GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INOUSTRUE
Komunisti so ocenjevali
Na letni konferenci osnovne organizacije Zveze komunistov je bil izvoljen
tudi tovarniški komite
10. decembra so komunisti iz metliške BETI razpravljali o delu svoje organizacije, o delu komiteja in občinske konference Zveze komunistov v zadnjih dveh letih, kolikor je trajalo mandatno obdobje.
Poročilo o delu osnovne organizacije ZK v BETI je dobil pred konferenco vsak član. V gradivu je bilo še posebej po-udaijeno, da poteka konferenca v času velikih gospodarskih in političnih dogodkov v naši družbi in v podjetju, Tako gre za uresničevanje ustavnih dopolnil, za obletnico pisma predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ter za priprave na 10. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Na gospodarskem
področju je potrebno omeniti reorganizacijo podjetja v TOZD, rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnih obratov.
Med obema konferencama osnovne organizacije ZK v Beti je bilo 13 sestankov, na katerih smo obravnavali najpomembnejša vprašanja, ki jih v podjetje prinaša vsakdanjost. V osnovni organizaciji ZK BETI je že 79 članov. Največ med-dnjimi jih ima visoko, višjo in srednjo izobrazbo, medtem ko je premalo kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev.,
Komunisti so tokrat sklenili, -da bomo osnovne organizacije ustanovili po vseh temeljnih organizacijah združenega dela.
V okviru podjetja pa deluje tovarniški komite, ki ga sestavljajo predstavniki vsake TOZD.
V tovarniški komite so bili izvoljeni: Jožica Ciglič, Milan Dragi-šič, Jože Gerkšič, Anica Jambrošič, Maks Koležnik, Marko Kraševec, Boža Marentič in Franc Nemanič. Za sekretarja tovarniškega komiteja je bil ponovno izvoljen Milan Dragi-šič. Obenem smo predlagali naslednje člane našega kolektiva v občinsko konferenco Zveze komunistov: Staneta Gašpe-riča, Jožeta Gerkšiča, Marijo Horvat, Ivana Malešiča, Bredo Marentič in Mirjano Vrlinič.
M. D.
Zakaj ni | prispevkov? t
Zadnje čase imamo težave s prispevki za VEZI-LO, ker je gradiva premalo. Prosimo bralce, naj nam pišejo o vsem, kar se dogaja v podjetju. Škoda je, da gredo stvari, četudi so videti drobne in nepomembne, v pozabo. Pisana beseda ostaja dokument, je pa tudi odsev časa. Zlasti malo je prispevkov iz naših obratov v Dobovi, Črnomlju in Mirni peči. PIŠITE!!
' I
■ K
Sindikatu hvala!
Za novo leto sem prejela za otroke precej praktičnih daril, s tem pa se je naš družinski proračun močno izboljšal. Otroci so bili daril zelo veseli, zato se iskreno zahvaljujemo sindikalni organizaciji za pozornost in pomoč. V imenu staršev vseh obdarovanih otrok
OLGA HUDOROVAC
Posnetek je z letne konference osnovne organizacije Zveze komunistov v BETI. Videti je mlade obraze, ker je med komunisti zares največ mladih ljudi. Prav bi bilo, če bi sprejemu novih članov posvetili še več skrbi. (Foto: P. Riznič)
Že vedno: več glav več ve
Organizacija in reorganizacija nista puhlici, temveč potreba
Zadnje čase precej slišimo o organizaciji in reorganizaciji podjetja ali družbe itd. Tolikokrat nam pride ta beseda do ušes, da je včasih ne jemljemo resno. Mislimo, da gre za moderno frazo, dejstvo pa je drugačno. V času, ko prihaja do vse večje delitve dela in ko morajo različni sistemi ter podsistemi uskladeno delovati, vidimo, da je prav organizacija nova znanost, ki nam pomaga pri usklajevanju dejavnosti za dosego istih ciljev.
Ce si organizacijsko vedo predstavljamo kot križišče diagonal v kvadratu, katerega ogli so: 1. tehnične vede, 2. ekoni-mika, 3. politične in socialne vede ter 4. psihologija, lahko slutimo, da je mogoče mnoga strokovna vprašanja smatrati hkrati za organizacijska in za predmet drugih ved.
