Osebne vesli. TRIJE ZLATOMAŠNIKI. V naši škofiji bodo obhajali zlati -"lašni jubilej d .e 16. julija trije odlični duhovniki in sicer: Jožef čižek. Zlatomašnik Jožef Čižek, dekan in častni kanonik v Jarenini, se je rodil 21. X. 1864 na Pilštajnu iz res prave krščanske in vzgledne rodbine, ki je dala tri duhovnike, od katerih živi samo še g. jubilant. Franček je bil misijonar, je zgodaj umrl in je pokopan v Rimu. Drugi brat Lojze je bil dekan in župnik v Slovenjgradcu in je umrl pred par leti. Jareninski gospod kanonik je pri polni moči in vrši pastirsko , službo obsežne jareninske župnije. Znan je kot neustrašen narodnjak, saj je tnoral radi narodnosti med vojno okusiti trpljenje ječe v Gradcu. Po vojni je med prvimi oskrbel župni cerkvi nove zvonove in je tudi cerkev dal lepo prenoviti. Daleč naokrog je znana njegova gostoljubnost. Med sobrati in verniki uživa sloves gorečega in za čast božjo vnetega dušnega pastirja. Za njegove velike zasluge, saj že deluje v Jarenini 38 let, ga je odlikoval škof z imenovanjem za častnega kanonika in kralj z redom Svete Save IV. stopnje. Jernej Frangež. G. župnik in konzistorijalni svetnik J. Frangež je tudi kot zlatomašnik v dušeskrbju pri Sv. Marjeti ob Pesnici, kjer bo sJavil prihodnje leto 401etnico župnikovanja. Rodil se je 8. III. 1859 v Framu G. jubilant je v dolgih letih mnogo storL za olepšanje hiše božje, veseli se občs priIjubljenosti in je na glasu kot izboren katehet. Svetnika Frangeža poznata Maribor in okolica radi njegove ljubeznivost' in izredne gostoljubnosti. Zlati mašnišk. jubilej bo obhajal, obdan od svojih ovčic ki so mu udane od srca in so ponosne, dt jih vodi proti večnemu cilju tako odličen. vzgleden in goreč pastir. Jubilantu je po delil škof naslov konzistorijalnega svetnika in od kralja je prejel red Sv. Save IV razreda. Martin Ulčnik. Tretji letošnji zlati jubilant je gospoc Martin Ulčnik, vpokojeni župnik pri Sv. Florjanu v Doliču. Rodil se je 20. X. 1860 pri Št. Petru pod Sv. gorami. Njegov žr rajni brat je bil župnik na Rečici. Gospoczlatomašnik je oskrboval kot dušni pastir Sv. Florjana od leta 1898 do pred eniir letom, ko je stopil v pokoj, v katerem pr. j ; še vedno pridno na delu za večni blagor šentflorjanskih faranov, katerim jc bil župnik toliko let. G. Martin je gore<: ter vzgleden duhovnik. Radi občudovanja vredne skromnosti je ostal župnik nt; enem mestu, kjer mu je vse vdano, gii Ijubi ter spoštuje kot požrtvovalno delavnega duhovnika in zaslužnega javnege delavca. * * Še krepko zdravi zlatoraašniški trojici častita iskreno »Llovenski gospodar« a. šeljo, naj ohrani ljubi Bog zlate iubilante še zanaorej. Zlati obrtni jubilej. 50Ietnico izvrševanja samostojne slikarske in pleskarske obrti je slavil zadnje dni v Mariboru g. Franc Kolar. Jubilant je danes star 72 let in se je osamosvojil leta 1886. K pomenljivemu jubileju naše častitke! Nesreče. V7oli hudo poškodovali posestnika. Jak. Turišič, posestnik iz Razvanja pri Mariboru, je vozil drva iz gozda. Naenkrat Bta se vola splašila in sta Turišiča» tako poteptala, da ima zlomljeni obe nogi in je tudi sicer hudo poškodovan. Nesreča starčka. Kakor znano, se vali t Meljskega hriba pri Mariboru na gotovih, od vode izpodjedenih mestih lapornato večje in