Izhaja vsako sredo in vsak petek. Velja za celo leto 4 krone. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« Lelovec, Pavličeva ulica št. 7. ?r^ni, Pogovor od 10. do 11. ure P dpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. ^Pisi.nuj se samo po eni strani ica napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garnfond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 2. rožnika 1911. St. 27. Slovenski volilci! JeyiškonaGiaial!ia stranka Vas a°C8. z lažmi in hinavščino oro-Mi edinega Vašega mandata! so n a s k o -enee najprej ogoljufali za imamo samo enega namesto r a v^T 6 m š k i n a c i o n a 1 c i »aLkc Slov iletri’ln sedaj hočejo Vas, slovenski volilci, še j mnacionalni ljudski sleparji oropati Kore?,a 0(Dnega slovenskega mandata na sevj skeml In ta zloben namen hočejo do-lihazvZa(injim pripomočkom — z lažmi in flarvsčino! taž(jV ^ k or bik a rdeča c u n j a, tako c j Q vsakega nemškega na-s e a ^ c a vsaka slovenska h e-Volf,’ v s a R a slovenska črka. V %Ven D o j u pa ji m je celo vetril beseda dobra, če le služi n ji iloti a f. tiarnenu. Zato govori nemško-n a 111 i kandidat, nemškutar in iti mPlf Schumy, po shodih slovenski, 'isočjf ljudstvo so raztrosili na tisoče in fcUje vj" slovenskih plakatov. Že to doka-sh-aij]. S° hinavščino nemško - nacionalne s*raiik^0r hinavska nemško-nacionalna a> ravnoiako hinavska je kandidatskega nacionalca Schumyja! Včk-Schumy se predstavlja volilcem kot ^andidats v resnici pa je kandidat iov ju °'Uacionalnih uradnikov ali peomtar-Sch^j. llernško-nacionailne gospode. Zato je Povsod, kjer zboruje, obdan od ^ficev0'1,lacionalnih Purgarjev, učiteljev in ' elj £>„ j vsi ti gospodje so kar čez noč za-Kroriti slovenski in se celo izdajejo za ‘itidi Ce- Grda hinavščina! Niti eden teh *a Dri ljudskem štetju ni dal vpisati ,°venca. w Ver imajo nemški nacionalci Vred veliko masi lov ^ 0 Predobro pozna, 2l 1 Slov P n C? Ir rt «rri iry T r ,-1 . s Schu- vred veliko masla na glavi in jih je šel Schumy na djeuf' S1°^enske glasove z lažmi, cbrekova-!ha}c- Za vi jan jem in podtikanjem, njegovi 1c h u n s surovo silo in celo s pestmi. tiskati ly ie sPisai letak, ki ga je dal sharni v Tjh^ptestantovski »stajerčevi« ti- naigrgettl^uìu in ki ga je objavil tudi v ?a ®9rslt Vstu, v »Štajercu«, katerega niti *°Vskìh 0 he smejo več pošiljati, in v lu-siavi. ‘d reie Stimmen« v nemški pre-tt* Sebi ’i jo lahkof1^ Pravi: Če »Mir« piše resnico, Pravim0; p U(ti na Koroškem pisal. Mi pa ' chumy »Mir« piše neresnico, ga Pravica VrLiubiiani lahko to?i in ho ., ciatj^j, u‘ tCer Mohorjeva tiskarna za-fdaj m v '.°iV;uija družbenih knjig ravno 1!s,iati tanu, »Mir« dvakrat na teden 86 tnrisnic°! taji, da je hotel najprej v afUibni kandidirati in da so ga ,5 Bes , ®Skl kmetje kratkomalo odklo-joa.s SvoiimJe,’ cla j° Schumy že vsa zadnja niči.. . stepilnim agrarizmom in s svo- sedaj tiska v Ljubka, gosp. Schumy, če je o Vas Piska • . Pdnim agrarizmom in s svo- okTQ^lrn^ »Bauernvereini« v velikov-m]U Pripravljal tla n aa mu je ta izpodletela ker so šk fomSega, !?a teta oapfnal?ev v Mostiču dne 20.aprila o ha tem ' ]ontti- Neki nemški zaupnik se ^bUmv( m shodu izrazil, da med Nemci lavì Schllnreh 9Iasov ue dobi. In sedaj y, da je on kandidaturo od- za svojo kandi-samo na zaupnem shodu klonil! Kislo grozdje! Kar pa je bilo za nemške kmete preslabo, to naj bo dobro za slovenske volilce! Tako spoštujejo Schumy-jevi politični prijatelji slovensko ljudstvo. Schumyjeva kandidatura je žaljenje narodne časti slovenskih volilcev! Kar so Nemci med pomije vrgli, naj v njihovem koritu obleži! 5. Schumy taji, da bi bil po milosti bivšega političnega društva postal potovalni učitelj za koroške Slovence, in pravi, da ga je nastavila kmetijska družba. Schumy s tem nesramno zavija! Poljedelsko ministrstvo jo prošnji političnega društva za slovenskega potovalnega učitelja z dne 9. avgusta 1. 1892., št. 10.950, ugodilo in v ta namen kmetijski družbi obljubilo 1400 K letne podpore pod pogojem, da nastavi družba potovalnega učitelja za Slovence, ki mora biti slovenskega jezika popolnoma zmožen. Brez političnega društva bi torej te s 1 u ž b e , ki jo sedaj opravlja med Slovenci Schumy, spl o li n e b i 1 o. Ali ni torej Schumy dobil svojo mastno službo po prizadevanju »slovensko - klerikalne stranke«, kateri sedaj v zahvalo v javnosti v obraz pljuje? Seveda sc ta poštenjak srai-muje izdajstva svojega rodu in zategadelj hoče celo to utajiti, kar imamo črno na belem. Schumy in Linhart si lahko podasta roke, sta drug drugega vredna! 