COL 1 
PRI PODGRACENEM

Milena Horvat

. 
Prispevki: Jurij Soklic, Boris Kavur, Simona Petru, 
Metka Culiberg, Breda Mirtic, Tomaž Verbic



85 Col 1 pri Podgracenem

. 
Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije



Uredniški odbor
. 
Barbara Nadbath, glavna in odgovorna urednica

. 
Bojan Djuric, strokovni svetovalec

. 
Tomaž Fabec, pomocnik glavne urednice

. 
Nives Zupancic, oblikovalka zbirke 
in likovna urednica

. 
Vanja Celin, tehnicna urednica

. 
Matija Crešnar, clan

. 
Milan Sagadin, clan

. 
Maša Sakara Sucevic, clanica

. 
Katharina Zanier, clanica

. 
Bernarda Županek, clanica


Izdajatelj
. 
Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije

. 
Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana


Zanj
. 
Jernej Hudolin, generalni direktor


Avtorica
. 
Milena Horvat

. 
Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta,

. 
Univerza v Ljubljani

. 
Aškerceva 2, SI-1000 Ljubljana

. 
milena.horvat@ff.uni-lj.si


Ostali avtorji
. 
Jurij Soklic

. 
Gorazdova 17, SI-1000 Ljubljana

. 
jurij.soklic@gmail.com

. 
Boris Kavur

. 
Inštitut za arheologijo in dedišcino,

. 
Fakulteta za humanisticne študije,

. 
Univerza na Primorskem

. 
Titov trg 5, SI-6000 Koper

. 
boris.kavur@zrs.upr.si

. 
Simona Petru

. 
Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta,

. 
Univerza v Ljubljani

. 
Aškerceva 2, SI-1000 Ljubljana

. 
simona.petru@ff.uni-lj.si

. 
Metka Culiberg

. 
Jadranska 17, SI-1000 Ljubljana

. 
meta.culiberg@gmail.com

. 
Breda Mirtic

. 
Oddelek za geologijo,

. 
Naravoslovnotehniška fakulteta,

. 
Univerza v Ljubljani

. 
Aškerceva 12, SI-1000 Ljubljana

. 
Tomaž Verbic

. 
Zasebni raziskovalec

. 
Cesta dveh cesarjev 15a, SI-1000 Ljubljana

. 
tomaz.verbic@guest.arnes.si


Recenzentka
. 
Alenka Tomaž

. 
Inštitut za arheologijo in dedišcino,

. 
Fakulteta za humanisticne študije,

. 
Univerza na Primorskem

. 
Titov trg 5, SI-6000 Koper


Lektorica
. 
Nina Krajnc (slovenšcina)


Prevajalka
. 
Maja Sužnik


Oblikovanje in prelom
. 
Nives Zupancic


Tehnicna priprava publikacije
. 
Vanja Celin


Racunalniška obdelava in priprava slik
. 
Jurij Soklic


Geodetska izmera in nacrt najdišca
. 
Vizura - Vitez, d.o.o 
Jenkova ul. 24, SI-3000 Celje


Fotografije terenskih posnetkov
. 
Marija Korošec, Rafko Urankar, Tomaž Verbic, Darja Grosman


Nacrt najdišca
. 
Jurij Soklic


Vektorizacija terenskih risb
. 
Jurij Soklic


Risbe gradiva
. 
Natalija Grum, Boris Kavur


Tehnicna obdelava risb predmetov in tabel
. 
Milena Horvat


Spletna izdaja
Ljubljana, 2020
Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplacne. 
http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige

Vse raziskave je omogocil DARS, d..d.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v
Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI-ID=41202947
ISBN 978-961-6990-77-6 (pdf)

Vsebina

1

. 
Uvod52

. 
Geografski in arheološki oris prostora6


. 
2.1.Opis pokrajine in lega najdišca 6

. 
2.2.Arheološki oris prostora83
. 
Metodologija in potek izkopavanj104

. 
Predstavitev najdišca in rezultatov terenskih raziskav14



. 
4.1.Stratigrafija plasti na najdišcu Jurij Soklic14

. 
4.2.I. poselitvena faza (druga polovica 
   44. stoletja pr. n. št.)19

. 
4.3.II. poselitvena faza (žarnogrobišcna)43

. 
4.4.Stratigrafska enota SE 1545
. 
Analize56



. 
5.1.Makroskopska tehnološka analiza I. in II. 
   poselitvene faze in stratigrafske enote SE 1 56

. 
5.2.Kamnita orodja Boris Kavur84

. 
5.3.Analiza sledi uporabe na kamnitih orodjih 
   Simona Petru96

. 
5.4.Mineraloška analiza kamnitih artefaktov 
   Breda Mirtic108

. 
5.5.Paleovegetacijske raziskave Metka Culiberg110

. 
5.6.Geološki in geomorfološki opis okolice najdišca  	   Tomaž Verbic111

. 
5.7.Rezultati radiokarbonskih analiz Milena Horvat1186
. 
Sklep1197

. 
Col 11218

. 
Literatura1239

. 
Katalog struktur in stratigrafskih enot Jurij Soklic12710

. 
Katalog gradiva 135





1
Uvod


Z arheološkim površinskim pregledom in sondiranji fe­bruarja 2000 na odseku AC Krška vas–Obrežje je bilo na obmocju Cola v bližini Podgracenega odkrito arheolo­ško najdišce poimenovano Col 1, znano predvsem po izredno veliki kolicini kremenovih odbitkov, jeder, orodij ter fragmentov prazgodovinske in novoveške keramike (Djuric 2000). 
Obmocje arheološkega najdišca se razteza na rahlo pa­dajocem pobocju med avtocestnima profiloma AC 310 in 316 (sl. 5) na trasi avtoceste Krška vas–Obrežje (parcele št. 1128/2, 1130/1, obe k. o. Velika dolina).
Zašcitna arheološka raziskovanja je za ZVKDS prevzel Od­delek za arheologijo Filozofske fakultete, Univerze v Ljublja­ni, narocnik del je bila družba DARS, d. d. (DARS št. po­godbe 410/01). Delovno skupino so poleg vodje izkopavanj Milene Horvat, univ. dipl. arheol., sestavljali še: dva univ. dipl. geologa (zaradi specifike najdišca), specialista za tipologijo in tehnologijo kamnitega orodja, šest tehnikov in 18 fizicnih delavcev. Dela so se pricela 26. 9. 2001. Po sklepu komisi­je za arheološko najdišce Col 1 (v sestavi mag. U. Bavec, 
dr. P. Turk, D. Brešcak in dr. B. Djuric) so bila dela 22. 11. 2001 zaradi poslabšanih vremenskih razmer prekinjena. S pomla­danskimi raziskovanji smo priceli 22. 4. 2002 in jih zakljucili 30. 4. 2002.
V elementih za oceno arheoloških raziskovanj na najdišcu Col 1 (B. Djuric, z dne 6. 11. 2000) naj bi se arheološko naj­dišce raztezalo na okoli 1.680 m˛ površine, s povprecno globino stratifikacije plasti okoli 0,26 m. Kulturna plast naj bi bila ohranjena na najvec 5 % površine (povprecne globine 0,30 m), vendar so izkopavanja pokazala (zlasti izkop pre­seka št. 1 in 2), da se pod ornico, povprecne debeline okoli 0,35 m, nahajata dve kulturni plasti (neolitska in žarnogro­bišcna) na najmanj 70 % celotne površine, predvidene za izkop. Zato se je strategija izkopavanj delno spremenila. Na površini ene tretjine izkopnega polja smo nadaljevali z izpi­ranjem izkopane zemljine. Na preostali površini smo izvajali arheološki izkop po ustaljeni in uveljavljeni arheološki me­todologiji. Globina izkopa je segala povprecno od 0,80 (na zahodnem delu izkopnega polja) pa do 1,00 m globine (na vzhodnem delu izkopnega polja). Tako je bilo v povprecju rocno odstranjene 768 mł zemljine.
2
Geografski in arheološki oris prostora
2.1.
Opis pokrajine in lega najdišca 




Ožje regionalno geografsko gledano obsega Spo­dnje Posavje (brez Posotelja in porecja Krke) 870 km2 (sl. 1-4). V holocenu je Sava nasula prodno-pešceni vršaj, ki se na levi strani Save pojavlja od Krškega do Brežic, na desni pa do Malega Mraševa ter Broda v Pod­bocju. Na obrobju vršaja prebijajo ponekod na površ­je (izpod proda) starejši sedimenti s konca pliocena in pleistocena. Pleistocenska je tudi konglomeratna tretja savska terasa. Druga savska terasa predstavlja ravnino holocenskega vršaja. V drugo teraso je Sava (z erozijo) poglobila svojo najmlajšo strugo in jo (zadnjih 2000 let) zasipavala verjetno s prodom in peskom prve terase. Od najnižje, prve savske terase je na desni strani Save ohranjena le zaplata pri Catežu. Ostankih plitvih fosil­nih strug in mrtvice nekdanje Save so še danes vidni (tudi pod novo odkritim najdišcem Col 1) na prvi terasi. Z nasipanjem proda je Sava potisnila Krko ob vznožje Gorjancev. V vecjem delu sega aluvialna ravnica Save neposredno pod vznožje Gorjancev. Na levem bregu sta prva in starejša druga terasa ohranjeni, le da sta pri Bre­žicah prekinjeni z nekoliko višjo zaplato pešcenih, pro­dnih in glinenih pliokvartarnih sedimentov (Bat, Frantar 2008, 14–20). 
Arheološko najdišce Col 1 leži v najbolj južni pokrajini slo­venskega panonskega sveta, imenovani Krška ravan, ki je na severu zamejena z Bizeljskim in Krškim gricevjem, na zaho­du z Novomeško pokrajino, na jugu z Gorjanci, na vzhodu pa sega do Sotle oziroma hrvaške meje (Perko 1999, 664). Nahajalo se je na skrajnem jugu prostrane Krške ravni, na obrobju velikega Brežiškega polja, med krajema Prilipe in Podgraceno v bližini Cateža (sl. 5). Stisnjeno je bilo med poplavno ravnino Save (s številnimi opušcenimi strugami) na severu in dolomitnim pobocjem Cirnik (gricevnat vzho­dni del Gorjancev na jugu). Vsa naselja so se v preteklosti izogibala poplavne ravnice. Razporejena so bila po ježah nad njo in, kot kaže novo odkrito vecfazno arheološko naj­dišce Col 1, so se nevarnosti poplav zavedali že prebivalci v 5. tisocletju pred našim štetjem, saj so za poselitev izbrali obmocje, ki je bilo varno pred vodami, še vedno pa v bližini stalnega vodnega vira (potoka Drnovec, reke Save). 
2.2.
Arheološki oris prostora


Ostanki najstarejše prve poselitvene faze (neolitske) so bili odkriti na vzhodnem delu izkopnega polja, katerega prolu­vialni vršaj ni dosegel (sl. 6). Tu se je takoj pod koluvialnimi tlemi nahajal pešceni prod, ki ga je odložila Sava. Gre za prod degradirane mlajše- ali srednjepleistocenske terase (Verbic 2002). Sledi druge poselitvene faze (žarnogrobišcne Ha A2, Ha B stopnje) so se nahajale na proluvialnem vršaju potoka Veliki Drnovec, ki se razteza v širini približno 150 m nad holocensko ravnino reke Save.
Za poselitev (v obeh poselitvenih fazah) je bila torej izbrana izredno ugodna in varna lega, sotocje potoka Veliki Drno­vec z reko Savo.
2.2.1.
Arheološka najdišca v okolici in zgodovina prostora


Najdišce Col 1 je ležalo na najožjem delu tako imenova­nih brežiških vrat, ki zapirajo prehod iz Panonske kotline v Savsko dolino oziroma zahodno Slovenijo. Ta pomembna komunikacijska pot (ob kateri je ležalo najdišce) je vplivala na intenzivnost poselitve prostora v razlicnih casovnih ob­dobjih. Najstarejša poselitev neposredne okolice najdišca v neolitskem obdobju je postavljena v prvo polovico 5. stoletja pr. n. št. in je dokazana s Savsko skupino (Guštin 2005, 7–12) ter naselbino Catež – Sredno polje. V drugo polovico 5. tisocletja oziroma v drugo polovico 44. stole­tja pr. n. št. so uvršceni keramicni zbiri iz jam PO 020 in PO 034 Ribnica – vzhod (Bekic 2006, 235-236), naselbi­na, odkrita na najdišcu Col 1, najdbe iz jam PO 004 in PO 021, odkrite na naselbini Catež – Sredno polje (Teifengraber 2006, 229–214). V bronasti dobi je Sava predstavljala po­membno komunikacijsko pot, po kateri so se širili vplivi z egejskega prostora proti srednji Evropi, pomemben dokaz je najdba meca iz Gradišca pri Dunaju pri Brestanici (Dular 2009, 38). O intenzivni železnodobni poselitvi neposredne okolice najdišca Col 1 pricata Cateški gric s poselitvijo v bakreni in mlajši železni dobi ter gradišce na Velikih Ma­lencah, prav tako bronastodobna in halštatska poselitev ter keltsko grobišce na obmocju Brežic (Guštin 1005, 101–102). Izgradnja ceste Aquileia–Emona–Neviodunum–Siscia, ki je potekala preko Krškega polja in brežiških vrat, je vplivala na intenzivnost poselitve tega ožjega predela med Brežicami in Obrežjem že v zgodnjem rimskem obdobju. Dokaz za zgodnjo rimsko navzocnost na obmocju Brežic so ostanki rimskih vojaških taborov na Obrežju, na Srednjem polju pri Brežicah in pri Urhu ob Gorenjih Stopicah. V bližnji Ribnici je v rimskem obdobju delovala poštna postaja Romula. Poraz rimske vojske pri Adrianoplu (387 n. št.) kaže na konec ni­žinske poselitve tega dela Krškega polja. Skromne najdbe v zapušcenih rimskih objektih pa opozarjajo na poselitev tudi v 5. in 6. stoletju (Bavec 2009, 51–62). S Slovani sta povezani dobovski grobišci (Na Gomilcah in Sela pri Dobovi iz 9. st.). Najmlajša zgodnjesrednjeveška predmeta sta bronasta ulita uhana iz Sel pri Dobovi, datirana v drugo polovico 10. in v 11. stoletja (Knific 2009, 62, 83). Za karto razprostranjenosti arheoloških najdišc v Posavju glej Ukrocena lepotica. Sava in njene zgodbe.
3
Metodologija in potek izkopavanj


Zaradi obilice kamnitih artefaktov je bil v elementih za oceno arheoloških izkopavanj najdišca Col 1 (Djuric 2000) za arheološki izkop predviden poseben metodo­loški pristop, in sicer:
•	
rocni izkop vseh plasti vkljucno z ornico po kva­drantih 2 × 2 m (sl. 7, 8),


•	mokro sejanje (oziroma izpiranje z vodo) izkopane zemljine v celoti.
Zaradi specifike arheološkega dela je bila za pridobitev ce­lovitih informacij o najdišcu uporabljena tehnika mokrega sejanja skozi sita velikosti Ř 3 mm. S spiranjem zemljine z vodo je bilo mogoce laže lociti drobno gradivo, kot so kremenovi odbitki, mikroliti in lahko gradivo, na primer se­mena, delci oglja, od matrice zemljine, v našem primeru ra­hlo pešceno ilovnate zemljine. Za delo s siti je bila potrebna vecja kolicina vode. Ker je imel bližnji potok (Veliki Drno­vec) premajhno kapaciteto vode (zaradi sušnega obdobja je skoraj presahnil), smo bili primorani precrpavati vodo iz bližnje mrtvice, oddaljene približno 50 m od najdišca. Po­udariti moramo, da ni šlo za trajni odvzem vode, ampak za postopno vracanje precišcene vode po obstojeci strugi potoka nazaj v mrtvico. 
V nadaljevanju bo predstavljen potek dela oziroma posto­pek crpanja vode iz mrtvice (sl. 9–11).
1.	
Vodo smo precrpavali s pomocjo crpalke (na bencinski pogon) kapacitete 1100 l na minuto preko sesalnega voda iz mrtvice (sl. 9).

2.	
Po tlacnem vodu premera Ř 52 mm je bila voda spelja­na do dvojaka oziroma trojaka (sl. 10).

3.	
Od razdelilne naprave, dvojaka oziroma trojaka (sl. 11), je tekla voda po gibljivih ceveh premera Ř 1,25 cm, na koncu katerih so bile razpršilne šobe (Gardena vrtne razpršilne šobe), do sit.

4.	
Istocasno je delovalo šest kompletov sit (Ř 3 mm – sl. 12, 14), sprva so delovala štiri sita. Ker so bila izko­pavanja casovno omejena, sta bila dodana še dva kom­pleta sit. Vendar moramo poudariti, da smo dnevno izprali le eno cetrtino izkopane zemljine (dnevno je bilo izkopanih preko 400 vrec prsti). Postopek izpiranja izko­pane prsti je potekal takole (sl. 12-15): pred izpiranjem je bilo potrebno prst razmociti v vedru vode (sl. 13). 

5.	
Voda od izpiranja se je zbirala v usedalnem zbiralniku velikosti 6 × 3 × 2 m. Usedalni zbiralnik je bil z izjemo dna obložen s folijo, tako da je voda lahko pronicala skozi osnovo na dnu zbiralnika nazaj v mrtvico. 

6.	
Kapaciteta zbiralnika je zadošcala za približno 56 de­lovnih dni. Zatem je bilo potrebno iz jame izprazniti zemljino oziroma mulj (sl. 15).


Za precrpavanje vode iz mrtvice so bila pridobljena soglas­ja, in sicer:
•	
Agencije Republike Slovenije za okolje, izpostava 
Novo mesto,

•	
Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, 
OE Novo mesto,

•	
Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto in

•	
Ribiške družine Brežice.


Površino najdišca je pred arheološkim izkopom prekrivala njivska površina. Zaradi specifike pricakovanih najdb (ka­mnitih artefaktov) je bila površina izkopnega polja raz­deljena na kvadrante velikosti 2 × 2 m in mikrokvadrante 
(4 mikrokvadrante). Ti so predstavljali osnovo za rocni izkop in evidentiranje najdb. 
Dokumentiranje arheoloških ostalin je potekalo v skladu z uveljavljenimi merili arheološke stroke. Obsegalo je opis, fo­tografiranje, tehnicno risbo v merilu 1.:.20 vsake stratigrafske enote in geodetsko izmero odkritih struktur po koncanem izkopu. Na terenu sta bili opravljeni primarna obdelava gra­diva in kvantifikacija izkopanega gradiva.
Rocni izkop se je opravljal po posameznih mikrokvadrantih. Vsa izkopana zemljina iz dolocenega mikrokvadranta se je odlagala najprej v vedra, nato pa se je le-ta pretresla v poli­etilensko vreco (vsaka vreca je bila napolnjena le z enim ve­drom zemljine). Vsaka vreca je bila oštevilcena z zaporedno številko in potrebnimi stratigrafskimi podatki. Tako opre­mljene vrece so bile pripravljene za mokro sejanje (potek opisan zgoraj). Po koncanem mokrem sejanju in sušenju so bile v postopku kasnejše obdelave (ko se je locilo kamnite artefakte od kamenja naravnega izvora) najdbe vpisane v sezname posebnih najdb, kamor so se vpisali podatki za vsak odkrit odbitek oziroma kamnito orodje (vsaka najdba je bila oštevilcena z zaporedno številko posebne najdbe, SE, zaporedna številka vrece). Locevanje kamnitih artefaktov od kamenja naravnega izvora je opravljala posebna ekipa teh­nikov (študentov arheologije) pod vodstvom strokovnjaka za kamnita orodja. 
Med izkopavanji so se izdvajali vzorci oglja, kamnin in dru­gih organskih ostankov za analize.
4
Predstavitev najdišca 
in rezultatov terenskih raziskav
4.1.
Stratigrafija plasti na najdišcu




Jurij Soklic
Najdišce Col 1 se je razprostiralo na aluvialnem vršaju potoka Veliki Drnovec. Premer vršaja je bil okoli 150 m in se je raztezal nad holocensko poplavno ravnino reke Save. Prostor izkopnega polja se je spušcal od juga na robu pobocja proti severu proti savskemu toku (sl. 16 in 17). 
Zgornjo površino izkopnega polja je v celoti prekrivala plast ornice SE 1 (sl. 16, 17 in 18). Plast je vsebovala maloštevilne keramicne najdbe poznolatenskega in rimskega obdobja (G52-456, G458), odlomke brona (G457, G459) ter najd­be kamnitih orodij (G480–510). Po stratigrafiji predvideva­mo, da so kamnita orodja v plasti SE 1 tako v zahodnem delu kot vzhodnem delu (G479, G462, G498, G474, G489, G490, G507, G509, G510) izkopnega polja posledica glo­bokega oranja. V ornici so ležali tudi številni odlomki rožen­ca. V zahodnem delu so bili prineseni zaradi pobocnih kolu­vialnih (zemeljski plazovi) in proluvialnih procesov (usedlina, nastala iz nanosov hudournika), v vzhodnem delu pa samo zaradi pobocnih koluvilanih procesov. 
Stratigrafska podoba najdišca se pod ornico razlikuje gle­de na zahodno in vzhodno stran izkopnega polja. V ju­gozahodnem delu izkopnega polja, kjer se teren zvišuje, je ornica SE 1 ležala direktno na plasti dolomitne podlage SE 5. V severozahodnem delu izkopnega polja je pod or­nico SE 1 sledila z oranjem poškodovana plast slabo iz­raženega muljastega peska (pešcena ilovica) SE 2, ki se je izklinjala proti vzhodu pri kvadrantu kv. 59a (sl. 18) in proti jugu pri kvadrantu kv. 32. V njej so bile ohranjene najdbe II. poselitvene faze (keramicne najdbe G431-435 in kamnita orodja G436-451). Pod njo je sledila temno sivorjava in­taktna kulturna plast SE 2/1 (II. poselitvena faza), v kateri so bili odkrite keramicne najdbe (G373-393), kamnita orodja (G396-430) in ostaline dveh objektov (objekta 3 in 4). Plast SE 2/1 je ležala na arheološko sterilni temno rumenkasto rjavi pešceni muljasto sivi ilovici SE 3 in se je izklinjala proti vzhodu pri kvadrantu kv. 168a (sl. 18, 27), kjer je delno pre­krivala plast SE 11, in proti jugu pri kvadrantu kv. 32 (sl. 13), ker se je teren dvigoval. Plast SE 3 je prekrivala celotno površino izkopnega polja. Na zahodnem delu izkopnega polja je pod plastjo SE 3 ležala plast dolomitnega proda SE 4 (sl. 16), ki se je izklinjala po širini pri kvadrantu kv. 143a (sl. 18). V preseku 1, ki je bil globlje izkopan, je bila pod plastjo SE 3 odkrita plast temno rumenkasto rjave pešcene muljasto sivkaste ilovice SE 3/1 (sl. 16), ki je ležala deloma na dolomitnem produ SE 4 in vecinoma na pešcenem mu­lju sivkaste barve SE 6. Pod slednjo je bila plast rdeckasto rjave ilovice SE 7. Obe plasti SE 6 in SE 7 sta ležali samo v prostoru med kvadrantoma kv. 43 in kv. 41. Pod plastjo SE 7 je sledil pešcen mulj rdeckaste barve SE 8, ki je ležal na dolomitni podlagi SE 5. Plast SE 8 se je dvigovala v smeri proti jugu, tako da se je v južnem delu nahajala takoj pod plastjo SE 2/1.
V vzhodnem delu izkopnega polja je pod ornico SE 1 sledila steptana rumeno-rjava ilovnata kulturna plast SE 11 (I. po­selitvena faza) (sl. 17, 18). Plast SE 11 je prekrivala vzhodni del izkopnega polja, v smeri proti zahodu se je izklinjala pri kvadrantu kv. 143 in je ležala na plasti SE 3. V sterilno plast SE 3 so bili vkopani ostanki objektov 1 in 2. (I. poselitvena faza). V plasti SE 11 so bila odkrita obmocja posebnih dejav­nosti (1-4) ter keramicne najdbe (G1-16) in kamnita orodja (G157-372, G512, G513). Pod plastjo SE 3 je bila plast pe­šceno muljastega (ilovnatega) sedimenta SE 10. Plast je se­gala od vzhodnega roba izkopnega polja proti zahodu do kvadranta kv. 59a (sl. 18). V predelu med kvadranti kv. 59a in kv. 143a je bil nad plastjo SE 10 dolomitni prod SE 4. 
4.2.
I. poselitvena faza (druga polovica 44. stoletja pr. n. št.)


Na osnovi keramicnega gradiva in kamnitega orodnega zbira je mogoce casovno opredeliti I. poselitveno fazo (naj­starejša plast SE 11, omejena le na vzhodni del raziskane površine) v cas druge polovice 44. stoletja pr. n. št. Vrhnja plast, oznacena kot SE 2/1 (omejena na zahodni in osrednji del raziskane površine), spada v žarnogrobišcno obdobje (Ha A2 in Ha B) oziroma II. poselitveno fazo. Plasti z ozna­ko SE 1 in SE 2 sta z oranjem premešani plasti. Plast SE 2 vsebuje najdbe, ki jih lahko pripišemo II. poselitveni fazi. V plasti SE 1 pa so prisotne tako poznolatenske kot zgodnje­rimskodobne crepinje.
Analiza keramicnega gradiva (1262 odlomkov) bo pred­stavljena v nadaljevanju po posameznih poselitvenih fa­zah. Pri raziskavah naselbine v Colu 1 je bil odkrit tudi zbir kamnitih artefaktov. Kamnito gradivo je analiziral B. Kavur. Preiskavo ohranjenih sledov uporabe na njih je opravila 
S. Petru. Analizo surovin, iz katerih je bil izdelan kamniti artefaktni zbir, je izdelala D. Mirtic. Kosti so se, kot je zna­cilno za vsa dolenjska najdišca, slabo ohranile, tako da je bila analiza le-teh neizvedljiva. Keramicno gradivo je bilo primerjano z radiokarbonsko datiranimi konteksti najdišc osrednje Slovenije, Podravja in avstrijske Štajerske (najdišce Wildon-Schlossberg, Tiefengraber 2015, 223-228).
Gre za kontekste iz arheoloških najdišc, ki se pojavijo v 
2. polovici ali ob koncu 44. stoletja pr. n. št. in so koledarsko socasni še s 6. poselitveno fazo Moverne vasi (Sraka 2016, 179). To fazo bi lahko opredelili kot pozno fazo mlajšega neolitika. Gre za tipološko in tehnološko še neolitske zbire iz najdišc osrednje Slovenije, ki so dokumentirani v 6. pose­litveni fazi Moverne vasi (Budja 1992, t. 1; Tomaž 1999, 112, 133, 146, 147), mlajši fazi pokopov v Ajdovski jami (Horvat, Mi. 2009, 25-30) in fazi I b na Gradcu pri Mirni (Sraka 2015, 178, 179), v Podravju artefaktni zbiri iz najdišca Zgornje Radvanje (stavba 7 – SE 20, stavba 4 - SE 1102, stavba 5 – SE 324 faza 1 in SE 330 faza 1; stavba 1 – SE 623), najdi­šcu Ptuj – Šolski center (objekt II in IV) (Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158) in Ptujskem gradu predvsem zaradi orna­mentike (tehnologije izvedbe okrasov in motivike – Korošec, J. 1965, 12). V avstrijski Štajerski najdišce Wildon-Schloss­berg IV. faza oziroma horizont (za ostala najdišca, ki so bila vzporejana s Kanzianiberg-lasinjsko stopnjo Tiefengraber meni, da gre za mešane kontekste in bi jih bilo potrebno na novo revidirati - Tiefengraber 2015, 223-228). Radi­okarbonsko datirani konteksti, ki jih lahko vzporejamo s 
6. poselitveno fazo Moverne vasi, so predstavljeni na sl. 26.
Ob enem je to že cas, ko se po mnenju Srake tako v seve­rovzhodni Sloveniji kot tudi na zahodnem Madžarskem v 
drugi polovici ali ob koncu 44. stoletja pr. n. št. pojavijo naselbine, ki so koledarsko deloma še socasne neolitski 6. poselitveni fazi v Moverni vasi, so pa opredeljene že v eneo­litsko lasinjsko kulturo (Sraka 2015, 178), in sicer: v Podravju naselbina na Hardeku pri Ormožu (Žižek 2006, 129-140), v Pomurju pa naselbine Turnišce (Tomaž 2012, Turnišce), Turnišce – Gorice (Plestenjak 2010), Turnišce – Kalinovnjek (Kerman 2013) in Popava I pri Lipovcih (Šavel, Karo 2012) (sl. 26).
4.2.1.
Naselbinske ostaline


Sledove najstarejše poselitve, odkrite na najdišcu Col 1, lah­ko casovno uvrstimo v cas druge polovice 44. stoletja pr. n. št. glede na številne najdbe (keramicne in kamnite) odkrite v plasti SE 11. Pojavljajo se na površini približno 550 m˛ (od skupno raziskanih 1680 m˛), in sicer na skrajnem vzhodnem delu raziskane površine (sl. 19).
Nedolocljiv ostaja obseg naselbine. Z raziskavami je bil ugotovljen le njen zahodni rob, medtem ko predstavlja njen severni rob savska terasa.
Najdbe stratigrafske enote SE 11 so številne in jih delimo na keramicne in kamnite. 
Opis objektov
Objekt 1, 2 – kmetija 1 (sl. 20)
Kmetijo 1 (oziroma stanovanjsko-gospodarsko enoto 1) sta sestavljala dva objekta: stanovanjski objekt 1 in gospodar­sko poslopje 2. Stala sta na skrajnem vzhodnem obmocju raziskovalne površine. Glede na obliko in na podlagi razpo­reditve samih stojk bi objektu 1 lahko pripisali stanovanjsko funkcijo. Njegovo opredelitev potrjujejo premicne najdbe, predvsem fragmenti žrmelj, keramike in kamnitih artefak­tov. V oddaljenosti 2,0 m je stalo gospodarsko poslopje 2. Zaradi izredne bližine obeh objektov je imel objekt 1 urejen nadstrešek nad vhodnim delom. S tem so pridobili notranje dvorišce vecjih dimenzij, vzpostavljena pa je bila tudi boljša komunikacija med objektoma.
Ob vsakem objektu se je nahajalo obmocje posebnih dejav­nosti (oznaceno z 1 in 2). Tretje in cetrto obmocje posebnih dejavnosti pa sta bila oddaljena ok. 3 oziroma 6 m seve­rozahodno od objekta 1. Obmocja posebnih dejavnosti, ki so se mogoce odvijale na dolocenih delih oziroma povr­šinah kmetije 1, so bila dokumentirana s pomocjo analize prostorskih distribucij in koncentracije kamnitih artefaktov in keramicnih najdb na eni strani ter s pomocjo pridobljenih rezultatov sledi uporabe na kamnitih orodij na drugi strani. 
Objekt 1 – stanovanjski objekt z nadstreškom in obmocjem posebne dejavnosti 1, obmocja posebnih dejavnosti 2-4 (sl. 19–20)
Stanovanjski objekt 1 je predstavljal najbolje ohranjeno ar­heološko strukturo starejše poselitve. Oblika je bila rekon­struirana na podlagi pozicij enajstih jam za stojke, ki so bile postavljene v ravnih linijah, tako da so tvorile dokaj pra­vilen pravokotni tloris stavbe, velikosti 8,90 × 7,20 m. Se­verovzhodni vogal objekta je ležal že izven raziskovalnega obmocja in ni bil raziskan. Orientiran je bil jugozahod-se­verovzhod. Grajen je bil v tehniki stojkaste gradnje.
Jame za stojke so bile odkrite v jugovzhodni (SE 35/36; SE 33/34; SE 31/32), severovzhodni (SE 27/28; SE 29/30; SE 63/64) in severozahodni (vogalna manjka, SE 23/24, SE 21/22) steni. Njihova medsebojna oddaljenost je bila razlicna, gibala se je med 1,5 do 2,5 m. Praviloma so bile krožnih do ovalnih oblik, premera 0,38 do 0,64 m, globi­ne od 0,16 do 0,25 m, U (SE 33/34; SE 63/64; SE 31/32; SE 21/22; SE 29/30) in pravokotnega (SE 27/28) preseka. Vidne so bile zaradi temnejšega polnila (10YR 5/3) rjave barve. Vkopane so bile v sterilno plast SE 7. Vhod v objekt je ležal ob severozahodnem vogalu stavbe. Nad njim je bil zgrajen nadstrešek velikosti 2,20 × 3,30 × 1,90 × 3,50 m. Podpirali sta ga dve nosilni stojki. Jame za stojke nadstre­ška (SE 19/20 in SE 17/18) so bile krožnih oziroma nepravil­nih oblik, premera od 0,30 do 0,45 m, globine od 0,15 do 0,20 m, stožcastega preseka.
Objekt je bil pokrit z dvokapno streho. Slemenska gred je verjetno pocivala na eni vrsti stojk (SE 23/24, SE 37/30, SE 31/32), ceprav je zadnja stojka nekoliko iz linije.
Glede na skromne ostanke prepleta je težko predvideti, na kakšen nacin so bile grajene stene objekta. 
Objekt je bil razdeljen na dve funkcionalni enoti. V vzho­dnem delu je bil glavni prostor velik 6,20 × 5,0 m; v za­hodnem delu pa ožji prostor, velik približno 6,20 × 2,5 m (debelina sten odšteta).
Znotraj objekta 1 je bilo odkritih malo najdb (G60 - lonec, G55 – lonec, G44 – skleda na nogi, G30, G32 – odlomki posode na nogi, G319 in G371 – unipolarno jedro, G340 – bipolarno jedro, G354 in G357 - polipolarno jedro, G364, G367 - odlomka brusa, G235, G179 - odlomek klinice z namensko retušo, ki kaže na žetje G235) in odbitek z drob­tincasto retušo (G173).
Neposredno ob objektu 1 se je nahajalo obmocje poseb­nih dejavnosti 1 z najvecjo koncentracijo najdb predvsem v kv. 191-193, 181-183, 172, 173, 175 in 200. S kv. 193 je segalo že v predprostor stavbe 1. Skupna površina obmocja posebnih dejavnosti 1 znaša približno 12 m2. 
Obmocje posebnih dejavnosti 1
Za obmocje posebnih dejavnosti 1 je znacilna visoka za­stopanost orodij z drobtincasto retušo, in sicer 13 (od sku­pno 25 orodij z drobtincasto retušo v SE 11), kot tudi 21 retuširanih orodij (od skupno 48 v plasti SE 11), kar je po mnenju Kavurja znak dokaj intenzivne uporabe kamni­tih orodij na tem obmocju. Od orodij je najdenih šest klin (G177, G178, G180, G181, G212, G228), šest pušcicnih ko­nic (G282, G283, G287, G281, G288, G284), osem praskal (G258, G249, G259, G251, G254, G256, G253, G257), štiri strgala (G271, G273, G276, G279) in sveder (G277). Izmed ostalih kamnitih najdb moramo omeniti še fragment ka­mnite sekire (G372), tolkac (G359), žrmlje (G266), tri bruse (G370, G362, G365), dva prodnika (G239, G369) in najdbo 28 jeder, in sicer 15 unipolarnih (G333, G308, G309, G307, G310, G311, G312, G315, G316, G317, G320, G321, G328, G324, G332), sedem bipolarnih (G330, G334, G337, G339, G331, G336, G338) in šest polipolarnih (G347, G349, G350, G351, G353, G356). Najvecja pojavnost unipolarnih jeder je zabeležena v kv. 182 in kv. 192, posamicno pa še v kv. 191 in kv. 193. Bipolarna jedra so neenakomerno raztresena znotraj obmocja dejavnosti 1, medtem ko je koncentracija polipolarnih jeder najvecja v kv. 181 in kv. 191, posamicno še v kv. 174 in kv. 193 (sl. 21, 22).
Zanimiva je koncentracija brusov (G370, G362, G365) in še dveh neuporabljenih prodnikov kremenovih pešcenjakov (G239, G369) ob žrmljah (G266) v kv. 182/3. To skupino najdb bi lahko povezali z dejavnostmi, ki so povezane z ob­delavo kože in izdelavo loncarskih izdelkov. Žrmlje so lahko uporabljene tudi kot pripomocek za drobljenje loncarskih sestavin (npr. kremena, kalcijevega karbonata itd.), poleg mletja žit, seveda. Prisotnost (sl. 55, 56) s sledmi okre na površini (G512, G515), bi morda lahko povezali z obdelavo kože na eni strani kot tudi s postopki krašenja in nanosi gli­nenih premazov na loncarskih izdelkih. 
Najdbe odkrite v vzhodnem delu predprostora stavbe 1 v kv. 193/2 in kv. 193/3, in sicer: žrmlje (G369 – kv. 192/3, 193/2), retuširan odbitek (G214 – kv. 193/2) in odlomek kli­nice z izjedo (G235 – kv. 193/3 – najden sicer že v notra­njosti stavbe 1), pa tudi tolkac (G359 – kv. 193/2) smemo povezati z dejavnostjo, povezano z žetjem in mletjem žita (sl. 22). Z žetjem nas povezujeta retuširan odbitek (G214) in odlomek klinice z izjedo (G235), kajti na površini le-teh so bile ugotovljene mocne sledi zgladitve, ki jih povzroci žetje. Žito so mleli z žrmljami, ki jih sestavljata fiksni spodnji del kamna (G369) in premicni zgornji kamen (ta manjka). Namesto njih bi lahko uporabili tudi tolkac, s katerim so lah­ko drobili zrnje. Tolkac (G359), ki je bil najden v kv. 193 v predprostoru stavbe 1 v neposredni bližini žrmelj in brusa, je bil na proksimalnem in distalnem delu mocno potolcen. Tolkaci se lahko uporabljajo za razlicne namene, npr. dro­bljenje, trenje, tlacenje.
V bližini teh najdb so najdeni še velik lonec (G70, višine 44 cm), tri sklede, od tega dve z izlivom (G12 z ostanki hra­ne na površju in G13) in ena brez izliva (G19), skodela (G4), krožnik (G1) in skleda na nogi (G44). Velik lonec (edina od posod, ki na površini nima temnejših lis, ki so lahko dokaz kuhanja) bi lahko predstavljal shrambeno posodo za žito.
Druga dejavnost, ki je prisotna na obmocju 1, je pove­zana z obdelavo kože. Najdeni so namrec dvoje praskal (G255 - kv. 200, G259 - kv. 191/4), odlomek retuširanega odbitka (G200 - kv. 173/3) in strgalce na odbitku (G267 - kv. 175/2), na katerih so se ohranile zgladitve, ki nastanejo pri obdelavi mehkejših živalskih materialov, ki jih povzroca obdelava kože. Tudi kategoriji srednje trdo in srednje trdo do trdo vkljucujeta po mnenju Petrujeve poleg obdelave grmicevja tudi obdelavo kože. Ti kategoriji sta na obmocju 1 dokazani na retuširani klini (G178 - kv. 173/2) in kar na šestih odbitkih (kategorija srednje trdo: G199 – kv. 173/1, G205 – kv. 182/3, G169 – kv. 190/4, G208 – kv. 192/3,4; kategorija srednje trdo do trdo: G198 – kv. 172/4, G209 – prof. II (10)) (sl. 22). Z obdelavo kože smemo povezati tudi prodnik, na katerem so ohranjene sledi okre (sl. 56), katero so uporabljali pri obdelavi živalske kože. Kot kaže se je de­javnost, povezana z obdelavo kože, odvijala bliže stavbi 1 (kv. 190, 191, 200, 182/3, 192, 173/3 in 175/2). 
Obmocje 1 zaznamuje tudi visok delež bifacialno retušira­nih pušcicnih konic (šest primerkov) (sl. 21, 22). Vecja kon­centracija le-teh je prisotna v kvadrantih kv. 181/1, 172/4, 173/2,3, 182/2,4, 174/4 – torej na površini, ki z ostalimi de­javnostmi, vezanimi na obmocje 1, nima vecjih povezav in je najbolj oddaljeno od objekta 1. Kavur meni, da kolicina celih konic, najdenih na obmocju posebnih dejavnosti 1, nakazu­je, da so jih na tem prostoru izdelovali oziroma popravljali in jih vstavljali v pušcice. 
Obmocje posebnih dejavnosti 3
Obmocje dejavnosti 3 je najbolj oddaljeno od objekta 1, leži na obmocju kv. 131/3, 140/3,4, 149/1,3,4, 142/1,2, 150/1-4, 151/1,2, 158/4, 159/3 in 168/1-4. Prostorska primerjava ko­nic, najdenih v obmocju aktivnosti 3, s konicami v obmocju aktivnosti 1 je pokazala, da so bili v tej bolj oddaljeni sku­pini konic odkriti trije odlomljeni distalni (G257 – kv. 131/3, G272 – kv. 140/3, G278 – kv. 168/2) in en proksimalni del (G280 – kv. 158/4), kar po mnenju Kavurja kaže na to, da so na tej oddaljeni lokaciji opravljali razkosavanje plena. 
Obmocje posebnih aktivnosti 4
Obmocje 4 (kv. 164/3,4, kv. 165/1,4, kv. 156/3,4, kv. 148/3, kv. 167/2, kv. 175/2), ki leži na vmesnem podrocju med ob­mocjema 1 in 3 (torej proc od stavbe 1), je povezano z upo­rabo praskal (G242 – kv. 164/4, G245 – kv. 156/3,4, G244 – kv. 157/4, G247- kv. 157/2, G248 – kv. 167/2, G250 – kv. 164/3) in strgalc (G261 - kv. 148/3, G266 - kv. 164/3). Za obdelavo lesa so uporabljali po navedbah Petrujeve (Petru, tu str.) strgalce, praskala (lahko tudi odbitke z izjedo, klino z retuširanima robovoma). Vecinoma so jih uporabljali za glajenje ali strganje lesa, manj za žaganje. Lahko pa so isto orodje uporabili za strganje in žaganje. 
Objekt 2 – objekt s strešno konstrukcijo, postavljeno na tla, in obmocjem posebnih dejavnosti 2 (sl. 20)
Objekt je ležal 5,5 m južno od stanovanjskega objekta 1. Orientiran je bil zahod–vzhod. Velik je bil okoli 3,0 × 3,0 m in odprt proti vzhodu oziroma zahodu. Ležal je v kv. 172, 180, 170 in 179, ob obmocju posebnih dejavnosti 2, kjer so se odvijale razlicne dejavnosti. 
Razen treh jam za stojke (SE 48/49, SE 50/51, SE 52/53), ki si sledijo v ravni liniji v medsebojni razdalji 1,1 m in 0,65 m, drugih konstrukcijskih elementov nismo zasledili. Jame so bile krožnih (SE 52/53, SE 48/49) oziroma nepravilnih (SE 50/51) oblik, premera od 0,28 do 0,40 m. Jame niso bile izpraznjene v celoti. Mogoce bi na tem mestu lahko šlo za objekt s strešno konstrukcijo, postavljeno na tla, in bi lahko zgoraj omenjene tri stojke nosile dvokapno strešno konstrukcijo (postavljeno na tla). Objekti s takšno strešno konstrukcijo v arheološki plasti ne zapustijo nobenih sledov (razen stojk). S podobno konstrukcijo strehe so bili doslej prepoznani objekti npr. iz halštatskega, latenskega, slovan­skega obdobja. Vecinoma je šlo za objekte manjših površin in so interpretirani na razlicne nacine – od obrtniških delav­nic do shramb (Crešnar 2007, 54, opombe 94, 95). Prostor­ska analiza najdb, ki so bile odkrite na obmocju posebnih dejavnosti 2, je pokazala, da so se vecinoma nahajale izven crtkano zarisanega tlorisa objekta 2 (sl. 20).
Obmocje posebnih dejavnosti 2
Na obmocju posebnih dejavnosti 2, odkritem v kv. 153, 162, 152, 161, 170, 171 in 179 (okrog objekta 2), so bili naj­deni trije neobdelani kosi pešcenjaka (PN 5249, PN 5246, PN 5250), štirje kosi neobdelanega roženca (PN 5248, PN 5241-5243), en kvarcit (PN 5244) in 14 jeder – od tega sedem unipolarnih (ki pomenijo zacetno fazo obdelave G292, G296, G297, G298, G300, G303, G322), dve bipo­larni (G325, G329) in pet polipolarnih (G341, G342, G344, G345, G346) jeder (ki predstavljajo intenzivneje izkorišcena jedra). Od orodij so najdena praskala (G296, G264), strgal­ca (G262, G238, G274), pet odbitkov z drobtincasto retušo (G220, G158, G162, G163, G201), osem retuširanih odbit­kov (G184, G185, G186, G188, G191, G192, G196, G203), tri odbitki z izjedo (G224, G222, G229) in odlomka le dveh posod (lonec G64 in skodelica G98)). V kvadrantu 179 so bili najdeni tudi odlomek žrmelj (G368), brus (G361) in pro­dnik. Ob objektu 2 so se torej odvijale predvsem dejavnosti, povezane z uporabo praskal in strgal, ki so jih uporabljali pri obdelavi trdih snovi, verjetno lesa. Nadalje je pri dveh orodjih dokazana uporabna retuša, ki kaže, da so obde­lovali mehak ali srednje trd material (G221, G186), mogo­ce gre za meso. Dokazana je tudi obdelava kože (G192, G222). Obdelavo kože in grmicevja nakazujeta tudi katego­riji srednje trdo (G203) in srednje trdo do trdo (G220, G229) (sl. 22). Unipolarna (sedem), bipolarna (dve) in polipolarna (pet) jedra pa so dokaz, da sta se zlasti v kv. 152 in 161 od­vijali tako priprava jeder z zacetno fazo obdelave kot tudi izdelava orodja. 
4.2.2.
Najdbe I. poselitvene faze 
(G1–156)


V keramicnem zbiru rimske poselitvene faze (stratigrafske enote SE 11) je med keramicnimi izdelki prisotnih najvec fragmentov loncenine (1250) in 12 predmetov, ki sodijo v skupino t. i. specialnih keramicnih oblik (sl. 23).
Med vsemi keramicnimi najdbami zbira jih je bilo 898 na­tancneje makroskopsko dolocenih. Med analiziranim gra­divom je 84 tipološko opredeljivih posod (prištetih še 12 fragmentov, ki jih z gotovostjo lahko pripišemo loncem). Dokumentiranih je vec fragmentov posod na nogi (15 primerkov), fragmentov posod s prstanastim dnom (dva primerka), fragment recipienta posode, fragmentov dna z ostenjem (26 primerkov), fragmentov ustij (12 primerkov) in rocajev (štirje primerki). Izmed celote tipološko opredeljivih posod jih ima 55 dolocljiv okras. Na 42 izdelkih je površina premazana z glinenim premazom. Med izdelki, ki jih uvršca­mo v skupino specialnih keramicnih oblik, so bili evidentirani zajemalke (devet primerkov), predilno vretence, prevrtana keramicna plošcica in svitek.
Pri ugotavljanju oblikovno-tehnoloških lastnosti loncenine so uporabljeni parametri, ki so predstavljeni v knjigi Mi. Hor­vat (Horvat 1999). Tipološka in tehnološka baza podatkov keramicnega zbira najdišca je izdelana v racunalniškem pro­gramu Excel. Nacin izdelave keramicnih izdelkov je podrob­neje predstavljen v poglavju Makroskopska tehnološka ana­liza (sl. 38). Oblikovne znacilnosti (in korelacija tehnoloških lastnosti z osnovnimi oblikami keramicnega zbira), nacin okrasa in motivika keramicnih izdelkov so predstavljeni v ti­pološko-tehnološki bazi podatkov na sl. 38, 36, v tipoloških preglednicah (sl. 24) in preglednici motivov (sl. 25).
Tipologija
Pri celovitem pregledu neolitskega keramicnega gradiva so bili upoštevani vsi tisti odlomki oziroma deli posod, ki so bili ohranjeni v tolikšni meri, da so dopustili zanesljivo tipološko opredelitev. 
Tipološko opredeljivih je 156 keramicnih izdelkov, od tega je dolocljiva oblika 84 posodam, 60 keramicnim odlomkom pa je bil dolocen le eden izmed odsekov, npr. ustje z ostenjem, odlomki nog, rocaji. Od ostalih keramicnih izdelkov so pri­sotne tudi zajemalke, predilno vretence, prevrtana keramic­na plošcica in svitek (skupno 12 izdelkov).
Lonceninski zbir I. poselitvene faze SE 11 sestavljajo (sl. 23): krožnik (trije primerki), skodela, skleda (11 primerkov), skle­da s prstanastim dnom (trije primerki), skleda na nogi (10 primerkov), lonec (26 primerkov, 15 delnih rekonstrukcij loncev v risbi, osem odlomkov ostenja loncev in trije odlom­ki roba ustja z ostenjem lonca), vrc (23 primerkov), skodelica (pet primerkov), kozarec (dva primerka), zajemalka (devet primerkov), keramicna plošcica, predilno vretence in svitek ter delno opredeljeni odlomki posod (60 primerkov). 
V celotnem lonceninskem zbiru Cola 1 sta poznani dve vari­anti krožnikov (sl. 24a) (v publikaciji Horvat Mi. 2005 so na­pacno pripisani pladnjem). Varianti B01a, b (G1, G2), ki sta si oblikovno sorodni, imata polelipsoidno obliko in prstanasto oblikovano dno. Razlikujeta se v oblikovanosti ustja oziro­ma roba ustja. Varianta B01a ima zaobljeno preoblikovano ustje (G1), varianta B01b pa poševno obliko rob ustja (G2). S tipološkega vidika najdemo sorodne oblike le za varianto B01b, in sicer v Moverni vasi (Tomaž 1999, t. MV 34: 2) v njeni 6. poselitveni fazi.
Za krožnik stožcaste oblike variante B02 z zaobljeno obli­kovanim ustjem (G3) ni paralel, kljub enostavnosti oblike. 
Skodela bikonicne oblike, varianta C01 (sl. 24a), je v lonce­ninskem zbiru zastopana le z enim primerom (G4). Zgornji del je cilindricno oblikovan, prehod v konicni spodnji del (trebuh) je zaobljen. Ustje je enostavno zaobljeno preobli­kovano. Ceprav gre za najbolj enostavno obliko skodele, jih med socasnim gradivom Moverne vasi (torej 6. poselitvena faza) ne najdemo. Enako velja tudi za Ajdovsko jamo. Raz­meroma pogoste so bikonicne skodele z vertikalnim (oziro­ma cilindricnim) zgornjim delom v Ptuju (Korošec, J. 1965, t. 19: 3, 10, 11). 
Pri razvrstitvi skled (sl. 24a) na razlicice so upoštevani na­cin prehoda zgornjega v spodnji del posode, oblikovanost roba ustja, pa tudi prisotnost in oblikovanost sekundarnih elementov, npr. izlivov, držajev, rocajev ter odprtost oziro­ma zaprtost oblike, kot tudi to, ali je posoda plitva oziroma globoka. Tipološko je opredeljivih 11 skled. Vse so odprte in nizke. Glede na oblikovanost ostenja jih delimo v tri skupine: na sklede s prstanastim dnom (varianta S01 in S02), sklede z izlivom (varianta S03, S04) in enostavne oblike skled brez izliva (varianta S05, S06). 
V prvo skupino sodijo sklede kroglastih oblik z enostavnim, enakomerno odebeljenim prstanastim dnom (G5, G6, vari­anta S01). Ustje je zaobljeno preoblikovano, stik z ostenjem je tekoc (neopazen). Skleda s prstanastim dnom elipsoidne oblike varianta S02 (G7) z zaobljeno oblikovanim ustjem (dno ni ohranjeno) je ohranjena z enim primerom. V Aj­dovski jami so podobne posode uvršcene med skodele s prstanastim dnom. Prisotnost sklede s prstanastim dnom je v Moverni vasi zabeležena že v 5. poselitveni fazi, vendar imajo poševno oblikovan rob ustja. 
Sklede druge skupine, varianta S03, S04 z razlicno obliko­vanim izlivom so odprtih enostavnih oblik. Njihova ostenja so oblikovana polelipsoidno (S03a, S03c) ali konicno (S03b). Izliv v obliki pregraje je izdelan na poševnem robu ustja (S03a) ali pa je pritrjen v luknjo, izrezano v rame (S03b, S03c). Posebnost med izlivi s pregrajo predstavlja skleda G14 (S03b), ki ima v pregraji izdelani dve luknji za izliv teko­cine. Obicajno ima izliv s pregrajo eno luknjo (S03a – G10, G11; varianta S03c - G13). Sklede varianta S04 (G15, G16, G17), nedolocljive oblike, imajo izvleceno obliko izliva, iz­delano s preoblikovanjem ustja posode – gre za varianto izvlecenega (ozkega) izliva, orientiranega poševno navzgor. 
Primerjavo za varianto skled S01 najdemo v Ajdovski jami v skupini pokopov 4 (Horvat 2009, sl. 5, predmet 1). Skleda z izlivom z dvema luknjama v pregraji (varianta S03b) je bila najdena med sistematicnimi raziskavami leta 1984 v Mover­ni vasi v kv. 2/10,6 v izkopu 7 (R256 – neobjavljeno – izliv je izdelan v poševno oblikovan rob ustja, spodnji del skle­de je hiperboloidno oblikovan). Sklede z izlivom s pregrajo varianta S03c so pogoste na najdišcu Moverna vas, koder se pojavljajo že v 4. in 5. poselitveni fazi (torej so casovno starejše – Tomaž 1999, t. MV 18: 3; t. MV 19: 1; t. MV 28: 4), medtem ko v 6. poselitveni fazi sklede tega tipa niso poznane (Tomaž 1999, t. MV 33 – 36). Na ostalih slovenskih najdišcih se pojavljajo še na npr. v Drulovki (Korošec J. 1960, t. 13: 10; t. 16: 2; t. 17: 2 – odlomek pregraje), na najdišcu Grac pri Selih pri Zajcjem Vrhu (Pavlin 2006, 212 predmet 9 – podobna skledi G12).
Primerljive oblike skledam variante S04a (G17) najdemo med gradivom lonceninskega zbira skupine pokopov 4 v Ajdovski jami (Aj R572, Aj R567, Aj R566 neobjavljeno – za radiokarbonsko datacijo glej sl. 22) in Drulovke (Korošec J. 1960, 19, t. 17: 5, 6). V najdišcu Radvanje je bila najdena miniaturna skleda podobne oblike v objektu 4. SE 1102 (Kramberger 2014, t. 69: 745), ki je radiokarbonsko datiran (vzorec Beta 305863 - Kramberger 2014, sl. 156, sl. 158), kar delno ustreza 6. in 7. poselitveni fazi Moverne vasi. 
Za skledo variante S04b (G15) so znacilni izrazit oziroma poudarjen prehod zgornjega v spodnji del, hiperboloi­dno ali konicno oblikovan spodnji del (glede na paralelo s primerkom iz Zgornjega Radvanja) in poševni rob ustja z zaobljenim, neodebeljenim zakljuckom roba. Kot dodaten element se pojavlja izliv oziroma držaj na robu ustja. Rob ustja je krašen v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti odtisa orodja z ovalno prirejeno konico. Posoda primerljive oblike je bila najdena v najdišcu Ptuj – Šolski center. Objekt I/1982 – plast 2 (Kramberger 2014, t. 38: 432 – za objekt I ni izdela­ne radiokarbonske analize). V avstrijskem najdišcu Wildoner Schlossberg je v horizontu IV podobna skleda, okrašena v tehniki vtiskovanja z orodjem s prirejeno konico Tiefengra­ber 2018, Taf. 81: 3). 
Tretjo skupino predstavljajo sklede konicnih oblik variante S05 (G18, G19) z zaobljeno oblikovanim ustjem in ravnim dnom. Primerne analogije najdemo med skledami Ajdovske jame skupine pokopov 4 (Aj R578, neobjavljeno), 5. pose­litvene faze Moverne vasi (Tomaž 1999, t. MV 28: 6), Ptuja (Korošec J. 1965, t. 12: 4).
Odlomek sklede variante S06 (G20) kaže, da gre za skledo z elipsoidno oblikovanim ramenom. Spodnji del oziroma tre­buh je bil verjetno hiperboloidne oblike. Prehod iz ramena v trebuh je bolj zaobljen. Ustje je enostavno, zaobljeno pre­oblikovano. Najustreznejše paralele za varianto S06 so med skledami Drulovke (Korošec J. 1960, 20, t. 12: 5) in Ptuja (Ko­rošec J. 1965, 9, t. 3). Skleda podobnih oblik (le da je okra­šena) je najdena v 6. poselitveni fazi Moverne vasi (Tomaž 1999, t. MV 34: 1). Direktnih paralel, v casovno ustreznem casu, v Ajdovski jami ni.
Ob upoštevanju števila odlomkov nog in robov ustij z oste­njem, ki posredno kažejo, da gre za posode na nogi, so posode na nogi (sl. 24a–c) ena izmed najpogostejših oblik (poleg loncev) oblikovno opredeljive loncenine raziskanega dela najdišca. 
Pri tipološki razvrstitvi skled na nogi na variante je upo­števana oblikovanost recipienta (pri tem sta mišljeni tako oblikovanost roba ustja kot oblikovanost spodnjega dela recipienta) in oblikovanost noge. Kot dodaten kriterij (ki je povezan z najširšo klasifikacijo oziroma namembnostjo oblik) je upoštevan še kriterij plitek oziroma visok in odprt oziroma zaprt. Recipient sklede na nogi je plitek, ce je višina recipienta manjša od ene tretjine premera odprtine recipi­enta. Kadar je naš namen, da razvrstimo recipiente posod na nogi tudi glede na odprtost in zaprtost recipienta, po­tem bo za razvršcanje zadostoval premer roba ustja glede na maksimalni premer recipienta (Horvat 1999, 77, 78). De­litev nog (pri posodah na nogi) na osnovne tipe je izpeljana na osnovi tehnologije izdelave. Tako razlikujemo masivne polne noge, nasajene votle noge in nasajene nogice. Pri na­daljnji delitvi nog na variante so upoštevani trije kriteriji, in sicer podobnost z geometricnimi oblikami, preoblikovanost površine in višina noge (Horvat 1999, 97, 98, 199, 200). Vi­šina noge (visoka, srednja, nizka) je dolocena glede na re­lativno višino noge v primerjavi s celotno višino posode na nogi (torej višina recipienta plus višina same noge (Horvat 1999, 200). Noga je: visoka, ce je relativna višina noge vecja ali enaka 2/3 višine posode na nogi; srednja, ce je relativna višina noge manjša ali enaka 1/2 višine posode na nogi; in nizka, ce je relativna višina noge manjša ali enaka 1/3 višine posode na nogi.
Ob upoštevanju prej omenjenih kriterijev lahko skledam na nogi pripišemo 10 odlomkov posod (G24-35). Na podlagi rekonstrukcije v risbi so uspele rekonstrukcije dveh skled na nogi v celoti in rekonstrukcija sedmih recipientov, ki jih lahko z veliko verjetnostjo pripišemo skledam na nogi. Posodam na nogi lahko zaradi fragmentarne ohranjenosti pripišemo še 15 odlomkov. Gre za odlomke dna z ostenjem recipienta (G24-27), odlomke ostenja noge (G28-30), odlomke roba noge z ostenjem (G31-35) in odlomki roba ustja z oste­njem (G21-23). 
Sklede na nogi iz Cola 1 lahko uvrstimo v osnovno skupi­no skled z nasajeno votlo nogo. Dolocljive so tri variante (sl. 24a): 
•	
varianta F01 – skleda na visoki votli nogi, z nogo v obliki hiperboloidnega prisekanega stožce (podvarianti F01a in F01b);

•	
varianta F02 – skleda na srednje visoki votli nogi, z nogo v obliki pokoncnega prisekanega stožca (podva­rianta F02a);

•	
varianta F03 – ohranjen je le odlomek roba noge z ostenjem, ki ga po vsej verjetnosti lahko pripišemo posodi (skledi ?) na visoki votli, zgoraj razširjeni napeti nogi (Kramberger uvršca v tip noge v tip N4 (Kramber­ger 2014, 135, sl. 100 – tip N4).