Ko organizacijska veda še ni bila razvita in ko so obstajali dvomi o tem, so mnogi šteli organizacijo le za določen vidik tehnike, ekonomike, psihologije ali sociologije. Razumljivo je, da so si zato tehniki, ekonomisti, sociologi in drugi prilaščali organizacijo kot specialno področje svoje stroke. Tako se je pogosto dogajalo, da je (in v praksi je včasih še danes tako) organizacija enostransko pobarvana in jo gledamo le skozi očala drugih ved.
Tudi v podietiu so zmeraj
prisotni štirje osnovni interesi, ki smo jih že omenili kot ogle kvadrata. Njihova uskladenost pa nam daje najboljšo možno organiziranost podjetja. V organizacijah združenega dela ni mogoče analitično proučevati hkrati vseh odnosov, ker je že vsak proučevani člen sestavljenka. Na primer: človeški faktor vsebuje individualne, biološke in psihološke sestavljenke in socialne interese vseh vrst. Tehnika obsega različne tehnologije, različna delovna sredstva, različne predmete dela (izdelke) itd. Ekonimika pa je tudi osnovni regulator delovanja nekega podjetja, soodvisna od prostora, tržišča in časa.
Ker pa dajemo v naši družbi poudarek človeškemu faktorju, se v organizaciji nagibamo k ustvarjanju čimboljših odnosov. Prav v tem je največja neizkoriščena možnost, s pomočjo katere bi lahko sprožili tako delovanje v podjetju, da bi tudi tehnični in ekonomski vidik prišla bolj do izraza. Res je, da so vsa področja tesno povezana med seboj. Samo primer: če je slab ekonomski rezultat, so nižji osebni dohodki in zaradi tega tudi slabši socialni položaj zaposlenih. Vse to vpliva na slabše medsebojne odnose, ti pa se odražajo v slabem izvajanju tehnoloških in tehniških zahtev, kar spet vodi k še slabšemu ekonomskemu uspehu.
C e hočemo negativne stvari izboljšati, je vseeno, na katero področje v tem krogu se naslonimo. Pravilo pa je, da moramo zmeraj reševati, kar je najbolj kritično. Če se zgodi, da je na vseh področjih približno enak položaj, potem moramo začeti pri ljudeh, ker ti sprožijo vse ostale procese v organizaciji.
Pri reorganizaciji podjetja v TOZD računamo, da bo veliko večje število zaposlenih zainteresiranih za delo na svojem delovnem mestu in za uspeh
podjetja kot celote. To bomo dosegli le, ko bodo razčiščene vse komponente, ki tvorijo celoto. Sestavni deli podjetja so TOZD. Ko torej pri TOZD ugotovimo šibke točke, pomeni, da jih rešujemo v prid podjetja kot celote. To pomeni dviganje celotne uspešnosti. Na kratko povedano: z reševanjem drobnih napak in pomanjkljivosti lahko rešimo sestavnico in sprožimo procese, ki zagotavljajo stabilnost. V sodobnem konceptu organizacije pa se ne smemo naslanjati samo na sposobnost in znanje ozkega kroga ljudi, četudi jih morda smatramo za ,jgenialne“, ampak je bolj sprejemljiv način, ki ga ponuja star pregovor: več glav več ve.
NIKOLA PODREBARAC
Milan Dragišič je bil na letni konferenci 00 ZK ponovno izvoljen za sekretarja. Tovariš Milan je že v preteklosti dokazal, da zna pametno presojati, da je marljiv in delaven, hkrati pa nepopustljiv, zato so mu spet zaupali odgovorno in težko funkcijo. (Foto: Pavle Riznič)
Elektricizmi
Glavni sestavni del besede elektrika je trik, ki ga nekateri pridno izkoriščajo.
Včasih so električarji elektriko priklapljali, popravljali itd Danes pa jo izklapljajo. Časi se spreminjajo.
Pravijo, da je pri nas nizka nataliteta. Zaradi redukcije električnega toka se bo bistveno povečala.
Kako lepo bi bilo, ako bi prišel v trgovino in rekel: „Za dve žarnici elektrike, prosim.'' Prodajalec pa bi odvrnil: „Da, takoj, izvolite, prosim."
JOŽE NOVAK
jo dočakali, belo snežno odejo. Je sicer tanka in
Pa smo jo dočakali, belo snežno odejo. Je sicer tanka in za smučarje in sankače m primerna toliko pa
je snega, da ne bomo pozabili bele zime... (Foto: R. Bačer)
Kje so vzroki?