6. S c h u m y bi rad veljal za vzornega gospodarja. »Mir« pa je razkril njegovo slabo gospodarstvo v njegovem »Lager-hausu« v Velikovcu. Zato hočeta Schumy in Linhart, ki ni človek čistih rok, iz svojih kož skočiti. Pa vendar je le vse res! Še falzificirane bilance Schumyjevega »Lacerila usa« nič ne pomagajo! Potem pa se Schumy še drzne napadati zares vzorno in prekoristno slovensko zadrugo v Sinčivasi. To je že skrajna nesramnost od tega plačanega hujskača! Pravi, da ta zadruga tako slabo gospodari, da jo je morala vlada že večkrat podpirati. Schumy tukaj špekulira na nevednost štajercijanskih backov. Kajti znano jc, da vlada podpira samo vzorne zadruge. Ravno zaraditega, ker tako dobro gospodari, je dobila slovenska zadruga v Sinčivasi zadnja leta izdatno podporo od centralne vlade na Dunaju. In da bo Schumyja srce še bolj bolelo, mu povemo, da je te podpore izposloval g. poslanec Grafenauer. Schumy pa, ki je za svoj »Trutzlager-haus« v Velikovcu tudi prosil na Dunaju podpore, je namesto penezev dobil samo dolg nos. Kdo torej bolje gospodari? Schumyjev »Lagerhaus« bi se bil že zdavna polomil, če bi ga ne bili nemški nacionalci z denarjem davkoplačevalcev pokoncu držali. Schumy je v Črni sam priznal, da dobi njegov »Lagerhaus« 4000 K na leto od dežele. Nesramna laž je tudi, da zadruga v Sinčivesi ne polaga računov. Schumy dobro ve, da zadruga: v Sinčivesi objavlja vsako leto svoj račun v »Miru«; torej Schumy veri orna govori neresnico1, ko pravi, ta zadruga ne polaga računov. 7. Schumy taji slabe uspehe svoje zimske kmetijske šole v Velikovcu- Toda sam nemški nacionaiec dr. Waldner je lani v deželnem zboru priznal, da s to Schumyjevo šolo ne gre naprej in da se dotedaj za to šolo še noben učenec ni zglasil. Pozneje sta se priglasila cela dva. To je bila vsa Schu-myjeva znamenita kmetijska šola v Velikovcu ! 8. Schumyja neskončno jezi, ker mu je »Mir« dokazal, da je kupljen. Ali ga je ku- pila vlada, ali nemški nacionalci, to je vseeno. »Mir« tudi ni pisal, da ga je ravno vlada kupila, ampak kupili so ga nemški nacionalci in že naprej z zlatim kroglcem plačali za njegove hujskanje med mirnimi Slovenci. Že dosedaj je imel Schumy 5000 kron letne plače, sedaj bo dobil še par tisočakov več na leto. Povrh pa dobiva še vsa pota plačana. V Možici je sicer najprej lagal, da zastonj hodi okoli, potem pa je moral priznati, da dobi za to 2000 kron na leto. Schumyjeva agrarna ljubezen sedi torej v njegovem žepu! 9. Schumy bi rad Grafenauerju pod-teknil laž. Grafenauer jc namreč na nekaterih shodih razkril ta grozen škandal, da koroška dežela daje za popravo svinjakov, gnojišč in živinskih hlevov za celo deželo samo 2000 K, kar je toliko kakor nič; na drugi strani pa plačuje slamo za komisijo za licenciranje bikov 12.000 K na leto. Schu-myju je vse to dobro znano. Kljub temu pa se predrzne stvar tako zavijati, kakor da bi bil Grafenauer rekel, da znaša podpora kmetijske družbe za svinjake, gnojišča in živinske hleve 2000 K, stroški komisije za ogledovanje teh svinjakov, gnojišč in živinskih hlevov, pa 12.000 K. Tako nesramno zna Schumy zavijati. Kar pa govori Schumy o subvenciji od stkani kmetijske družbe, je pa čisto druga stvar, o kateri Grafenauer niti govoril ni. Grafenauer je govoril samo o deželi in ne o kmetijski družbi, in kar je govoril, jo vse gola resnica! Če kmetijska družba tudi za slovenske kraje kaj stori, to ni nobena njena zasluga, pa tudi Schumyjeva ne, ampak to je dolžnost kmetijske družbe, ki dobiva! za to' velikanske podpore iz denarjev vseh davkoplačevalcev, tudi slovenskih! 10. Schumy očita Grafenauerju, da je mnogo obljubil, pa ničesar izpolnil, Katere obljube pa so nemški nacionalni poslanci izpolnili? Niti ene ne! Kar je Schumyjeva stranka v 40 letih zagrešila, tega Grafenauer seveda v štirih letih ni mogel popraviti. Grafenauer se je na Dunaju za vse potegoval, za kar je prej obljubil potegovati se, kakor za dveletno vojaško službo, za zavarovanje za starost, za davek na bogatine, za pravo ureditev davkov, za kmete in delavce itd. Če pa se to še ni izpolnilo, ni kriv Grafenauer, ampak Schumyjeva stranka, oziroma vladna večina, ki teh zahtev ni hotela sprejeti. Grafenauer tudi ni obetal, da bo vse to tudi dosegel, ampak obetal je, da se bo pošteno za vse to potegoval, in to obljubo je tudi kot mož pošteno držal. Far-banje volilcev in grda hinavščina pa je, če sedaj Schumy vse te reči obljubuje, ki jih je njegova stranka v državnem zboru že zavrgla. Marsikaj pa je Grafenauer kljub nasprotovanju Schumyjeve stranke tudi dosegel, tako na primer tistih 50.000 K ob času suše pred tremi leti. Sicer se je hotel pozneje Schumyjev bratec, velikovški prajer N a g e 1 e s tem uspehom šopiriti, toda Grafenauer mu je zamašil temeljito usta in mu dokazal, da je Nagele šele za Grafenauerjem pricapljal in Grafenauerjev predlog kratkomalo prepisal. Sama pa se Nagele in Schumy na potrebe kmetov nista spomnila. 