epist. - Epistolario tra Agostino Carli-Rubbi e Giovanni Donaggio M. (1995): Per il catalogo dei testi stampati da Antonio Pasquaii (1770-1782, 1787), tesi di Laurea Giovan Battista Pasquaii (1735-1784). in "Problemi di 1995-96, Universitá di Trieste, Facoitá di Lettere e critica goldoniana", vo!. il, a cura di G. Padoan, Atti ed Filosofía, Corso di Laurea in Storia. Inchiestedi "Quaderni Veneti", Ravenna, Longo. EP - Enciclopedia Pomba per le famigiie, vo). i, quinta Donati C. (1995): Lidea di nobiltá in Italia. Roma-Barí, edízione, UTET, Torino 1962, Laterza. EURL - Enciclopedia Universale, voil. II, VI, VIS, VIH e Galasso G. (1992): Storia d'ltalia, vol. XII, G. Cozzi-M. XII, Rizzoii-Larousse, Milano 1966, 1967, 1968,1970. Knapton-G. Scarabello, La Repubblica di Venezia EZS - Enciclopedia Zanicheili-Selezione, vol. M, 1994. nelí'etá moderna. Torino, UTET. GDEU - Grande Dizionario Enciclopédico, volumi 11, IV, Gallo R. (1941): L'incisione nel '700 a Venezia e a XVI e Vil!, UTET, Torino 1988, 1990. Basxano. Venezia, librería Serenissima. GEIGA - Grande Enciclopedia, ístituto Geográfico de Infelise M. (1991): L'editoría veneziana nel '700. Mi- Agostini, voil. ¡II, Vili e XIX, Novara 1972,1974, 1977. lañó, Franco Angeli. LIST - La letteratura italiana, storia e testi, Ricciardi, Povoio C. (1993): !l Romanzíere e ¡'Archivista. Istituto Milano-Napoli 1958, 1965. Voí. 46, lllumínistí italtam Véneto di Scienze ed Arti. Venezia. tomo III: Riformatori lomba rdi, piemontesi e tosca ni, a Quarantoítr G, (1954): Trieste e f'lstria nelí'etá napo- cura di Franco Venturi. Vol. 46, tomo VII: Riformatori leonica. Firenze, Le Monnier, delle antiche repubbliche, de i ducati, dello Stato Rígatti M. (1923): Un illuminísta trentiho del secolo pontificio e delle isole, a cura di Giuseppe Giarrizzo, ; XVIII, Cario Antonio Pilati. Firenze, Vallecchi. Gianfranco Torcellan e Franco Venturi. Romanin S. (1975): Storia documentata di Venezia. voi. SAFVG - Sovrintendenza Archivistica per il Friuli Vlli, Venezia, Librería Filippi, 3o ed. Venezia GíuÜa. Rossetto L. (1995): Tra Venezia e ¡'Europa. Per un pro- SCV - Storia della cultura veneta, il Settecento, voí. 5, filo dell'edízione goldoniana dei Pasquaii. in "Problemi; tomo I e II, Neri-Pozza, Vicenza 1985-1986. di critica goldoniana", voi. II, a cura di G. Padoan, Atti ed Inchieste di "Quaderni Veneti". Ravenna, Longo. FONTI E BIBLIOGRAFIA Stancovich P. (1888): Biografía degli uomini dístinti dell'istría. Capodistria, Priora, 2a ed. AA.VV (1974): Corso di Storia 2. Milano, Principato. Tabacco G. (1957): Andrea Tron (1712-1785) e la crisi AA.VV. (1980): Epistolario di Bernardo Tanucci (1723- dell'arístocrazia senatoria a Venezia. Istituto di Storia 1746). vol. I, Roma. medioevale e Moderna n° 2. Trieste. AA.VV. (1990): L'ltalia del Settecento. Roma-Barí, La- Tomizza F. (1991): L'ereditiera veneziana. Milano, terza. Bompiani. Apih E. (1973): Rinnovamento e illumínismo nel '700. Venturi F. (1969): Settecento riformatore. vol. I. Da La formazione culturale di Gian Rinaldo Carli. In "De- Muratori a Beccaria (1730-1764). Torino, Einaudi. putazione di storia patria per la Venezia Giulia", fonti e Venturi F. (1987): Settecento riformatore, vol. V. L!ltalia: studi per la storia della Venezia Ciulia, serie seconda, dei lumi (1764-1790), tomo L La rivoluzione di Corsica. vol. II, Trieste. Le grandi carestie degii anni sessanta. La Lombardía del-; Berengo M, (1962): Ciornali veneziani del Settecento. le riforme, Torino, Einaudi. Milano, Feltrinelli. Venturi F. (1990): Settecento riformatore. vol. V. L'ltalia: Boerio G. (1856): Dizionario del dialetto veneziano. dei lumi (1764-1790), tomo I!. La Repubblica di Venezia Venezia, Cecchini. (1761-1797). Torino, F.inaudi. Comisso G. (1941): Agenti segreti veneziani nel '700. Venturini D. (1910): Dalí'epistolario inédito di Agostino Milano, Bompiani. Carli-Rubbi. In: Miscellanea di studi in onore di Attilio Cossar R.M. (1949-1950): Epistolario inédito del conté Hortís. Trieste, Caprin, 831-846. Stefano Carli (1726-1813). In "Archeografo triestino", Volpis L. (1909): Agostino Giovanni Carli-Rubbi, sua serie IV, voil. XVl-XVIi (XLV-XLVl). Trieste. vita e suoi scritti. Capodistria, Priora. Crankshaw E. (1996); María Teresa D'Austria. Vita di Ziliotto B. (1914): Trecentosessantasei lettere di Gian un'lmperatrice. Milano, Mursia, Rinaldo Carli. Capodistriano, cavate dagli originali e Damerini G. (1929): Caterina Dolfin Tron. Milano, annotate, estr. "dall'Archeografo triestino1', serie III, vol. Mondadori, IV-Vil. Trieste, Caprin. De Vergottini G. (1920): L'lstría allá cadütá della Ziliotto B. (1944): Accademie ed Accademici di Repubblica di Venezia. In "Atti e memorie della Societá Capodistria (1478-1807). In "L'Archeografo triestino", istriartá di archeologia e storia patria, vol. XXXII, serie IV, vol. VII, (LV1 della raccolta). Trieste, Smolars. Paren/o. Ziliotto B. (1946): La Rinaldeide, di Alessandro Gavardo DeL Negro P. (1991): Poeste di Gsorgio Baffo patrizio e la giovinezza di Gianrinaldo Carli (1720-1765), estr. veneto. Milano, Mondadori, "dall'Archeografo triestino", serie IV, vol. X-XÍ, Trieste. ANNALES 14/'98 saggio scientifico originale UDC 929 Ludwig Salvator'i 895/1915"{044) 929 Marchesetti G. de"1895/1915"(044) g; "Ml ČREDA SEMPRE SUO AFF. A. LUIGi SALVATORE ECC." |7. ■■' L'Arciduca Lodovico Saivatore e la sua presenza a Trieste, quale risuita clalla sua corrispondenza con Carlo cle Marchesetti Brígida MADER ■ A-1050 Wiert, Kriehuhergasše 25/1 í ' SiNOSSI L 'autrice delinea la straordinaria personalitá dell'arciduca austríaco Lodovico Saivatore attra verso i rísultati delle propríe ricercbe sul terreno e materíali sinora inediti - come un'intensa comspóhdénzá con Cario de Marchesetti -rínvenuti In archivi pubblici e privati d'Austria ed italia. Assieme al lavoro scientifico di Lodovico Saivatore, la corrispondenza ne evidenza i contatti con altrí uoniini di scienza europei :e gli stretti legami di amicizia ed ineressi culturali con l'arciduca Francesco Ferdinando. Parole chiave: Lodovico Saivatore, Cario de Marchesetti, Francesco Ferdinando d'Austria-Este; Casa Asburgo, Nixe, Botanica, Speleologia, Flora di Egitto, Litorale Austríaco, Muggia, Trieste, Istria, Gorizia, Maiorca, Ramleh, 1895-191 Sult'Osservatore Triestino del 14 otfobre 1915 tro- sontuose aule di Palazzo Pittl" quale figlio deil'ultimo viamo la notizia della morte dell'Arciduca Lodovico Sal- Granduca di Toscana Leopoldo II (1797-1870), preferí valore d'Austria (Fig. 1), spentosi il giorno 12 ottobre a "la vita modesta del filosofo e, schivo delle pompo de! Brandéis sul fiume Elba vicino a Praga. La notizia "fu mondo e degü ónOri che spettarano al suo rango, si appresa con profondo rammarico in tutti i circoli della dedica esciúsivamente alia scienza, ... le sue numeróse cittá e per i rapporti che I'Estinto manteneva con gli opere forifiáno ün'intera biblioteca per lo piu di grossi scienziati del Paese e per Paura di schietta popolaritá volumi di gran lusso, adornad da magnifiche illustrazi- che circondava da moltissimi anni la figura semplice e oni, da luí stesso con mano maestra disegnate. Sono modesta, e l'attivita del Principe." (O.TS, 1915, 1). descrizioni di viaggi nelle piu lontane regíoni, sono Uno di questi "scienziati del Paese" fu Cario de erudite mohografie, frutto di lunghe e pazienti indagini Marchesetti (1850-1926) (Fig. 2), botánico e paletnologo ... £ non é un secco narratore delle cose vedute o deglí di fama internazionale, che fu direttore del Civíco avvénimenti stórici, ma lí suo stile, sempie forbito ed Museo di Storia naturale "Ferdinando Massimiliano" di elegante, diventa non di rado vera poesía e ci rivelá un Trieste dal 1876al 1921 (Pilleri, 1980, 8s). animo delicato e gentile, che sente intimamente queüo Marchesetti era legato da una profonda amicizia di che scrive ... Ma qüello che maggiormente colpiva nel- lunghissima durata all'Arciduca Lodovico Saivatore che l'Ardduca, era l'estrema gentilezza, con cui trattava per oltre trent'anni trascorse i mesi estivi a Zindis, nelle chtunque avesse l'awentura di avvicinarlo, cercando in vicinanze di Muggia. Nel suo necrologio Marchesetti tutti i modi di far scompartre la distanza, che passava tra (1915) lo ricordó come "uno dei principi piu colti, piü il príncipeed il semplice borghese." (Marchesetti, 1915). ¡Iluminati, piü democratici" che pur essendo nato "nelle 141 ANNALES 14/'98 Brigiiui MADER: "Ml CKEDA SEMPRE SUO AFF. A. IUIGI SALVATORE £CC."..., 141-164 jgjap Ml; jSBpBB lllll mSÊm-ftmÈi llinnH&K«^»^ Siif Fig. 1; Arciduca Lodovico Saivatore d'Asburgo-Lorena, Casa Austria, Linia Toscana. *4 agosto 1847 a Fircnze -■fr 12 ottobre 1915 á Brandéis. (Foto: B.Mader) SI. 1: Nadvojvóda Ludvik Salvator Habsburg-Lothríngén Casa Austria, Linia Toscana. *Firenze 4. 8. 1847 - "G* BrandysnadLabem 12. 10. 7975. Lodovico Saivatore fu infatti un persónággio molto particolare, non voleva mai farsi riconoscere quale membro deila casa d'Asburgo, viaggiava sotto lo pseudónimo di "Conté di Neudorf" e si vestiva ¡n modo piu che modesto, quasi trascurato, tanto che la gente, non Sapendo, chi fosse ¡o riteneva spesso un mendicante. Cosi avvenne che persino la domestica delia famiglia Marchesetti non lasciasse entrare in casa "un uomo"venuto a consegnare una Settera. Non poteva certaménte immaginarsi che l'Arciduca portásse personalmente Un mesSaggio per íI Marchesetti (Farolfi, 1972-73, 360): Era addirittúra áccaduto che anche ii capo di gabinetto del futuro imperatore Cario avesse scambiáto Lodovico per un vagabohdo ché entrava nel salóne del castéllo di Mirámare per far visita ai suoí parenti, dovendo pero poi anche ammettere che "il suo carattere dignitoso come puré ¡I suo modo di e mü-iiii;;,; facevano scomparire in un attimo l'impressi;;::!- -?.!-vorevole provocata dal suo aspetto trascurato." (roí/■-■:■.. Hoditz, 1929, 62). Appassionato di scienze naturali, l'Arciduca vi si dedicó sin da bambino, e rimpiangeva maggiormente le sue preziose raccolte di piante e mineral i piut:.i--.;o i:-,,.! il palazzo Fiíti, che aveva dovuto lasciare nel ,¡ causa clella rivoíüzione a T-irenze (Mantegnazza, 1896, 22).: Aveva ereditato I'interesse per le scienze rlal p i•.!■■(.■ che aveva stud i ato profondamente le opere di C.¡.. Ion Galiiei ed aveva fatto affiuire ai le universita toscane stu-diosi da tutfa iíalia senza dístinzione per le loro opinioni politiche (Weissensteiner, 1985, 13). Lodovico iton-pero si rifiutó di seguire una carriera tradizionale ¡n ámbito político-militare. Dopo g!i studi a Pra\-¡ '¡r, breve periodo di volontariato nella luogotenenza di Praga (Schwendinger, 1991, 38), continuó per la |¡i; jostrada scegliendo I'ambiente mediterráneo com- > v di studio. Trascorreva moltissrmo tempo in viaggio, di sólito a bordo del suo yot "NIXE" che rítenev.- ! ■ -.:■■ vera casa (Ludwig Salvator, T894, 26), perché gl ■ re-in maniera Unica la possibil ¡ta di ábbinaré il ia\ ■ - ■. ■ ■ :■■ il vivere "delnnnato istinto migratorio" (Ludwig : ■. 1911a, 11 s). Naturalmente áveVa anche dimore su Ib terraferma, tulte pero fácilmente raggiungibili (.■ ■ ; • "Nixe" (Fig. 3)..- Dopo aver scelto Maiorca ne¡ 1872 ebrrv ■!= ---stabile, Lodovico decise di comprare una villa anche a Trieste. ¡I presidente de! Governo maritfimo, Au1.'.-: ' • yJ* ' «f(VSSssSs "V ' t \ ■ V •'V, - - • \ J :ff t, , x • ■ ■<■>/ /T* -. ^ •• ■ ~^ j/o-W'-J-JÍ ' Mfc/'V >• / ••'-X'"' 1 iii.-.'.i'.r.. anche píii tardi/ in íafe periodo non si trova va piü a Maiorca. Ció nonostante i proficui ed amichevoii con-tatti tra Lodovico e Marte! abbraccianó lo stesso Parco di ben 25 anni. L'interesse per la speleologia dell'Arciduca non si limitó peró alie isole Baieari. Seguíva con partí colare attenzione anche le ricerche nelle grotte del Carso Tri-estino, che seguiva grazie ai contaítí con i! Marchésétti, "... sicché approfíttando delie miti giornate di No-vembre, ho potuto sea vare mía caverna presso Nabre-•Sina, ricchissima di resti d'animali diluviali, tra i quaii un'enorme quantítá dell'Ursus spelaeus, di dimensión'! coíossali e benissimo conservato." Nella stessa lettera del 26 dicembre 1904 parló anche di un'altra caverna appena "scoperta eci esplorata fin'ora per circa 3 chi-lometri" presso Materia "nelie immediate vicinanze di Trieste" (N.d.A. la grotta Dimnice a Materija, oggí ¡n territorio sloveno), che potrá "per estensíone e per bellezza di stalattití benissimo competere con quélla di Adelsberg." (N.d.A. la grotta di Postumi a). Ed un anno dopo Lodovico aveva puré visitato I'Espósizione spe-leologica, organizzata dal "Club Touristi Triestini". L'Ar-ciduca, che fu protettore def club da! 1898 (Toürista 1898, 41 s), "si recó", come risulta dail'organo del club "II Toürista" (1903, 12), "ai 27 ottobre" Un giorno dopo l'aperturâ "alia sede" ;dove "Con la facilita che carat-íeti/za l'unmo di scienza è di profonda coltura, S. A. 1. e R., ammiro le nostre collezióní. Discüsse a lungo ëd ani-m,llámente su i mezzi di discesa e d'esplorazióne cavernícola, menzionando alcune délie grotte e caverne da Luí stesso esplorate, ámmíro lai-'carta sinoítica, s'iri-tefesso vivamente ai piani ed alie fotografié delle grotte, nonché aglí ístrumenti di misurazione ideati dai nostri speleologi, dimostrando in ogni riguardo la competenza e la profonditá del vero scienziato, sereno nel giudizio ed amante del bello. Le fotografié delle escursioni sociaii, le tavole murali di paesaggi alpini, nonché la biblioteca attrassero pure l'attenzione Sua. All'incremento di quest'ultima voüe pure generosamente contribuiré prometténdo spontaneamente alcune delle Sue opere. Un mese dopoTecicelsa Suá visita, al Club pervenivano diffatti in clono ben 37 deile opere prégiatisSime." lodovico Salv.i.'oi'í: pero non niu'ava solo Martel e gli speleologi a. conduire ¿feJIe ricerché scienfifiche. Fu senipfe á dispbsizione degli studíosi é pronto ad appog-gíare i loro prógetti sciéntifici. Nelia córríspondenza con Ü Marchesetti si risconíráno vari esempi di questa sua generosa disponibílíta. Il 31 marzo del 1913 gli scrisse ANNALES 14/'98 Brigilta MADER: "Mt CRtOA SEMPRE SUO AFF.A, LUíGI SALVATORE ECC." 141-164 da Majorca che "da qualche giorno vi é ii sig. Jordans di Booden, 1897). Questo "grazíoso scritto deila Baronessa Bonn che fa studi omitóiogici". Adolf von jordans si Yella 5pens Booden", come lo chiamo Lodovico nella occupó dell'avifauria ds /Maiorca-ehé!I'estáteéd au- sua lettera del 4 maggio del 1897 a Marchesetti dal tunno del 1913 stavá preparando la sua tosí di laurea su quale sperava "che contribuirá a far venire qualche questo ar^omenio. In occasione ríellc sne rice-rchc a Triestino verso quesie partí" e soprattutto che "potesse Maiorca prese contntto con ¡'Aradura ene dimosírnva essere Ella .(- Marchesetti) il primo", ci da anche una rholto interesse per qüesto Studio; JOrtians rimase in con- viva ed altrettanto diverténte impressíone della vita quo- tatío con Lodovico anche dopo il suo r i torno a Bonn tidiana a bordo del "Nixe": "... risalta aíl'occhio ii bel- ch i edendogl i délíé inforniaz ion i:: su.; čerte :; spécie di l'orcJine, fa straord ¡haría nettezza, il comfort e i'eie- ucrein, sul loro comnorfamonio e sulla loro diffusionc gnn/a dc-üe spaziose cabine, del grande e comodo nell'isóla di Maiorca. Gli (.hieden-,', persino di mandare salone. La béhevole cortesía della durma sembra co- ci.i Maiorca vari campioni di ierra o di roca; per noter munícarsi anche ai: qusdrupedt akitatorí del "Nixe'b metiere a confronto i loro colorí con quellu del piu». Graziosi c.ání, nati a bordo e che non hanho ancora, mai maggio délle cáppellaccé presentí su quést'isoía (lettéra toccato térra/ m'awicinano familiarmente e mi accom- di Jordans del 23.10.19Í3). Lodovico gli ínvi6 anche pagnanb in ogni parte del bátteilo. Scímíe amabilissíme üha bibliografía sugli uccellí della Catálogna éd Ínter- : rallegfano cóí; loro buffonéschi yersácci ..." 'Spens- venne nddiri'iura con un solleciio al proíossor de Buen. Booden. 1897, 88). che; da tempo ávéva promesso a jórdáns un'elenco di •;: ; SI 28 dicembre dél Í896 Marchesetti scrisse a Lodo- uccelli provenienti da Maiorca (lettera di }órdám;dé\^:/v cli felicita per 22'!0'7-í9'I'3') . quello che stava albeuuiando "...'• I.cssí coi piu vivo Nella stessa lettera del 31.03 1913 a Marchesetti, . píacere nella Nuova Antología il brioso articolo del Lodovico accennó che "é arrivato qui da me a San Cual: Mántegázza,; che nšpeččbia pérfettamente i sentimentt: il Prófessore R. Chodat di Ginevra con sua sorella sua che l'Altezza Vostra desto puré netí'aniina mía fin dal figlia é 8. študenti süói det due sessi che si propone primo istante/ch'ebbi la fortuna di cortscrerLá." il grande continuare qui i süót studi botanici". Robert Hippolyte físiologo, antropólogo e médico italiano {1831-1.910)^ Chodat (1865-1934) fu botánico di fama iniernazionale professore di patología generale a Pavía e dal 1870: ed anche rettore dell'Universítá di Ginevra (Bamhart, professore di fisiologiá aíl'Untversítá di Fire:t/e. aveva ' 196'5'-r '5'63'ss)'.';. \ appunto descrittó íl suo primo ¡ricontro eón l'Artiduca a Come appréndiamo sempre dalla stessa lettera di Lerici, quando Lodovico si presentó dá "padrone di que; Lodovico, San Gua! si era trasformato in quei giorni in yacht che ella vede la ancoraío davanti a Lerici" dove si un píccolo centro studi. Era infatti arrivato anche "¡I era fermato per síringere la mano al famoso Man- Prof. De Buen di Madrid con 14. študenti suoi". Odón tegazza. in seguíto si sviluppó una stretía amieiziatra: de Buen y del Cos, iI famoso naturalista spagnolo e Mantegazza ed il "sígnor Neudorf che Mantegazza; in; sostenitore dell'evoluzionismo, fu uno degli ospiti píü un primo momento giudico "un ricco armatore di Trieste frequenti dell'Arciduca ed installo anche un laboratorio che col suo yacht sí d i ve rti va ad andaré a spasso per ¡I di biologia marina a Porto Pí dove guidava regolarmente Mediterráneo, dopo aver messo insieme: una grossa; i suoi študenti (Sabater, 1985, 115f.). fortuna con conimerci fortunati". Dopo il primo inennfro Maiorca pero non attirava solamente l'attenzione di Mantegazza ricevette vari volumi stampati "con lusso,; vari studiosi e scienziati. Nel febbraío del 1896 infattí vi : principesco", m a tutti anonimi.Questi erano 'qualche arrivó la Baronessa Yella Spens-Booden, rnoglie del de- mia carta stampata, che librí davvero non oserei chia- putato al Consiglio dell'lmpero e cognata del luogote- marli", che Lodovico prometteva di mandare a Man- nente della Moravia per le isole Baleari e consegnó tegazza, che lo ringrazió con una lettera "quasrumo» all'Arciduca, il 23 febbraío, una lettera di Marchesetti in ristica e molto gata" chiamando Lodovico "un bello e cui lo stesso si prendeva "la liberta" di presentare la grande origínale". Quando invece venne a sapere chi Baronessa "¡nnamorata del nostro cielo meridionaie" era in reaitá i! sígnor Neudorf cascó dalle nuvole e (16.02.1896). Lo stesso giorno Lodovico lo ringrazió "di ricordó "con molta mortificazione la lettera scherzosa e avermi procurato il piacere di conoscere una persona troppo confidenzíale". Ne scrisse súbito un'altra chie- cosi amabíle e istruita" e si mise súbito a disposizione tiendo scusa ed ebbe "poco dopo una rísposta córtese,: della baronessa "in qualunque cosa", sperando ."che. íl semplice, modesta", che "lusingava troppo" la sua va-: soggiomo in quest'isola le piacerá." (23.02.1896) ■/■ . nitá, ma gü "faceva amare sempre piu quell'uomo sin- E il soggiorno risüitó talmente píacevoie che dopo ii golare". che. gli "rammentava col suo incógnito e la suo: ritorno volle trascrivere i suoi ricordí di Maiorca e súbita comparsa e sparizione il suo grande avo Giu- dei giorni trascorsi quale ospite dell'Arciduca. Nacquero seppe II d'Austria." Dopo un'altra visita dell'Arciduca a cosí le "Pagine scíolte,:da un diario di víaggio" scrítte Lerici il Mantegazza si era fatto "innamorare proprio di prima:¡n;tédésco e poi.tradotte in italiano e pubblicate luí" per via della sua "originalitá di pensíeri" e "sem- sul "Tourista", l'organo dei Club Touristi Triestini (Spens- plicita di forma". Tanto che era del parere che l'Ar- 146 ANNALES 14/'98 Brigittt MADER: "MI CREDA 5EMPRE SUO AFF. A. LUiCl 5AlVATORO ECO141-164 ciduca Luigi Saívatore era "uno dei pochissimi che, bélli esemplari a Zindis nel giardinetto sotto fa casa di senza falsa modestó, né goffo orgoglio," potevano "ripe- soprá ... conosco puré quelli di Miramar vicino a! la-tere con Michelangelo: lo vo per vie men calpestate e ghetto ;dove: Sonó i cigni, rfta il Pikrodafni che je ho solo:" (Mantegazza, 1896, 20s). mandato ... producé un frutto lien daferente ... la scorza Lodovico non poté condividere l'opinione del Man- del tronco é i ¡san mentre neü'Arbutus Andrachne si tegazza. "L'ottimo Mantegazza fu ben troppo indulgente scorza come qüello del platario ... il tronco é verdastro e verso di me e sembra che Ella con la tanta bontá che ha iioh rossó cóme néll'A. Andrachhé ...". "Prégo l'Altezza per me veda la cosa con uguaii occhiali rosei" scrissé in Vostrá a volerríii scusáre se ritardai la risposta di un paio proposito al Marchesetti (16.01 J897). Alcuni anni cío- di niorni'', rispóse Marchesetti spiegando, "ne fu causa po, Mantegazza dedico all'Arciduca una delie sue opere ^ quolla hencclo?!-:- pinnU la cui determir.azione mi tece preferite, i caratteri umani, pubblicati nel 1901 á Firenze roWpéfé ií capo sénza arrlvare ad aícun risultato"; DopO (Bonet de los Herreros, 1911, 46). aver faíío gia úsnte iavane rke.rche pensava "di spedire L'argomento centra Se delia corrispondenza tra Lodo- la pianta a Berlino áll'amico Ascherson (A.d.A: si tratta vico ed i! Marchesetti fu pero indubbiamente la bota- del botánico Paul Friedrich Augusl Asc.herson 1834-iiica. Lodovico infatti chiedeva spesso la consulenza 1913, (Statleu & Cowan, 1976, 72-77)) profondo conb-botanica del Marchesetti. E come vedremo le questioni scitoré della flora oriéntale ed óggi ebbi da lui la car-non eranosempie facili da ¡'¡solvere; anche se Lodovico toliria póstale che mi preggio acchiuderLé, secondo la Saívatore nella su a leñera del 4 maggio i 897 non .. qüale !a pianta in questione é il Bupleurum fruticosum" dubito che a Marchesetti "sará familiaie una pianta ras- ámmettendo onestamente che ad essa "norí áveva nep-somigliante ad una genziana con fiori numerosi messi in puré lohtanamente pensato, perché questa pianta come vserie quasi a grappolo." Per facilitaré l'idehtificázione tutté Se ombréllifere non ha rnni per frutíi hace he ma del fiore traccio uno schizzo ,e diede ultérióri. indi- ■'■'■; mericarpi asciütti, come potrá vedere: da quelli che Le cazioni su! periodo di. crescitá e sulla diffusionérMar- . invio." (lettera del marzo 1905). Nel lascito di Lodovico chesetti pero fu "doientissimo" di non fesseré súbito riu- Saívatore a Vienna si trova assieme al campione di una sciío a determinare ía pianta, che gli pareVa, pür cono- pianta secca un biglietto da visita di Marchesetti che si scendo "abbástanza bene" la flora di Dalmazia, "al- riferisce proprio a quella pianta: "dolente di non averia quanto strana" (lettera : def 02.06.1897). Identificó la specie apperiá iirbase ad on altro disegno che Lodovico ;gli invió sperahelo che "dal qiíale forse le sára possibile ii riconoscerla" (tetterá: del 22.02,1897). La pianta che Marchesetti aveva mandato a lui non era la prima presen tata perché "quetla che lo-dico é una pianta molto piü grande vi sono dei grappoli di fiori di piíi di mezzo metro". Cir'ca- un mese dopo Lodovico scrii.sc: con-. tent i s s i m o á M a re hesett i, "L á p i a ntá. i n. q ües ti o ri e: é: be n ■quella delía qüafe rni manda■ úrí esémplare,,,{léttera- deí 28.06.1807). Conosciamo bene i'aspnüo di ques'a pian!,), rive-latasi la Cnnuuinuln pyramirlalis L., perché ratrigurnU sulla copen i ná del libro "Gahhósa" su I qüale Lodovico stava lavorándo prbprio nel 1897. II sdpráccennato schizzo della Campanula, che assomiglia molto a quello realizzato su "Cannosa", si trova tuftora nel lascito di Marchesetti (AD, B.C. Trieste, R.P. MS. Mise. 88/P/G-O Busta L2) (Fig. 5). Nel corso della preparazione del suo secondo libro sull'isola di Itaca ("Wintertage auf Ithaka"), nel 1905 Lodovico Saívatore mandó da Ramleh al Marchesetti un campione di una pianta. dell'isola di .itaca sulla .cui cleterminazione aveva "dei dubbi". Comésempre foniiva anche una precisa descrizione ed in questo caso persino il nome lócale "Pikrodafni" (lettera del 03.03.1905). II ; Marchesetti pensava probabilmente ád un corbézzolo Fig. 5: Campanilla pyramidafis L. m un disegno di Lo-perché Lodovico gli rispóse iI 16 marzo del 1905 man- dovico Saívatore. (Archivio Diplomático Triest) dando anche uno schizzo della pianta. "L'Arbutus An- Si. 5: Campanuía pyramidalis L. na rishi ludvika Sal-drachne mi é familiarissirno ... io stesso ne ho un paio di vatorja. (Archivio Diplomático, Trsí) • :. rsi WPK ■' ..... '¿/•f r 147 ANNALES 14/'98 Brigitta MA DPR: "Ml CKEDA S EM PRE 5ÜO AE:F. A. lUICt SALVATORE ECC." .... 141-164 Fig, 6: Campione del Pupleurum fruticosum e biglietío da visita Cario Marchesetti. (HHStAW Wien) SI. 0: Primerek Pupleurum fruticosum in vizitka C. Marchesetti ja. (HHStAW, Dunaj) tróvato, mi ohoro di lasciare a V. A. un campione del Bupleurum fruticosum, del quaie potra persuadersi che corrisponde perfettamente agli esemplari da Itaca ..." (senza data) (Fig. (■>). Le indicazioni sulla presenza del corbezzolo faite in questa nota botanica da Lodovico Salvatore rappre-sentano anche un'originale informazione sulla vegetazí-one del giardino sotto ia villa di sopra a Zindis. Esistono inoltre tutt'ora dei corbezzoli accanto al lago dei cigni nel parco di Miramare come descritti dall'Arciduca. Un altro tentativo di individuare una specie di pianta era ínvece destinato a falliré per circostanze abbastanza banali. Lodovico infatti non poté rispondere al desiderio di Marchesetti che chíedeva un campione della pianta, perché TEsemplare assai voluminoso che avevo non é piú al süO posto forse lo buttarono fuóri di bordo naturalmente senza dirmelo.1' (lettera del 24.07.Í903). :'■;■■ 11 comüne interesse per la botanica pero non fu ¡imítalo solamente a quésti contatti, nacque ihvecé per-sino una proficua collaborazíone. Nel 1899, rnentre Marchesetti era occupato a terminare il suo lavoro sui castellioriricevette una lettera dall'Arciduca, che si tro-vava a Bordighera e stava per stampare i suoi "appunti su Ramleb" che aveva "quasi terminati di ordinäre". "Fra questi" trovava "una indicazione" sulla mancanza di piante crescenti spontaneamente a Rarnieh ("Spontan wachsender Pflanzen gibt es in Ramleh, wo so zu sagen alles kultiviert ist oder als urbarer Grund noch brach liegt, fast keine ...) la quäle "non sta d'accordo con que! che Elia mi diceva durante que!la troppo corta ora che ebbi il píacere di passare nella sua compagnia nella scorsa estáte a Trieste dove mí diceva era stato col pito dal numero di piante che spontaneamente crescevano su quelle dune." Suppose inoltre che Marchesetti "durante il suo soggiorno ín Ramleh le avrä raccolte e poi determínate" e sarebbe "gratissimo" al Marchesetti se gli "potesse quanto prima ínviare i nomi" (lettera del 14. 12,1899). Marchesetti infatti aveva fatto nel I' invernó dell'anno precedente un víaggio in Egitto. Partí da Trieste il 19 gennaio alie ore 12.30 e sbarcó quattro gíorni dopo ad Alessandría da dove si recó al Cairo {diario di Marchesetti del 1898). Percorse ti Nílo ammirando "i piü vetusti e grandíosi monumentí dell'antico Egitto" {lettera all'Arcíduca dei 28.02.1898 da! Cairo) e torno ad Alessandría alPinízio di marzo, dove si fermó ancora per circa una settimana ed ebbe l'occasione di studiare anche la flora del!a zona di Ramleh (diario di Marchesetti del 1898'. Ramleh che vuoi diré "sabbia" e comprende tutto il terreno di dune da Sidi Gaber fino ad Aboukir ad est di Alessandria. Eiorente neí tempi antichi, riviveva dopo un lungo periodo d'abbandono nel'900 come zona resi-denziale della moderna Alessandria (Ludwig Saívator, 1900, 1ff.). Nelia primavera del 1899 Lodovico compró anche due terreni a Ramleh e fece cosí ¡i primo passo per crearsí un nuovo domicilio che poi diventó la sua: dimora inveníale predíletta (AdrnR 1899, 1900). Nel gennaio dello stesso anno alloggiava aH'Hotel Casino a San Stefano di Ramleh (March, 1983, 309) e cercando invano una descriztone di Ramleh decise di fare un libro lui stesso {Ludwig Salvator, 1900, III) (Fig. 7), Nella prima parte di quest'opera era previsto un capítolo sulla flora e fauna di Ramleh e Lodovico invitó: Marchesetti quale "eccellente esperto della flora del litorale che torna tanto onore alia nostra Trieste" ("der hervorragende Kenner der Flora des Küstenlandes, der unserem Triest zu soviel Ehre gereicht") (Ludwig Sal-vator, 1900, 23) ad intervenire con un elenco di specie botaniche. Nell'anno successivo usci il volume "Ramleh ais Winteraufenthalt" con il lavoro del Marchesetti (Ludwig Salvator, 1900, 25-28) contenente piü di 200 nomi di piante, che Lodovico riteneva non solo una "preziosa contribuzione" ma il "miglior fiore" dato alie sue "povere pagine" {iettera del 23.12.1899). Marchesetti continuó ad occuparsi della flora egi-ziana e nel 1903 uscirono i suoi appunti sulla flora egizíana negü atti del Museo di Storia Naturale {Marchesetti, 1903b, 1-22), Lodovico Salvatore seguí con grande interesse anche 148 ANNALES 14/'98 Brigitta MADER: "Mt CREDA S EM PRE SUO AEF. A. IU!GÍ 5ALVATORE ECC." ...,141-164 gli studi di Marchesetti sulla preistoria egiziana e gli scrisse da Maíorca, "vedo con piacere come sí occupa probabi (mente appoggiato da i material i regalati dal Schweinfurth della preistoria egiziana e come pens'i fare una conferenza." (lettera del 14.12.1911). Georg August Schweinfurth {1836-1925), celebre es-ploratore dell'Africa ed autore del famoso libro "Nei cuore d'Africa" (Im Herzen von Afrika, Leipzig-London 1874) (Stafleu & Cowan 1985, 430) aveva infatti donato nei 1911 al Museo di storia naturale di Trieste una preziosa coliezione di 199 manufatti dell'epoca eolítica e paleolítica. {Adria, 1911, 274), trovati da lui stesso durante le sue ricerche sulle radies dell'umamtä. Le sue indagini furono coronate da splendid! risultati: scoprt nei dintomi di Tebe 38 stazioni paieolitiche ed ancora altre nei pressi di Assuan ai confini delia Nubia (Mar- chesetti, 1916, 1). A proposito di questa donazione, Schweinfurth stesso annunciô a Marchesetti, "Non volli allora esitare di far sped!re al suo museo la promessa coliezione paleolítica. È 1'ultima ancora disponibile e non riuscirà più a farne un'altra." {lettera del 27.10. 1910). ^Schweinfurth aveva altora 74 anni. 11 testo dellá conferenza del Marchesetti che com-prendeva anche la relázióne sul materiale donato dallo Schweinfurth venne pubbîicàtô nel Bollettino della So-detà Adriatica di\Scierize naturali in Trieste (Marchesetti, 1 912, 89-120!. Nella corrispondenza tra il Marchesetti e I odovico Salvatore il nome; di Schweinfurth riappare ne! 1914, quando il Marchesetti scrisse all'Arciduca, "Ho ripas-sato, ma purtroppo inútilmente la Flora dell'Egitto di Aschérsón é Schweinfurth (N.d.A: Illustration cíe la flore Fig. 7: Disegno di Lodovico Salvatore per H suo libro "Ramleh a/s Winteraufenthalt". (Foto: B. M.) SI. 7: Risba Ludvika Salvatorja za njegovo knjigo "Ramleh als Winteraufenthalt". (Foto: B. Mader) 1 Orig.': "Nun wollte ich aber nicht: zögern die versprochene steinzeitliche: Sammlung an Ihr Museum abgehen zu lassen, Es ist die letzte die noch zur Verfügung steht und eine weitere werde ich mal nicht mehr zustande bringen." 149 ANNALES 14/'98 Brijíua MADER: "Ml CREDA SEMPRE SUO ÄFF. A. IUICI SALVATORE ECC." 141-164 d'Égypte, Le Caire 1887} come pure quelia di Hooker von Mannagetta, 1901, 26s). Nella iettera dei 19.05. deile Indie oriental! (N.d.A: si riferisce probabilmente 1911 l'Arciduca scrisse al Marchesetti, "11 Professors alia Plora indica, London 1855 opptire all'edizione am- Antonio Baldacci mi rimise la Flora deile isole Pelagose, pliata: The flora of British india, London 1875-1897 di nella quäle rimanda per la parte geográfica e geologica John Dalton Hooker (1817 -1911) per vedere di stabiüre deile Pelagose all'ottimo di !ei lavoro." Baldacci aveva la specie di acacia di Ramieh: scrissi perö tosto al Dr. scritto una relazione botanica su Pelagosa (1910/11) Schweinfurth a Berlino per i! libro desiderato, eventual- nella quäle rifen anche sulla "Descrizione dell'isola di mente per l'ídentificazione delta specie in questíone." Pelagosa"; di Marchesetti (1876, 282), che era írutlo cli (Iettera del 10.07.1914). : un'escursione fatta nel 1876 in occasione dell'inaugu-, Schweinfurth fu infatts non solo paleontólogo ma sí razione del nuovo faro di Pelagosa costruito per ordine occupö anche di botanica e pubblicö 85 lavori sulle sue dei Governo rnarittimo austríaco a Trieste. Allora la indagini floristiche condotte in Africa (Marchesetti, Commissione del Governo rnarittimo invitó il consolé 1916, 1; Stafleu & Cowan, 1985, 430 ssj. E Lodovico britannico a Trieste R. F. Burton, M, Stossich (1875.) é Salvatore stava preparando un nuovö libro sulla flora di Cario Marchesetti a stucliare le diverse particolaritá del- Ramleh. Ascoltando i diversi rumori provocati dal vento l'isola. Nella stessa lettera del 19 maggio Lodovico an- nelie foglie degli alberi nel suo giardinö a Ramleh de- notó anche,"... sul giornale Adria sortí utómarn' ■>: u-:i> eise di descrivere i "canti" degli alberi. Nacquero cosí i studio sulíe Pelagose" ma aggiunse súbito "-.! ..m,¡ "Lieder der Bäume", questa descrizione delie varié spe- visto". Si tratta di una serie di artieoíi botanici ■■:■ rü: f¡. cíe d'albero del lutto insólita e tanto poética, alia quale Augiist Girizberger (1873-1940), professoré di botanica non manca pero una solida base botanica. sístem.nica a;l Universa di Víenna e vicedirettore del- La spec.íe di acacia che Lodovico cercava proprio 1 'orto botánico di Vienna (janchen, Í933,178) < • in r.. per i! suo nuovo libro venne identificata grazie all'aiuto I'altro anche in buoní rapporti con Marcheset;' .v. ".i.- dL Schweinfurthnella "Albizzia Lebbek". A! ritorno da 1993 (1994), 152). MUggia, il Marchesetti trOvo la rísposta dello Schwéin- ; Su! mensile Adrta, edito da josef Stradner a Trieste - furth "colla determinazione della pianta in questioné con sede in vía Cordarolí 296, Villa Lucia -tra il 1908 e che sarebbe la Albizzia Lebbek (Benth and Hooker il 1914 e al quale contribuí anche Lodovico con alcuni Lönd. Journ. 1844 p, 87), pianta largamente:diffusa in artícoli (Ludwig Salvator, 1910ä, b; 1911b), use) nel India dell'lmaiaia, Ceííon, Birmariia, isole malesí, Africa 1911 un'inchiesta sulí'istituzione di un parco naturale tropicale ecc. (Hooker: Fl. Brit. India II, 298). ... II suo sull'isola di Meleda . (oggi .^Mljet" in Croazia) nel- nome arabo e Lebakh." Dopo di che Marchesetti era l'Adrialico meridionale. Fra i nurrierosi studiosi ed convinto c.he "sí rendera süperflüa la spedizione di un amanti della natura anche il Marchesetti es presse ia sua campione della stessa pianta" (lettera del 13.07.1914); opinione in proposito. !! 12 febbraio de! 1911 Lodovico Una volta identificato quell'albero che praticamente gli scrisse da Maiorca, "Ho letto le sue giu ■■■■ ■■■ non mancava in nessun giardino di Ramleh, Lodovico vazioni:relativamente al parco di Me!eda (in progetío). poté insérire l'Albizzía Lebbek von Bohn riei suoi "canti credo anche cJö che sarebbe cosa assai diív- ! • - degli alberi'1 (Ludwig Salvator, 1914. 14f.!. propriaro tul;?! l'isola e il terreno che si trova in mano In questo contesto botánico va anche accennatö üri de! govemo, sarebbe per lo scopo/suffíciente." Marche-dettaglio piccolo ma altrettanto interessante ricavato ■■/.. setti riteneva infatti póco ragionevoSe/nonostante la sua dalla corrispöndenza Marchesetti - Schwéinfurth che si . posizioné favorevolé, il fattó di voler espröpriare tutfi gii riferisce ail'Arcidüca éd illustrá molto benel'intéhso abitariti dell'isóla/non so!ö per i cosí i ma sopraííuito per rapporto e scambio scientifico tra Lodovico Salvatore e : lo spopolamentó deü'isola che avrebbe reso impossibile Marchesetti. Nella minuta del 15.10.1905 Marchesetti anche la gestione del parco naturale. Sconsigliö percio scrisse a Schweinfurth che aveva ricevuto "neü'invemo di fare un parco di tutta l'isola proponendo di limitarsi scorso dall'Arcíduca L.S. di verse piante da Ramleh ed alia foresta giä demaniale per trasformaria iri una ríserva Abukir, che crescono ottimamente nei nostro giardino" naturale (Adria, 1911,97). ("Vergangenen Winter erhielt ich von Erzherzog L. S. Le sue annotazioni riguardantí la direzione foréstalo mehrere Pflanzen aus Ramleh und Abukir die in un- responsabile per Meleda "che risiede a Gorizia abitando serem Gärten ganz ausgezeichnet gedeihen"). Col "no- solo un impiegato subalterno l'antico convento sul-stro giardino" intendeva evidentemente l'orto botánico ! Pisoletta della laguna (N.d.A: sarebbe Pex convento S. del Museo di Storia Naturale di Trieste, tuttora esistente Maria de! Lágó a Meleda) e un guardaboschi in una in via Marchesetti 2. .:.. . .. casetfa. nuova sulla sponda di porto Palazzo (lato Lodovico Salvatore era in corrispondenza per argo- sudovest)" (lettera del 12.02.1911) dimostrano quanto mentí e probiemi botanici anche con un altro botánico sero ottime le conoscehze dell'Arciduca sulle isole dal- italiano, il pröfessor Antonio Baldacci della Accademía mate non solo dal punto di vista naturalístico ma anche Reale deile Scienze a Bologna (1867-1950) che sí sul piano amministrativo. occupö soprattutto della flora balcanica e greca (Beck In seguitosi costitui ¡'Österreichischer Verein "Natur- 150 ANNALES 14/'98 Srigüla MADER: "Mt CREDA SEMPRE SUO AFF. A. 1.UIGI SAÍ.VATORE ECC."..., 141-164 schutzpark": (Circolo austríaco per la tutela del parco naturale), che cercava di ottenere i¡ permesso di re-alizzare il parco naturale sul terreno della foresta demaniale di Meleda dal k.k. Ackerbauministerium (i.r. ministcro di agricoitura). E Lodovico Salvatore, che era molío favorevole a questo progetto, diede persino consigli per diminuiré la presenza dei serpenti su Meleda. Si tratta, di consigli che oggi si definirebbero > ecologici in quanto Lodovico propose di combatiere i serpenti tramite nemici cosiddetti natural! come ricct é pavón i (Ludwig Salvator, 1913, 786}.: Per quanto riguarda l'ambiente Adriático, l'Arciduca dimostravaiion solo interesse per la Dalmazia, ma anche per l'lstria benché non abbia dedícalo a questa penisola nessuna sua opera. Ma questa carenza trova proba-bilmentespiegazióne ne! fatto che Lodovico preferiva porre altenzione a posti, luoghi, paesaggi poco noti e Fig. 8: Cartolina póstale della Prima Esposizionc Istri- scarsamente esplórati. L'lstria invece venne presentata ana del 1910 (Archivio Museo Regionale, Koper/Capo- ad un ampio pubblico nel 1910 quando - damaggió a distría). ísettembre - ebbe luogo a Capodistria "La prima Espo- Fig. 8: Razglednica Prve istrskc razstave 1910. (Arhiv sizione provinciale Istriana" (Fig. 8). Questa mostra ven- Pokrajinski muzej, Koper). ne suddivisa in varié sezioni che spaziavano dal- l'agricolturá ali'industria/ dalla marinería alie bel le arti, in occasione deli'Esposizione mondiale di Parigi nel ■ dalle sctenze all'etnologia, al turismo, alio sport e alia 1878 ricevette la medaglia d'oro per la sua opera in fsalute pubblica. . ..... chique volumi sulle ¡solé Balean (Ludwig Salvator, La maggior attrazione in Piazzale del Baluardo fu un 1869-1884), che venne premiata anche con il diploma grande acquario, ricco di diverse specie di flora e fauna d'onore di I clas.-e alia Fsposizione in'ernazionale .-.del I1 Adriático, realizzato dal professor Karl Cori, diret- geográfica di:Venezia ne? 1881. ;tore della i. r. Stazione zoologica di S. Andrea a Trieste 18 ánni dopo la medaglia ricevuta a Vénézia, Lodo- .:(Adría, 1910, 258)... . .. . .. vico ringrazió Marchesetíi "per le sue felicüazioni in Anche l'Arciduca mostró vivó interesse per la Prima quanto alia rnedáglia Hauer" (iettera del Í9.0T.Í899) Esposízione provinciale e ne parló entusiasta nella sua che gl¡ venne asségnata ¡116 dicembre del 1898 dalla «Iettera del 21 luglio 1910 al-Marchesetti, "Fui molto k.k. Ceographischen Gesellschaft in Wien (i.r.Sodeta di ísodisfatto;della Mostra provinciale istriana bellissimi i Geografía di Vienna) della quaie fu anche ménibro ítesori artistici delle varié chiese dei qualí buon numero ohórario dal 1870, per i suói eminenti meriti in ámbito giá conosco, pero che fui líeto di.veder riuniti.'VQui si delle sciénzé;geográfiche e hei rigüardl della Societá riferisce alia sala deil'arte sacra e profana sistémala al ' geográfica (Mií.G.G., 1899, 6!. ■primo piano deil'ex convento di S.. Chiara, dove spun- .. .-•. La medaglia "Frariz vón Hauer" era il massimo rico- íavano tra ben 150 quadri ed oggetti espos'i le opere <ü noscimc-nio che In Sociota potosse assegnore. Tanto e Girolamo Santa Croce, Bartolomeo Vivarini r Vi;to:io vero che nell'arco di un socolo solamente 37 persone Carpaccío (Adria. 1910, 245 e 264 ff.; Muser, 1910, ebbero.T'ónoré di riceverla. Lodovico fu il settimo. Ma 101). Lodovico, che dedicó ben due ore alia visita della nortostarrte ció scrisse a Marchesetti, "Certo ¡o non ho mostra {Adria, 1910, 343), si lamentó pero dei lo "scar- fatto niente per meritarla e mi fa un senso di vergogna al sissimo numero di visitatori cui si dice che affluisce il pensare che l'ukimo che la recívette era Nansen!" e pubblico ¡t piü verso sera attirato in parte dal teatro" aggiunse con sempíicitá e saggezza, "Mai uno diventa (Iettera a Marchesetti dei 21.07.1910). tanto piccoli come quando uno vien messo accanto ai In effettí la mostra chiudeva appena a mezzanotte grandi." (Iettera del 19.01.1899). (Catalogo gen., 1910, 189). L'Arciduca invece preferiva La modestia e i'msístenza sulla riserVatezza e la dis- sempre visitare le mostré di buon'ora, al piü tardi nel crezione ded'Arcíduca si riveláno molto chiaramerite an- primo pomeriggio. Voleva evitare l'eccessivo affol- . che nella iettera de! 12 febbraio .1911 in cui narró al lamento oltre alia confusione e Paria viziata (Ludwig Marchesetti, "Quést'anno volevano.collocare nella sálá Salvator 1911c, 29s). del municipio (N.d.A. di Palma di Maíorca) ¡( mió ritratto Afíascinato sin da piccolo dai temi scientifici, fu uh ma io pregai che non lo fac.essero come avevo pregato instancabile visitatore delle varié esposizioni mondialí giá nel 77, ma manciarono un pittore di qurál quale in- che riteneva di grande impoitanza per l'educazione vece fec.i fare un quadro di un majorchino e gli lo paga;, ¡ntellettuale. per lacollezzione di quadri di giovani pííton delNsola." 151 ANNALES 14/'98 Brtgina MADER: "Ml CREDASEMPRE SUO AFF. A. I.UIC! SALVATORE ECC"..., 141-16-1 tevoie Miramar" {minuta dei 28.12.1896). Lodovico gli rispóse "Sentó con piacere come vada avanti col suo lavoro ma si riposi anche un poco dopo il lavoro vien migliore e più rápido" e sperava che Marchesetti se-guendo il suo consiglio gii "darà cosi il piacere di fare una gita fin qua di ció che" si rallegrerebbe "oitremodo"; Gii ripete ancora com'era facile arrivarci "via Genova con la Veloce o la Comp. Generale". Per di piu esi-sterébbero "dei treni rapidi coi quali si pranzá a Marsiglia la sera e si fa la mattina colazione a Barcelona!" (íettera del 16.01.1897). Ne! giugno del '97 Marchesetti si trovó vicino a metà percorso per Maiorca. Stava facendo un viaggio a Parigi e Barceilona. " 23. ore da Barcelona e non veniva! Quanto mi avrei rallegratô di vederla" si lamento Lodovico con Marchesetti rin-graziandolo delle sue lettere da Parigi e Barceilona; (íettera del 22.06.1897). Pere) capi benissimo. Lui stesso; era stato infatti "poche settimane fa solo minuti da; Trieste (Nabresina) senza andarci, ma il tempo non mé: lo permetteva." (íettera del 22.06.1897). E fu anche lui n dire "Ben volentieri percorrerei i suoi scavi nella va H ata; deli'lsonzo ma uno non puô far tutto ad una volîn. Vedremo." (Iettera del 28.06.1897). Marchesetti speravâ;' che 'TAltezza Vostra ... si degnasse onorar d'una visita; !a vaüata deíl'isonzo ed í! c ampo delle n ostre inrlagini." (Iettera del 02.06.1897). Troppi erano gli impegni del-l'Arciduca per seguirli tutti quanti, sempre con la stësSa; nec.essaria attenzione, ed il tempo correva altrettàritd veloce. E cosi Marchesetti gli re lazi on a va, seppur da; lontano, sulle sue rîcerche preîstoriche neíía necrapoíi: dell'età del ferro a Santa Lucia (Marchesetti, 1884-1902), senza pero dimenticarsi di ripetere ¡'invito a Fig. 9: "Miramar" in una fotografía di C. de Marchesetti. visitare gli scavi (iettera del 29.07.1899). (A fam Farolfi) .Nel 1911 finalmente Lodovico ebbe il piacere di $¡. 9: "Miramar" na fotografiji C. de Marchesettija. salutare a Maiorca Marchesetti assieme a sua moglie. (Družinski arhiv Farolfi) Marchesetti si era preparate bene rileggendo "con vivo interesse l'opéra - monumentale - deil'altezza ■ Vostra su Ma Lodovico Salvatore non fu solo "hijo ¡lustre" di Maiorca" e vide "quale infinità di belle cose vi sarebbero: Palma e delle isole Baleari ma anche cittadino onorârio da ammirare." (iettera del 06.02.1911). di Muggia (Iettera del Municipio di Muggia del- I Marchesetti partírono da Trieste ¡I 9 aprile alie ore: I'08.02.1883). 8.25 dopo aver perso il treno delle 5.48 col quale era II 6 febbraio del 191 í Marchesetti preannuncto final- partito anche una parte del bagaglio. Via Genova si mente la sua visita a Maiorca, "il bel sogno del viaggio recarono a Marsiglia dove si fermarono per due giorni ibérico potrà in breve avverarsi" scrisse a Lodovico che (Marchesetti, Diario 19Î1). I¡ 14 aprile arrivarono a Bar-gli rispóse il 12 febbraio, "sono lietissimo di sapere che cellona e si misero subito in contatto con l'Arciduca, il fea due mesi avró probabilmente il piacere di salutarla quale mando loro ¡I suo benvetulio da Maiorca comu-qui unitamente alla sua Signora ..." Erano già numeróse nicando che "la carrozza ¡a condurrà a San Gua! dove le volte in cui Lodovico aveva ¡nvitato Marchesetti a voglia riposare ed io verrô a trovarla." (Iettera del Maiorca. Già nel 1895 aveva atteso invano una sua 17.04.19*11). ¡I 17 aprile Marchesetti e sua moglie par-visita. Marchesetti fu invece ¡rnpegnato nella prepa- tirono con ¡1 piróscafo delle 6.30 da Barceilona. "Non razione délia sua pubbh'cazione sulla Flora di Trieste potemmo visitare Palma" annoíó Marchesetti nel suo (1896-1897) a proposito della quale l'Arciduca era diario (1911) "perché l'Arciduca ci aveva mandato in-convinto che " ceito renderà grandi servizi alli studiosi" contro la vettura e quindi si dovette tosto partiré per (Iettera dell'l 1.11.1895). Ma anche nell'anno succès- Miramar" (Fig.9). Ed il giorno dopo scrisse, "Aile 10 sivo non vide la possibilité di realizzare la "desiderata" e arrive l'Arciduca a prenderci e ci conduce a Miramar, da "lungo tempo sospirata scappatina alla Sua incan- che dista 5 cbíi da San Gual (N.d.A.: Son Gual in pos- 152 ANNALES 14/'98 ßrigtuä MADER: "MI CRSDA SEMCRE SUO ÄFF. A. LUIGI 5 AL VATO Rí ECC"..., M1-164 sesso delí'Arciduca sin dal 1894 (Cañeiías Serrano, 1997, 77} si trova nelie vicinanze di Validémosse). La strada scende dapprima tra campi coltivati e grassi olivi, poi si risate fino a passare i! culmine della sella di-scendendo poi...fino a Miramar. Egli ci conduceva a vedere i vari Miradores d'onde si gode una spiendida vista". Dell'incoritro de! giorno successivo annotó, "Alie 9.30 partimmo per Miramar ... Oopo coiazione l'Arci-duca ci condusse in vettura a far un lungo giro alia Foradada." II soggiorno duro 12 giorni in cui Marchesetti ebbe non solo occasione di conoscere bene tutta la tenuta delí'Arciduca ma anche di studiare la flora di Maiorca. Cosi" scopri persino una nuova specie bota-nica, una Saxífraga che chiamd in onore delí'Arciduca Saxífraga Ludovici Salvatoris (Marchesetti, 1912, l-lilj (Fig. 10)-- Dópo aver mandato una lettera di ringraziamento per "la tanta gentilezza onde volle colma re i durante i i nostro lungo ma ahimé! si breve soggiorno in questo incantato paradiso terrestre" (lettera del 29.04:1911) da Valdemossa e puré una cartolina da Palma prima di partiré (lettera di Lodovico del 03.05.1911), Marchesetti :e sua moglie si imbarcarono alie ore 9 del 30 aprife per .■Marsiglia. Evidentemente incontrarono mal tempo lungo ü tragitto perché Lodovico rispóse il 14.05. da Maiorca alia lettera del 07.05. di Marchesetti in cui comunicó il íieto ritorno a Trieste. "11 golfo Leone é uno dei punti piü agítati del bacrno Mediterráneo. Si ramenterá che ció non !e proponevo di prendere la via diretta per Marsiglia". Grazie alia sua ricca esperienza di navigatore Lodovico Salvatore era naturalmente in grado di considerare bene le condizioni meteorologiche e climatiche íIpí Mediterráneo. Questa spíacevole esperieriza alia fine del viaggio pero non ebbe modo di diminuiré ('entusiasmo di Marchesetti per Maiorca ma soprattutto nei confronti delí'Arciduca per la "spiendida ospitafítá" avuta durante il suo soggiorno a Miramar (lettera del 18.05.1911). Dedico a Lodovico addirittura una "bellissima ispirata poesía" (Fig, 11) come la definí l'Arciduca, che l'accettó con gran commozione ecl altrettanta ammirazíone. "La ho letta e rilett.a e le ne faccio i miei raüegrameníi e ringraziamenti per te affettuose espressioni che contiene. La ho letto puré allí altri che hanno ammirato la sua capacita poética ..." {lettera del 24.05.1911). Marchesetti aveva infatti anche una vena poética. Nel-l'archivio familiare De Farolfi e conservato un qua-derno, nel quale il Marchesetti adolescente ser i ve va le sue poesie. Tra queste si trova anche una di 14 righe ¡ntitolata "in morte dell'lmperatore Massimiliano", che porta la data del 17 gennaío del 1868 (Madeiv 1993 (1994), 149). "i: ultimato di stampare il mío scarabbcchio (82.pagine) a titolo di curiosita lócale le ne mahdéfó una copia appena ne abbia delli esemplari", scrissé Lodovico il 19 maggio del 1911 a Marchesetti - Lo "sca- rabocchio" era il suo libretto "Lo que se' de Miramar" (1911 d) scritto in maiorchino ed uscito giusto in tempo per díventare anche per Marchesetti un bel ricordo del soggiorno a Maiorca. Marchesetti possedeva gran parte delle opere delí'Arciduca. Giá dalla corrispondenza apprendiamo del possesso di una ventína di libri, che Lodovico gl i iriviö col desiderio di accettarli "rnalgrado la loro pochezza di buon Viso" {lettere del 05.01.1898 e del 14.12.1899) op-pure anche "per la buona volonta dello scaraboc-chiatore" {lettera del 05.06.1911). A questo punto va riportata ancora una curiosita. Sembra infatti che l'Arciduca avesse regalato al Marchesetti anche dei francobolll, perché nell'archivio De Farolfi si trovano parecchie buste vuote proveniehti da tutto il mondo ed indirizzate a Lodovico SalVatore. E da tutte le lettere spedite dall'Arciduca al Marchesetti sono ritagliati i fraricobolli. Probabilmente Marchesetti fu anche filatélico. ' Fig. 10: Saxífraga Lodovici Salvatoris. (Archivio Museo Cívico di Storía Naturale di Trieste). SI. 10: Saxífraga Lodovici Salvatoris. (Museo Cívico di Storía Naturale di Trieste / Naravoslovni muzej, Trst). ANNALfc'S 14/' 98 Brijiiw MAD6R: "MI CREDA SEMPRE SUO AFF. A. l.UICI SAIVATORE ECC."..., Hl-IM /: : sonali, degli eventi quotidiani, addirittura del tempo : atmosférico che faceva. Se Marchesetti narrava de¡ mal-tempo, come nel marzo de! 1907, quando le temperatura scesero "a ben 14° sotto zero coli'aggravante di una bora impetuosísima" (minuta del 22.03.1907), Lodovico era sempre entusiasta del!'aria mite e de! verde di Maiorca (lettera del 04.05.1897; 30.10.1910; 03. 05.1911),:- ; r^yí^M : Altre volte avenrie che Lodovico Saivatore avesse bisogno di varié informazioni. Cosí chiese a Marchesetti dove fosse possiblle trovare a Trieste gabbie "col-l'asticelia in vetro" (lettera di Marchesetti del 21.07. 1901) oppure dove si ven de va "la carne di montone". Nel primo caso Marchesetti dóvette consigliare di provare a Venezia, nel secondo pero riteneva cosa piü facile trovare "una costoletta di girafia11 (minuta del 28.09.1906). Di contra era per lui piü facile forniré á Lodo- ■..:.• ¡ nomi e gli¡ndirizzi di due dentistia. Trieste (lettera del 21.05.1901). Piuttosto noiosa fu invece una ■>'.•■ -::d ¡ catastale riguardante Ja proprietá di Zindis, sul cui pro-Fig. 11: Poesía di Marchesetti in onorc dell'Arciduca cedimento Lodovico chiese al Marchesetti di avere delfe . Lodovico Saivatore, lettera del 18 maggio 1911, parte notizie daii'avvocato Valerio di Trieste (minuta del 22. fihálé, (Archivió familiare de Farolfí) 03.1907 e lettera dell'08.05.1907). . ■ SI.11:PesemC.MarcheseÍt¡jav¿astLiidvikaSalva- Si scambiavano pero anche diverse ésperi.\ , ■■ tórja, izpisma 18.5.1911. (Druzinski arhiv Farolfí) osservazioni personal!. Il Marchesetti, per esemplo, di ri- lóme da un viaggío in (¡ermnnia, si disse molto itn-li Marchesetti pero non era solo un gran afnmiratore pressionato dall'enorme sviluppo delle cítta germaniche delle operé dell'Arciduca ma seguí i suoi lavori con vivo che gli fece "sentire dolorosamente la miseria di ;■: - ■ ínteresse e molta attenzione. Lo aiutava a corréggere le (lettera del 22.06.1912). Ed un'alíra voíta a proposi ■■ bózzé del vari capitoli botanici (lettere del Marchesetti suo viaggio in Svizzera e Tíralo narró delle scalate sulle dell'11:07.1904 é della primavera del 1905; lettere di montagne .ma anche della fuga dalle . "seoppietanti Lodovico del 09.07.1904 e del 16.03.1905) e non esi- valíate della Carinzia" a causa delle grandi ■ :..".r-tava nemmeno ad esprlmere schieftamente il suo párete. "che hanno tramutato la periférica Mauthen in .m ■ u ■ Cosí avenne in occasione del libro su LeVkas (Ludwig roso campo di battaglia" dove si era "in peric---1-- ■:: ■ ■■ Salvator, 1908) quando Marchesetti avrébbe da "natura- sere colpiti dai projettili.1'.(lettere del 20.08.191 i ■ lista e paletriológO persirioidesiderato Tagglunta da un 01.09.1913). Lodovico invece fece una riflessi : ■ ■ ■ pajo di capitoli per veder descritto anche da questo lato sua lettera del 24 maggio del 1911 da Main - ■ u.. I'isolá interessante", ma pensavá nello stesso tempo di strana coincidenza verificatasi "questa mattina" q........ essere "forse troppo egoísta ... dappoiché'I'intento del- "soríerido con la nostra sólita carrozza abbiar-i- -:.<:• l'Altezza Vostra era quello di fornire una:monografía trato sei ufficiali di artiglieria a cavallo seguí d~ ; ■-■ dell'isola dal lato etnográfico presente, lasciando ad aftri ordinanze e al parí tempo uno automobile che ven.\ il compito di trattare delle dibattute questioni archeota- dal grand Hotel cosi si puo diré sí trovano in un gr.:.'>r" giche(Minuta del 29.12.1908). E nella lettura di "Bougie" le tre etá la medievile dell'uomo a cavallo quell ¡ dr-(Ludwig Salvator, 1899) Marchesetti poté con profonda vecchi tempí era la nostra carrozza di foggia antiquata e compassione capire "l'emozione di quella terribile notte l'epoca moderna con il motore." del 10 Dicembre" (lettera del 26.12.1899), quando la na- In questo amichevole scambio di idee trovavano ve "Mathilde" nel porto di Bougie aveva messo in grave spazio naturalmente anche questioni familiari. Loclr-, o pericólo II "Nixe" e l'Arciduca aveva corso il rischio di infattí non si climenticava di salutare "la gentile Si-.-i-.c-: perdere nel giro di pochi anni anche la sua seconda na- di Marchesetti e le porse anche le "piü vive ;.cni::" ve. Ma il "Nixe" Fu sálvato miracolósáménte próprio dal- glianze" per la .'sua "grave perdita". Questa lettera non lo stéssó battelló di salvataggio che aveva giS a sua volta porta la data, pero puo essere datata proprío in i--. 1 salváto l'Arciduca in occasione del naufragio del primo questo evento aíl'autunno del 1904. Esistono í■ s'. ri. "Nixe". Questa volta pero aveva fatto da cuscíno contra lettere del Marchesetti (del 20.10.1904) e di lo-- f Sz"-in-la "Mathilde" (Ludwig Salvator 1894,10; 1699,112-114). bathy (del 06.09.1904) in cui si parla della mo:v del a Nelle lettere si parlava spesso anche di cose per- suoc.eradi Marchesetti (Mader, 1996, 162). N.-. ^ . .. . íf « Kt* -T* a x _ / S-) L, ■ ANNALES 14/'98 Btígilta MADER: "MI CREDA 5EMPRE SUO ÄFF. A. LUIGI SAEVATORE liCC."..., 141-164 Parimenti Marchesetti non perse occasíone di espri- te dagli Asburgo e facendo dei complimenti ci chiede mere "le piü sincere condoglianze e la viva compar- delle cose, promozioni, onori, titoli, denaro ..." tecipazione al Suo dolore" (minuta del 09.11.1898) (Weissensteiner, 1983, 219). Ma la verifä era un'altra. quando mori la-madre di Lodovico, la Granduchessa Giä da bambino, svantaggiato in quanto il padre precaria--Antonia di Toscana (1814-1898), che era stata diligeva. suo frateüo, aveva subito umiliazioni essendo personaggio noto a Trieste dove soggiorno diverse volle affetto da tubercolosi, quando molti, ed in particolare gl i sia da suo fig!io a Zindis che dalia contessa Nugent a Ungheresi, lo davano giä per spacciato. Ma anche in Barcola (lettere di Maria Antonia 1877-1844). Fino ad veste di successore al trono, pur avendo precise idee e alcuni anni fit,";a Barcola una targa ricordava i :suoi proposte per risanare !a morente Monarchia, fu sempre soggiorni a Trieste ¡Parol¡i, 1972-73, 350, n. 35).: costretto a Stare in seconda fila. Nel 1910 Marchesetti informo Lodovico dei ."piü o . La forte diffídenza nata da queste esperienze nega- meno fantastici racconti su Giovanni Orth" come Ii de- tive lo accompagnö per tutta-la vita ed indubbiamente fini l'Arciduca raccontando a Marchesetti, "Venne un influí sulla formazione ele! suo carattere forte, anche giorno anche da me a Ramleh G. Orth con clocumenti testardo, insistente e . mai disposto a scendere ai che lo provavano, difatti era un pGvero tedesco che cosí comproméssi. il suo atteggiamento ostinato si manifestó si chiamava e che approífíttava di questa coincidenza anche nella decisione di sposare la contessa Sophie per ga'obare queüi che poteva. La: polizia g!i fece Choték che non era cli rango adeguato. Ne segur.una ;prender mare." (lettera de!'21.07.1910),.-y .'. dura lotta finché l'imperatore non dette il suo consenso Giovanni (Johann) Orth come si feceVchiamare a questo matrimonio morganatico, per cui Francesco Johann Nepomuk Saivafor dopo essersi clistaccato dalla Ferdinando dovette in nome del la futura sposa e dégli casa imperiale: ríhunciando. al rango - ed ai titoii ne!. eventual i figli rinunciare al ¡roño ed a tutti .:■ i diritti 1889, era i! fratetlo minore di Lodovico (essenclo nato .. riservati ai membri della casa imperiale (Weissensteiner, ;ne(:.1852). I contatti tra i due fratelli. pero non erano . 1983; Eisenmenger, 1930; Kiszlirtg, 1953). Una deci- moíto stretti. Giovanni si dedico soprattutto alia política, sione, perö, piü subita che accettata, sia alia corté che ;ma- le sué idee troppo rivoluzionarie, la sua critica alle riell'alta societä, ma che a Lodovico invece non creo gerarchie miäitari e piü che altro i! suo modo di agiré cli problemi. Accettó Francesco Ferdinando per quelio che propria ihiziativa nelía crisi cön la Bulgaria (1886/87) era e Francesco Ferdinando poteVa fidarsi pienamente ;non"-gli.- portarono fortuna.".- Nei 1890 si iir.bnrcö in 'di.fui. Inghüterra per ¡'America dei Sud. Arrivato felicemente a Nei rari: casi e mómenti di totale fiducia e con- Valparaiso, decise di proseguiré per il Cife clrcuro- fidenza egü si trasformava, dimosírando i! suo essere :navigando la ierra del Fuoco. Ma non raggiunse mai il sempiiee,sereno, söcievole, cordiale ed anche capace Cile;:Probabi!méhte naufrago cón la sua nave "St, Ma- cli affetto prófondo. Ed era proprio questa semplicitä e garet" nella notte dá! 20 ai 2t luglio nei pressi di Capo: sinceritä che Lodovico apprezzavö in párticolare in Horn (Weissensteiner, 1985, 243 ss): Dopo di che non si; Francesco Ferdinando. Di questé quaiitä si parlo anche ebbero piü suo riotizíe, salvo a!cune voci,- sparse: da : nella rispósta del 31 marzo riel 1913 alia lettera del qualche avvéntüriero, che .si spacciava per Giovarini . Marchesetti "del Í5. corrente" scrivendo che "Sono lieto Orth. Nc¡ maggio / del /1911 Giovanni Orth; fu iiffi-... di :sapere che la: salufé sia buona a Trieste e che cialmente dichiarato mortó.--"--;-..-. "'--■'■■./;-'."'.:'. l'Arciduca Francesco Ferdinando si sia arrivato peí pro- Sui fa!so Giovanni. Orth e íá .süa "visita" a Lodovico . gettato soggiorno che non mancherä di aver di berieficO Salvatore.'• esiste anché: uri rapporto ufficiáie del . con-..:: "resüÍtalo venendo a contatto con persone di Trieste che sofato austríaco ál Cairo, sécondo i! quale nel marzo : poíranno apprezzare le sue alte doti di mente e di 1904 "sua Altezza Reale" Venne distúrbate da un in- cuore." Neüa sua iettera del 23 maggio 1913 Lodovico dividuo di nome Johann Orth" ("Belästigung seiner par!o evidentemente anche dell'interesse botánico di königlichen Hoheit durch ein Jndividuum namens Francesco Ferdinando, perché Marchesetti (non piü con- Johann Orth") (AdmR OK). servata) riievö proprio da guesta lettera "con sorpresa e .-'■:■:' Un altro párente di Lodovico Salvatore di cui sí parló piacere che S.A. l'Arciduca Francesco Ferdinando si piü volte nelle lettere ma soprattutto in occasione della occupa puré cli bota nica" ed aggiunse "¡I che mi fa sua tragica scömparsa, fu l'Arciduca Francesco Ferdi- ancor maggiörmente rimpiangere di non aver avuto fiando, i i successore a¡ trono austro-ungarico (t 863- í'onoré cli conoscerío." (lettera de! 17.07.1913). Un fatto 1914), legato a Lodovico da una profonda amicizia. che Marchesetti aveva giä rimpianto prima nella sua A prima vista Lodovico e Francesco Ferdinando, di tettera de!'17. maggio in cui informo Lodovico che "clo- 16 anni piü giované, nön sembranö aver niéilte in co- po una permanénza abbastanza luriga a Miramar é par-mune. Francesco Ferdinando era un misántropo che si Tito S.A. l'Arciduca ereditárió, a qüanto pare, assai sod- aspettava dagü altri prima di ¡nüs) qualcosa di negativo. disfa'to del suo soggiornó al!e sporldé cieíl'Adria" an- L u i ste s so d ef i n f'' cj u esto ^" s uö atte g g i a m^e h l o "'ü ri: el i fettö '•.".:. g i ü nge n do c He ' 1 o p ú r: trö p p ö. no n: e b b i ^ I ^ ereditario" spiegandolo cosí: "Da 700 anni viene la gen-";" védérfó," perché;fú si al Museo di añtichita má iVon ANNALES 14/'98 Brigitta MADER: "Mi CRCDA SEMPRE SUO ÄFF. A. tUIGI SAIVATORE ECC."..., i il -i M degnó di sua visita queílo di storia oaturaie, che "come presume Marchesetti "probabi imente non gli interes-sava". Dovette passare poco meno di un anno perché Francesco Ferdinando fosse ancora i ra? ta in argomento neila corrispondenza tra i! Marchesetti e Lodovico Sal-vatore. Questa voita pero il motivo fu moíto triste:, il 28 giugno del 1914 Francesco Ferdinando, assieme alia moglie, venne assassinato a Sarajevo. Marchesettí, che aveva appreso "la fatale hotizía" appena "questa notte al ritorno da una gita fatta a Lignario con la Societá di scienze naturali", scrisse a Lodovico il 29 giugno: "Inorridito innanzi al truce ecidio di Sarajevo e sapendo quale intensa amicizía legava Vostra Altezza alie auguste persone che furono vittima, non posso fare a meno di esternare a Vostra Altezza le piü vive condoglianze per questo nuovo iutto che colpisce si crudelmente l'imperiaie Famiglia, e che trovera un'ec.o cli dolorosa profonda commemorazione non solo nella nostra monarchia, ma in tutto i! mondo civile." E Marchesetti che poteva "fácilmente figurarsi quale tremenda impressione avrá prodotto sull'anima nobile e sensibile dell'Altezza Vostra la nuova del-l'esecranda tragedia", non ardí, nonostante che Lodovico si trovasse nella vícina Zíndis, "quest'oggi di venir a turbare con una visita la solennitá del Suo dolore." (lettera del 29.06.1914). Per meglio comprendere l'affetto che Lodovico nutrí per Francesco Ferdinando é significativa la testimo-nianza di Alfred von Koudelka. Tanto piü essendo noto come Lodovico cercasse sempre e comunque di evitare eventi ufficiali. Addirittura in occasione dell'ottantesimo compleanno dell'imperatore fece in modo di sfuggire alia grande celebrazione chiedendo di poter fare gli auguri a Francesco Giuseppe con un giorno di anticipo (Nikitsch-Boulles, 1925, 23f.). Ma sentiamo il contrammiraglio della Marina austro-ungarica barone Koudelka (1864-1947), che fece parte del comitato d'onore per rArciduca ereditario quando i! 24 giugno del 1914 alie ore 9.15 questo arrivó alia stazione della ferrovia meridionale di Trieste per irnbar-carsi sulla "Viribus unitis" con destinazione Bosnia. Tutti erano giá pronti ad accogliere l'Arciduca "quando un servitore portó una poltroncina e la mise a pochi metri da me. Vi prese posto un signore anziano, dall'aspetto un po'trascurato. Nessuno di noi sapeva chi fosse. Quando ci fummo presentati alí'Arciduca, questo guardo l'anziano signore, che sí era sollevato, e si precipitó verso di lui: "Mi commuove la tua gentilezza, il fatto che tu sia venuto a salutarmil" Riuscimmo cosí a seo-prire che si trattava del sessantasettenne arciduca Lodovico Saivatore." (Koudelka, 1990, 184).2 Konrad von Hohenlohe, i! íuogotenente di Trieste, aveva personalmente infórmate Lodovico Saivatore del previsto arrivo di Francesco Ferdinando (lettera del 20.06.14). Lodovico poté in questo modo finalmente esaudire il suo desiderio di rivedere Francesco Ferdinando, il quale negíi ultimi tempi era talmente preso dalla visita deil'imperatore tedesco che nemmeno era riuscito a rispondere in tempo a Lodovico, che gli aveva proposto un inconfro al castello di Blühnbach, una delle dimore dell'Arciduca ereditario. Appena II 21 giugno, quando Lodovico si era giä recato "a Sud" ("südwärts"), gli scrisse una lettera nella quale sí dimostrava desoíalo e chiedeva scusa spiegando la situazione che gli aveva reso imposstbile í'incontro. Contemporáneamente an-nunciö che andava "adesso con Sophie per un po'in Bosnia" ("jetzt gehe ich mit Sophie auf einige Zeit nach Bosnien") e parlava dei progetti per Testate. La grande gioia di aver inaspettatamente rivisto Lodovico alla stazione ferroviaria di Trieste fu espressa nel telegramma che gli mandó via radio dal bordo del "Viribus unitis": "Commosso tantissimo che tu tí sia distúrbalo a venire alla stazione li ringrazío caro cugino ancora di cuore della tua gentile attenzione. Mi rallf particolarmente di averti rivisto e ti prego di e-anche in futuro sicuro dell'affetto della fedelta di tuo cugino. con i piü cordiaü saluti Franz" (telegramma dei: 24.06.1 914).3 Questi furono gli ultimi saluti al "caro ed adorato; cugino" ("lieben verehrten Vetter"). Dopo aver ricevuto da Hohenlohe anche la conferiría ufficiale della tremenda notizia da Sarajevo (lettera del 28.06.1914), a Lodovico non rimase altro che fare "col cuore sbranato" ("mit zerfleischtem Herzen") ■: le-; condoglianze agli orfani dell'Arciduca ereditario (Ai-chelburg, 1984, 75). Contemporáneamente dalla Grecia, Luisa, figiia del segretario ed amico fedele Antonio ' Vives e figlioccia di Lodovico Saivatore, scrisse una lettera piena di compassione alia dimora di Zindis, sapendo quanto era grave la perdita per il suo padrino (lettera del 29.06.1914). La testimon tanza di Koudelka getta anche luce su lio stato di salute di Lodovico. Ormai aveva quasi compiuto : 67 anni e negli ultimi anni era molto aurnentato di peso. Di conseguenza aveva anche difficoita a muoversi, il 2 Orig.: "... da brachte ein Diener einen Feldsessel und'stellte ihn wenige Meter neben mir aiif. Ein älterer, recht: wenig soigniert: aussehender Herr nahm Pf atz. Keiner von uns wußte, wer das war. Als der Erzherzog unsere Meldungen entgegengenommen hatte,: sah er den äiteren Herrn, der sich erhoben hatte, und eilte auf ihn zu: "Es ist rührend iieb von dir, daß auch du mich begrüßt!" Nun: : konnten wir uns zusammenreimen, daß dies der 67 jährige Erzherzog Ludwig Salvator war..."). (Koudelka, 1987, 200s). 3 Orig: "Ungemein gerührt,'daß-du Dich auf die Bahn bemüht hast, danke ich Dir lieber Vetter nochmals innigst für Deine so liebenswürdige Aufmerksamkeit und bitte Dich auch femehin der Anhänglichkeit und treuen Gesinnung Deines Vetters versichert zu sein mit herzlichsten Grüßen Franz." ANNALES 14/'98 Brigitta MADER: "Ml CRFDA SEMPRE 5UO ÄFF. A. LUlGt SALVATORE FCC." ..., 741-164 che spiega i! perché avesse aspettato seduto Francesco Cairo). Dopo una visita a Lodovico, il viceconsole Ferdinande. Ma ci si ric.orda anche a Muggia che Schwagula rifen dal Cairo che "i'Arciduca soffre ogni l'Arciduca veniva portato in una sedia a San Rocco per tanto di disturbi di respirazione,, ma anche di una certa assistere alia santa Messa nella piccola chiesetta ac- stanchezza e sonnolenza".5 Inoltre gli arti si presen- canto al cantiere di Strudthoff. Esistono inoltre nótizie tavano molto gonfi, tanto che l'Arc.iduCa ebbe gravi ufficiali sulle condizioni di salute di Lodovico. In un difficoltä ad alzarsi senza aiuto per salutarlo ("Die Extre- rapporto (07.07.1913) dell'i.r. consolé generale Szent- mitäten seien noch stark geschwollen gewesen und als myklósy a Barcellona ail'i.r. Ministero dell'imperialregia seine k.u.k. Hoheit sich am Schlüsse der Audienz vom casa e degü affari esteri (k.u.k. Ministerium des kaiser- Sessel erheben: wollte, sei dies kaum ohne Mithilfe liehen und königlichen Hauses und des Äusseren in möglich gewesen"). In occasione di un'altra visita av- Wien) a Vienna venivano smentite le voci messe in giro venuta il 4 dicembre, stava perö decusamente meglio ed dalla stampa di Maiorca secondo le quali TArciduca si era anche in grado di camminare da solo, lentamente, era gravemente ammalato. Veniamo cos] a conoscenza fino all'enträta del giárdlno (rapporto del 10.12.1913 dal che Lodovico soffriva "giä da due anni di disturbi Cairo), il soggiomö nel mite clima egiziano ebbe buoni provocati da un'obesitä anormale e sempre piü grave ed effetti sulla salute di Lodovico Salvatore. E quando il 4 últimamente anche di gonfiore alle braccia e alle giugno del 1914 partí a bordo del piróscafo del Lloyd mani."4 II 17 novembre del 1913 Lodovico Salvatore "Wien" per Trieste, era sia "físicamente che mentalmente arrivö ad Alessandria per trascorreré i mesi invernali molto piü fresco" che dopo iI suo arrivo in novembre. nella sua villa di Ramleh (rapporto del 20.11.1913 dal Solo gli arti, "in parlicolare i piedi sempre molto gonfi", Fig. 12: La "villadisotto"(statdaUuale). (Foto: B. Mader) SI. 12: Današnje stanje "spodnje vile"vZindisu. (Foto: B. Mader) 4 Orig.:"... bereits seit zwei jähren unter den Beschwerden zunehmender abnormaler Fettleibigkeit und in letzter Zeit auch durch das :.■:"..■■ Anschwellen der Arme und Hände immerhin nicht wenig zu leiden hat." 5 Orig.: "daß der durchlauchtigste Herr Erzherzog zeitweilig von leichten Atembeschwerden befallen wurde.und class sich auch eine gewisse Müdigkeit und Schläfrigkeit bemerkbar machte." 157 ANNALES 14/'98 Brigitta MADER: "Ml CREDA SEMPRE SUO AFf. A. LU1GI SALVA TORE ECC."..., Ubi 6-1 gíí creavano delle difficoltä "non indifferent!" nel cam- 07.1914). Evidentemente Lodovico seguí i( consiglio dei minare {"Der hiesige Aufenthalt hat Seiner kaiserlichen Marchesettí di mettersi in contatto con Murri perché und königlichen Hoheit entschieden gut angeschlagen, esiste ancora una sua lettera da Brandeis dei 11 agosto denn der hohe Herr war bei der Abreise, sowohl kör- del 1915 indirizzata al Murri, in cui Lodovico sí con- perlich als auch geistig, bedeutend frischer als während gratulava con Murri per "la sua nomina a tspettore der ersten Zeit nach seiner, im Monate November v. Js. generale del servizio clínico dell'armata d'Italia". erfolgten Ankunft in Egypten, wenn auch die Extre- Sembra perö che questa lettera, per motivi politici, non mitäten, insbesondere die Füsse, noch eine starke An- sia mai giunta al destinatario che risiedeva allora in terra Schwellung aufweisen, welche Seiner kais. Hoheit beim . nemica.-;-; •••.;.••:•. Gehen nicht unbedeutende Schwierigkeiten venir- Nonostanté i buoni risultati delíe anafisi delíe uriñe, sacht.") (rapporto dell'08.06.1914 cía Bu!keley-Ramíeh), Marchesetti consigliö a Lodovico di cambiare dieta per Arrívato a Trieste e poi a Zíridis, dove Lodovico calare di peso. Prima di partiré per le vacanze si affretí.o ormai da alcuni anni, probabilmente anche per motivi ad indícargli "in poche parole la dieta che secondo i di salute, abitava nella cosicldetta "villa di sotto" {ora in principal! igienisti, sarebbe la piü confacente nella cura strada per Chiampore 36) {Fig. 12) (protocoílo de! 6. della polisarcia" (N.d.A, termine técnico per obesita) e 1T.1915, Obersthofmarschallamt), si mise senza indugi suggen cli non prenderé esempio dal pranzo "cui in contatto con i! Marchesetti. Questa volta invéce gli l'Altezza Vostra ebbe la gentilezza d'ínvitarmi l'altro chiese un consiglio da medico. Fortuna volle che Mar- giomo" perché non era assolutamente indícate "per una chesetti fosse pure medico, anche se da anni non piü cura tendente a dimagrire". Seguiva una dettagliata lista platicante. Aveva studiato medicina a Vienna dai piü dei cibi permessi piü un piano accurato per ogní pasto iüustri professori dell'epoca come Hyrtl, Rokitansky, Bil- de! giornó con indicazioni di quantitä e modo di pre- Iroth e Hebra (Mader, 1993 (1994), 139) e dopo essersi parazíone. Cito anche i cibl e lé bevande da evitareop-: lauréalo il 16 dicembre de! 1874 esercito la professione pure consumare i!il meno possibile" {lettera de! 25.07. medica a Trieste. Neil'autunno del 1875 colse Toe- 1914). Questo consiglio comprendeva anché la: birra, casione per imbarcarsi come medico di bordo su una bévaiidá tanto amata dall'Arciduca. La sua predílezione nave del Lloyd diretta in India. Fu ufficialmente inca- per la birra risuíta tra l'altro anche da una fattura.de] la: licato di studiare sul posto lé':malattie endemiche tro- ditta E.A.:jasbitz-Agenzia d'esportazione della Birra in picali e le relative terapie (Prihoday 1883, 2). In realta/ bottigüé: di A. Dreher a Trieste, la quafe spcd) nel- questo viaggio costituiva per Marchesettí una meravi- l'agosto del '13, co! váporétto "Borgoiauro", 4 casse glíosa occasione per studiare e raccogliere piante do- ''con totale 200 bofiigÜé della birra Kaiser uso Pilsen vunque la nave attraccava; Cía nel maggío del 1876 la non pasteurizzata" piü."2 bóttigÜe da 1/2 litro cor- birra sua carriera di medico si cóncluse definitivamente con : Marzo pasteurizzata" da prdVare perché Lodovico aveva, la nomina a direttore del Museo di storia naturale di evidentemente dei dubbi sulla qualita di questo tipo di Trieste, Soló alcüne ricette intestate "Dr. C. de Mar- birrá':fóniita;;da!la-;'Dtiehér^(fat»fa-:tóh; lettöra dell'l 1. chesetti", che poi: furoho úsate: per appunti botahici, 08.1913). testimoniano ancora questo periodo. Prononendo a lodovico anche "moto modcrnlo a ::/: Lodovico perö si fídava de!; Marchesetti é fdrse glí. ■./ poro a poco öunientnrite" o "se possibiie cuinlfíit.' eser- era anche piü facile parlare dei problemi della propria cizio físico anché passivo", Marchesetti fu "persuaso che;i salute con Un caro vecchio amico quasi coetáneo che so Vostra Altozza av-vi la e.ostanzn di attenersi strot- con ún medico qualsiasi. E Marchésetti si óccupo infatti tamenté; ai ^ettami ■ razional i di una cura di dima-. anche di questo problema con la sua particolaré.scru- . gríménto, in qualche mese potra :ríaquistáre :completa- polosita. Fece fare a Lodovico un'analisi deile , uriñe, mente ta Sua anticá floriciézza" (léttéra del 25.07.1914). presso il Fisicato Cívico del professoi' Timéus a Trieste. ■ In questo purtroppo il Marchesetti erro, oppure non Nella lettera del 10 luglio del 1914 gli comunico lieta- volle che Lodovico si preocupasse troppo delle gravi: mente che l'analisi "non presentó nulla di anormale, condizioni della sua saiute. Ormai gli restava solo poco senza alcuna traccia di albúmina e di zucchero, con : piü di un anno di vita. Soffriva di elefantiasí, una che resta esclusa qualsiasi affezione urale come pure ti mostruosa ipertrofiá di tutti glt strati cutariei ¡n seguito ad diabete" e aggiünse "Quanto prima mi perméttéró por- ün blocco de! deflusso nöi Vasi Ünfatici. La mälattia puö tarle l'analisi particolareggiata che fornirä elementi im- essere éreditaria oppure provocata da un cronico edema:: portantí per un'eventuale diagnosi del Prof. Murri." II linfático. Nel caso deü'Arclduca probabilmente non si Professor Augusto Murri esercitava a Bologna e siccome trattava della forma ereditaria - tanto é vero che i prirni in questa stagioné estiva "le cliniche a Bologna sono giä sintomi si manifestarono appena nell'eta avanzata - rna chiusé" Marchesetti süggeriva ai!'Arciduca di "telegra- piuttosto forse dell'Elefantiasis arabum, causata da una faré (con risposta pagata) alia Clínica di Bologna do- specie di Filaría diffusa neí paesi tropical! che penetra mandando ove ora si trovi e poí telégrafare al Prof." tramite insetti che succhiano il sangue nel corpo umano. Murri" per fissare un appuntamento (lettera del 10. La calcíficazione di questi parassiti provoca i! blocco dei 158 ANNALES 14/'98 Br¡gilla MADER: "Mí CREDA SEMPRE SUO AFí. A. LÍJ1GI SALVATORE £CC." ..., 141-Tfi4 vasi linfatici e di conseguenza lo sviluppo di un cronico Vienna in cui gli veniva comunícate "Sarebbe da im- edema linfático (Zetkin-Scbaldacb, 1992, 571). 11 fatto porre urgentemente cambio di domicilio a causa del che questa forma colpisca in particolare gli aríi, cor- pericolo baciamano".6 Una settimana dopo Cario Co- risponde bene con i disturbi di cui Lodovico Salvatore ronini-Cronberg annunció il suo arrivo a Zindis ebbe a soffrire e rende ancora piü probabile l'ipotési che (teiegramma del 22.08.1914). Cario Coronini divenne lui avesse contratto fa malattia durante uno dei suoi "Kammervorsteher" (direttore della Corte) di Lodovico numerosi viaggi. Anche l'esame autoptico eseguitó dal Salvatore nel 1907, quando il suo prozio e omonimo professor Dr. j. Hlava riportó delle gambe "enormemente non poté piü essere ai servizio deli'Arciduca per pro- ingrossite". Fu pero anche constátete un ingrassamento hlemi di vista (Zimmermann, 1914, 11). Accompagnato del cuore, dei polmoni, del fegató, dei reni e della milza dal Coronini, Lodovico si recó a Gorizia, dove in come puré un'aterosclerosi universale (OMaA). seguifó alloggio neila Villa Ceconi, appartenente aüa Quindi tutte le cure prescritte come puré il consiglio famigiia déi Coronini, nell'allora via Salcano, ora via del Marchesetti di tornare a Gastein dove:'Taria bal- Montesanto (lettera di G. Coronini del 25.01.1971). samica ... in unione alie sue acque salubri complete- Non sapendo ancora che non avrebbe ma i piü rivi- ranno fa cura" (lettera del 25.07.1914) e dove Lodovico, stb, dalla sua scrivania a Zindis, "le graziose colline" del soggiomando al "Hotel Elisabethhof", si trovava "nioiío Golfo con i loro "ridenti paesini" circondate dalla "coro- bene" {lettere deü'anno precedente 29.07.1913 e del na di diamante" delle "montagne innevate' dell'ltafia" 10.08.1913), potevano ormai solo daré un beneficio (Ludwig Salvator, manoscritto senza data),7 Lodovico temporáneo nía non piü evitare l'ineviicsiiilo. continuó ad occuparsi dei suoi iavori preparando il s'uo Ma la situazione stava degenerando anche sul plano libro "Zartlichkeilsausdrücke und Koseworte in de.r fria- políticó. 11 28 giugno de) 1914 ['Austria dichiai'ó guerra ulischen Sprache" (1915), I'ultimo uscito con lui ancora alia Serbia e, nel giórno in cui ¡'Austria : ordinó la . ■■ vívente. In quest'opera trovavano spazio anche espres- mobilitazione génerale, ii Marchesetti scrisse da Berna a sioni dialettali di Muggia e San Rocco, dove come ri- Lodovico inviandogli "i ptít fervidi auguri di felicita sul corda Lodovico "ancora área 30 anní fa abitavano aí- suo onomástico"; Sperava inoltre in "un esito favorevole" cune famiglie friulane ... e tra di loro continuavano a della cura e di aver ii piacere di trovarlo a! suo ritomo parlare la loro lingua" (Ludwig Salvator, 1915, 7). "perfétta mente ristabifita". "La grave notizia della guerra Lodovico Salvatore peró era sempre appassionato di fatalmente scoppiataM'avéva anche raggiunto a Berna e botanica. Osservava con molta attenzione la flora nei lo "ráttrista grandemente". Come molti in qüel momento giardini di Gorizia dove ebbe ancora i problemi a di anche lui peró credeva, "che la tracoíánza serba sará in determinare la specie di una pianta. II 30 agosto del breve fíaccata e la bandiéra del principe: Eugenio 1914 infatti si rivolse da Gorizia al Marchesetti man- sventolerá di nuovo sui merli di Belgrado" (lettera del dando "sottó fascía un ramuscello d'un albero assai fre- 31.07.1914). .: : . . querío i.n quesü giardini che adesso con la sua abbon- La situazione pero si agg'ravó. In seguito alia móbi- dante fioritura produce un effetto bellissimo. 1 fiori sonó litazione austríaca la k.u.k, Seetrañsportleitúng a Trieste color di rosa, ... ve. ne un esemplare bellissimo nel il. 1 agosto diede ordine di metiere lo "yot a vapore giardino di Piédimohte di Attéms. Desideréi saperne il Nixe" ("Dampfjacht Nixe") ai servizio clella marina nome." Purtroppo manca la risposta di Marchesetti per- militare ("Kriegsmarine"). Date le circostanze, quest'or- ché,¡'ultima sua lettera conservatasí é quella da Berna diñe non arrivo di sorpresa. Lodovico infatti aveva gia del 3 ! lugüo del 1914. I contatti peró continuarono. dichiarato dieci anhí prima la disponibílitá del "Nixe" in . intánto ('Italia aveva abbandonato la sua posizione caso di guerra. Il "Nixe" peró non divenne nave da neutrale nei confronti dell'Austria. Rivelandosi sempre guerra in quanto si trovava da tempo a Porto Pí di piü nemíca dell'Austria, ¡'Italia preparó í'entrata neí- Maiorca. A bordo vi era Giovanni Vascotto di Trieste. ¡'Entente, con la promessa nell'accordo di Londra (26. Allora quarantenne, era al servizio deli'Arciduca come 04.1915) di aquísire Trento, Alto Adige, Trieste, te primo macchinista. A Porto Pí si occupava del "Nixe" e contee di Gorizia e Gradisca e l'lstria, mentre ¡'Austria faceva puntualmente rapporío a Lodovico (lettere e fat- avrebbe dato in cambio per restare neutrale solamente ture da! 1912 ai 1914). Quando scoppio la guerra, non Trento, Aquileía e Gradisca (Zóllner-Schüssel, 1985, poté piü ritornare e rimase per almeno due anni a 239s). Poco clopo i'accordo di Londra Coronini ricevette Maiorca (domanda del 15.02.1916). una: lettera da Viénnac ¡1 primo "Obersthofmeister" gli 11 14 agosto del 1914 arrivo álló "Hérrn F.r/Jierzoc «risso ch.e a s. ausn della ''tensinno coll'itaüa" cresciuta a Ludvik Salvator Tries! Lazaretto" un teiegramma da tal punto che l'esito sembrava imprevedibile, "Sua Ma- 6 : Orig.: "Vegen gefärpursg des aufenthaltes in Triest wäre doiTstzil enderung dringend.gebot Hand kuss.".:•••: 7 Orig.: "Von meinem Schreibtische aus ubersehe ich den ganzen Coif-voivanmuthigen Hügeln umgürtet die lachende. Ortschaften besetzen und denen das schneebedeckte Gebirge Italiens einen diamantenen Kranz bildet." 159 ANNALES 14/'98 Srigüln MADER: "M! ČREDA SEMPRE SUO AFF. A. LUIGI SALVATORE ECC"..., 1-11-164 está ritlene sia arrivato il momento che Sua Altezza Imperiaie iasci Gorizia ed si stabiliscai più a nord." "Naturalmente", aggíunse, "tutto ciô dovrebbe svolgersi con un pretesto plausibile." (Jettera del 05.05.191 S).8 La situazione era davvero precaria, considerando il fatto che I'Italia dichiarô guerra alI'Austria il 23 maggio e appena un mese dopo cominciarono le tremende battaglie sull'lsonzo. Quindi Lodovico Salvatore non potè più nmanere nemmeno a Gorizia. Ricevette ancora ai primi di maggio la visita del Marchesetti ed i due fecero un'ultima passeggiata insieme nel giardino di Villa Ceconi (March, 1983, 373). A metà maggio (per quanto riguarda la data precisa le due biografíe di March (i.c.) e di Schwen-dinger (1991, 219) si contraddicono) parti a bordo di un treno spéciale (lettera di Guglíelmo Coronini del 25. 1.1971) as5ieme alla famiglia Coronini - che si recô al suo casteîlo di Wôllan - per Brandéis sull'Elba, vicino a Praga. Lodovico aveva ereditato dal padre il caste)lo di Brandéis (oggi Brandys nad Labem). Perô anche quest'ultimo soggiorno deli'Arciduca non fu di lunga durata. Trascorreva il tempo lavorando al suo ultimo libro "Auslug- und Wachttürme Mallorcas" (Hubert, 1916, VIII) e le sue condizioni di salute peg-gioravano di giorno in giorno. II 10 ottobre, infíne, di-venne indispensabile un intervento chirurgico eseguito dal professor Rudolf Jedlicka di Praga (Schwendinger, 1991, 220). E proprio lo stesso giomo Lodovico scrisse anche la sua ultima lettera al Marchesetti. La sua bella scrittura era diventata quasi illeggibile, i caratteri erano ormai píccolissimi e sí confondevano uno nell'altro. Non fece parola delle sue difficoltà, anzi, si mostró pre-occupato della salute pubblica e delle condizioni sani-tarie di Trieste e dei dintorni sperando "che Trieste rí-prenderà presto un aspetto più gajo." {lettera del 10. 10.1915). Né avrebbe potuto più verifícarsi la sua speranza di potersí recare a Montreaux ¡n Svizzera, "ove il vasto lago di Ginevra, gli avrebbe dato almeno l'il-lusíone di trOvarsi alie sponde del mare" (Marchesetti, 1915, 1). 11 12 ottobre del 1915 l'Arciduca Lodovico Salvatore morí. Si comprende il suo grande interesse per la salute pubblica, espressa anche varíe volte nelle sue lettere del 1911, 1912, e 1913, quando fra l'altro anche il colera minacciava Trieste, ed il Marchesetti gli forniva oltre alie notizíe ritagliate dal giornale persino le copi.-- c: 1 Bollettino settimanale del civíco físico di Trieste (k-i;. di Marchesetti del 02.06.1912; 10.06.1912; 22.912' che non fu solo da semplice preoccupazione in l:;i'í :ji-.-ca ancora quotidianamente piena di epidemiec m¿;;¡:ti" contagióse che colpivano píü fácilmente le citta por.mü, ma nacque piuttosto dalla sua esperíenza, ir- ':ii.-;ri-r_s perse la sua carissima amica Catalina Horma-. ,;::¡r,i¡. nistratrsce má soprattutío la buon'anima delía sj-i 'í-ü.,;,-. a Míramar, che nel 1905 morí di lebbra contratt-. d..ra:uo íl viaggio riella Térra Santa {Kieinmann, 1991,108). Lodovico Salvatore scrisse in onore e in mrr.K.'r.-. ,.¡ Catalina Homar un opuscoíetto (1905b), che M setti lesse "con un senso di vera commozione" e lo ritenne "un monumento... ben piü glorioso di q.. I-parole che potrebbero essere valide anche per 1.1: un personaggio straordinario a cui nonostan:-- i .-u-; grandi meríti é stata rivolta ben poca attenzionc :i-.r. .izad aitrí componenti della famíglia deglí Asburgc "Stranamente gli uominí si occupano magg i: ir.'■::■ delle azioní di coloro che gli creano da r¡ ■■. ¡ .=■ 1. ■: storia viene riportata ín tutti i modí e sensi e si I v: ■ ■>:; bramosia. Falsi eruditi, che nei cuorí adoloscenti ■ ■■■-sero con erronee dottrine la fiaccola della (n ¡ ribelli che misero a fuoco e fíamme un paese ti i:v.¡;i:T , conquistatori che condussero centináia-di. mi ,:i :=■: d esserí al banco del macellaio - a loro s¡ erigí '■ ■ ■■ numentó ... Della storia di creature buone, che .n. ..■■:■■ ■ ed aiutarono il prossimo, di queda non ci sí .■■=■■ ..■-■:.— appena; la loro voce rimane senza eco come quetl.i ■■:■ ■■ : utíli uccelli canori che si perde nei sílenzio del !>■'■->■'; i -i confonde nei mare delle susseguentí onde di uomi:- ' ' RINGRAZIAMENT1 I mies piü vívi rihgraziámentí per la cíispOnibil"""3 !■.. collaborazíone offerte nel corso delle mié ■ '..<:v vanno a (in ordíne alfabético): dr. Wladimir Aichelburg, Vienna; Renzó A:■ .\i-chivío Diplomático (Biblioteca Cívica) Trieste; Adele Brandi, Archivio di Stato di Gorizia; dott. i ;,■>: Cova, Archivio di Stato di Trieste; Aibrecht Hohenberg, 8 Örig.: "Nachdem die Spannung mit Italien auf einen Punkt gediehen ist, so es schwer zu sagen ist welche Wendung die ganze Austragung nehmen wird, halten Ihre Majestät den Zeitpunkt gekommen, so Seine kaiserliche.Hoheit Corz besser verlassen und einen nördlichen Aufenthalt suchen sollte. Natürlich müßte dies unter einem plausiblen Vorwand geschehen." 9 Orig.: "Sonderbarer Weise beschäftigen sich die Menschen am meisten mit den Thaten derjenige^, clie ihnen Schaden zufügten. Die Geschichte derselben wird nach allen Asten und Richtungen hin geschrieben und mit Gier gelesen. Falschen Gelehrten, welche durch ihre irrigen Lehren die Fackel del Glaubens in den jugendlichen Herzen erlöschten, Empörern, die ein ruhiges Land in Feuer und Flammen setzten, Eroberem, welche Hunderttausende zur Schlachtbank führten - ihnen wird ein Denkmal errichtet ... Um die; Geschichte wohfthätiger Wesen, weiche ihre Mitmenschen liebten, ihnen halfen, um clie kümmert man sich kaum; ihre Stimme verhallt ung^höit wie die der nützlichen Singvögel in der Waldessiifle verklingt und verschwimmt in dem Meere der aufeinanderfolgenden Menschenwogen." ' 160 ANNALES 14/'98 Brigitta MAO ER: "Ml CREDA SEMPRE SIJO ÄFF. A. LÜtC! SALVATOR E CCC" ..„ 141-164 Vienna; Adriana Kosak de Farolfi e Valentina de Farolfi, Trieste; dott. Ruggero Calligaris, Museo di Storia Naturale Trieste; Dr. Peter jung, Archivio di Stato di Vienna (Kriegsarchiv); Maja Kranjc, inštitut za raziskovanje Krasa, ZRC SAZU, Postojna; Maria e Bruno Saule, Zindis; Dr. Elisabeth Springer, Archivio di Stato di Vienna {Haus-Hof- und Staatsarchiv); Dr. Robert Stangl, Istituto Botánico deif'Universitä d i Vienna; dott. Franco Stener, Muggia; Matej Župančič, Museo regionale di Capo-distria. "TVOj GLOBOKO VDANI LUDVIK SALVATOR/ NADVOJVODA ETC." Bivanje nadvojvode Ludvika Salvätorja v Trstu, kakor je razvidno iz njegove korespondence s Carlohl de Marcheseitijem ..■: Brigitta MÄDER; A-IOSO VVien, Knehu!Vr:V!5<<< 2S/t 1 ... POVZETEK V pozni jeseni leta 1876 je avstrijski nadvojvoda Ludovik .Salvator v Zindisu pri Miljah kupil podeželsko vilo s pripadajočimi zemljišči, ki je biia potem njegovo stalno letno bivališče vse do leta 1914, ko je mora! zaradi vojnih dogodkov po nasvetu svojega bratranca cesarja Franca Jožefa i. iz tega kraja oditi. V Trstu je med drugimi spoznal botanika, prazgodovinama in direktorja Naravoslovnega muzeja Carla de Marchesettija, s katerim je ostal v prijateljskih stikih vse do svoje smrti oktobra leta 1915. Njegova bogata korespondenca z Marchesettijem na eni . strani, priča o njegovem zavzetem zanimanju ža botaniko, speleologljo in prazgodovino ter o njegovih intenzivnih stikih /. različnimi znanstveniki tistega časa, na drugi strani pa osvetljuje tudi Marchesettijevo sodelovanje pri njegovih delih in odpira tudi pogled v njegovožasebno življenje, v njegovo globoko prijateljstvo z avstrijskim prestolonaslednikom nadvojvodom Francem Ferdinandom in v njegove nemajhne zdravstvene težave zaradi elefantiaze. ,4vtorica na osnovi doslej neobjavljenega arhivskega gradiva (v državnih in zasebnih arhivih na Dunaju in v :Trstu j ter na osnovi lastnih terenskih raziskav v Trstu in Miljah v svoji razpravi ni prikazala le bivanja Ludvika Salvätörja na Tržaškem, ampak predvsem živo in avtentično podobo tega zanimivega človeka; pri tem je postavila v ospredje veliko mnogostranskost, popolno predanost znanstvenemu raziskovanju ter veliko rahločutnost nadvojvode, ki ježa! bil doslej - zgolj zaradi prepogosto samosvojega in za nadvojvodski stan povsem nenavadnega načina življenja - ožigosan kot "odpadnik" in "enfant terrible" avstrijske cesarske hiše. Ključne besede: Ludwig Salvator, botanika, speleologija, Egipt, flora, Avstrijsko Primorje, Milje, Trst, Istra FONTI E BIBLIOGRAFIA Abbreviazioni AD - Archivio Diplomático - Biblioteca Civíca di Trieste AdmR - Administrative Registratur Adria- ADRIA, Illustrierte Monatsschrift für Landes- u. A fam F - Archivio farniliare Farolfi Trieste AMSJ - Atti e Memorie della Sodetä Istriana di Arche- ologia e Storia patria, (Parenzo, Venezia) Trieste. ASGo - Archivio di Stato di Gorizia ASCC - Archivio Stork:« Coronini-Cronberg Atti Marchesetti - Atti Giornata internationale di Studio C. Marchesetti {9. ott. 1993), Trieste. Atti Mus. dv. Stor. nat Trieste - Atti del Museo Civico di storia naturale di Trieste. HHStAW - Haus, Hof-und Staatsarchiv Wien KA - Kriegsarchiv Wien LS - Habsburger Tamilienarchiv Ludwig Salvator Mit.G.G. - Mitteilungen der k.k. Geographischen Ge-sidlsc hart in Wien. NHMW - Naturhistorisches Museum Wien. OiViáA- Obersthöf riiarsclällant V- : V : ÖK • Öster. Kaiseriiaus PI -PagineIstriarie, Capödistria/ : Volkskunde, 'Volkswirtschaft und Touristik der .'adria-' tischet Küstenländer. Editdre Josef Stradner, Triést. ANNALES 14/'98 Brisilta MADER: "Ml CREDA SEMPRE SUO AFF. A. tUIGi SALVATORE ECC."..., 141-164 Lettere ad Marchesetti a) Lettere di Marchesetti ail'Arciduca Lodovico Salvatore: A fam F (le fotocopie)* 16,02.1896 28.12.18% 02.06.1897 29.07.1891) 26.12.3899 27!01,1901 ' . 11.07.1304 26.12.190.4 mir.fypr.WQ5 09.10.1905 08,05.1907 ' 29.04,19! 1 ' 18.05.1911 06,02.1911 02.06.1911 10.06.1312 22.06.1912 17.05,1913 b) Minute di Marchesetti ail'Arciduca Lodovico Salva-tore: AD (R.P.MS. Mise. 88/Q8P-Z) 28.12.1896 (2 miiwlc 09.11.1898 ''28.09.1906 22:03:1907' ' 29J2.190B'" ' páticamente ugurtlj) c) Lettere di Marchesetti ail'Arciduca Lodovico Salva-tore: HHStAW LS 4,6 17.07.1913 20.08.1913 01 09.1913 29.06.19Í4 ' 10.07.1914 J3.07.1914.-' 25.07.1914 31.07.1914 caria da visita senza data: HHSlAW, LS 6 d) Lettera di Marchesetti a Josef Szombatby del 20. 10.1904 si trova nell'archivio delía sezione preistorica del Museo di Storia Naturale a Vienna (Prähistorische Abteilung des Naturhistorischen Museums in Wien); ia lettera di Szombathy a Marchesetti del 06.09.1904: AD I.R.P. MS. Mise. 88/Q/P-Z Busta S6 e) Diari di Marchesetti: per l'anno 1898:R.P.MS. Misc88/A/1/222 AD, per l'anno 1911:88/A/1 0 Lettera di Schweinfurth a Marchesetti de! 27. W. 1910; AD, R.P.MS.Misc. 88/Q/P-Z, Busta S1; la minuta di Marchesetti a Schweinfurth del 15.10.1905; AD, R.P.MS. Mise. 88/Q/P-Z. g) Manoscritto del necrologio per Lodovico Salvatore: AD, R.P.MS.Misc. 8Ö/M/25/1.,.............. ..-■;.- ad Lodovico Salvatore a) Lettere dell'Arciduca a Marchesetti conservate: AD, R.P.MS.Misc. 88/P/G-O, Busta L2., II.09.1895 11.11.1895 23.02.1896 16.01.1897 04.06.1897 22.05.1897 22.06.1897 2806.1897 05.01.1898 19.01.1899 14.12.5839 23.12.1899 24.07 1903 03,03.1905 16.03.1905 21.07.1910 30.10.1910 12.02.1911 17.04.1911 03.05.1911 14.05.1911 19.05,1911 24.05.1911 05.06.1911 14.12.1911 31.03,1913 29.07.1913 10.08.1913 300«.1914 10.10.1915 b) Lettera dell'Arciduca a Marchesetti del 09.07. 1904 si trova A fam F c) Lettere del la madre Maria Antonia a Lodovico Salvatore (1877-1884): HHStAW LSI; la corríspondenza familiare di Lodovico Salvatore: HHStAW LSI d) Lettera del 21.06.1914 ed il telegramma del 24. 06.1914 dell'Arciduca Francesco Ferdinando a Lodo-vico Salvatore: HHStAW LSI e) Lettera di Luisa Vives Cilimingras ail'Arciduca del 29.06.1914 da Akrotiri; HHStAW LS2 f) Lettere di August Alber von Glanstätten a Lodovico Salvatore: HHStAW LS1 D9.10.1876 27.Í0.1876 ■ IG.11.1376' g) Letteré di von Hohenlohe a Lodovico Salvatore del 20.06.19Í4 edel 24.06.1914: HHStAW LS3 ..' : ■.,..'.' h) Lettera con fattüra dellá ditta Jasbitz, Trieste a Lodovico Salvatore del 11.08.1913: HHStAW LSI 2 i) Lettere di von Jordans a Lodovico Salvatore del 22. 07.1913 edel 23.10.1913: HHStAW LS6 j) Lettera di Lodovico Salvatore ed Augusto Murri del 11.08.1915: HHStAW, Adme ÖK, Fachl-68 Erzherzoge L-W, Akt 7, 78 093 1915 k) Telegramma del 14.08.1914 a Lodovico Salvatore: HHStAW LS14 /; I) Lettere di Giovanni Vascotto a Lodovico Salvatore del 09.06.1914 e del 23:04.1913 (Porto Pi) e diverse fatture da Maiorcä saldate da Vascotto negli anni 1912-1914: HHStAW, LSI 2 ex; Domanda di Marie Vascotto (moglie di Giovanni) all'Obersthofmarschallamt di Vienna clel 15.02.1916: OMaA 508 lll/B Nr. 224; 72 415 1916. m) Rapport! ufficiaäi concernenti lo stato di salute di Lodovico Salvatore del 07.07.1913 (Szentmiklösy da Barcelona), del 20.11.1913 (Szöchenyi dal Cairo), del 10.12.1913 (Sz&henyi dal Cairo) e del! '08.06.1914 (Szechenyi da Bulkeley): HHStAW ÖK, Fach 1-68. Erzherzoge L-W ■ v • rc) Rapporto di aufopsia fatto nella notte döpo la moite; di Lodovico 5alvatore (12.-13,10.1915): OMaA 508 ill/B Nr. 224(1915-1918) .•;• o) Manoscritto di Lodovico Salvatöre senza data e nom pubblicato: HHStAW, LS 11 nella cosiddetta "villa di sotto": Protocollo de! OMaA del 06.11.1915 (III 224, 1653, 1915) HHStAW OMaA 508 1II/B224; La copia del contratto di compravendita concernente la villa di Zindis ("villa di sopra") del novembre 1876: HHStAW LS 12; Le notizie sui contratti di compravendita ancora in sospeso dopo Ja morte di Lodovico Salvatore: HHStAW OMaA 508 III/B 224, 103 654 1916.; La notizia sui fatto che Lodovico Salvatore fu anche cittadino onorarlo di Muggia: lettera del Municipio di Muggia a Lodovico Salvatore del 08.01.1883, HHStAW LS 14 ad Johann Nepomiik Salvator "Johann Orth": HHStAW, AdmR, ÖK, Fach 1 -68, Erzherzoge L-W ad Carlo Coroninf-Cronberg a) ad Carlo Telegramma di Coronini a Lodovico Salvatore del 22.08.1914 HHStAW LS 13 Lettera dell'Oberstmarschallamt di Vienna a Coronini del 05.05.1915: AStGO, ASCC; l! decreto di nomina a "Kammervorsteher" del 28.03.1907: AStGO, ASCC b) ad Giuglieimo Lettera a Fiorello di Farolfi del 25.01.1971: A fam F ad Muggia L'indicazione sui domicilio di Lodovico Salvatore nella cosiddetta "villa di sotto"; Protocollo del OMaA de! 06.11.1915 (III 224, 1653, 1915) HHStAW OMaA 508 IÜ/B224; La copia del contratto di compravendita concernente la Villa di Zindis ("villa di sopra") del novembre 1876: HHStAW LS 12; Le notizie sui contratti di com- G'i :)ri;;i!u>.|í si frovano' ¿icorarnenfe nci lascito'di Lödovico' Salvatore a Maiorca. I discèrsdenti degli ëredi, le Signore Ribas,: nom hanno ¡>e¡ó dato'ñessu ría risposta di œnferma alla mia ripetuta richiesta. 162 ANNALES 14/'98 B rigi Ita M AOf R : "Ml CR ED A SEMPRf SUO A FF. A. i. UIG t S AL V ATOR E ECC. "..H1 -16 4 pravendita ancora in sospeso dopo i a morte di Lodovico Hubert, E. (1916): Introduzione ai libro: Ludwig Salvatore: HHStAW OMaA 508 ili/B 224,103 6541916.; Saivator (1916), Prag, pp. Vll-XL La notizia sui fatto che Lodovico Salvatore fu anche janchen, E. (1933): Richard Weitste in-se in Leben und cittadino onorario di Muggia: íettera del Municipio di Wirken, Österreichische Botanische Zeitschrift 82, 1-2, Muggia a Lodovico Salvatore del 08.01.1883, HHStAW 1-195, Wien. LS 14 Kiszling, R. (1953): Erzherzog Franz Ferdinand von Ö ad Ramleb : : sterreich-Este. Graz-Köln. Le indicazioni sull'acquisto dei teri'eni ä Ramleh da Kleinmann Horst, J. (1991): Erzherzog Ludwig Salvator. parte di Lodovico Salvatore: del 30.03.1899 e deS 24. ; Mallorcas ungekrönter König. Graz-Wien-Köln. 04.1900 (Administrativer Gegenstand Nr. L IV e), Koudelka, A., von (1987): Denn Österreich lag einst am HHStAW, AdmR, ÖK, Fach 1-68, Erzherzoge L-W. Meer. A cura di L. Baumgartner, Graz 1990 e Rotta su ad Edouard Alfred Martel :: Trieste. A cura di L. Baumgartner, Collana di Testi e Lettera di Martel a Friedrich Müller del 29.09.1896: : Studistorici 10, Gorizia. Archivio délia seztone speleologica del Museo di Storia Ludwig, S. (1869): Tabulne Ludovicianae. Prag. Naturale di Vienna (Abteilung für Karst- und F-löhlen- Ludwig, S. (1869-1884): Die Balearen in Wort und Bild forschung des NHM in Wien). ..... geschildert (5 vol.) Leipzig. ad "NIXE" : : Ludwig,S. (1871): DerGolfvon Buccari-Porto Ré. Prag. Lo scritto dell'11.04.1904 concernente la dichiarazioné Ludwig, S. (1893): Nouvelle grotte dans l'île cíe del 26.03.1904 di Lodovico Salvatore di consegnare il Majorque (Baléares), Spelunca IV, 83f., Paris. "Nixe" in càso di guerra: KA: k.u.k. Seetransportleitung, Ludwig,, S. (1894): Schiffbruch oder ein Sommer- Operationskanzlei MS/OK, 1904, IX-7/7,: Nr. 711; l.'or- nachtstraum. Prag. diñe di consegna del "Nixe" (Beistellungs-Order) del 01. Ludwig, S. (1896): Märchen aus Mallorca. Würzburg 08.1914 daila k.u.k. Seetransportleitung: HHStAW/LS 9. und Leipzig.: : Adamövic, L, (1911): Die Pflanzenwelt Dalmatiens. Ludwig, S. (1897): Cannosa, Prag. Leipzig. : Ludwig,S. (1899): Bougie, die Perle Nord-Afrikas. Prag. Adamovic, L. (1929): Die Pflanzenwelt der Adrialander. Ludwig, S. (1900): Ramleh als Winteraufenthalt. Leipzig. Jena. Ludwig, S. (1905a): Wintertage auf Ithaka. Prag. Aîchelburg, W, (1984): Sarajevo 28. Juni 1914. Wien. Ludwig, S. (1905b): Catalina Homar. Prag. André, D. (1997): La Plume et les Gouffres. Corres- Ludwig, S. (1908): Anmerkungen über Levkas. Prag, pondante d'Edouard Alfred Martel (1868-1936). Asso- Ludwig, S. (1910a): Seebäder im südlichen Dalmatien, : dation E.A.Martel. Lozère. . Adria II, 277-280. Baídácci, A. (1910/11): La flota delle Isole Pelagose, Ludwig, S. (1910b): Kloster Badia bei Curzola, Adria 11, MemOrie dell'lstituto delle scienze di Bologna, t.VIII. 357-362. Bärnhart, S. M. (1965): Biographical notes upon Bota- Ludwig, S. (1911a): Einiges über Yachten, Wiener nisís. Vol 1 A-F, XV, 563ff., Boston (Mass.). Almanach, Jahrbuch für Literatur, Kunst und öffentliches Beck von Mannagetta, R. (1901): ; Die Végétations- Leben, XX, pp. 3-15, Wien-Leipzig. Verhältnisse der illyrischen Länder, in: Die Vegetation Ludwig, S« (1911b): Der Canal von Calamotta, Adria lü, der Erde. Leipzig. .. . 41-50,81-92,121-134. Bonet de Los Herreros, P. (1911): El Archiduque de Ludwig, S. (1911c): Einiges über Weltausstellungen. Austria Luis Salvador. Memoria Biográfica. Palma de Prag. Mallorca. Ludwig, S. (1911 d): Lo que se'de Miramar. Palma de Cañeilas Serrano Nicolau, S. (1997): El paisatge de l'Ar- Mailorca. xiduc, Palma de Mallorca (Institut d'Estudis Balearics). Ludwig, S. (1913): in: Zum Projekt des Naturschutz- Cataiogo deila Prima Esposizione provinciale istriana. parkes auf Meleda. Adria V, 785Í. (1910) Capodistria. Ludwig, S. (1914): Lieder der Bäume. Prag. Dolce, S. (1993 (1994)): Carlo de Marchesetti: 45 anni Ludwig, S. (1915): Zärtiichkeitsausdrücke und Kose- di direzione del Museo Civico di Storia Naturale di worte in der friaulischen Sprache. Prag. Trieste, in: Atti Marchesetti, 79-85. Ludwig, S. (1916): Auslug- und Wachtürme Maliorcas. Eisenmenger, V. (1930): Erzherzog Franz Ferdinand. Prag, Wien. 1 Mader, B. (1993 (1994)): "Signor Dr. Carlo de Mar-Faroifi, F., de (1972-73): Un grande dimenticato. L'Ar- chesetti, Museo di Storia naturale in Trieste, Austria,": I ciduca Lodovico Salvatore di Toscana, AMSÍ NS 20-21, rapporti di Marchesetti con Vienna attraverso la sua 335-391. corrispondenza, Atti Marchesetti, 149-166. Gtnzberger, A. (1911): Fünf Tage auf Österreichs ferns- Mader, B. (1994): E. A. Martel in Briefen an Carlo Marten Eilanden. in: Adria NI, pp. 161, 201, 241, 281, 345, chesetti und Erzherzog Ludwig Salvator, Acta Carso-389. lógica XX1II/13, 178-190, Ljubljana. 163 ANNALES 14/'98 BrißKU MADER: "Ml CREDASEMPRESUO AFF. A. LUIGI SALVATQRE ECC."..., «1-164 Mader, B. (1996): Die Zusammenarbeit der Natur- Martel Edouard, A. (1897): La Cueva del Drach, An- historischen Museen in Wien und Triest im Lichte des nuiare du Club Alpin Français XXIII, 369 ff., Paris. Briefwechseis von josef Szombathy und Carlo de Mar- Martel Eduard, A. (1903): XIV et XV Campagnes chesetti (1885-1920), Annalen des NHMW 97 A, pp. souterraines (1901 et 1902) La Geographie, Bulletin de 145-166, Wien. la Société de Géographie VII (5), 333-353, Paris. Mader, B. (1998): Marte! et ses relations avec l'italien Medeot, C. (1972): Le Orsoline a Gorizia, 1672-1972, Carlo de Marchesetti et Son Altesse Royale l'Archiduc Gorizia. Ludwig Saivator d'Autriche. Atti del Colloque Martel: Mit, G. G. 1899, Mittheilungen der k.k. geographischen (1997 Année E. A. Martel), Mende Lozère 17-18 ott. Gesellschaft Wien, 42. 1997 in corso di stampa. Morgan, C. (1993 (1994)): La revisione délia biblio-, Mantegazza, P. (1896): L'Aiciduca Lutgi Salvatorë e le grafia delîe öpere di Carlo de Marchesetti, Atti Mar- fiabe de Maiorca, Nuova Antologia LXV, pp. 18-30, chesetti, 279-369. \ Roma. Musner/ G. (1910): La prima Esposizione provinciale March, J. (1983): S'Arxidüc. Pairha de Mallorca. istriana, PI 8/4-5, 98-107. Marchesetti, C., de (1876): Descrizione dell'isola di Nikitsch-Boulïes, P. (1925): Vor dem Sturm, Erinner- Pelagosa e Aggiunta alla descrizione dell'isola di ungenah Erzherzog Thronfolger Franz Ferdinär.:. i-knh. Pelagosa, Bolletino délia società Adriatica di Scienze O. TS 1915, Osservatore Triestino, anno 131, Nr. 267 Naturali in Trieste 11, pp. 283-306 e pp. 393-395. del 14.10.1915, Trieste, p. 1. Marchesetti, C., de (1884-1902): Scritti sulla necropoli di Prihoda, M. (1883): Carlo de Marchesetti, Öster- Santa Lucia elf Tolmino (scavi 1884-1902). Ristampa reichische Botanische Zeitschrift 1, pp. 1-7, Wii-.. anastatica degli scritti pubblicati su "Bolletino délia So- Pitleri, G. (1980): Zur Geschichte des Naturhisio.i-.f ü-n cietà adriatica di scienze naturali in Trieste", Trieste 1993, Museums in Triest. Waldau-Bern, a cura di G. Bravar, G. Bandeiii, E, Montagnari Kokelj. Polzer-Hoditz, A. (1929): Kaiser Karl. Aus der Geheim- Marchesetti, C., de (1895a): Bibliografia botanica ossia mappe seines Kabinettchefs. Zürich-Wien.: Catalögo delle Pubblicäzioni intorno alla Flora del Lito- Sabater, G. (1985): Mailorca en la vida del Archi :uq-.:i'. raie austriaco, Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste IX (N.S. III). Palma de Mallorca. Marchesetti, C, de (1895b): Atti Mus. civ. Stor. nat. Schwendinger, H. (1991): Erzherzog Ludwi!--r. ■ Trieste ¡X (N.S. III), 1-25. Der Wissenschaftler aus dem Kaiserhaus, Wj--! V.u-: Marchesetti, €., de (1895c): La giotta azzurra di Sama- chcn. torza, Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste (X (N.S. ill), 249-255. Spens-Booden, Y. (1897): Da Palma per Mzza ed Ali- Marchesetti, C, de (1895d): L'ursus ligusticus iss. nelle cante, II Tourista, anno IV (11 .)12, 87f e 95ff., Trieste. Alpi Giulie, Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste IX (N.S. III), Spens-Booden, Y. (1897): Majores. Pagine sciolte da un 265-271. diariodi viaggio, II Tourista ¡V, (2) 10-13; (3) 18-21, Tri-, Marchesetti, C, de (1900): Elenco Flora in: cap. IV este. Thiere und Pflanzen, Ramleh als Winteraufenthalt di Stafleu, Frans A. & Cowans Richard, S. (197f., 19.T.): Ludwig Saivator, Leipzig pp. 25-28. . Taxönomic literature - A selective guide to boianical Marchesetti, C., de (1903a): I casteiiieri preistorici di publications and collections with dates, comin-T f:,- Trieste e della regione Giulia, Atti Mus. civ. Stor. nat. and types. Vol I (A-G), Utrecht; Vol V (Sal-Ste), ! i ■.tv.l Trieste X (N.S. 4) pp. T-206. Antwerpen, Boston (19852) (1976). Marchesetti, C., de (1903b): Appunti sulla flora Stossich, M. (1875): Escursione suil'isoia di l:. l.\.,o-- egiziana, Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste X (N.S IV), pp. Bolletino di Socîetà Adriatica di Scienze Naturali :n 209-230. este per 1875, 217ff..... Marchesetti, C, de (1911): Ein Naturschützpark auf Me- Tourrsta Ii 1896, p. 95. leda (parere di Marchesetti) Adria Iii, 93-102,133-134. Weissen steine r, F. (1983): Franz Ferdinand. Der w " " Marchesetti, C., de (1912a): La Preistoria in Egitto, Bol- derte Herrscher. Wien. lefino delle Società Adriatica di Scienze Naturali in Tri- Weissensteiner F. (1985): Ein Aussteiger aus dem este XXVI, pp. 89-120. Kaiserhaus: Johann Orth. Wien. Marchesetti, C., de (1912b): Saxifraga Ludovtci Salva- Zöllner, E. & Schüssel, Th. (1985): Das Werden Öster- toris. Nuova Specie delle Isole Baleari. pp. I-Ill, Trieste. reichs. Wien. Marchesetti, C, de (1915): l'Arciduca Lodovîco Salva- Zetkin, M. & Schaldach, H. (1992): Wörterbuch der Me- tore, Osservatore Triestino Anno 131, Nr, 270, 17 ot- di/in. Berlin. tobre 1915, Trieste p. 1. Zimmermann, Franz X. (1914): Carl Graf Coronini- Marchesetti, C., dé (1916): Giorgio ScbweihfürtH, Ii La- Cronberg, Adria und Ostalpen VI (1-2), 10-12, Wien- voratore, edizione serale, Anno XXII, Nr. 432, 29 di- Graz-Triest cembre 1916, Trieste, p.1. 164 , . '"•vV; .- -■ ■■V'-'.: ■: ■V '■■■. - ' ■ -¿'■■■■■■M ■>':■■ lir RAZPRAVE IN GRADIVO lili'.■'■■■■■■" ■' ■ ■ : ■" : TREATISES AND SOURCES ......... mmrn^y - " ■■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■■ ■ . ■■ '-fi ..:■■■ ÉÉM' nn É SACGI E FONTI • { : j ï ANNALES 14/'98 izvirno znanstveno delo UOK 323(497 Kranjska: 497 Pazinska grofija)(093)"15" O ODNOSIH KRANJSKE DEŽELE IN HABSBURŠKE ISTRE V KRANJSKIH VIRIH 16. STOLETJA Da nie!a JURIČIČČARGO Arhiv Republike Slovenije, SI-1000 Ljubljana, Zvezdarska 1 IZVLEČEK Pfispevek obravnava odnose kranjskih' deželnih stanov do Kranjski priključenih gospostev v Istri v 16. stoletju. Te odnose so na političnem področju zaznamovala prizadevanja kranjskih deželnih stanov po močnejšem povezovanju dveh dežel in vključevanju istrskega prostora v kranjske upravne in sodne institucije. Na drugi strani so maloštevilni istrski plemiči poskušali ohranjati svojo samostojnost in privilegije, ki so jih pridobili v času vladavine goriških grofov. Poleg političnih sta obe deželi povezovali obrambni, gospodarski ter na strani Kranjske tudi fiskalni interesi. Ključne besede: Kranjska, deželni stanovi, Pazinska grofija, povezovanje ZGODOVINSKI RAZVOJ Ko šo Habsburžani po smrti goriškega grofa Alberta IV, leta 1374 podedovali Slovensko marko, Metliko in Istro, je slednja v ustavno-pravnem smislu bila že oblikovana kot dežela (Prim. Stih, 1993, 55-70). Privilegij Alberta IV. Goriškega iz leta 1365, ki je plemičem potrjeval njihove pravice in svoboščine ter kasnejše potrditve tega privilegija, ki so jih zapovrstjo opravili Habsburžani kot novi deželni knezi,1 kažejo, da privilegij sodi med osnovne dokumente deželne ustave (Štih, 1993, 55). Za celotno posestvo bivše goriške, od 1374 habsburške Istre, so goriški grofje uporabljali pojem Istrska grofija ali Istrska dežela (Grafschafft zu Isterreich, das Land ze isterreich) (Kandler, 1898, citirana listina). V avstrijskih listinah se od leta 1379 pojavlja tudi naziv Pazinska grofija (Grafschafft Mitterburg), vendar je že Leopold lil. ločil pojem "das Land ze Isterreich unči clie Grafschafft ze Mitterburg".2 Istrska grofija je bil naziv za vsa goriška posestva v Istri in je predstavljala fevdalni sklop nekaj gospostev, med katerimi je bilo največje Pazinska grofija. Le-ta je bila direktno podrejena goriškemu grofu oziroma njegovemu glavarju v Pazinu, v njeni sestavi so bili številni mestni in vaški komuni. Ostala majhna gospostva v Istri niso bila vključena v upravni aparat Pazinske grofije in so bila dedni fevdi, ki so jih goriški grofje podeljevali svojim ministerialom. V drugi polovici 15. stoletja3 je habsburška Istra obsegala Pazinsko grofijo (s številnimi mestnimi in vaškimi komuni), gospostva Lupoglav, Kožljak, Krsan, Grdoselo, Račice, Momjan, Buzet, Barban in Paz (De Franceschi, 1963, 153) ter nekatera cerkvena posestva. Gospostvo Rašpor je Ana, hčerka Majnharda Vit. Goriškega4 leta 1402 prodala Benečanom (Klen, 1972, 7-29; štih, 1994, 100). Večje teritorialne spremembe je v habsburški Istri povzročila devetletna vojna5 med Beneško republiko in Cambraisko ligo (1508-1516). Z mirovnimi pogajanji, ki so se za istrska posestva za- 1 Privilegij so istrskemu plemstvu potrdili: avstrijski vojvoda Leopold Ml. ieta 1374, nadvojvoda Ferdinand I. leta 1523 in nadvojvoda Karel leta 1567 ter cesarji Firderik ¡11. leta 1444, Maksimilijan l. leta 1494, Karel V. ieta 1520, Rudolf H. teta 1593 ter Ferdinand III. ieta 1683. Prim. Leveč, 1898, 285-292; Mitis, 1902, 99; ARS, AS-1063, kronološka zbirka listin. 2 De Franceschi, 1963, 37 ter objava listine vojvode Leopolda HI. v prilogi it. 8: Gradec, 1379, 30. december. 3 Leta 1498 je bil izdelan urbar Pazinske grofije, ki vsebuje popis vseh kotmmov (prim. Klen, 1969, 53-159). 4 Leta 1342 se je albcrtinska linija goriških grofov razdelila na ožjo goriško vejo (Henrik [!., Majnhard Vi!.) in na istrsko vejo (Albert IV.). Albert je dobil posestva v Istri, Slovenski marki in Beli krajini (Štih, 1994, 34-35). 5 Več o vojnih operacijah v Istri prim. De Franceschi, 1963, 61-69. 167 ANNALES 14/'98 Daniela jURIČIČ ČARGO: O ODNOSIH KRANJSKE DEŽELE IN HABSBURŠKE ISTRE V KRANJSKIH VIRIH !6. STOLETJA, 167-178 ključila 29. julija 1523, so Habsburžani v Istri izgubili KRANJSKI DEŽELNI STANOVI IN HABSBURŠKA ISTRA Momjan, Završje, Vižinado, Račice, Barbari in Rakaij, V 16. STOLETJU Draguč in Sovinjak z Vrhom (De Franceschi, 1963, 69). Po prehodu v habsburške roke so bile nove dežele 1. Uprava in sodstvo Slovenska marka, Metlika in Istra kot državno-ne posredna ozemlja, ločene od ostale Kranjske. Med letoma Povezava Istre s Kranjsko izvira iz zgodnjega sred-1438 in 1441 so vse tri dežele postale Kranjski "pri- njega veka, ko so bili kranjski plemiči istočasno tudi ključena" gospostva (angereichte Herrschaften) (Kos, istrski mejni grofje (Andechs-Meranski, Weimer-Orla-1958, 254-255). Po nastopu goriške dediščine se je voj- münde).7 S priklopitvijo na Kranjsko je Istra zaradi vrste voda Leopold, ki so mu po delitvi habsburških posestev pravnih aktov, s katerimi so ji Habsburžani priznavali (25. 9. 1379) pripadle južne avstrijske pokrajine, odločil njeno ustavno-pravno samostojnost, svoj poseben polo-dati svoja nova posestva v Istri s Pazinsko grofijo v žaj glede na Kranjsko zadržala tudi naprej (Štih, 1993, upravljanje devinskim gospodom.6 Moška linija Devin- 56; Vilfan, 1996, 197). Ozemlje habsburške Istre je bilo skih je izumrla s smrtjo Huga IX. leta 1399, Njegova vse do Napoleonovih vojn razdeljeno na Pazinsko posestva in hipotekarne pravice je leta 1406 podedovala grofijo, ki je bila deželnoknežja komorna posest, ter na švabska rodbina Walsee-Ens (De Franceschi, 1963, 45; vrsto manjših gospostev, nad katerimi je deželni knez Marušič, 1988, 244-245). Devinski gospodje in pred- obdržal teritorialno suverenost, bila pa so dedni fevdi v vsem Walseejevci so v Pazinski grofiji razvili upravo, ki rokah posameznih plemiških rodbin, Pazinsko grofijo v se ni bistveno razlikovala od goriške. Pazinsko grofijo je upravnem smislu zato razumemo kot deželnoknežje upravljal njihov namestnik - glavar. Majhne gradove, ki komorno premoženje,' ki je bilo večkrat dano v zakup so pred njihovim prihodom bili privatna gospostva, so oziroma v zastavo ter bilo izvzeto tako iz deželne podredili glavarju v Pazinu in jih dali v upravljanje uprave kot iz deželnega obdavčenja. Ostala posestva v upraviteljem (Pfleger) (De Franceschi, 1963, 46). Sodno habsburški Istri so predstavljala tisti del ozemlja, nad upravo so izvrševali preko poverjenikov avstrijskih voj- katerim je svoje pravice (predvsem do obdavčenja) ižvr-vod, to je preko deželskega sodnika za kazensko sod- Sevala Kranjska oziroma njeni deželni stanovi. Razen stvo (De Franceschi, 1963, 48). V času, ko je bila posvetnih posestev so bila izvzeta iz upravnega aparata Pazinska grofija pod upravo Devinskih in VValseejevcev komornega premoženja tudi nekatera že omenjena cer-ter v prvem obdobju po priključitvi h Kranjski, se je v kvena posestva. Nad Pazinsko grofijo je direktno oblast komunih pazinskega fevda razvila precejšnja avtono- izvrševal deželni knez preko svojega organa - kranj-mija. Leta 1409 so nekateri komuni v Pazinski grofiji skega deželnega vicedoma. V Pazinski grofiji je obstajal: imeli pravico uporabe pečata in pravico do mestnega posebni upravni sistem, ki ga je vodil pazinski glavar (ali: obzidja. O tem priča listina, izstavljena v Pazinu 22. kapetan, Hauptman). Ta je bil vladarjev namestnik na novembra 1409 po zadušitvi upora prebivalcev pazin- celem področju habsburške Istre. Po letu 1522 je padskega komuna proti Walseejevcem (Klen, 1971, 263- zinskemu glavarju, kot instanci komorne uprave na 278), Na izstavljeni listini so svoje pečate, na katerih so nivoju dežele, postal nadrejen kranjski vicedomski urad upodobljena mestna obzidja, pritrdili komuni Pičan, (Šumrada, 1983, 81). Ko je v začetku 16. stoletja de-Gračišče in Barban (Klen, 1971, 263). želni knez svoja gospostva predvsem zaradi fiskalnih Ko je leta 1435 Walseejevcem potekla zakupna po- interesov dajal v zastavo ali rešilni kup (Vilfan, 1996, godba za istrska posestva, je vojvoda Friderik (poznejši 323-324), je tudi Pazinska grofija prehajala iz rok enih cesar Friderik III.) hipotekama gospostva odkupil, jih gospodov v roke drugih. V tem času se je dogajalo, da podredil dvorni komori in dal v upravljanje lastnim so bili zastavni imetniki hkrati tudi pazinski glavarji, glavarjem (De Franceschi, 1963, 49). S tem dejanjem Pazinski glavarje nadzoroval in vodil upravo ter skrbel povezujemo priključitev istrskih posestev h Kranjski. za obrambo. Finančne zadeve je od druge polovice 16. "Nova" Kranjska je bila razdeljena na štiri glavarstva: stoletja vodil protipisar (Gegenschreiber) (De Fran- Kranjsko, Postojno in Kras, Istro ter Metliko (Kos, 1958, ceschi, 1963, 136). Zaradi že omenjenega dualizma ob- 254-255). Z nastopom cesarja Friderika 111. in še bolj lasfi v Istri se je tudi na področju sodstva razvilo nekaj njegovega sina Maksimilijana 1. se je za Istro začelo posebnosti. Po privilegiju iz leta 1365 je plemstvo imelo obdobje intenzivnejšega priključevanja h kranjskim de- svoje patrimonialno sodstvo, to je sodstvo nad pod- želnim organom, omejevanja starih plemiških svoboščin ložniki v manjših civilnih in kazenskih zadevah. Zaradi in samouprave v istrskih komunih. velikega deželnoknežjega premoženja se patrimonialno 6 Hugo VIII. Devinski, Leopoldov pristaš in somišljenik je hit istrski mejni grof, glavar v Istri, Trevisu in na Kranjskem. Za goriškimi grofi je bil najmočnejši dinast v Julijski krajini (De Franceschi, 1963, 43-44; Štih, 1994, 59). 7 Ulrik VVeimer-Oriamiincle je združil ves slovenski jug ocl morja in hrvaških meja do Kravank; Bertold lil. in Bertold IV. Andechs-Meranska sta združila deželno upraviteljstvo na Kranjskem in krajinsko oblast v Istri ter Številne fevde v obeh krajinah (prim. Kos, !<5';5, 178-1 BO, :>r>4-t!6l}. 168 ANNALES 14/'98 Danieto jURIČIČ ČARGO: O ODNOSIH KRANJSKE DEŽELE IN HABSBURŠKE [STRE V KRANJSKIH Vi Ki H i 6. STOLETJA, sodstvo v Istri ni razvilo, večina Istre je poznala le stoletju jabolko spora med istrskimi in kranjskimi p!e- deželsko sodstvo (Vilfan, 1996, 214). Nekaj vesti o pa- miči, dokončna podreditev istrskega plemstva Ijubljan- trimonialnem sodstvu zasledimo pri gospostvih, ki niso skemu ograjnemu sodišču:pa tisti dogodek, ki je označil bila vključena v Pazinsko grofijo. Tako v urbarju Lupo- dejansko priključitev Istre h Kranjski. Istrsko plemstvo je glavskega gospostva iz leta 1523 zasledimo vest, da biio maloštevilno8 in zato vsaj od začetka 16. stoletja gospostvo nima dežeiskega sodišča. Podložnikom je so- dalje ni moglo sestaviti svoje pravde. Kljub malo- dil njihov zemljiški gospod (ARS, AS-1, 98, fol. 6r). Številnosti ni hotelo sodelovati v ljubljanskem ograjnem Koliko časa je to patrimonialno sodišče delovalo, ni sodišču in seje raje pustilo soditi pred županskimi so- povsem jasno. Konec 16. stoletja se v kranjskih virih v dišči, ki so sodita tudi podložnikom (Vilfan, 1996, 206- Lupoglavu že omenja deželsko sodišče (ARS, AS-1, 185, 207). Iz let 1528 in 1530 sta se ohranili pritožbi kranj- sv. 10; AS-2, 435, fol. 69, 437, fol. 1337). V istem času skih deželnih stanov, ki jih je motilo, da so se plemiči se v virih pojavljajo še vesti o deželskem sodišču Kož- sodili na sodiščih, pristojnih za podložnike. Od vladarja Ijak (ARS; AS-2, 437, fol. 1301). Obe gospostvi sta bili so zahtevali, naj plemiče v Istri podredi ljubljanskemu zunaj Pa2inske grofije, obstoj njunih deželskih sodišč ograjnemu sodišču, na katerem naj sodelujejo kot pri- zato dokazuje, da se je v Istri dejansko razvilo le de- sedniki in kot stranke (ARS, AS-2, 301, fol. 345-384; želsko sodstvo (Prim. Vilfan, 1996, 214). Sojenje v težjih Vilfan, 1943, 84-89). Kranjski stanovi so v svoji prošnji kazenskih zadevah podložnikov je opravljal deželski navedli primer ograjnega sodišča v Slovenski marki, ki sodnik (Landrichter), ki ga je imenoval pazinski glavar ga je ljubljanskemu ograjnemu sodišču podredil cesar (De Francescbi, 1963, 136-137). Pazinsko deželsko so- Maksimilijan I. Stanovi so zagotovili, da s tem plemičem dišče je bilo privilegirano (samo je izvrševalo sodstvo v Slovenski marki niso bile odvzete njihove svoboščine, nad življenjem in smrtjo in imelo svojega krvnega sod- ter predlagali, da se zadeva uredi na enak način tudi za nika) in bilo podrejeno kranjskemu deželnemu vice- istrsko plemstvo. Torej^ veljava svoboščin bi se formalno domu (Polec, 1928, 121), V civilnih in manjših ka- obdržala, čeprav bi se dejansko ukinila (Prim. Vilfan, ženskih zadevah so bila za podložnike pristojna župan- 1943, 87). Vladar na prošnje stanov jasnega odgovora ni ska sodišča. Ta so delovala na področju Pazinske grofije dal, obljubil je le posredovanje pri istrskem plemstvu in na ozemlju drugih gospostev v habsburški Istri. Ob (Vilfan, 1943, 87). Protokoli ljubljanskega ograjnega so- pomankanju prisedmkov za plemiško ograj no sodišče so dišča so ohranjeni od leta 1542 dalje, zato ne moremo županska sodišča sodila tudi plemičem. ugotoviti, kdaj so se istrski plemiči začeli pojavljati na Podlaga za dotedanji posebni upravni razvoj v Istri, sojenjih pred omenjenim sodiščem. Po pregledu prvih Slovenski marki in Metliki je bil privilegij Alberta tV. dveh ohranjenih protokolov (ARS, AS-306, 1, 2) iz let Goriškega iz leta 1365. Avstrijski vladarji so s potr- 1542-1544 in 1546-1547 ugotovimo, da so se v tem ditvami svoboščin, ki jih je plemstvu zagotovil omenjeni času istrski plemiči že pravda!i v Ljubljani. V prvi knjigi privilegij, priznavali "priključenim" deželam posebnosti. so omenjeni le trije spori istrskih piemičev, v naslednji Te potrditve pa dokazujejo, da istrska gospostva: de- knjigi je procesov veliko več. Zaradi tako majhnega šte- jansko še v 16. stoletju v upravnem smislu s Kranjsko vila procesov istrskih deželanov, ki se omenjajo v letih niso bila enotno telo. Kasnejši razvoj dogodkov je po- 1542-44, smemo domnevati, da so nekateri verjetno kazal, da je bil namen novih vladarjev poenotenje nadaljevali s prakso urejanja zadev pred županskimi so- uprave na Kranjskem in v njenih "priključenih" gos- dišči. Ker se gradivo ni ohranilo, nimamo natančnega postvih. Glavna institucija posebnega statusa istrskega : podatka, kdaj in na kakšen način se je izvedla pod- plemstva (ter plemstva v Slovenski marki in Metliki) je reditev istrskega plemstva ljubljanskemu ograjnemu so- bilo posebno ograjno sodišče (Štih, 1994, 178; Leveč, dišču. Gotovo je, da se je to zgodilo po letu 1530 ter da 1898, 279). Le-to je bilo redna civilna personalna in- je ljubljansko ograjno sodišče do konca prve polovice stanca piemičev, ki so bili člani deželnega zbora in 16. stoletja dokončno zaživelo kot institucija, pristojna realna instanca za zemljišča, vpisana v imenjsko knjigo za civilne spore piemičev iz Istre. Prvo tretjino 16. sto- (Polec, 1928, 129), Po privilegiju iz leta 1365 je imelo letja odnose Kranjske do Istre zaznamuje želja kranjskih plemstvo v Pazinski grofiji pravico do sodstva pred deželnih stanov, da svoja priključena gospostva čim lastnim glavarjem. Prav izrecno je plemstvu v Istri in tesneje vežejo na deželo in njene institucije. V tem Slovenski marki zagotovi! neodvisnost od ljubljanskega obdobju status ¡stre in njene povezave s kranjskimi ograjnega sodišča Habsburžan Albreht lil. leta 1374 upravnimi, sodnimi in finančnimi inštitucijami še ni bil (Vilfan, 1943, 87). In prav ta instanca je bila v 16. natančno opredeljen. Verjetno je to razlog, da med 8 V 16. stoletju je deželni knez podredil nekatere fevde in jih vkljiičil"v upravni sistem Pazinske grofije (Boljun, Kaščerga). Nekateri fevdi so postali deželnoknežja last, vendar niso bili vključeni v Pazinsko grofijo, pač pa Jih je deželni knez dajal v zastavo (Lupoglav). Nekateri fevdi so z mirom v Trentu leta'1535 p'osta)i:'beneški (Momjan,' Račice, 8arban, Rakalj).-Skupaj z omenjenimi dogodki so k zmanjševanju števila piemičev prispevale vojne in epidemije kuge. . 169 ANNALES 14/'98 Danieia lUKiČiČ ČARGG: O ODNOSIH KRANJSKE DEŽELE IN HABSBURŠKE ISTRE V KRANJSKIH VIRIH 16. STOLETJA, 167-175 gradivom kranjskih deželnih stanov iz prve tretjine 16. stoletja najdemo številne pritožbe in prošrtje, ki izžarevajo željo, naj se status Istre do Kranjske natančneje določi in omogoči sodelovanje istrskih in kranjskih de-želanov. V tem času je bila istra navzven povezana s Kranjsko predvsem zaradi dejstva, da so se nekateri istrski plemiči udeleževali zasedanj kranjskega deželnega zbora.9 V dopisih uradov, pritožbah kranjskih deželnih stanov, ob potrditvah privilegijev in drugih prilikah so se Kranjski priključena gospostva zmeraj posebej omenjala. Spor zaradi neomembe Istre, Slovenske marke in Metlike, ki seje zgodi! feta 1510 (ARS, AS-2, 314, 4. 10. 1510) jasno kaže, kako je bilo kranjskim deželnim stanovom pomembno, da so se v njihove institucije vključevali tudi privilegirani stanovi iz priključenih gospostev. Tega leta se namreč na zasedanju kranjskega deželnega zbora, ki ga je sklica! cesar Maksimilijan I., plemiči iz priključenih gospostev niso pojavili (ARS, AS-2, 314, 4. 10. 1510). Kranjski deželani so glavni razlog njihovemu izostanku videli v spodrsljaju cesarske pisarne, ki v sklicnem pismu ni posebej izpostavila priključenih gospostev, pač pa so na sklic bili povabljeni le kranjski deželani. Kranjski stanovi so si želeli sodelovanja plemstva iz priključenih gospostev, le-ti so bili na to pripravljeni le, če so bili v sklicnih pismih posebej omenjeni. To je namreč pomenilo ohranitev njihovega posebnega statusa. Z neprihajanjem na zasedanja kranjskega deželnega zbora so svoje nasprotovanje tudi jasno izpostavili. Pri tem je zanimivo, da so zasedanje deželnega zbora "bojkotirali" tako plemiči iz Istre kot plemiči iz Slovenske marke in Metlike, čeprav se o tem verjetno niso mogli posebej dogovoriti. Leta 1512 so na zboru dolnjeavstrijskih dežel v Gradcu stanovi protestirali, ker je cesar Maksimilijan 1. v času avstrijsko-beneške vojne Pazinsko grofijo, Trst, Kras in Goriško grofijo v sodnih zadevah podredi! cesarskemu regimentu v Innsbrucku, ter zahtevali, da se omenjene dežele podredijo organom, pristojnim za dolnje-avstrijske dežele.10 Stanovi so se bali, da bodo na ta način nad omenjenimi ozemlji izgubljali svoj vpliv in, nenazadnje, da bodo izključena iz njihove uprave. Cesar je na pritožbe odgovoril, da z ustanovitvijo regimenta v Innsbrucku ni nameraval zmanjševati svoboščin in pravic deželnih stanov. Regiment je ustanovil le kot apelacijsko inštanco za težja kazniva dejanja (Verbič, 1980, 63). Svoje pritožbe so koroški in kranjski deželni stanovi ponovili še 21. aprila 1512 tn vnovič zahtevali priključitev gospostev Lueniz, Gmunden, Pazin, Trst in Kras k "matičnima" vojvodinama (Verbič, 1980, 71). Zadeva ni bila rešena še leta 1515, saj so na zboru v Gradcu, 2. februarja 1515, stanovi notranjevastrijskih dežel vnovič zahtevali, da se sporna gospostva vrnejo pod upravo notranjeavstrijskih dežel oziroma pod oblast regimenta, pristojnega za ostale notranjeavstrijske dežele. Svojo zahtevo so utemeljevali z dejstvom, da so sporna področja od starih časov v apelaciji pripadala hiši notranjeavstrijskih dežel (Verbič, 1980, 122-126; Mitis, 1902, 103). Razrešitev tega problema so kranjski deželni stanovi pogojevali z rešitvijo ostalih cesarskih predlogov. Problem jurisdikcije regimenta v Innsbrucku nad Istro so kranjski stanovi ponovno izpostavili leta 1528 (ARS, AS-2, 301, fol. 375). Stanovi so ponovno prosili, naj se Kras in istra v apelaciji pritegneta: k notranjeavstrijski vladi. Kako se je spor razrešil, iz virov ni razvidno.11 Regiment na Dunaju je svojo vlogo upravnega in sodnovrhovnega organa za skupino notranjeavstrijskih dežel opravljal tudi v času nadvojvode Ferdinanda (Vilfan, 1996, 340). Koliko so kranjskim deželnim stanovom pomenila njihova priključena gospostva, se je pokazalo tudi ob delitvi habsburških dežel med cesarjem Karlom V.: in njegovim bratom, nadvojvodo Ferdinandom leta 1521: Z delilno pogodbo (29. 4. 1521) so nadvojvodi pripadle tudi notranjeavstrijske dežele. Toda Goriška grofija,:Trst, Reka s Krasom, Pazinska grofija, Slovenska marka: sn nekdanja goriška zahodna Koroška so pripadle cesarju Karlu V. Omenjene dežele je nameraval priključiti svo-: jim italijanskim pokrajinam (Mitis, 1902, 104). Kranjski in koroški deželni stanovi so se taki delitvi uprli in se na državnem zboru 12. 6. 1521 postavili na stran nadvojvode Ferdinanda ter zahtevali, naj omenjene dežele ostanejo sestavni del vojvodin Kranjske in Koroškef Ohranil se je odgovor kranjskih deželnih stanov na predlog delitve habsburških dežel (ARS, AS-2, 317, junij 1521). Svoje nasprotovanje delitvi Istre, Slovenske marke in Trsta ocIKranjske so utemeljevali po gospodarski in politični plati. Opirali so se na prizadevanja cesarjev Friderika 111. in Maksimilijana L, češ da omenjenih ozemelj nista brez razloga priključila h Kranjski: to sta namreč uredila zaradi lažjega upravljanja nad komornim posestvom ter iz zaupanja kranjskim deželnim stanovom. Ponovna odcepitev bi pomenila zmanjševanje kranjskih deželnih svoboščin, saj bi se ponovno vpeljala posebna ograjna sodišča in s tem bi se zmanjšal obseg 9 Leveč, 1898, 280. Najstarejši ohranjeni protokoli zasedanj deželnega zbora in odbora šo iz leta 1530, 2ato ne moremo preveriti, kateri plemiči so sodelovali na kranjskem deželnem zboru. 10 Verbič, 1980, 61-62. Ljubljana, 1512, 24. januar. Leta 1490 ustanovljeni regiment (vlada) v Innsbrucku je izvrševal sodno oblast nad gornjeavstrijskimi deželami. Za doinjeavstrijske dežele (Zgornja in Spodnja Avstrija ter notranjeavstrijske dežele) je bil leta 1493 . ustanovljen regiment s sedežem na Dunaju. Regiment je najprej deloval kot začasno, od leta 1510 kot stalno namestništvo. istega leta, po odpravi "komornega sodišča", je cesar Maksimilijan I. na regiment prenesel apelacijske zadeve. Vilfan, 1996, 338-340; Zgo-; dovina Slovencev, 1979, 250. 11 Kranjski deželni stanovi so pri poskusu podreditve omenjenih krajev insbruški vladi izbojevali zmago. Prim. Pirchegger, 1929, 497. ANNALES 14/'98 Danich JURlOČ ČARGO: O ODNOSIH KRANJSKE DEŽELE IN HABSBURŠKE (STRE V KRANJSKIM VIRIH 16. STOLETJA, 167-17« delovanja kranjskega ograjnega sodišča.12 Gospodarsko 373-375). Na podoben : način; so se kranjski deželni bi odcepitev prizadela stanove predvsem zaradi po- stanovi pritožili nadvojvodi Ferdinandu zaradi položaja sestev, ki so jih deželani imeli v Slovenski marki, saj bi pazinskega glavarja in njegovega upravnika. Čeprav je bila ta posestva poslej pod oblastjo drugega vladarja. bila Fazinska grofija komorno premožerije in torej iz- Stanovi pravijo, da četudi gre za oblast dveh bratov, dva vzeto iz stanovskega vpliva,;so želeli kranjski stanovi oblastnika pomenita dvojno oblast, dvojne zakone in vzdrževati njeno povezanost s Kranjsko tako, da so od pravila. Deželnega kneza naj bi delitev v gospodarskem nadvojvode zahtevali, naj se na mesto: pazinskega gla- pomenu prizadela predvsem zaradi nujnega omejevanja varja in upravnika ne nastavljajo tujci (ARS, AS-2, 302, trgovanja proti morju, ki se je v 16. stoletju že lepo fol. 255-270, .fol. 281, fol. 320-321). Nadvojvoda je razvijalo.'3 Trgovanje je prinašalo dobiček tako sta- obljubil, da bo zadevo uredil: tako, da se ne bo nihče novom kot tudi deželnemu knezu.. Dvojna oblast pa bi nad tem pritoževal. pomenila uvedbo dodatnih carin, mitnrn, mostnin ..in . , V času, ko,so. kranjski in koroški deželni stanovi podobno, ker vsak gospod (vladar) ščiti svoje interese. poskušali uveljaviti svoja prizadevanja k ponovni Posledično bi to pomenilo nazadovanje trgovine proti združitvi spornih: ozemelj, so se V Gorici sestali morju. Že takrat so imeli stanovi pri trgovanju z morja predstavniki Pazinske grofije, Trsta in Reke (Mitis, 1902, na kopno in obratno velike težave s Tržačani In dežel- 105) in nasprotovali obsežni združitvi s Kranjsko. Med-noknežjimi podložniki, nad katerimi so se tudi prito- tem ko so se kranjski deželni stanovi zavzemali za večjo ž eva I i. Delitev, so menili stanovi, bi trgovino ustavila, odvisnost priključenih gospostev kranjskim upravnim in saj bi se spori le poglobili, potovanja bi bila počasnejša, sodnim instancam, so na nasprotni strani istrski plemiči še bolj bi se razvijalo tihotapstvo (ARS, AS-2, 317, junij omenjena prizadevanja čutili kot omejitev svojih pri-1521). Naslednji pomislek ob predlagani delitvi so imeli dobljenih svoboščin in privilegijev. Za boljši odpor in stanovi zaradi turške nevarnosti: če naj bi ostalo na enoten nastop nasproti že dobro organiziranim in poli-predlagani delitvi, bi se pomoč proti Turkom delila na tično vplivnim kranjskim deželnim stanovom so vse-dva dela. Stanovi so meniliVda je le enotna pomoč za- kakor potrebovali organizacijo ali telo, ki bi bilo, tako dostna in učinkovita. Pogajanja o organizaciji obrambe kot. kranjski deželni zbor, korporacija deželnega plem-med obema bratoma bi bila v vsakem primeru dolgo- stva, ki je urejala zadeve svojih članov in upravljala trajna in zamudna, turška nevarnost pa zahteva takoj- deželo (Vilfan, 1996, 192) ter se v ta namen zbirala na šnje ukrepanje in vpoklic; se. mora izvrševati z enega : deželnih zborih.: Dokument, ki potrjuje zbiranje istr-mesta. Po enoletnih pogajanjih je bila v drugi delilni skega plemstva na nekakšnih deželnih zborih v 16. pogodbi, sklenjeni v Bruxellesu 16.: marca 1522, po- stoletju, je inštrukcija, ki sta jo sestavila (deželna) zbora trjena pridružitev omenjenih posestev h Kranjski in plemičev s Krasa in Istre svojemu predstavniku za dr-Koroški (Mitis, 1902, 104) in šele nato so stanovi izvršili žavni zbor v Innsbfučku leta 1515, pažinskemu glavarju dedno poklonitev. janežu Durcrju (Kandler, 1898. citirana listina). Prrd-Leta 1528 je deželni knez v Istro zaradi raznih spo- stavniki Isirc in Krasa so st: /brali v Trstu ¡7. marca rov med istrskimi komuni poslal komisijo, ki . ji je 1515. Takšno organizacijo in moč, fc>t so jo v tem času predsedoval upravnik goriškega glavarstva Erazem: Do- : imeli kranjski, štajerski in koroški deželni zbor, istrski rnberški (ARS, AS-2, 3.01, fol. 373-375). Kranjski deželni zagotovo ni imel. Verjetno je, da so se plemiči, du-zbor se je na to odločitev nadvojvode pritožil. Ker je hovščina in meščani sestajali in odločali o pobila Istra združena s Kranjsko (dem Land c-ingcloibh, mcmbneiSih zadevah, vendar istrski zbor ni imel kom-stanovi niso mogli sprejeti, da So komisijo sestavljali T peteric' kot ostali deželni zbori, predvsem glede odo-tjudje, ki niso bili kranjski deželani.. Stanovi so še britev davkov.14 Pietro Kandler navaja, (Kandler, 1898, spraševali, zakaj se Istro tako v sodni upravi kot tudi na . citirana listina) naj bi istrski deželni zbor sestavljali trije druge načine želi ločiti od Kranjske, in poudarili, da je stanovi: 12 plemičev, duhovščina in predstavniki mest. to za stanove nesprejemljivo (ARS, AS-2, 301, fol. 373- Duhovniški stan naj bi sestavljali pičanski, puljski tn 375). izrazili so tudi željo, da se omenjena komisija poreški škof,15 opati samostanov (Sv. Petar u Šumi, Če-odpravi, njeni ukazi naj bi bili proti deželnim svo- pič, Pazin), pazinski prošt ter kapitlji v Gračišču, Pičnu, boščinam, saj se je o sporih med istrskimi komuni Srseču, Tinjanu in Lovranu. Tretji, meščanski stan naj bi razpravljalo na deželskih sodiščih (ARS, AS-2, 301, fol. sestavljali predstavniki tistih krajev v Pazinski grofiji, ki 12 Mišljeno je posebno ograjno sodiSče v Slovenski marki, ki'ga je ukinil cesar 'Maksimilijan i. Posebnb ograjno sodišče za Istro je bilo ukinjeno po letu 1530. Rh„>. V Ifaii. 1fM'i. 88. 13 Predvsem s širjenjem habsburške posesti proti morju v!4: stoletju je začel rasti'promet z beneškimi in drugim italijanskim blagom proti Ogrski po kraški poti skozi tjubljano (smer zahod-severozahocf}. Priti*. čestrin, 1991, 81-113. . 14 V inštrukciji le prosijo cesarja, naj jim zaradi velikih škod, nastalih Včasu avstrijsko-beneŠke vojne, davke zmanjša ozioma odpusti. 15 Slednja dva zaradi posestev, ki sta juImela v habsbtiržki Istri, 171 ANNALES 14/'98 Daniela fURSČIČ ČARCO: O ODNOSIH KRANJSKE DEŽELE IN HABSBURŠKE ISTRE V KRANJSKIH VIRIH 16. STOLETJA, J67-178 so imela statuse mest: Pazin, Tinjan, Brseč, Pic!an, Gra-čišče in Lovran.16 Pri ugotavljanju, katerih dvanajst plemičev naj bi sestavljalo plemiško kurijo, sem se oprla na raziskave Camilla de Franceschija o lastnikih posameznih manjših istrskih gospostev {De Francescbi, 1963; id., 1898, 1899). Leta 1513 so se v ¡stri prenehale sovražnosti med Benečani in Avstrijci. Nekatera gospostva in kraje so Benečani v tej vojni osvojili in jih po mirovnih pogajanjih leta 1523 tudi obdržali. V in-štrukciji iz leta 1515 so zato zbrani na zboru v Trstu med drugim prosili cesarja, naj na pogajanjih z Benečani poskuša doseči vrnitev zasedenih krajev v avstrijske roke (Kandler, 1898, citirana listina). Predvidevam, da so se tega zasedanja udeležili tudi tisti plemiči, ki so svoja posestva v Istri izgubili, zato sem pri ugotavljanju sestave plemiške kurije le-te tudi upoštevala. Plemiško kurijo naj bi tako sestavljali naslednji plemiči: lastniki Boljuna Zehornerji;17 lastnik Račic, Gašper Walder-stein;18 lastnik Lupoglava, Vilhelm Herberstein;15 lastnik Paza, Bernardin Barbo;20 lastniki Kožljaka: Kastelan, Janez in Franc Barbo21 ter Jakob Nikolich;22 lastnik Kršana, Gašper Kršanski;23 lastnik Raklja in Barbana, Janez pl. Taxis;24 lastnik Završja, Andrej Dürer;25 ter lastnik Momjana, Bernardin Raunach.26 Število plemičev, ki naj bi sestavljalo plemiško kurijo, je zgolj domnevno. Možno je, da je imela kakšnega člana več {polnoletni otroci plemičev) ali manj. Vsekakor so bili zbori privilegiranega prebivalstva v Istri kratkega veka zaradi že omenjenih izgub posesti in izumrtja nekaterih plemiških rodbin (Milis, 1902, 105-106). Nekatera posestva so bila inkorporirana v Pa-zinsko grofijo, nekatere je deželni knez kupil ali zamenjal in jih daja! v zastavo, v glavnem tujcem.27 V imenjski knjigi za Kranjsko (najstarejša ohranjena je iz leta 1539) (ARS; AS-306, 1) so ohranjeni podatki o piemičih-lastnikih tistih posestev v Istri, ki so bila pod stanovskim obdavčenjem in torej ločena od Pazinske grofije. Omenjajo se VValdersteini, Žiga Moser, dediči Macharja iz Klane, Štefan iz Oberndorfa, Kastelan Barbo in Janez Nikolič ter Martin Belbi (ARS; AS-306, 1). Od omenjenih so se v drugi četrtini 16. stoletja sestankov kranjskega deželnega zbora udeleževali predstavniki rodbine Barbo ter Žiga Moser (ARS; AS-2, 876). Smemo zaključiti, da so sestanki deželnih zborov iz Istre in Krasa bili zelo kratkega veka, njuno plemstvo pa se je že v drugi četrtini 16. stoletja udeleževalo zasedanj kranjskega deželnega zbora. Prenehanje zbiranja istrskih deželnih stanov na lastnih zasedanjih je bilo, skupaj z izgubo pravice do lastnega ograjnega sodišča, ključni moment pri dokončnem vključevanju plemstva v delo kranjskih deželnih organov in konec njihove dejanske avtonomije. ... Navedeni primeri potrjujejo, da je bila za odnose med Kranjsko in Istro, v smislu urejanja statusa Istre do Kranjske, odločilnega pomena prva tretjina 16. stoletja. Kranjski deželni stanovi so v svojih prizadevanjih, da bi navezali Istro nase in jo vključiti v svoje institucije,: popolnoma uspeli: v upravnem smislu je bilo pomembno prenehanje sestajanja istrskih deželanov na lastnih zborih in sodelovanje le-teh na kranjskem deželnem zboru. Pri vključevanju Istranov v delo kranjskih sodnih institucij pa je bila ključna odprava posebnega, istrskega ograjnega sodišča. Razprave glede Istre so se na zasedanjih kranjskega deželnega zbora nadaljevale, pojavila pa so se druga vprašanja, predvsem o pristojnostih: deželnih organov (deželni stanovi) in deželnoknežjih organov (vicedom, pazinski glavar) glede političnih in drugih odločitev v Istri, DAVKI Tako kot v upravi in sodstvu je bila habsburška Istra 16 Kandler, 1898, citirana listina. To so bila največja naselja v Pazinski grofiji. V urbarju iz leta 1578 se kot mesteca (Stadtl) označujejo Pazin, Pidsn, CračiSče, Tinjan, Beram in l.ovran. Ostala naselja so imela status vaških komunov. De Franceschi, 1963, 144. .. 17 Leta 1523 je bilo gospostvo inkorporirano v Pazinsko grofijo. De Franceschi, 1963, 239-243. 18 Leta 1523 so pripadle Benečanom. De Franceschi, 1963, 249-253. 19 Leta 1S11 je na gradu biva! Vilhelm Herberstein. De Franceschi, 1963, 257-269; id., 18%, 175- 20 Zadnja iz rodbine Walclerstein, Barbara, se je poročila z Bernardinem Barbo, solastnikom Kožljaka. De Franceschi, 1963, 253-257; id., 1898. 21 Rodbina, po Izvoru iz Benežke republike, se je v Istri naselila v 15. stoletju. Po letu 1534 so se začeli imenovati 8arbo-Waxensfeln, po gospostvu KoZljak. člani rodbine so opravljali pomembne funkcije na Kranjskem in bili Imetniki več zemljiških gospostev v Istri in na Kranjskem. Umek, 1987, 185-186. 22 Kožljak so podedovali po svojem stricu Juriju Moysse. Družina Moysse je bila ena redkih neplemiskih lastnikov gospostev v Istri v 16. stoletju. De Franceschi, 1 963, 269-279; Smole, ? 980, 237-238. 23 Rodbina KrSanskih izvira iz rodu Henrika iz Paztna. Karel KrSanski je bil v letih 1289-1305 pazinski glavar. Majnbard Kršanski in njegov sin Janez sta se začela poimenovati po Kršanu (Kharschan). De Franceschi, 1963, 280; Štih, 1994, 68. 24 Obe gospostvi sta prešli v roke Benečanov. De Franceschi, 1963, 289-291. 25 Durerji so bili kraška plemiška rodbina, ki je v 16. stoletju zasedla močne pozicije v Istri. Janez in jakob sta bila pazinska glavarja. De Franceschi, 1963, 55, 71. 26 Momjan so kranjski plemiči Raunachi pridobili konec 15. stoletja. Po avstrijsko-beneSki vojni je Momjan pripadel Benečanom, a so Raunachi po določilih mirovnega sporazuma vTrentu ostali njegovi lastniki. De Franceschi, 1963, 295-300. 27 Tak primer je Lupoglav, ki ga je nadvojvoda zamenjal s Herbersteini in ga dal v zastavo senjskemu plemiču ivanu Kružlču. 172 ANNALES 14/'98 Danic!« IUR1ČIČ ČARGO: O ODNOSIH KRANiSKE DEŽELE !N HABSBURŠKE ISTRE V KRANJSKIH VIRIH 16. STOLETJA, 167-178 tudi v davčnem pogledu razdeljena med stanovsko in kranjski stanovi pristali na odpust dolgov istrski duhov- deželnoknežje obdavčenje. Dvojno obdavčenje se je ščini pod pogojem, da vnaprej svoje prispevke plačujejo izvrševalo tudi na Kranjskem, V Pazinski grofiji je ob- redno/tako kot ostali deželani (ARS, AS-2, 322, 18. julij davčenje opravljal deželni knez s pomočjo kranjskega 1542). Leta 1559 so Istrani iz Pazinske grofije prosili za vicedomskega urada. Davek, ki so ga plačevali de- oprostitev plačila daca. Svoje prošnje so utemeljevali z želnoknežji podložniki, se je označeval kot urbarski veliko revščino v deželi. Zaradi poskusa izterjave daca je davek (Urbarsteuer) (Vilfan, 1996, 319). Stanovsko ob- prišlo celo do upora, v katerem je bil dacar poškodovan davčenje je temeljilo na napovedih posestev, vpisanih v V (ARS, AS-2, 324, 4. marec 1559). Stanovi so se predlogu deželni imenjski knjigi.29 Višino davkov za določeno; komisarjev, da bi Istranom delno opustili piačilo daca, leto, ki so jih deželani razporedili med seboj po ključu odločno uprli. Stanovom se je zamisel, da bi upornikom imenjske davčne osnove, so kranjski stanovi deželnemu opustili piačilo daca, zdela nesprejemljiva. Zahtevali so, knezu odobravali na zasedanjih deželnega zbora, ki ga 68 deželni zbor odobril splošno mesečno naklado in manjša (ARS, AS-2, 324, Ljubljana, 29. april 1555). koniribucijo proti Turkom za eno leto (od 1. marca 1568 Najbolj je stanove bodlo dejstvo, da so v deželi več kot do 28. februarja 1569). Razglas, ki ga je izdal deželni polovico ozemlja obsegala deželnokne/ja gospostva in /bor čotrtinskim prejemnikom na Kranjskem, se je na- imenja (več kot 30 gospostev iti imertj) (ARS, AS-2, 324, našal na prav vse podložnike: duhovne in posvetne Ljubljana, 29, april 1555), ki niso sodelovala v deželni gospode, imetnike zastavnih deželnoknežjih gospostev, napovedi, pač pa so spadala pod direktno deželno- meščane in prebivalce trgov (ARS, AS-2, 327, 12. avgust knežje obdavčenje; Od leta 1560 so poleg urbarialnega 1568), Na osnovi razglasa se je četrtinski prejemnik za davka dežeinoknežja gospostva plačevala tudi davek za Istro Jožef Nikolič 16. septembra odpravi! v Pazin, ven- vzdrževanje vpoklica pripravljenosti in oborožitve. To je dar mu nihče od davčnih zavezancev ni hotel plačati bil poskus izenačitve davčnih obremenitev stanovskih in kontribucije (ARS, AS-2, 327, 15. november 1568). deželnoknežjih davčnih obvezancev. S tem davkom so Istrski podložniki in duhovščina so želeli deželnemu bili obremenjni tudi zastavni imetniki istrskih gospostev. knezu sami razložiti svojo nezmožnost plačila omenje- Problem, ki se je pojavljal v zvezi s pristojnostjo nega davka. Pazinski glavar je v svojem imenu plačal 12 ljubljanskega ograjnega sodišča nad istrskimi deželani, goldinarjev kontribucije, duhovščina pa je po Nikoliču se je pojavil tudi pri izvrševanju stanovskega obdav- poslala pismo s prošnjo, naj jih deželni knez oprosti čenja. Ko svojega nasprotovanja davkom niso mogli plačila (ARS, AS-2, 327, Ljubljana, 15. november 1568). nadaljevati preko svojega sodišča oziroma županskih Tudi plemiči in deželni podložniki v Istri so zavrnili sodišč, pred katerimi so (se) sodili, so se istrski plemiči plačilo z obrazložitvijo, da bodo poravnali svoj deiež stanovskemu obdavčenju poskušali izmakniti s trditvijo, kontribucije takrat, ko bodo to opravili podložniki Pada je Istra inkorporirana samo vicedomskemu uradu in zinske grofije (ARS, AS-2, 327, Ljubljana, 15. november ne stanovom (Vilfan, 1996, 320). Poleg davka na imenj- 1568). Ker so se izterjavi uprli tudi podložniki drugod na sko rento so se istrani izogibali tudi plačilu ostalih sta- Kranjskem, je deželni zbor deželnemu knezu predlagal, novskih davščin: vinskega daca, čepnine, davka za do- naj bi kontrubucijo plačali tudi tisti lastniki posestev, ki hovščino, tedenskega denariča idr. Plačilu so se v deželi niso bili nastanjeni, vendar so tam imeli po-izogibali plemiči, duhovščina in podložniki. sestva (ARS, AS-2, 327, Ljubljana, 27. november 1568). V drugi polovici stoletja zasledimo vrsto pritožb, S tem naj bi nekoliko omilili odpor in podložnike raz- ukazov in poskusov izterjave tako tekočih davčnih ob- bremenili. Nadvojvoda ni hotel popustiti, v Pazinski veznosti kot tudi precejšnjih davčnih zaostankov iz Istre. grofiji kontribucije ni hotel spregledati. Pristal je le na Do leta 1542 se je na primer na račun davka za preveritev verodostojnosti izjav; pazinske duhovščine o duhovščino v Istri nabrala že lepa vsota davčnih za- : njihovi veliki revščini (ARS, AS-2, 327, Gradec, 14. ostankov. Z odločbo, izdano na deželnem žboru, so december T568). Ker kontribucije niso uspeli pobrati še 28 O tehniki odmero nhfknfenjn urin--. Vi Iran, !'>%. !n.'3!5. 29 Za mesta je veljalo posebno obdavčenje, duhovščina je clavek plačevala tako kot plemiči, od imenjske rente. Prim. Vilfan, 1996, ANNALES 14/'98 Daniel,". jURIČIČ ČARGO: O ODNOSIH KRANJSKE DEŽELE IN HABSBURŠKE ¡STKE V KRANJSKIH VIRIH 16. STOLETJA, 167-178 naslednje leto, so se stanovi zavzeli za dodatno orni- stanovi cesarskim komisarjem predlagali, naj se na dvor litev: ker je Slo za zadevo obrambe dežele, naj bi se pošlje zanesljiva oseba, ki naj bi cesarju predložila podložnikom v zameno za kontribucijo spregledalo pla- težko stanje na Kranjskem in predvsem v Trstu, na Krasu čevanje hubnega davka ali oklicnega denariča (ARS, AS- in v Istri (ARS, AS-2, leto 1510). S podaljševanjem vojne 2, 327, Ljubljana 11. februar 1569). Kranjski stanovi so se je stanje še poslabšalo: v deželi je bilo premalo v zaščiti lastnih Interesov v glavnem vztrajali na ne- vojaštva, zmanjkovalo je živeža. In ker je cesar vojne popustljivem stališču, da je davke od Istranov treba operacije mislil nadaljevati, so ga zbrani deželani na izterjati, saj so od njihove izterjave bili tudi sami od- deželnem zboru 10. 6. 1511 prosili, naj v Istro nujno visni. Še več, dostikrat so stanovi vztrajali na stališču/da : pošlje dodatno vojaško pomoč (pešce in konjenike) za svojih davkov dežela ne more poravnati, dokler tega ne obrambo proti vdorom Benečanov. Stanovi so veliko- storijo zastavni imetniki deželnoknežji h gospostev (ARS, dušno ponudili na razpolago tudi svoje konje in pomoč AS-2, 331, Ljubljana, 10. september 1583). Šlo je za (ARS, AS-2, 314, Ljubljana, 10, junij 1511). Težko stanje zaostanke Pazinske grofije in nekaterih drugih gospostev v Istri in v Slovenski marki je za stanove pomenilo pri plačilu tedenskega denariča (VVochenpfenning), čep- zmanjševanje dohodkov in predvsem večje breme cen- nine in vinskega daca. Kranjski stanovi so svojo ne- tralne Kranjske v davčnem pomenu. Istra in Slovenska zmožnost plačila davščin opravičevali z zaostanki de- marka zaradi oropanosti ih opustelosti nista mogli pri- želnoknežjih gospostev in z velikimi izrednimi davki, ki spevati svojih deležev davkov v deželno blagajno. Zato: jih je prispevala Kranjska (ARS, AS-2, 331, Ljubljana, so kranjski stanovi: poskušali omiliti zahteve deželnega 10. september 1583). Deželni glavar je stanovom ob- kneza po visokih davščinah za obrambo. Svoje prošnje s ljubil posredovanje, da bo deželni knez izdal stroge takšnimi utemeljitvami so deželni stanovi pošiljali na ukaze glavarjem na Reki, v Trstu in Pazinu za izterjavo cesarja (ARS, AS-2, 315, Ljubljana, 6. september 1516).; omenjenih zaostankov (ARS, AS-2, 331, Ljubljana, 23. Ta bi moral pri davkih upoštevati dejstvo, da :"po-: september 1583). Kljub vsem poskusom izterjave istrskih manjšana" Kranjska30 ni sposobna sama plačati visoke davčnih zaostankov niso uspeli izvesti, saj so se enake davčne naložitve. Pri tem stanovi istranov nisd obdol-: pritožbe kranjskih stanov nadaljevale še v letu 1585 zevali zaradi neplačevanja davkov,Je poskušali so do- (ARS, AS-2, 331, Ljubljana, 20. januar 1585), V drugi seči zmanjševanje deželne naklade za celo Kranjsko polovici 16. stoletja je bilo nešteto poskusov izterjave (ARS, AS-2, 315, Ljubljana, 6. september 1516). Povsem davčnih zaostankov od istrskih gospostev. Deželni sta- drugo stanje glede pomoči pri obrambi "priključenih-1 novi so z njihovo izterjavo pritiskali na deželnega kneza dežel se je pokazalo v drugi polovici stoletja, ko je nad-: in poskušali doseči davčno izenačitev na deželnih in vojvoda Karel leta 1567 poskušal v Istri in Hrvaškem; deželnoknežjih posestvih. Posebej so na tem vztrajali primorju organizirati obrambo s pomočjo kranjskih de- tudi zaradi deželnih posestev v Istri, katerih lastniki so želnih stanov. Vojaška organizacija na Kranjskem je sio- se sklicevali na neplačevanje davkov zastavnih imet- nela na obrambnem redu, izdanem leta 1530 (Simoniti,-: nikov. Če bi deželni knez izterjal davke od svojih 1991, 45), ki je v primeru nevarnosti predvideval po- posestev, bi kranjski stanovi uspeli izterjati davke od stavitev konjeniške vojske s pomočjo davka na: imenje: drugih posestnikov v Istri. Odnos do Istre' je v tem ter vojske pešcev z vpoklicem podložnikov, Za vzdrže- primeru neposredno vezan na deželne finance in s tem vanje pripravljenosti je bil vpeljan davek, ki je:za de-: povezano razmerje moči deželnih stanov do deželnega želane znašal šestino deželne imenjske rente (Anschlag kneza. S Tem si lahko razlagamo njihovo nepo- des 6: Pfennigs). Zastavni imetniki na deželnoknežjih; pustljivbst, čeprav so se v določenih primerih, ko so bile posestvih so za/ isti namen od leta 1560 plačevali objektivne okoliščine takšne, da je bila davčna izvršba tretjino še neugotovljene osnove (der Pfandschafter 3. onemogočena (npr. v času avstrijsko - beneške vojne), Pfennig) (Vilfan, 1996, 320; Simoniti, 1991, 46-47). pokazali za dokaj razumevajoče. Zaradi posebnega obdavčenja deželnoknežjih gospostev, ki so v Istri prevladovala, je tudi pri obrambi de- 3. Finančna pomoč in obramba dežele žele prihajalo do nasprotovanj med kranjskimi stanovi in deželnim knezom. Čeprav je Istra s Krasom tvorila Kranjski deželni stanovi so Istri v času stisk tn ne- posebno vojaško četrt,3' je zaradi komornega premo- vamošti posredovali tudi svojo pomoč. Svojo skrb za ženja organizacija obrambe potekala nekoliko počas- Istro so večkrat pokazali v zvezi ž obrambo pred tur- neje. Nadvojvoda Karel je leta 1567 predlagal, da se škimi vpadi in beneškimi sosedi. Ko je bilo leta 1510 tudi v obmejnih krajih obramba organizira tako, da se zaradi vojne v deželi veliko pomanjkanje, so kranjski uvede nabor tako imenovanega desetega in petega mo- 30 Pbift&njšaha:zaradi dejstva, da' sta bili Slovenska marka in Istra "odrezani" od Kranjske zaradi turških vpadov In avstrijsko-beneške 31 O vojaških četrtih prim. Simoniti, 1991, 50-52. ANNALES 14/'98 Danish IURIČ1CČARCO: O ODNOSIH KRANJSKE DEŽELE IN HABSBURŠKE ISTRE V KRANJSKIH VIRIH 16. STOLETjA, 167-178 -p ■ : P I II K« ÉS «i Listina s katero je Ferdinand I. potrdil svoboščine, ki sta jih dala in potrdila Istrski goriški grof Albert 29. aprila 1365 (Metlika) in vojvoda Leopold 5. julija 1374 (Ljubljana). Listina vsebuje transsumpta obeh listin (ARS, Kronološka zbirka listin, 1523, november, 14., Dunajsko Novo mesto; foto: T. Lauko). The deed with which Ferdinand I confirmed the rights issued by Albert, the Count of Istra and Gorica, on April 29th 1365 in Metlika, and by Duke Leopold on fuly 5th 1374 in Ljubljana. The deed contains the transumpts of both documents (ARS, Chronological collection of deeds, 1523, November, 14th, Vienna New Town; photo; T. Lauko). ža (zehend und funft Mann dinen).32 Organizacijo nabora naj bi pripravila dva kapetana (Haubtleuth), denar bi prispeval delno deželni knez, delno pa deželni stanovi (ARS, AS-2, 326, 2. april 1567). Deželnim stanovom se je obramba južne meje zdela sicer potrebna in koristna, vendar so od nadvojvode zahtevali večjo denarno pomoč. Svojo željo so utemeljevali z dejstvom, da obmejni kraji s Kranjsko niso bili nikoli povsem povezani: bili so v glavnem ločeni od deželne juris-dikcije (npr. Pazinska grofija) in je zato njihova zaščita v 32 ARS, AS-2, škatla 326 (fasc. 217), 2. aprila 1567. Vpoklic desetega, oziroma petega moža v primeru večje nevarnosti je za Kranjsko dotočal že obrambni red iz leta 1530. Prim. Simoniti,1991, 45-47. ... 33 ARS, AS-2, Sk. 326 (fasc. 217), ii. april 156". Tudi obrambni red iz leta 1530 je določa! obrambo !e v okviru deželnih meja. Simoniti, '1991, 45. n .-......, ................ Of. -» Wii'.n.rï.J.f.' , I V1,';" t ■ S..O"" <- .......k,-- . ■. . »i ........... -I...........''---- , . i .... V- ...T,..,. r" ... :,..,, .. .__i,'..'. ..........i '.' . . ¿'.i ,.:,. .' "....—.1.i. .viViVl«^.^»*.,^ ...,.^ .-^-.. ^.t.^.rtjT V ............. - .■ I i' ■ * ■ . . ......., — V ,..„-» - -. ■. ■ - .....i,». . i" ,- . ..... .....- ' ■ — t 1 -....... ...» - i4.,— , . ..... " .i., .. ... wa,,,!,^!^^,^...'^. -." ■M '. 'i..1 pristojnosti deželnega kneza (ARS, AS-2, 326, Ljubljana, 7. april 1567). Dejstvo je, da je tudi stanovom obramba dežele pomenila toliko kot deželnemu knezu, vendar so se stanovi počutili ogoljufane, saj se je nadvojvoda v zvezi z Istro obračal nanje le takrat, ko je šlo za denarno ali vojaško pomoč. Odposlani nadvojvodovi komisarji so stanovom zagotovili, da vpoklicanih kmetov ne bodo pošiljali v osvajalne vojne in da bodo vpoklic izvršili le v primeru, ko bi bilo treba deželo braniti.V drugi polovici 16. stoletja so pogosto namesto kmečkega na 175 ANNALES 14/'98 D.miela IURIČIČ ČAKCO: O ODNOStH KRANJSKE DEŽEIE JN HABSBURŠKE ISTR£ V KRANJSKIH VIRIH 16. STOLETJA, i 67-1 ?B bora postavili najemnike. Za delno ali popolno opro- je po drugi strani omogočil proces "priklopitve" tistih stitev od vpoklica so morali kmetje plačati davek (Simo- plemičev in posesti, ki v Pazinsko grofijo niso bila niti, 1991/136). Nadvojvoda je pozval stanove, naj za- vključena, ter njihovo sodelovanje v delu kranjskih tn- devo uredijo tako, kot je na Gorenjskem in Dolenjskem, štitucij. V Istri je to zavrlo razvoj domačega fevdalnega kjer so podložniki za oprostitev od splošnega poziva elementa, zakupniki deželnoknežjih gospostev so bili poleg davka plačevali še 24 krajcarjev od hube (ARS, tujci (kranjski, koroški in hrvaški plemiči), isto se je AS-2, 326, 9. april 1567; Simoniii, 1991, 48-19. ¡35- dogajalo z upravnimi službami. 136). Stanovi so se končno s predlogom siriniali, vendar z'n Kranjsko je dvojnost oblasti v Istri enkrat po- so zahtevali, da se za oskrbo kmetov nakaže še 600 menila prednost,: drugič pomanjkljivost. Prednost si je goldinarjev iz deželnega dovoljenja zbora (Versamiung) : izborila s prodorom in širitvijo oblasti na jug vse do Goriške grofije ali iz drugih sredstev (ARS, AS-2, 327, ^iorja: to je pospešilo trgovino, izmenjavo blaga, razvoj Ljubljana, 12. januar 1568). komunikacij. Pomanjkljivost je bila v nedorečenih institucionalnih pristojnostih ter ozka prepletenost deželne ZAKLJUČEK : in deželrioknežje sfere v Vseh delih istrskega] vsakdanjega življenja.- Ta- prepletenost; je ; bila; v - Istri tako Kompleksnost vzajemnega odnosa Kranjske tn Istre v izrazifa, /da je bilo stanovsko odločanje v istrskih za- 16. stoletju je nemogoče pojasniti na osnovi drobnih devah največkrat nemogoče realizirati: stanovi so osta- . vesti, ki so nam jih zapustili kranjski viri. Ti drobci nam jali;le posvetovalni organ, Kljub začasnemu vzponu v vendarle odpirajo možnosti za nekaj splošnih zaključ- sedemdesetih letih 16. stoletja, niso imeli možnosti za kov, in eden najpomembnejših je prav ta, da šO:bili ti uspeh, čeprav so se upirali,- Glede ¡Stre so še pogostokrat odnosi zelo kompleksni/ zajemali pa so vsa področja ravnali po trenutni situaciji in preko istrskih zadev po- političnega, družbenega in gospodarskega življenja skušali doseči koristi zase. obeh dežel. Tako so v političnem smislu prvo tretjino do Kranjski deželni stanovi so bili večji deil6. stoletja v polovice stoletja zaznamovala na eni strani prizade- Istri le posredniki pri izvrševanju deželnoknežjih uka- vanja kranjskih stanov po vključevanju istrskega pro- zov, predvsem pri izterjevanju raznih davkov. Prav ti štora v kranjske upravne in sodne institucije. Na drugi poskusi izterjave davkov so v drugi polovici 16. stoletja strani so stali istrski deželani s svojimi 150 let starimi Onemogočili tesnejše navezovanje stikov med Kranjsko privilegiji in svoboščinami, ki so jih poskušali zaščititi iri in Istro: dvojno obdavčenje je neizbežno vodilo k spo- ohraniti. V teh okoliščinah sta si bili deželi nasprotni. rom. Čeprav so stanovi poskušali ostati objektivni in so Povezoval ju je isti deželni knez, slednji pa je iz lastnih se včasih zavzeli za Istrane, so vendarle kot dobri: interesov stopil na stran kranjskih deželnih stanov in politiki vselej delovali v svojo lastno korist. Slabost, ki je tako Istri onemogočil samostojen razvoj. Moč je kranj- izvirala iz takega razmerja, se je pokazala nekoliko skim stanovom v Istri odvzel z ustanovitvijo močnega pozneje, v prvi polovici 17. stoletja, ko je z uskoško: komornega premoženja - Pazinske grofije, ki jo je izvzel vojno Istra doživela enega največjih zlomov v vsej svoji izpod vpliva Kranjske in njenih deželnih organov. S tem zgodovini. ABOUT THE RELATIONS BETWEEN THE PROVINCE OF CARNIOLA AND HAPSBURG ISTRA !N THE 16{h CENTURY CARNIOLAN SOURCES Daniela JURICIC CARGO Archives of the Republic of Slovenia, Sf-1000 Ljubljana, Zvexdsrska 1 SUMMARY The relations of Carniola and Istra in the 16th century in the political sphere were to a great extent marked by the efforts of the Carniolan States to make the participation of Istran countrymen felt to a greater degree in the work ot Carniolan administrative and law institutions. In this way they would, by abolishing the Istran autonomous States and by subordinating them to the Carniolan provincial authorities, reduce their political influence, and at the same time increase their own influence over the territory, which was in a greater part under the direct control of the provincial prince. The. Istran countrymen opposed these aspirations with determination, but their numerical inferiority and limited economic power gave them no chance of success. The epidemics of infectious diseases, the Austrian-Venetian war, and finally also the vast province-princely possession which mainly the foreign feudal lords had oh lease, held the development of the home feudal element back. Thus the istran upper class was more and 176 OCENE IN PORD£ILA r RECENSIONS E RELAZIONI REVIEWS AND REPORTS ANNALES 14/'98 OCE NE IN PO ROČIIA / REČE N SIO NI E REL AZIO NI / REVI E WS AN D REPORTS, 19 5 -241 OCENE IN POROČILA RECENSION! E RELAZIONI REVIEWS AND REPORTS Verena Vidrih Perko SREČANJE SLOVENSKIH IN ISTRSKIH ARHEOLOGOV MUZEALCEV V začetku letošnjega junija se je manjša skupina slovenskih arheologov muzealcev namenila na strokovni obisk v Istro. . V sončnem jutru nas je v Novigradii pričakal kolega . Ivan Matejčič z Reke, ki z delovno skupino že nekaj " časa raziskuje kripto v tamkajšnji katedrali. Cerkvena zgradba, ki je bila v teku stoletij večkrat prezidana, je bila temeljito prezidana v baroku, pod apsido pa skriva starejšo kripto; ki je bila zaradi mnogih posegov v silno Ivan Matejčič (z brado) je ob slovesu dobil vrečko soli slabem stanju z nevarnimi večcenti metrski m i razpokami iz sečoveljskih solin. Verena Vidrih Perko ga za-na nosilnih zidovih. skrbljeno opazuje, (foto M. Župančič) Kripta je pripadala starejši romanski zgradbi, vendar še nI izključena možnost, da je zrasla na še starejši Cerkev Sv. Marije Velike v gozdičku raziskuje Zavod osnovi iz 8. alt 9. stol. Starejše strukture so gotovo za zaščito spomenikov z Reke skupaj s sorbonskimi obstajale na tem prostoru, saj je v bočni niši kripte in raziskovalci. Obsežna dela tega mednarodnega razlsko- ■ . situ vzidan rimski sarkofag, vendar so jih baročne pre- valnega projekta je skupaj z mnogimi perečimi problemi zidave usodno zakrile. Raziskovanja so potekala v predstavil I. Matejčič. Srečanje smo zaključili z živah- izredno slabih razmerah, saj so kasnejše spremembe nim razgovorom ob malici, ko smo si tudi izmenjali mnogokrat uničile starejše elemente spomenika. I. Ma- strokovno literaturo in muzejske publikacije, tejčič je predstavil dosedanje raziskave in nova spo- Naslednje jutro sriio Se sprehodili ob morski obali znanja. Diskusija se je dotaknila predvsem načrtovanih rimske vile v Medulinu. Žal smo si morali v bližini restavratorskih in številnih arheološko muzeoloških po- ležeče poznoantične nekropole Burle ogledati brez stro- ■.segov, ki se ob tem odpirajo. kovnega vodstva.. V Poreč smo se pripeljali že sredi razbeljenega dne: Zato pa je bilo srečanje s kolegico Kristino MihoVilič Kolega Marino. Baldini nas je.s kratkim predavanjem ob in direktorjem puljskega Arheološkega muzeja Željkom diapozitivih seznanil z najnovejšimi arheološkimi raz- Ujčičefn toliko prisrčnejše. Bili smo prvi arheologi, ki so iskovanji antičnega Poreča. Predstavil nam je nova si ogledali prenovljeno cerkev Sv. Marije iz Kuj. Puljski . odkritja na področju foruma in glavnega karcla ter muzej je zgradbo obnovit v zglednem sodelovanju z rimskodobne luke kolonije Parentium. Na kratkem spre- vaščani in poiskal mnoge za obe strani sprejemljive hodu po mestnih ulicah smo si ogledali ostanke tla- restavratorske in konservatorske rešitve. V cerkvena tla kovanih rimskih ulic, templjev na forumu in mestnega so vključili s steklom pokrite poznoantične mozaike s obzidja. Ob mozaikih Eufrazijane nas je seznanil z ob- pletenino, ostale arhitektonske in dekorativne elemente sežnim znanstvenim gradivom in nakopičenimi pro- pa so v soglasju z vaščani skušati ohraniti nespre- blemi interpretacije posameznih gradbenih faz. Ogledali menjene. Zgradba sama stoji na prostoru rimske vile, ki smo si tekoča raziskovalna in restavratorska dela na je bila ob zemeljskih delih skozi stoletja skoraj v celoti škofijski palači, ki sodi med vrhunske evropske umet- uničena. nostne spomenike. . Iz Kuj smo se v hudi pripeki odpeljali na Nezakcij, Naslednji postanek je bilo istrsko mestece Bale. V utrjeno središče Histrov, prvotnih prebivalcev Istre. Rim- kripti tamkajšnje cerkvice Sv. Marije smo obiskali zasilni ijani so ga po dolgih obleganjih v letih 178 in 177 leta lapidarij kamnite opreme in okrasa iz cerkve Sv, Marije pr. n. št premagali z zvijačo. Legenda pripoveduje, da Velike, ki leži v gozdu pri Balah. Zbirka predstavlja so prestregli dotoke studencev v utrjeno naselje, upajoč, pravo zakladnico kamnite plastike, med njimi so mnogi i da bodo bojevito prebivalstvo prisilili k vdaji. Vendar se odlomki zgodnje krščanskih pletenin, rešeni iz ruševin to ni zgodilo; Kraj Epulon je zaukazal poklali otroke in razpadajoče cerkve skupaj z mlajšimi primerki kam- ženske, ter trupla zmetati čez obzidje Nezakcija. Morali nitega dekorja. sta miniti skoraj dve stoletji, da so prazgodovinsko na- ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA/ RECENSIONI E RELAZION1 / REVIEWS AND REPORTS, 195-241 selbino ponovno pozidali, Nezakcij je postal municipij z obsežnim forumom in templji. V poznoantičnem času so pozidali starokrščansko baziliko, ki je služila namenu vse do poselitve slovanskega živija in uničenja naselbine. Več kot stoletja raziskav je odkrilo ostanke mogočnega obzidja, prazgodovinske grobove s sijajnimi najdbami in temelje rimskih stavb. Najdišče; obiskujejo številni gostje, ima tudi skromno muzejsko trgovinico z ličnimi odlitki prazgodovinske keramike. Po izmenjavi publikacij smo se poslovili od istrskih kolegov / ob-I j u bo, da se naš led nj ič srečamo v Sloveniji. Po krajši Vožnji med polji zorečega žita in razkošjem razcvetelega maka smo dospeli v;Pazin. Pričakala naš je Lidija Nikočevič, direktorica Etnografskega muzeja Istre v pazinskerri gradu. Ogledali smo si vabljivo zbirko istrskih starožitnosti in Se ob prijetnem klepetu S kolegi pogovarjali o številnih skupnih težavah pa tudi Uspehih. Strokovni ogled Pazina srno zaključili z obiskom pa-zinske cerkve z lepo ohranjenimi gotskimi freskami na stropu apside. Strokovni obisk skupine arheologov muzealcev ni bil prvi te vrste. Nastal je iz številnih pobud in iskrenih želja po medsebojnem srečevanju in izmenjavi mnenj, ki jih je bilo slišati med vsemi našimi arheologi, zaposlenimi v slovenskih muzejih. Ni preprosto odgovoriti, kako je do teh pobud in potreb prišlo. Eden od pomembnih vzrokov je gotovo hitro se razvijajoča muzeološka znanost v svetu in pojav številnih tovrstnih šol v Britaniji, na Nizozemskem, na Češkem in v Zagrebu. Mnoge slovenske muzejske ustanove so se pravočasno zavedle nujnosti muzeološkega izobraževanja in ažurnega spremljanja svetovnega razvoja. Nedvomno tudi zaradi neposluha arheološkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani za potrebe muzejskih delavcev in zanemarjanja muzeološke znanosti smo v nekaj kratkih desetletjih začeli arheologi muzealci izgubljati prvotno pomembno viogo v muzejskih institucijah. Krivda je seveda tudi na arheologih samih, ki seveda zaradi izredno zahtevnih arheoloških del pogosto ne utegnejo slediti sodobnim muzealskim tokovom. Včasih pa je temu krivo tudi podcenjevanje muzealske stroke. Mnogi muzejski arheologi so v nezavidljivem položaju zaradi množine neobdelanega gradiva, ki se je nakopičilo skozi zadnje stoletje. Količina zemeljskih del in s tem obveznih arheoloških izkopavanj je s pospešenimi gradnjami, posebej pa z gradnjo avtocest, postala komaj obvladljiva. S tem so pogosto narasle količine novega gradiva brez vsake meje. Prav tako jSa so se strokovne zahteve arheoloških ved in število publikacij silovito povečali. Muzejska arheologija se je v svetu izluščila kot specifična veda, ki se bistveno razlikuje od zahtev raziskovalnih in pedagoških, prav gotovo tudi varstvenih ustanov. Arheologija je: z zahtevnimi in finančno komajda obvladljivimi nalogami postala nemalokrat muzejska cokla in se v marsikaterem muzeju znašla na slepem tiru. Mnogi naši kolegi so se znašli v nezavidljivih položajih tudi zaradi dolgoletne suše v lastnih (arheoloških) muzealskih vodah. Nedvomno smo se približali trenutku, ko si moramo priznati lastne pomanjkljivosti. V prvi vrsti pomanjkljivosti muzeološke izobraženosti in razgledanosti. Iz takšnih strokovnih stisk so se rodila naša srečanja. Prvemu, dokaj negotovemu povabilu v Mestni muzej v Ljubljani pred skoraj letom in pol so sledila redna srečanja v mnogih slovenskih muzejih. Dogovora, da bodo naša srečevanja delovna, smo se izrecno držali. Vsakdo, ki je bil doslej gostitelj v svojem muzeju ali na izkopavalnem prostoru, je pripravil strokovno vodstvo in v želji po zdravi kritiki smo pozivali vse udeležence k čim širši razpravi. Domenili smo se tudi za medsebojno izmenjavo informacij o novih objavah in znanstvenih dosežkih, izmenjavo literature in predvsem muzeoloških novic. Prav zaradi naštetih vzrokov, obsežnosti in zahtevnosti arheoloških del, gotovo pa tudi zaradi nezavidljivega finančnega stanja mnogih naših muzejskih ustanov, ne moremo pričakovati, da se bodo vsi naši kolegi, zaposleni v muzejih, enako intenzivno posvečali snu-zeološkim problemom. Vsekakor pa moramo ; biti o: dogajanjih obveščeni in posredovati svoje mnenje:ter sooblikovati slovensko muzejsko in kulturno politiko, Nenavsezadnje nam zadnje novice z mednarodnega muzejskega srečanja ICOM-a v Nurnbergu prinšajo veliko poročil o možnostih mednarodnih sodelovanj, strokovnih izmenjav in izpopolnjevanj, ki jih prinaša: evropski program "Leonardo". Kar je najvažnejše, obljubljena je finančna pomoč pri projektih, kjer bodo strokovni teksti natisnjeni v vsaj treh večjih evropskih jezikih. Ta možnost pa je za arheološko stroko velika in pomembna novica, saj vemo, da s loven i ca non leguniur in smo primorani prevajati strokovna besedila v celoti,; če jih hočemo približati svetovni javnosti. Prevajanje pa; je poleg običajno bogatega slikovnega gradiva eden: največjih stroškov objavljanja. Skupaj z ostalimi slovenskimi muzealci ugotavljamo,: da je muzejska pedagogika prepuščena naključnemu razumevanju muzejskih vodstev. Prav v okviru iCOM-a se ponujajo številne možnosti mednarodnih izmenjav in izpopolnjevanj na tem področju, s katerimi bi lahko na začetku premostili naše vrzeli. Pereča so tudi vprašanja muzeološkega izobraževanja. Le redki med nami so imeli možnost udeležiti se mednarodnih muzeoloških šol, številna dobra predavanja v okviru Muzeoforuma so prepogosto prezrla ali nas pa zaradi navidezno presplošne tematike ne nagovorijo. Ob zaključku smemo reči, da je preizkusna doba muzejskih arheoloških srečevanj potrdila naše domneve. Srečanja so potrebna in zaradi specifičnosti arheološkega dela v muzejih nezdružljiva v okviru slovenskega arheološkega društva. Vendar naša želja ni bila ločevati, temveč v prvi vrsti združevati ljudi, ki stojijo 196 ANNALES 14/98 OCENE IN POROČILA/REŒNSIONI E RELAZIONI/REVIEWS AND REPORTS. 19S-241 pred številnimi novimi muzejskimi nalogami, pred katerimi si slovenska šolska arheologija že vedno zatiska oči. Naš cilj je v prvi vrsti bil spregovoriti o skupnem delu in prepoznati težave, s katerimi se srečujemo. Začetek je obetaven in nedvomno smo dosegli prve ugodne sadove dela. Eden od teh je tudi oživljen stik s kolegi muzealci v Istri. Peter Čerče, Snježana Karinja/ Matej Župančič STRUTTURE PORTUALI E ROTTE MARÎTTIME : NELL'ADRIATICO Di ETÀ ROMANA. Convegno internazionale, Aquileia 20.-23. 5.1998. ... illum, si proprio condidit horraos quicquid de Lybicis veritur aréis, : Gaudentem patrios findere sarculo agros Attalicis condicionibus numquam dèmovaes, ut trabe Cypris Mirtoum pavidus nauta secet mare. Lucían tem Ičariis fluctibus Africum merca to r me tuens, ot ium et oppidi laudat ru ra sui; mox reficit rates quassas, indocilis pauperiem pati. Kdor prst domačo rad z motiko prekopava, ne bo nikdar zaklad kraljevski ga premamil, da kot boječ mornar bi z ladijskim krmilom zareza! brazdo v val razburkanega morja. Trgovec trepeta, ko burja biča morje, in hvali varni mir, idilo podeželja; potem pa brž si spet popravi zbito barko, ker revščina nežna, ne skromnosti trpeti.; (Horatius, Flaccus Quintus, Ad Maecenatum, trad. slo-vena: K. Gantar, Pesmi. Carmina, Maribor 1993, str. 5.) Organizzato dal Centro di antichità altoadriaticbe di Aquileia, dall'École française de Rome e dall'Università di Trieste (Dipartimento di scienze dell'antichità e Scuola di spécializzazione in archeologia), alla fine del mese di maggio 1998 si è svolto ad Aquileia un convegno scientifico internazionale sui porti e sulla navi-gazione nell'Adriatico in età romana, convegno che ha coinciso anche con la XXIX Settimana di studi aqui-leiesi. Fra i relator! invitait al Convegno due albanesi e tre croati, mentre molto più numéros i sono stati i con-ferenzieri francés! e naturalmente îtaliani. Lingue uffi-ciali del Convegno il francese e ¡'italiano. Le relazioni verranno pubblicate nel prossimo numeró délia rivista Antichità altoadriaticbe che certamente provvederà ad eliminare dagli scritti le non poche incoerenze presentí tanto ne!le relazioni quanto nei Convegno come tale. MINISTERO PER I BENI CULTURÁLIE AMBIENTAL! SOPRINTENDENZA PER I BENI AMBIENTALI ARCH1TETT0N1CIARCHE0L0GÍCI ARTISTIC! E STORICI DEL FR1ULI VENEZ! A GIULIA Xin Settimana dei Ben i Cultural i e Ambientali Aquileia, 2 aprile - 27 setiembre 1998 A giudicare dal titolo e dai partecipanti, l'evento avrebbe dovuto essere un Convegno internazionale con una completa e ordinata rassegna delle nozioni acqui-site fino ad oggt in mérito alia problemática delle rotte marittlme e deí porti nell'Adriatico in etá romana, compreso lo studio dei natanti, del commercio marittimo, dei rapporto fra scali portuali ed entroterra ovvero navigaztone maríttima e fluviale, ed altre cose ancora. Questa parte introduttiva avrebbe quindi dovuto essere seguíta da: reiazioni mírate ai stngoli probíemi con esempitficazioni relatíve agli aspetti specifici del Mare Adriático... ANNALES 14/'98 OCENE IN POROÛLA/ RECENSION! E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 195-211 endolagunari. Sia neli'Adriático méridionale che in quello settentrionale gli archeologi hanno cosí la straordinaria possibilité di seguire le lente trasformazioni : deil'ambiente e l'interazione di fattori natural i o antro-í pogeni. La posizion« geográfica ed i fattori geomorfoiogici che hanno avuto un ruolo determinante nella fór-mazione del suolo e neI rapporte terraferma-mare, sonó: stati menzionati solo saltuariamente. Di conseguenza; anche nelle poche iliustrazioni presentate le strutture; portúali sembravano sospese neil'aria senza che si di-cesse chiaramente la racione per cúi aícune strutture portúali si tfovano a due o più metri sotto il liVelló del : máre ed altré invece nell'entróterra, lontano dall'odiema : costa marina. Ci sembra che sia manéala un'esaurieñiei ¡Hustrazione: geologico-morfologica. di ció -ivcKér.^ë'.ï accaduto sulle coste dell'Adriatico e ai suoï affluent!. . Come mínimo le soluzioni tecnologiche il'uso cloi legno e la sua conservazione grazie al terreno paludoso; si ripetono, il ritmo délia nascHa e del doclino rlei singo!i poiti dovrebbe essere analogo,.¿ ma-menté:;-cl i îutto ció è stato iiSustrafo interamente. Dalle esperiérize :: relative a strutture posteriori nel Cauodistrinno ed in primo iuogo alla costruzione déîi'acquedotto e dèllelv; mura, sembra chiaro che a questo riguarno il limit.ir.si all'età romana diventa improduttivo e che i singo!i scavi vanno traitati in modo diacronico, dalla prdstoria fino ni nostri giorni. Citiamo solo a mo' di esempio lo SCritto di / Bruno Volpi Lisjak suü'uíilizzo (talla pozzolnna nello costruzioni portúali del la Trieste del Nover.ento ; Terra vufcanica di Santorino. Suo utüizzo per le costruzioni% portúali in Adriático durante il periodo austríaco, Annales !0. Capodistría 1997, 163-174) o lo studio di Nelle relazioni si è avuta un'alternanza di elementi Nadja Tercon (Lacittà e la sua volontà di crescere, in 11 tecnlci e scientifici. Soprattutto nëlle relazioni techiche porto di Pirano, Museo del mare "Sergej Masera" Pirano, l'aSColto è risultato abbastànza faticoso in qiianto si è Cat: No. 8, 1993, 44-67) sull'utilizzo dellô stesso dovuto fare attenzione a una moltitudine di dati locali materiaie hella costruzione de! porto di Pirano. senza l'aiuto, nella maggior parte dei casi, di un lias- L'accento sulla navîgazione di lungo corso ha sunto scritto délia relazione in questionë. Al terminé, in lasciato un pû' in disparte ¡ problemi del cabota ggio,;::.; occasione délia tavola rotonda,ésta ta ribadita la rriah- délia navigazione endolagunare e dei piccoli poiti e canza almeno di una carta geográfica dell'Adriatico che approdi. avrebbe permesso ai non dalmati di orientarsi fra le Ha destato forte impressione in tutti gli ascoltatori, miriadi di isolotti lungo la costa orientale dell'Adriatico. invece, l'eccezionale conferenza sulla navigazione at-E ancora: nessuno dei relatorí ha definito il concerto traverso il Canale d'Otranto tenuta da Cosimo Pagliara dell'Adriatico, né nel senso antico né in quel lo mo- di Lecce. Particolarmente impressionante il racconto derno. Ora come ora si ha la sensazione che l'approccio délia scoperta di iscrizîoni votive a Torre dell'Orso, sia stato concéntrate sus problemi del Canale d'Otranto iscriziom che documentano le sofíerenze dei passeggeri e su quelli relativi al Caput Adriae, ma solo nella sua che vi arrivavano via mare non solo in età romana. Alla parte veneto-friulana. luce degli aîtuali eventi in quell'area, la sua conferenza Una delle caratteristiche dei simposio sono state le è stata ancor più toccante. iliustrazioni délia navigazione mista marittimo-fluviaie, L'istria nordoccïdentale, compresa la parte slovena, frequente soprattutto nell'area veneto-friulana ed in è stata solo brevemente menzionata dal dott Robert quella albanese. Caratteristica comune delle due aree il Matjasic, mentre nel poster di Kristina D2in Jurkic la declivio dolcè delle rispettive coste con formazione di penisola istriana termina a nord con il fiume Dragogna. : zone paiudose relativamente estese lungo le foci dei Si è avuta l'impressione che dopo le opere di Attilio fiumi, in alcuni casi addirittura di veri e propri sistèrni Degrassi in Estría non ci siano più state ricerche ar- CENTRO ^H^ÜHÜIM CASA BERTOLI AQUILEIA IliM^ D1PARTIMENTO DI SCÍENZE DELL'ANTICHITÀ SCUOLA DI SPECIALJZZAZIONE IN ARCHEOLOGIA 198 ANNALES 14/" 98 OCENE SN POROČILA / RECENSION! E REi.A7.iON?! REVIEWS AND REPORTS, 195-241 ' cheologíche nelie zone costiere. Neppure Guido širšo strokovno Javnost. Diskusije, ki so se pričele po Rosada, che nella sua relazione si é dedicate di piu ai predstavitivi posameznih prispevkov v dvorarii Garhma-prohiemi di Nesazio che atla navigazione, é riuscito a rata, so se živahno nadaljevale tudi pri skupnih obedih, risolvere il problema del porto d i Budava. Sarebbe inte- Predstavitev sodelujočih iz posameznih : držav je ressante conoscere i risultati piü recenti dellefičerche prevzela organizatorka A. Giumlia-Mair (Dipartimentö nei porti di Simonov zaliv (Izola/Isola), Fizine (Por- di Stoti a e Tutela dei Ben i Cultural!, Univerza Videm}. to rož/Po rto rose), Savudrija/Satvore, Poreč/Parenzo, Lo- Skupina iz Slovenije je tako po kvaliteti predavanj, po ron (Poreč), Verige (Brijunt/isole di Brioni). značaju in številu predstavljenih predmetov in najdišč Č mancata anche una presentazione esauriente delSa močno: izstopala. Celo med ogledom prostorov tržaš-costa dalmata e soprattutto dei risultati delte ricerche nei kegai Mestnega muzeja za zgodovino in umetnost pod porti (per es. Zaton (Nin), PoiaCe (M)jet), Rešnik (Kaštel vodstvom: G. Bravar in A. Crismani so prevladovali Novi), Osor ecc.). Tutta la costa Orientale dell'Adriatico, kovinski predmeti iz Slovenije (kozel iz Pirana, bogati e soprattutto I'Istriä, 1 a Dalmazia ed il Litbrale jugoslavo, grob iz Škocjana pri Divači, najdbe iz Sv. Lucije;;. Pre-sono stati rappresentati in mantera insuficiente sia dal davali so Neva Trampuž Orel (Narodni muzej Slo-punto di vista del numero di relatan che da quello delia venije), Božidar Slapšak, Brane Mušič (Oddelek za presentazione di risultati degii ultimi tempi. : arheologijo, Filozofska fakulteta), Ljudmila Plesničar ter Durante i I Convegno: organizzate visite guidate a Irena Si vec (Mestni muzej), v razpravah pa sta sorrostre d'occasione e alia dttä. i partecipanti hanno delovala še David j. Heat (NMS) in Boris Orel (Kemijski avuto eos! modo di visitare i resti del porto fluvtale inštitut), vsi iz Ljubljane. Iz Hrvaške je prišla le Kristina romano e la mostro La poriuaUla di Aqui'eia Rom,mn Mihoviiič (Arheološki muzej Istre, Pula), iz Madžarske nonche ¡'ešposizione a carattere docu menta rio Crocevia Zsolt Kasztovszky in Andrea Vaday (Institute for Isotope de!T Impero Romano su I significato economico, sociale and Surface Chemistry / Institue of Archaeology, ed artístico di Aquileia. Visite guidate anche per il Hungarian Academy of Science) ter Klara Szabo {Tör-Museo archeologico nazionale e la Basilica nonché per téneti Múzéum), vsi iz Budimpešte, skupaj z Danielom gl i altri moriumenti archeologici. De Deckerjem iz univerze v Bielefeldu (Fakultät für Le manchevolezze del Convegno, delle quali si é Ling, und Literaturwissenschaft). Italijansko, bolje re-detto qualcosa durante la: tavola rotonda al termine čeno skupino dežele Furlanija-Julijska krajina so se-dei I'assise, potreb bero esseré ascritte ad un concetto stavljali A. Giumlia-Mair, Serena Vitri (Soprintendenza poco elaborata. Invece di una presentazione coord ¡nata per i BAAAAS FVC, Trsf), Susi Corazza (Dipartimento di dell'insieme sí sono avute presentazioni di singoli scavt Storia e Tutela dei Beni Culturali, Videm) in Annalisa o aree (topografía). In piú di un caso i relatori hanno Gíovannini (Videm). Pri diskusijah sta sodelovali Ema-parlato di cose scarsamente :pertinent! al tema del Con- nuela Zanda (Soprintendenza archeologica del Pie-vegno. monte, Torino) in Paola Cassola Guida (Dipartimentö di Ali'tnizio del simposio, Claudio Zaccaria si é chiesto Storia e Tutela dei Beni Culturali, Univerza Videm). Iz in che misura PAdriatíco abbia únitó o diviso gli abitanti Nemčije je prišel Christoph Huth (Lehrstuhl für Vor- und delie due sponde; al termine di questo interessante Con- Frügeschichte, Univerza RegensburgJ/ iz Romunije Sorin vegno ce lo siamo chíesti anche noi. Cocí'-' (Institutul de Archeologie, Cluj-Napoca). C. Huth je v predavanju Depoji, kroženje in tradicija •• •;'••.•' delavnic prerlstavil analizo kovine, predvsem sekir, iz atlantskega dela Francije in južne Britanije. Na teh pod- Maša Sakara, Matej Župančič ročjih običajno depoji vsebujejo do 100 nenaostrenih novih sekir, ki očitno niso bile namenjene za takojšnjo Workshop on: ANCIENT METALLURGY BETWEEN uporabo. Zgodnjebronastodobna zlitina je vsebovala ORIENTAL ALPS AND PANNONIAN PLAIN. 20% kositra in tudi veliko svinca; enako razmerje je Trst, 29. - 30. 10. 1998. prevfadovalo v Nemčiji. Na Portugalskem pa vsebujejo zlitine za depojske sekire iz istega obdobja 30% svinca Zadnje dneve oktobra je v Trstu potekala zanimiva in zelo malo kositra, v Galiciji celo le 2-3% kositra. V in koristna arheološka delavnica o metalurgiji v pra- južni Franciji vsebujejo poznobronastodobni ingoti in zgodovini in v antiki: Organizatorji Sergio Meriani, Elio sekire le 4% kositra. Za primerjavo je dodal slovenske Lucchini in Alessändra Giumilia-Mair so v prostorih depojske najdbe, ti: pr. Kanalski vrh, koder imajo tuiaste tržaške univerze (Dipartimentö di ingégn&riá dei mate- sekire z ušesci malo kositra; obeski pa vsebujejo več riali e chimica applicata) omogočili nemoten potek za kositra in do 20% antimona. Prav tako vsebujejo de- kakih 20 povabljencev. pojske najdbe iz Velem Szentvida več svinca, ki so ga Z uvodnim nagovorom je delavnico odprl S. Meriahi verjetno primešali kot nadomestek za kositer. A. s kemijskega oddelka. Tokratna delavnica naj bi pred- Giumlia-Mair meni, da so zlitinam za okrasne predmete stavljala uvod v kongres ž Isto tematiko, ki bo odprt zä verjetno primešali več kositra oziroma svinca, da bi bili 199 ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA/RECENSION! ERRAZIONI/ REVIEWS AND REPORTS, 135-211 predmeti tako bolj podobni srebrn. C. Huth je skuša! odgovoriti na vprašanje: ali de-pojske najdbe predstavljajo denar. Ne; v depojih namreč pogosto zasledimo več različnih orodij, denarna enota pa bi morala biti enotna {na primer le sekire ali !e srpi). Zakaj so bili depoji zakopani? Pojav depojev je ob koncu bronaste dobe po Evropi odražal prenehanje nekakšnega reciklažnega sistema. Po sestavi depojev lahko ocenimo, koliko takšnega materiala naj bi bilo v obtoku pred pozno bronasto dobo. Zgodnježelezrso-dobni depoji se od bronastodobnih razlikujejo, saj naj bi bili zakopani v upanju, da bodo lahko v prihodnosti uporabljeni. Kositrna mreža je delovala med vzhodom in zahodom, kjer zasledimo tudi časovne razlike, saj se na vzhodu značilni depoji pojavijo že v obdobju HaB3 in jih hitro nadomesti železo, na zahodu pa se to dogodi šele v HaC. Predstavitev je C. Huth zaključil z zahtevo po nujnosti laboratorijskih raziskav kovinskih predmetov, ki lahko le tako bolj jasno spregovorijo. V prispevku treh avtorjev (D. ). Heat, Biba Tefžari in N. Trampuž-Orel), ki ga je predstavila slednja, Kemična podoba poznobronastodobnih kovin v Sloveniji, so prikazane analize iz devetdesetih let na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. D. Heat se je ukvarjal z metalurško kemijsko analizo in statistično obdelavo podatkov, medtem ko je Trampuževa zbirala gradivo po muzejih v Sloveniji, Italiji in na Dunaju. Predmete iz dvajsetih slovenskih depojev, kar predstavlja polovico vseh znanih depojev iz obdobja HaA in HaB, so kemično raziskali. Depoji iz časa BrD vsebujejo zelo malo predmetov, za razliko od depojev HaA s 569 predmeti in HaB s 349 predmeti. Cilj raziskave je bi! predvsem ugotoviti tehnološke značilnosti izdelkov, manj pa izvor rude. Izkazalo se je, da so v obdobju HaA primešali bakru povprečno 5% kositra, da so dobili zlitino. Srpi so izdelani iz dobre bronaste zlitine s 3-4% primešanega kositra (N. Trampuž Orel, D. J. Heat in V. Hudnik navajajo podrobnejše rezultate že v članku Chemical analysis of Slovenian bronzes from teh late Bronze Age, L'atelier du bronzier en Europe du XXe au VIIIe siècle, Paris 1998), ki se je dala kovati in brusiti. Nekateri srpi so bili uporabljeni. Slovensko depojsko gradivo je, tako tipološko kakor tehnološko, bliže gradivu vzhodne Evrope. Vsaj kar se kositra tiče, lahko dodamo, da je A. Durman nedavno pokazal na obstoj ležišč kositra v zahodni Srbiji, ki so bila "našim" livarjem dosti bolj dostopna od znanih cornwallskîh nahajališč v Angliji, iberskih ali nemških v Erzgebirge. Eden pomembnejših nedavno odkritih depojev v Sloveniji je tisti s Kanalskega vrha, ki sodi v HaB; vseboval je 200 ingotov in tudi nove predmete, kot so ovratnice z obročki, priveski v obliki sončnega kolesa. Podobne predmete vsebujejo depoji z Velikega otoka, iz Dragomlja in Madriola (Furlanija). Zanimiva je predvsem sestava zlitine obeskov; 70% obeskov vsebuje kar 15% kositra; ti niso patinirani in imajo sijaj srebra, kar naj bi bi! namen izdelovalcev, kot je dodala A. Giumlia-Mair v diskusiji. Dodajanje svinca v zlitino ingotov v času HaB {79% ingotov vsebuje skoraj 60% svinca) je najverjetneje namerno, da bi se s tem povečala teža ingota. K. Mihovilič je predstavila bronasto situlo tipa Hajdubosormeny iz Picugov. Najdba se nahaja v pulj-skem muzeju. Prvi jo je objavi! in opredelil v čas 9. - 8. st. pred n. št. kot grobni pridatek ). Mladin. Produkcija teh sitni se v Ha81 razvije v Podonavju, od koder so situle potovale proti severu/ zahodu In, kot kaže, tudi proti ¡stri. Picuška posoda je bila v uporabi nekaj stoletij, saj je bila večkrat popravljena. V diskusiji A. Giumlia-Mair povzame, da ne moremo brez metalurških analiz, le iz kart razprostranjenosti ugotavljati, ali gre za posode iz podonavskih delavnic, ki so se Širile s trgovino po Evropi, ali pa gre za posnetke iz drugih delavnic. A. Giumlia-Mair v predavanju Metalurški razvoj na vzhodoalpskem področju med bronasto in železno dobo predstavi metalurško dejavnost na poznobro-nastodobnem gradišču Pozzuolo (Furlanija). V odpadni: jami znotraj naselbine so bili najdeni kalup, orodje za poliranje žice, obdelano in na pol obdelano jelenovo: rogovje ter keramika. Prisotni so biii tudi dve vrsti žlindre: "delovna" in "odpadna", ki je nastala pri litju rude, in veliko polizdelkov: ig!e, saltaleoni, dleto ... Razbite predmete z visoko vsebnostjo kositra so verjetno: uporabljali za surovino. Igle so s kalupom oblikovali tako, da so polizdelane imele pravokotni presek in so šele naknadno z brušenjem dosegli okrogel presek;: Najdene so bili tudi še nedokončane fibule, ki na: prvi pogled spominjajo na igle. Kamnina, ki so jo uporabljali: za izdelavo kalupov, se je nahajala ob rudiščih bakrove: rude in je predstavljala skupaj z rudo blago za izmenjavo..:.; B. Slapšak in B. Mušič sta predstavila: prazgodovinsko in rimskodobno naselbino Rodik ter raziskave, ki; potekajo na najdišču že od leta 1993 (Detekcija območij z metalurško dejavnostjo na najdišču ■ Rodik-Ajdovščina). B. Mušič je predstavil meritve magnetne upornosti ta! in meritve navidezne magnetne suscep-tibilnosti (magnetic susceptibility). Z interpertacijo podatkov, dobljenih z meritvami susceptibilnosti, je lahko predvideval količino kovinskih predmetov, ki se nahajajo do 5 cm pod površjem, natančno določil distribucijo železne žlindre in na podlagi tega predvidel namembnost prostora. Z drugo metodo pa je na najdišču odkril dve peči z odlagliščema žlindre tik ob zunanji strani prazgodovinskega obzidja. Zaradi bipolarnosti žlindre, ki izniči magnetno polje (sicer merljivo z drugo metodo), je bila žal anomalija manj izrazita. Pomanjkljiva stran meritev magnetne občutljivosti je nizek doseg v globino (le 5 cm), medtem ko meritve magnetne upornosti tal sežejo do 1 m v globino. Z grafično upodobitvijo najdišča in na njem vrisanimi re- ANNALES 14/'98 OCENF IN POROČILA / RECENSION! E RF.LAZION! ¡ REVIEWS AND REPORTS, 105-241 zultati meritev je pokazal vse prednosti teh nede- rimo o "japonskem bronu". S predstavitvijo laborato- struktivnih metod, ki ju je med tem uporabil tudi že na rijskega poizkusa izdelave zlitine "piropos", za katero je gradišču Cvingerpri Meniški vasi (Arh. Vest. 49,1998). dal recept Plinij, se je vnela živahna diskusija. Z ime- Predavanje L. Plesinčar (Emona, splošni pregled trgo- nom "piropos" so v antiki poimenovali zlitino bakra z vine z različnimi predmeti) in predavanje L Sivec (Bro- 20% srebra. Zanjo je značilna, po starem opisu, barva nasti predmeti iz Emone, analize, tuji vplivi in lokalna perja z golobjega vratu. Prvi poizkus izdelave te zlitine produkcija) sta s predstavitvijo Emone, njene zgodovine je spodletel, saj v laboratoriju niso dosegli zaželene in trgovine ter s prikazom izbranega kovinskega gradiva, barve. Šele s počasnim segrevanjem zlitine se je na na katerem so bile narejene metalurške analize, pred- površju pokazala prava barva. Diskusijo je povzel B. stavljali dober uvod v predavanje A. Giumlia-Mair ž na- Orel rekoč, da tako barvo lahko dobimo pri skoraj vsaki slovom Rimska metalurgija: zlitine, tehnike in odprta kovini s posebno obdelavo površine (segrevanje, nama- vpraíanya. V uvodu je L; Plesničar omenila možnost, da kanje v kislini). Barvo daje namreč tanka površinska bi, kot sledi iž pisanih virov, nekje pri Ljubljani obstojal plast oksidov, ki je obstojna in ne patinira. Črno, rdečo rudnik zlata. Dodava lahko, da po še bolj ohlapnih ali rjavo površino so pri zlitinah dosegali s primesjo virih, to je po ljudski tradiciji, T. Cevc dopušča možnost svinca, ki je po obdelavi tvoril ustrezne obstojne okside takšnega v Kamniških Alpah (T. Cevc, j. Horvat in drugi, na površini. V diskusijo se je vključila tudi N. Trampuž Davne sledi človeka v Kamniških Alpah, Ljubljana Orel, ki je potrdila, da mikenska bodala niso okrašena le 1998). Le dva dni pred Works ho po m so v Emoni odkrili : v tehniki nielo, temveč so v črn "korintski bron" vtolkli ostanke metalurške peči z ostanki kovine in predmetov, zlate trakove. pripravljenih za recikliranje, kot jé lahko ob koncu spo- S. Vitri in S. Corazza sta predstavili ostanke meta- ročila L. Plesničar. Okvirna: datacija postavlja peč V lurške delavnice na najdišču Montereale Valcellina, ki konec 4. in začetek 5, stoletja. Predavanje A. Giumlia- sodijo v čas razvite železne dobe, to je v 5. st. pred n. Mairse je nanašalo na analize kovine in tehnike izde- št. Izkopavanja, začeta leta 1985, so odkrila zidane lave drobnih predmetov. Veliko gradiva, ki ga je ana- temelje kvadratne stavbe z leseno nadgradnjo. Gradivo fizirala in predstavila, izhaja prav iz Emone, kjer je tvorijo predvsem bronasta orodja in polizdelki ter nekaj dobila zanimive rezulate, V 3. st. prvič zasledimo "če- majhnih svinčenih ingotov, ki so jih najverjetneje upo- tverne zlitine" (quaternary alloys), ki vsebujejo elemente rabljali za popravila ali pa za primes bronastim zlitinam, bakra, kositra, cinka in svinca. Zlitine so nastale pri Najdena sta bila tudi kamnita drobilca za kovino, kar recikliranju predmetov. V 5. st se te zlitine prično priča o reciklaži bronastih predmetov, uporabljati tudi zá izdelavo prestižnih predmetov. Predavanje S. Cocia Delavnica fibul iz Napoke je Analiza "bronaste" zlitine figuralno okrašene posode iz vzbudilo zavist, zaradi res srečne roke pri izkopavanju Emone je potrdila pozno datacijo, kot jo je že prej rimskodobne delavnice fibul. Našli so dve peči za postavila L, Plesničar. Z analizo kovine emonskih ogle- modele in več kot 30.000 odlomkov enkratnih glinenih dal je A, C. M, pokazala obstoj dveh vrst zlitin za ogle- modelov za fibule. Za izdelavo noriško-panonskih in dala. Prva, cenejša, je vsebovala 8% kositra in svinec. kolenčastih fibul so reciklirali kovinske predmete. Površino so po vlitju pocinkali, da: je: lepo odsevala K. Szabo je s sestavkom Bronasta industrija v pro- podobo mladenk. Pri drugi, dražji, zlitini, s kar 18% vinel Panoniji predstavila metalurške delavnice v kositra, so površino le zgladili. legijskih taborih ob donavskem limesu. D. De Decker je Z metalurško analizo noriško-fsanohške fibule, dom- ob njeni pomoči na novo interpretiral nekatere odlomke nevrto srebrne, je ugotovila, dagféza zlitino srebra, o metalurgiji pri Pliniju. bakra, arzena in antimona, ki je bila površinsko ob- Z. Kasztovszky in A. Vaday sta predstavila Nede- delana s kislino. Raziskava rimskih kirurških instru- struktivne analize rimskih bronastih predmetov z meto- mentov pokaže, da so jih izdelovali iz zelo čiste kovine. do PGAA na fibulah antične nekropole, ki sta jih glede Medenina je v rimskem času najverjetneje sodila pod na vrsto zlitine razdelila v 3 skupine: 1. Cu-Zn, 2. Cu- državni monopol, saj so jo uporabljali ie za novce in Zn-Sn in 3. Cu-Sn. Analiza kovine ni omogočila kro- vojaško opremo (npr. konjska oprema, aucissa fibule). nološke delitve, saj so bili iz teh treh zlitin izdelani vsi Kratek članek iste avtorice, ki obravnava te in druge poznoantični tipi fibul. Pozitivne lastnosti metode PGAA probleme, je izšel v Arh. vest. 49,1998. so: nedestruktivnost, ni potrebno pripravljati preparatov, V prikazu odprtih vprašanj je A. G. Mair omenila ni standardov, določiti je mogoče več elementov hkrati, problem "korintskega brona" tudi v alkimističnih recep- rezultat je takojšen. Metodo bodo v tamkajšnjem tih. "Korintski bron" je zlitina bakra, srebra, zlata in inštitutu še naprej razvijali. arzenika, ki so jo po vlivanju umetno patinirali. Recept A. Giovannini je predstavila PoZnoantične in zgod- za zlitino izvira iz Egipta iz časa vladarja Menemhata I!. njesrednjeveške najdbe na osnovi bakra iz Furlanije- Z nastopom nemirnih časov preseljevanja: ljudstev umet- julijske krajine, in tO predvsem fibule ter predmete iz nost izdelave korintskega brona v Evropi pade v pozabo. groba vojščaka iž prve četrtine 7. st. Analiza ščltne grbe Tradicijo ohranijo Japonci in Kitajci, zato danes govo- je pokazala, da je bila izdelana predvsem za pokop in 201 ANNALES 14/'98 V ,... ■ . ..'".. ;.• ; ;, • • OCENE IN POROČILA / RECENSION! E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS. 1 9S-241 neža uporabo. V popoldanskem delu zasedanja so bile na vrsti V zaključnem nagovoru je A. Giumlia-Mair pozvala teme, ki so se nanašale na slovensko-hrvaški prostor, udeležence, da naj prenehajo uporabljati izraz "bron" in O hrvaških imenih, ki izvirajo iz judovskih korenin, prično uveljavljati primerejše izraze: "bron", "medenina" je predaval prof. Milan Nosic z Reke. Prof, Vlado in "druge bakrove zlitine". Poimenovanje pa omogoča le Habjan je v svojem referatu skušal podati pregled o skrbno opravljena analiza materiala. Čez dve leti naj bi juclih v 1500 letih slovenske zgodovine. Dr. Eva hlolz je se delavnica zgodila v Ljubljani. ob štirih izbranih razpravah o Judih na Kranjskem v 19. Rezultati te in bodočih predvidenih delavnic riaj v stoletju spregovorila o odnosu Kranjcev do Judov v prvi vrsti pridejo v zavest kustosov in restavratorjev v omenjenem času. muzejih, saj dobra opredelitev metalurških postopkov : V petek dopoldne so se zvrstili zelo zanimivi referati, prispeva k izpoved nosti in k lažji in uspešnejši zaščiti Prof. Denis Poniž je spregovoril o odnosu do Judov predmetov. Razumevanje starih metalurških postopkov in o oblikovanju antisemitizma v prvi polovici 20. bistveno osvetljuje ekonomske, socialne, tehnološke in stoletja na Slovenskem. Kot primer je predstavil živ- kronološke teme, s katerimi se arheologi srečujemo. Ijenjsko pot Antona Novačana. Dr. Janez Peršič je v Prispevki te delavnice naj bi nekoliko dopolnjeni izšli v referatu Romanje v Jeruzalem predstavil pot dveh Izol- eni naslednjih številk revij e Aquiteia nostra. čanov, ki sta romala v Jeruzalem sredi 14. stoletja. O : svoji poti sta napisala tudi zelo jedrnato poročilo, ki je, po dosedaj znanih podatkih, edino te vrste pri nas. Dr. Janez Rotar je spregovoril o občečloveških sporočilih, ki Eva Hoiz jih je na vse ozaveščene bralce naslovila Zlata Vokač Medic' v svojih romanih Marpurgi in Knjiga senc. Dr, JERUSALEM IN SLAVIC CULTURE. An International Vladimir Nartnik je v svojem prispevku na nov in svež Conference. Ljubljana, Slovenija, October 15 - 16 1998. način predstavil ime kneza Sama v slovenski ljudski pesmi in tako podal osnovo za' nove'poglede in inter- 15. in 16. oktobra je bila v Ljubljani mednarodna pretacije. •..-. konferenca Jeruzalem v slovanski kulturi. Pokrovitelji so V zaključnem popoldanskem delu so predavatelji bili Znanstveno-raziskovalni center SAZU, Centre for spregovorili o pojmu Jeruzalema v literaturi, ki je na- Slavic Languages and Literatures of the Hebrew Univer- stajala medjudi v tujini. sity of Jeruzalem in The Israeli National Academy of Prof. Giorgio Ziffer iz Vidma je predstavil Jeruzalem; Sciences and Humanities. Organizirala sta jo direktor v kijevskih delih, ki govorijo o "ljubezni in milosti". Dr. ZRC SAZU dr. Oto Luthar in direktor Centre for Slavic Vladimir Khazan iz Jeruzalema je čustveno spregovoril o: Languages and Literatures of the Hebrew University of poetiki Jeruzalema v ruski literaturi 20. stoletja. Jeruzalem prof. Wolf Moskovich. Zborovanje se je zaključilo s predavanjem prof. Wo!fa Slovesna otvoritev konference je bila V veliki dvorani Moskovicha iz Jeruzalema o povezavi med Kijevom in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Udeležila Jeruzalemom v moderni ukrajinski literaturi, sta se je tudi podpredsednik izraelske akademije zna- Ob večini referatov se je razvila tudi živahna debata.: nosti in umetnosti gospod prof. Haim Tadmor in glavni Konferenca je potekala v angleškem, ruskem, sloveot: tajnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti aka- skem in hrvaškem jeziku. Po začetni uradni prevladi; demik Matija Drovenik. Uspešno delo sta konferenci angleščine se je vse bolj uveljavljala ruščina, ki je po-: zaželela še direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar in prof. stala tudi jezik, v katerem je debatirala večina prisotnih. Wolf Moskovich direktor Centra za slovanske jezike in Prispevki te konference bodo objavljeni v zborniku, literaturo na hebrejski univerzi v Jeruzalemu, Do sedaj je izšlo že pet zbornikov na temo Judje in V referatih prvega dne zasedanja so predavatelji Slovani. Zamisel o taki zbirki se je porodila na med-: spregovorili o pomenu Jeruzalema v slovanskih tekstih. narodnem simpoziju v Jeruzalemu leta 1984, ko so go-Prof. Joel Raba iz Tel Aviva je govoril o predstavi jeru- vorili o odnosih med judovskim in slovanskimi jeziki zalema kot srednjeveškega središča v Rusiji. Dr. Francka (Synchrony and Diachrony in Jewish-Slavic Language Premk iz Ljubljane je predstavila sliko Jeruzalema v Contacts). Razprave s te konference so izšle v zborniku z najstarejših slovenskih prevodih Biblije in tudi videnje naslovom jews and Slavs, Jerusaiem-St. Peterburg leta Ljubljane v judovskem srednjeveškem dokumentu iz 1993. Razdelitev vsebine vtem zvezku je postala vzorec Ljubljane. Prof. Eugene Vererschagin iz Moskve je go- tudi za naslednje. V prvem delu je deset strokovnjakov voril o Jeruzalemu v starih ruskih komentarjih ob Teo- obravnavalo Biblijo v slovanskem svetu. O tem so go-doretoVi beatifikaciji. Prof. Gianfranco Giraudo iz Be- vorili priznani strokovnjaki iz Italije, Rusije, Izraela in netk je spregovori! o večni temi, o drugem Jeruzalemu Švedske. V drugem delu, ki govori o judovsko-slovanskih nasproti tretjemu Rimu. Dr, Luca Calvi, prav tako iz Be- stikih v jeziku in literaturi, pa je trinajst strokovnjakov iz netk, je: zelo živahno predstavil odnos med jeruza- Izraela, ZDA, Srbije, Romunije, Velike Britanije in Ukra-lemom in Rimom v delih M. Rosvyhuvs'kyega-Andrella.; jine predstavilo svoje dosežke na tem zelo zanimivem in ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA / RECENSION 1 E RE1.AZIONI / REVIEWS AND REPORTS. 195-241 občutljivem področju. Publikacija je nastala tudi v Russian and Slavic Studies/The Centre for the Study of upanju, da bi pripomogla k boljšemu razumevanju pro- Slavic Language and Literature, The Slavonic Bible blemovin izzivov pri judovsko-slovanskih stikih. Fondation (Russian Academy of Sciences). Pri zadnjem Drugi sestanek je bil leta 1993, nosil je naslov Biblija zvezku je sodelovala še ukrajinska Akademija znanosti, in vzhodnoslovanska kultura v času od 9. - 20. stoletja (The Bible and East Slavic Culture of the X!th - XXth Centuries). Tema tega zasedanja je bila poseben izziv, saj naj bi na vzhodu vladalo 70 let antireligiozno in tudi Aieksej Kale ■■;'': antisemitsko vzdušje. Avtorji so spregovorili o bibličnih : tekstih v času od 15. do konca 19: stoletja. Drug pro- ARCHIVi AUTOBIOGRAF1CI IN EUROPA. TRADiZIONI blem, s katerim so se spopadli, je bil prikaz tisočletne E PROSPETTIVE A CON FRONTO, judovske diaspore med Slovani. Razprave so izšle v Roveroto, 30.-31 . januarja 1998. drugem zvezku serije jews and Slavs, ki nosi naslov The .' Bible: in a Thousand Years of Russian Literature. Ta .. . V dneh 30. in 31. januarja 1998 je bilo v Roveretu zvezek je izšel v Jeruzalemu leta 1994; Kot.v prvem mednarodno .znanstveno srečanje na temo avtobio- zvezku je tudi tokrat najprej na vrsti del, ki govori o grafskih arhivov oziroma arhivov t.i. ljudskega pisanja, Bibliji v slovanskem, svetu (iho Bible in the. Slavic ki ga je priredila Federazione Archivi della scrittura po- ■.World)'.' O tem vprašanju je spregovorilo sedem avtorjev polare; To je bilo že osmo zaporedno letno srečanje o iz Švedske, Grčije, Češke, Poljske in Rusije. V drugem tovrstni problematiki v tem trentinskem mestecu, kjer/ je delu, ki ima naslov judovsko-slovanski: literarni stiki v 80. letih skupina zgodovinarjev in drugih strokbv- (Jewish-Slavic Literary Contacts), pa je 14 avtorjev iz njakov opravila pionirsko delo za znanstveno ovred- ižraela, Rusije, Poljske, ZDA, Francije, Ukrajine, Mad- notenje t.i. sive dokumentacije in ob sodelovanju Ita- žSrske in Italije spregovorilo o tej problematiki v času od lijanskega zgodovinskega vojnega muzeja iz Rovereta 18, do 20, stoletja, ter Zgodovinskega muzeja v Trentu ustanovila v okviru Leta 199S sta izšja dva zvezka zbirke. V enem so slednjega Arhiv ljudskega pisanja (Archivio della serit- strokovnjaki iz Izraela, Rusije, Bolgarije, Grčije, Italije, tura popolare). Arhiv, ki s kapilarnim terenskim delom in Poljske in Francije spregovorili o judovskih starožit- drugimi oblikami zbiranja pridobiva novo in novo gra- nostih: Ta zvezek je posvečen 90-letnici rojstva prof. divo, ter skupina okrog njega sta tako postala osrednje Moshe Aitbauerja. Tokrat: se izjemoma niso držali že italijansko središče za zbiranje in preučevanje pisem, tradicionalne razdelitve, saj je ves zvezek posvečen Bib- dnevnikov, pisnih pričevanj in sploh pisne doku- liji in njenemu prevajanju v starejših obdobjih v slo- mentacije, ki jo je proizvedla roka preprostega, malega vanskem prostoru, predvsem v Rusiji, Ukrajini in na človeka in ki tvori danes (kljub še vedno ne povsem Poljskem. Ta drugi zvezek, ki je izšel tega leta, nosi izkoreninjeni skepsi nekaterih akademskih krogov) ne- nasfov Judeo-Siavic Interaction in the Modern Period, in pogrešljivo sredstvo za preučevanje zgodovine "od spo- govori o judovsko-slovanskih medsebojnih vplivih v daj". Sadovi tega dela so vidni tudi v številnih objavah modernem času. V prvem delu je svoje poglede na to najbolj reprezentativnega gradiva in študijah najrazfič- problematiko predstavilo Šest strokovnjakov iz Poljske, nejše tematike (od vojne in šolstva do izseljevanja, ZDA in Rusije. V drugem delu pa so o tem vprašanju raznih vidikov socialne zgodovine, predvsem problema- spregovortli strokovnjaki iz Izraela. Te referate je pri- tike epohalnih tranzicij, miselnostnih sprememb, kultur- spevalo enajst poznavalcev iz Jeruzalema, Tel Aviva in nega Šoka, družbenih odnosov, ne nazadnje pa seveda Haife. Oba zvezka sta izšla v Jeruzalemu leta 1995. tudi problematike pismenosti, sociolingvističnih vpra- Na naslednji konferenci so se posvetili odnosu med šanj in podobno). Judi in Ukrajinci. Zvezek z naslovom jews and Ukra- Z letošnjim posvetom so organizatorji želeli napraviti inians je izšel v Jeruzalemu 1996. Tokrat so najprej nekakšen obračun opravljenega dela na področju zbi-spregovorili o Bibliji v ukrajinski literaturi. O tej temi je ranja gradiva ljudskega pisanja v Italiji, kjer so v zad-govorilo trinajst strokovnjakov iz Izraela, Ukrajine, njem desetletju zrasla še druga podobna središča, kot Nemčije in Poljske. V drugem delu pa so razpravljali o tudi drugod po Evropi, in dati pobudo za ustanovitev judovsko-ukrajinskih kulturnih stikih. V tem delu pa je mednarodnega združenja tovrstnih arhivskih ustanov, sodelovalo deset avtorjev iz Izraela in Ukrajine. Zbornik Namen združevanja pa ne izvira iz težnje po potega zasedanja je izšel v Jeruzalemu leta 1996 in je enotenju, ampak po boljšem medsebojnem poznavanju zadnji v seriji Jews and Slavs, ki je nastajal pod po- posameznih središč in stvarnosti, ki imajo zaradi bolj ali kroviteljstvom treh akademij znanosti, izraelske, ruske manj spontanega nastanka (navadno izven okvirov urad-in ukrajinske. Teksti vseh zvezkov so pisani v angleškem ne arhivistike in akademskega sveta) zelo različne histo-in ruskem jeziku, zadnji v ukrajinskem, Serijo so izdajali riate in so razvile različne metode zbiranja, obravnave The Israel Academy of Sciences and Humanities, The in uporabe gradiva, v skladu pač z zanimanji in far-Hebrew University of Jerusalem: The Department of macijo ustanoviteljev ter cilji, ki so ši jih ti zadali. ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA / RECENSION! E RE! Prvi dan simpozija je bil posvečen predstavitvi pomembnejših središč in pregledu njihovega gradiva. Predstavljeni so bili: izkušnje v nemškem in avstrjskem prostoru, italijanski dnevniški arhiv v Pieve Santo Stefano, kjer je zbranih več kot 3.500 avtobiografij iz vse Italije, zbiranje in preučevanje avtobiografskih materialov na Norveškem, središče za dokumentacijo vsakdanjega življenja na univerzi Sussex v Brightonu, avtobiografski arhivi v Franciji, arhiv ljudskega pisanja v Trentu in nazadnje še delovanje na Finskem. Govor je bi! o organizacijskih vidikih tovrstnih arhivov, o načinih pridobivanja gradiva ter spodbujanja k ustvarjanju ljudske pisne dokumentacije kot tudi o etičnih problemih in posebnem odnosu, ki se pri tem delu vzpostavlja med avtorji dokumentacije in zbiralci !e-te. Drugi dan so bili na vrsti teoretični in metodološki posegi, ki so obravnavali uporabnost sive dokumentacije z vidika posameznih strok (atropologije^ zgodovine, jezikoslovja in literature), in okrogla miza o napredovanju študijskih prizadevanj na področju ljudskega pisanja. Naša navzočnost na simpoziju je bila spoznavnega značaja, v skladu z zamislijo o sistematičnejšem zbiranju tovrstnega gradiva tudi pri nas in o ustanovitvi primorskega (tudi zamejskega) arhiva ljudskega pisanja. Z njim bi prispevali k ohranitvi in ovrednotenju dokumentacije, ki zaradi zasebnosti uhaja kontroli uradnih arhivskih ustanov in se zaradi tega pogostokrat izgublja. Predvsem pa bi na ta način spodbudili razvoj v našem zgodovinopisju še premalo uveljavljenih študijskih smeri, kot so preučevanje miselnosti in subjektivnih odnosov do zgodovinskega dogajanja. To gradivo je torej lahko zelo koristno pri izčiščevanju podobe o naši preteklosti, prav posebno vrednost pa lahko ima za razumevanje zgodovine in vsestranske stvarnosti slovenskega obmejnega in zamejskega prostora. Dovolj je, da pomislimo na problematiko etničnega oziroma narodnega in kulturnega značaja, ki je tako globoko zaznamovala primorsko življenje in izbire skupnosti ter posameznikov. Še prej pa na dejstvo, da so bili Slovenci (in Hrvati) pod fašizmom dolgo prisiljeni k vsestranskemu molku in da ostajajo potemtakem dokumenti ljudskega pisanja s svojimi intimnimi vsebinami in ustna pričevanja največkrat edini in vsekakor najbolj neposredni pričevalci doživljanja tistega časa. Maja Ilich PET! MEDITERANSKO ETNOLOŠKI POLETNI SIMPOZIJ V PIRANU. 14. 9. do 18. 9, 1998. Maona je ime za vrsto čolnov, ki so stoletja rezali valove v jadranskih pristaniščih. Z njimi so mornarji z vseh strani sveta prinašali novice in opisovali domačinom lepote tujih krajev. Letos so prišli iz vseh koncev Evrope priznani in uveljavljeni strokovnjaki, pred- ZIONI / REVIEWS ANO RETORTS, 135-241 stavniki različnih univerz in inštitutov na znanstveni simpozij v Piran, natančneje v klub Maona, najodmevnejši mednarodni projekt slovenske etnologije iir antropologije. S seboj so prinesli aktualne navosti v stroki in primerjali dosežke med seboj. Na letošnjem petem, jubilejnem simpoziju je sodelovalo okoli 60 udeleženk in udeležencev, med njimi vrsta uglednih domačih in tujih znanstvenikov: iz Slovenije Borut Telban in Milan Bufon, iz Hrvaške Lidija Nikočevič in Lada Čale Feldman, iz Avstrije Gabriele Rasuly-Paieczek, Ofaf Bockborn in Jana Salat, iz Nemčije Heidrun Friese, iz Švice Pierre Centlivres, iz Izraela Dan Rabinowitz in iz Velike Britanije Nigel Rapport. Na simpoziju so sodelovali tudi dodiplomski in podiplomski študentje z ljubljanske Filozofske fakultete (oddelek za etnologijo in oddelek sociologije kulture), Fakultete za podiplomski humanistični študij (1SH) ter podiplomski študentje s tujih univerz, ki so jih s seboj pripeljali povabljeni predavatelji. Našteti strokovnjaki so v petih delovnih dneh v referatih predstavili svoje raziskovalno delo. Dopoldan so po dva ali trije predavali o določeni tematiki, nato pa se je razživela burna diskusija med udeleženci simpozija. Popoldanske delavnice, ki so se navezovale na določeno temo, so bile namenjene predvsem študentom. V ponedeljek, 14. : septembra je 5. Mediteransko; etnološki simpozij odprl red. prof. dr. Zmago Šmitck z oddelka za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je tudi ostal odgovorni povezovalec tisti dan na temo: Srednjevzhodne etnografije. Slišali smo dva referata: T.: Tribe and State: the Afghan and Centra! Asian Example (Gabriele Rasuly-Paieczek), v katerem je tekla beseda o> odnosu med državo in plemenom. Poudarek je bil na različnih oblikah organiziranja plemena nasproti močni državi oz. njegovih strategijah preživetja: kakšna hierar-: hija vlada v samem plemenu (dominanca starejših nad. mlajšimi), kdo lahko postane vodja plemena (karizma in: starost) v Afganistanu 2. Drugi referat na to temo je imel naslov Violence in the Afghan Conflict and Fieidwork in Crisis Situations. Pierre Centlivres nas je v njem poučil, kaj mislimo s tem, ko govorimo o "nasilju" (vsakdanji izkušnji) v Afganistanu, kakšno je terensko delo v takih situacijah ... Popoldanski delavnici je sledila uradna otvoritev z banketom, ki sojo pospremili domači istrski muzikanti. V torek, 15. septembra je Elke-Nicole Kappus vodila diskusijo na temo Nacionalno in transnacionalno. Slišali smo dva referata. 1. Olaf Bockhom se je v prispevku Who Benefits from Ethnicity? spraševal o koristnosti in uporabnosti pojma "etmja". Menil je, da ni enotne definicije tega pojma, ki bi ga prav lahko zamenjali s pojmom "kultura". Udeleženci simpozija so mu s številnimi argumenti ugovarjali, češ da je sam pojem popularen, razširjen po celem svetu, uveljavljen ... 2. Dan Rabinowitz se je z referatom Nationalism and ANNALES 14/98 OCENE IN POROČILA / RECENSION» £ REIAZIONI / REVIEWS AND REPORTS. (95-241- Transnadonalism in the anthropology of the Palestinians red, primer njegovega gledanja na življenje in način nekoliko bolj kot drugi približal publiki, saj je z jasno in pisanja antropologije. razločno izgovorjavo pokazal, da se zaveda, da večini Popoldne sta delavnico Vodila njegova študenta. Prvi poslušalcev angleščina ni prvi jezik. S krajšim zgodo- je eksperimentiral na račun razlike rried sliko iri bešedo, vinskim uvodom nas je seznanil z nekaj dejstvi o kako se ta dva medija razlikujeta in kaj imata skupnega, Palestini, kako so se vanjo na začetku XX. stoletja začeli kateri medij dopušča več domišljije in kdaj se skozi in-priseljevati Židi, ki so tako po koncu druge svetovne ; terpretacijo enega ali drugega pretihotapi individu- vojne in z ustanovitvijo države Izrael (1&48) popolnoma alizem. Drugi študent, ki je naredil nekaj raziskav v spremenili nacionalno sestavo tistih krajev. To je bil Sloveniji in na Hrvaškem, pa se jé Omejil na reklamne proces, v katerem so Palestinci zaradi velikega izselje- plakate s seksulno tematiko v postšocialištičnih državah, vanja v sosednje arabske države postali v Izraelu trapt na primer sun-mixove reklame "vsaka ima svoj faktor". minority. Predstavil je odnos država - Trapf minority, V četrtek, 17. septembra je izr. prof. dr. Bojan Baskar manjšina je statična, majhna, ima malo vpliva na poli- z oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani iiko, sovražna država je ne obravnava enako kot druge vodil diskusijo na temo Istra. Tema mediteranskih in državljane ; , , istrskih študij jé bila zastopana tudi na prejšnjih štirih Popoldan smo si Ogledali videofitm o Ericu j. Hobs- Mednarodnih poletnih šolah v Piranu. Namenjena sta ji bawmnu, predstavniku skupine avantgardnih socialnih bila dva referata: 1. Slovene ¡stria and its Neigh- zgodovinarjev, ki je veliko vplivala na razvoj socialne bourhood: Problems of Shaping of Social and Cultura! zgodovine v Veliki Britaniji in drugje. V sliki in besedi Spaces. Nato je mag. Milan Bufón s Slovenskega raz- nam je predstavil svoj pogled na problem nacionalizma iskovainega inštituta v Trstu govoril o Istri kot speci- oz. poglavitne teze, ki jih je leta 1900 že objavi! v knjigi fičnem historičnem in kulturnem območju s skupnimi Nations and nationalism. karakteristikami,: ki izhajajo iz tradicionalnega sožitja V sredo, 16. septembra jé Petér Méurkens vodil pro- italijanske, hrvaške in slovenske etnične skupnosti. S gram na temo: Uporaba literature v antropologiji. Slišali pomočjo zemljevidov je prisotnim razložil burno zgo- smo referate predstavnikov treh različnih šol (Dunaj, dovino Istre in njeno današnjo razdeljenost med tri Zagreb, Cambridge), različnih teoretskih usmeritev in države - Slovenijo, Hrvaško in Italijo. Menil je, da je pristopov: 1. The Sexual Ufe of Savages & Anthropo- njihov "istrski" delež v demografskem in ozemlejskem lógica! Science: an Authors View, kjer je [ana Saíat pogledu sicer različen, a so kljub temu v vseh treh vzela pod drobnogled delo poljskega antropologa Bro- enotah prisotni vsi temeljni elementi istrske identitete, nislawa Maiinowskega: The Sexual Life of Savages Istra je v Evropi poseben primer obmejne regije in po- (1929), ki je nastalo na podlagi njegovega terenskega seben primer regionacionalizma. Regionalizem pomeni dela na Triobrianskih otokih. Malinowski je prvi uvedel za mag. Bufona nacionalizem v zmanjšanem formatu, v socialno antropologijo terensko delo, bil pa je tudi 2. Old and New Boundaries: Everyday Life along the éden prvih antropologov, ki so bili pozorni na psi- Croat-Slovenian Border In istria je svoj referat naslovila hološko dimenzijo kulture in so pri delu uporabljali psi- Lidija Nikočevič. Utemeljila ga je na izsledkih teren- hoanaiizo. V tem kontekstu se je zanimal tudi za sek- skega dela v dveh obmejnih regijah v notranjosti Istre, ki sualno življenje majhnih, zaprtih družb na otokih. so pokazali, da je nova državna meja, ki je po razpadu 2. The (Mis)uses of Enchantment: Displacing the SFRJ razdelila Istro na slovenski in hrvaški del, v mar-Authorities of Literary Criticism and Antropology je svoj sičem spremenila vsakdanje življenje. Natančneje: živ-referat - izčrpno poročilo o vlogi teatra v antropologiji - Ijenje tamkajšnjih prebivalcev se odvija v tradicio-naslovila Lada Čale Feldman z Inštituta za etnologijo in nalnem prostoru, vendar danes v dveh oz. treh državah, folkloristiko v Zagrebu. če upoštevamo še Italijo. Sorodstvene vezi in ekonomski 3. V referatu z naslovom Representing Anthropology, odnosi se zaradi državne meje niso prekinili, so pa Blurring Genres: Zigzagging Towards a Literary Antro- vsekakor ovirani. Pri vseh teh spremembah so vredne pology pa je Nigel Rapport razmišljal o antropologu pozornosti tudi identiteta prebivalcev, ki je prej lo-takole: Kaj dela antropolog? Piše, pisanje pa naredi kalnega kot širše nacionalnega značaja, ter zanimive izkušnjo smiselno. Sam Rapport uporablja pri pisanju osebnosti župnikov, policistov in uradnikov, metodo "cikcakanja" med antropologijo in literaturo. Na popoldanski delavnici se je zopet razvila burna Resnica je v gibanju in v tem, da postavimo skupaj debata ob vprašanju centra, ki bi povezoval Istro, in ob stvari, ki logično ne spadajo ena k drugi. Antropologija vlogi Trsta na eni in Reke na drugi strani polotoka ... je produkt individuov, katerih svet je sestavljen iz sveta Zvečer so si udeleženci simpozija pod strokovnim drugih individuov, Rapportov seznam asociacij, sestav- vodstvom ogledali Piran in bili prijazno sprejeti pri Ijen iz misli antropologa Leacha, fizika in kozmologa piranskem županu. Hawkingsa, zgodovinarja Fayerabenda, pisatelja Die- Zadnji dan Mediteransko etnološkega simpozija, v kensa in drugih, je seznam, ki sega na najrazličnejša petek 18. septembra, je mag. Borut Brumen zaključil področja človekovega ustvarjanja, je pravzaprav njegov delo z diskusijo na temo Čas v socialni antropologiji. Na 205 ANNALES 14/' 98 OCENE IN POROČILA I RECENSION! E RO.AZION1 /REVIEWS ANO REPORTS, m-Z: Centrom za kata-logizaciju istarskih kulturnih dobarit Sveučilišta u Trstu. Hrvatski jarijevod te knjige izašao je u Puli u šrpnju 1996. pod nazivom: Kažuni. Kamena ždanja i krajolici središnje Istre - : inventar: za povijeSno pamčenje, u izdahju C.A.S.H.-a iz pule i u prijevod u V. Delbianco i L. Gropuzzo.:' Tisuču i dvjesto primjeraka pulske naklade namije-hjeno je prodaji, za razliku od izdanja rta falijanskom jeziku, koje je pak objavljeno povodom tridesete obljet-nice suradnje Narodnog sveučilišta u Trstu sa Zajednicom Talijana u Rijeci, što je obilježeno visokim pokroviteljstvom : talijanskog i hrvatskog državnog. pred-sjednika. ■■ Medutim, dok su luksuzna tehnička oprema i sadržaj rovinjskog izvornika u cijelosti reproducirani (obje knjige tiskane su u Italiji), pulskom prijevodu nedostaje kompletan predgovor koji je napisao Giacomo Borruso (tada rektor Sveučilišta u Trstu). Umjesto toga vrlo in-trigantnog uvoda, hrvatskom je prijevodu dodan kratak proslov Uredničkog kolegija, dok je u zaglaviju knjige talijanski sažetak zamijenio hrvatski. Knjiga je podijeljena na tri dijela:. u uvodnom dijelu se na 96 strana iznose teoretska polazišta istraživanja i šira gledišta o krajoltku, drugi dio na 69 strafia rašpravlja kažune i tipski slicne gradevine, a u trečem dijelu se na 198 strana daje popis, smještaj i katalogizacija kažuna na dijelu prostora jugozapadne Istre. Poznati kartograf i sveučilišni nastavnik iz Trsta Luciano Lago u uvodnom dijelu donosi dijelom pretiš- Vj zinsds O . Buzet Kiana ' lo v KPoreČ Eiflrfpfttft M;:. iRovinr i! .. .,=:.. ..■;■.■■ • .ih;": Sôrban v. .fe:Visiti!iJ«n / çjlpPu'a su»ni y'-'.!''' $/. 1: Rasprostranjenost kažuna u Istri (T.S.F., JAZU, 1988), Fig. 1: Distribution of shepherd's stone hats in Istra (T.S.F., JAZU, 1988). nute, dijelom izvorne radove; pod naslovom Teritori-jalno kulturno pamčenje, gdje obrazlaže talijanski istra-živački projekt u Istri na kojem je zasnovana glavnina: zbornika. Rezultate tog istraživanja prikazuje kao "prvi inventar kažuna" i "u istri prvo veliko sistematizirano djelo o dokumentaciji i istraživanju jednog kulturnog dobra". Ta tvrdnja, medutim, ne stoji, jer je iz objavljena prinosa poznato da je od 1979. do 1983. g. več opisano više od stotinu kažuna u okviru etnološkog istraživanja (Tihomira Sfepinac Fabijanič: Paieoetnološka istraživanja kamenih poljskih kučica okruglog tiocrta u Istri. Problemi sjevernog Jadrana 6, 1988,109-132; v. prvu napomenu na str. 111; takoder v. popis bibliografije autorice na temu kažuna u Istri, koji je u ovom zborniku samo djelomično naveden). Takoder ne stoji tvrdnja L. Lagoa da je ostvarenim popisom "omogučeno odredivanje točnih granica njihove rasprostranjenosti", jer zbornik ne donosi zemljevide drugog reda (sa zaokruženim područjšma zastupljenosti) nego karte pojedinačnih smještaja, tj. zemljovide prvog reda. Ako se pak zemljovidom drugog reda drži onaj donesen na str. 115 (ovdje, medutim, bez navodenja 216 ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA / RECENSIONI E REi.AZtON! / REVIEWS AND REPORTS, 193-24 RASPROSTRANJENOST SUHOZfONIH GRAOEVINA OKRUGLOG TLOCRTA U ISTHi Vf£îrta koče .,., Zgodovinske etnologija dobila izdanje zanimljivo za upoznavanje 218 ANNALES 14/98 OCENE IN POROČILA/RECENSION! F RELAZIONI/ REVIEWS AND REPORTS, 135-241 susjednih akademskih nazora, no nizom neprimjerenih iumačenja i postupaka znatno ispod sredozemne uljudbe i vrijednosti samoga gradiva koje mu je tema, Kecenziju priredila: T. S,F. kao sažetak opširnijeg rada objavljenog u zajedničkoro radu s mr. j. Kaieom (v. osvrt u časopisu 'Vijenac' od 31. srpnja:1997. Br. 93-94.) Tihomira Stepinac Fabijariič Vincenc RajŠp, Drago Terpin: SLOVENIJA NA VOJAŠKEM ZEMLJEVIDU 1763-1787 (1804). Zvezek 3, i Sekcije 130-133, 154, 1 56-158, 1 79-181, 206-211, 226-229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16,XX16,: 1797 1, 436 Strani, 2: Kartografsko gradivo: Karte / vodja projekta, toponimija sekcij, indeks, redakcija Vincenc Rajšp, transi iteracij a in prevod Drago Terpin... (et. al.) -1: 28.800, Ljubljana. Znanstvenoraziskovalni center SAZi;. Arhiv Republiko Slovenije, i 997. - Kompleksnost naslova narekuje pozorno razumevanje namena izdaje te zelo vidne in bogate publikacije. Kot lahko razberemo iz naslova sta pred bralca postavljena dva zvezka "jožefinskih vojaških zemljevidov" iz let 1763-1787, in sicer tretji zvezek te zbirke, Postopnost pri odkrivanju vsebine predstavljene edicije, ki je izšla leta 1997, je nujna, saj je delitev na sekcije na prvi pogled nekoliko nepraktična za razumevanje, katere pokrajine so v obravnavi. Če je npr. prvi zvezek uvedbo Stalnih armad (v Avstriji je to bilo od drugega obravnaval sekcije, ki so zajemale Kočevsko, Žužem- turškega obleganja Dunaja) se je stanje na tem področju berk in dele Bele Krajine, in je drugi zvezek obravnaval uredilo. Leta 1763 je ob drugih zadevah Marija Terezija sekcije ki so zajemale kraje od Ljubljane do Litije in reformirala še vojsko in v zvezi s tem ukazala vojaško dele Dolenjske, je tretji zvezek obravnaval predvsem topografsko izmero svojega cesarstva. To nalogo je do-Pri morsko. delila pet let prej reformiranemu glavnemu poveljstvu. Dve nacionalni instituciji Arhiv Repiilike Slovenije in Kljub temu, da je delo naročila najbolj slavna avstrijska Znanstvenoraziskovalni center SAZU sta se odločili, da cesarica, se je delo uveljavilo z imenom "jožefinski slovenski strokovni javnosti ponudita reprint 7. zvezkov vojaški zemljevid". To sicer ni bilo brez vzroka, saj je faksimilov kart in natančnih opisov vojaških zemlje- cesarjevič in sovladar po smrti očeta (1765) prevzel vidov, ki so nastajali v letih 1763-1787 (1804) za ob- vrhovno vodstvo vojaških zadev. Vsem je bilo poznano močje današnje Republike Slovenije. Ob tem, da je njegovo prizadevanje za napredovanje mapiranja in za izdaja mišljena kot prispevek k skupni zgodovini srednje podporo vojaški zemljepisni zbirki, ki je bila insti- Fvrope, ne moremo mimo ugotovitve, da je gradivo tudonaiizirana 1764. leta. Zato tudi razumemo, da je edinstven zgodovinski vir za znanstvenike različnih poimenovanje tega dela po njegovemu imenu kasnej- področji. Čeprav avtorji ugotavljajo, da se je za ta korak šega datuma in da se delo pri sodobnikih ni uveljavljalo zaenkrat odločila le Slovenija, ne moremo zanikati s tem imenom. . . drznosti nosilcev projekta, katerim je uspelo prepričati Zemljevid se v okviru političnih enot deli na sekcije, investitorje za ta založniški načrt. Razen redkih izjem je narejen v istem merilu 1 : 28.000. Kratek sprehod po tovrstni dejavnosti nam razkrije, Takratni avtorji so uporabili mersko mero z diopterskim da se je vojaška kartografija v Evropi razvijala pošto- ravnilom, ki je bil takrat najpomembnejši kartografski poma, v bistvu z uvedbo več ali manj stalnih armad. V pripomoček. Pri delu so opustili gričast in perspektiven habsburški monarhiji oz. v Svetem rimskem cesarstvu način prikazovanja terena, ki ga je nadomestil tloris, nemške narodnosti so vojsko in generalštab po vsaki Pokrajine so risali s križci, poševnimi črtami in sen- pomembnejši bitki razpustili, kar je imelo za posledico čenjem. Vseh sekcij je bilo 4685 in za vsako sta bila nekontinuirano delo na kartografskih projektih. Šele z izdelana barvna original in kopija. Kot dopolnilo h tin i'oj/iikem zemljevidu J 76J-I7S7 (iH<)4) Opisi. .'!. zvezek I"-' josepbiuiscbe I.ttudvsaufnahnie 1763-1787 (1804) /ur tias Gehielder Republik Slowenimi LuiidèsVescbraibitiigi S Band ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA/RECEN5IONIEREIAZIONI/REVIEWS AND REPORTS, 195-241 kartam so v vsaki sekciji doda i i zvezke z vsemi podatki, ki na karti niso biii zadostno razvidni. Označili so tudi pomembne objekte, strateške poti, gospodarske razmere in možnosti prenočevanja. VeCji del ogromnega projekta je bi! speljan v nekaj desetletjih. Nujna dopoiniia zaradi poznejših osvojitev Istre in Furlanije so bila izvedena šele po koncu stoletja. Ta kartiranja so izvedli v merilu 1: 57.0, najbrž zaradi hitrejšega poteka dela, vendar jih je pri tem delu zmotila Napoleonova zasedba teh krajev. Leta 1805 so vse beneško ozemlje predali Francozom. Do takrat je bilo za istrski polotok izdelanih šele 13 sekcij in 44 po! opisov, vendar se je kasneje ta razlika izravnala. Monumentalno delo je V glavnem ostajalo neznano zunaj vojaškega kroga. Zaradi državne varnosti je bil zemljevid varovan kot državna vojaška skrivnost. Uporaba je bila prvotno vezana na osebno cesarjevo dovoljenje in še pri izdelavi franciscejske izmere, ki je bila nadaljnji korak na področju meritev, je bila dovoljena le izbranim osebam. Šele po ukinitvi varnostnih ukrepov se je znanost lahko posvetila tem zemljevidom, najprej vojaška, šele nato tudi civilna, jožefinski vojaški zemljevid namreč lahko velja kot vir za številna vprašanja o preteklosti dežel, od vegetacije in sestave tal do gospodarske zgodovine in prometa. Kot smo že omenili, obsega tretji zvezek ozemlje današnje zahodne Slovenije. Karte pokrivajo domala celotno mejno območje med takratnimi beneškimi ozemlji in Notranjo Avstrijo na območju Slovenije. Danes teče tod meja med Italijo in Slovenijo od Mangarta do Jadranskega morja ter med Slovenijo in Hrvaško v Istri. Geografsko zajema jožefinska izmera velik del Julijskih Alp celotno Posočje, del Furlanije, Kras in obalo Jadrana od Devina do Savudrije. Kartografiranje je teklo po takratni politični razdelitvi države in za posamezne enote so izdelovali pregledne karte sekcij. Ozemlje Slovenije, ki je v tistem času spadalo v Notranjo Avstrijo, Ogrsko in Vojno krajino (del današnje Slovenije je bil še v Beneški republiki) so kartirali v okviru teh enot. Slovenski obmorski del so izmerili šele leta 1797 v okviru beneške Istre, potem ko je to ozemlje leta 1797 po mirovni pogodbi med Avstrijo in Napoleonom v Cam-poformiu prišlo pod oblast habsburške monarhije. Današnje meje države Slovenije se razen delno s Flrvaško ne ujemajo z mejami preglednih kart jožefinskega zemljevida. V Istri prečka sekcijo meja med Hrvaško in Slovenijo, sekcije na zahodu Slovenije seka državna meja z Italijo, sekcije na severu Slovenije meja z Avstrijo, na vzhodu pa meja z Madžarsko. Vse povedano govori o tem, da je bilo zahodno slovensko naselitveno območje izredno občutljivo in strateško pomembno. Po večstoletni prevladi je padec Benetk napovedal dramatični preobrat v ravnotežju teh krajev. Avstrija je svojo posest po dolgotrajnem rivaistvu razširila iz Trsta na:Koper in Istro. Razklanost tega polotoka je ostajal le še spomin in problemi geografske in narodne enako- pravnosti so postajali realnost. Že ob bežnem pregledovanju kart lahko ugotovimo nekatere specifičnosti, ki so značilne prav za ta prostor. Iz kart in opisov spoznamo globoko navezanost Istre na patriarhalno agrarno gospodarstvo in na tradicionalni produkcijski način, ki ima svojo kontinuiteto takorekoč od antike do današnjih dni . V karte vrisane "Case'V torej gospodarsko zaokrožene kmetijske enote, so specifikum za naš prostor in dokazujejo trdoživost latifundija in kolonata, starih pogodbenih razmerji, ki so se pri nas ohranili le v Primorju. Karte in opisi nam govorijo v večnem jeziku kontinuitete zgodovinskih procesov. Ti enkratni dokumenti, ki so nastajali v času drastičnih družbenih sprememb, ko so se spreminjale skoraj večne državne meje, ko je francoska revolucija trdo posegla v fevdalni reci in ko je ideja suverenosti ljudstva dobivala trdna tla pod nogami, nam govorijo v atavičnem jeziku stare kartografije. jožefinski vojaški zemljevid je torej zapisani spomin takratnih historičnih odnosov v Istri in na Primorskem: sploh. Pretežno se uporabljata nemški in italijanski jezik, ki sta bila jezika uprave, sodstva in politike. Kljub temu pa zasledimo veliko slovenskih imen vasi, predvsem pa imena voda in hribov. Velika večina prebivalstva na Slovenskem je takrat živela od kmetijstva: Mesta so bila večinoma majhna, nekoliko več prebivalcev so imela le glavna deželna mesta kot Ljubljana, Celovec, Gorica in rudarsko mesto Idrija. Edino: večje: mesto je bil Trst, ki je postajal vse pomembnejše trgovinsko in pristaniško središče in ki je Benetkam jemal življenjski prostor. Vsa ta dejstva so na nek način podana v teh zemljevidih, ki so nam - če jih pravilno razumemo - lahko v veliko pomoč pri odkrivanju takratnih gospodarskih in političnih tokov. Boris M. Gcimbač Ludwig Saivator von Habsburg (Erzherzog v. Österreich): MIT DER JACHT ENTLANG DER KROATISCHEN KÜSTE (1870-1910). Hrsg., bearb. und mit einer Einl. vers. von Louis Krompotic. Mit einem Vorw. von Ivan Mustac. Hannover, Cakovec: HZ-Verl., 1998. 372 Seiten, illustriert. , Im allgemeinen stellt der Nachdruck eines längst vergriffenen Werkes aus der Feder eines berufenen Autors ein höchst erfreuliches Ereignis dar. Eröffnet es doch dem größeren Publikum Einblick in eine Welt, die zuvor nur einem kleinen Kreis von Spezialisten vorbehalten war. Dies gilt ganz besonders im Falle des österreichischen Erzherzoges Ludwig Saivator (1847-1915), der bereits zu Lebzeiten den ausgezeichneten Ruf eines Wissenschaftlers und Forschungsreisenden ANNALES 14/'98 OCTNE IN POROÖIA/ REŒNSfONI £ REI.AZIONI / REVIEWS AND REPORTS, î 95-241 ■ genoß, für sein überaus vielseitiges Schaffen internationale Anerkennung fand und zahlreiche Aus-f. Zeichnungen erhielt. Ludwig Salvator hinterließ der Nachwelt über 70 Werke wissenschaftlichen wie enzyklopädischen Charakters, die auch heute noch für die natur- und geisteswissenschaftliche Forschung von v nicht geringer Bedeutung sind. . Mit der Jacht entlang der kroa tischen Küste (1870- 7 910) betitelt sich ein jüngst im HZ Verlag Hannover-Cakovec v ' erschienenes Buch, das den Nachdruck von insgesamt 7 j Werken Ludwig Salvators beinhaltet, leider jedoch nicht ■■■■■' den geringsten Anlaß zur Freude gibt. Der Herausgeber ;.... und Verleger, der in Hannover lebende Mediziner | kroatischer Herkunft Louis Krompotic, der auch für die I' Bearbeitung und Einleitung verantwortlich zeichnet, ■ . verfolgte nämlich offensichtlich ganz andere Absichten, i' . als er sich zum Nachdruck der Werke Die Serben an der Adria, Ihre Typen und Trachten (Leipzig, Wien 1870-■]; ' 1878), Der Golf von Buccari -Porto Re (Prag 1871), :.!". Lose Blätter aus Abazia (Wien 1886), Cannosa (Prag 1897), Das was verschwindet- Trachten aus der Bergen ■ und Inseln der Adria {Leipzig 1904), Über den u Durchstich der Landenge von Stagno (Prag 1906) und \ Der Canal von Calamotta (Prag 1910) entschloß. Denn schon die in Vorwort von ¡van Mustac, dem Direktor des Staatsarchives in Dubrovnik, gemachte Äusserung, Y wonach Ludwig Salvators "historische Beschreibungen ' P ... nicht über das Niveau schlechter Reiseführer" (S. 7) hinausgehen, wirft wie auch Krompotics Urteil, Ludwig ; ■. Salvators Zeichnungen hätten "wie in dem vorliegenden I.. Buch zu sehen ist keinen künstlerischen Wert" (S. 28) ■■].. (ein Urteil, das allerdings nur Krompotics mangelndes [ Kunstverständnis beweist) die grundlegende Frage auf, warum sich Krompotic überhaupt die Mühe machte f. seiner Meinung nach derartig wertlose Arbeiten wieder i zu veröffentlichen. Krompotics Einleitung wie auch K Mustacs Vorwort enthüllen jedoch sehr schnell Zweck i ' und Absicht dieses fadenscheinigen Unterfangens: Lud- .[■. wig Salvator dient nämlich lediglich als attraktiver Auf- hänger und wird zum Trojanischen Pferd degradiert, j dessen Inhalt sich bald als politische Propaganda ent- i;. puppt. Ludwigs keineswegs tendentiös gemeinter Satz: "j' Unter den über weite Länderstrecken verbreiteten Stämmen der Südslawen gibt es aber keinen, der sich | durch eine größere Mannigfaltigkeit von Trachten be- .>. merklich machte, als jenes Serbenvolk, welches den ■i- ganzen Küstenstrich des Adriatischen Meeres vom ; Süden Fiumes an bis zu den nördlichen Grenzen !-" Albaniens bewohnt. i Zu Beginn seines Werkes Die Serben an der Adria, war offenbar Auslöser genug ihn zum Feind der Kroaten | und politischen Handlanger der serbischen Sache zu j erklären. Er wird daraufhin nicht nur als "Haifisch" ! bezeichnet, dem "ein gewisser äußerer Glanz eigen ist", 1 der aber "alles, was ihn umgibt, besonders die Kroaten ; in Carne-ro (Carne, it. Fleisch; Quarnero) und anderswo", . Erzherzog . Ludwig Salvator von Habsburg Mit der Jacht entlang der kroatischen Küste (1870-1910) Herausgegeben, bearbeitet und mit einer Einleitung varsetien von Dr. Louta Krompotlo Mit einem Vorwort von Mr. Ivan Mustaö HZ Hannover - öakovec 1998 sondern auch als "Schreibtischattentäter", der sich "mit genoziden Unterstellungen befaßt" (S. 12), im übrigen die Kroaten für "verabscheuungswürdig" hält und selbst wenn er jene "angeblich wohlwollend" beschreibt, einen "giftig-süßlichen geringschätzigen Eindruck" (S. 19) hinterläßt. Ausserdem "erfüllt es ihn mit Entsetzen, daß in einem 'der bedeutendsten Gebiete des österreichischen kaiserlichen Staates' auch kroatische Schulen eröffnet werden" (S. 7). Wer sich jedoch je ernsthaft mit Ludwig Salvator beschäftigt hat, weiß, daß derlei Anschuldigen jeglicher Grundlage entbehren und nur der Spitzfindigkeit Krompotics und MustaCs entspringen, die aus dem Zusammenhang gerissene Satzteile aus Ludwigs Werken ohne zu zitieren ihren Zwecken entsprechend interpretieren und mit unüberzeugenden historischen Kommentaren versehen. Zum Unterschied zu Mustac, der interessanterweise sogar im seinem sonst so negativ gehaltenen Vorwort zugeben muß, daß Ludwig Salvator gegen die Kroaten "keinerlei Haß äußert" (S, 7), scheut Krompotic auch nicht vor direkten Eingriffen zurück. So mußte nämlich im Nachdruck von Der Golf von Buccari ! 221 ANNALES 14/'98 OCENE IN POROÖLA / RECENSIONI £ RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 195-241 - Porto Re bezeichnenderweise gerade jene Stelle aus Krompotics völlige Inkompetenz zeigt sich aber auch dem Originaltext verschwinden, die die glagolitische wenn er Ludwig Salvators Pseudonym Graf Neudörfels Inschrift über dem Seiteneingang des Schloßes von "erfundenen Namen" (S. 25) bezeichnet, den Umstand, Buccari (Bakar) sowohl in glagolitischen Lettern als auch daß Ludwig die meisten seiner Werke anonym verfaßte, in lateinschriftlicher und kroatischer (!) Form wiedergibt. darauf zurückführt, daß eigentlich andere für ihn (Vgl. Nachdruck S. 58 und Original S. 32f.). Selbst- schrieben und er nur seine "typischen- wie es heißt, ro-verständlich wird auf das Fehlen dieser Textstelle nicht mantischen" (S. 23) Abschnitte hinzufügte, weiters dahingewesen! von überzeugt ist, daß Ludwigs siebenbändiges Werk Ein derartig tendenziöses Vorgehen ist; jedoch nicht Die Baiearen: Sri Wort und Bild geschildert (Leipzig nur an sich verwerflich und unzulässig sondern stellt 1869-91) wegen der "Überzahl an Details" zu "unförmig" auch den gesamten Nachdruck in Frage. Daß Krompotic (S. 23) war und daher auf zwei Bände (Die Baiearen -sich auf diese Weise selbst disqualifiziert, scheint ihn geschildert in Wort und Bild von .Erzherzog Ludwig wenig zu interessieren. So konsequent wie er im Nach- Salvator, Würzburg - Leipzig 1897) gekürzt wurde und druck das im Tschechischen vorhandene 6 in e ändert, ihn schließlich am 15. (!) Mai (!) 1915 sterben läßt, wenn es um den für Ludwig arbeitenden Prager Xylo- Ludwig verstarb. am 12. Oktober. ..Krompotic. spricht graphen Johann Simäne geht, so konsequent zitiert er Ludwig Salvator aber nicht nur 5 Monate seines Lebens Namen von Personen aus Ludwigs Umgebung in ab, .er . .verschweigt . auch . ..wofür , er auf der falscher Schreibweise (Vyvorny: statt Vyborny, .Venesse : Weltausstellung in Paris 1878 (und nicht 1899) "eine statt Venezze, Katalina Homan statt Catalina Homar ...). goldene Auszeichnung" (S. : 28) erhielt. Die Gold-Besonders absurd und absolut unwissenschaftlich aber medaille wurde ihm: nämlich für D/e ßa/eare/7 in 7 ist Krompotics Anmerkung (vgl. S. 33) zur vorliegenden Bänden zuerkannt! deutschen Ausgabe des Nachdruckes: "Ein lasziver Aus- Für. sich sprechen . schließlich Krompotics ::Mut-: druck wurde aus Bakar ausgelassen (S. 70)" Abgesehen : maßungen über den Namen Nixe, mit den-: Ludwig davon, daß Krompotic Ludwig Salvators Werke nie mit Salvator seine beiden Yachten bedachte: ..Wer.weiß,-was-- deren Originaltitel sondern immer unter der kroatischen Ludwig Salvator im Sinn hatte, als er beide lachten Bezeichnung der von Ludwig jeweils beschriebenen "Nixe" nannte: dieser Begriff bezeichnet in der-Mytho-:. Örtlichkeiten zitiert, scheint er tatsächlich nicht nur logie eines, der bösartigen Geschöpfe der Unter- nicht zu wissen was unter dem Begriff Nachdruck zu wasserweit: halb Frau, halbFisch.fDeslnit in piscem verstehen ist, sondern offenbar auch mit dem Toponym muller formosa superne, Höraz, Ars. poet: Wie ein: "Pisdina", an dessen Stelle der Leser im Nachdruck 3 Fisch endet die oben gut -geformte Frau). .Solche. Punkte vorfindet, in etymologischer Hinsicht nichts Ungeheuer haben neben anderen Übeltaten ihre Kinder anfangen zu können (Vg. S. 65 im Original Der Golf von den Menschen als deren eigene Kinder untergeschoben.: Buccari - Porto Re). (S. 31) Im ebenso dilettantischer wie unseriöser Weise setzt Abschließend wären noch der optisch unvorteilhafte sich Krompotic. aber auch mit der Persönlichkeit Ludwig wie unübersichtliche Schriftsatz des Nachdruckes/ in: Salvators auseinander, geht es ihm doch lediglich darum dem auch die im Original gesperrt gedruckten, Stellen Ludwig Salvator seinen persönlichen politischen Ab- (zumeist Eigennamen, Toponyme, ugl.) keine Berück-, sichten entsprechend zu diffamieren. So bedient er sich sichtigung finden sowie die schlechte Wiedergabe vor. zum, wie er es nennt, "besseren Verständnis Ludwig allem der Schwarzweißabbildungen anzumerken, die: Salvators" (S. 32) nur der beiden gängigen deutsch- wieder ohne diesbezügliche Hinweise häufig verkleinert sprachigen Biografien von Schwendinger und Klein- oder vergrößert wiedergegeben wurden, wodurch auch mann sowie Leopold Wölflings 1921 erschienenen der Unterschied zwischen Textabbildungen und Tafeln Erinerungen "Habsburger unter sich" und fischt bewußt im Original verwischt wurde. und geschickt all das heraus, was wiederum aus dem Man kann daher dem Autor dieses anmaßenden und Kontext gerissen, geignet ist, kleinkarrierte Krämerseelen jeglichen wissenschaftlichen Anspruches entbehrenden in Aufregung zu versetzen und die Klatschspalten einer Werkes nur dasselbe wünschen, was er fälschlich- drittklassigen Regenbogenpresse zu füllen. Ludwig erweise Ludwig Salvators Werken unterstellte, wenn er Salvator wird als skandalumwitterter Müßiggänger mit behauptet: "Seine Werke wurden tief in den Biblio- homosexuellen Neigungen dargestellt, der auch "die theken vergraben und man kommt nur schwer oder weiblichen Kinder armer Eltern mißbrauchte" (S. 24) und überhaupt nicht an sie heran" (S. 27). in dessen Umgebung einige Personen unter "mysteriösen Umständen" (S. 25) üms Leben kamen. Dabei vergißt Brigitta Mader Krompotic aber auch nicht in Hinblick auf Ludwigs Freundschaft mit:Jules Verne ganz en passant darauf hinzuweisen, daß Verne "1899 als Kommunist in den Stadtrat von Amiens gewählt wurde".,. 222 ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA/RECENSION! £ RE LAZ ION I / REVIEWS AND REPORTS, 195-241. ..-.;:■ Darja Mihelič, France Mihelič, Jasr¡3 Pocajt: PIRAN - sreda (36%) in sobota (35%), MESTO ¡N LJUDJE PRED STO LETI. Pirano - lacitta e i Izmed 13 cerkva, kjer so bi!e poroke, je bila vodilna suoi abitanti cent'anni fa. Knjižnica Annales; 12. Koper, župna cerkev sv. Jurija (50%), če k temu prištejemo še Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, ; poroke pri sv. janežu (gre za krstilnico in vprašanje je, 1996,190 strani. če jo je mogoče šteti kot sartiostojno cerkev), bi ugo- . lovili, da je kar 58% vseh porok bilo na najlepšem in Uspešno delovanje Zgodovinskega društva ža južno najbolj prostornem delu mesta Piran. Glede soodvisnosti Primorsko se kaže ne le v organiziranju raznih pre- med imeni mladopočericev in imeni cerkvenih za- davanj in simpozijev ter:izdajanju časopisa Annales, vetnikov pri izbiri za poročni obred, so avtorji ugotovili, ampak tudi v izdajanju lastne knjižne zbirke Knjižnica da te povezave ni mogoče dokazati, čeprav se je največ Annales. Dvojezična publikacija, o kateri bomo tukaj ženinov Jurijev poročilo v cerkvi sv. Jurija (tu pa je bilo poročali, je izšla prav v tej zbirki.;:.-'-" tudi največ porok). Podatki kažejo, da je največ obredov Raziskava o Piranu je zasnovana interdisciplinarno, opravil .piranski ..župnik Feliks Sikič (63%). To se zdi kar se je pokazalo kot zelo koristno. Tovrstnih raziskav glede na njegov položaj razumljivo, zanimivo pa bi bilo namreč na področju zgodovinopisja primanjkuje, zato je izvedeti, .kakšno stopnjo so v cerkveni hierarhiji imeli ta, ki prikazuje Piran pred sto leti, gotovo dobrodošla; \ ostali duhovniki. Za dva sicer vemo, da sta bila ka- morda pa bo vzpodbudila Sé kakšno podobno. Kaze pa ; noniká; morda je bil kateri od duhovnikov npr. fran- tudi, kaj vse je mogoče izvedeti iz običajnih poročnih for- čiškan, najverjetneje pa so bili kaplani (Lovrenc Viezzoli rnularjev, če smo. vešči računalniške obdelave podatkov, . morda v Strunjanu, ker je poročal samo tami. seveda pa je predvsem treba vedeti,: kaj hočemo iz danih Zanimive So navedbe krajev rojstva mladoporo- podatkov izluščiti. V našem primeru je zgodovinarka :■' čencev. Večina jih je iz Istre, imamo pa tudi posa- Daría Mihelič pripravila arhivske dokumente - formularje meznike, ki prihajajo iz drugih avstrijskih dežel. Kot o sklepanju porok v piranskih Cerkvah, ki jih hrani kapi- kraji bivanja (zaposlitve) mladoporočencev sé večkrat teljski arhiv v Piranu. Časovni okvir študije zajema štirilet- omenjajo bližnji kraji (Izola, Savudrija itd.), večkrat tudi no obdobje (1889-1892), uporabljenih je bilo 322 poroč- Trst (7-krat, sem bi lahko šteli še dva primera iz Vrdele nih formularjev, vseh poročnih partnerjev je bilo 644 oz. Sv. Ivana) in Pulj (6-krat). (izjemoma se kakšen pojavi tudi dvakrat, če je npr. v ob- Podatki kažejo, da je bilo več porok v obravnavanih ravnavanerri času ovdovel in se: ponovno poročil). Druž- štirih letih v eni družini, saj so bile družine nekoč Ste- boslovna informaforka jasna Pocajt je podatke vnesla v vilnejše. Bratje in sestre so se poročali ponavadi v raz- računalnik, matematik France Mihelič je pripravil vrsto maku 2-3 let, včasih so se poročili tudi ovdoveli starši, računalniških programov, s pomočjo katerih so bili vne- predvsem očetje. seni podatki obdelani, pri oblikovanju grafikonov je sode- Zanimiv je podatek, da so se dekleta poročala veči- loval Še Andrej Zdovc. noma še v času mladoletnosti (64%), vendar moramo - Piranska občina jo v obravnavanem obdobju šiola vedeti, da so postali tedaj polnoletni šele s 25. letom, okrog 12.300 prebivalcev,::v teh štirih letih se jih je Neveste so bile ponavadi stare od 19 do 25 let, ženini poročilo 5,2%. pa od 23 do .30 let. Formularji so pisani v latinščini, ponujajo pa na- Razlike v starosti mladoporočencev kažejo pestro slednje podatke: ime cerkve, kjer je bila poroka, datum, podobo, običajno pa je ženin 4-5 let starejši. Avtorji podatke o zakoncih (ime, priimek in stan, datum rojstva, razprave so po rojstnih dnevih mladoporočencev ugo- kraj bivališča in hišna Številka), podatke o pričah (to so tavljali tudi bioritem Pirančanov. V tem primeru so bili vedno samo moški I), ime in priimek duhovnika, ki je rezultati lahko tudi slučajni, ker vzorec raziskanih pri- opravil poročni obred. Najdemo pa še podatke o poklicu merov ni tako velik, vendar naj bi glede na dejstvo, da ženina, poklicu obeh očetov, dekliški priimek obeh je največ rojenih v januarju, bilo največ spočetih ob- mater in še kaj. Raziskava je pokazala, da sta bili poročni ravnavanih ženinov in nevest v aprilu; grafikon kaže še priči ali sorodnika ali pa so se mladoporočenci odločili podatke za ostale mesece (str. 47-48). Prikazana je tudi za profesionalne priče. Ena izmed prič (Jurij Viezzoli) se frekvenca porok med bližnjimi oz. bolj oddaljenimi omenja kar 113-krat. Zakaj tako, pa pravzaprav iz virov sosedi (vir so bile hišne številke mladoporočencev), ne izvemo, bilo bi pa zanimivo vedeti, ali je bila taka Ugotovitev, ki jo je potrdila raziskava, kaže na to, da so izbira običajna tudi drugod in zakaj. Poročni obredi so se večkrat poročali tisti, ki so živeli bližje drug drugemu, bili v 13 cerkvah in jih je opravilo 11 duhovnikov.. Na podlagi zbranih podatkov je bilo mogoče ugotoviti Obdelava omenjenih podatkov je dala zanimive re- pogostnost imen in priimkov tedanjega časa. izpisana so zuitate, včasih pričakovane, včasih nepričakovane. moška (zapisi omenjajo 120 imen) in ženska (90 inačič) Frekvenca porok v letih 1889-1892 kaže, da so se mladi imena, pri čemer avtorji opozarjajo, da 12 moških imen največ poročali v mesecih februarju (24%) in januarju predstavlja kar dve tretjini imen mladoporočencev. To so (16%), torej v predpustriem času, najmanj porok je bilo janež (Joanes, Giovanni 13%), Anton (10%), Peter (7%), v decembru (le 2%). Med dnevi sta najbolj priljubljena Franc (6%), Jožef in Dominik (5%), Jurij, Miklavž in Jernej 223 ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA/RECENSION] E RELAZIONt / REVIEWS AND REPORTS, 195-2-11 ,. '• " .. »AIUA MiHKljČ. K« ANČK Silili'!.!!''. ¡-\SN'A VlKhSt ■ " _' V F. '.'- TIRAN ' , • • . ' , - . •' ••; - ., V P1RAN0 "•■' ■■ V\v .... . -::LA,ČlTTA EI S(30iABnANTJ'CF.NT ANN? FA ; -..•„'-'... jltlls: s po 4%, Andrej, Jakob in Matevž s po 3%. Pri ženskah je po pričakovanju bilo daleč največ Marij, in sicer kar 23%, kar je skoraj četrtina, sledijo Katarine (9%), potem s po 6% Antonije, ivane, Ane, Lucije, nato Frančiške s 4%, s po 3% so zastopane Elizabete, Dominike, Helene, s po 2% pa še Agnes (Neža) in Margareta. Formularji omenjajo tudi 520 različnih priimkov, avtorji pa opozarjajo, da kar 24% priimkov odpade na sledečih 13: Fonda, Petronio, Fragiacomo, Ruzzier, Pi-tacco, Tamaro, Benedetti, Predonzan, Giraldi, Boni-facio, Fornasaro, Parenzan, Viezzoli. Ker je ena od avtoric, Darja Mihelič, dobra poznavalka starejše piranske zgodovine, nam je postregla tudi s podatki o tem, kdaj nekatere od teh priimkov v preteklosti v Piranu že srečamo. Nedvomno pa je, da so ob koncu 19. stoletja v Piranu prevladovali romanski priimki. Nekaj teh najdemo v Piranu ali v okolici še danes, v glavnem pa so se po letu 1954 zaradi spremenjenega nacionalnega sestava prebivalstva precej spremenili tudi priimki. Avtorji so se zavedali, da na podlagi priimkov ni mogoče vedno sklepati na etnično podobo prebivalstva; preverili so podatke ljudskega štetja za leto 1890 in ugotovili, da je tedaj v piranski občini kar 86% prebivalcev navajalo kot pogovorni jezik italijanščino, slovenščino 13%, nemščino 1% in le 0,03% srbski oz. hrvaški jezik. Ob tem je treba naglasiti, da je okolica Pirana bila bolj slovenska kakor samo mesto. Na podlagi pregledanih poročnih formufarjev so avtorji opravili tudi zanimivo analizo vseh v formularjih omenjenih poklicev. Ugotovili so, da je daleč najbolj zastopan poklic poljedelec (45% moških), k temu je mogoče šteti tudi številne "posestnike", vseh skupaj je torej bilo 50%. Mornariški poklic je opravljalo 15%, ribičev je bilo 5%, na ostale odpade 30% (več na obrtnike, manj na uradnike itd.). Vidi se, da so poklici prehajali iz roda v rod, pričakovan je tudi podatek, da so se npr. hčere pomorščakov pogosteje poročale z mornarji ipd. Mlajše generacije so se, kot je pokazala raziskava, bolj usmerjale od tradicionalnih poklicev (kmet, ribič) k donosnejšemu poklicu pomorščaka. Poročni formularji kažejo celo vrsto nepogrešljivih poklicev tedanjega časa (mestni čuvaj, stražar, vratar, prižigalec luči, grobar itd.), veliko je bilo raznih uradnikov kot npr. računovodje, davkarji, cenilci in merilci polj, pisarji, notarji, advokati. Med obrtniki najdemo mlinarje, mesarje, čevljarje, tkalce, krojače, tesarje, sodarje, kolarje, zlatarje, kovače, ključavničarje, zidarje, kamnoseke, steklarje, arhitekte, brivce, lasuljarje; kopališke mojstre, urarje, krč m a rje, kava m a rje, . slaščiraje, hotelirje. Potem so bili tu 5e različni pomožni delavci (nosači, sluge, dekle). S pedagoško-umetniškega področja se omenjajo šolski mojster, profesor, doktor teologije, kipar, glasbeni mojster, s področja medicine doktor medicine, kirurg, farmacevt. Vsekakor velja avtorje omenjenega dela pohvaliti/ ker so znali izluščiti iz drobnih podatkov določenega administrativnega vira, kakršen je poročni formular, toliko zanimivih podatkov. Naše zgodovinopisje ne premore veliko podobnih računalniško obdelanih raziskav, zato so nam avtorji omenjenega dela lahko za vzgled, ob tem pa nam je tudi jasno, da je za tovrstrio delo potrebno veliko drobnega dela in vztrajnosti. Če nekatere sosednje države že premorejo kar nekaj podobnih mikroštudij, bo tudi pri nas treba osvojiti novo metodologijo, dobljeni rezultati bodo lahko prav zanimivi ali pa bodo vsaj potrdili (ali ovrgli) nekatera predvidevanja dosedanjih raziskav. Delo je napisano v lepo berljivem slogu, včasih nekoliko hudomušno, in je kljub mnogim statističnim podatkom zanimivo branje. Olga Janša Zorn Roberto Starec: MONDO POPOLARE IN ISTRIA -Cultura materiale e vita quotidiana dal Cinquecento al Novecento. Coilana degli Atti, Centro di ricerche storiche - Rovigno, N. 13. Trieste - Rovigno, 1996, 299 strani. Avtor Roberto Starec je v izčrpnem etnološkem delu Mondo popolare in istria opisal raznoliko in bogato ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA / RECENSIONI E RELAZtONS / REVtEVVS AND REPORTS, 1 9S-24v.-:: materialno kulturno dediščino ter vsakdanje življenje nov, ki so zaporedno grajeni v kamnite zidove, terase in nižjih družbenih slojev v Istri. Posvetil se je predvsem stopnišča, ki povezujejo ulice. Drugačne, predvsem bolj študiju istrskega ljudstva v predindustrijskem obdobju in natančno izdelane stopnice so iz apnenca. S tipološkega skrbno preučil njegov razvoj od 16. pa do začetkov 20. vtdika pa so zanimive tudi hiše z navzven izstopajočim stoletja. Pri izredno obsežnem in dolgotrajnem delu si je ognjiščnim delom in tiste s prizidanim ognjiščem, pomagal predvsem z arhivskimi viri in zgodovinskimi Zanimivo pa je dejstvo, da so se začeli ljudje prav pričevanji, seveda pa je dodaten izziv predstavljalo tudi kmalu zavedati, da lahko s kamnitimi detajli razgibajo bogato ustno izročilo in skrbno pregledovanje najdb, ki in poživijo stavbarstvo. Kamnoseški detajli so se namreč jih hranijo muzeji ali so še na terenu. Preučene knjižne lepo ujemali s celoto in hkrati obogatili prostor in kui- vire je dopolnil z raziskavami na celotnem istrskem turo, četudi se po kakovosti obdelave močno razli- območju. Nedvomno pa je bistveni in skorajda nepo- kujejo. Domači kamnoseki so oblikovali okenske okvire, grešljivi del knjige bogato slikovno gradivo. Avtor je vratne portale, stopnišča in balkone. Vratni portali so fotografije izbral med gradivom, ki ga je pripravil pri ena od tistih sestavin v ljudski umetnosti, kjer je moč obisku osemnajstih muzejev (v Istri, Trstu, Rimu in zasledovati tudi posamezna slogovna obdobja, izdelo- Zagrebu) in na terenu v številnih krajih po vsej Istri, pa vanje tega pomembnega elementa zunanje hišne opre- tudi med zgodovinskimi slikami, kijih hranijo številne me je bilo povezano z gradivom in tudi z gmotnimi javne in zasebne zbirke. Delo je zaključil z izčrpnim bi- možrioštmi posameznih pokrajin in seveda naročnikov; bliografskim kazalom virov in literature, ki bodo mo- Pri vodnjakih in portalih je avtor analiziral funkcio- rebiti dobrodošla pomoč zagretim raziskovalcem Istre in nalrte; okrasne iri apotropejske prvine. Posebno pozor- njenega vsakdana. : nošt šo kamnoseki namenili oblikovanju vodnjakov, ki Prvi stik s knjigo predstavlja uvodni del s krajšim so jih postavljali na trgih (to so bili skupni vaški vod- orisom geografsko-zgodovinskih in etno-lingvističnih rijaki), na dvoriščih in celo v sami stavbi. Postavljali so potez istrskega območja, saj tovrstni podatki nedvomno jih tako, da so vanje kar najbolj funkcionalno lovili pripomorejo k boljšemu splošnemu razumevanju; tako deževnico; kjer pa je; bila talna voda, je že samo obsežne; študije. Avtor je raziskavo strnil v tri za- najdišče narekoviilo postavitev vodnjaka, Vodnjaki so se okrožene tematske celote, ki se dopolnjujejo in pred- med seboj razlikovali po materialu in načinu zajezitve stavljajo bogato etnološko sliko nekdanjega istrskega vode. Razlikovali so se tudi po velikostih, kar je bilo vsakdana. Prvo poglavje je posvetil oblikam stavbarstva, odvisno od naročnika (vaške skupnosti ali posamezne drugi del prikazuje raznovrstnost narodnih noš, medtem kmetije), ter po razkošnosti vklesanih simbolov in ko je v tretjem tematskem sklopu predstavil kmečka napisov. Predvsem pa se vodnjaki močno razlikujejo po orodja in delovne postopke. posameznih predelih. V Istri sta znana dva osnovna tipa. Kamen je verjetno najstarejši material, ki ga je Talni, okrogel ali polkrožen vodnjak ima za okras le človek uporabljal za zidavo in za izdelovanje vsak- kamnit obroč, opremljen z lesenim pokrovom. Najpo- danjih predmetov v domu in pri delu. V različnih gostejši je okrogel, iz klesanih cilindričnih kamnov človekovih obdobjih sta se v gradbeništvu menjala le zidan vodnjak, zaključen s klesanim obročem ali grlom, način in oblika uporabnosti kamna. Do uveljavitve no- Vodo so vlekli ročno, z vedrom na vrvi ali verigi, vih materialov so ga uporabljali kot konstrukcijski Poseben tip vratnih portalov predstavljajo tisti s material in ga tudi ročno oblikovali - klesali. Gradbene temenskim sklepnikom, ki je lahko tudi figuralno ■obli- oblike in sestava so bile odvisne od potreb in možnosti kovan. Sklepniki so bili ali zelo preprosto oblikovani, družinske skupnosti, ki se je morala pri gradnji prila- lahko pa so imeli tudi groteskne forme in maske - gajati zlasti podnebnim razmeram in gospodarskim po- deformirani obrazi z velikimi in našobljenimi ustnicami, trebam. Razvoj zidanja s kamnom in njegove uporab- izbuljene oči in iztegnjen jezik. Kamnite glave tega tipa nosti pa je bil seveda določen tudi z zgodovinskimi in pa so lahko tudi vzidane v stene, predvsem pod streho socialnimi razmerami. Avtor je tako dobršen det prvega in v bližini žlebov. Pred 16. stoletjem je razvoj portalov poglavja posvetil preučevanju nekdanjih istrskih našel- še zelo vprašljiv. Za to obdobje etnologi domnevajo, da bin in predvsem ljudskemu stavbarstvu, ki ga je tudi so v domačijah postavljali pretežno lesene portale, le pri tipološko razvrstil. Ugotovil je, da prevladujejo vsako- zidanih stavbah so bili kamniti. vrstne oblike enonadstropnih in dvonadstropnih stavb, Avtor v nadaljevanju opisuje vrste prizidkov, od ki jih je razlikoval glede na postavitev zunanjega stop- krušnih peči in hlevov do raznovrstnih oblik nad- nišča. Zunanje stopnice, ki vodijo v nadstropje in se streškov. Raziskal je tudi zasilna pastirska zavetišča, zaključujejo s pokrito lopo - baladurjeiri, se med seboj tako imenovane kažune. Notranjost hišnih prostorov je precej razlikujejo, tako po materialu kot po izdelavi. Pri preučit na podlagi ohranjenih izdelkov, v veliki meri pa skromnejših istrskih stavbah so zgrajene iz flišnih si je pomagal tudi s seznami, popisi dot ih oporokami iz neenakih kamnov, tako po višini kot po širini. Njihova 16., 17. in 18. stoletja. Tako je opisal kuhinjsko opremo raznolikost pride do izraza predvsem v strmih vaseh, in ognjišča ter vsakovrstna orodja in posode (sklede, kjer naletimo na stopnišča, narejena iz preprostih kam- kotli, košare, lonci). Med predmeti sobne opreme je 225 ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA/RECEN5IONI E KB posebno pozornost posvetil predvsem skrbno oblikovanim in izrezljanim skrinjam in svetim podobam, ki so v obliki kipcev in manjših grafik krasile tako rekoč vsako istrsko hišo: ■■ :■.. istrska oblačilna kultura je drugi tematski sklop, ki je posvečen predstavitvi krajevne izdelave tkanin ter: številnim nošam, ki so bile značilne za posamezne etnične skupine istrskega prebivalstva. Avtorja je zanimalo predvsem obdelovanje konoplje in lanu ter načini njune priprave za predivo. Ljudska noša je tista oblika obleke, pokrivala, frizure in okraskov, ki jo narod nosi ustrezno časovnemu in krajevnemu izročilu. Nekoč so ljudje svojo nošo tudi sami izdelovali iz doma pridelanih in predelanih surovin. Tudi oblika prvotne noše je bila povsem ljudska v tem smislu, da nanjo niso vplivale ne mestna noša ne obleke plemstva ali kakšne druge okoliščine. Avtor je opisal ženska in moška oblačila tako Italijanov (s posebnim poudarkom na južnih istro-romanskih središčih) kakor istrskih Hrvatov in : Slovencev, pri čemer je upošteval: razlike, ki jih je opazil znotraj vsake etnične skupine v vseh okrajih/ ■;:' Za nošo "slovenskih Istranov" so značilne krojne posebnosti nekaterih ženskih in tucli moških oblačil.. V Slovenski Istri je namreč znano posebno žensko, po srednjeveških vzorih krojeno srajčno oblačilo, gre ža drobno nagubano in zaradi klinastega vstavka od pasu iZIONf / REVIEW5 AND REPORTS, 13S-Z-1"! navzdol precej razširjeno oblačilo. Glavni deli starejše moške noše so bile brjeSe-ali brgeie, ohlapne in malo Čez kolena segajoče hlače. /\cirfjež//n je bil telovnik, ki so ga krojili iz istega blaga kot hlače. Povrh srajce so ženske nosile še spodnji in zgornji kamižot. Zgornje kikleali kotle so bile v pasu drobno nabrane in so bile krojene iz enobarvnega bombažnega, volnenega ali svilenega blaga. V inventarju starejše ženske noše je bila zelo pomembna peča, ki so jo imenovali fečov ali fečol. Na robovih je bila obdana z belo čipko, ¡stranke so si vogala peče, vsaj za pražnje dni, zavezovala tako, da sta štrlela levo in desno, : V zadnjem poglavju je: avtor spregovoril o ročni spretnosti istrskih kmetov, skrbno je: popisal najznačilnejša orodja in delovne postopke. Splošnemu opisu značilnosti istrskih tal, pridelovalnih metod in orodja ter delitvi lastnine sledijo še / prikaz živinoreje, košnje, prevozn ill sredstev in vrst kmečkih vo z o v in p 1 u g ov. Avtor je podrobneje predstavil pridelovanje in obdelavo žita za pripravo moke, posebno pozornost pa je namenil opisu vodnih mlinov. V nadaljevanju je opisal postopek obdelovanja: vinske trte in oljčnih nasadov z vsem orodjem in postopkom za pridobivanje in hranjenje vina: in olja (stiskalnice in torki je):.:-:: : ■'■:■". V zvezi's"pi'idobivanjem''0lja:se je razvila določena specializacija, ki jo je zahtevala tehnologija pridobivanja, ki soje bili vešči le nekateri posamezniki: Pri tem; je šlo za oljarne v njihovi zasebni lasti ali pa .so bili samo zaposleni v skupni vaški oljarni kot izvedenci za oljarski posel. Skupne vaške oljarne so bile še zlasti zna-: čilne za Istro in so jih poznali kot "komunske torklje". V tretjem tematskem sklopu pa se je avtor posvetil: tudi ribolovu-in . morski plovbi, ki ji sledi opis vseh :vrst domačih plovil, jader, vetrnic, mrež in drugih ribolovnih naprav. Zadnji dve podpoglavji sta posvečeni: pridobivanju in trgovanju s soljo in ročni spretnosti pri oblikovanju lesa, kamna, železa, tkanin in gline. Solinarstvo ni bilo samo delo, ampak poseben življenjski slog v po-: letnih mesecih, ki se je odrazil na gmotnem, družbenem in-duhovnem področju:- Soliriasrka hiša je nudila vse pogoje'začasnega.bivanja,-V njenem nadstropju je bil stanovanjski in kuhalni del, spodnji, pritlični prostor pa je bil namenjen hranjenju pridobljene soli. Bil je tudi shramba za orodje, mednje sodijo: badil (lopata za najrazličnejša vzdrževalna dela), paloto (za gladenje nasipov), palotin (za čiščenje kanalov v kristallzacijiskih bazenih). Za pobiranje soli pa so uporabljali palmone {lesena zajemalna strgala), gavero (strgalo za zbiranje soli v kupu na bazenu), sol pa so prenašali in prevažali v hišna skladišča z ročnimi nečkami (albol) ali z eno-valjastimi samokolnicami (cariola). Solinarke so v času prebivanja v solinah pripravljale tucli popolnoma specifično prehrano in si pri tem pomagale tudi z naravnim okoljem, torej z ribami in morskimi živalmi in nekaterimi rastlinami, ki so rasle po solinah. Nataša Hiaj 226 ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA/RECENSIONIERELAZIONI/REVIEWS AND REPORTS, 195-24Î Daniela Milotti Bertoni: ISTRiA. DUECENTO CAMPANIL! STORiC!. Trieste, Bruno Fach in Edilose, 1997, 270 strani. : Decembra 1997 je pri tržaškem založniku Brunu Fachinu izšla knjiga I stri a - Duecento carnpamii storici. Po izgledu razkošna in obsežna knjižna: izdaja je v naslovu oz. navedbi števila: zvonikóv pravzaprav preskromna, saj je predstavljenih járécéj več. in sicer 230, od: tega 21 ~ zgodovinskih (starejših od 50 let). V uvodniku (sklepamo, da je izpod perésá:založnika) izvemo, da je knjiga rezultat; dvoletnega zbiranja dokumentacije, pogosto na kraju samem,: pa tudi dopolnjevanja manjkajoče (več kot 1/3). Avtor tekstovnega dela obravnavanega gradiva ž naslovom La difusione del čristianesimo e le diócesi in Istria je Sergio Galim-berti, ki svojemu zgodovinskemu orisu na koncu dodaja še seznam škofov pripadajočih cerkva: Osrednji del knjige avtorice Daniele Milottti Bertoni, :diplomirane zgodovinarke-konservatorke na. Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu,, pred-..- ■' stavlja zvonike (in pripadajoče -cerkve}-na' geografskem področju celotnega istrskega polotoka, katerega meja na severu sovpada s cesto Trst-Reka (oznaka tržaškega škofa;. Eugenija-Ravignanija). : Kataloški način' prezen-tiranja obravnavane teme je tesno vpet v cerkveno-organizacijski okvir; Upošteva zvonike, ki pripadajo 14 dekanatom, ti pa škofijam v Trstu, Kopru, Poreču, Puli ter nadškofi]! Reka-Senj (shema na str. 255). Poseben dodatek, predstavljajo novi zvoniki, ki so predstavljeni čakovali prav vezno besedilo, v katerem bi več izvedeli na koncu knjige - večinoma gre za nedavno (v devet- o arhitekturnem motivu zvonika in njegovem zgodo-desetih letih) rekonstruirane stare zvonike, upoštevani vinskem razvoju, tipologiji, stilnih oznakah itn. Kot pri-pa so tudi povsem na novo zgrajeni (npr. zvonik c. sv. mer povsem drugačnega pristopa lahko izpostavimo Marka v.Kopru oz, Serinedeli iz 1990 ali zvonik c. sv.: knjigo Luigija Foscana I čaStelli medioeval! del I "istria Pavla apostola v Pülju iz 1985).:Na koncu knjige je še (1992), ki sorodno tematiko obravnava študijsko. Gra-obsežen bibliografski del ter natančni seznami svetnic, . divo je Fosean obdelal v vezani obliki in ga prepleta s svetnikov in njim posvečenih cerkva, krajev ter imen s ; skicami, zemljevidi, risbami, "delovnimi" posnetki itd., pripisanimi funkcijami imenovanihi . . . kar lahko delno pripišemo izpričanemu stanju, v kate- Knjiga je razširjena kataloška: predstavitev zvonikov rem se ta del kulturne dediščine nahaja. Sploh pa se v na geografskem območju, vezanem na regionalne raz- umetnostnozgodovinski literaturi s specifično temO zVo-sežnosti, ki so v danem primeru izven-ali naddržavne. nikov kot samostojnih arhitekturnih objektov ne sre-Zastavljena shema je dovolj jasna: sprva naj bi se avto- čamo ravno pogosto. Eden od vzrokov je nedvomno v rica omejila na skromnejšo obliko kataloga zvonikov s tem, da se zvoniki skoraj vedno pojavljajo v sklopu kvadratnim tlorisom (teh je največ), vendar se je z cerkvene fasade. Izjemoma so v bližnji italiji pogosto lo-razširjemm strokovnim sodelovanjem ter finančno pod- čeni od cerkva, razen na jugu, kjer se kaže močan vpliv poro Regionalnega inštituta za istrsko kulturo v Trstu arabske arhitekture. Ločenost zvonika od cerkve se prvotni načrt razširil. Pregleden slikovno-tekstovni kata- pojavlja tudi pri nas oz. med obravnavanimi zvoniki: tak loški del je dobil dovolj širok zgodovinski okvir. V njem, je npr. zvonik izolske stolnice, ali zvonik c. Marijinega med drugim, Galimberti ovrže dolgo veljavno domnevo vnebovzetja v Bertokih; Zanimiva bi bila tudi tipološka o istočasni zasnovi istrskih, škofij (L. 524), ki naj bi. klasifikacija, saj sé prav v mediteranskih državah pojav-nastajale od 4. st. dalje in postopoma; pri tem pa se Ijajo značilni tipi, kot je, denimo; zvonik na preslico. ki opira na Listine oglejskega koncilija iz i. 381. Kataloški ga poznajo v Španiji/južni Franciji, Italiji ter pri nas. pristop z opisi notranjščin cerkva in pripadajočih zvo- : Skromna in za umetnostnozgodovinsko stroko tako-n i kov, navedbami podatkov o zidavi, arhitekti h> notranji rekoč nezanimiva pa so Se tista redka dela, ki jih imamo opremi itd. je pravzaprav možna samostojna enota. Kot na razpolago. Po obsegu zastopanih zvonikov (140) nadaljnji korak v zvezi z obravnavano tematiko bi pri- izstopa knjiga Justa Ivetaca Istarski uskltčnici (iz i. 227 ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA / RECENSION) E RELAZION! / REVIEWS AND REPORTS, 195-241 1996), ki pa upošteva zgolj zvonike iz hrvaškega defa Spisi o humanizmu in renesansi je zbornik nekaterih Istre. Osebno obarvan pristop novinarja in publicista se glavnih sklopov Garinovega strokovnega zanimanja; pokaže tudi v lastnoročnih risbah zvonikov, pa v hudo- samezna poglavja so prevzeta iz njegovih knjig mušnih imenih, s katerimi jih opisuje (npr. Mali v so- "Medioevio e Rinascimento" (Srednji vek in renesansa) seščini največjega - za vodnjanški zvonik), knjižica pa in "Scienza e vita civile del rinascimento" (Znanost in je izšla v .samozaložbi. meščansko življenje v italijanski renesansi), dodano pa ll campanile istriano je po obsegu in vsebinsko še je še izredno zanimivo in slikovito napisano poglavje o skromnejša knjižica iz l. 1955,: ki predstavlja samo 30 grofu Giovanniju Picu della Mirandola iz prvega dela (izbranih) zvonikov iz celotne Istre; upošteva tudi otoka Garinove Zgodovine italijanske filozofije. Cres (Osor) ter Lbšinj. Seritimeritalnb obarvano besedilo Če govorimo o renesansi kot o enem samem velikem Elio Predonzani posveča opisu žVonika;kot nekakšnega vprašanju, potem je razumljivo, da so že humanisti sami simbola tragedije istrskih Italijanov. Na: koncu lahko clali cel kup različnih interpretacij renesanse. Prav takrat samo še obžalujemo, da se Anton Ghirš v svojem delu o je namreč človek doživel, da so se spremenila obzorja zvonovih (Alte und neue Kirchenglocken, Dunaj, 1917) njegovega najresnejšega raziskovanja, to pa je pov-ni posvetil tudi zvonikom. Zelo natančno kataloško zročilo smrt stare podobe sveta in stare filozofije: obdelavo, iz katere je razvidno, kdaj je katera od istrskih Sceloma se je spremenilo gledanje na življenje in cerkva dobila hove zvonove, zaključi s.;ktoriološkim kulturo, konec je bilo gotovosti, začelo se je iskanje v seznamom za obdobje od leta 1317 do i 910. smer, ki še ni bila popolnoma jasna, to pa zato, ker je : Knjiga : Mlibtti Berionijeve nam historično: gradivo podoba svobodnega človeka stala ria meji uničenja predstavi na faktografski način, brez olepšav, kakršne so sleherne smeri in vnaprej določene forme. Ko se je značilne za poljudno-žnahstvena dela (npr. dr. Ivana Se- Marsilio Ficino prek Lukrecija soočil ž novo, neskončno dej a Sto najlepših cerkva na Slovenskem, Sto najlepših naravo, kjer človek po svojem bistvu nima nikakršne kmečkih hiš na Slovenskem!. Preglednost podajanju, ski- prerogative in ko je to brezbrižnost našel tudi pri ce oz. zemljevidi ter kvalitetno (zvečine novo in pred- Aristotlu in Averroesu, se je obupan obrnil na Platona in vsem barvno) slikovno gradivo z veliko detajli gotovo Plotina, ki naj bi mu,vrnila upanje in potolažila nemir, prispevajo k temu, da po knjigi sežejo manj zahtevni ki ga je obšel. Alberti se navdušuje nad človekom -bralci. ustvarjalcem. Graditelj novega sicer, ni prepričan o : Sestavni del knjige je vsem istrariom posvečena tistem kar dela, a se zaveda odgovornosti in tveganja; narečna pesem, ki dodaja iracionalno, čustveno noto. saj spreminja svet, ki ga pozna, v nekaj novega: Zaveda Morda bi prav na tem področju lahko iskali odgovore na se, da ruši blagodejni in lepo urejeni svet metafizikov in to, zakaj za slovenski prevod (tudi delni) doslej še nihče pomirjujoči svet bogov ter da bo moral odgovoriti na ni pokazal zanimanja, V pričujoči izdaji je besedilo v nešteta vprašanja, ki bodo tako ostala brez odgovora: celoti prevedeno tudi v angleščino. Pico della Mirandola natančno opredeli prevratniški-na«- : ^ boj nove podobe človeka^ čigar bistvo je v njegovi Lili Bojanic neodvisnosti do sleherne vnaprej določene forme in . vrste. ■ izvirni Ion je renesansa dobila z bojem ■/. proti; . sholastični filozofiji, ki je v svojih zadnjih konsekvencah Eugenio Carin: $?\$\ O HUMANIZMU IN RENESANS). neredko segla do uničenja človeka in : človekove Studia humanitatis, ŠKUC, Filozofska fakulteta, dejavnosti. V zgodovini kot božjem načrtu namreč ni Ljubljana 1993, 211 strani prostora ne za človeka, ne za njegova dejanja. Humanistični avtorji so se zato skušali opredeliti tudi do Eugenio Garin spada s svojim obsežnim opusom med zgodovine. Bruni, Paimeri, Machiavelli in Cuicciardini, tiste zgodovinarje, ki so z novimi metodami zgo- vsi ti florentinski zgodovinarji, vajeni političnega dovinskega dela stopili korak naprej in renesančno delovanja, državniki in ambasadorji, guvernerji provinc, kulturo iz predmeta slepega občudovanja spremenili v so k zgodovini prišli prek konkretnega izkustva življenja neizčrpen vir zgodovinskih, socioloških in drugih vpra- v državi. Doživeli so občutek, ko so bile njihove od- šanj. Odgovori na ta vprašanja so se kot raznobarvni ločitve v določeni situaciji odločilne, obenem pa so bili kamenčki sestavljali v mozaik, ki je nenadoma ponudil sposobni primerjati svoja dela z deli drugih. Preuče- povsem drugačno sliko obdobja, znanega kot renesansa. vanje zgodovine je tako postalo pomembno zlitje iz- Le-ta postane čas, ko je nenadoma konec domačega in kustva in razuma. Rodila se je zgodovina kot kritična udomačenega univerzama, ki je tako iepo prirejen sred- zavest o sebi in drugih, zavest o sebi in drugih v svetu, njeveškemu človeku in je bi! delo shoiastičnih filozofov, ki so ga zgradili ljudje in kjer se je povsod dalo spoznati začne se čas iskanja novih poti. Nova kultura se zave človeško delo. Človeško zgodovino je torej ustvarjal dejstva, da je s padcem starih idolov potrebno odgovoriti človek. Simbol renesanse tako ni več Prometej, vkie- na vprašanja, ki jih je sama postavila pod vprašaj. njeni modrec, ki dviguje uporni obraz proti Bogu, kateri 228 ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA / RECENStOM E REIAZIONI / REVIEVVS AND REPORTS. 195-241 ga trpinči zaradi dobrega dela, ki ga je Prometej storil. deila Signoria v hišo Medičejcev, glavni protagonist po- Humanisti imajo raje krepkega in neotesanega Herkula, litike pa je bil Lorenzo de Medici. Florentinski inte- ki je stalno v konfliktu z bogovi in ljudmi, oblastjo in lektualci niso bili več odločilni dejavnik politike, svobodo. : : ■ ■ temveč le še dvorjani. Delo florentinskih kanclerjev ali bolj natančno: no- Kakšno je bilo idealno mesto v renesansi? Sred- tarjev, ki so skrbeli za zunanjepolitične odnose, je bilo njeveško mesto, zgrajeno na hitro, brez načrtov, brez težko in je zahtevalo pravno načitanost, politični čut in osnovnih higienskih norm, z ozkimi uličicami in prena- diplomatsko spretnost, pa tudi psihološko pronicljivost trpanostjo, dobi konkurenta v urejenem antičnem po- literarno učinkovitost in propagand i stično sposobnost. Ti lisu. V tem spopadu starega in še starejšega vzklije novo stalni državni tajniki za zunanje zadeve so predstavljali mesto, mesto svetlobe, lepote, funkcionalnosti in reda, istočasno tudi element politične kontinuitete ob hitri mesto, ki popolnoma ustreza novi človeški naravi. V menjavi vrhovnih magistratur v republiki. Zato ni čudno, Firencah je vse na svojem mestu. Poveljniški most je v da se je Carin lotil podrobne analize dela teh kane- Pallazu della Signoria in v templju. Hiše so obrnjene lerjev, in sicer od Saiutatija, ki je na to mesto prišel leta pravilno, ulice pa se v krogu oddaljujejo od centra 1375, pa do Bartolomea Scale, ki je to funkcijo obdržal mesta navzven. Skozi mesto teče reka, ki pripomore k tja do konca 15. stoletja. Kmalu postane jasno, da je čistoči, za varnost pa skrbi v tistih razburkanih časih florentinska kultura 14. in 15. stoletja nabita z politiko, prepotrebno obzidje. V 15, stoletju pa se podoba mest področjem, kjer se je humanizem - poleg v umetnosti spremeni. Na oblast pridejo bogati meščani: in središča govora, logike in retorike - najhitreje uveljavil. Huma- mest se selijo iz Palazza v njihdve vile. Mesto: začne nistični nauk tako ni prišel z univerzitetnih kateder, kazati razredne razlike, zidovi in zgradbe se prilagodijo njegova katedra je bil Palazzo dela Signoria v Firencah, politični situaciji. Tisti, ki je v mestu glavni, ima nad njegovi učitelji pa prav kanclerji republike. : njim tudi fizični nadzor. Coluccio Salutati je v boju proti Giannu Galeazzu in Humanisti so v renesansi komunicirali s pomočjo pi- papežu Gregorju XI. razvil podobo Firenc kot dediča saVe in govora. Če hočemo najti zgledne strani te dobe, antičnega Rima, kot branik svobode za vsa ljudstva tiste, ki so v izrazu najgloblje, moramo seči po delih, v Italije. Firence s tem postanejo idealna domovina ljudi. katerih je viden ves človeški angažma nove civilizacije. To podobo nato razpošlje v državniških in zasebnih To so razna pisma, traktati, govori, avtobiografski za- pismih na vse konce sveta. V svojih poslanicah meša piski, v katerih se avtor angažira ob konkretnem pri- kulturo s politiko in poudarja pomembnost trgovine. Pri meru, ki ga je razveselil, razjezil, spodbodel, užalostil.- tem mu pomagaantika, ki mu skiži kot vir, iz katerega Poliziano je poudarja! dve tipični literarni formi: črpa modrost za sedanjost in prihodnost. Zlasti pou- dnevnik in popotni opis redno prevzemata obliko pisma darja, da je v svobodnih mestih suveren ljudstvo, mimo prijatelju - epistole, traktati z moralno politično ali in učeno, ki se izogiba vseh konfliktov, a prime za filozofsko tematiko pa so se po navadi pisali v obliki orožje, če je ogrožena njegova svoboda in sploh ideja o dialoga. Tako Salutati kot Bruni ponujata odlične zglede svobodi, ki jo širi v svet. Svari tudi pred tiranijo, ki se prepleta literature, politike in proze, ki močno odmevajo porodi, ko oblast ne spoštuje več volje tistih, ki jim vnačitani in izobraženi družbi. vlada. Retorika je bila v humanizmu pomembna zato, ker Naslednji kancler, Leonardo Bruni d Arezzo, razvija je bil govor edini način, kako prodreti v človeškega naprej temeljne ideje o svobodi, ki mu jih je vcepil duha in ga brez nasilja pripraviti do tega, da se usmeri k njegov učitelj Salutati. Njegovo temeljno načelo postane cilju, ki bo koristen za vse. Beseda spoštuje svobodo ohranjanje enakosti in enakopravnosti med višjimi in človeškega duha, obenem pa ga vzgaja, boljša in pre- nižjimi sloji prebivalcev Firenc. Republika tako bolj navija. Patrizi je bil mnenja, da povsod tam, kjer še ni kaznuje močnejše in bolj pomaga šibkejšim. Odtujenost trdnih zakonov in definiranih struktur, kjer vprašanj ni od ljudi in družbe po njegovem mnenju povzroča ne- mogoče rešiti z deduktivno logiko, kraljuje retorika. Z smisle, zato so mu stiki zelo pomembni. vzponom ljudske republike se začne vzpenjati tudi reto- Bruni je priča vzpona Cosima de Medici, ki ga vidi rika, njen vzpon pa se konča na dvoru, kjer oratorji kot začetnika tiranije. Republikanske magistrature so se postanejo okinčani in nepotrebni zaradi uveljavitve namreč začete spreminjati v prazno formo, pa tudi trdnih zakonov, kanclerjeva funkcija je izgubljala svojo politično velja- In kako človek komunicira z naravo, kako jo vo. Ko je Bruni umrl, ga je nasledil ser Filipo Peruzzi, ki spreminja, se vključuje v igro njenih zakonitosti? To pa je bil izgnan, ker ni hotel, cla se vlada tako, kot so si lahko stori s pomočjo magije in astrologije. V magičnem to želeli mogočniki. Cosimo de Medici je na položaj delovanju se namreč skriva božanska sila človeka, saj le kanclerja postavil svojega prijatelja Car!a Marsupinija. ta dojame skrivni ritem stvari, postane poet, ki svojih del Njegova naloga je postala prevajanje odlokov v lepo ne piše na papir, ampak vpisuje resnične stvari V veliko latinščino. Tudi njegove naslednike postavljajo Medi- in živo knjigo univerzuma. Tisto, kar je bilo prej čejci, saj se je središče politike premaknilo iz Palazza preganjano, eksorcirano, obsojano kot brezbožno in 229 ANNALESl4/'98 OCENE IN POROČI!. A / REČEN S IONI E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 155-245 diabolično, se zdaj pomakne v prvi pían ter razkrije teze, in Pico mora zbežati v Francijo. Nato se z do- svojo plodnost. Ostra diskusija o pravi in fažni alkemiji, voijenjem Lorenza de Medici vrne v Firence, kjer iz pravi in lažni magiji : se pojavi v renesansi zato, ker hebrejščine prevede Joba in filozofski roman Ibn Tufaila. intuicija pravi, da je tu nova pot, ki bo človeku odprla Izda svoje novo delo Heptaplus, kabalistični komentar pot do gospostva nad naravo. Ta volja po povezovanju stvarjenja, seznani pa se tudi z upornim dominikancem vsega, čemur Cerkev prej nasprotuje, pokaže globino Girolamom Savonarolo, ki nanj napravi močan vtis, saj renesančnega preloma. Univerzum je ves živ, ves iz si prav tako kot on želi prenove na številnih področjih, skritih sozvočij, naseljen z duhovi, je križanje znakov Mir filozofov in mir duhov mu še vedno pomenita skritih pomenov, beseda ima različne odjeke in reso- temelj, univerzalne pomiritve.. Njegovo misel bi lahko nance, govori z znaki v različnih; govoricah, na sredi poimenovali tudi "potovanje uma k Bogu", vsega tega pá stoji človek, čudovito spreminjajoče se Da Leonardo da Vinci zaključuje to knjigo o rene- bitje, ki zmore izreči vsako besedo, pregnesti vsako sarisi, hi naključje, Leonardo v: "Atlantskem kodeksu" stvar, narisati vsak znak, odgovoriti na. vsak klic. . sam priznava,: da: je prišel pozno in da se bo ukvarjal z Medtem skušajo astrologi prek zvezd, ki jih imajo za drobtinicami, ki■jih drugi niso hoteli. Bolj kot novator, božje služabnike, odkriti božja pota, jim slediti in tako •'začetnik eksperimentalne znanosti in racionalne meha-: priti v kontakt z ííostom samim. nike se Garinu zdi vesten nabiralec, ki je v: srednjem Zadnji trije Garinovi prispevki so posvečeni trem . veku" iskal in pobiral šivan, ki ?.o mu konstile pri velikim humanistom, ki sO s svojimi deli pomembno njegovih .teorijah, je izreden . opazovalcc, tehnik in Vplivali na tok renesančne:miselnosti. .. inženir, na znanstvenem, področju poglobi plodne teze, Marsilio Ficino s svojim obširnim opusom močno ki jih je že našel v formulirani., obliki, na filozofskem vpliva na Evropo, saj s študijami Platona in Plotina področju pa ostaja pri variiranjo splošno razširjenih tem. dokazuje obstoj Boga, nesmrtnost duše in resnico,: ki ...Za konec naj povem, da se mi zdi ta izbor del, ki naj obstaja v krščanstvu.: O njegovi metafizični koncepciji bi predstavil Carina tudi: slovenskemu bralcu, odličen,, lahko govorimo kot o lepi pravljici, ki naj bi potolažila : prevod iz italijanščine pa ne okrne.: bogatega in sliko-, grozo ob teku časa, ki odbija sekunde in nas sili v vitega Garinovega jezika. Čeprav tanjša,: knjiga kva- neznano, v smrt. Averroes mu ni všeč, ker zanika ne- litetno prav nič ne zaostaja za Chastelovo "il Sacco dL smrtnost duše, tudi fizikalni Aristotel mu ne ustreza, še Roma" in Tenentijevim "Občutjem smrti in ljubeznijo do, manj pa posvetni Epikur. Ficino za svojega duhovnega življenja v renesansi", ki sta prav tako izšli pir založbi; očeta razglasi Coslma de Medici, zato se Garinu zdi Studia humanitatis. Vse tri nam nudijo temeljno znanje nekoliko lizunski, ima ga za prvega : velikega filozofa o renesansi, odgovarjajo na številna vprašanja in . nam dvorjana, z nalepotičenim in izbranim stilom. dajejo v ponoven razmislek stvari, za katere smo mislili,: Zato pa se vidi, da goji Garin do Giovannija Pica da so nam že jasne, della Mirandola prav poseben odnos. Navsezadnje je svojo prvo zrelo objavo, knjigo, ki je takoj zbudila po- jure Gombač zornost strokovne javnosti, posvetil prav njemu (Giovanni Pico della Mirandola, Le Monniér, Firence T 937). Pico della Mirandola se narn tako predstavi kot zagrizen učenec, ki diskutira z vsemi velikimi možmi Renata Hace Čilra: CAROLÜS L. CERGOLY SER1N1 tistega časa in niha med različnimi potmi. Ukvarja sé \DlETRO LE QUINTE DELLA PAGINA. Zagreb, istituto tako z Aristotelom in Averroesom, kot tudi s Platonom in v.:'■■ Italiano di Cultura/Rijeka, EDIT, 1996, 116 pagine. Plotinom. Ugotovi, da je pri njih oblika nasprotna, bistvo pa je vendarle skladno. Ta skladnost, concordia, A dieci aiini dalla scomparsa, finalmente esce la ga začne obsedati, zato se odloči, da bo organiziral prima monografía su! poeta e scrittore triestino; un veliko srečanje učenjakov v Rimu, ki naj bi razglasili volume di agevole lettura e tuttavia estremamente com- filozofski mir, slogo filozofov, ta pa bi bila zmožna pleto nell'anaítsi dell'opera e della personalitá cergo- pobratiti vse misleče človeštvo. liane. Sreča se s kabalo in začne pisati teze, ob katerih bi La causa di questo prolimgato sílenzio é da ricon- diskutanti diskutirali o spravi. Vseh je devetsto in so pod durre, secondo Pautrice, ad una errata interpretazione močnim vplivom hebrejske gnoze (kabale). Cerkev vidi artística e política della figura di Cergoly, che ha pro- v teh tezah določene nejasnosti, zato papež Inocenc vocato una vera e propria rimozione del poeta a livello Vili. ukaže prekiniti diskusijo in imenuje komisijo, ki naj . cittadino ed italiano.: ■.■ bi jih pregledala. Ta se odloči, da mora; Picó; pojasniti v In una Trieste divéntata símbolo dell'unita nazionale sedem trditev. Vendar ie-ta napiSésvojo "Apologijo", v e: in cui I'appaiterienza nazionale venne a porsí come kateri brani pravico do mišljenja, svobodnega razisko- cátalizzatore ciella vita política e culturale, infatti, gli vanja, kabala mu pomeni dovoljeno interpretacijo spi- atteggiamenti politici ed artistic! del poeta (che sov, magija pa znanost o naravi. Papež zdaj obsodi vse partecipó alia guerra paftigiana nelle formazioni di Tito ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA /RECENStONI F REI. AZIONÍ / REVIEWS AND REPORTS. 195-24V-: ed in seguito fu direttore del quotídiano "11 Corriere di Durante i! conflitto é distaccato sul fronte russo. Trieste", di chiaro orientamento índipendentista), por- Riesce a ritomare in Italia per essere poi dislocato a ta roño a bollare Cergoiy come "rosso" e "filoslavo", Monfalcone. Nel '44 entra nelle formazionl partigiáne, mentre giustamente ia Hace Citra parla piuttosto di con le quali é a Trieste nel maggio del '45. Neiló stessó un'atteggiamento "troppo aperto al dialogo con il anno fonda ed é: direttore de "II Corriere di Trieste", prossimo contiguo". Da un punto di vista artístico, l'uso quotidiano attraveršo : il. quale sosterra l'indípenderizá del dialetto, pur essendo un dialetto "mitteleuropeo";e del Territorio Libero di Trieste, l.'attívitá di giornalista, molío sui generis, lo ha relegato nel settore del la let- estremamente burrascosa soprattutto per le divergenze teratura dialettale, al margine: della cultura letteraria di opinione con gli altri soci fondatori, lo assorbe fino al italiana, dimenticando che tanto nélle opere gióvanili, '53, quando; a causa della sua posizione assolutamente quanto nei romanzi, Cergoiy utilizzoTa Iingua italiana. contraria alie trattñtive tra aileati,.Italia e Jugoslavia sulla Dal punto di vista dell'autrice la próduzioile poética di spartizioné del T.L.T., lascia ia direzione del giornale. Cergoiy é stata diquídata con troppa facilita come Ma l'attivita letteraria che dará la celebritá a Cergoiy "letteratura c//a/eft3/e",Taddove andrébbe piuttosto usato é quella degli anni '70 e '80. Nel corso di questi due II termine di. "letteratura in d i afeito" per la capacita di decénni, Cergoiy: produce le sue raccolte piú signi- Cérgoly, secónda solo aü'altro grande poeta triestino ficative (ll Portolano di Carolus - 1970; I canti clan- Virgilio Giotti, di daré dígnitá poética al dialetto triestino destini - 1972; Inter pocula - 1974; Ponterosso - 1976; e .di elevarlo a Iingua Itineraria. Latitudine nord - 1980; Opera 79 in sostantivo Amore - Un'áltra delle "gabbie dórate" che ha lentamente 1983} e i suoi tre romanzi: II cómplesso dell'lmperatore fatto caderé; Cergoiy riell'oblio . é/ secondo la Citra, '. (1979); fermo la in poltrona (1984) e L'allegría di Thor proprio quel mitteleurbpeismo che scatenó il čašo let- (1987). Quest'ultimo romanzo esce il giomo prima della terario. é i! sticcešso del suo primo romanzo "li com- morte dello scrittore. plesso dell'imperatore". L'ambientazione mitteleuropea, La Hace Citra riesce a tracciare un percorso artístico l'uso di un vero e proprio "iínguaggio cergoliano", čo- '.Ved umano di Cergoiy, rivelando come lo stile di Cergoiy stfuito sí a neNe opere in dialetto che in quello in italiano deri vi dalla sua esperienza futurista, dal Iínguaggio con parole ed espressioni tratte dalla iingua siovena, teatrale, dalia profonda conoscenza dell'opera goldo- croata, tedesca ed ebráica, la nostalgia del mondo niana, dal sapiente utilizzo del dialetto, cohosciuto - asburgicó, di .-■un'Austria decadente ma. "felix", ne : come Iingua madre - fin nei suoi piu reconditi meándri. decretaron© nel 1979 il suc.cesso, per farlo poi eti- Ma accanto a questo bagaglío, l'autrice sottolinea anche chettare come "passatista" e impedirgli in seguito di la conoscenza che Cergoiy ebbe della cultura letteraria liberarsi da questo cliché, . y extra-italiana, e di come, oltre a scrlvere in "stíle mittel- Questa monografía ha proprio il merito di far cono- europeo", egli fu mitteleuropeo. Cergoiy si destreggia scere Carolus Cergoiy al di la di questi stereotipi che gli con grande familiaritá nella letteratura tedesca, inglese, ;ono stati applicati in vita e in morte. E lo fa prendendo croata tráncese e siovena, ispirandosi indifferentemente in considerazione i láti meno conosciuti di Cergoiy: le a scrlítori conosciuti e non al grande pubblico: Musih sue opere gíóvariili, quelle teatral i (in grande maggio-: Gundulic, Nodier, Vucicevic, Stanislao e James Joyce, ranza perdute), i riferimentrletter'arí, la sua biografía. . Ivo Vojnovic... E proprio di questi ultimi due, james . Ne emerge la figura di un'artista irrequieto,: che, joyce e il conté Ivo Vojnovic (scrittore croato di Dubrov- partito giovanissimo dal teatro iri dialetto venezíano di nik, autore della "Trilogía ragusea"), Cergoiy si sente chiara derivázione goldóniana, alia fine degli anni .'20 si "figlio spirítuale", raccontando (o forse inventando) due orienta verso i! futurismo (la raccolta Maaagaala é del episodi: un incontro avuto con Joyce all'etá di dodici 1928), per poi approdare nei primi anni '30 alia poesía anni, nel quale l'irlandese augurava al ragazzino un futu- in dialetto veneto. ro di "schincapene (.scribaccino, termine triestino ironico Negli anni '30 Cergoiy firma pure diversi articolí di ad indicare ia professione di scrittore) d'argento" e di critica teatrale e cinematográfica sul "Popolo di Trieste" e díventare direttore del Times, e un soggiorno estivo nel continua a scrivere testi teatrali di varío genere, dalla 1916, ospite con la famiglia del conté Vojnovic a Ra- commedia goldoniana in dialetto venezíano, alia com- gusa. media in italiano, al "music-hall", portandoli anche sulle . A préscindére dalla veridlcitá dei due avvenimenti scene come regista (di tutte le opere teatrali di Cergoiy, (sembra che Vojnovic all'epoca fosse sorvegliato a Za- purtroppo, si é conservata solo "Centocinquanta la gabría come elemento ántiasburgico), é significativo che gallina canta" del 1937). Del '38 e la prima raccolta di Cergoiy abbia avuto quasi la necessitá di ¡Ilustrare un poesie in dialetto triestino "Dentro de mí", che per la incontro físico con i suoi due massími ríferímenti let- prima volta lo vede útilizzare quello stíle impressionista, terario-spirituaü,: qüasi a sigillare un passaggio del fatto di parole tronche e privo d¡ interpunzioni, prove- testimone artístico. Ed effetti va mente ta : Hace Citra niente si dall'esperienza futurista, ma che approfondíra soitolinea la dlscendenza di Cergoiy dai due: in come stile autonomo dopo la guerra. un'intervista, i! poeta affermava di sentire una propria ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA / fSECENSIONI L KELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 195-24? affinitá con joyce nell'uso deí monologo interiore, de! flusso narrativo composto come un coilage, con ricordi, inserti e citazíoni; inoitre alcuni passi de!lt"U!isse" sono richiamati in "Ferino !á in poltrona", come d'altronde l'annotazione finaie del romanzo di joycé ("Trieste-Zurigo-Parigi 1914-1921"), chiaramente rieccheggiata in quella finaie del "Complesso dell'lrnperatore ("Trieste-Dubrovnlk-Wien 19 76-1978'V L'ereditá di Vojnovic é ínvece piü conteriutistica che stilistica: entrambi cantano la morte di un periodo glorioso (la fine della Repúbblica di Ragusa per Vojnovic, la fine dell'lmpero austro-ungarico per Cergoíy) e di una classe sociaie legata a quel período; entrambi descrivono lo stoicismo dei personaggi che accettano l'ineiuttabilitá del fato senza opporvisi. ln entrambi é presente un'atmosfera crepuscolare e malinconica, II volume di Renata Hace Citra risulta dunque essére un libro esfremamente completo sulla figura del poeta-scrittore triestino: oltre a fomire importanti infoímazioni su Cergoly poeta e scritíore, sulle sue opere meno conosciute, sui suoi trascorsi giovanili, sui suoi rife-rimenti letterari, riporta puré una bibliografía clettagliata di tutti gli scritti esistenti de! poeta (ecceíto quelli apparsi SliI "Corriere di Trieste" in quanto egli non era uso firmarli), nonche ¡nteressantí note biografiche sui personaggio pubblico Cergoly. E' auspicabile che questo studio possa contribuiré a rendere giustizia a questa grande figura della letteratura triestína, troppo spesso dimenticata a causa di qUestioni che pre-scindono dai suo valore artístico. Piero Purini Paolo Emilio Taviani:\ CIORN! Dl TRIESTE. DIARIO 1953-1954. Bologna, II Mulino, 1998, 190 strani. Bivši veljak stranke Krščanska demokracija (KD), stranke, ki je bila na oblasti v italiji od konca vojne vse do začetka devetdesetih !et, je objavil svoj dnevnik iz časa sklepanja Londonskega sporazuma in mu je priložil nekaj dokumentov, ki zadevajo predvsem vojaško zaostritev ob italijansko-jugoslovanski meji v poletju/jeseni 1953. Taviani je osebnost, ki je v stranki in v vladnih krogih pomenil precej. Kot piše v kratki biografiji, objavljeni na platnicah, je bil kar 24 let (s presledki) član raznih italijanskih vlad. In to ne na obrobnih položajih,: saj je štiri leta vodil finančno ministrstvo, pet let je bil obrambni minister in kar osem na čelu ministrstva za notranje zadeve, Obrambni minister je bi! tudi v času, ki ga obravnava njegov dnevnik in v katerem je leta 1953 prišlo do "rožljanja ž orožjem" ob jugoslovansko-italijanski meji. ln prav ta dogodek označuje objavljene Tavianijeve zapiske, ki zajemajo dobo od njegovega imenovanja za obrambenga ministra av- gusta 1953 do povratka italijanskih čet v Trst novembra 1954. Tržaško vprašanje je torej tista tema, ki označuje zapiske in razmišljanja Tavianija. Vendar se njegovi dnevniški zapiski ne omejujejo na problem Trsta, ampak zadevajo vse takratne pomembnejše politične dogodke, od spodletelega poskusa ustanovitve enotne evropske obrambne ustanove C.E.D. [Con si g! i o europeo d i d i fesa -Evropski obrambni svet) in s tem povezanega problema ponovne oborožitve Zahodne Nemčije, do afere Mon-tesl, ki je pomenila konec vzpona obetavnega demo-krščanskega politika Piccionija, vse do smrti De Gaspe-rija, ko je KD, kot pravi Taviani, "izgubila svojega očeta". V kratkem uvodu nam avtor prikaže svoj pogled na razvoj tržaškega vprašanja od zadnjih let druge svetovne vojne do leta 1953. V njegovem tolmačenju je za Italijo in njeno javno mnenje Trst imel predvsem sentimentalni pomen, saj je okoli pol milijona Italijanov padlo v prvi svetovni vojni prav za priključitev Trsta (in Trenta)Italiji kot dopolnitvi Risorgimenta. Prav zaradi tega je imel Trst pomembo mesto v italijanski notranji politiki, saj bi za Tavianija pomenil eventuelni diplomatski neuspeh glede tržaškega vprašanja veliko nevarnost za stabilnost italijanske demokracije oziroma za prevladujočo vlogo KD in njenih zaveznikov. V svojem uvodu pa nam Ta-: viani postreže s spodrsljajem, ki ga lahko tolmačimo le na dva načina: ali gre za nepoznavanje zgodovinskih dejstev ali pa za njihovo izkrivljanje v prid dokazovanja pravičnosti svojih tez. Avtor namreč piše, da je Tito 9, 5. 1945 izkoristil zmešnjavo,: ki je nastala ob: predaji nemških čet, in prek "infiltriranih slovanskihpartizanov" (paitigiani slavi infiltrati) v Trstu uspel oklicati "federalno narodno vlado Slovenije" (govemo federale na z iona le del ¡a Slovenia} ter poslal v mesto svoje oborožene enote;Ne glede na vzroke teh neresnic je njihov učinek le eden: italijanski javnosti sporoča, da so bili "slovanski partizani" tujek v italijanskem Trstu,: ki so hoteli s spretnim izrabljanjem položaja mesto nasilno anektiratk:: : Misel, na kateri je temeljilo Tavianijevo politično: delovanje glede tržaškega vprašanja, je bila ta o nevarnosti kratkoročnega "poslovanjenja" (slavižzazione) oziroma "balkanizacije" (balcanizzazione) Trsta v primeru, da bi ostal še dalje pod Zavezniško vojaško upravo. V tej svoji skorajšnji obsedenosti z nevarnostjo "poslovenjenja" Trsta pa Taviani pozablja, da so bila: dejstva povsem nasprotna. Uradniški kader upravnega aparata Zavezniške vojaške uprave, ki je npr. dejansko odločal o podeljevanju domicila, je bi! v rokah pro-italijanske strani, saj so ga sestavljali skoraj izključno italijanski uradniki, in to v mnogih primerih taki, ki so na ta mesta prišli za časa fašizma. Od leta 1952 pa je bila Italija tudi uradno soudeležena pri upravljanju Cone A. Prottalijanska stran je vse to izkoristila za t. i. "nacio-: na I no bonifikacijo" Cone A, ki so jo izvajali predvsem (a ne samo) z načrtnim naseljevanjem istrskih beguncev in je doživela kakovostni skok prav v letih 1952/53, ko so pričeli graditi prva dokončna begunska naselja. ANNALES 14/'98 OCENE iN POROČILA / RECENSION! E REIAZIONI/REVIEVVS AND REPORTS, 195-241 V Tavianijevem tolmačenju je eden glavnih proble- PRIČEVANJA. Prvo povojno desetletje slovenske mov, ki ga je imela jugoslovanska stran pri sklepanju osnovne šole V Istri (1945-1955). Koper 1997,312 Strani, dogovora, da zagotovi Sloveniji dostop k morju. Avtor se tu še enkrat spozabi, saj pravi, da je Slovenija lahko Zbornik spominov: in pričevanj učiteljev, ki so po- dobila svojo obalo le na ozemlju med Trstom in učevali na slovenskih šolah v Istri,: nam jDredstavlja čas Dragonjo, ki je imelo slovensko zaledje. Pozablja pa na po drugi svetovni vojni,;; ko so na tem delu slovenskega območje slovenske zgodovinske naselitve ob morju, na ozemlja še vedno razpravljali tudi o tem, kateri državi obalo severozahodno od Trsta - od Barkovelj in Proseka bo pripadalo, bilo je ločene) od matične Slovenije in z do Devina. Ko omenja to območje, je to vedno kot dcmarkacijsko črto razdeljeno v dve coni, najprej v koridor, ki naj povezuje Trst s Furlanijo in Italijo. Nikjer Cono A in Cono B Julijske krajine (1945-1947) in nato v pa ne omenja, da je bil ta 'koridor" naseljen pretežno s Cono A In Cono B Svobodnega tržaškega ozemlja Slovenci ter da je bilo to ozemlje, na katerem je (1947-1954). Skozi pričevanja učiteljev, ki so službovali italijanska stran že pred Londonskim memorandumom na osnovnih šolah v prvem desetletju ¡So drugi svetovni najintehzivneje izvajala "nacionalno bonifikacijo", vojni pogledamo v delovni vsakdan ; posameznika in Domnevna nevarnost "poslovanjenja" Trsta je bila skozi njegov; spomin v vsakodnevno življenje istrskih temeljna predpostavka stališča, ki je imelo enega od vasi in njihovih prebivalcev. Skozi zapiše sledimo tudi svojih najuglednejših zagovornikov prav v Tavianiju, da pomen razvoja šolstva, povezanega z usodami učiteljev, je potrebno Trst čimprej privesti pod kontrolo Italije, ki so bili v določenem času postavljeni v novo, ne- tudi za ceno italijanskih ozemeljskih žrtvovanj. To naj poznano okolje, kjer je bilo potrebno zastaviti delo tia bi bilo stališče le dela italijanske vlade in vodstva KD, novo ali nadaljevati iz skromnih osnov partizanskega vendar večine; italijanskih strank: v Trstu, v prvi vrsti šolstva. Mnogim med njirni je bilo to prvo delo, bili So najbolj nepopustljivih branilcev italijanskih pravic nad brez izkušenj, prišli pa so učit slovensko besedo v kraje, Istro, monarhistov in neofašistov. Taviani se je zavedal, ki so bili po dolgih letih italijanskega šolstva zopet da bi bile to dokončne rešitve, čeprav je bil tudi sam deležni izobraževanja v slovenskem jeziku.; : zagovornik take formulacije dogovorov, ki bi dopuščala, Za idejo o pripravi učiteljskega zbornika so se uči- da se javnosti prikažejo kot začasne. Vendar je bil za telji zelo navdušili, kar nam potrjuje tudi lepo število Tavijanija:glavni problem Trst, saj pravi, da se je ita- prispevkov. Zbranih in objavljenih je 53 pričevanj. To lijanska javnost ogrevala za Trst, ne pa za istrska so zapisi o življenju, ki so ga pomagali sooblikovati po mesteca. Avtor ocenjuje "a posteriori" kot pozitivno Za oddaljenih vaseh in zaselkih po Istri, pa se tega naj- čimprejsnjo vrnitev Trsta Italiji tudi "rožljanje z orožjem" večkrat niti zavedali niso. Delo so opravljali dan za leta 1953 (in pošiljanje orožja proitalijanskemu taboru v dnem, reševali najrazličnejše probleme, tako svoje, kot Coni A), saj je bil dokaz odločnosti italijanske vlade v probleme otrok, šole, ter se borili proti kulturni oto- trenutku njene politične oslabitve, ki je jugoslovansko pelosti teh krajev, kjer je fašizem pustil globoke sledi- stran odvrnilo od postavljanja vse večjih zahtev. Prvi vpogled v učiteljevo delo dobimo že v prvem Iz njegovih zapiskov izhaja tudi velika vloga, ki jo je delu knjige, ki ima podnaslov Dokumenti časa. Tu so avtor dnevnika imel pri samem sklepanju: londonskega objavljeni Zapisniki učiteljskih konferenc, poročila o dogovora (ki naj bi se celo rodil v njegovem uradu); V delu, kronike šol/ki so jih sestavljali in napisali učitelji, končni fazi naj bi stopili v igro tudi trenutni dejavniki, in tudi fotografije učnih pripomočkov, ki so jih izdelali kot npr. slaba letina, ki je prizadela; jugoslovansko učitelji za svoje dijake, da so jim približali snov, saj je kmetijistvo, ko naj bi ZDA uporabile pošiljke pomoči za primanjkovalo učnih pripomočkov kar pri vseh pred- omehčanje jugoslovanskih stališč.. metih. Dnevniškim zapiskom je priloženih nekaj doku- Temu sledijo spominski zapisi, ki so različni po mentov. V glavnem gre za dopisovanje med vrhovi obsegu in po vsebini. Medtem ko eni opisujejo posa- italijanske vojske, obveščevalnih služb in Ministrom za mezne dogodke, drugi podajajo pregled celotnega služ- obrambo o stanju na italijansko-jugoslovanski meji ob bovanja. Nekateri med njimi posežejo v prispevkih leta zaostritvi jeseni 1953. Gre v glavnem za ocene moči in nazaj, v čas fašizma, kjer lahko spoznamo usodo pri- razporeditve jugoslovanskih čet in potreb ter priprav- morskega učitelja, ki je zaradi Gentilejeve reforme Ijenosti italijanske vojske. (1924) izgubil delo, dom in moral vse to iskati v Na koncu le še to, da pušča knjiga bralcu vtis, da so Jugoslaviji kot begunec, ali pa je bil prestavljen na novo bili dnevniški zapiski pregledani in izbrani v funkciji delovno mesto daleč ocl doma, v kakšen odročen kraj v njihove današnje uporabnosti. Vsekakor je to pomemb- Italiji. Vidimo, da so potrebe po vzpostavitvi sloven-no pričevanje enega od protagonistov tedanje italijanske skega šolstva potegnile v Slovensko Istro učitelje iz naj-politike, avtor Tavianijevega kalibra pa bi: nam ne- različnejših krajev Slovenije. Mnogi so prvikrat slišali za dvomno o takratnem dogajanju lahko povedal mnogo ime vasi, kamor so bili z dekretom poslani. Ni bilo preveč. Voznih sredstev in največkrat so se peš odpravili v kraj, SandiVolk kamor so bili poslani. Prostori, namenjeni pouku, naj- 233 ANNALES 14/'98 V-;--;:;..::.::-;'.-.-' OCENE IN POROČILA/REC.ENSIONI E RELAZIONI/REVffiWS AND REPORTS, 195-241 večkrat niso bili ne opremljeni/ ne: primerni za solidno V zborniku je nekaj prostora namenjenega tudi delo. Poseben problem sta predstavljali namestitev uči- začetkom srednjega šolstva. Učiteljišče v Kopru je bila telja ter prehrana. Treba ju je bilo najti v Vasi, pri kmetu, "zgodovinska" institucija primorskega šolstva. Tu so se ki je lahko pbhudil posteljo in hrano, iz: prispevka v : potujčevale vse zadnje stoletje na tak ali drugačen način prispevek se ponavljajo podobni opisi prvih začetkov: generacije in generacije slovenskih in hrvaških dijakov, "Šola je bila v leseni baraki, zime smo preživeli z eno kf ob pomanjkanju in bedi istrskega podeželja, niso bili pečjo, stanovala sem v majhni sobi nad hlevom, vaščani zmožni druge poti, katera bi privedla do preskoka v so delili z učitelji, vse in jih sprejeli za svoje." Povsod novo, višjo socialnolestvico, izjeme, ki niso bile tako naletimo: na skupno izhodišče: težavei, revščina, vse- redke, So postali glavni intelektualni nosilci nacionalne splošno pomanjkanje, odrezanost od večjih krajev, na ideje v teh krajih, Prav zato je: natančna predstavitev drugi strani pa velika naklonjenost/do istrskih prebi- koprske vadnice - učiteljišča, kjer so se usposabljali vaicev, ki So nove učitelje sprejeli pod «vojo streho in učitr-ljiščniki, izredno pomembna, delili z njimi vse kar so imeli. Spominskim zapisom sledi zgodovinski pregled ra-Ustvarjali so tako rekoč iz nič, njihovo de!o pa je zvoja slovenskega osnovnega šolstva v Istri 1945-1954, rodilo obilne sadove. Otroci so napredovali; In: mnogi : ki ga je pripravila zgodovinarka Vlasta Beltram. V med njimi nadaljevali šolanje na srednjih in visokih : uvodnem delu je zajet krajši prikaz partizanskega šol-šolah. Rezultati trdega dela so bili kmalu vidni in stva: v Slovenski Istri,: nato pa je predstavljena orga-zadoščenje učiteljev je bilo veliko. Prav iz vsakega pri-; nizacija šolske mreže po vojn i.Za šole so bili odgovorni spevka je mogoče začutiti utrip življenja določenega pristojni krajevni narodnoosvobodilni odbori oziroma kraja. Z opisi dela in življenja vaškega okolja, v katero kraje'vni ljudski odbori s prosvetnimi referenti, ki so moje bil posameznik postavljen, pa je : oživljen prikaz/ raii poskrbeti za osnovne temelje dela. To je pomenilo; vaškega življenja in dogajanja tega področja, ki je po da so morali zagotoviti vsaj prostor: in opremo. Šolske svoje drugačno in ki je bilo dolga leta po vojni zaradi stavbe so bile v vojni poškodovane, marsikje jih ni: bilo "pomembnejših" stvari, kot je naprinier vprašanje raz- in minilo je nekaj let, da so se ti, za kulturo in jezik mejitve, potisnjeno v ozadje. Iz leta v leto so se kazali potrebni Instrumenti : popravili, na, novo . zgradili; in: uspehi trdega dela na prosvetnem polju in od leta 1950 opremili. Tu dobimo še podatke o organiziranju pouka,: dalje že lahko govorimo o boljših razmerah za delo, o bitki za učbenike, o iskanju in formiranju učiteljskega: novih šolah, novih učnih pripomočkih in večjih de- kadra, o njegovefn:izobraževanju in o njegovi viogi na: lovnih uspehih.:: vasi. : Podana:: je tudi, upravna organizacija v . obrav-Delo učiteljev pa ni bilo vezano le na pouk v navanem desetletju, nekaj besed pa je seveda name-razredu. Dopoldan in popoldan so poučevali v kom- njenih otroškim vrtcem in njihovi oživitvi. Na koncu sta biniranih razredih, zvečer organizirali kulturno življenje dodana seznam osnovnošolskih učiteljev, ki so -po-na vasi, bili zborovodje, pevci, režiserji, igralci, vodili učevali v Slovenski Istri med leti 1945-1954 in seznam tečaje branja in pisanja za odrasle in razne: druge ■ vzgojiteljic. izobraževalne tečaje za dekleta in fante na kmetijah ter Čas in dogajanja, ki so zajeti v obravnavanem ob^; sodelovali pri mnogih političnih nalogah, ki jim; jih je dobju, nimajo cezure s predhodnim obdobjem, z ob- nalagala nova oblast. Kako pestra in vsestranska je bila dobjerrt ; fašizma m nacionalizma:; Desetletja nacio- njihova dejavnost, je razvidno iz spominov učitelja iz nalnega obračunavanja s slovenskim človekom je pu- Gradirie, ki je bil član vaške delegacije te vasi in se je še stilo svojo globoko sled v narodovi rasti in razvoju v teh z dvema predstavnikoma vasi Pregara in Črnica odpravil krajih. : Kulturni: genocid, v, katerega je Slovence in iskat pravico v Ljubljano in celo h Kardelju v Beograd.: Hrvate pahnil italijanski fašizem, je bil namreč globalen. Šlo je za to, da so se ljudje odločili, da morajo vasi Po vojni je bilo zato potrebno spet začeti znova. Pri priključiti k Sloveniji. Pot pa je bila žal zaman, saj je osvetlitvi vsega tega dogajanja so zabeleženi spomini politična elita odločila drugače. Iz zapisov o teh nepo- neprecenljive vrednosti. Anonimni narodni junaki so k zabnih dneh je možno razbrati tudi neprijetne epizode, uspehu darovali svoje znanje, svoj čas in svojo zgo- do katerih je prihajalo v tem času, polnem hitrih spre- dovinsko odgovornost. To je bil, kot je v uvodni spremni memb in odločitev. Manj je bilo tega v prvih letih po besedi poudaril pesnik Ciril Zlobec, "najlepši čas", vojni in več, ko so se komunikacije med oddaljenimi Zmogli in pomagali so graditi tisto, kar je v današnjem, kraji izboljšale in je bil tudi nadzor večji. ; : : tako drugačnem, dostikrat ciničnem času skorajda ne- Ko so v prvih povojnih letih obnovili osnovno šol- mogoče razumeti. Verjetno ni daleč od resnice, če sivo, je prišla po letu 1947 na: vrsto tudi predšolska zapišemo, da si vsak želi, da bi njegova dela ne padla v vzgoja. Tudi tu je bilo treba pričeti od začetka, saj na prazen prostor ; pozabe. To se temu zborniku in nje- koprskem podeželju, zaostalem in zapostavljenem, vrt- govim sporočilom ne bo zgodilo. To se ne bo zgodilo cev ni bilo. Pomanjkanje usposobljenih vzgojiteljic "vrt- tudi vsem tistim,; ki so ga pomagali sooblikovati. Pri- naric" so pristojne šolske oblasti: zapolnile : S krajšimi čevanja take vrste so ob poznavanju in uporabi bo- tečaji, ki so jih obiskovale za delo željne tečajnice. gatega arhivskega gradiva prosvetnega odseka Pover- ANNALES 14/98 ocene in poročila / recensioni e rel.azion! / revievvs and reports,-195-241 jeništva pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje za obdobje 1945-1947 in nato oddelka za kulturo in prosveto pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru odlična osnova za pripravo širše monografije o slovenskem šolstvu na Primorskem, ki jo ta dejavnost vsekakor zasluži. BUZETSKI ZBORNIK, 24. knjiga "josip Turčiriovič" d.o.o. Pazin, Katedra Čakavskog sabora Buzet, Narodno sveučiiište "A. Vi vod a" Buzet. Buzet 1997, 326 strani. Šredinbm 1998; g. mogli bi smo reči, redovito, izašao je Buzetski zbornik, knjiga 24. Več petu godinu Buzeština svoj praznik održava na Subotinu, dane kasnog Ijeta, vrijeme kada su :još pred 150 godina u Buzetu organizirani sajmovi, smotre gos-podarskog uspjeha; Na Subotini 1997. godine, o novosti maj problemima grada na sjednici Gradskog viječa u prigodrionr je referatu: govorio gradonačelnik Boris S i roti č, a njegov referat pod naslovom Subotina '97., ■prvi je tekst u knjiži ; Dr.: Ourdiča Cvitanovič napisala je prilog: Dr Rad-milaMatejčič - znanstveni rad na području Istre s posebnim;osvitom na BuzeŠtinu. Ovo je sječanje na znanstvenico koja je svojim: radom pridonijela popularizaciji j sta rs ke kulture i umjetnosti. Radmila Matejčič obližnjem kašteluSovinjaka. Prvo spominjanje Vrha je rodena 1912, g: u Banja Luči gdje je završila gim- nalazimo u Istarskoni razvodu (1275-1344), u kojem se naziju, a na Filozofskom fakultetu u Zagrebu študirala je govori o razgraničenju seoskih i gradskih opčina; U tom povijest umjetnosti i kulturu s klasičnom arheologijom. dokumentu govori se o ponovnom razgraničenju po-Neko vrijeme bila je profesor na Ženskoj gimnaziji u sjeda izrnedu Sovinjaka s Vrhom i BuZeta, a predočeria Zagrebu,; a poslije udajei odlazi u Rijeku: i tu radi; kao je isprava o razgraničenju ovih mjesta iz 1195. g. žriači knjižničarka u Natičnoj biblioteci, a poslije kao kustos u 12. stolječu. Iz srednjovjekovnog i renfesansnog raz-arbeologije i v. d. ravnatelja Narodnog muzeja. Magi- doblja XIII. do XV, st. ostala su graditeljska sv j <'dosti i ra I, i je 1966.: g. na temi Sakralni spomenici baroka u čanstva o pregradivanju i povečanju župne crkve Uzne-Rijeci, a doktorirala 1977, g, na temi "Barok u Istri,:Rijeci senja Marijina i stara kustodia u ovoj crkvi, rad majstora i Hrvatskom primorju". : Bila je član brojnih stručnih Benka iz Sočerge, i glagoljski natpis s godinom 1463 iz društava, 20 godina bila je član uredništva "Dometi", kapele Sv. Antuna Opata srušene i ponovo podignute redakcije "Vinodolski zbornik" i preko 25 godina bila je krajem XIX. stolječa. Iz srednjovjekovnog doba datira i likovni kritičar "Novog lista", Njezina knjiga "Kako čitati prostorna koncepcija samoga rnjesta. grad, Rijeka jučer i danas" dožtvjela je nekoliko izdanja i Koristeči se arhivskim gradivom o Vrhu u Po-kao katekizam za svakodnevnu uporabu ušla je u vijesnom arhivu Pazin i Župnom uredu u Vrhu, rar. domove Riječana. Do sada neobjavljena študija dr. jakov Jelinčič u svom prilogu navodi kako je župa u Radmile Matejčič Granične utvrde i gradovi u Sjevernoj ovom mjestu vrio stara, a spominje se 1231. godina. Istri, opširan je prilog koji obuhvača povijest i razvoj Nataša Draščic', prof. istraživala je govor Vrha i pri-umjetnosti Buzeštihe od prve pojave čovjeka u Istri do kazala fonetska i morfološka obilježja vrhuvskog govo-kulturnog i umjetničkog bogatštva do kraja 18. stolječa: . . ra. . jedno poglavlje "BuzetskOg zbornika" odnosi se na U potrazi za tradicijskim odjevanjem u Vrhu, prilog Vrhuvštinu. je dr. jelke Radaus Ribarič, koja več 50 godina istražuje Gradevinski razvoj Vrha obraduje Katarina HorVat- odjevanje ¡stranki. Njezine zabilješke o ženskoj odječi u Leva j. Počeci prostorne organizacije Vrha kao malog Vrhu 1955: g. nastale sij samo na osnovi prisječanja castelieta sežu u srednjovjekovno razdoblje kada : se dvoje staraca, raedutim; autorica je u muzeju austrijske naselje nalazi u okviru feudalnog posjeda sa sjedištem u narodne umjestnosti u Beču našla jedan komplet na- 24 ' ANNALES 14/' 98 OCENE in poročila / recension! E reiazion! / REVIEWS and REPORTS, 193-241 iodne nošnje "tz Motdvuna",: a za vjerovati je da se ta Istars k i sabor i Buzeština tema je u köjoj Mirjana nošnja ödnosiia na motövünsku okolicu. Boraveči U Ramič, dipl. iur. prikazuje prilike u Istri od 1861. do bečkom muzeju {Österreichische Volkskundemuseum} 1918. g. Istra je u to vrijeme ekonomski zaostala, so-1952. g., Jelka Radaus Ribarič izradila je pötanki opis te cijalno i politički ovisna i nerazvijene nacionalne svi-nošnje pa se udijelovima ovoga prikaza Ošvrče na neke jesti/Hrvatsko pučanstvo u (stri pokoravalo se je s jedne predmete sačuvanoga kompleta. Vodeči čitatelju od strane austrijskoj vlasti koja je preuzela čitavo područje sredine ovoga stolječa ti prošlost, etriologinja dovodi do 'Istre . 1813/ g., a s druge strane unitarističkim teneJen-ženskih nošnji istarskih srednjovjekovnih fresaka i go- cijania talijanskog. nacionalnog pokreta. Upravo je to vori o vrijednostima uronienih u prošlost, a Vrhuvština saznanje o stoljetno potlačenom položaju istarskog teše može ponositi da čuva tako značajan dokument iz žaka rezultiralo začetku i formiranju nacionalne svijesti, istarske tradicijske baštine. a o čemu su najviše doprinijeli svetenici svojim po-Dr. Tomo Vinščak autor je priloga Butiljke u Vrhu. vijesno kulturnim radom. Nastojanja svečenstva na Zbog svog gospodarskog položaja, klime i sastava razvijanju nacionalne svijesti bila ^u: otežana ■ zbog tla, Vrhuvština je poznata po uzgoju vinove lože, pro- nedostatka hrvatske gradanske inteligencije ; i "visökog izvodnji kvalitetnog vina medu kojima je i domači pje- postotka nepismenosti pučanstva Istre. "Veljačkim pa-nušac. Gotovo svaka vinogradarska obitelj priprema pje- tentom" od 26. veijače 1861. g. čitava je monarhija nušac/ odnosno u domačem govoru butilje (butiglie), dobila jedari centralni parlament, odnosno carevinsfco isključivo za domaču upotrebu, posebno za blagdane i vi ječe, a aütonomne pokrajine irriale su: svoje parla-dolazak dragih gostiju. Više se proizvodi bijeli pjenušac mente i izvršne odbore za upravljanje pošiovirha koja su iz istarske malvažije, a manje črni od terana. Osim im bila dodijeljena. Razfozi sporog i rriukotrpnog raz-prirodnilv uvjeta,: potrebno je znati i tajno umječe. i . vijanja narodne svijesti. za hrvatsko pučanstvo bio je postüpak za proizvodnju. Opisujuči proizvodnju pje- sastav članova Istarskog sabora. hušca, pišac izdvaja dvije obitelji Grbac i bilježi njihove O radu Mjesne opčine Buzet (1887-1918) sačuvane opise za dobivanje butilja. Za sada butilje proizvode sü dvije knjige zapisnika, jedna o radu opdrcskog za- entuzijasti bez neke novčane dobiti, a istarski pjenušac stupstva clo 1911. g., a druga od 1912. do 1916. g. O rhogao bi spadati u turističku pohudu središnjeg dijela ovom drugom razdoblju prilog je pripremlo Božo Ja- fstre. Umiječe pravljenja pjenušca u Vrhu spada u kovljevič. isti je pisac napisao i člahak Stari buzetski tradičijsku kulturnu baštiriu ovoga dijela ¡stre, a dr. obrti, a u povodu 25. obljetnice djelovanja Udruženja Vinščak kaže da je zalosno da se o ovoj tradicijskoj obrtnika Buzet piSu Igor Božič i Kiaudio Marinac. pučkoj proizvodnji pjenušca u Vrhu zna više u Italiji, Mr. Zdenko Balog obraduje "Neke aspekte. arhi- Austriji ifi Njemačkoj nego u kontinentalno) Hrvatskoj. tekture u srednjoj Istri", a Dražen Vlahov daje prikaz O biski, poznatom i popularnom žestokom piču, jedne glagoljske ¡sprave ü Hürnu, piše mr. Lidija Zrnič. Pjevanje i sviranje u Kotlima, pod naslovom pjesme Piče se priprema od lišča imele natopljene u rakiju, "Ki če moju travu kosit", obradio je Emil Zonta. Sta- medutim postupaka za pripremanje biske ima mhgo, ali riovnici ovoga danaS napuštenoga sela: zaslužili su svoje se recepti taje, a prvi koji je bisku pravio: bio je na- mjesto u kulturi Jsti-e. :: däleko poznat travar, humski župnik Jože Vidan (Trst, Dr. Tanja Perič PoSonijo piše "O rukopisnoj zbirci Opčine 30. V. 1904 - Pazin 11. 1. 1983). Autorica je usmenth pjesarria s Buzeštine" Ölinka Delorka koji je opisala imelu spominjuči da je primjena imele u me- 1960. g, objaviofžbirku Antologija usmenih pjesama: dicini vrlo stara, Raste obično na stablu bjelogorice pri Istarske narodne pjesme.; Knjiga ima 144 pjesme vrhu grane. U stručnoj literaturi navodi se da imela liječi prikupljene od 1952, do 1957. g. Delorko potvrduje da mnoge bolesti, od padavice, raznih unutarnjih krvar- je usmeno pjesništvo na ti u Istre još uvijek bilo Živo, enja, povišenog krvnog tlaka, vrtoglavice i još niz drugih cesto u promjenjenom obliku. Pretežno je riječ o lirskim bolesti. Za neke se bolesti preporuča pripremanje čaja pjesmama, baladama i romansama. Večinu čine Iju- od ove biljke. Danas u alternativno) medicini imela za- bavne pjesme, a u manjem se broju javljaju običajne, uzima visoko mjesto. Od pamtivjeka ova je biljka bila posebno svadbene. Delorkova rukopisna zbirka sadrži predmet praznovjernog obožavanja u Evropi. Navodi se 88 zapisanih pjesama koje su pripremljene za ovaj gledanje na imelu u Galiji, gdje druidi, kako su se zbornik. nazivali vračevi, nisu smatrali ništa svetim kao imelu i Kapelice buzetske kotline popisao je i slikao danas drvo na kojem je rasla, ali samo ako je to drvo hrast. pokojni dugogodišnji s uradnik "Buzetskog zbornika" Staro latinsko mišljenje da imela gasi vatru dijele i Vladimir Finderle, a nedoVršeni rukopis i slike za tisak švedski seljaci koji su vješaSi kitice hrastove imeie o pripremio je sin autora Ante Finderle. tavanice svojih soba kao zaštifu od zla uopče, a požara O prezimenima i nadimcima u Sv. Martinu prije pola posebno. Vjerovalo še da je imela i provodnica rhunje, a stolječa piše Ivan Draščid - Belimate, U ovom največem najdragocjenije od svih svojstava je to Sto ona pruža selu Buzeštine, gotovo da nije bilo čovjeka koji nije sigurnu zaštitu od svih vračbina. imao nadimak, a nastale primjene u pola stolječa po- 236 ANNALES 14/*98 ocene in poročila/REŒN S ioni £ relazioni / REVIEWS and reports, 135-241 kazuju da su nadimci brajem prepolovljeni i da su neki nestali i zaboravljeni. U iiteralnim priiozima tiskana su dva prozna rada Fedora Putinje i ive Belenoviča, a pjesme za ovaj zbornik napisali su Miroslav Sinčič, Daniele Sirotic i Snježana Markežič. Pred dvije godine objavljena je knjiga Božo Jakov-Ijevič, Biografski leksikon Buzeštine i opčine Lanišče. U knjiži je opširnije ili sažeiije obradeno 65 ličnosti zaslužnih za ova područja. Šest autova napisalo je u ovoj knjiži Zbornika jedanaest novih biografija pa če se tako pri kupi jati i objavljivati životopisi za novo nadopunjeno izdanje leksikona. Životopise su pripremili:: ANTE FINDERLE; (Vladimir Finderle}, BOŽO JAKOVLJEVlC (josip Kraljic, Sergio Nežič, Boris Sirotic i Josipa Tomac), BOJAN PAVLETiČ (Gvido Poley), Prof. dr. VLADIMIR UREMOV1Č (Viktor Finderle), dr. PFTAR STRČ1Č (Dra-govan Šepid) i IVAN VIVODA (Petar Drasčic, Ivan Vi-voda i jeiišava Vivocla). ■ U rubrici Prikazi, Vesna Katarinčič Škrlj, predsjed-nica Opčinskog suda u Buzetu, prikazala je rad Medu-narodnog sastanka u Švičarskoj (Neuchatel 8.-10. rujna 1997} ha temu Udruge sudaca: Uloga i status. Autorica je, kao jedina predstavnica Hrvatske, prisustvovala raclu snomonuse sjednice. Saša Nikolič piše O umjetničkim djelima iz fundusa Zavičajhog muzeja u Buzetu, a urednik "Buzetskog zbornika" prikazao je Zbornik opcine Lupoglav '97, objavljen sredinom 1997. g: Knjiga sadrži referate o opčini Lupoglav pripremljehe za tri okrugla stola, kao i drage priloge. Zbornik obuhvača tematske cjeline: povijest, govor, etnografiju, pjesme i nekoliko biografija ljudi iz prošlosti kraja. Spomenimo : da su feudu Lupoglava krajem XVI. stoljeca pripadala i neka šelišta na području gospoštija Postojna, Podgrad i Švarccnck. Povijesno društvo za južno primorje i znanstveno istraživačko središfe Slovenije u Kopru nastavljaju s publiciranjem več. 10. i 11. knjige Annalesa u kojima znanstvenici i siručnjaci na vrlo zanimljiv način ob-javljuju bogatstvo . društveno. , povijesnih i. prirodo-znanstvenih pojava na ovom malom slovenskom gra-ničnom prostoru, Prednost graničnog područja urednici i izdavači iskoristtli su širenjem kruga suradnika, ne samo iz susjednih, več i nekih dalekih zemalja, posebno kada se radi o prirodoznanstvenim priiozima. U poglavlju o športu napisana je biografija 1997. g. preminuiog Sergia Neziča, legende buzetskog rukometa. Nežič je neprekidno igrao rukomet 20 godina, a to je najduži igrački staž jednog buzetskog sportaša koji je bio i trener i sudac. U dva mandata ovaj uzor rukometaš i sportaš bio je predsjednik Rukometnog kluba, član predsjedništva rukometnog saveza U mag i predsjednik zbora sudaca toga saveza. U vrijeme njegovog ruko-vodenja klubom u Buzet dolazi igrati prvak bivše države i prvak Europe bjelovarski Partizan, a od ženskih ekipa Lokomotiva iz Zagreba, prvak: tadašnje države, a od reprezentacija u Buzetu je igrala reprezentacija Italije. Čedomir Žulič prikazuje bužetsko bočanje u 1997. godini. U Bocarskom centru Bužet registrirano je deset klubova. Tijekom godine organizirana su nStjecanja na n i vou boča rskog centra Buzet. Ta kmičenj a su počel a več u ožujku mjeseču u seniorskoj konkurenciji s prvenstvom parova, a na bočališta je izašlo ukupno 25 ekipa s 58 igrača. Ovakvu brojridst natjecatelja na pod-mčju grada Buzeia može pružiti samo bočanje. Čedomir Žulič, predsjednik bočarskog: centra, daje pregled takmičenja i uspjebu ligi Grada, II. Županijskoj ligi, I. Županijskoj ligi i III. Hrvatsko) ligi u kojima se natječu buzetski nočari. Za: oVu knjigu Zbornika priloge je napisalo 36 autora. Predgovor je napisala dr. Jelka Radauš Ribarič, etnologinja koja. več pola stolječa istražoje Istru, pa tako i sjevemu iz koje potječe. Naslovnu stranicu izradio je Hari Ivančič, akademski slikar, Jedan od izdavača ove godine je i Institut za povijest umjetnosti iz Zagreba, 'a djelatnik Instituta mr. Davorin Stepinac član je ured-ničkog odbora uz prof. Antuna Heka i glavnog urednika i odgovornog urednika Božu Jakovljeviča. Božo Jakovljevič JADRANSKI ZBORNIK - BIBLIOGRAFIJA (Priloži za povijest Istre, Rijeke, Hrvatskog Primorja i Gorskog Kotara. Društvo za povijest i kulturni razvitak Istre -Pula, Povijesno društvo Rijeka - Rijeka. Pula, Rijeka, 1997, 194 strani. Sedemnaesti svez Jadranskog zbornika isključivo je posvečen bibliografiji prvih 14 svezaka Jadranskih zbornika tiskanih u razdoblju od 1956. do 1991. godine i autorski je rad mr. Darinka Muhiča. Riječ je o onoj vrsti stručno znanstvene djelatnosti koja je neopravdano i poprilično podcjenjena vrsta, a s druge strane neobično koristna: i svrhovita svima onima koji se: bave ili namjeravaju baviti istraživačkoznanstvenom djelat-nošču, Nadam se, da če se i u nas morati brzo mijenjati odnos prema bibliografima i bibliografijama jer su-vremena informatička sredstva i njihovo globalno koristenje stavijaju nas u poziciju, da sami odlučimo, da li čemo biti dio europske i svjelske nauke ili ostati provincija. Zbog svega toga danas se u znanstveno raz-vijenom svijetu poklanja velika pažnja bibliografsko/ djelatnosti, a nema razloga da tu pažnju ne poklanjamo Tekst je s predstavitve,-ki jo je 8. oktobra 1998 organiziralo Znanstveno-raziskovalrio središče Republike Slovenije Koper in Zgodovinsko društvo Rijeka v Pokrajinskem muzeju v ■ Kopru. Predstavitve se je poleg glavnega urednika Jadranskega ■ zbornika,, dr. Mihaela Sobolevskega, udeležil še avtor bibliografije, mag. Darinko Munic.■ . 237 ANNALES 14/98 OCENE iN POROČILA/«ECfNSiONI£RElAZION)/R£VIEWS ANO REPORTS. 195-241 i mi, jer u tom pogledu Hrvati i maju višestoljetnu Najprije treba istači, da joj prethodi sjajni uvodni tekst tradiciju. Samo da vas podsjetim, opcenitd govoreči, mr. Darinka Muniča (str. 9-36). S pravom je utvrdio, da bibliografije mogu biti različite vrste: tekuče, retro- se ova bibliografija Jadranskog zbornika može svrstati u spektivne ili historijske, opče, nacionalne, lokalne, specijalne bibliografije, a s obzirom na namjene u opče osobne, popisne, analitičke, referativne, kritičke, selek- bibliografije, jer su se sadržaji jadranskog zbornika od tivne, iscrpne, abecedne, predmetne i kronološke itd. povijesti i arheologije proširili na mnoge srodne disci-Današnja teorija bibliografije nastoji stvoriti {edinstvene pline ili manje srodne kao što su povijest umjetnosti, obrazce obrade bibliografskih podataka i riješiti ih usva- književnosti, jezika, prava, crkve, gospodarstva, etno-janjem medunarodnih standarnih bibliografskih: opisa grafije i šl. Prema tome Bibliografija jadranskog zbornika prikladnih za ■ kompjutersku; obradu. Koliko je bib!io- (od broja 1/1956 do broja 14/1991? sadrži 632 grafija danas razvijena stručno znanstvena disciplina go- bibliografske jedinice (od toga 15 ukaznica), a nastala je vore i činjenice da imamo več i brojna izdanja bi- raclom 155-orice autora rasprava/čianaka, izvorne grad-bliografije bibliografija. U teoriji bibliografija, s obzirom: nje,; prijevoda, priloga,ispisa,: komentara, članaka in na njihovo značenje, navode se o njima hvalošpjevni''.': memoriam, diskusija, osvita, prikaza, bilježaka, izvješča epiteti kao npr. da je ona glasni gramofon znanosti, i slično. Vrijednost; Muničeve uvodne rasprave je i uskladištena ljudska misao ili pak kralježnica znanosti, posebno u tome, sto je on rasvijetlio mnoge nepoziiate Namjerno sam htio ukazati na ovc- neke opčenitosti, činjenice ili nedbvoljno poznate iz početnog razdoblja kako bismo stvorili i relaniju sliku o bibliografiji "jad- a djelatnošti - Povijesnog društva Rijeke, posebno u ranskog zbornika", koju danas predstavljamo javnosti i o njegovoj najranijoj fazi. Zatim minucioznom analižom znanju i trudu njenog autora mr. Darinka Muniča, koju rekonstruirao svekoiike napore čeiništva i članstva Poje u nju uložio. Prije svega treba odgovoriti na pitanje, vijesnog društva u pokretanju i pripreriii prvog broja zašto su se izdavači Povijesno društvo Rijeka i Društvo jadranskog zbornika, šagledao stanje izdavalaštva u za povijest i kulturni razvitak Istre u Puli odlučiii na ovoj Rijeci, Istri, Hrvatskom primorju i Gorskom kotaru i na čin? Riječ je o prvoj znanstvenoj pferiodičnoj publikaciji taj način dao potrebne vremenske, društvene i kulturne na hrvatskom jeziku tiskanoj 1956, godine za područje okvire u kojima se je pojavio Jadranski zbornik. S druge Rijeke, Istre i Hrvatsko primorje (od šestog sveska i za strane Jadranski zbornik utjecao je na pokretarije niz Gorski kotar) i koje kontinuirano izlazi i danas, ali i s sličnih edicija u pojedinim manjirri sredinama Istre, različitim vremenskim ^azmacima izmedu pojedinih Hrvatskog prinriorja; i Gorskom kotatu, . što. .je. bilo godišnjaka ili svezaka. S druge strane Jadranski zbornik dragocijeno za prorriisljanje lokalne povijesti pojedinih je bio ono središte oko kojega su se otpočeli okupljati, naselja, gradova i otoka. Nije mi namjera da vas ovom prije sVega povjesničari, ali i znanstvenici drugih struka prigodom opterečujem raznim drugim detaljima o ovoj i znanstvenih disciplina, koji su se več bavili istra- problematiči, več samo potaknem i sugeriram, da doista živanjem svekolike prošlosti navedenih područja iii im vrijedi pročitati ove nadahnute stranice uvod nog teksta, je Jadranski zbornik poslužio da se postupno uvode u IJ nastojanju: da se dalje ukaže na veliku vrijednost svijet znanosti. Zbog toga autor ove bibliografije s pra- ove Bibliografije jadranskog zbornika treba: ovom pri-vom uvida i konstatira, da su se tijekorn izlaženja likdm ukazati i na tematsko sadržajni sklop 14 svezaka Jadranskog zbornika oblikovale i u njemu suradivale tri Jadranskih zbornika; Na njegovim stranicama pisalo se generacije povjesničara i znanstvenika raznih drugih je i piše o najraznovrsnijoj prošlosti Rijeke, Istre,; Hrvat-grana znanosti. Nadalje, jadranski zbornik je orta pe- skog primorja i Gorskog kotara, ali i o povezanošti toga riodična publikacija o kojoj postoje posebne reference u: područja, tj. Zapadne Hrvatske, raznim nitima (po-našim enciklopedijama i leksikonima, a brojni radovi se vijesnim, gospodarskim, kulturo loški m) s ostalim dije-citiraju, ne samo u hrvatsko) negu i u inozemnoj lovima Hrvatske, pojedinih srednjoeuropskih zemalja i znanosti. Sve su to bili dovoijni razlozi, da se objavi posebno s našim prekojadranskim susjedima na Ape-bibliografija prvih 14 godišnjaka ili svezaka jadranskog ninskom poluotoku, zemljama Sredozemlja, pa i poje-zbornika, te da na taj način svi zainteresirani za dinim prekoocenaskim zemljama. Vremenski sklop sa-probleme i pojedine teme ¡maju nadohvat brze i po- držaja Jadranskih zbornika obuhvača brojne teme od uzdane informacije, što se je sve do sada objavilo od prapovijesti pa do vremena neposredno nakon završeika radova u njernu. Jer mnogi pišu i pokušavaju pisati drugoga svjetskog rata. U uvodnom tekstu mr. Darinko članke, študije i knjige o prošlosti Rijeke, Istre, Hrvat- : Munič navedi podrobno sadržajna opredijeljenja u du-skog primorja i Gorskog kotara bez elementamog osvrta gom Vremenskom nizu, te se neču posebno na tome na dotadašnji tretman problema u povijesnoj znanosti,: zadržavati. zanemarujuči ono što je poznata i istraženo, a kada se i Bibliografija prvih 14 svezaka Jadranskog zbornika služe bibliografijom on d a je to više dekorativnog nego struktuirana je tako, da se njen korisnik može vrlolako i fankčibnalnog ziiačaja.. jednoslavr-o obavijestili o onirn činjenicama koje ■ ga: No, vratimo se ipak, na posve konkretne stvari, zanimaju. Ako želi doznati i informirati se o pojedinim vezane za sadržaj Bibliografije Jadranskog zbornika. osobama koje su pisale u jadranskom zborniku i o 238 ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA / RECENSION! £ RELAZtONI / REVIEWS AND REPORTS, 195-241 čemu, ima na raspolaganju abecedni popis autora i dobro. A toga je bilo mnogo u dosadašnjih 14 svezaka naslove njihovih radova s cjelovitom bibliografskom jadranskog zbornika. Pri je svega to je solidnost istra- jedinicom i ujedno prijevod naslova rada na onaj strani živačkih rezultata i značajnih : za razvoj opčenito jezik na kojem je napisan sažetak rada (str. 37-89). hrvatske historiografije. To bogastvo tema i rezultata Zatim siijedi abecedni popis autora i njihovih radova na historijskog istraživanja ne može nitko poreči dosada talijanski, francuski, njemački i engleski jezik, ovisno na tiskanim jadranskim zbomicima, kojem stranom jeziku je tiskan sažetak odgovarajučeg rada. Ovo je od na ročitog značaja, kada je riječ o Mihael Sobolevski stranom korisniku Bibliografije ladrnnskog zbornika. A ko pa k korisnika Bibliografije zanima sadržaj poje-d i nog jadranskog zbornika i podaci iz impresuma mr. Darinko Munič donio je i takve podatke (str. 127-135). \ '.-"Goran Filipi-Barbara Buršič Giudici: ISTRtOTSKI Nadalje, u dvije tabele iznio je niz zanimljivih brojčanih LINGVISTIČKI ATLAS /ATLANTE LINGUISTICO pokazatelja o 14 svezaka Jadranskog zbornika i to ISTRiOTO, Znanstvena udruga MEDITERAN, Knjižnica ponaosob za svaki zbornik (svezak) i ukupiie poka- ATLAS 1, Pula, 1998, 722 strani. ■ ■' zatelje za sve zajedno. Iz ovih tabela je moguče saznati .- broj stranica: pojedinog sveska, broj suradnika, vrsta U Puli je u travnju 1998. godine objavljena knjiga objavljenog rada, na koji strani jezik su prevedeni Gorana Fiiipija i Barbare Buršič Giudici Istriotski ling- sažeci radova, te broj objavljenih, citeža, tabela, slika, :.■ vistički atlas/Atlante lingnisticn isirinto. karata i planova, te drugih priloga. .: . : Čiiatclj se o genezi ove knjige i o drugim pojedi- '.'.■ Pri samom kraju. Bibliografije'objavljeno je', kazalo . ribstima vezanim : uz nju može obavijestiti iz clvaju osobnih i zemijopisnih pojmova,. što pruža korisniku . irištruktiVnih predgovbrnih tekstova, koji :Su, kao i sve kao. upozdrenje,..ako .se želi.' obavijestiti o: pojedinoj drugo u ovoj knjiži, paralelno pisani hrvatskim stan- . osobi .(autom), lokaiitetu, temi ili pojmu, i najzad op- dardnim jezikom i taiiianskim jezičnini standardom. Siiniji sažetak Bibliografije jadranskog zbornika objav- Prvi tekst pod naziVorn '.': Predgovor/Prolusione pot- Ijen je na talijanskom, francuskom, njemačkom i en- pisuje August Kovačeč,: eminentni hrvatski romanist i cSeskom jeziku. akademik HAZU, a drugi su hepoipisani tekst s na- . .. Da je hrvatska znanost dobila ovu Vrijednu Biblio- slovom Uvdd/lntroduzione sročili autori. Iz njih se može grafiju prvih 14 svezaka Jadranskog zbornika zasluga je saznati da je dva knjiga Zaključak prve faze istoimenoga to prije svega :našeg cijenjenog povjesničara mr. pndprojeki.i u projektu Atlas Unguurum Histii.'.e et Darinka Munica, : a tek zatim i. svih onih koji su na Libarniae (Lingvistički atlas Istre i Kvarnera), za koji se odredene načine pomagali da se ova knjiga tiska. predvida da če biti žgotovljen za petnaestak godina, a Njihova imena su navedena u impresumu i ima i h neštoranije njegov istarski dio koji izvode četici istra-podosta, .. ••.:.•:■/■■■'.■'■'■ živača i suradnici Znanstveno udruge Mediteran iz Pule, Knjiga ko j a se ne otvara i ne čita, postaje papir, ja se na čelu s Goranom Filipijem, te četiri istraživača i duboko nadam, da tu Sudbinu neče doživjeti Muničeva suradnici ustanove Scudla Superiore di Lihgue Moderne Bibliografija jadranskog.zbornika, jer ona sadrži du.no per Interpret/ c Traduitori iz TrsSa, na čelu s Francom pamčenje o onome Sto su brojni suradnici učinili u Crevatinijem; Projektom je Lingvistički atlas Istre osim . razdobiju od 35. godinai: (od ;1956c do 1991) na : una-.. bVe khjige predvidena za koju gOdinU i knjiga s drugoga prijedenju povijesnih i drugih -znanosti na področju . podpfdjekta imenom istroromOnjski lingvistički atlas. Zapadne Hrvatske, a uhutar toga i na unaprijedenju Izradbu jezičnoga atlasa Istre prediožio je prije četvrt hrvatske znanosti. Putokaz je svima onima koji su ušli ili stol ječa Pava o Tekavčič, ugledni hrvatski romanist svjet- ulaze u svijet znanosti, a Bibliografija im pruža mnoge skoga glasa, i jedan od najboljih poznavatelja jezične korisne informacije. U znanosti se znanstvenici uspinju situacije u Istri i istarske jezične povijesti, uvidajuči i sa svojim djelima jedan drugome na ramenirna. U upozoravajuči na potrebu razjašnjavanja i razmršavanja poštovanju prema dostignutim rezuitatima u prostosti i mnogobrojnih romansko-siavenskih i slavensko-roman- njihovim kritičkim odnosom moguče je putovati dalje. skih, ali i unutarslavenskih i unutarromanskih jezičnih Na taj način se i povijesna znanost, kao i svaka druga veza na istarskome prostoru. Štoviše, profesor je Te- ponovno potvrduju i imaju smisao daljnjeg opstanka i kavčič tada predložio i načela za ustrojbu terenskoga trajanja. Nadalje, ova Bibliografija pokazuje, da treba upitnika i odabir terenskih punktova te ispitanika za uslrajati na daljnjem opstanku i tiskanju Jadranskog takav atlas. No trebalo je proči još dvadesetak godina da zbornika. Nadamo se da daljnje izlaženje jadranskog se njegova zamisao počne ostvarivati. Čitavo se to zbornika nije ušlo u sušno razdoblje, te da če puljsko vrijeme i trščanski profesor Franco Crevatin nosio tom uredništvo nakon šest godina pripremanja konačno i idejom, pokušavajuči pronači suradnika medu hrvatskim uskoro tiskati pripremljeni svezak 15. i 16. jadranskog lingvistima i dijalektolozima, sve dok se nisu stekli zbornika. Moramo sačuvati ono, sto je dosada bilo uvjefi i susret profesora Crevatinija s višestruko kompe- 239 ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČI!. A/RECENSION) Ë tí Et AZtON ¡ / REVIEWS AND REPORTS, 195-241 tentnirn stručnjakom, profesorom Goranom Filipijem, izumiranju ofaaju predsfavenskih romanskih idioma romanistom po dodipíomskoj izobrazbi i poslijedi- sačuvanih u Istri, te spoznaja o tome da se za desetak plomskim stupnjevima, ali i trojezičnim hrvatsko-slo- godina više neče nači mnogo njihovih potvrda za vensko-talijanskim govornikom, koji osim toga radi kao ovakva istraživanja, ponukala Corana Fiíipija da ne sveučiiišni nastavnik i znanstvenik u Puli, istarskoj čeka zavrSetak istraživanja na projektu pa tek potom kuiturnoj i znanstvenoj metropoli, Taj-je susret dvaju obavi i objavi rezultate istraživanja i sinteze, kako je to znanstvenika nakon višegodišnjih priprema do veo i do inače u ovakvim zamašnim projektirna uobičajeno i izradbe upitnika temeljenog na dosadašnjem pozna- kako je bilo i predvideno, riego da odmah krene u vanju jezične situacije, do odabira terenskih punktova objavljivanje prikupljena materijala o istriotskim i s koji mogu najbolje oslikati složene jezične odnose i njima kontaktnim hrvatskim : (čakavskim) idiomima, te dodire, te su potom, koliko se moglo, Oformijeni odmah zatim i na objavljivanje materijala o istro- istraživački timovii započeta terenska anketiranja, rumunjskim govorima; s apelom u obliku prijedloga Več Su pivi rezultati terenskih istraživanja pokazali govornicimà obaju idioma da u Atlas bilježe one riječi da su oba istraživana romanska idioma natlu Istre danas koje su ispitivačima promakle, da poprave eventualne izložena osobito snažnoj asimilaciji. Stoga se voditelju njihove nesvjesne pogreške; da dodaju riječi koje nisu pulske istraživačke ekipe alarmantno nametnula potreba predvidene u Atlasu a za koje oni misle da su tipične za za sto hitnijim objavljivanjem prikupijene gradé s njihov govor, te da svoje primjëdbe posreduj u istra- pozivom čitateijima da je dopune dok još ima onih koji živačirna na točno odredénu adrešu. Ovaj se refleks, to mogu učiniti. pulskoga voditelja projekta uz presedan o objavi još Jedan je od tih dvaju idioma predslavenski, odnosno gotovo sirove grade može činiti spornim u odnosu na predhrvatski autohtoni izdanak priproste latinštine, koji ustaljenu 2nanstvenoistraživačku praksu, no on je je- su u Istru donijeli rimski koloni naseljeni u doba dino moguče rješenje u situaciji asimilacije ili od- Augusta. Do naših se dana sačuvao u šest urbanih umiranja dvaju ;povijesnih: romanskih idioma koji sredina (početkom ovoga stolječa zabilježen je u više od svjedoče o vertikali višejezičriosti i plurikulturnosti istar- šest mjesta). U znanosti je poznat pod imenom '-'¡stri- skoga prostora, i koji stoga u sebi sadrže poruku i nadu. otski/istroromanski (humbarski, ladinski). Njegovi se go- o takvoj mogučnosti i danas i nadalje, Osim što če ■ vornici danas nacionalno deklariraju kao Talijani, a k grada biti zabilježena u zadnji, gotovo predsmrtni čas: tome su dvojezični jer se uz svoj autohtoni istriotski u istriotskoga idioma (kao što se to pri je ravno sto gociina govornoj komunikaciji siuže i veneto-istarskim (veneto- dogodilo primjerice s veljotskim, koji ..;::-.-.■ i:--1»-.., istriano) koji je jedan od tipova venetskoga, jednoga od neposredno prije smrti njegova pos I jed r. i=-.-. : :-.c-:i]:;..i sjevernih dijalekata talijanskoga jezika. Znatan je dio Tuone Udaina Burbura) ovaj če po: ■/ m..?:,- u s -i govoriteija istriotskoga idioma i trojezičan jer se služi i stoječih govornika, ifi u onih koji pot;.---.-' m. hrvatskim jezikom, standardom i lokalnim dijaiektom. pomoči uobličenju spožnaje i svijes \i"¡-■»i-n Sam istriotski nije bio institucionalno zaštičen ni u važnosti njihovih : izvornih materinski1 i - i I».=- = s— o bivšim državama u koje je Istra bila uključena, niti je to potrebi njihova čuvanja, : njegovanja ' din ¡ danas. Te su činjenice razlogom da autohtoni istriotski ubuduce. Potonjoj mogučnosti au on •■•..«*•* k:'ji-.oii! r!.. idiom gubi svoju izrazitost i da se danas ubrzano ususret, potičuči nadu. : venecijanizira. Knjiga je velika i formatom: u nj< ■. ie ' .i Drugi romanski predslavenski idiom na tlu današnje teksta i ciest praznih stranica predvidi n: •. ,v <" '-..•h-kc Istre je poseban izdanak priproste latinštine kojirn: je btlješke. Tekstovni je dio organiziran od sustavno d\o komuniciralo kontinentalno predslavensko stanOvništvo jezično pisanih dijelova. Na prvih je.1:! -.:m:iI.<. Prvd- sastavljeno od romaniziranih Ilira i romanskih kolona govor/Proiusione akademika HAZU A i ¡k k;>\ ¡. dovedenih iz raznih dijelova Carstva. On u Istri nije Zemljovid/Cartina topográfica Istre sa mi:v "i-n autohton, nego sekundaran, prenesen s Krka vjerojatno prostorom i mjestîma u kojima je istraživar.:i- i.linli -nn. još u 15. stolječu. U znanosti se naziva istrorumunjski ili Popis kratica/Abbreviazioni, te Uvod !::;!■>•"';:•:■.■:■■.! vlaški. Sačuvan je do danas na Čičariji, no u zadnjim se autorskoga dvojca. Ovi su dijelovi pin¡. I neto tucionalno zaštičen te atrofira i : izumire jer se njegovi i osjetiia/Corpo e sensazioni, Opuž.vt ; ::;:scí-''¿imH"'> govornici njime služe samo u sve tanjoj mjesnoj i quantita del percetto, Vrijeme i k.m-;-.(iv/.('<- -i 240 ANNALES 14/'98 OCENE iN POROČILA / RCCEN5IONI E RELAZIONI / REVIEWS AMD REPORTS, 135-241 pribor/Vestiario ed accessori, Hrana i piče/Cibi e promptno ih izdavati. Ta činjenica najprimjerenije bevande, Životinje/Animali, Poljodjelstvo/Agricoltura, pokazuje da se na Pedagoškom fakultetu u Puli stvara Samoniklo bilje/Flora spontanea, Cljive/Funghi, Po- jezgra filološkoga znanstvenega sredista kojemu pred-morstvo/Marineria. Za svako je pitanje, u knjiži stoji lijepa hudučnost. Konačno, ova je knjiga prvi veliki formulirano na hrvatskom jezičnom standardu i na projekt za koji; je senzibil¡tet pokazala i konkretnu talijanskom jezičnom standardu zabilježen odgovor do- iogistiku odvojila istarska sredina, od lokalne samo-biven od istriotsk i h govornika u svih Sest mjesta u uprave do uprave nekoiicine poduzeča. kojima se taj govor još sačuvao: u Rovinju (Rovigno), Balama (Valle), Vodnjariu (Dignano), Galižani (Gal- Iva Lukežič lesano), Fažani {Fasana) i ŠiSanu (Sissano), a ispitani su i istriotski govornici koji danas žive u Puli (Pola) te aulohtoni čakavski govornici u četiri mjesta koja su u neposrednom teritorijainom i povijesnom dodiru s mje-stima s istriotskim govorom: u Svetvičentu (Sanvicenta), Čabruničima (Zabrohi), Valturi (Altura), Ližnjan (Lisi-gnano).:. . Riječ je o komparativnome materijalu koji se može promatrati i dalje proučavati: a) unutar romanistike kao odnos izmedu talijanskoga i inoromanskoga, b) unutar taiijaništike nafazini odnosa unutar talijanske dija-lektologije, c} unutar slavistike, d) u kroatistici na razini : odnosa unutar kroatištičke dijalektologije, osobito čaka-vologije, e:- na razini i u svjeilu teorijo jezičnih dodira. Počasno je mjesto u knjiži s pravom dato terenskim djelatnidma,: bez kojih nikad ni najbolje ""zamišljeni projekt; nema : izgleda: na poledini su nulte stranice knjige ¡spisana imena jedariaestero ispitivača, le imena ■preko stotine ispitancka. U koSofonu su navedeni i ostali sudionici u nastanku knjige: knjiga je tiskana novčanom pomoči Istarske županije, : Grada Pule, Opčine Ližnjan, Opčine Svet-vinčenat, te puiskih agencija Turizam, Cora, Comercio i Maja. Posebna je zahvala u kolofonu upučena članovima i predsjedniku LION'S CLUB PADOVA HOST, koji su jedini iz susjedne Italije prepoznali i podržali ovaj medunarodni projekt .:•'••'.• Može se zaključiti da je knjiga dobitak za znanost, prije svega za romanističku alt i kroatističku te komparativni! fitologiju, alt i za tstarsku povijest i kultu-rologiju, buduči da je materij a I sabran u hjoj i prilog proučavanju kulturne pa i opce povijesti Istre. Odnosno: medu koricama je ove knjige materija! koji višestruko može poslužiti znanosti i budučim istraživačima. Na čast je njezinim autorima i znanosti kojom se bave i unutar koje istražuju. No ona svjedoči i o znanstveno) i logističkoj energiji istarske sredine u ovome trenutku. Naime, knjiga otkriva da na Pedagoškom fakultetu u Puli djeluje kompetentan, angažiran i u svom području sve referentniji i ugledniji znanstvenik, lingvist s ugledom kod najeminentnijih današnjih svjetskih roma nista, koji je kadar ne samo osmisliti i organizirati jedan ovakav višeznačan projekt koji korelira s potrebama specifične istarske sredine, nego i uspostaviti i održavati korespondentne medunarodne znanstvene veze, ; te;'.'.';:. okupiti oko sebe ekipu, voditi je, organizirati i proves!i istraživanje do kraja, pisati znanstvene radove i 241 ANNALES 14/'98 KAZALO K SLIKAM NA OVITKU/INDEX TO PICTURES ON THECOVER SLIKA NA NASLOVNICI: Ribič {Foto: D. Podgomik) FRONT COVER: Fisherman (Photo: D. Podgornik) 1. Piranski mandrač s pogledom na nasprotni 5avudrijški polotok fl oto:!.). Podgornik) Piran harbour with a view of Savudrija peninsula on the opposite side of the bay (Photo: D. Podgornik) 2. Arheološka izkopavanja na Serminu januarja 1997 (Foto: A. Gaspari) Archaeological excavations at Sermin in January 1997 (Photo: A. Gaspari) 3. Prodajalec rib (Statut Trsta iz leta 1350) Fish vendor (Trieste statute from 1350) 4. Istrski kažun {Foto: Touch of Arena turist) ¡stran shepherd's stone hut (Photo: Touch of Arena turist) 5 Piranski mandrač {Foto: D. Podgomik) Piran harbour (Photo: D. Podgornik) 6 Prodajalka slanih rib na zadrski tržnici (Foto: D. Darovec) Woman selling salted fish at Zadar market (Photo: D. Darovec) ANNALES 14/'98 NAVODILA AVTORJEM V izvlečku na kratko opišemo namen, metode dela in rezultate. Navedemo, čemu smo delo opravili ali A. ANNALES: Anali za istrske in mediteranske študije napisali dokument. Na že objavljeno gradivo se skli- - Annalidi Studi istriani e mediterranei - Annals for cujerno fe, če je to glavni motiv dela. Na kratko Isfran and MecUterranean Studies (do 5. številke: Anali opišemo metode in tehnike dela - kolikor je potrebno za Koprskega primerja in bližnjih pokrajin Annali del razumevanje. Nove tehnike opišemo le, kjer se razi i- l. itoraie capodistriano e delle regiohi vicirie - -.'Ahhàls'of kujejo od že znanih. Če v : delu ne opisujemo ekspe- the Koper Littoral and Neighbouring Régions)1 je znân- rimentalnega ali praktičnega délai, opišemo vire infor- stvena in strokovna interdisciplinarna revija humani- macij. Rezultate in zaključke lahko združimo. Kar se da stičnih, družboslovnih in naravoslovnih vsebin v pod- informativno navedemo le, kaj smo ugotovili oziroma naslovu opredeljenega geografskega bbrriočja. ; . odkrili. Povzetek začnemo s stavkom, ki vsebuje glavno spo- 2. Sprejemamo prispevke v slovenskem, italijan- ročilo dela. Stavki naj bodo popolni in ne predolgi, skem,: hrvaškem in angleškem jeziku; Uredništvo ima Pišemo v tretji osebi, le izjemoma uporabimo glagole v pravico prispevke jezikovno lektorirati. neosebni obliki. Uporabljamo pravilni strokovni jezik in se izogibamo slabše znanim kraticam. Ohraniti moramo 3.;Prispevki naj obsegajo riajVeč 24 enostransko tip- osnovno informacijo in poudarke iz glavnega besedila, kanih strani s po 30 vrsticami. Na levi pustite 3 do 4 cm V povzetku ne sme biti ničesar, česar glavno besedilo širok rob. Zaželieno ie iiirli (originalno) slikovno gra- ' ne vsebuje. v'" ■ divo, še posebno pa oddaja prispevka ¡¡a računalniški ■' disketi v programih za PC (osebne) računalnike. : 6, Avtorji so dolžni definirati in pripisati ustrezne ključne besede (pod izvlečkom) članka. Zaželjeni so 4. Naslovna stran iipkopisa naj vsebuje naslov in Judi angleški (ali slovenski) prevodi ključnih besed, podnaslov prispevka, i'me in: priimek avtorja, avtorjeve podnapisov k slikovnemu in tabelarnemu gradivu. Pri-nazive in akademske naslove, ime in naslov inštitucije, poročamo se še za angleški (ali slovenski) prevod kjer je zaposlen, oz. domači naslov vključno s poštno povzetka, sicer bo za to poskrbelo uredništvo. številko. 7. V besedilu se po možnosti držimo naslednjih : Uredništvo razvršča prispevke -'.'vi naslednje kafe- poglavij: ■'V.' g°Hje: : 1' Uvod. izvirna znanstvena dela vsebujejo izvirne rezultate 2. Pregled dosedanjih objav, lastnih raziskav, ki še niso bili objavljeni. Dela pošlje 3. Materiali in metode (Dokazni postopek), uredništvo v recenzijo. Avtor se obvezuje, da prispevka 4. Rezultati. '.■■' ne bo-objavii'drugjë.-::^\'':;'.v::v/0 5. Razprava ali diskusija. Strokovna dela prikazujejo rezultate strokovnih Zaključek (Sklepi), raziskav. Tudi te prispevke uredništvo pošlje v recenzijo 7. Zahvala - če avtor želi. in avtor se obveže, da prispevka ne bo obj?.vil drugje. 8. Priloge •• če jo potrebno. Pregledni članki imajo značaj izvirnih del. To so 9. Literatura (Viri, Bibliografija), natančni in kritični pregledi literature iz posameznih za- 10. Povzetek (Summary). ■'■■"' nimivih strokovnih področij (review article). :. 11. Izvleček. Gradiva imajo.raVno tako značaj izvirnih del. . . . 12. Ključne besede (neobvezno). Poročila vsebujejo krajše znanstvene informacije o zaključenih raziskovanjih ali kratek opis strokovnih in 8. Ločimo vsebinske in bibliografske opombe. Vse- znanstvenih knjig ali srečanj. Taki prispevki ne smejo blnske opombe besedilo še podrobneje razlagajo ali po- presegati 5 strani. jasnjujejo, postavimo jih pod črto. Z bibliografsko Mladinske raziskovalne naloge morajo biti urejene opombo pa mislimo na citat - torej sklicevanje na točno kot strokovna dela. določeni del besedila iz neke druge publikacije (nave- Komentarj/ so namenjeni aktualnostim s strokovnega demo tudi točno stran/ kjer je citat objavljen) ali na področja. Ne smejo presegati 2 strani. publikacijo (članek) kot celoto (točne strani, kjer smo Obvestila so namenjena društvenemu življenju. Ob- besedilo prevzeli, ne navajamo). : segajo 1 stran. Bibliografsko opombo sestavljajo naslednji podatki: Avtor,: leto izida id - le če citiramo točno določeni 5. Prispevek mora vsebovati povzetek in izvleček. del besedila- tudi navedba strani. Izvleček je krajši (cca. 10 vrstic) od povzetka (cca. 30 Celotni bibliografski podatki citiranih in uporabljenih vrstic) in v nasprotju s povzetkom tudi ne vsebuje kb- virov so navedeni v poglavju Literaturo (Viri, Biblio- mentarjev in priporočil. grafija). : 24.3 ANNALES 14/'98 Primer citata med besedilom: - Opis prispevka v zaključeni publikaciji - npr. pri- (Grafenauer, 1993, 11). spevka v zborniku: Primer navajanja vira kot celote/ brez citiranja: Avtor (leto izida}: Naslov prispevka. V: Avtor knjige: (Grafenauer, 1993). Naslov knjige. Izdaja. Kraj, Založba, strani od-do. Pri- Popolni podatki o tem viru V poglavju Literatura pa mer: se glasijo: Grafenauer, 13. (1993): Miti o "Istri" in resnica istr- Verginetla/M. (1995): Poraženi zmagovalci. Slovenskega polotoka. V: Acta Histriae I. Koper, Zgodovinsko ska pričevanja o osvobodilnem gibanju na Tržaškem. V: društvo za južno Primorsko, 9-52. Verginella, M. et al.: Ljudje v vojni. Druga svetovna Vojna v Trstu in na Primorskem. Knjižnica Atinales 9. Če citiramo več del istega avtorja iz istega leta, po- Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 13-51. leg priimka in kratice imena napišemo še črke po abecednem vrstnem redu, tako da se viri med seboj -Opis članka v reviji: razlikujejo. Primer: Avtor (leto izida): Naslov članka. Naslov reVije, šte- (Grafenauer, 1993a); (Grafenauer, 1993b). Vilka. Kraj, Založba, strani od-do. Primer: Bibliografska opomba je lahko tudi del vsebinske Gombač, B. (1996): Osvoboditev Trsta maja 1945. opombe in jo zapisujemo na enak način. Armales 8/'96. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Pri- Posamezna dela ali navedbe virov v isti opombi morsko - Znanstveno-raziskovalno središče Republike ločimo s podpičjem. Primer: Slovenije Koper, 141-150. . . (Gombač, 1996; Grafenauer, 1993b). Članki so razvrščeni po abecednem redu priimkov 9. Pri citiranju arhivskih virov navedemo najprej ar- avtorjev ter po letu izdaje, v primeru da gre za več hiv, nato ime fonda aii zbirke in signaturo. V članku citatov istega-istih avtorjev. navajamo kratico arhivskega vira v oklepaju med besedilom. Kratico pa razložimo v poglavju o virih na koncu 11. Tiskarski znaki za poudarke naj bodo: prispevka. podčrtano za polkrepko, valovito podčrtano za ležeče. Primer navajanja arhivskega vira v oklepaju med Računalniški zapis naj vključuje ustrezne oznake za besedilom: (PAK. RAG, 1) bold in italics. Primer navajanja arhivskega vira v poglavju o virih: 12. Kratice v besedilu moramo razrešiti v oklepaju, PAK. RAG - Pokrajinski arhiv Koper, Rodbinski arhiv ko se prvič pojavijo. Članku iahko dodamo tudi seznam Gravisi, a. e. (arhivska enota) 1. uporabljenih kratic. Podobno poskušamo ravnati pri uporabi časopisnih 13. Pri ocenah publikacij navedemo v naslovu pri- virov. spevka avtorja publikacije, naslov, kraj, založbo, leto izida in število strani (oziroma ustrezen opis iz točke 10. Poglavje o literaturi in virih je obvezno. Biblio- 10). grafske podatke navajamo takole: ... - Opis zaključene publikacije kot celote - knjige: 14. Prvi odtis prispevkov uredništvo pošlje avtorjem Avtor (leto izida): Naslov. Zbirka. Kraj, Založba. v korekturo. Avtorji so dolžni popravljeno gradivo vrniti Npr.: v treh (3) dneh. Besedilo popravljamo s korektumimi Verginella, M., Volk, A., Colja, K. (1995): Ljudje v znamenji, ki jih najdemo na koncu Slovenskega pra- vojni. Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem. vopisa (1962), Ljubljana, ali v: Slovenski pravopis 1. Knjižnica Annales 9. Koper, Zgodovinsko društvo za Pravila (1990). Ljubljana, SAZU-DZS, 13-14. južno Primorsko. Širjenje obsega besedila ob korekturah ni dovoljeno. V zgornjem primeru, kjer je 'avtorjev več kot dva, je Druge korekture opravi uredništvo, korekten tudi citat: ..■■... (Verginella et al., 1995) 15. Uredništvo prost avtorje, naj navodila vedno upoštevajo. Ob vseh nejasnostih je uredništvo na voljo Če navajamo določeni del iz zaključene publikacije, za vsa pojasnila, zgornjemu opisu dodamo še številke strani, od koder smo navedbo prevzeli. UREDNIŠTVO 244 ANNALES 14/'98 fNSTRUCTIONS TO AUTHORS 1. ANN ALES: Annals for I stran and Mediterranean Studies - Anali za istrske in mediteranske študije {up to No. 5: Annals of the Koper Littoral and Neighbouring Regions - Anali Koprskega prlmorja in bližnjih pokrajin} is a scientific and research interdisciplinary review covering the humanities, sociology and natural science in the area as stated in the review's subtitle. : 2. Articles (papers) Written in Slovene, Italian, Croatian and English ianguages will be accepted. The Editorial Board reserves the right to have them linguistically revised: and corrected. 3. Articles should be written on max. 24 pages with: double spacing and on one side of the sheet only. On the left side of each page, a 3-4 cm wide margin is to be left. Original photographs, drawings: and tables are welcomed, as well as diskettes containing the texts, together with reference to the programme used. / 4. Title page of typescript is to include title and subtitle of the article (paper), author's name, any ^academic) titles and name of institution by which employed orper-sortal address,-::;.; :'. Articles are arranged in the following eight categories:..- Original scientific works containing not yet published results of the author's own research. Such Works will be reviewed by scientists chosen by the Editorial Board. Authors oblige themselves not to offer their material to any other journal or magazine. Research woffa presenting results obtained through research. They too will be reviewed, and authors oblige themselves not to publish them elsewhere. Review articles bearing the character of original works. These are critical and detailed reviews of literature from various interesting fields of research. Materials and sources also bearing the character of . original works. Reports include short scientific information on integral research work or a short description of scientific or specialist books or meetings of experts. Such articles are not to exceed 5 pages. Youth research compositions are to be presented in the same was as research works. Explanatory comments include topical issues from various fields of research and are not to exceed 2 pages. Notices include news from various associations and should not exceed 1 page. 5. Articles should include both summary and abstract. Abstract is the shorter of the two (with up to 10 lines) and does not include, in contrast to summary (with up to 30 lines), explanatory comments and recommendations. Abstract is to contain a short description of the pur- pose and methods of the work and its results. Author should also state why the work has been carried out and why a document has been written about it. References to the already published material are made only if this is the main purpose of the work. Methods: if necessary, work methods and techniques are to be briefly described (new techniques are to be stated only if differing from the already known ones). If no experimental or practical work is described, sources of information are to be given. Results and conclusions may be incorporated. Findings are to be presented as briefly as possible. ; At the beginning of summary the essential points of the carried out work are to be presented. Sentences should be concise and not too long. The text is to be written in the third person; verbs may be used in impersonal form only exceptionally. The not so well known abbreviations are to be avoided. Summary is to retain the basic information from the main part of the text, and should not contain anything that does not appear in the main text itself. 6. Authors are obliged to define and state key words (below abstract) in their articles. English (or Slovene) translation of key words, texts accompanying figures and tables are welcomed, as well as English (or Slovene) translation of abstracts; if this is not convenient, the Board of Editors will provide for it. 7. Texts should include, if at all possible, the following chapters: 1 . Introduction 2. Works published to date 3. Material and methods 4. Results 5. Discussion 6. Conclusions \ 7. Acknowledgements (if desired by author) 8. Supplements (if necessary) 9. References (Sources, Bibliography) 10: Summary .- . ..■■■ 11.: Abstract 12. Keywords 8. Two kinds of notes are distinguished: those regarding the contents of the text, and those referring to bibliography. The first elucidate the text in even greater detail and are to appear at the bottom of the page (under line). Bibliographical notes, which are to appear in brackets in the text itself, deal with quotations and refer to a precisely stipulated part of the text from some other publication (the page on which quotation appears is to be therefore stated as well) or to a publication (article) as a whole (in this case no page from which the text has been taken is to be stated). Bibliographical notes are made up of the following details: Author, year of its publication, and page (but only if a 245 ANNALES 14/'98 precisely stipulated part of the text'is quoted). The entire bibliographical data of the quoted and used sources are to be stated under References (Sources, Bibliography). ;." : Example of quotation referring to a precisely stipulated part of the text: (Sommervilie, 1995,11).: Example of source quotation as a whole, with no citation: (Sommerville, 1995). The entire data of this source are to be slated in the references and sources chapter as follows: Sommerville, M. R. (1995): Sex arid Subjection. Attitudes to Women in Early-Modern Society. London-New York-Sydney-Auckland, Arnold. If a number of works by the same author from the same year are quoted, letters in alphabetical order are to be stated apart from the author's surname and abbreviation of his first name, in order that the sources are clearly divided between each other. Example: : : (Sommerville, 1986a); (Sommerville, 1986b). ; . Bibliographical note can also be a part of the note referring to the contents and is to be written in the same way, i.e. in brackets within the note referring to the contents.'':''';'' Separate works or source quotations under the same note are to be separated with semicolon. Example: (Somrnervilie, 1986b; Caunce, ]994). 9. When quoting archive sources, the archive is to be stated first, then the name of the fund or collection and shelfmark. The abbrevation of archive source is to be stated in brackets in the text of the article. The abbrevation is to be explained in the references chapter at the end of the article. Example of citing archive source in brackets in the text itself: (ASV. CSM, 240). Example of citing archive source in the reference chapter: ASV. CSM - Archivio di Stato di Venezia. Cinque Savi alia Mercarizia, fasc. 240. Review sources are to be stated in the same way. 10. The references and sources chapter is compulsory. Bibliographical data are to be stated as follows: - Description of integral publication: Author (year when published): Title. Volume - Collection. Place of publication, published by. Example: Caunce, S. (1994): Oral History and the Local Historian. Approaches to local history. London and New York, Longman, if there are more than two authors,The work can be also cited as: ¡Matthews et a!., 1990, 35). ; If a specific part from an integral publication is quoted, the page numbers from which the quotation has been taken are to be added to the above description. .';■'..;.:-■ Description of the article (paper) in integral publication - e.g. text in a collection of scientific papers: Author (year of its publication): Title of the paper. In: Author of the book: Title of the book. Volume - Collection. Place of pubficatidn,published by, pages from - to. ■Example:':... Matthews, R.> Anderson, D.,Chert, R, S., Webb, T. (1990): Global Climate and the Origins of Agriculture, in: Newman, L,F. (ed.): Hunger in History. Food Shortage, Poverty, and Deprivation. Oxford-Cambridge, ; Blackwel I/27-55 ;'■■■': - "Description of article in certain review: Author (year bf.its publication): Title of.article: Name of review, its number. Place of publication, published by, pages ' from -to. .■.;■■"' .'.'. Example: Sluga, G. (1996): Identity arid Revolution: The History of the "Forty Days" of May 1945. Ann a les 8/'9 6. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Zri an st-verio-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, 125-140. If the same author(s) is (are) cited a number of times, the articles are to appear in alphabetical order of the authors' surnames and year of publication. ■ 11. Printer's marks for accentuations are to be as follows: underlined for semi-bold, undulatory line for italics.: ■ Computer notation is to include suitable marks for bold and italics. -:.'.■;':".■:' 12. Abbreviations in the texts are to be explained in brackets when appearing for the first time. A list of used abbreviations can be added to the article. ■ .■ 13. When assessing a publication, its author, title, place, publishing house, year of publication and page numbers (or appropriate description from item 10) are to be stated in the title of the article. 14. First copies of printed articles will be sent to authors for proof-reading. Authors are obliged to return them in three (3) days. No new sentences are allowed to be added during proof-reading. The second (printing) proofs will be read by the Editorial Board. 15. Authors are kindly requested to consider these instructions at all. times. In. case of any indistinctness, please do not hesitate to contact the review's Editorial Board...'.: EDITORIAL BOARD 246 ANNALES 14/98 : UDC639.22/.23(262.3 PiraHski "zalivj(09'i)"5/19";: y Darja MIHELiÈ, istituto storico Milko Kos, SI-1000 Ljubljâria,'■'■'■■ :.:'v' Novi !rg 4 Golfo di Pirano: la tradizione della pesca e i relatrvi diriUi Annales: Annali di Studi istriáni e med i Serra ne ¡,-14, 1998/pp. 7-18 Lo studio esamina lo sviluppo e la tradizione della-pesca,-e" dei relatîvi diritti, a Pirano dai priml document! scrïiti dei VI secolo,sino ai gtorni nostri.; Lungb la .'cosía' occidentale ; ciêH'Istf i'n, i ; comuni -si assicurarono gradatamente il dirîtïo. a M ' (.¡s t! fr Utto íli grari parie deliè acque costiere, sopraLtutto - a :'pa*tire-dalla-meOr'.'del : XiIi. secólo, quando nel l'Istna occidentale e-méridionale's''andóaffermartdü,'fino alla, fine .'del :XVIIl 'secoío," il' potere délia;-repubi:>iicà.'cii-.Venezia. Questa . in ogni-caso' non-interferí -direttamenté-nella'.'propriëtà- e nello/sfruttament©-'.délie:■ acque'--délie- cil-là -.coslierey.-Le - guerre naj» leo niche e l'occupazione tráncese'portarono alcurte nbvità (di breve-dura!a):nel settore,- ma dopo Ia parten^a- dér-francesi -furoTO restaurad la-situazione:antec«le¡ite'e-i veccBi:clirîtU (comunali - e' fondíari}.-.'. sulla,-; pesca:-;-.- Dopo ■ ■ la''.c'aduta' -.'.■délia'.'-', monarchiá austro un garica ; I'Istria: occidentale.ehlró.a-far'parte ^dl1 Italia:' La" pesca i'on;¡m;ó ¡«1 essore '.i: cn::ipo:c-nz.i dei ccm:ni. Le competen'zè' légate'allá pesca.-'riel Golfo di Píranb-dó'pb' la-seconda' guerra mondiale sobo nscontrabiíi inieggi é'decreti/pubbNcatí. dalla-gazzeita ufficiáiejugoslava. e;dá quefla llovería.■■■ Da-;essi:si :puô costa tare che dopo il 1954 fula Repubblicadí Slovenia-ad-assumere [a. giurtsdiziorie- sui-'setiore, demandando-la-sua - applicazione al comunedi Pirano:; - .-v; , - . UDC 639.22/.2 3(262.3 Tržaški ralivH091) ■ ■ Bruno VOl Pi LISfAK, IT-34T34 Trieste, Via Commerciale, 178/1 La pesca s love na nel Colfo di Trieste - la pesca del tonno Annaies: Annali di Stuíll istriáni e medíterranei, 14, 1998, pp. 35-48 la H¿erca',.- che: si-basa- su' studi compijii 'negli arcliivi e sulla tradiíione orale tiegli ultimi pescalori sloveni, esamina la milíenaria presertza- -degli .-'sloveni ■ nel ■ Golfo-di. Trieste, relativamente: alio svilijppo deíla loro aStivíta di pesca su( tratto di costa, étnicamente slovena,--fra Trieste e la foce del-Timavo, con particolare rifenmento alia pesca del tonno. L'ampia parte slorica offre. la visione delio sviluppo d'al-feudalesimo, . quando i nobili triestini e ¡ signori'di D u i no.-de teñe va no ,il -privilegio esclusivo, sino alia gradúale affermazione dei pescatori. sloveni, quali protagonisti di questo tipo di pesca, e alla.sua recente decadenza. Nella parte técnica sono descrit.te; le feíi, le imbarcázíoni e if sistema di pesca, único ai mondo viste la particolare situaziorie niarina e orografica. L'opera é completara'dal la descrizione det modo cli dlvisione del pescato e da dati statistici.-..,...,. .., - UDC 811.163.G'373.46:629.12 : .-811.163.&'3?3,46:639,2 Coran FILIPI, Facolta di Pedagogía di Püia, HR-S2100 Pola, Via Medolino 3, Centro di RicercHe Scientifiche della Repubblica di Slovenia, Capodistria, SI-6000 Capodistría, Via Garibaldi 18 Sulla nuova terminología slovena nei settori delta nautíca e della pesca Annaies: Annali di Studi ¡striani e mediterranei, 14, 1998, pp. 49-54 Nel presenté contributo, l'autore affronia ta terminología nautíca e defla pesca delí'lstn'a slovena. Ne presenta un breve tratto storico e la tipología fondameniale. Nella parle finale, l'autore propone !e possíbili moclalitíi per l'esauriente definízione di una nuova terminología in-fingua--slovena relativa alia nautíca e alia pesca, terminología di cui é fortemente sentita la necessiía, visto che quella attuale é in gran parte sorpassata e insoddisfacente. .'■^^■/■■■y/ :;.-UDC 639.2(49~:4/.S Istra)í060.13} ; ' Darko DAROVCC, Cení-« cli Ricefche Sclentiííche della Repubblica di S1 ove n í a,- Ca p ód i stria, SI-6000 Capódistria.-Vsa Caribalcli 18 Lá pesca neli'lsíria nord-occidentale ai tempo della Repubblica bis -zum 20.' Jhcft. • dar. Im westlichen Küstengebiet- Istriens-' erhielten .'die ; Stadtgemeinden schrittweise. , das . - Verfügutigs recht - über ..-'.den.- -. Großteil- -der KüsSengewäss'er-,. Dies hatte auch , nach der • Mitte des 13. jhdts. Geltung,;als West- und Südistrien bis zum Ende des 18. Jhdts. unter die Oberherrschaft Venedigs kämmen, das nicht, unmittelbar in die Eigentums, und Nutzungsrechte cier 'westistrischen Stadtgemeinden über die Küstengewässer eingriff,' Die' Napoleonischen Heere und die - •', französische .-.- Besetzung -: brachten , - hinsichtlich '..: - der Fischereigesetze einige' [kurzdauernde)- Neuerungen,, nach ".'deren Abzug jedoch'wurde der-alte,Zustand wiederhergestellt-und die ¿liten.. Fischereirechte - (der . Städte und .. Grundherren)'.-wieder eingeführt. Nach -/denv Untergang - der - österreichisch-ungarischen Monarchie ; getätigte der westistrische Bereich - unter - italienische Herrschaft. Die Fischerei fiel damit'wieder den Gemeinden zu/ Die. Fischereibefugnisse-nach'dem Zweiten Weltkrieg in.der Bucht von Piran werden-durch-die in den slowenischen und jugoslawischen Amlsblältern veröffentlichten Gesetze und. Verordnungen erheilt. Daraus geht hervor, daß die Republik Slowenien nach 1954 die Fischereibefugnisse für die Bucht von Piran beanspruchte, deren Ausführung aber cíen Gemeinden von Piran überließ. . UDK 811.1 63.¿'373.46:629.12 '...'..... . 811.163.6'373.46:639.2 Coran FILIPI, Pädagogische Fakultat Pü.i. HR-52100 Pula, : Meduh'nska 3, Wissenschaftliches Forschungszentrum der Republik Slowenien ; in Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18 Über eine neue slowenische Meeres- und Fischereiterminologie Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 14,1998, S. 49-54 ........... Der Autor beschäftigt sich im vorliegenden Beilrag mit der Meeresund Fischereiterminologie im slowenischen islrien. Er gibt auch einen kürzeren historischen Überblick und legt die Grundtypologie dar. Im Schlußteil des Beitrages schlägt cler Autor Möglichkeiten zur definiven Erstellung einer neuen slowenischen Meeres- und Fischereifachterminologie vor, nach der großer Bedarf besieh, da sich die atie Terminologie weitgehend als unbefriedigend erwiesen hat. .-...-■;.-. UDK 639.2(497:4/,5 lstra}(060.13) .., , . ■'. Darko DAROVEC, Wissenschaftliches Forschungszehtrum der Republik Slowenien in Köper, SI-6000 Köper, Garibaldijeva 18 - '. Die Fischerei im nordwestlichen Istrien zur Zeit der Republik Venedig Annales:'Annalen für istrische und mediterrane Studien,'! 4,' Í998,-- ■ ■■ S, 19-34 Der Beitrag behandelt ■ anhand der venezianischen"'Gesetzgebung, Bestimmungen in ■ Stadtstatuten, - Steuerverordnungen, ■ konstatierten Maßen und ; Preisen - sowie , ariderer.. historischer-•■ Quellen '. und verfügbarer ■ Literatur ; die Fischerei ' als., eine ■ der wichtigsten Wirtschaftszweige im nördwestlichen istrien.-Sie trug besonders im Bereich von-Pirari'wegen-der günstigen Lage der Fischfanggebiele aber auch der Fähigkeit die, Fangtechniken richtig ■ anzupassen - zu verhältnismäßig hohen Kinküften bei. Man ging nämlich zumindest ab dem. Ende des 15. Jhdts. im offenen Meer auf Fischfang- und damit wenigstens ganze zwei Jahrhunderte früher, ais bisher aus der Literatur bekannt war. in Köper, Izoia und Muggia, hingegen, wurde mit dem Fischfang vor allem der häusliche Bedarf befriedigt. Die Wende in diesem Wirtschaftszweig stellten nämlich die immer stärker dominierenden und auf internationalen Märkten geschätzten in Salz eingelegten Meeresfische dar, all« voran die Sardellen, die im offenen Meer in Hülle und Fülle gefangen wurden und die ■Fortdauer der Produktion sicherstellten. , Mit. den-. größeren Verdiensten- aus' dem'' Fischfang und der Weiterverarbeitung - stiegen . aber ■ auch . die -steuerlichen Verpflichtungen dem.Staat und der Gemeinde gegenüber, ganz besonders ab der Milte des. 17. jhdts., als Rovinj in Istrien als F ¡schere ¡Zentrum Geltung erlangte. Das führte aber auch dazu, daß man sich immer mehr den steuerlichen Verpflichtungen entzog und dem Schmuggel fröhnte, der sich besonders in Richtung Triest, Friaul und einiger Städte an der westlichen Adriaküste entwickelte. UDK 629.121(497,4 ljubljansko barje}"-01" Snježana KARINJA, Meeresmuseum "Sergej Mašera" Piran, SI-6330 PIRAN, Cankarjevo nabrežje 3 Ein genähtes Schiff aus dem laibascher Moor Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 14, 1998,. S. 57-98 Der Seitrag behandelt ein genähtes Schiff, das im jähre 1890 auf dem Besitz von Jo2ef Kozler in cler Nähe von Črna Vas fegunden wurde. Das Nationalmuseum Slowenische Nationalmuseum in Laibach besitzt mehr als 130 getrocknete, deformierte Schiffsteile unterschiedlicher Dimensionen, die noch nicht bestimmt wurden, sowie 21 Eisennagel.tn diesem Beitrag werden die Schiffsteiie beschrieben und bestimmt und ein kurzer Abriß zu Schiffen gegeben, die in dieser Technik zu verschiedenen Zeiten uhd bei verschiedenen Völkern ausgefürth würden. Die Autorin vertritt die Meinung, daß das genähte .■ Schiff aus ■' dermediterranen Schiffbautradition hervorgegangen ist. 248 ANNALES 14/'98 UDC 904(497.4 Sermin) Andrej GASPARI, SI-1000 Ljubljana, Štefanova 15 : Resti tli sfrulture romane in m ura tu ra a Sermino (Comurse Città di Capodistria, Sio ven i a). Rapporta sugfi scavi archeotogici di conscrvazione effettuaii nel gennaio del 1997 Annafes: Annali di Studi istriam eoiecfiterranei,-14,-1998,'.'.'.-pp. 99-106 II : contributo: il lustra V-i ..■ risulÊ^i-'-degliV-scavi':..'archeologid ;¡i conservazione effettuati'a Sermino,: pressoCapodistria, nel- gennaió del 1997, Durante le "ncefcbe'sono' stàti-scoperti resti di sírutture romane; in - muraíura-.e-alcuni : oggetî.i .-'-apparteneriti ' alla■ piccola cultura materi aie-ciel isečolo d.C; Le'teri'azze ed t nutrí, costruiü a secco,- sono i primi' resti - archéo logi ca men te .documentât! e ben conservât), appartenenti ■aü'archtettura-.cíéí periodo aftoimperiaSe nella.zona di Sermino.- Probabil mente si -traita di tracée'di edificí adibili ad Usi-commerciaM; la cui presenza è forse spiegabtle'con la vicihanza del porto. ■ '■ UDC 821.131.1-6:929 Carli-Rtibbi A. ' -' - :.■' .... 821.131.1-6:929 Pasquali A.-' ■ ;'. Maria Pia NiCCOtf, IT-341 29, Trieste, via deila Sorgente 9 The collection of letters from Giarmantonio Pasquali to Agostino CaHo-Rubbi (1770-1782,1787). Friendly correspondence from the second half of the lit"1 century Annates: Annals for istran and Mediterranean Studies, 14, 1998, V pp. 129-140. . . The copy' of the' letters - the original is kept On microfilms in the State Archives of Trieste - written by Ciannantonio Paschal!, son of the Venetian bookseller. and publisher Ciambattisla, to Agostino Carii - Rubbi, son of Cian Rinaldo Carli, later completed by an extensive bibliographic research, 'give us a more detailed insight into the life of the protagonists and .of some persons connected with them, into their mainly book-trading business,; and into their persona! events occurring on the historical background of that years. ;-'■ " - - . ■ UDC 78{450.3 61 =863}"1848/1927" . ■ ■ ■ üi isa ANTÓN], (T-34147 Mùggià :93(J.253"17" Roberto STAREC, University of Trieste, Pedagogical Faculty 1T-34100 Trieste, Via Tigor 22 Provincial Slovene Sstra in archive documents of the 1flll> century Annales: Annals for islran and tMediterranean Studies 14 1998 pp. 179-192 .-;'-. ' ' ' The article presents a'number of documents from the 18,h century Koper diocesan and town records dealing with certain villages of Siovene Istra from the-eihno-anthropological aspect (mainly living conditions, working.-conditions, and various spheres of material culture}.. ANNAIES 14/'98 UDK 39(497.4-¡Stria) :930,253"17". - ; Roberto STAREC, Universität Triest,' Fakultät für Bildimgswissenschaften, IT-3410G Trieste, Via Tigör 22 .-' Die rurale Welt des slowenischen istriens Anhand von Archivmaterial aus dem 18. Jhdt. Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 14,.1998,7 .-' S. 179-192 . ...... . Der Beitrag legt eine Reihe vöri Urkunden des 1 g, jhdts. aus dem Archivder Diözese von Capodistria und dem Gemeindearcfw von Capodistria dar, die sich auf verschiedene Dörfer im slowenischen Istrien beziehen und aucli einige Aspekte von . etnologisch-antropologischen Interesse (vor allem die Lebens- lind .Arbeitsbedingungen und verschiedene Sektoren der materiellen Kultur) betreffen. . UDK 323(497 Kranjska: 497 Pazinska grofija)(093)"15" Daniela JURlC«! CARGO, Archiv der Republik Slowenien, Sä-1000 Ljubljana, Zveldarska 1 ,....-.......... Über die Beziehungen der Krainer Länder zum habsburgischen [sirien Anhand von krainer Quellen aus dem 16. Jbdt. Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 14,1998, S..167-1 78' /--.'"';' Der Beitrag behandelt die Beziehungen der Krainer Landstände zu den im 16. jhdt, an Krain angeschlossenen Gebieten Istriens. Diese Beziehungen zeichnen ■ sich .auf politischem Cebiei durch die Bestrebungen der . Krainer... .Landstände... nach - - einem' - stärkeren Zusammenschluß dr beiden - Länder sowie - der. Einbindung.-des istrischen ... Bereiches ..,, in- -.: :die .. Krainer...'. Verwaltungs- ■ - und Cerichtsinstitutronen aus. Aridereseits aber versuchten die wenigen Adelingen istriens ihre Selbständigkeit Und'ihre Privilegien,'die sie unier- der. Herrschaft „der Grafen von Cörz erhalten . hatten,, zu bewahren. Neben den politischen Interessen verbanden'die beiden Länder aber auch wirtschaftliche Interessen ..-..und Fragen der Verteidigung. Für die Krainer waren aber auch die Interessen des Fiskus von Bedeutung."' . 252 ANNALES 14/'98 Poieg glavnega sponzorja banke Banka Koper d.d. so prispevali še fes emona obala koper d.d. Slovenije >n •^ik.fc .f^ixw«.,.. »iiotrvc crv' primorske ^mtMiiiiBi «fAi^fcl-i fvM ÎASafii. fWVWSSKJEAl §§§uu zavarovalna družba d.d. ZAVOD ZA ODPRTO DRUŽBO - SLOVENIJA OPEN SOCIETY INSTITUTE - SLOVENIA LUKA KOPER 1