Varianta sklede na nogi F01 je prisotna z dvema podvarian­tama, ki se razlikujeta predvsem v oblikovanosti ustja ozi­roma roba ustja recipienta in oblikovanosti noge (sl. 24a). 
V podvarianto F01a (G37-39) so uvršcene sklede na nogi z globokim, odprtim recipientom in visoko votlo nogo va­rianta 1. Recipient je kroglasto oblikovan, ustje je zaobljeno preoblikovano, stik roba ustja z ostenjem je tekoc, dno re­cipienta je ravno (G37) ali pa stanjšano proti sredini (G38). Noga (pri G37 je noga rekonstruirana, pri G38 je ohranjen prehod recipienta v nogo) je visoka votla v obliki hiperbolo­idnega prisekanega stožca, v zgornjih dveh tretjinah je sko­raj valjaste oblike, v spodnji tretjini bolj stožcasta (varianta noge 1). Odlomek roba ustja G39 je pripisan podvarianti F01a glede na oblikovanost roba.
Varianta skled na nogi s kroglasto oblikovanim recipientom (F01a) je maj pogosta. Zaenkrat so poznani primeri iz naj­dišc: Kamnik – Mali Grad (Sagadin 2005, 31, predmet 1), Ptuj – Šolski center objekt II/2000 – sivo-rumeno-rjava plast (Kramberger 20014, t. 27: 304), Catež – Sredno polje (Tie­fengraber 2006, 233, predmet 3 – gradivo iz objekta PO 4 uvršca v zacetno stopnjo Kanzianiberg - Lasinja kulture (Stufe 1/Initialstufe)).
Podvarianta F01b sklede na visoki votli nogi (G40-45) ima recipient plitek in odprt, noga je visoka votla varianta 2. Recipient je kroglasto oblikovan, poševni rob ustja, je na notranji strani konveksno preoblikovan, stik roba s steno recipienta je tekoc. Dno recipienta je ravno in proti sredini stanjšano na notranji in zunanji strani. Noga je visoka votla (pri G45 je noga rekonstruirana, pri ostalih primerih noga ni ohranjena) v obliki hiperboloidnega prisekanega stožca, v zgornjih dveh tretjinah je noga oblikovana bolj valjasto, v spodnji tretjini pa je bolj ali manj hiperboloidna (uslocena – varianta noge 2). 
Za sklede na nogi variante F01b najdemo najboljše primer­jave med gradivom skupine pokopov 2 in 4 v Ajdovski jami (Aj R598, mogoce še Aj R170), 6. poselitveni fazi Moverne vasi (Tomaž 1999, t. MV 34: 4 – nima odebeljenega roba ustja na notranji strani), Drulovke (Guštin et al. 2005, 44 predmet 8), Catež – Sredno Polje (Tiefengraber 2006, 232, 233, predmet 3 – mogoce) in najdišca Grac pri Selah pri Zaj­cjem Vrhu (Pavlin 2006, 212, predmet 5), Ptuj – Šolski center, objekt II/2000 – sivo-rumeno-rjava plast (Kramberger 2014, t. 27: 306).
Varianta sklede na nogi F02 je zastopana samo s podva­rianto F02a (G46), ki ima globok in odprt recipient (noga srednje visoka votla varianta 3). Recipient je konicne obli­ke, s konveksno preoblikovanim ustjem, ki tekoce prehaja v ostenje recipienta. Dno in noga nista ohranjena. Glede na paralele (Tomaž 1999, t. MV 34: 4) bi šlo za srednje visoko votlo nogo konicne oblike, ki se proti robu noge rahlo razširi navzven (varianta noge 3). 
Varianta F03 sklede na nogi, ohranjen je le fragment roba noge z ostenjem (G34), ki po vsej verjetnosti pripada visoki votli, zgoraj razširjeni napeti nogi, kakršno Kramberger uvr­šca v tip noge N4 - razlicico noge N4b, manj verjetno N4c, d (Kramberger 2014, 135, sl. 100 - tip N4). Gre za plitve sklede na nogi, z navznoter orientiranim, ravno odrezanim, neodebeljenim robom ustja in visecimi bradavicami (2 do 4 bradavice na obodu) na prehodu v rahlo konveksni spo­dnji del recipienta, verjetno razlicica sklede na nogi En4/10 (Kramberger 2014, 191, 192, sl. 134 – sklede na nogi tipa En4). Sklede na nogi s tako oblikovano nogo so poznane iz najdišc: Moverna vas (Moverna vas 1988, SE 9.3, kv. 5/8, PN2257 – neobjavljeno), Ptuj – Šolski center (Kramberger 2014, t. 33: 356 – objekt II/2000 iz rumeno-rjave plasti), Zgornje Radvanje (Kramberger 2014, t. 97: 1026 mogo­ce), Oglarska delavnica (Kramberger 2014, t. 190: 1778 – 
zemljanka II, keramicno gradivo je oblikovno zelo blizu, zla­sti vrci, lonci, pecatnik, gradivu 6. poselitvene faze). Zgoraj razširjena napeta noga je bila najdena tudi v horizontu IV najdišca Willdon Schlossberg (Tiefengraber 2018, sl. 190: 13, Taf. 73: 1). 
Med vsemi prepoznanimi oblikami keramicnega zbira pre­vladujejo lonci (sl. 24b). Tipološko opredeljivih je 26 loncev. Delimo jih v dve vecji skupini, lonce brez vratu (varianta L01, L02) in lonce z vratom (varianta L03-L06).
Lonci brez vratu, varianta L01 (G54-56) imajo hiperbolo­idno oblikovan trebuh in ramena polkroglaste oblike. Tik pod ustjem se lahko nahajata rocaj v obliki ušesca (G54) ali pa velika gumbasto oblikovana aplika (G56). Najboljše pri­merjave za omenjene lonce najdemo v Moverni vasi že v 
2. poselitveni fazi (Tomaž 1999, t. MV 7: 1, 2), V najdišcu Zgornje Radvanje je bil lonec podobnih oblik najden v objek­tu 5 – faza 1, SE 324 = SE 326 = SE 322 = SE 330 in je uvr­šcen v tip L16/1 (Kramberger 2014, 152, 153, sl. 153: L16/1; t. 76: 785 – objekt je radiokarbonsko datiran z vzorcem Beta 305855 – glej sl. 23 in Kramberger 2014, sl. 156, 158). 
Lonci brez vratu (imenovane tudi terina) varianta L02 imajo stožcasto oblikovana ramena in trebuh hiperboloidne oblike ter zaobljeno oblikovano ustje (G57, G58). Prehod iz zgor­njega v spodnji del je lahko ostrejši. Na najvecjem obodu ali ramenih se lahko pojavijo tudi aplike ali rocaji (najpogosteje dva), ki povezujejo ustje z najvecjim obodom. Oblikovno so sorodni skledam ali skodelam, le da so nekoliko globlji. Po­dobni lonci nastopajo v Ajdovski jami v desnem hodniku v plasti 4, ki ustreza stratigrafski enoti SE 43 (Horvat Ma. 1986, t. III: 4 – posoda ima rocaj in loncu iz skupine pokopov 6 (Korošec, P. 1975, t. 13: 2). Dva odlomka podobne posode (lonca) sta bila najdena tudi v sondi I plast 2 na najdišcu Grac pri Selah pri Zajcjem vrhu (Pavlin 2006, predmet 23 in 70). V najdišcu Zgornje Radvanje sta bili povsem iden­ticni posodi najdeni v objektu 5 faze 1. Vendar obe posodi Kramberger neupraviceno uvršca med skodele oblike C2/1 oziroma C2/7 (Kramberger 2014, 86, 87, t. 72: 774, 775). Obe oblikovno popolnoma ustrezata primerkoma iz Cola 1. Radiokarbonska analiza vzorca oglja Beta 305855 iz objekta 5 faza 1, stratigrafske enote SE 324 = SE 226 = SE 322 = SE 330 datira gradivo v casovni razpon, ki ustreza 6. in delno 7. poselitveni fazi Moverne vasi (Kramberger 2014, sl. 156, sl. 158 - primerjaj s sl. 26). 
Za lonce druge skupine L03 (G59-62) sta znacilna kratek cilindricen ali rahlo konicen vrat in poudarjen prehod vra­tu v ramena. Gre za lonce zahtevnejših oblik z izbocenim, kroglasto oblikovanim ramenom in trebuhom hiperboloi­dne oblike. Konveksno oblikovano ustje je na zunanji strani poševno odrezano. S štirimi primeri je najmocneje zasto­pana varianta na Colu 1. Priljubljenost te variante je izpri­cana tudi na drugih najdišcih, uvršcenih v drugo polovico 
44. stoletja pr. n. št. Lonci primerljivih oblik so odkriti v Aj­dovski jami v skupini pokopov 4 (Aj R742, Aj R743 neo­bjavljeno) in lonceninskem zbiru plasti 3 (= SE 43) desnega hodnika Ajdovske jame (Horvat Ma. 1986, t. I: 3). V Mover­ni vasi se lonci sorodnih oblik pojavijo že v 5. poselitveni fazi (Tomaž 1999, t. MV 30: 1; t. MV 32: 7), pogostejši pa so predvsem v 6. poselitveni fazi (Tomaž 1999, t. MV 35: 12, 15, 16 – še neolitske fakture). Oblikovno soroden lonec je najden še na najdišcu Grac pri Selah pri Zajcjem vrhu plast 2 (sonda 1), ki jo Pavlin vzporeja z gradivom 4., 5. in 6. poselitvene faze Moverne vasi (Pavlin 2006, 212, 213, pred­met 18) ter loncem identicne oblike in motiva, najdenem na hrvaškem najdišcu Ozalj (Gregelj 2005, 159, predmet 17). Mocna priljubljenost variante L03 je izpricana tudi na naj­dišcu Drulovka (Korošec, J. 1960, 19, t. 10: 2; t. 16: 1; t. 22: 1, 6, 8). V podravskih najdišcih je varianta L03 najdena na Ptujskem gradu (Korošec, J. 1955, t. 8: 3; t. 9: 5) in v radio­karbonsko datiranih kontekstih najdišca Zgornje Radvanje in najdišca Ptuj – Šolski center. Lonec G59 (variante L03) iz Cola 1 lahko vzporejamo z loncem tipa L 10/5 z najdi­šca Zgornje Radvanje, ki je bil najden v objektu 4, SE 1102 (Kramberger 2014, 147, sl. 109, t. 68: 737). Radiokarbonska analiza vzorca oglja Beta 305863 iz objekta 4, pridobljenega iz plasti SE 1102, datira gradivo v casovni razpon, ki ustreza 6. poselitveni fazi Moverne vasi (Kramberger 2014, sl. 156, 157, glej sl. 26 v tej objavi). Oblika lonca variante L03 (G62) je evidentirana v dveh radiokarbonsko datiranih kontekstih, in sicer na najdišcu Zgornje Radvanje v objektu 5 faza 1 (Kramberger 2014, t. 75: 782 – radiokarbonska analiza vzor­ca oglja Beta 305855 iz objekta 5 faza 1, stratigrafske enote SE 324 = SE 226 = SE 322 = SE 330 datira gradivo v casovni razpon, ki ustreza 6. in delno 7. poselitveni fazi Moverne vasi; Kramberger 2014, sl. 156, sl. 158 – primerjaj s sl. 26 v tej objavi) in najdišcu Ptuj – Šolski center v objektu IV/2010 (SE 435) (Kramberger 2014, t. 24: 266 – radiokarbonska analiza vzorca oglja LTL 5613A datira gradivo v casovni raz­pon, ki ustreza 6. in delno 7. poselitveni fazi Moverne vasi) (Kramberger 2014, sl. 156, 157, glej sl. 26).
Varianta loncev L04 (G63) je po višini vratu podobna prej­šnji, lonci imajo torej nizek hiperboloidno oblikovan vrat, ki tekoce prehaja v ramena elipsoidne oblike. Prehod ramena v spodnji del je bolj zaobljen in ni tako izrazit. Nekateri pri­meri imajo trakaste rocaje, ki povezujejo vrat z ramenom oziroma najvecjim obodom. Ustje je enakomerno preobli­kovano na zunanji in notranji strani. Lonci omenjene skupi­ne niso pogosti. Najbližjo paralelo najdemo v desnem ho­dniku Ajdovske jame v plasti 4 (= SE 43) (Horvat Ma. 1986, 81, t. 3: 2 – na str. 81 je napacno navedena plast 3), Moverni vasi (Tomaž 1999, t. MV 35: 16) in v neposredni bližini Mo­verne vasi v hrvaškem najdišcu Ozalj (Gregelj 2005, 160, predmet 20). S podravskih najdišc je zaenkrat poznan le na Ptujskem gradu (Korošec, J. 1965, t. 10: 4). 
Varianta loncev L05 (G64, G65) ima poudarjen prehod iz vratu v elipsoidno obliko ramena. Spodnji del (trebuh) je hiperboloidne oblike. Prav poudarjen prehod vratu v rame bistveno spremeni zunanji videz loncev. Lonci te variante so na Colu 1 precej slabo ohranjeni, najbolje je ohranjen lonec G65. Lonec s primerljivimi tipološkimi karakteristikami je najden v Ajdovski jami v skupini pokopov 1 (Aj R120 – neobjavljeno). Na najdišca Ptuj – Šolski center so pozna­ni trije lonci te variante. Neokrašen lonec, toda oblikovno identicen, je bil najden v objektu IV/2010 v stratigrafski eno­ti SE 430, radiokarbonska analiza vzorca oglja LTL 5612A vzeta iz SE 430 datira gradivo v casovni razpon, ki ustre­za 6. in delno 7. poselitveni fazi Moverne vasi (Kramberger 2014, sl. 156, 157, glej sl. 26 v tej objavi). Drugi lonec, ki se oblikovno in ornamentalno skoraj v nicemer ne razlikuje od lonca G65, je bil najden v objektu IV/2010, fragmenti pa izvirajo iz treh stratigrafskih enot SE 410, SE 430 in SE 435. Kramberger lonec uvršca v razlicico loncev L10/5 z visokim konkavno oblikovanim trebuhom in izrazitim prehodom med dolgim cilindricnim vratom in rameni lonca (Kramber­ger 2014, t. 21: 252, sl. 109: L10/5, glej še kombinacijsko ta­belo na sl. 166). Tretji lonec iz istega najdišca je bil najden v objektu II/2000 v sivo-rumeno-rjavi plasti. Lonec je okrašen z identicnim motivom okrasa kot lonec G65 (motiv skupine vertikalnih nizov ovalnih vdolbin izdelanih z odtisi orodja s prirejeno konico – Kramberger 2014, t. 29: 323). Dva lonca variante L05, ki izhaja prav tako iz radiokarbonsko datirane­ga konteksta, sta bila najdena na najdišcu Zgornje Radvanje v objektu 5 faza 1, radiokarbonska analiza vzorca oglja Beta 305855 iz objekta 5 faza 1, stratigrafske enote SE 324 = SE 226 = SE 322 = SE 330 datira gradivo v casovni razpon, ki ustreza 6. in delno 7. poselitveni fazi Moverne vasi (Kram­berger 2014, sl. 156, sl. 158, primerjaj s sl. 26). Oba lonca je Kramberger v kataloškem opisu pripisal razlicici L12/1, kar je napacno (Kramberger 2014, 88, 146, t. 75: 782, 783). Lon­ca sodita v razlicico L10/5 (Kramberger 2014, 146, sl. 109: L10/5). Na sl. 166 je na kombinacijski tabeli s 14C AMS da­tiranimi (cal. BC) konteksti prikazana tudi pozicija loncev tipa L10/5, dobro je razvidna postavitev loncev tega tipa (iz najdišca Ptuj – Šolski center in najdišca Zgornje Radvanje) v casovni okvir druge polovice 44. stoletja pr. n. št. (Kramber­ger 2014, sl. 166, glej lonec L10/5).
Lonce variante L06 (G66-68 mogoce tudi G69) uvršcamo med oblikovne posebnosti, izstopajo po obliki obrisa (pre­hod vratu v trup je oster, poudarjen) in strukturi (lonci imajo le dva odseka – vrat in trup). Vrat in trup sta hiperboloidno oblikovana. Ustje je zaobljeno preoblikovano, poševno od­rezano na zunanji in notranji strani (G66, G68). Te oblike loncev imajo odlicno primerjavo v loncih skupine pokopov 2 in 4 v Ajdovski jami (Aj R150, Aj R737 neobjavljeno) in loncu, ki je bil najden v desnem hodniku jame v plasti 4, ki ustreza SE 43 (Horvat, Ma. 1986, t. III: 1; na str. 81 napacno nave­dena plast 2). V najdišcu Grac pri Selih pri Zajcjem vrhu je bil najden v sondi 1, plast 2 ali 3 (Pavlin 2006, 221, predmet 63; plast je mešana z neo in eneolitsko loncenino). Morda ga lahko primerjamo tudi z loncem iz najdišca Zgornje Rad­vanje, najdenem v objektu I v plasti SE623. Radiokarbonska analiza vzorca oglja Beta 305857, vzetega iz SE 623, dati­ra gradivo najdeno v tej plati v casovni razpon, ki ustreza 6. poselitveni fazi Moverne vasi (Kramberger 2014, sl. 156, sl. 158, primerjaj s sl. 26).
Visok lonec varianta L07 (G70) z mocno uslocenim, hiper­boloidno oblikovanim vratom, ki tekoce prehaja v elipsoi­dno oblikovano rame in ima visok hiperboloidno oblikovan trebuh, predstavlja eno izmed najlepše okrašenih posod 
I. poselitvene faze najdišca. Dno lonca je konkavno obliko­vano. Ustje je zaobljeno preoblikovano. Lonec izstopa po motiviki (motiv LT6, sl. 25). Med loncenino 6. poselitvene faze Moverne vasi in skupinami pokopov v Ajdovski jami, ki casovno ustrezajo najdbam I poselitvene faze Cola 1, lo­nec variante L07 ni poznan. Fragment lonca z identicnim motivom je bil najden v jami PO 034 na najdišcu Ribnica na Dolenjskem. Jama PO 034 sodi v skupino štirih stojk, ki sodi­jo k nekemu nadzemnemu objektu. Bekic je najdbe pripisal v casovno obdobje od 4300 do 3500 p. n. št. in jih pripisal lasinjski kulturi (Bekic 2006, 238, predmet 12, sl. 4). Zdi se, da lahko najdbe iz jame PO 043 zaradi izredne podobnosti z najdbami iz Cola I pripišemo v drugo polovico 44. stoletja pr. n. št.  
Zaradi motiva in tehnike izvedbe je zanimiv fragmentarno ohranjen lonec G71 (rekonstrukcija je vprašljiva, rekon­strukcija premera roba ustja in najvecjega oboda je pra­vilna, medtem ko je pozicija odlomka najvecjega oboda le približna). Motiv skupine vertikalnih linij v kombinaciji s horizontalnimi nizi v medprostoru zgoraj in spodaj zapira ornamentalno polje vodoravni niz vdolbin zgoraj (LT02, sl. 25). Motiv je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v vari­anti žlebljenja in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti odtisa orodja z ovalno prirejeno konico. Motivi v skupini poševnih nizov, izdelani v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti odtisa orodja s ovalno prirejeno konico, so pogosti na dveh loka­cijah na Ptuju: na Ptujskem gradu (Korošec, J. 1965, t. 4: 3; t. 5: 2, 4, 5; t. 15: 2) in najdišcu Ptuj – Šolski center, kjer je najden lonec razlicice L9/1 v objektu 4/2010 SE 430, ki je tudi radiokarbonsko datiran (analiza vzorca oglja LTL 5612A vzeta iz SE 430 datira gradivo v casovni razpon, ki ustreza 6. in delno 7. poselitveni fazi Moverne vasi) (Kramberger 2014, sl. 156, 157, glej tudi sl. 26). Podoben lonec, toda ornamentiran s skupinami poševnih linij v traku (v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja), je bil najden tudi na najdišcu Zgornje Radvanje v jami SE 1086 ob objektu 4, SE 1102. Lonec sodi v razlicico loncev L9/1 (enako kot lonec iz Šolskega centra v Ptuju) in ne v razlicico L11/4, kot ga je uvrstil Kramberger (Kramberger 2014, 84 s kataloškim opisom, iz katerega je razvidna napacna uvrstitev v razlicico L11/4). Radiokarbonska analiza vzorca oglja Beta 305863 iz objekta 4, pridobljenega iz plasti SE 1102, datira gradivo v casovni razpon, ki ustreza 6. poselitveni fazi Moverne vasi (Kramberger 2014, sl. 156, 157, glej sl. 26). 
Vrci (sl. 24b) so poleg loncev druga najpogostejša oblika lonceninskega zbira I. poselitvene faze. Tipološko opredelji­vih je 17 vrcev. Med vrce pa lahko uvrstimo še 11 fragmen­tov, ki jih na podlagi analize loncarskih mas, tehnologije okrasa in motivike zanesljivo lahko pripišemo vrcem. Na podlagi proporcionalnosti in upoštevanja višine vratu (visok, kratek) ter prehoda vratu v rame (tekoc, blag ali poudarjen prehod) so vrci SE 11 razvršceni v tri vecje skupine.
Vrc variante V01 (G77, G82-90) je vrc s kratkim hiperboloi­dno oblikovanim vratom, ki tekoce prehaja v kroglasto obli­kovano rame, katerega presek se od grla proti najvecjemu obodu postopoma enakomerno debeli. Prehod ramena v hiperboloidno oblikovan trebuh je izrazit. Vrci variante V01 se pojavljajo v skupini pokopov 1 in 3 v Ajdovski jami (Hor­vat, Mi. 1989, t. 1: 108; t. 3: 113; t. 5: 430, 453, 437). Iz Mo­verne vasi sta poznana dva vrca v 6. poselitveni fazi (Tomaž 1999, t. MV 35: 9; t. MV 36: 16, odlomek napacno obrnjen), Drulovke pet odlomkov vrcev (vrci niso objavljeni, najdeni so bili ob pregledu gradiva v letu 1989, odlomki vrcev imajo inv. št. 499, 498, 347, 442, 222; v objavi Guštin, Tomaž, Kavur 2005, 44 med inventarjem I. faze Drulovke vrci niso ome­njeni). V kontekstih najdišca Ptuj – Šolski center sta najdena odlomka dveh vrcev variante V01 v objektu II/2000 v sivo­-rumeno-rjavi plasti skupaj z vrci variante V02 ter loncem va­riante L05 (Kramberger 2014, t. 29: 320 (paralela za vrc G83 iz Cola 1) in t. 29: 321 (paralela za vrce variante G77, G84, G87 iz Cola 1)). Kontekst ni radiokarbonsko datiran. Za vrce variante V01 najdemo dobre primerjave tudi v dveh vrcih, najdenih na najdišcu Zgornje Radvanje v stratigrafski enoti SE 271, objekta 5 faze 2. V enakem kontekstu so bili najdeni še vrci variante V02, V03 in V04, skodelica variante Sk03, za­jemalke variante V01 in prevrtana keramicna plošcica, torej se vrci variante V01 tudi v tem kontekstu pojavljajo skupaj z oblikami, kakršne se pojavljajo v artefaktnih zbirih druge po­lovice 44. stoletja pr. n. št. (Kramberger 2014, t. 81: 829, 834). 
Vrc variante V02 (G93, G92) - pri nobenem vrcu te razlicice ni ohranjeno ustje, zato je razlicica definirana le na osno­vi delno ohranjenega vratu, ramena in trebuha z dnom. Vrat vrca poudarjeno prehaja v nizka elipsoidno oblikova­na ramena (presek ramena je odebeljen). Prehod ramena v nizek hiperboloidno oblikovan trebuh je izrazit. Dno je oblikovano konkavno. Rocaj povezuje ramena z ustjem. V najdišcu Zgornje Radvanje so najdeni trije vrci te variante. V radiokarbonsko datirani stratigrafski enoti SE 1102, objekta 4, se vrc variante V02 pojavlja skupaj z varianto vrca V03 in varianto lonca L03. Omenjeni vrc je Kramberger pripisal va­rianti V7/2 (Kramberger 2014, 168, sl. 122: V7/2, t. 68: 738). Radiokarbonska analiza vzorca oglja Beta 305863, prido­bljena iz poglobitve objekta SE 1102, objekta 4, postavlja gradivo v casovni razpon, ki ustreza 6. poselitveni fazi Mo­verne vasi (Kramberger 2014, sl. 156, 157; sl. 26). Druga dva vrca sta najdena v objektu 5 faze 2 (SE 271) skupaj z vrci variante V03, V04 in skodelico variante Sk03, zajemalkami variante V01 in prevrtano keramicno plošcico (Kramberger 2014, t. 81: 828, 834). Dobro primerjavo za varianto vrcev V02 najdemo na najdišcu Ptuj – Šolski center, med najdba­mi, odkritimi v sivo-rumeni plasti objekta II/2000. V isti plasti so bile najdene tudi sklede na nogi variante F01a in F01b, lonec variante L05 in dva vrca variante V01 (Kramberger 2014, t. 29: 318, 322). Vrc variante V02 je prisoten v Ajdovski jami med lonceninskim zbirom skupine pokopov 6 ? (Hor­vat, Mi. 1989, t. 6, 267).
Vrc variante V03 (G91) je oblika vrca s poudarjenim preho­dom vratu v nizko rame, katerega presek je izrazito odebe­ljen, prehod ramena v hiperboloidno oblikovan trebuh pa izrazit. Trakast rocaj (nedolocljivega preseka) povezuje ustje z ramenom (dno ni ohranjeno). Vrci so manjših dimenzij, visoki do 10 cm. Vrce primerljivih oblik najdemo v Ajdovski jami v desnem hodniku jame v plasti 4 (= SE 43) (Horvat, Mi. 1989, t. 7: 7), skupini pokopov 3 v centralni dvorani (Horvat, Mi. 1989, t. 8: 431) in v skupini 6 v levem hodniku (Horvat, Mi. 1989, t. 7: 268). Dva odlomka vrca variante V03 sta bila najdena v artefaktnem zbiru stratigrafske enote SE 31, pripi­sane 6. poselitveni fazi Moverne vasi (Tomaž 1999, t. MV 38: 7 – risba vrca je napacno obrnjena; in pomotoma je pripisan 7. poselitveni fazi; drugi primerek vrca variante V03, najden v plasti SE 31.4 z oznako R5012, je neobjavljen), Ptujskem gradu (Korošec 1965, t. 9: 7).
Vrci variante V04 (G94, G95) z visokim hiperboloidno obliko­vanim vratom, s poudarjenim prehodom v visoko kroglasto oblikovano rame (katerega presek je enake debeline po vsej višini). Prehod ramena v hiperboloidno oblikovan trebuh je izrazit. Vrci so lahko visoki do 27 cm. Oblikovno sorodne vrce najdemo v Ajdovski jami v skupini pokopov 3 (Horvat, Mi. 1989, t. 4; 467) in 4 v centralni dvorani (Horvat, Mi. 1989, t. 6; 435) ter skupini pokopov 6 v levem hodniku jame (Horvat Mi. 1989, t. 3; 257). Vrc, ki je bil najden v objektu PO 004 na najdi­šcu Catež - Sredno Polje Tiefengraber primerja z najdbami iz Ajdovske jame (iz plasti 3. desnega hodnika), Drulovke, Ptuj­skega gradu (Korošec J. 1965, t. 6, 3, verjetno) in najdbami iz koroškega najdišca Rabenstein ter jih uvršca v zacetno sto­pnjo Kanzianiberg-Lasinja kulture (Tiefengraber 2005, 232, predmet 5). V dveh primerih je varianta V04 prisotna med gradivom stratigrafske enote SE 271, objekta 5 podravskega najdišca Zgornje Radvanje. Kramberger ju uvršca med vrce tipa V4/1, vrci z visokim konkavnim trebuhom z izrazitim prehodom med dolgim, mocno uslocenim vratom in rameni (Kramberger 2014, sl. 1210: V 4/1, t. 80: 827; t. 81: 830).
V lonceninskem zbiru Cola 1 so kozarci (G96, G97, sl. 24b) skromno zastopani. Dokumentirana sta le dva kozarca, ki sta umešcena v varianto K01. Kozarci te variante imajo elipsoidno oblikovano rame, ki se zakljucuje z enostavnim zaobljeno preoblikovanim ustjem. Rame poudarjeno pre­haja v hiperbiloidno oblikovan trebuh. Dno ni ohranjeno. Mogoce bi posodo iz najdišca Grac pri Selih pri Zajcji Do­bravi, najdeno v plasti 2, ki jo je Pavlin (Pavlin 2006, 212, predmet 16) uvrstil med sklede, smeli opredeliti kot kozarec, kajti oblikovno in proporcionalno ustreza kozarcu iz Cola 1.
Med loncarskimi izdelki so prisotne tudi skodelice (G98-102), ki podobno kot kozarci predstavljajo minimalni delež lonce­ninskega zbira. Skodelice razvršcamo s pomocjo oblikovnih znacilnosti (presegajoc rocaj) in volumna (prostornina 1/8 do 1/4 litra). Razvršcene so v štiri variante (sl. 24b). 
Skodelica varianta Sk01 (G100) ima ramena hiperboloidne oblike, ki se zakljucujejo z enostavnim, na notranji strani po­ševno preoblikovanim rahlo izvihanim robom ustja. Rame­na poudarjeno prehajajo v hiperboloidno oblikovan trebuh. Trakast rocaj, nedolocljivega preseka in obrisa, povezuje ustje z najvecjim obodom (dno ni ohranjeno). Varianta bo postala priljubljena v mlajšem lasinjskem horizontu. 
Skodelica varianta Sk02 (G101) ima elipsoidno oblikovana ramena skodelice, ki se zakljucujejo z enostavnim zaobljeno preoblikovanim robom ustja, poudarjeno prehajajo v tre­buh hiperboloidne oblike (dno ni ohranjeno). Ohranjene sledi rocaja nakazujejo trakasto obliko rocaja, ki povezuje ustje z najvecjim obodom. Primerjave za skodelice varianta Sk02 najdemo v lonceninskih zbirih 5. in 6. poselitvene faze Moverne vasi (Tomaž 1999, t. MV 27: 4 – v 5. poselitveni fazi; t. MV 33: 3 – v 6. poselitveni fazi; Budja 1992, t. 1: 19). Ustrezne primerjave najdemo tudi med gradivom na Ptuj­skem gradu (Korošec, J. 1965, 9, t. 14: 1), skodelici sta si obli­kovno podobni, razlikujeta se le v motivu. Skladnost v obliki in motiviki je opazna tudi pri skodelici, najdeni v objektu stratigrafske enote SE 786 na najdišcu Zgornje Radvanje. Kramberger uvršca skodelico v tip Sk4 (Kramberger 2014, sl. 138: Sk2/2; t. 118: 1208). 
Skodelica variante Sk03 (G98) ima nizek vertikalno obliko­van vrat, ki poudarjeno prehaja v nizko oblikovana ramena (presek je izrazito odebeljen), prehod ramena v hiperboloi­dno oblikovan trebuh pa izrazit. Trakast rocaj (nedolocljive­ga preseka) povezuje ustje z ramenom (ustje in dno nista ohranjena). Odlicno primerjavo za skodelico G98 najdemo v Moverni vasi v 6. poselitveni fazi (Tomaž 1999, t. MV: 36, 1; t. MV 34: 6; Budja 1992, t. 1: 18, 20). Oblikovno najbolj ustre­zne primerjave so poznane iz Ajdovske jame med inventar­jem najdb skupine pokopov 3 v centralni dvorani in skupine pokopov 6 v levem hodniku jame (Horvat, Mi. 1989, t. 8: 468; t. 9: 469 - skupina pokopov 3; Korošec, P. 1975, t. IV: 3 - 
skupina pokopov 6). Skodelica variante Sk03 je prisotna tudi v stratigrafski enoti SE 271 objekta 5 (faza 2) najdišca Zgornje Radvanje. Objekt ni radiokarbonsko datiran, vendar vsebuje gradivo, ki sodi v casovni razpon, ki ustreza 6. in delno 7. poselitveni fazi Moverne vasi. Skodelico Kramberger uvršca med vrce tipa V9/2, vendar oblikovno in proporcionalno bolj ustreza uvrstitev med skodelice (Kramberger 2014, 92, t. 80: 826). V najdišcu Wildon Schlossberg so bili najdeni trije od­lomki skodelic, od katerih skodelica na Taf. 81: 7 in skodelica na Taf. 66: 7 ustrezata varianti Sk03 iz Cola 1. Tiefengraber je odlomke posod na Taf. 81: 7, Taf. 66: 6, 7 sicer pripisal vr­cem? (z vprašajem, vendar gre za skodelice). Najdene so bile v horizontu IV, za katerega so po mnenju Tiefengraberja znacilni še mocni neolitski elementi. Skodelica na Taf. 66: 6 je okrašena v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti odtisa orodja s kroglasto prirejeno konico (motiv: skupine vertikalnih linij, v medprostoru niz vertikalnih vdolbin in horizontalna linija vdolbin zgoraj), to je ornamentalni tehniki in motiviki, ki je znacilna za 6. poselitveno fazo Moverne vasi. Druga skode­lica na Taf 66: 7 je neokrašena (Tiefengraber 2018, 149, 154, 155, sl. 190: 14, 15). 
Skodelica variante Sk04 (G102) ima rame v obliki horizon­talnega prisekanega elipsoida in se zakljucuje z enostavnim zaobljeno preoblikovanim robom ustja. Prehod ramena v trebuh je izrazito zaobljen. Odprto ostaja vprašanje obliko­vanosti spodnjega dela z dnom. Skodelica ima na ramenih tik pod ustjem ohranjeno poškodovano izboklino – lahko bi šlo za poškodovano apliko ali rocaj. Glede na parale­le s podobnima skodelicama, najdenima na najdišcu Ptuj – Šolski center in Moverni vasi v 5. poselitveni fazi, lahko prideta v poštev obe možnosti. Skodelica iz Moverne vasi (Tomaž 1999, t. MV 32: 3) ima apliko v obliki živalske glavice (ob reviziji gradiva v letu 2015 je bil najden še fragment ustja). Obe skodelici iz najdišca Ptuj – Šolski center, najdeni v objektu I/1981, plast 2 (Kramberger 2014, t. 38: 438) in plast 1 (Kramberger 2014, t. 49: 464) imata po vsej verjetnosti rocaj, ki povezuje ustje s trebuhom pod najvecjim obodom. Za razliko od skodelice iz Cola 1 so skodelice iz zgoraj ome­njenih najdišc okrašene. 
Odlomki dna z ostenjem, ustij z ostenjem in rocajev
Poleg predstavljenih osnovnih oblik posod je v loncenin­skem zbiru najdišca Col 1 tudi vecje število odlomkov ustij z ostenjem (12 primerkov, sl. 23, 24c), dna z ostenjem (26 primerkov, sl. 23, 24c) in rocajev (štirje primerki, sl. 23, 24c), ki predstavljajo kar 26,9% delež v objavo zajetih keramicnih izdelkov. Po definiciji, s katerimi so definirani posamezni od­seki posod, in ob upoštevanju loncarskih mas, lahko vecino teh fragmentov pripišemo loncem (22 odlomkov dna, šest odlomkov ustij) oziroma vrcem (štirje odlomki dna).
Zajemalke (sl. 23, 24c), ki jih uvršcamo med posebne kera­micne oblike, so v Colu 1 razmeroma pogoste (devet zaje­malk). Pojavljajo se v treh variantah. Pri razvrstitvi zajemalk na variante je upoštevana oblika recipienta, prehod med recipientom v držaj in oblikovanost ter usmerjenost držaja. Zajemalke z ovalno oblikovanim zajemalnim delom, velikim ok. 8 cm, votlim držajem okroglega preseka (dolžine do 3,5 cm) predstavljajo varianto Z01 (G145, G146). Zajemalke variante Z02 (G147-152) imajo okroglo oblikovan zajemal­ni del, velik ok. 6 cm, držaj je ovalnega preseka dolžine do 2,8 cm. Zajemalka s polnim držajem (G153) variante Z03 je najdena le ena (ohranjen je držaj z minimalno ohranjenim zajemalnim delom). Zajemalke variante Z01 in Z02 so po­goste v vseh artefaktnih zbirih druge polovice 44. stoletja pr. n. št. Razlike med zajemalkami na samem najdišcu Col 1 in ostalih najdišcih tega casa so minimalne in se kažejo le v detajlih. Dulci so lahko daljši ali krajši, vcasih z nekoliko ode­beljenim robom zakljucka držaja (v starejših poselitvenih fa­zah Moverne vasi so lahko tudi ornamentirane). Dva odlom­ka zajemalk (eden s polnim držajem variante Z03 – R5028 in odlomek variante Z01 ali Z02 – R5025), ki sta bila najde­na v stratigrafski enoti SE 31. 2 v Moverni vasi, Tomaževa v 
6. poselitveni fazi Moverne vasi ne predstavlja (Tomaž 1999, t. MV 33–MV 36). Zajemalke variante Z01 iz najdišca Col 1 so pogoste na podravskih najdišcih. Vzporejamo jih lahko z varianto Z03, predvsem z razlicico Z3/1, zajemalke s polkro­glastim recipientom in posebno oblikovanim nastavkom za držaj (Kramberger 2014, 201, 222, sl. 141: Z3/1). Zajemalke s polnim držajem se na vseh najdišcih druge polovice 44. stoletja pr. n. št. redke (pogostejše bodo postale v poznejši lasinjski kulturi). Zaradi fragmentarne ohranjenosti primerka G153 je iskanje primerjav nemogoce. 
V keramicnem zbiru najstarejše poselitvene faze Cola 1 so tudi predilno vretence (G156), keramicni svitek (G155) in prevrtana keramicna plošcica (G154, sl. 23, 24c). 
Tehnologija okrasa
V nadaljevanju bodo predstavljene osnovne lastnosti okrasa in osnovne tehnike z variantami, lokacija okrasa in motivi okrasa. Podrobna analiza tehnik okrasa na osnovnih obli­kah loncenine (sl. 38) daje zanimive ugotovitve, povezane z loncarsko produkcijo najstarejše faze poselitve. 
Pri posameznih osnovnih oblikah se okras razlikuje tako v tehniki izdelave kot tudi lokaciji in motivih.
V keramicnem zbiru I. poselitvene faze najdišca Col 1 je okrašenih 55 keramicnih izdelkov. Dokumentirane so tri osnovne tehnike okrasa (sl. 25), ki nastopajo samostojno (30 primerov) ali v kombinacijami z drugimi tehnikami (25 primerov), in sicer: vrezovanje, vtiskovanje in apliciranje.
Med samostojnimi krasilnimi tehnikami prevladuje osnovna tehnika vrezovanja z variantami pravega vreza (štirje prime­ri), žlebljenja (15 primerov), kaneliranja (trije primeri) in dol­benja (en primer). Manj pogosto nastopa samostojno teh­nika vtiskovanja, in sicer z varianto odtisa orodja s prirejeno konico (en primer) in odtisom šila (štirje primeri). Odtis šila je pogost v neolitskih zbirih, medtem ko postane tehnika odtisa orodja s prirejeno konico priljubljena šele ob koncu mlajšega neolitika (v drugi polovici 44. stoletja pr. n. št.). 
Osnovna tehnika apliciranja se pojavlja le z varianto rocno oblikovane aplike (dva primera). Prisotne so kombinacije osnovnih tehnik vrezovanja in vtiskovanja (šest primerov), žlebljenja in vtiskovanja (15 primerov) in kaneliranja in vti­skovanja (štirje primeri). Z najvecjim deležem je prisotna kombinacija tehnike žlebljenja in odtisa šila (13 primerov). Le z dvema primeroma je evidentirana kombinacija tehnike žlebljenja in odtisa orodja z ovalno, kroglasto ali nepravil­no kroglasto prirejeno konico. Kombinacija pravega vreza z odtisom orodja s prirejeno konico je evidentirana le z enim primerom, pogostejša je kombinacija pravega vreza z odti­som šila (pet primerov). Po dvakrat se na keramicnih izdelkih pojavljata kombinacija kaneliranja z odtisom orodja s prire­jeno konico in kombinacija kaneliranja z odtisom šila. 
Med keramicnimi izdelkih I. poselitvene faze so okrašeni lonci (25 primerov, en je neokrašen), vrci (19 primerov od 23), sklede (štirje primeri od 11) in skodelice (štirje prime­ri od petih). Na loncih je kot samostojna tehnika krašenja evidentirana najveckrat osnovna tehnika vrezovanja, in si­cer z varianto pravega vreza (G57), žlebljenja (G48, G50, G55, G58, G61, G64) in kaneliranja (G72). Osnovna tehnika vtiskovanja samostojno z uporabo variante orodja s prire­jeno konico je uporabljena na loncu G65. Z rocno obliko­vano apliko (kot varianto tehnike apliciranja) pa je okrašen lonec G56. Kombinirana tehnika krašenja je omejena le na uporabo osnovnih tehnik vrezovanja in vtiskovanja, ki je uporabljena na 15 loncih. S kombinacijo pravega vreza in odtisa šila je okrašen le lonec G69. S kombinacijo tehnik žlebljenja in orodja s prirejeno konico sta okrašena lonca G53, G71. Najveckrat uporabljena kombinirana tehnika kra­šenja na loncih je kombinacija žlebljenja in odtisa šila (G51, G52, G54, G59, G60, G62, G63, G66-68, G70). Vrci (okra­šenih 19 od 23) kot druga najbolj pogosto okrašena sku­pina posod v lonceninskem zbiru I. poselitvene faze imajo izdelan okras v samostojni obliki v štirih variantah osnovne tehnike vrezovanja, in sicer v varianti pravega vreza (G74, G78, G90), žlebljenja (G77, G82, G85, G86, G88, G95), kaneliranja (G80, G93) in dolbenja (G84). Vrci so okraše­ni tudi z zahtevnejšimi kombiniranimi tehnikami krašenja. Uporabljeni sta kombinacija tehnike vrezovanja in odtisa šila (G79, G89, G94) ter kombinacija žlebljenja z odtisom šila (G83, G87, G91, G92). Na skledah (okrašene so štiri od 11) je okras izdelan praviloma samostojno le v osnovni tehniki vrezovanja oziroma njeni varianti žlebljenja (G12) in odtisu šila kot varianti osnovne tehnike vtiskovanja (G13, G15). V kombinirani tehniki pravega vreza z odtisi šila je okrašena le skleda G14. 
Na skodelicah (okrašeni štirje primeri) sta kot samostojni variantni tehniki krašenja uporabljeni tehnika žlebljenja na G99 in G101 in rocno oblikovana aplika na G102. V kom­binirani obliki se pojavlja varianta pravega vreza z varianto odtisa orodja s prirejeno konico (G98).
Lokacije okrasa so na loncenini obravnavanega zbira razno­like. Okras je dokumentiran na 11 razlicnih lokacijah oziro­ma kombinacijah lokacij. Najbolj pogosta je lokacija okrasa na ramenih posod (33 posod). Ostale lokacije okrasa so redke, dokumentirane so še na: vratu, ostenju (trije prime­ri) ter kombinacijah lokacij, in sicer: ustje in vrat in najvecji obod (dva primera), vrat in ramena (dva primera), vrat in ramena in rocaj, vrat in rocaj, ramena in ustje, ramena in najvecji obod (trije primeri), ramena in trebuh, ramena in rocaj (dva primera). 
Motivika
Motivi I. poselitvene faze so predstavljeni v preglednici mo­tivov, kjer so poleg shematicnih prikazov motivov in opisov navedene tudi kataloške številke predmetov (sl. 25). 
Med oblikami motivov I. poselitvene faze so na loncenini prepoznani tockovni (koda E), linijski (koda L), tracni (linij­sko oziroma crtno organizirani motivi, koda T) in sestavljeni motivi (koda TL). Poleg njih so predstavljeni še delno do­locljivi motivi, pri katerih je bil zaradi fragmentarne ohra­njenosti premeta vcasih dolocljiv le eden od elementov motiva (koda N). Najpogostejši so tracni (oziroma linijsko organizirani motivi, koda T01-L10) in kombinirani motivi (oziroma linijsko-tracni, koda LT01-LT08), medtem ko se linijski (koda L01) in tockovni (koda E01) motivi prisotni le po enkrat. Zaradi fragmentarne ohranjenosti nekaterih osnov­nih oblik izdelkov prevladujejo sicer delno dolocljivi motivi (koda N01-N13). Pri loncenini razlicnih zvrsti (na Colu 1 so okrašeni lonci, vrci, sklede in skodelice) je motiv prilagojen oblikovanosti ostenja, torej poziciji le-tega na izdelku. 
Tockovni motivi (sl. 25: koda E01). V lonceninskem zbiru I. poselitvene faze je tockovni motiv izdelan v obliki plastic­ne aplike krožne oblike na loncu (G56 variante L01) in je lociran na ramenu posode. 
Linijski (oziroma crtni) motivi (sl. 25: koda L - linijski, koda T - tracni) so lahko enostavni (v obliki enojne neprekinje­ne linije (varianta L01) in tracni (variante T01-T10). Tracni motivi so lahko nerazclenjeni, izdelani v obliki neprekinjenih skupin linij, povezanih v neprekinjen trak (v obliki vertikal­nih, poševnih ali horizontalnih skupin linij, varianta T01, T02, T09, T10) oziroma razclenjeni, pri katerih je trak prekinjen s skupino drugace usmerjenih skupin linij prav tako pove­zanih v neprekinjen trak (trak je razclenjen z skupino verti­kalnih, poševnih, horizontalnih skupin linij ali npr. skupinami linij povezanih v obliko crke »V« - varianta T03-T05) ali pa je trak razclenjen z nizi vdolbin ali vbodov (v vertikalni ali horizontalni legi, varianta T06-T08). Ti motivi so lahko izdelani v osnovni tehniki vrezovanja (v variantah pravega vreza, žleba ali kanelure) ali pa v osnovni tehniki vtiskovanja (v varianti odtisa šila ali varianti odtisa orodja s kroglasto, ovalno ali nepravilno kroglasto oblikovanim zakljuckom).
Enostavna oblika linijskega motiva je obicajno vezana na sklede, pri katerih je pri odprti obliki skled okrašen le rob ustja ali pa se nahaja na prehodu roba ustja (na kleku) v spodnji del (kleku), pri zaprti obliki skled se lahko nahaja na robu ustja ali prehodu zgornjega v spodnji del. Na najdi­šcu Colu 1 se enostavni linijski motiv pojavlja na vratu lonca (G68) variante L06 in je izdelan v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti odtisa šila.
Nerazclenjeni tracni motivi variante T01 (G57, G58, G64, G93, G101), T02 (G55), T09 (G13, G15), T10 (G65) se poja­vljajo na loncih, vrcih, skodelici in skledi. Variante T01 in T02 so izdelane v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza (G57, G64), žlebljenja (G58, G101, G55) ali kaneliranja (G93). Locirani so na ramenih. Varianti motivov T09 (G13, G15) in T10 (G65) sta praviloma izdelani v osnovni tehni­ki vtiskovanja, v varianti odtisa šila (G13, G15) ter varianti odtisa orodja s (kroglasto, ovalno ali nepravilno kroglasto) prirejeno konico orodja (G65), vsi se nahajajo na ramenih. 
Razclenjeni tracni motivi, pri katerih je trak prekinjen s skupi­no drugace usmerjenih skupin linij variante T03-T05, so na loncenini I. poselitvene faze zelo pogosti. Znacilni so pred­vsem za vrce T03 (G74, G87, G95), T04 (G85, G86) in T05 (G82), le v enem primeru pa se pojavi motiv variante T03 na loncu (G72). Motivi so izvajani v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza (G74) in žlebljenja (G87, G95, G85, G86, G82). Le na loncu (G72) je izdelan v varianti kaneliranja.
Razclenjeni tracni motivi, pri katerem je trak razclenjen z nizi vdolbin ali vbodov v medprostorih zgoraj ali spodaj, ali pa je medprostor v celoti zapolnjeni z nizi vdolbin ali vbodov, so predstavljeni z variantami T06-T08. Pri varianti T06 so ver­tikalne skupine linij v medprostorih prekinjene z vertikalnim nizom vdolbin (G83, vrc). Varianta motiva T07 (G63, lonec) ima niz vdolbin v medprostoru zgoraj in spodaj. Pri varianti T08 (G66, lonec) so medprostori v celoti zapolnjeni z nizi vdolbin. Lokacija motivov je razlicna. Lahko motiv pokriva ramena posode (G83), ramena in najvecji obod (G66) ali pa ustje in ramena (G63). Praviloma so ti motivi izdelani v kombinirani tehniki krašenja. Pri vseh treh variantah sta uporabljeni kombinacija osnovne tehnike vrezovanja z va­rianto žlebljenja in osnovna tehnika vtiskovanja z varianto odtisa šila. 
Sestavljene motive uvršcamo med ploskovne (sl. 25). Za­nje so znacilni ponavljajoci se elementi motivov oziroma vzorcev. Lahko pokrivajo le del odseka posode (npr. ramena ali vrat), celotno površino dolocenega odseka posode ali pa celotno površino posode (slednji se na Colu 1 ne pojavlja). Višina samega odseka posode vcasih zahteva posebno or­ganiziranost motiva, kar je najbolj opazno pri loncih z rocaji ali skledah z izlivi. Pogosto se pojavljajo v kombinaciji z eno­stavnim linijskim motivom, v tem primeru ga le-ta zamejuje ali z zgornje ali spodnje ali z zgornje in spodnje strani. Vsi sestavljeni motivi I. poselitvene faze so izdelani na loncih. Le v enem primeru je za izdelavo motiva uporabljena sa­mostojna tehnika vrezovanja varianta žlebljenja (LT08, G50, lonec). Vsi preostali motivi so izdelani v kombinaciji osnovne tehnike vrezovanja (z varianto pravega vreza, žlebljenja ali kaneliranja) in osnovne tehnike vtiskovanja (z variantama odtisa šila in odtisa orodja s kroglasto, ovalno ali nepravilno kroglasto prirejenim zakljuckom). Motivi (LT01, LT03-LT07 in LT09) so izdelani v kombinirani tehniki, in sicer v varianti žlebljenja ter varianti odtisa šila. Njihova pozicija na posodi je zelo razlicna, in sicer: na ramenu (G60), na vratu in ra­menu (G71, G62), na ramenu in trebuhu (G54), ramenu in najvecjem obodu (G51), ustju oziroma robu ustja, vratu in ramenu (G59, G70) ali v primeru odlomka lonca G69 – na ostenju. Z izjemo motivov variante LT06, T10, T09, T06, ki se v drugi polovici 44. stoletja pr. n. št. pojavljajo prvic, so vsi ostali motivi dokumentirani že pred tem casom.
Med vsemi ornamentiranimi loncarskimi izdelki izstopa po motiviki lonec G70 (motiv LT06). Vrat lonca je okrašen s po­ševnimi skupinami linij v nepovezanem cik-caku, medpro­stori zgoraj so delno zapolnjeni s trojnimi nizi vdolbin. Na ramenu lonca so poševne skupine linij v nepovezanem cik­-caku, vmesni prostori so zapolnjeni v celoti z nizi vdolbin.
Povzetek znacilnosti artefaktnih zbirov, znacilnih za drugo polovico 44. stoletja pr. n. št.
Artefaktni zbir iz druge polovice 44. stoletja pr. n. št. je najbo­lje dokumentiran (na podrocju centralne Slovenije) v Moverni vasi, v artefaktnem skupku, deponiranem v naselbinski plasti SE 31, ki v stratigrafski sekvenci naseljevanja Moverne vasi predstavlja 6. poselitveno fazo in je bil prvic predstavljen že v letu 1992 (Budja 1992, t. 1). V letu 1999 je 6. poselitveno fazo predstavila tudi Tomaževa v magistrskem delu (Tomaž 1999, t. MV 33, t. MV 36, 6. poselitvena faza). Artefaktne zbire iz obeh podravskih najdišc Zgornje Radvanje in Ptuj – Šolski center je leta 2014 v doktorskem delu predstavil Kramberger in jih pripisal lasinjski kulturi. Vendar ko je primerjal gradivo obeh najdišc z gradivom iz najdišci v regiji in širše, je menil, »da so v objektih na Šolskem centru (in najdišcu Zg. Radva­nje) skupaj odkrite najdbe, ki se v osrednji Sloveniji umešcajo še v pozno neolitsko obdobje« (Kramberger 2014, 391, 393), vendar je gradivo vseeno pripisal lasinjski kulturi. Kramberger je za keramicno gradivo iz Šolskega centra ugotovil, da je primerljivo z gradivom iz avstrijskega najdišca Rabenstein (za katerega je tudi Tiefengraber že leta 2004 ugotovil podobno­sti s Šolskim centrom na Ptuju; Tiefengraber 2004, 222) in ga uvrstil v zgodnjo fazo (fazo I) kulture Kanzianiberg-lasinja (Ti­efengraber 2004, 219). Tiefengraber je na podlagi vertikalne stratigrafije najdišca Wildoner-Schlossberg gradivu iz IV. in V. faze (Tiefengraber 2015, 223-228) v letu 2015 pripisal moc­no neolitsko tradicijo ter ga povezal s podravskimi in central­no slovenskimi konteksti, ki so umešceni v drugo polovico 44. stoletja pr. n. št. (Tiefengraber 2015, 228). Mnenja je, da bo za razrešitev problema razmejitve še neolitskih kontekstov od lasinjskih (ki so umešceni v drugo polovico 44. stoletja) na ob­mocju avstrijske Štajerske, Slovenije, severozahodne Hrvaške in jugozahodne Madžarske potrebno za izdelavo neke fine tipologije in delitve na stopnje upoštevati predvsem zaprte in zanesljive, predvsem pa radiokarbonsko datirane kontekste (Tiefengraber 2015, 224). Na sl. 26a so predstavljeni konte­ksti, ki bi jih lahko uvrstili v drugo polovico 44. stoletja pr. n. št. in jih lahko vzporejamo s 6. poselitveno fazo Moverne vasi. Z njimi je bilo primerjano keramicno gradivo, odkrito v I. po­selitveni fazi.
Na prehodu med 44. in 43. stoletjem pr. n. št. oziroma okoli leta 4300 BC se lasinjska kultura razširi tudi na podravska najdišca, centralno Slovenijo in avstrijsko Štajersko. V tem casu je v širši regiji (severovzhodne Slovenije, Hrvaške, Ma­džarske) vzpostavljen poselitveni vzorec številnih naselbin, opredeljenih v lasinjsko kulturo (Guštin 2005, 14, sl. 4; Balen 2008, 22; Oross et al. 2010, 182; Sraka 2015, 179-181, sl. 5. 1). Prav tako so po ugotovitvah A. Tomaž v Moverni vasi opazne spremembe v loncarski produkciji na prehodu med 6. in 7. poselitveno fazo tako v oblikovanju in krašenju po­sod in uporabi drugacnih loncarskih mas (finozrnatih kalci­tnih loncarskih mas) kot tudi v porastu redukcijskega nacina žganja in nepopolnega oksidacijskega žganja z redukcijsko atmosfero v koncni fazi (Tomaž 1997, 123, 129–130). Že pred 4300 BC in na prehodu med 44. in 43. stoletjem pr. n. št. lahko postavimo mlajšo fazo pokopov v Ajdovski jami (Sraka 2016, 180, sl. 4.4.3, sl. 5.1). V Podravju je na prehod med 44. in 43. stoletjem umešcen tudi vecji del (mlajši) na­selbine v Zgornjem Radvanju, stavba 1 – SE 6250, stavba 22 - SE 853 faza 1 in SE 820 faza 2, stavba 6 – SE 250; stavba 10 - SE 1027 faza 1 – Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158; Sraka 2014, 180). Te spremembe so opazne tudi na drugih najdišcih lasinjske kulture (katerih konteksti niso bili radio­karbonsko datirani).
Za artefaktne zbire druge polovice 44. stoletja (uvršcene v pozni neolitik), v katerega so umešcene tudi najdbe, odkrite v stratigrafski enoti SE 11 najdišca Col 1, so v nadaljevanju sumarno predstavljene tehnološko-tipološke znacilnosti loncarske produkcije in kamnitega orodnega inventarja.
Vsi keramicni izdelki so izdelani iz kremenovih loncarskih mas. Loncarske mase z vsebnostjo kalcijevega karbonata oziroma z vsebnostjo kremena in kalcijevega karbonata (na makroskopskem nivoju raziskav) za izdelavo keramicnih iz­delkov niso bile prepoznane.
Znacilni sta velika raznovrstnost loncarskih mas in prevla­dujoca uporaba zelo finozrnatih loncarskih mas, iz katerih so izdelani predvsem krožniki, sklede, sklede na nogi in vrci. Bistveno redkeje so uporabljene finozrnate in drobnozrnate kremenove loncarske mase. Iz njih je izdelana vecina loncev, v manjši meri sklede, skodele in krožniki. Preseneca majhna uporaba grobozrnatih loncarskih mas (iz njih sta izdelani le dve skledi in štirje lonci). 
Vsa loncenina je izdelana prostorocno, in sicer v tehniki oblikovanja s svaljki. 
Površina izdelkov je bila obdelana na razlicne nacine. Za­znan je porast keramicnih izdelkov z bolj dovršenim naci­nom obdelave površine. Najvecji delež posod ima površi­no po koncni obdelavi gladko, nepravilnosti na površini so zabrisane, obcutka ostrin ni, opazne so sledi zagladitve z orodjem. Manj je izdelkov z grobo površino. Gre za nacin obdelave površine, s katerim so odpravljene le osnovne nepravilnosti na površini, površina je neravna, ostra, glina je zaravnana le med grobimi zrni. Poznani so tudi primeri kombiniranega nacina obdelave površine, pri katerem sta notranja in zunanja površina dodelani razlicno (notranja površina je gladka, zunanja pa groba ali obratno). Skromen je delež izdelkov s polirano površino. Površina teh izdelkov je enakomerno zaglajena, spolirana, brez nepravilnosti, na­daljevanje neolitske tradicije.
Še vedno je prisoten visok delež posod z glinenim prema­zom (rdece in rjave barve). Pojavlja se skoraj na cetrtini iz­delkov, nadaljevanje neolitske tradicije.
Delež okrašene keramike je še vedno visok, vec kot 30 %. Med krasilnimi tehnikami prevladujejo osnovna tehnika vrezovanja z variantami pravega vreza, žlebljenja (najpogosteje upora­bljena krasilna tehnika) in kaneliranja. Osnovni tehniki vtisko­vanja (z variantama odtisa šila, odtisa orodja s prirejeno koni­co – novost) in apliciranja (rebro, rocno oblikovana aplika) sta kot samostojni tehniki (v primerjavi z osnovno tehniko vrezo­vanja) skromno zastopani. Pogosteje sta uporabljeni v kombi­naciji z drugimi krasilnimi tehnikami. Z najvecjim deležem je prisotna kombinacija osnovne tehnike vrezovanja in vtiskova­nja, predvsem kombinacija tehnike žlebljenja in odtisa šila (kar na cetrtini posod, nadaljevanje neolitske tradicije). Pomembna novost osnovne tehnike vtiskovanja je uporaba orodja s prire­jeno konico (orodje ima kroglasto, ovalno, trikotno oblikovan zakljucek). Redko nastopa samostojno, najpogosteje v kombi­naciji z eno od variant osnovne tehnike vrezovanja, z varianto pravega vreza, žlebljenja ali kaneliranja. Poudariti je potrebno, da so motivi druge polovice 44. stoletja pr. n. št. vrezani plitvo še v neolitski tradiciji. Mlajši lasinjski vrezani in žlebljeni moti­vov so vrezani globlje. 
Med motivi so prisotni tockovni, linijski (oziroma crtni) in sestavljeni motivi.
Tockovni motivi se praviloma nahajajo na ramenu (skled ali skodel) ali na prehodu ramena v spodnji del posode (ozi­roma najvecjem obodu posode). Pri tockovnih motivih gre predvsem za enostavne motive krožne, ovalne (ali jezicaste, ki v lonceninskem zbiru Cola 1 niso prisotni) oblike in so aplicirani na površino. 
Linijski (crtni) motivi so obicajno vezani na dolocena mesta pri razlicnih zvrsteh posodja. So nerazclenjeni, nanizani po celotnem obodu ali vratu posode. So praviloma vrezani ali žlebljeni ali odtisnjeni v obliki okroglastih ali ovalnih odtisov vbodov ali vdolbin. Linijski motivi so lahko enojni, ali pa vec linij tvori trak, odvisno od zvrsti posode. Pri loncih se lahko linijski motiv ponovi na robu ustja, prehodu vratu v rame in na prehodu ramena v trebuh oziroma spodnji del posode. Pri skledah se linijski motiv ponovi na robu ustja in na pre­hodu ramena v spodnji del.
Sestavljeni motivi (linijsko tracni) so obicajno ploskovni. Lah­ko so izvedeni le v eni osnovni tehniki krašenja, obicajno pa sta uporabljeni vsaj dve razlicni osnovni tehniki (obicajno osnovna tehnika vrezovanja in osnovna tehnika vtiskovanja). Sestavljeni motivi se pojavljajo pogosto v kombinaciji z linij­skimi. Linijski motiv jih obicajno zamejuje, lahko pa tudi cleni. Sestavljeni motivi lahko prekrivajo posamezen odsek posode (npr. ali vrat ali rame ali rob ustja) ali vec odsekov (npr. rob ustja, vrat in rame) posode. Le v dveh primerih se nakazuje možnost, da je bil okrašen tudi spodnji del (trebuh) posode, motiv je potegnjen na trebuh posode. Sestavljeni motivi na ramenih (vcasih tudi vratu) so izdelani najpogosteje s pona­vljanjem enakih vzorcev (npr. nepovezani vertikalni cik-cak – koda LT08, poševne skupine linij v nepovezanem cik-caku – koda motiva T03, vertikalne skupine linij v medprostoru »V« motiv – koda motiva T05, poševne skupine linij, povezane z nizom vdolbin v medprostori zgoraj in spodaj – koda motiva T08, poševne skupine linij v nepovezanem cik-caku, vmesni prostori zapolnjeni z nizom vdolbin v celoti – koda motiva LT06, skupine vertikalnih nizov vdolbin – koda motiva T10, horizontalne linije vdolbin – koda T09, vertikalne skupine linij v medprostoru vertikalni niz vdolbin – koda T06 itd.). Z izje­mo motivov variante LT06, T10, T09, T06, ki se v drugi po­lovici 44. stoletja pr. n. št. pojavljajo prvic, so vsi ostali motivi dokumentirani že pred tem casom.
Keramicni izdelki so najpogosteje žgani nepopolno oksida­cijsko. Nekoliko manjši delež je oksidacijsko žganih izdel­kov. V porastu je redukcijsko žganje. Oksidacijsko žganje in v koncni fazi redukcijska atmosfera oziroma redukcijsko žganje in v koncni fazi oksidacijska atmosfera sta dokaz obvladovanja atmosfere v peci. Temna barva, ki jo dobijo predmeti pri redukcijskem nacinu žganja, je poleg kolicine železovih oksidov, ki so prisotni v loncarskih masah, odvisna tudi od doslednosti izvedbe redukcijske atmosfere (Horvat 1999, 53). Dokaz obvladovanja redukcijske atmosfere so predvsem vrci, pri katerih je dosežena visoka kakovost re­dukcijskega žganja (prelomi so enotne temne barve), povr­šina je sive do sivo-crna, na površini ni lis. 
Opazen je visok delež keramicnih izdelkov, uvršcenih med trdo keramiko (3. in 4. stopnja po Mohsu), kar 74 % izdel­kov. Znatno manjši delež je zelo trde (5. in 6. stopnja po Mohsu), še manj pa izredno trde (7., 8. in 9. stopnja po Mohsu) keramike. Kar je v nasprotju z ugotovitvami trdotne stopnje, znacilne za 6. poselitveno fazo Moverne vasi, kjer predstavlja zelo trda loncenina kar 73 % celotne produkcije (Tomaž 1999, 147).
Velika raznolikost v oblikovanju posod se pokaže posledic­no tudi v številnosti variant predvsem pri skledah, loncih, vrcih in skodelici, nekoliko manj pri skledah na nogi. S tipo­loškega vidika so opazne spremembe v oblikovanosti neka­terih osnovnih oblik zlasti vrcev in skodelic, in sicer v pou­darjenem prehodu v nizko rame, katerega presek je izrazito odebeljen, prehod ramena v trebuh pa poudarjen (izrazit). Površina je polirana ali gladka. Rame je okrašeno s skupi­nami vertikalnih linij v traku, katerih medprostori so prazni (varianta motiva T01), ali poševnimi skupinami linij in nizom vdolbin v medprostoru zgoraj (motiva N03, zaradi stopnje ohranjenost fragmenta je motiv le delno dolocljiv). Okras je izdelan v kombinaciji tehnik pravega vreza in odtisa šila ozi­roma kombinaciji tehnike žlebljenja in odtisa šila ter v tehniki kaneliranja. Žgani so redukcijsko, oksidacijsko, v koncni fazi v redukcijski atmosferi ali nepopolno oksidacijsko. 
Pri loncih z dvema rocajema na ramenih, ki imajo poudarjen prehod vratu v izboceno kroglasto (L04) ali elipsoidno (L05) oblikovano rame in trebuh hiperboloidne oblike, prav pou­darjenost prehoda vratu v rame in ramena v trebuh bistve­no spremeni zunanji videz loncev. Obicajno so okrašeni s sestavljenimi (linijsko tracnimi) ploskovnimi motivi, izdelani­mi vsaj v dveh razlicnih osnovnih tehnikah – osnovni tehniki vrezovanja in osnovni tehniki vtiskovanja, praviloma z vrezi ali žlebovi ali odtisi v obliki okroglastih ali ovalnih odtisov vbodov ali vdolbin. 
Nadaljuje se uporaba skodel in skled z razlicno oblikovanimi izlivi (v obliki pregraje, dulca, izvleceni izlivi, izdelani s preo­blikovanjem roba ustja), poznanimi že v starejših fazah (2., 4. in 5. poselitveni fazi Moverne vasi).
Za pozni neolitik oziroma 6. poselitveno fazo Moverne vasi je znacilen pojav glinenih pecatnikov in žetonov (s proble­matiko pojava in distribucije le-teh v Sloveniji in širše se je ukvarjal Budja). Ti sicer na najdišcu Col 1 niso evidentirani, jih je pa potrebno omeniti. Njihov pojav je vezan na 6. po­selitveno fazo Moverne vasi, ki predstavlja zadnjo poselitve­no fazo v stratigrafski sekvenci neolitskega dela naselbinske stratifikacije (Budja 1992, 95-108, sl. 4).
Poleg keramicnih najdb je potrebno omeniti še kamnita orodja, ki predstavljajo drugo pomembno skupino najdb pozno neolitskih inventarjev. Znacilen kamniti orodni inven­tar, znacilen za drugo polovico 44. stoletja pr. n. št., je bil odkrit v pozno neolitski plasti stratigrafske enote SE 11 prve poselitvene faze najdišca Col 1, s katerim so dokazani:
•	
uporaba lokalnih surovin slabše kakovosti,

•	
minimalna izkorišcenost jeder ter njihova hitra zavrženost,

•	
majhna velikost jeder, ki ni omogocala kompleksnejše obdelave le-teh ter izdelave ustreznejših polizdelkov,

•	
uporaba predvsem neobdelanih odbitkov ter njihovo minimalno vzdrževanje oziroma predelava v retuširana orodja,

•	
nizka zastopanost orodnih tipov – med orodji prevla­dujejo retuširani odbitki in odbitki z drobtincasto retušo (torej orodja z minimalno obdelanim delovnim robom) 

•	
izjema so bifacialno retuširane pušcicne konice (ki ka­žejo popolnoma drugacno tehnologijo obdelave),

•	
dejavnosti, povezane z izdelavo in uporabo kamnitih orodij, so se izvajale (na mestih) neposredno ob stavbah.


Keramicno gradivo I. poselitvene faze Cola 1 smemo z vso upravicenostjo uvrstiti v drugo polovico 44. stoletja pr. n. št., kar potrjujejo številne podobnosti z gradivom, odkritim v ra­diokarbonsko datiranih kontekstih najdišc Ptuj - Šolski center (objekt II, SE 10, objekt IV, SE 410, objekt IV, SE 430, objekt IV, SE 435), Zgornje Radvanje (stavba 7, SE 20, stavba 4, SE 1102, stavba 5, SE 324, stavba 5, SE 330 – faza I, stavba 1, SE 623), 6. poselitvena faza Moverne vasi kot tudi najdbe iz radiokarbonsko datiranih skupin pokopov v Ajdovski jami (sl. 26a). 
4.3.
II. poselitvena faza (žarnogrobišcna)


Sledovi II. poselitvene faze (sl. 27) so bili odkriti na južnem pobocju hriba Cirnik nad holocensko poplavno ravnico reke Save. Na zahodu je segala do potoka Veliki Drnovec, na vzhodu pa nekako do linije kv. 153a (ob severnem) oziroma kv. 144 (ob južnem) robu izkopnega polja. Proti severu se je po vsej verjetnosti širila do opušcene struge Save (danes mrtvica). Južni rob naselbine pa se je naslanjal na dolomitno pobocje Cirnika, do predela, kjer so dolomitne plasti prodrle na površje. 
V okviru II. poselitvene faze sta obravnavani dve stratigraf­ski enoti, in sicer stratigrafska enota SE 2/1, ki je predstavlja intaktno plast, in stratigrafska enota SE 2. Najdbe iz strati­grafske enote SE 2 so izvirale iz globine od 0,20 do 0,58 m, v katero je še poseglo oranje polpreteklega casa in je (kot kažejo najdbe) dodobra nacelo tudi vrhnji del spodaj ležece stratigrafske enote SE 2/1 (globina 0,58 do 0,73 m). Ker pa so bili tako keramicne najdbe kot tudi številni kamniti arte­fakti med arheološkimi izkopavanji dokumentirani kot zbir najdb stratigrafske enote SE 2, jih obravnavamo posebej, ceprav s tipološkega kot tehnološkega vidika ne odstopajo od najdb, odkritih v stratigrafski enoti SE 2/1.
4.3.1.
Naselbinske ostaline 


Stratigrafska enota SE 2/1
Opis objektov
Ostaline II. poselitvene faze so bile odkrite na ok. 1100 m2 raziskane površine. V tej fazi poselitve so bili poleg moc­ne kulturne plasti ohranjeni tudi sledovi stavbnih objektov. Odkrite jame za stojke so nakazovale obstoj najmanj dveh objektov (objekta 3 in 4). Njun tloris ni bil poznan v celoti zaradi že zgoraj omenjenih razlogov. Objekta sta ležala v medsebojni oddaljenosti ok. 24,0 m.
Objekt št. 3 - namembnost nedefinirana (sl. 28)
Oblika in velikost nista bila dolocljiva. Orientiran je bil jug-sever z majhnim odklonom proti zahodu. Ohranjena sta bila dela južne (v dolžini 5,0 m) in zahodne (v dolžini 3,80 m) stene. Prostorska razporeditev štirih jam za stojke (SE 77/78, SE 40/41, SE 42/43 in SE 56/57) kaže na pravokotno obliko stavbe.
Jame za stojke in s tem tudi premeri jam so bili od 0,34 do 0,41 m. Globoke so bile od 0,15 do 0,24 m. Razdalje me njimi so bile od 1,45 do 2,0 m. Vkopane so bile v sterilno temno rumenkasto rjavo pešceno muljasto ilovico SE 3. Na podlagi ohranjenih odlomkov ilovnatega lepa predvideva­mo, da so bile stene stavbe grajene s prepletom in ometane z ilovico. 
Objekt št. 4 - verjetno stanovanjski objekt (sl. 29, 30)
Ohranjeni so bili sledovi plitvih jam za stojke, kurišce, hi­šni lep in premicne najdbe (keramika, kamniti artefakti), ki so opozorili na obstoj objekta. Objekt je ležal na skrajnem vzhodnem delu naselbine.
Ohranjen je bil jugozahodni vogal objekta. Jame za stojke SE 73/74, SE 71/72, SE 69/70 so tvorile del zahodne stene stavbe v dolžini 4,0 m. Južna stena je bila ohranjena le v dolžini 2,0 m (jame za stojke SE 67/68, SE 61/62). Jame za stojke so imele premer od 0,22 do 0,40 m. Globoke so bile do 0,18 m. Vkopane so bile v sterilno temno rumenkasto rjavo pešceno muljasto ilovico SE 3. 
Že glede na pozicijo kurišca SE 55 je bilo jasno, da se je objekt nadaljeval proti vzhodu, le da so bile jame za stojke pri kopanju verjetno spregledane oziroma je bila kulturna plast (SE 2/1) delno unicena z (recentnim) oranjem v pol­preteklem casu. V oddaljenosti 3,0 m od zahodne stene objekta je bilo odkrito kurišce (SE 55) ovalne oblike (velikosti 1,0 × 0,42 m). Plast mocno prežgane ilovice je bila debela do 0,06 m. Okrog kurišca so bili najdeni odlomki keramike (lonca), paramidalna utež in odlomki žrmelj.
Hišni lep se je pojavil še na nekaterih mestih v notranjosti in okrog objekta, vendar je šlo za manjše kose.
Kamniti orodni zbir SE 2/1 (G396-430, G514) 
V stratigrafski enoti SE 2/1 je bilo odkritih 105 odbitkov, 36 retuširanih orodij. Vecino orodij so predstavljala: šest odbit­kov z drobtincasto retušo (G396, G398, G399, G401, G404, G405), odlomek kline z drobtinasto retušo (G397), odlo­mek odbitka z drobtincasto retušo (G403), odlomljena kli­nica z drobtincasto retušo (G400, G402), nazobcan odbitek (G418), odbitek z izjedama (G416), odlomek odbitka z izje­do (G417), odlomek okrcanega odbitka (G428), tri praskala na odlomku odbitka (G422, G421, G424), odlomek retuši­rane klinice (G414), pet retuširanih odbitkov (G412, G406, G407, G408, G410), tri retuširani odlomki odbitka (G409, G411, G413), retuširana klina (G415), strgalce na odlom­ku odbirka (G426), strgalo na odlomku odbitka (G425), dva svedra na odlomljenem odbitku (G427, G429), izrobljen odbitek G419), klinica z izjedo (G420), atipicno praskalo (G423), tolkac (G514; sl. 57), unipolarno jedro (G430). 
Za stratigrafsko enoto SE 2/1 je bila, v primerjavi s strati­grafskima enotama SE 2 in SE 1, znacilna visoka prisotnost retuširanih odbitkov (deset), odbitkov z drobtincasto retušo (deset) ter odlomki odbitkov (šest). Kamnitii artefaktni zbir obravnavane stratigrafske enote je bil razpršen enakomer­no po vsej površini plasti. Manjša skupina orodij je bila naj­dena v bližini objekta 3.
Analiza sledi uporabe na kamnitih orodjih je pokazala, da so najvec orodij uporabljali za obdelavo mehkejših žival­skih ostankov (npr. obdelavi kože – G421, G405), mehke­ga (G400 – rezanje), mehkega ali srednje trdega materiala (G403, G401) in srednje trdega materiala (meso – G423, G410, G406), trdega (G409, G427 – les) in srednje trdega do trdega materiala (G410, G406, G423 – lesa, grmicevja). Enkrat (na klini G402) je bila dokazana mocna zgladitev, kar kaže na žetje. V dveh primerih je bila ugotovljena smola, kar je po vsej verjetnosti povezano z nasaditvijo orodja. V objektu 4 je bil najde odbitek z drobtincasto retušo, na katerem so bile ugotovljene sledi obdelave kože. V bližini objekta 3 so bila najdena orodja za obdelavo lesa (G399), kože (G421), srednje trdega do trdega materiala (G423) in tolkac s sledmi rdece barve, ki kaže, do so orodje uporabljali za drobljenje okre (sl. 57).
4.3.2.
Najdbe II. poselitvene faze (SE 2/1) (G373–495) 


Tipologija
V keramicnem zbiru II. poselitvene faze (stratigrafske eno­te SE 2/1) je bilo dokumentiranih 28 keramicnih odlomkov. Osnovna oblika je bila dolocljiva dvanajstim posodam, pe­tim keramicnim odlomkom je dolocen le eden od odsekov posode – dno z ostenjem (dva odlomka) in odlomek ustja z ostenjem (trije odlomki). Preostali keramicni odlomki pripa­dajo ostenju posod. Od ostalih keramicnih oblik je najdena še piramidalna utež (sl. 31).
Prevladujoca oblika keramicnega zbira so sklede (sl. 32). Zaradi fragmentarne ohranjenosti (ohranjeni so le robovi ustij z ostenjem) jih lahko v grobem razvrstimo le na odprte in zaprte. 
Odprte sklede delimo oblikovno na štiri variante. V prvo varianta S1 sodijo polkroglaste sklede, katerih ostenje teko­ce prehaja v rahlo poševno odrezano ustje (G387). Sklede so tipološko primerljive z varianto S6 iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, 153, sl. 8, t. 43: 3), kjer so datirane v stopnjo Bd C/Bd D, in skledo varianta So1d iz Rogoze, kjer so umešcene v cas prehoda Bd D/Ha A in zgodnji Ha A (Crešnar 2009, 95, sl. 43, sl. 108, t. 47: 414 iz SE 610). Lahko so prisotne tudi še v mlajših kontekstih npr. Brinjeve gore v plasti 3 (Oman 1981, t. 23: 3 – Ha B1 do Ha B2). 
Predstavnica varianta S2 je skleda kroglaste oblike z obo­jestransko odebeljenim robom ustja oziroma T profiliranim robom ustja (G389). Primerjave zanjo najdemo v Olorisu (Dular et al. 2002, varianta S1, t. 18: 8, 9; t. 53: 1; t. 60: 8), Rabelcji vasi (Dular et al. 2002, sl. 18: 8), Šimnu pri Gotovljah (Tomažic 2000, t. 22: 4), Podsmreki (Murgelj 2013, t. 26: 1), torej na najdišcih, datiranih v konec srednje bronaste dobe in na zacetek obdobja kulture žarnih grobišc. Skleda z obo­jestransko odebeljenim ustjem je prepoznana tudi v Rogozi kot varianta So2 in je casovno umešcena na prehod Bd D/Ha A (Crešnar 2009, tip. So2, G1237, sl. 108). 
Sklede varianta S3 (G378) uvršcamo med sklede s konkavno preoblikovanim poševnim robom ustja, pri katerih je prehod roba ustja v elipsoidno oblikovan spodnji del posode bolj izrazit. Varianta S3 se oblikovno najbolj približa skledam oblike S7 iz Olorisa pri Doljnjem Lakošu (Dular et al. 2002, 153, sl. 8 - tip S7 predmet 3 oziroma t. 42: 12) in Rabelcje vasi (Dular et al. 2002, 165, sl. 16: 1 – jama 100). V Olorisu imajo sklede te variante pogosto po en ali dva rocaja in so casovno uvršcene na prehod iz srednje bronaste dobe v zgodnje žarnogrobišcno obdobje. Sorodne oblike v Rogozi je Crešnar uvrstil v varianta So5a in jih umestil v cas prehoda Bd D/Ha A in zgodnji Ha A (Crešnar 2009, 101, sl. 43; t. 34: 319). V Gornji Radgoni jo srecamo v nekoliko mlajšem I. kulturnem horizontu, ki je casovno uvršcen v Ha A2 stopnjo (Šavel 1994, pril. 48: 13).
Sklede varianta S4 (G376), katerih ustje je na notranji strani ravno odrezano in poudarjeno prehaja v trup polelipsoi­dne oblike, so sicer oblikovno sorodne varianta S3, vendar se od njih razlikujejo ravno po oblikovanosti ustja in pre­hodu le-tega v ostenje. Najzgodnejše paralele za varianta S4 najdemo v najnižji plasti1 Brinjeve gore, datirani v Ha A (Oman 1981, t. 3: 1; t. 5: 3). Enake starosti sta tudi skledi iz Kostela, najdeni v sondi 1, reženj 2, kv. 3 (Velušcek 1996, t. 11: 12) in sondi 1, reženj 2, kv. 2-4 (Velušcek 1996, t. 11: 16). V najdišcu Rogoza so sklede varianta S4 primerljive z varianto So5b in so umešcene v cas Ha A in zgodnji Ha B (Crešnar 2009, 101, t. 37: 341; t. 75: 645; t. 90: 789; t. 119: 1099). Casovno najmlajša paralela varianta S4 je poznana iz II. kulturnega horizonta Gornje Radgone, ki kronološko sodi že v Ha B obdobje (Šavel 1994, pril. 50: 3).
Zaprte sklede varianta S5 (t. i. latvice) sodijo med najbolj razširjeno obliko posodja in predstavljajo na širokem po­drocju srednjega Podonavja in jugovzhodno alpskega pro­stora enega izmed pogostih sestavov grobnih inventarjev in naselbinskih kontekstov, ne le v casu trajanja kulture žarnih grobišc, temvec so prisotne še v halštatskem obdobju.
Gre za široke in plitve sklede, konicnih oblik, katerih zaoblje­no rame se zakljucuje z uvihanim ustjem (varianta S5a/b/c). Po velikosti oziroma volumnu zelo variirajo, zato jih razvr­šcamo na globoke in plitve. So lahko neokrašene ali okraše­ne. Ornament je omejen predvsem na ustje in ramena po­sod. Le redki primerki imajo aplicirane aplike, trakast rocaj ali vodoravno ali navpicno prevrtane držaje.
V stratigrafski enoti SE 2/1 na Colu 1 so prepoznane tri raz­licice skled varianta S5. Varianta S5a s fasetiranimi rameni, varianta S5b z bolj strmimi in izrazitejšimi poševnimi kane­lurami in varianta S5c s poševnimi kanelurami (ki pa niso vec tako ostre).
Glavna znacilnost skled, uvršcenih v varianta S5a, so fase­tirana ramena (G377). Posode imajo obicajno še plasticne bradavice na trebuhu. Razlicica variante S5a je primerljiva z varianto Sz3b v Rogozi, kjer se pojavljajo v kontekstih, ki so casovno umešceni v cas Ha A in zgodnji Ha B (Crešnar 2009, 111, 112, sl. 109, t. 98: 897; t. 117: 1077; t. 121: 1120; t. 122: 1133). Socasne rogoškim so tri sklede iz Brinjeve gore, kjer se pojavi varianta (S5a) s komaj vidnimi fasetami na ramenu že v plasti 1, v dveh primerih pa je prisotna še v plasti 5 (Oman 1981, 144, t. 5: 2 - plast 1; t. 33: 6, 11 – plast 5). Pogoste so sklede variante S5a tudi v kontekstih pozno­bronastodobnih višinskih naselbin na Dolenjskem. Tako so najdene v naselbini Makovec nad Zagorico, Gradišcu nad Gradišcem pri Trebnjem in Sv. Ani nad Vrhpecjo (Dular 1993, t. 1: 7; t. 2: 6; t. 3: 6). Enega izmed zgodnejših primerov vari­anta S5a na podrocju Slovenije predstavlja skleda s fasetami na ramenu iz gr. 90 v Dobovi. Na podlagi igle tipa Velem St. Vid postavlja Crešnar (za razliko od Dularja) omenjeni grob na konec Ha A (Ha A2) in le pogojno v zgodnji Ha B (Cre­šnar 2009, 1134; Dular 1987, Kombinacijska tabela; Stare 1975, t. 16: 12). Srecamo jih tudi v Ha B1 stopnji v nasel­binah npr. Ormož – stopnja I (Lamut 1988-89, t. 5: 15) kot tudi v grobnih inventarjih, uvršcenih v III. skupino Dobove, npr. gr. 387 (Dular 1978, 30; Stare 1975, t. 56: 5). Uporaba takšnih skled se je nadaljevala tudi v stopnji Ha B2 in Ha B3, kar potrjujeta gr. 86 in 137 iz Ruš (Kaerner 1989, 233, sl. 9: 2; sl. 8: 18) ter gr. 1 iz Ormoža (Tomanic Jevremov 1988-89, 293, t. 6: 1). Zgodnji pojav skled s horizontalnimi fasetami na ramenu lahko spremljamo tudi na podrocju sosednje Hr­vaške, in sicer že v casu Bd D/Ha A1 na najdišcih Kalcnik - Igrišce (Vrdoljak 1994, 38, t. 16: 1), Lanici pri Gacištu (Pavišic 1992, t. 2: 5, 6). V tipokronološki analizi keramicnega po­sodja iz severovzhodne Slovenije je varianta S5a primerljiva s tipom La 5 in casovno opredeljena od Ha A do Ha C0 (Dular 2013, 45, sl. 13 - La5).
Poudariti moramo, da pri skledah s poševnimi kanelurami na ustju oziroma ramenu razlikujemo dve razlicici, ki sicer nastopata socasno, se pa razlikujeta prav po naklonu in iz­razitosti kanelur. Sklede, ki imajo bolj redko nanizane široke in plitve kanelure, se na najdišcu Col 1 ne pojavljajo (npr. Oman 1981, t. 10: 13, 15 - plast 2.). Sklede, združene v varianta S5b (G386), imajo rame okrašeno z bolj strmimi in izrazitejšimi poševnimi kanelurami, le-te pa se razlikujejo po gostoti in naklonu. Zanje je znacilen zelo širok casovni razpon. Dobro primerjavo najdemo med rogoškim gradi­vom, in sicer v varianta Sz3b (pri kateri se kaže težnja k bolj pokoncnim, izrazitejšim poševnim kaneluram), ki je ume­šcena v cas Ha A in zgodnjo Ha B stopnjo (Crešnar 2009, 112, t. 80: 692; t. 84: 742; t. 116: 1068; t. 121: 1120; t. 122: 1133; t. 125: 1157). V casi 3. faze poselitve v Kostelu ob Kolpi se pojavlja varianta S5b skupaj s presegajocim kolen­castimi rocaji (Velušcek 1996, 67, t. 14: 4; t. 13: 49). Prilju­bljenost variante S5b naraste v Ha B stopnji tako v grobi­šcih kot naselbinskih kontekstih. V Posavju najdemo eno od zgodnejših paralel za varianto S5b v Dobovi v grobu 289, ki ga Teržanova na podlagi mlajših elementov v grobu (ogrlic rombicnega preseka, obeskov v obliki polmeseca, fragmen­ta locne fibule) postavlja v Ha A2-B1 stopnjo (Teržan 1995, 339, op. 46 - za razliko od Dularja, ki ga postavlja v stopnjo Ha A1 oziroma Dobova I - Dular 1978, 37). Na Pobrežju jo srecamo v grobu 112 skupaj z amforico, okrašeno po rame­nu z vrezanimi linijami in šrafiranimi trikotniki, s posodo, ki jo Pahic uvršca v Ha B2 stopnjo (Pahic 1972, 75, t. 22: 10). Na Brinjevi gori se pojavijo izrazitejše in gostejše poševne kanelure na zaprtih skledah šele v stopnji Ha B1 - plast 3 (Oman 1981, t. 24: 2) in mlajši Ha B2 ter delno Ha B3 stopnji - plast 4 (Oman 1981, t. 31: 10-12; t. 32: 1). V še mlajših kontekstih jo zasledimo na Pošteli v sondi 1980 – v 2. nivoju (Teržan 1990, t. 47: 2) in 18. sondi (Teržan 1990, t. 2: 2), torej med gradivom, ki ga Teržanova uvršca v horizont Poštela I (Ha B3 stopnja). V Ormožu najdemo vzporednice v stopnji II. ormoške naselbine (Lamut 1988-89, t. 20; t. 10; t. 23: 5). Skupaj z variantama S5a in S5c so v Ha B stopnji dokaza­ne tudi na hrvaških najdišcih npr. Kalnik - Igrišce (Vrdoljak 1994, t. 19: 2), Špicak Gradina II (Pavišic 1993, t. 5: 7-8). V širok casovni razpon, in sicer od Ha A do Ha C1, Dular umešca sklede tipa La 2 (s katerim vzporejamo tudi našo varianto skled varianta S5b) v tipokronološko ovrednote­nem gradivu severovzhodne Slovenije (Dular 2013, 43, 45, sl. 12 - La 2).
Sklede z izraziteje uvihanim mocno odebeljenimi ustjem, okrašene s poševnimi kanelurami (ki pa niso vec tako ostre) variante S5c (G395), se pojavijo v Rogozi v zgodnji Ha B stopnji. Crešnar jih uvršca med sklede varianta Sz3c (Crešnar 2009, 112, t. 143: 1315; t. 144: 1330). V Kostelu jih zasledi­mo med repertoarjem 3. poselitvene faze (plast 2 – sonda I, reženj 2, kv. 4; Velušcek 1996, t. 13: 45). Pogostejše posta­nejo v Ha B3 stopnji. Tako jih zasledimo v poštelski naselbini med gradivom sonde 77 in 98, ki ga Teržanova umešca v horizont Poštela I (Teržan 1990, t. 15: 2; t. 20: 10), in med socasnim keramicnim zbirom radgonskega II. kulturnega horizonta (Šavel 1994, pril. 50: 14). Še vecja priljubljenost skled varianta S5c se pokaže v II. stopnji ormoške naselbine, kjer so bile najdene v keramicnih zbirih sonde II, v ognjišcih 28, 32, 31 in stavbi 1a, v ognjišcu 6 (Lamut 1988-89, 239, t. 22: 3, 17; t. 23: 13; t. 12: 14) kot tudi socasnem grobišcu, npr. v gr. 1, 10 in 14 (Tomanic Jevremov 1988-89, 288, t. 6: 6; t. 20: 1; t. 23: 1). V ormoških keramicnih zbirih pogosto nastopajo skupaj z variantama S5b in S4a. Skleda varianta S5c se najbolj ujema s skledami tipa La 4 v tipokronolo­ški analizi keramicnega posodja, ki je casovno umešceno v Ha C0 (Dular 2013, 45, sl. 13: La4).
Odlomki vrca G381 (sl. 32), najdeni v stratigrafski enoti SE 2/1, po vsej verjetnosti pripadajo tipu trebušatega vrca z visokim stožcastim vratom in poudarjenim prehodom vratu v rame. Na ramenu vrca je ohranjen okras skupine poševnih linij, izdelan v tehniki kaneliranja. Pojav takšnih vrcev je Ka­ernerjeva umestila v drugo stopnjo Ruš in Pobrežja (Kaerner 1989, 233), za katero je znacilna socasna uporaba dveh ti­pov vrcev, in sicer bikonicnih z visokim stožcastim vratom, ki tekoce prehaja v rame (Kaerner 1989, sl. 8: 12, Ruše gr. 39), in vrcev, katerih visok stožcast vrat poudarjeno prehaja v rame (Kaerner 1989, sl. 8: 20, Ruše gr. 137 – podoben na­šemu vrcu). Druga stopnja Ruš in Pobrežja je umešcena v casovni okvir stopnje Ha B2 in Ha B3. Istocasen pojav vrcev obeh tipov je dokazan tudi v gr. 31 na Brinjevi gori (Pahic 1989, 188, t. 2: 1 – tip podoben našemu vrcu 364), katere­ga umešca v mlajšo stopnjo grobišca. Med grobovi starejše stopnje grobišca vrcev obeh tipov ni najti. V naselbini Bri­njeve gore se pojavlja kaneliranje v obliki skupin poševnih linij prvic že v 3. plasti, ki je casovno umešcena v Ha B1 in delno v Ha B2 (Oman 1981, t. 25: 12; t. 27: 8, 13). Podobne vrce so uporabljali še v Ha B3 stopnji, kot kažejo primerki iz poštelske naselbine in grobni inventarji habakuških grobov. V habakuških grobovih, uvršcenih v I. poštelski horizont, sta zastopani dve obliki vrcev, in sicer vrc s presegajocim roca­jem ter tip vrca z majhnim rocajem na ramenu. Obe obliki izvirata iz oblikovnega zaklada ruške skupine. Vrc s prese­gajocim rocajem iz Lepe ravne, grob 8 (Teržan 1990, t. 58: 2), ki je oblikovno podoben vrcu iz Cola 1, Teržanova uvršca v horizont Poštela I (Ha B3 stopnjo). Po njenem mnenju ta oblika vrcev skoraj izgine iz uporabe in ga (glede funkcije) nadomestijo skodele (Teržan 1990, 66). Zanimivo je, da so vrci tega tipa, sicer maloštevilno, zastopani tudi v naselbin­skem keramicnem zbiru I. poštelskega horizonta, katerega casovno mesto moramo iskati v Ha B3 (Teržan 1990, 35, sl. 1: 7, 9). 
Odprta globoka bikonicna skodela G393 (sl. 32) s poudar­jenim prehodom hiperboloidno oblikovanega vratu v trup in mocno izvihanim ustjem se uvršca med skodele, katerih priljubljenost in uporabnost je bila precej velika od pozne srednje bronaste dobe pa vse v zgodnje žarnogrobišcno obdobje. Najzgodnejše analogije poznamo iz Olorisa, kjer jih Dular uvršca v varianta Sk1 (Dular et al. 2002, 154, sl. 9, Sk1; t. 9: 6; t. 25: 1). V Rabelcji vasi je tipološko primerljiva s skodelo v sondi 1, Parkirišce 1980, bronastodobna jama 100 (Strmcnik Gulic 1988-89, 158, t. 2: 7, 6; t. 4: 10, 12). V Rogozi so podobne oblike posod uvršcene med globo­ke sklede varianta Sv1a, kar se mi zdi iz proporcionalnega vidika nekoliko sporno, in so umešcene v cas Bd D/Ha A in zgodnji Ha A (Crešnar 2009, 104, sl. 44, varianta Sv1a). Skodelo G393 bi lahko primerjali s skodelami s konicnim trupom, uslocenim vratom in rahlo izvihanim ustjem, ki jih je Dular uvrstil v tip Sk1 in jih casovno umestil v Ha A in Ha B1 (Dular 2013, 41, sl. 12: Sk 1).
Med keramicnimi najdbami moramo izpostaviti najdbo dveh odlomkov kolencastih rocajev (G380, G384). Odlomek kolencastega rocaja (G380) lahko glede na trikotni presek horizontalnega dela kolencastega rocaja in komaj naka­zanih rožickov pripišemo varianti 4 po Velušcku (Velušcek 1996, 64). Zanj navaja dve najdišci Veli Zjot (Leben 1991, 175, t. 3: 8 - v plasti, ki jo datira okvirno v Ha B) in Kostel (najdena sta dva rocaja: v sondi 1, reženj 2, kv. 2, in sondi 2, reženj 2, kv. 1). V Kostelu sta bila najdena med gradivom, ki ga Velušcek uvršca v tretjo fazo poselitve najdišca (Velu­šcek 1996, 64, t. 16: 14; t. 37: 1, 2). Z najdbami kolencastih rocajev varianta 4 v najdišcu Lanici pri Gacištu na Hrvaškem (Pavišic 1992, t. 6: 1 – najdišce datirano na prehod Bd D in zgodnji Ha A1) ter v Rogozi, kjer so glede na oblikovanost rocaja najbolj sorodni varianta rocaja R4b (Crešnar 2009, 156, t. 57: 488; t. 92: 812 - datiran v Ha A in zgodnji Ha B), se datacija tega tipa rocajev pomakne že v Ha A obdobje. Odlomek drugega kolencastega rocaja G384 lahko uvrsti­mo v Velušckovo varianto 2, za katero je znacilen trakast presek vertikalnega dela rocaja, ki se proti vrhu zožuje. Rožicka sta komaj nakazana. Ta varianta rocaja je pogo­sta na zahodnem Balkanu, in sicer po mnenju Velušcka v Ha B stopnji. V Sloveniji je doslej najdena skodelica s tako oblikovanim rocajem na Zgornji Hajdini (Stare 1950, 42-47, sl. 3e; t. 4: 28; Müller Karpe 1959, t. 117: 18) in Ormožu skupaj s shrambeno posodo ovalne oblike z razclenjenim rebrom, katero Lamut uvršca v stopnjo Ormož I (stopnja Ha B1 in B2; Lamut 1988-89, t. 8: 22 – v jami iz kv. 477, 478). V Kostelu je bila ta varianta rocaja najdena v sondi 2, reženj 2, kv. 1, med gradivom, ki sodi v 3. fazo poselitve Kostela. Z najdišc Col 1, Rogoza, Lanici pri Gacištu se ob­mocje razširjenosti kolencastega rocaja tipa 4 (Velušcek ga je poimenoval celo tip Kostel – Velušcek 1996, 84) iz podro­cja zgornjega toka reke Kolpe razširi na Posavje, Štajersko in Hrvaško.
Po vsej verjetnosti pripadajo odlomki posode G375 skode­lici z nizkim uslocenim vratom (sl. 32), polkroglasto obli­kovanim trupom in vboklim dnom, ki zaobljeno prehaja v ostenje. Na Dolenjskem je najdena v pozonobronastodob­nih višinskih naselbinah npr. Gradišcu nad Gradišcem pri Trebnjem, Mekinjami nad Sticno (Dular 1993, t. 2: 1; t. 3: 1). Najzgodnejše primere Vrdoljakova na najdišcu Kalnik - Igri­šce (tip 5c, b) uvršca v cas od Bd D/Ha A1 (2. faza kulture žarnih grobišc po Vinskijevi) in Ha A1 in A2 (3. faza kulture žarnih grobišc po Vinskijevi – Vrdoljak 1994, 34, 35, t. 27: 2). V keramicnem zbiru rogoške naselbine so podobne skode­lice uvršcene v varianta Skd4b, casovno pa v stopnjo Ha A in zgodnji Ha B (Crešnar 2009, 119, 120, sl. 109, t. 47: 410). Kaernerjeva uvršca gr. 26 s podobno skodelico (manjka ji rocaj) v stopnjo Ruše 1 (Ha B1 stopnja – Kaerner 1989, sl. 3, gr. 26). Dular je v svoji tipokronološki razvrstitvi posod sko­delice uvrstil v tip Sk 1 in jih casovno opredelil v Ha A in Ha B (Dular 2013, 41, sl. 12: Sk 1).
Na Colu 1 je v stratigrafski enoti SE 2/1 prisotnih pet od­lomkov loncev (sl. 32), trije odlomki ustja z ostenjem (G379, G391, G394) in dva odlomka dna z ostenjem (G373, G390). Odlomek ustja z ostenjem G379 s premerom 29,5 cm pri­pada pitosu s kratkim, mocno izvihanim, na notranji površini fasetiranim ustjem (ena faseta), prehod v rame je oddeljen. Identicno oblikovano ustje je najdeno v naselbinskem kon­tekstu stratigrafske enote SE 610 na Rogozi ter je uvršce­no v cas Ha A in zgodnji Ha B rogoške loncenine (Crešnar 2009, 131, tip L5, t. 39: 358). V Kostelu se nahaja podoben fragment ustja med gradivom sonde 1, reženj 2, kv. 2, ki je uvršceno v tretjo fazo poselitve (Velušcek 1996, t. 12: 34). V jamskem najdišcu Veliki Zjot je bil pitos s podobno obliko­vanim ustjem najden v plasti skupaj s kolencastim rocajem - plast datira Leben v Ha B stopnjo (Leben 1991, 175, t. 1: 9). Med tremi tipi pitosov, ki jih je izdvojil Dular v svoji razvrstitvi posod, lahko podobno oblikovana ustja z ostenji najdemo med pitosi tipa P 2. Casovno jih je postavil v Ha B1 (Dular 2013, 29, sl. 6: P 2).
Odlomek lonca s kratkim izvihanim ustjem G391, ki je zgo­raj ravno odrezano, pripada tipu ovalnih loncev, ki imajo obicajno visoko postavljeno razclenjeno rebro. Najzgodnej­še paralele za lonce s tako oblikovanim ustjem srecamo na Brinjevi gori že v plasti 1 in plasti 2, ki casovno spadata v Ha A stopnjo (Oman 1981, t. 2: 4; t. 13: 7). Podobni ovalni lonci z visoko postavljenim razclenjenim rebrom so pogo­sti tudi v naselbini Rogoza. Uvršceni so med lonce varianta L4b in so casovno socasni brinjegorskim (Crešnar 2009, 130, t. 35: 326, 327; t. 34: 320; t. 107: 1001; t. 110: 1026). Podob­ne lonce poznamo še iz drugih najdišc iz naselbinskih kon­tekstov, npr. Gornje Radgone (Šavel 1994, pri. 48: 17; pril. 49: 1), Ormoža (Lamut 1988-89, t. 8: 20; t. 21: 21), Poštele – sonda iz 1980 (Teržan 1990, t. 50: 1), tj. iz kontekstov, ki sodijo v Ha B stopnjo, vendar ti lonci po oblikovanosti ustja (ustje zaobljeno preoblikovano) odstopajo od variante, naj­dene na Colu 1. Podobno oblikovane lonce je uvrsti Dular v tip L 4 in jih je casovno razporedil od Ha A do Ha B2/B3 (Dular 2013, 31, sl. 7: L 4).
Tretji odlomek ustja G394 pripada zopet loncu vecjih di­menzij (premer ustja 40,0 cm). Ugotavljanje, kateri obliki lonca bi odlomek ustrezal, bi bilo prevec špekulativno. Po­dobne odlomke, ki so pripisani loncem, srecamo že v Olo­risu (Dular et al. 2002, t. 57: 7), v rogoški naselbini (varianta L1) v kontekstih, ki so uvršceni v cas prehoda Bd D/Ha in zgodnji Ha A (Crešnar 2009, 127, t. 78: 674; t. 105: 989; t. 127: 1171), in med drugim tudi na Brinjevi gori v plasti 3 – Ha B1 in del Ha B2 (Oman 1981, t. 25: 5). Mogoce bi lahko pripisali odlomek ustja z ostenjem (G394) obliki loncev, ki imajo stožcast vrat, rahlo izvihano ustje in aplicirano razcle­njeno rebro, tip L 2, ki ga je Dular uvrstil v casovni razpon od Ha A do Ha C0 (Dular 2013, 31, sl. 7: L 2).
Oba odlomka dna s sedlastim prehodom v ostenje G373, G390 zagotovo pripadata loncem. 
Za vtisnjen okras v obliki krožcev na obeh odlomkih ostenja G383 najdemo paralele v ruški skupini v prvi stopnji (Kaer­ner 1989, 233, sl. 5: 1, 2 – stopnja Ha B1). 
Od drugih keramicnih fragmentov moramo omeniti še pira­midalno utež G392, ki je v zgornjem delu vodoravno prelu­knjana in je bila najdena v stavbi 4. 
Kamniti orodni zbir stratigrafske enote SE 2 (G436–451) 
Poleg keramicnih najdb (pet tipološko dolocljivih oblik po­sod, G431–435) je bilo odkritih še 160 odbitkov, 16 obde­lanih kamnitih orodij: odbitka z drobtincasto retušo (G436, G437), odlomljena klina z drobtincasto retušo (G438), od­bitek z izjedo (G444), odlomek odbitka z izjedo (G445), praskalo na odlomku odbitka (G446), trije retuširani odbitki (G440, G441, G442), retuširan odlomek odbitka (G439), re­tuširana klina (G443), strgalce na odlomku odbitka (G447) in štiri jedra, in sicer dva unipolarna (G448, G449), bipolar­no (G450) ter polipolarno (G451). Pri prostorski primerjavi lokacij posameznih najdb je dokazana koncentracija v pro­storu med kv. 3 in 73. Na podlagi drugacne odstotne zasto­panosti velikostnih skupin (velikostne skupine 4 cm, 1 cm in 0,5 cm) Kavur pri izdelavi odbitkov domneva uporabo dru­gacne strategije izkorišcanja surovin kot v SE 2/1 (in SE 1). Domneva, da so obdelovali najvecja jedra (sl. 40). Najvec orodij so uporabljali za obdelavo srednje trdega materiala (les – G436, G438, G443), in srednje trdega do trdega ma­teriala (G441, G437 – grmicevja, lahko tudi mesa). V enem primeru je ugotovljena obdelava kože (G440) oziroma kože in trdega materiala (G447) ter lesa (G444). Vecina orodij iz (z oranjem premešane plasti) je bila skoncentrirana na ob­mocju objekta 3, ležecega v spodnji (intaktni) plasti SE 2/1. 
Keramicni zbir stratigrafske enote SE 2 (G431–435) 
Tipologija
Med keramicnimi najdbami so tipološko dolocljivi odlomki dveh skled, dveh loncev in pokrov.
Za zaprte sklede varianta 6 (sl. 32) je znacilno kratko ra­hlo uvihano ustje, ki je na notranji strani (lahko) poševno odrezano. Zaradi fragmentarnosti je oblika spodnjega dela posode nedorecena. Lahko je konicna ali rahlo zaobljena.
Varianta sklede S6 se pojavlja v neokrašeni – varianta S6a (G435), in okrašeni – varianta S6b (G434), razlicici. Za neo­krašene sklede variante S6a najdemo najstarejše paralele v Rogozi (Crešnar 2009, 142, varianta Sz4a; t. 21: 176; t. 22: 210) v stratigrafski enoti SE 600, v kateri se pojavlja skupaj z visoko skledo Sv.1a, z odlomkom visoke globoke konicne sklede varianta So6a in odlomki na notranji strani fasetiranih ustij varianta U3, U2e, U2g, za katere najdemo paralele v najdišcnih kontekstih od Bd D in Ha A (Crešnar 2009, 143; Oman 1981, 149, 150). Oblikovno ustreza skledam tipa La8, v katerem so zbrane plitve sklede z rahlo uvihanim ustjem. Zanje je znacilen dolg casovni razpon, vse od Ha A do Ha C2-D1 (Dular 2013, 46, 47, sl. 13: La8).
Skleda varianta S6b (G434), ki je okrašena s širokimi položni­mi kanelurami, ima najustreznejše paralele v identicni obliki skled varianta Sz4a na Rogozi (Crešnar 2009, 114, t. 11: 110; t. 102: 956). Rogoški tip Sz4a nastopa v stratigrafski enoti SE 208 skupaj s varianta skled Sz4b in Sz3b, ki so casovno umešcene v kontekste rogoške loncenine Ha A in zgodnje Ha B stopnje (Crešnar 2009, primerjalna tabela sl. 109). Ta varianta se pojavlja tako v starejše žarnogrobišcnih konte­kstih Brinjeve gore (Oman 1981, t. 11: 5) in Gornje Radgone (Šavel 1994, pril. 48: 5) kot tudi v naselbinskih horizontih Or­moža (Lamut 1988-89, t. 9: 3; 2001, t. 5: 5; Strmcnik Gulic et al. 2000, t. 17: 6). Sklede varianta S6b lahko primerjamo s skledami tipa La1, ki jih je Dular uvrstil casovno od Ha A do Ha B2/3 (Dular 2013, 46, sl. 13: La7).
Odlomek G431 (sl. 32) pripada loncem manjših dimenzij ovalnih oblik s kratkim, rahlo navzven izvihanim vratom. Ustje je ravno odrezano, prehod v ostenje je postopen (premer ustja 21,6 cm). Lahko so okrašeni z gladkim ali razclenjenim rebrom, s plasticno bradavico ali pa so neornamentirani. V poznobronastodobnih naselbinah Dolenjske zasledimo lon­ce s kratkim rahlo izvihanim vratom na Gradišcu pri Treb­njem, Gradcu pod Otavnikom in Sv. Križu nad Stražnjim vr­hom (Dular 1993, t. 2: 11; t. 3: 10, 11; t. 5: 6-8 – lonci z ostro profiliranim ustjem), oblika lonca, ki se po Dularju v železno­dobnih naseljih Dolenjske ne pojavlja vec (Dular 1993, 105). V rogoški naselbini so lonci sorodnih oblik (varianta L6b) uvr­šceni med loncenino stopnje Ha A in zgodnjega Ha B (Cre­šnar 2009, 132, t. 111: 1022; t. 113: 1046). Podobne lonce zasledimo v 2. in 3. plasti Brinjeve gore (Oman 1981, t. 7: 3; t. 28: 11, 13) ter na hrvaškem najdišcu Špicak Gradina II (Pavišic 1993, t. 2: 5; t. 3: 4), casovna stopnja Ha A in Ha B1 in B2. V ormoški naselbini pozna oblikovno primerljive lonce stopnja Ormož I, ki je uvršcena v starejši del stopnje Ha B, in sicer B1 in B2 (Lamut 1988-89, 237, t. 2: 8; t. 7: 1; t. 9: 2; t. 6: 16). Lonec G431, najden v Colu, ustreza oblikovno loncem tipa L1 po Dularju, ki jih je casovno uvrstil v cas od Ha A do Ha C0 (Dular 2013, 29, 31, sl. 7: L1).
Odlomek ustja z ostenjem G435 (sl. 32) pripada pitosu oval­ne oblike, vecjih dimenzij (premer ustja 37,6 cm). Ustje je izvi­hano navzven, zaobljeno preoblikovano in postopno prehaja v ostenje. V naselbinskih kontekstih Dolenjske Dular sorodne oblike v naselbini Makovec nad Zagorico, Gradišcu nad Gra­dišcem pri Trebnjem in Velikem vrhu nad Dolenjim Suhorjem (Dular 1993, t. 1: 5, 6; t. 2: 8, 9; t. 4: 12) uvršca v Ha B stopnjo (Dular 1993, 104, 105). Posode s podobno oblikovanim krat­kim vratom so najdene v prvi, drugi in cetrti plasti Brinjeve gore (torej od Ha A in do Ha B3 stopnje), kjer jih Oman uvr­šca me pitose jajcaste (ovalne) oblike, okrašene z razclenje­nim rebrom, obicajno na ramenu (Oman 1981, t. 2: 1; t. 14: 1; t. 32: 19). Pitosi podobnih oblik so bili odkriti tudi v naselbini Špicak Gradina II v Hrvaškem Zagorju in so datirani v Ha A2 in Ha B1, B2 stopnjo (Pavišic 1993, t. 3: 4). V lonceninskem zbiru severovzhodne Slovenije, ki ga je tipokronološko anali­ziral Dular, so pitosi ovalne oblike (kakršen je najden na Colu) predstavljeni v tipu P3, kronološko pa so opredeljeni v Ha A, HB2/3 in Ha C0 stopnjo (Dular 2013, 25, sl. 6: P3).
Tehnološka opredelitev keramicnega gradiva ter korelacija tehnologije in tipologije keramicnega zbira II. poselitvene faze
Pri predstavitvi tehnoloških znacilnosti zvrsti keramicnih iz­delkov II. poselitvene faze so rezultati obeh stratigrafskih enot SE 2/1 in SE 2 obravnavani kot celota (sl. 39). 
Najpogostejša je uporaba loncarskih mas z oznako LM03 in LM05, iz vsake je bilo izdelanih po sedem izdelkov. Iz zelo finozrnate kremenove s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti (LM05, koda zrnavosti 1*) so bili izdelani trije lon­ci (G390, G394, G431), ena skleda (G389) in paramidalna utež (G392). Finozrnata kremenova loncarska masa LM03 (koda zrnavosti 2) je bila uporabljena predvsem za izdelavo skled (dve skledi – G386, G434), skodel (tri skodele – G380, G384, G393), po enkrat pa je bila uporabljena za izdelavo pokrova (G432) in lonca (G391). Razmeroma pogosto sta bili uporabljeni tudi loncarski masi LM06 in LM07. Iz vsake loncarske mase so bile izdelane po tri sklede (LM06 – G377, G378, G387; LM07 – G386, G395, G433) in po en lonec (LM06 – G373; LM07 – G435). Uporaba ostalih loncarskih mas je skromna, iz loncarske mase LM01 je bil izdelan lonec (G379) in iz loncarske mase LM08 odlomek ostenja (G385) (skodelica – G375). Loncarska masa LM02 je bila uporablje­na za izdelavo osmih odlomkov ostenja (G383) in skodelice (G375) (sl. 39).
Korelacija zrnavostnih skupin z osnovnimi oblikami kaže, da je najvišji delež keramicnih izdelkov keramicnega zbira izde­lan iz finozrnatih loncarskih mas (17 izdelkov), od tega naj­vec skled (osem skled, štiri skodele, trije lonci, vrc, pokrov). Iz zelo finozrnatih loncarskih mas je izdelanih 10 izdelkov, od tega štirje lonci, dve skledi, skodelica in paramidalna utež ter trije odlomki ostenja. Drobnozrnata loncarska masa je uporabljena le enkrat (sl. 39). 
Iz prve skupine loncarskih mas s kodo zrnavosti 1 so iz­delani lonec (G379 – LM01), skodelica (G375) in odlomek ostenja (G383).
Pri obdelavi površine prevladuje obojestransko brisanje po­vršine – površina izdelkov je gladka. Le na dveh izdelkih je uporabljena tehnika poliranja (G381 – vrc, G383 - odlomek ostenja).
Znacilna je prevladujoca oblika nepopolno oksidacijskega žganja (sedem primerov) nad oksidacijskim nacinom (en primer). Zavidljiv delež pripada redukcijsko žganim izdel­kom (sedem). Bolj specificno obliko žganja predstavljata oksidacijsko žganje z redukcijsko atmosfero koncni fazi (dva primera) in nepopolno oksidacijsko žganje z dimljenjem v koncni fazi (en primer).
Korelacija nacina žganja z osnovno obliko je pokazala pri skledah, skodelah in loncih uporabo dveh razlicnih nacinov žganja, in sicer redukcijskega (sedem primerov) in nepopol­no oksidacijskega (17 primerov). Redukcijski nacin žganja je prepoznan na treh skledah (G376, G377, G387), dveh skodelah (G380, G384), skodelici (G375), ostenju posode (G383); nepopolno oksidacijsko žganje pa je dokumenti­rano na skledah (pet primerov: G378, G386, G389, G395, G433, G434), skodeli (G393), loncih (šest primerov: G373, G379, G391, G394, G431, G435), pokrovu (G432), oste­nju posod (dva primera: G374, G388) in paramidalni uteži (G392). Le na enem odlomku ostenja je zabeležen oksi­dacijski nacin žganja (G382). Na vrcu in odlomku ostenja posode je analiza oblike žganja pokazala oksidacijsko žga­nje z redukcijsko atmosfero v koncni fazi (G381 vrc, G385 ostenje) in na loncu G390 nepopolno oksidacijsko žganje z dimljenjem v koncni fazi.
Loncarski izdelki obravnavanih keramicnih zbirov sodijo v trdotno skupino izredno trde keramike (tr. sk. 4 oziroma 7. do 9. stopnja po Mohsu: 27 primerov). Le odlomek ostenja (G388) ima trdotno sk. 3 (oziroma 5 in 6 po Mohsu). 
20 (od 28) keramicnih izdelkov II. poselitvene faze ima na notranji in zunanji površini enak odtenek barve površine, in sicer: svetlo rjave (šest izdelkov), temno rjave (pet izdel­kov), sivo-crne (trije izdelki) barve in po dva izdelka s sivo oziroma rjavo barvo površine. Na osmih izdelkih se barve na notranji površini razlikujejo od barve zunanje površine. Najpogostejša je kombinacija sive barve na notranji z od­tenki razlicnih barv na zunanji površini, od svetlo, bledo do temno rjavih tonov oziroma kombinacija svetlo rjave barve na notranji z bledo rjavo ali rdece-crno na zunanji površini (sl. 39). 
Tehnologija okrasa in motivika
V lonceninskem zbiru II. poselitvene faze je okrašenih 20 posod (od 33 primerkov), neokrašenih je 17 izdelkov. Samostojno so uporabljene tri osnovne tehnike, in sicer osnovna tehnika vre­zovanja z varianto kaneliranja na štirih posodah (G381, G386, G395, G434) in fasete (G377). Druga osnovna tehnika kraše­nja, ki se prav tako pojavlja samostojno, je tehnika apliciranja z varianto rocno oblikovane aplike (na dveh posodah, G374, G385). Delež kombinacij razlicnih osnovnih tehnik je majhen. Na ostenju dveh posod se pojavlja kombinacija vtiskovanje in apliciranje. Gre za vtiskovanje z vrhom prsta (G382) oziroma šcipanje z dvema prstoma (G388), obakrat na rebru. Na od­lomku ostenja (G383) je ugotovljena kombinacija treh osnov­nih tehnik, in sicer: vrezovanja, vtiskovanja in apliciranja. Dve skledi imata izdelan okras v tehniki fasetiranja, in sicer: G376 na notranji površini oziroma na zunanji površini G377 (sl. 39).
Shematicni prikaz z opisi motivov (in kataloškimi številkami predmetov) II. poselitvene faze je predstavljen v preglednici motivov na sl. 33.
Zaradi fragmentarne ohranjenosti keramicnih izdelkov je vecji del motivov le delno dolocljiv. Iz skupine enostavnih motivov je na odlomku ostenja G385 enojna aplika posa­mic, varianta E01. Na odlomkih ostenja G382, G388 gre za linijski motiv horizontalne linije v obliki razclenjenega rebra. Tracni motiv se pojavlja dvakrat, in sicer v obliki horizon­talnih linij (varianta T01 na G377) ter v obliki poševnih linij v traku na dveh posodah (G386 in G395). Od sestavljenih motivov so ohranjeni le posamezni deli vzorca oziroma mo­tiva (ohranjeni na G381, G383), zato so le-ti uvršceni med delno dolocljive motive (koda N). Delno dolocljivi motivi so evidentirani na odlomku vrca. Dolocljivi sta skupina pošev­nih linij in enojna horizontalna linija zgoraj, varianta N01 (G381), na odlomkih ostenja pa je ohranjena horizontalna linija in pod njo niz vdolbin, prekinjen s poševnim nizom vdolbin (G383) (sl. 33). 
4.4.
Stratigrafska enota SE 1