Ne more in ne sme nam biti vseeno, v kakšnih razmerah živijo dijaki poklicne šole
f----------------------\
Poslovni
odbor
predlaga
Na seji, ki je bila 4. decembra 1973, so bili sprejeti naslednji sklepi in predlogi:
— Poslovni odbor predlaga delavskemu svetu, naj odobri podpis pogodbe za izgradnjo 12-stanovanjskega bloka, ki ga bo gradilo TCP Metlika. Cena za neto kvadratni meter stanovanjske površine po sistemu ključ v roke znaša 3,900 din. Skupna vrednost stanovanjskega bloka bo predvidoma
2.380.000 din. Gradnja bo po pogodbi končana do 1. oktobra 1974, v nasprotnem primeru pa plača TCP investitorju za vsak dan zamude
1.000 din.
— Poslovni odbor predlaga delavskemu svetu, naj odobri podpis pogodbe s TGP Metlika za nakup garsonjere, ki bo veljala 96.000 din. Na delovno mesto komercialnega svetovalca se sprejme Ivan Vezjak.
— Plansko analitski oddelek mora takoj začeti z izdelavo proizvodnega plana za leto 1974. Vse službe - od tehnične, komercialne in proizvodne — morajo pri tem aktivno sodelovati.
V J
Večina doma
Letošnje novo leto je veliko ljudi dočakalo doma. Pred leti do kraja zasedeni hoteli so bili letos na Silvestrovo noč na pol prazni. K praznini so prispevale svoj delež visoke cene. Rezervacije so veljale od 200 do 250 dinarjev, kar je za dva že lepa vsota. Za ta denar je marsikdo raje pripravil doma odlično večerjo, pa še nekaj je ostalo.
Za nami je že skoro prvo polletje pouka in učno vzgojnega dela na poklicni šoli BETI. V prvih letnikih so učenci iz šestih občin Bele krajine, Dolenjske in sosednje republike Hrvaške. Prišli so z željo, da bi si pridobili poklic, nekateri pa bodo s šolanjem še nadaljevali.
Ob prvi redovalni konferenci je učiteljski zbor ugotovil, da z učnim uspehom ne moremo biti zadovoljni, saj znaša v poprečju le 58,08 odstotkov. Najprej smo iskali vzroke pri svojem delu in odnosu do učencev, vendar so vzroki za slab učni uspeh še drugje.
Učenci so prišli k nam z različnih osnovnih šol, zato znanje, ki so ga prinesli s seboj, ni pri vseh zadovoljivo. Nekateri se zelo težko vključijo v učni program poklicne šole. Učencem manjka tudi primernih delovnih navad. Na slab uspeh pa gotovo vpliva tudi veliko število vozačev.
Ugotovili smo še, da tudi učenci, ki stanujejo v Metliki, nimajo urejenih pogojev za normalno delo. Mnogi so v mrzlem, po dve ali tri učenke stanujejo skupaj v majhni sobi; tako jim čas mineva ob pogovoru, ob sprehajanju po mestu in obiskovanju lokalov. To so po-
sledice slabih stanovanjskih razmer.
Mladi prinašajo v mesto življenje in spremembe. Po sedmih letih dela poklicne šole bi morali tudi drugi organi v občini -razen tovarne BETI - razmišljati, kaj smo tej mladini nudili. Hkrati pa se čudimo nad nezadovoljstvom, nevzgojenostjo in čutom neodgovornosti pri mladih.
Nam je res vseeno, kakšen bo naš jutrišnji delavec in samoupravljale? Šola jim vsega brez
pomoči širše družbene skupnosti ne more dati. Ali nam je vseeno, daje od dosedanjih 250 absolventk poklicne šole zapustilo Metliko skoraj 60 mladink in si poiskalo službo drugod, kjer so življenjski pogoji boljši?
Izobraževalni center pri BETI ne želi z obsegom izobraževanja nazaj, temveč ima petletni delovni program, ki še razširja možnosti za izobraževanje in delo.
DRAGICA NENADIČ
S
„Moj bog! Perilo sem pozabila pobrati!"