11. Schumyjeva kompanija se bo še v lažeh utopila. V njihovih lažeh pa se kaže tudi vsa zabitost in neumnost te stranke. Kje so neki tisti norci, ki bi verjeli, da je Grafenauer nahujskal Srbijo na vojsko proti Avstriji? Schumyjevi telički morda verjamejo to oslarijo, preneumna je pa ta budailost razumnim slovenskim volilcem. Tako mogočen Grafenauer vendar še ni, da bi mogel eno državo na drugo nahujskali. 12. Nekateri Schumyjevci, ki so za »Nar-renhaus« zreli, se celo lažejo, da Grafenauer ne sme biti pri nobeni seji državnega zbora in da mora plačati velikanske vsote, da sme govoriti. Pustne šem e, ki to govorijo, in pustni norci, ki kaj takega verjamejo, Schumy pa pustni kralj, ki ga srain ni, v taki družbi slepomišiti po slovenski zemlji! 13. Še dr. Šušteršiča vlačijo na dan in pravijo, da ga cesar trikrat ni hotel potrditi za ljubljanskega župana. V resnici pa dr. Šušteršič še nikdar v svojem življenju ni bil v občinski svet ljubljanski izvoljen, ker je bila ljubljanska, občina do današnjega dne v liberalnih rokah; pač pa je ravno' dr. Šušteršiča kot načelnika »Slovenskega kluba«, katerega član je bil tudi Grafenauer, šele pred par meseci sam presvetli cesar na dvorni pojedini tako počastil, kakor še nobenega drugega poslanca, ker ga je izmed vseh poslancev ujetja edinega nagovoril in se izelo dolgo ž njim raz-govarjal. Nemci so bili vsled tega strašno poparjeni, in ves svet je govoril in pisal o tem velikem počeščenju dr. Šušteršiča. . Slovenski volilci! Ostanite značajni! Poženite 13. junija na dan volitve od dežele plačanega uradnika, našemljenega agrarca in javnega lažnika, potovalnega učitelja Schumyja nazaj v šolo v Velikovec! Pokažite, kaj zasluži izdajalec slovenskega naroda! Tedaj se lahko maščujete za vse krivice nad n e m š k o n a -c i 'O n a 1 n o s t r a n k o , ki je slovenskemu kmetu in delavcu nad vse sovražna! Odgovorite na vse grde laži s tem, da oddaste glasove za izkušenega in značajnega svojega dosedanjega zastopnika in zapišete na glasovnice: Franc Irafenaiasr, deželni poslanec. Volilno gibanje. 1. V mestu Celovec: Hlofzij Terček, knjigovez v Celovcu. Slovenci, volite Slovenca! Nemci naj volijo Nemca! Noben zaveden Slovenec se volitve ne bo vzdržal! Pokažimo, koliko nas je! 2. Celovška okolica: Ualenfin Pssdgorc, tajnik »Mohorjeve družbe«. Radiše. Preteklo nedeljo dne 28. maja t. 1. po 'sveti maši je imel msgr. Podgorc volilno zborovanje pid nas ob precejšnji udeležbi naših in nasprotnikov. Loči nas od nemških liberalcev sveta naša vera in narodnost, tako, da pošten slovenski kmet in delavec nikdar ne moreta voliti pristaša nam sovražne nemškutarsko-liberalne stranke. Pojasnil je tudi na široko znane zmešnjave pri celovški »Centralni kaši«. Našel je od naših, kakor tudi od nasprotnikov občno priznanje in pritrjevanje, zato je bila njegova kandidatura tudi soglasno sprejeta. Volilci katoliške slovenske ljudske stranke, pokažite svojo hvaležnost do msgr. Podgorca na dan volitve dne 13. junija z glasovnico v roki! Kotmtiravas. '(»T a s 1 a d k i« v Volilni vasi.) »Naš somišljenik nam poroča: Ker sem imel v nedeljo dne 28. maj-nika ravno neki opravek v Volilni vasi, sem se udeležil tudi Lučovnikovega shoda. Iz radovednosti sem šel poslušat žihpolj-skega kandidata. Pa sem se zelo varal! Za nevedne ljudi govori prikupljivo, pameten človek se mu mora pa smejati. Kaj vse molž obeta volilcem! Vidi se, da farba volilce. Saj en sam poslanec ne more obljubiti, da bo kaj dosegel za volilce, ker ne ve, kaj bodo rekli drugi poslanci, ki jih je vseh 516. Sicer pa Lučovnik menda vendar ne bo postal poslanec. Govoril je o razpustu državnega zbora in socialdemokratih. Njegov najboljši šlager je, da »pauri moramo skup držat«. Kaka hinavščina. Ta sladki, ki s tem lovi slovenske glasove, pa drži le s celovško nemško-na- cionalno gospodo. Govoril je — slovensko, zabavljal !p!a čez Kranjce, o katerih naprednem življenju se mu še sanja ne. Rekel je, da se mora povsod na višjih krajih nemško govoriti. Seveda tak nemčur, kakor je on, že ne bi hotel govoriti na višjih mestih slovensko. Pravil je, da se mora »to štritanje za špraho dol pripravit«. Neki delavec je tu naredil medklic: Kdo pa bo to naredil, Vi že ne! Bučen smeh! Povedal pa ni, da delajo med nami narodni prepir ravno Lučovnikovi pristaši, nemško-na-cionalni učitelji itd. Čez