4.4.1.
Najdbe stratigrafske enote SE 1


Kamniti orodni zbir stratigrafske enote SE 1 (G460–511) 
V stratigrafski enoti SE 1 so bile arheološke ostaline skro­mne. Poleg petih poznolatensko oziroma zgodnje rimskih odlomki keramike (G452-456, G458) in dveh odlomkov brona (G457, G459) je najdenih še 52 kamnitih artefaktov, ki bi jih lahko glede na tipološke znacilnosti orodnega zbira pripisali spodaj ležecima plastema SE 2 in SE 2/1). Vecji del kamnitih najdb se pojavlja v severozahodnem delu izko­pnega polja, in sicer zahodno od preseka 1 (sl. 7). V ornici je bilo odkritih 71 odbitkov ter 52 obdelanih artefaktov, od tega 42 retuširanih orodij, devet jeder (šest unipolarnih, bi­polarno in dve polipolarni ter odlomek brusa). Orodni zbir stratigrafske enote izstopa po vecji prisotnosti strgalc (G489, G485-489) in bifacialnih pušcicnih konic (G495, G497, G498, G500), praskal (G478, G480, G491), strgalce na klini (G48), strgalc na odlomku odbitka (G485, G488), svedrov (G490, G492), odlomljenih klinic (G470, G473), krožnega segmenta (G501) ter odbitkov in retuširanih odbitkov.
Orodja so bila uporabljana za obdelavo kože (G466, G477, G478, G494), kože in trdega materiala (G481), lesa (G467, G471, G473, G475, G484, G488, G490, G492), mehkega ali srednje trdega materiala (G461), srednje trdega ali tr­dega materiala (G463), srednje trdega do trdega materiala (G465, G472) in srednje trdega materiala (G462). Izredno pogosta je tudi obdelava trdega materiala (G460, G468, G479, G480, G483, G486, G489) in trdega do srednje trdo/trdega materiala (G470). Najdba dveh bifacialno retuširanih konic (projektilov) je verjetno povezana z lovom. Na treh orodjih so bile ugotovljene sledi smole, verjetno ostanki nasaditve. 
Keramicni zbir stratigrafske enote SE 1 (G452–459)
Nacin izdelave keramicnih izdelkov je podrobneje predsta­vljen v poglavju Makroskopska tehnološka analiza (sl. 38). Oblikovne znacilnosti (in korelacija tehnoloških lastnosti z osnovnimi oblikami keramicnega zbira) nacin okrasa in mo­tivika keramicnih izdelkov so predstavljeni v tipološko-teh­nološki bazi podatkov (sl. 38, 39) in tipoloških preglednicah (sl. 34, 35). 
Keramicni zbir predstavlja 15 fragmentov loncenine. Od tega je tipološko opredeljivih pet razlicnih posod, in sicer: trije lonci in dve skledi (sl. 34). 
Tipologija 
Odlomka G454 in G455 (sl. 35) po vsej verjetnosti pripa­data isti posodi. Gre za varianto kuhinjskih loncev, izdelanih na loncarskem vretenu iz grafitne loncarske mase z moc­no odebeljenim, zaobljenim ustjem, asimetricne oblike in pregibom (oziroma žlebom) na prehodu ustja v ostenje na notranji površini. Prav notranji žleb oziroma pregib je po Artnerju pozni znak te variante loncev (Artner 1998-99, 231, sl. 15: 223). Primerjave za lonce takšnih znacilno­sti zasledimo v latenskodobnih keramicnih zbirih Slivnice (Strmcnik Gulic 2000, t. 26: 2; t. 139: 1; t. 310: 5; t. 327: 8), Trnave (Novšak et al. 2006, 22, 23, kat. št. 83, 22), Šmate­vža (Tica 2007, kat. št. 126, 38 - iz negrafitne loncarske mase), Starega gradu nad Podbocjem (Guštin et al. 1993, sl. 7, 19 - iz negrafitne loncarske mase), torej najdišc, ki so casovno umešcena v srednji in zacetek poznega latena. Po­gosti so tudi na najdišcih avstrijske Štajerske in Koroške npr. Frauenberg (Artner 1998-99, t. 17: 223; t. 43: 541; t. 38: 480), Gracarca (Gleischer 1993, 88, sl. 36/1). Vsa ta najdišca sodijo po Artnerju v oblikovni krog t. i. jugovzhodnoalp­ske poznolatenske kulture, ki traja, v nasprotju s podona­vskim prostorom, brez prekinitve vse v klavdijski cas (Artner 1998-99, 247, 248). Jugovzhodnoalpski poznolatenski krog je oblikovno gledano predstavljal integralni del t. i. vzho­dne skupine grafitne keramike, v katerega so bili vkljuceni poleg vzhodno avstrijskih še naselbinski konteksti zahodne Madžarske, Slovaške, Moravske ter severozahodne Hrva­ške (Kappel 1969, 51–59), najdišca Slovaške npr. najdišcu Zahora (Zachar 1977, 45, sl. 412), Kutoch (Zachar 1976, 39, sl. 8/2).
Drugi odlomek ustja G456 (sl. 35) pripada loncu, ki je iz­delan na loncarskem vretenu iz negrafitne loncarske mase. Glede na skoraj trikotno oblikovanost ustja in zaokrožen prehod vratu v grlo (notranji žleb je slabo opažen ali pa ga ni vec) sodi v skupino keramike, ki je že blizu tipu loncev Auerberg. Artner uvršca lonec s skoraj trikotno oblikova­nim ustjem, brez horizontalnega oziroma svitkasto obli­kovanega rebra na prehodu vratu v rame v pozni Lt C2 in Lt D1 (mogoce lahko zacetek Lt D2, Artner 1998-99, 233, 235, sl. 15: 176; sl. 28). Podobno oblikovana ustja loncev so najdena na slovenskem prostoru med drugim v Sticni v son­dah 18 in 19 na precnem nasipu gradišca (Teržan 1994, 122, t. 6: 9; t. 7: 11) in naselbinskih plasteh (Frey 1969, 17, 18, sl. 3: 10), Trnavi (Novšak et al. 2006, kat. št. 85, 50 – grafitna loncarska masa), Šmatevžu (Tica 2007, kat. št. 92 – grafitna loncarska masa) ter v Slivnici (Strmcnik Gulic 2000, t. 109: 1; t. 277: 1), kjer je dokazana poselitev teh naselbin tudi še v poznolatenskem casu. 
Odlomek sklede G452 (sl. 35) je izdelan iz zelo fino pre­cišcene negrafitne loncarske mase. Rob ustja ni ohranjen. Po vsej verjetnosti gre za tip plitve sklede z bolj ali manj izvihanim, rahlo odebeljenim robom ustja in ravnim ali vbo­klim dnom. Podobna skleda je najdena v lisi 8 v naselbini Mannersdorf v Avstriji, kjer jo srecamo skupaj z loncem z identicno oblikovanim robom ustja, kot ga ima naš lonec G454 (sl. 35), ki je casovno postavljena v Lt C2 in prehod Lt D. Skleda podobnih znacilnosti je zastopana tudi v lon­ceninskem zbiru naselbine Manching na Bavarskem, ki sodi v Lt C2, Lt D (Kappel 1969, 12, t. 30: 761). Med slovenskimi primerki skled imajo oblikovno podobne sklede na prehodu v rame dva žlebica. Ta tip skled se pojavlja tako v naselbin­skih kontekstih npr. Slivnice (Strmcnik Gulic 2000, t. 377: 1), v Spodnji Hajdini pri Ptuju (Tomanic Jevremov, Guštin 1996, sl. 5: 4, 5; sl. 6: 4, 6), pa tudi v grobišcu npr. v Skorbi (Pahic 1966, t. 14: 6), ki sodijo v cas mlajšega srednjega latena (Lt C2) oziroma na prehod v pozni laten. 
Odlomek lonca G458 (sl. 35) z izvihanim ustjem in plitvi­mi horizontalnimi kanelurami na ramenu lahko pripišemo kuhinjskim loncem, znacilnim za latenskodobne naselbinske plasti. Izdelani so prostorocno z dodelavo na loncarskem vretenu. Pogostejši okras na loncih tega tipa je metlicenje ali glavnicenje, ki ga kot izrazito domorodno tradicijo lah­ko sledimo še naprej na grobi rimskodobni keramiki 1. in 2. stoletja n. št. Na odlomku lonca G458 je izdelan okras v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja.
Pomembna je najdba ulitega bronastega jermenskega za­kljucka G459 (sl. 35), ki sodi v poznolatenski cas. Jermenske zakljucke iz poznolatenskega obdobja poznamo v Sloveniji še s Sv. Ane nad Vrhpecjo (Dular et al. 1991, 80, t. 10: 17), Ljubljane (Puš 1966, sl. 2) in Celja (Lazar 1996, 291, t. 2: 18). Božic vidi za njih vzporednice v srednji Evropi in meni, da je mokronoška skupina tudi v poznem latenu v pretežni meri ohranila srednjeevropski pecat, kljub vplivom iz severne Ita­lije in viniške skupine (Božic 1993, 143, 145). 
Tehnološka opredelitev keramicnega gradiva ter korelacija tehnologije in tipologije keramicnega zbira SE 1 (sl. 39)
V keramicnem zbiru stratigrafske enote SE 1 so bile doku­mentirane štiri razlicne loncarske mase z oznakami LM09 do LM12. Na sl. 37a-b je predstavljen kratek opis loncar­skih mas. Tri loncarske mase sodijo v skupino kremenovih loncarskih mas (LM08-LM11, negrafitne). Loncarska masa z oznako LM12 pa sodi v skupino grafitnih loncarskih mas. Iz te loncarske mase je izdelan lonec G454 + G455, ki je izde­lan na vretenu na rocni pogon, žgan redukcijsko in okrašen v tehniki glavnicenja. Loncarski masi LM09 in LM10 sodita v skupino zelo finozrnatih kremenovih loncarskih mas. Iz lon­carske mase LM09 sta izdelana lonec G456 in skleda G452. Obe posodi sta izdelani na vretenu, lonec je žgan reduk­cijsko, skleda pa oksidacijsko. Skleda G453 je izdelana na vretenu iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase LM10, žgana je oksidacijsko. Lonec G458 je izdelan z obvrtenjem, prostorocno z dodelavo na vretenu iz finozrnate kremeno­ve loncarske mase LM11, žgan je redukcijsko in okrašen v tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. 
Med dokumentiranimi motivi stratigrafske enote SE 1 je prisotna le ena oblika motiva, ki jo lahko z gotovostjo uvr­stimo v skupino linijskih motivov. Gre za nize vzporednih horizontalnih linij, razporejenih na trupu posode (G458). Glede na stopnjo ohranjenosti odlomka (G455, za katerega je ugotovljeno, da sodi h G454), bi lahko sklepali, da gre za vertikalno glavnicenje površine. Oba motiva sta izdelana v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja (G458) oziroma varianti glavnicenja (G454 + G455).
5
Analize


5.1.
Makroskopska tehnološka analiza prve in druge poselitvene faze ter stratigrafske enote SE 1

5.1.1.
Makroskopska tehnološka analiza keramicnega zbira prve poselitvene faze


Makroskopska tehnološka analiza najdišca Col 1 je iz­delana le na keramicnem gradivu, predstavljenem v ka­talogu gradiva I. in II. poselitvene faze in stratigrafske enote SE 1. Znacilnosti keramicne produkcije so bile opazovane za vsako poselitveno fazo posebej. Prva po­selitvena faza je pripisana casovnemu razdobju druge polovice 44. stoletja pr. n. št., drugo poselitveno fazo pa se umešca v žarnogrobišcno obdobje (Ha A2 in Ha B), medtem ko so v stratigrafski enoti SE 1 prisotne tako pozno latenske kot zgodnje rimskodobne crepinje. 
Vsi tehnološki podatki tipološko opredeljive loncenine so v celoti predstavljeni na sl. 37 (I. poselitvena faza), sl. 31 (II. poselitvena faza in SE 1) in v kataloških opisih gradiva. Splošni pregled tehnoloških znacilnosti keramicnih zbirov I. poselitvene faze (SE 11), II. poselitvene faze (SE 2/1 in SE 2) ter stratigrafske enote SE 1 je predstavljen na sl. 38. Na sl. 36a-b so predstavljene loncarske mase obeh poseli­tvenih faz in stratigrafske enote SE 1. Tipološke preglednice tipov (oblikovni tipi) prinašajo sl. 24a-c (I. poselitvena faza), sl. 32 (II. poselitvena faza) in sl. 35 (SE 1), tabele gradiva kot tudi kataloški opisi gradiva. Deleže dolocljivih zvrsti keramic­nih (in kovinskih za SE 1) izdelkov prinašajo sl. 23, 31, 34. 
Metoda dela
Makroskopska analiza keramicnih zbirov najdišca Col 1 (na 189 odlomkih posod: iz SE 11 156 odlomkov posod; SE 2/1 23 odlomkov posod; SE 2 pet odlomkov posod in SE 1 pet odlomkov posod) je izdelana po kriterijih, ki so predstavlje­ni v knjigi Keramika (Horvat 1999, 107–143). Spremenljivke, s katerimi so natancno definirane tehnološke znacilnosti loncenine, so kodirane z alfanumericnimi vrednostmi. Vsi deskriptorji, ki so uporabljeni pri kodiranju, so navede­ni v navodilih za tehnologijo loncenine (Navodila I) v prej omenjeni knjigi. Vsi pridobljeni podatki so podani že na zgoraj omenjenih slikah. 
Izdelana je makroskopska analiza loncarskih mas (oznaka LM). Vsaki loncarski masi so dolocene sestavine loncarskih mas, velikost in pogostnost posameznih zrnc sestavih (t. i. razširjena koda loncarskih mas, npr. A22; A13; C11) in do­locena oznaka loncarskih mas (indeks loncarskih mas npr. LM01). 
Zrnavost je dolocena glede na velikost in pogostnost evi­dentiranih zrnc v posamezni loncarski masi. Pri skupinah loncarskih masah (zelo finozrnatih, finozrnatih, drobnozr­natih in grobozrnatih) se je pokazala potreba po delitvi vsa­ke skupine na dve podskupini, in sicer na: loncarsko maso brez vsebnosti zrn kremena (oziroma kalcijevega karbona­ta) vecje zrnavosti (1. podskupina, oznaka podskupine je arabska številka, npr. zr. 1) od loncarskih mas z vsebnostjo zrn kremena oziroma kalcijevega karbonata vecje zrnavosti (2. podskupina, oznaka podskupine dobi poleg arabske šte­vilke še zvezdico, npr. 1*. Z zrni vecje zrnavosti so mišljena droba zrnca velikosti zrn od 0,51 do 2,00 mm, groba zrnca velikosti zrn od 2,01 do 3,00 mm ali zelo groba zrnca veli­kosti zrn nad 3,00 mm. Groba zrnca vecje zrnavosti dajejo tem loncarskim izdelkom bolj grob videz. Vcasih dobimo obcutek, da je površina raskava. Ta pojav je opazen tudi na loncenini drugih casovnih obdobij (npr. zgodnjesrednjeve­škega in visokosrednjeveškega obdobja). 
Izjemo predstavlja prva podskupina zelo finozrnatih loncar­skih mas, oznaka podskupine, koda zrnavosti 1. Izjemoma so tej podskupini prikljucene (zaradi zrnc v velikosti od 0,25 do 0,50 mm) tudi zelo finozrnate loncarske mase (loncarske mase z oznakami od LM13 do LM21) s povišano vsebnostjo zrn fine zrnavosti oznacene s kodo zrnavosti 1**.
Primer 1: za zelo finozrnate loncarske mase prve pod­skupine – koda zrnavosti 1 
Prvo podskupino zelo finozrnatih loncarskih mas predsta­vljajo loncarske mase brez vsebnosti posameznih zrnc vecje zrnavosti (npr. koda loncarske mase A13; C11; oznaka lon­carske mase (LM01); zrnavostna skupina – zelo finozrnata; prva podskupina – oznaka zr. 1; opis loncarske mase – zelo finozrnata kremenova loncarska masa (LM01) s sestavinami kremena (1) in sljude (1). Tej podskupini (torej podskupini skodo zrnavosti 1) so prištete tudi zelo finozrnate loncarske mase s posameznimi zrni fine zrnavosti (npr. koda loncar­ske mase A21; A13; C11; oznaka loncarske mase (LM02)); zrnavostna skupina – zelo finozrnata; oznaka zrnavosti zr. 1** (loncarske mase z oznako od LM13 do LM21 zaradi vsebnosti kremenovih zrnc vecje zrnavosti npr. A21 prida­mo arabski številki dve zvezdici (**); opis loncarske mase – zelo finozrnata kremenova loncarska masa (LM02) s posa­meznimi zrni kremena fine zrnavosti; s sestavinami kremena (2, 1) in sljude (1).
Primer 2: za drugo podskupino drobnozrnatih kreme­novih loncarskih mas koda zrnavosti 2*
Drugo podskupino drobnozrnatih loncarskih mas z vseb­nostjo posameznih zrnc vecje zrnavosti – v našem prime­ru grobe in drobne (npr. koda loncarske mase A41; A31; A22; A13; C11; oznaka loncarske mase (LM03)); zrnavostna skupina – drobnozrnata; druga podskupina – oznaka pod­skupine zr. 2* (zaradi vsebnosti kremenovih zrnc grobe (4) in drobne (3) zrnavosti pridamo arabski številki 2 *); opis loncarske mase – finozrnata kremenova loncarska masa (LM03), s posameznimi zrni kremena grobe in drobne zrna­vosti; s sestavinami kremena (3, 2, 1) in sljude (1). 
Poleg loncarskih mas so bili doloceni še nacin oblikovanja posod, nacin dodelave površine, tehnologija okrasa, trdo­ta nacin žganja in barva površine. S statisticno obdelavo pridobljenih podatkov je bila izdelana osnovna opredelitev tehnoloških znacilnosti keramicnih zbirov obeh poselitvenih faz in plasti stratigrafske enote SE 1. 
Na ravni najdišca je s pomocjo rezultatov, pridobljenih z makroskopsko analizo, izpeljano ovrednotenje rezultatov le po posameznih stratigrafskih enotah. Zaradi obcutnih razlik v deležih v makroskopsko analizo zajetih keramicnih izdelkov v posameznih stratigrafskih enotah ni bila izpeljana medsebojna primerjava le-teh (rezultati bi bili nerelevantni). 
Pri opredeljevanju loncarske produkcije predstavljajo lon­carske mase pomemben dejavnik. Ko govorimo o loncar­skih masah, imamo v mislih že delno predelano naravno glino, torej gre za loncarske mase, ki so že produkt loncarja. Pri analizi loncarskih mas na makroskopski ravni predstavlja­jo osnovne sestavine kremen, kalcijev karbonat, sljuda, žele­zovi oksidi in organske sestavine, kot tudi zrnavost, osnovo za grupiranje loncarskih mas v osnovne skupine in podsku­pine, ki predstavljajo dobro osnovo za opticno mikroskopi­jo, s pomocjo katere potem lahko ugotavljamo, kaj je bilo naravni glini dodano in ali je bila glina cišcena. Ta analiza za loncenino najdišca Col 1 žal ni bila izdelana. 
V kontekstih I. poselitvene faze najdišca Col 1 je bilo do­kumentiranih 48 loncarskih mas z oznakami od LM01 do LM48. Seznam s kratkim opisom loncarskih mas je predsta­vljen na sl. 36a-b. 
Vse loncarske mase sodijo v osnovno skupino kremeno­vih loncarskih mas (koda A). Loncarske mase z vsebnostjo kalcijevega karbonata (koda B) oziroma loncarske mase z vsebnostjo kremena in kalcijevega karbonata (koda AB) so popolnoma odsotne. Ob upoštevanju kode osnovnih sesta­vin; kremena (koda A), sljude (koda C), organskih sestavin (koda D), železovih oksidov (koda E) in nedefinirane sesta­vine z oznako L se število loncarskih mas na podlagi makro­skopskega opazovanja skrci na pet skupin. Najpogostejše so loncarske mase s kodo osnovnih sestavin ACE (25 LM). Razmeroma pogoste so tudi loncarske mase z vsebnostjo AC (13 LM). Posebnost med loncarskimi masami predstavlja LM22 s sestavino z oznako L, te sestavine na makroskop­ski ravni raziskav ni mogoce definirati. Pojavnost loncarskih mas z vsebnostjo organskih sestavin, skupina loncarskih mas z vsebnostjo ACD (2 LM) oziroma ACDE (7 LM) je raz­meroma redka (sl. 38).
Delitev loncarskih mas na loncarske mase s povišano vseb­nostjo sljude (koda C) oziroma železovih oksidov (koda E) oziroma sljude in železovih oksidov (EC) in t. i. obicajne lon­carske mase se je pri vseh dosedanjih analizah keramicnih zbirov na makroskopski ravni izkazala za upraviceno. Pri loncarskih masah s povišano vsebnostjo sljude, sljude in že­lezovih oksidov oziroma samo železovih oksidov mora po­gostnost osnovne sestavine (torej C, CE, E) doseci vrednost 2 (zmerna) oziroma 3 (obilna). Pri obicajnih loncarskih ma­sah pa je pogostnost prej omenjenih sestavin redka (koda 1). Loncarske mase s povišano vsebnostjo sljude oziroma železovih oksidov kažejo morda na eni strani na uporabo druge izvorne gline (kot surovine) pri izdelavi keramicnih izdelkov oziroma na izdelavo posebnih oblikovnih tipov oziroma loncarskih izdelkov, za katere je bila uporabljena (pri izdelavi) posebna vrsta loncarskih mas. Povišana vseb­nost sljude (koda C) je opažena pri 25 zelo finozrnatih kre­menovih loncarskih masah, kar predstavlja vec kot polovico vseh loncarskih mas keramicnega zbira. Sorazmerno visok delež (9 LM) imajo tudi loncarske mase s povišano vsebno­stjo sljude in železovih oksidov (koda CE). Redke so loncar­ske mase s povišano vsebnostjo železovih oksidov (koda E, 
3 LM) (sl. 38). 
Zelo finozrnate kremenove loncarske mase s povišano vsebnostjo sestavin sljude (25 loncarskih mas), železo­vih oksidov ter sljude (osem loncarskih mas) in železovih oksidov (štiri loncarske mase) (sl. 38) so uporabljene za izdelavo univerzalnih nizkih (odprtih posod) keramicnih oblik, ki zaradi svoje odprtosti omogocajo aktivnosti, kot so ogledovanje vsebine, sušenje vsebine, pa tudi serviranje. V arheološki literaturi je za ta tip posodja uveljavljen termin fino posodje. V keramicnem zbiru Col 1 je izdelana iz to­vrstnih loncarskih mas 101 posoda (sl. 38), in sicer: krožniki 
(trije primeri), posode na nogi (sedem primerov), sklede z izlivom (sedem primerov), sklede na nogi (devet pri­merov), sklede (sedem primerov) vse sklede s prstana­stim dnom (trije primeri) in 18 fragmentov posod, katerih osnovna oblika ni dolocljiva. Poleg nizkih posod sodijo v to skupino še lonci (pet primerov) in vsi vrci (23 primerov), ki se od nizkih posod razlikujejo tudi po funkcionalnosti, saj zožitev odprtine (vrat) pripomore k ohranjanju vsebi­ne. Loncarske izdelke, izdelane iz loncarskih mas s povi­šano vsebnostjo sljude in železovih oksidov, dopolnjuje­jo še kozarci (dva primera) in skodelice (štirje primeri), ki jih po funkcionalno-oblikovnih znacilnostih uvršcamo v 
2. oblikovno skupino. Preseneca tudi prisotnost visokega števila zajemalk (osem primerkov od devetih). Iz obicajnih (sl. 36a-b, 36) zelo finozrnatih (LM39), finozrnatih (LM24, LM29, LM30), drobnozrnatih (LM41, LM42, LM47) in gro­bozrnatih (LM44, LM48) kremenovih loncarskih mas so iz­delani predvsem lonci (16 primerov), sklede (štirje primerki), skodelica. Iz obicajne loncarske mase sta izdelana še pre­dilno vretence in keramicni svitek. Posebnost med loncar­skimi izdelki predstavlja zajemalka (G152), ki je izdelana iz povsem svojevrstne loncarske mase (s sestavino L – LM22). 
Zrnavost LM
Z vidika zrnavosti so loncarske mase (sl. 38) Cola 1 razvr­šcene v štiri razlicne zrnavostne skupine. Zelo finozrnate (velikost zrnc 0,25 mm), finozrnate (vel. zrnc od 0,26 do 0,50 mm), drobnozrnate (velikost zrnc od 0,51 do 2,00 mm) in grobozrnate (vel. zrnc od 2,01 do 3,00 mm). Zrnavost bistveno vpliva na linearni skrcek, sušenje, trdnost in odpor­nost proti zmrzovanju. Zelo grobozrnatih loncarskih mas ni, prevladujoce so zelo finozrnate loncarske mase, saj je mednje uvršcenih kar 32 loncarskih mas. Med drobnozrnate loncarske mase sodi osem loncarskih mas. Šest loncarskih mas je uvršcenih med finozrnate in dve med grobozrnate.
Opazovanje zrnavosti na ravni celotnega zbira je ponudilo zanimive izsledke. Znacilna je prevladujoca uporaba zelo finozrnatih loncarskih mas v I. poselitveni fazi. Zrnavost loncarskih mas se pri posameznih osnovnih oblikah odraža razlicno.
Najvec keramicnih izdelkov je izdelanih iz zelo finozrna­tih loncarskih mas brez posameznih zrn vecje zrnavo­sti – koda zrnavosti 1 (LM01 do LM12 in pridružene zelo finozrnate loncarske mase s povišano vsebnostjo zrn fine zrnavosti LM13-LM28, LM39, LM40, LM45, LM46). Skupno je izdelanih 63 keramicnih izdelkov (43 tipološko opredelji­vih posod, tri specialne oblike in 17 delno opredeljivih fra­gmentov, katerim je dolocen le eden od odsekov posode). Iz loncarskih mas s kodo zrnavosti 1 so izdelani: dva krožni­ka, dve skledi s prstanastim dnom, 10 skled na nogi, štirje lonci, 22 vrcev (od skupno 23) in tri skodelice. Od izdelkov, uvršcenih med specialne keramicne oblike, so izdelane dve zajemalki in keramicna plošcica. Delno opredeljivih izdelkov, izdelanih iz loncarskih mas s kodo zrnavosti 1, je 17 (sl. 37).
Iz zelo finozrnatih loncarskih mas s posameznimi zrni vecje zrnavosti (ali drobne ali drobne in fine zrnavosti ali zelo gro­be, drobne in fine zrnavosti) – koda zrnavosti 1* (loncarske mase z oznako LM13-LM28, LM39, LM40, LM45, LM46) je bilo izdelanih 28 keramicnih izdelkov (12 tipološko oprede­ljivih, štiri specialne keramicne oblike in 12 delno oprede­ljivih fragmentov, katerim je dolocljiv le eden od odsekov posode). Iz loncarskih mas, uvršcenih v skupino zrnavosti 1*, so izdelani: pet skled, skleda s prstanastim dnom, štirje lonci, vrc, skodelica, štiri zajemalke iz skupine specialnih ke­ramicnih oblik in 12 fragmentov z delno opredeljivim enim od odsekov posode (sl. 37).
Izdelkov iz finozrnatih loncarskih mas s kodo zrnavosti 2 ni bilo evidentiranih. Sorazmerno visok delež (35 keramicnih iz­delkov oziroma 22,4 %) pa so dosegli izdelki, izdelani iz fino­zrnatih loncarskih mas s posameznimi zrni drobne zrnavosti – koda zrnavosti 2* (loncarske mase z oznako LM29-LM34). Med vsemi loncarskimi masami je iz loncarske mase z oznako LM29 izdelanih najvec keramicnih izdelkov – kar 17. Najvec je izdelanih devet loncev, dva kozarca, krožnik, skodela, skleda in skodelica. Od specialnih keramicnih oblik sta bili izdelani dve zajemalki, predilno vretence in keramicni svitek. Poleg prej omenjenih izdelkov dosežejo precej visok delež tudi fra­gmenti z delno opredeljivim enim od odsekov posode (16 primerkov posod, sl. 37).
Manjši delež keramicnih izdelkov je izdelan iz drobnozrna­tih kremenovih loncarskih mas. Od tipološko opredeljivih oblik (posod) so bile uporabljene drobnozrnate loncarske mase le za izdelavo skled in loncev. Tako so iz drobnozrnatih loncarskih mas brez posameznih zrn vecje zrnavosti – koda zrnavosti 3 (loncarske mase z oznako LM35-LM38) izdelani le dve skledi in lonec, osem keramicnih izdelkov nedoloclji­ve oblike in zajemalka iz skupine specialnih keramicnih iz­delkov. Loncarske mase iz skupine drobnozrnatih loncarskih mas s posameznimi zrni vecje zrnavosti - koda zrnavosti 3* (tokrat grobe in zelo grobe zrnavosti - loncarske mase z oznako LM41-LM43, LM47) so uporabljene za izdelavo sklede in štirih loncev. Evidentirane so bile še pri izdelavi 
šestih fragmentov, katerim je bil dolocljiv le eden od odse­kov posode (sl. 37). 
Redko so uporabljene grobozrnate kremenove loncarske mase. Iz skupine grobozrnatih loncarskih mas brez po­sameznih zrn vecje zrnavosti, koda zrnavosti 4 (loncarska masa z oznako LM44), je izdelana le skleda (G13). Nizek delež zavzemajo tudi grobozrnate loncarske mase zrnavo­stne skupine 4* s posameznimi zrni kremena zelo grobe zrnavosti (loncarska masa z oznako LM48) – uporabljene so bile pri izdelavi štirih loncev in sklede ter fragmenta posode z dolocljivim enim odsekom (sl. 37). 
Med evidentiranimi loncarskimi masami je najvec izdelkov izdelanih iz loncarske mase z oznako LM29 iz skupine fino­zrnatih loncarskih mas s posameznimi zrni drobne zrnavosti (koda zrnavosti 2*). Razen enega (G95) so bili vsi preosta­li vrci izdelani (22 primerkov) iz zelo finozrnatih loncarskih mas brez posameznih zrn vecje zrnavosti zrnavostne sku­pine s kodo zrnavosti 1 (sedem vrcev iz LM14, pet vrcev iz LM17 in LM03, dva vrca iz LM10 in vrc iz LM05, LM06, in LM07). Zelo finozrnate loncarske mase zrnavostne skupi­ne s kodo zrnavosti 1 so bile uporabljene tudi za izdelavo vseh skled na nogi in posod na nogi (fragmenti, ki posredno kažejo, da gre za posode na nogi), dveh krožnikov, dveh skled s prstanastim dnom, treh skodelic in samo štirih loncev (sl. 36). Sklede so izdelane iz zelo finozrnatih loncarskih mas kode zrnavosti 1*, finozrnatih loncarskih mas kode zrnavosti 2*, drobnozrnatih loncarskih mas kode zrnavosti 3 in kode zrnavosti 3*, ter grobozrnatih loncarskih mas kode zrnavosti 4 in kode zrnavosti 4* - finozrnata loncarska masa kode zrnavosti 1 ni bila uporabljena za izdelavo nobene sklede. Vedno je bila uporabljena drugacna loncarska masa (LM23, LM27, LM39, LM40, LM46, LM29, LM43, LM44, LM48), le iz LM36 sta bili izdelani dve skledi. Lonci so bili izdelani iz vseh zrnavostnih skupin, najpogosteje pa iz zelo finozrnatih loncarskih mas s posameznimi zrni drobne zrnavosti - koda zrnavosti 2* (šestkrat iz loncarske mase z oznako LM29 in po dvakrat iz loncarske mase z oznako LM33 in enkrat iz LM30). 
Obdelava površine 
Opažanja so zelo zanimiva tudi pri ugotavljanju pojavnosti in pogostnosti nacina obdelave površine loncarskih izdelkov (sl. 38). Najvecji delež, kar 98 (od 156 v analizo zajetih) kera­micnih izdelkov I. poselitvene faze ima po koncani obdelavi površino gladko – nepravilnosti na površini so zabrisane, vcasih so opazne sledi zagladitve. Na 28 izdelkih je ugoto­vljena groba površina tako na notranji kot zunanji površini – površina teh izdelkov je neravna, glina je zaravnana le med grobimi zrni, na otip je ostra. Izdelkov s polirano površino je le osem - površina je enakomerno zaglajena (spolirana), brez nepravilnosti. Kombiniran nacin obdelave površine, pri katerem sta notranja in zunanja površina izdelka raz­licno dodelani, je prepoznan na 30 izdelkih. Najpogosteje je evidentirana kombinacija grobe površine na notranji in gladke na zunanji površini (24 primerkov), v dveh primerih je prepoznana kombinacija gladke na notranji in grobe na zunanji površini ter le na enem izdelku kombinacija gladke na notranji in spolirane na zunanji površini. 
Najvec razlicnih nacinov obdelave površine (sl. 37) je pri­sotnih pri loncih (štirje nacini) in skledah (trije nacini). Pre­vladujoc kombiniran grobo-gladek nacin obdelave površine je dokumentiran pri 12 loncih – pri tem je potrebno pou­dariti, da je groba površina kot tehnika dodelave površine prisotna vedno na notranji površini. Loncev z obojestran­sko grobo (pet loncev) in obojestransko gladko površino (osem loncev) je manj, le na enem loncu je uporabljena najbolj dovršena tehnika obdelave površine, in sicer oboje­stransko poliranje. Po obdelavi površine izstopajo tudi vrci. Najveckrat je zabeležena tehnika obojestranskega glajenja (16 vrcev). Polirano površino tako na zunanji kot notranji površini ima sedem vrcev. Trije nacini obdelave površine so zapaženi tudi pri skledah, in sicer: obojestransko gla­dek (devet primerkov), grob (en primerek) in kombiniran gladko/grob (en primerek) nacin. Pri vseh ostalih osnovnih oblikah, tj. kozarcu (dva primerka), krožniku (trije primer­ki), posodah na nogi (14 primerkov - enkrat kombiniran groba-gladka), skledah na nogi (deset primerkov), skodelici 
(pet primerkov) in zajemalkah (osem primerkov – enkrat obojestransko groba) prevladuje gladka površina tako na notranji kot zunanji površini.
Še vedno je prisoten visok delež posod z glinenim prema­zom (rdece in rjave barve). Pojavlja se skoraj na cetrtini iz­delkov, nadaljevanje neolitske tradicije.
Premazovanje površine loncarskih izdelkov je na najdišcu Col 1 razmeroma pogosto. V celotnem keramicnem zbiru se pojavlja glineni premaz na površini 42 posod in to v sed­mih razlicnih barvnih tonih (sl. 38). Najpogostejši so glineni premazi rdece (20 posod) in rjave (15 posod) barve. Delež premazov temno rdece (ena posoda), rdeckaste (tri poso­de), rdeckasto sive (ena posoda) in svetlo rjave barve (ena posoda) je skromen. Kombinacija rdeckasto-rdece barve premaza (rdeckasta na notranji, rdeca na zunanji površini) se pojavlja na eni posodi. Z glinenim premazom sta prema­zani obe površini (23 posod) ali pa le zunanja (20 posod) ali notranja površina (ena posoda).
Z glinenim premazom (sl. 38) je prevlecena površina lon­carskih izdelkov izdelanih iz zelo finozrnatih kremeno­vih loncarskih mas. Izjemo predstavlja skleda z izlivom s pregrado (G13), ki je izdelana iz grobozrnate kremenove loncarske mase. Zanimiva je korelacija premazov z osnov­nimi oblikami. Premazi so prisotni na vseh skledah na nogi 
(deset skled) in 14 posodah na nogi (G35 nima premaza), kot tudi na vseh treh krožnikih, na treh skledah s prstana­stim dnom, na odlomku ustja z ostenjem. Zelo zanimiva je korelacija premaza z vrci. Na splošno je za vrce znacilno, da so žgani redukcijsko oziroma oksidacijsko in v koncni fazi v redukcijski atmosferi, torej je njihova površina sive oziro­ma sivo-crne barve. Na najdišcu Col 1 pa se na šestih vrcih pojavlja premaz rjave (štirikrat), svetlo rjave (enkrat) in rdec­kasto sive (enkrat) barve. Glineni premaz je prisoten tudi keramicni plošcici.
Še vedno prevladuje neokrašena keramika (101 izdelek). Okrašenih je le 55 keramicnih izdelkov I. poselitvene faze. Dokumentirane so tri osnovne tehnike okrasa, ki so upo­rabljene samostojno ali v kombinaciji z drugimi tehnikami. Prevladuje osnovna tehnika vrezovanja z variantami prave­ga vreza (štirje primeri), žlebljenja (15 primerov), kaneliranja 
(trije primeri) in le enkrat dolbljenja. Tehniki vtiskovanja in apliciranja redko nastopata samostojno (odtis šila s štirimi primeri in rocno oblikovana aplika v dveh primerih). Pogo­sta je kombinacija tehnike vrezovanja ali vtiskovanja s tehni­ko odtisa šila (s 13 primeri, nadaljevanje neolitske tradicije). Prvic se v I. poselitveni fazi kot varianta tehnike vtiskovanja pojavi vtiskovanje z orodjem z ovalno, kroglasto ali nepra­vilno kroglasto prirejeno obliko zakljucka, novost, ki jo prvic zasledimo v drugi polovici 44. stoletja pr. n. št. Ta tehnika lahko nastopa samostojno (v enem primeru), pogosteje v kombinaciji z drugo tehniko – s tehniko pravega vreza (v enem primeru), po dvakrat s tehniko žlebljenja in kanelira­nja (sl. 38). 
Med keramicnimi izdelki I. poselitvene faze sta lonec (25 pri­merov) in vrc (19 primerov) najpogosteje okrašena loncar­ska izdelka. Okras se pojavlja le še na skledah (štirje primeri) in skodelicah (štirje primeri) (sl. 37).
Na keramicnih izdelkih je prepoznanih šest razlicnih nacinov žganja (sl. 38). Keramicno produkcijo poleg prevladujocega nepopolno oksidacijskega nacina žganja, katerega odstot­kovni delež presega 41 % (65 posod), zaznamuje predvsem razmeroma pogosta uporaba redukcijskega nacina žganja (14 posod oziroma 8,9 %) in oksidacijskega žganja z reduk­cijsko atmosfero v koncni fazi (14 posod oziroma 9 % delež). Visok delež, 45 posod oziroma 28,8 %, ima tudi oksidacij­sko žganje. Na 8,9 % loncenine (14 posodah) je zabeleženo tudi redukcijsko žganje z oksidacijsko atmosfero v koncni fazi. Z minimalnim deležem, in sicer z 2,5 % (oziroma štirih posodah), je prisotno nepopolno oksidacijsko žganje z di­mljenjem v koncni fazi.
Najvec razlicnih nacinov žganja (sl. 37) je prisotnih pri vr­cih (vseh šest) in zajemalkah (štirje nacini). Vecina vrcev je žganih redukcijsko (šest primerkov) oziroma je uporabljeno oksidacijsko žganje z redukcijsko atmosfero v koncni fazi (11 primerkov). Nepopolno oksidacijsko žganje z dimlje­njem v koncni fazi je prepoznano pri treh vrcih. Štirje vrci so žgani nepopolno oksidacijsko. Popolna oksidacija je zabele­žena le pri treh vrcih, oblika redukcijskega žganja z oksida­cijsko atmosfero v koncni fazi pa je prepoznana le pri enem vrcu. V postopku izdelave zajemalk so zabeleženi štirje raz­licni nacini žganja. Po trikrat je uporabljeno oksidacijsko in redukcijsko žganje, po dvakrat nepopolno oksidacijsko in na eni zajemalki oblika oksidacijskega žganja z redukcijsko atmosfero v koncni fazi. Drugo skupino posod s po tremi razlicnimi oblikami žganja tvorijo sklede in sklede na nogi oziroma posode na nogi. Pri teh oblikah posod se pojavlja oksidacijsko, redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v konc­ni fazi in nepopolno oksidacijsko žganje v razlicnih deležih (glej sl. 36). Lonci so praviloma žgani oksidacijsko (15 od 26), visok delež dosega tudi nepopolno oksidacijsko žganje (osem loncev), minimalno pa je uporabljen redukcijski nacin žganja (trije lonci). Pri vseh treh skodelicah je prepoznano redukcijsko žganje z oksidacijsko atmosfero v koncni, po enkrat pa oksidacijsko in nepopolno oksidacijsko žganje z dimljenjem v koncni. Oba kozarca sta žgana oksidacijsko. Pri krožnikih pa je enkrat zabeleženo oksidacijsko in enkrat nepopolno oksidacijsko žganje.
Podobno kot ostale tehnološke lastnosti je lahko tudi trdota (sl. 38) pomemben dejavnik pri ugotavljanju dolocene lon­carske produkcije. Loncenina stratigrafske enote SE 11 je umešcena v štiri trdotne skupine. Loncarski izdelki najdišca Col 1 sodijo vecinoma med trdo keramiko (trdotna skupina 2 – trdotna stopnja po Mohsu 3, 4). To stopnjo trdote ima 116 (oziroma 74,3 %) loncarskih izdelkov keramicnega zbi­ra. V manjši meri sta zastopani trdotna skupina 3, zelo trda keramika, in sicer na 25 posodah (oziroma 16 % - trdotna stopnja po Mohsu 5, 6) in trdotna skupina 4 na 14 posodah (oziroma. 8,9 %, trdotna stopnja po Mohsu 7-9). Trdotna stopnja 1 (trdotna skupina 1. in 2. stopnja po Mohsu) je zabeležena le enkrat (pri vrcu G91).
Zanimiva je primerjava trdotnih skupin z osnovnimi oblikami zastopanimi v keramicnem zbiru (sl. 33). Krožniki, posode na nogi, sklede na nogi, skodele in skodelice imajo stopnjo trdote 2 – sodijo torej med trdo keramiko. Stopnja trdote 2 in 3 se pojavlja na cašah in skledah. Med osnovnimi obli­kami se najvecja raznolikost glede trdote kaže pri loncih, pri katerih so zastopane tri trdotne stopnje: 20 loncev ima trdotno stopnjo 2 (sodijo torej med trdo keramiko). Po trije lonci imajo stopnjo trdote 3 (zelo trda) in stopnjo trdote 4 (izredno trda). Na enem izmed vrcev je analiza trdote po­kazala stopnjo trdote 1 (mehka), medtem ko ima preosta­lih 22 vrcev stopnjo trdote 2 (torej so uvršceni med trdo keramiko). 
Na loncarskih izdelkih (na zunanji in notranji površini) I. poselitvene faze prevladujejo svetlo rjava (34 posod), siva (21 posod) in sivo-crna (14 posod) barva površine. Rdec­kaste odtenke ima 8 posod, rdeco pa 23. Manj pogoste so posode, ki imajo na notranji površini drugacno barvo kot na zunanji – najpogostejša je kombinacija rdece/svetlo rjava (sedem posod) barve, rdece/rdeckasto sive (štiri posode), rdece/rdeckaste (tri posode), kombinacije ostalih barv se pojavljajo po enkrat. 
5.1.2.
Tehnološke znacilnosti zvrsti keramicnih izdelkov II. poselitvene faze


Pri predstavitvi tehnoloških znacilnosti zvrsti keramicnih iz­delkov II. poselitvene faze so rezultati obeh stratigrafskih enot SE 2/1 in SE 2 obravnavani kot celota (sl. 39).
Vsi tehnološki podatki tipološko opredeljive loncenine so v celoti predstavljeni na sl. 38, 39; loncarske mase na sl. 36a-b; tipološke preglednice na sl. 32, deleže dolocljivih zvrsti na sl. 34.
V keramicnem zbiru II. poselitvene faze, v stratigrafskih enotah SE 2/1 in SE 2, je bilo dokumentiranih osem raz­licnih loncarskih mas z oznakami od LM01 do LM08. Na sl. 36a-b je predstavljen seznam loncarskih mas s kratkim opisom. Najpogostejša je uporaba loncarskih mas z oznako LM03 in LM05, iz vsake je bilo izdelanih po sedem izdelkov.
V keramicnem zbiru II. poselitvene faze so popolnoma odsotne loncarske mase s povišano vsebnostjo železovih oksidov. 
Vse loncarske mase sodijo v skupino kremenovih loncar­skih mas. Prav tako kot za I. poselitveno fazo velja tudi za 
II. poselitveno fazo popolna odsotnost karbonatnih oziroma kremeno-karbonatnih loncarskih mas. 
Ob upoštevanju kode osnovnih sestavin izstopa le loncar­ska masa LM01 z oznako J, za katero na makroskopski ravni raziskav ni mogoce dolociti vrsto sestavine. V vseh osta­lih loncarskih masah so dokumentirane sestavine: kremen (koda A), sljuda (koda C), organske sestavine (koda D) in železovi oksidi (koda E). 
Najpogostejše so loncarske mase s kodo osnovnih sesta­vin ACDE (4 LM) in ACE (4 LM). S po dvema loncarskima masama sledi skupina loncarskih mas z vsebnostjo ACD in AC. Posebnost med loncarskimi masami predstavlja LM22 s sestavino z oznako L – te sestavine na makroskopski ravni raziskav ni mogoce definirati (sl. 38).
Povišana vsebnost sljude (koda C) je opažena le pri loncarski masi z oznako LM02 in LM04. Preostale loncarske mase so uvršcene med obicajne loncarske mase, pogostnost sljude in železovih oksidov je redka (LM01, LM03, LM05-LM08). Med obicajnimi loncarskimi masami izstopa loncarska masa s sestavino J (LM01) (sl. 38). 
Z vidika zrnavosti prevladujejo finozrnate loncarske mase (LM03, LM04, LM06, LM07), sledijo jim zelo finozrnate (LM01, LM02, LM05). Drobnozrnatim lahko pripišemo le loncarsko maso z oznako LM08. 
Zelo finozrnate loncarske mase se pojavljajo v dveh zrnavo­stnih skupinah oziroma oblikah, kot zelo finozrnate loncar­ske mase brez zrn vecje zrnavosti – koda zrnavosti 1 (LM01, LM02), ki so bile uporabljene pri izdelavi treh posod, in zelo finozrnate loncarske mase s posameznimi zrni drobne zrna­vosti – koda zrnavosti 1* (LM05), iz katere je bilo izdelanih sedem izdelkov. 
Za izdelavo posod so bile najveckrat uporabljene finozrnate loncarske mase. Iz finozrnatih loncarskih mas kode zrnavo­sti 2 brez posameznih zrn vecje zrnavosti je bilo izdelanih osem izdelkov – najvec iz loncarske mase LM03 (sedem iz­delkov) in iz LM04 le en izdelek. Iz druge skupine finozrna­tih loncarskih mas s kodo zrnavosti 2* s posameznimi zrni drobne zrnavosti (LM06 in LM07) je bilo izdelanih sedem izdelkov – iz LM06 pet izdelkov in iz loncarske mase LM07 le dva izdelka. 
Iz skupine drobnozrnatih loncarskih mas s kodo zrnavosti 3 brez posameznih zrn vecje zrnavosti (LM08) je bil izdelan le en izdelek.
Vsi loncarski izdelki II. poselitvene faze so bili izdelani prostorocno. 
Pri ugotavljanju pogostnosti nacina obdelave površine lon­carskih izdelkov II. poselitvene faze se je pokazalo, da ima kar 31 izdelkov (od 33 izdelkov obeh SE) gladko površino. Na površini izdelkov so vse nepravilnosti zabrisane, površi­na je gladka. Kombiniran nacin obdelave površine, pri ka­terem sta notranja in zunanja površina izdelka razlicno do­delani, je prepoznan na dveh izdelkih. Kombinacija gladke na notranji in spolirane na zunanji površini je evidentirana le pri enem izdelku. Prav tako je le v enem primeru prepozna­na kombinacija spolirane površine na notranji in gladke na zunanji strani (sl. 38).
Na nobenem izdelku II. poselitvene faze ni bil prepoznan glineni premaz.
V lonceninskem zbiru II. poselitvene faze je okrašenih 20 posod (od 33 primerkov). Samostojno so uporabljene tri osnovne tehnike, in sicer osnovna tehnika vrezovanja z va­rianto kaneliranja (v štirih primerih) ter fasetiranja (v dveh primerih) in osnovna tehnika apliciranja z varianto rocno oblikovana aplika (v dveh primerih). Kombinirana tehni­ka razlicnih nacinov krašenja je zabeležena le v kombina­ciji osnovnih tehnik vtiskovanja in apliciranja. Gre za odtis orodja s prirejeno konico (en primer) oziroma odtisa šila (en primer), obakrat na rebru. Na odlomku ostenja je ugotovlje­na kombinacija treh osnovnih tehnik, in sicer: vrezovanja, vtiskovanja in apliciranja (sl. 38, 39)
Shematicni prikaz z opisi motivov (in kataloškimi številkami predmetov) II. poselitvene faze je predstavljen v preglednici motivov na sl. 33.
Zaradi fragmentarne ohranjenosti keramicnih izdelkov v II. poselitveni fazi je dolocitev oblike motiva bolj ko ne pro­blematicna. Med enostavnimi motivi so prepoznani linijski (koda L) in tockovni (koda E) motivi. Ugotovljeni so še li­nijsko organiziranimi motivi v obliki neprekinjenih trakov (koda T). Od motivov, ki jih uvršcamo med sestavljene, so ohranjeni le deli vzorca oziroma motiva, zato so le-ti uvr­šceni med delno dolocljive motive (koda N).
Pri opazovanju pojavnosti nacina žganja preseneca visok delež redukcijskega nacina žganja (sedem izdelkov) oziro­ma oksidacijske žganja z redukcijsko atmosfero v koncni fazi (dva izdelka). Najvec izdelkov je žganih nepopolno oksida­cijsko (17 izdelkov). Po enkrat je dokazan oksidacijski nacin žganja in nepopolno oksidacijsko žganje, z dimljenjem v koncni fazi (sl. 38). 
Loncarski izdelki obravnavanih keramicnih zbirov sodijo v trdotno skupino izredno trde keramike (trdotna skupina 4. oziroma 7.–9. stopnja po Mohsu, 27 primerov). Le odlomek ostenja (G388) ima trdotno skupino 3 (oziroma 5. in 6. po Mohsu). 
Na 20 keramicnih izdelkih II. poselitvene faze se pojavlja na notranji in zunanji površini izdelkov barvni odtenek iste barve, odtenki svetlo rjave (šest izdelkov), temno rjave (pet izdelkov), sivo-crne (trije izdelki) barve površine in po dva izdelka s sivo oziroma rjavo barvo površine. Osem izdelkov ima na notranji površini drugacno barvo kot je barva zu­nanje površine. Najpogostejše so barvne kombinacije sive barve na notranji z odtenki svetlo rjavih, rdeckastih, temno rjavih, bledo rjavih barvnih odtenkov na zunanji površini. Oziroma kombinacije svetlo rjavo/bledo rjavih, rdece-crnih oziroma rdece/temno rjavih odtenkov barvnih kombinacij (najprej je navedena barva notranje, nato zunanje površine).
5.1.3.
Tehnološke znacilnosti zvrsti keramicnih izdelkov stratigrafske enote SE 1


Vsi tehnološki podatki tipološko opredeljive loncenine so v celoti predstavljeni na sl. 39 (II. poselitvene faze in SE 1) in kataloških opisih gradiva. Splošni pregled tehnoloških znacilnosti keramicnih zbirov I. poselitvene faze (SE 11), II. poselitvene faze (SE 2/1 in SE 2) ter stratigrafske enote SE 1 je predstavljen na sl. 38. Na sl. 36a-b so predstavljene loncarske mase obeh poselitvenih faz in stratigrafske enote SE 1. Tipološke preglednice tipov (oblikovni tipi) prinašajo sl. 35 (SE 1), tabele gradiva kot tudi kataloški opisi gradiva. Deleže dolocljivih zvrsti keramicnih (in kovinskih za SE 1) iz­delkov prinaša sl. 34. Ker je tipološko opredeljive loncenine v stratigrafski enoti malo (le pet izdelkov), lahko govorimo le o pojavnosti in zastopanosti tehnoloških postopkov, ne­mogoce pa je podati oceno pogostnosti.
Makroskopska analiza keramicnega zbira SE 1 je bila izde­lana na petih odlomkih posod. Seznam s kratkim opisom loncarskih mas je predstavljen na sl. 36a-b.
V identificiranih loncarskih masah SE 1 so dokumentirane štiri razlicne osnovne sestavine: kremen (koda A), sljuda (koda C), železovi oksidi (koda E) in grafit (koda H). Te se­stavine se pojavljajo v posameznih loncarskih masah v raz­licnih velikostih in pogostosti. Osnovna sestavina organskih sestavin (koda D) v evidentiranih loncarskih masah na ma­kroskopski ravni raziskav ni zaznana.
Ob upoštevanju kode osnovnih sestavin se število loncar­skih mas skrci na tri skupine. Dve loncarski masi sodita v skupino loncarskih mas z vsebnostjo AC (LM09, LM11). Dru­go skupino predstavlja loncarska masa z vsebnostjo sesta­vin ACE in tretjo z vsebnostjo H (LM12). Loncarskih mas z vsebnostjo organskih sestavin. Posebnost med loncarskimi masami predstavlja LM22 s sestavino z oznako L, te sesta­vine na makroskopski ravni raziskav ni mogoce definirati. Pojavnost loncarskih mas z vsebnostjo organskih sestavin, skupina loncarskih mas z vsebnostjo ACD (2 LM) oziroma ACDE (7 LM) je razmeroma redka (sl. 38).
Z ozirom na glavni sestavini kremena, kalcijevega karbona­ta in tokrat nove sestavine grafit so loncarske mase strati­grafske skupine SE 1 razporejene v dve osnovni skupini. Tri loncarske mase sodijo v skupino kremenovih loncarskih mas (koda A, loncarske mase z oznako LM09-LM11). Loncarska masa z oznako LM12 je zaradi vsebnosti grafita uvršcena v skupino grafitnih loncarskih mas, ki v I. in II. poselitveni fazi ni prisotna. Makroskopska analiza tudi v keramicnem zbiru SE 1 ni potrdila prisotnost karbonatnih oziroma karbona­tno-kremenih loncarskih mas (sl. 36a-b).
Povišana vsebnost sljude (koda C) je opažena le pri loncar­ski masi z oznako LM10. Preostale loncarske mase so uvr­šcene med obicajne loncarske mase (pogostnost sljude in železovih oksidov je redka (LM09, LM11). Izstopa loncarska masa z vsebnostjo grafita (LM12) sl. 36a-b). 
Z ozirom na zrnavost so mase umešcene med zelo fino­zrnate kremenove loncarske mase (loncarski masi LM09, LM10) in zelo finozrnata grafitna loncarska masa (loncarska masa LM12). Finozrnata kremenova loncarska masa je pre­poznana le ena (LM11).
Zelo finozrnate loncarske mase sodijo v skupino zelo finozr­natih loncarskih mas brez zrn vecje zrnavosti, koda zrnavosti 1 (LM09, LM10). Uporabljene so bile pri izdelavi treh izdel­kov (dva izdelka iz loncarske mase LM09 in izdelek iz lon­carske mase LM10). Zelo finozrnata grafitna loncarska masa brez zrn vecje zrnavosti, koda zrnavosti 1, (LM12 grafitna) je bila prepoznana pri dveh odlomkih iste posode (G454 in G455). Iz finozrnate loncarske mase brez zrn vecje zrnavost (LM11), koda zrnavosti 2, je bil izdelan le en izdelek.
V stratigrafski enoti SE 1 pride prvic do spremembe v naci­nu oblikovanja posod. Prvic je bila uporabljena tehnika ob­vrtenja. Spodnji del posode (trebuh) je bil izdelan v tehniki oblikovanja s svaljki, zgornji del (ramena z vratom) pa na vretenu na rocni pogon. Združitev spodnjega z zgornjim se prepozna po odebeljenem preseku posode na mestu zdru­žitve. Površina posode je bila obdelana le na zunanji povr­šini. Ta postopek je bil prepoznan pri posodi G458. Štirje izdelki G456, G452, G453 in G454 + 455 so bili izdelani na vretenu na rocni pogon.
Površina vseh izdelkov je gladka. V postopku izdelave so nepravilnosti zabrisane, obcutka ostrin ni. Opazne so sledi zagladitve z orodjem (zlasti na spodnjem delu trebuha). 
5.1.4.
Krašenje posod


Pri krašenju sta uporabljeni le osnovna tehnika vrezovanja z varianto kaneliranja (G458) in varianta glavnicenja (G454 + 455). 
Glede na ohranjenost obeh okrašenih posod (G458 in G454 + 455) stratigrafske enote SE 1 bi oba evidentirana motiva uvrstili v skupino tracnih motivov, izdelanih v obliki (nerazclenjenih) neprekinjenih horizontalnih vzporednih linij (G458) oziroma po vsej verjetnosti vertikalno usmerjenih li­nij (G454 + 455). Izdelana sta v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja (G458) oziroma varianti glavnicenja (G454 + 455).
Pri loncenini stratigrafske enote SE 1 sta dokumentirani dve obliki nacina žganja: oksidacijska (dva izdelka) in redukcijska (trije izdelki). Ostali nacini žganja niso prisotni.
Loncenina sodi med trdo (13. in 4. stopnja po Mohsu, dva izdelka) in izredno trdo keramiko (7., 8. in 9. stopnja po Mo­hsu, trije izdelki). Izdelkov, ki bi jih uvrstili med mehke in zelo trde v stratigrafski enoti SE 1, ni.
Na notranji in zunanji površini izdelkov je najpogostejša barva sivih odtenkov, po enkrat odtenek svetlo sive in sive barve, dva izdelka imata sivo-crno površino. Le na enem izdelku je zaznan odtenek bledo rjave barve. 
5.2.
Kamnita orodja