Slovenci se še preradi zbiramo ob dobri kapljici in prigrizku, če je vzrok rojstvo, fantovščina, poroka ali pa tudi slovo. Na sliki vidimo dekleti (stojita v sredini), ki se poslavljata od svojih sodelavcev. Kljub veselju je slovo grenko, saj prijetnih in tovariških sodelavcev ni lahko zapustiti. (Foto: Riznič)
Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi!
Barvanje surove preje na HT aparatih je težko in naporno delo. Delavci so izpostavljeni visoki temperaturi in vlagi.
(Foto: S. Mikulan)
Ko je blago pobarvano, ga v veliki centrifugi še osušijo.
(Foto: S. Mikulan)
Dogodki in želje
Pričelo se je leto 1974. Vsakič, ko začnemo pisati novo letnico, si izrekamo najboljše želje in vsakdo tudi na tiho upa, da se bo vsaj del zaželenega iz-
polnilo. Vprašal sem nekaj sodelavcev, kako so preživeli minulo leto in kaj si želijo v novem letu 1974. Vsem sem zastavil enaka vprašanja:
Kateri dogodek v preteklem letu se vam je zdel
i?
najvažnejši Kaj si želite v letu 1974? Kje ste silvestrovali?
MARIJA MRVAR, po-
enterka:
1. Ne spominjam se nobenega posebno važnega dogodka, da bi ga lahko posebej poudarila.
2. Praznovala sem v krogu domačih.
3. Želim, da bi bilo leto 1974 vsaj takšno kot minulo, sebi in vsem mojim pa želim predvsem zdravja.
JOŽE GERKŠIČ, poslovodja menze:
1. Presenečen sem, da ob tolikem govorwnju niso bili doseženi boljši stabilizacijski rezultati.
2. Silvestroval sem doma s svojci.
3. Želim, da bi bilo dosti dela in zaslužka, pa mir v domovini in v svetu.
Jože pirkovic,
vodja družbene preskrbe:
1. Zame je bilo posebno doživetje nabava gasilskega avtomobila za naše tovarniško društvo.
2. Zabaval sem se doma z družino.
3. Da bi bili vsi načrti, ki smo si jih zastavili, uresničeni, in da bi temeljne organizacije združenega dela, ki so bile izglasovane na zborih delovnih ljudi, uspešno delovale. Želim še, da bi čimveč članov našega kolektiva vstopilo v gasilske vrste, ker bi radi tudi na tem področju dosegli vidnejše uspehe. Še to želim, da bi naši tovarniški avtomobili opravili čimveč samostojnih prevozov, da ne bi bili tako odvisni od tujih prevoznikov. Uspehov pri delu pa želim vsem sodelavcem v matičnem podjetju in v obratih. Žase bi želel kar najboljše sodelovanje s sodelavci, da bi s skupnimi močmi lahko uresničili predvidene naloge.
DRAGICA PROSENI K, trgovka:
1. Vse je potekalo po ustaljenem tiru, kaj posebno važnega pa ni bilo.
2. Silvestrovala sem v prijetni zasebni družbi.
3. Želim si zdravja, denarja in mir na svetu.
FRANC SLANC, vratar:
1. Ni bilo nič posebnega, vsaj zame ne.
2. Novo leto sem pričakal doma z družino.
3. Najbolj važno je zdravje, imam pa še veliko želja, samo malo verjetno je, da bi bile vse uresničene.
JOŽE NEMANIČ,
transportni delavec:
1. V preteklem letu sta bila dva dogodka zame zelo pomembna. Žena se je upokojila, hčerka pa je začela hoditi v prvi razred.
2. Novo leto sem pričakal doma.
3. V letu 1974 nič drugega kot mir in dobro plačo.
Že iz teh kratkih odgovorov lahko sklepamo, da so želje vseh članov kolektiva močno podobne: mir in zdravje naj bi nas spremljala vse leto, uspeh pri delu pa ne bi smel izostati. Prav tako pa odgovori naših anketirancev kažejo, da je letos veliko ljudi silvestrovalo doma in si niso privoščili zabave po lokalih. Da bi se želje izpolnile!
JOŽE NOVAK
Kaj je delal Rdeči križ?
