V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani

so izšle naslednje knjige:

Zakoni, uredbe in pravilniki:

1. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6-—.

2. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v
resortu ministrstva za promet, broš. Din 8-—.

3. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12—.

4. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10—.

5. zv.: Zakon o občem upravnem postopku. Druga, pregledana
izdaja. Broš. Din 20'—, vez. Din 25'—.

6. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih
notarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih.
— Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih
notarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev,
broš. Din 18-—, vez. Din 25-—.

7. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18—. Razprodano.

8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in
komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12—.

9. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14-—.

10. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. Razprodano.

11. zv.: Ustava kraljevine Jugoslavije. Tretja, pregledana izdaja.
Broš. Din 8'—.

12. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narod¬
nih poslancev. Razprodano. Glej 43. zvezek.

13. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih. Druga, z izpr. in
dop. izpopolnjena izdaja. Broš. Din 6'—.

14. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broš. Din 8—.

15. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah
narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš.
Din 8—. Glej tudi 43. zvezek.

16. zv.: Zakon o obrtih. Razprodano. Novo izdajo gl. zv. 33.

17. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon
o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15-—. Razprodano.

18. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5—.

19. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7-—.

20. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5—•.

21. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civil¬
nih državnih uslužbencev, broš. Din 7-—.

22. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15—.

23. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev,
— Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev,
broš. Din 6-—. (Novo besedilo uredb gl. zv. 45.)

24. zv.: Gradbeni zakon, broš. Din 8—. Razprodano.

25. zv.: Zakon o taksah, broš. Din 45-—. Razprodano.

26. zv.: Taksni in pristojbinski pravilnik. Razprodano.

27. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in Sodni poslovnik za
sodišča prve in druge stopnje, z obrazci, broš. Din 30—.
vez. Din 36—.

Zakoni in uredbe 4^/t^

£.111. zvezek


Zakon

o gospodarskih zadrugah

Ponatis iz „Službenega lista
kraljevske banske upi'ave dravske banovine"

Prevedel in uvod napisal

Anton Kralj,

tajnik Zadružne zveze v Ljubljani

V Ljubljani 1987

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani

(Predstavnik tiskarne O. Mihalek)

73486


Uvod.

Izenačenje zadružne zakonodaje se je v naši državi
občutilo že dolgo kot nujna potreba. Imeli smo celo
vrsto različnih zadružnih zakonov, ki so bili v veljavi
v posameznih pokrajinah, in vrh tega je bilo še nekaj
takih zakonov, ki so veljali le za posamezne vrste
zadrug.

Po dolgoletnem prizadevanju zadružnih krogov je
bil slednjič dne 17. julija 1937 v narodni skupščini,
v senatu pa dne 23. julija 1937 izglasovan nov, enotni
zakon o gospodarskih zadrugah, veljaven za vso državo
in za vse vrste zadrug, ki je z objavo v »Službenih novi-
nah« dne 24. septembra 1937 stopil v moč.

Kakšne so najvažnejše razlike  med starim
avstrijskim zadružnim zakonom z dne 9. aprila 1873 in
novim zakonom?

1. Mnogo bolj nego dosedanja zakonodaja poudarja
novi zakon socialni značaj zadruge.  Zato
odreja:

a) poslovnega prebitka  zadruga ali sploh
ne deli ali pa ga sme deliti le v sorazmerju poslovanja
člana z zadrugo; s tem je uzakonjen vsepovsod priznani
t. zv. rochdalski način razdeljevanja dobička med za¬
družnike;

b) obrestovan je deležev  je z določenim
pogojem sicer dopustno, toda največ do 6%;

c) člani upravnega in nadzornega odbora ne smejo
od zadruge prejemati tantiem ;

č) svojega rezervnega sklada  ne sme
zadruga nikoli deliti med zadružnike.


S temi odredbami je zakon naglasil bistveno razliko
med zadrugami in združbami kapitalističnega značaja.

2. Zadrugam priznava zakon samoupravo.
Upravna oblastva imajo sicer neko pravico do nadzoro¬
vanja, kako zadruge poslujejo, toda to nadzorovanje
morejo izvajati le po revizijskih zvezah.

3. Zakon hoče zavarovati zadružno obliko pred
zlorabami in ji ohraniti značaj socialno-gospodarske
ustanove. Zato odreja, da smejo zadruge poslo¬
vati samo s svojimi zadružniki  in s svojo
poslovno zvezo. Podjetja, ki imajo sicer na zunaj obliko
zadruge, pa nimajo bistvenega znaka neposrednega so¬
delovanja članov z zadrugo, po novem zakonu ne morejo
več obstajati. Psevdozadruge bodo odslej onemogočene.

4. Z adr u g, ki bi stale izven revizij¬
skih zvez,  zakon ne dopušča. Članstvo zadruge v
revizijski zvezi je obligatorno. Zadrugo, ki bi ne bila
v nobeni revizijski zvezi, sodišče uradno razpusti. Tudi
»divje« zadruge bodo torej v bodoče onemogočene.
Sodne revizije odslej odpadejo.

5. Pravice revizijskih zvez  nasproti za¬
drugam so znatno razširjene. Tudi so nekoliko povečane
pravice in dolžnosti revizorjev. Zvezam se priznava večji
vpliv na poslovanje zadrug, kajpada se bo povečala
tudi njihova moralna odgovornost.

6. Zakon prinaša precej novih odredb gospo¬
darskega značaja.  V zadružni obliki se sme
organizirati vsako gospodarsko delovanje, seveda le v
mejah, ki jih postavlja zadružni zakon ali jih določajo
drugi zakoni.

Za poslovanje nekaterih vrst zadrug (kreditnih, za¬
varovalnih) so postavljene posebne omejitve. Zlasti so
važne omejitve glede poslovanja kredit¬
nih zadrug,  ki jim dopušča zakon vobče le izvrše¬
vanje denarnih poslov. Važne so tudi omejitve glede
nalaganja odvečnega denarja, ki jih postavlja zakon radi
varstva vlagateljev.

Tu je omeniti tudi zelo važne odredbe, v kakšnih
primerih smejo zadruge poslovati z ne¬
člani.  V obče smejo zadruge izvrševati tiste posle, ki
so glavni predmet njihovega poslovanja, samo s svojimi
člani; postranske (pomožne) posle, ki omogočajo iz¬
vedbo glavnih poslov, smejo izvrševati tudi z nečlani.

7 . Mnogo je novih odredb or g ani z a t o r n e g a
značaja,  ki imajo namen doseči v zadrugi boljšo
upravo in pri vodilnih organih in med članstvom po¬
večati zavest odgovornosti. Deloma zadevajo te, dostikrat
prav natančne odredbe že ustanovitev zadruge, deloma
njena pravila in notranjo organizacijo. Pravice in dolž¬
nosti zadružnih funkcionarjev so opisane dosti bolj na¬
drobno kakor doslej.

8. Novi zakon obsega tudi dosti več raznovrst¬
nih kazni  zaradi nepravilnega poslovanja, kakor jih
je poznal dosedanji zakon.

9. Zakon določa, da se mora ustanoviti s pomočjo
nekaterih državnih in privilegiranih zavodov  »Sklad
za podpiranje zadružništv  a«, ugodnosti taks¬
nega ali davčnega značaja pa ne daje.

Morebitne napake in nejasnosti zakona se bodo
pokazale šele v praksi. Da v zakonu ni vse popolno,
je razumljivo, saj so mnoge določbe zakona plod kom¬
promisa med različnimi gledanji in težnjami. Zlasti je
zakon premalo jasen glede osrednjih zadružnih organi¬
zacij. Tudi nekatere druge določbe povzročajo dvome;
tako n. pr. ni izrečno določeno, v kakšnem razdobju
se morajo vršiti pri zadrugi revizije.

Kolikor ne bo mogoče odpraviti nedostatke v pra¬
vilnikih, ki se bodo izdali, jih bo treba popraviti s po¬
sebno novelo.

Anton Kralj,
tajnik Zadružne zveze v Ljubljani.


















• . ♦ ' •


Zakon

o gospodarskih zadrugah.*

I. POGLAVJE.

Občne določbe.

§ L

P) Gospodarska zadruga po tem zakonu je združba
nedoločenega števila članov (zadružnikov) s spremenlji¬
vim številom poslovnih deležev, ki se je vsak član ude¬
ležuje neposredno in ki ima namen, da pospešuje nji¬
hovo gospodarstvo s skupnim opravljanjem poslov po
načelu vzajemne pomoči članov.

( 2 ) Zadruga se sme baviti z vsakim neprepovedanim
poslovanjem, ki more povečati dohodke ali zmanjšati
stroške njenih zadružnikov.

( 3 ) Zadruga ali sploh ne deli zadružnikom poslov¬
nega prebitka ali pa ga deli v razmerju poslovanja po¬
sameznega zadružnika z zadrugo.

( 4 ) Na poslovne deleže sme zadruga, če ima poslovni
prebitek, plačati obresti največ do višine eskomptne
stopnje Narodne banke; če sprejema zadruga hranilne
vloge, ne smejo biti obresti na deleže večje kot obresti
na vloge; obresti na deleže nikakor ne smejo biti večje
od 6%.

* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
24. septembra 1937, št. 217/LXII/463. — »Službeni list«
št. 519/81 iz 1. 1937.

2

( 5 ) Zadruga ne daje članom upravnega in nadzor¬
nega odbora tantiem in nikakor ne sme deliti svojega
rezervnega sklada med svoje zadružnike.

( 6 ) Zadruga posluje samo s svojimi zadružniki in s
svojo poslovno zvezo; vendar sme zadruga:

1. v kreditnih poslih jemati kredite in sprejemati
hranilne vloge od nezadružnikov;

2. svoje in svojih zadružnikov proizvode, predelane
ali nepredelane, prodajati nezadružnikom;

3. v poslih zadružne nabave predmetov, namenjenih
potrošnji svojih zadružnikov, nabavljati od nezadruž¬
nikov, toda nabavljene predmete, razen monopolnih
predmetov, ne sme prodajati nezadružnikom ne prede¬
lane ne nepredelane;

4. v poslih zadružnega izdelovanja in predelovanja:

a) od nezadružnikov nabavljati naprave in druge
predmete, potrebne za izdelovanje in predelovanje
(stroje, orodje, pogonski material in podobno);

b) od nezadružnikov nabavljati surovine radi izdelo¬
vanja predmetov za potrošnjo svojih zadružnikov;

c) obrtniške zadruge od nezadružnikov nabavljati
material in surovine za predelovanje in izdelke prodajati
nezadružnikom;

5. v zavarovalnih poslih opravljati pozavarovanja
tudi pri nezadružnih zavarovalnih ustanovah in od njili
sprejemati pozavarovanja do zneska svojih pozavarova-
nih glavnic;

6. v poslih skupne nabave in potrošnje prodajati
zaobalo (ambalažo) in pokvarjeno ali poškodovano blago,
kakor tudi odpadke ali postranske proizvode, dobljene
pri zadružni proizvodnji ali predelavi, ki ne služijo po¬
trošnji njenih zadružnikov; o taki opravljeni prodaji po¬
kvarjenega ali poškodovanega blaga je zadruga dolžna
takoj obvestiti revizijsko zvezo;

7. od nezadružnikov nabavljati nekaj časa proizvode
ob elementarnih ali periodnih ovirah, zaradi katerih bi
zadruga ne mogla s proizvodi svojih zadružnikov zado¬
voljiti potrebe svojih stalnih potrošnikov; dovolitve za to

3

daje minister za kmetijstvo po zaslišanju Glavne za¬
družne zveze;

8. v svojih prodajalnicah poleg glavnega svojega
proizvoda ali proizvoda svojih zadružnikov prodajati po¬
stranske potrošne predmete, nabavljene od nezadruž-
nikov, ki se brez njih glavni proizvod ne more uspešno
prodajati; dovolitve za to daje minister za kmetijstvo po
zaslišanju Glavne zadružne zveze.

( 7 ) Kreditne zadruge in njihove zveze se smejo ba-
viti samo s sprejemanjem hranilnih vlog, z jemanjem
kredita, dajanjem posojil, posredovanjem v zavarovalnih
poslih za svoje člane kakor tudi z nabavo sredstev za
kmetijsko proizvodnjo na račun svojih zadružnikov in s
komisijsko prodajo njihovih proizvodov.

( 8 ) Kreditne zadruge smejo nalagati svoje denarne
prebitke samo pri svojih poslovnih kreditnih zvezah,
zveze pa pri državnih ali povlaščenih ali pri samouprav¬
nih denarnih ustanovah ali pri tistih, v katerih imajo
same in njihove zadruge večino delnic, ali pri zadružni
banki, kadar se ustanovi, dotlej pa z dovolitvijo pristojne
revizijske zveze tudi pri drugih denarnih ustanovah.

( 9 ) Na proizvode, ki jih prejme zadruga od zadruž¬
nikov radi prodaje, sme zadruga jemati lombardna po¬
sojila v prid zadružnikov, ki so lastniki proizvodov.

§ 2 .

(') Jamstvo zadružnikov za obveznosti zadruge more
biti omejeno ali neomejeno.

( 2 ) Pri omejenem jamstvu jamči vsak zadružnik naj¬
manj še z enkratnim zneskom svojih vpisanih deležev,
pri neomejenem jamstvu pa z vso svojo imovino.

( 3 ) Član zadruge z neomejenim jamstvom ne sme
postati oseba, ki je že član kake take zadruge. 0 tem
se mora izjaviti pri vpisu v zadrugo.

( 4 ) Zadružniki jamčijo nerazdelno za obveznosti za¬
druge v mejah svojega jamstva, a jamstvo se more uve¬
ljavljati samo v likvidaciji in v stečaju zadruge.

4

( 5 ) Za osebne obveznosti zadružnikov do zadruge
smejo jamčiti tudi nezadružniki.

II. POGLAVJE.

Ustanovitev zadruge.

§ 3 .

P) Zadrugo more ustanoviti najmanj deset oseb, ki
razpolagajo neomejeno s svojo imovino in ki pismeno
izjavijo, da želijo ustanoviti zadrugo (ustanovitelji); v tej
izjavi se mora navesti rodbinsko in rojstno ime ali naziv,
če je pravna oseba, poklic in prebivališče ustanoviteljev
kakor tudi število poslovnih deležev, ki jih vpisujejo in
ta izjava velja namesto pristopne izjave po § 39.

( 2 ) Za ustanovitev zadruge ni potrebna nobena pred¬
hodna dovolitev.

§ 4.

P) Zadruga obstoji pravno, ko se vpiše v zadružni
register trgovinskega, kjer pa takega ni, okrožnega so¬
dišča, v čigar območju je sedež zadruge (registrsko
sodišče).

p) Tudi druge prijave radi vpisa v zadružni re¬
gister, predpisane s tem zakonom, se predlagajo sodišču,
označenemu v prednjem odstavku, kolikor bi ne bilo dru¬
gače določeno z uredbo po § 116., odst. 2.

( 3 ) Osebe, ki bi se pred vpisom zadruge v register
lotile za zadrugo kakršnega koli posla, odgovarjajo dru¬
gim osebno in nerazdelno, kolikor ne dokažejo, da je
drugemu bilo znano, da se tiče posel zadruge, ki je
pravno še ni bilo.

§ 5 .

P) Pravila zadruge morajo biti napravljena pismeno
in morajo obsegati:

1. firmo zadruge; iz firme zadruge se mora videti
predmet poslovanja zadruge in v njej mora biti beseda
>zadruga« in primerno vrsti jamstva dostavek »z ne-

5

omejenim jamstvom« (skrajšano z n. j.) ali »z omejenim
jamstvom« (skrajšano z o. j.); v firmi zadruge ne sme
biti ime fizične ali naziv pravne osebe ali druga firma,
simbolična označba pa je dopustna; vsaka nova firma
zadruge se mora razlikovati od firme vseh zadrug z
istim sedežem;

2. sedež zadruge, ki mora biti na ozemlju kraljevine
Jugoslavije;

3.  predmet poslovanja; V — >

4. določbe za pridobitev in prestanek članstva v \

zadrugi; J

5. višino posameznega deleža, ki ga mora član vpla-i-
čati (poslovni delež), osnovo za določanje števila deležev,
če bi število deležev ne bilo enako za vse člane ali če se
določi obvezen vpis večjega števila deležev po določenem
ključu, nadalje, kdaj in kako je treba deleže vplačevati,

in pogoje za izplačilo deležev ob prestanku članstva;

6. določbe o vrsti jamstva, pri zadrugi z omejenim
jamstvom pa tudi višino jamstva;

7. čas trajanja zadruge;

8. način, kako se objavljajo skupščinski sklepi in
priobčitve zadruge;

9. določbe o porabi, poslovnega prebitka in določbe
o nadopolnitvi poslovne izgube, kolikor nima zadruga za
to zadostnih sredstev;

10. določbe o stvarjanju in porabi rezervnega in
drugih skladov (§ 60., odst. 2.);

11. določbe o zastopanju zadruge in podpisovanju
zadružne firme;

12. določbe o sestavi, volitvi in poslovanju uprav¬
nega in nadzornega odbora, o številu njunih članov, tra¬
janju njihove dolžnosti in o dajanju razrešnice;

13. primere in čas, ko se mora, in kraj, kjer se mora
sklicati skupščina, način sklicevanja, predsedovanja, pod¬
ročje, število članov, ki mora biti prisotno za sklepanje,
in kolikšna večina je potrebna za sklepanje.

( 2 ) V pravilih se sme določiti, da sme spore, ki na¬
stanejo v zadružnem razmerju med zadružniki samimi,

6

potem med zadružniki in člani upravnega in nadzornega
odbora kakor tudi med zadružniki in upravnim in nad¬
zornim odborom, reševati razsodišče. To razsodišče re¬
šuje spor samo ob pismeni privolitvi obeh strank.

( 3 ) Če se doioči obveznost postranskih občasnih ne¬
denarnih storitev, morajo biti v pravilih natančno določe¬
ni pogoji, vsebina, obseg in čas dajatve, če pa so storitve
odmenske, kdaj dospeva plačilo in osnove za njegov iz¬
račun; toda plačilo ne sme presegati prometno vrednost
storitve. Za zakasnitev storitve smejo pravila predpiso¬
vati posebno dogovorno kazen. Plačilo teh storitev se
sme zahtevati ne glede na to, ali se končuje poslovno leto
s poslovnim prebitkom ali ne. Obveznost posamezne sto¬
ritve in plačila zanjo zastara v treh letih.

( 4 ) Odstopki od določb tega zakona veljajo samo, ko¬
likor dopušča sam zakon in kolikor se to posebej navede
v pravilih.

( 5 ) V pravila ni potrebno privzemati določbe, ki se
popolnoma skladajo s predpisi zakona.

§ 6 .

( 4 ) Ustanovno skupščino skličejo ustanovitelji (§ 3.),
predseduje ji pa eden izmed ustanoviteljev, dokler ne
izbere skupščina drugega predsednika. Za spisovanje za¬
pisnika veljajo smiselno predpisi § 36.

( 2 ) Ko je sprejela pravila, voli ustanovna skupščina
prvi upravni in nadzorni odbor po določbah sprejetih
pravil in določbah tega zakona o skupščini.

( 3 ) Če se zadruga ne prijavi za vpis v zadružni re¬
gister v šestih tednih od dne ustanovne skupščine, velja,
da ni ustanovljena.

§ 7.

Č) Prijavi za vpis v zadružni register, ki jo morajo
podpisati vsi člani upravnega odbora, je treba priložiti:

1. tri primerke pravil zadruge;

2. tri primerke skupščinskega zapisnika, iz katerega
se mora razvideti, da so bila pravila zadruge sprejeta in
katere osebe so izvoljene v upravni in nadzorni odbor;

7

3. tri primerke spiska ustanoviteljev in naknadno
vpisanih zadružnikov;

4. en primerek podpisov članov upravnega odbora,
overjen od javnega notarja ali od tistega oblastva, ki sme
overjati podpise. Njihove podpise sme overiti tudi re¬
gistrsko sodišče na zapisnik.

( 2 ) Pravila morajo podpisati ustanovitelji, zapisnike
in spiske ustanoviteljev pa predsednik ustanovne skup¬
ščine, zapisnikar in dva overitelja.

§ 8 -

(') Sodišče mora, preden stori sklep o vpisu, pre¬
skusiti prijavo, pravila in ostale priloge. Če najde po¬
greške, ki bi se dali popraviti, pozove upravni odbor, naj
jih popravi v danem roku. Če se pogreški v danem roku
ne popravijo, velja, da je prijava umaknjena.

( 2 )  Sklep o vpisu vroči sodišče zadrugi ob povratku
dveh primerkov pravil, zapisnika in spiska ustanoviteljev
in zadružnikov, na pravilih pa potrdi, da je vpis v za¬
družni register izvršen.

§ 9.

Č) V zadružni register se mora vpisati:

1. dan ustanovne skupščine, na kateri so bila pra¬
vila sprejeta;

2. firma in sedež zadruge;

3. predmet poslovanja;

4. trajanje zadruge;

5. višina poslovnih deležev in kako se vplačujejo;

6. vrsta jamstva in obseg omejenega jamstva;

7. določbe o zastopanju zadruge in o podpisovanju
njene firme;

8. rodbinsko in rojstno ime, priimek, poklic in pre¬
bivališče vsakega člana upravnega odbora;

9. način, kako se objavljajo skupščinski sklepi in
priobčitve zadruge.

( 2 ) Po izvršenem vpisu objavi sodišče po službeni
dolžnosti ob stroških zadruge vsebino vpisa v uradnem

8

listu, v katerem se objavljajo tudi vpisi v trgovinski
register.

( 3 ) Prijava in po en primerek prilog iz § 7., odst. 1.,
se shranijo v spisih registrskega sodišča.

( 4 ) Zadruga ne more nasproti drugim uveljavljati
činjenice, ki se morajo vpisati v zadružni register in ob¬
javiti, pa niso vpisane in objavljene, razen če dokaže, da
>o bile drugemu znane. Brž ko je vpis v zadružni register
izvršen in objavljen, ne more nikdo uveljavljati, da ni
vedel za vpisane in objavljene činjenice.

( 5 ) Predpisi odstavkov 2., 3. in 4. veljajo smiselno
tudi za druge vpise v zadružni register.

( 6 ) Za voditev kakor tudi vpogledovanje zadružnega
registra, spisov in prilog, na katerih temelje vpisi v re¬
gister, se smiselno uporabljajo zakonski predpisi, ki ve¬
ljajo za trgovinski register.

( 7 ) V roke, predpisane s tem zakonom, se ne všteva
tisti dan, od katerega začenjajo teči.

III. POGLAVJE.

Organi zadruge.

1. ODDELEK.

Upravni odbor.

§ io.

p) Upravni odbor je sestavljen iz najmanj treh za¬
družnikov, ki morajo biti pismeni in morejo neomejeno
razpolagati s svojo imovino. Če zadružnik ni fizična
oseba, sme biti izvoljena v upravni odbor tista fizična
oseba, ki je po kakršnih koli predpisih upravičena za¬
stopati tega zadružnika, pri zvezah pa fizična oseba, ki
je članica katere koli zadruge, članice zveze.

( 2 ) Člani upravnega odbora morajo opravljati svojo
dolžnost osebno.

( 3 ) S pravili se sme predpisati, da se voli v upravni
odbor tudi neko število namestnikov. V tem primeru

9

predpišejo pravila, po kateri vrsti stopajo namestniki na
izpraznjena mesta članov upravnega odbora.

( 4 ) Član upravnega odbora zadruge ne sme ne po¬
stati ne biti uslužbenec zadruge, izvzemši enega vodil¬
nega uslužbenca, prav tako ne oseba, ki je v stečaju ali
ki je bila obsojena na izgubo častnih pravic, dokler traja
izguba teh pravic.

( 5 ) Ne morejo biti izvoljeni oziroma postavljeni za
člane niti ostati člani upravnega odbora tudi ne tisti,
katerim je po § 58. k. z. s pravnomočno sodbo prepove¬
dano izvrševanje določenega poslovanja, poklica ali obrta,
ki je isti ali soroden s predmetom poslovanja zadruge,
dokler traja ta prepoved.

§ H-

(‘) Člane upravnega odbora in njihove namestnike
voli skupščina. Vsako leto izstopi po pravilih določeno
število članov.

( 2 ) Dolžnost članov upravnega odbora se prične z
njihovo izvolitvijo oziroma s postavitvijo (§ 12.). Trajati
more najdalj tri leta. Dolžnost poteče z dnem tiste skup¬
ščine, ki je sklepala o letnih sklepnih računih za zadnje
poslovno leto, za katero je dolžnost veljala.

( 3 ) Dotedanji člani upravnega odbora smejo bifi
vnovič voljeni; tedaj niso dolžni predložiti vnovič svoje
podpise (§ 7., odst. 1., točka 4.).

( 4 ) Skupščina sme posamezne člane upravnega od¬
bora kakor tudi ves upravni odbor v vsakem času me¬
njati, če glasuje za to nad polovico vseh včlanjenih za¬
družnikov ali če na dveh zaporednih skupščinah glasuje
za to večina navzočih zadružnikov; vendar ne sme čas
med tema skupščinama biti krajši od 15 dni.

§ 12 .

Če se število članov upravnega odbora po vstopu
namestnikov, če so, na izpraznjena mesta zmanjša pod
polovico, mora nadzorni odbor takoj sklicati in najdalj
v mesecu dni od sklica opraviti skupščino, ki popolni

i

10

izpraznjena mesta; dotlej pa postavi nadzorni odbor za¬
časno potrebno število namestnikov izmed zadružnikov,
da opravljajo dolžnost članov upravnega odbora. Če nad¬
zorni odbor iz kakršnega koli razloga tega ne bi storil,
zadružniki pa bi ne uporabili svoje pravice, sklicati
skupščino po § 30., odst. 4., skliče skupščino revizijska
zveza.

§ 13  j,

(') Izvolitev in vsako menjavo članov upravnega od¬
bora mora upravni odbor, v primeru § 12. pa nadzorni
odbor prijaviti v 30 dneh registrskemu sodišču radi
vpisa. To velja tudi tedaj, če nastopi namestnik dolžnost
namesto člana upravnega odbora.

( 2 ) Prijavi se mora priložiti od zadruge overjen
prepis zapisnika skupščine o izvolitvi oziroma zapisnik
seje nadzornega odbora o postavitvi in overjen podpis
firme novega člana upravnega odbora.

( 3 ) Ko nastopi namestnik dolžnost člana upravnega
odbora, mora navesti upravni odbor v prijavi zapisnik
tiste skupščine, na kateri je bil ta namestnik izvoljen.

§ 14 *

(*) Upravni odbor zastopa zadrugo nasproti sodi¬
ščem, ostalim oblastvom in drugim osebam. Vendar pa
je ne sme zastopati tisti član upravnega odbora, ki je
kot zastopnik druge osebe prizadet v poslu. Če ne ostane
zadosti članov upravnega odbora, zastopa tedaj zadrugo
nadzorni odbor, ako pravila ne določajo, da izberi skup¬
ščina posebnega zastopnika.

( 2 ) Če ne določajo pravila večjega števila, sta za
podpisovanje firme in za izjavo volje zadruge potrebna
najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme
enega nadomeščati tudi uslužbenec zadruge, ki ga po
predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti in
registrskemu sodišču radi vpisa in objave prijavi upravni
odbor; prijavi se mora priložiti overjen podpis usluž¬
benca (§ 7., odst. 1., točka 4.).

11

( 3 ) Firma se podpisuje tako, da se pod napisano ali
natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišejo
osebe iz odstavka 2.

( 4 ) Izjava volje, pozivi, priobčitve in podobno, ki bi
jih bilo opraviti zadrugi, veljajo, če se izroČe v posloval¬
nici zadruge kateri koli osebi, ki je upravičena podpiso¬
vati firmo zadruge.

§ Vbjs

( 1 ) Člani upravnega odbora so dolžni opravljati posle
zadruge s skrbnostjo in opreznostjo rednega poslovnega
človeka. Zlasti so dolžni, da poleg nalog, ki izhajajo iz
določb tega zakona in pravil, izvršujejo sklepe skupščine,
kolikor ne nasprotujejo zakonu ali pravilom, in da se
drže omejitev, ki jih glede opravljanja poslov in zasto¬
panja zadruge določajo pravila in skupščinski sklepi.

(-)  Nasproti drugim take omejitve nimajo pravnega
učinka.

§ 16 .

I 1 ) 0 predmetih, ki spadajo v njegovo pristojnost,
odloča upravni odbor na sejah. Na sejah mora biti na¬
vzoča vsaj polovica njegovih članov. Seje sklicuje in jim
predseduje predsednik ali njegov namestnik. Sklepa se
z večino glasov navzočih članov; ob enaki porazdelitvi
glasov pa velja, da je ostal predmet nerešen.

( 2 ) V pravilih se sme določiti, da sme neko število
članov upravnega odbora zahtevati, da se skliči seja
upravnega odbora.

( 3 ) 0 delu v sejah upravnega odbora se pišejo za¬
pisniki v posebni knjigi. Vsak zapisnik morajo podpisati
vsi navzoči člani; če kdo svoj podpis odreče, se to za¬
piše v zapisnik kakor tudi razlog, če ga je navedel.

( 4 ) Člani, ki so glasovali proti sklepu, smejo zahte¬
vati, da se to vpiši v zapisnik obenem z razlogi, katere
navedejo.

§ 17 .'

0) Član upravnega odbora, ki z dejanjem ali z opu¬
stitvijo prekrši dolžnosti, ki mu jih nalagajo ta zakon,

2

12

pravila ali sklepi skupščine, in s tem prizadene zadrugi
škodo, je odgovoren zanjo. Če jih je več, so odgovorni
nerazdelno. Ne morejo se braniti s sklepom skupščine,
ki bi nasprotoval temu zakonu ali pravilom.

( 2 ) Zlasti odgovarjajo člani upravnega odbora za
škodo, ki bi zadrugi nastala iz tega:

ker se je delila imovina zadruge ali so se opravljala
izplačila zoper določbe tega zakona ali pravil;

ker so se opravljala kakršna koli izplačila po tre¬
nutku, ko se je moral prijaviti stečaj; r,

ker so se sklepali posli zoper določbo § 14., odst. 1.;

ker se niso redno vodile potrebne računske in druge
knjige in spisek zadružnikov ali ker se niso pravilno in
popolno sestavljali letni sklepni računi.

( 3 ) Kolikor je povračilo škode potrebno za poplačilo
upnikov zadruge, nimajo poravnave med zadrugo in člani
kakor tudi ne odreka zadruge pravnega učinka nasproti
upniku.

( 4 ) Odgovoren ni tisti član, ki je glasoval proti skle¬
pu, če je postopal po § 16., odst. 4., kakor' tudi ne tisti,
ki ni bil navzoč pri sklepanju, če je nadzornemu odboru
pismeno izjavil svoje nasprotovanje, brž ko je zanj zvedel.

§ 18.

( 1 ) Zahtevki iz § 17. se morajo uveljaviti, če to sklene
skupščina. Skupščina sme obenem izbrati enega ali več
zastopnikov za pravdo. Če tega ne stori, zastopa zadrugo
upravni odbor; če pa ni zadosti članov upravnega odbora
ki niso odgovorni, potem nadzorni odbor.

( 2 ) Če je bila škoda povzročena s kršitvijo tega za¬
kona ali pravil, pa je skupščina bodisi s posebnim skle¬
pom bodisi s tem, da je odgovornim članom upravnega
odbora dala razrešnico, čeprav ji je bila škoda znana,
zavrnila predlog, naj se zahtevek zadruge uveljavlja, ali
če o takem predlogu, čeprav je bil pravilno postavljen
na dnevni red, ni sklepala, sme vsak zadružnik v treh
mesecih od dne skupščine v imenu zadruge vložiti tožbo
zoper odgovorne člane upravnega odbora.

13

( 3 ) Vsak toženi član upravnega odbora sme za škodo,,
ki mu preti od tožbe zadružnikov, zahtevati od tožilcem
varnost. Za to varščino veljajo predpisi § 38., odst. 4.

( 4 ) Ce se tožbeni zahtevek zavrne ali tožba umakne,
odgovarjajo tisti zadružniki, ki so podali tožbo zlonamerno
ali iz lahkomiselnosti, tožencem in zadrugi za škodo
osebno in nerazdelno.

( 5 ) Vsak zadružnik ima pravico, da se pravdi ob
svojih stroških pridruži.

§ 19.

(*) Upravni odbor sme, če pravila tega ne pred¬
pisujejo drugače, poveriti posameznim svojim članom ah
uslužbencem ali posebnim pooblaščencem opravljanje ne¬
katerih poslov ali vrst poslov ali posameznih panog pod¬
jetja in zastopanje v njih.

( 2 ) Obseg poslovanja se ravna po danem nalogu in
pooblastilu, v dvomljivih primerih pa velja, da obsega
vsa pravna dejanja, ki so z opravljanjem takih poslov
redoma v zvezi. -

t.§ 20.

Člani upravnega odbora se legitimirajo z overjenim
izpiskom iz zadružnega registra, drugi zastopniki pa s
pooblastilom, ki ga izda upravni odbor.

2. ODDELEK.

Nadzorni odbor.

u§ 21.

0) Za nadzorni odbor veljajo smiselno določbe §§ 10.
in 11.

( 2 ) Člani upravnega odbora in uslužbenci zadruge ne
morejo istočasno biti člani nadzornega odbora.

( s ) Upravni odbor ne more člana nadzornega odbora
izključiti iz zadruge.

/§ 22 .

(') Ce pade število članov nadzornega odbora tudi
potem, ko so stopili namestniki na izpraznjena mesta,

2 *

14

pod polovico, mora upravni odbor takoj sklicati in najdalj
v mesecu dni opraviti skupščino, ki popolni izpraznjena
mesta. Če upravni odbor ne postopa tako, skličejo skup¬
ščino ostali člani nadzornega odbora.

( 2 ) Če bi nadzorni odbor v dveh mesecih ne bil
izvoljen ali bi ne bil popolnjen, ga začasno postavi ali
popolni revizijska zveza izmed zadružnikov, istočasno pa
skliče skupščino, da popolni ali izvoli nadzorni odbor.

I  § 23 .

(') Nadzorni odbor j© poleg drugih dolžnosti, pred¬
pisanih mu s tem zakonom, dolžan, da s skrbnostjo in
opreznostjo rednega poslovnega človeka nadzira celotno
poslovanje upravnega odbora, uslužbencev in pooblaščen¬
cev zadruge in da skrbi za to, da se pravočasno pregle¬
dajo letni sklepni računi kakor tudi, da s© pravočasno
predlože skupščini, če tega o pravem času ne stori
upravni odbor. Zato je upravičen, da se o vsakem času
bodisi kot celota, bodisi po posameznih svojih članiii,
pooblaščenih od njega, pouči o stanju in teku zadružnih
poslov, da pregleda knjige, spise, listine, vrednostne pa¬
pirje, blagajno, naprave, blago in ostalo imovino zadruge
in da zahteva od članov upravnega odbora in uslužbencev
in pooblaščencev pojasnila.

( 2 ) Revizijska zveza sme za vse ali za nekatere vrste
včlanjenih zadrug predpisati, naj nadzorni odbor sestavi
in skupščina odobri poslovnik za izvrševanje nadzorstva.
Zveza si sme pridržati odobritev tega poslovnika.

( s ) Če je določeno v pravilih, se smejo določni nad¬
zorovalni posli poveriti posameznim članom nadzornega
odbora za samostojno opravljanje z dolžnostjo, da o svo¬
jem delu občasno poročajo nadzornemu odboru. S tem s©
ne spreminja odgovornost vseh članov proti zadrugi
(§ 27.); toda posebej določeni član odgovarja ostalim
članom nadzornega odbora za škodo, ki bi le-tem nastala
od nepravilnega izvrševanja njemu posebej poverjenih
dolžnosti.

15

( 4 ) Za poslovanje nadzornega odbora se smiselno
uporabljajo določbe § 16. Pravila ali poslovnik smejo v
okviru § 16. dali nadrobnejše predpise.

§ 24..

(*) Nadzorni odbor je dolžan preskusiti letne sklepne
račune, predloge o porabi poslovnega prebitka ali o
nadopolnitvi poslovne izgube in o tem predložiti skup¬
ščini pismeno poročilo najdalj v mesecu dni, računši od
dne, ko jih je prejel od upravnega odbora. Brez tega
poročila ne sme skupščina te račune odobriti niti dati
upravnemu odboru razrešnico.

( 2 ) Na skupščini nastopa nadzorni odbor kot celota.
Vendar sme vsak njegov član v poročilu skupščini pred¬
ložiti svoje ločeno mišljenje, če bi mogla od predloga
nadzornega odbora nastati zanj odgovornost za škodo ali
kazenska odgovornost.

§ 25./

j 1 ) Nadzorni odbor je dolžan neutegoma sklicati
skupščino, če to zahteva korist zadruge, zlasti pa če
opazi znatnejše pogreške v voditvi poslov ali v zastopanju
zadruge ali znatnejše prekršitve zakona, pravil ali skle¬
pov skupščine.

( 2 ) Nadzorni odbor sme zaradi prekršitve zakona ali
pravil ali zaradi drugih hudih prekršitev dolžnosti, od ~¥<3
katerih preti nevarnost za linovino ah za pravice zadruge,
odstraniti od dolžnosti posamezne člane upravnega odbora i

ali ves upravni odbor.

( 3 ) O odstranitvi članov upravnega odbora mora
nadzorni odbor takoj obvestiti revizijsko zvezo, sklicati
skupščino najkasneje v 15 dneh in ji predložiti vse za-
pažene nepravilnosti, storjene od oseb, ki so bile odstra¬
njene od dolžnosti; če pa v upravnem odboru ni ostalo
zadosti članov, je treba postopati po § 12.

vV f


(*) Član upravnega odboja ne sme priti ne kot dolž¬
nik ne kot porok v obveznost nasproti zadrugi brez

16

pismene odobritve nadzornega odbora, izdane na pod¬
stavi sklepa seje nadzornega odbora.

( 2 ) S pravili ali s sklepom skupščine se sme dajanje
kredita članom upravnega in nadzornega odbora in usluž¬
bencem zadrugo popolnoma prepovedati, omejiti ali
vezati na posebne pogoje.

( 3 ) Član nadzornega odbora ne sine opravljati svojo
dolžnost v poslih zadruge, pri katerih je sam prizadet,
marveč mora takšen primer takoj javiti ostalim članom
nadzornega odbora.

(‘) Glede odgovornosti za prekršitve dolžnosti, zlasti
pa glede na § 23., se smiselno uporabljajo določbe §§ 17.
in 18. tako, da zastopa zadrugo upravni odbor, če ne
izvoli skupščina enega ali več zastopnikov.

( 2 ) Če so prekršili dolžnost člani upravnega in nad¬
zornega odbora, so odgovorni osebno in nerazdelno; če
so pa v tem primeru člani upravnega odbora še na svo¬
jem položaju, tedaj zastopa v postopku za povračilo škode
zadrugi le-to eden ali več zastopnikov, ki jih izvoli
skupščina.

j 1 ) Svojo pravico, odločevati v poslih zadruge, iz¬
vršujejo zadružniki na skupščini osebno.

(-)  Zakonskim zastopnikom zadružnikov, ki niso
fizične osebe, kakor tudi zadružnikov, ki so pod skrb¬
stvom, ni potrebno posebno pooblastilo, morajo pa do¬
kazati svojo pravico do zastopanja.

( :! ) V pravilih zadruge, ki ima več ko tisoč zadruž¬
nikov, se sme določiti, da sestavljajo skupščino delegati,
predhodno izbrani od zadružnikov na način, ki ga pred¬
pisujejo pravila. En delegat ne sme zastopati več ko
50 zadružnikov, če nima zadruga več ko 5000 zadruž¬
nikov; če pa ima več ko 5000 zadružnikov, more en de¬
legat zastopati največ 100 zadružnikov. V tem primeru

§ 27

3. ODDELEK.
Skupščina.

§ 28.

II«..

V

'I < -uhJko.  /&J

/be>^*> ^iA**\tJbMr-'/$ foiAA, 9-a jjtfJU** 0 y W-  17

voli vsak ostanek nad tem številom zadružnikov enega
delegata.

(*) Za zborovanje skupščine ni potrebna nikakšna
dovolitev. Sklic skupščine in dnevni red se morata pravo¬
časno naznaniti revizijski zvezi, le-ta pa ima pravico, da
pošlje na skupščino svojega predstavnika, ki ima pravico
do besede na skupščini.

§ 29,/

( 1 ) Predmeti, o katerih mora odločati skupščina,
so tile:

1. izvolitev in menjava članov upravnega in nadzor-
eega odbora in likvidatorjev;

2. sklepanje o letnih sklepnih računih, o porabi po¬
slovnega prebitka kakor tudi o nadopolnitvi poslovne
zgube in podeljevanje razrešnice članom upravnega in
nadzornega odbora;

3. sklepanje o revizijskih poročilih;

4. določanje skupne vsote, do katere se sme zadruga
zadolžiti, skupne vsote hranilnih vlog, ki jih sme kre¬
ditna zadruga sprejeti, kakor tudi določanje najvišjega
zneska posojila ali kredita, ki ga sme kreditna zadruga
dati posameznemu zadružniku;

5. sklepanje o načinu, kako naj se opravlja skupna
prodaja zadružniških proizvodov in predelanega blaga;

6. sprememba ali dopolnitev pravil;

7. načelno sklepanje o ustanavljanju zadružnih
podjetij;

8. sklepanje o prestanku zadruge ali o spojitvi z
drugo zadrugo;

9. sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnikov
zoper poslovanje članov upravnega in nadzornega odbora
in likvidatorjev.

( 2 ) Pravila smejo določiti tudi druge predmete, o
katerih mora sklepati skupščina.

( 3 ) Za vsako spremembo ali dopolnitev pravil zadrug
ali zvez je potrebna predhodna soglasnost revizijske
zveze, za spremembe in dopolnitve pravil revizijske
zveze pa soglasnost Glavne zadružne zveze.

§ 30.

(') V šestih mesecih po končanem poslovnem letu,
če ne predpisujejo pravila krajšega roka, mora biti redna
letna skupščina, ki odloča o letnih sklepnih računih, upo¬
rabi poslovnega prebitka, nadopolnitvi poslovne zgube,
razrešnici za člane upravnega in nadzornega odbora in
o izvolitvi članov teh odborov, sme pa odločati tudi o
drugih predmetih.

( 2 ) Če upravni odbor ne skliče redne letne skup¬
ščine o pravem času, jo je dolžan sklicati in opraviti
nadzorni odbor najdalj v nadaljnjem mesecu dni. Če niti
nadzorni odbor ne skliče te skupščine o pravem času,
jo je dolžna sklicati in opraviti revizijska zveza v nadalj¬
njem mesecu dni.

( а ) Izredne skupščine se skličejo, če nastopi primer,
ustanovljen s tem zakonom ali s pravili zadruge, ali če
to zahteva važna korist zadruge. Tudi te skupščine sme
sklicevati upravni odbor, nadzorni odbor in revizijska
zveza.

( 4 ) Sklic izredne skupščine sme vsak čas zahtevati
najmanj ena desetina zadružnikov. Zahtevo za takšen
sklic skupščine morajo izročiti zadružniki pismeno z na¬
vedbo razlogov in dnevnega reda upravnemu odboru in
le-ta je dolžan sklicati skupščino v 15 dneh. Če upravni
odbor ne skliče skupščine, smejo zadružniki zahtevati od
nadzornega odbora, naj jo on skliče. Če bi niti nadzorni
odbor ne sklical skupščine v 15 dneh od dneva, ko je
prejel zahtevo, smejo zadružniki zahtevati od registr¬
skega sodišča dovolitev, da jo smejo sklicati sami. V tem
primeru navedejo sklicatelji v vabilu na skupščino do¬
volitev sodišča. Stroške takega sklica skupščine kakor
tudi v primeru, ko jo skliče revizijska zveza, trpi za¬
druga; skupščina pa lahko sklene, da se zahtevaj povra¬
čilo teh stroškov od tistih članov upravnega in nadzor¬
nega odbora, ki so opustili sklicati skupščino.

( б ) Na dnevnem redu vsake skupščine mora biti
točka o predlogih in pritožbah zadružnikov. O teh pred¬
logih in pritožbah sklepa skupščina, če so bili izročeni

sklicatelju skupščine pismeno najmanj osem dni preden
se snide skupščina; sklicatelj pa jih je dolžan objaviti še-
tsti dan s tem, da jih razpoloži na vidnem mestu v po¬
slovalnici zadruge.

§ 31.

0) Skupščina mora biti na sedežu zadruge; vendar
pa smejo pravila določati, da bodi skupščina tudi v
kakem drugem kraju.

( 2 ) Vabilo na skupščino se mora objaviti na način, ki
je po pravilih predpisan za objavljanje skupščinskih
sklepov in priobčitev zadruge, obsegati pa mora kraj,
prostor, dan in uro skupščine kakor tudi dnevni red. Ce
je na dnevnem redu sprememba pravil, je treba navesti
določbe, ki naj se spremenijo ali dopolnijo. Toda če se
tiče sprememba glasovalne pravice, jamstva ali poslov¬
nega deleža, se mora navesti tudi nameravana spre¬
memba ali dopolnitev. Vrh tega mora popolno besedilo
vseh predlaganih sprememb ali dopolnitev biti razpolo¬
ženo vsaj tri dni pred skupščino zadružnikov na vpogled
zadružnikom v poslovalnici zadruge ali na kakršnem
koli drugem primernem kraju, ki mora biti označen v
vabilu.

( 3 ) Vabilo na skupščino se mora takoj razpoložiti v
poslovalnici zadruge.

( 4 ) Ce sklicuje skupščino revizijska zveza, mora ob¬
čina na njeno zahtevo razpoložiti vabilo na vidnem mestu
in ga brezplačno objaviti tudi še na način, ki je v kraju
običajen.

( 5 ) Med dnem, ko se vabilo objavi, in dnem skup¬
ščine mora preteči najmanj sedem dni.

( 6 ) Vabilo na skupščino podpiše, kdor jo sklicuje.

§ 32.

( J ) Skupščina more pravnomočno sklepati samo o
predmetih, ki so postavljeni na dnevni red.

( 2 ) Brez postavitve na dnevni red se sme sklepati
samo o voditvi skupščine, o sklicu nove skupščine kakor
tudi v primeru § 47., odst. 1., in § 79., odst. 1.

20

§ 33.

0) Skupščina more pravnomočno odločati, če je na¬
vzoča na njej vsaj polovica zadružnikov, kolikor ne do¬
ločajo ta zakon ali pravila navzočnosti večjega števila
zadružnikov.

( 2 ) Vsak zadružnik ima pravico samo do enega
glasu; pač pa se sme v pravilih zadruge za proizvajanje,
predelovanje in prodajo določiti, da smejo imeti zadruž¬
niki sorazmerno jamstvu tudi več glasov, vendar naj¬
več pet.

( 3 ) Za sklep je potrebno, da glasuje za predlog več
ko polovica navzočih zadružnikov.

( 4 ) Za sklep, s katerim se spreminjajo pravila za¬
druge, menjajo člani upravnega in nadzornega odbora
(§ 11., odst. 4., in § 21., odst. 1.) kakor tudi za sklep o
prestanku ali spojitvi zadruge mora glasovati za predlog
več ko polovica vseh zadružnikov.

( 5 ) Če ne pride na skupščino zadostno število za¬
družnikov, sme biti v roku, določenem v pravilih, z istim
dnevnim redom nova skupščina, ki sklepa z nadpolovično
večino glasov ne glede na število navzočih zadružnikov,
če se to navede v vabilu na prvo skupščino ob označbi
ure, dne in kraja zborovanja skupščine. V primerih iz
odstavka 4. ne more biti rok za novo skupščino z istim
dnevnim redom krajši od 15 dni; ta skupščina zboruje
ne glede na število navzočih zadružnikov, sklepa pa z
nadpolovično večino glasov.

§ 34.

j 1 ) Pri sklepih, s katerimi bi se zadružnik oprostil
kakih obveznosti do zadruge ali bi dobil od zadruge kako
ugodnost, ali ki se tičejo sklenitve pravnega posla ali
uvedbe ali končanja pravde med zadrugo in zadružnikom,
ne sme ta zadružnik glasovati ne v svojem imenu ne kot
zastopnik.

( 3 ) Člani upravnega in nadzornega odbora in likvi¬
datorji ne morejo glasovati o svoji razrešnici.

21

§ 35 .^

0) Če v pravilih ni predpisano drugače, predseduje
skupščini in vodi njeno delo predsednik upravnega od¬
bora, če jo je pa sklical nadzorni odbor, predsednik
tega. če je sklicala skupščino revizijska zveza, odredi
sama predsednika izmed zadružnikov; če so jo pa sklicali
zadružniki (§ 30., odst. 4.), izvoli skupščina predsednika,
do njegove izvolitve pa predseduje skupščini eden izmed
sklicateljev.

( 2 ) Če način glasovanja ni določen v pravilih in ga
ne določi skupščina sama, ga določi predsednik skupščine.

( 3 ) Preden prične skupščina svoje delo, je upravni
odbor dolžan napraviti spisek navzočih zadružnikov s
številom glasov, ki jim gredo osebno ali kot zastopnikom
oziroma delegatom (§ 28., odst. 2. in 3.), in ga potrditi
» podpisom zadružne firme. Če je zadostno število za¬
družnikov za polnoveljavno delo, se sme skupščina
otvoriti.

§ 36/'

(') O delu vsake skupščine piše zapisnik, če ne
določajo pravila drugače, tisti zadružnik (zapisnikar), ki
ga odredi skupščina. V zapisniku je navesti dan in kraj
skupščine, skupno število navzočih zadružnikov oziroma
zastopnikov ali delegatov in skupno število njihovih gla¬
sov, nadalje vse sprejete sklepe z navedbo števila glasov,
ki so bili oddani za ali proti, kakor tudi morebitne ugo¬
vore zadružnikov glede pravilnosti sklica in dela skup¬
ščine ali vsebine sklepov. Če se skupščina zaradi neza¬
dostnega števila navzočih zadružnikov ne more opraviti,
je treba v zapisniku ugotoviti tudi to okolnost.

( 2 ) Zapisniku se priloži po en primerek vabila na
skupščino, pooblastila zastopnikov oziroma delegatov in
spisek navzočih (§ 35., odst. 3.).

( :! ) Zapisnik in omenjeni spisek podpišejo predsed¬
nik, zapisnikar in dva overitelja, ki ju izbere skupščina
izmed navzočih zadružnikov.

( 4 ) Zapisnik in priloge mora upravni odbor hraniti
in jih dati zadružnikom na vpogled najkasneje od petega

22

pa do petnajstega dne po končani skupščini v posloval¬
nici zadruge in ob rednem poslovnem času. Dan, ko se
da zapisnik na vpogled, se zaznamuje na zapisniku.

( 5 ) V 30 dneh po skupščini je upravni odbor dolžan
poslati registrskemu sodišču in revizijski zvezi prepise
zapisnika in prilog, overjene s podpisi po § 14., odst. 3..

§ 37.

(') Sklepe skupščine, s katerimi se spreminjajo ali
dopolnjujejo pravila ali se odloča o prestanku ali spo¬
jitvi zadruge ali se menjajo člani upravnega odbora ali
se volijo ali menjajo likvidatorji, mora upravni odbor
prijaviti v 30 dneh registrskemu sodišču radi vpisa v
zadružni register. Prijavi se priloži prepis zapisnika.
Prijavo podpišejo, prepis zapisnika in prilog pa kot pra¬
vilne potrdijo vsi člani upravnega odbora.

( s ) Sprememba pravil postane pravnomočna šele z
vpisom v zadružni register. Vpis objavi sodišče samo
toliko, kolikor so bile spremenjene določbe, ki se vpisu¬
jejo v zadružni register (§ 9.).

§ 38.

( L ) Zoper sklep skupščine, ki ne ustreza predpisom
tega zakona ali pravil glede sklica in dela skupščine ali
ki krši prisilne določbe tega zakona ali spreminja pra¬
vila, pa ni bil sprejet na način, ki je za to predpisan z
zakonom in pravili, sme razen revizijske zveze in uprav¬
nega odbora vložiti tožbo pri sodišču, v čigar zadružni
register je zadruga vpisana, tudi vsak zadružnik, ki je
bil pri skupščini navzoč, je zoper sklep vložil ugovor in
zahteval, naj se sprejme to v zapisnik.

( 2 ) Tožba se mora vložiti v mesecu dni, računši od
poteka roka, določenega v § 36., odst. 4., oziroma odst. 5.
Če se zahteva s tožbo razveljavitev sklepa, ki se vpisuje
v zadružni register, mora sodišče zaznamovati tožbo v
registru.

( 3 ) Tožba gre zoper zadrugo. Zadrugo zastopa uprav¬
ni odbor, če toži ta ali kak njegov član, pa nadzorni od-

23

bor. če tožita upravni in nadzorni odbor ali člani enega
in drugega, določi zadrugi zastopnika registrsko sodišče.

( 4 ) Tožilcu sme sodišče na predlog tožene zadruge
naložiti, naj da zadrugi varnost za škodo, ki bi mogla
nastati iz tožbe. Višino in način varščine odredi sodišče
PO svobodni oceni; glede roka za položitev varščine in
posledic neopravljene varščine pa veljajo predpisi civil¬
nega pravdnega postopnika o dajanju varščine za pravdne
stroške. To se ne zahteva od revizijske zveze in od uprav¬
nega odbora, če vložita tožbo.

( 5 ) Sodišče sme na predlog tožilcev odrediti, da se
sklep skupščine, zoper katerega je vložena tožba, začasno
ne izvrši, če tožilci verjetno izkažejo, da bi imela zadruga
z izvršitvijo nenadomestljivo škodo.

(°) Vsak zadružnik se sme ob svojih stroških pri¬
družiti pravdi.

( 7 ) Če je vloženih več tožb za razveljavitev istega
sklepa, se razpravlja o njih in izreče sodba skupno.

( 8 ) Sodba, s katero se sklep razveljavlja, velja za vse
zadružnike in proti vsem. Če je razveljavljeni sklep vpi¬
san v zadružni register, ga sodišče izbriše po službeni
dolžnosti in objavi ta izbris, če je bil vpis objavljen; če
se pa izpodbijani sklep ne razveljavi, izbriše po službeni
dolžnosti zaznambo iz odstavka 2.

( 9 ) Za škodo, ki bi nastala zadrugi od tožbe zoper
skupščinski sklep, so odgovorni zadrugi osebno in ne¬
razdelno tisti tožitelji, ki so ravnali zlonamerno ali
lahkomiselno.

( 10 ) Če se mora sklep skupščine vpisati v zadružni
register ali je že vpisan, sme tudi registrsko sodišče samo
po službeni dolžnosti uvesti postopek, da se sklep raz¬
veljavi, in sicer, če je sklep že vpisan, najdalj v treh
mesecih od dneva vpisa; če se pa nanaša sklep na kate¬
rega od predmetov iz § 9., odst. 1., točke 2., 8., 4., 5., 6.
ali 7., ali'na prestanek ali spojitev, sme sodišče uvesti
postopek, ne da bi bilo časovno omejeno, oziroma dokler
ni likvidacija končana ali se imovina spojenih zadrug
upravlja ločeno. Sodišče pozove zadrugo, naj se izjavi v

24

danem ji roku o ničnosti, uvedba postopka pa se mora
zaznamovati v registru, če je sklep že vpisan, ni pa že
zaznamovana tožba za razveljavitev iz istega razloga.
Kok se sme enkrat podaljšati. Če zadruga ne odpravi
prekršitve tega zakona ob roku, razveljavi sodišče skup¬
ščinski sklep s sklepom, ako zadruga v istem roku ne
vloži ugovorov ali ako ti niso utemeljeni. Svoj sklep vroči
sodišče zadrugi. Tudi proti potrdilnemu sklepu apelacij-
skega sodišča je dopusten rekurz na kasacijsko sodišče;
ta rekurz odloži izvršitev sodnega sklepa.

( n ) Če so vložene tožbe na razveljavitev skup¬
ščinskega sklepa, a temelje na istih razlogih, zaradi
katerih je sodišče po službeni dolžnosti uvedlo postopek,
prekine pravdno sodišče pravdni postopek, nadaljuje ga
pa samo, če se skupščinski sklep ne razveljavi v ne¬
pravdnem postopku. Če se skupščinski sklep razveljavi,
zavrne tožbo in odloči o stroških dotedanjega pravdnega
postopka.

( 12 ) Če se skupščinski sklep ne razveljavi, izbriše
registrsko sodišče po službeni dolžnosti zaznambo po¬
stopka v zadružnem registru; če se pa razveljavi že vpi¬
san skupščinski sklep, izbriše vpis.

IV. POGLAVJE.

Pravno razmerje med zadružniki in zadrugo in med
zadrugo in drugimi osebami.

1. ODDELEK.

Pridobivanje članstva v zadrugi.

§ 39.

(') Kdor hoče postati zadružnik, mora datirati in
podpisati pristopno izjavo, če je pa nepismen ali ne more
pisati, mora postaviti svoj ročni znak, ki ga smeta overiti
tudi dve osebi, upravičeni za podpisovanje zadružne
tvrdke po § 14., odst. 3. Zadružnik more postati tudi
oseba, ki ne razpolaga neomejeno s svojo imovino, ven-

25

dar le po privolitvi zakonskega zastopnika in skrbstve¬
nega oblastva.

( 2 ) Pristopna izjava mora biti brezpogojna. Poleg
rodbinskega in rojstnega imena je treba v njej navesti
Poklic in prebivališče kakor tudi število vpisanih poslov¬
nih deležev. Poleg tega mora predložitelj izjave potrditi,
da so mu znana pravila, zlasti pa določbe o vrsti in
obsegu jamstva.

( 3 ) Pristopne izjave, podane pred vpisom zadruge v
zadružni register, niso več obvezne, če se ne opravi
ustanovna skupščina v treh mesecih po dnevu izjave.

( 4 ) O pristopnih izjavah sklepa upravni odbor; spre¬
jemati sme nove zadružnike izza ustanovne skupščine.
Za dan pristopa v zadrugo velja dan sklepa upravnega
odbora o sprejemu v članstvo, o čemer mora zadruga
obvestiti sprejetega člana pismeno in z objavo v poslo¬
valnici zadruge.

( 5 ) Pristopne izjave, o katerih upravni odbor v me¬
secu dni ničesar ne sklene, izgube veljavo.

§ 40 . ..

Kdor vstopi v zadrugo, ki je vpisana v zadružni re¬
gister, jamči tudi za tiste obveznosti zadruge, ki so
nastale pred njegovim vstopom v zadrugo. Nasprotni
dogovor ne velja.

§ 41 .

j 1 ) Znesek posameznega poslovnega deleža se mora
določiti s pravili. V eni zadrugi ne more biti deležev
različnih zneskov.

( 2 ) S pravili se sme določiti, koliko deležev sme po¬
samezen zadružnik vpisati več kot je zavezan po pravilih.
Pri vpisu nadaljnjih poslovnih deležev mora podati novo
pismeno izjavo z navedbo datuma in števila deležev.

( 3 ) Dokler je zadružnik član zadruge, ne more zahte¬
vati, naj se mu poslovni delež vrne. Po zakonu, pravilih
in skupščinskem sklepu ima pravico samo do dela poslov¬
nega prebitka.

'26

( 4 ) Zadruga sme od poslovnega prebitka, ki gre
kakemu zadružniku, poračunati dospela vplačila njegovih
deležev; zadružnik pa ne more opravljati vplačila s po¬
botom s svojo terjatvijo do zadruge.

( 5 ) Zadruga ne sme pridobivati niti jemati v zastavo
poslovne deleže svojih zadružnikov, razen v izvršbi in
v stečaju, če ostala imovina zadružnikov ne zadostuje,
da bi se zadruga iz nje poplačala. S tako pridobljenimi
deleži se ne sme izvrševati glasovalna pravica na skup¬
ščini, ne štejejo se pa tudi ne v število zadružnikov, ki
morajo biti navzoči na skupščini, niti pri izračunu večine.

( 8 ) Poslovni deleži se morajo vplačati v rokih in
obrokih, ki se določijo v pravilih.

§ 42.

(*) Ce skupščina odloči, da se poslovna zguba v celoti
ali deloma poravnaj v breme poslovnih deležev, je treba
obračunavati sorazmerno s številom vpisanih deležev.

( 2 ) Ce pade celotni znesek vpisanih poslovnih dele¬
žev zaradi poslovne zgube pod polovico, mora skupščina,
ki je sklepala o sklepnem računu za dotično leto, spre¬
jeti tudi sklep o vnovičnem vplačilu deležev, če je to po
pravilih določeno, kolikor ne sklene, da zadruga prestani
ali da se podaj predlog za prisilno poravnavo izven ste¬
čaja ali za uvedbo stečaja (§ 75.).

§ 43.

(*) Zadružnik, ki je vpisal in vplačal več poslovnih
deležev kot jih je bil dolžan po pravilih vpisati (§ 41.,
odst. 2.), sme takšne deleže odpovedati v roku, določe¬
nem v pravilih, ali jih prenesti na drugega zadružnika
ali na osebo, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev članstva
v zadrugi.

( 2 ) S pravnim poslom med živimi se more prenesti
en poslovni delež samo na eno osebo.

§ 44.

(!) Zasebni upnik zadružnika ne more zahtevati za
svojo terjatev izvršbo ali zavarovanje na stvareh, ter-

27

Jatvah ali drugih pravicah, ki spadajo k imovini zadruge,
ali na delih stvari, terjatev ali drugih pravic. Predmet
izvršbe ali zavarovanja more biti samo tisto, kar more
zadružnik po pravilih zahtevati kot del poslovnega pre¬
bitka ali kar mu pripade kot njegov poslovni delež, če
zadruga prestane ali če zadružniku prestane članstvo in
jamstvo, kakor tudi tisto, kar sme zadružnik od zadruge
zahtevati ne na podstavi svojega poslovnega deleža, tem¬
več iz kakega drugega pravnega razmerja, zlasti za delo
v zadrugi ali za občasne storitve (§ 5., odst. 5.), kolikor
se delo ali storitve po pravilih posebej nagrajajo.

( 2 ) Zasebni upnik, ki se z izvršbo ni mogel popol¬
noma poplačati iz ostale imovine zadružnika, sme zahte¬
vati izvršbo na vse zadružnikove vplačane poslovne
deleže, razen na tiste, ki jih zadružnik po pravilih mora
vpisati. Ce mu sodišče to izvršbo dovoli, sune upnik v
zadružnikovem imenu najkasneje mesec dni pred prete¬
kom poslovnega leta odpovedati deleže, na katere mu je
bila izvršba dovoljena.

2. ODDELEK.

Prestanek članstva v zadrugi.

§ 45. !

(') Zadružnik more izstopiti iz zadruge na ta način,
da najmanj mesec dni pred koncem poslovnega leta
Pismeno prijavi upravnemu odboru svoj izstop iz članstva
zadruge; v tem primeru prestane članstvo ob koncu tega
poslovnega leta. Pravila smejo določiti tudi daljši odpo¬
vedni rok, vendar ne nad eno leto, morejo pa tudi popol¬
noma prepovedati odpoved članstva, vendar ne za več ko
tri leta od dne vpisa zadruge v zadružni register. Isto
velja tudi za odpoved nadštevilno vpisanih deležev (§ 43.,
odst. 1.).

( 2 ) Ce ima zadružnik obveznosti do zadruge, je dol¬
žan poravnati te obveznosti v odpovednem roku; drugače
mu prestane članstvo na koncu tistega poslovnega leta, v

s

28

katerem je poravnal svoje obveznosti. Za ta čas izgubi
aktivno in pasivno glasovalno pravico.

( 3 ) Upravni odbor mora v mesecu dni po prejemu
odpovedi obvestiti zadružnika pismeno, ali sprejema od¬
poved ali ne. Ce je ne sprejme, navede razloge iz zakona
ali pravil; če jo pa sprejme, obvesti zadružnika, s katerim
dnem in s kolikimi deleži prestane njegovo članstvo, do¬
klej še traja njegovo jamstvo (§ 49.) in da sta njegov
izstop oziroma odpoved nadštevilno vpisanih deležev
(§ 48., odst. 1.) zaznamovana v spisku zadružnikov. Če
ne odgovori upravni odbor v roku, sme zadružnik odpo¬
vedati članstvo ali nadštevilno vpisane deleže tudi po
registrskem sodišču.

( 4 ) Če prestane zadruga med letom, v katerem je
zadružnik prijavil svoj izstop iz zadruge oziroma odpoved
nadštevilno vpisanih deležev, takšna odpoved članstva
oziroma deležev ne velja.

§ 46./

Če zadružnik umre, prestane članstvo z dnem nje¬
gove smrti, za obveznosti iz članstva pa odgovarjajo
dediči po predpisih dednega prava. Dediči smejo- postati
zadružniki, če jih upravni odbor sprejme v zadrugo.

§ 47. r

(*) Zadružnik se sme izključiti iz zadruge s sklepom
upravnega odbora po določbah pravil. Članske pravice,
izvzemši imovinske, prestanejo s tistim dnem, ko je bil
zadružnik s priporočenim pismom obveščen o izključitvi.
To obvestilo mora obsegati dan, s katerim prestane član¬
stvo, dan, s katerim prestane jamstvo, določbo pravil,
po kateri je izrečena izključitev, in potrdilo, da je izklju¬
čitev vpisana v spisek članov. Zoper odločbo upravnega
odbora sme izključeni zadružnik vložiti pritožbo na prvo
prihodnjo skupščino v mesecu dni od dneva obvestitve,
najkasneje pa osem dni pred skupščino.

( 2 ) Če se zadružnik ne obvesti o izključitvi o pravem
času, se sme zoper izključitev pismeno pritožiti nepo-

29

sredno pri skupščini sami; to pritožbo sme na skupščini
Predložiti vsak zadružnik,

( 3 ) Pritožbe zadružnikov zoper izključitev iz zadruge
se morajo predložiti in razpravljati na prvi prihodnji
skupščini po vrsti, kakor jo določajo pravila.

( 4 ) Mesec dni pred skupščino ne more upravni odbor
zadružnika izključiti iz zadruge.

§ 48. •

Bivši zadružniki, dediči umrlega zadružnika in upnik
bivšega zadružnika imajo pravico samo na tolikšno de¬
narno vrednost poslovnega deleža, kolikršna se pokaže
'z odobrenih letnih sklepnih računov za tisto poslovno
leto, konec katerega ali v katerem je članstvo prestalo,
vendar največ do vplačanega zneska. Izplačilo deleža se
niore zahtevati šele, ko prestane jamstvo za obveznosti
zadruge. To velja tudi tedaj, če odpove zadružnik enega
sli več svojih poslovnih deležev, vplačanih nad dolžnost.

§ 481 /

(') Bivši zadružniki in dediči umrlega zadružnika
jamčijo za obveznosti zadruge, ki so nastale do prestanka
njihovega članstva, še dve leti po končanem poslovnem
letu, v katerem ali konec katerega so prestali biti za¬
družniki. Ta rok smejo podaljšati pravila do desetih let.

( 2 ) Ce zadruga prestane (§ 61.), ni več mogoče iz¬
stopiti ali odpovedati članstvo, odpovedati, prenesti ali
izplačati poslovni delež, tudi ne izključiti zadružnika.

§ 50 .^

Sklepi skupščine, s katerimi se spreminjajo pravila
zadruge glede trajanja zadruge, povišanja poslovnih dele¬
žev, uvedbe ali povečanja postranskih občasnih nedenar¬
nih storitev ali zvišanja jamstva, nimajo pravne moči za
tiste zadružnike, ki na skupščini izjavijo na zapisnik ali,
če niso bili na skupščini, v 15 dneh pismeno sporočijo
zadrugi, da se ne strinjajo s sklepom skupščine. Takšna
izjava ali sporočilo velja kot izjava za izstop iz zadruge.

s*

30

3. ODDELEK.

Spisek zadružnikov.

§ 51f

Upravni odbor je dolžan:

1. da skrbno brani vse pristopne izjave zadružnikov
in da na vsaki označi, s koliko poslovnimi deleži je
zadružnik sprejet v zadrugo in kateri dan velja za začetek
članstva;

2. da skrbno hrani vse izjave in druge listine, na
podstavi katerih preslane članstvo in v katere se mora
vpisovati, s koliko deleži in s katerim dnem je prestalo
članstvo kakor ludi, kdaj prestane jamstvo.

§ 52./

(*) Po listinah, omenjenih v prednjem paragrafu,
vodi upravni odbor v vezani knjigi spisek zadružnikov,
v katerega vpiše vsakega zadružnika ob navedbi rodbin¬
skega in rojstnega imena, poklica, prebivališča, števila
vpisanih poslovnih deležev in dne pristopa.

( 2 ) Dalje vpiše upravni odbor v spisek:

1. število nadaljnjih poslovnih deležev, ki jih je
zadružnik vpisal, in dan, ko jih je vpisal;

2. pri prenosu poslovnih deležev število prenesenih
deležev, dan prenosa, rodbinsko in rojstno ime, poklic
in prebivališče tistega, na kogar so preneseni;

3. odpoved in število odpovedanih nadštevilnih po¬
slovnih deležev; če je odpovedal delež upnik (§ 44.),
njegovo ime kakor tudi dan in številko sodnega sklepa;

4. izstop iz zadruge in s katerim dnem in s koliko
deleži prestane članstvo;

5. ob izključitvi zadružnika ali prestanku članstva
po § 47. dan izključitve ali prestanka članstva in kdaj se
je to zadružniku priobčilo;

6. smrt zadružnika ob navedbi dneva smrti in dediča.

(*) V primerih točk 2. do 6. prednjega odstavka se

navede tudi dan, s katerim prestane jamstvo.

31

( 4 ) Spisek zadružnikov sme med poslovnim časom
pregledati vsak zadružnik kakor tudi vsaka druga oseba,
ki verjetno izkaže, da ima interes do tega.

( 5 ) Revizijska zveza more zadrugi z nad 500 člani
dovoliti, da sme voditi spisek zadružnikov po načinu
kartoteke; da se zagotovi točnost in kontrola take voditve
spiska, pa sme predpisati tudi še posebne pogoje.

( 6 ) Upravni odbor ije dolžan poslati konec vsakega
Polletja, najkasneje pa do 15. dne prihodnjega meseca,
svoji revizijski zvezi izpisek iz spiska zadružnikov, pod¬
pisan po § 14., odst. 3., v katerem navede:

1. rodbinsko in rojstno ime in prebivališče novih
zadružnikov in število njihovih vpisanih deležev;

2. rodbinsko in rojstno ime in prebivališče izstopiv-
Ših, umrlih in izključenih zadružnikov in njihovih deležev;

3. število nadaljnjih vpisanih deležev (§41., odst. 2.);

4. število odpovedanih in prenesenih nadštevilnih
deležev (§ 43.);

5. skupno številčno stanje konec polletja preostalih
zadružnikov in njihovih vpisanih deležev.

( 7 )  Prednjemu izpisku priloži upravni odbor:

1. dvojnike pristopnih izjav novih zadružnikov, iz¬
polnjene po določbi § 51., točki 1.;

2. dvojnike izjav zadružnikov o vpisu nadaljnjih dele¬
žev (§ 41., odst. 2.);

3. dvojnike izjav zadružnikov o odpovedi ali prenosu
članstva, izpolnjene po določbi § 51., točki 2.

( 8 ) Vse izjave, omenjene v prednjem odstavku, poda
zadružnik v dveh primerkih, od katerih ostane eden pri
zadrugi.

( 9 ) Določba odstavka 4. velja tudi za spisek zadruž¬
nikov pri revizijski zvezi.

4. ODDELEK.

Pravna razmerja zadruge.

§ 53.1

(O Z vpisom v zadružni register postane zadruga
pravna oseba in trgovec po trgovinskem zakoniku. Za-

*Wf. Iv-am  . . ji A* c^oU«a, sbM

'sl, v. ev ‘i  ■ "

32

druga ni da bi morala biti včlanjena v prisilnih združbah
po zakonu o obrtih kakor tudi ne v trgovinskih, indu¬
strijskih, obrtnih in lekarniških zbornicah. Izjema od tega
so obrtne proizvajalne zadruge, ki morajo biti včlanjene
y pristojnih prisilnih združbah obrtnikov po zakonu o
obrtih in biti članice pristojnih zbornic.

( 2 ) Zadruga je odgovorna za škodo, ki jo napravijo
osebe, katere poslujejo zanjo, z nedopustnim ali proti-
pogodbenim dejanjem ali kako opustitvijo v opravljanju
zadružnih poslov. Za tako dejanje ali opustitev je od¬
govorna tudi kazensko, kolikor je zapretena denarna
kazen. S tem se ne izključuje osebna odgovornost storilca
in pravica zadruge zahtevati od njega povračilo.

( 3 ) Glede odgovornosti je zadruga zlomiselna, če je
katera od oseb, ki so kot po pravilih upravičeni pred¬
stavniki ali zastopniki poslovali za zadrugo, ravnala zlo¬
namerno ali če je zlomiselno opustila opozoriti na pogre¬
šek tistega, ki posluje za zadrugo. To velja smiselno tudi
pri presoji vprašanja glede znanja, krivde in dobre vere
zadruge.

§ 54.

j 1 ) Po predpisih tega zakona ustanovljene zadruge
ne spadajo pod določbe zakona o obrtih, razen pod do¬
ločbe § 9., dalje § 33. z omejitvijo po § 90., odst. 2.,
točki 2., tega zakona kakor tudi §§ 60. in 433. tega za¬
kona; kljub predpisom § 61., odst. 5., istega zakona ni
potrebna po § 60. tega zakona dovolitev kreditnim zadru¬
gam in njihovim zvezam kakor tudi ne zadrugam in nji¬
hovim zvezam, ki dajejo hrano v zadružnih menzah ali
zadružna prenočišča ali se bavijo s kmetijskim zavaro¬
vanjem, t. j. z zavarovanjem posevov in plodov za točo
in škodljivce, kmetijskega orodja in plodov za ogenj
kakor tudi z zavarovanjem živine za škodo od kužnih
bolezni, bolezni in nezgod, če določijo v pravilih, da bodo
predpisovale odškodnino šele po nastali škodi, ali pa če
določijo poleg redne premije tudi naknadni predpis od¬
škodnine, kolikor bi se škoda ne mogla pokriti s pre-

33

Mijami, a odobrujejo čisti prebitek po dotaciji skladov
zadružnikom na račun prihodnjih premij.

( 2 ) Kolikor s tem zakonom ni odrejeno drugače,
veljajo tudi za gospodarske zadruge predpisi, ki jih po¬
stavljajo drugi zakoni in uredbe za izvrševanje določnih
poslov.

( 3 ) Minister za kmetijstvo predpiše sporazumno z
ministrom za trgovino in industrijo pogoje, po katerih se
sme opravljati zadružno kmetijsko zavarovanje.

( 9 ) Zadrugam ali zvezam, katerim je predmet poslo¬
vanja zavarovanje, se na podstavi uredbe, ki jo izda
minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministri
za kmetijstvo, finance, pravosodje, socialno politiko in
ijudsko zdravje, dado posebne olajšave:

1. če se bavijo s katero od tehle zavarovalnih panog:
z zavarovanjem pomoči za bolezen in za pogrebne stro¬
ške, za požarno škodo stanovanjskih in gospodarskih
zgradb, živine in perutnine, pokojnin ob invalidnosti in
starosti in rent za vdove in sirote, zavarovalni načrt pa
je človekoljubnega značaja;

2. če je v zavarovalnem načrtu ustanovljena najvišja
vsota posameznega zavarovanja za vsako navedenih
panog;

3. če izključujejo pravila uporabo plačanih posredo¬
valcev;

4. če določajo pravila krog oseb, ki morejo biti za¬
družniki.

( 5 ) Zavarovalna vsota za bolezen ne sme presegati
pristojbino, ki se plačuje v javnih bolnišnicah na sedežu
zadruge ali v njenem krajevnem območju, vsota zavaro¬
vanih pogrebnih stroškov pa ne sme presegati povprečne
stroške navadnega pogreba po običaju kraja, kjer je pogreb.

( 6 ) Zavarovanje pokojnin in rent se dopušča samo
tedaj, če je omejeno na določen krog oseb, in se sme
združiti samo z zavarovanjem za bolezen in za pogrebne
stroške. Ostale omenjene zavarovalne panoge se smejo
združevati; toda za vsako zavarovalno panogo se mora
določiti posebna uprava imovine in posebno računovod-

34

stvo in morajo pravila določati, kako naj se dele skupni
dohodki med zavarovalne panoge.

§ 55 .

( x ) Ce sklene skupščina spremembo pravil, po kateri
bi se znižalo jamstvo zadružnikov za obveznosti zadruge,
t. j. če sklene, da se neomejeno jamstvo spremeni v ome¬
jeno jamstvo ali pa da se v zadrugah z omejenim
jamstvom znižaj obseg jamstva ali število deležev, ki jih
mora zadružnik vpisati, ali znesek deleža, mora upravni
odbor to prijaviti sodišču zaradi zaznambe v zadružni
register in trikrat objaviti v listih, v katerih se objav¬
ljajo vpisi v zadružni register, kakor tudi na način, ki ga
predpisujejo pravila za objavljanje skupščinskih sklepov
in zadružnih priobčitev, V objavi je treba pripomniti, da
bo zadruga svojim upnikom, ki bi ne privolili v to spre¬
membo pravil, na njihovo zahtevo izplačala ali zavaro¬
vala vse njihove terjatve, ki obstoje na dan, ko je bil
tretjič objavljen sklep o znižanju jamstva, če prijavijo svoj
zahtevek v treh mesecih po tem dnevu in da se bo glede
upnikov, ki bi tega ne storili, vzelo, da privoljuijejo v
spremembo pravil. Znane upnike mora zadruga obvestiti
neposredno.

( 2 ) Po preteku trimesečnega roka sme vložiti upravni
odbor prijavo za vpis spremembe pravil v zadružni regi¬
ster. Prijavo podpišejo vsi člani upravnega odbora in ji
prileže dokaz, da se je opravila objava po odstavku 1.;
dalje dokaz, da so upniki, ki so to zahtevali, poplačani ali
zavarovani, kakor tudi izjavo, podpisano od vseh članov
upravnega odbora, da so bili znani upniki obveščeni ne¬
posredno in da se drugi kot že poplačani ali zavarovani
upniki v trimesečnem roku niso oglasili.

( 3 ) Ce so dokazi ali izjave neresnični ali nepopolni,
so vsi člani upravnega odbora tistim upnikom, glede
katerih dokazi ali izjave niso resnični ali popolni, osebno
in nerazdelno odgovorni za škodo, ki bi jim iz tega na¬
stala, in to do zneska, za katerega bi jih ne bilo moči
poplačati iz zadružne imovine. Te odgovornosti je opro-

35

scen tisti član upravnega odbora, ki dokaže, da ni vedel
za  neresničnost, čeprav je ravnal s skrbnostjo in oprez¬
nostjo rednega poslovnega človeka

( 4 ) Ko postane vpis spremembe pravil v zadružni
register pravnomočen, se sme izvršiti sklep skupščine o
znižanju števila poslovnih deležev, ki jih mora zadružnik
vpisati, kakor tudi o znižanju zneska deleža.

5. ODDELEK.

Računovodstvo in skladi.

§ 56.

(’) Upravni odbor je dolžan redno voditi računske
knjige, ki so zadrugi potrebne po predmetu in obsegu
poslovanja, in sicer tako, da se morejo iz njih vsak čas
videti njeni posli in njih gibanje kakor tudi stanije imo-
vine in obveznosti zadruge.

( 2 ) Knjige smejo voditi ob odgovornosti upravnega
odbora tudi zadružni uslužbenci.

( 3 ) Knjige morajo biti pred začetkom vknjiževanja
trdo zvezane, strani ali listi označeni z zaporednimi šte¬
vilkami, in na zadnji strani overjene po revizijski zvezi
ob navedbi števila strani ali listov, sešite z zaščitno
vrvico in zapečatene. Pomožne knjige sme zadruga z do¬
volitvijo revizijske zveze voditi tudi v obliki kartoteke,,
liste kartoteke pa mora overiti revizijska zveza.

( 4 ) Knjige se morajo voditi v državnem jeziku, koli¬
kor ni po drugih zakonih ali mednarodnih pogodbah
dopustna uporaba drugega jezika. Dopisovanje se lahko
opravlja v katerem koli živem jeziku, z domačimi oblastvi
pa samo v državnem jeziku. Računi se morajo voditi v
domači valuti.

( 5 ) Vknjiževati se mora po pravilih rednega knjigo¬
vodstva. Med vknjižbami se ne smejo puščati praznine
na tistih mestih knjige, ki jih je praviloma treba popisati.
Iz knjige se ne smejo listi trgati niti novi dodajati. Kar
je že vpisano, se ne sme popravljati niti brisati tako, da
bi se ne dalo več brati. Prepovedana je sploh vsaka spre¬
memba, zaradi katere bi bilo negotovo, ali je bila naprav-

36

ljena ob prvotni vknjižbi ali pozneje. To velja, izvzemši
tretji stavek, tudi za kartoteko.

( 6 ) Dopise, računske in druge knjige, kartotečne liste
kakor tudi letne sklepne račune z računskimi dokazili
mora zadruga hraniti najmanj deset let, in sicer knjige
in kartotečne liste od dne, ko je bil vanje vpisan posled¬
nji vpis.

§ 57 .

j 1 ) Upravni odbor mora v začetku zadružnega poslo¬
vanja napraviti popis (inventar), v katerem točno popiše
vsa aktiva in pasiva. Na podstavi tega popisa napravi
bilanco.

( 2 ) Če pravila ne določajo drugače, se sklada po¬
slovno leto s koledarskim letom. Če začne zadruga poslo¬
vati v drugi polovici poslovnega leta, se sme poslovanje
iz tega dela prvega leta združiti s poslovanjem prihod¬
njega poslovnega leta.

( 3 ) Letni sklepni računi se morajo sestavljati po pri¬
znanih načelih rednega knjigovodstva izčrpno in pre¬
gledno, da se more po njih ugotoviti stanje zadruge.

( 4 ) Glede knjigovodstva, ocenjevanja inventarnih
predmetov, sestavljanja letnih sklepnih računov in raz¬
poreda njihove vsebine kakor tudi za sestavljanje let¬
nega poročila upravnega in nadzornega odbora predpiše
natančnejša navodila Glavna zadružna zveza.

§ 58 .

0) Upravni odbor mora v treh mesecih po končanem
poslovnem letu sestaviti in podpisati sklepne račune za
minulo leto in jih v tem roku predložiti nadzornemu
odboru.

( 2 ) Letni sklepni računi morajo obsegati bilanco, t. j.
spisek aktiv in pasiv, nato račun dohodkov in izdatkov
kakor tudi številčno stanje zadružnikov s stanjem vpisa¬
nih in vplačanih deležev.

( 3 ) Nadzorni odbor mora v nadaljnjem mesecu dni
preskusiti točnost in pravilnost sklepnih računov, ijih pod¬
pisati in vrniti upravnemu odboru, Če so pravilni.

37

( 4 ) Ce najde nadzorni odbor nepravilnosti, zahteva
°d upravnega odbora, naj jih popravi; če bi pa le-ta tega
ne storil, obvesti nadzorni odbor o tem skupščino.

( 6 ) Ko je nadzorni odbor letne sklepne račune pre¬
skusil, se morajo objaviti po predpisih pravil, vrh tega
Pa se morajo razgrniti na vpogled zadružnikom in bivšim
zadružnikom, katerih jamstvo še ni prestalo, v posloval¬
nici zadruge najmanj sedem dni pred skupščino.

( 6 ) Upravni in nadzorni odbor morata obenem s
sklepnimi računi predložiti skupščini tudi svoje pismeno
Poročilo o poslovanju in računih za minulo leto in pred¬
lagati, kako naj se razdeli poslovni prebitek ali popolni
morebitna zguba; nadzorni odbor pa mora podati tudi še
Predlog o podelitvi razrešnice.

( 7 ) En primerek sklepnih računov s poročilom uprav¬
nega in nadzornega odbora mora upravni odbor obenem
z vabilom na skupščino poslati revizijski zvezi najmanj
sedem dni pred dnem, ko se vrši skupščina.

( 8 ) Vsak zadružnik in bivši zadružnik, čigar jamstvo
še ni prestalo, sme zahtevati, naj mu izda upravni odbor
ob njegovih stroških prepis letnih sklepnih računov in
poročil upravnega in nadzornega odbora.

§ 59 .

(') Letni sklepni računi in poročili upravnega in
nadzornega odbora se morajo na skupščini prebrati, razen
ee skupščina soglasno sklene, da se ne preberejo.

( 2 ) Skupščina sklepa posebej o odobritvi sklepnih
računov, o razdelitvi poslovnega prebitka ali nadopolnitvi
poslovne zgube in o razrešnici članom upravnega in nad¬
zornega odbora.

( 3 ) Če upravni ali nadzorni odbor ugotovi, da se je
imovinsko stanje zadruge od začetka prošlega leta do
dne skupščine znatno poslabšalo, mora podati o tem skup¬
ščini posebno poročilo in predlagati, naj se ne razdeli
med zadružnike poslovni prebitek kolikor je potreben
za pokritje zmanjšbe imovine.

38

§ 60.

Vsaka zadruga mora zbirati rezervni sklad, ki se
sme uporablijati samo za pokritje letnih poslovnih zgub,
in sicer na podstavi skupščinskega sklepa. V ta sklad se
mora vlagati vsaj peti del vsakoletnega poslovnega pre¬
bitka, če ne določajo pravila večjega dela.

( 2 ) Poleg tega sklada se smejo po pravilih ali po
sklepih skupščine zbirati tudi še posebni skladi v dolo¬
čene namene (§ 5., odst. 1., točka 10.). Ti nameni morajo
biti samo skupno pospeševanje gospodarstva zadružnikov
in njihovo gospodarsko in zdravstveno izobraževanje
kakor tudi ustanavljanje dobrodelnih ustanov za člane in
uslužbence zadruge. Pravila ali sklep skupščine naj na¬
tančneje predpišejo, na kak način se zbirajo taki skladi,
kako se upravljajo in kako se uporabljajo za trajanja za¬
druge in po njenem prestanku. Skladi za ustanavljanje
dobrodelnih ustanov za zadružne uslužbence se ne sinejo
ukinjati in se jim tudi ne sme spreminjati namen.

( 8 ) Poslovni prebitek se sme deliti (§ 1., odst. 3.)
zadružnikom šele potem, ko so iz njega izločeni dopri-
neski za sklade iz odstavkov 1. in 2. tega paragrafa.

V. POGLAVJE.

Prestanek zadruge.

1. ODDELEK.

Razlogi za prestanek.

§ 61.

Zadruga prestane:

1. če preteče čas, za katerega je zadruga po pravilih
ustanovljena, ako ne sklene skupščina pred tem rokom,
da zadruga nadaljuj svoje poslovanje;

2. če skupščina sklene, da zadruga prestani;

3. če se spoji z drugo zadrugo;

4. če ostane število zadružnikov več kakor leto dni
izpod deset;

5. če se nad zadrugo uvede stečaj;

6. Če tako pravnomočno odloči registrsko sodišče.

39

§ 62 .

Ce na skupščini, ki sklepa o prestanku zadruge, naj¬
manj deset zadružnikov še pred sklepom izjavi željo, naj
obstoji zadruga še nadalje, ne more skupščina skleniti,
■da zadruga prestani. Vendar je treba o predlogu za pre¬
stanek glasovati poimensko, pa za tiste zadružnike, ki bi
glasovali za prestanek, velja, da so s tem podali izjavo
za izstop iz zadruge.

§ 63.

j 1 ) Registrsko sodišče sme s sklepom izreči, da za¬
druga prestani:

1. če se v istem poslovnem letu nadaljujejo kršitve
tega zakona ali pravil ali nemarnost v poslovanju za¬
druge tudi še potem, ko so bile ponovno izrečene kazni,
in so ogrožene koristi upnikov ali zadružnikov;

2. če skupščina znova voli za člane upravnega ali
nadzornega odbora osebe, ki ne morejo biti člani teh
odborov, čeprav je bilo registrsko sodišče že zavrnilo
vpis člana upravnega odbora ali je že opozorilo zadrugo
registrsko sodišče ali revizijska zveza, da ta oseba ne
more biti član nadzornega odbora;

3. če zadruga za dve zaporedni leti ne predloži skup¬
ščini letnih sklepnih računov in skupščina o njih ne
sklepa;

4. v primeru § 99., odst. 4., § 114., odst. 4., in § 117.,
odst. 2

( 2 ) Ce ostane zadruga izven zveze dalj ko šest me¬
secev ali če ni sprejeta v zvezo (§ 89.), izreče sodišče, da
zadruga prestani.

( 3 ) Primer iz odstavka 1., točke 3., je revizijska zveza
dolžna prijaviti registrskemu sodišču.

( 4 ) Preden izreče prestanek, zasliši sodišče upravni
in nadzorni odbor, pa tudi revizijsko zvezo če zveza ni
prijavila sodišču razloga, zaradi katerega je uveden po¬
stopek, da bi se izrekel prestanek. Sklep o prestanku se
ne more preprečiti s tem, da se zaslišanje ni moglo opra¬
viti, ker se oseba ni zglasila pri sodišču ali v danem roku
ni podala pismene izjave.

40

§ 64.

0) Ce prestane zadruga po § 61., točkah 1., 2. in 4.,
mora poslednji upravni odbor v 15 dneh prijaviti pre-
stanek registrskemu sodišču radi vpisa v zadružni re¬
gister, in sicer v primeru iz § 61., točke 2., na podstavi
skupščinskega zapisnika. Ce tega ne stori upravni odbor,
stori to revizijska zveza, če pa bi tudi le-ta tega ne sto¬
rila, sme sodišče samo, potem ko je ugotovilo razlog pre-
stanka, po službeni dolžnosti odrediti vpis v register in
o tem obvestiti revizijsko zvezo.

( 2 ) Prestanek zaradi uvedbe stečaja ali po sklepu
registrskega sodišča vpiše sodišče v zadružni register po
službeni dolžnosti.

2. ODDELEK.

Likvidacija.

§ 65.

j 1 ) Če prestane zadruga iz razlogov, navedenih v
§ 61., točkah 1., 2., 4. in 6., je treba, da se opravi likvi¬
dacija.

( 2 ) V primerih iz § 61., točk 1., 2. in 4., opravljajo
likvidacijo člani upravnega odbora kot likvidatorji, če
ne izvoli skupščina za likvidatorje najmanj treh drugih
oseb, ki morejo biti zadružniki ali nezadružniki.

( 3 ) Na predlog revizijske zveze ali nadzornega od¬
bora ali vsaj desetine zadružnikov ali upnikov, katerih
terjatve znašajo vsaj četrtino vseh zadružnih dolgov, sme
registrsko sodišče iz važnih razlogov poleg teh likvida¬
torjev ali namesto njih postaviti druge osebe za likvi¬
datorje.

( 4 ) V primerih iz § 61., točke 6., postavi likvidatorje
registrsko sodišče.

( 5 ) Likvidatorje iz odstavka 2. mora upravni odbor
v 15 dneh prijaviti registrskemu sodišču radi vpisa v
zadružni register in radi objave; likvidatorje, ki jih je
postavilo sodišče, pa vpiše sodišče v zadružni register
in objavi vpis po službeni dolžnosti.

41

( u ) Skupščina sme ob vsakem času z nadpolovično
večino glasov menjati likvidatorje iz odstavka 2.; druge
Pa more menjati le sodišče na predlog skupščine, revi¬
zijske zveze, nadzornega odbora ali vsaj desetine zadruž¬
nikov ali na predlog upnikov.

§ 66 .

O S prijavo prvih likvidatorjev za vpis v zadružni
register oziroma z vpisom likvidatorjev, ki jih je posta¬
vilo sodišče, prestane dolžnost upravnega odbora.

( 2 ) Kolikor niso določbe prejšnjih poglavij spreme¬
njene s posebnimi določbami tega oddelka ali s samim
namenom likvidacije, se smiselno uporabljajo:

1. glede pravnih razmerij med zadružniki, med za¬
družniki in zadrugo, med zadrugo in drugimi osebami,
dalje glede skupščine, nadzornega odbora in revizije iste
določbe tega zakona, ki veljajo zanje tudi pred prestan-
kom zadruge;

2. za likvidatorje, tudi če jih je postavilo sodišče,
glede pravic, dolžnosti in odgovornosti določbe o uprav¬
nem odboru, le da podpisujejo zadružno firmo z dostav¬
kom »v likvidaciji«.

( 3 ) Predpisi o delitvi poslovnega prebitka in o pri¬
spevkih za rezervni sklad in za druge sklade ne veljajo
v likvidaciji.

§ 67.

(') V 15 dneh po vpisu v zadružni register objavijo
likvidatorji na način, ki je predpisan za objavljanje skup¬
ščinskih sklepov in zadružnih priobčitev, prestanek za¬
druge in pozovejo upnike zadruge, naj prijavijo v šestih
mesecih svoje terjatve do zadruge. Ta poziv se mora vrh
tega trikrat objaviti v uradnem listu banovine, v kateri
ima zadruga svoj sedež, če takega lista ni, pa v listu, v
katerem se objavljajo vpisi v zadružni register. Šest¬
mesečni rok se šteje od dneva tretje objave. Poleg te
objave pozovejo likvidatorji znane upnike tudi neposred¬
no, naj se prijavijo.

42

( 2 ) Likvidatorji morajo neutegoma napraviti popis
zadružne imovine in njenih obveznosti. Na podstavi po¬
pisa sestavijo bilanco, pri čemer je dele imovine privzeti
po verjetni vrednosti vnovčitve; zneska vrednosti poslov¬
nih deležev, rezervnega sklada in drugih skladov pa ne
uvrstijo med pasiva, izvzemši sklade, ki so ustanovljeni
v dobrodelne namene za uslužbence zadruge in po do¬
ločbah pravil ali skupščinskega sklepa ne prestanejo s
prestankom zadruge.

( 3 ) Bilanco predložijo skupščini v odobritev; skup¬
ščina pa sklepa istočasno tudi o razrešnici upravnemu in
nadzornemu odboru.

( 4 ) Odobreno bilanco pošljejo likvidatorji skupaj z
zapisnikom o skupščini sodišču in revizijski zvezi in jo
enkrat objavijo na način, omenjen v odstavku 1.

§ 68 .

(*) Likvidatorji morajo dokončati tekoče posle, izter¬
jati terjatve, spraviti v denar ostalo imovino in spolniti
obveznosti zadruge. V imenu zadruge smejo sklepati
poravnave in opravljati tudi nove posle, kolikor je po¬
trebno radi dovršitve nerešenih poslov.

( 2 ) Nepremičnine smejo prodati samo na javni dražbi,
če jih ne pooblasti skupščina za kak drug način vnov¬
čitve; vso imovino zadruge kot celoto pa smejo vnovčiti
samo na podstavi skupščinskega sklepa.

( 3 ) Kolikor je potrebno za poplačilo upnikov in izlo¬
čenih zadružnikov, katerim je jamstvo prestalo, smejo
likvidatorji izterjati od zadružnikov tudi še ne vplačane
dele njihovih poslovnih deležev v znesku, ki je potreben
za pokritje zgube ob času prestanka zadruge; nevplačani
deli poslovnih deležev veljajo za dospele, čeprav jim še
ni dospel rok plačila. Ko zadruga prestane, se ne morejo
terjati vnovična vplačila deležev (§ 42., odst. 2.).

§ 69.

(>) Iz imovine prestale zadruge se najprej poravnajo
prijavljene terjatve upnikov. Zneski, ki so potrebni za

43

poplačilo znanih, toda ne prijavljenih terjatev kakor tudi
za poplačilo še ne dospelih ali spornih ali pogojnih ter¬
jatev, se izločijo in se polože pri registrskem sodišču.

( 2 ) Iz preostale imovine se poplačajo terjatve izlo¬
čenih zadružnikov na podstavi njihovih poslovnih deležev
po obračunu z zadrugo.

( 3 ) Iz ostanka se izplača vrednost poslovnih deležev
zadružnikov na podstavi prve bilance v likvidaciji. Če se
ne more izplačati vsa vrednost, se opravi izplačilo soraz¬
merno, kolikor ne predpisujejo pravila drugačne po¬
razdelitve.

( 4 ) Kolikor bi zneskov, izterjanih po § 68., odst. 3.,
ne bilo treba porabiti v omenjeni namen, jih je vrniti
sorazmerno zadružnikom, ki so jih vplačali.

(°) Zneski, ki bi se ne vzeli do konca likvidacije,
se polože pri registrskem sodišču, ki jih izroči, če se ne
vzamejo v dveh letih od dne, ko so bili izročeni sodi¬
šču, revizijski zvezi, če je zadruga likvidirala iz razloga
po § 89., odst. 9., pa Glavni zadružni zvezi, da jih shranita
in porabita po določbi § 70.

( 6 ) Rezervni sklad se sme porabiti samo za plačilo
terjatev iz odstavka 1.; njegov morebitni presežek pa se
izroči revizijski zvezi, v kateri je bila zadruga včlanjena,
ali pa Glavni zadružni zvezi po odstavku 5., da ga shra¬
nita in porabita po določbi § 70.

( 7 ) Drugi skladi iz § 60., odst. 2., izvzemši tiste, ki
so določeni v dobrodelne namene za uslužbence zadruge
in ne prestanejo s prestankom zadruge same (§ 67.,
odst. 2.), se morajo, če ne zadostuje ostala imovina za
poravnavo obveznosti iz odstavkov 1., 2. in 3., porabiti
v ta namen. Z njihovim presežkom se postopa po določbi
odstavka 6.

( 8 ) Likvidatorji morajo konec vsakega polletja poro¬
čati revizijski zvezi o svojem poslovanju.

§ 70.

j 1 ) Po dokončani likvidaciji izroče likvidatorji pre¬
ostalo imovino revizijski zvezi, v kateri je bila zadruga

4

44

ob času prestanka včlanjena, ali pa Glavni zadružni zvezi
v primeru § 89., odst. 9. Zveza jo mora hraniti pet let
odtlej, ko je bila zadružna iirma izbrisana iz zadružnega
registra. Če se ustanovi v tem času na sedežu bivše za¬
druge ali v sodnem okraju, v katerem je sedež bivše
zadruge, po tem zakonu druga zadruga z enakim pred¬
metom poslovanja, se izroči preostala imovina tej, če se
včlani pri isti revizijski zvezi; če se pa ne ustanovi,
porabi zveza imovino za pokritje revizijskih stroškov.

( 2 ) Določbe prednjega odstavka veljajo tudi za imo¬
vino, položeno pri sodišču, če se ne vzame preden ter¬
jatev zastara.

§ 71.

Po dokončani likvidaciji morajo podati likvida¬
torji pri registrskem sodišču predlog, naj se zadruga
izbriše iz zadružnega registra, in obenem priložiti over¬
jen prepis zapisnika poslednje skupščine, iz katerega
se vidi, da so sklepni računi odobreni in da je njim in
nadzornemu odboru dana razrešnica, in morajo o tem
obvestiti revizijsko zvezo. Če tudi na drugi skupščini ni
navzočih dovolj zadružnikov, da bi se moglo sklepati,
velja, da so sklepni računi odobreni in da je razrešnica
dana.

( 2 ) Če ne vlože likvidatorji prijave za izbris zadruge
niti na poziv registrskega sodišča, izbriše sodišče za¬
drugo po službeni dolžnosti, če nadzorni odbor ali revi¬
zijska zveza v njima danem roku ne dokažeta, da likvi¬
dacija še ni končana.

( 3 ) Knjige, račune, računska dokazila, dopise in spise
izroče likvidatorji revizijski zvezi, v primeru § 89.,
odst. 9., pa Glavni zadružni zvezi. Računske in druge
knjige, dopisi in spisi se morajo hraniti deset let, bivši
zadružniki, upniki bivše zadruge in njihovi pravni na¬
sledniki pa jih smejo o vsakem času vpogledati.

( 4 ) Če se naknadno pokaže kakšna imovina zadruge,
pozove registrsko sodišče na interesentov predlog znova
likvidatorje ali postavi nove, da postopajo po določbah
tega zakona.

45

( 5 ) Skladi, ki so določeni v dobrodelne namene za
uslužbence zadruge, se po izbrisu zadruge v zadružnem
registru izpremene v ustanovo, ki ima enak namen. Če
še ni določen statut te ustanove, velja statut, ki ga za
takšne primere predpiše revizijska zveza.

3. ODDELEK.

Spajanje (fuzija).

§ 72.

(*) Zadruge se sinejo spajati tako, da se prenese
imovina zadruge kot celote (sprejeta zadruga) v drugo
zadrugo (sprejemajoča zadruga) za poslovne deleže v
sprejemajoči zadrugi, ki jih da le-ta zadružnikom spre¬
jete zadruge. Spajati se morejo samo zadruge, ki imajo
enako vrsto jamstva.

( 2 ) V ta namen sprejmejo skupščine spajajočih se
zadrug sklepe, ki natančno določajo pogoje spojitve.
Zlasti je treba s sklepi določiti:

1. katera zadruga sprejme s spojitvijo ostale za¬
druge, katera zadruga pa s spojitvijo prestane;

2. kolikšen bo obseg jamstva;

3. kolikšni bodo poslovni deleži in kako se bodo
obračunavali ali doplačevali;

4. če so v kateri zadrugi obveznosti iz § 5., odst. 3.,
kako se urede te obveznosti po spojitvi;

5. do katerega roka se mora spojitev izvesti v za¬
družnem registru.

( 3 ) Obseg jamstva, višina poslovnih deležev in način,
kako se vplačujejo, morajo biti v sprejemajoči zadrugi
enaki za vse zadružnike.

( 4 ) Določbe § 50. glede skupščinskega sklepa veljajo
tudi pri spajanju.

§ 73.

( 4 ) Upravni odbori zadrug, ki se spajajo, predlože
skupno, od vseh članov vseh upravnih odborov podpisano

4 *

46

prijavo skupščinskih sklepov za vpis v zadružni register
tistemu registrskemu sodišču, v čigar območju ima sedež
tista zadruga, ki sprejema ostale. To sodišče obvesti
ostala registrska sodišča, ki so pristojna za zadruge, ki
naj s spojitvijo prestanejo, in če ostala sodišča izjavijo,
da po njihovem registrskem stanju ni zadržka, izvrši vpis
in obvesti o tem ostala sodišča, ki izbrišejo nato v svojih
registrih tiste zadruge, ki prestanejo.

( 2 ) Ko se vpiše sklep o spojitvi v zadružni register
tistega sodišča, v čigar območju je sedež sprejemajoče
zadruge, je spojitev izvršena in preidejo imovina in ob¬
veznosti sprejetih zadrug v celoti na sprejemajočo za¬
drugo, njihovi zadružniki pa postanejo zadružniki spre¬
jemajoče zadruge z vsemi pravicami in obveznostmi po
pravilih te zadruge.

( 3 ) Prenos stvarnih in drugih pravic, ki so vpisane
v zemljiških in drugih knjigah in registrih, se izvrši na
zahtevo sprejemajoče zadruge, in sicer na podstavi
pravnomočnega sodnega sklepa o vpisu spojitve v za¬
družni register.

§ 74.

0) Ob spojitvi ni likvidacije sprejetih zadrug.

( 2 ) Upravni odbor sprejemajoče zadruge pozove
upnike vseh spojenih zadrug, naj v treh mesecih pri¬
javijo svoje terjatve, ki obstoje v trenutku, ko se objavi
vpis spojitve v zadružni register. Glede objave veljajo
smiselno določbe § 67., odst. 1., drugega, tretjega in če¬
trtega stavka. Glede učinka poziva in prijave veljajo
predpisi § 55., odst. 1.

( 3 ) Dokler ne izteče omenjeni rok in se ne plačajo
ali zavarujejo prijavljene terjatve, se upravlja imovina
vsake spojene zadruge ločeno. Člani upravnega in nad¬
zornega odbora sprejemajoče zadruge so odgovorni up¬
nikom spojenih zadrug osebno in nerazdelno za škodo,
ki bi jim nastala, če bi se prezgodaj združila imovina.

47

4. ODDELEK.

Stečaj.

§ 75.

(O Določbe stečajnega zakona in zakona o prisilni
poravnavi izven stečaja veljajo tudi za zadruge, kolikor
ne odreja ta zakon drugače.

( 2 ) Upravni odbor in tudi likvidatorji, če se uvede
stečaj med likvidacijo, izvršujejo pravice in dolžnosti, ki
jih ima po zakonih o stečaju in o prisilni poravnavi izven
stečaja dolžnik.

( 3 ) V stečaju zadruge je dopustna prisilna porav¬
nava. Za stečaj zadruge ne veljajo predpisi o skrajšanem
stečajnem postopku.

( 4 ) Prisilna poravnava izven stečaja ni dopustna pri
zadrugi, ki je v likvidaciji.

( 5 ) Terjatve iz zadruge izbrisanih zadružnikov iz
njihovih poslovnih deležev se ne morejo uveljavljati v
stečaju zadruge kot stečajne terjatve.

( 6 ) Stečajni upniki ne morejo neposredno od zadruž¬
nikov terjati doprineske, ki jih le-li dolgujejo stečajni
masi na podstavi članstva v zadrugi.

F) Predlog za uvedbo stečaja se sme zaradi ne¬
zadostne imovine za pokritje stroškov stečajnega po¬
stopka zavrniti le takrat, če se niti glede na obveznosti
zadružnikov iz jamstva ne more pričakovati, da bi se
pokrili ti stroški. To velja tudi za predlog, da se stečaj
zaradi omenjenega razloga odpravi.

§ 76.

D) Če se pokaže, da obveznosti zadruge presegajo
njeno imovino, vendar pa se more z zadostnimi razlogi
pričakovati, da se da prezadolženost odpraviti z ukrepi,
ki jih lahko sklene skupščina, skliče upravni odbor takoj
in opravi v desetih dneh skupščino, če bi pa le-ta ne bila
zadostno obiskana, še drugo. Upravni odbor pojasni skup¬
ščini stanje zadruge in predlaga, kako bi se odpravila
prezadolženost. 0 sklepih skupščine obvesti upravni
odbor registrsko sodišče in revizijsko zvezo.

48

( 2 ) Ko se izračunava prezadolženost zadruge, ne ve¬
ljajo za dolgove znesek poslovnih deležev zadružnikov,
rezervni sklad in drugi skladi, izvzemši tiste, ki so na¬
pravljeni v dobrodelne namene za uslužbence zadruge in
ki ne prestanejo s prestankom zadruge. Za imovino ve¬
ljajo tudi terjatve zadruge do zadružnikov zaradi ne¬
popolnega vplačila njihovih poslovnih deležev in že skle¬
njenih vnovičnih vplačil (§ 42., odst. 2.), kolikor je ver¬
jetno, da bodo plačane; ne veljajo pa za imovino obvez¬
nosti zadružnikov iz jamstva.

( 3 ) Skupščina se ne skliče, če presega znesek pre¬
zadolženosti četrti del verjetne vrednosti obveznosti iz
jamstva vseh zadružnikov.

§ 77.

(0 Če skupščina ničesar ne sklene o ukrepih, s ka¬
terimi bi se mogla odpraviti prezadolženost, dalje v pri¬
meru § 76., odst. 3., kakor tudi tedaj, ko je zadruga ne¬
sposobna za plačilo, zlasti pa, če je zadruga ustavila pla¬
čila, mora upravni odbor takoj predlagati sodišču, naj
uvede postopek za prisilno poravnavo izven stečaja
ali stečaj.

( 2 ) Če tega ne predlagajo vsi člani upravnega od¬
bora, zasliši sodišče o predlogu ostale in če se le-ti ne
strinjajo ali če bi brez zavlačevanja ne bilo mogoče vseh
zaslišati, uvede stečaj le, če se razlogi za predlog ver¬
jetno izkažejo.

§ 78.

(j 1 ) Če se med likvidacijo pokaže, da je zadruga pre¬
zadolžena, morajo likvidatorji takoj obvestiti registrsko
sodišče in revizijsko zvezo.

( 2 ) Za izračunanje prezadolženosti zadruge velja do¬
ločba § 76., odst. 2., vendar ne morejo veljati za imovino
terjatve zadruge do zadružnikov glede že sklenjenih vno¬
vičnih vplačil (§ 42., odst. 2.).

( 3 ) Če presega znesek prezadolženosti polovico ver¬
jetne vrednosti obveznosti iz jamstva vseh sedanjih in
tistih bivših zadružnikov, katerim jamstvo še ni prestalo,

49

ali če je treba tudi drugače vzeti, da imovina zadruge
skupaj z zneskom, ki ga bo verjetno moči izterjati iz na¬
slova jamstva, ne bo zadostovala za pokritje obveznosti
zadruge in stroškov likvidacije, morajo likvidatorji takoj
podati registrskemu sodišču predlog za uvedbo stečaja.
Določbe § 76., odst. 2., veljajo tudi tukaj.

§ 79.

C) Upravni odbor ali likvidatorji morajo uvedbo ste¬
čaja takoj javiti revizijski,zvezi in takoj sklicati in v de¬
setih dneh opraviti skupščino, ki sklene, ali naj ostanejo
dotedanji člani upravnega odbora (likvidatorji) in nad¬
zornega odbora še dalje na dolžnosti. Kolikor bi ne ostali,
izvoli skupščina takoj druge, čeprav volitev ni na dnev¬
nem redu.

( 2 ) Med stečajem sme skupščino sklicati tudi upra¬
vitelj stečajne mase, če pritrdi stečajni sodnik. Upravitelj
ima pravico podajati na skupščini predloge in dajati po¬
jasnila; glasovalno pravico pa ima le, če je zadružnik.

§ 80.

Po naroku za preskušanje terjatev, prijavljenih v
stečaju, izračuna upravitelj stečajne mase, kateri znesek
bi morali zadružniki in bivši zadružniki, katerih jamstvo
ob času uvedbe stečaja še obstoji, na podstavi vpisanih,
pa še ne vplačanih poslovnih deležev in na podstavi svo¬
jega jamstva plačati za pokritje dolgov zadruge in ver¬
jetnih stroškov stečajnega postopka.

§ 81.

(*) Primanjkljaj se pokrije v prvi vrsti z izterjavo
nevplačanih deležev.

( 2 ) Če ti zneski ne zadostujejo, se pokrije primanj¬
kljaj z doprineski iz jamstva, in sicer, če ni po pravilih
drugače določeno, pri zadrugah z neomejenim jamstvom
po številu zadružnikov, pri zadrugah z omejenim jam¬
stvom pa po številu vpisanih poslovnih deležev. Pri po¬
slovnih deležih, ki jih je zadružnik prenesel, je dolžan

50

plačati doprinesek le toliko, kolikor bi se ne dal dopri-
nesek izterjati od zadružnika, na katerega je delež
prenesen.

( s ) Pred izračunanjem odloči upravitelj stečajne
mase, zaslišavši upniški odbor, o tem, če in koliko je
jemati v poštev zadružnike, ki očitno niso zmožni, da bi
plačali ves prispevek ali del prispevka. Kolikor se iz¬
puste od izterjave, za toliko se povečajo prispevki ostalih
zadružnikov.

( 4 ) V preračunu prispevkov se navedejo posamezni
zadružniki z rodbinskim in rojstnim imenom in prebiva¬
liščem in s prispevkom, ki ga dolgujejo. Vrh tega se na¬
vedejo tudi imena tistih zadružnikov, ki so popolnoma
ali deloma oproščeni plačila, s kratko obrazložitvijo, zakaj
so oproščeni.

§ 82.

j 1 ) Preračun prispevkov predloži upravitelj stečajne
mase stečajnemu sodišču, ki ga, če je treba, računsko
popravi in zadružnike in stečajne upnike opozori z ob¬
javo, da ga morejo v 15 dneh pri stečajnem sodišču in
pri upravitelju stečajne mase pregledati in v tem roku
podati stečajnemu sodišču svoje pripombe. V objavi se
odredi tudi narok za razpravo o pripombah.

( 2 ) Izključene so pripombe, s katerimi bi zadružniki
zahtevali, naj se popolnoma izločijo iz preračuna prispev¬
kov ali pa naj se vanj postavijo z manjšimi prispevki,
češ da ne zmorejo plačila vsega ali delnega prispevka.

( 3 ) Razen na način, ki ga predpisujejo pravila za
objavljanje skupščinskih sklepov in zadružnih priobčitev,
se objava razglasi tudi na sodni oglasni deski; po izpre-
vidnosti stečajnega sodnika se sme objava razglasiti tudi
še na drug način. Upravnemu in nadzornemu odboru
(likvidatorjem), upravitelju stečajne mase, članom up¬
niškega odbora in tistim zadružnikom, ki morajo plačati
prispevke, se vroči objava tudi neposredno.

( 4 ) Pravni učinek zadobi oglas, ko se objavi na sodni
deski.

51

§ 83.

0) Stečajno sodišče odobri preračun prispevkov, če
ne dvomi, da je pravilen in če ni proti njemu pripomb
ali če se pripombe na naroku umaknejo. V ostalih pri¬
merih odloči stečajno sodišče, ko je opravilo potrebne
poizvedbe in popravilo preračun prispevkov ali upravi¬
telju stečajne mase naložilo, naj ga popravi.

( 2 ) Sodišče vroči po en primerek odobrenega pre¬
računa prispevkov upravitelju stečajne mase in uprav¬
nemu odboru (likvidatorjem), en primerek pa ostane
sodišču.

( 3 ) Sodna odobritev se objavi po določbah § 82.,
odst. 3. V objavi se opozore zadružniki in stečajni upniki,
da si morejo odobreni preračun prispevkov pregledati
pri sodišču, pri upravitelju stečajne mase in pri uprav¬
nem odboru (likvidatorjih).

( 4 ) Odobreni preračun prispevkov postane pravno¬
močen po 15 dneh od dne, ko je bil razglašen na sodni
deski.

§ 84.

Zadružniki smejo izpodbijati preračun prispevkov z
rekurzom, če so najkasneje pri naroku izjavili razloge
izpodbijanja ali jih brez svoje krivde niso mogli pravo¬
časno izjaviti. Rekurz se mora vložiti pri stečajnem so¬
dišču v 15 dneh. Stečajno sodišče sme na podstavi vlo¬
ženega rekurza na predlog odložiti izvršbo.

§ 85.

Na podstavi izvršnega preračuna prispevkov izterja
upravitelj stečajne mase prispevke, zadrži pa zneske,
glede katerih je vložen rekurz, dokler se o njem pravno¬
močno ne odloči.

§ 86 .

(') Ce se pokaže, da ni pokrit primanjkljaj na pod¬
stavi preračuna prispevkov, sestavi upravitelj stečajne
mase dodatni preračun prispevkov, za katerega veljajo
predpisi §§ 80. do 85., če pa je potrebno, se sestavi še
drugi dodatni preračun prispevkov.

52

( 2 ) Ce pobrani prispevki primanjkljaj presegajo, je
s tem presežkom poplačati najprej celoma ali sorazmerno
tiste zadružnike, ki so za ta presežek prispevali soraz¬
merno več kot ostali, ostanek pa se sorazmerno razdeli
med vse zadružnike, ki so prispevali.

§ 87.

(*) Prispevek na podstavi prispevnega preračuna sme
zadružnik pobotati s svojo terjatvijo do zadruge, toda
samo do zneska, ki je za njegovo terjatev priznan s
pravnomočnim osnutkom za delitev stečajne mase.

( 2 ) Zadružnik nima regresne pravice zoper druge
zadružnike za prispevek, ki ga je plačal na podstavi pri¬
spevnega preračuna.

§ 88.

Določbe §§ 79. do 87, se smiselno uporabljajo tudi
tedaj, ko se stečaj ne uvede ali že uvedeni odpravi, ker je
samo en upnik ali ker stečajna masa ne zadostuje za
pokritje stroškov stečajnega postopka. V teh primerih
opravljajo upravni odbor ali likvidatorji dolžnosti, ki so
naložene upravitelju stečajne mase; registrsko sodišče pa
sme na predlog kakega interesenta ali po službeni dolž¬
nosti postaviti za opravljanje teh dolžnosti na njih mesto
tudi druge osebe.

VI. POGLAVJE.

Zadružne zveze.

§ 89.

(1) Vsaka zadruga mora biti članica zveze. Če ta
zveza ne opravlja revizij, se mora zadruga včlaniti tudi
v tisto revizijsko zvezo, v kateri je včlanjena njena po¬
slovna zveza.

( 2 ) Pravico za revizijo svojih zadrug morejo imeti
samo tiste kreditne zveze in zveze nabavljalno-potrošnih
zadrug, ki imajo v svojem članstvu najmanj 300 zadrug
in zvez, in zveze proizvajalnih zadrug ene ali več vrst
kakor tudi zveze zavarovalnih zadrug, ki imajo najmanj
100 zadrug in zvez.

53

( 3 ) Zveza, ki nima tega števila zadrug, mora tudi
biti članica revizijske zveze.

( 4 ) Določba prednjega odstavka velja tudi za zvezo,
ki ima v odstavku 2. določeno število zadrug, toda noče
biti revizijska zveza.

( 5 ) Zveza, ki ustreza določbi odstavka 2. in hoče biti
revizijska, mora sklep svoje skupščine o tem prijaviti
sodišču radi zaznambe v zadružnem registru. Če zgubi
zveza pogoj iz odstavka 2. za revizijsko pravico, mora to
prijaviti svojemu registrskemu sodišču kakor tudi so¬
diščem, pristojnim za posamezne zadruge in zveze, ki
so spadale pod njeno revizijo. Zveza in zadruge se mo¬
rajo v tem primeru včlaniti v drugo revizijsko zvezo in
to prijaviti sodišču v rokih, določenih v odstavkih 9. in 10.
tega paragrafa.

( 8 ) Več zvez sme ustanoviti eno osrednjo ali glavno
ali deželno zvezo, ki more biti revizijska zveza za vse
zadruge, ki so članice teh zvez, če imajo te zveze skupaj
toliko zadrug, kolikor je določeno v odstavku 2.

( 7 ) V kreditnih zvezah morejo biti članice kreditne
zadruge kakor tudi zadruge in zveze drugih zadružnih
vrst, kakor smejo tudi kreditne zveze biti članice zvez
drugih zadružnih vrst. Glavna zadružna zveza predpiše
pogoje, po katerih bodo mogle kreditne zveze kreditirati
zveze drugih vrst zadrug.

( 8 ) Zveza sprejme po svoji svobodni oceni v članstvo
zadrugo, ki se ji javi in je že vpisana v zadružni register.
Prav tako zveza po svoji svobodni oceni tudi izključuje
zadruge.

( 9 ) Upravni odbor zadruge je dolžan v treh mesecih
od dne vpisa zadruge v zadružni register prijaviti za¬
drugo v zvezo, v nadaljnjih šestih mesecih pa prijaviti
sodišču, v kateri zvezi je včlanjena, in priložiti prijavi
potrdilo zveze, da je zadruga njena članica. Če upravni
odbor opusti prijavo zadruge v zvezo ali če ne predloži
zadruga v prednjem roku sodišču potrdila, da je sprejeta
v članstvo zveze, izreče sodišče njen prestanek (§ 63.,
odst. 2.).

54

( 10 ) Upravni odbor zveze, ki nima revizijske pravice
ali noče uporabljati te pravice, je dolžan v treh mesecih
od dne vpisa zveze v zadružni register prijaviti zvezo
v revizijsko zvezo po odstavku 2., v nadaljnjih šestih me¬
secih pa prijaviti sodišču, v kateri revizijski zvezi je
včlanjena. Če upravni odbor opusti pravočasno prijavo
zveze v revizijsko zvezo ali če ne predloži zveza v pred¬
njem roku potrdila, da je sprejeta v članstvo revizijske
zveze, izreče sodišče njen prestanek (§ 63., odst. 2.).

I 11 ) Registrskemu sodišču, pristojnemu za včlanjeno
zadrugo oziroma za včlanjeno zvezo, ki nima revizijske
pravice, je revizijska zveza dolžna prijaviti radi zaznambe
v zadružni register, da je zadruga oziroma zveza spre¬
jeta v njeno članstvo, prav tako pa tudi, kadar prestane
biti njena članica. Takšno prijavo mora revizijska zveza
podati tudi za tiste zadruge, ki niso njene članice, so pa
članice zveze, ki nima revizijske pravice, in je le-ta čla¬
nica te revizijske zveze.

§ 90.

(') Naloga zvez je:

1. da za včlanjene zadruge in njihove člane oprav¬
ljajo vse tiste posle, ki jih smejo zadruge po svojih pra¬
vilih opravljati za svoje člane, kolikor smejo te zveze po
svojih pravilih opravljati takšne posle; s pravili zvez se
smejo določiti tudi druge naloge v mejah zakona;

2. da podpirajo ustanavljanje novih zadrug;

3. da skrbe za pravilno poslovanje in napredek
svojih članov;

4. da skrbe za zadružni pouk in zadružno pro¬
pagando;

5. da opravljajo tudi druge dolžnosti, ki so jim pred¬
pisane s tem zakonom;

6. da predstavljajo in branijo splošne koristi svojih
članic nasproti državnim in samoupravnim oblastvom,
javnim ustanovam in korporacijam;

7. da izdajajo za svoje zadruge enotna pravila, po¬
slovne knjige, časopise i. dr., kar je potrebno za pravilno

55

poslovanje zadrug, kakor tudi za zadružni pouk in pro¬
pagando;

8. da od včlanjenih zadrug zbirajo in urejajo podatke
za zadružno statistiko.

( 2 ) Revizijske zveze imajo poleg nalog iz odstavka 1.
še tele naloge:

1. da opravljajo revizijo zadrug in zvez svojih članic;

2. da poleg pristojnih zbornic podajajo pristojnim
oblastvom svoje mnenje, kadar se ustanavljajo industrij¬
ski obrati v smislu § 33. zakona o obrtih.

§ 91.

(‘) Za ustanovitev kreditnih zvez in zvez nabavljalno-
potrošnih zadrug je treba 300 zadrug, za ustanovitev
zveze proizvajalnih zadrug, ene ali več vrst, kakor tudi
zavarovalnih zadrug je treba 100 zadrug. Glavna zadruž¬
na zveza more dovoliti ustanavljanje zvez nekaterih vrst
zadrug tudi z manjšim številom zadrug.

( 2 ) Člani zvez smejo poleg zadrug biti tudi fizične
osebe, vendar le toliko, kolikor je to potrebno za sestavo
upravnega in nadzornega odbora.

G) Pravila zvez morajo obsegati tudi natančnejše
predpise o tem. kako in po katerih pogojih se pridobi in
zgubi članstvo, kakor tudi o vzrokih za izključitev, pri
revizijskih pa tudi predpise o nastavljanju in odpuščanju
revizorjev.

( 4 ) Pristopne izjave zadrug, o katerih upravni odbor
zveze, ki je naprošena za sprejem v njeno članstvo, ne
sklene ničesar v dveh mesecih, zgube veljavo. To velja
tudi za pristopne izjave zvez, ki nimajo revizijske pra¬
vice, kadar zahtevajo, da bi bile sprejete v revizijsko
zvezo.

§ 92.

Za zveze veljajo smiselno določbe o zadrugah, ko¬
likor ni s tem zakonom odrejeno drugače.

§ 93.

0) Člane upravnega in nadzornega odbora zveze
voli skupščina zveze izmed zadružnikov njihovih zadrug-

56

članic in izmed fizičnih oseb po § 91., odst. 2., vendar
tako, da mora biti število zadružnih članov v teh odborih
večje od polovice. Od uslužbencev zveze sme biti samo
en vodilni uslužbenec član upravnega odbora, če ni to
po pravilih izrečno prepovedano.

( 2 ) Člani upravnega in nadzornega odbora kakor
tudi uslužbenci zveze se ne smejo zavezovati nasproti
zvezi ne kot dolžniki ne kot poroki.

( 3 ) Skupščino zveze sestavljajo predstavniki (dele¬
gati) zadrug, ki jih določajo zadruge po določbah svojih
pravil in ki smejo skupščini zveze prisostvovati samo s
pismenim pooblastilom zadrug, katere zastopajo.

( 4 ) Pravila zveze določajo, koliko deležev naj pod¬
pišejo njeni člani in kako naj jih plačajo, na skupščini
zveze pa imajo njihovi predstavniki po en glas; vendar
smejo pravila zvez določati, da imajo zadruge glasov so¬
razmerno številu vplačanih deležev ali sorazmerno ob¬
segu poslovanja zadrug z zvezo ali sorazmerno številu
članov zadrug.

( 5 ) Zveze morajo na podstavi članskega spiska konec
vsakega trimesečja prijaviti registrskemu sodišču, ki je
zanje pristojno, nove člane in število njihovih vpisanih
deležev kakor tudi člane, katerih članstvo je prestalo in
število njihovih vpisanih deležev.

( 6 ) Rok iz § 31., odst. 5., se podaljšuje za skupščine
zvez na 15 dni.

( 7 ) Določba § 33., odst. 5., velja tako, da se rok za
sklic in opravo nove skupščine določi s pravili zveze;
določba § 36., odst. 4., velja tako, da morajo zveze skup¬
ščinski zapisnik v dveh mesecih od dneva skupščine pri¬
občiti v svojem listu ali v prepisu dostaviti vsakemu
svojemu članu.

( 8 ) Računske knjige revizijskih zvez overja pred za¬
četkom vknjiževanja registrsko sodišče skladno s § 56.,
odst. 3.

( 9 ) Določba § 61., točke 4., velja za zveze, če pade
število zadrug, njihovih članic, za dalj ko dve leti pod
število, določeno v § 91., odst. 1.

57

§ 94 .

Vsaka revizijska zveza mora biti članica Glavne za¬
družne zveze, ki je ena za vso državo. Glavna zadružna
zveza jo mora sprejeti v članstvo, potem ko je vpisana v
zadružni register, kolikor ustreza pogojem pravil Glavne
zadružne zveze. Če odkloni Glavna zadružna zveza spre¬
jem kake revizijske zveze, mora za to navesti razloge,
zveza pa ima pravico pritožbe na ministra za kmetijstvo
v mesecu dni. Zoper odločbo ministra za kmetijstvo ima
vsaka stranka pravico tožbe na državni svet.

§ 95.

Naloga Glavne zadružne zveze je:

1. pregledovati poslovanje in stanje vseli revizijskih
zvez in vsaj vsako drugo leto pregledati njihovo poslo¬
vanje in stanje in po svojem odposlancu podajati o oprav¬
ljenih pregledih (revizijah) poročila na skupščinah do-
tičnih zvez;

2. poleg revizijskih zvez opravljati tudi revizijo po¬
slovnih zvez in zadrug, če se za to pokaže potreba v
smislu § 105., odst. 2., ali če to zaprosi revizijska zveza,
v kateri so včlanjene, in podajati poročila o tem po svo¬
jem odposlancu skupščinam poslovnih zvez ali zadrug;

3. predstavljati, braniti in pospeševati koristi celo¬
kupnega zadružništva;

4. skrbeti, da se širi zadružna misel in da se spopol-
njuje zadružna tehnika kakor tudi gojiti in podpirati za¬
družni pouk;

5. podajati državnim in samoupravnim oblastveni
mnenja in predloge o vseh vprašanjih, ki zanimajo za¬
družništvo, in o predihetih, ki ga morejo pospeševati;

6. zbirati in priobčevati statistiko o celokupnem za¬
družništvu;

7. predstavljati celokupno zadružništvo v kraljevini
nasproti inozemstvu in biti v stikih z mednarodnim za¬
družništvom.

58

§ 96 .

(') Za Glavno zadružno zvezo veljajo smiselno do¬
ločbe tega zakona o zadrugah in zvezah, razen določbe
o najmanjšem številu članov.

( 2 ) Če so člani upravnega in nadzornega odbora za¬
druge in poslovne zveze člani upravnega in nadzornega
odbora revizijske zveze, ne smejo biti navzoči pri sejah
upravnega in nadzornega odbora revizijske zveze, v ka¬
teri je včlanjena njihova zadruga oziroma poslovna zveza,
kadar koli se rešuje kar koli o zadrugi ali o poslovni
zvezi, v kateri so člani upravnega in nadzornega odbora.

( 3 ) Prednja določba velja smiselno tudi za člane
upravnega in nadzornega odbora revizijske zveze, če so
člani upravnega in nadzornega odbora Glavne zadružne
zveze.

( 4 ) Pred vpisom Glavne zadružne zveze v zadružni
register mora njena pravila odobriti minister za kmetij¬
stvo sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo,
ministrom za finance in ministrom za socialno politiko
in ljudsko zdravje. To velja tudi za spremembe in do¬
polnitve teh pravil.

VII. POGLAVJE.

Revizija.

§ 97.

(1) Vsaka zadruga in vsaka zadružna zveza mora ob
vsakem času sprejeti revizijo vsega svojega poslovanja in
vse svoje imovine, zlasti blagajne, računskih in ostalih
knjig, računov in računskih dokazil, dopisov, blaga in
naprav.

( 2 ) Revizijo opravljajo strokovni revizorji pristojne
revizijske zveze. Kvalifikacijo, pravice in dolžnosti revi¬
zorjev glede opravljanja revizij predpiše Glavna zadruž¬
na zveza s pravilnikom, po § 103.; revizijska zveza pa
prijavi vsakega svojega revizorja registrskemu sodišču.

59

( 3 ) Občinska in občna upravna oblastva prve stopnje
morajo na vloge zadružnih revizorjev ukreniti vse, česar
je treba, da se zagotovi hiter in pravilen pregled.

( 4 ) Revizor mora vršiti svojo dolžnost s skrbnostjo in
opreznostjo rednega poslovnega človeka po predpisih
tega zakona in pravilnika, ki ga izda Glavna zadružna
zveza o opravljanju revizije.

(«) Člani upravnega in nadzornega odbora kakor tudi
uslužbenci zadruge in zveze morajo dajati revizorju res¬
nična, točna in popolna pojasnila o vsem, kar je potrebno,
da se opravi revizija pravilno in kar najhitreje. Revizor
sme ob času revizije sklicevati seje upravnega in nad¬
zornega odbora za razpravljanje predmetov, ki so v zvezi
z revizijo.

§ 98 .

( 4 ) 0 vsaki opravljeni reviziji mora revizor sestaviti
pismeno poročilo, v katerem zlasti navede, ali je našel
kršitve zakona ali pravil in katere, ali so v redu spisek
članov in listine, na katere se opira, in ali so izvršena
navodila in odredbe, ki jih je dala revizijska zveza ob
prejšnji reviziji.

( 2 ) Revizor izroči poročilo upravnemu odboru revizij¬
ske zveze, ki ga s svojimi pripombami, navodili in odred¬
bami dostavi upravnemu odboru zadruge; le-ta pa priobči
revizorjevo poročilo in rešitev revizijske zveze neutego-
ma nadzornemu odboru.

( s ) Upravni odbor zadruge mora v roku, ki mu je
določen v rešitvi revizijske zveze, v mejah svoje pristoj¬
nosti izvršiti odredbe revizijske zveze. Vrh tega mora po¬
staviti upravni odbor na dnevni red prve prihodnje skup¬
ščine branje revizorjevega poročila in rešitve revizijske
zveze kakor tudi vse predloge, kako naj se ustreže tistim
odredbam, katerih izvršitev spada v področje skupščine.
Kakršne so pač razmere, skliče upravni ali nadzorni od¬
bor neutegoma izredno skupščino.

( 4 ) Revizorjevo poročilo in rešitev revizijske zveze se
morata na skupščini v celoti prebrati, prebere pa ju

60

eden izmed overiteljev zapisnika. Revizijsko poročilo
in rešitev revizijske zveze se morata prebrati, preden se
glasuje o odobritvi letnih sklepnih računov, preden se
podeli razrešnica in preden se volijo člani upravnega od¬
bora, če so ti predmeti na dnevnem redu.

§ 99.

j 1 ) Če upravni odbor po zaslišanju nadzornega od¬
bora spozna, da bi bila izvršitev kake odredbe revizijske
zveze škodljiva za zadrugo, mora predložiti stvar skup¬
ščini, na kateri se predložita revizorjevo poročilo in re¬
šitev revizijske zveze.

( 2 ) Če skupščina ne odobri stališča upravnega od¬
bora, mora upravni odbor odredbo revizijske zveze iz¬
vršiti, razen če bi se s tem kršil zakon ali pravila.

( 3 ) V prednjem primeru kakor tudi tedaj, če odobri
skupščina stališče upravnega odbora, sporoči le-ta od¬
ločbo skupščine s svojimi pripombami revizijski zvezi.

( 4 ) Revizijska zveza sme v prednjih primerih (od¬
stavka 2. in 3.) predložiti stvar registrskemu sodišču, ki
je pristojno za včlanjeno zadrugo. Sodišče opravi potreb
ne poizvedbe in odstavi, če spozna, da ima revizijska
zveza prav, tiste člane upravnega in nadzornega odbora,
ki se upirajo izvršitvi odredbe revizijske zveze, in odredi
volitev novih; če se pa skupščina ali novi člani uprav¬
nega odbora upirajo izvršitvi iste odredbe revizijske
zveze, more sodišče izreči prestanek zadruge.

( 5 ) Zadruga ne sme izstopiti iz revizijske zveze,
dokler ne izvrši njenih odredb ali dokler sodišče ne
izreče, da ni primorana izvršiti te odredbe.

§ 100 .

Če bi revizijska zveza izključila iz svojega članstva
zadrugo, ker se upira izvršiti njene odredbe, se sme
zadruga pritožiti na Glavno zadružno zvezo, katere od¬
ločba je dokončna.

61

§ 101 .

(*) Stroške redne revizije (§ 90.) trpe zadruge, koli¬
kor jih ne poravna revizijska zveza, v kateri so včlanjene,
stroške izredne revizije pa tisti, ki so jo izzvali, če ugoto¬
vi revizija njihovo krivdo.

( 2 ) Ce se zadruga in revizijska zveza ne moreta
zediniti o višini stroškov ali v vprašanju, kdo naj trpi
stroške izredne revizije, odloči o tem dokončno Glavna
zadružna zveza.

§ 102 .

(!) Revizijska zveza obvesti v mesecu dni o vsaki
reviziji tisto registrsko sodišče, v čigar zadružnem re¬
gistru je pregledana zadruga vpisana.

( 2 ) Revizijske zveze morajo konec vsakega meseca
obvestiti tudi Glavno zadružno zvezo, katere zadruge so
bile v tem mesecu pregledane.

( 3 ) Revizijska zveza mora dostaviti prepis poročila
o reviziji zadruge njeni poslovni zvezi.

§ 103.

Za opravljanje revizije zadrug in zadružnih zvez ka¬
kor tudi za sestavljanje poročila o reviziji predpiše Glav¬
na zadružna zveza pravilnik, ki ga odobri minister za
kmetijstvo.

§ 104.

Revizorji in člani upravnega in nadzornega odbora
revizijskih zvez in njihovo osebje morajo varovati tajnost
o poslovnih razmerah in posameznih poslih pregledanih
zadrug in zvez, kolikor jih zvejo ob reviziji ali na drug
način v izvrševanju svojih dolžnosti. Te dolžnosti ni na¬
sproti Glavni zadružni zvezi in tudi ne nasproti sodiščem
v civilnih in kazenskih stvareh, ki se tičejo pregledane
zadruge ali zveze ali članov njihovega upravnega in nad¬
zornega odbora, kakor tudi ne nasproti pristojnim ob¬
lastveni v primerih § 54.

5 *

62

VIII. POGLAVJE.

Nadzorstvo.

§ 105.

O Minister za kmetijstvo ima pravico do nadzorstva
nad poslovanjem Glavne zadružne zveze in pravico do
vrhovnega nadzorstva nad poslovanjem kmetijskih za¬
drug in njihovih zvez. Nad poslovanjem obrtniških, trgov¬
skih, industrijskih in zavarovalnih zadrug in njihovih
zvez, izvzemši tiste, ki se bavijo s kmetijskim zavarova¬
njem (§ 54., odst. 1.) in njihove zveze, kakor tudi nad
poslovanjem zadrug in zvez zasebnih nameščencev in
meščanov izvršuje vrhovno nadzorstvo minister za trgo¬
vino in industrijo, nad poslovanjem zdravstvenih, zdrav¬
niških, lekarniških in delavskih zadrug in njihovih zvez
minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, nad
poslovanjem zveze in zadrug državnih uslužbencev pa
minister za finance.

( 2 ) Izvrševaje nadzorstvo v smislu odstavka 1. sme
nadzorstveno oblastvo naročiti Glavni zadruž.ni zvezi, naj
opravi ali splošno ali delno izredno revizijo posamezne
zadruge ali zveze in naj predloži en primerek revizij¬
skega poročila temu oblastvu. Ce se ugotovi, da se je
prekršil zakon ali pravila, prijavi nadzorstveno oblastvo
to pristojnemu sodišču. V vsakem primeru mora Glavna
zadružna zveza poročati nadzorstvenemu oblastvu, ali in
kako so se odpravile najdene prekršitve tega zakona ali
pravil kakor tudi drugi nedostatki v poslovanju, oziroma
kaj se je ukrenilo, da se odpravijo; zlasti pa mora po¬
ročati, kaj je sklenila skupščina, na kateri je bilo pre¬
brano omenjeno revizijsko poročilo.

( 3 ) Revizijska zveza mora pristojnemu nadzorstvene¬
mu oblastvu na zahtevo dati prepis revizijskega poročila
o vsakem opravljenem pregledu zadruge ali zveze kakor
tudi druge podatke o poslovanju zadruge ali zveze.

( 4 ) Minister za kmetijstvo sme postaviti svoje stalne
odposlance pri Glavni zadružni zvezi in pri zadružni

63

banki (§ 108.), minister za finance pa pri Zvezi zadrug
državnih uslužbencev. Vrh tega moreta odrediti, naj
strokovnjaki pregledajo poslovanje in stanje teh ustanov.

IX. POGLAVJE.

Ugodnosti.

§ 106.

Revizorji revizijskih zvez. ki so prijavljeni pristoj¬
nim registrskim sodiščem, imajo pravico do brezplačne
vožnje na državnih železnicah in ladjah kakor tudi na
železnicah in ladjah v državni eksploataciji. Pravilnik o
tem predpiše minister za promet sporazumno z mini¬
strom za kmetijstvo.

§ 107.

(0 Državna hipotekarna banka in Poštna hranilnica
dajeta vsako leto 2%, državna razredna loterija pa 10%
svojega letnega čistega prebitka skladu za podpiranje
zadružništva, ki se naloži pri Privilegirani agrarni banki
oziroma pri zadružni banki, ko se le-ta ustanovi in iz
katerega bo opravljala banka izplačila po nalogih’ mini¬
strstva za kmetijstvo.

( 2 ) Privilegirana agrarna banka izplača vsako leto
po opravljenem občnem zboru delničarjev v dobro sklada
za podpiranje zadružništva dividendo na svoje delnice
ki so v rokah države ali razredne loterije, začenši z letom’
ki po členu 32., odst. 6., uredbe o likvidaciji kmetskih
dolgov z dne 25. septembra 1936 pride za letom, v kate¬
rem se izvrši popoln odpis zgub v računu posebnega
sklada za ureditev kmetskih dolgov.

p) Minister za kmetijstvo odobruje na predlog Glav¬
ne zadružne zveze iz tega sklada zadružnim zvezam pod¬
poro za revizijske stroške, za zadružni pouk in statistiko
za pospeševanje proizvajalnih zadrug kakor tudi za ojači’
lev rezervnega sklada zadružne banke (§ 108.L 0 porabi
sredstev tega sklada predpiše minister za kmetijstvo pra¬
vilnik po zaslišanju Glavne zadružne zveze. F

64

§ 108.

C) Zveze in zadruge smeje ustanoviti na deleže ali
na delnice zadružno banko za vso kraljevino, ki bo kre¬
ditirala zadruge in zveze.

( 2 ) Pravila te banke odobri pred vpisom pri sodišču
minister za trgovino in industrijo sporazumno z mini¬
strom za kmetijstvo in ministrom za finance na predlog
Glavne zadružne zveze.

§ 109.

Zadružne ustanove smejo svoje denarne presežke
nalagati tudi pri zadružni banki v smislu § 1., odst. 8.,
in veljajo zanjo ugodnosti, ki jih uživajo zadruge, če v
svojih pravilih določi, da ne bo izplačevala na deleže ali
delnice večje dividende kot znaša najvišja eskomptna
mera Narodne banke v tistem letu in da bo po dotaciji
rezervnega sklada in drugih skladov odkazovala ostanek
letnega poslovnega prebitka skladu za podpiranje za¬
družništva.

X. POGLAVJE.

Kazni.

§ no.

Kolikor ni določena za dejanje strožja kazen po
predpisih kazenskega zakonika, se kaznuje z zaporom
do dveh mesecev ali v denarju do 6.000 dinarjev:

1. kdor kot član upravnega ali nadzornega odbora
ali kot likvidator naklepoma zakrivi, da se, s prekršitvijo
zakona ali pravil, ne skliče o pravem času redna letna
skupščina in se ji ne predlože sklepni računi ali bi se
ji predložili neresnični sklepni računi in stanje članov
in deležev;

2. kdor kot član upravnega ali nadzornega odbora
ali kot likvidator s tem, da ne spolni svojih, z zakonom
ali s pravili predpisanih dolžnosti, naklepoma prizadene
zadrugi škodo ali spravi njeno iinovino v nevarnost;

3. kdor kot član upravnega ali nadzornega odbora
ali kot likvidator naklepoma prepreči ali onemogoči
opravo revizije (§ 97., odst. 1., in § 105.);

65

4. kdor kot član upravnega odbora ali kot likvidator
ali kot predsednik skupščine, kršeč zakon ali pravila,
naklepoma dopusti, da izvršujejo na skupščini članske
pravice take osebe, ki do tega niso upravičene, ali pre¬
preči zadružniku, da bi izvrševal svoje članske pravice
na skupščini, ali na kakršen koli način potvori izid gla¬
sovanja ali stori, da se v skupščinski zapisnik ali v spi¬
sek navzočih ali zastopanih zadružnikov vpišejo neres¬
nični podatki in činjenice;

5. kdor kot predsednik upravnega ali nadzornega
odbora ali kot likvidator naklepoma stori isto (točka 4.)
glede sej teh organov in glede zapisnikov o teh sejah;

6. kdor prekrši predpise § 118., odst. 7. in 8., in
§ 119., odst. 1.

§ 111 .

(') Kolikor ni določena za dejanje strožja kazen po
predpisih kazenskega zakonika, se kaznuje z zaporom
do meseca dni ali v denarju do 3.000 dinarjev:

1. kdor kot član upravnega ali nadzornega odbora
ali kot likvidator naklepoma:

1. stori, da se, s prekršitvijo zakona, pravil ali skup¬
ščinskega sklepa, opravi kakršno koli izplačilo zadružni¬
kom ali da se ne izterjajo od zadružnikov dolgovi, ki
izvirajo iz njihovega članstva, ali na kakšen drug način
prekrši predpise zakona, s čimer bi mogli biti oškodo¬
vani upniki zadruge;

2. ob reviziji revizorju da ali zakrivi, da se mu da
napačno pojasnilo o takih stvareh, za katere ima revizor
pravico zahtevati pojasnilo;

II. kdor v vlogah na registrsko sodišče ali na revi¬
zijsko zvezo ali v poročilih za skupščino ali v prilogah
vlog ali poročil naklepoma navede neresnične činjenice;

III.  kdor naklepoma prekrši določbe § 1., odst. 6.
do 8.;

IV. kdor kot uslužbenec ali pooblaščenec zadruge
naklepoma stori dejanje po točki 1.

( 2 ) Prav tako se kaznuje tudi tisti član upravnega
ali nadzornega odbora, likvidator, uslužbenec ali poobla-

66

ščenec, ki naklepoma ne prepreči kakega dejanja iz od¬
stavka 1., kolikor bi bil kaznovan, če bi ga storil sam.

§ 112 .

(*) Kolikor ni določena za dejanje strožja kazen po
predpisih kazenskega zakonika ali po §§ 110. ali 111., se
kaznuje zaradi nereda v denarju:

1. do 1.000 dinarjev:

1. kdor kot član upravnega ali nadzornega odbora
ali kot likvidator naklepoma prestopi področje, ki je
zadrugi predpisano z zakonom ali s pravili;

2. kdor kot član upravnega ali nadzornega odbora
ali kot likvidator naklepoma prekrši predpise tega za¬
kona in pravil o omejitvah v §§ 10., 21., 26., odst. 3., in
§ 66., odst. 2., točke 2., in o načinu, kako se sklepajo
pravni posli z zadrugo (§ 14., odst. 1., in § 26.);

3. kdor stori, da se glede revizorjevega poročila in
rešitve revizijske zveze ne postopa po § 98. ali da se ne
izvrše odredbe revizijske zveze, ne da bi se dobila
odobritev po § 99.;

4. kdor stori, da se zoper določbo § 74. ne upravlja
ločeno imovina spojenih zadrug;

5. kdor kot član nadzornega odbora stori, da se ne
pregledajo o pravem času letni sklepni računi, predlogi
in poročila upravnega odbora ali likvidatorjev;

6. kdor prekrši predpise tega zakona in pravil o
izplačilu deležev v primerih, ko prestane članstvo v
zadrugi;

7. kdor zlorablja firmo zadruge;

II. do 500 dinarjev:

1. kdor stori iz malomarnosti dejanje po § 110.,
točkah 1., 3., 4. in 5., in § 111., odst. 1., I., točki 2., II.
in IV., kolikor se to nanaša na I., točko 2.;

2. kdor stori, da se kdo sprejme v zadrugo zoper
zakon ali pravila ali da se ne izbriše iz zadruge tisti,
čigar odpoved-bi se po zakonu ali pravilih morala spre¬
jeti, ali pa da se izključi zadružnik brez vzrokov, dolo¬
čenih z zakonom ali s pravili;

67

3. kdor stori, da se ne vodijo in hranijo po zakonu
in po pravilih zadružne knjige, dopisi, popisi, sklepni
računi, spisek zadružnikov in listine, na katerih temelje
vpisi v ta spisek, zapisniki skupščin in zapisniki sej
upravnega in nadzornega odbora ali likvidatorjev;

4. kdor izvrši kak posel, za katerega je po zakonu
ali po pravilih pristojna skupščina, ali izvršuje kakšne
posle zadruge, katerih bi ne smel;

5. kdor stori, da se ne dado po predpisih zadružni¬
kom na vpogled in v prepis pravila zadruge ali letni
sklepni računi ali poročila upravnega ali nadzornega
odbora ali likvidatorjev ali dnevni red skupščine, kakor
tudi, da se jim ne dado prepisi sklepnih računov ali
poročil;

6. kdor ne podpisuje zadružne firme tako, kakor
predpisujejo ta zakon in pravila zadruge;

7. kdor opusti skrbeti za to ali ovira, da bi se pravo¬
časno popolnila izpraznjena mesta članov upravnega ali
nadzornega odbora ali likvidatorjev;

III. kdor se naklepoma pregreši zoper kakršen koli
predpis tega zakona ali pravil, dejanje pa ni določeno
v tem in v prednjih paragrafih, se kaznuje v denarju
do 1000 dinarjev, če se pa stori dejanje iz malomarnosti,
do 500 dinarjev.

( 2 ) Če se dejanja pod točkami I., II. in III. ponav¬
ljajo, se morejo kazni zvišati do dvojnega zneska.

( 3 ) Kaznivost dejanj iz tega paragrafa pod I., toč¬
kami 3., 4. in 5., in pod II., točki 1., — kolikor se nanaša
točka 1. na dejanja iz § 110., točk 1. in 3., in na dejanja
iz § 111., odst. 1., I., točke 2., a so ta dejanja v tem, da
se ne izterjajo dolgovi od zadružnikov, ki izvirajo iz
njihovega članstva, kakor tudi na dejanja iz § 111., II.
in IV., kolikor se nanaša točka IV. na omenjena dejanja
iz § 111., odst. 1., I., točke 2., in II., potem pod II., točka¬
mi 2., 3. in 7., tega paragrafa — zastara v mesecu dni po
tem, ko je popravljeno nezakonito stanje, povzročeno s
temi dejanji, najdalj pa v treh mesecih odtlej, ko je de-

68

janje storjeno. Kaznivost ostalih dejanj iz tega paragrafa
zastara v treh mesecih odtlej, ko je dejanje storjeno.

§ 113.

(*) Revizorji in elani upravnega ali nadzornega od¬
bora revizijske zveze kakor tudi njeni uslužbenci, ki
naklepoma prekršijo določbe § 104., se kaznujejo, kolikor
bi za dejanje ne bila določena strožja kazen po drugih
zakonih, v denarju do 2.000 dinarjev, ob ponovitvi pa
tudi še z zaporom do meseca dni. Poleg prednje kazni
more sodišče z obsodbo izreči, da revizor dve ieti ne sme
opravljati revizije, ob ponovitvi pa sme sodišče poleg
kazni izreči, da ne sme revizor nikoli več opravljati
revizije.

( 2 ) Če je dejanje storjeno iz malomarnosti, se
kaznuje zaradi nerednosti v denarju do 1.000 dinarjev,
ob ponovitvi pa do 2.000 dinarjev. Ob ponovitvi sme so¬
dišče izreči, da revizor za čas do leta dni ne sme oprav¬
ljati revizije. Kaznivost zastara v treh mesecih odtlej,
ko je dejanje storjeno.

§ 114.

(') Kazni za dejanja iz § 112. in iz § 113., odst. 2.,
izreka registrsko sodišče v nepravdnem postopku; ven¬
dar jih pa ne more izreči, dokler ni bila obdolžencu dana
prilika, da se brani.

( 2 ) Izterjane kazni odpošlje sodišče neutegoma skla¬
du za podpiranje zadružništva pri Privilegirani agrarni
banki oziroma pri zadružni banki, ko se le-ta ustanovi.

( 3 ) Če denarnih kazni ni moči izterjati, se nadome¬
stijo z zaporom, in sicer po en dan za vsakih 100 dinar¬
jev; kazni pod 100 dinarji se pa nadomeste z enim dnem
zapora.

( 4 ) Če se v poročilu o opravljenem pregledu poslo¬
vanja ugotovi, da poslovanje obrtniške ali zavarovalne
zadruge in poslovnih zvez omenjenih zadrug, izvzemši
tiste zadruge, ki se bavijo s kmetijskim zavarovanjem,
in njihove zveze (§ 54., odst. 1.), nasprotuje določbam

69

tega zakona, drugih uredb, pravilnikov ali navodil, ki
jih predpiše minister za trgovino in industrijo, in če je
bil upravni in nadzorni odbor katere od prednjih ustanov
v zadnjih petih letih dvakrat ali večkrat kaznovan, pred¬
laga minister za trgovino in industrijo pristojnemu so¬
dišču, naj izreče prestanek dotične ustanove.

§ 115 -

Kazni za dejanja iz §§ 110. in 111. in iz § 113., odst. 1.,
izreka po predpisih zakona o sodnem kazenskem po¬
stopku pristojno kazensko sodišče in velja za ta dejanja
občni del kazenskega zakonika.

XI. POGLAVJE.

Prehodne določbe.

§ 116.

( 1 ) Za voditev zadružnega registra kakor tudi glede
pravice vpogleda vanj, v spise in priloge se uporabljajo
predpisi, ki veljajo sedaj v posameznih pravnih ob¬
močjih. V tistih pravnih območjih kraljevine, kjer ni
trgovinskega registra, se opravljajo objave o vpisih v
zadružni register po predpisih, ki veljajo za objave o
vpisih zadrug na dan, ko dobi ta zakon moč.

( 2 ) Minister za pravosodje se pooblašča, da nado¬
mesti razne sedaj veljavne predpise o voditvi zadružnega
registra in vpogledu vanj, v spise in priloge z uredbo,
ki bo veljala za vso kraljevino, kakor tudi da predpiše
s to uredbo postopek glede prenosa vpisov iz sedanjih
registrov v nove registre.

§ 117.

E) Od dne, ko se razglasi ta zakon, se smejo nove
gospodarske zadruge ustanavljati samo po predpisih tega
zakona.

( 2 ) Zadruge in zveze, ki so ustanovljene po doseda¬
njih zakonih in obstoje na dan, ko dobi ta zakon moč,

70

ali so po obliki in vsebini redno prijavljene sodišču radi
vpisa, morajo, kolikor po § 118., odst. 1., niso dopustne
izjeme, spraviti v dveh letih svoja pravila in svoje po¬
slovanje v sklad s tem zakonom, drugače izreče pristojno
sodišče njih prestanek. Ta priravnava pravil in poslovanja
ni zavezana nobenim taksam.

( 3 ) Za spremembo pravil v prednjih primerih zado¬
stuje nadpolovična večina glasov ne glede na predpise
pravil o številu zadružnikov, ki mora biti navzoče ali
zastopano na skupščini, in o potrebni večini glasov. Na
enak način smejo zadruge skleniti spremembo pravil o
pretvoritvi omejenega jamstva v neomejeno.

( 4 ) Dokler se pravila v prednjem roku ne spravijo
v sklad s tem zakonom, veljajo predpisi prejšnjih za¬
konov. Sprememba dotedanjih pravil je mogoča tudi v
tistih točkah, za katere ni potrebna sprememba po od¬
stavku 2., toda le skupno s to spremembo. Nova pravila
veljajo od dne vpisa v zadružni register.

§ 118.

( 4 ) Zadruge, ki so ustanovljene po dosedanjih zako¬
nih in obstoje na dan, ko dobi ta zakon moč, ali so po
obliki in vsebini redno prijavljene sodišču radi vpisa,
smejo najdalj deset let od dne, ko se razglasi ta zakon,
obdržati predpise svojih pravil, po katerih je višina po¬
slovnih deležev različna, dalje predpise o sprejemanju
hranilnih vlog kakor tudi tiste predpise svojih pravil,
po katerih gre posameznemu zadružniku na skupščini
več glasov; vendar ne morejo tega števila glasov zvišati.

( 2 ) Zadruge, ki bi glede na svoje dosedanje poslo¬
vanje ne mogle spraviti svojih pravil v sklad s predpisi
tega zakona, morejo izvesti likvidacijo v treh letih od
dne, ko dobi ta zakon moč, oziroma se smejo v istem
roku spremeniti v združbe drugačne oblike, oboje brez
plačila taks.

( 3 ) Zadružne zveze, ki so na dan, ko dobi ta zakon
moč, po svojih pravilih opravljale revizijo včlanjenih

71

zadrug, smejo ostati kot revizijske zveze po tem zakonu,
dokler imajo najmanj 50 včlanjenih zadrug.

( 4 ) Kreditne zadruge, ki so na dan, ko dobi ta za¬
kon moč, opravljale zavarovanje svojih zadružnikov, smejo
kljub predpisu § 1., odst. 7., tudi nadalje opravljati to
zavarovanje, vendar najdalj še deset let.

( 5 ) Na odpovedi in izključitve, ki so bile redno oprav¬
ljene preden se vpiše v zadružni register sprememba
pravil po tem zakonu, se uporabljajo določbe prejšnjih
zakonov po pravnem območju, v katerem ima zadruga
svoj sedež. Tako se po prejšnjih zakonih presojajo tudi
pravice in obveznosti zadružnikov, ki so bili izbrisani
iz zadruge, ali za katere je nastopil vzrok izključitve 'z
zadruge preden se vpiše sprememba pravil.

( e ) Za kazniva dejanja, ki so bila storjena preden
se vpiše sprememba pravil v zadružni register, veljajo
predpisi prejšnjih zakonov, kolikor so pa za ista dejanja
določene s tem zakonom milejše kazni, predpisi tega
zakona.

( 7 ) Društva in družbe, ki imajo v svoji firmi ali v
svojem nazivu besedo »zadruga« ali drug izraz, ki izvira
iz te besede, pa ne spadajo pod ta zakon, ne smejo po
preteku enega leta od dne, ko dobi ta zakon moč, imeti
v firmi ali v nazivu dostavek »z neomejenim jamstvom«*
ali »z omejenim jamstvom«** niti kratice teh dostavkov.

( 8 ) Po dnevu, ko dobi ta zakon moč, ne smejo društva
in družbe, izvzemši vodne zadruge in častniške zadruge
v Beogradu, v svojo firmo ali naziv privzeti besedo »za¬
druga« niti kak drug izraz, ki izvira iz te besede, če
se ne ustanove po tem zakonu.

§ H9.

( 7 ) Zadruge, ki obstoje po trgovinskih zakonih, pa
se ne spravijo v sklad s tem zakonom, morajo v dveh
letih poleg besede »zadruga« vpisati v firmo še dostavek

* Smiselno tudi: »z neomejeno zavezo«. — Op. ur.

** Smiselno tudi: »z omejeno zavezo«. — Op. ur.

72

»po trgovinskem zakonu« ali skrajšano »po trg. zak.«.
Tega ni treba storiti družbam, ki imajo poleg besede
»zadruga« v firmi označbo družbe druge oblike (a. d. —
d. d. — k. d. — d. z o. j.*).

( 2 ) Pomožne blagajne, ustanovljene po zakonu bivše
Avstrije o registriranih pomožnih blagajnah z dne 16. ju¬
lija 1892. drž. zak. št. 202, se pretvorijo v štirih letih brez
likvidacije v družbe kakšne druge oblike; če se pa pre¬
tvorijo v zadruge po tem zakonu, ne plačajo za to pre-
tvoritev nobene takse.

XII. POGLAVJE.

Končne določbe.

§ 120 .

f 1 ) Ko dobi ta zakon moč, prestanejo veljati, kolikor
ni s tem zakonom odrejeno drugače:

1. zakon bivše kraljevine Srbije o kmetijskih in obrt¬
nih zadrugah z dne 3. decembra 1898;

2. zakon bivše kraljevine Srbije o oprostitvi kme¬
tijskih zadrug od plačevanja poštnih pristojbin z dne
4. oktobra 1899;

3. zakon bivše kraljevine Srbije o podpiranju kme¬
tijskih zadrug z dne 26. januarja 1900;

4. zakon bivše Avstrije z dne 9. aprila 1873, drž. zak.
št. 70, o pridobitnih in gospodarskih zadrugah;

5. zakon bivše Avstrije z dne 21. maja 1873, drž. zak.
št. 87, o olajšavah za zadruge in zakon z dne 27. decem¬
bra 1880, drž. zak. št. 1 iz 1. 1881., s katerim se razširjajo
olajšave iz zakona z dne 21. maja 1873 tudi na druge
zadruge;

6. zakon bivše Avstrije z dne 1. junija 1889, drž. zak.
št. 91, o pristojbinskih olajšavah za kreditna in predjem-
na društva;

* Smiselno tudi: d. z o. z. — Op. ur.

73

7. zakon bivše Avstrije z dne 10. junija 1903, drž.
zak. št. 133, o reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug
in drugih društev;

8. zakon o izpremembah in dopolnitvah v zadružnih
zakonih z dne 4. junija 1981 (»Službene novine« št. 151
z dne 17. julija 1931) p

9. zakon o ustanavljanju delniških družb na ozemlju
Hrvatske, Slavonije, Banata, Bačke in Baranje z dne
30. marca 1922 z izpremembami po členih 141. in 142. fi¬
nančnega zakona za 1. 1924/25., 1 2  kolikor se nanaša na
zadruge po tem zakonu;

10. zakon o kmetijskem kreditu z dne 12. junija 1925,
izpremenjen z uredbo št. 77.762/V z dne 21. decem¬
bra 1932 3 ;

11. pravilnika za izvrševanje zakona o kmetijskem
kreditu z dne 12. junija 1925, spravljenega v sklad z
uredbo z dne 21. decembra 1932, in to št. 17.610/V z dne
21. marca 1933 in št. 33.691/V z dne 29. maja 1933 4 ,
kakor tudi pravilnik o uporabljanju fonda za podpiranje
zadružništva in zniževanje obrestne mere, ki je pri Pri¬
vilegirani agrarni banki, z dne 21. decembra 1932,
št. 77.762/V 5 6 ;

12. zakon z dne 20. maja 1922 o ustanavljanju agrar¬
nih zajednic oziroma izpremembe in dopolnitve tega za¬
kona z dne 30. marca 1928, št. 11.600, izdane na podstavi
pooblastitve, dane ministru za agrarno reformo v tretjem
odstavku člena 289. finančnega zakona za proračunsko
leto 1927/28.®;

1  »Službeni list« št. 251/41 iz 1. 1931.

2  »Uradni list« št. 140/43 iz 1. 1924.

3  »Uradni list« št. 214/66 iz 1. 1925. in »Službeni list«
št. 110/15 iz 1. 1933.

4  »Službeni list« št. 260/40 in št. 338/54 iz 1 1933.

5  »Službeni list« št. 111/15 iz 1. 1933.

6  »Uradni list« št. 56/8 iz 1. 1923., št. 108/35 iz 1. 1928.
in št. 184/45 iz 1. 1927.

74

13. zakon o zadrugah državnih uslužbencev z dne
3. novembra 1931 (»Službene novine« z dne 10- novem¬
bra 1931) — obenem z uredbama z dne 5. decembra 1920
in dne 12. maja 1928 (»Službene novine« z dne 30. de¬
cembra 1920 in dne 12. maja 1928) * * * 7 *  — vendar tako, da
ostanejo njegove določbe v členih 14. (zadnjem odstavku),
56., 57., 70., 73., 82. in 83. v veljavi še pet let od dne, ko
dobi ta zakon moč, le da ostane za izplačevanje kapitala
pobranega po čl. 70., odst. 1., točki 4., v veljavi odstavek 2.
člena 70.;

14. zakon bivše Avstrije o registriranih pomožnih
blagajnah z dne 16. julija 1892, drž. zak. št. 202, vzorni
pravilniki, odredbe in naredbe, izdane na podstavi tega
zakona;

15. zakonski člen XXXIII: 1898 bivšega ogrsko-hrvat-
skega skupnega sabora o kreditnih in obrtnih zadrugah.

(~)  V odstavku 1. § 37. zakona o naseljevanju južnih
krajin z dne 11. junija 1931, z izpremembami in dopol¬
nitvami z dne 5. decembra 1931 in dne 23. junija 1933,"
se namesto zakona o kmetijskih in obrtnih zadrugah z
dne 3. decembra 1898 razumeva ta zakon od dne, ko dobi
moč, razveljavita se pa odstavka 5. in 6. istega paragrafa.

( 3 ) Predpisi drugih zakonov, uredb, naredb in pra¬
vilnikov, ki že po odstavku 1 ne prestanejo, se pa nana¬
šajo na zadruge, prestanejo veljati, kolikor nasprotujejo
določbam tega zakona; kjer se pa sklicuje kak drug
zakon, uredba ali naredba ali pravilnik na določbe, ki
prestanejo veljati po odstavku 1., se razumevajo določbe
tega zakona.

( 4 ) Zakon o zdravstvenih zadrugah z dne 19. decem¬
bra 1930 9  ostane še dalje v veljavi tako, da sme Zveza

~ 7  »Uradni list« št. 29/9 iz 1. 1921, in št. 178/53 iz

1. 1928., »Službeni list« št. 566/75 iz 1. 1931. (zakon v ure¬

jeni izdaji gl. »Službeni list« št. 160/13 iz 1. 1932.).

* »Službeni list« št. 301/48 in št. 665/85 iz L 1931.,

»Službeni list« št. 385/59 iz 1. 1933.

9  »Službeni list« št. 139/27 iz 1. 1931.

75


zdravstvenih zadrug v Beogradu ustanavljati tudi pokra¬
jinske zveze zdravstvenih zadrug z istim poslovnim in
revizijskim področjem; toda te zveze morajo biti njene
članice.

§ 121 .

Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se
razglasi v »Službenih novinah«.

V Beogradu, dne 11. septembra 1937.

♦







/

Vsebina

Uvod.

Zakon o gospodarskih zadrugah. Stran

I. poglavje. Občne določbe.1

II. poglavje. Ustanovitev zadruge.4

III. poglavje. Organi zadruge.8

1. oddelek. Upravni odbor.8

2. oddelek. Nadzorni odbor.18

3. oddelek. Skupščina.16

\ IV. poglavje. Pravno razmerje med zadružniki in zadrugo

|> in med zadrugo in drugimi osebami.24

1. oddelek. Pridobivanje članstva v zadrugi ....  24

2. oddelek. Prestanek članstva v zadrugi.27

3. oddelek. Spisek zadružnikov.30

4. oddelek. Pravna razmerja zadrege.31

j}, oddelek. Računovodstvo in skladi.35

V. poglavje. Prestanek zadruge.38

1. oddelek. Razlogi za prestanek.38

2. oddelek. Likvidacija.-40

3. oddelek. Spajanje (fuzija).45

4. oddelek. Stedaj.47

VI. poglavje. Zadružne zveze.52

VII. poglavje. Revizija.58

VIII. poglavje. Nadzorstvo.62

IX. poglavje. Ugodnosti.63

X. poglavje. Kazni.64

XI. poglavje. Prehodne določbe.69

XII. poglavje. Končne določbe.72

NRRGDMR IH UNIVERZITETNA
KMJ12HICR

28. zv.: Zakon o občinah. Druga, z izpr. in dop. izpopolnjena
izdaja. Bros. Din 10'—, vez. Din 16.—.

29. zv.: »Cestni promet«, broš. Din 18—, vez. Din 24-

30. zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu. Razprodano.

31. zv.: Uredba o spojitvi občin v Dravski banovini. — Uredba
o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih
odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih
odborov v Dravski banovini, broš. Din 10'—. Razprodano,

32. zv.: Gasilstvo In požarna obramba, broš. Din 24-—, vez.32—.

33. zv.: Zakon o obrtih. Druga izdaja. Razprodano.

34. zv.: Državni svet in upravna sodišča. Druga, pregledana iz¬
daja. Broš. Din 16'—. vez. Din 24'—.

35. zv.: Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra
in platine, z izvršilno uredbo in žigovinsko tarifo, broš.
Din 16—.

36. zv.: Uredba o občinskih uslužbencih. Glej 50. zvezek.

37. zv.: Narcdba o mrliško-preglednem redu. — Navodila za
mrliškega preglednika, broš. Din 5—.

38. zv.: Uredba o banovinski trošarini na vino in žganje, broš.
Din 6-—.

39. zv.: Zakon o mestnih občinah, broš. Din 8'—. Razprodano.

40. zv.: Gradivo, norme in predpisi, vez. Din 60'—.

41. zv.: Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrt¬
nih obratovalnic v Dravski banovini, broš. Din 3-—. Raz¬
prodano.

42. zv.: Zakon o nepravdnem postopku z uvodnim zakonom
in zakon o zasilnih poteh, broš. Din 24-—, vezan Din 32—.

43. zv.: Zakon o volilnih imenikih in zakon o volitvah narod¬
nih poslancev, predelana izdaja, broš. Din 10-—.

44. zv.: Uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih
in obrtnih zbornic, broš. Din 5—.

45. zv.: Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih usluž¬
bencev. — Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih
upokojencev, broš. Din 6-—.

46. zv.: Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle, broš.
Din 8'—.

47. zv.: Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih Izdelkov itd.,
broš. Din 8'—.

48. zv.: Pravilnik o pokojninskem skladu stalnih monopolskih
delavcev, broš. Din 4'—.

49. zv.: Pravilnik o finančnem poslovanju v občinah, broširan
Din 16'—.

50. zv.: Uredba o obč. uslužbencih s komentarjem in dodano
uredbo o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakul¬
tetam, broš. Din 24'—, vez. Din 36'—.

51. zv.: Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. Din 3'_.

52. zv.: Pravilniki k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov,
broš. Din 6'—.

53. zv.: Zakon o gospodarskih zadrugah, broš. Din 8'—.

Bledijo nadaljnji zvezki.

V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani

so izšle naslednje

leposlovne knjige:

Mala knjižnica: zbirka 10 zrezkov, broš. Din 120

posamezni zvezki broš. Din 15'—-, vez. Din 20

Dr. Ivo Šorli: Izbrani spisi, 6 zv., broš. Din 230'—, vez. Din 320 —
posamezni zvezki broš. Din 45*—, vez. Din 60

Emil Vachck: Kri ne kliče po maščevanju.

Roman broš. Din 48-—, vez. Dm 54 —

Conan Dovle - Mulačck: Pozna osveta. Detektivski

roman broš. Din 25'—, vez. Din 30 —

KreHt: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh delih; _

vsak del broš. Din 20*—, vez. Din 26 —

oba dela skupaj broš. Din 40*—, vez. Din 46

Ouida: Farnmor. Roman broš. Din 28*—, vez. Din 35

3 .  špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mla-

dino v petih slikah broš. Din 10 —

Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Večernici broš. Din 12*—
Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku kart. Din 36*—

Razno:

Dr. Milan Vidmar: Moj pogled na svet
Dr. Milan Vidmar: Oslovski most
Andrej Gabršček: Goriški Slovenci
Dr. L Matko: Perkusija in avskultacija
Pomen trgovinskega registra
Ženevske menične konvencije
Dnevnik za babice
Porodni izkazi

Razne tiskovine po obrtnem zakonu.

Ob naročilu je poslati denar vnaprej in za odpravo in poštnino
še po 1 Din za izvod.