Boris Kavur
Arheološke raziskave v zadnjem desetletju, ki jih je sprožil projekt predhodnih raziskav trase bodocega avtocestne­ga omrežja, so temeljito spremenile dosedanje poznava­nje strukture in poselitve slovenskega ozemlja v preteklosti. Kljub sistematicnemu izogibanju podrocij, kjer so bila arhe­ološka najdišca že predhodno dokumentirana, je topogra­fija pokrajine velikokrat zožila možnosti za izogibanje ter prisilila nacrtovalce k postavitvi trase avtoceste na ozemlje, kjer je bila verjetnost za dolgotrajno poseljenost v preteklo­sti dokaj visoka. 
Eno izmed takih ozkih grl v pokrajini je prav gotovo širše obmocje brežiških vrat, ki predstavlja prehod iz severoza­hodnega dela Zagrebške kotline v Krško kotlino, oziroma v širšem prostoru predstavlja prehod iz Panonske kotline v Savsko dolino ter s tem poglavitni koridor za prehod v osre­dnjo oziroma zahodno Slovenijo. Poleg poznanih najdišc iz poznorimskega oziroma rimskega obdobja ter mlajše železne dobe so najvecje presenecenje predstavljali odkri­ti ostanki rimskih pohodnih vojaških taborov, razdrobljena najdišca iz pozne bronaste in bakrene dobe ter predvsem dve obsežnejši mlajšekamenodobni najdišci iz 5. tisocle­tja pred našim štetjem, Catež - Sredno polje in Col 1 pri Podgracenem.
Na prvem je bilo odkritih vec kot 20 ostankov vecjih objek­tov, ki so jih izkopavalci interpretirali kot ostanke arhitekture. Znotraj objektov je bilo poleg vecje kolicine loncenine od­kritih tudi okoli 12.000 odbitkov, okoli 2.000 jeder ter okoli 100 polizdelkov in unicenih glajenih sekir. Prostorska distri­bucija v posameznih objektih ter tipološke razlike orodnih zbirov oziroma tehnološke razlike med ostanki iz posame­znih objektov omogocajo na slednjem prepoznavo razlicnih prostorov aktivnosti, ki so oblikovale arheološki zapis. Na najdišcu Col 1 pa se je struktura arheološkega zapisa raz­likovala, najdbe kamnitih orodij so se na najdišcu nahajale v štirih plasteh. Prav tako je bilo odkritih skoraj desetkrat manj kamnitih orodij, kar pa še vedno predstavlja enega izmed najvecjih ter najbolje dokumentiranih zbirov kamnitih artefaktov na podrocju današnje Slovenije. Skupaj je bilo na najdišcu odkritih 1.229 neobdelanih odbitkov ter 326 ob­delanih artefaktov, od tega je bilo 225 retuširanih orodij iz drobnozrnatih kamnin, 86 jeder iz drobnozrnatih kamnin, devet brusov, tolkac, odlomek glajene sekire in štrije od­lomki žrmelj. 
Metodologija
Arheološko najdišce je bilo razdeljeno v mrežo kvadrantov in mikrokvadrantov, ki so predstavljali osnovo za izkopava­nje ter evidentiranje najdb. Najdbe iz posameznega mikro­kvadranta so dobile številko vrecke, po pregledu in sorti­ranju oziroma odstranitvi naravnih prodnikov in odlomkov kremena naravnega izvora, ki je prisoten v vseh plasteh, kot tudi v plasteh na pobocjih južno nad najdišcem, pa so arhe­ološke najdbe dobile številko posebne najdbe.
V postopku kasnejše obdelave so bile najdbe vpisane v sezname najdb, ki so bili urejeni najprej po stratigrafskem in nato po prostorskem principu. Za vsak mikrokvadrant je bil izdelan opisni listi, v katerega so se vpisovali podatki za vsak odkrit odbitek (številka posebne najdbe, velikost od­bitka, prisotnost ohranjene skorje prodnika in morebitna obdelava). Zaradi majhnega števila v posameznih mikro­kvadrantih so bili za pricujoco predstavitev numericni po­datki združeni v posamezne kvadrante, namesto navajanja številk vsake posebne najdbe pa je bilo v zbirnih formularjih podano zgolj skupno število odkritih odbitkov v kvadrantu, sl. 48–51.
Odkrite kamnite najdbe smo delili v dve tehnološki skupini, in sicer: v odbitke in jedra, pri cemer smo glede na obliko prve delili na odbitke v ožjem pomenu besede ter kline (Ka­vur 2005). Stanje fragmentacije odbitkov smo beležili zgolj pri obdelanih orodjih, pri cemer smo jih razdelili na cele odbitke, odlomljene odbitke in odlomke odbitkov. Barva su­rovine je bila podana opisno, dodatno pa je bilo navedeno, ce so odbitki kazali znake poškodbe surovine zaradi izpo­stavljenosti višjim temperaturam. Zaradi lažjega opisovanja smo odbitke po velikosti razvrstili v štiri velikostne razrede, in sicer: 4, 2, 1 in 0,5 centimetra, pri cemer izhajamo iz pred­postavke, da izvirajo vecji odbitki iz zgodnejših faz obdelave in izkorišcanja jeder, manjši pa iz kasnejših faz izkorišcanja jeder oziroma izdelave in popravljanja orodij. Prav tako smo pri vsaki kategoriji beležili prisotnost oziroma odsotnost ostankov skorje prodnika, spet izhajajoc iz predpostavke, da izvirajo odbitki z ohranjenimi sledmi skorje prodnika iz zgodnejših faz obdelave in izkorišcanja jedra, odbitki brez ostankov skorje pa iz kasnejših faz izkorišcanja jeder. 
Zaradi skromne in površne obdelave orodij smo obdelana orodja delili v zgolj generalne orodne tipe (orodja z drobtin­casto retušo, retuširana orodja, orodja z izjedo), ki pa smo jih spet delili glede na obliko odbitka oziroma na orodja, izdelana na odbitkih, ter orodja, izdelana na klinah. Zaradi majhnega števila ter predvsem zaradi slabe obdelave oziro­ma izkorišcenosti smo jedra razdelili zgolj v tri skupine gle­de na število smeri, iz katerih se je z jeder odbijalo odbitke. Razdelili smo jih na unipolarna jedra, bipolarna jedra ter po­lipolarna jedra, pri cemer so pri prvi skupini odbitke odbijali zgolj v eni smeri z ene udarne ploskve, pri drugi v dveh smereh ter pri tretji skupini so odbitke odbijali v vec smereh.
Odkrite najdbe
Na najdišcu je bilo odkritih 1229 odbitkov, od tega 71 v SE 1 (5,8 %), 160 v SE 2 (13 %), 105 v SE 2/1 (8,5 %) in 893 v SE 11 (72,7 %). V velikostni razred 4 centimetrov smo uvrstili 225 odbitkov (18,3 %), v razred 2 cm 509 odbitkov (41,4 %), v razred 1 cm 398 odbitkov (32,4 %) in v velikostni razred 0,5 cm 97 odbitkov (7,9 %). Med odbitki jih je 428 (34,8 %) imelo na dorzalni strani ohranjene ostanke skorje prodnika. Na najdišcu je bilo odkritih 322 kamnitih orodij, od tega je bilo 222 retuširanih orodij iz drobnozrnatih kamnin, 83 jeder iz drobnozrnatih kamnin, osem brusov, trije tolkaci, tolkac ali brus, odlomek glajene sekire in dva odlomka žrmelj. Od 83 odkritih jeder je bilo 46 unipolarnih, 16 bipolarnih in 21 polipolarnih.
SE 1
Skupaj je bilo v plasti SE 1 odkritih 71 odbitkov. Od tega jih je bilo 13 (18,3 %) velikostne kategorije 4 cm, 37 (52,1 %) iz velikostne kategorije 2 cm, 17 (23,9 %) iz velikostne kate­gorije 1 cm in 4 (5,6 %) iz velikostne kategorije 0,5 cm. Od tega jih je imelo 23 na dorzalni strani ohranjene ostanke korteksa (32,4 %). Pri tem so najvišji odstotni delež imeli od­bitki iz velikostnega razreda 4 cm (46,1 %), nižjega odbitki iz velikostnega razreda 2 cm (32,4 %), nižjega iz velikostnega razreda 1 cm (25 %) ter najnižjega odbitki iz velikostnega razreda 0,5 cm (23,5 %). 
V plasti SE 1, recentno premešani ornici, je bilo odkritih tudi 52 obdelanih artefaktov, od tega 42 retuširanih orodij, devet jeder in odlomek brusa. Od devetih jeder je bilo šest unipo­larnih, eno bipolarno in dve polipolarni jedri.
SE 2
Skupaj je bilo v plasti SE 2 odkritih 160 odbitkov. Od tega jih je bilo 31 (19,4 %) velikostne kategorije 4 cm, 54 (33,7 %) iz velikostne kategorije 2 cm, 46 (28,7 %) iz velikostne ka­tegorije 1 cm in 29 (18,1 %) iz velikostne kategorije 0,5 cm. Od tega jih je imelo 58 na dorzalni strani ohranjene ostanke korteksa (36,2 %). Pri tem so najvišji odstotni delež imeli od­bitki iz velikostnega razreda 4 cm (58,1 %), nižjega odbitki iz velikostnega razreda 2 cm (44,4 %), nižjega iz velikostnega razreda 0,5 cm (28,7 %) ter najnižjega odbitki iz velikostne­ga razreda 1 cm (10,3 %). 
V plasti SE 2 je bilo odkritih tudi 16 obdelanih artefaktov, od tega 12 retuširanih orodij, štiri jedera in odlomek brusa. Od štirih jeder so bila dva unipolarna, eno bipolarno in eno polipolarno jedro. 
SE 2/1
Skupaj je bilo v plasti SE 2/1 odkritih 105 odbitkov. Od tega jih je bilo 18 (17,1 %) velikostne kategorije 4 cm, 62 (59 %) iz velikostne kategorije 2 cm, 20 (19 %) iz velikostne kate­gorije 1 cm in 5 (4,8 %) iz velikostne kategorije 0,5 cm. Od tega jih je 35 imelo na dorzalni strani ohranjene ostanke korteksa (33,3 %). Pri tem so najvišji odstotni delež imeli od­bitki iz velikostnega razreda 4 cm (77,8 %), nižjega odbitki iz velikostnega razreda 2 cm (30,6 %), nižjega iz velikostnega razreda 0,5 cm (20 %) ter najnižjega odbitki iz velikostnega razreda 1 cm (5 %). 
V plasti SE 2/1 je bilo odkritih tudi 36 obdelanih artefaktov  34 retuširanih orodij, jedro in tolkac.
SE 11 
Skupaj je bilo v plasti SE 11 odkritih 893 odbitkov. Od tega jih je bilo 163 (18,2 %) velikostne kategorije 4 cm, 356 (39,9 %) iz velikostne kategorije 2 cm, 315 (35,2 %) iz velikostne ka­tegorije 1 cm in 59 (6,6 %) iz velikostne kategorije 0,5 cm. Od tega jih je 312 imelo na dorzalni strani ohranjene ostan­ke korteksa (34,9 %). Pri tem so najvišji odstotni delež imeli odbitki iz velikostnega razreda 4 cm (57 %), nižjega odbitki iz velikostnega razreda 2 cm (34 %), nižjega iz velikostnega razreda 1 cm (29,2 %) ter najnižjega odbitki iz velikostnega razreda 0,5 cm (10,2 %). 
V plasti SE 11 je bilo odkritih tudi 218 kamnitih orodij, od tega 134 retuširanih orodij, 69 jeder, sedem odlomkov bru­sov, dva tolkaca, dva odlomka žrmelj in odlomek glajene sekire in dva prodnika. Od 69 jeder jih je bilo 37 unipolarnih, 14 bipolarnih in 18 polipolarnih jeder. 
SE 34 (II. poselitvena faza)
V strukturi SE 34 je bilo odkrito kamnito orodje, brus.
SE 39 (II. poselitvena faza)
V strukturi SE 39 je bilo odkrito kamnito orodje, unipolarno jedro.
Tehnološke znacilnosti odkritih odbitkov
Pri primerjavi odstotnih deležev se je pokazalo, da deleži zastopanosti pri odbitkih velikostne skupine 4 cm variirajo od 17 do 20 % vseh odbitkov tega velikostnega razreda v posamezni plasti (sl. 40). Pri odbitkih velikostnega razreda 2 cm deleži zastopanosti variirajo od 33 do 59 %, pri dobit­kih velikostnega razreda 1 cm od 19 do 29 % in pri odbitkih velikostnega razreda 0,5 cm od 4 do 18 %. 
Vse skupine odbitkov v plasteh na najdišcu delujejo na prvi pogled dokaj homogeno oziroma so posamezne kategorije zastopane s primerljivimi odstotnimi deleži odbitkov, neko­liko odstopa zgolj plast SE 2, ki ima v velikostni skupini 4 cm najvišjo odstotno vrednost (19,4 %), v velikostni skupini 2 cm najnižjo odstotno vrednost (33,7 %) ter v velikostnih skupinah 1 in 0,5 cm spet najvišji vrednosti (28,7 in 18,1 %). Na podlagi drugacne odstotne zastopanosti velikostnih skupin odbitkov lahko domnevamo, da so se pri izdelovanju odbitkov, ki so deponirani v tej plasti, uporabljale nekoliko drugacne strategije izkorišcanja surovin kot pri ostalih pla­steh, ocitno so tukaj obdelovali najvecja jedra. 
Prav tako se pri primerjavi odstotnih deležev zastopanosti odbitkov z ohranjeno prodnikovo skorjo pokaže, da so v vseh plasteh skoraj enaki (med 32 in 37 %) (sl. 41). Nekoli­ko vrednosti variirajo pri posameznih velikostnih skupinah, tako pri odbitkih velikostne skupine 4 cm variirajo od 46 do 78 % vseh odbitkov tega velikostnega razreda v posamezni plasti. Pri odbitkih velikostnega razreda 2 cm deleži zasto­panosti variirajo od 30 do 45 %, pri dobitkih velikostnega razreda 1 cm od 5 do 30 % in pri odbitkih velikostnega ra­zreda 0,5 cm od 10 do 25 odstotkov. Pokaže se, da je od­stotna variabilnost pri najmanjših dveh kategorija velika, kar pa je posledica majhnega števila odbitkov in zaradi velike standardne deviacije izracunov ne nudi osnove za sklepanje o realni zastopanosti kolicine odbitkov v teh kategorijah.
Vse skupine odbitkov v plasteh na najdišcu delujejo na prvi pogled dokaj homogeno oziroma so posamezne kategorije zastopane s primerljivimi odstotnimi deleži odbitkov, nekoli­ko odstopa zgolj plast SE 2/1, ki ima v velikostni skupini 4 cm najvišjo odstotno vrednost (77,8 %), v velikostni skupini 2 cm pa najnižjo odstotno vrednost (30,6 %). Vrednosti za veliko­stno kategorijo 1 in 0,5 cm zaradi majhnega števila najdb nista relevantni. Na podlagi drugacne odstotne zastopanosti odbitkov z ohranjenimi ostanki prodnikove skorje lahko do­mnevamo, da so se pri izdelovanju odbitkov, ki so deponira­ni v tej plasti, uporabljale nekoliko drugacne strategije izkori­šcanja surovin kot pri ostalih plasteh. Upoštevajoc drugacne tehnološke znacilnosti najdb iz SE 2 lahko opazimo, da so v primeru, ko opazujemo velikost odbitkov najdb iz SE 2/1 in SE 11 tehnološko primerljive, v primeru, ko pa opazujemo prisotnost prodnikove skorje, nas preseneti drugacen delež prisotnosti ostankov skorje prodnikov. 
Prav tako lahko že pri opazovanju prostorskih distribucij posameznih velikostnih skupin odbitkov opazimo razlicne koncentracije v prostoru (sl. 48-51). V plasti SE 1 je distri­bucija odbitkov enakomerna po celotni površini, v starejših plasteh pa lahko dolocimo dve koncentraciji s specificnim arheološkim zapisom.
V plasti SE 11 lahko opazimo koncentracijo odbitkov na pro­storu med kv. 149 in 201. Zdi se, da odraz te koncentracije lahko zasledimo tudi pri plasteh SE 2 in SE 2/1 v prostoru med kvadranti 152 in 204 (koncentracijo med kv. 152 in 204 je potrebno pripisati plasti SE 11). Zanimivo je, da so v vseh plasteh prisotni odbitki velikostnega razreda 4 cm, vendar pa so številcnejši odbitki velikostnih razredov 1 in 0,5 cm zgolj v plasti SE 11. Zdi se, kot da je koncentracija odbit­kov v obeh mlajših plasteh posledica unicenja starejše plasti oziroma premestitve arheoloških najdb, pri cemer je ocitno erozija manjšo velikostno skupino najdb prestavila drugam, kar kaže majhna kolicina najdb iz velikostne skupine 1 cm ter skoraj popolna odsotnost najdb iz velikostne skupine 0,5 cm.
Drugo koncentracijo lahko prepoznamo v plasti SE 2, v pro­storu med kvadranti 3 in 73. Zanimivo je, da ne vsebuje veliko vecjih, ampak številcnejše manjše odbitke, odbitki iz velikostne kategorije 4 cm so skoraj popolnoma odsotni, prisotni pa so številni odbitki velikostne kategorije 0,5 cm.
Tipološke znacilnosti odkritih orodij
Pregled retuširanih orodij pokaže, da imamo v primeru najdišca Col 1 opravka z navidezno homogenim orodnim inventarjem vseh štirih plasteh (sl. 42). Vsem je skupno, da vsebujejo vecinoma kratkotrajno ter zgolj minimalno ob­delana orodja, medtem ko so specialisticna in za izdelavo tehnološko zahtevna orodja, kot so na primer bifacialno re­tuširane pušcicne konice v plasteh SE 1 in SE 11, zgolj redka. V vseh plasteh predstavljajo vecino orodij odbitki z drobtin­casto retušo in retuširani odbitki. V vseh plasteh so orodja na odbitkih redka.
Ob natancnejšem pregledu odstotnih zastopanosti pa opa­zimo nekaj majhnih razlik med orodnimi inventarji. Spet, podobno kot pri pregledu velikosti odbitkov, izstopajo najd­be iz plasti SE 2. Sicer trditev zaradi majhnega števila najdb morda ni najbolj relevantana, vendar lahko opazujemo, da imajo plasti SE 1, SE 2/1 in SE 11 odstotni delež odbitkov z drobtincasto retušo nižji od odstotnega deleža retuširanih odbitkov, pri plasti SE 2 pa je situacija obrnjena. Prav tako slednja vsebuje tudi višji odstotni delež odbitkov z izjedo, katerih število je v drugih plasteh zanemarljivo. Delno iz­stopa tudi plast SE 11, ki ima za razliko od ostalih plasti višji odstotni delež praskal, še posebej pa jo zaznamuje priso­tnost bifacialno retuširanih pušcicnih konic. Podobne koni­ce so bile odkrite tudi v premešani ornici SE 1. Upoštevajoc tehnološke znacilnosti odkritih artefaktov (velikosti odbitkov in ohranjenost skorje prodnika) ter tipološke znacilnosti orodnega zbira (prisotnost bifacialno retuširanih pušcicnih konic) bi se lahko zdelo, kot da vecina najdb, odkritih v plasti SE 1, izvira iz poškodovanega oziroma premešcenega dela mlajšekamenodobne plasti SE 11, vendar plast odstopa od ostalih zaradi prisotnosti višjega števila strgalc ter predvsem zaradi prisotnosti vecjega števila orodnih tipov (klina s prec­no retušo, dvojno praskalo, kombinirano orodje – praskalo in vbadalo, odbitek s strmo retušo in krožni segment).
Vsem orodnim zbirom je skupna visoka prisotnost odbitkov z drobtincasto retušo in retuširanih odbitkov. V zbirih po­sameznih plasti lahko prepoznamo specificne posebnosti v orodnih inventarjih. V plasti SE 11 predstavljata posebnost prisotnost praskal na odbitku in bifacialno retuširanih pu­šcicnih konic, v plasti SE 2/1 prisotnost odbitkov z izjedo in klin z drobtincasto retušo, v plasti SE 2 prisotnost odbitkov z izjedo ter v plasti SE 1 prisotnost strgalc in bifacialno retu­širanih pušcicnih konic.
Pri prostorski primerjavi lokacij posameznih najdb v SE 11 se je pokazalo, da je bila vecina bifacialno retuširanih konic odkrita na prostoru med stavbo 1 in stavbo 2 (kv. 171, 172, 173, 174, 181 in 182), nekaj pa se jih je nahajalo tudi neko­liko severozahodno (kv. 131, 140, 158 in 168). Nasprotno pa se je vecina praskal nahajala prav na vmesnem prostoru med obema koncentracijama (kv. 152, 156, 157, 161, 164, 167 in 185), le redka pa med najvecjo koncentracijo konic (kv. 171, 174 in 182). Zdi se, kot da so se dejavnosti, pove­zane z bifacialno retuširanimi pušcicnimi konicami, odvijale tik ob stavbah, dejavnosti, povezane z uporabo praskal, pa nekoliko proc od stavb. 
Morda nam lahko vzorci fragmentacije bifacialno retuširanih konic nakazujejo na vrsto dejavnosti. V nekoliko oddaljeni skupini konic so bili odkriti trije odlomljeni distalni deli ko­nic in en proksimalni del. Skratka odlomki, ki nastanejo pri uporabi – deli, ki so odlomljeni od vpete konice v primeru, ko pušcica zgreši cilj, oziroma, ko se poškoduje v cilju. Na drugi strani pa je bilo bližje stavbi kar 50 % vseh konic ce­lih (štirje kosi) ter tri z odlomljenim proksimalnim oziroma dva z odlomljenim distalnim delom. Kolicina celih konic ob stavbah nas napeljuje k domnevi, da so jih v bližini stavb izdelovali oziroma popravljali ter vstavljali v pušcice, odda­ljena skupina pa bi lahko bila odraz razkosavanja plena, v katerem so se nahajale zataknjene poškodovane konice. Za potrditev smo preverili tudi prostorsko koncentracijo strgal in klin z drobtincasto retušo, vendar se je pokazalo, da je vzorec prostorske distribucije prej podoben distribuciji bi­facialno retuširanih konic, in sicer: najvecja koncentracija se nahaja med stavbama ter manjša koncentracija se nahaja onkraj koncentracije praskal v severozahodni smeri.
Pri opazovanju tehnoloških znacilnosti celih retuširanih odbitkov se pokaže nekaj korelacij med debelino odbitka in obdelavo talona, debelejši in širši odbitki imajo veckrat fasetiran talon, krajši odbitki pa imajo po drugi strani vec­krat gladek talon. Domnevamo lahko, da v bistvu ne gre za neposredno razmerje med oblikovanjem talona oziroma tehniko odbijanja in velikostjo odbitka, ampak za vplivanje oblikovanja oziroma predpriprave jedra. Slednje, kar se odraža na talonu odbitka, je predvsem odvisno od veliko­sti jedra, kar pa neposredno vpliva na velikost izdelanega odbitka. Pokaže se, da so na vecjih jedrih udarne površine kompleksneje in bolj kakovostno pripravljene, kar omogoca izdelavo vecjih in dolgotrajno uporabnejših odbitkov. Kljub ustrezni metodologiji terenskega dela pa ostaja presenetljiv majhen delež odbitkov iz velikostne kategorije 0,5 cm, opa­zimo lahko, da so se ohranili zgolj na podrocju osrednjega prostora aktivnosti v SE 11. Vendar se tudi tam niso ohra­nili majhni odbitki in odlomki delovnega roba orodij, ki bi nakazovali na uporabo, popravljanje in vzdrževanje orodij. Pravzaprav je bil odkrit en sam odlomek (G273), ki predsta­vlja odlomljeno konico strgala. 
V povezavi s tehnološkimi procesi izdelave orodij je po­membno posvetiti nekoliko pozornosti predvsem izdela­vi bifacialno retuširanih pušcicnih konice iz SE 11 (G270, G272, G275, G278, G28). Predvsem preseneca dejstvo, da so bile vse izdelane na odbitkih. Naceloma bi jih lahko delili na širši (G278 in G285) in ožje oblike, pri cemer sta širši izdelani na odbitkih, ki imata vecji kot konvergirajocih late­ralnih robov na distalni strani. Proksimalni del pa obicajno predstavlja najširši del konice in je raven ter stanjšan. V pri­meru štirih konic (G280, G282, G283 in G289) je bil stanjšan z bifacialnim retuširanjem, v enem primeru (G274) pa je bil distalni del odbitka naravno najtanjši. 
Konice so bile izdelane na tri nacine. Pri najštevilcnejšem nacinu obdelave (G270, G278, G281, G282 in G288) je en lateralni rob konice predstavljal naravno tanek in oster rob odbitka, drugi pa je bil konvergentno oblikovan in stanjšan z bifacialnimi ploskovitimi oziroma vcasih tudi stopnjevitimi retušami. V drugem primeru sta bila oba lateralna robova konvergentno oblikovana in stanjšana z bifacialnimi plo­skovitimi oziroma vcasih tudi stopnjevitimi retušami (G280, G283, G287, G289 in G286). V dveh primerih je bil kon­vergentno oblikovan in stanjšan z bifacialnimi ploskovitimi retušami zgolj distalni del odbitka.
Zanimivo je, da na najdišcu med jedri prevladujejo unipolar­na jedra, ki predstavljajo 55,9 % vseh jeder oziroma 55 % v najbogatejši plasti SE 11 (sl. 43). Tradicionalno se domneva, da predstavljajo unipolarna jedra zacetne faze obdelave in izkorišcanja jeder, bi- in polipolarna jedra pa intenzivnejše izkorišcana jedra. Posledicno se pricakuje, da so unipolar­na jedra povprecno vecja od bipolarnih ter slednja vecja od najbolj izkorišcenih polipolarnih. Za primerjavo merskih vrednosti jeder smo uporabili najvecjo skupino, jedra iz plasti SE 11. Pokazalo se je, da med povprecnimi velikost­mi jeder ni bistvenih razlik oziroma da so bipolarna jedra zgolj nekoliko manjša. Vsa jedra so zelo majhna, povprecne vrednosti za dolžino in širino se nahajajo pod mejo 3 cen­timetrov, povprecne vrednosti za debelino pa celo pod 2 centimetroma. 
Graficna primerjava merskih vrednosti za unipolarna, bipo­larna in polipolarna jedra pokaže (sl. 44-46), da obstaja blaga korelacija med vrednostmi dolžine in širine, korelacije z debelino pa ocitno ni. V primeru, da vrednosti dolžine je­der zvezno narašcajo, lahko opazujemo tudi relativno, ven­dar variabilno narašcanje vrednosti širine pri unipolarnih in polipolarnih jedrih, vrednosti debeline pa ne kažejo trenda narašcanja.
Na podlagi dobljenih rezultatov lahko domnevamo, da je za nadaljnje izkorišcanje jeder predstavljala kljucni dejavnik njihova debelina – izdelovalci jih niso mogli vec izkorišcati v trenutku, ko je njihova debelina padla pod mejo 2 centi­metrov. Vecja in širša kot tudi manjša in ožja jedra so bila zavržena v trenutku, ko njihova debelina ni vec omogocala nadaljnjega izkorišcanja. Podobna situacija je bila doku­mentirana tudi na mezolitskem najdišcu Zalog, kjer je bila izkorišcenost jeder še vecja in se jih je zavrglo, ko je debeli­na dosegla mejo okoli 1,5 cm (Kavur 2006b, 48-50).
Pri tem je potrebno opozoriti, da kljub majhni velikosti za­vrženih jeder na najdišcu Col 1 slednja niso bila intenzivno izrabljana – jedra niso pravilnejših oblik in na njih so sledi zgolj redkih negativov odbitkov. Tako lahko domnevamo, da so izdelovalci izkorišcali zgolj majhne prodnike ustrezne surovine za izdelavo odbitkov, ki pa zaradi svoje majhne izhodišcne velikosti niso omogocali izdelave kompleksneje pripravljenih jeder oziroma jeder za izdelavo klin. Prav tako jeder niso dolgo izkorišcali, ampak so jih zelo hitro zavrgli – zdi se, da je zgolj manjša povprecna vrednost za širino bipolarnih jeder posledica zoženja jedra zaradi odbijanja odbitkov v drugi smeri, ki je obicajno potekala pod kotom 90 stopinj na prvotno smer odbijanja.
Tako predstavljajo zanimivost odbitki velikostne skupine 4 centimetre. V primeru, da bi bila odkrita jedra mocno iz­korišcana, bi lahko domnevali, da so bili izdelani v zacetnih fazah redukcij jeder, ker pa slednja ne kažejo sledi intenziv­nega izkorišcanja, lahko domnevamo, da so bili vecji odbitki izdelani drugje z drugih jeder ter na najdišce prineseni. Žal je vecina odkritih surovin dokaj homogena oziroma izvira iz neposredne okolice najdišca – dejavnosti v širšem pro­storu, oziroma nam zbiranje surovin na starejših najdišcih v neposredni okolici ilustrirata zgolj dve orodji. Kombinirano orodje praskalo in sveder (G258), ki je bilo odkrito v plasti 11, je bilo izdelano iz svetlo do temneje sivega plastovitega roženca, ki drugace na Colu 1 ni poznan, na zgolj nekaj kilometrov oddaljenem Catežu - Srednem polju pa so bila odkrita številna jedra in odbitki iz te surovine. Praskalo na retuširanem odbitku (G273) iz kakovostnega roženca, od­krito v plasti SE 1, pa izvira glede na izdelavo orodja, kako­vost surovine ter preperelost oziroma zaobljenost orodja iz nekega bližnjega paleolitskega najdišca.
Predvsem zaradi geografske bližine, relativne casovne in kulturne podobnosti, predvsem pa tudi zaradi statisticno relevantnega števila odkritih orodij v jasno prepoznavnih in omejenih kontekstih je najprimerneje za primerjavo med najdišci vkljuciti v razpravo najdbe kamnitih orodij iz objek­tov SE 55 in SE 93 z bližnjega najdišca Catež – Sredno polje ter jih primerjati z orodji iz plasti SE 11 (Guštin et al. 2005; Guštin et al. 2006; Kavur 2005). Na sl. 47 so prikazane ge­neralne skupine orodnih tipov, ki so bile ustvarjene glede na specificno izdelavo oblike orodja ter obdelavo delovnega roba. V skupno kategorijo so bila združena orodja, ki so bila narejena na razlicnih oblikah polizdelkov.
Primerjava je pokazala podobno visoko odstotno zasto­panost orodij z drobtincasto retušo ter praskal. V primeru redko zastopanih orodij z izjedo ter strgal je odstotna za­stopanost v SE 11 skoraj polovico nižja kot v primerjanih objektih. Primerjava odstotne zastopanosti svedrov je ne­smiselna, saj gre v primeru SE 55 z najdišca Catež – Sredno polje za prostor posebne dejavnosti, ki je bila povezana z njihovo uporabo. Odstotna zastopanost nazobcanih orodij je primerljiva med SE 11 ter SE 55, v primeru SE 93 pa je skoraj za polovico nižja. Izstopajoco podobo kaže odstotna zastopanost retuširanih orodij, ki je na Colu veliko višja kot v obeh objektih na Catežu – Srednem polju (Kavur 2005).
Visoka zastopanost retuširanih orodij hkrati z dokaj visoko zastopanostjo orodij z drobtincasto retušo kaže na dokaj intenzivno uporabo kamnitih orodij na Colu. Vendar pa so odstotki mocno popravljanih enostavnih ter vzdrževanih kompleksnejših orodij, kot so strgalca in strgala, nizki (ce predpostavljamo, da poteka redukcijska strategija od upo­rabljenega odbitka, preko retuširanega odbitka do odbitka s stopnjevito retušo).
Celoten orodni inventar z najdišca Col 1 pri Podgracenem, predvsem pa orodja, odkrita v neolitski plasti, predstavljajo nekaj novosti v izdelavi ter uporabi kamnitih orodij na po­drocju jugovzhodne in osrednje Slovenije. Pri izkorišcanju surovin ponavljajo vzorec južnega Posavja, kjer se je vecino­ma izkorišcalo lokalne surovine ter se je kljub pomanjkanju dobrih orodij slednja le malo vzdrževalo ter hitro zavrglo (Guštin 2005; Kavur 2006a). Na drugi strani pa so v na bli­žnjem in nekoliko starejšem najdišcu Catež – Sredno polje intenzivno izkorišcali vecje prodnike, domnevno iz savske­ga proda. Prav tako so tam sledi poljedelstva na kamnitih orodjih veliko intenzivnejše (veliko klin s sledovi zagladitev), popolnoma pa nam manjkajo bifacialno retuširane pušcicne konice (Kavur 2005). Tako lahko domnevamo, da so slednje kulturni element, ki se pojavi v orodnih inventarjih šele ob samem koncu Lengyelske kulture v drugi polovici 5. oziro­ma v zacetku 4. tisocletja pr. n. št.
Zakljucek
Tako lahko zakljucimo, da imamo v primeru štirih plasti z najdišca Col 1 opravka s štirimi casovno ter posledicno tipo­loško in tehnološko razlicnimi orodnimi inventarji. Vsem je skupno, da so za izdelavo orodij izkorišcali lokalne surovine slabše kakovosti, uporabljali predvsem neobdelane odbitke ter jih minimalno vzdrževali oziroma predelovali v komple­ksnejša retuširana orodja. 
Najpomembnejša so zagotovo orodja iz najstarejše, neolit­ske plasti SE 11. Domnevamo lahko, da gre za dokaj jasno situacijo, medtem ko moramo v mlajših plasteh racunati na kombinacijo socasnih izdelkov ter starejših, z erozijskimi pro­cesi v samem sedimentu primešanih najdb. Posledicno bi lahko bile distribucije najdb tako odraz minimalno preme­šcenih najdb s prostorov aktivnosti kot tudi erozijskih pro­cesov, ki so delovali na starejše sedimente. Zato smo vecjo pozornost namenjali predvsem najdbam iz najstarejše plasti.
V primeru najdb iz neolitske plasti SE 11, gre za drugi naj­številcnejši doslej objavljeni skupek kamnitih orodij z ob­mocja.Slovenije. Vendar je kljub relativno velikemu številu odkritih najdb število zastopanih orodnih tipov dokaj nizko. Posledicno lahko za to krivimo uporabo dokaj slabih lokal­nih surovin za izdelavo orodij, ki že zaradi svoje majhne velikosti niso omogocale kompleksnejše obdelave jeder ter izdelave za nadaljnjo predelavo ustreznejših polizdelkov. Jedra so bila minimalno izkorišcena ter hitro zavržena, med orodji pa prevladujejo orodja z minimalno obdelanim de­lovnim robom, kot so retuširani odbitki ter odbitki z drobtin­casto retušo. Izjemo predstavljajo zgolj bifacialno retuširane pušcicne konice, ki kažejo popolnoma drugacno tehnologi­jo obdelave in visoko spretnost izdelovalcev oziroma dobro prilagojeno strategijo, ki je omogocala, da so iz manj kako­vostnih odbitkov uspeli izdelati uporabne konice projektilov.
Zanimive rezultate je producirala prostorska primerjava od­kritih orodij. Pokazalo se je, da je bila vecina orodij odkri­ta na dokaj majhnem prostoru med obema stavbama, kar kaže, da so se dejavnosti, povezane z izdelavo in uporabo kamnitih orodij, izvajale v prostoru neposredno ob stavbah.
5.3.
Analiza sledi uporabe na kamnitih orodjih


Simona Petru
Pregledanih je bilo 199 kamnitih orodij z najdišca Col 1. Sle­di uporabe so analizirane makroskopsko in mikroskopsko. Izdelan je tudi katalog pregledanih orodij. 
Katalog pregledanih orodij
SE 1
460 SE 1, PN 3394. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Na levem robu sta namenska in uporabna retuša, na desnem robu pa je le uporabna retuša. Na ventralni strani so pod konico orodja zgladitve nastale pri obdelavi trdega materiala.
461 SE 1, PN 3094. 
Odlomek odbitka. Odbitek ima na levem robu uporabno re­tušo. Na ventralni strani tega roba so brazde, ki kažejo, da so orodje uporabljali za rezanje. Po uporabni retuši lahko sklepa­mo, da so z orodjem rezali mehke ali srednje trde materiale.
462 SE 1, PN 1328. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Odbitek ima namensko retuši­ran distalni rob. Sledi uporabe ni. Na distalni strani orodja so zgladitve nastale, ko se je orodje drgnilo ob drug kamen.
463 SE 1, PN 2155. 
Odlomljena klina z drobtincasto retušo. Na desnem robu je uporabna retuša. Zgornji del roba je na ventralni strani tudi namensko retuširan. Po uporabni retuši lahko sklepamo, da so z orodjem obdelovali srednje trd ali trd material. Drugih sledi uporabe ni.
464 SE 1, PN 1837. 
Retuširan odbitek. Odbitek ima namensko retuširan zgornji del levega roba. Sledi uporabe ni.
465 SE 1, PN 2095. 
Retuširan odbitek. Na desnem robu odbitka je uporabna retuša znacilna za obdelavo srednje trdih do trdih materia­lov. Druge sledi uporabe se niso ohranile. Na ventralni strani orodja so makroskopski ostanki neznane snovi, verjetno gre za smolo. Za natancno dolocitev materiala bi bile potrebne kemijske analize.
466 SE 1, PN 3211. 
Retuširan odbitek odbitka. Na desnem robu je retuširana izjeda. Poleg namenske retuše je tudi uporabna. Na ventralni strani so ob izjedi zgladitve, nastale pri obdelavi kože.
467 SE 1, PN 3684. 
Retuširan odbitek. Odbitek ima na desnem robu uporabno retušo. Na ventralni strani tega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi lesa. Na površju so tudi makroskopski ostanki nezna­ne snovi, morda smole. Za natancno dolocitev snovi bi bile potrebne kemijske analize.
468 SE 1, PN 241. 
Odlomek retuširanega odbitka. Odbitek ima na levem robu namensko in uporabno retušo. Na ventralni strani levega roba so ob retuši zgladitve, nastale pri obdelavi trdega materiala.
469 SE 1, PN 3499. 
Retuširan odbitek. Odbitek ima na obeh stranskih robovih uporabno retušo, distalni rob pa je retuširan namensko. Upo­rabna retuša je neznacilna, druge sledi uporabe pa se niso ohranile, zato nisem mogla dolociti, za kaj so orodje upo­rabljali. Na površju orodja so makroskopski ostanki neznane snovi, morda gre za smolo. Možno je, da je bilo orodje na spodnjem delu nasajeno.
470 SE 1, PN 3266. 
Odlomljen retuširan odbitek. Odbitek ima na levem robu uporabno retušo, na desnem robu pa namensko in uporabno retušo. Drugih sledi uporabe ni. Retuša na desnem robu na­kazuje, da so s tem robom obdelovali trd material, retuša na levem pa, da so z njim obdelovali srednje trd do trd material.
471 SE 1, PN 222. 
Odlomek retuširanega odbitka. Odbitek ima na distalnem in obeh stranskih robovih uporabno retušo. Na ventralni strani orodja so slabo ohranjene zgladitve nastale pri obdelavi lesa.
472 SE 1, PN 4759. 
Retuširan odlomek kline. Na levem robu sta namenska in uporabna retuša, na desnem robu pa je le uporabna retuša. Na ventralni strani desnega roba so mikrobrazde, zgladitve se niso ohranile. Glede na retušo in brazde so z orodjem obde­lovali srednje trd do trd material.
473 SE 1, PN 1731. 
Odlomljena klinica s precno retušo. Odbitek ima na desnem robu uporabno retušo. Ob retuši so na dorzalni strani mikro­brazde. Zgladitve se niso ohranile. Glede na brazde in retušo lahko sklepamo, da so orodje uporabljali za obdelavo lesa.
474 SE 1, PN 444. 
Odlomek kline s precno retušo. Odbitek ima namensko retuši­ran distalni rob. Sledi uporabe ni.
475 SE 1, PN 2782. 
Odlomljen odbitek z izjedo. Na ventralni strani izjede so zgla­ditve in mikrobrazde, ki so nastale pri obdelavi lesa. 
476 SE 1, PN 1074. 
Klina z izjedama iz sivega roženca. Na srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni strani je izdelana retuširana izjeda. Analiza ni delana.
477 SE 1, PN 2158. 
Odlomek z izjedo. Odbitek ima na levem robu uporabno re­tušo in z namensko retušo izdelano izjedo. Na ventralni strani levega roba so zgladitve nastale pri obdelavi kože.
478 SE 1, PN 3005. 
Praskalo na odlomljenem odbitku. Na ventralni strani delov­nega roba so zgladitve nastale pri obdelavi kože. Obdelavo kože potrjuje tudi mocno zaobljen delovni rob.
479 SE 1, PN 6044. 
Nazobcan odbitek. Na levem robu odbitka je uporabna retuša, ki je nastala pri obdelavi trdega materiala. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
480 SE 1, PN 3167. 
Praskalo na retuširanem odbitku. Na distalnem in desnem robu je poleg namenske tudi uporabna retuša. Drugih sledi uporabe ni. Glede na retušo lahko sklepamo, da so z orodjem obdelovali trd material.
481 SE 1, PN 2483. 
Dvojno praskalo na odlomku odbitka. Na ventralni strani de­snega roba so zgladitve nastale pri obdelavi kože. Na sredini ventralne strani pa je zgladitev, ki jo je povzrocil trd material. Morda so z orodjem obdelovali razlicne materiale ali pa je zgladitev na sredi orodja povzrocil rocaj, v katerega je bilo orodje nasajeno.
482 SE 1, PN 2263. 
Atipicno praskalo na odbitku z izjedama. Sledi uporabe ni. Spodnji del orodja je morda z izjedami oblikovan za lažjo nasaditev.
483 SE 1, PN 833. 
Atipicno praskalo na odbitku. Na levem delu zgornjega roba sta namenska in uporabna retuša, ki je nastala pri obdelavi trdih materialov. Drugih sledi uporabe ni.
484 SE 1, PN 2881. 
Atipicno praskalo na odlomku odbitka. Na ventralni strani delovnega roba so zgladitve nastale pri obdelavi lesa.
485 SE 1, PN 6148. 
Strgalce na odlomku odbitka. Sledi uporabe ni. Na distalnem robu orodja je majhen ostanek rdecega barvila. Lahko, da gre za okro ali pa za moderno kontaminacijo.
486 SE 1, PN 2183. 
Strgalce na odlomku odbitka. Na ventralni strani delovnega roba so slabo ohranjene zgladitve nastale pri obdelavi trdega materiala. 
487 SE 1, PN 2959. 
Strgalce na odlomku odbitka. Na levem robu je ob namenski tudi uporabna retuša. Na spodnjem delu tega roba so na ventralni strani mikrobrazde. Zgladitve se niso ohranile, mikro­brazde in uporabna retuša pa niso znacilne, zato nisem mogla dolociti uporabe orodja.
488 SE 1, PN 4024. 
Strgalce na odlomku odbitka. Strgalce ima na obeh stranskih robovih namensko in uporabno retušo. Na ventralni strani orodja so zgladitve nastale pri obdelavi lesa.
489 SE 1, PN 756. 
Strgalce na klini. Strgalce ima levem robu z retušo izdelano plitvo izjedo. Ob namenski je tudi uporabna retuša. Drugih sledi uporabe ni, po uporabni retuši pa lahko sklepamo, da so z orodjem obdelovali trd material.
490 SE 1, PN 1608. 
Sveder na odlomku odbitka. Na ventralni strani je pod konico zgladitev nastala pri obdelavi lesa. Orodje so uporabljali za vrtanje v les.
491 SE 1, PN 2295. 
Praskalo in vbadalo na odlomku odbitka. Brez sledi uporabe. Na ventralni strani so makroskopski ostanki neznane snovi, verjetno gre za smolo. Za natancno dolocitev materiala 
492 SE 1, PN 2117. 
Sveder na odbitku. Ob namenski je tudi uporabna retuša. Drugih sledi uporabe ni. Na površju orodja so se ohranili makroskopski ostanki neznane snovi, verjetno gre za smolo. Ce obloge predstavljajo smolo, je možno, da so sveder upo­rabljali za vrtanje v les. Druga možnost je, da je bilo orodje s pomocjo smole nasajeno. Za potrditev možnosti, da gre res za smolo, bi bile potrebne kemijske analize.
493 SE 1, PN 234. 
Odlomek odbitka s strmo retušo. Ob namenski je tudi upo­rabna retuša. Na celotni ventralni strani orodja so mocne zgladitve, ki so verjetno posledica naravnih dejavnikov. Kakšna je bila uporaba orodja nisem mogla dolociti.
494 SE 1, PN 2385. 
Bifacialno retuširana konica na odbitku. Na ventralni strani so pod konico zgladitve, ki jih je povzrocila obdelava kože. Sveder so verjetno uporabljali za luknjanje kože. Na ven­tralni strani levega roba so ostanki rdecega barvila ali pa je rdeca barva posledica preperevanja in oksidacije železovih mineralov.
495 SE 1, PN 2362. 
Bifacialno retuširana konica na odlomku odbitka. Orodje ima po celotnem površju zgladitve, ki so lahko nastale ob uporabi orodja za projektil ali pa so posledica drgnjenja pušcice ob druge kamne.
496 SE 1, PN 996. 
Odlomek odbitka s ploskovito retušo. Na proksimalnem robu je uporabna retuša. Drugih sledi uporabe ni. Ker je retuša neznacilna, nisem mogla dolociti nacina uporabe.
497 SE 1, PN 470. 
Odlomek bifacialno retuširane pušcicne konice. Na površ­ju orodja so na vec mestih neobicajne zgladitve. Morda so nastale, ko so pušcico rahlo zgladili, ali pa, ko se je pušcica zapicila v tla ali drugo trdo snov. Drugih sledi uporabe ni, po obliki orodja pa lahko sklepamo, da gre za projektil.
498 SE 1, PN 2136. 
Odlomek bifacialno retuširane konice. Sledi uporabe ni, po obliki orodja pa lahko sklepamo, da gre za fragment projektila.
499 SE 1, PN 142. 
Bifacialno retuširana konica na odbitku. Sledi uporabe ni, po obliki orodja pa lahko sklepamo, da gre za projektil.
500 SE 1, PN 699. 
Bifacialno retuširana konica na odlomljenem odbitku. Morda gre za odlomek vecje pušcicne konice. Sledi uporabe se niso ohranile, glede na ploskovno retušo, s katero so odbitek stanjšali in oblikovali, ter glede na odlomljen zgornji del lahko sklepamo, da so orodje uporabljali kot projektil.
501 SE 1, PN 2444. 
Krožni segment na odlomku odbitka. Površje orodja je prepe­relo, zato se sledi uporabe niso ohranile.
SE 2 
436 SE 2, PN 5953. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Uporabna retuša je na obeh stranskih robovih. Z obema so obdelovali srednje trd material. Drugih sledi uporabe ni. Na dorzalni strani orodja so makro­skopski ostanki neznane snovi, verjetno gre za smolo. Za na­tancno dolocitev materiala bi bile potrebne kemijske analize.
437 SE 2, PN 6186. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Odbitek ima na distalnem robu uporabno retušo, ki je nastala pri obdelavi srednje trdih do trdih materialov. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
438 SE 2, PN 4153. 
Odlomljena klina z drobtincasto retušo. Odbitek ima na desnem robu uporabno retušo. Na ventralni strani delovnega roba so brazde, zgladitve se niso ohranile. Brazde in uporab­na retuša nakazujejo obdelavo srednje trdih materialov.
439 SE 2, PN 6112. 
Retuširan odlomek odbitka. Brez sledi uporabe.
440 SE 2, PN 5852. 
Retuširan odbitek. Odbitek ima uporabno retušo na distalnem robu. Na ventralni strani tega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi kože.
441 SE 2, PN 4047. 
Retuširan odbitek. Glede na retušo so orodje uporabljali za obdelavo srednje trdih ali trdih materialov. Druge sledi upora­be se niso ohranile.
442 SE 2, PN 4146. 
Retuširan odbitek. Površje je mocno preperelo, zato se sledi uporabe niso ohranile.
443 SE 2, PN 4189. 
Retuširana klina. Na desnem robu je poleg namenske tudi uporabna retuša. Na ventralni strani tega roba so mikro­brazde. Zgladitev ni. Glede na brazde in uporabno retušo so orodje uporabljali za obdelavo srednje trdih materialov.
444 SE 2, PN 4571. 
Odbitek z izjedo. Odbitek ima na levem robu izdelano izjedo. Ob izjedi so na dorzalni in ventralni strani zgladitve nastale pri obdelavi lesa.
445 SE 2, PN 5767. 
Odlomek odbitka z izjedo. Odbitek ima na levem robu retu­širano izjedo. Ob namenski je tudi uporabna retuša, ki kaže na obdelavo trdega materiala. Druge sledi uporabe se zaradi preperelosti površja niso ohranile.
446 SE 2, PN 6132. 
Praskalo na odlomku odbitka. Brez sledi uporabe.
447 SE 2, PN 4070. 
Strgalce na odlomku odbitka. Oba stranska robova sta retu­širana, poleg namenske je na obeh tudi uporabna retuša. Na ventralni strani zgornjega dela levega roba so zgladitve nasta­le pri obdelavi kože. Na sredini ventralne strani je zgladitev, ki jo je povzrocil trd material. Morda je bilo orodje nasajeno in je zgladitev nastala pri trenju med orodjem in rocajem ali pa so orodje uporabljali za razlicne dejavnosti. 
448 PN4163 
Unipolarno jedro.
449 PN4166 
Unipolarno jedro.
450 PN4458 
Bipolarno jedo.
451 PN5704
Polipolarno jedro.
SE 2/1 – II. poselitvena faza
396 SE2/1, PN 4862. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Brez sledi uporabe.
397 SE 2/1, PN 5756. 
Odlomek kline z drobtincasto retušo. Odbitek ima na levem robu uporabno retušo, ki nakazujejo obdelavo srednje trdih ali trdih materialov. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
398 SE 2/1, PN 5754. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Na distalnem robu je nezna­cilna uporabna retuša. Drugih sledi uporabe ni, zato nisem mogla dolociti uporabe orodja.
399 SE 2/1, PN 5868. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Na desnem robu je z namen­sko retušo izdelana izjeda, poleg namenske je uporabna re­tuša, ki je tudi na distalnem robu. Na ventralni strani desnega roba so ob izjedi slabo ohranjene zgladitve, ki so nastale pri obdelavi lesa. Kako je nastala retuša na distalnem robu, nisem mogla dolociti.
400 SE 2/1, PN 5757. 
Odlomljena klinica z drobtincasto retušo. Na desnem robu je uporabna retuša, ki je verjetno nastala pri rezanju mehkega materiala. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
401 SE 2/1, PN 5759. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Na distalnem robu je uporabna retuša, ki je verjetno nastala pri obdelavi mehkega do srednje trdega materiala. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
402 SE 2/1, PN 5778. 
Odlomljena klinica z drobtincasto retušo. Na obeh stranskih robovih je uporabna retuša. Ob njej so slabo ohranjene zgla­ditve, ki so nastale pri žetju. 
403 SE 2/1, PN 6035. 
Odlomek odbitka z drobtincasto retušo. Retuša, ki je na de­snem robu, je verjetno nastala pri obdelavi mehkih ali srednje trdih materialov. Drugih sledi uporabe ni.
404 SE 2/1, PN 6040. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Odbitek ima na levem robu neznacilno uporabno retušo. Tudi na distalnem robu ima retušo, ki je morda posledica uporabe orodja, še verjetneje pa je naravnega izvora. Drugih makro ali mikro sledi uporabe ni, zato nisem mogla dolociti uporabe orodja.
405 SE 2/1, PN 6039. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Na desnem robu odbitka je drobtincasta namenska ali uporabna retuša. Drugih sledi uporabe ni. Glede na retušo, ki je podobna kot na orodju PN 5852, so z orodjem obdelovali kožo.
406 SE 2/1, PN 5813. 
Retuširan odbitek. Odbitek ima na levem robu uporabno retušo, ki nakazuje obdelavo srednje trdih ali trdih materialov. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
407 SE 2/1, PN 5762. 
Retuširan odbitek. Brez sledi uporabe.
408 SE 2/1, PN 5763. 
Retuširan odbitek. Na desnem robu je ob namenski tudi uporabna retuša. Na ventralni strani tega roba so brazde, ki kažejo, da so orodje uporabljali za rezanje. Obdelovanega materiala nisem mogla dolociti.
409 SE 2/1, PN 5999. 
Retuširan odlomek odbitka. Na obeh stranskih robovih je po­leg namenske tudi uporabna retuša. Na ventralni strani konice so mikrobrazde, zgladitve se niso ohranile. Glede na brazde in uporabno retušo so z orodjem obdelovali trd material.
410 SE 2/1, PN 5798. 
Retuširan odbitek. Drugih sledi uporabe ni, po retuši pa lahko sklepamo, da so z orodjem obdelovali srednje trd material.
411 SE 2/1, PN 5806. 
Retuširan odlomek odbitka. Brez sledi uporabe. Na ventralni strani je odbitek mocno zglajen, kar je verjetno posledica vodne erozije.
412 SE 2/1 PN 4465. 
Retuširan odbitek. Odbitek ima na desnem robu uporabno retušo. Ker je retuša neznacilna, drugih sledi uporabe pa ni, nisem mogla dolociti uporabe orodja.
413 SE 2/1, PN 6303. 
Retuširan odlomek odbitka. Na desnem robu odbitka je uporabna retuša. Na ventralni strani tega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi lesa.
414 SE 2/1, PN 4856. 
Odlomek retuširane klinice. Na desnem robu je uporabna retuša. Drugih sledi uporabe ni. Na ventralni strani so makro­skopski ostanki neznane snovi, verjetno gre za smolo. Za na­tancno dolocitev materiala bi bile potrebne kemijske analize. Retuša je neznacilna, zato nisem mogla dolociti obdelovanega materiala. 
415 SE 2/1, PN 4204. 
Retuširana klina. Sledi uporabe se niso ohranile, glede na obliko so klino, ki spominja na sveder, morda uporabljali za prebadanje ali luknjanje.
416 SE 2/1, PN 5800. 
Odbitek z izjedama. Na desnem robu odbitka je uporabna re­tuša. Na dorzalni strani so ob celotnem desnem robu zgladi­tve znacilne za obdelavo lesa. Orodje je bilo morda nasajeno.
417 SE 2/1, PN 5997. 
Odlomek odbitka z izjedo. Brez sledi uporabe.
418 SE 2/1, PN 5802. 
Nazobcan odbitek. Brez sledi uporabe.
419 SE 2/1, PN 5777. 
Izrobljen odbitek. Na levem robu in na levem delu distalnega roba je uporabna retuša. Ker je retuša neznacilna, druge sledi uporabe pa se niso ohranile, nisem mogla dolociti kako so uporabljali orodje.
420 SE 2/1, PN 4480. 
Klinica z izjedo. Brez sledi uporabe.
421 SE 2/1, PN 6133. 
Praskalo na odlomku odbitka. Na ventralni strani so zgladitve, ki so nastale pri obdelavi kože.
422 SE 2/1, PN 5774. 
Praskalo na odlomku odbitka. Sledi uporabe se niso ohranile. Na ventralni strani orodja so ostanki rdecega pigmenta (okre) ali pa gre za moderno kontaminacijo. 
423 SE 2/1, PN 5113. 
Atipicno praskalo. Odbitek ima retuširan levi rob. Ob na­menski retuši je tudi neznacilna uporabna retuša. Mikrosledi uporabe ni, glede na velikost retuše lahko sklepamo, da so z orodjem obdelovali srednje trd do trd material.
424 SE 2/1, PN 6055. 
Praskalo na odlomku odbitka. Sledi uporabe se niso ohranile. Na ventralni strani orodja so ob delovnem robu makroskopski ostanki neznane snovi, verjetno gre za smolo. Za natancno dolocitev materiala bi bile potrebne kemijske analize.
425 SE 2/1, PN 6129.
Strgalo na odlomku odbitka. Brez sledi uporabe.
426 SE 2/1, PN 6037. 
Strgalo na odlomku odbitka. Namenska in uporabna retuša sta na desnem robu in spodnjem delu levega roba. Uporabna retuša je neznacilna, zato nisem mogla dolociti sledi uporabe.
427 SE 2/1, PN 5808. 
Sveder na odlomljenem odbitku. Pod konico so na ventralni strani polkrožne brazde, ki kažejo, da so orodje uporabljali za vrtanje. Na prehodu med konico in levo ramo svedra so na ventralni strani slabo ohranjene zgladitve, ki jih je povzrocil trd material, verjetno les. Možno je, da je bilo orodje nasajeno in je te zgladitve povzrocil rocaj. 
428 SE 2/1, PN 4859. 
Odlomek okrcanega odbitka. Na desnem robu je izjeda, ki ima uporabno retušo. Ker je retuša neznacilna, druge sledi uporabe pa se niso ohranile, nisem mogla dolociti uporabe orodja.
429 SE 2/1, PN 5569. 
Sveder na odlomljenem odbitku. Na konici svedra je ob na­menski tudi uporabna retuša, drugih sledi uporabe ni. Orodje je na dorzalni strani stanjšano, da so ga lažje nasadili. Glede na obliko orodja lahko sklepamo, da so ga verjetno upora­bljali za luknjanje ali prebadanje, možno bi tudi bilo, da so ga uporabili kot projektil.
SE 11 – I. poselitvena faza
157 SE 11, PN 6306. 
Retuširan odbitek. Na proksimalnem robu je namenska, na desnem robu pa uporabna retuša. Drugih sledi uporabe ni. Po retuši lahko sklepamo, da so z orodjem obdelovali srednje trd material.
158 SE 11, PN 5874. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Na spodnji strani levega roba odbitka je uporabna retuša, ob njej so tudi mikrobrazde. Re­tuša je neznacilna, zato obdelovanega materiala nisem mogla dolociti.
159 SE 11, PN 5863. 
Analiza ni delana.
160 SE 11, PN 5698. 
Odbitek z uporabno retušo. Odbitek ima na desnem robu uporabno retušo. Na ventralni strani delovnega roba so mikrobrazde, ki kažejo, da so orodje uporabljali za rezanje. Zgladitve se niso ohranile, glede na uporabno retušo pa lahko sklepamo, da so rezali mehek do srednje trd material.
161 SE 11, PN 6348. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Sledi uporabe se niso ohranile, ker je površje prevec preperelo. 
162 SE 11, PN 5736. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Brez sledi uporabe. Retuša je verjetno naravnega izvora.
163 SE 11, PN 5738. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Na distalnem robu odbitka je uporabna retuša. Druge sledi uporabe se niso ohranile. Upo­rabna retuša je neznacilna, zato nisem mogla dolociti uporabe orodja.
164 SE 11, PN 5281/2. 
Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Na desnem in distalnem robu je uporabna retuša. Sledi na vrhnjem delu na dorzalni in na ventralni strani opazne mrežasto razpore­jene zgladitve, nastale pri obdelavi trdega materiala, verjetno lesa. Tudi na ventralni strani distalnega roba so podobne zgladitve, ki se jim pridružujejo zgladitve, nastale pri obde­lavi kože. Na površju orodja so sledi rdecega pigmenta, ki bi ga lahko uporabljali pri delu z orodjem ali pa je recentnega izvora. 
165 SE 11, PN 5723. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Na zgornjem delu desnega roba je uporabna retuša, ki je nastala pri obdelavi mehkega ali srednje trdega materiala. Druge sledi uporabe se niso ohra­nile. Na površju orodja so rdece pikice, ki morda predstavljajo barvilo ali pa so posledica preperevanja železovih mineralov v kamnu.
166 SE 11, PN 6236. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Brez znakov uporabe. Na ventralni strani spodnjega dela levega roba so rdece pikice, ki so lahko barvilo ali pa posledica preperevanja.
167 SE 11, PN 6250. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Brez sledi uporabe.
168 SE 11, PN 4828. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Na desnem robu odbitka je uporabna retuša, ki je nastala pri obdelavi mehkega do sre­dnje trdega materiala. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
169 SE 11, PN 5446/1. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Odbitek ima na desnem robu uporabno retušo, ki je nastala pri obdelavi srednje trdih mate­rialov. Na površju orodja so rdece pike, ki so verjetno posledi­ca preperevanja.
170 SE 11, PN 6260. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Na spodnji strani in na vrhu le­vega roba odbitka je neznacilna uporabna retuša, drugih sledi uporabe ni. Obdelovanega materiala nisem mogla dolociti.
171 SE 11, PN 4827. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Na distalnem robu je drobtin­casta retuša, ki je verjetno nastala pri uporabi orodja, ko so obdelovali mehek ali srednje trd material. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
172 SE 11, PN 3954. 
Odlomek odbitka z drobtincasto retušo. Na levem robu orod­ja je izdelana namenska retuša. Sledi uporabe se niso ohranile. Analiza ni delana.
173 SE 11, PN 3847. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Odbitek ima na distalnem robu uporabno retušo. Ker je retuša neznacilna, drugih sledi upora­be pa ni, nisem mogla dolociti uporabe orodja.
174 SE 11, PN 6283. 
Klina z drobtincasto retušo. Na precnem robu je namenska retuša, na levem robu orodja pa je uporabna retuša, ki kaže na obdelavo mehkih do srednje trdih materialov. Na ventralni strani delovnega roba so tudi mikrobrazde, ki kažejo, da so orodje uporabljali za rezanje. Na površju orodja se pojavljajo rdece pikice, ki so verjetno posledica preperevanja in oksidaci­je železovih mineralov.
175 SE 11, PN 6347. 
Klinica z drobtincasto retušo. Brez sledi uporabe.
176 SE 11, PN 5792. 
Odlomljena klinica z drobtincasto retušo. Na desnem robu je namenska in uporabna retuša. Ob uporabni retuši so na dor­zalni strani zgladitve, nastale pri obdelavi srednje trdih rastlin (npr. grmicevja).
177 SE 11, PN 6224/1. 
Klina z drobtincasto retušo. Na zgornjem delu desnega roba je uporabna retuša. Ker je retuša neznacilna, drugih sledi upo­rabe pa ni, nisem mogla dolociti uporabe orodja.
178 SE 11, PN 6227/1. 
Klina z drobtincasto retušo. Odbitek ima na levem in zgor­njem delu desnega roba uporabno retušo. Na ventralni strani so brazde, zgladitev ni. Glede na uporabno retušo so z orodjem obdelovali srednje trd material. Brazde na orodju so verjetno posledica razenja zaradi delcev, ki so se odkrušili od orodja pri delu.
179 SE 11, PN 3965. 
Odlomljena klinica z drobtincasto retušo. Sledi uporabe niso ohranjene.
180 SE 11, PN 5281/1. 
Klina z drobtincasto retušo. Na levem robu je drobtincasta retuša, na desnem pa uporabna retuša. Druge sledi uporabe se zaradi preperelosti površja niso ohranile.
181 SE 11, PN 5458/1. 
Klina z drobtincasto retušo. Odbitek ima na spodnjem delu levega roba uporabno retušo, ki je nastala pri obdelavi trdega materiala. Na ventralni strani so ob uporabni retuši delci neznane snovi. Za dolocitev te snovi bi bile potrebne kemijske analize. 
182 SE 11, PN 5705. 
Retuširan odbitek. Na distalnem robu je uporabna retuša, ob njej so na ventralni strani mikrobrazde, ki so pravokotne na delovni rob, iz cesar sledi, da so orodje uporabljali za strganje. Obdelovanega materiala nisem mogla dolociti.
183 PN 6309. 
Analiza ni delana. Retuširan odbitek. 
184 SE 11, PN 6323/2. 
Retuširan odlomek odbitka. Brez sledi uporabe.
185 SE 11, PN 6323/1. 
Retuširan odbitek. Brez sledi uporabe.
186 SE 11, PN 6295. 
Retuširan odbitek. Na levem robu je poleg namenske tudi uporabna retuša, po kateri lahko sklepamo, da so orodje uporabljali za obdelavo mehkih do srednje trdih snovi. Drugih sledi uporabe ni.
187 SE 11, PN 6297. 
Retuširan odbitek. Na sredini proksimalnega dela roba so na ventralni strani mrežasto razporejene zgladitve, ki jih je pov­zrocil trd material (morda rocaj?).
188 SE 11, PN 6269/1. 
Retuširan odbitek. Površje je mocno preperelo, zato nisem mogla dolociti sledi uporabe. Zaradi mocne preperelosti tudi ni jasno, ce je retuša namenska ali uporabna.
189 SE 11, PN 5867. 
Retuširan odbitek. Brez sledi uporabe. Na zgornjem delu dor­zalne strani so obloge neznane snovi. Za natancno dolocitev materiala bi bile potrebne kemijske analize.
190 SE 11, PN 6319/1. 
Retuširan odbitek. Na levem in desnem robu je uporabna retuša. Zaradi preperelosti površja se druge sledi uporabe niso ohranile. Na orodju so obloge, ki bi morda lahko predstavljale obdelovani material.
191 SE 11, PN 6300/2.
Retuširan odlomek odbitka. Brez znakov uporabe.
192 SE 11, PN 6338. 
Retuširan odlomljen odbitka. Na levem robu odbitka sta na­menska in uporabna retuša. Na spodnjem delu levega roba so na ventralni strani zgladitve nastale pri obdelavi kože.
193 SE 11, PN 6341. 
Retuširan odbitek. Brez sledi uporabe.
194 SE 11, PN 6277/2. 
Retuširan odlomljen odbitek. Analiza ni delana.
195 SE 11, PN 6277/3. 
Retuširan odlomek odbitka. Brez ohranjenih sledi uporabe.
196 SE 11, PN 6232/2. 
Retuširan odlomek odbitka. Brez znakov uporabe.
197 SE 11, PN 5716. 
Odlomek retuširanega odbitka. Na desnem robu je nezna­cilna uporabna retuša, na ventralni strani tega roba pa so mikrobrazde. Zgladitev ni, zato nisem mogla dolociti kakšen material so obdelovali z orodjem. Na desnem robu so tudi makroskopsko vidni ostanki rdece barve. Morda so to ostanki okre ali pa gre za moderno kontaminacijo.
198 SE 11, PN 6224/2. 
Odlomek retuširanega odbitka. Na desnem robu odbitka je uporabna retuša, drugih sledi uporabe ni. Glede na retušo lahko sklepamo, da so z orodjem obdelovali srednje trd do trd material. Na ventralni strani konice so rdece pike, lahko gre za ostanek neznane snovi, barvilo ali pa so posledica preperevanja kamnine.
199 SE 11, PN 5781. 
Retuširan odbitek. Na levem robu odbitka je uporabna retuša, na ventralni strani tega roba pa so mikrobrazde, ki kažejo, da so orodje uporabljali za rezanje. Zgladitve se niso ohranile, po uporabni retuši pa sklepam, da so orodje uporabljali za obdelavo srednje trdega materiala.
200 SE 11, PN 5715. 
Odlomek retuširanega odbitka. Na vrhnjem delu desnega roba je poleg namenske tudi uporabna retuša. Na ventralni strani delovnega roba so slabo ohranjene zgladitve, ki so nastale pri obdelavi kože.
201 SE 11, PN 6226/2. 
Odlomek retuširanega odbitka. Brez ohranjene sledi uporabe.
202 SE 11, PN 6344. 
Retuširan odbitek. Na levem robu je namenska in uporabna retuša. Na ventralni strani roba so zgladitve, nastale pri obde­lavi trdega materiala.
203 PN 5721. 
Retuširan odlomljen odbitek. Na levem robu je namenska in uporabna retuša, ki je nastala pri obdelavi srednje trdih mate­rialov. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
204 SE 11, PN 5435/1. 
Retuširan odbitek. Brez znakov uporabe.
205 SE 11, PN 5678. 
Odlomek retuširanega odbitka. Na levem robu je poleg na­menske tudi uporabna retuša, ki je nastala pri obdelavi srednje trdih materialov. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
206 SE 11, PN 6210. 
Retuširan odbitek. Na spodnji strani levega roba odbitka je neznacilna uporabna retuša, drugih sledi uporabe ni. Obdelo­vanega materiala nisem mogla dolociti.
207 SE 11, PN 625. 
Retuširan odlomljen odbitek. Brez znakov uporabe.
208 SE 11, PN 3960. 
Retuširan odbitek. Odbitek ima na distalnem robu uporabno retušo. Drugih sledi uporabe ni, glede na retušo pa lahko skle­pamo, da so z orodjem obdelovali srednje trd ali trd material.
209 SE 11, PN 4831. 
Retuširan odlomek odbitka. Ob namenski retuši je tudi upo­rabna retuša, ki kaže, da so orodjem obdelovali srednje trd do trd material. Na delovnem robu in ob njem so makroskopski ostanki neznane snovi, verjetno gre za smolo. Za natancno dolocitev materiala bi bile potrebne kemijske analize.
210 SE 11, PN 4330. 
Retuširan odbitek. Površje je mocno preperelo, zato se sledi uporabe niso ohranile.
211 SE 11, PN 4302. 
Retuširan odbitek. Odbitek ima na distalnem robu uporabno retušo. Na ventralni strani tega roba so brazde in slabo ohra­njene zgladitve, nastale pri obdelavi lesa.
212 SE 11, PN 5340. 
Retuširan odlomek kline. Ob namenski retuši je na konici tudi uporabna retuša. Druge sledi uporabe se niso ohranile, ker je površje prevec preperelo. Glede na retuše in obliko orodja lahko sklepamo, da so orodje uporabljali za prebadanje ali vrtanje.
213 SE 11, PN 4538. 
Retuširan odbitek. Brez sledi uporabe.
214 SE 11, PN 3958. 
Retuširan odbitek. Na desnem robu odbitka je uporabna retu­ša. Ob njej so na ventralni strani slabo ohranjene zgladitve, ki so nastale pri obdelavi žit.
215 SE 11, PN 4596. 
Retuširan odbitek. Brez sledi uporabe.
216 SE 11, PN 4592. 
Retuširan odbitek. Brez sledi uporabe.
217 SE 11, PN 4808/1. 
Odlomek retuširanega odbitka. Odbitek ima na vrhnjem delu desnega roba uporabno retušo. Ker drugih sledi uporabe ni, retuša pa je neznacilna, nisem mogla dolociti uporabe orodja.
218 SE 11, PN 6282. 
Retuširan odbitek. Odbitek ima na ventralni strani levega roba namensko retušo, na distalnem robu pa uporabno retušo. Ker je retuša neznacilna, druge sledi uporabe pa se niso ohranile, nisem mogla dolociti uporabe orodja. 
219 SE 11, PN 4424. 
Retuširan odbitek. Na sredini in na levi strani distalnega roba je uporabna retuša. Ob njej so na dorzalni in ventralni strani slabo ohranjene zgladite, ki jih je morda povzrocila obdelava rastlin.
220 SE 11, PN 4706. 
Odlomek odbitka z drobtincasto retušo. Odbitek ima na levem robu uporabno retušo, ki je nastala pri obdelavi sre­dnje trdih do trdih materialov. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
221 SE 11, PN 4800. 
Odbitek z drobtincasto retušo. Uporabna retuša je na distal­nem delu levega in na proksimalnem delu desnega roba. Dru­gih sledi uporabe ni. Glede na uporabno retušo so z orodjem obdelovali mehek do srednje trd material
222 SE 11, PN 4801. 
Odbitek z izjedo. Odbitek ima na desnem delu distalnega roba uporabno retušo. Na dorzalni strani so ob retuši zgladi­tve, nastale pri obdelavi kože.
223 SE 11, PN 4416. 
Odbitek z izjedo. Brez ohranjenih sledi uporabe.
224 SE 11, PN 4711. 
Odlomek odbitka z izjedo. Brez sledi uporabe.
225 SE 11, PN 4811. 
Nazobcan odbitek. Brez ohranjenih sledi uporabe.
226 SE 11, PN 4808/2. 
Razbitina z izjedo. Na levem robu odbitka je uporabna retuša, ki nakazuje obdelavo trdih materialov. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
227 SE 11, PN 6259. 
Retuširana odlomljena klinica. Na ventralni strani desnega roba je namenska, na levem robu pa neznacilna uporabna re­tuša. Drugih sledi uporabe ni. Obdelovanega materiala nisem mogla dolociti.
228 SE 11, PN 4543. 
Retuširana klina. Brez sledi uporabe.
229 SE 11, PN 6269/2. 
Odbitek z izjedo. Na levem robu odbitka je uporabna retuša, drugih sledi uporabe ni. Glede na retušo lahko sklepamo, da so z orodjem obdelovali srednje trd do trd material.
230 SE 11, PN 6351. 
Odbitek z izjedo. Odbitek ima na levem robu izjedo, ki je ver­jetno posledica uporabe. Tudi na desnem robu ima uporabno retušo. Retuša na levem robu je verjetno posledica obdelave trdih materialov, z desnim robom pa so obdelovali srednje trde materiale.
231 SE 11, PN 6340. 
Odbitek z izjedo. Odbitek ima na desnem robu uporabno retušo. Drugih sledi uporabe ni, glede na retušo pa lahko sklepamo, da so z orodjem obdelovali srednje trd material. 
232 SE 11, PN 6319/2. 
Klina z izjedo. Na robu z izjedo je uporabna retuša. Ob njej so na dorzalni in ventralni strani orodja zgladitve, nastale pri ob­delavi lesa. Na površju orodja so obloge, morda gre za smolo.
233 SE 11, PN 6337. 
Nazobcan odbitek. Na levem robu je uporabna retuša. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
234 SE 11, PN 6265. 
Nazobcan odlomek odbitka. Brez znakov uporabe.
235 SE 11, PN 3967. 
Odlomek klinice. Klinica ima namensko retušo na desnem robu, na zgornjem delu levega roba pa je uporabna retuša. Ob njej so znacilne zgladitve, nastale pri žetju žit. Zgladitve se širijo tudi na distalni rob, kjer je klinica odlomljena. Klinica je bila verjetno nasajena.
236 SE 11, PN 6225/3. 
Nazobcan odbitek. Na ventralni strani levega roba sta tako namenska kot uporabna retuša, ki kaže na obdelavo trdega materiala. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
237 SE 11, PN 6262. 
Strgalce na odbitku. Brez sledi uporabe. Na ventralni strani so rdece pike, ki so lahko ostanki barvila ali pa posledica prepe­revanja kamnine.
238 SE 11, PN 4435. 
Strgalo na odlomku odbitka. Analiza ni delana.
239 SE 11, PN 5559. 
Nazobcan prodnik. Brez znakov uporabe.
240 SE 11, PN 6249. 
Nazobcan odbitek. Na desnem robu je namenska retuša, ob njej pa tudi uporabna retuša. Na ventralni strani tega roba so mikrobrazde, zgladitev ni. Glede na brazde in retušo lahko sklepamo, da so z orodjem obdelovali trd material.
241 SE 11, PN 6292. 
Praskalo na odlomku odbitka. Brez znakov uporabe.
242 SE 11, PN 6277/1. 
Praskalo na odlomljenem odbitku. Na sredini praskalovega roba so na ventralni strani slabo ohranjene, mrežasto razpore­jene zgladitve, nastale pri obdelavi trdega materiala.
243 SE 11, PN 6304. 
Praskalo na odlomku odbitka. Sledi uporabe se niso ohranile, ker je površje prevec preperelo. Na ventralni strani so rdece pike, ki so verjetno posledica preperevanja.
244 SE 11, PN 6325. 
Praskalo na odlomljenem odbitku. Sledi uporabe se niso ohra­nile, ker je površje prevec preperelo.
245 SE 11, PN 5864. 
Praskalo na odlomku odbitka. Brez sledi uporabe. Na površju so makroskopski ostanki neznane snovi. Za dolocitev te snovi bi bile potrebne kemijske analize.
246 SE 11, PN 6300/1. 
Praskalo na odbitku. Na ventralni strani delovnega roba so brazde, ki kažejo, da so praskalo uporabljali za strganje. Uporabna retuša, ki je nastopa skupaj z namensko, kaže na obdelavo trdega materiala. Zgladitve se niso ohranile.
247 SE 11, PN 6328. 
Praskalo na odlomku odbitka. Sledi uporabe se niso ohrani­le. Na ventralni strani so rdece pike, ki so verjetno posledica preperevanja.
248 SE 11, PN 5601. 
Praskalo na odlomljenem odbitku. Na ventralni strani de­lovnega roba so mikrobrazde. Druge sledi uporabe se niso ohranile, zato nisem mogla dolociti obdelovanega materiala.
249 SE 11, PN 6226/3. 
Praskalo na odbitku. Površje je preperelo, sledi uporabe se niso ohranile.
250 SE 11, PN 6220/1. 
Praskalo na odlomku odbitka. Brez znakov uporabe.
251 SE 11, PN 4966. 
Praskalo na odlomku odbitka. Na ventralni strani praskalove­ga roba so zgladitve, ki so nastale pri obdelavi dveh razlicnih materialov – kože in lesa. Orodje je bilo verjetno nasajeno.
252 SE 11, PN 6216. 
Praskalo na odlomku odbitka. Na delovnem robu praskala je tudi uporabna retuša. Na dorzalni strani so zgladitve, ki so verjetno posledica drgnjenja ob druge kamne. Poleg tega so na površju tudi makroskopski ostanki materiala, morda smole. Na ventralni strani roba praskala so mikrobrazde, na desnem delu ventralne strani pa je nenavadna zgladitev, ki je verjetno ni posledica uporabe, temvec kasnejših procesov, ki jim je bilo orodje izpostavljeno. Z orodjem so verjetno obdelovali srednje trd material. Brazde so povzrocili trdi delci (lahko mikroodlomki orodja ali pa delci trde snovi, ki so jo uporabljali pri delu), ki so razili površje orodja.
253 SE 11, PN 5733. 
Praskalo na odlomljenem odbitku. Na praskalovem robu je poleg namenske tudi uporabna retuša, ki kaže na obdelavo trdega materiala. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
254 SE 11, PN 5356. 
Praskalo na odlomku odbitka. Na ventralni strani delovnega roba so slabo vidne mikrobrazde, ki so pravokotne na delovni rob. Obdelovanega materiala nisem mogla dolociti.
255 SE 11, PN 6065. 
Praskalo na odlomku odbitka. Na ventralni strani praskalovega desnega roba so slabo ohranjene zgladitve, ki so nastale pri obdelavi kože.
256 SE 11, PN 6247. 
Praskalo na odlomku odbitka. Brez znakov uporabe.
257 SE 11, PN 5450. 
Praskalo na odlomljenem odbitku. Na ventralni strani praska­lovega roba so na dveh mestih zgladitve, nastale pri obdelavi lesa. Na površju orodja so obloge, morda smola.
258 SE 11, PN 4945. 
Praskalo in sveder na odlomku. Brez sledi uporabe. 
259 SE 11, PN 4304. 
Praskalo na odbitku. Na ventralni strani praskalovega roba so zgladitve nastale pri obdelavi kože.
260 SE 11, PN 6264. 
Praskalo na odbitku. Brez sledi uporabe.
261 SE 11, PN 5870. 
Strgalce na odbitku. Na levem robu je ob namenski tudi upo­rabna retuša. Na ventralni strani delovnega roba so mikro­brazde in zgladitve, nastale pri obdelavi lesa.
262 SE 11, PN 4533. 
Strgalce na odlomku odbitka. Brez sledi uporabe.
263 SE 11, PN 5875. 
Strgalo na odlomku odbitka. Na desnem robu je poleg namenske tudi uporabna retuša. Na ventralni strani orodja so zgladitve, nastale pri obdelavi lesa.
264 SE 11, PN 4595. 
Atipicno praskalo na odbitku. Analiza ni delana. 
265 SE 11, PN 4595. 
Atipicno praskalo. Brez sledi uporabe.
266 SE 11, PN 6220/2. 
Strgalce na odbitku. Površje je mocno preperelo, zato se sledi uporabe niso ohranile.
267 SE 11, PN 622. 
Strgalce na odbitku. Retuširana sta oba stranska robova. Na ventralni strani levega roba so zgladitve nastale pri obdelavi kože in slabo ohranjena zgladitev, ki jo je povzrocil trd materi­al. Ob zgladitvah so se ohranile tudi mikrobrazde. Z orodjem so obdelovali razlicne materiale ali pa je zgladitev, ki jo je pov­zrocil trd material, posledica nasaditve orodja. Po površju so rdece pikice, ki so lahko barvilo ali pa posledica preperevanja.
268 SE 11, PN 6256. 
Atipicno praskalo. Brez sledi uporabe.
269 SE 11, PN 3833. 
Strgalce na odlomljenem odbitku. Brez sledi uporabe.
270 SE 11, PN 6307. 
(Odbitek s ploskovno retušo.) Bifacialno retuširana pušcica. Brez sledi uporabe.
271 SE 11, PN 5786. 
Strgalo na odbitku. Na desnem in distalnem robu so uporab­ne retuše, ki kažejo na obdelavo trdega materiala. To potrjuje­jo tudi številne mikrobrazde na ventralni strani orodja.
272 SE 11, PN 5565. 
Bifacialno ploskovito retuširana konica. Sledi uporabe se niso ohranile, glede na obliko pa lahko sklepamo, da gre za projektil. 
273 SE 11, PN 5357. 
Strgalo na odbitku. Na distalnem robu orodja je ob namenski tudi uporabna retuša. Na ventralni strani delovnega roba so mikrobrazde, ki kažejo, da so orodje uporabljali za strganje. Zgladitve se niso ohranile. Glede na uporabno retušo in mikrobrazde pa lahko sklepamo, da so z orodjem strgali trd material.
274 SE 11, PN 6288. 
Strgalo na odlomku odbitka. Na desnem robu je ob namenski retuši tudi slabo vidna uporabna retuša, ki nakazuje obdelo­vanje trdega materiala. Površje orodja je mocno preperelo, zato se druge sledi uporabe niso ohranile. Na delovnem robu in ob njem so obloge neznane snovi. Za natancno dolocitev materiala bi bile potrebne kemijske analize.
275 SE 11, PN 6281/1. 
Bifacialno ploskovito retuširan odlomek odbitka. Analiza ni delana. 
276 SE 11, PN 6227/2. 
Precno strgalo. Površje je mocno preperelo, zato se sledi uporabe niso ohranile.
277 SE 11, PN 5726. 
Sveder na odlomku odbitka. Vrhnji del svedra je odlomljen, kar se je morda dogodilo pri uporabi. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
278 SE 11, PN 6350. 
Bifacialno retuširana pušcicna konica na odlomku odbitka. Na ventralni strani so poškodbe, ki so verjetno nastale pri uporabi pušcice, ki se je pri uporabi tudi zlomila. Orodje so uporabljali kot projektil.
279 SE 11, PN 5724. 
Strgalo na unipolarnem jedru. Na levem robu je poleg na­menske tudi uporabna retuša, ki je nastala pri obdelavi trdega materiala. Druge sledi uporabe se niso ohranile.
280 SE 11, PN 5541. 
Bifacialno ploskovito retuširana konica. Sledi uporabe se niso ohranile, glede na obliko pa lahko sklepamo, da gre za projektil.
281 SE 11, PN 6232/1. 
Odlomljen bifacialno retuširan odlomek. Brez znakov uporabe.
282 SE 11, PN 496. 
Pušcicna konica. Sledi uporabe se niso ohranile, glede na obliko pa lahko sklepamo, da gre za projektil.
283 SE 11, PN 5136. 
Bifacialno ploskovito retuširana konica. Na konici pušcice so brazde znacilne za projektile.
284 SE 11, PN 6226/1. 
Odlomek bifacialno retuširanega odbitka. Na površju orodja so pod mikroskopom vidni nedolocljivi svetli madeži. Drugih sledi uporabe ni.
285 SE 11, PN 5135. 
Bifacialno ploskovito retuširana konica. Na ventralni strani pušcice so brazde, znacilne za projektile.
286 SE 11, PN 5283. 
Bifacialno ploskovito retuširana konica na odlomku odbitka. Na desni strani konice so brazde, znacilne za projektile.
287 SE 11, PN 5049. 
Bifacialno retuširana pušcicna konica. Na spodnjem delu orodja so na obeh straneh zgladitve, nastale zaradi nasaje­nosti orodja. Druge sledi se niso ohranile, glede na obliko pa lahko sklepamo, da gre za projektil.
288 SE 11, PN 5358. 
Odlomek bifacialno ploskovito retuširane konice. Brez znakov uporabe.
289 SE 11, PN 5728. 
Bifacialno ploskovito retuširana konica. Na dorzalni strani so zgladitve in brazde. Zgladitve je verjetno povzrocil rocaj, v katerem je bilo orodje nasajeno. Glede na obliko lahko sklepamo, da so konico uporabljali kot projektil. Vendar je zelo majhna in obstaja tudi možnost, da so jo uporabljali v druga­ce namene. Na površju so rdece pikice, ki morda predstavljajo barvilo ali pa gre za moderno kontaminacijo.
290 SE 11, PN 6267. 
Okrcan odlomek odbitka. Sledi uporabe ni, na ventralni strani pa so zgladitve, ki so nastale zaradi naravnih procesov, ko se je orodje drgnilo.
Rezultati
Sledi uporabe so ohranjene srednje dobro. Popolnoma brez sledi je 73 orodij, nekatera med njimi sploh niso bila upora­bljena, na ostalih pa sledi niso vidne ali se niso ohranile. Na mnogih orodjih se je ohranila le uporabna retuša, mikrosledi uporabe (mikrobrazde, zgladitve) pa ne (sl. 52). Zgladitve so vecinoma slabo ohranjene tudi, kadar so prisotne, kar je posledica agresivnega okolja, v katerem so bila orodja deponirana.
Najvec orodij so uporabljali za obdelavo trdih snovi (sl. 53). Med orodja, s katerimi so obdelovali trde snovi, sodijo tudi tista, s katerimi so obdelovali les. Prav na teh orodjih se je ohranilo najvec zgladitev. Tudi mnoga druga orodja iz kate­gorije trdo so verjetno uporabljali za obdelavo lesa, ceprav se zgladitve niso ohranile. Druge trde materiale, kot so kost in rog, so verjetno obdelovali le redko, saj se ni ohranila nobena zgladitev, ki bi jo lahko pripisali obdelavi teh mate­rialov. Seveda so kost ali rog lahko obdelovali s katerim od orodij, na katerih se je ohranila le uporabna retuša, znacilna za obdelavo trdih snovi, vendar menim, da v najdišcu ob­sežnejše obdelave trdih materialov živalskega izvora ni bilo.
Med zgladitvami, ki nastanejo pri obdelavi mehkejših ži­valskih ostankov, so se ohranile le zgladitve, ki jih je pov­zrocila obdelava kože, zgladitve, ki nastanejo pri obdelavi mesa, pa se niso ohranile na nobenem izmed orodij. Meso so verjetno obdelovali z orodji, pri katerih uporabna retuša kaže, da so z njimi obdelovali mehek ali srednje trd ma­terial. Tako je orodij, s katerimi so rezali meso, najbrž vec, kot je razvidno iz grafov. Kategoriji srednje trdo in srednje trdo do trdo vkljucujeta obdelavo grmicevja in kože, lahko pa tudi še kakšnega drugega materiala. Morda je obdelava kože, pri kateri so uporabljali strojila ali snovi, ki podaljšajo obstojnost kože, povzrocila neobicajno retušo na nekaterih izmed orodij. Možno je tudi, da je to retušo povzrocil kateri drug material, ki ga nisem uspela dolociti. Na šestih orodjih so bile zgladitve, ki so pokazale, da so orodja uporabljali za obdelavo vsaj dveh razlicnih materialov, najpogosteje kože in lesa. Znacilne mocne zgladitve, ki jih povzroci žetje, so le na treh orodjih.
V plasteh SE 11 in SE 1 je precej pušcicnih konic, ki so jih uporabljali kot projektile. 
Na nekaterih orodjih se pojavljajo makroskopsko vidne sve­tle zgladitve, ki so naravnega izvora. Dobro opazna zgla­ditev te vrste, ki je verjetno posledica vodne erozije, je na orodju G411 (sl. 54). Druge so posledica medsebojnega drgnjenja kamnitih orodij pred depozicijo.
Na številnih orodjih so se ohranile makroskopsko vidne obloge neznane snovi. Morda gre za smolo, vendar bi bilo potrebno obloge za natancno dolocitev snovi kemijsko analizirati. Na orodjih se pojavljajo tudi rdece pikice, ki so lahko ostanki pigmenta, posledica preperevanja kamnine in oksidacije železa ali pa gre za moderno kontaminacijo, do katere je prišlo med izkopavanji ali pri poizkopavalnih preiskavah orodij. Na nekaterih orodjih so tudi vecje, ma­kroskopsko vidne rdece obloge, za katere menim, da pred­stavljajo ostanke okre. Za izkljucitev možnosti moderne kontaminacije in za natancno dolocitev, iz cesa so obloge sestavljene, bi bile tudi v tem primeru potrebne kemijske analize.
Okro so gotovo uporabljali, kar kaže nekaj najdb. Med njimi je najpomembnejša košcek okre (PN 4489) v SE 1. Posredne dokaze pa imamo na treh kamnih iz razlicnih plasti, na ka­terih so sledi rdecega barvila. Dva med njimi so uporabljali kot tolkac za drobljenje okre, tretji pa ima na površju dobro vidne sledi rdecega barvila.
G512 SE 11, PN 3715.
Tolkac. Na površju so izrazite vdolbine, ki kažejo, da so orodje uporabljali kot tolkac, s katerim so med drugim drobili tudi okro, katere ostanki so se ohranili na površju orodja (sl. 55).
G513 SE 11, kv. 173/3, PN 5732. 
Plošcat prodnik, ki ima na obeh straneh sledi okre (sl. 56).
G514 SE 2/1, kv. 51/4, PN 5752. 
Tolkac. Na vrhnjem delu orodja so sledi rdece barve, ki kažejo, da so orodje uporabljali za drobljenje okre. Manjša verjetnost je, da je rdeca barva nastala naravno, kot posledica prepere­vanja, pri katerem je prišlo do oksidacije železovih mineralov (sl. 57).
Okro so lahko uporabljali za krašenje ali pa v prakticne na­mene, na primer pri obdelavi živalske kože.
Kamnita orodja so v najdišcu najvec uporabljali za obdelavo lesa. Manj je bilo obdelave in predelave mehkih delov živali (mesa, kože). Predvsem v neolitiku so se ukvarjali tudi z lo­vom, kar je razvidno iz dobre zastopanosti projektilov med kamnitim zbirom. Gojenje žit po vsej verjetnosti nikoli ni bila pomembna dejavnost v najdišcu. Kamenih srpov je malo, dva sta iz SE 11, eden pa iz SE 2/1.
5.4.
Mineraloška analiza kamnitih artefaktov