našega kandidata, gospoda Podgorca, se ni upal kaj posebnega govoriti, trdil je le, da je gospod Podgorc od kandidature odstopil, češ da je bral v nekem listu, da kandidira neki Lackner. Vidiš ga, tička, kako zna ljudi farbati. Navzočih volilcev je bilo kakih 14, skoro sami naši; njegovo marnje je bilo zaman, čeravno je govoril slovensko. Tudi ni imel pravega shoda, ampak je brez otvoritve shoda in brez vsakega predsednika začel navzočim govoriti. Jaz se njegovim sladkim besedam že ne dam ujeti! Bilčovs- (Lučovnik na lovu glasov.) Dne 28. maja je priromal kandidat nemškonacionalnc stranke, žihpolj-ski župan Jakob Lučovnik v Bilčovs in imel volilni shod, ki je bil od obeh strank dobro obiskan. Predsednik tega shoda je bil bivši, dolgoletni župan Jakopič, nekdaj naš pristaš, zdaj pa ne več. Predsednik se zahvali za to čast (?!) in da besedo kandidatu Lučovniku, kateri tako-le začne: »Prelub’ moj’ volivc! Na shodu zaupnikov koroških kmetov (bili so pa le nemški škri-ci in nekaj Herrnpaurov) so mene za kandidata gor postavi za državni zbor. Sem se branu, kar se je davo, pa so me le prisilil, da sem to kandidaturo prevzev. Kot kandidat pridem dons k vam, da se bomo o pa-verškeh potrebah pogovrh« Vsebina njegovega govora, katerega je napisanega s seboj prinesel in bral, je bila: Nam pauram se svabo godi, ker premav vkup držemo. Prišel je v teku svojega branja na vse mogoče in govoril tako sladko in zmedeno, da je vsem nemčur jem in omahljivcem možgane zmešal in srce omamil, da so mu k sklepu branja navdušeno pritrjevali in si ga v srcih iže izvolili. Uganka je vsem krščanskim slovenskim volilcem, da ta mož, Lučovnik, rojen katoličan in Slovenec, kandidira na program nemško-nacionalne stranke, katera je znana kot kmetom skrajno sovražna in škodljiva, posebno slovenskim kmetom! Toliko let že komandirajo nemško-naoionalci v koroški deželi, pa vendar se kmetom vedno slabše godi! Kako to? Zakaj pa se ti ljudje ne usmilijo kmeta, zakaj mu ne pomagajo, če imajo res tako veliko ljubezen do kmeta v srcu, ko vendar vidijo, koliko kmet trpi in kako močno hira kmetski stan? Že vemo, kam pes taco moli! Zdaj ob času volitev se sladkajo in vse mogoče obljubujejo, ker se za svoj komando v deželi bojijo; zdaj hodijo okrog in se prilizujejo volilcem, po vo-litvi pa jim je kmet in njegove potrebe deveta briga, nič več ga ne poznajo, nič več ga ne vidijo! Kdaj neki bo prišel tisti čas, ko bodo kmetje to hinavski) počenjanje spoznali in nemškim nacionalcem hrbet obrnili? Ali ni bolj pametno, če slovenski kmet in sploh vsak volilec z našo krščansko slovensko stranko voli, katera kandidira splošnoznanega, ravno v gospodarskih potrebah in zadevah zelo sposobnega gospoda Podgorca? Da Lučovnik ni mož, kateremu bi mogli zaupati in naše slovenske glasove dati, je čisto jasno, saj je tukaj na shodu samo za nemštvo govoril in navduševal. Nemštvo mora zavladati vsepovsod, nemški jezik mora biti, oziroma postati državni, uradni in armadni jezik, ker le Nemci so kulturni, to je izobražen narod. Po ljudskih šolah se mora nemščino bolj podučevati, da bodo vsi ljudje nemško znali in srečni postali. Rekel je ta mož celo, da se ima vsak nemščini zahvaliti, če ima boljšo službo in boljši kruh! Veste kaj, očka Lučovnik, ne nemščini, ampak Bogu se imamo zahvaliti, ker je Slovencem dal bistre glave, da se lahko učimo, kar je nam koristno, tudi nemščino, katere se poslužujemo, kedar je resnično potreba. Skoro da mož ni bleknil: Brez nemščine se nihče ne more zveličati! K besedi se je oglasil tudi nadučitelj S a m e s in govoril nemško s pidpombo, da mu slovenščina ne teče gladko in ga ita^ večina nemiško razume. Slabo izpričevalo vas, g. nadučitelj, pa saj ste si ga safih dali! Kaj je govoril? O klerikalcih, kaj barasi Saj učitelji dr.uzega ne znajo in ne vedo! Klerikalci hujskajo, klerikalci he" cajo, klerikalci šimfajo, klerikalci delajo k* narodni prepir in se potegujejo za višje k1 boljše službe. Danes pa ste slišali moža naprednjaka, kako lepo in zastopno je govori' brez vsakega osebnega napada! Oho! gosp-Sames! Ali niste nič slišali, kako je Lučovnik slovenske duhovnike napadal in rekel-da so duhovniki vseh žalostnih razmer na Koroškem vzrok, vzrok tudi mnogih verskih odpadov in da prej ne bo »fletno« v deželi, dokler duhovnikov ne bodo čisto v cerkev potisnili, kar Lučovnik od novega gospoda knezoškofa pričakuje! Ja, ja, vedno stara fraza, če se Slovenec za svoje pravice poteguje, je hecar, Nemcem se pa treba ni, ker jih je že preveč imajo! »Vera ]e v nevarnosti,« je rekel, »s tem agitmajo klerikalci«. O ne, vera ni v nevarnosti, so