manjše kamenje na cesto iz Maribora v št. Peter. To kamenje drči in frči navadno v noči, ko je cesta prazfta in je še bilo malo nesreč. Te dni je šel po omenjeni cesti mimo ogroženih mest 881etni Franc Vohel iz Selnice ob Dravi. S hriba mu je priletel kamen ob sence in ga je zadel do nezavesti. Starčka so prepeljali v mariborsko bolnico. Poškodbe vsled nevarne eksplozije. Pri čiščenju transformatorja na Fali je eks- plodiral kotel za smolo. Ooreea tekočina je obrizgala 231etnega monterja Ivana Robnika. Dobil je hude opekline in bi bil zgorel, da ga niso rešili tovariši pravočasno. Robnika so prepeijali v mariborsko bolnico. Požar pri treh posestnikih. V. Radizelu pri Slivnici v daljni mariborski okolici sta zgorela posestnici Elizabeti Beranič hiša ter hlev. — V sosednem Braunšvajgu je bil požar kar pri dveh posestnikih. Štefanu Jakoliču je uničil ogenj hišo ter hlev, ki sta se držala skupaj in sta bila krita s slamo. Ivan Forstner je po požaru ob z opeko krito gospodarsko poslopje in hlev. V vseh slučajih je začelo goreti poleg dimnika. Domačija pogorela vsled udara strele. V Vareji vasi pri Ptuju je upepelil udar strele domačijo posestniku Jožefu Bedraču. Komaj so oteli živino. Pogorelec je zelo hudo prizadet, ker je bil zavarovansamo za 2000 Din. Gospodarsko poslopje je upepelil najbrž podtaknjen ogenj posestniku Jožefu Kac v Skokah pri Pragerskem. Škode je 35 tisoč Din. Nesreča posestniškega sina. Jakob Teržan, 311etni posestnikov sin iz Vezovja pri Slivnici v daljni okolici Celja, je peljal drva v št. Jurij ob južni žel. Na cesti se je prevrnil nanj voz in mu je zlomil levo nogo. Teržana so prepeljali v celjsko bolnico. Smrtno nevarne poškodbe. V kolodvorskem skladišču v Straži pri Novem mestu je žigosal železniške prage posestnik Ivan Lavrič iz Dolnje Straže. Mimovozeč in težko naložen voz je Lavriča tako pritisnil h kupu železniških pragov, da mu je prizadjal pritisk smrtno nevarne notrajne poškodbe, s katerirai so ga oddali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Kozolec je pogorel v Orehovici na Dolenjskm posestniku Jožfefu Radeščeku. Kozolec pogorel vsled udara strele. — Zadnjo nedeljo sredi popoldneva je uničil udar strele v Zgornji šiški pri Ljub- Ljani kozolec posestniku in gostilničarju Antonu Pogačniku. Truplo so našli. Od 18. junija so pogrešali maturanta Srečka Vavpetiča iz LjubIjane, ki je zginil nekje v Kamniških planinah. VŠe ftiogoče rešilne ekspedicije so ga iskale zamanj. Lovca dvorskega lovišča Kemperle in Uršič sta našla 10. t. m. Vavpetičevo truplo v močno razpadlem stanju v Kurji dolini pod Kalško goro. Vavpetič je zdrsnil s Kalške stene in padel v globočino, kjer je obležal mrtev. Trinajstletni fant utpnll. Na Vidmu ob Savi je utonil pri kopanju 131etni Ferdinand Poznič, uslužben pri čevljarju Zdovcu. Kopal se je s svojimi tovariši v bližini krškega mosta, kjet je Sava radi vrtincev posebno nevarna. Poznič je kot spreten plavač zašel y vrtinec, ki ga je kljub reševalnim posk|isom tovarišev pogoltnil in še njegovega-trupla do sedaj niso našli. Razne novice. »Kmetski list« se kaj rad usti, da je proti klerikalizmu, ne pa proti krščanstvu. Že večkrat smo imeli priliko dokazati, kako hinavsko je takšno ravnanje: proti klerikalizmu se.maha, krščanstvo pa Se hoče zadeti. Takšen je lažnjivi liberalizem. V zadnji številki (8. julija) se ta list zaganja ne zoper klerikalizem, marveč prav zoper krščansko ustanovo zakramenta sv. pokore. Poštavi namreč vprašanje: »Ali je mogoče s priznanjem in s »pokoro« izbrisati krivično dejanje?« In takoj doda odgovor: |»Sto in stoletja so narod učili, da je to *mogoče. Malo solz, malo trdnih sklepov, malo ne vem česa — pa je sprana kri riedolžnega z zločinčevih rok.« Ni res, | dični »krščanski« »Kmetski list«, da so ^sto in stoletja tako narod učili. Kaj in kako je katoliška cerkev naš narod učila, se n. pr. vidi iz katekizma. Naj vzamejo liberalni gospodje okoli »Kmetskega lista« katekizem v roke, pa bodo videli, kaj je pqtrebno za vreden prejem zakramenta šv. pokore. Ti gospodje seve v svojem velikem krščan- stvu, čigar najbistvenejši znak je protiklerikalstvo, ne gredo k spovedi. Ako bi hodili, bi se iz lastne skušnje preverili, da spoved ni tako lahka stvar. Priznano je tudi dejstvo, kolik je socialni pomen spovedi, ki nalaga človeku dolžnost, tujo lastnino povrniti in popraviti škodo, bližnjemu storjeno na duši in tudi na telesu. Napad na zakrament sv. pokore spričuje ne- in protikrščanskega duha, ki veie iz »Kmetskega lista«. In tega duha: duha preziranja sv. zakramentov, kršenja božjih in cerkvenih zapovedi (n. pr. skrunitve nedelj s tekmami koscev in ženjic), širi ta list med mladino. Kakšen bo rod, ki bo vzrastel iz tega duha?! Vsenemštvo in katolicizem. To sta dve stvari, ki se izključujeta. Skušnja in zgodovina dokazuje, da sta ti dve stvari neskladni med seboj. Poznali smo vsenemce, ki so bili v nekdanji Avstriji: bili so strupeni nasprotniki Rima kot središča katoliške cerkve, ter so kričali: Proč od Rima! Poznamo sedanje vsenemce, ki prebivajo med nami v naši državi. Prav taki nasprotniki katolicizma so, kakor so bili njihovi Schonererjevski in Wolfovski predniki. Dokaz za to je pisanje celjske »Deutsche Zeitung«. Ta list, ki se pro- glaša za glasilo nemške raanjšine v dravski banovini, bi moral imeti toliko obzirnosti do svojih katoliških čitateljev, da ne bi napadal katoliške cerkve in njenega poglavarja, rimskega papeža. Ne samo, da proslavlja protestantizem in njegove tukajšnje predstavnike, ne samo da istoveti nemštvo s protestantizmom (nemško je pri nas isto kot protestantovsko, tako je nedavno zapisal), celo tako drzen je, da direktno napada katoliško cerkev, katoličane in osobito poglavarja katoliške cerkve. Kako morejo Nemci katoliške vere trpeti med seboj tega strupenega nasprotnika katolicizma ? Iz mariborske moške kaznilnice so pojTOjno izpustili 19 kaznjencv, ki so bili obsojeni od 10 do 15 let. Nenadna smrt. V Zgornji Radvanjski cesti pri Mariboru je stanovala Marija Krajnc, vdova po železničarju. Krajnčeve 8. julija ni bilo na spregled. Obveščena policija je vdrla v stanovanje in je našla fitarko mrtvo na tleh. Poleg nje je bila razbita svetilka, ki je zvečer gorela na nočni omarici. Policijski zdravnik je Ugotovil, da je ženo zadela kap. Gasilsko slavje v Mariboru. V tlnoh 1. in 8. flvgusta t. 1. bo v Mariboru veliko gasilsko slavje. Mariborska gasilska četa proslavi 65Ietnico evojega obstoja. Za proslavo si je nabavila novi, najmodernejši rešilni avto, pripravila pa je tudt skupno z Mariborskim tednom razne razstave. Zanimiva bo tudi kulturno-gasilska razst<VYa' ki bo prikazovala razvoj gasilstva na bivSem Spodnjeiri šUjerskem v zadnjih 80 letih. Fcučna bo za vae gasilce in za, ysakega, ki se za atvar zanima,. ter razstava potrebščin proti napadom iz zraka. Ena najlepših razstav Mariborskega tedna, ki so v zvezi z gasilsko proslavo, bo razstava aeroplanov in sicer motornih in brezmotornih. Razatava modernih gasilskih potrebščin bo zanimala vse praktične gasilce in prijatelj- gaailstva. Udeleženci prosla^e imajo z žeiezniško karto »K 13<: polovično vožnjo in s posebnim slavnostnim znakom prost vstop k vsem razstavam in prireditvam Mariborakega tedna v dneh 1. in 2. avgusta t. 1. SOIetnico obstoja bo obhajalo 19. t. m. gasilsko društvo v Račah. Otvoritev nove železniške proge. Zadnjo nedeljo je bila sveeano otvorjena železniška proga Kosovo polje — Peč. Povišanje poštnih pristojbin za inozemstvo. Pristojbina za navadna pisma v tujino do 20 graraov bo znašala 4 Din (dosedaj 3.50), za vsakih nadaljnih 20 gramov nad to težo še po 2 Din. Obžalovanfa vrecini slučafi. Roparski umor pri belem dnevu in v inestu. V Mejni ulici v Mariboru je bil izvršen 8. t. m. popoldne roparski umor. Žena vpokojenega finančnega stražnika in hišnega posestnika Ivana Strajnšeka se je podala omenjenega dne zjutraj na mariborski trg, kjer je prodajala pridelke iz svojega vrta. Ko se je vrnila ob pol 12. uri s trga domov, je našla svojega moža v stanovanju ubitega s topim predmetom in zadavljenega z obvezo. Morilec je po izpovedi žene odnesel 10.000 Din prihrankov, dve hranilni knjižici, 2 kg dve- in petkronskih avstrijskih novcev in 5 zlatnikov po 10 kron. Oblast vrši z vso vnemo preiskavo. Na trnek ujeto otroško trupelce. V Mariboru je lovil ribe v Dravi knjigovez A. Arhar. Na trnek je ujel otroško trupelce. Ko je hotel strašen plen spraviti na suho, se je odtrgala vrvica in je trupelce odnesla Drava dalje. Ta< y kopališeu na Mariborskem otoku. Ob priliki kopanja na Mariborskem otoku je ukradel tat učiteijici Milepi Kocuvan iz omarice denarnico z drobižem, zlato zapestnico, prstane, ogrlico ter še razne druge predmete v skupni vrednosti 2600 Din. . Podlegel zabodljaju v trebuh. Že zadnjič smo poročali, kako je došlo v krčmi v Počehovi pri Mariboru do pokolja. Po deseti uri so priklašturili v gostilno štiri vinjeni, katerim krčmar ni hotel dati vina. Radi te zabrane so začeli razbijati. -Pivjake je hotel pomiriti v krčrai-se madeči 461etni posestnik Ivan Majer s svojim sinom. Za pomirjevalno posredovanje je dobil od 271etnega Alojzija Karneta tako hud zabodljaj z nožem v trebuh, da mu je podlegel v mariborski bolnici. Surovega ubijalca in še tri njegove tovariše so orožniki zaprli. Samomor natakarja. V mariborskem mestnem parku se je ustrelil 9. julija 25letni iz službe izpuščeni natakar Ferdin. Miiller. Kobila ukradena. V Ojstrici ob severni meji sta ukradla dva znana tihotapca posestniku Francu Koratu 3000 Din vredno kobilo, katero sta prodala preko naše meje v Labud. Tatvina orodja. Ivan Mikulič, lastnik tovarne meril v Slovenjgradcu, je prijavil orožnikom, da mu je bilo pokradenega orodja za 20.000 Din. Orožnika so napadli s kamenjem. V ptujsko bolnico so pripeljali s precejšnjimi poškodbami 291etnega orožniškega kaplarja Jurija Bozo iz Cirkovec pri Pragerskem. V Šikolah so ga napadli fantje s kamenjem. Cigani vlamljajo po okolici Ptnja. Cigani so vlomili v stanovanje prevžitkarja Franca Pevec v Bukovcih. Odnesli so mesa in živil za 600 Din. Isto noč je bila gotovo ciganska nadloga na delu pri poskusnem vlomu v trgovino Justine Štumberger, istotako v Bukovcih. Pri razbijanju 'železnega zastora so se vzbudili domači in so prepodili lopove. Nato so poskusili isti uzmoviči vlomilsko srečo v sosedni vasi v Dornovi pri posestniku Martinu Arnušu. Imeli so že pokradeni plen naložen, ko so jih vzbujeni domači pregnali, Prijeli so eno mlado žensko, katera ni imela za pobeg dovolj urnih nog, in so jo zaprli v občinski zapor, iz katerega je pobegnila. Orožniki so jo pa le aretirali. Izpovedala je, da se piše Ilonka Horvat. Stara je 23 let in je ciganica iz Sobote. Sopomagača ni hotela izdati. Žandarii so jo izročili v zapore v Ptuj. Napad na viničarja. 25!etni viničar M. Zebec iz Brezovca pri Sv. Barbari v Ha- lozah je bil namenjen na kolesu v Ptuj. V vasi Budina sta ga srečala dva moška, ki sta ga vrgla s kolesom vred v obcestni jarek. Na tleh ležečega sta obdelovala s čevlji in sta tako dolgo hodila po njem, da se je onesvestil. Orožniška patrulja je Zebeca z umetnim dihanjem obudila k življenju in je aretirala podivjana napadalca. V prostovoljno smrt vsled neozdravljive bolezni. Ko se je vrnil železničar Smolej v Zgornjem Radvanju pri Mariboru iz službe, je našel v spalnici obešeno svojo 351etno ženo. Reva si je vzela življenje, ker je zamanj iskala pomoči pri zdravnikih. Vlom v dekliško meščansko šolo v Ptu- ju. Neznanec je v noči vlomil v poslopje ptujske dekliške meščanske šole. Iz ravnateljeve pisalne mize je odnesel kuverto, v kateri je bilo 3420 Din. Najdeno trupelce novorojenčka. V potoku Globetka pri Ljutomeru so našli odvrženo trupelce novorojenčka ženskega spola. Otročiček je bil zadavljen. Oblast poizvduje za nečloveško materjo. Vlom v skladišče. V Zavodni pri Celju ima veletrgovec Božidar Ravnikar skladišče. Nočni vlomilci so izkopali luknjo v zid skladišča in so odnesli sladkorjp, za 1800 Din. Izpred sodišča. Roparski napad je obravnavalo celjsko sodišče 7. julija. Zagovarjal se je 271etni Fortunat Pogorevčnik, delavec iz Šmartna pri Slovenjgradcu. Pogorevčnik je 26. aprila 1.1. zvečer na banovinski cesti pri Šmartnem napadel mlinarja Lov. Onuka iz Tomaške vasi, s katerim je bil malo prej pil in se tudi pobratil. Pobil je Onuka z nekim lesenim predmetom na tla in mu vzel srebrno verižico in uro, klobuk in 4 kovance po 50 Din. Tolovaja so obsodili na 3 leta in 1 mesec robije in 500 Din povprečnine. Bolgarski ministrski predsednik Kjosei- vanov je zamenjal v svoji vladi pet mi- nistrskih mest z novimi osebnostmi. V Avstriji so vpeljali v vojski plinske maske za konje. Novo •r.-iško potniško letalo, ki bo vzdrževalo zraeni promet iz S. Francisca čez Tihi ocean na Kitajsko. Novo angleško vodno letalo bo prevažalo potnike in pošto čez Atlantski ocean. — Orjaško letalo bo nosilo na sebi še drugo manjše letalo za slučaj kake grozece ne- sreče. Iz Abcsinije se vrnuli miličniki korakajo v Rimu mimo Mussolinija.