Breda Mirtic
Uvod
Iz arheološkega nahajališca Col je bilo preiskanih 37 vzorcev kamnitih artefaktov in kamnin. Namen vzorcenja je bil dolo­citi vrsto kamnine in izvor kamnine.
Pri nekaterih vzorcih je bilo že na prvi pogled vidno, da so to prodniki ali odlomljeni deli prodnikov, drugi pa so bili odlomki. Ker vzorci niso bili predvideni za destruktivno pre­iskavo, so bili makroskopsko pregledani pod lupo pri deset­kratni povecavi. Na podlagi makroskopskega pregleda sta bila vzorcem dolocena vrsta kamnine ter izvor kamnine, kar pa je s tako omejenimi možnostmi za preiskave lahko zelo vprašljivo. Vzorci so oznaceni z oznako PN in številko. Kjer te oznake ni bilo, je kot oznaka vzorca uporabljena številka vrecke. Vzorci so razdeljeni v skupine glede na vrsto kamni­ne, ki ji pripadajo. 
Opis vzorcev
Roženci
Makroskopsko so razdeljeni roženci glede na velikost zrn, ki sestavljajo rožence, na debelo, srednje in drobnozrnate. Velikosti zrn niso bile merjene, temvec so bila pri debelo­zrnatih primerkih zrna vidna pri desetkratni povecavi, pri drobnozrnatih pa posameznih zrn ni bilo mogoce razlocili. Zrnatost vpliva na sijaj roženca. Bolj kot so drobnozrnati, bolj je izražen njihov masten sijaj. Posredno so lahko bolj drobnozrnati roženci tudi bolj presevni. 
Debelozrnati
PN 3750	- siv, laminiran, brez sijaja, prosojen na robovih.
Srednjezrnati
PN 6147	- temno siv “lidit”, masten sijaj, školjkast lom, na robovih slabo prosojen.
PN 5351	- siv, masten sijaj, školjkast lom, na robovih slabo prosojen.
PN 5746 - siv, laminiran, posamezne lamine so svetlo sive, druge pa rdece barve, masten sijaj, školjkast lom, na robo­vih slabo prosojen.
PN 3739	- modrikasto siv, masten sijaj, školjkast lom, na ro­bovih prosojen.
PN 4341	- svetlo rjavkasto siv, laminiran, v plasteh tudi ko­vinski minerali, ki so že oksidirani, brez sijaja, školjkast lom, na robovih slabo prosojen.
PN 876 - svetlo rjavkasto siv, masten sijaj, vidni ostanki ra­diolarij svetlejše barve in kovinski minerali, ki so že precej oksidirani, školjkast lom, na robovih ni prosojen.
PN 4945 - (G258 – praskalo in sveder na odbitku – podobni na najdišcu Catež-Sredno polje) Plast vzorca je iz belkaste karbonatne kamnine, druga plast pa iz sivega roženca, kjer je karbonatno kamnino v vecini nadomestila silikatna kom­ponenta. V rožencu so vidni ostanki raiolarij svelte barve. Rožencev del vzorca ima masten sijaj, školjkast lom in je na robovih slabo prosojen.
PN 4437	- svetlo siv do modrikasto siv, laminiran z ostanki radiolarij, masten sijaj, školjkast lom, slabo preseven na ro­bovih, kovinski minerali v njem so delno oksidirani.
PN 4444	- modrikasto siv, laminiran z ostanki radiolarij, ho­mogen, znotraj lamin, masten sijaj, školjkast lom, preseven.
PN 2470	- svetlo siv do modrikasto siv, laminiran, kovinski minerali so delno oksidirani, masten sijaj, školjkast lom, sla­bo preseven na robovih.
PN 484 - svetlo siv do rožnato rdec, vsebuje ostanke radi­olarij, kovinski minerali so oksidirani, masten sijaj, školjkast lom, slabo preseven na robovih.
Drobnozrnati
PN 5086	- siv, visok masten sijaj, školjkast lom, prosojen, vi­dni kristali dolomita, ki pa ne zmanjšujejo presevnosti.
PN 5861	- siv, masten sijaj, vsebuje svetlejše ostanke radio­larij, školjkast lom, prosojen na robovih.
PN 5863	- modrikasto siv laminiran, masten sijaj, školjkast lom, preseven na robovih, vidni kristali dolomita.
PN 6183 - svetlo rjav, masten sijaj, školjkast lom.
Št. vr. 3120b - svetlo siv, brez sijaja, školjkast lom, slabo pre­seven na robovih, vidni kristali dolomita.
Apnenec
PN 4306	- belkast okremenjen apnenec z dobro vidno la­minacijo. Izmenjujejo se lamine bolj in manj okremenjenih delov apnenca. Kovinski minerali v posameznih laminah so zelo malo oksidirani.
PN 6103	- svetlo siv oolitni apnenec s temnimi ooliti, okre­menjen, vidni tudi bioklasti.
Tuf
Št. vr. 3118 - rumenkasto zelen pelitni tuf, kamnina je spremenila barvo zaradi oksidacije, oksidirani so tudi vkljucki kovinskih mineralov. Sicer je kamnina homogena brez kla­stov drugih kamnin in mineralov. Izražen školjkast lom.
Št. vr. 3120a - svetlo zelen tuf, homogen, zelo drobnozr­nat, izražen školjkast lom, brez klastov drugih kamnin in mineralov. Vidni so samo vkljucki že oksidiranih kovinskih mineralov.
PN 5262	- prodnik umazano rjavo-zelenega tufa, vsebuje do nekaj milimetrov velika belkasta zrna že preperelih gli­nencev in orientiranimi bolj drobnimi klasti temnejših ka­mnin. Kamnina je spremenila bravo, ker je vsaj po površini že precej preperela. Posamezna zrna glinencev so že izpa­dla, zato površina kamnine ni vec gladka, povecana je tudi poroznost. Kljub temu je kamnina kompaktna in trdna.
PN 4324	- prodnik umazano rjavo zelenega tufa, ki je že mocno preperel. Vkljucki belih zrn glinenca so vsaj na povr­šini kamnine že skoraj povsem izpadli. Vidni so tudi temnejši klasti drugih kamnin. Vzorec je sicer dokaj podoben vzor­cu PN 5262, s to razliko, da je bolj preperel, vsebuje manj glinencev in vec klastov. Tudi klasti so v tem vzorcu vecjih dimenzij. Kljub temu je kamnina kompaktna in plastnatost ni izražena.
Pešcenjaki
PN 5256 - prodnik rjavkasto sivega sljudnatega kremenove­ga pešcenjaka, laminiran.
PN 3790	- prodnik rjavkasto sivega kremenovega pešce-
njaka.
PN 6200	- rdeckast kremenov pešcenjak z nekaj sljude.
PN 4908	- prodnik drobnozrnatega kremenovega pešce­njaka vijolicaste barve.
Št. vr. 3138 - verjetno del prodnika rumenkasto rjave barve, kremenov pešcenjak s karbonatnim vezivom, ki pa je skoraj povsem odtopljen, zato je kamnina porozna in se z lahkoto drobi.
PN 5263	- prodnik zelenkastega kremenovega pešcenjaka.
PN 3717	- prodnik zelenkastega kremenovega zelo drob­nozrnatega pešcenjaka.
Tufiti
Št. vr. 3208 - prodnik piroklasticne kamnine svetlo rjave do rdeckaste barve, zrna preperelih belih glinencev in temnej­šimi klasti.
Št. vr. 8138 - prodnik piroklasticne kamnine oker do svetlo rjave barve z belimi mocno preperelimi glinenci.
PN 3832	- prodnik piroklasticne kamnine rdeckaste barve z mocno preperelimi belimi glinenci in temnejšimi klasti.
Konglomerat
PN 4435	- (G238 strgalo, kv. 170/3, SE 2/1) konglomerat z razlicnimi odtenki sive barve, ki ga sestavljajo klasti debe­lozrnatega roženca in vezivo prav tako iz debelozrnatega roženca, masten sijaj in vecinoma s školjkastim lomom.
PN 5078	konglomerat s prodniki iz temno sivega in temno rjavega roženca s pešcenim vezivom.
Metamorfna kamnina
PN 5148 - prodnik drobnozrnatega filita zelenkaste barve, prepereli kovinski minerali.
Breca
PN 3961	- kremenova breca s kosi žilnega kremena in kre­menovim vezivom.
Rezultati
Vzorci rožencev predstavljajo v glavnem odlomke roženca z ostrimi robovi in svežim prelomom. Pri nekaterih je vidna dolocena stopnja preperelosti, ki se kaže kot sprememba barve celotnega kosa kamnine ali pa samo njenega dela. Spremembo barve povzroca oksidacija kovinskih minera­lov v rožencih. Roženci so debelo do drobnozrnati, kar se odraža v njihovem sijaju, presevnosti, pa tudi v ostrini roba odlomka. Ce je kamnina laminirana, se lamine med sabo locijo predvsem po barvi. V posameznih rožencih so vidni tudi ostanki radiolarij, katerih prostor je okremenjen. Rožen­ce po barvi lahko delimo v dve skupini, prvo, v kateri so predvsem temni sivo obarvani primerki, in drugo, v kateri so svetlo sivi do modrikasto obarvani roženci.
Belkast laminiran okremenjen apnenec vsebuje dovolj okre­menjenih lamin, da je trden, odlomek ima oster rob. Zato bi lahko bil primeren za orodje z rezilom oziroma ostrino.
Med vzorci tufa so odlomki cistega tufa, ki so toliko ho­mogeni, da imajo izražen školjkast lom, in toliko gosti, da imajo ustrezno trdnost in bi jih bilo možno uporabljati kot predmet z ostrino. Med tufi pa so tudi prodniki tufa, ki so vsaj po površini mocno prepereli, zaradi cesar je njihova znacilna zelena barva zbledela. Zaradi oksidacije kovinskih mineralov v njih so porumeneli.
Prodniki kremenovih pešcenjakov so v glavnem nepoško­dovani, nekaj primerkov pa je bilo odlomljenih in je bilo lahko samo na podlagi ene zaglajene površine sklepali na njihov nastanek.
Prodniki tufitov so zanimivi predvsem zaradi njihove izsto­pajoce barve rumenih do rdecih tonov. Ker jih sestavljajo samo silikatne komponente, so stabilni in kompaktni. V njih so prepereli samo glinenci.
Dva vzorca konglomerata sestavljajo klasti oziroma prodniki roženca, ki so v enem primeru vezani z vezivom iz sekun­darnega roženca. V drugem primeru je vezivo pešceno.
Eden od prodnikov predstavlja drobnozrnato metamorfno kamnino filit. 
Na koncu je potrebno omeniti še kremenovo breco, katere vzorec sestavlja vec kosov te brece. 
Glede na to, da je obravnavano arheološko nahajališce umešceno v prostor, kjer se je odlagal recni sediment reke Save, je možno sklepati, da so prodniki razlicnih silikatnih kamnin prišli s tokom reke. Prodniki tufa (pa tudi odlom­ki tufa) in tufitov so opravili najdaljšo pot, saj jih je morala Sava prinesti iz Gorenjske. Prodniki pešcenjakov imajo lahko opravljeno krajšo pot. Porecje Save namrec križa kar nekaj lokacij, kjer se pojavljajo razlicni kremenovi pešcenjaki.
Roženci in konglomerati imajo verjetno svoj izvor v hribovju južno od najdišca. Geološka karta kaže, da je tam veliko razlicnih vrst rožencev in rožencevih konglomeratov. Ro­ženci so tako makroskopsko kot mikroskopsko lahko zelo razlicni. Razlikujejo se po fizikalnih lastnostih, kot so barva, zrnatost, sijaj, lom, pa tudi po mineralni in kemicni sestavi. Same makroskopsko vidne lastnosti ne izkljucujejo možno­sti, da je bil kateri od primerkov prinesen od drugod. Ven­dar pa dejstvo, da je najdišce na proluvialnem vršaju potoka Veliki Drinovec, ki lahko prinaša kose rožencev iz kamnin kredne in jurske starosti, ki sestavljajo obrobje Krške kotline, kaže, da ni prav posebnega razloga, zakaj takratni prebival­ci ne bi uporabili kar teh rožencev.
5.5.
Paleovegetacijske raziskave


Metka Culiberg
Analiziranih je bilo 17 vzorcev z rastlinskimi ostanki. Skoraj izkljucno je bilo to lesno oglje, ki je bilo zaradi vlažnega pe­šceno-ilovnatega sedimenta precej slabo ohranjeno. Zaradi mocne impregnacije je bilo zelo krhko in drobljivo. V ne­katerih primerih je bila determinicija vrstne pripadnosti celo nemogoca, ker je bila lesna struktura popolnoma unicena. V vec vzorcih je bilo oglje še vkljuceno v grude pešceno ilov­natega sedimenta. Ker je ob raztapljanju grude v vodnem mediju tudi oglje popolnoma razpadlo, je bila determinacija primerkov mogoca le tako, da so ostali vkljuceni v sediment. To je otežilo delo, kajti za zanesljivo determinacijo je potreb­no mikroskopsko preveriti anatomske znacilnosti lesa (oglja) v treh presecnih ravninah (precni, radialni in tangencialni). 
Prvih pet vzorcev v tabeli (sl. 58) je iz neolitskih plasti. Koli­cina oglja je bila skromna. Med enajstimi primerki so bile pri dveh ugotovljene anatomske znacilnosti lesa hrasta (Quer­cus) in pri devetih belega gabra (Carpinus). 
V žarnogrobišcnih kulturnih plasteh je pestrost drevesnih vrst vecja in po sestavi kaže precejšnjo podobnost dana­šnji gozdni vegetaciji. Le predvidevamo pa lahko, da je bila tedaj pokrivnost z gozdom morda vecja kot je danes, kajti skozi pretekla obdobja je bil gozd gotovo obcasno ali trajno krcen za poljedelske ali pašniške površine, v mlajši preteklo­sti pa tudi za vinogradništvo. 
Nižinske predele danes porašcajo poplavni gozdovi hrasta doba (Quercus robur) in belega gabra (Carpinus betulus) ter tudi jesena (Fraxinus), na dvignjenih obrobjih ravnine pa svetle gozdove sestavljajo v glavnem bukev (Fagus sylvati­ca) in tudi gaber. Pogost je tudi kostanj (Castanea sativa), ki pa je mlajši priseljenec, najverjetneje so ga priceli saditi v rimski dobi, vse bolj pa se v naravne gozdove nevarno in mocno vrašca robinija (Robinia pseudoacacia). Ta drevesna vrsta izhaja iz severne Amerike in so jo v Evropo prinesli šele v zacetku 17. stoletja, njen les pa je zaradi izjemne trdnosti in obstojnosti uporaben za vinogradniške kole.
Analize kažejo, da so podobni gozdovi uspevali tudi v casu, ko je obstajala naselbina. Poleg hrasta, jesena, gabra in bu­kve so bili ugotovljeni še javor (Acer), jelša (Alnus) in crni bezeg (Sambucus nigra). Javor pogost element mešanih bukovih gozdov, jelša pa raste povsod tam, kjer so vlažna tla. Še najbolj zanimivo pa je oglje crnega bezga, ki ga le redko najdemo med zoglenelimi rastlinskimi ostanki v arhe­oloških najdišcih, saj kot grm ali kot drevo raste bolj ali manj posamic, poleg tega pa njegov les ni posebno uporaben. Morda je v tem primeru uspeval celo v naselbini sami, tako kot ga še danes marsikje opazimo ob hišah ali v živih mejah. 
Popolnejšo sliko o naravnih ali antropozoogenih spremem­bah v vegetaciji v holocenu na podrocju Krške ravnine bi dobili s pelodno analizo, vendar doslej pelodonosnih holo­censkih sedimentov še nismo dobili. 
5.6.
Geološki in geomorfološki opis okolice najdišca


Tomaž Verbic
Arheološko najdišce Col 1 leži med poplavno ravnino Save s številnimi opušcenimi prepletajocimi se strugami na severu in pobocje Cirnika na jugu. Pobocje Cirnika nad najdišcem je dolomitno. Ponekod na pobocju so lahko opazni tudi erozijski ostanki rožencevega proda, ki so vecinoma pome­šani s muljastim sedimentom in preperino (sl. 59). Tak prod je sicer razširjen po pobocjih okoli celotne Krške kotline, na pregledanem terenu pa so opazni le na enem. Odložili so ga lokalni potoki, ki so se s hribovitega obrobja stekali v Krško kotlino v spodnjem pleistocenu (Verbic 2002a; Ver­bic 2002b). Na številnih mestih v kotlini je opazno mešanje savskega in rožencevega proda, v njenem osrednjem delu pa je odložen izkljucno savski prod. Rožencev prod je to­rej zelo pogost sediment na pobocjih Krške kotline (sl. 60). Izvor rožencev v tem produ je v jurskih in krednih plasteh, ki na širšem obmocju Krške kotline zelo pogosto vsebujejo raznobarvne rožence.
S pobocja Cirnika nad Colom meteorne vode odtekajo s potokom Veliki Drnovec. Njegov strmec je velik in znaša kar 100 m/km, kar pogojuje njegov izrazito hudourniški znacaj. Ta se kaže tudi po naplavinah v sami hudourniški dolini. Do­lino na vec mestih prekrivajo nanosi grobega dolomitnega proda (sl. 61). Med slabo zaobljenimi dolomitnimi kosi, ki so veliki do 20 cm, nahajamo tudi posamezne odlomke ro­ženca, velike do 5 cm. Podoben nanos dolomitnega proda je na samem izkopnem polju (sl. 62).
Izkopno polje se nahaja na morfološko izrazitem aluvialnem vršaju potoka Veliki Drnovec (sl. 59, 63, 64). Premer vršaja je okoli 150 m in se razteza nad holocensko poplavno rav­nino reke Save. Ena izmed starih prepletajocih se savskih strug je potekala prav pod vršajem, danes je to mrtev rokav, mrtvica. Vzhodno (nizvodno) od vršaja je ohranjena še ena, nekoliko višja savska holocenska terasa (sl. 59). To je pred erozijo ohranil verjetno le hudourniški potok Veliki Drnovec, ki je s svojimi naplavinami odrival savski tok proti severu.
Ce lego arheološkega najdišca ocenjujemo s stališca narav­ne ogroženosti pred visokimi vodami, moramo ugotoviti, da je bila ugodna za poselitev.
Opis geoloških razmer na izkopnem polju
Površina aluvialnega vršaja ima pahljacasto obliko in je zna­cilno nagnjena proti svojemu robu. Površina izkopnega po­lja je nagnjena proti severu. V casu ogleda je bila odprta površina nekaj sto kvadratnih metrov, vendar le do globine okoli 20 do 30 cm. Vecina tega materiala pripada ornemu horizontu, ornici. Najvec podatkov o geološki sestavi je bilo pridobljenih v dveh globljih izkopih.
Izkop v smeri sever–jug
Na jugu izkopa pod ornico in tankim B horizontom izda­nja dolomit (sl. 65). Dolomit prepereva znacilno, z izrazitim Zogovicevim efektom (sl. 66). Ta trdi, da se dolomit ne topi frontalno, površinsko kot apnenec, ampak se najprej raztopi vezivo med posameznimi dolomitnimi zrni. Dolomitna zrna opazujemo kot dolomitni pesek. Scasoma v raztopino pre­haja tudi vecina dolomita, njegov netopni ostanek pa v tla.
Proti severu se dolomitna podlaga naglo spusti, nad njo so odloženi razlicni sedimenti. V najglobljem delu razkopa je bil profil sledec (sl. 67):
1	0-58 cm		ornica in obrecna, tudi 
			koluvial na tla,
2	58-73 cm	slabo izražena plast muljastega 				peska (pešcene ilovice),
3	73-94 cm	pokopana tla I, Ab in Bb 					horizonta,
4	94-121 cm	pešcen mulj, ilovica, sivkasta,
5	121 cm 		posamezni prodniki, ležijo na 				pokopanih tleh II,
6	121-148 cm	pokopana tla II,
7	148-165 cm	pešceno muljast horizont Bb,
8	165+		dolomit.
Bocno je ob opisanem profilu na plasti 4 odložen dolomitni prod (sl. 62).
V zgornjem horizontu (plast 1), v obrecnih in koluvialnih tleh, so številni odlomki rožencev (sl. 68). Njihovo pojavlja­nje je verjetno povezano z aluvialnimi procesi na vršaju, kljub temu pa ne moremo povsem izkljuciti antropogenega faktorja. Obrecna tla so poseben tip tal. Vsebujejo preme­šan material, ki jih je hudourniški potok s svojega porecja naplavil na površino aluvialnega vršaja. Pri sedimentaciji so sodelovali tudi koluvialni procesi. Taka tla so lahko zelo kva­litetna, tak primer je tudi pri nas.
Pod plastjo (1) je plast muljastega peska, ki bi lahko nakazo­vala na enkraten poplaven dogodek. Pod njo je slabo izra­žen horizont pokopanih tal (3), ki nakazujejo na prekinitev v sedimentaciji. Plast 4 (sl. 69) je po strukturi pešcen mulj do muljast pesek, pedološko ilovica. Delno je marmorirana, kar nakazuje na menjavanje oksidacijsko redukcijskih pogojev. Plast je nastala kot aluvialna, vršajna naplavina. Na to napla­vino je bil lateralno odložen hudourniški nanos dolomitnega proda (sl. 62). Prodniki so zelo prepereli (Zogovicev efekt).
Pod plastjo ilovice so pokopana tla II, horizont Ab. Ta lahko izlocimo na podlagi barve in strukture. Hkrati so na tej plasti odloženi posamezni prodniki (keratofir in pešcenjak), ki pri­padajo savskemu zasipu in so na to mesto verjetno prišli s pobocnimi procesi iz višje ležecega srednje pleistocenskega savskega zasipa (sl. 69).
Pod tem horizontom so rdeckasta avtohtona tla na dolomi­tu, horizont Bb (plast 7). Pod tem horizontom pa je dolomit.
Izkop v smeri vzhod–zahod (sl. 70) 
V zahodnem delu izkopa (osrednji del aluvialnega vršaja) se v vertikalnem zaporedju menjavajo plasti dolomitnega proda in pešceno muljastih naplavin (sl. 71). V smeri proti vzhodu (distalni del pahljacastega aluvialnega vršaja) dolo­mitnega proda ni vec, menjavajo se pretežno pešceno-mu­ljaste plasti z bolj ali manj pogostimi odlomki roženca. Plasti z redkimi odlomki roženca ali celo brez njih so nastajale kot naplavine na distalnem delu vršaja. Plasti s pogostimi odlomki roženca so verjetno nastajale vsaj deloma tudi s koluvialnimi procesi (sl. 72).
Pod zaporedjem aluvialnih naplavin je v vzhodnem delu izkopa savski pešcen prod (sl. 73). Prodniki so prekriti z debelimi glinastimi oblogami, to je posledica spiranja gli­ne z zgornjih horizontov navzdol. Številni silikatni prodniki so precej prepereli, karbonatni mocno korodirani. Opisane lastnosti nakazujejo, da ta prod pripada srednje pleistocen­skemu savskemu zasipu.
Povzetek
Predkvartarna geološka podlaga na najdišcu in v njegovi okolici je triasni dolomit. Sedimente na najdišcu lahko loci­mo v dve genetski skupini (sl. 74): 
Skupina A (plasti 1-3): sedimenti so nastali z aluvialnimi in koluvialnimi procesi. Aluvialni procesi so bili vezani na obca­sne poplavne razmere na vršaju. Glavno sredstvo transpor­ta so aluvialni in pobocni procesi.
Skupina B (plasti 4-7): sedimenti so nastali v aluvialnih oko­ljih na vršaju. Glavno sredstvo transporta je hudourniška te­koca voda (Veliki Drnovec).
Velika kolicina odlomkov roženca na najdišcu je posledica naravnih danosti in naravnih procesov. Odlomki roženca so na najdišcu v veliki vecini odloženi kot posledica koluvial­nih in aluvialnih procesov. Ocitno gre za rožence iz porecja Velikega Drnovca. Podobni roženci so razširjeni na številnih mestih na obrobju Krške kotline. Po drugi strani pa vzorci obdelanega roženca nedvomno kažejo na clovekovo aktiv­nost. Dodatne analize izbranih 37 vzorcev kamnitih artefak­tov in kamnin, ki jih je izdelala B. Mirtic, dokazujejo njihov lokalni izvor. 
5.7.
Rezultati radiokarbonskih analiz


Milena Horvat
Iz arheološkega najdišca Col 1 sta bila radiokarbonsko analizirana dva vzorca oglja KIA 37372 (vzorec oglja vzet iz SE 43 št. 1195, sl. 76) in KIA 21323 (vzorec oglja vzet iz plasti SE 11, sl. 76). Analize so bile izdelane v laboratoriju Leibniz Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung Cristian-Albrechts-Universutät, Kiel. Izvedba vecjega števi­la radiokarbonskih analiz je bila neizvedljiva zaradi slabo ohranjenega lesnega oglja, ki je bilo, kot je bilo že ome­njeno v poglavju Culibergove, sprijeto s pešceno-ilovnatim sedimentom, iz katerega ga je bilo izredno težko izdvojiti (lesna struktura je bila v nekaterih primerih že popolnoma unicena). 
Radiokarbonska analiza, ki je bila opravljena na vzorcu oglja – vz. št. 1179 iz SE 11, kv. 182/3 (blizu objekta 1 I. poselitve­ne faze), je predstavljena na sl. 75.
Radiokarbonska analiza postavlja objekt v cas 5165 ± 35 BP (kalibrirana starost 1-d: 4036–4023 (12,3 % ver.), 3993–3956 (56,0 % ver.); kalibrirana starost 2-d: 4041–4005 (17,9 % ver.), 4005–3938 (68,0 % ver.), 3858–3812 (9,4 % ver.). Tudi ta radiokarbonska datacija se je izkazala za neustrezno gle­de na najdbe (predvsem keramicne in pripadajoci objekt 1), ki izvirajo iz plasti SE 11 in kažejo na cas druge polovice 44. stoletja pr. n. št. (oziroma cas 6. poselitvene faze Moverne vasi (sl. 26)).
Analiza oglja KIA 37372 – (sl. 76) je bila izdelana na vzorcu oglja št. 1195, ki je bil vzet iz vrha polnila SE 43, vkopa SE 42 v kv. 51/4 (plast SE 2/1; Katalog struktur in SE, G34). Stojka sodi k objektu 3, ki je uvršcen v II. poselitveno fazo. Radio­karbinska analiza postavlja to jamo v cas 2267 ± 27 BP (ka­librirana starost 1-d:392–358 cal. BC (42,3 % ver.), 243–236 cal. BC (5,6 % ver.); kalibrirana starost 2-d: 397–351 (46,7 % ver.), 224–210 (3,8 % ver.). 
Radiokarbonska datacija vzorca oglja (iz polnila SE 43) se je izkaza za neustrezno, ker arheološke najdbe (iz plasti in okolice objeta 3) kažejo na žarnogrobišcni cas. Vecja verje­tnost je, da gre pri vrhnjem delu polnila v bistvu za zgornjo plast SE 2, z oranjem premešano plast. 
6
Sklep


Na najdišcu Col 1 je mogoce razlikovati dva casovna ho­rizonta, pozno neolitskega in žarnogrobišcnega. Casovna opredelitev najdišca ima oporo v radiokarbonsko datiranih kontekstih najdišc druge polovice 44. stoletja pr. n. št. in kontekstih najdišc od 11. do 9. stoletja pr. n. št. Utemeljena pa sta tudi s spremembami materialne kulture.
I. poselitvena faza 
Za razreševanje kronologije poznega neolitika je pomemb­na najnižja kulturna plast z oznako SE 11, ki se razprostira na severovzhodnem delu izkopnega polja. S keramicnim gradivom se I. poselitvena faza navezuje na mlajše neolit­sko tradicijo osrednje slovenskih in podravskih (predvsem radiokarbonsko datiranih kontekstov najdišc Moverna vas, Ptuj - Šolski center, Zgornje Radvanje, Ajdovska jama, ter pozno neolitskih najdb Ptujskega gradu, Drulovke in drugih) tako v oblikovnih tipih, tehnologiji kot tudi v ornamentalnih motivih na keramiki ter tehnologiji izvedbe le-te. Bifacialne konice, ki so odkrite v okviru I. poselitvene faze, so znacilne za orodne inventarje iz druge polovice 5. oziroma zacetka 4. stoletja pr. n. št., kar dodatno potrjuje datacijo naselbine v drugo polovico 44. stoletja pr. n. š. 
Obseg neolitske naselbine ostaja nepoznan. Ugotovljen je le njen zahodni rob. Na raziskani površini je odkrita kmetija z dvema objektoma, zgrajenima v stojkasti tehniki gradnje,  stanovanjsko (objekt 1) in gospodarsko poslopje (objekt 2). Objekta 1 in 2 glede na postavitev omejujeta oziroma zapirata vecje obmocje objekta 1 oziroma vecje dvorišce. Obmocje kmetije 1 je zaprto le s vzhodne smeri. Prostorsko so na omenjeno obmocje (oziroma dvorišce) in oba stavb­na objekta (1 in 2) vezane štiri koncentracije najdb oziroma obmocij posebnih dejavnosti, kar kaže na to, da so se na teh štirih manipulativnih površinah odvijale najmanj tri, ce ne štiri razlicne vrste dejavnosti. Dejavnosti, povezane z bifaci­alno retuširanimi pušcicnimi konicami, so se odvijale tik ob stavbah. Tu so jih izdelovali oziroma popravljali in jih vsta­vljali v pušcice (obmocje posebnih dejavnosti 1). Dejavnosti, povezane z uporabo praskal, so se odvijale stran od stavb. Najvecja koncentracija strgal in klin z drobtincasto retušo ima podobno distribucijo kot bifacialno retuširane konice, torej med stavbama in severozahodno od praskal.
Obmocje artefaktnega zbira v kv. 160, 169, 178, 187, 188, 189 nakazuje obstoj domnevnega objekta oziroma kmetije 2 na skrajnem jugu izkopnega polja. 
Kamnita orodja, odkrita v neolitski plasti, so izdelana iz lo­kalnih surovin. Jedra, iz katerih so izdelovali orodja, so slabo izkorišcena, niso bila intenzivno vzdrževana in so bila hitro zavržena. Analize sledi uporabe (ohranjene na 137 kamni­tih orodjih) so pokazale, da so orodja najvec uporabljali za obdelavo trdih snovi (lesa, grmicevja) in mehkejših živalskih ostankov (kože). Za obdelavo mesa so uporabili orodja, pri katerih uporabna retuša kaže obdelavo mehkega in srednje trdega materiala. Pušcicne konice so uporabljali kot projek­tile, torej pri lovu. Ostanki okre na prodniku dokazujejo, da so jo uporabljali po vsej verjetnosti za krašenje ali pri ob­delavi živalske kože. Dvakrat je na klini dokazana mocna zgladitev, kar kaže na žetje. Vendar analiza sledi uporabe na kamnitih orodjih I. poselitvene faze kaže, da so se na kmetiji 1 pretežno ukvarjali z lovom (kar je razvidno predvsem po vecji zastopanosti projektilov). 
II. poselitvena faza
S plastjo SE 2/1 je izpricana poselitev v žarnogrobišcnem obdobju v severozahodnem in osrednjem delu raziskane površine, kjer sta bila odkrita stavbna objekta (objekt 3 in 4), grajena v stojkasti tehniki gradnje. 
Gre za naselbino, ki je ne moremo uvrstiti pod kategorijo višinskih naselbin, kakršne predvideva Dular, v gricevnatem svetu Dolenjske (kar pa je verjetno bolj posledica usmeritve raziskav, ki so bile usmerjene v odkrivanje utrjenih nasel­bin višinskega tipa na tem prostoru; Dular 1993, 101–102). Teržanova predvideva izjemo v poselitvi ravninskega dela Spodnjega Posavja in Posotelja v žarnogrobišcnem obdo­bju in meni, da lahko obstaja na tem obmocju enak model poselitve kot v Podravju (Teržan 1999, 135), torej odprta naselja raztresenega tipa vaškega znacaja, v katerih pa so bile lahko opravljane že tudi druge dejavnosti (npr. metalur­ška – Rogoza, Dragomelj). Njena predvidevanja so potrjena z žarnogrobišcno naselbino, odkrito na Colu 1, ki vsebuje tudi keramicni zbir (sicer skromen), katerega vecji del lahko uvrstimo v srednje in mlajše žarnogrobišcno obdobje. 
Na osnovi keramicnih najdb v plasti SE 2/1 je mogoce ca­sovno dobro opredeliti naselbino, in sicer v casovni razpon Ha A2 in Ha B stopnje. Za keramicno gradivo so najdene paralele v I. horizontu Poštele (Teržan 1990), 3. in 4. plasti Brinjeve gore (Oman 1981), 3. fazi poselitve Kostela (Ve­lušcek 1996), Rogozi (Crešnar 2009). Drugo fazo poselitve karakterizirajo kolencasti rocaji, sklede s poševno žlebljenim izrazito uvihanim ustjem, sklede s horizontalnimi fasetami na ramenu, fasetiranje notranjih strani ustij loncev, pitosi, vrc, skodelice. Kamniti orodni zbir druge poselitvene faze ne kaže velikih odstopanj od ugotovitev, navedenih že v prvi poselitveni fazi, le da je v plasti SE 2/1 prisotnost odbitkov z izjedo in klin z drobtincasto retušo vecja. 
Interdisciplinarne raziskave, ki so bile opravljene, so dale zanimive rezultate. Mineraloška analiza kamnitih artefaktov je pokazala, da so bili za izdelavo orodij uporabljeni kosi ro­žencev iz kamnin kredne in jurske starosti, ki sestavljajo ob­robje Krške kotline. Pobrani so bili lahko na proluvialnemn vršaju potoka Veliki Drnovec. Ni pa izkljucena možnost, da je bil kateri od primerkov prinesen tudi od drugod – dokaz za to vidimo v praskalu in svedru iz roženca (G258). Tufe in tufite je prinesla Sava iz Gorenjske. Prodniki pešcenjakov imajo krajšo pot – porecje Save križa nekaj lokacij, kjer se pojavljajo kremenovi pešcenjaki. 
Izvedba paleovegetacijskih analiz je bila otežena zaradi mocne impregnacije ostankov lesnega oglja, ki je bilo uje­to v pešceno-ilovnat sediment (v nekaterih primerih je bila lesna struktura popolnoma unicena). Zato so rezultati skro­mni. V vzorcih iz neolitske plasti sta bila ugotovljena hrast in beli gaber. V žarnogrobišcnih plasteh (SE 2/1 in SE 2) je zastopanost drevesnih vrst vecja – dokazani so javor, bukev, hrast in gaber.
Z multivariantnimi analizami makroskopskih analiz loncar­skih izdelkov gospodarstva 1 (SE 11; Mlekuž, Horvat 2011, 7-16) je bilo med 48 loncarskimi masami prepoznanih pet glavnih skupin oziroma pet receptov, ki jih dolocajo pred­vsem razlike med sestavinami v loncarskih masah. To pome­ni, da so uporabljali po vsej verjetnosti gline iz najmanj petih razlicnih glinokopov pri pripravi loncarskih mas, iz katerih je bilo izdelano posodje I. poselitvene faze (kar bi nam po­trdile kemicne analize vzorcev keramike, ki pa žal niso bile izdelane).
Pomembnost najdišca povecuje tudi kolicina najdenih ka­mnitih artefaktov. Na najdišcu je bilo odkritih 1229 neob­delanih odbitkov in 326 obdelanih artefaktov (od tega 225 retuširanih orodij, 86 jeder, devet brusov, dva tolkaca, od­lomek glajene sekire in štirje odlomki žrmelj). Za izdelavo kamnitih orodij so uporabljali lokalno surovino (predvsem rožence). Jedra so majhna, slabo izkorišcena. Prevladujejo minimalno predelana in uporabljena orodja. Ta so bila slabo vzdrževana in hitro zavržena.
7
Col 1


Two time horizons can be distinguished at the site of Col 1, the late Neolithic and the Urnfield culture. The chronolo­gical classification of the site is supported by the radiocar­bon-dated contexts of sites from the second half of the 44th century BC and the contexts of sites from the 11th to the 9th century BC. The horizons are also substantiated by changes in material culture. 
Ist settlement phase 
For the clarification of the chronology of the Late Neolithic the lowest cultural layer marked as SU 11 is important and stretches over the north-eastern part of the excavation field. Through pottery material the Ist settlement phase refers to the younger Neolithic tradition of the central Slovenian and the Drava region (especially radiocarbon-dated contexts of Moverna vas, Ptuj-Šolski center, Zgornje Radvanje, and Ajdovska jama sites, and Late Neolithic finds from Ptujski grad, Drulovka, and others), both in design type and tech­nology as well as in ornamental motifs on pottery and the technology of its manufacture. Bifacial points discovered in the Ist settlement phase are typical for tool inventories from the second half of the 5th or the beginning of the 4th mil­lennium BC, which additionally confirms the dating of the settlement into the second half of the 44th century BC. 
The scope of the Neolithic settlement remains unknown, only its western edge was determined. In the researched area, a farm with two structures built in the “earthfast post” construction technique was discovered – a dwelling buil­ding (structure 1) and an outbuilding (structure 2). Struc­tures 1 and 2, considering their placement, limit or close a larger area of structure 1 or a larger courtyard. The area of farm 1 is enclosed only from the east. Considering the space, four concentrations of finds or areas of special ac­tivity are linked to the mentioned area (or the courtyard) and both structures (1 and 2), which indicates that on these four manipulative surfaces at least three if not four different types of activities were carried out here. Activities connec­ted with bifacially retouched arrow points were performed immediately by the buildings – they were made or repaired and inserted into arrows here (special activity area 1). Ac­tivities connected to the use of endscrapers were carried out away from the buildings. The greatest concentration of endscrapers and blades with alternating fine retouch has a similar distribution as the bifacially retouched points – the­refore, between the two buildings and north-west of the endscrapers.
The area of artefact assemblage in squares 160, 169, 178, 187, 188, and 189 indicates the existence of a supposed building or farm 2 at the far south of the excavation field. 
Stone tools discovered in the Neolithic layer are made of local raw material. The cores the tools were made of are underutilised, were not intensively maintained, and were quickly discarded. Analyses of use traces (preserved on 137 stone tools) revealed that tools were used the most for the processing of hard substances (wood, shrubs) and softer animal remains (skins, hides). For the processing of meat, tools were used in which use retouch indicates the processing of soft or medium-hard material. Arrow points were used as projectiles – therefore in hunting. Remains of ochre on a gravel stone prove that it was used most proba­bly for decoration or in animal skin processing. On a blade, a strong smoothing is proven twice, which indicates har­vesting. However, the analysis of use traces on stone tools from the Ist settlement phase reveals that farm 1 dealt mo­stly with hunting (which is evident primarily from the greater representations of projectiles). 
IInd settlement phase 
Layer SU 2/1 attests to the settlement in the period of the Urnfield culture in the north-western and central parts of the researched area, where two buildings were discovered (structures 3 and 4) built in the earthfast post construction technique. 
This is a settlement that cannot be assigned under the ca­tegory of hilltop settlements as supposed by Dular in the hilly world of the Dolenjska region (but which is probably more the consequence of the research direction which was oriented into the discovery of fortified hilltop settlements in this area – Dular 1993, 101–102). B. Teržan predicts the exception in the population of the lowland part of the Spo­dnje Posavje and Posotelje regions in the period of the Ur­nfield culture and believes that in this area the same model of settlement could exist as in the Podravje region (Teržan 1999, 135) – therefore, open settlements of a dispersed type and rural character, in which other activities could also be carried out (e.g. metallurgic – Rogoza, Dragomelj). Her expectations are confirmed with the Urnfield culture settle­ment discovered at Col 1, which includes also a pottery as­semblage (although modest), the greater part of which can be assigned to the Middle and Late Urnfield culture period. 
Based on pottery finds in layer SU 2/1 the settlement can be well defined in time, i.e. into the time span of Ha A2 and Ha B stages. The pottery material has its parallels in the Ist horizon of Poštela (Teržan 1990), the 3rd and 4th layer of Brinjeva gora (Oman 1981), the 3rd phase of the settlement of Kostel (Velušcek 1996), and at Rogoza (Crešnar 2009). The second settlement phase is characterised by knee-sha­ped handles, dishes with a diagonally grooved expressively inverted lip, dishes with horizontal facets at the shoulder, faceting of internal sides of pot lips, pithoi, pitchers, cups. The stone tool assemblage of the second settlement phase does not display any greater discrepancies from the findin­gs stated in the first settlement phase, only the presence of flakes with a notch and blades with alternating fine retouch is greater in layer SU 2/1.
Interdisciplinary research done at the site yielded interesting results. The mineralogical analysis of stone artefacts revea­led that pieces of chert from rocks of the Cretaceous and Jurassic ages that compose the edges of the Krška kotlina basin were used for the making of tools. They could have been gathered on the proluvial scree cone of the Veliki Dr­novec creek. It is also possible that some of the items were brought from elsewhere – proof G258 (chert – an endscra­per and a borer). Tuffs and tuffites were brought here by the Sava from the Gorenjska region. Sandstone pebbles came from closer by – the Sava river basin is crossed by a few locations where quartz sandstones appear. 
The performance of palaeovegetational analyses was made difficult due to strong impregnation of wooden charcoal re­mains caught in the sandy-clay sediment (in some examples the wood structure was completely destroyed). Therefore, the results are modest. Oak and common hornbeam were determined in the samples from the Neolithic layer. In the layers of the Urnfield culture (SU 02/1 and SE 02), the repre­sentation of tree species is more diverse; maple, beech, oak, and hornbeam were proven.
Multivariant analyses of macroscopic analyses of pottery items from economic property 1 (SU 11 – Mlekuž, Horvat 2011, 7–16) recognised five main groups or five recipes, which are determined primarily by the differences between ingredients in pottery-making masses, among 48 pottery­-making masses. This means that in the preparation of pot­tery masses they most probably used clay from at least five different clay pits for the making of vessels of the Ist settle­ment phase (which could have been confirmed by pottery analyses of pottery samples but which were unfortunately not done).
The significance of the site is increased by the amount of stone artefacts found (Kavur, p. 86). A total of 1,229 unwor­ked flakes and 326 worked artefacts were discovered at the site (from these 225 were retouched tools, 86 cores, 9 whet­stones, 2 hammers, 1 fragment of a polished axe, and 4 fragments of querns). Local raw material (especially cherts) was used to make stone tools. Cores are small and underu­tilised. Minimally remade and used tools prevail which were poorly maintained and quickly discarded.
8
Literatura


ARTNER, W. 1998-1999, Der Frauenberg bei Leibnitz, Steier­mark, in der Spätlatenezeit und der vorclaudischer Kaiserzeit. Ausgrabungen des Landesmuseums Joanneum 1979-1985. - Archaeologica Austriaca 82-83, 221-342.
BALEN, J. 2008, Apsolutni datumi sa zaštitnih istraživanja na prostoru Slavonije kao prilog poznavanju kronologije srednjeg eneolitika. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 41, 17-35.
BAT, M. in P. FRANTAR 2008, Sava od Suhadola do hrvaške meje in njeno porecje. - V: J. Peternel (ur.), Ukrocena lepo­tica. Sava in njene zgodbe, Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica, Sevnica, 17-24.
BAVEC, U. 2009, V: Rimljani ob veliki reki – poskus opisa rimske poselitve v casu od 1. do 4. stoletja. - V: J. Peternel (ur.), Ukrocena lepotica. Sava in njene zgodbe, Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica, Sevnica, 36-41.
BOŽIC, D. 1993, Slovenija in srednja Evropa v poznolaten­skem obdobju. - Arheološki vestnik 44, 137-152.
BUDJA, M. 1992, Pecatniki v slovenskih neolitskih naselbin­skih kontekstih. – Porocilo o raziskovanju paleolitika, neoliti­ka in neolitika v Sloveniji 20, 95-109.
CREŠNAR, M. 2009, Rogoza pri Mariboru in njeno mesto v bronasti in starejši železni dobi Podravja. – Doktorska diser­tacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana (neobjavljeno).
CREŠNAR, M. 2007, Nacin lesenih gradenj v casu bronaste in starejše železne dobe v Sloveniji. – Arheo 24, 39-68. 
DJURIC, B. 2000, Elementi za oceno arheoloških izkopavanj na najdišcu Col 1, z dne 6. 11. 2000. – Ljubljana.
DULAR, J. 1978, Poskus kronološke razdelitve dobovskega žarnega grobišca. – Arheološki vestnik 29, 36-45.
DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški do­lini. – Arheološki vestnik 42, 65-198.
DULAR, J. 1993, Zacetki železnodobne poselitve v osrednji Sloveniji. – Arheološki vestnik 44, 101-112.
DULAR, J. 2001, Neolitska in eneolitska višinska naselja v osrednji Sloveniji. – Arheološki vestnik 52, 89-106.
DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, Bronastodob­no naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu. – Opera Instituti Ar­chaeologici Sloveniae 5, Ljubljana.
DULAR, J. 2009, Sava v bronasti dobi. - V: J. Peternel (ur.), Ukrocena lepotica. Sava in njene zgodbe, Javni zavod za kul­turo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica, Sevni­ca, 36-41.
DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 27, Ljubljana.
FREY, O.-H. 1974, Bericht über die Ausgrabungen im Ring­wall von Sticna (Slowenien). – V: Symposium zu Problemen der jüngeren Hallstattzeit in Mitteleuropa, 25.–29. Septem­ber 1970, Smolenice, Bratislava, 151-162. 
GLEISCHER, P. 1993, Urzeitliche Siedlungsreste im Bereich der Gracarca am Klopeinersee bei Unterkärnten. - Ca­rinthia I 183, 33-94.
GUŠTIN, M. 2005, Savska skupina Lengyelske culture. - V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina Lengyelske kulture, Annales Mediterranea, Koper, 7-22.
GUŠTIN, M., R. CUNJA in K. K. PREDOVNIK 1993, Podbocje/Stari grad. - Posavski muzej Brežice 9, Brežice.
GUŠTIN, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2005, Drulovka. - V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina Lengyelske kultu­re, Annales Mediterranea, Koper, 37-64.
GUŠTIN, M., A. TOMAŽ, B. KAVUR, Z. MILEUSNIC, G. TIE­FENGRABER, A. JAKIMOVSKI in Z. HINCAK 2005, Neolitska naselbina Catež - Sredno polje. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina Lengyelske kulture, Annales Medi­terranea, Koper, 101-112.
GUŠTIN, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2006, The neolithic site at Catež - Sredno polje (Slovenia). - V: A. Pessina in P. Vi­sentini (ur.), Preistoria dell’Italia settentrionale: studi in ricordo di Bernardino Bagolini: atti del convegno, 23-24 settembre 2005, Museo friulano di storia naturale, Udine, 381-390.
HORVAT, Mi. 1989, Ajdovska jama pri Nemški vasi. – Razpra­ve Filozofske fakultete, Ljubljana.
HORVAT, Mi. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipolo­gija loncenine, keramicni arhiv. – Razprave Filozofske fakul­tete, Ljubljana.
HORVAT, Mi. 2005, Col 1 pri Podgracenem. Tipološka opre­delitev neolitskega keramicnega zbira SE 22/1/1 – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina Lengyelske kultu­re, Annales Mediterranea, Koper, 145-155.
HORVAT, Mi. 2009, Prvi prebivalci v Posavju. – V: J. Peternel (ur.), Ukrocena lepotica. Sava in njene zgodbe, Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica, Sevnica, 25-35.
HORVAT, Ma. 1986, Ajdovska jama pri Nemški vasi – desni hodnik. – Porocilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneoli­ta v Sloveniji XIV, 77-88.
KAERNER, J. 1989, Zur Chronologie der slowenisch draulan­dischen Urnenfelder und deren Beziehung zu benachbarten Gebieten. – Diplomska naloga, Univerza v Heidelbergu, Heidelberg.
KAPPEL, I. 1969, Die Graphittonkeramik von Manching. - Die Ausgrabungen in Manching. Band 2, Römisch-Germa­nische Kommission des Deutschen Archäologischen Insti­tuts zu Frankfurt am Main, Wiesbaden.
KAVUR, B. 2005, Kamnita orodja na najdišcu Catež – Sre­dno polje. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina Lengyelske kulture, Annales Mediterranea, Koper, 131-144.
KAVUR, B. 2006a, The Neolithic between the Adriatic and the Pannonian plain: the stone tools in the stone age. – V: A. Pessina in P. Visentini (ur.), Preistoria dell’Italia settentriona­le: studi in ricordo di Bernardino Bagolini: atti del convegno, 23-24 settembre 2005, Museo friulano di storia naturale, Udine, 373-380.
KAVUR, B. 2006b, Kamnita orodja. – V: A. Gaspari (ur.), Zalog pri Verdu. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 11, Ljubljana, 45–120.
KERN, A. 1996, Vorbericht zum latenzeitlichen Siedlung­splatz in Mannersdorf an der March, NO. – Arheološki ve­stnik 47, 209-227.
KNIFIC, T. 2009, Naselitev Slovanov v Posavju. - V: J. Pe­ternel (ur.), Ukrocena lepotica. Sava in njene zgodbe, Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica, Sevnica, 25-35.
KOROŠEC, J. 1960, Drulovka. - Zbornik filozofske fakultete III/4, Ljubljana.
KOROŠEC, J. 1965, Neo- in eneolitski elementi na Ptujskem gradu. – Porocilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji II, 5-51.
KOROŠEC, P. 1975, Porocilo o raziskavah v Ajdovski jami 1967. leta. – Porocilo o raziskovanju neolita in eneolita v Slo­veniji IV, 170-210.
KRAMBERGER, B. 2014, Naselbinske strukture in keramicni zbiri v petem tisocletju pred našim štetjem v severovzho­dni Sloveniji. - Doktorska disertacija. Univerza v Ljublja­ni, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana (neobljavljeno).
LAMUT, B. 1988-1989, Kronološka skica prazgodovinske naselbine v Ormožu. – Arheološki vestnik 39-40, 235-276.
LAZAR, I. 1996, Latenzeitliche und frühromische Funde aus der Savinja in Velje. – Arheološki vestnik 47, 279-296.
LEBEN, F. 1991, Veliki Zjot, bakrenodobno in bronastodob­no jamsko bivališce v Beli krajini. – Porocilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 19, 169-191.
MEDUNA, J. 1970, Stare Hradisko 2. Katalog der Funde aus den Museen in Brno/Brün, Praha/Prag, Olomouc, Plumlov und Prostejov. - Fontes Archaeologiae Moravicae 5, Brno.
MEDUNA, J. 1980, Die Latenezeitlichen Siedlungen in Mä­hren. - Ceskoslovenská akademie ved, Praha.
MLEKUŽ, D. in M. HORVAT 2011, Med fiksnim in fleksibil­nim: multivariantne analize tehnologije loncenine. – Arheo 28, 7-18.
MURGELJ, I. 2013, Podsmreka pri Višnji Gori. - Arheologija na avtocestah Slovenije 42, Ljubljana.
MÜLLER KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Ur­nenfelderzeit nordlich uns südlich der Alpen. - Römisch­-Germanische Forschungen 22, Mainz.
NOVŠAK, M. 2006, Trnava. - Arheologija na avtocestah Slovenije 2, Ljubljana.
OMAN, D. 1981, Brinjeva gora – 1953 (Obdelava prazgodo­vinske keramike). – Arheološki vestnik 32, 144-216.
OROSS, K., T. MARTON, A. WHITTLE, W. RICHARDSON, 
R. E. M. HEDGES in L. J. E. CRAMP 2011, Die Siedlung der Balaton-Lasinja-Kultur in Balatonszárszó-Kis-erdei-dulo. – V: J. Šuteková, P. Pavúk, P. Kalábková, B. Kovár (ur.), PANTA RHEI: Studies in Chronology and Cultural Development of South-Eastern and Central Europe in Earlier Prehistory Pre­sented to Juraj Pavúk on the Ook.sion of his 75th Birthday, Bratislava, 161-187. 
PAHIC, S. 1966, Keltske najdbe v Podravju. - Arheološki ve­stnik 17, 290-416.
PAHIC, S. 1957, Drugo žarnogrobišce v Rušah. – Razprave 1. razreda SAZU 4/3, Založba ZRC, Ljubljana.
PAHIC, S. 1972, Pobrežje. - Katalogi in monografije 6,  Ljubljana.
PAVIŠIC, I. 1992, Neki novi nalazi Viroviticke grupe iz Gacišta kod Virovitice. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 9, 49-63.
PAVIŠIC, I. 1993, Kasnobroncanodobno naselje Špicak u Bo­jacnom. - V: B. Lamut (ur.), Ptujski arheološki zbornik: ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva, Ptuj, 171-188.
PAVLIN, P. 2006, Grac pri Selih pri Zajcjem vrhu. – V: A. To­maž (ur.), Od Sopota do Lengyela. Prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annales Mediterranea, Koper, 211-227.
PERKO, D. in M. ORAŽEM ADAMIC (ur.) 1999, Slovenija - Pokrajine in ljudje. – Ljubljana.
PIETA, K. 1996, Römische Import der Spätlatenezeit in der Slowakei. - Arheološki vestnik 47, 183-195.
PUŠ, I. 1966, Nove latenskodobne najdbe v Ljubljani. – 
Arheološki vestnik 17, 413-416.
SAGADIN, M. 2005, Nekatere neolitske najdbe z vzhodne Gorenjske. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina Lengyelske kulture, Annales Mediterranea, Koper, 29-36.
SLOVENIJA 2001, Slovenija, pokrajina in ljudje. Atlas Sloveni­je v sliki in besedi. – Ljubljana. 
STARE, F. 1950, Ilirsko grobišce na Zgornji Hajdini pri Ptuju. – Arheološki vestnik 1, 31-86.
STARE, F. 1975, Dobova. - Posavski muzej Brežice 2, Brežice.
STRMCNIK GULIC, M. 1988–1989, Bronastodobni naseli­tveni kompleks v Rabelcji vasi v Ptuju. - Arheološki vestnik 39-40, 147-170.
STRMCNIK GULIC, M. (ur.) 2000, Porocilo o arheoloških razi­skavah na avtocestnem odseku Slivnica-Pesnica, na odseku Slivnica-Maribor. – Zavod za varstvo kulturne dedišcine, Maribor.
ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske naselbine v Pomurju. - Po­murska založba, Murska Sobota.
ŠIMIC, J. 1992, Horizont kasnoga broncanog doba na loka­litetu »Gradac« u Sarvašu. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 18, 37-48.
TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Šta­jerskem. - Katalogi in monografije 25, Ljubljana.
TERŽAN, B. 1994, Sonde 9, 18 in 19 na precnem nasipu Gradišca. - V: S. Gabrovec (ur.), Sticna I. Naselbinska izko­pavanja, Katalogi in monografije 28, Ljubljana, 120-137.
TERŽAN, B. 1995, Stand und Aufgaben der Forschungen zur Urnenfelderzeit in Jugoslawien. – V: Beiträge zur Ur­nenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen, Monographi­en 35, Römisch-Germanisches Zentmuseum Mainz, Mainz, 332-372.
TICA, G. 2007, Šmatevž. - Arheologija na avtocestah Slo­venije 4, Ljubljana.
TIEFENGRABER, G. 2004, Jungneolithische Funde vom Rabenstein bei St. Paul im Lavanttal. - Carinthia I 194, 185-253.
TIEFENGRABER, G. 2006, Jungneolitische Funde aus Catež–Sredno polje. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela. Prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annales Mediterranea, Koper, 229-214.
TIEFENGRABER, G. 2015, Jungsteinzit und Kupferzeit. – 
V: B. Herbert (ur.), Geschichte der Steiermark. Band 1. Ur­geschichte und Römerzeit in der Steiermark, Böhlau Verlag, Wien, 189-275.
TIEFENGRABER, G. 2018, Der Wildoner Schlossberg. Die Ausgrabungen des Landesmuseums Joaneum 1985-1988. - Schild von Steier Beiheft 7/2018. Forschungen zur geschi­chtlichen Landeskunde der Steiermark Band 80. 
TOMANIC JEVREMOV, M. 1988-89, Žarno grobišce v Or­možu. – Arheološki vestnik 39-40, 277-322.
TOMANIC JEVREMOV, M. in M. GUŠTIN 1996, Keltska lon­carska pec s Spodnje Hajdine pri Ptuju. - Arheološki vestnik 47, 267-278.
TOMAŽ, A. 1997, Tehnološka raziskava loncenine iz Mover­ne vasi v Beli Krajini. - Porocilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 24, 113-142.
TOMAŽ, A. 1999, Casovna in prostorska strukturiranost ne­olitskega loncarstva: Bela krajina, Ljubljansko barje, Dinarski kras. - Magistrska naloga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana (neobjavljeno).
VELUŠCEK, A. 1996, Kostel, prazgodovinska naselbina. – Ar­heološki vestnik 47, 55-134.
VERBIC, T. 2002a, Porocilo o geološkem pregledu arheolo­škega najdišca Col 1 in okolice. – Ljubljana.
VERBIC, T. 2002b, Dodatek k porocilu o geološkem pregledu arheološkega najdišca Col 1 in okolice. – Ljubljana.
VINSKI GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sje­vernoj Hrvatskoj. – Filozofski fakultet, Zadar.
VRDOLJAK, S. 1994, Tipološka klasifikacija kasnobronca­nodobne keramike iz naselja Kalnik-Igrišce (SZ Hrvatska). – Opuscula archaeologica 18, 7-83.
ZACHAR, L. 1976, Neskorolaténske sídlisko pri Kútoch. – Zborník Slovenského Národného Múzea 70, 31-53.
ZACHAR, L. 1977, Príspevok k poznavannju neskorolatén­sko obdobia na Záhori. – Zborník Slovenského Národného Múzea 71, 35-58.
ŽIŽEK, I. 2006, Bakrenodobna naselbina Hardek. - V: A. To­maž (ur.), Od Sopota do Lengyela. Prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annales Mediterranea, Koper, 129-140.



2 Lokacija najdišca na geografski karti, M 1.:.100.000; 
vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d. o. o.



1 Geografski položaj arheološkega najdišca na DMR 100; ©GURS.





3 Položaj najdišca na trasi avtoceste Krška vas–Obrežje, 
M 1.:.10 000; podlaga TTN5, listi I220200, I220300, I221200, I221300 in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS.

4 Trasa AC Krška vas–Obrežje in obmocje najdišca na digitalnem ortofoto posnetku, M 1.:.10 000; podlaga DOF, listi I220262C, I220362C, I221262C, I221362C; ©GURS, ©DARS.


5 Nacrt izkopnega polja na trasi avtoceste; M 1.:.2000.


6 Pogled na naselbino, proluvialni vršaj, ki sega do mrtvice, reke (mrtvice reke Save).


7 Prikaz arheološkega obmocja po kvadrantih in lokacija presekov. M 1.:.400.


8a Kompozitni nacrt najdišca. M 1.:.400.


8b Detajlni kompozitni nacrt najdišca. M 1.:.250.



9 Zajetje vode iz mrtvice – sesalni vod, crpalka.


11 Razdelilna naprava (dvojak oziroma trojak) z gibljivimi cevmi.
10 Tlacni vod (Ř 52 mm).
12 Sita za izpiranje prsti (mreža Ř 3 mm, 2 mm, 0,2 mm).
13 Ekipa pri izpiranju.
14 Sito z najdbami po koncanem izpiranju.
15 Usedalni zbiralnik.
16 Presek 1; M 1.:.50. 
17 Presek 2, M 1.:.50. 
18 (strani 17–19) Presek 3; M 1.:.50. 
19 Nacrt najdišca s strukturami I. poselitvene faze, M 1.:.250. 
20 Tloris objektov I. poselitvene faze; M 1.:.200. 
21 Glavni tipi orodij in njihova zastopanost (G) po posameznih objektih in obmocjih posebne dejavnosti v stratigrafski enoti SE 11. 
22 Obdelovani material po posameznih objektih in obmocjih posebne dejavnosti v I. poselitveni fazi (v oklepaju je naveden kolicinski delež).
23 Delež dolocljivih zvrsti keramicnih izdelkov I. poselitvene faze.
24a Tipološka preglednica I. poselitvene faze. 
25a Preglednica motivov I. poselitvene faze; okrajšave: T – tracni, LT – linijsko tracni, L – linijski, E – enostavni, N – delno dolocljivi motivi.
26a Konteksti, ki jih lahko vzporejamo s 6. poselitveno fazo Moverne vasi. 
27 Nacrt najdišca s strukturami II. poselitvene faze; M 1.:.250.
28 Tloris objekta 3; M 1.:.100.
29 Tloris objekta 4; M 1.:.100.
30 Tloris objekta 4.
31 Deleži dolocljivih zvrsti keramicnih izdelkov II. poselitvene faze.
32 Tipološka preglednica II. poselitvene faze. 
33 Preglednica motivov II. poselitvene faze; okrajšave: T – tracni, L – linijski, E – enostavni, N – delno dolocljivi motivi. 
34 Deleži dolocljivih zvrsti keramicnih in kovinskih izdelkov stratigrafske enote SE 1.
35 Tipološka preglednica stratigrafske enote SE 1. 
37 (strani 68–77) Tehnološke znacilnosti zvrsti keramicnih izdelkov I. poselitvene faze.
38 (strani 78–83) Tehnološke znacilnosti keramicnih zbirov I. in II. poselitvene faze in stratigrafske enote SE 1. 
Pojasnilo k okrajšavam LM: 5 (LM24–LM28); 2 (LM24); 2 (LM25); 7 (LM26); 2 (LM27); 4 (LM28); pojasnilo k: 5 (LM24–LM28) pomeni 5 razlicnih LM z oznako od LM24 do LM28, združenih v drugo skupino zelo finozrnatih LM s posameznimi zrni vecje (drobne) zrnavosti (koda zr. 1 *); pojasnilo k okrajšavam: 2 (LM24); 2 (LM25); 7 (LM26); 2 (LM27); 4 (LM28) npr. 2 (LM24) pomeni 2 izdelka izdelana iz LM24 oziroma 7 izdelkov izdelanih iz LM26 itd.; pojasnilo k okrajšavi: zr. 1 * - * LM s posameznimi zrni vecje zrnavosti.
39 (strani 84–85) Tehnološke znacilnosti zvrsti keramicnih izdelkov II. poselitvene faze in stratigrafske enote SE 1.
40 Število in odstotni deleži velikostnih skupin odbitkov po posameznih plasteh.
41 Število in odstotni deleži odbitkov z ohranjenimi ostanki prodnikove skorje, razdeljeni po velikostnih skupinah odbitkov po posameznih plasteh.
42 Seznam, kolicine in odstotne zastopanosti posameznih orodnih tipov v plasteh SE 1, SE 2, SE 2/1 in SE 11.
43 Povprecne merske vrednosti jeder iz SE 11. 
44 Graficni prikaz merskih vrednosti unipolarnih jeder iz SE 11.
45 Graficni prikaz merskih vrednosti bipolarnih jeder iz SE 11.
46 Graficni prikaz merskih vrednosti polipolarnih jeder iz SE 11.
47 Primerjava števila in odstotnih deležev glavnih orodnih skupin med plastjo SE 11 z najdišca Col 1 in struktur SE 55 in SE 93 z najdišca Catež - Sredno polje.
48 SE 1 – Distribucija velikostnih razredov odbitkov z ostanki prodnikove skorje in brez slednje po posameznih kvadrantih.
49 Distribucija velikostnih razredov odbitkov z ostanki prodnikove skorje in brez slednje po posameznih kvadrantih.
50 Distribucija velikostnih razredov odbitkov z ostanki prodnikove skorje in brez slednje po posameznih kvadrantih.
51 (strani 96–97) Distribucija velikostnih razredov odbitkov z ostanki prodnikove skorje in brez slednje po posameznih kvadrantih.
52 Razmerje med orodji z dolocljivo uporabo, orodji, ki so bila uporabljena, vendar uporaba ni dolocljiva, in orodji, kjer se sledi uporabe niso ohranile.
53 Rezultati analize sledi uporabe na orodjih.
54 Kamnito orodje G411, na katerem je makroskopsko vidna mocna zgladitev, ki jo je verjetno povzrocila vodna erozija.
55 Tolkac G512, s katerim so drobili okro.
56 Plošcat prodnik G513 s sledmi okre.
57 Tolkac G514, s katerim so verjetno drobili okro.
58 Rezultati paleovegetacijskih raziskav.
59 Geološka skica arheološkega najdišca; M 1.:.5000.
60 Plasti rožencevega proda in pešcenega mulja pri Globocicah nad Malencami.
61 Enoletni nanos dolomitnega proda v hudourniški dolini Velikega Drnovca, pogled proti severu.
62 Nanos dolomitnega proda na aluvialnem vršaju v izkopu.
63 Pogled na najdišce na aluvialnem vršaju, v ozadju nižja savska holocenska terasa.
64 Pogled na najdišce z jugovzhoda, na izrazito silhueto aluvialnega vršaja.
65 Pogled z juga proti severu na izkop preko najdišca. Proksimalno je dolomitna podlaga skoraj neposredno pod ornico, distalno je vidna med pešceno muljastimi naplavinami plast dolomitnega proda, hudourniškega nanosa Velikega Drnovca.
66 Preperevanje dolomita po Zogovicevem pravilu: dolomit prepereva v dolomitni pesek.
67 Profil v najglobljem delu izkopa – sestava plasti v preseku (razlaga v tekstu).
68 Kosi roženca v pešceno muljastem materialu, obrecno-koluvialna tla (plast 1 v profilu) na najdišcu. 
69 Ilovnata plast (4) nad muljastimi pokopanimi tlemi II (6), med njima prodniki iz srednje pleistocenskega savskega zasipa.
70 Zahodni del izkopa v smeri vzhod-zahod.
71 Plasti dolomitnega proda med pešceno-muljastimi naplavinami.
72 Pretežno koluvialna plast (1) s številnimi odlomki roženca, pod njo aluvialna pešceno-muljasta plast (2).
73 Pešcen prod, mocno zaglinjen in preperel v spodnjem delu izkopa.
74 Skupini plasti A in B (razlaga v tekstu).
75 Radiokarbonska analiza KIA-21323 (SE 11, vz. št. 1179).
76 Radiokarbonska analiza KIA-37372 (SE 2, vz. št. 1195).




















Tip
 Obmocje okrog objekta 1 oz. kmetije 1
 Artefaktni zbir v bližini domnevne kmetije 2
 
Obmocje 1
 Obmocje 2
 Obmocje 3
 Obmocje 4
 Stavba 1
 Izven
 Obmocje 5
 
Jedro (unipolarno)
 333, 308, 309, 307, 310, 311, 312, 315, 316, 317, 320, 321, 328, 324, 332
 292, 296, 297, 298, 300, 303, 322
 291
 294, 295, 302, 304
 319, 371
 306
 293, 301, 313, 314, 318
 
Jedro (bipolarno)
 330, 334, 337, 339, 331, 336, 338
 325, 329
 326, 328
 340
 327, 335
 
Jedro (polipolarno)
 347, 349, 350, 351, 353, 356
 341, 342, 344, 345, 346
 343
 354, 357
 348
 302, 355, 358
 
Klina
 177, 178, 180, 181, 212, 228
 171, 232
 
Klinica 
 175
 235, 179
 176
 
Konica (bif. retuširana konica)
 282, 283, 287, 281, 288, 284
 275
 272, 286, 276
 286, 270
 
Praskalo
 258, 249, 259, 251, 254, 256, 253, 257
 296, 264
 245, 247, 250, 242, 244, 248
 260, 252
 265, 241, 243, 256
 268
 
Strgalo
 271, 273, 276, 279
 263
 
Strgalce
 262, 238, 274
 261, 266
 269
 267
 
Sveder
 277
 
Sekira
 372
 
Tolkac/brus
 360
 
Tolkac
 359
 
Žrmlja
 266
 368
 
Brus
 370, 362, 365
 361
 364, 367
 217
 
Prodnik
 512, 515
 
Odbitek z drobtincasto retušo
 172, 160, 164, 165, 166, 169, 171
 220, 158, 162, 163, 221
 157, 161
 159
 731
 170
 167
 
Retuširan odbitek
 209, 218, 204, 206, 219, 214, 213, 211, 208, 209, 197, 198, 200, 201, 205
 196, 185, 186, 188, 184, 191, 203, 192, 281
 183, 189, 190
 193, 195, 194
 215, 216
 182, 187, 202, 206, 207, 227, 217
 
Nazobcan odbitek
 225
 233, 234
 240
 
Odbitek z izjedo
 372
 224, 222, 229
 230
 231
 
Okrcan odlomek odbitka
 369
 290
 
Razbitina z izjedo
 226
 
Skupaj
 86
 39
 16
 21
 13
 15
 22
 



Obdelovani material
 Obmocje okrog objekta 1 oz. kmetije 1
 Artefaktni zbir v bližini domnevne kmetije 2
 
Obmocje 1
 Obmocje 2
 Obmocje 3
 Obmocje 4
 Stavba 1
 Izven
 
Koža (2)
 200, 259, 255
 192, 222
 
Koža + les
 251
 267
 
Les (4)
 211
 263
 261
 
Žito (6)
 214
 235
 
Okra
 kv. 173/3
 
Mehak/srednje trd (8)
 165, 171, 168, 160
 221, 186
 174
 
Srednje trd (9)
 178, 169, 205
 203
 157
 231
 252
 176
 
Srednje trd/trd (10)
 209, 208, 198
 220, 229
 230
 
Trd (11)
 181, 253, 271, 273, 279
 246, 274
 202, 240, 226
 
Skupaj
 22
 9
 4
 2
 2
 1
 4
 

Projektil
 283, 287, 282, 289, 288, 284
 275
 272, 280, 276
 270, 286
 



Osnovna oblika/odlomek
 Kolicinski delež
 Kataloška številka
 
Krožnik 
 3
 1-3
 
Skodela 
 1
 4
 
Skleda 
 11
 20
 
Skleda s prstanastim dnom 
 3
 5-7
 
Skleda na nogi 
 10
 37-46
 
Posoda na nogi 
 15
 21-35
 
Posoda s prstanastim dnom 
 2
 8, 9
 
Posoda - odlomek recipienta 
 1
 36
 
Lonec 
 15
 54-57, 69-68, 70
 
Lonec - odlomek ostenja
 8
 47-51, 53, 69, 72
 
Lonec - odlomek roba ustja 
z ostenjem 
 3
 52, 58, 71
 
Vrc 
 23
 73-95
 
Skodelica 
 5
 98-102
 
Kozarec 
 2
 96, 97
 
Zajemalka 
 9
 145-153
 
Keramicna plošcica 
 1
 154
 
Predilno vretence 
 1
 156
 
Svitek 
 1
 155
 
Posoda odlomek dna z ostenjem 
 26
 103-126
 
Posoda - odlomek ustja z ostenjem 
 12
 129-140
 
Posoda - odlomek rocaja 
 4
 141-144
 





24b Tipološka preglednica I. poselitvene faze.


24c Tipološka preglednica I. poselitvene faze.

Koda motiva
 Risba motiva
 Številka gradiva
 Opis motiva
 
T01
 57, 58, 64, 93, 101
 vertikalne skupine linij v traku, medprostori prazni
 
T02
 55
 poševne skupine linij v traku, medprostori prazni
 
T03
 72, 74, 87, 95
 poševne skupine linij v nepovezanem cik-caku, medprostori prazni
 
T04
 85, 86
 vertikalne skupine linij v medprostoru skupina poševnih linij
 
T05
 82
 vertikalne skupine linij v medprostoru V motiv
 
T06
 83
 vertikalne skupine linij (v traku) v medprostoru vertikalni niz vdolbin
 
T07
 63
 poševne skupine linij v traku povezane nizom vdolbin v medprostoru zgoraj in spodaj
 
T08
 66
 poševne skupine linij (v traku ?) medprostori v celoti zapolnjeni 
z nizi vdolbin
 
T09
 13, 15
 horizontalne linije vdolbin v traku
 
T10
 65
 skupine vertikalnih nizov vdolbin v traku
 
LT01
 60
 vertikalne skupine linij v traku  medprostori prazni; horizontalni enojni niz vdolbin zgoraj in spodaj
 
LT02
 71
 horizontalni enojni niz vdolbin; horizontalni enojni niz vdolbin, vertikalne skupine linij povezane z nizom dolbin zgoraj in spodaj
 
LT03
 59
 horizontalni enojni niz vdolbin, vertikalne skupine linij v traku medprostori prazni; vertikalne skupine linij v traku medprostori prazni; horizontalni niz vdolbin zgoraj in spodaj
 
LT04
 69
 vertikalne skupine linij v medprostoru V motiv; horizontalni niz vdolbin spodaj 
 
LT05
 62
 horizontalni (dvojni) niz vdolbin; poöevne skupine linij v povezanem cik-caku, horizontalni enojni niz vdolbin zgoraj 
 
LT06
 70
 poševne skupine linij v nepovezanem cik-caku povezanem z nizom vdolbin spodaj in zgoraj; poševne skupine linij v nepovezanem cik-caku vmesni prostori zapolnjeni z nizom vdolbin v celoti
 
LT07
 54
 vertikalne skupine linij medprostori prazni; vertikalne skupine linij v medprostoru vertikalni niz vdolbin
 
LT08
 50
 nepovezani vertikalni cik-cak
 




Koda motiva
 Risba motiva
 Številka gradiva
 Opis motiva
 
LT09
 51
 poševne linije v traku, horizontalni niz vdolbin spodaj
 
L01
 68
 horizontalni enojni niz vdolbin
 
E03
 56
 aplika posamic
 
N01
 61, 77, 84, 91, 94
 vertikalna skupina linij
 
N02
 12, 48, 78, 88, 90, 99
 poševna skupina linij
 
N03
 92
 poševna skupina linij v medprostoru zgoraj niz vdolbin
 
N04
 80
 horizontalni trak linij; vertikalna skupina linij
 
N05
 89
 poševna skupina linij; v medprostoru poševni niz vdolbin in horizontalni niz vdolbin spodaj 
 
N06
 67
 V motiv; horizontalni niz vdolbin spodaj
 
N07
 79
 poševna linija, odtis vdolbine spodaj
 
N08
 36
 niz vdolbin v loku?
 
N09
 49
 vertikalna skupina linij, horizontalni enojni niz vdolbin zgoraj
 
N10
 52, 53
 vertikalna skupina linij, horizontalni enojni niz vdolbin v medprostoru spodaj 
 
N11
 14
 poševne skupine linij v povezanem cik-caku, horizontalni enojni niz vdolbin zgoraj
 
N12
 98
 poševna skupina linij v medprostoru poševni niz vdolbin in dve horizontalni liniji zgoraj; horizontalni niz vdolbin spodaj 
 
N13
 133
 vertikalne linije v traku; horizontalni enojni niz vdolbin zgoraj
 




25b Preglednica motivov I. poselitvene faze; okrajšave: T – tracni, LT – linijsko tracni, L – linijski, E – enostavni, N – delno dolocljivi motivi. 

najdišce
 vzorec iz konteksta
 SE
 faza
 laboratorij
 BP
 1d
 2d
 
Moverna vas
 SE 31
 zacetek 
6. poselitvene faze
 4387-4348
 4418-4334 (Sraka 2016, sl. 4.1.2)
 
zakljucek 
6. poselitvene faze
 4322-4267
 4340-4210 (Sraka 2016, sl. 4.1.2)
 
Zg. Radvanje
 stavba 7
 SE 20
 /
 Beta-305853
 5450+40BP
 4346-4262
 4361-4236 (Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158)
 
stavba 4
 SE 1102
 /
 Beta-305863
 5430± 40BP
 4336-4260
 4354-4177 (Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158)
 
stavba 5
 SE 324
 faza 1
 Beta-305855
 5370± 40BP
 4325-4079
 4331-4057 - delno še v mlajšo fazo (Kramberger 2014, sl. 156)
 
stavba  5
 SE 330
 faza 1
 Beta-305856
 5420±40BP
 4332-4259
 4352-4082 (Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158) 
 
stavba 1
 SE 623
 /
 Beta-305857
 5340±40BP
 4336-4260
 4354-4177 (Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158)
 
Ptuj - 
Šolski center
 objekt II
 SE 10
 faza 2
 Z-3114
 55626±80
 4527-4366
 4680-4337 - delno starejši (Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158)
 
objekt IV
 SE 410
 /
 LTL-5611A
 5504±50
 4445-4272
 4435-4260 – delno starejši (Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158)
 
objekt IV
 SE 430
 faza 2
 LTL-5612A
 5387±45
 4330-4176
 4339-4059 - delno še v mlajšo fazo (Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158)
 
objekt IV
 SE 435
 faza 2
 LTL-5613A
 5384±40
 4328-4177
 4336-4065 - delno še v mlajšo fazo (Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158)
 
Ajdovska jama
 pokop PN 22 
 sk. pok. 1
 6. poselitvena faza MV
 OxA-15041
 5485±50 BP
 4370-4255
 4450-4240 (najstarejši pokop te faze; Sraka 2016, sl. 4.4.3)
 
pokop PN 16
 sk. pok. 1
 6. poselitvena faza  MV
 OxA-66247
 5436±30 BP
 4340-4250
 4350-4240 (najmlajši pokop te faze) (Sraka 2016, sl. 4.4.3)
 
Wildoner Schlossberg
 vz. živalska kost iz III. hor.
 zacetek IV horizonta
 Poz-28101
 5555±35BP
 4400-4355
 4455-4344  (Tiefeggraber 2018, Abb. 187, 188); zacetek 
6. poselitvene faze Moverne vasi
 



Najdišce
 Vzorec iz konteksta
 SE
 Faza
 Laboratorij
 BP
 1d
 2d
 
Moverna vas
 SE 9/ 4.3.
 zacetek 7. poselitvene faze MV
 4322-4267
 4340-4210  (Sraka 2016, 
sl. 4.1.2)
 
zakljucek  7. poselitvene faze MV
 4298-4238
 4311-4087  (Sraka 2016, 
sl. 4.1.2)
 
Zg. Radvanje
 Stavba 1
 SE 625
 /
 Beta-305858
 5320±40BP
 4233-4061
 4316-4043 (Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158)
 
Stavba 22
 SE 853
 faza 1
 Beta-305860
 5350± 40BP
 4312-4071
 4323-4052 (Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158)
 
Stavba 22
 SE 820
 faza 2
 Beta-305859
 5410± 40BP
 4329-4246
 4348-4076 (Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158
 
Stavba  6
 SE 250
 /
 Beta-305854
 5360±40BP
 4321-4074
 4328-4054 (Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158) (Kramberger 2014, sl. 156)
 
Stavba 10
 SE 1027
 faza 1
 Beta-305861
 5370±40BP
 4325-4079
 4331-4057 (Kramberger 2014, sl. 156, 157, 158)
 
Ajdovska jama
 pokop PN 20 
 sk. pok. 1
 7. poselitvena faza MV
 OxA-15091
 5421±30 BP
 4335-4245
 4340-4230 (najstarejši pokop 
te faze) (Sraka 2016, sl. 4.4.3)
 
pokop PN 7
 sk. pok. 3
 7. poselitvena faza MV
 Poz-72740
 5380±35 BP
 4326-4176
 4334-4068 (najmlajši pokop 
te faze) (Sraka 2016, sl. 4.4.3)
 



26b Konteksti, ki jih lahko vzporejamo s 7. poselitveno fazo Moverne vasi. 





Stratigrafska enota
 Ime predmeta
 Kolicinski delež
(številka gradiva)
 
SE 2/1
 odl. ostenja
 1 (383)
 
odl. ostenja z apliko
 2 (374, 385)
 
odl. ostenja z rebrom
 2 (382, 388)
 
lonec - odl. dna z ostenjem
 2 (373, 39)
 
lonec - odl. roba ustja z ostenjem
 3 (379, 391, 394)
 
skleda - odl. roba ustja z ostenjem
 7 (376-378, 386-389, 395)
 
sklodela - odl. roba ustja z ostenjem
 1 (393)
 
skodela - odl. kolencastega rocaja
 2 (380, 384)
 
skodelica - odl. ostenja z rocajem in dno
 1 (375)
 
vrc - odl. ostenja
 1 (381)
 
paramidalna utež
 1 (392)
 
SE 2
 skleda - odl. roba ustja z ostenjem
 2 (433, 434)
 
lonec
 2 (431, 435)
 
pokrov - odl. roba z ostenjem
 1 (432)
 




Koda motiva
 Risba motiva
 Številka gradiva
 Opis motiva
 
L01
 382, 388
 horizontalna linija (razclenjeno rebro)
 
T01
 377
 horizontalni trak linij
 
T02
 386, 395
 poševne linije v traku
 
E01
 374, 385
 aplika posamic
 
N01
 381
 horizontalna enojna linija; poševna skupina linij
 
N02
 383
 horizontalna enojna linija; horizontalni niz vdolbin, prekinjen s poševnim nizom vdolbin 
 




Stratigrafska enota
 Ime predmeta
 Kolicinski delež
(številka gradiva)
 
SE 1
 skleda - odl. ostenja
 2 (452, 453)
 
lonec - odl. roba ustja z ostenjem
 3 (454+455, 456, 458)
 
frg. brona
 1 (457)
 
ulit bronast jermenski zakljucek 
 1 (459)
 




Koda LM
 Oznaka LM
 Zrnavost LM
 Kol. delež keramicnih izdelkov
 Opis LM
 
A13; C21; D21; E31
 LM01
 1
 1
 Zelo finozrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (1), sljude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (3).
 
A13; C21; E33
 LM02
 1
 5
 Zelo finozrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (3).
 
A13; C22
 LM03
 1
 8
 Zelo finozrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (1) in sljude (2). 
 
A13; C22:E23
 LM04
 1
 1
 Zelo finozrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (2).
 
A13; C22; D21 
 LM05
 1
 1
 Zelo finozrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (1), sljude (2) in organskih sestavin (2). 
 
A13; C22; D21; E21
 LM06
 1
 1
 Zelo finozrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (1), sljude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (2).
 
A13; C22; D21; E32
 LM07
 1
 2
 Zelo finozrnat kremenova LM; s sestavinami kremena (1), sljude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (3).
 
A13; C22; E22
 LM08
 1
 2
 Zelo finozrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (2).
 
A13; C22; E22; E31
 LM09
 1
 2
 Zelo finozrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (2,3).
 
A13; C23
 LM10
 1
 8
 Zelo finozrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (1) in sljude (3). 
 
A13; C23; D21; E31
 LM11
 1
 1
 Zelo finozrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (1), sljude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (3).
 
A13; C23; E31
 LM12
 1
 1
 Zelo finozrnatakremenova LM; s sestavinami kremena (1), sljude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (3).
 
A21; A13; C21; D22; E22
 LM13
 1.**
 3
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti; s sestavinami kremena, sljude, organskih sestavin in železovih oksidov.
 
A21; A13; C22
 LM14
 1.**
 7
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti; s sestavinami kremena (2,1) in sljude (2). 
 
A21; A13; C22:E22
 LM15
 1.**
 1
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti; s sestavinami kremena (2,1), sljude (2) in železovih oksidov (2).
 
A21; A13; C22; D21; E21
 LM16
 1.**
 4
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti; s sestavinami kremena (2,1), sljude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (2).
 
A21; A13; C22; E21
 LM17
 1.**
 7
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti; s sestavinami kremena (2,1), sljude (2) in železovih oksidov (2).
 
A21; A13; C22; E22
 LM18
 1.**
 4
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zreni kremena fine zrnavosti; s sestavinami kremena (2,1), sljude (2) in železovih oksidov (2).
 
A21; A13; C22; E31
 LM19
 1.**
 1
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti; s sestavinami kremena (2,1), sljude (2) in železovih oksidov (3).
 
A21; A13; C22; E32
 LM20
 1.**
 1
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti; s sestavinami kremena (2,1), sljude (2) in železovih oksidov (3).
 
A21; A13; C23
 LM21
 1.**
 2
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrbi kremena fine zrnavosti; s sestavinami kremena (2,1) in sljude (2). 
 
A31; A13; C21; L31; L22
 LM22
 1.*
 1
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti; s sestavinami kremena (3,1) in sljude (2) in nedefinirane snovi -«limoni« (3,2). 
 
A31; A13; C23; E31
 LM23
 1.*
 1
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti; s sestavinami kremena (3,1), sljude (2) in železovih oksidov (3).
 
A31; A21; A13; C21
 LM24
 1.*
 2
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti; s sestavinami kremena (3,1) in sljude (2). 
 
A31; A21; A13; C22
 LM25
 1.*
 2
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti; s sestavinami kremena (3,2,1) in sljude (2). 
 
A31; A21; A13; C22; D21
 LM26
 1.*
 7
 Zelo finozrnata kremenova LM s posamenimi zrrni kremena drobne in fine zrnavosti; s sestavinami kremena (3,2,1) in sljude (2) in organskih sestavin (2). 
 
A31; A21; A13; C22; E31
 LM27
 1.*
 2
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti; s sestavinami kremena (3,2,1), sljude (2) in železovih oksidov (3).
 
A31; A21; A13; C22; E32
 LM28
 1.*
 4
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti; s sestavinami kremena (3,2,1), sljude (2) in železovih oksidov (3).
 
A31; A22; A13; C21
 LM29
 2*
 17
 finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti; s sestavinami kremena (3,2,1) in sljude (2). 
 
A31; A22; A13; C21; E31
 LM30
 2*
 1
 finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti; s sestavinami kremena (3,2,1), sljude (2) in železovih oksidov (3).
 
A31; A22; A13; C22
 LM31
 2*
 4
 finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti; s sestavinami kremena (3,2,1) in sljude (2). 
 
Koda LM
 Oznaka LM
 Zrnavost LM
 Kol. delež keramicnih izdelkov
 Opis LM
 
A31; A22; A13; C22; E31
 LM32
 2*
 4
 finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti; s sestavinami kremena (3,2,1), sljude (2) in železovih oksidov (3).
 
A31; A22; A13; C22; E32
 LM33
 2*
 8
 finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti; s sestavinami kremena (3,2,1), sljude (2) in železovih oksidov (3).
 
A31; A22; A13; C23
 LM34
 2*
 1
 finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti; s sestavinami kremena (3,2,1) in sljude (2). 
 
A32; A13; C22
 LM35
 3
 1
 Drobno zrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (3,1) in sljude (2). 
 
A32; A22; A13; C22
 LM36
 3
 6
 Drobno zrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (3,2,1) in sljude (2). 
 
A32; A22; A13; C22; E31
 LM37
 3
 3
 Drobno zrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (3,2,1) in sljude (2) in železovih oksidov (3). 
 
A32; A23; A13; C22
 LM38
 3
 2
 Drobno zrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (3,2,1) in sljude (2). 
 
A41; A31; A13; C21; E31
 LM39
 1.*
 4
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti; s sestavinami kremena (4,3,1) in sljude (2) in železovih oksidov (3). 
 
A41; A31; A13; C23; E31
 LM40
 1.*
 3
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena grobe in drobne zrnavosti; s sestavinami kremena (4, 3, 1), sljude (2) in železovih oksidov (3). 
 
A41; A32; A13; C21
 LM41
 3*
 1
 Drobnozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti; s sestavinami kremena (4,3,1) in sljude (2). 
 
A41; A32; A22; A13; C21; E31
 LM42
 3*
 4
 Drobnozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti; s sestavinami kremena (4,3,2,1) in sljude (2) in železovih oksidov (3). 
 
A41; A32; A22; A13; C21; E32
 LM43
 3*
 5
 Drobnozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti; s sestavinami kremena (4,3,2,1) in sljude (2) in železovih oksidov (3). 
 
A42; A31; A22; A13; C21; E31
 LM44
 4
 1
 Grobozrnata kremenova LM; s sestavinami kremena (4,3,2,1) in sljude (2) in železovih oksidov (3). 
 
A51; A21; A13; C22; E31
 LM45
 1.*
 1
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena zelo grobe in fine zrnavosti; s sestavinami kremena (5,2,1) in sljude (2) in železovih oksidov (3). 
 
A51; A31; A21; A13; C22; E31
 LM46
 1.*
 1
 Zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena zelo grobe, drobne in fine zrnavosti; s sestavinami kremena (5,3,2,1) in sljude (2) in železovih oksidov (3). 
 
A51; A41; A32; A13; C21; E31
 LM47
 3*
 1
 Drobnozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena zelo grobe in grobe zrnavosti; s sestavinami kremena (5,4,3,1) in sljude (2) in železovih oksidov (3). 
 
A51; A42; A22; C21; E31
 LM48
 4*
 6
 Grobozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena zelo grobe zrnavosti; s sestavinami kremena (5,4,2) in sljude (2) in železovih oksidov (3). 
 



36a (strani 65–66) Opis loncarskih mas keramicnega zbira I. poselitvene faze.

Koda loncarske mase
 Ind. LM
 Zr. LM
 Kol. delež keramicnih izdelkov
 Opis LM
 Kol. delež keramicnih izdelkov
 
SE 2/1
 A13; C11; J31; J22
 LM01
 1
 1
 zelo finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena 
(1), sljude(1) in nedolocljive sestavine (3, 2)
 1
 
A13; C12
 LM02
 1
 2
 zelo finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena (1) in sljude (2)
 2
 
A22; A13; C11; D22
 LM03
 2
 5
 finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena (2, 1), sljude (1) in organskih sestavin (2)
 5
 
A22; A13; C12; E21
 LM04
 2
 1
 finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena (2, 1), sljude (1) in železovih oksidov (2)
 1
 
A31; A21; A13; C11; D31; E31
 LM05
 1*
 6
 finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti; s sestavinami kremena (2, 1), sljude (1) in železovih oksidov (2)
 6
 
A31; A22; A13; C11
 LM06
 2*
 5
 zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti; s sestavinami kremena (3, 2, 1), sljude (1), organskih sestavin (3) in železovih oksidov (3)
 5
 
A31; A22; A13; C11; D32; E31
 LM07
 2*
 2
 finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti; s sestavinami kremena (3, 2, 1), sljude (1), organskih sestavin (3) in železovih oksidov (3)
 2
 
A32; A21; A13; C21; E21
 LM08
 3
 1
 grobozrnata kremenova LM s sestavinami kremena (3, 2, 1), sljude (2) in železovih oksidov (2)
 1
 
SE 2
 A22; A13; C11; D22
 LM03
 2
 2
 finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena (2, 1), sljude (1) in organskih sestavin (2)
 2
 
A31; A21; A13; C11; D31; E31
 LM05
 1*
 1
 zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti; s sestavinami kremena (3, 2, 1), sljude (1) in železovih oksidov (2)
 1
 
A31; A22; A13; C11; D32; E31
 LM07
 2*
 2
 finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti; s sestavinami kremena (3, 2, 1), sljude (1), organskih sestavin (3) in železovih oksidov (3)
 2
 
SE 1
 A13; C11; negrafitna
 LM09
 1
 1
 negrafitna; zelo finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena ( 1) in sljude (1) 
 2
 
A13; C12; E21; negrafitirana
 LM10
 1
 1
 negrafitna; zelo finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena ( 1), sljude(1) in železovih oksidov (2)
 1
 
A22; A13; C11; negrafitirana 
 LM11
 2
 2
 negrafitna; finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena (2, 1) in sljude (1) 
 1
 
Laten/rim
 H22; grafitna
 LM12
 H22; grafitna
 1
 grafitna LM
 1
 



36b Opis loncarskih mas keramicnega zbira II. poselitvene faze in stratigrafske enote SE 1.

Tehnološki podatki
 Spremenljivke tehnoloških podatkov
 Krožnik (3); G1-3
 Skodela (1); G4
 Skleda (11); G10-20
 Skleda s prstanastim dnom (3); G5-7
 Skleda na nogi (10); G37-46
 Posoda na nogi (15); G21-35
 Posoda s prstanastim dnom (2); G8, G9
 Posoda - odl. recipienta (1); G36
 Lonec (15); G54-57, G59-68, G70
 Lonec - 
odl. ostenja (8); G47-51, G53, G69, G72
 Lonec - odl. roba ustja z ostenjem (3); G52, G58, G71
 Vrc (23); G73-95
 Skodelica (5); G98-102
 Kozarec (2); G96, G97
 Zajemalka (9); G145-153
 Keramicna plošcica (1); G154
 Predilno vretence (1); G156
 Svitek (1); G155
 Posoda - odl. 
dna z ostenjem (26); G103-126
 Posoda - odl. ustja z ostenjem (12); G129-140
 Posoda - odl. rocaja (4); G141-144
 
Zrnavostne skupine LM
 zelo finozrnata kremenova LM (LM01-LM12) - koda zr. 1
 3 (LM09)
 6 (LM08)
 37, 40, 
41 (LM02); 38 (LM08); 43 (LM10)
 33 (LM01); 29, 31 (LM02); 32 (LM09); 30 (LM10); 34 (LM11); 35 (LM12)
 36 (LM03)
 57 (LM10)
 58 (LM10)
 80, 85, 87, 90, 93 (LM03); 84 (LM05); 83 (LM06); 88 (LM07); 76, 94 (LM10)
 98 (LM03)
 151 (LM03); 149 (LM07)
 154 (LM04)
 128 
(LM10)
 130 (LM10)
 
zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti (LM13-LM21) - koda zr. 1 **
 1 (LM16)
 5 (LM18)
 46 (LM13); 42 (LM15);  44, 45 (LM18); 39 (LM20)
 21, 22 (LM13); 23 (LM16)
 8 (LM18)
 56 (LM17)
 47 (LM17)
 73, 74, 78, 79, 82, 86, 92 (LM14); 75, 77, 81, 89, 91 (LM17)
 100, 101 (LM16)
 125 (LM19); 111, 126 (LM21)
 
zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti (LM22, LM23) - zr. 1* 
 152 (LM22)
 
zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti (LM24-LM28) - koda  zr. 1 *
 19 (LM23); 17 (LM27)
 7 (LM28)
 24, 26 (LM26)
 9 (LM28)
 63 (LM27)
 95 (LM26)
 99 (LM24)
 150 (LM26)
 105 (LM24); 113 (LM25); 103, 116, 117 (LM26); 124 (LM28)
 129 (LM25)
 144 
(LM28)
 
zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti (LM39-LM40) - koda zr. 1*
 11 (LM39); 12 (LM40)
 60, 54, 62 (LM39)
 145, 146 (LM40)
 
zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena zelo grobe in fine zrnavosti(LM45) - koda  zr. 1* 
 122 (LM45)
 
zelo fino zrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena zelo grobe, drobne in fine zrnavosti  (LM46) - koda zr. 1* 
 20 (LM46)
 
finozrnate kremenove LM s posameznimi zrni kremena drobnezrnavosti (LM29-LM34) - koda zr. 2*
 2 (LM33)
 4 (LM31)
 15 (LM29)
 28 (LM29); 25 (LM33)
 66 (LM29), 70 (LM33)
 48-51, 53 (LM29); 69 (LM30); 62 (LM33)
 72 (LM33)
 102 (LM32)
 96, 97 (LM32)
 148 (LM33); 147 (LM34)
 156 (LM29)
 155 (LM29)
 108, 123 (LM29); 104 (LM31); 115 
(LM33)
 131, 135, 136, 138, 140 (LM29); 132 (LM31); 137 (LM32); 134, 139 (LM33)
 143 
(LM31)
 
Tehnološki podatki
 Spremenljivke tehnoloških podatkov
 Krožnik (3); G1-3
 Skodela (1); G4
 Skleda (11); G10-20
 Skleda s prstanastim dnom (3); G5-7
 Skleda na nogi (10); G37-46
 Posoda na nogi (15); G21-35
 Posoda s prstanastim dnom (2); G8, G9
 Posoda - odl. recipienta (1); G36
 Lonec (15); G54-57, G59-68, G70
 Lonec - 
odl. ostenja (8); G47-51, G53, G69, G72
 Lonec - odl. roba ustja z ostenjem (3); G52, G58, G71
 Vrc (23); G73-95
 Skodelica (5); G98-102
 Kozarec (2); G96, G97
 Zajemalka (9); G145-153
 Keramicna plošcica (1); G154
 Predilno vretence (1); G156
 Svitek (1); G155
 Posoda - odl. 
dna z ostenjem (26); G103-126
 Posoda - odl. ustja z ostenjem (12); G129-140
 Posoda - odl. rocaja (4); G141-144
 
Zrnavostne skupine LM
 drobnozrnata kremenova LM (LM35-LM38) - koda zr. 3
 14, 18 (LM36)
 71 (LM35)
 153 (LM6)
 107, 110 (LM36); 111, 112, 114 (LM37); 121, 127 (LM38)
 133 (LM36)
 
drobnozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti (LM41-LM43) - koda zr. 3*
 10 (LM43)
 27 (LM41)
 68, 59 (LM42); 55 (LM43)
 106, 109, 120 (LM43)
 141, 
142 
(LM42)
 
drobozrnata kremenova LM s posameznimikremenovimi zrni zelo grobe zrnavosti (LM47) - koda zr. 3*
 67 (LM47)
 
grobozrnata kremenova LM (LM44) - koda zr. 4
 16 (LM44)
 
grobozrnata kremenova LM s posameznimi zrni zelo grobe zrnavosti (LM48) - koda zr. 4*
 13 (LM48)
 61, 64, 65 (LM48)
 52 (LM48)
 118 (LM48)
 
Oblikovanje
 vsi keramicni izdelki so izdelani 
 prostorocno 
 (koda 1)
 
Dodelava površine
 groba površina (koda A)
 4
 16
 65, 67, 68, 70
 50
 146
 103, 106, 108, 109, 114, 116, 123, 127
 131, 133, 137
 141–144
 
gladka površina (koda B)
 1–3
 10-13, 15, 17-20
 5–7
 37–46
 21–27, 29–35
 8, 9
 36
 55–57, 63
 47, 49, 72
 71
 73–79, 81, 82, 86–89, 92, 94–95
 98–102
 96, 97
 145, 147–153
 154
 156
 155
 111, 112, 117, 119–122, 124–126
 129, 130, 132, 135
 
spolirana površina (koda C)
 58
 80, 83-85, 90, 91, 93
 
groba NP/gladka ZP (koda AB)
 28
 54, 59–62, 64, 66
 48, 51, 53, 69
 52
 105, 107, 110, 113, 115, 118
 134, 136, 138–140
 
gladka NP/groba ZP površina (koda BA)
 14
 104
 
gladka NP/spolirana ZP (koda BC)
 128
 
Nanos
 navadni glineni premaz (koda D)
 1–3
 13
 5-7
 27–46
 21–34 (35 nima premaza)
 8, 9
 36
 77, 82, 83, 86, 88, 94
 154
 130
 
vrezovanje (samostojno - koda A01)
 57
 74, 78, 90
 
žlebljenje (samostojno - koda A02)
 12
 55, 61, 64
 48, 50
 58
 77, 82, 85–88, 95
 99, 101
 
Krasilne tehnike
 kaneliranje (samostojno - koda A03)
 72
 80, 93
 
dolbenje (koda A04)
 84
 
odtis orodja s prirejeno konico (samostojno - koda B05a)
 65
 
odtis šila (samostojno - koda B05b)
 15, 13
 8
 36
 
Tehnološki podatki
 Spremenljivke tehnoloških podatkov
 Krožnik (3); G1-3
 Skodela (1); G4
 Skleda (11); G10-20
 Skleda s prstanastim dnom (3); G5-7
 Skleda na nogi (10); G37-46
 Posoda na nogi (15); G21-35
 Posoda s prstanastim dnom (2); G8, G9
 Posoda - odl. recipienta (1); G36
 Lonec (15); G54-57, G59-68, G70
 Lonec - 
odl. ostenja (8); G47-51, G53, G69, G72
 Lonec - odl. roba ustja z ostenjem (3); G52, G58, G71
 Vrc (23); G73-95
 Skodelica (5); G98-102
 Kozarec (2); G96, G97
 Zajemalka (9); G145-153
 Keramicna plošcica (1); G154
 Predilno vretence (1); G156
 Svitek (1); G155
 Posoda - odl. 
dna z ostenjem (26); G103-126
 Posoda - odl. ustja z ostenjem (12); G129-140
 Posoda - odl. rocaja (4); G141-144
 
Krasilne tehnike
 rocno oblikovana aplika (koda C02)
 56
 102
 
vrezovanje, odtis orodja s prirejeno konico (koda A01; B05a)
 98
 
vrezovanje, odtis šila (koda A01; B05b)
 14
 69
 79, 89, 94
 
žlebljenje, odtis orodja s prirejeno konico (koda A02; B05a)
 53
 71
 
žlebljenje, odtis šila (koda A02; B05b)
 54, 59, 60, 62, 63, 66-68, 70
 51
 52
 83, 91, 92
 
kaneliranje, odtis orodja s prirejeno konico (A03; B05a)
 49
 133
 
kaneliranje, odtis šila (koda A03; B05b)
 
neokrašen
 47
 73, 75, 76, 81
 100
 
oksidacijsko žganje (koda 1)
 2,3
 10, 16
 6
 37, 38, 40
 25, 29, 31, 32, 35
 54-56, 59, 60, 62, 63, 66-68
 49, 51, 69, 72
 52
 77, 78
 102
 96, 97
 149, 152, 153
 154
 155
 109, 120, 122, 124
 143, 144
 
Nacin žganja
 redukcijsko žganje (koda 2)
 14
 57
 58, 71
 73, 76, 78, 85, 90, 94
 145-147
 127
 
oksidacijsko žganja, v koncni fazi redukcijska atmosfera (koda 4)
 75, 79, 80, 81, 84, 87, 91, 92
 99-101
 151
 126, 128
 
redukcijsko žganje, v koncni fazi ksidacijska atmosfera (koda 5)
 12
 5
 39, 42-45
 30
 8, 9
 74
 104, 107
 130
 
nepopolno oksidacijsko žganje, v koncni fazi dimljenje (koda 6)
 89, 95
 98
 125
 
nepopolno oksidacijsko žganje (koda 7)
 1
 4
 11, 13, 15, 17-20
 7
 41, 46
 21-24, 26-28, 33, 34
 61, 64, 65, 70
 47, 48, 50, 53
 82, 83, 86, 93
 150, 148
 156
 103, 105, 106, 108, 110-119, 121, 123
 129, 131-140
 141, 142
 
mehka (koda 1 = 1. in 2. stopnja po Mohsu)
 91
 
Trdota
 trda (koda 2 = 3. in 4. stopnja po Mohsu)
 1-3
 4
 11, 15-17, 19, 20
 5-7
 37-46
 21-35
 8, 9
 54-57, 59-68
 47, 48, 53, 69, 72
 58
 73-90, 92-95
 98-102
 96
 147, 149-152
 154
 156
 155
 103, 109, 117, 119, 124-126, 128
 130, 134-136, 138-140
 141-144
 
zelo trda (koda 3 =  5. in 6. stopnja po Mohsu)
 10, 12, 13, 18
 70
 49, 51
 97
 145, 146, 148, 153
 104, 110-115, 122, 123
 129, 132, 133, 137
 
izredno trda (koda 4 = 7., 8. in 9. stopnja po Mohsu)
 14
 50
 52, 71
 105-108, 116, 118, 120, 121, 127
 131
 
Barva površine po žganju
 siva (koda 03)
 14
 6
 39
 9
 63
 71
 73, 75, 78, 81, 89, 90, 95
 98, 100, 101
 147, 150, 151
 156
 121
 
Tehnološki podatki
 Spremenljivke tehnoloških podatkov
 Krožnik (3); G1-3
 Skodela (1); G4
 Skleda (11); G10-20
 Skleda s prstanastim dnom (3); G5-7
 Skleda na nogi (10); G37-46
 Posoda na nogi (15); G21-35
 Posoda s prstanastim dnom (2); G8, G9
 Posoda - odl. recipienta (1); G36
 Lonec (15); G54-57, G59-68, G70
 Lonec - 
odl. ostenja (8); G47-51, G53, G69, G72
 Lonec - odl. roba ustja z ostenjem (3); G52, G58, G71
 Vrc (23); G73-95
 Skodelica (5); G98-102
 Kozarec (2); G96, G97
 Zajemalka (9); G145-153
 Keramicna plošcica (1); G154
 Predilno vretence (1); G156
 Svitek (1); G155
 Posoda - odl. 
dna z ostenjem (26); G103-126
 Posoda - odl. ustja z ostenjem (12); G129-140
 Posoda - odl. rocaja (4); G141-144
 
Barva površine po žganju
 sivo crna (koda 04)
 43
 57
 58
 76, 79, 84, 85, 91, 92, 94
 145, 146
 126, 127
 
svetlo rdeca (koda 06)
 2
 4
 38
 25, 27, 28, 31
 36
 47
 77, 83
 155
 
rdeca (koda 07)
 3
 15
 37, 40, 41
 21, 22, 29, 32-34
 48, 69
 149
 116, 122, 124
 130-132, 139
 141, 142
 
rdeckasta (koda 09)
 5
 42, 44, 45
 23, 26
 8
 154
 
Barva površine po žganju
 rdeca (koda 07)
 93
 
rdeckasto siva (koda 10)
 30
 103
 
bledo rjava (koda 11)
 110
 136
 
svetlo rjava (koda 12)
 1
 11, 18, 19
 7
 46
 24, 35
 55, 56, 59, 60, 70,78
 50, 53, 72
 52
 74, 82, 86
 102
 148, 152
 106, 108, 109, 120, 123
 133, 137, 140
 143, 144
 
rjava (koda 13)
 13, 16, 20
 49
 80
 99
 97
 
temno rjava (koda 14)
 153
 
sivo/svetlo rdeca (koda 03; 06)
 88
 
sivo/rdeckasta  (koda 03; 10)
 111
 
sivo/svetlo rjava (koda 03; 12)
 112
 
sivo crno/rdeca (koda 04; 07)
 104
 
sivo crno/rjava (koda 04; 13)
 107
 
rdece/siva (koda 07; 03)
 128
 
rdece/rdeckasta (koda 07; 10)
 114, 119
 138
 
rdece/svetlo rjava (koda 07; 12)
 54, 66, 67
 51
 105, 113, 115
 
rdeckasto/bledo rjava (09; 11)
 61
 
rdeckasto/rdeca (koda 10; 07)
 129
 
svetlo rjavo/siva (koda 12; 03)
 87
 
svetlo rjavo/rdeca (koda 12; 07)
 10
 62
 134
 
svetlo rjavo/rdeckasta (koda 12; 10)
 117
 
svetlo rjavo/rjava (koda 12; 13)
 125
 136
 
svetlo rjavo/rdeca (koda 13; 07)
 65
 
suvo/svetlo rjava (koda 13; 11)
 64
 
rjavo/svetlo rjava (koda 13; 12)
 17
 96
 
temno rjavo/rjava (koda 14; 13)
 12
 
temno rjavo/rdeckasta (koda 14; 10)
 118
 
Tehnološki podatki
 Spremenljivke tehnoloških podatkov
 Krožnik (3); G1-3
 Skodela (1); G4
 Skleda (11); G10-20
 Skleda s prstanastim dnom (3); G5-7
 Skleda na nogi (10); G37-46
 Posoda na nogi (15); G21-35
 Posoda s prstanastim dnom (2); G8, G9
 Posoda - odl. recipienta (1); G36
 Lonec (15); G54-57, G59-68, G70
 Lonec - 
odl. ostenja (8); G47-51, G53, G69, G72
 Lonec - odl. roba ustja z ostenjem (3); G52, G58, G71
 Vrc (23); G73-95
 Skodelica (5); G98-102
 Kozarec (2); G96, G97
 Zajemalka (9); G145-153
 Keramicna plošcica (1); G154
 Predilno vretence (1); G156
 Svitek (1); G155
 Posoda - odl. 
dna z ostenjem (26); G103-126
 Posoda - odl. ustja z ostenjem (12); G129-140
 Posoda - odl. rocaja (4); G141-144
 
barva premaza
 rdeca (koda 07)
 2,3
 13
 6
 37-41, 43, 46
 22, 23,25, 29, 31, 32
 36
 154
 130
 
temno rdeca (koda 08)
 30
 
rdeckasta (koda 09)
 24, 28, 33
 
rdeckasto siva (koda 10)
 93
 
svetlo rjava (koda 12) 
 88
 
rjava (koda 13) 
 11
 5,7
 42, 44, 45
 26, 27, 34 (35 nima premaza)
 8, 9
 77, 82, 83, 86
 
rdeckasto/rdeca (koda 09; 07)
 21
 



Tehnološki podatki LM
 Spremenljivke tehnoloških podatkov
 SE 11
 SE 2/1
 SE 2
 SE 1
 
Zrnavostne skupine LM 
(48 LM) - SE 11
 koda zr. 1 - zelo finozrnata kremenova LM brez posameznih zrn vecje zrnavosti (LM01-LM12)
 skupina zelo finozrnatih LM; prva podskupina - koda zr. 1 - brez posameznih zrn vecje zrnavoti oz. s posameznimi zrni fine zrnavosti
 12 (LM01-LM12); 1 (LM01); 5 (LM02); 8 (LM03); 1 (LM04); 1 (LM05); 1 lm06); 2 (LM07); 2 (LM08); 2 (LM09); 8 (LM10); 1 (LM11); 1 (LM12)
 
koda zr. 1 ** - zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti (LM13-LM21)
 9 (LM13-LM21); 3 (LM13); 7 (LM14); 1 (LM15); 4 (LM16); 7 (LM17); 4 (LM18); 1 8LM19); 1 (LM20); 2 (LM21)
 
koda zr. 1* - zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti (LM22-LM23)
 skupina zelo finozrnatih LM; druga podskupina - koda zr. 1* s posameznimi zrni ali drobne zrnavosti ali drobne in fine zrnavosti ali zelo grobe, drobne in fine zrnavosti
 2 (LM22-LM23); 1 (LM22); 1 (LM23)
 
koda zr. 1 * - zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti (LM24-LM28)
 5 (LM24-LM28); 2 (LM24); 2 (LM25); 7 (LM26); 2 (LM27); 4 (LM28)
 
koda zr. 1* - zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti (LM39-LM40)
 2 (LM39-LM40); 4 (LM39); 3 (LM40)
 
koda zr. 1* - zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena zelo grobe in fine zrnavosti (LM45 )
 1 (LM45 ); 1 (LM45)
 
koda zr. 1* - zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena zelo grobe, drobne in fine zrnavosti (LM46 )
 1 (LM46 ); 6 (LM46)
 
koda zr. 2* - finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti (LM29-LM34)
 skupina finozrnatih LM; druga podskupina - koda zr. 2* s posameznimi zrni drobne zrnavosti 
 6 (LM29-LM34); 17 (LM29); 1 (LM30); 4 (LM31); 4 (LM32); 3 (LM33); 1 (LM34)
 
koda zr. 3 - drobnozrnata kremenova LM brez posameznih zrn vecje zrnavostiLM (LM35-LM38)
 skupina drobnozrnatih LM; prva podskupina - koda zr. 3 brez posameznih zrn vecje zrnavosti
 4 (LM35-LM38); 1 (LM35); 6 (LM36); 3 (LM37); 2 (LM38)
 
koda zr. 3* - drobnozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti (LM41-LM43)
 skupina drobnozrnatih LM; druga podskupina koda zr. 3* s posameznimi zrni grobe ali zelo grobe zrnavosti
 3 (LM41-LM43); 1 (LM41); 4 (LM42); 5 (LM43)
 
koda zr. 3* - drobo zrnata kremenova LM s posameznimi kremenovimi zrni zelo grobe zrnavosti (LM47)
 1 (LM47); 1 (LM47)
 
koda zr. 4 - grobozrnata kremenova LM brez posamezniih zrn vecje zrnavosti (LM44)
 skupina grobozrnatih LM; prva podskupina - koda zr. 4 brez posameznih zrn vecje zrnavosti
 1 (LM44); 1 (LM44)
 
koda zr. 4* - grobozrnata kremenova LM s posameznimi zrni zelo grobe zrnavosti (LM48)
 skupina grobozrnatih LM; druga podskupins - koda zr. 4* s posameznimi zrni zelo grobe zrnavosti
 1 (LM48); 6 (LM48)
 
Zrnavostne skupine LM - 
SE 2/1 in SE 2 (8 LM)
 koda zr. 1 - zelo finozrnata kremenova LM brez posamezbih zrn vecje zrnavosti (LM01, LM02)
 skupina zelo finozrnatih LM; prva podskupina - koda zr. 1 brez posameznih zrn vecje zrnavosti
 2 (LM01, LM02); 1 (LM01); 2 (LM02
 
koda zr. 1* - zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti (LM05)
 skupina zelo finozrnatih LM; druga podskupina - koda zr. 1* s posameznimi zrni drobne in fine zrnavosti
 1 (LM05); 6 (LM05)
 1 (LM05); 1 (LM05)
 
koda zr. 2 - finozrnata kremenova LM brez posameznih zrn vecje zrnavosti (LM03, LM04)
 sjupina finozrnatih LM; prva podskupina - koda zr. 2 brez posameznih zrn vecje zrnavosti
 2 (LM03, LM04); 5 (LM03); 1 (LM04)
 1 (LM03); 2 (LM03)
 
koda zr. 2* - finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti (LM06, LM07)
 skupina finozrnatih LM; druga podskupina - koda zr. 2* s posameznimi zrni drobne zrnavosti
 2 (LM06, LM07); 5 (LM06); 2 (LM07)
 1 (LM07); 2 (LM07)
 
koda zr. 3 - drobnozrnata kremenova LM s sestavinami kremena, brez posameznih zrn vecje zrnavosti (LM08)
 skupina drobnozrnatih LM; prva podskupina - koda zr. 3 brez posameznih zrn vecje zrnavosti
 1 (LM08); 1(LM08)
 
Zrnavostne skupine LM - 
SE 1 (4 LM)
 koda zr. 1 - negrafitna; zelo finozrnata kremenova LM (LM09, LM10)
 zelo finozrnate »negrafitne« LM
 2 (LM09, LM10); 2 (LM09); 1 (LM10)
 
koda zr. 2 - negrafitna; finozrnata kremenova LM (LM11)
 drobnozrnata »negrafitna« LM
 1 (LM11); 1 (LM11)
 
koda zr. 1 - grafitna LM (LM12)
 grafitna LM
 1 (LM12); 1 (LM12)
 
Osnovne sestavine LM
 kremen, sljuda (koda AC )
 LM s sestavinami: kremena, sljude, organskih sestavin, železovih oksidov
 13 (LM03, LM10, LM14, LM21, LM24, LM25, LM29, LM31, LM34-LM36, LM38, LM41)
 2 (LM02, LM06)
 2 (LM09, LM11)
 
kremen, sljuda, organske sestavine (koda ACD)
 2 (LM05, LM26)
 1 (LM03)
 1 (LM03)
 
kremen, sljuda, organske sestavine železovi oksidi (koda ACDE)
 7 (LM01, LM06, LM07, LM09, LM11, LM13, LM16)
 2 (LM05, LM07)
 2 (LM05, LM07)
 
kremen, sljuda železovi oksidi (koda ACE)
 25 (LM02, LM08, LM12, LM15, LM17-LM20, LM23, LM27, LM28, LM30, LM32, LM33, LM37, LM39, LM40, LM42, LM43-LM48)
 2 (LM04, LM08)
 1 (LM11)
 
kremen, sljuda, neznana sestavina (koda ACL)
 LM z vsebnostjo neznane sestavine
 1 (LM22)
 
kremen, sljuda železovi oksidi, neznana sestavina (koda ACEJ)
 1 (LM01)
 
grafit (koda H)
 1 (LM12)
 
Skupina LM s povišanimi vsebnostmi in posebne LM
 LM s povišano vsebnostjo sljude (koda C)
 LM s povišano vsebnostjo ene od sestavin
 25 (LM10-LM12, LM14, LM16, LM17, LM19, LM21, LM23, LM25-LM27, LM31, LM32, LM34-LM38, LM40)
 2 (LM02, LM04)
 
LM s povišano vsebnostjo železovih oksidov (koda E)
 3 (LM02, LM13, LM43)
 
LM s povišano vsebnostjo sljude in železovih oksidov (koda CE)
 9 ( LM04, LM07-LM09, LM15, LM18, LM20, LM28, LM33)
 
obicajne LM
 obicajne LM
 10 ( LM01, LM24, LM29, LM30, LM39, LM41, LM42, LM44, LM47, LM48)
 5 (LM03, LM05-LM08)
 3 (LM03, LM05, LM07)
 3 (LM09-LM11)
 
posebne LM (koda L)
 posebne LM
 1 ( LM22)
 
posebne LM (koda J)
 1 (LM01)
 
grafitna LM (koda H)
 1 (LM12)
 
Oblikovanje
 prostorocno (koda obl. 1)
 156
 23
 5
 
obvrtenje (dodelava na vretenu na rocni pogon (koda 2a)
 1
 
vreteno na rocni pogon (koda 2)
 2
 
vreteno na nožni pogon (koda 3)
 2
 
Tehnološki podatki LM
 Spremenljivke tehnoloških podatkov
 SE 11
 SE 2/1
 SE 2
 SE 1
 
Dodelava površine
 groba površina (koda A)
 osnovne tehnike samostojno
 23
 
gladka površina (koda B)
 98
 26
 5
 5
 
spolirana površina (koda C)
 8
 
groba NP/gladka ZP (koda AB)
 kombinacija osnovnih tehnik
 24
 
gladka NP/groba ZP površina (koda BA)
 2
 
gladka NP/spolirana ZP (koda BC)
 1
 1
 
spolirana NP/gladka ZP (koda CB)
 1
 
Nanos
 navadni glineni premaz (koda D)
 42
 
Krasilne tehnike
 vrezovanje (samostojno - koda A01)
 osnovna tehnika vrezovanja
 4
  
 
žlebljenje (samostojno - koda A02)
 15
 
kaneliranje (samostojno - koda A03)
 3
 3
 1
 
dolbenje (koda A04)
 1
 1
 
fasete (koda - A10)
 1
 
glavnicenje (koda A08)
 1
 
odtis orodja s prirejeno konico (samostojno - koda B05a)
 osnovna tehnika vtiskovanja samostojno
 1
 
odtis šila (samostojno - koda B05b)
 4
 
rocno oblikovana aplika (koda C02)
 osnovna tehnika apliciranja samostojno
 2
 2
 
vrezovanje, odtis orodja s prirejeno konico (koda A01; B05a)
 kombinacija osnovnih tehnik vrezovanja in vtiskovanja 
 1
 
vrezovanje, odtis šila (koda A01; B05b)
 5
 
žlebljenje, odtis orodja s prirejeno konico (koda A02; B05a)
 2
 
žlebljenje, odtis šila (koda A02; B05b)
 13
 
kaneliranje, odtis orodja s prirejeno konico (A03; B05a)
 2
 
kaneliranje, odtis šila (koda A03; B05b)
 2
 
vtiskovanje z vrhom prsta, rebro (koda - B91a; C01)
 kombinacija osnovnih tehnik vtiskovanja in apliciranja
 1
 
šcipanje z dvema prstoma, rebro (koda - B01b; C01)
 1
 
vrezovanje, odtis šila, inkrustiranje (koda A01; B05b; F01)
 kombinacija osnovnih tehnik vrezovanja, vtiskovanja, inkrustiranja
 1
 
neokrašen
 101
 14
 4
 3
 
Nacin žganja
 oksidacijsko žganje (koda 1)
 variante nacina žganja
 45
 1
 2
 
redukcijsko žganje (koda 2)
 14
 7
 3
 
oksidacijsko žganje, v koncni fazi redukcijska atmosfera (koda 4)
 14
 2
 
redukcijsko žganje, v koncni fazi oksidacijska atmosfera (koda 5)
 14
 
nepopolno oksidacijsko žganje, v koncni fazi dimljenje (koda 6)
 4
 1
 
nepopolno oksidacijsko žganje (koda 7)
 65
 12
 5
 
Trdota
 mehka (koda 1 = 1. in 2. stopnja po Mohsu)
 trdotne skupine
 1
 
trda (koda 2 = 3. in 4. stopnja po Mohsu)
 116
 2
 
zelo trda (koda 3 = 5. in 6. stopnja po Mohsu)
 25
 1
 
izredno trda (koda 4 = 7., 8. in 9. stopnja po Mohsu)
 14
 22
 5
 3
 
Barva površine po žganju 
 svetlo siva (koda 02)
 barva površine izdelka na notranji in zunanji površini
 1
 
siva (koda 03)
 21
 2
 1
 
sivo crna (koda 04)
 14
 3
 2
 
svetlo rdeca (koda 06)
 12
 
rdece crna (koda 05)
 2
 
rdeca (koda 07)
 23
 
rdeckasta (koda 09)
 8
 
rdeca (koda 07)
 1
 
rdeckasto siva (koda 10)
 2
 
bledo rjava (koda 11)
 2
 1
 
svetlo rjava (koda 12)
 34
 3
 3
 
rjava (koda 13)
 7
 2
 
temno rjava (koda 14)
 1
 5
 
sivo/svetlo rdeca (koda 03; 06)
 barva površine izdelka na notranji (vedno prva številka) in zunanji površini (vedno druga številka)
 1
 
sivo/rdeckasta (koda 03; 10)
 1
 1
 
sivo/svetlo rjava (koda 03; 12)
 1
 1
 
sivo/temno rjava (koda 03; 14)
 1
 
sivo crno/rdeca (koda 04; 07)
 1
 
Tehnološki podatki LM
 Spremenljivke tehnoloških podatkov
 SE 11
 SE 2/1
 SE 2
 SE 1
 
Barva površine po žganju
 sivo crna/bledo rjava (koda 04; 11)
 barva površine izdelka na notranji (vedno prva številka) in zunanji površini (vedno druga številka)
 1
 
sivo crno/rjava (koda 04; 13)
 1
 
rdece/siva (koda 07; 03)
 1
 
rdece/rdeckasta (koda 07; 10)
 3
 
rdece/svetlo rjava (koda 07; 12)
 7
 
rdece/temno rjava (koda 07; 14)
 1
 
rdeckasto/bledo rjava (09; 11)
 1
 
rdeckasto/rdeca (koda 10; 07)
 1
 
svetlo rjavo/siva (koda 12; 03)
 1
 
svetlo rjavo/rdeca (koda 12; 07)
 3
 
svetlo rjavo/rdeckasta (koda 12; 10)
 1
 
svetlo rjavo/bledo rjava (koda 12; 11)
 1
 
svetlo rjavo/rjava (koda 12; 13)
 2
 
svetlo rjavo/rdece crna (koda 13; 05)
 1
 
svetlo rjavo/rdeca (koda 13; 07)
 1
 
svetlo rjavo/bledo rjava (koda 13; 11)
 1
 
rjavo/svetlo rjava (koda 13; 12)
 2
 
temno rjavo/rjava (koda 14; 13)
 1
 1
 
temno rjavo/rdeckasta (koda 14; 10)
 1
 
Barva premaza (42)
 rdeca (koda 07)
 barva premaza le na enih od površin izdelka (zunanji ali notranji) ali obeh površinah izdelka
 20
 
temno rdeca (koda 08)
 1
 
rdeckasta (koda 09)
 3
 
rdeckasto siva (koda 10)
 1
 
svetlo rjava (koda 12) 
 1
 
rjava (koda 13) 
 15
 
rdeckasto/rdeca (koda 09; 07)
 1
 



SE 2/1
 SE 2/1
 SE 2
 SE 1
 
Tehnološki podatki
 Skleda
 Skodela
 Skodelica
 Lonec
 Vrc
 Piramidalna utež
 Odl. ostenja
 Skleda
 Lonec
 Pokrov
 Skleda
 Lonec
 
Zrnavostne skupine LM  - SE 2/1 in SE 2 (8 LM)
 koda zr. 1 - zelo finozrnata kremenova LM (LM01, LM02)
 375 (LM02)
 379 (LM01)
 383 (LM02)
 
koda zr. 2 - finozrnata kremenova LM (LM03, LM04)
 386 (LM03)
 380,.384, 393.(LM03)
 391 (LM03)
 381 (LM04)
 434 (LM03)
 432 (LM03)
 
koda zr. 1* - zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti (LM05)
 389 (LM05)
 390, 394 (LM05)
 392 (LM05)
 382, 388 (LM05)
 431 (LM05)
 
koda zr. 2* -  finozrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti (LM06, LM07)
 377, 378, 387 (LM06); 386, 395 (LM07)
 373 (LM96)
 374 (LM06)
 433 (LM07)
 435 (LM07)
               
 
koda zr. 3 - drobnozrnata kremenova LM s sestavinami kremena drobne in fine zrnavosti (LM08)
 385 (LM08)
 
koda zr. 1 - negrafitna; zelo finozrnata kremenova LM (LM09, LM10)
 452 (LM09), 453 (LM10)
 456 (LM09)
 
Zrnavostne skupine LM  - SE 1
 koda zr. 2 - negrafitna; finozrnata kremenova LM (LM11)
 458 (LM11)
 
koda zr. 1 - grafitna LM (LM12)
 454+455 (LM12-grafitna)
 
Oblikovanje
  prostorocno - koda obl. 1
 376–378, 386–389, 395
 380, 384, 393
 375
 373, 379, 390–391, 394
 381
 392
 356, 382–383, 385, 388
 433–434
 431, 435
 432
 
obvrtenje - dodelava na vretenu (koda 2a)
 458
 
vreteno na rocni pogon (koda 2)
 454+455, 456, 452, 453
 
vreteno na nožni pogon
 452, 453
 
Dodelava površine
 gladka površina (koda B)
 376-378, 386-389, 395
 380, 384, 393
 375
 373, 379, 390, 391, 394
 392
 374, 382, 385, 388
 433, 434
 431, 435
 432
 452, 453
 454+455, 456, 458
 
gladka NP/spolirana ZP (koda BC)
 381
 
spolirana NP/gladka ZP (koda CB)
 383
 
Krasilne tehnike
 vrezovanje, odtis šila, inkrustiranje (koda A01; B05b; F01)
 383
 
kaneliranje (samostojno - koda A03)
 386, 395
 381
 434
 458
 
dolbenje (koda A04)
 
vtiskovanje z vrhom prsta, rebro (koda - B01a; C01)
 382
 
šcipanje z dvema prstoma, rebro (koda - B01b; CO1)
 388
 
rocno oblikovana aplika (koda C02)
 374, 385
 
glavnicenje (koda A08)
 454+455
 
fasete (koda - A10
 377
 
neokrašen
 
Nacin žganja
 oksidacijsko žganje (koda 1)
 382
 452, 453
 
redukcijsko žganje (koda 2)
 376, 377, 387
 380, 384
 375
 383
 456, 458, 454+455
 
oksidacijsko žganja, v koncni fazi redukcijska atmosfera (koda 4)
 381
 385
 
redukcijsko žganje, v koncni fazi oksidacijska atmosfera (koda 5)
 
nepopolno oksidacijsko žganje, v koncni fazi dimljenje (koda 6)
 390
 
nepopolno oksidacijsko žganje (koda 7)
 378, 386, 389, 395
 393
 373,.379,.391,.394
 392
 374, 388
 433, 434
 431, 435
 432
 
Trdota
 mehka (koda 1 = 1. in 2. stopnja po Mohsu)
 
trda (koda 2 = 3. in 4. stopnja po Mohsu)
 452, 453
 
zelo trda (koda 3 =  5. in 6. stopnja po Mohsu)
 388
 
izredno trda (koda 4 = 7., 8. in 9. stopnja po Mohsu)
 376–378, 386–387, 395, 398
 380, 384, 393
 375
 373, 379, 390, 391, 394
 381
 392
 383, 374, 385, 382
 433, 434
 431, 435
 432
 456, 458, 454+455
 
Barva površine 
po žganju
 svetlo siva (koda 02)
 453
 
siva (koda 03)
 380, 384
 454+455
 
sivo crna (koda 04)
 376, 377
 375
 456, 458
 
rdece crna (koda 05)
 387
 385
 
bledo rjava (koda 11)
 452
 
svetlo rjava (koda 12)
 389
 392
 382
 433, 434
 432
 
rjava (koda 13)
 378
 379
 
temno rjava (koda 14)
 386, 395
 393
 373, 390
 
sivo/rdeckasta  (koda 03;10)
 383
 
sivo/svetlo rjava (koda 03;12)
 394
 
sivo/temno rjava (koda 03;14)
 392
 431
 
sivo crno/bledo rjava (koda 04;11)
 374
 
rdece/temno rjava (koda 07;14)
 388
 
svetlo rjavo/bledo rjava (koda 12;11)
 435
 
svetlo rjavo/rdece crna (koda 13:05)
 381
 
temno rjavo/rjava (koda 14;13)
 



Vel. kat.\ SE
 SE 1
  SE 2
  SE 2/1
 SE 11
 Skupaj
 
Velikostna skupina  4
 6
 18
 14
 93
 131
 
%
 46,1
 58,1
 77,8
 57
 
Velikostna skupina  2
 12
 24
 19
 121
 176
 
%
 32,4
 44,4
 30,6
 34
 
Velikostna skupina 1
 4
 13
 1
 92
 110
 
%
 23,5
 28,3
 5
 29,2
 
Velikostna skupina  0,5
 1
 3
 1
 6
 11
 
%
 25
 10,3
 20
 10,2
 
Skupaj
 23
 58
 35
 312
 428
 
%
 32,4
 36,2
 33,3
 34,9
 



Vel. kat.\SE
  SE 1
  SE 2
  SE 2/1
  SE 11
 Skupaj
 %
 
Velikostna skupina 4
 13
 31
 18
 163
 225
 18,3
 
%
 18,3
 19,4
 17,1
 18,2
 
Velikostna skupina 2
 37
 54
 62
 356
 509
 41,4
 
%
 52,1
 33,7
 59
 39,9
 
Velikostna skupina 1
 17
 46
 20
 315
 398
 32,4
 
%
 23,9
 28,7
 19
 25,2
 
Velikostna skupina  0,5
 4
 29
 5
 59
 97
 7,9
 
%
 5,6
 18,1
 4,9
 6,6
 
Skupaj
 71
 160
 105
 893
 1229
 
%
 5,8
 13
 8,5
 72,7
 



Tip
 SE 1
 %
 SE 2
 %
 SE 2/1
 %
 SE 11
 %
 Skupaj
 %
 
Odbitek z drobtincasto retušo
 2
 4,8%
 2
 16,7%
 8
 23,5%
 19
 14,2%
 31
 14
 
Klina z drobtincasto retušo
 1
 2,4%
 1
 8,3%
 3
 8,8%
 5
 3,7%
 10
 4,5%
 
Retuširan odbitek
 10
 23,7%
 3
 25%
 8
 23,5%
 37
 27,5%
 58
 26,1%
 
Retuširana klina
 1
 2,4%
 1
 8,3%
 1
 2,9%
 2
 1,5%
 5
 2,3%
 
Klina s precno retušo
 2
 4,8%
 1
 0,5%
 
Odbitek z izjedo
 2
 4,8%
 2
 16,7%
 2
 5,9%
 6
 4,7%
 12
 5,4%
 
Klina z izjedo
 1
 2,4%
 1
 2,9%
 1
 0,7%
 3
 1,3%
 
Nazobcan odbitek
 1
 2,4%
 1
 8,3%
 1
 2,9%
 5
 3,7%
 8
 3,6%
 
Praskalo na odbitku
 2
 4,8%
 1
 8,3%
 3
 8,8%
 19
 14,2%
 25
 11,3%
 
Dvojno praskalo
 1
 2,4%
 1
 0,5%
 
Atipicno praskalo
 3
 7,1%
 1
 2,9%
 3
 2,2%
 7
 3,2%
 
Strgalce
 5
 11,8%
 1
 8,3%
 1
 2,9%
 6
 4,7%
 13
 5,9%
 
Praskalo/vbadalo
 1
 2,4%
 1
 0,7%
 2
 0,9%
 
Sveder
 2
 4,8%
 2
 5,9%
 4
 1,8%
 
Odbitek s strmo retušo
 1
 2,4%
 1
 0,5%
 
Bifacialno retuširana konica
 6
 14,2%
 14
 10,5%
 20
 9,0%
 
Krožni segment
 1
 2,4%
 1
 0,5%
 
Izrobljen odbitek
 1
 2,9%
 1
 0,5%
 
Strgalo
 1
 2,9%
 7
 5,2%
 8
 3,6%
 
Okrcan odbitek
 1
 2,9%
 2
 1,5%
 3
 1,3%
 
Klina z drobtincasto retušo
 5
 3,7%
 5
 2,3%
 
Praskalo in sveder
 1
 0,7%
 1
 0,5%
 
Strgalo na unipolarnem jedru
 1
 0,7%
 1
 0,5%
 
Skupaj        
 42
 18,9%
 12
 5,5%
 34
 15,3%
 134
 60,4%
 222
 



Unipolarna – 38 jeder
 Bipolarna – 
13 jeder 
 Polipolarna – 
18 jeder
 
Dolžina
 2,6
 2,7
 2,9
 
Širina
 2,9
 2,5
 2,8
 
Debelina
 2
 1,8
 2
 



Dolžina
 Širina
 Debelina
 
1
 1,8
 2,1
 1,1
 
2
 2,1
 2,1
 1,2
 
3
 2,1
 3,1
 1,9
 
4
 2,2
 3,1
 2
 
5
 2,3
 2,8
 1,3
 
6
 2,5
 2,3
 1,7
 
7
 2,6
 3,7
 2
 
8
 2,8
 1,7
 1,1
 
9
 2,8
 2,5
 1,5
 
10
 2,8
 2,9
 2,3
 
11
 3,2
 2,8
 1,8
 
12
 3,7
 2,5
 1,8
 
13
 3,9
 2,7
 2
 
14
 4
 3,1
 1,6
 



Dolžina
 Širina
 Debelina
 
1
 0,9
 4,1
 3
 
2
 1,2
 3,2
 2,4
 
3
 1,8
 1,8
 0,9
 
4
 1,9
 1,6
 1,2
 
5
 2
 2,5
 1,5
 
6
 2,1
 3,8
 2,5
 
7
 2,3
 1,9
 1,6
 
8
 2,3
 4,2
 1,6
 
9
 2,4
 1,4
 1,4
 
10
 2,4
 2,5
 1,9
 
11
 2,6
 2,2
 2,5
 
12
 2,6
 2,4
 1,5
 
13
 2,6
 2,6
 2,4
 
14
 2,6
 3
 2,2
 
15
 2,6
 3,2
 1,4
 
16
 2,7
 2
 0,8
 
17
 2,7
 2
 2,1
 
18
 2,7
 2,5
 1,9
 
19
 2,8
 2,1
 2,8
 
20
 2,8
 2,7
 2,2
 
21
 2,8
 3,9
 2,6
 
22
 2,9
 2,1
 2
 
23
 3,1
 2,2
 1,3
 
24
 3,1
 2,4
 1,3
 
25
 3,2
 2,4
 1,7
 
26
 3,2
 2,7
 2
 
27
 3,3
 2,3
 1,8
 
28
 3,3
 3,1
 2,9
 
29
 3,3
 4,5
 3
 
30
 3,5
 2,5
 1,5
 
31
 3,6
 2,3
 1,8
 
32
 3,7
 1,8
 2,3
 
33
 4,2
 2
 1,6
 
34
 4,4
 3,4
 2,4
 
35
 4,5
 5,2
 4,2
 
36
 4,6
 7,4
 1,7
 
37
 5,3
 5,2
 1,9
 




Jedro
 Širina
 Dolžina
 Debelina
 
1
 2,8
 2,2
 2,1
 
2
 3
 3,1
 1,8
 
3
 2
 1,8
 1,6
 
4
 2
 2,5
 1,4
 
5
 3,3
 2,8
 1,7
 
6
 2,2
 2,2
 3
 
7
 2,8
 2,7
 2
 
8
 2,8
 2,2
 2,3
 
9
 3,3
 2,5
 2,2
 
10
 5,2
 3,6
 1,9
 
11
 2,6
 2,3
 3,1
 
12
 4,3
 4
 3,2
 
13
 3,4
 3,1
 2,1
 
14
 4
 4,4
 3,6
 
15
 2,8
 2,8
 2,2
 
16
 2,5
 2
 2,3
 
17
 3,1
 3,4
 1,8
 
18
 2,8
 2,9
 2,2
 





Tip
 Col 1
 Catež - Sredno polje 
 
SE 11
 %
 SE 55
 %
 SE 93
 %
 
Orodje z drobtincasto retušo
 29
 23,0%
 66
 25,8%
 15
 22,3%
 
Retuširano orodje
 53
 42,1%
 25
 9,8
 17
 25
 
Orodje z izjedo
 7
 5,6
 21
 8,3
 6
 8,3
 
Nazobcano orodje
 5
 3,9
 13
 5,0
 2
 2,9
 
Praskalo
 24
 19,0%
 59
 23,0%
 18
 26,7%
 
Sveder
 54
 21,1%
 4
 5,9
 
Strgalo
 8
 5,4
 18
 7,0
 6
 8,9
 
Skupaj          
 126
 256
 68
 



Kvadrant
 Velikostni razred 4
 Velikostni razred 2
 Velikostni razred 1
 Velikostni razred 0,5
 Skupaj
 
Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 
Kv. 4
 2
 2
 2
 
Kv. 5
 3
 3
 3
 
Kv. 6
 1
 1
 1
 1
 1
 
Kv. 11
 1
 1
 1
 
Kv. 20
 1
 1
 4
 4
 5
 
Kv. 26
 1
 1
 1
 
Kv. 27
 2
 2
 2
 
Kv. 28
 2
 1
 3
 1
 1
 4
 
Kv. 30
 1
 1
 1
 
Kv. 34
 1
 1
 1
 
Kv. 35
 1
 1
 1
 
Kv. 37
 1
 1
 2
 2
 3
 
Kv. 42
 1
 1
 1
 
Kv. 52
 1
 1
 1
 
Kv. 59
 1
 1
 1
 
Kv. 85
 1
 1
 1
 
Kv. 88
 1
 1
 1
 
Kv. 99
 1
 1
 1
 
Kv. 102
 1
 1
 1
 
Kv. 119
 1
 1
 1
 
Kv. 128
 1
 1
 1
 
Kv. 132
 1
 1
 1
 
Kv. 137
 2
 2
 1
 1
 1
 
Kv. 145
 1
 1
 1
 
Kv. 148
 1
 1
 1
 
Kv. 149
 1
 1
 1
 
Kv. 150
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 151
 1
 2
 3
 3
 
Kv. 166
 1
 1
 1
 1
 2
 3
 
Kv. 201
 1
 1
 1
 
Presek 1
 2
 1
 3
 2
 3
 5
 8
 
Presek 2
 1
 1
 2
 2
 3
 3
 1
 2
 3
 9
 
Brez podatkov
 3
 3
 3
 
Skupaj
 6
 7
 13
 12
 25
 37
 4
 13
 17
 1
 3
 4
 71
 



Kvadrant
 SE
 Velikostni razred 4
 Velikostni razred 2
 Velikostni razred 1
 Velikostni razred 0,5
 Skupaj
 
Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 
Kv. 3
 SE 2
 1
 1
 1
 
Kv. 4
 3
 3
 3
 
Kv. 6
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 10
 1
 1
 1
 1
 2
 3
 3
 6
 
Kv. 11
 1
 1
 1
 
Kv. 12
  
 3
 3
 3
 
Kv. 13
 1
 1
 1
 
Kv. 14
 1
 1
 2
 2
 3
 
Kv. 19
 1
 1
 1
 2
 3
 4
 
Kv. 20
 1
 1
 1
 
Kv. 21
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 22
 1
 3
 4
 5
 5
 9
 
Kv. 26
 2
 2
 1
 2
 3
 1
 1
 6
 
Kv. 27
 1
 1
 1
 
Kv. 29
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 30
 2
 2
 1
 1
 1
 1
 4
 
Kv. 37
 1
 1
 1
 1
 2
 2
 4
 
Kv. 58
 SE 2/1
 3
 2
 5
 2
 2
 7
 
Kv. 59
 1
 1
 2
 1
 2
 3
 2
 2
 7
 
Kv. 64
 1
 1
 1
 
Kv. 66
 1
 1
 1
 
Kv. 73
 1
 1
 1
 1
 1
 1
 3
 
Kv. 86
 1
 1
 1
 
Kv. 152
 1
 1
 1
 1
 2
 3
 
Kv. 160
 SE 11
 1
 1
 1
 2
 3
 1
 1
 5
 
Kv. 161
 1
 1
 2
 1
 1
 3
 
Kv. 169
 1
 1
 1
 
Kv. 170
 2
 1
 3
 1
 1
 4
 
Kv. 171
 3
 3
 1
 1
 4
 
Kv. 179
 1
 1
 1
 
Kv. 180
 1
 1
 1
 1
 2
 3
 
Kv. 181
 2
 2
 1
 1
 2
 4
 
Kv. 192
 1
 1
 1
 
Kv. 204
 2
 2
 2
 
Presek 1
 1
 1
 2
 2
 
Presek 2 (1 m )
 1
 1
 1
 1
 2
 
Presek 2 (4 m)
 1
 1
 1
 
Presek 2 (7 m)
 1
 1
 1
 
Presek 2 (7 m) 
 1
 1
 1
 1
 2
 
Presek 2 (8 m)
 1
 1
 1
 1
 2
 3
 
Presek 2 (9 m)
 1
 1
 1
 1
 1
 1
 3
 
Presek 2 (10 m)
 2
 2
 2
 
Presek 2 (10 m)
 1
 1
 2
 2
 1
 1
 4
 
Presek 2 (11 m)
 2
 2
 4
 1
 1
 3
 7
 10
 1
 2
 3
 18
 
Presek 2 (13 m)
 1
 1
 2
 2
 
Presek 2 (14 m)
 1
 1
 2
 1
 1
 1
 1
 4
 
Presek 2 (15 m)
 1
 1
 1
 
Presek 2 (16 m)
 1
 3
 4
 4
 
Presek 2 (17 m)
 2
 1
 3
 1
 1
 2
 5
 
Presek 2 gl. 20-40
 1
 1
 1
 1
 2
 
Skupaj
 18
 13
 31
 24
 30
 54
 13
 33
 46
 3
 26
 29
 160
 



Kvadrant
 SE
 Velikostni razred 4
 Velikostni razred 2
 velikostni razred 1
 velikostni razred 0,5
 Skupaj
 
Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 
Kv. 1-2
 SE 2/1
 1
 1
 1
 
Kv. 10
 1
 1
 1
 
Kv. 11
 1
 1
 1
 
Kv. 12
 1
 2
 3
 1
 1
 4
 
Kv. 18
 1
 1
 1
 
Kv. 19
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 21
 1
 1
 1
 1
 2
 3
 
Kv. 22
 1
 1
 1
 
Kv. 27
 1
 1
 1
 
Kv. 28
 1
 1
 2
 2
 3
 
Kv. 29
 1
 1
 1
 
Kv. 30
 1
 1
 
Kv. 36
 1
 1
 1
 
Kv. 37
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 40
 1
 1
 1
 
Kv. 41
 2
 2
 4
 4
 
Kv. 42
 1
 1
 1
 
Kv. 52
 1
 1
 1
 
Kv. 57
 2
 2
 2
 
Kv. 58
 1
 1
 1
 
Kv. 59
 1
 1
 1
 
Kv. 63
 3
 2
 5
 5
 
Kv. 65
 1
 1
 1
 
Kv. 71
 1
 1
 1
 
Kv. 72
 2
 2
 2
 
Kv. 80
 2
 2
 2
 
Kv. 81
 1
 1
 1
 
Kv. 93
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 99
 1
 1
 1
 
Kv. 103
 2
 2
 2
 
Kv. 111
 2
 2
 2
 2
 4
 
Kv. 121
 1
 1
 3
 2
 5
 6
 
Kv. 129
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 130
 1
 1
 1
 
Kv. 131
 1
 1
 1
 
Kv. 151
 1
 1
 1
 
Kv. 152
 3
 3
 3
 
Kv. 160
 SE 11
 1
 1
 1
 
Kv. 163
 1
 1
 1
 
Kv. 169
 1
 1
 1
 
Kv. 170
 1
 1
 1
 
Kv. 171
 2
 2
 2
 
Kv. 177
 1
 1
 1
 
Kv. 180
 1
 1
 1
 
Kv. 188
 2
 2
 2
 2
 4
 
Kv. 195
 2
 1
 3
 1
 2
 3
 3
 3
 9
 
Kv. 196
 2
 2
 4
 4
 6
 
Presek 2 (1 m)
 1
 1
 1
 
Presek 2 (11 m) 
 1
 6
 7
 1
 1
 8
 
Skupaj
 14
 4
 18
 19
 43
 62
 1
 19
 20
 1
 4
 5
 105
 



Kvadrant
 SE
 Velikostni razred 4
 Velikostni razred  2
 Velikostni razred 1
 Velikostni razred 0,5
 Skupaj
 
Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 
Kv. 5
 SE 2/1
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 12
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 13
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 21
 1
 1
 1
 
Kv. 27
 1
 1
 1
 
Kv. 28
 1
 1
 1
 
Kv. 36
 1
 1
 1
 
Kv. 118
 2
 2
 2
 1
 3
 1
 1
 6
 
Kv. 124
 2
 2
 2
 
Kv. 125
 1
 1
 1
 
Kv. 131
 1
 1
 3
 3
 4
 
Kv. 132
 4
 4
 4
 
Kv. 133
 2
 1
 3
 3
 
Kv. 134
 1
 1
 1
 
Kv. 140
 2
 2
 4
 4
 
Kv. 141
 1
 1
 2
 2
 
Kv. 142
 2
 2
 1
 1
 2
 4
 
Kv. 144
 1
 1
 1
 
Kv. 148
 1
 1
 1
 
Kv. 149
 1
 1
 2
 4
 6
 2
 2
 1
 1
 10
 
Kv. 150
 2
 3
 5
 1
 4
 5
 5
 5
 1
 1
 2
 17
 
Kv. 151
 2
 3
 5
 2
 2
 1
 2
 3
 10
 
Kv. 152
 7
 4
 11
 1
 20
 21
 3
 17
 20
 12
 12
 64
 
Kv. 153
 1
 1
 4
 4
 3
 3
 8
 
Kv. 154
 2
 2
 2
 2
 1
 1
 5
 
Kv. 156
 1
 1
 1
 1
 2
 2
 4
 
Kv. 157
 2
 1
 3
 5
 5
 10
 3
 4
 7
 1
 1
 21
 
Kv. 158
 4
 2
 6
 2
 2
 8
 
Kv. 159
 4
 1
 5
 1
 2
 3
 5
 7
 12
 1
 1
 21
 
Kv. 160
 SE 11
 2
 2
 4
 4
 8
 7
 7
 4
 4
 21
 
Kv. 161
 7
 7
 14
 6
 16
 22
 7
 15
 22
 6
 6
 64
 
Kv. 162
 1
 1
 1
 
Kv. 164
 7
 5
 12
 15
 5
 20
 5
 11
 16
 3
 3
 51
 
Kv. 165
 4
 4
 2
 5
 7
 1
 10
 11
 1
 6
 7
 29
 
Kv. 166
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 167
 1
 1
 1
 1
 2
 3
 
Kv. 168
 1
 1
 2
 2
 3
 5
 2
 3
 5
 2
 1
 3
 15
 
Kv. 169
 1
 1
 2
 2
 
Kv. 170
 1
 1
 4
 5
 9
 2
 2
 4
 14
 
Kv. 171
 6
 2
 8
 4
 7
 11
 8
 14
 22
 3
 3
 44
 
Kv. 172
 3
 4
 7
 3
 4
 7
 13
 13
 27
 
Kv. 173
 2
 1
 3
 3
 10
 13
 5
 8
 13
 29
 
Kv. 174
 2
 4
 6
 6
 6
 4
 5
 3
 4
 4
 19
 
Kv. 175
 3
 1
 4
 4
 
Kv. 176
 1
 1
 2
 2
 3
 
Kv. 179
 1
 1
 2
 2
 3
 
Kv. 180
 1
 1
 3
 1
 4
 1
 1
 6
 
Kv. 181
 3
 1
 4
 7
 9
 16
 4
 14
 18
 38
 
Kv. 182
 3
 2
 5
 21
 31
 52
 16
 17
 33
 1
 4
 5
 95
 
Kv. 183
 1
 1
 3
 3
 1
 1
 5
 
Kv. 184
 5
 5
 1
 1
 1
 1
 7
 
Kv. 185
 1
 1
 2
 2
 3
 2
 5
 2
 2
 10
 
Kv. 186
 2
 2
 4
 4
 
Kv. 187
 1
 1
 2
 1
 1
 3
 
Kv. 188
 2
 2
 3
 3
 6
 3
 4
 7
 16
 
Kv. 190
 1
 1
 1
 
Kv. 191
 2
 2
 2
 
Kv. 192
 6
 3
 9
 2
 7
 9
 1
 2
 3
 21
 
Kvadrant
 SE
 Velikostni razred 4
 Velikostni razred  2
 Velikostni razred 1
 Velikostni razred 0,5
 Skupaj
 
Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 Korteks
 Brez
 Skupaj
 
Kv. 193
 SE 11
 1
 1
 2
 2
 2
 1
 1
 5
 
Kv. 195
 1
 1
 1
 
Kv. 196a
 1
 1
 2
 2
 
Kv. 197
 1
 1
 1
 1
 2
 3
 3
 6
 
Kv. 198
 1
 1
 2
 2
 3
 
Kv. 199
 1
 1
 1
 
Kv. 200
 1
 4
 5
 3
 3
 6
 9
 9
 20
 
Kv. 201
 1
 1
 3
 3
 3
 3
 7
 
Kv. 206
 1
 1
 1
 
Kv. 207
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 208
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 209
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 212
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 213
 1
 1
 1
 
Kv. 218
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 220
 1
 1
 1
 1
 2
 
Kv. 221
 1
 1
 1
 
Kv. 224
 1
 1
 1
 
Kv. 231
 1
 1
 1
 
Kv. 242
 1
 1
 1
 
Kv. 243
 1
 1
 1
 
Presek 2 (2 m)
 1
 1
 2
 2
 
Presek 2 (4 m)
 1
 2
 3
 3
 
Presek 2 (5 m)
 1
 1
 1
 1
 2
 
Presek 2 (5 m)
 1
 1
 1
 
Presek 2 (6 m)
 1
 1
 1
 
Presek 2 (7 m)
 1
 1
 2
 2
 
Presek 2 (8 m)
 1
 1
 2
 1
 1
 1
 1
 4
 
Presek 2 (9 m)
 2
 2
 1
 2
 3
 1
 2
 3
 1
 1
 9
 
Presek 2 (10 m)
 3
 3
 1
 7
 8
 2
 6
 8
 1
 1
 20
 
Presek 2 (11 m)
 1
 1
 2
 2
 1
 3
 4
 1
 1
 8
 
Presek 2 (12 m)
 3
 3
 1
 1
 1
 1
 5
 
Presek 2 (13 m)
 2
 2
 1
 4
 5
 1
 1
 8
 
Presek 2 14 m)
 3
 3
 3
 
Presek 2 (8-12 m)
 1
 1
 2
 4
 4
 5
 
Brez podatkov
 1
 1
 2
 2
 3
 
Skupaj
 93
 70
 163
 121
 235
 356
 92
 223
 315
 6
 53
 59
 893
 









Vzorec
 SE 
 Poselitvena faza
 Kvadrant
 Globina
 Quercus  (hrast)
 Alnus (jelša)
 Fagus (bukev)
 Carpinus (gaber)
 Acer (javor)
 Fraxinus (jesen)
 Sambucus 
(crni bezeg)
 nedolocljivo
 opombe
 
1190
 SE 11
 I. 
 37/2
 1
 6
 +
 +drobci (nedolocljivi;oglje v ilovnato-pešceni grudi;zelo preperelo;ob raztapljanju razpade)
 
1192
 SE11
 37/2
 3
 8
  
 oglje, vecinoma dolocano v grudah, razpadajoce, korodirano
 
1191
 SE 11
 37/2
 5
 3
 6
 1
 +
 + nedoloceno oglje, zelo korodirano
 
15000
 SE 11
 191/2
 1,10 m
 2
 2 vecja kosa
 
1113
 SE 2
 II. 
 37/2
 26-34 cm
 3
 
15001
 SE 2
 191/2,200/4
 dno plasti
 5
 
1118
 SE 2
 presek 2
  
 1
 vecji kos ok. 2 cm dolžina
 
1199
 SE 2/1
 125/2
 1
 vecji kosi: 1 × 1 × 0,5 cm; anat. dobro ohranjen, + nekaj drobcev
 
1206
 SE 2/1
 127/1
 1
 
1204
 SE 2/1
 143/4
 145,1
 2
 zelo krhko, impregnirano oglje
 
1189
 SE 2/1
 28/4
 3
 verjetno od istega kosa; v grudi
 
1197
 SE 2/1
 65/4
 v grudi poogleneli rastl delci, oglje ob raztapljanju popolnoma razpade
 
1194
 SE 2/1 (SE 41)
 28/3
 3
 1
 4
 2
 +
 zelo majhni kosi; oglje v grudah, mocno impregnirano, ob raztapljanju razpade
 
1200
 SE 2/1 (SE 57)
 51/4
 6
 5
 +
 + nedolocljivo
 
1205
 SE 2/1 (SE 60)
 142/3
 3
 1
 5
 
1203
 SE 2/1 (SE 62)
 142/2
 0,5
 1
 +
 nekaj mannjših kosov, ni mogoce determinirati
 
1202
 SE 2/1 (SE 62)
 142/2
 1
 1
 +
 zelo preperelo, nedolocljivo
 





















9
Katalog struktur in stratigrafskih enot 


Jurij Soklic
V katalogu struktur in stratigrafskih enot so najprej pred­stavljene evidentirane plasti na najdišcu, sledijo jim opisi arheoloških ostalin bronastodobne in visokosrednjeve­ške poselitve (vsakemu opisu posameznega objekta sle­dijo opisi jam za stojke, ki sodijo k objektu).
Risbe so v merilu 1: 20, razen kjer je navedeno drugace. 
Okrajšave
dl.	dolžina
pr.	premer
š.	širina
v.	višina
gl.	globina
nmv	nadmorska višina
Geološke plasti in formacije 
SE 5
Plast predstavlja dolomitno podlago, ki je bila prisotna v jugozahodnem delu izkopnega polja. Nad njo so bile plasti SE 8, SE 3 in SE 2/1 ter SE 1. Plast ni bila kopana.
SE 10
Pešcena muljasta plast ilovnatih sedimentov, ki se je nahajala v osrednjem in zahodnem delu izkopnega polja. Prekrivali sta jo plasti SE 4 in SE 3. Plast ni bila kopana.
SE 4
Plast dolomitnega proda, ki je bil prisoten predvsem v se­verozahodnem delu izkopnega polja. Nad njo so bile plasti SE 3, SE 3/1, SE 6 in SE 7. Plast ni bila kopana.
SE 8
Plast pešcenega mulja rdeckasto rjave ilovice, odkrita je bila samo v preseku 1. Prekrivale so jo plasti SE 7, SE 3, SE 2/1 in SE 2. Plast ni bila kopana.
SE 7
Plast rdeckasto rjave ilovice, nekdanja paleotla II. Odkrita je bila v preseku 1 in prekrivala jo je plast SE 6. Plast ni bila kopana.
SE 9
Plast prodnikov iz starejšega erodiranega savskega zasipa, ki ležijo na paleotleh II ali SE 7. Plast je bila prekrita s SE 6 in ni bila kopana. 
SE 6
Plast pešcenega mulja sivkaste barve. Zasledili smo jo v preseku 1. Plast je prekrivala SE 3/1 in ni bila kopana.
SE 3/1
Plast temno rumenkaste rjave pešcene muljaste sivkaste ilovice. Plast predstavlja nekdanja paleotla I. Zasledili smo jo samo v preseku 1. Plast je prekrivala SE 3 in ni bila kopana.
SE 3
Plast temno rumeno rjave pešcene muljaste ilovice, ki je prekrivala vecji del izkopnega polja, razen v jugoza­hodnem delu. Plast predstavlja paleotla I. Plast SE 3 sta prekrivali SE 2/1 v zahodni polovici izkopnega polja in SE 2/1/1 v vzhodni polovici izkopnega polja. Plast ni bila kopana.
SE 11
Plast rumeno rjave steptane ilovice s fragmenti prazgo­dovinske keramike in kamnitega orodja. Nahajala se je v vzhodni polovici izkopnega polja nekje do linije kvadrantov 113–119, 127, 135 in 143a. Plast sta prekrivali SE 2/1 v osrednjem delu izkopnega polja in SE 1 v vzhodnem delu.
SE 2/1
Slabo izražena plast muljastega peska in pešceno rjave ilovice z redkimi ostanki roženca, odlomki prazgodovinske keramike. Plast je bila prisotna v zahodnem delu izkopne­ga polja do linije kvadrantov 152 ter 160–168a. Prekrivali sta jo plasti SE 2 v zahodnem delu izkopnega polja in SE 1 v osrednjem delu.
SE 2
Slabo izražena plast muljastega peska in pešcene ilovice rjave barve. Nahajala se je predvsem v zahodnem delu iz­kopnega polja, verjetno do linije kvadrantov 59a–54. Plast je prekrivala ornica SE 1.
SE 1
Z oranjem premešana proluvialno – koluvialna tla temno sivorjave barve. V plasti so številni odlomki rožencev, ki so prišli s pobocnimi (koluvialnimi) procesi. Med njimi so najbolj pomembni gravitacijsko izpiranje ter proluvialni procesi. Kljub temu se pri tem ne izkljucuje antropogen faktor. Plast je prekrivala celotno izkopno polje.
Objekt 1, kv. 183, 184, 192–195, 201–205, 210–214, 220–224, 231–234, 242–243, M 1.:.200
Ostaline objekta 1 so sestavljale jame za stojke: SE 15, SE 19, SE 21, SE 23, SE 27, SE 29, SE 31, SE 33, SE 35, SE 37, SE 64. Objekt je imel pravokotno obliko površine velikosti 8,90 × 7,20 m. Severovzhodni vogal leži izven izkopnega polja in je zato ostal neraziskan.
SE 15, kv. 192
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela okroglo obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom in drobci oglja (vzorec št. 1172). Presek je imel nepravilno polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,41 m, gl. 0,20 m. 
SE 19, kv. 183
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom. V jami je bil odkrit kos pešcenjaka ali tufa. Presek je imel nepravilno polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,43 m, gl. 0,18 m. 
SE 21, kv. 194
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom, drobci oglja (vzorec št. 1170) in hišne­ga lepa. V jami je bil odkrit kos roženca. Presek je imel ne­pravilno polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,60 m, gl. 0,25 m. 
SE 23, kv. 195, 204
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom, drobci oglja (vzorec št. 1171) in hišne­ga lepa. V jami so bili odkriti trije kosi roženca. Presek je imel nepravilno polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,70 m, gl. 0,19 m. 
SE 27, kv. 242, 243
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obli­ko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim mu­ljastim polnilom, drobci oglja (vzorec št. 1167) in hišnega lepa. Presek je imel nepravilno polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,70 m, gl. 0,19 m. 
SE 29, kv. 233
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obli­ko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim mu­ljastim polnilom, drobci oglja (vzorec št. 1168) in hišnega lepa. Presek je imel nepravilno polkrožno oziroma oglato obliko. Velikost: pr. 0,47 m, gl. 0,20 m. 
SE 31, kv. 231, 232
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela okroglo obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom in drobci oglja (vzorec št. 1173). Presek je imel konicasto oglato obliko. Velikost: pr. 0,57 m, 
gl. 0,33 m. 
SE 33, kv. 220, 221
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom in drobci oglja (vzorec št. 1165). V polnilu je bil odkrit kos roženca. Presek je imel polkrožno oziroma stopnicasto polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,62 m, gl. 0,24 m. 
SE 35, kv. 220
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom. Presek je imel polkrožno oziroma ne­pravilno konicasto obliko. Velikost: pr. 0,48 m, gl. 0,17 m. 
SE 37, kv. 213
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela okroglo obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom, drobci oglja (vzorec št. 1169) in hišne­ga lepa. V jami so bili odkriti trije odlomki keramike. Presek je imel polkrožno oziroma nepravilno konicasto obliko. Velikost: pr. 0,48 m, gl. 0,17 m. 
SE 64, kv. 224
Jama za kol je bila vkopana v SE 3, njena oblika je nedolo­cena, ker je bila odkrita na robu izkopnega polja. Zapolnje­na je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom. Velikost: pr. 0,47 m. 
Objekt 2, kv. 170, 171, 180, 181, M 1.:.100
Ostaline objekta sestavljajo jame za stojke: SE 46, SE 49, SE 51 in SE 53. Objekt je imel verjetno pravokotno ali kva­dratno obliko površine velikosti okoli 3 × 3m. 
SE 46, kv. 181
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela okroglo obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom. V jami je bil odkrit odlomek keramike in kos roženca. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,37 m, gl. 0,16 m. 
SE 49, kv. 170
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela okroglo obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom. Velikost: pr. 0,32 m. 
SE 51, kv. 170, 171
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom. Velikost: pr. 0,35 m. 
SE 53, kv. 180
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom. Velikost: pr. 0,28 m. 
Objekt 3, kv. 28–30, 35–37, 42–44, 51, 52, M 1.:.100 
Ostaline objekta 3 so sestavljale jame za stojke: SE 77, SE 40, SE 42, SE 56. Odkrita sta bila samo južni del stene v dolžini 5 m in zahodni del stene v dolžini 3,80 m. 
SE 77, kv. 37
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom in drobci oglja. V jami je bil odkrit kos roženca. Profil je imel oglato obliko. Velikost: pr. 0,59 m, gl. 0,18 m. 
SE 56, kv. 42, 51
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom in drobci oglja (vzorec št. 1198, 1200). V jami je bil odkrit odlomek keramike. Profil je imel oglato obliko. Velikost: pr. 0,56 m, gl. 0,25 m. 
SE 40, kv. 28, 29
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela okroglo obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom in drobci oglja. V jami so bili odkriti pet kosov roženca in odlo­mek keramike. Profil je imel oglato obliko. Velikost: pr. 0,43 m, gl. 0,20 m. 
SE 42, kv. 51
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela okroglo obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom in drob­ci oglja (vzorec št. 1195 KIA 37372). V jami je bil odkrit odlomek keramike. Profil je imel konicasto oglato obliko. Velikost: pr. 0,45 m, gl. 0,17 m. 
Objekt 4, kv. 133, 134, 141, 142 in 151, M 1.:.100
Ostaline objekta 4 so sestavljale jame za stojke: SE 59, SE 61, SE 68, SE 70, SE 72, SE 74 in kurišce SE 55. Objekt je imel verjetno pravokotno ali kvadratno obliko površine. Odkrit je bil samo jugozahodni del objekta. Ohranjeni sta bili zaho­dna stena v dolžini 4 m in južna stena v dolžini 2 m.
SE 59, kv. 142
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom in drobci oglja. Profil je imel oglato obliko. Velikost: pr. 0,37 m, gl. 0,15 m. 
SE 61, kv. 142
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom in drobci oglja (vzorec št. 1202, 1203). V jami je bil odkrit odlomek keramike. Profil je imel oglato obliko. Velikost: pr. 0,40 m, gl. 0,22 m. 
SE 68, kv. 141, 142
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom. Velikost: pr. 0,30 m. 
SE 70, kv. 133, 134
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela okroglo obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom. Velikost: pr. 0,33 m. 
SE 72, kv. 134
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom. Velikost: pr. 0,33 m. 
SE 74, kv. 134
Jama za kol je bila vkopana v SE 3 in je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavo pešcenim muljastim polnilom. Velikost: pr. 0,33 m. 
SE 55, kv. 151
Kurišce je imelo nepravilno pravokotno obliko tlorisa. V njem je bil odkrit odlomek keramike. Velikost: dl. 0,94 m, 
š. 0,37 m. 































10
Katalog gradiva 


V katalogu najdb je predstavljeno gradivo iz posame­znih stratigrafskih enot oziroma poselitvenih faz. Kera­micno gradivo je predstavljeno v merilu 1.:.2 oziroma 1.:.4. Kamniti artefaktni zbir je predstavljen v merilu 1.:.1 oziroma 1.:.2. Mere so podane v cm.
Gradivo hrani Posavski muzej Brežice.
Pojasnilo k predmetnemu opisu kamnitih orodij.
Na koncu predmetnega opisa je pri kamnitih orodjih po­dan tudi podatek s prepoznanimi sledmi uporabe (analizo izdelala Simona Petru) – navedena sta obdelovani material in nacin (namen) uporabe orodja (pri vsakem kataloškem opisu). Pri obdelovanem materialu je navedena vrsta mate­riala, ce je le-ta dolocljiva (npr. les, meso, koža, žito itd.). Ce vrsta materiala ni bila dolocljiva, je navedena trdota mate­riala (npr. mehak, srednje trd, trd material). Pri nacinu upo­rabe orodja so navedene tehnike obdelave materiala, npr. luknjanje, prebadanje, rezanje, glajenje, žaganje, praskanje, žetje. Le pri pušcicnih konicah in klinah se nacin uporabe lahko doloca glede na tip (obliko) orodja (za pušcicno ko­nico se kot nacin uporabe orodja navede projektil; za klino se kot nacin uporabe orodja navede rezanje). V primeru, da so uporabne in namenske retuše ugotovljene, vendar vrste materiala oziroma tehnike obdelave materiala ni bilo mogoce dolociti, je pri obdelovanem materialu in nacinu uporabe orodja pripisano – nedolocljivo.
Ce je bilo površje preperelo in sledi uporabe ni bilo mogoce dolociti, je na koncu tipološkega opisa zapisano – površje preperelo - sledi uporabe nedolocljive. Nasajenost orodij in obloge (npr. smola, kri, okra) na orodju so navedeni le, ka­dar so dejansko ugotovljeni.
Okrajšave
sek.		sektor
kv.		kvadrant
SE		stratigrafska enota
PN 		posebna najdba
inv. št. COL 1	inventarna številka (COL – koda najdišca; 			arabska št. (npr. 1) zaporedna inventarna 			številka)
š.		širina
dl.		dolžina
v.		višina
pr.		premer
ohr.		ohranjen/-a
rek.		rekonstrukcija
d. 		dno
u.		ustje
r.		rob
n.		noga
roc.		rocaj
F		skleda na nogi
L		lonec
E		skleda
Sk 		skodelica
V		vrc
okr.		okras
Motiv okrasa	
V katalogu je motiv okrasa naveden v oklepaju pri opisu tehnologije okrasa.
x x x		nasaditev orodja
........		korteks, ohranjen na kamnitem orodju
-----		prekinjana linija ob risbi kamnitega orodja 
		oznacuje sledi uporabe na kamnitem 			orodju
I. poselitvena faza
1 
SE 11, kv. 192/4, 193/2, PN 5485, 5123/2, inv. št. COL 1 


Odlomek roba ustja z ostenjem krožnika, izdelanega pro­storocno iz zelo finozrnate kremenove (LM16) s posamezni­mi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rjave barve. Varianta os. obl. B01a. Pr. u. 30,6 cm, ohr. v. 6,0 cm. 
2 
SE 11, kv. 200/4, 192/2, PN 5455, inv. št. COL 2


Odlomek roba ustja in dna (delna rekonstrukcija) krožnika, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM33) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Varianta os. obl. B01b. Pr. u. 31,8 cm, ohr. v. 8,4 cm. 
3 
SE 11, kv. 191/1,4, PN 5230, PN 5222, inv. št. COL 3 


Odlomek roba ustja z ostenjem (delna rekonstrukcija) kro­žnika, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM09). Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Varianta os. obl. B02. Pr. u. 30,6 cm, ohr. v. 6,0 cm. 
4 
SE 11, kv. 192/4, PN 5264/2, inv. št. COL 4 


Odlomek roba ustja z ostenjem skodele, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM31) s posamezni­mi zrni kremena drobne zrnavosti. Grobi notranja in zunanja površina sta svetlo rdece barve. Varianta os. obl. C01. Pr. u. 13,8 cm, ohr. v. 4,2cm, rek. v. 6,6 cm. 
5 
SE 11, kv. 182/4, 192/1, PN 5278, PN 5274, PN 5224, inv. št. COL 5 


Skleda s prstanastim dnom je izdelana prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM18) s posamezni­mi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta rdeckaste barve. Na zunanji in notranji površini je glineni premaz rjave barve. Varianta os. obl. S01. Pr. u. 23,6 cm, Pr. d. 12,4cm, v. 7,4 cm. 
6 
SE 11, kv. 192/1, PN 5222, inv. št. COL 6 


Odlomek ustja z ostenjem sklede s prstanastim dnom, izdela­ne prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM08). Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Na zunanji in notranji površini je glineni premaz rdece barve. Varianta os. obl. S01. Pr. u. 20,8 cm, ohr. v. 4,5 cm. 
7 
SE 11, kv. 191/4, PN 5253, inv. št. COL 7


Odlomek ustja z ostenjem sklede s prstanastim dnom, izdela­ne prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM28) s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Na zunanji in notranji površini je glineni premaz rjave barve. Varianta os. obl. S02. Pr. u. 22,8 cm, ohr. v. 5,3 cm.
8 
SE 11, kv. 182/2, 181/3, PN 5987, PN 5986, PN 5274, inv. št. COL 8


Odlomek ostenja in dna posode s prstanastim dnom, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM18) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta rdeckaste barve. Na zunanji in notranji površini je glineni premaz rjave barve. Okras (motiv okrasa: odtis posamic) je izdelan v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti odtisa šila. Na notranji površini so ostanki hrane. Varianta os. obl. /. Ohr. v. 6,8 cm. 
9 
SE 11, kv. 187/3, PN 4825, inv. št. COL 9 


Odlomek prstanastega dna z ostenjem posode s prstanastim dnom, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM28) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Na zunanji in notranji površini je glineni premaz rjave barve. Varianta os. obl. /. Pr. d. 10,3 cm, ohr. v. 3,7 cm. 
10 
SE 11, kv. 182/2, PN 5268, inv. št. COL 10 


Odlomek ustja z ostenjem sklede z izlivom s pregrajo, izdela­ne prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM43) s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti. Brisana notranja površina je svetlo rjave, zunanja pa rdece barve. Varianta os. obl. S03a. Pr. ustja 19,0 cm, ohr. v. 3,6 cm. 
11 
SE 11, kv. 191/2, PN 5545, inv. št. COL 11 


Odlomek ustja z ostenjem sklede z izlivom s pregrajo, izdela­ne prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM39) s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Varianta os. obl. S03a. Pr. u. 17,4 cm, ohr. v. 4,0 cm. 
12 
SE 11, kv. 193/2, PN 5286, inv. št. COL 12


Odlomek ustja z ostenjem sklede z izlivom s pregrajo, iz­delane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM40) s posameznimi zrni kremena grobe in drobne zrnavosti. Brisana notranja površina je temno rjave, zunanja pa rjave barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: skupina poševnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Varianta os. obl. S03b. Š. 5,8 cm, dl. 5,2 cm. 
13 
SE 11, kv. 171/3, kv. 189/1, kv. 192/3, PN 4824, PN 5561, PN 5069, PN 5066, PN 5569, inv. št. COL 13 


Odlomek ustja z ostenjem sklede z izlivom s pregrajo, izde­lane prostorocno iz grobozrnate kremenove loncarske mase (LM48) s posameznimi zrni kremena zelo grobe zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta rjave barve. Na zu­nanji in notranji površini je glineni premaz rdece barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: horizontalne linije vdolbin v traku) je izdelan v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Na notranji površini so lise rjave barve. Varianta os. obl. S03c. Š. 7,4 cm, dl. 5,0 cm; š. 6,5 cm, dl. 3,9 cm; 
š. 4,0 cm, dl. 5,5 cm. 
14 
SE 11, kv. 188/3, PN 5475, inv. št. COL 14


Odlomek ustja z ostenjem sklede z izlivom s pregrajo, izdela­ne prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM36). Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa - delno dolocljiv: poševne skupine linij v povezanem cik-caku, horizontalni enojni niz vdolbin zgoraj) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Varianta os. obl. S03b. Š. 5,8 cm, dl. 5,2 cm. 
15 
SE 11, kv. 192/4, PN 5264, inv. št. COL 15


Odlomek ustja z ostenjem sklede z izvlecenim izlivom ?, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM29) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta rdece barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: horizontalne linije vdolbin v traku (verjetno)) je izdelan v osnovi tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Na notranji površini je lisa sivo-crne barve. Varianta os. obl. S04b. Pr. u. 21,8 cm, ohr. v. 3,8 cm.
16 
SE 11, kv. 192/1, PN 5222/1, inv. št. COL 16


Odlomek ustja z ostenjem sklede z izvlecenim izlivom, izde­lane prostorocno iz grobozrnate kremenove loncarske mase (LM44). Brisani notranja in zunanja površina sta rjave barve. Varianta os. obl. S04a. Š. 4,0 cm, dl. 3,4 cm. 
17 
SE 11, kv. 191/1,4, PN 4305, inv. št. COL 17


Odlomek ustja z ostenjem sklede z izvlecenim izlivom, izdela­ne prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM27) s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Brisana notranja površina je rjave, zunanja pa svetlo rjave barve. Varianta os. obl. S04a. Š. 5,5 cm, dl. 4,7 cm. 
18 
SE 11, kv. 191/2, PN 5450A, inv. št. COL 18


Skleda je izdelana je prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM36). Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Varianta os. obl. S05. Pr. u. 12,7 cm, pr. d. 4,0 cm, v. 3,9 cm. 
19 
19 SE 11, kv. 191/4, 192/1, PN 4780, inv. št. COL 19


Skleda je izdelana je prostorocno iz zelo finozrnate kreme­nove loncarske mase (LM23) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavost. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Varianta os. obl. S05. Pr. u. 14,9 cm, pr. d. 10,9 cm, v. 3,2 cm. 
20 
SE 01, kv. 173/3, PN 6090/2, inv. št. COL 20


Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM46) s posame­znimi zrni kremena zelo grobe, drobne in fine zrnavosti. Brisa­ni notranja in zunanja površina sta rjave barve. Okras (motiv okrasa: nedolocljiv) je izdelan v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Varianta os. obl. S06. Pr. u. 27,0 cm, ohr. v. 5,9 cm. 
21 
SE 11, kv. 191/4, 192/1, PN 4336, inv. št. COL 21


Odlomek roba ustja z ostenjem posode (sklede ?) na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM13). Brisani notranja in zunanja površina sta rdece barve. Na notranji površini je glineni premaz rdeckaste, na zunanji pa rdece barve. Š. 5,0 cm, dl. 5,7 cm. 
22 
SE 11, kv 191, PN B-4, inv. št. COL 22 


Odlomek ustja z ostenjem posode (sklede ?) na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM13) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Pr. u. 26,4 cm, ohr. v. 3,4 cm. 
23 
SE 11, kv. 182/2, PN 5271, inv. št. COL 23 


Odlomek ustja z ostenjem posode (sklede ?) na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM18) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta rdeckaste barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Varianta os. obl. F00. Pr. u. 21,8 cm, ohr. v. 2,2 cm. 
24 
SE 11, kv. 232/1, PN 4929, PN 5466, inv. št. COL 24


Odlomek noge in dna z ostenjem posode na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM26) s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdeckaste barve. Pr. d. 12,6 cm, ohr. v. 3,7 cm. 
25 
SE 11, kv. 191/4, 192/1, PN 3920, PN 4327, inv. št. 
COL 25


Odlomek dna posode na nogi, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM33) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja po­vršina sta svetlo rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni PN premaz rdece barve. Pr. d. 10,8 cm, ohr. v. 1,5 cm. 
26 
SE 11, kv. 192/1, PN 5042, inv. št. COL 26 


Odlomek dna z ostenjem posode na nogi, izdelane pro­storocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM26) s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Brisa­ni notranja in zunanja površina sta svetlo rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rjave barve. Pr. d. 13,8 cm, ohr. v. 3,2 cm. 
27 
SE 11, kv. 193/1, PN 5487-1, inv. št. COL 27


Odlomek noge in dna z ostenjem posode na nogi, izdelane prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM41) s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rjave barve. Pr. d. 8,1 cm, ohr. v. 1,7 cm. 
28 
SE 11, kv. 232/1, PN 5969-1, inv. št. COL 28 


Odlomek noge in dna posode na nogi, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM29) s posamezni­mi zrni kremena drobne zrnavosti. Groba notranja in brisana zunanja površina sta svetlo rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdeckaste barve. Š. 4,3 cm, dl. 9,0 cm. 
29 
SE 11, kv. 182/2, 192/4, PN 5268/5, PN 5264/1, inv. št. COL 29


Odlomek ostenja noge posode na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM02). Brisani notranja in zunanja površina sta rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Š. 3,4 cm, 
dl. 4,9 cm. 
30 
SE 11, kv. 192/4, PN 5261/G, inv. št. COL 30 


Odlomek ostenja noge posode na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM10). Brisani notranja in zunanja površina sta rdeckasto sive barve. Na no­tranji in zunanji površini je glineni premaz temno rdece barve. Š. 4,8 cm, dl. 8,2 cm. 
31 
SE 11, kv. 192/1, PN 5224/2, inv. št. COL 31 


Odlomek roba noge z ostenjem posode na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM02). Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Š. 4,5 cm, dl. 6,8 cm. 
32 
SE 11, kv. 192/3, 4, PN 4831, inv. št. COL 32 


Odlomek roba noge z ostenjem posode na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM09). Brisani notranja in zunanja površina sta rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Š. 4,8 cm, dl. 2,8 cm. 
33 
SE 11, kv. 202/1, PN 5463/1, inv. št. COL 33 


Odlomek roba noge z ostenjem posode na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM01). Brisani notranja in zunanja površina sta rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdeckaste barve. Na notranji površini so ostanki hrane. Š. 4,6 cm, 
dl. 4,5 cm. 
34 
SE 11, kv. 190/4, 191/2, PN 5446/2, inv. št. COL 34 


Odlomek roba noge z ostenjem posode na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM11). Brisani notranja in zunanja površina sta rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rjave barve. Š. 3,0 cm, dl. 2,8 cm. 
35 
SE 11, kv. 191/2, 4, PN 5149, inv. št. COL 35 


Odlomek roba noge z ostenjem posode na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM12). Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Š. 3,7 cm, dl. 3,2 cm. 
36 
SE 11, kv. 191, PN B1-6, inv. št. COL 36 


Odlomek ostenja posode na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM03). Brisa­ni notranja in zunanja površina sta svetlo rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: niz vdolbin v »loku«?) je izdelan v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Š. 3,9 cm, dl. 9,0 cm. 
37 
SE 11, kv. 192/1, PN 5221, PN 5221/1, inv. št. COL 37 


Skleda na nogi je izdelana prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM02). Brisani notranja in zunanja površina sta rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Varianta os. obl. F01a. Pr. u. 24,4 cm, v. 23,0 cm. 
38 
SE 11, kv. 188/4, PN 5432, PN 4233, PN 5265, inv. št. COL 38 


Odlomek ustja z ostenjem sklede na nogi, izdelane prosto­rocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM08). Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Na notranji površini je premaz, ohranjen le v sledovih. Varianta os. obl. F01a. Pr. u. 23,2 cm, ohr. v. 9,8 cm. 
39 
SE 11,kv. 193/2,3, PN 3842, inv. št. COL 39 


Odlomek ustja z ostenjem sklede na nogi (?), izdelane prosto­rocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM20). Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Varianta os. obl. F01a (verjetno). Š. 2,9 cm, dl. 3,3 cm. 
40 
SE 11, kv. 182/2, PN 5268/4, inv. št. COL 40 


Odlomek roba ustja z ostenjem skleda ne nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM02). Brisani notranja in zunanja površina sta rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Varianta os. obl. F01b. Pr. r. u. 25,5 cm, ohr. v. 4,0 cm. 
41 
SE 11, kv. 191/4, PN 5253/A, inv. št. COL 41 


Odlomek roba ustja z ostenjem sklede na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM02). Brisani notranja in zunanja površina sta rdece barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Varianta os. obl. F01b. Pr. r. u. 18,2 cm, ohr. v. 3,9 cm. 
42 
SE 11, kv. 191, PN B-5, inv. št. COL 42 


Odlomek roba ustja posode (sklede?) na nogi, izdelane pro­storocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM15) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta rdeckaste barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rjave barve. Š. 2,3 cm, dl. 4,0 cm. 
43 
SE 11, kv. 181/4, PN 6097/2, inv. št. COL 43 


Odlomek roba ustja posode (sklede ?) na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM10). Brisani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Š. 2,5 cm, dl. 2,8 cm. 
44 
SE 11, kv. 193/1, PN 5485, PN 5489, inv. št. COL 44 


Odlomek dna z ostenjem in roba ustja sklede na nogi, izdela­ne prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM18) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani no­tranja in zunanja površina sta rdeckaste barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rjave barve. Varianta os. obl. F01b. Pr. r. u. 26,6 cm, ohr. v. 10,4 cm. 
45 
SE 11, kv. 192/1,2, PN 5227/4, PN 3891, PN 5270, inv. št. COL 45 


Skleda na nogi je izdelana prostorocno iz zelo finozrna­te kremenove loncarske mase (LM18) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta rdeckaste barve. Na notranji in zunanji površini je glineni premaz rjave barve. Varianta os. obl. F01b. Pr. r. u. 26,2 cm, pr. d. 19,5 cm, v. 22,2 cm, v. n. 14,5 cm, pr. n. 15,1 cm. 
46 
SE 11, kv. 192/1, PN 5227/3, inv. št. COL 46 


Odlomek ustja z ostenjem posode (sklede ?) na nogi, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM13) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Na notra­nji in zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Varianta os. obl. F02. Pr. u. 19,0 cm, ohr. v. 3,9 cm. 
47 
SE 11, kv. 193/4, PN 5231, inv. št. COL 47 


Odlomek ostenja lonca, izdelanega prostorocno iz zelo fino­zrnate kremenove loncarske mase (LM17) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rdece barve. Na zunanji površini so lise svetlo sive barve. Š. 9,4 cm, dl. 4,0 cm; š. 8,2 cm, dl. 26,0 cm. 
48 
SE 11, kv. 193/4, PN 5268/2,3,7, inv. št. COL 48 


Odlomek ostenja z rocajem in dna lonca, izdelanega prosto­rocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM29) s po­sameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Groba notranja in brisana zunanja površina sta rdece barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: skupina poševnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljena. Š. 8,1 cm, dl. 5,3 cm; 
š. 8,2 cm, dl. 2,1 cm.
49 
SE 11, kv. 182/2,3, PN 5273, inv. št. COL 49 


Odlomek ostenja z rocajem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM29) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisana notranja in zunanja površina sta rjave barve. Okras (motiv okrasa – delno dolo­cljiv: skupina vertikalnih linij, horizontalni enojni niz vdolbin zgoraj) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kane­liranja in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa orodja s prirejeno konico. Š. 11,0 cm, dl. 5,0 cm. 
50 
SE 11, kv. 191/4, 192/2, PN 5221, inv. št. COL 50 


Odlomek ostenja lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM29) s posameznimi zrni kre­mena drobne zrnavosti. Groba notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: verjetno nepove­zani vertikalni cik-cak) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Š. 4,3 cm, dl. 3,9 cm. 
51 
SE 11, kv. 192/3,4, PN 5325/2, inv. št. COL 51 


Odlomek ostenja lonca, izdelanega prostorocno iz finozr­nate kremenove loncarske mase (LM29) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Groba notranja površina je rdece, brisana zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: poševne linije v traku, horizontalni niz vdolbin spodaj) je izde­lan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Š. 3,4 cm, 
dl. 7,7 cm; š. 2,2 cm, dl. 2,1 cm.
52 
SE 11, kv. 180/2, PN 3889, inv. št. COL 52 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz grobozrnate kremenove loncarske mase (LM48) s posame­znimi zrni kremena zelo grobe zrnavosti. Groba notranja in brisana zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: skupina vertikalnih linij, horizontalni enojni niz vdolbin v medprostoru spodaj) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa orodja s prirejeno konico. Š. 4,4 cm, dl. 6,4 cm. 
53 
SE 11, kv. 191, PN A-1, inv. št. COL 53 


Odlomek ostenja lonca, izdelanega prostorocno iz finozr­nate kremenove loncarske mase (LM29) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Groba notranja in brisana zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa – del­no dolocljiv: vertikalna skupina linij, horizontalni enojni niz vdolbin v medprostoru spodaj) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa orodja s prirejeno konico. Na zunanji površini so lise sive barve. Š. 3,5 cm, dl. 2,8 cm. 
54 
SE 11, kv. 187/3, PN 4825, inv. št. COL 54 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate loncarske mase (LM039) s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti. Groba notranja površina je rdece, gladka zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: vertikalne skupine linij medprostori prazni; vertikalne skupine linij v medprostoru vertikalni niz vdolbin) je izdelan v osnov­ni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Na notranji površini je lisa temno rjave barve. Varianta os. obl. L01. Pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 19,0 cm.
55 
SE 11, kv. 192/3,4, PN 4785, inv. št. COL 55 


Odlomek ostenja lonca, izdelanega prostorocno iz drobnozr­nate kremenove loncarske mase (LM43) s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: poševne skupine linij v traku medprostori prazni) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Zunanja površina je delno poškodovana. Varianta os. obl. L01. Š. 9,2 cm, dl. 6,4 cm. 
56 
SE 11, kv. 182/2, 192/1, PN 5275, PN 5258, PN 5268, PN 5274, inv. št. COL 56 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM17) s posame­znimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisana zunanja in notranja površina je svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: aplika posamic) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti prostorocno oblikovane aplike. Varianta os. obl. L01. Pr. u. 16,8 cm, ohr. v. 8,2 cm. 
57 
SE 11, kv. 191/2, PN 5449, inv. št. COL 57 


Odlomek ustja z ostenjem lonca (terine), izdelanega prosto­rocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM10). Brisani zunanja in notranja površina sta sivo-crne barve. Okras (motiv okrasa: vertikalne skupine linij v traku medprostori pra­zni) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza. Varianta os. obl. L02. Pr. u. 17,4 cm, ohr. v. 4,8 cm. 
58 
SE 11, kv. 192/1,4, PN 5224, PN 5259, PN 5264, inv. št. COL 58 


Odlomek ustja z ostenjem lonca (terine), izdelanega pro­storocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM10). Polirani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Okras (motiv okrasa: vertikalne skupine linij v traku medpro­stori prazni) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Varianta os. obl. L02. Pr. u. 20,3 cm, ohr. v. 5,3 cm. 
59 
SE 11, kv. 173/3, PN 6090/1, inv. št. COL 59 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM42) s posa­meznimi zrni kremena grobe zrnavosti. Groba notranja in brisana zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: horizontalni enojni niz vdolbin, vertikalne skupine linij v traku medprostori prazni; vertikalne skupine linij v traku, medprostori prazni; horizontalni enojni niz zgoraj in spodaj) je izdelan v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtis šila s prirejeno konico in v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Na zunanji površini so lise sivo-crne barve. Varianta os. obl. L03. Pr. u. 18,8 cm, ohr. v. 10,1 cm. 
60 
SE 11, kv. 161/3, PN 5251, inv. št. COL 60 


Odlomek ostenja lonca, izdelanega prostorocno iz zelo fino­zrnate kremenove loncarske mase (LM39) s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti. Groba notranja in brisana zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: vertikalne skupine linij v traku medprostori prazni; horizontalni enojni niz vdolbin zgoraj in spodaj) je izdelan v osnovni tehniki vtiskova­nja v varianti tehnike odtisa šila in osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Na zunanji površini je lisa temno rjave barve. Varianta os. obl. L03. Š. 54,4 cm, dl. 5,4 cm. 
61 
SE 11, kv. 181/3, PN 6070, inv. št. COL 61 


Odlomek ostenja lonca, izdelanega prostorocno iz grobozr­nate kremenove loncarske mase (LM48) LM s posameznimi zrni kremena zelo grobe zrnavosti. Groba notranja površina je rdeckasto sive, brisana zunanja pa bledo rjave barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: vertikalna skupina linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Na zunanji in notranji površini je lisa rjave barve. Varianta os. obl. L03. Š. 6,3 cm, dl. 6,7 cm. 
62 
SE 11, kv. 192/4, PN 5123/1,3, PN 5264/4, inv. št. COL 62


Odlomki ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM39) s posame­znimi zrni kremena grobe zrnavosti. Groba notranja površina je svetlo rjave, zunanja pa rdece barve. Okras (motiv okra­sa: horizontalni (dvojni) niz vdolbin; poševne skupine linij v povezanem cik-caku, horizontalni enojni niz vdolbin zgoraj) je izdelan v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila in osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Na zu­nanji površini je lisa temno rjave barve. Varianta os. obl. L03. Pr. u. 30,4 cm, ohr. v. 9,6 cm. 
63 
SE 11, kv. 181/2, 191/1, PN 5583, PN 5230, PN 4303, inv. št. COL 63 


Odlomki ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM27) s posame­znimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: poševne skupine linij v traku povezane z nizom vdolbin v medprostoru zgoraj in spodaj) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v va­rianti žlebljenja in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtis šila. Na zunanji in notranji površini so lise sive oziroma temno rjave barve. Varianta os. obl. L04. Pr. u. 14,6 cm, ohr. v. 8,6 cm. 
64 
SE 11, kv. 191/4, PN 4784, inv. št. COL 64 


Odlomek ostenja lonca, izdelanega prostorocno iz grobozr­nate kremenove loncarske mase (LM48) LM s posameznimi zrni kremena zelo grobe zrnavosti. Groba notranja površina je rjave, brisana zunanja pa bledo rjave barve. Okras (motiv okrasa: vertikalne skupine linij v traku medprostori prazni) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Na zunanji površini je lisa temno rjave barve. Varianta os. obl. L05. Š. 6,8 cm, dl. 13,6 cm. 
65 
SE 11, kv. 192/1-4, PN 4942, inv. št. COL 65 


Odlomki ostenja lonca, izdelanega prostorocno iz grobozr­nate kremenove loncarske mase (LM48) LM s posameznimi zrni kremena zelo grobe zrnavosti LM s posameznimi zrni kre­mena zelo grobe zrnavosti. Groba notranja površine je svetlo rjave, zunanja pa rdece barve. Okras (motiv okrasa: skupine vertikalnih nizov vdolbin v traku) je izdelan v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike šila s prirejeno konico. Varianta os. obl. L05. Š. 12,4 cm, dl. 10,6 cm, š. 8,0 cm, dl. 11,8 cm. 
66 
SE 11, kv. 182/1, PN 5331, PN 5261, inv. št. COL 66 


Odlomki ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM29) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Groba notranja površina je rdece, zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: po­ševne skupine linij (v traku ?) medprostori v celoti zapolnjeni z nizi vdolbin) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Varianta os. obl. L06. pr. u. 16,4 cm, pr. d. 11,6 cm, rek. v. 21,7 cm. 
67 
SE 11, kv. 182/1, PN 5603, inv. št. COL 67 


Odlomki ostenja lonca, izdelanega prostorocno iz drobnozr­nate kremenove loncarske mase (LM47) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Groba notranja površina je rdece, zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: »V« motiv; horizontalni niz vdolbin spodaj) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtis šila. Varianta os. obl. L06. Š. 8,1 cm, dl. 5,6 cm. 
68 
SE 11, kv. 191/4, 182/4, PN 5221, PN 5282, inv. št. 
COL 68 


Odlomki ustja z ostenjem in dno lonca, izdelanega prosto­rocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM42) s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti. Grobi notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: horizontalni enojni niz vdolbin) je izdelan v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Na zunanji in notranji površini je lisa temno rjave barve. Varianta os. obl. L06. Pr. u. 20,0 cm, pr. d. 12,8 cm, rek. v. 20,0 cm. 
69 
SE 11, kv. 192/3,4, PN 4912, PN 5230, PN 5252, PN 5253, inv. št. COL 69 


Odlomki ostenja lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM30 s posameznimi zrni kreme­na drobne zrnavosti). Groba notranja in brisana zunanja povr­šina sta rdece barve. Okras (motiv okrasa: vertikalna skupina linij v medprostoru »V« motiv; horizontalni niz vdolbin spodaj) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vre­za in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Varianta os. obl. L06. Š. 7,0 cm, dl. 10,0 cm.
70 
SE 11, kv. 181/1, 192/1,3,4, 193/2, 198/2, PN 4388, PN 5072, PN 5096, PN 5125, PN5130, PN 5131, PN 5229, PN 5261, PN 5444, inv. št. COL 70 


Lonec je izdelan prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM33) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Grobi notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: poševne skupine linij v nepove­zanem cik-caku povezanem z nizom vdolbin spodaj in zgoraj; poševne skupine linij v nepovezanem cik-caku, vmesni prostori zapolnjeni z nizi vdolbin v celoti) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Na zunanji in notranji površini so lise sive in temno rjave barve. Varianta os. obl. L07. Pr. u. 41,2 cm, pr. d. 20,8 cm, v. 42,4 cm. 
71 
SE 11, kv. 193/4, PN 5269, PN 5261, inv. št. COL 71 


Odlomki ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM35). Brisana zu­nanja in notranja površina sta svetlo sive barve. Okras (motiv okrasa: horizontalni enojni niz vdolbin; horizontalni enojni niz vdolbin, vertikalne skupine linij povezane z nizom vdolbin zgoraj in spodaj) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v va­rianti žlebljena in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti odtisa orodja s prirejeno konico. Varianta os. obl. L07. Š. 4,3 cm, 
dl. 4,3 cm; š. 2,3 cm, dl. 5,7 cm; š. 3,1 cm, dl. 2,3 cm. 
72 
SE 11, kv. 178/1, 3, PN 4221, PN 4420, inv. št. COL 72 


Odlomki ostenja lonca (rekonstrukcija najvecjega oboda), izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM33) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Groba notranja in zunanja površine sta svetlo rjave barve. Okras (motiv: poševne skupine linij v nepovezanem cik-caku, medprostori prazni) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Varianta os. obl. mogoce L07. Š. 8,4 cm, 
dl. 9,6 cm.
73 
SE 11, kv. 172/2, PN 5258, inv. št. COL 73 


Odlomek rocaja z ostenjem vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM14). Brisani no­tranja in zunanja površina sta sive barve. Š. 5,3 cm, dl. 2,6 cm. 
74 
SE 11, kv. 182/2, PN 5268/8, inv. št. COL 74 


Odlomek ostenja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozr­nate kremenove loncarske mase (LM14) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: poševne skupine linij v nepovezanem cik-caku, medprostori prazni) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza. Š. 4,2 cm, dl. 4,4 cm. 
75 
SE 11, kv. 182/4, PN 5325-3, inv. št. COL 75 


Odlomek dna z ostenjem vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM17) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površi­na sta sive barve. Pr. d. 6,2 cm, ohr. v. 1,7 cm. 
76 
SE 11, kv. 192/3, 4, PN 4781, inv. št. COL 76 


Odlomek rocaja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozr­nate kremenove loncarske mase (LM10). Brisani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Š. 3,0 cm, dl. 2,4 cm. 
77 
SE 11, kv. 192/1, 3, PN B-2, inv. št. COL 77 


Odlomek ostenja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozr­nate kremenove loncarske mase (LM17)) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rdece barve. Na zunanji površini je glineni premaz rjave barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: skupina vertikalnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v vari­anti žlebljenja. Š. 2,0 cm, dl. 1,8 cm. 
78 
SE 11, kv. 182/3, PN 5434/2, inv. št. COL 78 


Odlomek ostenja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozr­nate kremenove loncarske mase (LM14) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo sive barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: skupina poševnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza. Š. 2,0 cm, dl. 3,6 cm. 
79 
SE 11, kv. 181/1, PN 5010, inv. št. COL 79 


Odlomek ostenja z rocajem (poškodovan) vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM14) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: poševna linija, odtis vdolbine spodaj) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Š. 4,6 cm, dl. 3,2 cm. 
80 
SE 11, kv. 182/1, 4, PN 5276/2, inv. št. COL 80 


Odlomek ostenja z rocajem vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM03). Polirani notranja in zunanja površina sta rdeckasto sive barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: horizontalni trak linij; skupina vertikalnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v vari­anti kaneliranja. Š. 4,1 cm, dl. 7,8 cm, š. 2,5 cm, dl. 3,2 cm. 
81 
SE 11, kv. 173/2, PN 5965, PN 6096, inv. št. COL 81 


Odlomek dna z ostenjem vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM17) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površi­na sta sive barve. Pr. d. 7,0 cm, ohr. v. 2,2 cm. 
82 
SE 11, kv. 191/4, 192/1, PN 5583, inv. št. COL 82 


Odlomek ostenja vrca (rekonstrukcija), izdelanega prosto­rocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM14) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Na zunanji površini je glineni premaz rjave barve. Okras (motiv okrasa: vertikalne skupine linij v medprostoru »V« motiv) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Varianta os. obl. V01. 
Š. 5,7 cm, dl. 4,4 cm. 
83 
SE 111, kv. 181/3, 192/1, PN A-3, inv. št. COL 83 


Odlomek ostenja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozr­nate kremenove loncarske mase (LM06). Polirani notranja in zunanja površina sta svetlo rdece barve. Na zunanji površini je glineni premaz rjave barve. Okras (motiv okrasa: vertikalne skupine linij v medprostoru vertikalni niz vdolbin) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Varianta os. obl. V01. Š. 5,1 cm, dl. 2,9 cm. 
84 
SE 11, kv. 192/4, PN 5264/1,2, inv. št. COL 84 


Odlomek ostenja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo fino­zrnate kremenove loncarske mase (LM05). Polirani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: vertikalna skupina linij) je izdelan v tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza. Varianta os. obl. V01. 
Š. 4,4 cm, dl. 3,0 cm, š. 3,0 cm, dl. 2,4cm. 
85 
SE 11, kv. 192/1, 191/4, PN 5221, inv. št. COL 85 


Odlomek ostenja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo fino­zrnate kremenove loncarske mase (LM03). Polirani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Okras (motiv okrasa: vertikalne skupine linij v medprostoru skupina poševnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Varianta os. obl. V01. Š. 2,7 cm, dl. 2,2 cm. 
86 
SE 11, kv. 192/1, 191/4, PN 4772, inv. št. COL 86 


Odlomek ostenja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM14) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Na zunanji površini je glineni premaz rjave barve. Okras (motiv okrasa: vertikalne skupine linij v medprostoru skupina poševnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Varianta os. obl. V01. Š. 5,6 cm, dl. 3,0 cm. 
87 
SE 11, kv. 191/4, PN 5230, inv. št. COL 87 


Odlomek ostenja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozr­nate kremenove loncarske mase (LM03). Brisana notranja povr­šina je svetlo rjave, zunanja pa sive barve. Okras (motiv okrasa: poševne skupine linij v nepovezanem cik-caku, medprostori prazni) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žleblje­nja. Varianta os. obl. V01. Š. 5,2 cm, dl. 5,5 cm. 
88 
SE 11, kv. 191/2, PN 5545-B, inv. št. COL 88


Odlomek ostenja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo fino­zrnate kremenove loncarske mase (LM07). Brisana notranja površina je sive, zunanja pa svetlo rdece barve. Na zunanji po­vršini je glineni premaz svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: skupina poševnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Varianta os. obl. V01. 
Š. 2,2 cm, dl. 2,9 cm; š. 3,3 cm, dl. 2,2 cm. 
89 
SE 11, kv. 192/4, PN 5126, inv. št. COL 89 


Odlomek ostenja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozr­nate kremenove loncarske mase (LM17) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: skupina poševnih linij; v medprostoru poševni niz vdolbin in horizontalni niz vdolbin spodaj) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Varianta os. obl. V01. Š. 2,5 cm, dl. 2,2 cm. 
90 
SE 11, kv. 182, PN E-1, inv. št. COL 90 


Odlomek ostenja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozr­nate kremenove loncarske mase (LM03). Polirani notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: poševna skupina linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza. Varianta os. obl. V02. 
Š. 2,0 cm, dl. 1,9 cm. 
91 
SE 11, kv. 181/4, PN 5586, inv. št. COL 91 


Odlomek ostenja z rocajem vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM17) s posame­znimi zrni kremena fine zrnavosti. Polirani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: poševna skupina linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Varianta os. obl. V03. 
Š. 3,2 cm, dl. 6,5 cm. 
92 
SE 2/1/1, kv. 167/3, PN D, inv. št. COL 92 


Odlomek ostenja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozr­nate kremenove loncarske mase (LM14) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: poševna skupina linij v medprostoru zgoraj niz vdolbin) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in osnovni teh­niki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Varianta os. obl. V03. Š. 1,9 cm, dl. 1,9 cm.
93 
SE 11, kv. 192, PN 3792, inv. št. COL 93 


Odlomek ostenja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozr­nate kremenove loncarske mase (LM03). Polirani notranja in zunanja površina sta rdeckasto sive barve. Na zunanji površini je glineni premaz rdeckasto sive barve. Okras (motiv okrasa: vertikalne skupine linij v traku medprostori prazni) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Varianta os. obl. V03. Š. 4,0 cm, dl. 1,7 cm. 
94 
SE 11, kv. 191/1, PN 5011, PN 5123, PN 5253, inv. št. COL 94 


Odlomek ostenja z rocajem vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM10). Brisani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: skupina vertikalnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa šila. Varianta os. obl. V04. Š. 5,4 cm, dl. 8,4 cm. 
95 
SE 11, kv. 191/3, PN 5551, inv. št. COL 95 


Odlomek ostenja vrca, izdelanega prostorocno iz zelo finozr­nate kremenove loncarske mase (LM26) s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: poševne skupine linij v nepovezanem cik-caku, medprostori prazni) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Varianta os. obl. V04. Ohr. v. 8,8 cm. 
96 
SE 11, kv. 191, PN B-3, inv. št. COL 96 


Odlomek ustja z ostenjem caše, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM32) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisana notranja površina je rjave, zunanja pa svetlo rjave barve. Varianta os. obl. K01. Pr. u. 10,4 cm, ohr. v. 4,4 cm. 
97 
SE 11, kv. 191/4, 192/1, PN 5221/1, inv. št. COL 97 


Odlomek ustja z ostenjem caše, izdelane prostorocno iz finozr­nate kremenove loncarske mase (LM32) s posameznimi zrni kre­mena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta rjave barve. Varianta os. obl. K01. Pr. u. 11,2 cm, ohr. v. 4,2 cm. 
98 
SE 11, kv. 161/4, št. vrecke 3277, inv. št. COL 98 


Odlomek ostenja skodelice, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM03). Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: poševna skupina linij v medprostoru, poševni niz vdolbin in dve horizontalni liniji zgoraj; horizontalni niz vdolbin spodaj) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti prave­ga vreza in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa orodja s prirejeno konico. Varianta os. obl. Sk03. Š. 3,2 cm, 
dl. 3,9 cm. 
99 
SE 11, kv. 183/3, PN 5493, inv. št. COL 99 


Trakast rocaj z ostenjem skodelice, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM24) s posame­znimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta rjave barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: skupina poševnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Š. 4,2 cm, dl. 4,4 cm. 
100 
SE 11, kv. 173/1, PN 6084, inv. št. COL 100 


Odlomek ustja z ostenjem skodelice (rocaj delno ohranjen), izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM16) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisa­ni notranja in zunanja površina sta sive barve. Varianta os. obl. Sk01. Pr. u. 12,0 cm, ohr. v. 3,4 cm. 
101 
SE 11, kv. 192, PN 3915, inv. št. COL 101 


Odlomek ustja z ostenjem (rocaj delno ohranjen) skodelice, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate loncarske mase (LM16) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: vertikalne skupine linij v traku medprostori prazni) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Varianta os. obl. Sk02. Pr. u. 14,4 cm, ohr. v. 6,0 cm. 
102 
SE 11, kv. 169/4, PN 4918, inv. št. COL 102 


Odlomek ustja z ostenjem (rocaj delno ohranjen) skodelice, izdelane iz drobnozrnate kremenove loncarske mase LM32 s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Varianta os. obl. Sk04. Pr. 14,6 cm, ohr. v. 3,6 cm.
103 
SE 11, kv. 183/4, PN 6091, inv. št. COL 103 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate loncarske mase (LM26) LM s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Grobi notranja in zunanja površina sta rdeckasto sive barve. Na zunanji površini je lisa sive barve. Varianta os. obl. d. A01. Pr. d. 13,0 cm, ohr. v. 4,2 cm. 
104 
SE 11, kv. 192/1, PN 5224/1, inv. št. COL 104 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM31) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisana notranja površina je sivo-crne, groba zunanja pa rdece barve. Na zunanji površini je lisa sive barve. Varianta os. obl. d. A01. Pr. d. 18,4 cm, ohr. v. 4,2 cm. 
105 
SE 11, kv. 193/1, PN 5485, inv. št. COL 105 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM24) s posame­znimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Groba notranja površina je rdece, brisana zunanja pa svetlo rjave barve. Na notranji in zunanji površini je lisa sive barve. Varianta os. obl. d. A01. Pr. d. 13,5 cm, ohr. v. 2,4 cm.
106 
SE 11, kv. 173/3, PN 5146, inv. št. COL 106 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM43) s posame­znimi zrni kremena grobe zrnavosti. Grobi notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Varianta os. obl. d. A01. Pr. d. 10,4 cm, ohr. v. 3,6 cm. 
107 
SE 11, kv. 200, PN 4932, PN 4931, PN 4958, inv. št. COL 107 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM36). Groba no­tranja površina je sivo-crne, zunanja pa rjave barve. Varianta os. obl. d. A02. Pr. d. 6,8 cm, ohr. v. 3,4 cm. 
108 
SE 11, kv. 192/4, PN 5261, inv. št. COL 108 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM29) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Grobi notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Varianta os. obl. d. A02. Pr. d. 15,3 cm, ohr. v. 3,4 cm. 
109 
SE 11, kv. 173/3, PN 5563, PN 5542, inv. št. COL 109 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM43) s posame­znimi zrni kremena grobe zrnavosti. Grobi notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Varianta os. obl. d. A02. Pr. d. 9,0 cm, ohr. v. 9,9 cm. 
110 
SE 11, kv. 170/3, PN 4960, inv. št. COL 110


Odlomek dna z ostenjem posode, prostorocno iz drobnozr­nate kremenove loncarske mase (LM36). Groba notranja in brisana zunanja površina sta bledo rjave barve. Na notra­nji površini je lisa sive barve. Varianta os. obl. d. A02. Pr. d. 6,4 cm, ohr. v. 2,1 cm. 
111 
SE 11, kv. 192/1, 3, PN 4773, inv. št. COL 111 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM37) s sestavi­nami kremena. Brisana notranja površina je sive, zunanja pa rdeckasto sive barve. Na notranji in zunanji površini je lisa sive barve. Varianta os. obl. d. B01. Pr. d. 13,5 cm, ohr. v. 3,3 cm. 
112 
SE 11, kv. 170/2, PN 4717, inv. št. COL 112 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane Izdelano je pro­storocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM37) s sestavinami kremena. Brisana notranja površina je sive, zuna­nja pa bledo rjave barve. Na notranji in zunanji površini je lisa sive barve. Varianta os. obl. B01. Pr. d. 18,7 cm, ohr. v. 3,6 cm. 
113 
SE 11, kv. 182/3, 191/2, PN 5434/1, inv. št. COL 113 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM25) s posame­znimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Groba notranja površina je rdece, brisana zunanja pa bledo rjave barve. Varianta os. obl. d. B01. Pr. d. 10,9 cm, ohr. v. 3,0 cm. 
114 
SE 11, kv. 192/1, PN 5227/3, inv. št. COL 114 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM37) s sestavi­nami kremena. Groba notranja površina je rdece, zunanja pa rdeckasto sive barve. Na notranji in zunanji površini je lisa sive barve. Varianta os. obl. d. B01. Pr. d. 11,4 cm, ohr. v. 42,4 cm. 
115 
SE 11, kv. 192/1, 3, PN 4776, inv. št. COL 115 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM33) s posamezni­mi zrni kremena drobne zrnavosti. Groba notranja površina je rdece, brisana zunanja pa svetlo rjave barve. Varianta os. obl. d. B01. Pr. d. 13,5 cm, ohr. v. 2,4 cm. 
116 
SE 11, kv. 192/4, PN 5229, PN 5259, inv. št. COL 116 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM26) s posame­znimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Grobi notranja in zunanja površina sta rdece barve. Na zunanji površini je lisa rdeckasto sive barve. Varianta os. obl. d. B01. Pr. d. 13,9 cm, ohr. v. 2,5 cm. 
117 
SE 11, kv. 189/2, PN 5439, inv. št. COL 117 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM26) s posame­znimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Brisana notranja površina je svetlo rjave, zunanja pa rdeckasto sive barve. Na zunanji površini je lisa sive barve. Varianta os. obl. d. B01. Pr. d. 9,6 cm, ohr. v. 3,3 cm. 
118 
SE 11, kv. 191/4, PN 5230/2, inv. št. COL 118 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz grobozrnate kremenove loncarske mase (LM48) s posamezni­mi zrni kremena zelo grobe zrnavosti. Groba notranja povr­šina je temno rjave, brisana zunanja pa rdeckasto sive barve. Na zunanji površini je lisa sive barve. Varianta os. obl. d. B01. Pr. d. 14,0 cm, ohr. v. 2,2 cm. 
119 
SE 11, kv. 192, PN 3854, inv. št. COL 119 


Odlomek dna posode, izdelane prostorocno iz zelo finozr­nate kremenove loncarske mase (LM21) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisana notranja površina je rdece, zunanja pa rdeckasto sive barve. Varianta os. obl. d. B01. Pr. d. 6,0 cm, ohr. v. 0,9 cm. 
120 
SE 11, kv. 190/4, 191/2, PN 5446/1, inv. št. COL 120 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM43) s posame­znimi zrni kremena grobe zrnavosti. Brisana notranja in groba zunanja površina je svetlo rjave barve. Varianta os. obl. d. B01. Pr. d. 13,5 cm, ohr. v. 2,4 cm. 
121 
SE 11, kv. 181/2, PN 4968, inv. št. COL 121 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM38). Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Na notranji površini je lisa rdeckasto sive barve. Varianta os. obl. d. B01. Pr. d. 14,8 cm, ohr. v. 3,7 cm. 
122 
SE 11, kv. 181/4, PN 5583, inv. št. COL 122 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM45) s posa­meznimi zrni kremena zelo grobe in fine zrnavost. Brisani notranja in zunanja površina sta rdece barve. Na zunanji površini je lisa rdeckasto sive barve. Varianta os. obl. d. B01. Pr. d. 14,2 cm, ohr. v. 4,3 cm. 
123 
SE 11, kv. 203/1, 4, PN 3974, inv. št. COL 123 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM29) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Grobi notranja in zunanja po­vršina sta svetlo rjave barve. Na zunanji površini je lisa rdece barve. Varianta os. obl. d. B02. Pr. d. 10,6 cm, ohr. v. 3,4 cm. 
124 
SE 11, kv. 181/4, PN 6097, inv. št. COL 124 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM28) s posame­znimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta rdece barve. Na zunanji površini je lisa sive barve. Varianta os. obl. d. B02. Pr. d. 11,5 cm, ohr. v. 1,9 cm. 
125 
SE 11, kv. 179/4, PN 5332/1, inv. št. COL 125 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM19) s posame­znimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisana notranja površina je svetlo rjave barve, zunanja pa rjave barve. Varianta os. obl. d. B02. Š. 2,4 cm, dl. 3,6 cm. 
126 
SE 11, kv. 172/2, PN 6082/2, inv. št. COL 126


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM21) s posame­znimi zrni kremena fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Varianta os. obl. d. B04. Pr. d. 3,4 cm, ohr. v. 3,0 cm. 
127 
SE 11, kv. 193/1, PN 5486, inv. št. COL 127 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM38). Grobi notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Varianta os. obl. d. B04. Pr. d. 8,0 cm, ohr. v. 2,3 cm. 
128 
SE 11, kv. 191/4, PN 5230/2, inv. št. COL 128 


Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM10). Brisana notranja površina je rdece, polirana zunanja pa sive barve. Varianta os. obl. d. B04. Pr. d. 4,8 cm, ohr. v. 1,6 cm. 
129 
SE 11, kv. 172/3, 4, PN 6079, inv. št. COL 129 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM27) s posame­znimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Brisana notranja površina je rdeckasto sive, zunanja pa rdece barve. Na no­tranji in zunanji površini so lise sive barve. Varianta os. obl. u. A17. Š. 3,4 cm, dl. 3,8 cm. 
130 
SE 11, kv. 191/3, PN 5547/1, inv. št. COL 130 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM10). Brisani no­tranja in zunanja površina sta rdece barve. Varianta os. obl. u. A017. Š. 3,4 cm, dl. 4,3 cm. 
131 
SE 11, kv. 182/1, 4, PN 5593, inv. št. COL 131 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremene loncarske mase (LM29) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Grobi notranja in zunanja po­vršina sta rdece barve. Na notranji površini so lise sive barve. Varianta os. obl. u. A21. Š. 3,8 cm, dl. 5,4 cm. 
132 
SE 11, kv. 191, PN B-1, inv. št. COL 132 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM31) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja po­vršina sta rdece barve. Na notranji površini so lise sive barve. Varianta os. obl. u. A18. Š. 3,6 cm, dl. 5,3 cm.
133 
SE 11, kv. 192/4, PN 5076, inv. št. COL 133 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM36). Grobi notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa – delno dolocljiv: poševne linije v traku; hori­zontalni enojni niz vdolbin zgoraj) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa orodja s prirejeno konico. Na notranji površini so lise sive barve. Varianta os. obl. u. A05. Š. 3,3 cm, dl. 4,6 cm.
134 
SE 11, kv. 191/3, PN 5550, inv. št. COL 134 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM33). Groba notranja površina je svetlo rjave, brisana zunanja pa rdece barve. Vari­anta os. obl. u. A05. Š. 6,2 cm, dl. 8,6 cm. 
135 
SE 11, kv. 191/2, PN 5450-C, inv. št. COL 135 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM29) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta bledo rjave barve. Na notranji površini so lise sive barve. Varianta os. obl. u. A04. Š. 2,4 cm, dl. 3,0 cm. 
136 
SE 11, kv. 188/2, PN 5370, inv. št. COL 136 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM29) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Groba notranja površina je svetlo rjave, zunanja pa rjave barve. Varianta os. obl. u. A04. 
Š. 6,0 cm, dl. 9,0 cm. 
137 
SE 11, kv. 173/3, PN 6088, inv. št. COL 137 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM32) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Grobi notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Varianta os. obl. u. A04. 
Š. 4,4 cm, dl. 5,6 cm. 
138 
SE 11, kv. 187/4, PN-E, inv. št. COL 138 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM29) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Groba notranja površina je rdece, zunanja pa rdeckasto sive barve. Varianta os. obl. u. A04. Š. 8,2 cm, dl. 5,7 cm. 
139 
SE 11, kv. 191/4, 192/1, PN 4326/1, 2, inv. št. COL 139 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM35). Groba notranja in brisana zunanja površina sta rdece barve. Na notranji in zunanji površini so lise bledo rjave barve. Varianta os. obl. u. A04. Š. 5,4 cm, dl. 8,2 cm; š. 5,6 cm, dl. 6,0 cm.
140 
SE 11, kv. 192/2, PN 5456/1, inv. št. COL 140 


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM29) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Groba notranja in brisana zu­nanja površina sta svetlo rjave barve. Na notranji površini so lise sive barve. Varianta os. obl. u. A16. Š. 5,4 cm, dl. 4,5 cm. 
141 
SE 11, kv. 181/3, PN 6070, inv. št. COL 141 


Odlomek svitkastega rocaja posode, izdelane prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM42) s posame­znimi zrni kremena grobe zrnavosti. Groba zunanja površina je rdece barve. Varianta os. obl. roc. S07. Vel. 6,2 × 3,0 cm. 
142 
SE 11, kv. 192/4, PN-G, inv. št. COL 142 


Odlomek trakastega rocaja posode, izdelane prostorocno iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM42) s posame­znimi zrni kremena grobe zrnavosti. Grobi notranja in zunanja površina sta rdece barve. Varianta os. obl. roc. T11. Š. 2,6 cm, dl. 5,4 cm. 
143 
SE 11, kv. 192/4, PN 5128, inv. št. COL 143 


Odlomek trakastega rocaja posode, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM31) s posamezni­mi zrni kremena drobne zrnavosti. Groba zunanja površina je svetlo rjave barve. Varianta os. obl. roc. T13. Š. 3,0 cm, dl. 3,6 cm.
144 
SE 11, kv. 191/4, 192/1, PN 4328. inv. št. COL 144 


Odlomek trakastega rocaja posode, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM28) s posameznimi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Groba zunanja površina je svetlo rjave barve. Varianta os. obl. T15. Vel. 3,2 × 4,2 cm. 
145 
SE 11, kv. 172/2, PN 5132, inv. št. COL 145 


Recipient z držajem zajemalke, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM40) s posameznimi zrni kremena grobe in drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Varianta os. obl. 1. 
Š. 10,4 cm, dl. 8,2 cm. 
146 
SE 11, kv. 192, PN 3793, inv. št. COL 146 


Odlomek recipienta zajemalke, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM40) s posameznimi zrni kremena grobe in drobne zrnavosti. Grobi notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Na zunanji in notranji površini so lise rjave in rdece barve. Varianta os. obl. 1. 
Š. 8,6 cm, dl. 6,8 cm. 
147 
SE 11, kv. 181/3, 191/1, 4, PN 4307, inv. št. COL 147 


Odlomek recipienta zajemalke, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM34) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Na zunanji površini je lisa svetlo rjave barve. Varianta os. obl. 1. Š. 6,0 cm, dl. 4,8 cm. 
148 
SE 11, kv. 190/3, PN 5448, inv. št. COL 148 


Odlomek držaja z recipientom zajemalke, izdelane prostoroc­no iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM33) s posa­meznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Varianta os. obl. 1. 
Š. 5,2 cm, dl. 4,4 cm. 
149 
SE 11, kv. 182/1,4, PN 5276/1, inv. št. COL 149 


Odlomek držaja zajemalke, izdelane prostorocno iz zelo fino­zrnate kremenova loncarske mase (LM07). Brisani notranja in zunanja površina sta rdece barve. Š. 2,0 cm, dl. 3,2 cm. 
150 
SE 11, kv. 171/4, PN 5063, inv. št. COL 150 


Odlomek držaja zajemalke, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM26) s posamezni­mi zrni kremena drobne in fine zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Varianta os. obl. 2. Š. 3,5 cm, dl. 3,8 cm. 
151 
SE 11, kv. 182/1, PN 5587, inv. št. COL 151 


Odlomek držaja z recipientom zajemalke, izdelane prosto­rocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM03). Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Varianta os. obl. 2. Š. 3,9 cm, dl. 4,6 cm.
152 
SE 11, kv. 182/2, PN 5468, inv. št. COL 152 


Odlomek držaja z recipientom zajemalke, izdelane prosto­rocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM22) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Na zunanji površini je lisa sivo-crne barve. Varianta os. obl. 2. Š. 3,2 cm, dl. 4,6 cm. 
153 
SE 11, kv. 173/2, 182/1, PN 5964, inv. št. COL 153 


Odlomek držaja z recipientom zajemalke, izdelane prostoroc­no iz drobnozrnate kremenove loncarske mase (LM36). Brisani notranja in zunanja površina sta temno rjave barve. Varianta os. obl. 3. Š. 4,2 cm, dl. 4,6 cm. 
154 
SE 11, kv. 182/1, PN 5331, inv. št. COL 154 


Odlomek prevrtane keramicne plošcice, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM04). Brisana zunanja površina je rdeckaste barve. Na zunanji površini je glineni premaz rdece barve. Š. 2,0 cm, dl. 2,6 cm. 
155 
SE 11, kv. 182/1, PN 6081, inv. št. COL 155 


Svitek je izdelan prostorocno iz drobnozrnate kremenove lon­carske mase (LM29). Brisana zunanja površina je svetlo rdece barve. Š. 9,8 cm, dl. 4,9 cm. 
156 
SE 11, kv. 192/1, PN 5224/5, inv. št. COL 156 


Odlomek predilnega vretenca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM29) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisana zunanja površina je sive barve. Š. 4,6 cm, dl. 3,9 cm. 
157 
SE 11, kv. 132/3, PN 6306, inv. št. COL 157


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je fase­tiran. Na levem lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: srednje trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv. Š. 2,2 cm, dl. 3,7 cm, 
db. 0,7 cm. 
158 
SE 11, kv. 162/1, PN 5874, inv. št. COL 158


Odbitek z drobtincasto retušo iz temno sivega Rožanca. Talon je gladek. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dor­zalni strani se nahajajo drobtincaste izjede. Obdelovani mate­rial: nedolocljiv – neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv. Š. 1,4 cm, dl. 2,5 cm, db. 0,4 cm.
159 
SE 11, kv. 156/3,4, PN 5863, inv. št. COL 159


Odbitek z dobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je gla­dek. Na distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Analiza ni delana. 
Š. 2,2 cm, dl. 3,6 cm, db. 0,5 cm. 
160 
SE 11, kv. 182/2, PN 5698, inv. št. COL 160


Odbitek z dobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Rezanje. Obdelovani material: mehak do srednje trd material. Nacin uporabe orodja: rezanje. Š. 1,9, dl. 3,4 cm, db. 0,7 cm.
161 
SE 11, kv. 168/4, PN 6348, inv. št. COL 161


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je po­krit s korteksom. Na levem lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Površje preperelo – sledi uporabe nedolocljive. Š. 1,5 cm, dl. 2,5 cm, db. 0,9 cm.
162 
SE 11, kv. 170/1, PN 5736, inv. št. COL 162


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je tock­ovit. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja nedolocljiva – retuša verjetno naravne­ga izvora. Š. 2,3 cm, dl. 1,0 cm, db. 0,5 cm.
163 
SE 11, kv. 170/1, PN 5738, inv. št. COL 163


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je gla­dek. Na distalnem delu na ventralni strani se nahajajo drob­tincaste retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namen­ska retuša ni ohranjena. Š. 2,1 cm, dl. 2,0 cm, db. 0,6 cm.
164 
SE 11, kv. 182/3, PN 5281/2, inv. št. COL 164


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: trdi mate­rial – verjetno les in koža. Nacin uporabe: na dorzalni in ven­tralni strani zgladitve povezane z obdelavo trdega materiala (lesa) in zgladitve na ventralni strani distalnega dela (poveza­ne z obdelavo kože). Na površini sledi rdecega pigmenta, ki je lahko ostanek dela z orodjem ali pa recentnega izvora. 
Š. 1,2 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,4 cm. 
165 
SE 11, kv. 183/1, PN 5723, inv. št. COL 165


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je gla­dek. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani materi­al: mehak do srednje trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – uporabna retuša ni ohranjena. Rdece pikice na površju – lahko barvilo ali posledica preperevanja. Š. 1,6 cm, dl. 2,5 cm, db. 0,3 cm.
166 
SE 11, kv. 184/2, PN 6236, inv. št. COL 166


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Površje preperel – sledi uporabe nedolocljive. Rdece pikice na površju – lahko barvilo ali posledica preperevanja. Š. 2,4 cm, dl. 2,4 cm, db. 0,7 cm.
167 
SE 11, kv. 188/1, PN 6250, inv. št. COL 167


Odbitek z drobtincasto retušo iz rjavo-sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 2,0 cm, dl. 2,7 cm, db. 0,8 cm. 
168 
SE 11, kv. 191/4, 192/1, 2, PN 4828, inv. št. COL 168


Odbitek z drobtincasto retušo iz svetlo sivo-rjavega roženca. Talon je zdrobljen. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahaja drobtincasta retuša. Obdelovani material: mehak do srednje trd material. Nacin uporabe orodja: nedo­locljiv – namenska retuša ni ohranjena. Š. 1,2 cm, dl. 1,6 cm, db. 0,3 cm.
169 
SE 11, kv. 190/4, 191/2, PN 5446/1, inv. št. COL 169


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je po­krit s korteksom. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: srednje trd material. Nacin uporabe orodja: nedolo­cljiv – namenska retuša ni ohranjena. Rdece pikice – verjetno posledica preperevanja. Š. 2,2 cm, dl. 2,8 cm, db. 0,4 cm. 
170 
SE 11, kv. 199/1, PN 6260, inv. št. COL 170


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material:neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. Š. 2,1 cm, 
dl. 2,4 cm, db. 0,6 cm. 
171 
SE 11, kv. 192/1, 2, 4, PN 4827, inv. št. COL 171


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivo-rjavega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu desnega lateralnega oba na ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelova­ni material: mehak do srednje trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. Š. 1,8 cm, dl. 3,0 cm, db. 0,4 cm.
172 
SE 11, kv. 182/4, 193/2, PN 3954, inv. št. COL 172


Odlomek odbitka z drobtincasto retušo. Na levem lateral­nem robu na dorzalni strani se nahaja drobtincasta retuša. Obdelovani material: nedolocljiv. Nacin uporabe: nedolocljiv – namenska retuša. Š. 0,8 cm, dl. 1,5 cm, db. 0,2 cm.
173 
SE 11, kv. 193/3, 4, 202/3, PN 3847, inv. št. COL 173


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je gla­dek. Na distalnem delu na ventralni strani se nahajajo drob­tincaste retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namen­ska retuša ni ohranjena. Š. 1,5 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,4 cm.
174 
SE 11, kv. 150/3, PN 6283, inv. št. COL 174


Klina z drobtincasto retušo iz zelenkasto-sivega roženca. Talon je tockovit. Na distalnem delu in na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: mehak do srednje trd material. Nacin uporabe orodja: rezanje. Pikice na površini – verjetno preperevanje ali oksidacije železovih oksidov. Š. 1,1 cm, 
dl. 2,3 cm, db. 0,5 cm.
175 
SE 11, kv. 168/ 4, PN 6347, inv. št. COL 175


Klinica z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiva – brez sledi uporabe. Š. 0,7 cm, dl. 2,3 cm, db. 0,3 cm.
176 
SE 11, kv. 169/4, PN 5792, inv. št. COL 176


Odlomljena klinica z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelo­vani material: srednje trd. Material. Nacin uporabe: grmicevje. Klinica odlomljena. Š. 0,9 cm, dl. 1,6 cm, db. 0,8 cm.
177 
SE 11, kv. 172/4, PN 6224/1, inv. št. COL 177


Klina z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je zdro­bljen. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska uporaba ni ohranjena. 
Š. 1,0 cm, dl. 3,6 cm, db. 0,7 cm.
178 
SE 11, kv. 173/2, PN 6227/1, inv. št. COL 178


Klina z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na srednjem in distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: srednje trd material. Nacin uporabe orodja: nedolo­cljiv – namenska retuša neohranjena. Š. 1,5 cm, dl. 3,8 cm, 
db. 0,9 cm.
179 
SE 11, kv. 193/3, 4, 202/3, PN 3965, inv. št. COL 179


Odlomljena klinica z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani je izdelana drobtincasta retuša. Obdelovani material: nedolo­cljiv – brez sledi uporabe. Š. 0,8 cm, dl. 1,1 cm, db. 0,2 cm.
180 
SE 11, kv. 182/3, PN 5281/1, inv. št. COL 180


Klina z drobtincasto retušo iz svetlo sivega roženca. Talon je gladek. Na levem lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – ohranjena uporabna retuša. Površje preperelo. Š. 1,6 cm, 
dl. 3,7 cm, db. 0,4 cm.
181 
SE 11, kv. 192/2, PN 5458/1, inv. št. COL 181


Klina z drobtincasto retušo iz svetlo sivega do sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: trd ma­terial. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša neohranjena. Obloga – drobci neznane snovi. Š. 2,6 cm, 
dl. 5,6 cm, db. 0,9 cm.
182 
SE 11, kv. 160, PN 5705, inv. št. COL 182


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem rob na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe orodja: strganje. Š. 1,2 cm, dl. 2,1 cm, db. 0,6 cm.
183 
SE 11, kv. 142,/1, PN 6309, inv. št. COL 183


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namen­ska retuša ni ohranjena. Š. 1,1 cm, dl. 2,1 cm, db. 0,3 cm.
184 
SE 11, kv. 152/4, PN 6323/2, inv. št. COL 184


Retuširan odlomek odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolo­cljiva – brez sledi uporabe. Š. 1,9 cm, dl. 3,8 cm, db. 0,9 cm.
185 
SE 11, kv. 152/4, PN 6323/1, inv. št. COL 185


Retuširan odbitek iz temno sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni stra­ni so izdelane retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – sledi uporabe nedolocljive. Š. 2,7 cm, 
dl. 1,9 cm, db. 0,4 cm.
186 
SE 11, kv. 152/4, PN 6295, inv. št. COL 186


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. Na dis­talnem delu levega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: mehak do sre­dnje trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv. Š. 1,0 cm, dl. 1,7 cm, db. 0,2 cm.
187 
SE 11, kv. 160/1, PN 6297, inv. št. COL 187


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na proksimalnem delu na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: trd material. Nacin uporabe: nedolocljiv. Zgladitve morda povzrocil rocaj ?. Š. 1,7 cm, dl. 1,8 cm, 
db. 0,4 cm.
188 
SE 11, kv. 154/2, PN 6269/2, inv. št. COL 188


Retuširan odbitek iz svetlo sivo-rjavega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni in ventralni strani so izdelane retuše. Površje preperelo – sledi uporabe nedoloclji­ve. Š. 2,8 cm, dl. 3,7 cm, db. 0,8 cm.
189 
SE 11, kv. 151, PN 5867, inv. št. COL 189


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je tockovit. Na sre­dnjem in distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani materiala in nacin upo­rabe orodja: nedolocljiva – brez sledi uporabe. Obloga: drobci neznane snovi. Š. 0,8 cm, dl. 2,2 cm, db. 0,4 cm.
190 
SE 11, kv. 151/1, PN 6319/1, inv. št. COL 190


Retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe: nedolocljiv – namenska retuša. Na orodju so obloge, ki bi morda predstavljale obdelo­vani material. Š. 1,4 cm, dl. 2,7 cm, db. 0,4 cm.
191 
SE 11, kv. 161/2, PN 6300/2, inv. št. COL 191


Retuširan odlomek odbitka iz sivega do svetlo sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na ventralni strani so iz­delane školjko retuše. Analiza ni delana. Dl. 3,4 cm, š. 2,5 cm, db. 1,2 cm.
192 
SE 11, kv. 161/4, PN 6338, inv. št. COL 192


Retuširan odlomljen odbitek iz sivega roženca. Talon je fase­tiran. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: koža. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv (ohranjene zgladitve). Š. 2,2 cm, dl. 2,8 cm, db. 0,4 cm.
193 
SE 11, kv. 164/2, PN 6341, inv. št. COL 193


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na srednjem in distalnem delu levega lateralnega roba na ven­tralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 1,1 cm, dl. 2,0 cm, db. 0,3 cm. 
194 
SE 11, kv. 164/4, PN 6277/2, inv. št. COL 194


Retuširan odlomljen odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Analiza ni delana. Š. 1,1 cm, dl. 1,5 cm, 
db. 0,5 cm.
195 
SE 11, kv. 164/4, PN 6277/3, inv. št. COL 195 


Retuširan odlomek odbitka iz temno sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Odbitek je del delovnega roba. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Š. 0,9 cm, dl. 1,8 cm, 
db. 1,1 cm. 
196 
SE 11, kv. 171/1, PN 6232/2, inv. št. COL 196


Retuširan odlomek odbitka iz sivega roženca. Na dorzalni strani vseh robov so izdelane pol strme retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 0,8 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,5 cm.
197 
SE 11, kv. 172/4, PN 5716, inv. št. COL 197


Odlomek retuširanega odbita iz sivega roženca. Na proksi­malnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani o izdelane retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohra­njene mikrobrazde. Obloga: morda okra ali moderna konta­minacija. Š. 1,1 cm, dl. 1,6 cm, db. 0,3 cm.
198 
SE 11, kv. 172/4, PN 6224/2, inv. št. COL 198


Odlomek retuširanega odbitka iz sivega roženca. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: srednje trd do trd material. Nacin uporabe orodja: namenska retuša ni ohranjena. Rdece pikice – neznana snov ali barvilo ali preperina. Š. 1,2 cm, dl. 2,5 cm, db. 0,4 cm.
199 
SE 11, kv. 173/1, PN 5781, inv. št. COL 199


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je tockovit. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Obdelovani material: srednje trd material. Nacin uporabe orodja: rezanje. Š. 1,7 cm, dl. 2,1 cm, db. 0,3 cm.
200 
SE 11, kv. 173/3, PN 5715, inv. št. COL 200


Odlomek retuširanega odbitka iz sivega roženca. Na dorzalni in ventralni strni levega lateralnega roba so izdelane retuše. Obdelovani material: koža. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 1,4 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,4 cm.
201 
SE 11, kv. 174/2, PN 6226/2, inv. št. COL 201


Odlomek retuširanega odbitka iz temno sivega roženca. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba in na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Š. 1,3 cm, dl. 2,8 cm, db. 0,5 cm.
202 
SE 11, kv. 188/1, PN 6344, inv. št. COL 202


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na proksimalnem in distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba in distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni so izdelane retuše. Obdelovani material: trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 2,1 cm, dl. 3,3 cm, db. 1,1 cm.
203 
SE 11, kv. 179/1, PN 5721, inv. št. COL 203


Retuširan odlomljen odbitek iz sivega roženca. Talon je tock­ovit. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdela­ne retuše. Obdelovani material: srednje trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. Orodje odlomljeno. Š. 1,2 cm, dl. 1,6 cm, db. 0,3 cm.
204 
SE 11, kv. 192/4 182/3, PN 5435/1, inv. št. COL 204


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 2,0 cm, dl. 2,6 cm, db. 0,6 cm.
205 
SE 11, kv. 182/3, PN 5678, inv. št. COL 205


Odlomek retuširanega odbitka iz sivega roženca. Na srednjem in distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: srednje trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv. Š. 1,1 cm, dl. 1,7 cm, 
db. 0,5 cm.
206 
SE 11, kv. 208/1, PN 6210, inv. št. COL 206


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani mate­rial: nedolocljiv – neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ohranjena. Š. 2,2 cm, 
dl. 3,4 cm, db. 0,8 cm.
207 
SE 11, kv. 196a/3, PN 6255, inv. št. COL 207


Retuširan odlomljen odbitek iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Obde­lovani material in nacin uporabe orodja: brez sledi uporabe. Orodje odlomljeno. Š. 1,0 cm, dl. 2,1 cm, db. 0,4 cm.
208 
SE 11, kv. 192/4, 193/2, PN 3960, inv. št. COL 208


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na dis­talnem delu na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: srednje trd ali trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. Š. 2,0 cm, 
dl. 1,9 cm, db. 0,6 cm.
209 
SE 11, kv. 192/3, 4, PN 4831/1, inv. št. COL 209


Retuširan odlomek odbitka iz sivega roženca. Na proksimal­nem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izde­lane retuše. Obdelovani material: srednje trd do trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – neznacilna namenska retuša ohranjena. Obloga: smola. Š. 1,1 cm, dl. 1,9 cm, 
db. 0,2 cm.
210 
SE 11, kv. 192/3, 4, PN 4330, inv. št. COL 210


Retuširan odbitek iz svetlo rjave preperele kamnine. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane retu­še. Površje preperelo: sledi uporabe nedolocljive. Š. 4,6 cm, 
dl. 6,3 cm, db. 2,5 cm.
211 
SE 11, kv. 191/1, 4, PN 4302, inv. št. COL 211


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: les. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve in brazde. Š. 2,5 cm, dl. 2,8 cm, db 1,0 cm.
212 
SE 11, kv. 172/3, PN 5340, inv. št. COL 212


Retuširan odlomek kline iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani je izdelana strma retuša. Obdelovani material: brez sledi uporabe – površje preperelo. Nacin uporabe: prebadanje ali vrtanje – glede na tip orodja. Š. 1,9 cm, dl. 0,9 cm, db. 0,4 cm.
213 
SE 11, kv. 180/3, 190/4, PN 4538, inv. št. COL 213


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. Na pro­ksimalnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Odbitek je del delovnega roba orodja. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiva – brez sledi uporabe. Š. 2,1 cm, dl. 0,9 cm, db. 0,4 cm.
214 
SE 11, kv. 192/4, 193/2, PN 3958, inv. št. COL 214


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: žito. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 2,1 cm, dl. 3,2 cm, db. 0,5 cm. 
215 
SE 11, kv. 177/2, PN 4596, inv. št. COL 215


Retuširan odbitek odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani materi­al in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. 
Š. 1,7 cm, dl. 2,3 cm, db. 0,6 cm.
216 
SE 11, kv. 195/4, PN 4592, inv. št. COL 216


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 2,2 cm, dl. 2,9 cm, db. 0,5 cm. 
217 
SE 11, kv. 188/1, PN 4808, inv. št. COL 217


Odlomek retuširanega odbitka iz sivega roženca. Na dis­talnem delu desnega lateralnega oba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe orodja: namenska retuša ni ohranjena. Š. 1,0 cm, dl. 2,0 cm, db. 0,6 cm.
218 
SE 11, kv. 191/1, 4, PN 6282, inv. št. COL 218


Retuširan odbitek iz temno sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani in na levem lateralnem robu na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – neznacilna upo­rabna retuša. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – neznacilna namenska retuša ohranjena. Izpostavljen visoki temperaturi. 
Š. 1,5 cm, dl. 2,2 cm, db. 0,5 cm. 
219 
SE 11, kv. 192/4, 193/2, PN 4424, inv. št. COL 219


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem in distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: morda obdelava rastlin. Nacin uporabe: nedolocljiv – ohranjene zgla­ditve. Š. 2,4 cm, dl. 1,3 cm, db. 0,3 cm.
220 
SE 11, kv. 170/4, PN 4706, inv. št. COL 220 


Odlomek odbitka z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: srednje trd do trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namen­ska retuša ni ohranjena. Š. 2,7 cm, dl. 3,4 cm, db. 0,7 cm.
221 
SE 11, kv. 170/3, PN 4800, inv. št. COL 221 


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je po­krit s korteksom. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani in na srednjem delu levega lateralne­ga roba na ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: mehak ali srednje trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. Š. 2,4 cm, dl. 2,4 cm, db. 0,4 cm.
222 
SE 11, kv. 161/3, PN 4801, inv. št. COL 222


Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je tockovit. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana izjeda. Obdelovani material: koža. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 3,3 cm, dl. 2,7 cm, db. 0,9 cm.
223 
SE 11, kv. 191/1, 4, PN 4416, inv. št. COL 223 


Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na dis­talnem delu na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiva – brez sledi uporabe. Š. 1,8 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,3 cm.
224 
SE 11, kv. 171/1, PN 4711, inv. št. COL 224


Odlomek odbitka z izjedo iz sivega roženca. Na srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni strani je izdelana re­tuširana izjeda. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiva – brez sledi uporabe. Š. 3,4 cm, dl. 3,1 cm, 
db. 0,9 cm.
225 
SE 11, kv. 171/3, PN 4811, inv. št. COL 225


Nazobcan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. na distalnem delu so na dorzalni in ventralni strani izdelane re­tuširane izjede. Obdelovani material: nedolocljiv – neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv - namen­ska retuša ni ohranjena. Š. 3,5 cm, dl. 3,4 cm, db. 0,7 cm.
226 
SE 11, kv. 188/1, PN 4808/2, inv. št. COL 226


Razbitina z izjedo iz sivega do rjavega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strni je izdelana retuširana izjeda. Obdelovani material: trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. Š. 2,9 cm, dl. 3,1 cm, db. 1,5 cm.
227 
SE 11, kv. 198/3, PN 6259, inv. št. COL 227


Retuširana odlomljena klinica iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: nedo­locljiv – neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjena neznacilna namenska retuša. Orodje odlomljeno. Š. 0,8 cm, dl. 1,4 cm, db. 0,3 cm.
228 
SE 11, kv. 191/4, 192/1, 2, PN 4543, inv. št. COL 228


Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je tockovit. Na proksi­malnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 1,1 cm, dl. 2,3 cm, 
db. 0,3 cm.
229 
SE 11, kv. 154/2, PN 6269/2, inv. št. COL 229


Odbitek z izjedo iz svetlo sivo-rjavega roženca. Talon je toc­kovit. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dor­zalni strani je izdelana retuširana izjeda. Obdelovani material: srednje trd do trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. Š. 1,3 cm, 
dl. 2,0 cm, db. 0,5 cm.
230 
SE 11, kv. 168/3, PN 6351, inv. št. COL 230


Odbitek z izjedo iz svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzal­ni strani je izdelana retuširana izjeda. Obdelovani material: srednje trd in trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. Š. 1,7 cm, dl. 2,1 cm, 
db. 0,4 cm.
231 
SE 11, kv. 164/4, PN 6340, inv. št. COL 231


Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distal­nem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izde­lana retuširana izjeda. Obdelovani material: srednje trd. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. Š. 3,0 cm, dl. 2,2 cm, db. 0,5 cm.
232 
SE 11, kv. 151/1, PN 6319/2, inv. št. COL 232


Klina z izjedo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na pro­ksimalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani je izdelana retuširana izjeda. Obdelovani material: les. Nacin uporabe: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Na površju orodja so obloge morda smola. Š. 1,6 cm, dl. 3,2 cm, db. 0,7 cm.
233 
SE 11, kv. 159/3, PN 6337, inv. št. COL 233


Nazobcan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so z retuširanjem izdelane izjede. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 2,6 cm, dl. 3,4 cm, 
db. 0,7 cm.
234 
SE 11, kv. 168/3, PN 6265, inv. št. COL 234


Nazobcan odlomek odbitka iz sivega roženca. Na proksimal­nem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izde­lane retuširane izjede. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 1,4 cm, dl. 2,4 cm. db. 0,7 cm.
235 
SE 11, kv. 193/3, 4, 203/1, PN 3967, inv. št. COL 235 


Odlomek klinice z izjedo iz sivega roženca. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana retuši­rana izjeda. Obdelovani material: žito. Nacin uporabe orodja: žetje. Orodje nasajeno. Š. 0,6 cm, dl. 1,7 cm, db. 0,2 cm.
236 
SE 11, kv. 174/1, PN 6225/3, inv. št. COL 236


Nazobcan odbitek iz svetlo sivega do sivega roženca. Talon je tockovit. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani sta izdelani dve retuširani izjedi. Obdelovani material: trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjena neznacilna namenska retuša. Š. 2,9 cm, dl. 2,8 cm, db. 0,5 cm.
237 
SE 11, profil II, PN 6262/1, 2, inv. št. COL 237


Strgalce na odbitku is sivega roženca. Talon je fasetiran. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Rdece pikice na površju: ostanki barvila ali posledica preperevanja. Š. 1,8 cm, dl. 1,6 cm, db. 0,4 cm.
238 
SE 11, kv. 170/3, PN 4435, inv. št. COL 238 


Strgalo na odlomku odbitka iz temno sivega do rjavega roženca. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba in distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Na distalnem delu levega lateralnega oba na ventralni strni so izdelane retuše. Analiza ni delana. Š. 6,2 cm, dl. 7,4 cm, db. 3,0 cm.
239 
SE 11, kv. 192/2, PN 5559, inv. št. COL 239


Nazobcan prodnik iz svetlo sivo-rjavega roženca. Na distal­nem delu na dorzalni strani so izdelane retuširane izjede. Ob­delovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 3,0 cm, dl. 5,1 cm, db. 3,0 cm.
240 
SE 11, kv. 187/4, PN 6249, inv. št. COL 240


Nazobcan odbitek iz sivega roženca. Talon je pokrit s kor­teksom. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani sta izdelani dve retuširani izjedi. Obdelovani material: trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene mikrobrazde. Š. 1,9 cm, dl. 2,4 cm, db. 0,6 cm. 
241 
SE 11, kv. 152/2, PN 6292, inv. št. COL 241


Praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 1,8 cm, dl. 1,2 cm, db. 0,4 cm. 
242 
SE 11, kv. 164/4, PN 6277/1, inv. št. COL 242


Praskalo na odlomljenem odbitku iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material: trd material. Na­cin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Orodje odlomljeno. Š. 1,8 cm, dl. 3,6 cm, db. 0,7 cm.
243 
SE 11, kv. 124/2, PN 6304, inv. št. COL 243


Praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Talon je zdro­bljen. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Brez sledi uporabe – površje preperelo. Rdece pikice – verjetno posledica preperevanja. Š. 1,9 cm, dl. 2,0 cm, 
db. 1,0 cm.
244 
SE 11, kv. 157/4, PN 6325, inv. št. COL 244


Praskalo na odlomljenem odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Površje preperelo – brez sledi uporabe. Orodje odlomljeno. Š. 1,6 cm, dl. 1,5 cm, db. 0,7 cm.
245 
SE 11, kv. 156,/3, 4, PN 5864, inv. št. COL 245


Praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strni je izdelano celo praskala. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiva – brez sledi uporabe. Obloga: neznana snov. Š. 1,7 cm, dl. 2,9 cm,
db. 0,7 cm. 
246 
SE 11, kv. 161/2, PN 6300/1, inv. št. COL 246


Praskalo na odbitku iz sivega do svetlo sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material: trd material. Na­cin uporabe orodja: strganje. Š. 2,4 cm, dl. 2,8 cm, db. 0,8 cm.
247 
SE 11, kv. 157/2, PN 6328, inv. št. COL 247


Praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Površje pre­perelo – sledi uporabe nedolocljive. Rdece pikice na površju – posledica preperevanja. Š. 1,5 cm, dl. 1,6 cm, db. 0,7 cm.
248 
SE 11, kv. 167/2, PN 5601, inv. št. COL 248


Praskalo na odlomljenem odbitku iz sivega roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe: nedolocljiv – ohranjene mikro­brazde. Orodje odlomljeno. Š. 1,8 cm, dl. 2,1 cm, db. 0,7 cm.
249 
SE 11, kv. 174/2, PN 6226/3, inv. št. COL 249


Praskalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je pokrit s kor­teksom. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedo­locljiva – brez sledi uporabe. Š. 1,4 cm, dl. 1,8 cm, db. 0,5 cm.
250 
SE 11, kv. 164/3, PN 6220/1, inv. št. COL 250


Praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiva – brez sledi uporabe. Š. 1,7 cm, dl. 1,6 cm, db. 0,5 cm.
251 
SE 11, kv. 171/4, PN 4966, inv. št. COL 251


Praskalo na odlomku odbitka iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Na proksimalnem delu na dorzalni strani so izdelane stopnje­vite retuše. Obdelovani material: koža in les. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Orodje verjetno nasajeno. Š. 2,5 cm, dl. 2,4 cm, db. 0,7 cm. 
252 
SE 11, kv. 231/3, PN 6216, inv. št. COL 252 


Praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Na površju makroskopski ostanki morda smole. Obdelovani material: srednje trd. Nacin uporabe orodja: rezanje. Obloga: smola. 
Š. 1,4 cm, dl. 1,4 cm, db. 0,4 cm. 
253 
SE 11, kv. 182/1, PN 5733, inv. št. COL 253 


Praskalo na odlomljenem odbitku iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material: trd material. Orodje odlomljeno. Š. 1,7 cm, dl. 2,5 cm, db. 1,1 cm. 
254 
SE 11, kv. 182/2, PN 5356, inv. št. COL 254 


Praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material: nedolocljiv. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene mikrobrazde. Izpostavljen visoki temperaturi. 
Š. 1,7 cm, dl. 1,8 cm, db. 0,3 cm. 
255 
SE 11, kv. 200, PN 6065, inv. št. COL 255


Praskalo na odlomku odbitka iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material: koža. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 1,2 cm, dl. 1,3 cm, db. 0,3 cm. 
256 
SE 11, kv. 185/3, PN 6247, inv. št. COL 256


Praskalo na odlomku odbitka iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 1,9 cm, dl. 2,0 cm, db. 0,4 cm.
257 
SE 11, kv. 191/2, PN 5450, inv. št. COL 257


Praskalo na odlomljenem odbitku iz sivega roženca. Talon je tockovit. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material: les. Nacin uporabe: nedolocljiv – zgladitve. Na površju orodja obloge, morda smola. 
Š. 1,8 cm, dl. 2,2 cm, db. 0,5 cm.
258 
SE 11, kv. 200, PN 4945, inv. št. COL 258


Praskalo in sveder na odlomku sivega plastovitega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Na proksimalnem delu na ventralni strani sta izdelani izjedi, ki tvorita sveder. Kamen je podoben plastovitemu rožencu iz Cateža. Analiza ni delana. Š. 2,5 cm, dl. 3,2 cm, db. 0,9 cm.
259 
SE 11, kv. 191/1, 4, PN 4304, inv. št. COL 259


Praskalo na odbitku sivega do rjavega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material: koža. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 2,7 cm, dl. 3,1 cm, 
db. 1,1 cm.
260 
SE 11, kv. 224/1, PN 6264, inv. št. COL 260


Praskalo na odbitku iz svetlo sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material in nacin uporabe: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 1,8 cm, dl. 1,4 cm, db. 0,4 cm.
261 
SE 11, kv. 148/3, 4, PN 5870, inv. št. COL 261


Strgalce na odbitku iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na levem lateralnem robu na dorzalni strni so izdelane stopnje­vite retuše. Obdelovani material: les. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene mikrobrazde in zgladitve. Š. 1,6 cm, dl. 2,2 cm, db. 0,4 cm.
262 
SE 11, kv. 180/2, 191/1, PN 4533, inv. št. COL 262


Strgalce na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Ob­delovani material in nacin uporabe: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 1,3 cm, dl. 2,3 cm, db. 0,6 cm. 
263 
SE 11, kv. 140/3, 4, PN 5875, inv. št. COL 263


Strgalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem late­ralnem robu na dorzalni in ventralni strani o izdelane retuše. Obdelovani material: les. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 1,6 cm, dl. 2,7 cm, db. 1,0 cm.
264 
SE 11, kv. 153/3, PN 6281/2, inv. št. COL 264


Atipicno praskalo na odbitku iz temno sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Analiza ni dela­na. Š. 1,2 cm, dl. 2,6 cm, db. 1,5 cm.
265 
SE 11, kv. 195/1, PN 4595, inv. št. COL 265


Atipicno praskalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. 
Š. 2,6 cm, dl. 3,3 cm, db. 1,4 cm. 
266 
SE 11, kv. 164/3, PN 6220/2, inv. št. COL 266


Strgalce na odbitku iz temno sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane stopnjevite retuše. Površje preperelo – sledi uporabe nedolo­cljive. Š. 1,5 cm, dl. 2,7 cm, db. 0,8 cm.
267 
SE 11, kv. 175/2, PN 6229, inv. št. COL 267


Strgalce na odbitki iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani in na desnem lateral­nem robu na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: obdelava razlicnega materiala kože in trdega mate­riala (posledica nasaditve). Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene mikrobrazde in zgladitve. Orodje nasajeno. Rdece pikice na površju – lahko barvilo ali posledica preperevanja. 
Š. 1,0 cm, dl. 2,3 cm, db. 0,4 cm.
268 
SE 11, kv. 197/3, PN 6256, inv. št. COL 268


Atipicno praskalo na odlomljeni klini iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Brez sledi uporabe. Š. 1,1 cm, dl. 2,1 cm, db. 0,5 cm.
269 
SE 11, kv. 193/3, 4, 202/3, PN 3833, inv. št. COL 269


Strgalce na odlomljenem odbitku iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane stopnjevite retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 3,2 cm, dl. 2,5 cm, db. 1,3 cm.
270 
SE 11, kv. 131/1, PN 6307, inv. št. COL 270


Bifacialno retuširana pušcicna konica na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni in ven­tralni strani so izdelane ploskovite retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. 
Š. 0,9 cm, dl. 1,6 cm, db. 0,2 cm. 
271 
SE 11, kv. 171/3, PN 5786, inv. št. COL 271


Strgalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu levega lateralnega roba in dis­talnem delu na dorzalni strani so izdelane stopnjevite retuše. Obdelovani material: trd material. Nacin uporabe orodja: ne­dolocljiv – ohranjene mikrobrazde. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Š. 2,7 cm, dl. 3,9 cm, db. 1,4 cm.
272 
SE 11, kv. 140/3, PN 5565, inv. št. COL 272


Bifacialno ploskovito retuširana konica na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na dorzalni in ventralni strani so izdelane ploskovite retuše. Obdelovani material: nedolocljiv. Nacin uporabe orodja: glede na tip orodja – projektil. Š. 1,1 cm, 
dl. 2,3 cm, db. 0,4 cm.
273 
SE 11, kv. 182/2, PN 5357, inv. št. COL 273


Strgalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek (prelom). Na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane stopnjevite retuše. Odlomek delovnega roba – konica strgala. Obdelovani material: trd material. Nacin uporabe orodja: strganje. 
Š. 1,0 cm, dl. 2,09 cm, db. 0,7 cm.
274 
SE 11, kv. 161/2, PN 6288, inv. št. COL 274


Strgalo na odlomku odbitka iz svetlo rjavega roženca. Na de­snem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane stopnje­vite školjkovite retuše. Orodje je mocno preperelo. Verjetno je starejše. Obdelovani material: trdi material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – neznacilna namenska retuša. Površje delno preperelo. Obloga: neznana snov. Š. 2,2 cm, dl. 4,3 cm, db. 1,1 cm. 
275 
SE 11, kv. 153/3, PN 6281/1, inv. št. COL 275 


Bifacialno ploskovito retuširan odlomek odbitka iz svetlo sivega roženca. Na proksimalnem delu na dorzalni in ventralni strani so izdelane ploskovite retuše. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani in na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane ploskovite retuše. Analiza ni delana. Š. 1,9 cm, dl. 2,6 cm, 
db. 0,7 cm.
276 
SE 11, kv. 173/2, PN 6227/2, inv. št. COL 276


Strgalo na odbitku iz svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane stopnjevite retuše. Površje preperelo – sledi upo­rabe nedolocljive. Š. 4,4 cm, dl. 3,2 cm, db. 0,8 cm.
277 
SE 11, kv. 182/4, PN 5726, inv. št. COL 277


Sveder na odlomku odbitka iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Orodje zlomljeno ob uporabi. Š. 1,7 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,2 cm.
278 
278 SE 11, kv. 168/2, PN 6350, inv. št. COL 278


Bifacialno retuširana pušcicna konica na odlomku odbitka iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani so izdelane ploskovite retuše. Obdelovani material: ne­dolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: projektil – glede na tip orodja. Orodje zlomljeno ob uporabi. Š. 1,7 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,4 cm.
279 
279 SE 11, kv. 183/1, PN 5724, inv. št. COL 279


Strgalo na unipolarnem jedru iz sivega roženca. Udarna površina je pokrita s korteksom. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane stopnjevite školjkovite retuše. Na ventralni strani je izdelano unipolarno jedro. Obdelovani material: trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjena neznacilna namenska retuša. Š. 1,8 cm, dl. 4,3 cm, db. 1,3 cm.
280 
SE 11, kv. 158/4, PN 5541, inv. št. COL 280


Bifacialno ploskovito retuširana konica na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na dorzalni in ventralni strani so izdelane ploskovite retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: projektil – glede na tip orodja. Š. 1,7 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,4 cm.
281 
SE 11, kv. 171/1/1, PN 6232/1, inv. št. COL 281


Odlomljen bifacialno retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material in nacin upora­be orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Orodje zlomljeno. Š. 1,2 cm, dl. 1,2 cm, db. 0,2 cm.
282 
282 SE 11, kv. 172/4, PN 4967, inv. št. COL 282


Bifacialno ploskovito retuširana konica na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na dorzalni in ventralni strani so izdelane ploskovite retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: projektil – glede na tip orodja. Š. 0,9 cm, dl. 1,3 cm, db. 0,3 cm.
283 
SE 11, kv. 173/2, PN 5136, inv. št. COL 283


Bifacialno ploskovito retuširana konica na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na dorzalni in ventralni strani so izdelane ploskovite retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: projektil – ohranjene brazde znacilne za projektil. Š. 1,2 cm, dl. 2,6 cm, db. 0,6 cm.
284 
SE 11, kv. 174/2, PN 6226/1, inv. št. COL 284


Odlomek bifacialno retuširanega odbitka iz sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiva – brez sledi uporabe. Na površju orodja vidni svetli madeži. Š. 1,6 cm, dl. 2,1 cm, db. 0,6 cm.
285 
SE 11, kv. 173/4, PN 5135, inv. št. COL 285


Bifacialno ploskovito retuširana konica na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na dorzalni in ventralni strani so izdelane ploskovite retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: projektil – ohranjene brazde, znacilne za projektil. Š. 1,9 cm, dl. 2,5 cm, db. 0,4 cm.
286 
SE 11, kv. 174/3, PN 5283, inv. št. COL 286


Bifacialno ploskovito retuširana konica na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na dorzalni in ventralni strani so izdelane ploskovite retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: projektil – ohranjene brazde, znacilne za projektil. Orodje nasajeno (zgladitve). Š. 1,6 cm,
dl. 2,3 cm, db. 0,5 cm.
287 
SE 11, kv. 181/1, PN 5049, inv. št. COL 287


Bifacialno retuširana pušcicna konica na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na srednjem in distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na ventralni in dorzalni strani so izdelane ploskovite retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: projektil – glede na tip orodja. Orodje nasajeno (ohranjene zgladitve). Š. 0,9 cm, dl. 2,1 cm, db. 0,3 cm.
288 
SE 11, kv. 182/2, PN 5358, inv. št. COL 288


Odlomek bifacialno ploskovito retuširane konice iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani so izdelane ploskovite retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. 
Š. 1,0 cm, dl. 1,7 cm, db. 0,3 cm.
289 
SE 11, kv. 182/4, PN 5728, inv. št. COL 289


Bifacialno ploskovito retuširana konica na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na dorzalni in ventralni strni o izdelane ploskovite retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: projektil – glede na tip orodja. Š. 0,8 cm, dl. 1,3 cm, db. 0,3 cm.
290 
SE 11, kv. 165/1, PN 6267, inv. št. COL 290


Okrcan odlomek odbitka iz sivega roženca. Proksimalni del je na dorzalni in ventralni strani retuširan – zdrobljen. Obdelo­vani material in nacin obdelave orodja: nedolocljiv – zgladitve zaradi naravnih procesov. Š. 2,3 cm, dl. 2,4 cm, db. 2,5 cm. 
291 
SE 11, kv. 142/1, PN 6309, inv. št. COL 291


Unipolarno jedro iz sivo do rjavega roženca. Udarna površina je retuširana. Š. 2,6 cm, dl. 2,6 cm, db. 2,4 cm.
292 
SE 11, kv. 152a/3, PN 6353/2, inv. št. COL 292


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 1,4 cm, dl. 2,4 cm, db. 1,4 cm. 
293 
SE 11, kv. 160/1, PN 6297, inv. št. COL 293


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 1,8 cm, dl. 1,8 cm, db. 0,9 cm.
294 
SE 11, kv. 156/3, 4, PN 6354, inv. št. COL 294


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 2,5 cm, dl. 3,5 cm, db. 1,5 cm.
295 
SE 11, kv. 157, PN 6358/1, inv. št. COL 295


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Dl. 2,0 cm, š. 2,1 cm, db. 1,2 cm.
296 
SE 11, kv. 152/3, PN 6286, inv. št. COL 296


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 2,3 cm, dl. 3,3 cm, db. 1,8 cm.
297 
SE 11, kv. 152a/3, PN 6353/1, inv. št. COL 297


Unipolarno jedro iz sivo-rjavega roženca. Udarna površina je pokrita s korteksom. Š. 7,4 cm, dl. 4,6 cm, 1,7 cm.
298 
SE 11, kv. 161/4, PN 6289, inv. št. COL 298


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retuširane. Udarna površina je retuširana. Š. 2,0 cm, dl. 2,7 cm, db. 2,1 cm.
299 
SE 11, kv. 161/1, PN 6287/1, inv. št. COL 299


Odbitek unipolarnega jedra. Udarna površina je retuširana. 
Š. 4,1 cm, dl. 0,9 cm, db. 3,0 cm.
300 
SE 11, kv. 161/3, PN 6301/1, inv. št. COL 300


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 2,4 cm, dl. 3,1 cm, db. 1,3 cm.
301 
SE 11, kv. 161/1, PN 6287/2, inv. št. COL 301


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retuši­rane. Š. 1,6 cm, dl. 1,9 cm, db. 1,2 cm.
302 
SE 11, kv. 164/4, PN 6277/5, inv. št. COL 302


Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Udarna površina je retuširana. Š. 2,2 cm, dl. 3,1 cm, db. 1,3 cm.
303 
SE 11, kv. 161/3, PN 6270/2, inv. št. COL 303


Unipolarno jedro iz svetlo sivo-rjavega roženca. Udarna povr­šina je retuširana. Š. 3,1 cm, dl. 3,3, dl. 2,9 cm.
304 
SE 11, kv. 164/4, PN 6277/4, inv. št. COL 304 


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 2,3 cm, dl. 3,6 cm, db. 1,8 cm.
305 
SE 11, kv. 165/1, PN 6222, inv. št. COL 305


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 2,5 cm, dl. 2,7 cm, db. 1,9 cm.
306 
SE 11, kv. 176/3, PN 6352, inv. št. COL 306


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 2,0 cm, dl. 4,2 cm, db. 1,6 cm.
307 
SE 11, kv. 182/1, PN 6241, inv. št. COL 307


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 2,1 cm, dl. 2,8 cm, db. 2,8 cm.
308 
SE 11, kv. 182, PN 6246/2, inv. št. COL 308


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 2,7 cm, dl. 3,2 cm, db. 2,0 cm.
309 
SE 11, kv. 182, PN 6246/3, inv. št. COL 309


Unipolarno jedro iz svetlo sivega do svetlo rjavega roženca. Udarna površina je retuširana. Š. 1,8 cm, dl. 3,7 cm, 
db. 2,3 cm.
310 
SE 11, kv. 182/2, 3, PN 5280/1, inv. št. COL 310


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 3,0 cm, dl. 2,6 cm, db. 2,2 cm.
311 
SE 11, kv. 182/4, PN 5894, inv. št. COL 311


Unipolarno jedro iz sivega do svetlo rjavega roženca. Udarna površina je pokrita s korteksom. Š. 3,2 cm, dl. 1,2 cm, 
db. 2,4 cm.
312 
SE 11, kv. 182/1, PN 5592, inv. št. COL 312


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 2,7 cm, dl. 2,8 cm, db. 2,2 cm.
313 
SE 11, kv. 188/1, PN 6250, inv. št. COL 313


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 2,0 cm, dl. 2,7 cm, db. 0,8 cm.
314 
SE 11, kv. 188/3, PN 6362, inv. št. COL 314


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je pokrita s korteksom. Š. 2,4 cm, dl. 2,6 cm, db. 1,5 cm.
315 
SE 11, kv. 192/4, PN 5259/1, inv. št. COL 315


Unipolarno jedro iz svetlo sivega do sivega roženca. Udarna površina je retuširana. Š. 5,2 cm, dl. 5,3 cm, db. 1,9 cm.
316 
SE 11, kv. 193/1, 2, PN 5487/1, inv. št. COL 316


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 4,2 cm, dl. 2,3 cm, db. 1,6 cm.
317 
SE 11, kv. 193/4, PN 5231/1, inv. št. COL 317


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 3,9 cm, dl. 2,8 cm, db. 2,6 cm.
318 
SE 11, kv. 206,/1, PN 6361, inv. št. COL 318


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 1,9 cm, dl. 2,3 cm, db. 1,6 cm. 
319 
SE 11, kv. 243/4, PN 6218, inv. št. COL 319


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 2,5 cm, dl. 2,4 cm, db. 1,9 cm.
320 
SE 11, kv. 191/3, 200/4, PN 5553, inv. št. COL 320


Unipolarno jedro iz svetlo sivo-rjavega roženca. Udarna povr­šina je retuširana. Š. 3,4 cm, dl. 4,4 cm, db. 2,4 cm.
321 
SE 11, kv. 191/ 2 PN 5452/1, inv. št. COL 321


Unipolarno jedro iz sivega do svetlo sivega roženca Udarna površina je retuširana. Š. 4,5 cm, dl. 3,3 cm, dl. 3,0 cm.
322 
SE 11, kv. 179/3, 4, PN 4234, inv. št. COL 322


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 2,4 cm, dl. 3,2 cm, db. 1,7 cm.
323 
SE 11, kv. 192/3, 4, PN 4318/1, inv. št. COL 323


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je pokrita s korteksom. Udarna površina je retuširana. Š. 5,2 cm, dl. 4,5 cm, db. 4,2 cm.
324 
SE 11, kv. 182/3, PN 4613/1, inv. št. COL 324


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 3,2 cm, dl. 2,6 cm, db. 1,3 cm.
325 
SE 11, kv. 171/2, PN 4707, inv. št. COL 325 


Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retuši­rane. Š. 3,5 cm, dl. 3,6 cm, db. 0,7 cm.
326 
SE 11, kv. 164/1, PN 6275, inv. št. COL 326


Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarni površini sta retušira­ni. Š. 2,1 cm, dl. 2,1 cm, db. 1,2 cm.
327 
SE 11, kv. 180/2, 190/3, PN 5453/2, inv. št. COL 327


Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarni površini sta retušira­ni. Š. 1,7 cm, dl. 2,8 cm, db. 1,1 cm.
328 
SE 11, PN 6377/1, kv. 157/3 ali PN 5499, kv. 193/1, inv. št. COL 328


Bipolarno jedro. Š. 2,8 cm, dl. 3,2 cm, db. 1,8 cm. 
329 
SE 11, kv. 161/3, PN 6301/2, inv. št. COL 329


Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarni površini sta retušira­ni. Š. 2,8 cm, dl. 2,4 cm, db. 1,2 cm.
330 
SE 11, kv. 181/1, 4, PN 5901, inv. št. COL 330


Bipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Udarni površini sta retuširani. Š. 2,5 cm, dl. 2,8 cm, db. 1,5 cm.
331 
SE 11, kv. 172/4, PN 5957, inv. št. COL 331


Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarni površini sta retušira­ni. Š. 2,5 cm, dl. 3,7 cm, db. 1,8 cm.
332 
SE 11, kv. 192/3, 4, PN 4729, inv. št. COL 332


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je pokrita s korteksom. Udarna površina je retuširana. Dl. 2,1 cm, š. 4,0 cm, db. 2,5 cm. 
333 
SE 11, kv. 192/4, 193/2, PN 3780, inv. št. COL 333


Odlomek unipolarnega jedra iz sivega roženca. Udarna povr­šina je retuširana. Š. 2,2 cm, dl. 2,6 cm, db. 2,5 cm.
334 
SE 11, kv. 192/4, PN 5259/2, inv. št. COL 334


Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarni površini sta retušira­ni. Š. 2,7 cm, dl. 3,9 cm, db. 2,0 cm.
335 
SE 11, kv. 176/3, PN 6271/2, inv. št. COL 335


Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retuši­rane. Š. 2,3 cm, dl. 2,5 cm, db. 1,7 cm.
336 
SE 11, kv. 192/4, PN 5118, inv. št. COL 336


Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarni površini sta retušira­ni. Š. 3,1 cm, dl. 4,0 cm, db. 1,6 cm.
337 
SE 11, kv. 200/4, PN 5455/1, inv. št. COL 337


Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarni površini sta retušira­ni. Š. 3,7 cm, dl. 2,6 cm, db. 2,0 cm.
338 
SE 11, kv. 192/2, PN 5450/1, inv. št. COL 338


Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarni površini sta retušira­ni. Š. 3,1 cm, dl. 2,2 cm, db. 2,0 cm.
339 
SE 11, kv. 191/4, 192/1, 2, PN 4783, inv. št. COL 339


Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retuši­rane. Š. 3,1 cm, dl. 2,1 cm, db. 1,9 cm.
340 
SE 11, kv. 193/3, 4, 200/3, PN 3778, inv. št. COL 340


Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retuši­rane. Š. 2,9 cm, dl. 2,8 cm, db. 2,3 cm.
341 
SE 11, kv. 152/3, PN 6294, inv. št. COL 341 


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 2,8 cm, dl. 2,2 cm, db. 2,1 cm.
342 
342 SE 11, kv. 152,/3, PN 6322, inv. št. COL 342


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 3,0 cm, dl. 3,1 cm, db. 1,8 cm.
343 
343 SE 11, kv. 157, PN 6358/2, inv. št. COL 343


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 2,0 cm, dl. 1,8 cm, db. 1,6 cm.
344 
344 SE 11, kv. 152/4, PN 6357, inv. št. COL 344


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 2,0 cm, dl. 2,5 cm, db. 1,4 cm, 
345 
345 SE 11, kv. 161/3, PN 6301/3, inv. št. COL 345


Polipolarno jedro iz temno sivega silificiranega oolitskega apnenca. Udarne površine so retuširane. Š. 3,3 cm, dl. 2,8 cm, db. 1,7 cm.
346 
346 SE 11, kv. 161/3, PN 6270/1, inv. št. COL 346


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 2,2 cm, dl. 2,2 cm, db. 3,0 cm.
347 
SE 11, kv. 174/2, PN 6226, inv. št. COL 347


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 2,8 cm, dl. 2,7 cm, db. 2,0 cm.
348 
SE 11, kv. 176/3, PN 6271/1, inv. št. COL 348


Polipolarno jedro iz sivo-rjavega roženca. Udarne površine so pokrite s korteksom in retuširane. Š. 2,8 cm, dl. 2,2 cm, 
db. 2,3 cm.
349 
349 SE 11, kv. 181/2, PN 6235, inv. št. COL 349


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Jedro je bilo izpostavljeno visoki temperaturi. Š. 3,3 cm, dl. 2,5 cm, db. 2,2 cm.
350 
SE 11, kv. 181/1, PN 6273, inv. št. COL 350


Polipolarno jedro iz svetlo sivo-zelenega kamna. Udarne po­vršine so retuširane. Š. 5,2 cm, dl. 3,6 cm, db. 1,9 cm.
351 
SE 11, kv. 182, PN 6246/1, inv. št. COL 351


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 2,6 cm, dl. 2,3 cm, db. 3,1 cm.
352 
352 SE 11, kv. 187/4, PN 4796, inv. št. COL 352


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 4,3 cm, dl. 4,0 cm, db. 3,2 cm.
353 
353 SE 11, kv. 191/3, PN 5453/1, inv. št. COL 353


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 3,4 cm, dl. 3,1 cm, db. 2,1 cm.
354 
354 SE 11, kv. 193/3, PN 5490/1, inv. št. COL 354


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 4,0 cm, dl. 4,4 cm, db. 3,6 cm.
355 
355 SE 11, kv. 207/3, PN 6209, inv. št. COL 355


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 2,8 cm, dl. 2,8 cm, db. 2,2 cm.
356 
SE 11, kv. 191/3, 4, PN 3904, inv. št. COL 356


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 2,5 cm, dl. 2,0 cm, db. 2,3 cm.
357 
SE 11, kv. 193/3, 194/2, 202/4, 203/1, PN 3964, 
inv. št. COL 357


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 3,1 cm, dl. 3,4 cm, db. 1,8 cm.
358 
SE 11, kv. 169/4, PN 4924, inv. št. COL 358


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 2,8 cm, dl. 2,9 cm, db. 1,6 cm.
359 
SE 11, kv. 192/4, 193/2, PN 4277, inv. št. COL 359


Tolkac iz svetlo rjavo-sivega kamna. Proksimalni del je rahlo potolcen. Distalni del je mocno potolcen – retuširan. Na sre­dnjem delu na ventralni strani je potolcen. Š. 4,0 cm, 
dl. 12,0 cm, db. 3,8 cm. 
360 
SE 11, kv. 210/2, PN 5041, inv. št. COL 360


Tolkac in brus iz pešcenjaka. Proksimalni in distalni del sta mocno potolcena – zdrobljena. Celotna površina orodja je obrušena. Š. 5,0 cm, dl. 15,0 cm, db. 4,8 cm.
361 
SE 11, kv. 170/2, PN 4716, inv. št. COL 361


Brus iz sivega pešcenjaka. Š. 8,4 cm, dl. 13,8 cm, db. 5,4 cm.
362 
SE 11, kv. 182/3, PN 5281/1, inv. št. COL 362


Brus iz svetlo rjave preperele kamnine. Š. 9,0 cm, dl. 12,8 cm, db. 1,4 cm.
363 
SE 11, kv. 188/3, PN 5478, inv. št. COL 363


Odlomek brusa iz sivo-rjavega pešcenjaka. Š. 4,1 cm,
dl. 6,4 cm, db. 3,8 cm.
364 
SE 11, kv. 193/3, 194/2, 202/4, 203/1, PN 3841, 
inv. št. COL 364


Odlomek brusa iz rdeckasto rjavega pešcenjaka. Š. 4,6 cm, 
dl. 8,0 cm, db. 4,6 cm.
365 
SE 11, kv. 192/4, 193/2, PN 4278, inv. št. COL 365


Odlomek brusa iz svetlo rjavega pešcenjaka. Š. 3,2 cm, dl. 4,4 cm, db. 3,2 cm.
366 
SE 11, kv. 182/2,3, PN 5281, PN 5075, inv. št. COL 366


Odlomek žrmlje iz rjavo-sivega konglomerata. Š. 14,0 cm, 
dl. 13,8 cm, db. 3,2 cm.
367 
SE 34, kv. 220, 221, PN 6068, inv. št. COL 367


Brus iz svetlo rjave preperele kamnine. Š. 4,4 cm, dl. 9,6 cm, db. 4,4 cm.
368 
SE 11, kv. 197/3, PN 6256, inv. št. COL 368


Odlomek žrmlje iz rjavo-sivega konglomerata. Š. 3,0 cm, 
dl. 8,0 cm, db. 2,4 cm.
369 
SE 11, kv. 192/4, 193/2, PN 3784, inv. št. COL 369


Odlomek žrmlje iz rjavo-sivega konglomerata. Š. 7,4 cm, 
dl. 7,6 cm, db. 3,2 cm.
370 
SE 11, kv. 182/2, PN 5274/1, inv. št. COL 370


Odlomek brusa iz svetlo rjavega pešcenjaka. Š. 3,4 cm, 
dl. 6,4 cm, db. 3,2 cm. 
371 
SE 39, kv. 211/3, PN 4972, inv. št. COL 371


Unipolarno jedro iz sivega do svetlo rjavega roženca. Udarna površina je retuširana. Š. 3,0 cm, dl. 2,0 cm, db. 2,0 cm.
372 
SE 11, kv. 192/3, PN 5441, inv. št. COL 372


Odlomek glajene sekire iz svetlo rjave kamnine. Š. 2,2 cm, 
dl. 2,6 cm, db. 0,6 cm.
II. poselitvena faza
SE 2/1
373 
SE 2/1, kv. 29/1, PN 4461, inv. št. COL 373


Odlomek dna z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM06) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja po­vršina sta temno rjave barve. Na zunanji površini je lisa rjave barve. Pr. d. 13,6 cm, ohr. v. 3,6 cm. 
374 
SE 2/1, kv. 3/4, PN 4472, inv. št. COL 374


Odlomek ostenja z apliko posode, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM06) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisana notranja površina je sivo-crne, zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: tockovni) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti tehnike rocno izdelane aplike. Š. 4,6 cm, dl. 2,8 cm. 
375 
SE 2/1, kv. 19/1, PN 4131, inv. št. COL 375


Odlomek ostenja z rocajem in dno skodelice, izdelane iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM02). Polirani no­tranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Pr. u. 10,4 cm, pr. d. 3,6 cm, rek. v. 6,2 cm.
376 
SE 2/1, kv. blizu stavbe 3, PN 1668, inv. št. COL 376


Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM03). Brisani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Na zunanji površini je lisa temno rdece barve. Varianta os. obl. S4. Pr. u. 19,6 cm, ohr. v. 1,8 cm. 
377 
SE 2/1, kv. 19/1, PN 4172, inv. št. COL 377


Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM06) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Okras (motiv okrasa: horizon­talne linije) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja – fasetiranja. Varianta os. obl. S5a. Pr. u. 23,2 cm, ohr. v. 4,2 cm.
378 
SE 2/1, kv. 40/1, PN 4868, inv. št. COL 378


Odlomek roba ustja z ostenjem sklede, izdelane prostoroc­no iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM06). Brisani notranja in zunanja površina sta rjave barve. Varianta os. obl. S3. Pr. r. u. 22,8 cm, ohr. v. 5,0 cm.
379 
SE 2/1, kv. med stavbama 3 in 4, PN 4150, inv. št. 
COL 379


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM01) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja po­vršina sta rjave barve. Na zunanji površini lisa sivo-crne barve. Pr. u. 21,5 cm, ohr. v. 4,2 cm. 
380 
SE 2/1, kv. 73/4, PN 4895, inv. št. COL 380


Odlomek kolencastega rocaja skodele, izdelane prostoroc­no iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM04). Brisana zunanja površina je sive barve. Na zunanji površini je lisa rjave barve. Š. 2,2 cm, dl. 3,0 cm. 
381 
SE 2/1, kv. 79/1, PN 4882, inv. št. COL 381


Odlomek ostenja vrca, izdelanega iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM04). Brisana notranja površina je rjave, zunanja pa rdece-crne barve. Okras (motiv okrasa: skupina poševnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Š. 3,4 cm, dl. 4,0 cm, š. 3,2 cm, dl. 4,4 cm.
382 
SE 2/1, kv. 117/4, PN 3303, inv. št. COL 382


Odlomek ostenja posode izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM05) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: nedolo­cljiv) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti tehnike prostorocno izdelanega rebra in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike odtisa vrha prsta. Na zunanji površini je lisa rjave barve. Š. 3,8 cm, dl. 2,8 cm. 
383 
SE 2/1, kv. 135/2, PN 5535, PN 5545A, inv. št. COL 383


Odlomka ostenja posode izdelane iz zelo finozrnate kreme­nove loncarske mase (LM02). Polirana notranja površina je sive barve, zunanja pa rdeckaste barve. Okras (motiv okrasa: horizontalna linija, poševna linija) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza in osnovni tehniki vti­skovanja v varianti tehnike odtisa šila s prirejeno konico ter v osnovni tehniki inkrustiranja (le v sledovih). Š. 4,4 cm, 
dl. 3,2 cm; š. 3,4 cm, dl. 2,8 cm. 
384 
SE 2/1, kv. 109/2, PN 5520, inv. št. COL 384


Odlomek kolencastega rocaja skodele, izdelane prostoroc­no iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM03). Brisana zunanja površina je sive barve. Š. 4,6 cm, dl. 4,8 cm. 
385 
SE 2/1, kv. 109/1, PN 5099, inv. št. COL 385


Odlomek ostenja posode, izdelane prostorocno iz drobno­zrnate kremenove loncarske mase (LM08). Brisani notranja in zunanja površina sta rdece-crne barve. Okras (motiv okrasa: tockovni) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti tehnike rocno izdelane aplike. Š. 4,2 cm, dl. 3,0 cm. 
386 
SE 2/1, kv. 116/2, PN 5663, inv. št. COL 386


Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM06) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta temno rjave barve. Okras (motiv okrasa: trak poševnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Var. os. obl. S5b. Š. 3,0 cm, dl. 4,2 cm. 
387 
SE 2/1, blizu stavbe 4, PN 5300, inv. št. COL 387


Odlomek ustja z ostenjem sklede. Izdelana je prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM06) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani zunanja in notranja površina sta rdece-crne barve. Varianta os. obl. S1. Pr. u. 26,0 cm, ohr. v. 3,0 cm.
388 
SE 2/1, kv. 167, PN 5821, inv. št. COL 388


Odlomek ostenja posode, izdelane prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM05) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisana notranja površina je rdece, zunanja pa temno rjave barve. Okras (motiv okrasa: horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v va­rianti tehnike prostorocno izdelanega rebra in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike šcipanja z dvema prstoma. 
Š. 7,0 cm, dl. 4,8 cm. 
389 
SE 2/1, kv. 149, SN vrecka C, inv. št. COL 389


Odlomek roba ustja z ostenjem sklede, izdelane prostorocno iz zelo fino precišcene kremenove loncarske mase (LM05) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Varianta os. obl. S2. Pr. r. u. 17,4 cm, ohr. v. 3,2 cm.
390 
SE 2/1, kv. 21/4, PN 5646, inv. št. COL 390


Odlomek dna z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM05) s posa­meznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta temno rjave barve. Pr. d. 14,4 cm, ohr. v. 2,8 cm.
391 
SE 2/1, kv. 7, PN 4615, inv. št. COL 391


Odlomek roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostoroc­no iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM03). Brisana notranja površina je rjave, zunanja pa temno rjave barve. 
Š. 4,2 cm, dl. 5,0 cm. 
392 
SE 2/1, kv. 143a, PN 5824, inv. št. COL 392


Paramidalna utež, izdelana prostorocno iz finozrnate kreme­nove loncarske mase (LM05) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisana zunanja površine je svetlo rjave barve. Na zunanji površini je lisa rdeckaste barve. Š. 6,8 cm, dl. 8,0 cm. 
393 
SE 2/1, kv. 135/2, PN 5833, inv. št. COL 393


Odlomek roba ustja z ostenjem skodele, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM03). Brisani notra­nja in zunanja površina sta temno rjave barve. Pr. r. u. 23,0 cm, ohr. v. 7,8 cm. 
394 
SE 2/1, kv. 135/2, PN 5821, inv. št. COL 394


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM05) s posa­meznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisana notranja površina je sive, zunanja pa svetlo rjave barve. Odlomek je naknadno prežgan. Na notranji površini je lisa rdece-crne bar­ve. Pr. u. 19,8 cm, ohr. v. 4,4 cm.
395 
SE 2/1, kv. 143/1, PN 5694, inv. št. COL 395


Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM07) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta temno rjave barve. Okras (motiv okrasa: trak poševnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Na zunanji površini je lisa rjave barve. Varianta os. obl. S5c. Pr. u. 18,4 cm, ohr. v. 2,4 cm.
396 
SE 2/1, kv. 27/4, PN 4862, inv. št. COL 396 


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je fase­tiran. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. 
Š. 1,6 cm, dl. 2,4 cm, db. 0,3 cm. 
397 
SE 2/1, kv. 30/3, PN 5756, inv. št. COL 397


Odlomek kline z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: srednje trd do trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namen­ska retuša ni ohranjena. Š. 1,1 cm, dl. 2,0 cm, db. 0,3 cm. 
398 
SE 2/1, kv. 130, PN 5754, inv. št. COL 398


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je toc­kovit. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo drob­tincaste retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namen­ska retuša ni ohranjena. Š. 1,6 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,4 cm. 
399 
SE 2/1, kv. 52/3, PN 5868, inv. št. COL 399


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je gla­dek. Na srednjem delu desnega lateralnega rob na ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: les. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 2,1 cm, dl. 3,2 cm, db. 0,7 cm. 
400 
SE 2/1, kv. 72/3, PN 5757, inv. št. COL 400


Odlomljena klinica z drobtincasto retušo iz svetlo sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: mehak material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjena neznacilna namenska retuša. Š. 1,6 cm, dl. 2,7 cm, db. 0,3 cm. 
401 
SE 2/1, kv. 99, PN 5759, inv. št. COL 401


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: mehak do srednje trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. Š. 2,9 cm, dl. 1,6 cm, db. 0,2 cm. 
402 
SE 2/1, kv. 93, PN 5778, inv. št. COL 402


Odlomljena klinica z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Ta­lon je gladek. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: žito. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 0,8 cm, dl. 1,7 cm, db. 0,2 cm. 
403 
SE 1, kv. 148/3, PN 6035, inv. št. COL 403


Odlomek odbitka z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: mehak do srednje trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. Š. 1,2 cm, dl. 2,4 cm, db. 0,3 cm. 
404 
SE 2/1, kv. 151/4, PN 6040, inv. št. COL 404


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je fasetiran gladek. Na levem lateralnem robu na dorzalni strni se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – retuša verjetno naravnega izvo­ra. Š. 2,1 cm, dl. 1,6 cm, db. 0,4 cm. 
405 
SE 2/1, kv. 151/1, PN 6039, inv. št. COL 405


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je fase­tiran. Na distalnem delu desnega lateralnega oba na ventralni strni se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: koža. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. Š. 2,2 cm, dl. 2,2 cm, db. 0,6 cm. 
406 
SE 2/1, kv. 10/4, PN 5813, inv. št. COL 406


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je pokrit s kor­teksom. Na srednjem in distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: srednje trd do trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. Š. 1,8 cm, 
dl. 2,8 cm, db. 0,8 cm. 
407 
SE 2/1, kv. 12/2, PN 5762, inv. št. COL 407


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na ventralni strni so izdelane retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 1,9 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,4 cm. 
408 
SE 2/1, kv. 12/2, PN 5763, inv. št. COL 408


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: nedolocljiv. Nacin upo­rabe orodja: rezanje – ohranjene brazde. Š. 1,9 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,4 cm. 
409 
SE 2/1, kv. 63/1, PN 5999, inv. št. COL 409


Retuširan odlomek odbitka iz sivega roženca. Na levem late­ralnem robu in na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene mikrobrazde. Š. 1,1 cm, dl. 2,0 cm, db. 0,5 cm. 
410 
SE 2/1, kv. 63/3, PN 5798, inv. št. COL 410


Retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelo­vani material: srednje trd material. Nacin uporabe orodja: ne­dolocljiv – neznacilna uporabna retuša. Š. 1,5 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,3 cm. 
411 
SE 2/1, kv. 71/2, PN 5806, inv. št. COL 411


Retuširan odlomek odbitka iz sivega do rjavega roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiva – brez sledi uporabe. Š. 1,1 cm, dl. 2,4 cm, 
db. 0,5 cm. 
412 
SE 2/1, kv. 12/2, PN 4465, inv. št. COL 412 


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je tockovit. Na dis­talnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – ohranjena neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. 
Š. 1,7 cm, dl. 2,1 cm, db. 0,4 cm. 
413 
SE 2/1, kv. 118/3, PN 6303, inv. št. COL 413


Retuširan odlomek odbitka iz svetlo sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: les. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Obloga: smola na ventralni strani. 
Š. 1,0 cm, dl. 1,1 cm, db. 0,5 cm. 
414 
SE 2/1, kv. 21/1, PN 4856, inv. št. COL 414


Odlomek retuširane klinice iz svetlo sivega roženca. Na proksi­malnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strni so izdelane retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiva – brez sledi uporabe. Obloga: smola na ventralni strani. Š. 0,9 cm, dl. 1,2 cm, db. 0,2 cm. 
415 
SE 2/1, kv. 121, PN 4204, inv. št. COL 415


Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: prebadanje ali luknjanje – glede na tip orodja. Š. 1,1 cm, dl. 3,0 cm, db. 0,3 cm. 
416 
SE 2/1, kv. 80, PN 5800, inv. št. COL 416


Odbitek z izjedama iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani in na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani sta izdelani retuširani izjedi. Obdelovani material: les. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Orodje nasajeno. Š. 1,6 cm, dl. 1,6 cm, db. 0,6 cm. 
417 
SE 2/1, kv. 151A, PN 5997, inv. št. COL 417


Odlomek odbitka z izjedo iz svetlo rjavega do sivega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana retuširan izjeda. Obdelovani material in nacin upo­rabe orodja: nedolocljiv - brez sledi uporabe. Š. 2,1 cm, 
dl. 2,6 cm, db. 0,6 cm. 
418 
SE 2/1, kv. 42/2, PN 5802, inv. št. COL 418


Nazobcan odbitek iz sivega do svetlo rjavega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na dozalni in ventralni strani so izde­lane izmenicne izjede. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 3,0 cm, dl. 3,3 cm, db. 0,8 cm. 
419 
SE 2/1, kv. 93, PN 5777, inv. št. COL 419


Izrobljen odbitek iz sivega do rdeckastega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strni sta izdelani izrobi. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. 
Š. 2,2 cm, dl. 3,7 cm, db. 0,8 cm. 
420 
SE 2/1, kv. 37/1, PN 4480, inv. št. COL 420


Klinica z izjedo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 0,9 cm, dl. 2,0 cm, db. 0,3 cm. 
421 
SE 2/1, kv. 22/4, PN 6133, inv. št. COL 421


Praskalo na odlomku odbitka iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material: koža. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 0,9 cm, dl. 0,6 cm, db. 0,3 cm. 
422 
SE 2/1, kv. 93/1, PN 5774, inv. št. COL 422


Praskalo na odlomku odbitka iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Obloga: rdec pigment ali moderna kontaminacija. Š. 0,8 cm, dl. 1,1 cm, db. 0,3 cm.
423 
SE 2, kv. 28/4, PN 5113, inv. št. COL 423 


Atipicno praskalo na unipolarnem jedru iz sivega roženca. Udarna površina je pokrita s korteksom. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material: srednje trd do trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – neznacilna namenska retuša. Š. 2,9 cm, 
dl. 2,4 cm, db. 1,1 cm. 
424 
SE 2/1, kv. 166/1, PN 6055, inv. št. COL 424


Praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi upo­rabe. Obloga: smola. Š. 1,6 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,6 cm. 
425 
SE 2/1, kv. 19/3, PN 6129, inv. št. COL 425


Strgalo na odlomku odbitka iz crnega do rjavega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše (Kavur – mogoce paleolitsko ??). Obdelovani mnaterial in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. 
Š. 3,0 cm, dl. 4,3 cm, db. 1,3 cm. 
426 
SE 2/1, kv. 150/1, PN 6037, inv. št. COL 426


Strgalce na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem la­teralnem robu na dorzalni strani so izdelane školjkovite retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 1,5 cm, dl. 2,9 cm, db. 0,9 cm. 
427 
SE 2/1, kv. 129, PN 5808, inv. št. COL 427


Sveder na odlomljenem odbitku iz sivega roženca. Talon je tockovit. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani je s trmo retušo izdelan sveder. Obdelovani material: trd material – les. Nacin uporabe orodja: vrtanje. Orodje nasaje­no. Š. 1,7 cm, dl. 2,6 cm, db. 0,8 cm. 
428 
SE 2/1, kv. 41/1, PN 4859, inv. št. COL 428


Odlomek okrcanega odbitka iz temno sivega roženca. Proksimalni del je na dorzalni in ventralni strani retuširan in zdrobljen. Obdelovani material: nedolocljiv – neznacilna upo­rabna retuša. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjena neznacilna namenska retuša. Š. 1,7 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,4 cm. 
429 
SE 2/1, kv. 131/3, PN 5569, inv. št. COL 429


Sveder na odlomljenem odbitki iz sivega roženca. Talon je gla­dek. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan sveder. Obdelovani material: nedolo­cljiv – ohranjena neznacilna uporabna retuša. Nacin uporabe orodja: luknjanje, prebadanje. Mogoce projektil. Š. 1,2 cm, 
dl. 2,6 cm, db. 0,4 cm. 
430 
SE 2/1, kv. 51/1, PN 3160, inv. št. COL 430


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 1,3 cm, dl. 1,4 cm, db. 1,2 cm.
SE 2
431 
SE 2, kv. 18/4, PN 4709, inv. št. COL 431


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz zelo finozrnate kremenove loncarske mase (LM05)s posa­meznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisana notranja površina je sive, zunanja površina pa temno rjave barve. Pr. u. 21,6 cm, ohr. v. 2,6 cm.
432 
SE 2, kv. 18/3, PN 3923, inv. št. COL 432


Odlomek roba z ostenjem pokrova, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM03). Brisani no­tranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Pr. r. pokrova 27,0 cm, ohr. v. 2,6 cm.
433 
SE 2, kv. 18/4, PN 4709, inv. št. COL 433


Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM07) s posame­znimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Varianta os. obl. S6a. Pr. u.20,2 cm, ohr. v. 2,2 cm.
434 
SE 2, kv. 28/3, PN 2033, inv. št. COL 434


Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM03). Brisani notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okra­sa: trak poševnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Varianta os. obl. S6b. Pr. u. 19,4 cm, ohr. v. 2,0 cm.
435 
SE 2, kv. 52/4, PN 4060, inv. št. COL 435


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate kremenove loncarske mase (LM07) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Brisana notranja površina je svetlo rjave, zunanja pa bledo rjave barve. Pr. u. 37,6 cm, ohr. v. 2,4 cm.
436 
SE 2, kv. 29/4, PN 5953, inv. št. COL 436


Odbitek z drobtincasto retušo iz svetlo sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahaja drobtincasta retuša. Obde­lovani material: srednje trd. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša neohranjena. Obloga: smola. Š. 2,3 cm, 
dl. 2,2 cm, db. 0,5 cm.
437 
SE 2, kv. 58/1, PN 6186, inv. št. COL 437 


Odbitek z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: srednje trd do trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retu­ša neohranjena. Š. 2,2 cm, dl. 1,8 cm, db. 0,4 cm. 
438 
SE 2, kv. 58/3, PN 4153, inv. št. COL 438 


Odlomljena klina z drobtincasto retušo iz svetlo sivega do svetlo rjavega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: srednje trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene brazde. 
Š. 1,4 cm, dl. 2,3 cm, db. 0,3 cm. 
439 
SE 2, kv. 4/3, PN 6112, inv. št. COL 439 


Retuširan odlomek odbitka iz svetlo sivega roženca. Na de­snem lateralnem robu na dorzalni strni in na levem lateralnem robu na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani mate­rial in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 0,9 cm, dl. 1,3 cm, db. 0,3 cm. 
440 
SE 2, kv. 26/1, PN 5852, inv. št. COL 440 


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na dis­talnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: koža. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 1,9 cm, dl. 2,3 cm, db. 0,7 cm. 
441 
SE 2, kv. 59/2, PN 4047, inv. št. COL 441 


Retuširan odbitek iz svetlo rjavega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Na proksimalnem delu levega late­ralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelova­ni material: srednje trd do trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša neohranjena. Š. 1,9 cm, 
dl. 2,5 cm, db. 0,5 cm. 
442 
SE 2, kv. 58/4, PN 4146, inv. št. COL 442 


Retuširan odbitek iz svetlo rjavega roženca. Talon je tockovit. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Površje preperelo – sledi uporabe nedolo­cljive. Š. 1,5 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,3 cm. 
443 
SE 2, kv. 37/3, PN 4189, inv. št. COL 443


Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Obde­lovani material: srednje trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene mikrobrazde. Š. 1,6 cm, dl. 2,8 cm, 
db. 0,5 cm. 
444 
SE 2, kv. 30/4, PN 4571, inv. št. COL 444


Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani je z retuširanjem izdelana izjeda. Obdelovani material: les. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 1,2 cm, dl. 2,2 cm, db. 0,6 cm. 
445 
SE 2, kv. 73/2, PN 5767, inv. št. COL 445 


Odlomek odbitka z izjedo iz sivega roženca. Na levem late­ralnem robu na dorzalni strani se izdelana retuširana izjeda. Obdelovani material: trd material. Nacin uporabe orodja: ne­dolocljiv – neznacilna namenska retuša. Š. 1,4 cm, dl. 1,7 cm, db. 0,6 cm. 
446 
SE 2, kv. 22/4, PN 6132, inv. št. COL 446 


Praskalo na odlomku odbitka iz svetlo sivo-rjavega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 0,8 cm, dl. 1,2 cm, db. 0,3 cm. 
447 
SE 2, kv. 30/3, PN 4070, inv. št. COL 447 


Strgalce na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane stopnjevite retuše. Obdelovani material: koža in trd material – morda uporaba za razlicne namene. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Orodje nasajeno. Š. 1,4 cm, dl. 2,1 cm, db. 0,6 cm. 
448 
SE 2, kv. 51/4, PN 4163, inv. št. COL 448 


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 2,0 cm, dl. 2,6 cm, db. 3,8 cm. 
449 
SE 2, kv. 64/4, PN 4166, inv. št. COL 449 


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je pokrita s korteksom. Š. 2,6 cm, dl. 2,1 cm, db. 1,2 cm. 
450 
SE 2, kv. 50/3, PN 4458, inv. št. COL 450


Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retuši­rane. Š. 2,4 cm, dl. 3,6 cm, db. 0,7 cm. 
451 
SE 2, kv. 72/2, PN 5704, inv. št. COL 451


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 2,4 cm. dl. 2,6 cm, db. 2,1 cm. 
SE 1
452 
SE 1, kv. 119/1, PN 4669, inv. št. COL 452


Odlomek ostenja sklede, izdelane na vretenu iz zelo finozr­nate (ne grafitne) loncarske mase (LM09). Brisani notranja in zunanja površina sta bledo rjave barve. Ohr. v. 4,2 cm.
453 
SE 1, kv. 119/1, PN 288, inv. št. COL 453


Odlomek ostenja sklede, izdelane na loncarskem vretenu iz fi­nozrnate (ne grafitne) loncarske mase (LM10). Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Ohr. v. 3,6 cm.
454 
SE 1, kv. 11/3, 26/4, 448 PN 2270, PN 2973, inv. št. COL 454


Odlomek roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno z dodelavo na vretenu iz zelo finozrnate grafitne loncarske mase (LM12). Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. r. u. 21,6 cm, ohr. v. 1,8 cm. Fragment sodi k posodi G455.
455 
SE 1, kv. 26/4, PN 5212, inv. št. COL 455


Odlomek ostenja posode, izdelane prostorocno z dodelavo na vretenu iz zelo finozrnate grafitne loncarske mase (LM12). Brisani notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (mo­tiv okrasa: vertikalno glavnicenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavnicenja. Š. 7,2 cm, dl. 4,8 cm. Fragment sodi k posodi G454.
456 
SE 1, kv. 65/3, PN 4145, inv. št. COL 456


Odlomek roba ustja lonca, izdelanega prostorocno z dode­lavo na vretenu iz zelo finozrnate (ne grafitne) kremenove loncarske mase (LM09). Brisani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Pr. r. u. 23,8 cm, ohr. v. 2,0 cm.
457 
SE 1, kv. 64, PN 42, inv. št. COL 457


Fragment brona. Š. 3,8 cm, dl. 2,4 cm. 
458 
SE 1, kv. 21/3, PN 1474, inv. št. COL 458


Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostorocno iz finozrnate (ne grafitne) kremenove loncarske mase. Brisani notranja in zunanja površina sta sivo-crne barve. Okras (motiv okrasa: horizontalne linije) je izdelan v osnovni tehniki vre­zovanja v varianti kaneliranja. Na zunanji površini je lisa rjave barve. Pr. u. 19,2 cm, ohr. v. 5,8 cm.
459 
SE 1, kv. 166/2, PN 4428, inv. št. COL 459


Jermenski zakljucek (ulit) iz brona. Š. 0,6 cm, dl. 4,5 cm, db. 0,5 cm.
460 
SE 1, kv. 37/4, PN 3394, inv. št. COL 460


Odbitek z drobtincasto retušo iz svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: trdi material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Odbitek je bil izpostavljen visoki tempe­raturi. Š. 2,4 cm, dl. 2,9 cm, db. 0,7 cm. 
461 
SE 1, kv. 52A/2, PN 3094, inv. št. COL 461


Odlomek odbitka z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Na levem lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo drobtin­caste retuše. Obdelovani material: srednje trd material. Nacin uporabe orodja: rezanje. Š. 0,9 cm, dl. 2,0 cm, db. 0,3 cm. 
462 
SE 1, kv. 191/1,4, PN 1328, inv. št. COL 462


Odbitek z drobtincasto retušo iz svetlo sivega roženca. Talon je tockovit. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: srednje trd material. Nacin uporabe orodja: nedo­locljiv – ohranjena neznacilna namenska retuša. Š. 0,9 cm, dl. 1,6 cm, db. 0,3 cm. 
463 
SE 1, kv. 5/2, PN 2155, inv. št. COL 463


Odlomljena klina z drobtincasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek fasetiran. Na desnem lateralnem robu na dor­zalni in ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Ob­delovani material: srednje trd ali trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjena neznacilna namenska retuša. Orodje odlomljeno. Š. 1,1 cm, dl. 2,5 cm, db. 0,4 cm. 
464 
SE 1, kv. 28/3, PN 1837, inv. št. COL 464


Retuširan odbitek iz svetlo rjavega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni stra­ni so izdelane retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjena neznacilna namenska retuša. Š. 1,9 cm, dl. 2,6 cm, db. 0,4 cm. 
465 
SE 1, kv. 28/4, PN 2095, inv. št. COL 465


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Na srednjem in distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtincaste retuše. Obdelovani material: srednje trd do trd. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – namenska retuša ni ohranjena. Obloga: smola. Š. 2,2 cm, dl. 1,5 cm, db. 0,7 cm. 
466 
SE 1, kv. 42/3, PN 3211, inv. št. COL 466


Retuširan odlomek odbitka iz svetlo sivega do zelenkastega roženca. Na proksimalnem in distalnem delu desnega lateral­nega roba na dorzalni strani sta izdelani izjedi. Na levem late­ralnem robu na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: koža. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 1,8 cm, dl. 3,8 cm, db. 0,7 cm. 
467 
SE 1, kv. 85/1, PN 3684, inv. št. COL 467


Retuširan odbitek iz sivega o rjavega roženca. Talon je tock­ovit. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: les. Nacin upo­rabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Obloga: smola. Š. 2,5 cm, dl. 3,0 cm, db. 0,6 cm. 
468 
SE 1, kv. 33, PN 241, inv. št. COL 468


Odlomek retuširanega odbitka iz sivega roženca. Na distal­nem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Na levem lateralnem robu na ventralni strani so izdelane retuše. Obde­lovani material: trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 1,0 cm, dl. 1,2 cm, db. 0,4 cm. 
469 
SE 1, kv. 88/1, PN 3499, inv. št. COL 469


Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na proksimalnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Obloga: smola. Orodje morda nasajeno. Š. 1,8 cm, dl. 1,7 cm, db. 0,5 cm.
470 
SE 1, kv. 42, PN 3266, inv. št. COL 470


Odlomljen retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani ma­terial: trd material, srednje trd do trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv. Orodje odlomljeno. Š. 1,4 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,6 cm. 
471 
SE 1, kv. 40, PN 222, inv. št. COL 471


Odlomek retuširanega odbitka iz zelenkasto-sivega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba in na desnem late­ralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: les. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 1,2 cm, dl. 2,0 cm, db. 0,5 cm. 
472 
SE 1, kv. 132/1, PN 4759, inv. št. COL 472


Retuširan odlomek kline iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: srednje trd do trd material. Nacin upo­rabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve in mikrobrazde. Š. 1,0 cm, dl. 1,7 cm, db. 0,4 cm. 
473 
SE 1, kv. 27/4, PN 1731, inv. št. COL 473


Odlomljena klinica s precno retušo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelana strma precna retuša. Obdelovani material: les. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene mikrobrazde. Š. 1,0 cm, dl. 1,5 cm, db. 0,3 cm. 
474 
SE 1, kv. 178/1, 3, PN 444, inv. št. COL 474


Odlomek kline s precno retušo iz sivega roženca. Na distal­nem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani in na distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 1,3 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,2 cm. 
475 
SE 1, kv. 26/1, PN 2783, inv. št. COL 475


Odlomljen odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je faseti­ran. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani je s stopnicasto retušo izdelana izjeda. Obdelovani material: les. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene mikrobrazde. Š. 2,0 cm, dl. 2,1 cm, db. 0,5 cm. 
476 
SE 1, kv. 6/2, PN 1074, inv. št. COL 476


Klina z izjedama iz sivega roženca. Talon je gladek. Na proksi­malnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je iz­delana retuširana izjeda. Na srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni strani je izdelana retuširana izjeda. Analiza ni delana. Š. 1,0 cm, dl. 2,1 cm, db. 0,4 cm. 
477 
SE 1, kv. 20/3, PN 2158, inv. št. COL 477


Odlomek kline z izjedo iz sivega roženca. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Obdelovani material: koža. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 1,0 cm, dl. 1,8 cm, db. 0,4 cm. 
478 
SE 1, kv. 4/2, PN 3005, inv. št. COL 478


Praskalo na odlomljenem odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Obdelovani material: koža. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 1,5 cm, dl. 1,6 cm, 
db. 0,5 cm. 
479 
SE 1, kv. 137/4, PN 6044, inv. št. COL 479


Nazobcan odbitek iz sivega roženca. Talon je pokrit s kor­teksom. Na levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni 
strni so izdelane izjede. Obdelovani material: trd material. Na­cin uporabe orodja: nedolocljiv. Orodje odlomljeno. Š. 1,9 cm, 
dl. 3,4 cm, db. 0,4 cm. 
480 
SE 1, kv. 59A/1, PN 3167, inv. št. COL 480


Praskalo na retuširanem odbitku iz temno rjavega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani je iz­delano celo praskala. Na desnem lateralnem robu so izdelane retuše (paleolitsko). Obdelovani material: trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – neznacilna namenska retuša. 
Š. 2,6 cm, dl. 4,6 cm, db. 1,2 cm. 
481 
SE 1, kv. 4/3, PN 2483, inv. št. COL 480


Dvojno praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na proksimalnem in distalnem delu na dorzalni strani sta izdelani celi praskal. Obdelovani material: koža in trd material – vecna­menska uporaba. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohra­njene zgladitve. Orodje odlomljeno, nasajeno. Š. 1,4 cm, dl. 1,5 cm, db. 1,2 cm. 
482 
SE 1, kv. 37/2, PN 2263, inv. št. COL 482


Atipicno praskalo na odbitku z izjedama iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Na proksimalnem delu desnega late­ralnega roba na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani je izdelana retuširana izjeda. Obdelovani material in nacin uporabe: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Orodje morda nasajeno. Š. 1,2 cm, dl. 2,4 cm, db. 0,3 cm. 
483 
SE 1, kv. 6/2, PN 833, inv. št. COL 483


Atipicno praskalo na odbitku iz crnega roženca. Talon je gladek. Na levem lateralnem robu na dorzalni strni je izde­lano celo praskala. Obdelovani material: trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjena neznacilna namenska retuša. Š. 2,6 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,4 cm. 
484 
SE 1, kv. 43/3, PN 2881, inv. št. COL 484


Atipicno praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano atipicno celo praskala. Obdelovani material: les. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 1,6 cm, dl. 1,8 cm, db. 0,6 cm. 
485 
SE 1, kv. 30/4, PN 6148, inv. št. COL 485


Strgalce na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani je s stopnicasto retušo iz­delano strgalce. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Obloga: rdece barvilo (okra) ali moderna kontaminacija. Š. 0,9 cm, dl. 0,9 cm, db. 0,3 cm. 
486 
SE 1, kv. 37/2, PN 2183, inv. št. COL 486


Strgalce na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane stopnjevite re­tuše. Obdelovani material: trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv. Š. 1,5 cm, dl. 2,3 cm, db. 0,8 cm. 
487 
SE 1, kv. 59A/1, PN 2959, inv. št. COL 487


Strgalce na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani je s stopnicasto retušo izdelano strgalce. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 1,1 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,4 cm. 
488 
SE 1, kv. 99/1, PN 4024, inv. št. COL 488


Strgalce na odlomku odbitka iz sivo-rjavega roženca. Na distalnem delu in desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Na distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: les. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – ohranjene zgladitve. Š. 2,0 cm, dl. 2,5 cm, db. 0,6 cm. 
489 
SE 1, kv. 180/, 190/1, PN 756, inv. št. COL 489


Strgalce na klini iz sivega roženca. Talon je gladek. Na sre­dnjem in distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane stopnjevite retuše. Obdelovani material: trd material. Nacin uporabe orodja: nedolocljiv – neznacilna namenska retuša. Š. 1,5 cm, dl. 3,3 cm, db. 0,6 cm. 
490 
SE 1, kv. 178/3, 4, PN 1608, inv. št. COL 490


Sveder na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na srednjem in distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Obdelovani material: les. Na­cin uporabe orodja: vrtanje. Š. 0,8 cm, dl. 2,2 cm, db. 0,4 cm. 
491 
SE 1, kv. 11/3, PN 2295, inv. št. COL 491


Praskalo in vbadalo na odlomku odbitka iz crnega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano celo praskala. Na proksimalnem delu je izdelano vbadalo. Obdelovani mate­rial in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Obloga: smola. Š. 2,0 cm, dl. 2,9 cm, db. 0,4 cm. 
492 
SE 1, kv. 201/4, PN 2117, inv. št. COL 492


Sveder na odbitku iz sivega roženca. Talon je fasetiran gladek. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega oba na dor­zalni strani je izdelan sveder. Obdelovani material: les. Nacin uporabe orodja: vrtanje. Obloga: smola. Š. 1,8 cm, dl. 3,3 cm, db. 0,8 cm. 
493 
SE 1, kv. 11/3, PN 234, inv. št. COL 493


Odlomek odbitka s strmo retušo iz sivega roženca. Na de­snem lateralnem robu in na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Obdelovani material in nacin uporabe: nedolocljiv – zgladitve naravnega izvora. Š. 0,8 cm, dl. 2,3 cm, db. 0,5 cm. 
494 
SE 1, kv. 20/1, PN 2385, inv. št. COL 494


Bifacialno retuširana konica na odbitku iz sivega roženca. Ta­lon je gladek. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzal­ni in ventralni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: koža. Nacin uporabe orodja: luknjanje – orodje uporabljeno kot sveder. Obloga: rdece barvilo – preperevanje oziroma oksidacija železovih oksidov. Š. 0,9 cm, dl. 1,8 cm, db. 0,3 cm. 
495 
SE 1, kv. 20/4, PN 2362, inv. št. COL 495


Bifacialno retuširana konica na odlomku odbitka iz sivega ro­ženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni stra­ni so izdelane retuše. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: projektil – glede na tip orodja. Š. 0,9 cm, dl. 1,4 cm, db. 0,3 cm. 
496 
SE 1, kv. 34/4, PN 996, inv. št. COL 496


Odlomek odbitka s ploskovito retušo iz sivega roženca. Na proksimalnem delu na dorzalni in ventralni strani so izdela­ne ploskovite retuše. Obdelovani material in nacin uporabe orodja: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Š. 1,3 cm, dl. 2,0 cm, db. 0,4 cm. 
497 
SE 1, kv. 43/3, PN 470, inv. št. COL 497


Odlomek bifacialno retuširane pušcicne konice iz sivega roženca. Dorzalna in ventralna stran sta retuširani s ploskovito retušo. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: projektil – glede na tip orodja. Neobi­cajne zgladitve nastale ob zapiku v tla ali drugo trdo snov. 
Š. 0,7 cm, dl. 1,6 cm, db. 0,2 cm. 
498 
SE 1, kv. 193/3, 4, 202/3, PN 2136, inv. št. COL 498


Odlomek bifacialno retuširane konice iz sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani so izdelane retuše. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: projektil – glede na tip orodja. Š. 0,7 cm, dl. 1,0 cm, db. 0,2 cm. 
499 
SE 1, na deponiji, PN 142, inv. št. COL 499


Bifacialno retuširana konica na odbitku iz svetlo sivo-rjave­ga roženca. Talon je tockovit. Na levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani so izdelane retuše. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Obdelo­vani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: projektil – glede na tip orodja. Š. 1,4 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,3 cm. 
500 
SE 1, na deponiji, PN 699, inv. št. COL 500


Bifacialno retuširana konica na odlomljenem odbitku iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani so izdelane ploskovite retuše. Obdelovani material: nedolocljiv – brez sledi uporabe. Nacin uporabe orodja: projektil – glede na tip orodja. Š. 1,5 cm, dl. 1,8 cm, db. 0,5 cm. 
501 
SE 1, kv. 28/4, PN 2444, inv. št. COL 501


Krožni segment na odlomku odbitka iz rjavega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan hrbet. Površina preperela – sledi uporabe nedolocljive. Š. 0,9 cm, dl. 1,9 cm, db. 0,3 cm. 
502 
SE 1, kv. 2/3, PN 2784, inv. št. COL 502


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je pokrita s korteksom. Š. 2,9 cm, dl. 2,5 cm, db. 2,1 cm. 
503 
SE 1, kv. 80/3, PN 3264, inv. št. COL 503


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 1,6 cm, dl. 2,8 cm, db. 1,4 cm. 
504 
SE 1, kv. 4/3, PN 2484, inv. št. COL 504


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 3,3 cm, dl. 2,1 cm, db. 1,8 cm. 
505 
SE 1, kv. 51/4, PN 3091, inv. št. COL 505


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retuširane. Jedro se spreminja v sferoid. Š. 3,0 cm, dl. 2,3 cm, db. 2,2 cm. 
506 
SE 1, kv. 43, PN 2775, inv. št. COL 506


Unipolarno jedro iz svetlo sivo-rjavega roženca. Udarna povr­šina je pokrita s korteksom. Š. 2,8 cm, dl. 2,1 cm, db. 1,7 cm. 
507 
SE 1, kv. 145, PN 5994, inv. št. COL 507


Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši­rana. Š. 2,0 cm, dl. 2,3 cm, db. 2,1 cm. 
508 
SE 1, kv. 19/4, PN 2435, inv. št. COL 508


Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retuši­rane. Š. 2,6 cm, dl. 1,9 cm, db. 1,6 cm. 
509 
SE 1, kv. 191/4, 192/1, 2, PN 898, inv. št. COL 509


Unipolarno jedro iz svetlo sivo-rjavega roženca. Udarna povr­šina je pokrita s korteksom. Š. 2,4 cm, dl. 1,2 cm, db. 2,0 cm. 
510 
SE 1, kv. 201, PN 4181, inv. št. COL 510


Brus iz temno rjave kamnine. Š. 4,4 cm, dl. 2,0 cm, db. 3,4 cm. 
511 
SE 1, kv. 118/2, PN 3498, inv. št. COL 511


Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu­širane. Š. 3,7 cm, dl. 3,5 cm, db. 2,3 cm. 
512 
SE 11, kv. 114/2, PN 3715, inv. št. COL 512


Tolkac, s katerim so drobili okro. Na površju ostanki okre.
513 
SE 11, kv. 173/3, PN 5732, inv. št. COL 513


Plošcat prodnik, ki ima na obeh površinah sledi okre. 
514 
SE 2/1, kv. 51/4, PN 5752, inv. št. COL 514


Tolkac. Na vrhnjem delu orodja so sledi rdece barve, ki kažejo, da so orodje uporabljali za drobljenje okre.


1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
193
194
195
196
197
198
199
200
201
202
203
204
205
206
207
208
209
210
211
212
213
214
215
216
217
218
219
220
221
222
223
224
225
226
227
228
229
230
231
232
233
234
235
236
237
238
239
240
241
242
243
244
245
246
247
248
249
250
251
252
253
254
255
256
257
258
259
260
261
262
263
264
265
266
267
268
269
270
271
272
273
274
275
276
277
278
279
280
281
282
283
284
285
286
287
288
289
290
291
292
293
294
295
296
297
298
299
300
301
302
303
304
305
306
307
308
309
310
311
312
313
314
315
316
317
318
319
320
321
322
323
324
325
326
327
328
329
330
331
332
333
334
335
336
337
338
339
340
341
342
343
344
345
346
347
348
349
350
351
352
353
354
355
356
357
358
359
360
361
362
363
364
365
366
367
368
369
370
371
372
373
374
375
376
377
378
379
380
381
382
383
384
385
386
387
388
389
390
391
392
393
394
395
396
397
398
399
400
401
402
403
404
405
406
407
408
409
410
411
412
413
414
415
416
417
418
419
420
421
422
423
424
425
426
427
428
429
430
431
432
433
434
435
436
437
438
439
440
441
442
443
444
445
446
447
448
449
450
451
452
453
454
455
456
457
458
459
460
461
462
463
464
465
466
467
468
469
470
471
472
473
474
475
476
477
478
479
480
481
482
483
484
485
486
487
488
489
490
491
492
493
494
495
496
497
498
499
500
501
502
503
504
505
506
507
508
509
510
511

 SE 11, merilo 1.:.2.


 SE 11, merilo 1.:.2.


 SE 11, merilo 1.:.2.


 SE 11, merilo 1.:.2.


 SE 11, merilo 1.:.2.


 SE 11, merilo 1.:.2.


 SE 11; 47 merilo 1.:.4, ostalo merilo 1.:.2.


 SE 11; 54 merilo 1.:.4, ostalo merilo 1.:.2.


 SE 11; 55 merilo 1.:.4, ostalo merilo 1.:.2.


 SE 11; 62 merilo 1.:.4, ostalo merilo 1.:.2.


 SE 11, merilo 1.:.2.


 SE 11, merilo 1.:.2.


 SE 11; 70 merilo 1.:.4, ostalo merilo 1.:.2.


 SE 11, merilo 1.:.2.


 SE 11, merilo 1.:.2.


 SE 11, merilo 1.:.2.


 SE 11, merilo 1.:.2.


 SE 11, merilo 1.:.2.


 SE 11, merilo 1.:.2.


 SE 11; 150–153, 155 merilo 1.:.2, ostalo merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11, merilo 1.:.1.


 SE 11; 360 merilo 1.:.2, ostalo merilo 1.:.1.


 361–370 SE 11, 371 SE 39; 371 merilo 1.:.1, ostalo merilo 1.:.2.


 372 SE 11, 373–381 SE 2/1; merilo 1.:.2.


 SE 2/1, merilo 1.:.2.


 SE 2/1; 394, 395 merilo 1.:.2, ostalo merilo 1.:.1.


 SE 2/1, merilo 1.:.1.


 SE 2/1, merilo 1.:.1.


 429, 430 SE 2/1, 431–441 SE 2; 431-435 merilo 1.:.2, ostalo merilo 1.:.1.


 442–451 SE 2, 452–457 SE 1; 452–456 merilo 1.:.2, ostalo merilo 1.:.1.


 SE 1; 458 merilo 1.:.2, ostalo merilo 1.:.1.


 SE 1, merilo 1.:.1.


 SE 1, merilo 1.:.1.


 SE 1; 510 merilo 1.:.2, ostalo merilo 1.:.1.