se že hujši v njo zaganjali, kakor nemški načini, a nihče je ni mogel iztrebiti! Ne, nevera ni v nevarnosti, ampak tisti ljudje, k1 nemškonacionalcem vse verjamejo, ti so v nevarnosti, da postanejo njim enaki, kar se žalibože vedno bolj opazuje. Saj ima nenn škonacionalna stranka v svojih vrstah može, ki zagovarjajo in se potegujejo za brezversko šolo, za prosti zakon in za ločite'' cerkve od države. Ja, po portugalsko hočejo govoriti tudi pri nas, namreč: duhovnike izgnati ali pomoriti, cerkve in samostan6 oropati in tako imeti prosto pot, da bi Pa svojem vladali in koroško deželo ukončah Kdor hoče sam sebi dobro, tako pravi uči' telj nazadnje, naj voli Lučovnika. Sames j® pač naj slabše priporočilo za Lučovnika. M1 pa pravimo: Kdor je naš po rodu in srcu, bo na dan volitve oddal svoj glas za našega kandidata, g. Podgorca! — Na shod se j'1 prikradel tudi neki socij iz Podgorja, katerega so pa tako zdelali, da je bil ves zbega11 in je pobit odkuril nazaj v Podgorje. Shod1 se je udeležil tudi celovški mestni svetnik Achatz, ki ima tukaj lov v najemu, kat er1 pa bolj Slovence lovi za svojo stranko, kakor pa divjačino za svojo kuhinjo! No, pa srečno ! 3. Sodni okraji Borovlje, DobrlavaSi Železna Kapla in Pliberk: Franc Grafenauer, deželni poslanec. Sveče v Rožu. Volilni shod Slovenske Ljudske Stranke v nedeljo, 28. m. m. dopd' dne pri Adamu, je bil zelo dobro obiskan-Na shod je prišlo več domačih in tujih s°' cialnih demokratov, ki bi bili radi shod raZ; bili, pa se jim seveda ni posrečilo. Tud par naceljnov je bilo, ki so pa bili po stal1 navadi na našem shodu tihi. Ker javno ne morejo in si ne upajo ugovarjati, zato bod° pa tembolj zahrbtno rili in lagali čez nas° stranko. Za predsednika je bil izv olj611 g. dr. Rožič, ki je potem v svojem govor11 pojasnil prave vzroke razpusta državnega zbora in stališče posameznih strank v državnem zboru. Nato je govoril o nekateri11 točkah gospodarskega programa slovenske stranke. Socialne demokrate, ki so delu1} uprav neumne medklice, da so se jim drug1 volilci bučno smejali, je na splošno veselo® sijajno zavračal. K besedi se je oglasil tud socij Hren, ki je govoril nemški. Zatrjev11 je, da ni zoper Slovence, pač pa proti bojni111 ladjam. Dobro sta mu odgovarjala gg. d}-Božič in Smodej. Veliko zabave je naprav1 poslušalcem neki Kropivnik, ki je venond) delal medklice, ko pa mu je g. dr. Roz1^ parkrat podelil besedo, pa ni vedel kaj P°. vedati. Najbolj se je pa blamiral nek K at z man, ki je govoril strašne oslarij1; Bog ve, kje jih je pobral. Sociji so zac® strašno vpiti, meneč shod razbiti. Med tere vpitjem je začel govoriti g. Smodej, ki L odgovarjal na laži socijev, da Grafenauer 1 v državnem zboru nič delal. Dokazal j©- 1 se je Grafenauer potegoval za narodne cev' gospodarske interese koroških Sloven Ko je pokazal stenografične zapiske i^d žavnega zbora, so bili sociji za nekaj čd panani. Pokazal je nemško - nacionu11^ stranko v pravi luči in razkril vso lažnji' ^,-, Šumijevega plakata, ki je ležal na mizi. ko in ihZaili Pa so bili socialni demokratje, njerl -r 0ne^n0-0^ovor^ na njih°ve večne n; , ^ 1.Cf:- ha je Grafenauer štrajkovce na 7f,1';1 lzdal Faustu. Govornik je doka- c!o ’-da Filllst snedel svojo dano besedo, i'' ,;iV .^0;:°ril resnice in da so nasprotniki Sj„ mjl i° Priliko, da bi z lažmi odvrnili NaV n»1So° helavstvo od slovenske stranke. mol-.ia^e dokaze so socialni demokrati skn |rOV0rnikoma so pristaši sloven- Pazn ai a’-ki so bili v velikanski večini, p^:l ? sledili in njunim izvajanjem burno Pri rVal1’ PoPnldne je bil volilni shod le hi? aiS P e r i n v Podsinjivasi, na katerem soro °raklh 120 slovenskih pristašev. Pred-ni i'.-, -16 S; Tomaž Lapu š. Nasprotnikov hni nj°'. tluP socijev ne, ki jim je že nekaj x Gej minilo vse veselje do Podsinjevasi.' PriN+Q^-Skod 80 namreč nekaj dni prej naši hitm Prav osmešili, da jo je Sitar kar vab 0<: kuril. Volilci so navdušeno pritrje-I> 0 ž govornikoma gg. Smodeju in dr. Toči1 C U kl oPljnloilh da, zastavijo vse svoje Li'ofZa slovenskega kandidata Franceta \\ e n a u e r j a. isjjniIov- Plajberk. Dne 28. majnika t. 1. ob-a u fl as j® naš kandidat Franc G r a f e n-nega er nam poročal o delovanju držav-vim ]0ra v. teku zadnjih štirih let. Njego-CejŠrii0^Udn^ izvajanjem so sledili v pre-niem iv1 Številu zbrani volilci z zanima-kla lv^a Predlog dr. Jesenka se je izre-zahSff1'U Pandidatu soglasno zaupnica H k0nVa a za njegovo dosedanje delovanje, katuij ]CU 80 Pobili nekateri kmetje-volilci ščaki atl- Svoie težave, ki jih imajo z graj-ljubil Paše in stelje. Kandidat je ob-’ (la se bode za zadevo zanimal. nika j» jjuue za zanevo zammai. , , , jubelj. Na volilni shod dne 28. dat gosk’ V3!katerem je poročal naš kandi-Prec( maj- šl° j^Poh France Grafenauer, je pri- ki so pod spi>e^jLei socialnih demokratov, Vuga* Trni,”an vodstvom predsednika č. gospoda fetiauer'In0ra^ Prav mirno poslušati Gra-Sorgo .ieva izvajanja. Vodja socijev, g. bika òvr 8^ušal sicer nekatere točke govor-kandi^p eci> oziroma dokazati, da je gospod delavcev’ ker ie Prijatelj kmeta, nasprotnik zkorovaT- a gospod kandidat, predsednik clelaVc Ja o- g. Arnuš in pa dr. Jesenko so delavec11 .natanko razložili, da si kmet in auipak inista in ne smeta biti sovražnika, bo delo\ a borata ravno ta dva sloja skup-tal in ati na to, da se strela veliki kapi-(ll'agibin i8Pekulantstvo, ki povzročujeta Pe Ug, • delavci so na slednje uvideli, da da pa ima kmet k^^tako'61 hraginje, ceup ‘'J Pravico braniti se zoper previso-(jelaye(, faznih kmetskih potrebščin, kakor * ražje '^2 mora kmet obleko, orodje itd. °P svoip ace.vati, je pač naravno, da tudi JTide v Pridelke nekoliko podraži; sicer Na sledjPar letih najboljši kmet na kant. zaupuj l.e se izreče gospodu kandidatu smisiu;a P1 se ga naprosi, da v dosedanjem v.abju stast°pa svoje volilce. Pri protiglaso- cih vzdignila od približno 15 navzo- jhlavci sV Sam° dva roko, kar dokazuje, da °bauer nvidevajo, da je gospod Gra-P°slanec na svojem mestu. ^ e ttl O k —‘ ^ v nul° beden tov^ K1 se le y°lilcev v v obiskan od kakih 40 1® bilo txirvCln°ma železničarjev. Navzočih ‘ at je v g^Pbkaj kmetov. Strankin kandi-PJega vla(ij?JOrn govoru razkril rane seda-reme raznn?a sisiema, zlasti vedno težje Pozabil je nn davkov in naklad. Prav! A Pbzrtosnenvu kdo da je vzrok temu j® ljudstva v U’ ki tare posebno nižje slo-®n drug kiiZl°k temu pa ne more biti no-bora, po’s v v°r stranka večine državnega v°me strank t-10! .razne nemške svobodomi-(!tka njene ’ ki vladajo Avstrijo že od po- Sinč avas. (Volilni shod social- ki se je vršil tukaj mi- či ral torei^f Pravnega življenja. To bi ; ‘b bil hotoi , . ,ter poslušalcem povedati, oi ,.i Plorai , odkritosrčen in dosleden ■bodice, ki Tw°tem iz te^a izvajati tudi po-m-^krb 7a lin?yrej° biti nobene druge, ka-i(v 1 Volitvahlm?enie teh strank pri pribod-SGx!^0ral na m Ker Pa tega ni Povedal, ga tPVeda m nii ° 0P°zoriti naš zastopnik, kar čoga bi nnvna°,iPržyy g- kandidatu. In zakaj Čn|Sociaincuiedal? Brezdvomno zato, ker ho-cioo^ih vnim°kratiena stranka pri mogo- Sasi volitvah s pomočjo nemških na-premagati slovensko ljudsko r vsa hišna oprava, poljsko rodje, oble-.P ^vež je uničen. Samo ena telica se je j,] ^ala in rešila in prešiči, ki so iz svojih So Vov udrli. Rešeni so tudi voli, s katerimi v, Pa Polju delali. Zavarovano je bilo samo .siopje za 2200 K; s tem pa seve živina še Vse <■ Plačana. I.esa tudi ni pri hiši doraslega, sosede v vovberskih, klošterskih, kne-in štefanskih Rutah prosi za Pogorelca župnijski urad v. ^ih- <1 Joški h {°Pioč Za V°vbre. Po>bolje ob Blaškem jezeru. (Zopet s,.nzar-) Naš poročevalec nam poroča: Ko Iti Za(lnjič pisal o požaru na Velikem Sed-Ca’j.Sem Pripomnil: »Sedaj pa strahom pri-lerh0, kdo bo prvi prišel na vrsto«. A Ue’ Se ie moja pripomba uresničila. Komaj iJ Pokoliko pozabili strah omenjenega po-iiQ Zc zopet zadone lepo ubrani novi zvo-^^erkve sv. Miklavža na Dravi ob pol 3. tieK. P dne 29. majnika, naznanjajoč da \ kori. Zlobna roka je zažgala pri p. d. ltu j Ih na Brdu, župnija Drava, v stclnja-spoa V trenotku so liiie dve hiše in tri go-zor, arTska poslopja v plamenu. Žalosten pri-niSo Mudje, napol oblečeni, ker druzega kako - ®li rešiti, so žalostno stali in gledali, HoStj0lltn ogenj uničuje to, kar so si s prid-Uera . lri štedljivostjo pridobili. Pri omenje-Vr-G(j 1 Cestniku so tudi zgorele štiri krave, kosti 'i ^hjmanj 1600 K in štiri junice v vred-0vCa K, potem devet prašičev in ena vkko ; k°r tudi vse orodje in žito. Zavaro- 5:kt( kake •ie bilo sicer pohištvo, živina pa ne. tUrjj ai se toplo priporoča, da bi posestniki k6srevlvtn° zavarovali, da bi v slučaju kake tijie Ce. dobili vsaj nekaj odškodnine. Sled-loì./J JJ0 omenjeno, da so tudi č. g. Janez ZuPnik iz Pečnice, ki so obenem so-6ti0l, .helj dravske župnije, prihiteli in z vso Sedato pomagali spravljati obmejnim so-^odkišuo opravo na varno. Čast takemu UiT^kovee. o ponesrečenem Pavlu Mig-Pi-dznik Sni° Prejeli še sledeče poročilo: Na kag dne 25. maja, se je vozil s kolesom tki v n ii,1 rhludenič Pavel M i g 1 a r, p. d. Kosi,.- ,liUOV na n/rn-„ To jH), ,v ha Trači, po novi cesti skozi Mlin-'v- Pri zelo naglem ovinku pri mo-Ponesrečil in si 'zlomil obe nogi. %i -Stu je Je dveh leti'/8'^ ze 0 s m a nesreča v ne čisto So tuie]j k- Vozniki, kolesarji, avtomobilisti, U(?zadoiv0i^ na istem mestu nesrečo. Vse je !P®ho |IUtP|0 s to novo cesto in vse obsoja "‘ženjj. javnost neumno zgradbo,. Dotični ytaknp še gotovo bil pohvaljen in zraven He 8e Oolfo * ®k°do' in nesreče, ki so se že in ikv. Prigodile vsled »modrosti« novo- 1,0 Popig^/kastno plačo v svoj žep. Kdo pa Š/V r JV ki f~\ 1m m r\ ‘r* /\ Tri c r~\ ci f\ rr r\ l'vi ado pri _e hike? Našemu vrlemu mladeniču Hn0 (Poroki.) V sta se poročila gosp. Leo in gdč. Marjeta Zittio, ha j gi,oboke j še sočutje in mu ^ Šr>iai-;„x kmalu popolnoma okreval! fe» Vollkovcu- ^hgovefr^te^. v Šmarjeti j/^Pila nj,/, llnh v ponedeljek nato pa sta p \ar(:ov\m oltar g- Lovrenc Jamnik, p. d. tm/r. poštar-uf .Blatu, in gdč. Otilija Sturm, ho*1 trnin m gostilničarja hči v Zgor-lo.Srečno Poroka je bila na Želinjah. m-pi d -Pri Velikovcu. (Bolezen J ac i n o.) Na tukajšnje srne je IdaS^dabo^1 Ub Parerli i -“eh, tako da po vrsti pogi-((g° žival 0i S-e v glavi veliki črvi_, kj ašli vMi. glojejo J 8o že e°naJ-ciu in mučijo, da pogine. iajst eksemplarov mrtyih ži- ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in’namizna kisla voda. Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško. Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene‘narodne namene, kamor naročnik določi. Gospa Sveta. (S lov e n k e iz K r a n j -s k e g a.) Marijin dan je bil 29. majnik, kajti naša" Mati božja je videla na ta dan pred svojim oltarjem prvikrat ogromno množico slovenskih deklet (483), ki so jo prišle počastit iz dekanije Stara Loka na Kranjskem. Oh sedmih zjutraj pripeljal jih je posebni vlak na našo postajo. Od tam so stopale Marijine hčere v veličastnem sprevodu s šestimi zastavami proti svetišču, od koder jih je pozdravljalo librano zvonenje. Vse deklice iSO prejele sveto obhajilo. Sveto spoved so opravile že doma v soboto in v nedeljo. Pri svetih mašah so se po dolgem času v naši cerkvi zopet čule prelepe slovenske Marijine pesmi; nagovor na dekleta je imel č. g. p. Vilibald in naposled je ena deklica v imenu 14 Marijinih družb izročila Materi božji velik krasen šopek z napisom: »Marijine družbe dekanije Stara Loka, Gospe Sveti« ter je v lepi, za to priliko zloženi pesmi prosila Marijinega varstva. Ob desetih jih je odpeljal vlak proti Celovcu, katerega so si nekoliko ogledale in od tam v Beljak k Sv. Križu in nazaj v Selce. Vsem romaricam in deveterim voditeljem vlč, gg. župnikom in posebno g. prireditelju, dekanu Mat. Mrak, izrekamo v imenu cerkvenega in kapiteljskega predstojništva najprisrčnejšo zahvalo za lepe in obilne darove naši cerkvi ! Binkoštna veselica v Postojnski jami. Na binkoštni ponedeljek, dne 5. rožnika, se vrši ob 2. uri popoldne v postojnski jami običajna jamska slavnost. Štiri godbe, med njimi železničarska z Dunaja in mestna iz Pulja, bodo svirale v raznih dvoranah, kjer bodo rajali neutrudljivi plesalci in plesalke. V jami bode uradovala c. kr. jamska pošta, katere posebnost je to, da pritisne na vsako tam oddano razglednico jamski poštni pečat. Tudi za telesni blagor jamskih poset-nikov bode kar najbolje preskrbljeno. Posebni vlaki bodo vozili po znatno znižanih cenah iz Ljubljane, Trsta, Reke, Pulja, Gorice in Kormina in posebni parobrodi iz Benetk bodo imeli železniško zvezo v Trstu. Bajni podzemeljski svet v Postojni bode vseskozi slavnostno električno razsvetljen; veselica se vrši pri vsakem vremenu. — Vstopnina v jamo je znižana na 2 kroni za osebo. Tinje. (Nesreča.) O nesreči Pavla Miglarja se nam še poroča: Na, praznik Vnebohoda, 25. maja, se je Pavel Miglar, p. d. Kroplivnikov na Tračji z vožnjo s kolesom na klancu pod Velikovcem strašno ponesrečil. Ker se je veriga pri kolesu odtrgala, se je kolo spustilo v nenavadno hiter tek in nesrečnik je priletel s tako močjo v plot ob cesti, da si je obe nogi ob stegnih zlomil. Siromaka so prepeljali v četrtek zvečer v celovško bolnico. Prevalje. (Zakaj imamo Zazeta.) Slovenska javnost je bila jako presenečena, ko je preteklo soboto letal od hiše do hiše občinski sluga Zaze in delil volilne oklice in se je celo predrznil iti tudi v narodne hiše. Pristou, ali zategadelj plačujejo Slovenci občinske doklade, da potem občinski organi proti njim agitirajo? Ja, ja! Pristou! Daleč si jo zavozil, celo bolezen simuliraš, kakor Eulenburg, ko je bil poklican pred forum sodišča. Prevalje. Naš slavni (?) Pristov je tako županova!, da so se ga naveličali že njegovi somišljeniki, nemškutarji. Toda imeli bi zopet radi naslednika, Pristovu podobnega — zato bi menda radi imeli za bodočega župana gostilničarja Brančurnik a. No, to bi bil zopet pravi! Tak nemškutar pristovske pasme — to bi bil zopet čeden občinski predstojnik, prava podoba Pristova. Če bi ju vpregel v telege, bi bil to, krasen par! Pristov je celo sam že uvidel svojo nezmožnost, zato izjavlja, da je zadovoljen, ako se mu prepusti tajniški posel. Je že tako: Kdor se povišuje, bo ponižan — ker je hotel Pristov postati poslanec in je v svoji vsemogočnosti uganjal take lumparije in goljufije, zato ho padel nizko, nizko, ne samo do občinskega tajnika, temveč še veliko nižje! Čudno, da gospodje ne pridejo na misel, postaviti za župana nadučitelja J u r k o v i č a, ki je po- kazal v nedeljo na Šumijevem shodu toliko talenta, sicer ne kot govornik, pač pa kot prezident ... Zdravišče Toplice na Dolenjskem. Tukajšnje zdravišče leto za letom napreduje. Število kopaliških gostov se množi tako, da je sedaj v mesecu majniku, ko je večinoma deževno in hladno, naraslo število nad polovico obiskovalcev več kot prejšnja leta. Zdravilna moč gorkega vrelca je znana daleč naokrog, zakaj tu sem prihajajo iskat si zdravja celo taki, ki imajo bližje svojega doma več termalnih kopališč, a jim ravno dolenjske Toplice še najbolj ugajajo. — Antona Bedene ni ustrašilo dolgo potovanje iz Brazilije (Amerika) v naše Toplice, da se tu reši mučnega trganja. Tudi mnogo drugih je zopet došlo: H off er pl. Wertfeld iz Časlave in Wendler Alfred iz Šajbe na Češkem, Jožef Tasnič, Geržina Ludovik in Jerkovič Izidor iz Trsta, Glòckner Leopoldina z Dunaja in Kodron Josip, železniški uradnik iz Zidanega mosta. Iz Ljubljane pa so tu gg.: Cvetnič Leopold, poštni nadkontro-lor v p., Prosenc Josip, zav. ravnatelj z gospo soprogo, Tršan Albin, posestnik, Matko Arko, trgovec, in Januš Alojzij, bančni uradnik, in drugi iz raznih krajev Kranjske. Iz Rožeka. Letos ima ribji lov v šmar-škem potoku g. sodnik od kneza v najemu, ki pusti ribariti orožnikom in tudi drugim prijateljem. Zaradi tega so tudi pazili • orožniki na druge ljudi, ki so sicer že od pamtiveka meseca maja ribarili ter jih naznanili. Osem od njih so tudi kaznovali. Tukaj se nam usiljuje vprašanje: Zakaj ne vseh, saj je naš pismonoša tudi že polnoleten, pa so ga oprostili. Nekateri pravijo, da zato, ker je brat knezovega logarja in tudi »Sudmarkovec«! Cestnemu mojstru je tudi gospod sodnik dovolil ribariti, pa zdaj ko je sploh prepovedano! Značilno! Št. Rupert pri Velikovcu. Za našo »Narodno šolo« je iz čistega doneska leta 1910 darovala hranilnicp, in posojilnica za Št. Janž in okolico v Rožu 20 K. Prisrčna hvala! Žitaravas. (Nemška zagrizenost.) Na praznik Vnebohoda dne 25. maja zvečer prišla sta dva Nemca, dr. Seman in pa neki inženir iz Železne Kaple v našo slovensko gostilno v »Društvenem domu« v Ži-tarivasi. Zapazila pa sta koj, da ni bil tam zrak za nju in ko še poizvesta, čegava last je hiša, odkurila sta jo prej, preden sta izpila vsak svoj četrt vina. Slovenci, pomislimo, kako se obnašajo proti nam Nemci in kako proti njim mi! Vrhtega pa nas še imenujejo hujskače. Grebinj. Po sedmih letih se je razkoračil znani zagrizeni nemški nacionalec Sokovi frajtar nad bivšim tukajšnjim župnikom g. Fr. Petkom. Kakor malopridno kuže, ki odzadaj laja in grize, očital jim je besede, kojih so se baje posluževali v šoli. Vse to je nesramna laž in grdo obrekovanje. Škofje in dekani so jih spoznali kot izvrstnega kateheta in iskrenega dušnega pastirja; ti jim nisi vreden čevljev snažiti. Tvojo deco pa znaš v Pariz v šolo poslati, nič ne bo izdalo, puhlim glavicam tudi norimberški lijak ne pomaga. Jeza prihaja od tega, ker so Slovenec in so ga vrgli v Grebinju iz občinskega odbora, da je na svojo trdo bučo priletel; šel je potem v Rožno dolino, tam psoval Slovence z »ušivci«, a njegovega kraljestva je bilo hitro konec; Rožani so z mačjeki kadili za njim. Varnega se čutivši sedaj v Grebinju, je pričel nanovo svoje razdiralno delo — a svaka sila do vremena — tudi odtod bodeš sfrčal v svojo obljubljeno deželo, a katoliški Slovenci bodo ostali. Pisali bomo razžaljenemu gospodu, da ti preskrbijo kak dan, da boš mogel kašo pihati. Društveno gibanje. Vabilo na izobražev. mladeniški shod v Št. Rupertu pri Velikovcu. Shod, ki je strogo izobraževalnega in praktičnega značaja, se vrši po sledečem sporedu: Ob pol 10. uri je sveta maša in pridiga v šentrupertski cerkvi pri Velikovcu. Po maši je shod v telovadnici narodne šole. Vse za vero in narod! Žitaravas. Tukajšnje katol. slov. izobraževalno društvo »Trta« priredi na binkoštni ponedeljek popoldne ob 3. uri svoje mesečno zborovanje v prostorih g. Jožefa Pušl p. d. