♦ List 29. •T i At ■ 1 « . Ä f ti ****** •V*?;' " v! 1 t 4 iti *<* ,32! v i vm • V/'i S \r T; ^ »t i 'c * # Jr L-^ 4 • v»9. t » i iK r* • / v V»«. O/* "L*" * . i k > U< O» i LA i*' * np v i ecaj LX r^n ^jr^ rj^ * ^ip r^p # f » ' V * ^ti" ' x 1 * I ' r|p i | ^ "w " • 1 ' V ' " I 1 ' F * nr» naziranju najde svojo srečo, kaj je to meni mar, to je reč njegove vesti. In če me še to kaj briga in ga so- lz Bratski boj! Gradca, 16. julija. Razmere, kakor vladajo naj za se pridobim, je gotovo, da ga ne smem vražiti. Zakaj, če hočem koga za se pridobiti, tedaj ga pridobim s prijaznostjo, nikdar s sovraštvom! Ta boj kakor vlada na Kranjskem izvira zgolj sedaj na Kranjskem, se v tej napetosti ne dajo dr- iz netalerantnosti, ki pa ni znamenje omike in tudi žati. Škoda, ki jo dežela sama vsled tega boja trpi, je gotovo neizmerna. Saj je znano, kako ravno na ne vere. Ta boj je pa tudi brezsmiseln Kaj se hoče o Kranjskem ljudstvo uboža in se trumoma iz dežele tem doseči? Ali se hoče zabranjevati „tuji duh?" No seli v druge kraje, da si tam poišče kruha. Koliko ravno s tem bojem se še prav širi. Ali se hoče ža- bi bilo tu treba storiti, da se ljudstvu da zaslužek treti vera? Tega dosedaj niti v prosvitljeni Franciji in kruh. Koliko bi bilo treba storiti v šolskem oziru, *iso dosegli in tega tudi da se ustanovijo potrebne meščanske in obrtne šole, ne dosežejo vsaj ne pri ki bi bile neizmerno važne ne samo za Kranjsko, ampak tudi za druge Slovence. tistih, ki se imajo boriti z naravnimi silami. Ali se hoče uprizoriti kak „ kulturkampf" ? Mislimo, da tega # Kolike važnosti bi v Avstriji ne doživimo. Vzemimo, da bi bili sami libe- bila trgovinska akademija, vseučilišče itd. Ni nam treba se ozirati na izvenkranjske Slovence že za ralci voljeni v kranjski deželni zbor, prepričani smo, starem. kakor vse pri kranjsko deželo samo je ta sedajni boj v neizmeren kvar. Stanje izvenkranjskih Slovencev pa Je vsled da bi vkljub temu ostalo drugod. Kaj pa sledi iz tega? Gospoda naj spusti medsebojno mržnjo, ter na podlagi medsebojne tolerance, da se nikdo zaradi osebnega prepričanja ne preganja, tega boja naravnost obupno. Prihaja nam udarec za udarcem in mi se ne moremo braniti, ker so nam &čete sredstva in pota k pomirjenju in združite svoje vsem roke zavezane vsled prepirov na Kranjskem. Ne le, da Slovenci v obrambo svoje narodnosti ne se moremo ničesar več doseči, še to, kar imamo, nam jemlje. Mi imamo upanje sploh še kaj doseči, dokler ostanejo razmere na Kranjskem tako napete in nezdrave. moči v povzdigo in obrambo slovenske narodnosti. Saj je vkljub različnemu osebnemu prepričanju mogoče skupno delovanje vseh Slovencev v narodno-političnem in gospodarskem oziru. Pa vender nima klerikalizem in liberalizem ničesar odločevati. \ Naj se pomisli, da je politično in narodno stanje Nam se dozdeva, da gredo gospoda na Kranj- na pr. na Štajerskem veliko slabše, nego se v obče skem v svojem medsebojnem nasprotju veliko pre- sodi. Ljudstvo ima še vsepovsodi prepričanje, da se daleč. Saj menda ne bo nikdo na Kranjskem tako zamanj branimo proti Nemcem, in se hladno udaja naiven, da bi mislil, da mora ali vse liberalno ali pa potuj če vanj u; pa tudi omikani „kružek" zgublja ves vse klerikalno postati. In vender se tako ravna. Na pogum v očigled bratskemu razporu na Kranjskem, Kranjskem se mnogo premalo spoštuje svoboda pre- vsled kojega so itak vsi naši napori zastonj, ako se na tem pričanja. Gospoda, pustite vsakemu svoje Če hoče kmalu ne poravna. Ako Vam je torej kaj kdo biti pobožen kristjan, ne kalite mu tega veselja, ležeče, da se Slovenci ohranimo, tedaj se gospoda ne Nasprotno pa, če kdo v liberalnem ali demokratičnem dajte več voditi od brutalne strasti, ampak od ra- NOVICE Letnik LX zuma, ako pa ne, tedaj se prepirajte naprej, dokler ne izkrvavite. J. Š. duhovnik v p. „Glasbena Matica" ob svojem jubileju. Tiho, brez zunanjega sijaja in hrupa, je minolo soboto obhajala „Glasbena Matica", ta velezaslužna gojiteljica pevske in glasbene umetnosti v Slovencih, svojo tridesetletnico oziroma dvajsetletnico glasbene šole. Vsa slavnost je bila omejena na to, da se je ta jubilej primerjal na občnem zboru, ki se je vršil isti dan. Pač žalostno, da je tako važno in zaslužno društvo kakor je „Glasbena Matica", v takih denarnih razmerah, da še važne obletnice ne more s primerno prireditvijo poslaviti. Zborovanje je otvoril društveni predsednik, gospod računski nadsvetnik S v e t e k, z ogovorom, v katerem se je med drugim spominjal tudi umrlih društvenikov in pevcev. Od zadnjega občnega zbora so umrli naslednji člani: Luka Bergant v Kamniku, Ivan Favai v Trstu, Janko Kalan v Radovljici, Frančiška Macäk v Trstu, kardinal dr. Jakob Missia v Gorici, dr. Ignacij Namorš v Jesenicah ob Savi, Josip Warto v Idriji, Ferdo Kersnik, Josip Kušar, Josip Nolli in Avgust Pucihar v Ljubljani. Na predsednikov poziv so zbo-rovalci v znak sožalja vstali raz sedeže. Nadalje je gosp. predsednik omenjal, da obhaja „Glasbena Matica" letos tridesetletnico svoje ustanovitve in dvajsetletnico ustanovitve društvene šole. Umetniški uspehi „Glasbene Matice" so lepi in so društvu pridobili mnogo simpatij, žal, da je društveni financijelni položaj jako neugoden. Tisti javni faktorji, katerim je skrbeti za izobraženje in za kulturni napredek slovenskega naroda, bi pač morali poseči vmes. Zlasti bi bila to dolžnost deželnega zbora kranjskega. Poseben odsek, v katerem so bili gospodje: Milčinski, Kobler, Reich, Lozar in Hubad, je sestavil posebno spomenico, ki se v kratkem predloži javnim zastopom. Upati je, da bodo te korporacije priskočile „Glasbeni Matici" na pomoč. Predsednik se je končno v imenu društva zahvalil vsem tistim, ki so društvo v preteklem letu podpirali s subvencijami, tako c. kr. deželni vladi, deželnemu zboru, ljubljanskemu občinskemu zastopu in tudi kranjski hranilnici, prav posebno še deželnemu predsedniku baronu Heinu, kateremu se je zahvaliti, da je bilo društvu od potresnega posojila v znesku, 36.000 kron odpisana polovica, za vračanje ostalega dolga pa je vlada dovolila, da se plača v obrokih tekom 30 let. O društvenem delovanju v minolem letu je poročal tajnik, gosp. profesor dr. Orel. Društveni odbor je imel 11 sej. Na zavodu so učili gg.: Fran Gerbid M. Hubad, Josip Prochäzka in Josip Vedral, ter gdč. Klotilda Praprotnik. Pouk na društveni šoli se je začel dne 21. septembra m. L in je trajal do 12. julija t. 1. Vseh 369 učencev je imelo na teden 136 ur pouka. Oprostitve od šolnine znašajo 1600 kron. Koncem šolskega leta so bile skušnje in sta bili prirejeni dve javni produkciji, ki sta obe prav dobro uspeli. Koncertov je društvo priredilo štiri. Prva dva sta vrgla čistega dobička 673 kron, tretji pa je prinesel društvu nad 600 kron izgube. Društveni člani — katerih je bilo okrog 900 — dobe letos klavirsko izdajo Foersterjeve opere „Gorenjski slavček", ki jo je društvo izdalo v tisku. Mej člani je 10 častnih, 72 ustanovnih in nad 800 rednih. Vse subvencije, ki jih je društvo dobilo, znašajo skupaj 6400 kron in sicer: državna podpora 1200 K. podpora deželnega zbora 2400 kron, podpora mestne občine ljubljanske 2400 kron in podpora kranjske hranilnice 400 kron. O denarnem stanju je poročal društveni blagajnik gosp. P. Lozar. Dohodkov je bilo 23 656 kron 61 vin., izdatkov 22 057 kron 73 vin., torej 1598 kron 88 vin. prebitka. Ves dolg, ki ga ima „Glasbena Matica", znaša 69 206 kron 29 vin. Proračun za 1. 1902 do leta 1903 izkazuje 27.104 krone 48 vin. izdatkov in 18.454 kron 48 vin. dohodkov, torej 8641 kron primanjkljaja. Ako se vštejejo še stari računi v znesku 6870 kron in novi računi za popravo društvene hiše itd. v znesku 4383 kron, se vidi, da je treba pokriti še blizu 20 000 kron. Zborovalci so vzeli obe poročili na znanje in izrekli na predlog gosp. Petrovčiča predsedniku, tajniku in blagajniku zahvalo. Vršila se je potem volitev. Predsednikom je bil novič izvoljen računski nadsvetnik g. Anton S ve te k. Odborniki so gg.: notar dr. Rupert Bežek. deželni oficijal Janko G o gala, sodni tajnik Fran Kobler, vadnični učitelj Iv. Kruleč, prokurist Pavel Lozar, sodni tajnik Fran Milčinski, profesor dr. Ivan Orel, odvetniški kandidat dr. Vladimir Ravnih ar, učitelj Anton Razinger, predstojnik c. kr. plačilnega urada Anton Reich, zdravnik dr. Vladimir Rude ž, odvetnik dr. Fran Tominšek in profesor Matevž Vodušek. Za pregledovalce računov sta bila izvoljena gg. Pribil in Ta uses. Politični pregled. Notranji položaj. — Nagodbeno vprašanje je stopilo v nov stadij. Očividno je, da sta se dunajska in ogrska vlada približali druga drugi. Kdo je odnehal, se da pač težko reči. Najbrž je cesar odločil, koliko naj odneha Körber in koliko Szell, a da Madjari pri tem niso dosti na škodi, je več kakor naravno. Stvar je v toliko dozorela, da se začne dne 23. t. m. tretje branje carinskega tarifa, a že zdaj tečejo dogovori tako da bo carinski tarif že prej dogovorjen in bo tretje branje le formalnega pomena. n \m ■ 49R&M7W-UH B jBeJ h i , i ED 3Ev I ,"J HrT .f-jH\ mm' HUn^i" _ A- J f __ ■ \ . nvfiflr- flf '> -JH ■ «-Mu^VWI H Letnik LX. Stran 283. T" Češkem nič Deželni zbori zborujejo prav mirno in ni niti na ► • W • * » • ' • 1 • 9 • ' Jr ' ^^ 'TP " i * ' I 1 ' 1 1 ' I 1 Hi1 jr* ' X 1 ' I 1 ' I 1 » j ' ' I * ' I * • g • ' f 1 ' f 1 ' J » »Tn * 1 • fe 1 'v 'Tp ^y^ r ^ Pyi, političnih viharjev. Največ pozornosti absorbira m oi^ vprašanje o avtonomiji Trentina. Italijanski poslanci niso zadovoljni, da je večina ustavnega odseka iz trentinskega ozemlja izločila dolino Fassa in pravijo, da ne sprejmejo projekta, Če se jim ta dolina ne prepusti. Vlada se trudi, da to nasprotje poravna. V istrskem dež zboru se Lahi niso upali razveljaviti nekaj hrvatskih mandatov, kakor so iz začetka narnera- Vsled tega so pri volitvi dež odbora v kuriji kmetskih e W Obrtnija. Kan ali bersa na vinu. Nobena vinska bolezen ni pri nas tako navadna, kakor bersa. Ni še dolgo od tega, kar sem bil v kleti poslancev dobili Hrvatje svojega zastopnika v deželnem odboru, jednega večjih vinorejcev, ki pa je imel vse vino bers-Izvoljen je bil deželnim odbornikom dr. Trinajstic, njegovim nato. Ko sem ga posvaril, zakaj tako slabo ravna s namestnikom pa dr. Laginja. Moravski deželni zbor se je že . to božjo kapljico, se mi je nasmejal, češ: da vino, ki vali. razšel in ker je potekla njegova funkcijska doba se razpišejo v kratkem volitve. Pri teh volitvah nastopijo Čehi prvič ločeni; na jedni strani bodo stali svobodomiselni Čehi, na drugi pa klerikalni. To je posledica ekstremnosti gotovih ljudi, a rodilo se bo sčasoma iz te ločitve tako nasprotje, kakor pri nas. ne » cvete", je le malo vredno in slabo ter da še cvet da vinu pravo moč. Zato se pa naš vinorejec za to bolezen malo ali nič ne zmeni. Koliko vina se pri nas radi tega pokvari, ako ga pravočasno ne Velika slavnost v Galiciji. Minolo nedeljo se je spijejo, si lahko vsakdo misli. po vsi Galiciji slovesno praznovala obletnica bitke pri Grunewalds v kateri bitki je poljska armada premagala in razbila armado nemškega viteškega reda. Vzrok, da se je ta obletnica je nastalo Kaj pa je pravzaprav cvet ali bersa? Dragi bralci, le malo potrpljenja in vse se pogovorimo po tako impozantno praznovala, je silno nasprotje, ki je nastalo vrsti- Vzemimo pol steklenice ne premočnega vina, mej Poljaki in Nemci zaradi krutega zatiranja in sistema- ter ga pustimo na gorkem kraju Za nekaj časa za-tičnega uničevanja Poljakov v Nemčiji. Kaj pak, da v Nem- pazimo belo mreno, ki se je raztegnila po vrhu vina. čiji vse pisano gleda, ker se ves poljski narod tako žilavo in odločno zavzema za rojake v Poznanju in brez ozirov na svete političnih oportunistov ne prikriva svojega neizprosnega na- Ta mrena pa je dvojne vrste, bolj debela ali pa bolj drobna. Če pristavimo nos ter nas nekako kiselo po- sprotja proti Nemčiji. In da je poljsko nasprotje faktor mej-narodnega pomena, to v Berolinu prav dobro vedo. šegeče tedaj ta drobna mrena najbrže m cvetna ampak ocetna. Če pa ni duha po octu in je mrena dni se je vršila na Cetinju poroka videti bolj debela in nekako nagrbančena ter prav kneževiča Mirka z gdč. Natalijo Konstantinovićevo. Kneževič bele barve, tedaj bo to pravi pravcati cvet ali kan Črnagora. Te Mirko je drugi sin Črnogorskega kneza, a zasede lahko tudi prestol, ker starejši njegov brat in prestolonaslednik nima (bersa). Kar imenujemo mi cvet, kan ali bersa, so neke plesnu podobne otiok. Knežević Mirko je mej Srbi sploh jako popularen. Njegovo ime se je že večkrat imenovalo tudi v raznih političnih kombinacijah. Govorilo se je, da ga adoptira srbski kralj in vinske glivice ali večkrat se tudi piše, da se on pripravlja na to, da zadobi vini". Te glivice obstoje iz celic (mehurčkov), ki ra glivice, ki jih učeni svet imenuje pa s tujim izrazom „nycoderma sibsko krono. Njegova nevesta je unukinja nekedanjega trža- škega trgovca Puića. Njen oče je jedini- sorodnik srbskega stejo in se množijo, vender pa so tako kralja a v Srbiji jako nepriljubljen. Značajen mož ta gardni polkovnik Konstantinovič nikakor ni. Listi trde, da se je povodom majhne, da drobno- jih s prostim očesom ni možno videti, gledom pa je lahko razločujemo; nahajajo se v vinu poroke kneževiča Mirka pokazalo, kako nasprotje da pa tudi v zraku. Da rastejo in se množe, je treba, vlada mej Srbijo in Črnogoro. A to ni resnično. Srbija pri kakor vsaki rastlini in sploh živemu bitju zraka in živeža. Da je res tako, se prepričamo lahko s tem, poroki res ni bila oficijalno zastopana, to pa le iz ozirov na osebno nasprotje mej srbskim kraljem in njegovim polstricem, že Konstantinovićem Teden dni po poroki se srbski poslanik vrne na Cetinje v dokaz, da ta poroka ni uplivala na politično da napolnimo steklenico do vrha, jo dobro zamašimo in položimo po dolgem, da ne more zrak do vina. razmerje mej Srbijo in Ornogoro. Italija in Rusija. #Te dni se je mudil italijanski kralj Viktor Emanuel v Petrogradu. Sprejet je bil z velikimi slavnostmi in posebno počeščen in odlikovan. V oficijalnih na-pitnicab se zrcali posebno dobro politično razmerje, da, prijateljstvo mej Rusijo in Italijo. Tak pojav, malo dni potem, ko je bila obnovljena trozveza, priča pač dosti jasno, da trozveza ima Berse ne bomo videli Iz tega se učimo, kako potrebno je, da je posoda vedno z vinom napolnjena in da ni v njej nič zraka. Za živež prija bersi najbolj vino, pivo itd. Vino pa ne sme biti premočno. Najbolje mu ugaja ono, ki , alkohola, ne prija mu pa več vino z 11 7 o ne more biti posebnega pomena, ako je poleg nje mogoče tako jn ve£ odstotki alkohola. Za vinö, ki ima tedaj nad prijateljstvo, kakor je nastalo mej Rusijo in Italijo. Očividno je, da stoji danes Italija dosti bližje Rusiji in Franciji, kakor svojima zaveznikoma, Nemčiji in Avstriji, a to pove dovolj. 11 % alkohola, se ni bati, da bi zacvelo, ker alkohol cvetne glivice sproti zadušuje. Mlada vina, ki imajo Angleška. Ministrski predsednik lord Salisbuiy je mnogo beljakovine, so vedno bolj podvržena tej iz ozirov na svojo visoko starost in na svoje zdravje odstopil lezni nego stara in je treba zato na nje paziti. bo- Tudi in ostavil v ministrstvu samo še kot „Čuvar velikega pečata", vročina vpliva na berso. Najrajši se nareja tam, kjer katero mesto je zgol formalno. Ministrskim predsednikom je se mu nj bati, da bi ga zeblo. Najljubša toplota mu imenovan lord Balfour, doslej vodja vladne večine v parla mentu. V obče se sodi, da je Balfourjevo ministrstvo pre- je 20 do 25° C in zato je kan posebno poleti tako hodno ministrstvo. Odstopil je tudi finančni minister, ta pa radi tega, ker je vsled Balfourjevega imenovanja ministrskim predsednikom postal Chamberlain vodja vladne stranke. navaden. Akoravno ni cvet vinu tako nevaren, na pr. ocetna mrena, vender nam ga tudi on kakor popol- * - Stran 284. Letnik LX noma pokvari, Ce pustimo, da se svobodno razvija, mislite, da bogve koliko stane, ako podaljšamo konju Saj lahko postane po več centimetrov debel, posebno, življenje. če stoji vino pri miru. Nedavno mi je zatrjeval velik veščak v konjereji, Vino, v katerem se je naselil cvet, postaja vedno da ima večina večjih konjerejcev ravno pri konjih bolj šibko in prazno, zgublja vinsko kislino in dobi prav malo dobička ali celo zgubo. Rekel je, da je samo poseben, neprijeten duh. Vinske glive prekrojijo alkohol, enkrat naletel na graščino, kjer je nesla konjereja na kateri daje vinu moč, v vodo in ogljikovo kislino j vinski ekstrakt pa porablja za svoje telo. ostane v vinu, ogljikova kislina pa izpuhti. leto po 5% čistega; bila pa je to vzorna posest v Voda Galiciji, znana daleč čez avstrijske meje po svojih dobrih oficirskih konjih. Kaj naj si torej mislimo o Da se obvarujemo te bolezni, moramo vino v gospodarskem računu drugih ne tako vzornih konjerej ? sodu vedno zalivati. To delo je tem bolj potrebno, Vzrokov slabega uspeha pri velikih konjerej ah ker ubranimo s tem pot do vina tudi mnogim bo- je več in ti nas ne brigajo dosti. Mi manjši posestniki leznim, ki so mu še bolj nevarne. Ako smo zapazili konj smo največkrat slabega vspeha sami krivi, ker v sodu berso, utaknimo pri vehi pod površino konj ne rabimo prav in ž njimi slabo ravnamo. Kakšen vina in zali vaj mo skozi njega ter med tem trkajmo dobiček neki to, ako na teden s konjem nekoliko s kladivom ob sod, da se kan polagoma vzdigne. Nato kronic prišintarim, če pa zato konja toliko hitreje prilijmo nekoliko več vina, da bo šlo čez, in tako izrabim in ga moram nadomestiti z drugim. V nobenem izpere seboj tudi cvet. Mesto lija se lahko rabi tudi slučaju ne znaša večji zaslužek toliko, da bi mogel steklena ali gumijeva cev. Kadar se je cvet v vinu z njim kupiti novega konja. Pametnemu in usmilje- že premočno razvil, naj se pretoči vse vino v sod, nemu konjerejcu je tak krvavo zaslužen denar gnju- ki se je zažveplal. Tudi ako smo prisiljeni imeti vino soba; zato pa pri njem konji tudi učakajo starost, v nenapolnjeni posodi, in se je prikazal cvet, storimo Poleg dobička ima tudi svoje veselje in stanovski dobro, če zažgemo nad njim nekoliko žvepla; ne tovariši mu skazujejo dolžno spoštovanje. smemo pa vzeti preveč žvepla, če hočemo, da nas ne bo glava bolela. Zveplena sokislina, ki se Na Angleškem po grajščinah in farmah niso na- konji 25—30 letni nobena redkost. Freiburgu na pravlja, kadar gori žveplo, zamori vinske glivice, ali švicarskem je okoli 1. 1870. 35 let star konj še čvrsto pa vsaj omeji njih moč. Da ne postane vino v ste- klenicah bersnato, položimo steklenice po dolgem, ker se na ta način zabrani zraku pot do vina. delal na polju istem času je živel blizu Geneve jezdec, ki je štel s svojim konjem vred precej nad 100 let. Robin, arabskega pokoljenja, izključno jezdni konj, je bil v svojem 30 letu se eleganten Zdaj star 33 let, ne dela več in zastonj, videti je pa, kot bi hotel kočijni dirjač. dobiva krmo živeti še 33 let. • . Na zidu vojaškega hleva v Edinburgu stoji na kame- otarOSt Konj. plošči napis, ki pripoveduje o nekem častniškem Da je treba mladega konja, iz katerega hočemo konju; ta je potoval 1. 1856. iz Škotske domovine v napraviti dobrega in trpežnega voznika, kmalu napreči, krimsko vojsko, po končani vojski je prišel nazaj na 56 leto živ- njim delati velikokrat, pa ne težko in z vso priza- Angleško v Edinburg, kjer je dočakal nesljivostjo, to je vsakemu konjerejcu staroznana ljenja, dokler ni poginil od starosti in bil zagreben resnica, ki je pa vender tako važna, da je nikoli ne za ondotno vojašnico. moremo prevečkrat povdarjati. Irek trdi po vsi pravici, _ da konj ni nikoli premlad za vprego, ako se ne napenja čez njegove moči, pomenljivo pa maje z rameni, ako vidi mlečne zobe v gobcu jezdnega konja. Konje, pri katerih ne Kmetijske raznoterosti. Čistost kože pri kravah. Čistost kože pri kravah moremo več brati let iz upliva zelo na zdravje živali in na mleko. V slabih hlevih, zobovja, imenujemo po navadi stare. Pri požlahtnjenih pasminah niso po 15 20 let stare živali čisto nič osobito v takih, kjer je strop iz lesa in je ta že star, slab in črviv, pada iz njega mnogo prahu. Ta prah se zadržava večji del na dlaki in koži krav ter zamaši znojne luknjice, da ne morejo delovati. Zato je treba krave in sploh vse govedo redkost, kot bi si kdo mislil. Zglede zelo visoke sta- vsaj jedenkrat na dan česati in snažiti; take krave so veliko rošti nahajamo pri vseh onih konjerejcih, ki si priza- bolj zdrave in dajejo tudi več mleka. nenavadnega, Celo 20—30 let stari konji niso taka devajo že pri kobili uplivati na telesni ustroj ali konstitucijo njenih potomcev. Tak zarod se vedno odlikuje pred onim, kjer vlada le nemarnost in brezbrižje. Tudi tam, kjer ume kupec mladih konj svoje živali Kako se zatro muhe v hlevu? Proti muham je dvoje vrst sredstev. Sredstva prve vrste imajo namen muhe pokonČevati, druge vrste pa razmnožitev muh preprečevati. Muhe loviti in pokonČevati ne izda veliko, ako ob enem ne skrbimo, da se ne razmnožujejo. Zadnje se pa doseže z veliko njih silam primerno rabiti, smotreno krmiti, gojiti in süago v hlevu, ki mora biti svetel in zračen. Pa tudi to ne njimi lepo ravnati, nahajamo stare konje. Nikari ne bo veliko izdalo, v ce jeden skrbi za dober in snažen hlev. Letnik LX. NOVICE Stran 285. če pa naši sosedje ostanejo pri običajni nemarnosti. Prav dobro Ađrijinim parobrodom. Adrija vozi tudi v Ameriko. sredstvo muhe odganjati je neka voda, kjer se je kuhalo ore hovo ali še bolje lorbarjevo listje. to vodo se ves les v hlevu večkrat pomaže in istotako vsa živina. To sredstvo toliko Časa izdatno, dokler je kaj duha po orehovem ali je lorbarjevem listju; zato je dobro, mazanje večkrat ponoviti. Ali kdo ve, kam sta pravzaprav šla? To je bilo takrat. Dolgo ni mogel Ivan Aleksejevič preboleti tega udarca. Toda s časom se je rana vender zacelila. In To kar se pri pe Kako je kokošim pregnati uši? rutnini običajno imenuje uši ali kurjenci, pršiČe. Napadene kokoši je treba mazati, zlasti ob grebenu in po nogah se delajo grinje, s trpentinovim oljem, s petroljem, z močno tobakovo vodo ali s čim drugim enakim Istotako se ko je popolnoma, ali vsaj navidezno popolnoma so pravzaprav ptičje ozdravil, je začelo njegovo zdravo bitje zopet hrepe Včasi se je skušal sam sebi smejati, ali slabo bile so mora skrbno osnažiti kurnjak sicer z vročim lugom če pa neti. se mu je posrečilo. Zelje so se obujale močnejše od njegove pameti, ki se je pač s časom v in pa najbolje sežgati ga in narediti kurnjak ni dosti vreden, novega. '' Kako ravnati s kobilo, ki nikakor noče radovoljno dojiti žrebeta ? Če kobila nikakor ne pusti žrebetu sesati, marsičem izvežbala, zlasti odkar imel kot novinar vedno več dotike s svetom in življenjem. sedaj so prihajali tisti čudni slučaji . . . ni druge pomoči, kakor dati ji močno vrv, ki se skupaj zveže in potem s kakim vtaknjenim klincem zasuče (porajklja), da Nekoč je prišel k njemu prijatelj, ter mu je jel po kratkem uvodu razkladati svoje duševne bolečine. kobilo boli in ji odvzame vso moč Ta klinec kdo med se- Bil je zaljubljen, a cela stvar je bila precej kompli sanjem drži in ga po potrebi man ali je kobili eno sprednjo bolj privi j. Vrhutega kovana in Ivan Aleksejevič naj bi mu svetoval. To nogo držati vzdignjeno, da ne more je bila težka naloga, pa novinar je bil dobra ter je storil, kar je mogel. duša, brcati Tako premagana kobila mora pustiti sesati in sčasom se morda privadi dojenju, ne da bi bilo treba takega sredstva. Kaj kobili polagati, da dobi več mleka. Predvsem je kobilo treba krmiti s tečno hrano ter ji polagati krmila, pospešujejo tvorjenje mleka. Taka krmila so ječmenova moka, zaljubljeno vanj, a se je izgovarjalo, da so njena Pozneje je moral nekemu sestričniku pomagati, da doseže svoj cilj, mlado, lepo dekle, ki je bilo sicer pomešana v pitno vodo, kuhano laneno seme, otrobi in korenje. Če pa vzlic temu kobila ne dobi mleka, krmi se žrebe posebej, in sicer z ječmenom, kuhanim na vodi, ter mu dodaj nekoliko kravjega mleka. Ta zmes se poklada mlačna. Taka ječmenova juha ima glede okusa in učinka tako veliko sličnost s kobiljim njenega strahu in stvar je prišla v red. estetična načela preveč različna od njegovih in zato se boji, da zakon ne bi bil srečen. Ivanu Aleksejeviču se je posrečilo, da jo je prepričal o neutemeljenosti mlekom, da jo žrebeta ne rada jedo, ampak ob nji tako dobro uspevajo, kakor pri najboljših kobilah. Krmljenje z ječmenovo juho ima celo pri dobro molznih kobilah velike prednosti, ker ob nji žrebe lehko čaka na svojo mater, kadar je pri delu, in ker se pozneje laže in hitreje odstavi. No, to so bile malenkosti. Prihodnji slučaji niso bili več tako letni. Ko je bil peto leto urednik „Vjestnika a f prišel neki večer na ples pevskega društva „Kolo u V Zaupnik (Spisal E. K.) (Konec.) „Hrvatskem domu". Seveda samo s tem namenom, da bi drugi dan poročal v svojem listu. Ples je bil kostumovan in njegova modna znanost ni povsem zadostovala. Obrnil se je torej do neke znane dame, gospodične Evice Lončarjeve, s prošnjo, naj mu imenuje in razloži nekatere kostume, ki bi jih bil rad navedel v svojem poročilu. Gospića Evica jako bila prijazna, ter mu je storila uslugo. Sprehajala Ali Ivan Aleksejevič je bil naiven. Ona, njegova sta se, roko pod roko po dvorani, on s pripravljeno ljubica, njegova nevesta je prišla, da bi dobila poljub, beležnico in s svinčnikom, ona z rudečim obrazom, on pa ji je skuhal čaja in Ivana je obupavala. Ivan ki je morda pomenil kaj, a ne, da bi bil Aleksejevič Aleksejevič jo je spremil domu in se galantno po- vedel, kaj. slovil pred vrati njene hiše, Ivana pa je preživela mučeniško noč, kakoršne ne bi bila zaželela niti naj- in tista v črni svili, gospica, kaj tista ? Micika Gabaševa? Ej, ej, doktore, zdaj pa hujšemu zložincu. - Kmalu potem pa se je nekaj zgodilo vedel, ali je bilo logično ali ne? Nekdo je povedal Ivanu Aleksejeviču, da je videl Ivano Bukšičevo, ko že mislim, da se norčujete. Pa.bodisi, povem vam kdo bi še to, ali potem morate tudi Vi biti dobri. Dober Vam, gospica? Da, meni. Veste, prijaznost za prijaznost. se je v pozni uri sprehajala z nekim gledališkim Micika je torej kraljica noči. In sedaj bodete li dobri ? igralcem po Strossmayerjevi promenadi in ko jo je on, neverujoči Tomaž, vprašal, ali je res, je enostavno odgovorila: Da. Drugi dan je naznanila uradu, da je bolna, tretji dan pa sta izginila tisti igralec in ona brisan, iz Zagreba. Nekdo je pripovedoval, da sta se skupaj odpeljala z državnega kolodvora z brzovlakom proti Vam Torej. še boljši, nego dober. Vi ste vender učen človek in pre- Aj, aj. Kaj pa to pomeni? Vam bodem že povedala, pa se ne smete Reki In odtod sta namreč odpotovala s kakšnim smejati. Stran 286. Letnik LX. I m J Svečano obljubujem. Toda kaj to pomeni? Da niste morda zaljubljeni? Veste, človek ne bi nikdar verjel, da se zgode v življenju prav take reči, kakor jih čitamo v Gospice Evice obraz je oblila še močnejša rude- čica. Tiho, sramežljivo je dahnila svoj » da a in hitro, hitro je začela razkladati, da je njena ljubezen res nična, globoka, sploh, da ima vse lepe lastnosti, potem, da jo gotovo tudi Karpentar ljubi, Božo Kar pentar, ki je koncipijent pri advokatu dr. Križu, gotovo jo tudi on ljubi! Eh, tedaj je vender vse v redu! Ne, ne. Pomislite, on strasten opozicijo- nalec, saj veste, ljudje pravijo, da je naravnost fanatičen. Povsod deluje proti vladi, piše opozicijonalne članke. Pa če bi bil vsaj pristaš lojalne opozicije, ali radikalec je, grozen radikalec, ki bi rad vse sedanje razmere postavil na glavo. Moj oče pa, no, saj veste, kot oddelni svetovalec mora biti član kazine, bi bilo, ako bi dobil takega zeta? In kaj Hm, da. Stvar je bila res malce nerodna, a zgovornosti Ivana Aleksejeviča se je posrečilo, potolažiti ubogo Evico in sicer tako temeljito, da bi mu bila dala skoro poljub, ki pa bil gotovo v duhu namenjen groznemu radikalcu Karpentarju. Dva meseca pozneje je Ivan Aleksejevič med domačimi novicami svojega lista naznanil zaroko dražestne gospodične Evice Lončarjeve z dr. Božom Karpentarjem. romanih. , seveda se zgode, še često. No, vidite, to je dobro, da priznavate to. Torej tudi razumete kaj takega. Veste, jaz mu tako zaupam, gospod Aleksejevič! ... Saj ste mi prijatelj, gospod Aleksejevič? Kaj ne, da ste mi? Prijatelj? No, seveda sem, je odvrnil urednik, malce osupnjen. To je dobro, to dobro, hrtelo dekle. Vidite, jaz moram nekemu odpreti svoje srce. Saj morda ni nič posebnega, ali tako me teži, da Vam ne morem spisati. Jaz moram nekemu povedati, kaj se godi z menoj in Vi, ki ste mi prijatelj. Da, da, je pritrjeval Aleksejevič ponekod zmedeno. Vi me bodete tudi razumeli, pa se mi ne bodete rogali. Jaz sem zaljubljena, gospod Aleksejevič, zaljubljena pravim! No, tega ni mogoče povedati. Kdo pa je tisti srečnik? je vprašal novinar, a bilo mu je, kakor bi ga kdo polival z mrzlo vodo po hrbtu. To ravno. Oh, to je čudno, čudno je še, veste, ali letos je že v zadnjem letniku. Dijak Prav kmalu naredi izpite tem ne bi bilo nobenih težav. Ampak pomislite: Turek je, Turek! Na istem plesu pa se je zgodilo še nekaj dru-Ona kraljica noči je imela oči prav tako črne, užgale v Aleksejevičem zega. kakor kostum in te oči so srcu plamen, ki je povzročil, da se okretni novinar Turek ? No, torej ne Turek, ampak Mohamedanec. Morda Sulejko Hafič? Baš on. Ali ni to neverjetno? Ali jaz si ne ni zanimal samo za kostum, temveč tudi za njegovo morem pomagati. Zaljubljena sem vanj, pa je. Oh, kaj nositeljico. Micika je zahajala tudi na druge plese in ne, da mi ne bodete delali pridige radi tega ? Saj sem Ivan Aleksejevič, ki je baje izvrsten plesalec, se je si že sama toliko dopovedovala, kolikor mi ne more njo vrtil po gladkem parketu. In zdelo često mu je, da pleše Micika prav rada se deset druzih dopovedati. zaman, zaman, gospod njim Počasi se Aleksejevič. In vidite, Vam zaupam. Oh, Vi mi bodete biti? Da je jelo v Aleksejevičem srcu zopet nekaj gibati. Hm, kdo ve, kaj bi to utegnilo me ni kraljica noči malce očarala? Stvar ni bila prav preveč nevarna, ali povsem vsakdanja vender ni bila. Globoka ljubezen? Ne. Ali začel Aleksejevič je imel že smolo. Na nekem Sokolskem izletu pomagali, kaj ne ? Saj ni nemogoča stvar, samo težka je. Sulejko postane gotovo kristijan. Ampak predsodki, veste . . . Da, da, predsodki . . . To pot se je Aleksejevič že prav neprijetno po- prava, pravcata zaljubljenost. In polagoma je Ivan Aleksejevič gojiti razne nade. Ali, ali . . čutil. Vraga on naj pomaga svojemu tekmecu, da na Sljeme se mu je pridružila lepa Micika, zbok česar bil ves srečen. Tajiti itak ni mogel več, da dobi tisto nevesto, ki je sam o njej sanjal! Ivan Aleksejevič pa je bil dobra duša. Kaj bi bilo tudi poma- galo, če bi ji odrekel svojo podporo? Njegove lastne ne more sto-mu tako za- se želje zopet zbujajo v njegovih grudih in Micika je bila dražestna. Pot je vodil precej navkreber, urednik je ponudil krasni tovarišici roko, ona se je uprla na nade so že splavale in Micika riti druzega za njo, naj pa bode. upa ako Saj i Vzdihnil je sicer globoko in to se je zgodilo še njo in začeli sta govoriti o različnih stvareh. Na- večkrat, ali Micika je dobila Sulejka vičevo pomočjo ... z Alekseje enkrat sta začela razpravljati o ljubezni. In tedaj je prišlo. In minulo je nekaj časa. Ivan Aleksejevič se je umiril radi dražestne kraljice noči saj tisto ni bila globoka ljubezen, temveč samo zaljubljenost. Oh, ljubezen je vender čudna pratika, je Morda jej je bilo največ krivo ono razburjenje želja, vzdihnila Micika in Aleksejevič ji je pritrdil. Micika ki se je vršilo brez njegovega intelektualnega vpliva. pa takoj nastavila: In te želje se niso samo zbujale, nego so rasle, dvi- Letnik LX. Stran 287. gale se, krepčale in zmagovale. Prišli so zopet dnevi, kaj bi povedala dobrega o njem. Nekaj ciganskega podobni tistim, ki jih je pred skoro desetimi leti pre- pa tiči v njem, prav ciganskega, drugače ne morem letal po Tuškancu, moreč si dušo in srce. Ljubiti, povedati. Vsa družba ga ceni za malo in ga imenuje ljubiti! se je zopet oglašalo v njem. a „ljubljen biti0, ničvredneža. Ta človek bi bil zmožen, da bi pretepal bi se bilo moralo pravzaprav izgovarjati. tem na- svojo ženo. In glej petem duševnem razpoložaju je bil, ko se je se- in za sedaj tudi edini Ti si prvi, ki mu to zaupam glej, tega človeka ljubim. znanil z učiteljico Gabrijelo Tirisevo. Ponosno dekle! Da veš, kako ga ljubim! Blazna sem po njem in Ponosnega telesa in ponosne duše. Nj ena visoka, vzela ga bom gobčna postava je pokazovala klasične oblike, ki bi Ivan Aleksejevič mi je povedal vso stvar. Njegov bili lahko navdušili kakšnega Frdijo. Njeni svetli glas je bil zdaj ironičen, zdaj resno bolesten i zdaj modri lasje so se bleščali kakor zlato, njene modre trd kakor jeklo, zdaj mehak kakor maslo Kateri oči so izvajale ogromno svoto življenja in življenske bil pravi ton njegovega bistva, mi ni lahko povedati. moči, a skrivale so nekaj čarovnega, kar moralo Ivan Aleksejevič je jako bled, nervozen, sam pa pravi, tičati globoko, globoko v njej. Bila je moderna žena, da je bedasto smešen. In melanholičen, nevarno me vsestransko izobražena, brez predsodkov, in dobra lanholičen je, ker ga imajo ljudje tako radi in slikarica. Aleksejevič jo je spoznal na nekem uči- mu tako zaupajo . . . ker teljskem zboru, kjer je ognjevito zagovarjala neke nove predloge, tičoče se deloma društvenih uredeb, deloma pa pedagogike. Govorila je prepričevalno, strastno, videlo se je, da polaga vso svojo dušo v govor, ki se je dozdeval večini poslušalcev čuden. Bile so nove, mnogim povsem neznane, pa tudi ne- osebne vesti. Deželnoknežjim komisarjem pri pri kranjski trgovski in obrtni zbornici je na mesto dvornega svetnika dr. pl. Rtilinga imenovan deželnovladni svetnik g. Gustav Kula vi cs. Deželnovladni koncipist gosp. dr. Frid. Pozneje je prišla nekoč v njegovo uredništvo. Luk an pride k deželnemu šolskemu svetu, konceptni prak- umljive ideje. Aleksejevič pa jo je poslušal, kakor kakšnega preroka . . . okolico. Prinesla mu je članek o novih nalogah slikarske tikant g°sP R S ve te k pa k okr. glavarstvu za ljubljansko umetnosti. Razgovarjala sta se o njenih idejah in kmalu sta se prepričala, da sta si v marsičem zelo Kopitarjeva korespondenca. Pripravlja se popolna izdaja Kopitarjevega dopisovanja. Da se zbere gradiva sorodna. Govorila sta dolgo in potem sta si obljubila, kolikor mogoöe popolno, obračamo se do vseh lastnikov Kopi- da bodeta še večkrat debatirala o duhu svojega časa tarjevih in Kopitarja tičočih se pisem, da jih blagoizvolijo poslati bodisi v izvirniku ali pa v diplomatično natančnem pre- in o njegovih zahtevah. To se je tudi zgodilo, češče in češče — in ob teh pogovorih je zalezla tista globoka, vsemogoča ljubezen, ki zna vse porušiti, pa tudi pisu, v porabo izdateljema, dvornemu svetniku J agi ću in Ferd. Menčiku (Wien, Josefsplatz, Hofbibliothek). vse zgraditi v Aleksejevičevo src6. In ž njo peklensko vrnila lastnikom Pisma se bodo takoj, ko se literarno porabijo, z zahvalo trpljenje in nebeške nade. Dolgo ni hotel sam sebi verjeti. Morda je zopet samo zaljubljenost? Ali kmalu se je prepričal, da je šolah način Konec šolskega leta. Na ljubljanskih ljudskih je bilo 15. t. m. zaključeno šolsko leto na običajni Istotako tudi na onih državnih šolah, na katerih se prava, koprneča, zahtevajoča ljubezen, ki pomeni nesrečo, ako ne doseže svojih ciljev. On ni vedel, ali šolsko leto radi maturitetnih izkušenj ni že prej zaključilo. Državne podpore obrtne nadaljevalne šole. Naučno ministrstvo je za tekoče leto dovolilo podpore naslednjim je ona opazila, kaj kipi v njem. Izrekel ni še bese- obrtno-nadaljevalnim šolam in sicer: šoli v Postojni 640 v Škofjiloki 650 K, v Kočevju 760 K, v Krškem 580 dice ... Ali čutil je, da bi bilo grozno zanj, ako bi zopet doživel razočaranje. Pa tega ni niti verjel. Tako Kranju 700 v Ljubljani 4600 K, v Metliki 820 v v se strinjata, če tudi ne v vseh posameznostih, pa Tržiču 780 K, v Radovljici 800 v Ribnici 700 K, v Novem tembolj v glavnih idejah upa, kaj to, če se strinjata? Ali on jo ljubi, kakor je samo enkrat ljubil — takrat! ne? mestu 900 K, v Kamniku 780 K, v Šmartnem pri Litiji 600 K, v Toplicah-Zagorju 480 K in v Št. Vidu nad Ljubljano 900 K. Zakaj se ne bi izpolnile njegove nadeje Zakaj Reparticija rekrutov. Glasom reparticije so se Vpraševal je samega sebe, odgovor pa mu je dala Gabrijela. Neki dan je privihrala v njegovo uredniško sobo, sedla na naslonjač, pa začela pripo vedovati brez pozdrava, brez uvoda. letos potrjeni, v Ljubljana pristojni mladeniči uvrstili tako, da je žrebna številka 89/1 zaključna številka rekrutnega konti-genta vojske, žrebna številka 7/II pa zaključna številka rekrutnega kontingenta domobranstva. Nadomestni rezervisti se uvrste v vojsko in domobranstvo pri kontingentnem obračunu in eventualnem primankljaju v rekrutnem kontingentu se pokrijejo s Čuj me, pa se čudi. Čudno je, marsikomu se Sezštevilnimi po vrsti žrebnih številk. bo zdelo še drugače, ali meni ni nič mar. Ali poznaš Gabrika? Kiparja Gabrika? Pravi potepenec je. Na Pomenljiv sklep slovenske posojilnice. Občni zbor okrajne posojilnice v Ljutomeru je sklenil, naj se od či- _ . . , stega dobička za leto 1901., 4699 kron 36 stot., porabi po- njem ni menda nič dobrega, samo talentiran je jako. lovica za premoženje rezervnega fonda, polovica pa se naloži Lep tudi ni, njegove ideje so mojim dijametralno na- kakor ustanovni fond za slovensko meščansko šolo v Ljutomeru! sprotne, nepraktičen je do zla boga; jaz res ne vem, Izvrstna misel! Stran 288. Letnik LX. Belopeški gozdi. Dolgoletni prepir zaradi belo-gozdov, oziroma zaradi pravic do nekega užitka pri Tat na državnem kolodvoru. peškilj teh gozdih, je bil te dni poravnan erarjem in sestavljena neki železniški uslužbenec v podstrešju torek je zasaöil državnega kolodvora iz lepa in je bila med nekega človeka, ki se je skrival za zaboji. Uslužbenec je sum-intere8iranimi posestniki sklenjena v tem smislu ljivega človeka prijel, a ta se mu je iztrgal iz rok in je ušel pogodba. Nov disciplinarni zakon za učiteljstvo proti mestu. na Desno roko spahnil si je delavec v tobačni to- Stajerskem. Naučni odsek v štajerskem deželnem zboru se varni Josip Peklenk, ko se je po končanem delu v šali ruval bavi že od začetka zasedanja z novim disciplinarnim zakonom, z nekim tovarišem. kakaršnega zahteva povsod učiteljstvo. Načrt je Že izgotovlj ter se skliče enketa ljudskošolskih in meščanskih učitelj Izjave te enkete bodo ruerodajne za tozadevni zakon Za oslovo senco. V neki vasi blizu Beljaka so našli tamošnjega dninarja in črevljarja zadavljenega. Pozneje se je zvedelo, da ga je njegov sosed zato umoril, ker mu Shod ekspertov za streljanje zoper točo bode črevljar ni hotel obljubiti, da mu naredi v nekem gotovem od 20. do 25 t. m v Gradcu delsko ministrstvo odposlalo Go m b ača. temu shodu je c kr. polje- gg- času črevlje. Storilca, je storil grozni Čin v pijanosti, so Boh. Skalickega in Fran že zaprli. Požar. Dne 10. t. m. zjutraj ob 2. uri nastal je Družba sv. Mohorja praznuje letos petdesetletnico P" grajščaku Janku TJrbančiču na Turnu pri Predvoru požar, svojega obstanka kateri je v hitrem času upepelil hleva, pode in kozolce. Tržaška policija dobi v lastno obrambo revolverje, relo je tudi pet goved drugo živino so še rešili Zgo- ter kakor jih ima policij na Dunaju in v Pragi, to pa zaradi množečih se napadov na redarje. Umrli. Umrl je v Ljubljani v starosti 76 let zasebnik gosp. Fran Vovk, svoj čas uradnik ranjkega dr. Lovro Tomana in pozneje dr. Sajovca Nagloma umrl znani veletržec in posestnik gosp. Ignacij Wutscher na Dol. Bre- zovici pri Jerneju. V Ilirski Bistrici je umrla Helena mnogo poljskega orodja, voz itd. ter ves letošnji pridelek mrve in detelje. Požarna bramba je prišla na lice mesta kmalu v začetku požara, toda rešiti se ni mnogo več dalo, se je ogenj omejeti mogel, da se še grajščina ni ampak unela. Grajščak je zavarovan pri „Generali", škode je kakih 20.000 kron. Ogenj je bržkone zanetila zlobna roka Hrvatič, vdova c. kr. finance stražnika, 87 let stara. Umrla je od 1855. leta naprej, torej celih 47 let, uživala pokojnino, Veliko zavarovanje. Znani fabrikant torpedov John dosti let po 16 krajcarjev na dan, poslednja štiri leta po Whithehead z Reke je 9. aprila t. 1. umrl na Dunaju. Bil je 400 kron na leto. zavarovan pri znameniti angleški zavarovalnici za svoto Velika eksplozija v Trstu, V delavnici piro 200.000 frankov. Ta svota je bila te dni izplačana zastop- tehnika Ant. Cargnilettija v predmestju Magdalenskem se je niku dedičev, primerila v soboto močna eksplozija. Posestnik in njegov 11 letni sin sta ubita, poslopje je popolnoma porušeno. Reklama! V listih se čita, da je svetovnoznana Tatvina pri Recknagelnu. Minoli teden je ukradel dosedaj neznan tat iz blagajne v Recknagelnovi prodajalnici 266 kron. Tatvina se je izvršila med časom od 1/21. do */22. ure, ko ni bilo nikogar v prodajalnici. Ob 1. uri so sli vsi uslužbenci iz prodajalnice. Takrat je bil še denar v blagajni. parfumerijska tovarna „Kalodont" F. A. Sarga & Comp, na Dunaju ob priliki tekmovalne vožnje iz Pariza na Dunaj došlim avtomobilom pripravila iznenađenje. Vsakemu izmed inostranskih gostov je bila vročena krasno opremljena košarica z glicerin-toaletnimi, kakor tudi z znano zobno-creme „Kalodont", kar je pač ne samo dobrodošlo, temveč tudi praktično darilo. Vrata, ki drže v vežo, so znotraj zaprta in ključi so se pustili Mednarodni dijaški kongres bode meseca sep v vratih. Vrata na cesto so se zunaj zaprla in se je gospa tembra v Budimpešti. Vabila na kongres so se inozemskim pri obeh vratih osebno prepričala, da so zaprta. Ko se je pro- vseučiliščem že odposlala. Kongres bode podpirala materijalno dajalna odprla, opazil je vajenec, da so vrata v vežo odprta. in n moralno" ogrska vlada. Svečano ga bode otvoril minister Kmalu nato so tudi opazili, da je izginil ves denar iz blagajne, Vlasič. Priredili se bodo dijakom izleti in sijajne gledališke razun drobiža. Slučajno je bil tega dopoludne izvanredno dober predstave v budimpeštanski operi. skupiček in je tat moral to vedeti. Domneva se, da si je tat Židje na Ogrskem. Neki ogrski list toži, da vsa v zadnjem momentu pred zatvoritvijo prodajalnice in potem, ko višja in važnejša mesta pri uradih zastopajo skoro samo so bila vrata v vežo že in potem, ko zaklenjena, prisvojil ključe od teh vrat židj Temu se ni čuditi, ko je vender v srednjih višjih šolah so uslužbenci odšli, odprl vrata v veži od- nad polovico slušatelj Židov potem rivilizirajo in se zunaj, šel v prodajalnico, ukradel denar, utaknil ključe zopet vsprejmo pri spraznjenih mestih s krščanskimi kandidati. Tako od znotraj v vrata in odšel. Na vsak način je moral biti tat je sedaj popolniti okoli 59 profesorskih mest, za katere se z razmerami v prodajalnici dobro znan. gozdiču potegujejo v nebrojnem številu skoro samo židje! Za druga Samomor. V nedeljo zjutraj so našli v smrekovem mesta je med 30 kandidati 15 Židov, in še nekje drugje od na Gradu obešenega sodarskega pomočnika Ivana ravno toliko kandidatov s krivim nosom A najhujše pri tem Fona. Truplo je bilo Že mrzlo in se je samomor moral iz- je, da taki krivonosi kandidati zasedajo mesta v katoliških vršiti že ponoči. Fon je prišel v soboto popoludne k neki Šolah. Kako to upliva potem na učečo se mladino, si lahko stranki na Marije Terezije cesti št. 6 in si je najel sobico, mislimo. Na Ogrskem je pravi Eldorado za Žide, kar je po Na večer je prišel spat. Vedel se je tako čudno, da je nje- polnoma umevno. Vsaj v ministrstvu, posebno v prometnem gova gospodinja takoj opazila, da ni pri pravi pameti. Drugi dan ni hotel vstati iz postelje in je ležal do pri vladi in pri državnih železnicah kar mrgoli krivonosih in ludne. Na prigovarjanje gospodinje je vstal in odšel in se ni ure popo- okroglonogih uradnikov vrnil več Fon je star 86 let in doma iz Bovca na Go- Ne kadite v postelji! Mesarski pomočnik Jožef riškem. Bil je sodarski pomočnik pri sodarju Bugenigu Gaily iz Budimpešte je imel to slabo navado, da privoščil v postelji pipico tobaka. Zastonj so mu odgovarjali. Zadnjega Nepreviden kolesar. Na Bleiweisovi cesti je junija zopet kadil iz svoje pipice, a v tem aspal Ko 80 v sredo popoludne mizar K. J. s kolesom podrl na tla Mi- pice se je streslo in posteljna oprava se je zažgala, haela Rezarja, hlapca pri Bugganigu na cesti na Rudolfovo sosedje opazili ogenj in prišli na pomoč, ležal je Gaily neza- železnico. Mihael Rezar ima na desni rami in stegnu več kožnih odrtin. na desnem vesten na postelji. Bil je težko in nevarno sežgan na nogah in rokah Letnik LX. — Trikrat ločena. Wanda pl. P. je vložila pri dunajskem civilnem sodišču tožbo v svrhu ločitve zakona. V tožbi navaja, da je ta njen zakon že tretji, in da so bili vsi 3 zakoni — nesrečni. Prvi mož je bil kar 20 let starejši od nje in zato je čutila nežno čuvstvo do nekega mlajšega poročnika pri katerem je pa zaman iskala sreče. Nato je vzela sedanjega svojega moža, pri katerem je pa našla, da so socijalne, duševne in značajne diference nepremestljive. Prosi torej, da se naj ločita radi nepremagljive nenaklonjenosti. — Gnila občina je Szatmarska na Ogrskem. V tej občini se vrši 178 disciplinarnih preiskav radi službenih ne-rednostij. V preiskavi so podžupan, razni občinski svetovalci in uradniki, notar, zdravnik, sodnik, razni pisarji in dr. Nekatere preiskave se vrše že 12 let, druge po 6, 4, 3, 2 ali 1 leto. 159 uradnikov in javnih funkcijonarjev je toženih radi lahkomiselnosti, nerednosti in zlorabe pii manipulaciji z denarjem. 27 uradnikov je bilo že odpuščenih. To je občina! — Srednješolcem za počitnice je legiral še živeči ogrski grof Ivan Palffy del svoje krasno ležeče graščine Biebersburg ter 7000 oralov nji pripadajočega gozda. Vrednost vsega daru presega 1 milijon gld. Ta počitkolonija sprejme vsako leto lahko po 120 srednješolcev. Sprejemali se bodo učenci sem brez razlike vere. Ni pa za enkrat povedano očitno, ali bo odprta graščina tudi slovanskim ogrskim srednješolcem — Kako merodajnih posledic za vso Ogrsko utegne postati ta narodu namenjeni dar, ve oni, kojemu je pred očmi, koliko uplivajo razne razmere na učenca srednješolca uprav ob počitniških dobah. Če se. ravna ta srednješolska medpočitniška kolonija tako, da se urrdi po nji došlecem tudi verski, nravstveni ter pravični narodni Čut, potem stori ta dar grof Palffy-jevo ime neumrjoče svojemu narodu. Nemogoče pa ni, da se ob napačnem upraviteljstvu premeni učinek takega daru tudi v dvoje brušeni meč, ki strupene rane zavda tam, kamor zareže. — Bestijalen umor. V Budimpešti je umorila Ester Petro, soproga mizarskega pomočnika, 601etnega zlatarja Aleksandra Erdeja, kateremu je bila dolžna precejšno svoto denarja. Erdej ni imel prodajalne, hodil je od hiše do hiše ter oddajal zlatnino za plačilo na obroke. Imel je odjemalce zlasti med delavci in sploh nižjimi in srednjimi stanovi. 2 t. m. je šel zjutraj od doma, ker je vedno sam pobiral mesečne obroke; proti večeru je prišel k Estri Petro, ki mu je imela plačati 12 kron. Ker Petro ni imela denarja, se je začel med njima prepir, tekom katerega je udarila bestijalna žena Erdeja po glavi, da se je zgrudil na tla Potem ga je zadavila in skrila v svoji postelji. Pozneje je odsekala mrtvecu obe nogi, dala ga je v otroški voziček, pokrila z belorudečim prtom, ter ga peljala na lesni trg, kjer je zvrnila voziček, pustila truplo na tleh, in nato z vozičkom urno odšla. Petro je Erdeja tudi oropala, našli so pri njej mnogo zlatnine in 80 kron denarja. Sama trdi, da njen mož ni ničesar vedel, neka priča pa je izpovedala, da sta prinesla voziček s truplom dva moža na cesto. Petro je stara 22 let, ter je mati dveh otrok. — Bitka v šoli. V Jušmenu v neki ubožni vasi blizu Gdanskega so napadli nedavno učenci učitelja Borcherta s palicami; največji deček je vodil bitko. Toda učitelj se je tako dobro branil, da so dečki naposled pometali palice v stran in zbežali domov. — Hipnoza pri izdiranju zob. Nekemu 181etnemu črkostavcu v Strassburgu so morali nedavno izdreti tri zobe. Ker se je zdravnik bal, da bi mladenič ne zdržal bolečin, ga je hipnotizoval, na kar mu je brez težave izdrl vse tri zobe, ki so imeli nenavadno močne korenine. Mladeniču je rekel zdravnik pred operacijo, da mu mora zobe le preiskati, in res ni ta vedel, ko se je prebudil, da je zgubil zobe. Tudi krvi se je pri izdiranju malo pokazalo, zato pa se ta način izdiranja zob najbrže splošno uvede. Stran 289. — Zdravilo zoper raka. Švedski zdravnik Howitz razlaga svojo metodo o zdravljenju raka V bolni del se brizgne klorätyla ali arätyla, ki povzroči naglo ohlajenje do 60 stopinj pod normalo. In v tem stanju morajo baje poginiti provzrooitelji bolezni. V 34 slučajih je poskušal svojo metodo vedno z dobrim uspehom Ako pa se z novim sredstvom tudi bolezen povse ne ozdravi, olajša se vender bolniku znatno bolečine. — Garibaldi v jami. General garibaldincev Menotti Graribaldi je menda nekoliko vinjen šel na svojem posestvu v Carrano po neki postranski poti. Naenkrat je padel v 8 m globoko jamo, za katero ni vedel, a na inu koje je bilo na njegovo srečo do dva metra vode, ki se je vsled dežia notri vlila. Okopan se je streznil in začel upiti na pomoč. Prihiteli so težaki in rešili dragoceno življenje italijanskega generala. — Toča je ustavila vlak. Na ruski progi Kursk-Harkov Sebastopol so se morali ustaviti vsi vlaki, ker je bila proga pokrita z ledom toče. Kolesa se niso vrtila, dokler niso tira očistili toče. — Pokopališče za samomorilce imajo v znanem shajališču hazardnih igralcev v Monte Carlo. Novo žrtev so pokopali zadnji Čas. V obližji mesta se je našel mrlič brez rok in ene noge. Zdravniki so rekli, da je moral mrlič najmanj dva meseca ležati na mestu, kjer so ga našli. V žepu mrličevem se je našlo pismo, v katerem je samomorilec pisal, da je vzrok samomoru nesreča pri igri. Izgubil je en sam večer 48.000 kron. Pismo ni imelo nikakega podpisa. — Dveletna vojaška služba na Francoskem. Na Francoskem je vlada predložila zbornici zakonski načrt, da se uvede dveletna vojaška služba. S tem odpade v Francoski armadi naenkrat 50.000 mož. Da se pokrije ta primankljaj, namerava vlada namestiti vsako leto 30.000 mož več v vojaški službi. Nadalje bo razne pomožne vojaške oddelke, kakor gasilce, godce itd. pridelila aktivni armadi. Upeljava dveletne službe ne dela torej francoski vladi mnogo preglavic. Vojaški krogi pa so s to premembo jako nezadovoljni. General Voisin je izjavil, da kdor glasuje za dveletno vojaško službo, da bo ta po njegovem mnenju glasoval za razkosanje Francije. — Samostan na vodi. V Taganro na Ruskem je prišel v ondotno morsko luko redek gost, ki je zbudil v Tagan-roku splošno pozornost. Prijadrala je velika ladija „Pokrow Presswatyja Bogorodyci", last Panteleisnovskega samostana (nezedinjenih Grkov) na gori Athos Ladija je popolni samostan. Kapitan in vsi mornarji so menihi z gore Athos in nosijo meniško obleko. Črno pobarvana ladija z velikim belim križem ima kapelico, v kateri kapitan oče Gerassino opravlja vsak dan službo božjo. Na ladiji se strogo izvršujejo samostanska opravila. Ladija je pripeljala sveto olje z gore Athos za ruske samostane. — Luccheni morilec cesarice Elizabete, zblaznel. O morilcu naše cesarice se poroča, o njegovem duševnem razvoju in vzgoji sledeče: Njegova mati je bila dekla, katero je zapeljal nek propali pijanec, ter jo potem zapustil. Ona je na to izročila dečka najdenščini, ter se preselila v Ameriko. Lucchenija so dali v rejo neki družini, kjer se je samo pohujševal. Ko je odslužil vojaščino, začel je potovati, ter prišel v Budimpešto. Ker ni dobil službe, so ga z odgonom prepeljali v Italijo. Bil je sila domišljav in predrzen Po vsej sili je hotel dobiti italijansko državno službo, ter bil zato 8 mesecev prostovoljec pri armadi v Afriki. Ko se je povrnil, je zahteval trikrat pismeno in jako ostro službo. Ker je ni dobil, si je domišljeval, da se mu godi krivica, ter je postal anarhist. Stradal je in se potikal okoli in končno prišel umorit avstrijsko cesarico Pred sodniki se je vedel predrzno, v ječi pa je postal ponižnejši in večkrat je jokal. Sedaj pa je ta morilec, ki je prizadel toliko žalosti avstrijskim narodom, zblaznel. Lucchenija imajo na vesti oče in mati, ter propali redniki. Stran 290 Letnik LX Lov za rodbino Humbert. Humbertove francoska policija ne more najti Sleparske Sedaj rodbine mislij v Parizu, da Humbertovi Francije sploh niso zapustili, nego so se je vršilo že več hišnih pre- celo v Parizu samem Zato kav. Celo pri dveh sodnikih so stikali za sleparj Baj so našli sledove, da so bili nekaj časa slepaiji skriti v Parizu Kaj naj pijemo po leti. Alkohol pa vročina, to sta si dve popolnoma nasprotne stvari, torej se pred vsem moramo varovati pijač, ki imajo mnogo alkohola v sebi. Dasi nas isti za prvi hip oživlja in krepča pa se kasneje čutimo po uživanju alkoholičnih pijač tembolj trudni in izmučeni po~ Zdravniki trdijo, da v poletni vročini sebno v vročih Časih. prav mnogo ljudi zadene kap ravno vsled tega, ker so pili premočne pijače. Lahko pivo, ^oda pomešana z malo jesihom, limono, katero vse ima v sebi ogljenčevo kislino. Tudi luščine od limon ali pomaranč gristi ali na vodi namočene piti je jako zdravo in gasi uspešno žejo, kakor je sploh sadje, naj si bode kakršnokoli, jedno najboljših tešil žeje. Tudi mleko mešano z vodo priporočajo nekateri kot izborno pijačo. Eave, prave zrnate kave pa se je v poletji ogibati več ko je mogoče. Največja ljudska šola je vsekakor židovska brezplačna šola v Bali Lane, najubožnejšem delu Londona. Usta- zlasti Eothschildi novljena je bila 1. 1791. Podpirali so in jo tudi sedaj še podpirajo. Ta šola je velikansko poslopje, ter ima 44 velikih sob za dečke in 27 sob za deklice. v Ženska moda. Omožene žene v Evropi nosijo po- ročni prstan. Na Japonskem si pobarvajo zobe s kitajskim črnilom, malajska gospa si zakrije prsa, katere je imela razgaljene, dokler je bila samica, Papuanke si po poroki s tankim količkom presujejo zgornjo ustnico, žene kaferskih Zulov nosijo po poroki predpasnik. Petvinarski hotel. V Novem Jorku so ustanovili hotel, kjer obeduje za pet vinarjev. Za ta denar se dobi krožnik grahove juhe ter porcija jedi iz turščine ali ovsene moke. In ta obed zadošča tudi delavnemu človeku, ako si ga privošči trikrat na dan, tako, da stane hrana revežev 15 vin. na dan, dočim se pri nas še enkrat človek ne nasiti v hotelu niti za 50 vin. Lepi dnevi v različnih deželah. Pod lepimi dnevi razumemo one, katere nam jasno solnce veselo obseva. sije na leto Ondi Teh ima v Evropi španjska dežela največ, solnce skupno več nego 3000 ur. Za njo pride Italija, ki ima po strokovnjaških računih 2300 ur solnca, potem Francoska z 2100, Avstro-Ogrska z 1900, Nemška z 1700 in nazadnje Angleška z 1400, toraj več kakor polovica manj, kakor na Španjskem. Naravno je torej, da je v megleni An zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn ure pooblastila tako dolgo, kaj zaloge, re- klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. ! \> HHH M V V t ILL' i » v wm m C, P s 1 lil ■ » / I m M T/ /V # • - m +4 nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. prava srebrna remont, ura njeno amor. žepno verižico posrebr tokom gld. 4-70 prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom gleški največ dežja in snega, kar se opaža posebno v Lon- donu, kjer po cele tedne ne pridejo ni za hip iz svoje megle, ter imajo desetkrat dež mej tem, ko ga imajo v Parizu samo jedenkrat. prava I4karat zlata remont, žepna ura v lepi baržunasti škatulji gantno verižico, vsako aro se jamči leta. Loterijske srečke. V Uncu dne 12. julija t. 1.: 52, 36, 18, 69, 80. V Trstu dne 12. julija t. 1.: 72, 53, 49, 76, 86. V Pragi dne 16. julija t. 1.: 41, 21, 76, 64, Nepovoljne se zamenja torej brez rizike rej ena Pošilja denar nazaj pošlje pona povzetju Tem enaka naznanila proti gotovini olzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine uradniške zveze debelo. Tržne cene. Avstrijsko. V Ljubljani dne 18. julija 1902. Pšenica 10 K 7 ječmen K ajda K 6 50 h Ilustrovani ceniki zastonj Agent je se sprejmejo franko. proso K 6'— h, turšica K 6 30 h, leča K 12-- h, fižol K 7 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Odgovorni urednik Rajko Pirkovič Tisk in založba Blasnikovi nasledniki