V letu 1973 je odbor pripravil več akcij
V letu 1973 je odbor pripravil več akcij
Radi bi seznanili bralce, kaj je naredil odbor Rdečega križa' v preteklem letu. Najprej bi omenila, da smo imeli dve krvodajalski akciji, v katerih je sodelovalo 113 članov kolektiva BETI. To je lep uspeh, želimo pa, da bi v bodoče še več zaposlenih stopilo v vrste krvodajalcev, kajti nikdar ne veš, kdaj boš sam potreboval to dragoceno tekočino.
Tudi v letu 1973 se je naša ekipa prve pomoči udeležila občinskega tekmovanja. Osvojila je četrto mesto. Dekleta, ki sodelujejo v ekipi, moramo pohvaliti, saj so zelo vestno vadila. Ob novem letu pa smo obi-
Lep obisk
Prvo gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega v Metliki je bilo zelo dobro obiskano. Razveseljivo je, da je bilo med gledalci veliko mladih. Organizatorju — Kulturni skupnosti Metlika - pri prodaji vstopnic veliko pomagajo sindikalne organizacije. V podjetju KOMET in drugod to sodelovanje bolje poteka kot v BETI. Prav bi bilo, če bi tudi za naše zaposlene načrtneje pripravljali obiske kvalitetnih gledaliških predstav. Letos bo sedem takih prireditev.
skali sodelavce, ki so bolni več kot mesec dni in jim voščili. Obiskali smo Marto Osterman, Jožeta Novosela, Antona Kočevarja, Zorico Furjanič, Zdenko Viktorovski, Nado Berkopec, Anico Vraničar, Nevenko Milek, Marijo Vukmanič in Jožeta Muca. Razen teh je RK poskrbel še za obisk upokojencev: Franca Majzlja, Elizabete Ce-kuta, Milene Oberman, Lidije Milakovič, Ane Ružič in Fančke Nemaničeve. Vsem smo nesli tudi skromna darilca, kar smo organizirali skupno s sindikatom.
Rdeči križ bo v kratkem or-
Zahvala
Ob smrti očeta
NIKOLE VUJČIČA
se lepo zahvaljujem vsem, ki so z menoj sočustvovali in nte tolažili v težkih trenutkih. Zahvalo sem dolžan kolektivu in sindikalni organizaciji za darovane vence in cvetje ter za spremstvo na očetovi zadnji poti.
NIKOLA VUJCIČ
ganiziral osemdesetumi tečaj prve pomoči. Spoznali smo, da je tovrstno izobraževanje nujno potrebno, ker je veliko zaposlenih, ki so tečaj že končali, odšlo iz podjetja. Računamo, da se bo tečaj začel sredi februarja. Vse, ki so se prijavili, prosimo, naj redno hodijo k predavanjem.
VILMA SLOBODNIK
Vsak dan bolje
Mladinski klub v Metliki je zadihal. Morda ne tako, kot bi želeli, vendar je v prostorih nekdanje stare šole iz dneva v dan več mladih. Krajšajo si čas s pogovori, z gledanjem televizije in s poslušanjem glasbe ter z branjem revij in časopisov. V mladinski klub lahko pride vsak.
Kje so amaterji?
Amaterska kulturna dejavnost je v Metliki povsem zamrla. Ne bi razpravljali o vzrokih za mrtvilo, pač pa izražamo žalost zavoljo tega. V Sloveniji so veliko manjši kraji, ki pa imajo lepe in znane pevske zbore, delovne amaterske gledališke skupine itd. Mar ni mogoče v Metliki glede tega nič spremeniti? Res ne?
Hemka Pate je že trinajst let za strojem v mimope-škem obratu BETI. Je še članica centralnega delavskega sveta v BETI, svojčas pa je bila delavna tudi v raznih organizacijah, predvsem pri krajevni organizaciji ZZB in vAFŽ.
„Kolikor morem, sodelujem še zdaj v samoupravnem in družbeno-političnem življenju, toda imam malo časa. Opravljam službo, imam pa tudi številno družino in dvojčka, stara tri leta. Ker vrtca v Mimi peči še nimamo, je pri marsikateri hiši, kjer je žena zaposlena, težko za varstvo otrok. Moja najstarejša hčerka je po končani osemletki morala v službo, Tu v BETI je zaposlena, delava v izmenah, da lahko v prostem času paziva na otroke, ki so doma. “
- Kako ste sicer zadovoljni v službi?
_ „Odkar imamo nove prostore in neprimerno boljše delovne pogoje, z veseljem hodimo na šiht. Prej smo bili poleti na vročem, pozimi v mrzlem, medtem ko je zdaj vedno primemo toplo. Sanitarije in garderobe pa imamo v novi stavbi tako lepe, da večina zaposlenih doma nima tako lepo urejenih takih prostorov. Zelo smo zadovoljni, imamo pa še eno željo: da bi uredili menzo."
- Kolikor vem, je želja po obratu družbene prehrane v vašem kolektivu stara. Je ni mogoče uresničiti?
>rNerodno je za delavce in tovarno, kadar zazvoni za malico. Zdaj se razlezemo kot mravljinci po vasi: eni v trgovino po sendvič, drugi v gostilno. Če bi bil obrat dm-žbene prehrane v podjetju, ne bi bilo tako. Ureditev lastne menze je v načrtu in nekaj sredstev za te namene je delavski svet že odobril. Mi sami pa v kolektivu varčujemo regres, namenjen malici, da bi ga uporabili za ureditev menze. Pripravljeni smo razen tega prostovoljno delati še eno ali dve prosti soboti, samo da bi to vprašanje 'že vendarle spravili z dnevnega reda. “
R.B.
>   -
Kadar je v Metliki 9ejem - takrat je na cestah velika gneča in lokali so polni sejmarjev. Tudi marsikateri zaposleni vzredi na „drugem šihtu“ živinče in ga proda. Služba in kmetija, to je najpogostejša kombinacija za poprečnega Belokranjca (Foto: R. Bačer)
Zimski meseci bodo minili in kmahi nas bo peklo poletno sonce. Martina si je že oblekla kopalke brez košaric iz pomladno poletne kolekcije BETI za leto 1974. Kmalu bomo take modele kupovali. (Foto: Pavle Riznič)
Knjiga
naša
prijateljica
Kot poveijenik za prodajo knjig bi vas rada seznanila z vsebino nekaterih knjig, ki jih lahko naročite. Prav tako pa lahko naročite še druge knjige, ki jih izdaja Državna založba Slovenije.
John O' Hara: EVVINGOVI:
Najnovejši roman Johna 0‘Hare se dogaja med prvo svetovno vojno v Clevelandu. V njem pisatelj pripoveduje o Evvingovi družini, njenem ozkem aristokratskem okolju ter zapletenih in včasih spodtikljivih zablodah, o častihlepju in slabostih. Ada Ewing je bogata vdova nekdanjega pomembnega odvetnika. Vsa leta zakona je bila zvesta žena, vendar moževa prezgodnja smrt popolnoma spremeni njena trdna življenjska načela in hkrati pomeni začetek nove družbene in I seksualne svobode. Odmevi te svobode zbujajo pohujšanje pri ljudeh in spodkopavajo narejenost ter moralno popačenost Adinega okolja. Njen edini sin VVilliam se medtem uveljavlja v družbi in postaja eden najpomembnejših mož Clevelanda; njegova pot do uspeha je nevsiljiva in bistroumna. On je mladi odvetnik, ki ve, kaj hoče. Roman je napisan v živahnem stilu in jeziku, ki je mešanica pogovornega in knjižnega jezika.
Cena: cpl. 70 din, pus. 80 din, obseg 370 strani. Knjiga je izšla oktobra 1973.
Avgust Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO:
Roman je bil do zdaj preveden v številne evropske jezike, Slovenci pa smo ga v prevodu natisnili že dvakrat.
Dejanje v romanu se dogaja v Zagrebu in po okoliških gradovih. Osebe so zgodovinske, žive, risane, s krepko roko, značaji pristni, polni ljubezni in sovraštva, ki je vladalo med tedanjim plemstvom, meščani in kmeti. Način pisanja Avgusta Šenoe je razkošen, poln upanja in vere, njegova beseda diha mladostno in njegov humor krepi Poglavitna pa je -kakor pri večini njegovih del — ljubezen, mlada in lepa in vse premagujoča, pa še ljubezen do rodne zemlje in mesta Zagreba.
Cena cpl. 75 din. Knjiga je izšla oktobra 1973.
Juliette Benzoni:
Tl, MARIANNE,
IV. knjiga
Četrta knjiga romana o psevdozgodovinski junakinji, mladi in lepi Marianne, nadaljuje obsežno serijo zgodovinskih romanov francoske avtorice. Pisalteljica je niti svoje pripovedi spretno prepletla z resničnimi in izmišljenimi dogodki in osebnostmi Napoleonove Francije ter stkala široko platno, na katero v živahnih barvah slika zanimive zgodbe glavne junakinje in njenih ljubimcev. Na koncu tretje knjige se mora Marianne posloviti od svoje resnične ljubezni Američana Jasona Beaufor-tta, večnega pomorščaka in pustolovca, ki je že večkrat usodno prekrižal njeno življenjsko pot, a se ji nikoli ni do konca razkril. Krvav umor in Napoleonova politična intriga ju kruto loči v tenutku, ko bi se lahko srečno združila. Razhajata se v neizmerni boli, a v upanju, da se bosta čez pol leta srečala v Benetkah, kajti Napoleon pošilja Marianne kot svojo izredno poslanko k veliki vojvodinji Toscane. Toda do trenutka, ko jo jason lahko spet srečen objame in ji na njeno vprašanje, katera je njegova resnična ljubezen, odgovori:	TI,
MARIANNE ..., morata oba še skozi vrsto nevarnih tveganj in težkih preizkušenj.
Cena cpl. 1 knjiga 80 din. Marianne III. je izšla oktobra 1973. Marianne I., II. III. in IV. in V. pa bodo izšle v letu 1974.
MARICA LOZAR
Iz mehanografskega centra v BETI (Foto: R. Bačer)
LILI
Novy
iLaflL;
TINE
V PUHTEL) *>LOV
MOTEL
Mesec je dolg
Želeli smo izvedeti, kako živijo naši delavci s svojim osebnim dohodkom in ali jim ta zadošča za ves mesec. Kot kaže, je dokaj težko za nekatere, posebno če živijo samo s plačo. Vprašali smo jih:
KOLIKŠEN JE VAŠ OSEBNI DOHODEK?
KOLIKO PORABITE ZA HRANO? STE ZADOVOLJNI Z ZALOŽENOSTJO METLIŠKIH TRGOVIN? LAHKO PREŽIVITE DRUŽINO S OSEBNIM DOHODKOM TOVARNE?
JOŽE NEMANIČ dela v tovarni enajst let. Deset let
je bil v pletilnici, a so ga zaradi slabega zdravja premestili v skladišče surovin. Rekel je: „Opravljam težko delo, za katero dobim okrog 1.450 din. S plačo nisem zadovoljen, vendar nekako živimo. Ker bi s tem zaslužkom težko preživljal še ženo in štiri otroke, se ukvarjam še s kmetijstvom. Trgovine pa niso najbolje založene, saj velikokrat iščem stvari, ki jih nimajo.*1
RUDOLF RIBIČ dela štirinajst mesecev v vzdrževalni skupini:	„Za opravljeno
delo, ki tudi ni lahko, prejemam mesečno 1010 dinarjev. Se mi zdi malce premalo. Res imam doma kmetijo,
a je kljub temu potrebno kupiti dosti stvari, ki jih ne moreš pridelati doma na zemlji. Denar pa kar polzi z rok. Žena ni zaposlena, zato bi tanko piskali, če ne bi kmetija vendarle nekaj dala. Mislim pa, da so trgovine kar dobro založene.**
BARIČA MATEŠIC, pregledovalka pletiva in že dvanajst let v tovarni: „S 1.300 dinarji na mesec se ob današnji draginji ne morem pohvaliti. Upam, da bo bolje. Tudi mi pridelamo nekaj hrane doma, vseeno pa porabimo najmanj 800 din na mesec za živež iz trgovine. Kje pa so še druge stvari? Kupujem večinoma v
Karlovcu, ker je tam ceneje in tudi izbira je večja. Ker gradimo hišo, zelo varčujemo. Marsičemu se moramo odpovedati.**
FRANC NOVAK, delavec v pletilnici in osem let član kolektiva: „Imam 1.600 din plače in imam dva majhna otroka, pa še hišo gradim. Za hrano odštejemo vsak mesec okrog 1.500 din. Domače trgovine nimajo vsega, kar kupci iščemo. Velikokrat moram po kakšno stvar v Novo mesto ali celo v Ljubljano. Kako preživimo mesec? Na tesnem smo in mesec je presneto dolg.“
STEVICA MEDEK
Željko Vergot, Veso Davtovič in Nikica Lalič - trije igralci, ki ne odpovedo niti v najbolj kočljivih trenutkih. Trener Pšeničnik jih z drugimi igralci košarke vred „podi“ po skromni in za silo urejeni telovadnici, kajti športni objekti so najslabša točka metliškega športa. (Foto: Riznič)
Mladinci obetajo
Mladinci KK Beti pridno trenirajo z željo, da bodo nekega dne zamenjali sedanje igralce. Kaže, da tako v resnici bo, saj nekateri že kažejo zadostno mero nadarjenosti in vztrajnosti. Lani so večkrat premagali svoje vrstnike iz Karlovca in Črnomlja, sodelovali pa so tudi v tekmovalni ligi Slovenije, kjer so se kljub hudi konkurenci lepo uvrstili. Njihov trener je bil Željko Vergot, ki pa je zaradi pomanjkanja časa prepustil to delo nadarjenemu Popoviču.
Na treninge prihaja vedno več mladih. Trikrat na teden se zberejo na Pungartu in že razmišljajo o prijateljskih tekmah. Čedo Popovič pravi:
„Privajajo se novemu načinu treniranja. Sčasoma bodo spoznali, da jih lahko le resno delo pripelje k uspehu. Poslušajo me in so pozorni. Veseli me tudi,
da iz dneva v dan na treninge prihajajo novi fantje. Boljši so seveda tisti, ki trenirajo dalj časa."
In kdo so ti mladi fantje? Jože Gršič, Jože Jankovič, Mio-drag Nenadič, Milan Orlič, Jani Gršič, Gabre Predovič, Slavči
Kot smo že zapisali, bodo igrali košarkarji Beti v zimski ligi z močnimi nasprotniki. Beti bo prisiljena igrati v telovadnici Novomeščanov. Umik tekem pa je tak:
13. januarja Beti: Postojna; 20. januarja Triglav (Kranj): Beti, 10. februarja Beti: Vrhnika; 17. februarja Ježica (Ljubljana): Beti; 24. februarja je Be-
Veselič, Stane Nemanič, Janez Kremesec in Nikola Tomašič.
V letu 1974 se nam obeta še pionirska šola košarke, ki jo bo vodil Nikica Lalič. Z osnovami košarke se bo v začetku seznanjalo 15 pionirjev.
STEVICA MEDEK
ti prosta. 3. marca Beti: Novo-teks; 10. marca ŽKK Maribor: Beti; 17. marca Beti: Marles (Maribor); 24. marca Elektra (Šoštanj); Beti.
Zmagovalec prvenstva si pridobi naslov: Zimski prvak Slovenije za leto 1974 in dobi pokal v trajno last.
STEVICA MEDEK
Kronika
Decembra 1973 se je v obratu Metlika na novo zaposlil Stanko Kočevar, iz kolektiva pa so odšli: Dragica Jenkaš, Nada Hren, Ljubica Hribljan, Nada Veiss, Milica Krivokuča in Ana Petrina.
V obratu Ljubljana imajo enega manj: odšel je Matej Grm.
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame
MARIJE REŽEK
iz Radoviče 10 se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici Beti Metlika in svojim sodelavcem za podarjene vence in za sočustvovanje v težkih trenutkih.
Žalujoči sin Ivan Režek z družino
Košarkarji vadijo
Že dober mesec in pol košarkarji redno trenirajo in se pripravljajo na zimsko ligo Slovenije. Ža zdaj trener Pšeničnik lahko računa na vse igralce, ki so osvojili prvo mesto v 1, b ligi, pa tudi na ozdravljenega Tončka Vergota in Jezerinca, ki bo prišel od vojakov, a tudi na novega igralca ljubljanske Zarje Jožeta Murka. Ekipa Beti bo tako okrepljena. V 1. a ligi lahko računamo z visoko uvrstitvijo.
S. M.
Sodelujte v našem listu VEZILO!
Ureja uredniški odbor: Branko Brine, Milan Dragi-šič, Silva Dular, Mirko Jelenič, Jurij Matekovič, Stane Mrvar, inž. Franc Oletič, dipl. inž. Ružiča Škof, Mira Vrlinič. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič; tehnična urednica: Ria Bačer.
Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZILO izhaja enkrat na mesec v 1500 izvodih. Stavek, filmi in prelom — Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo jnesto.
Razpored tekem zimskega prvenstva Slovenije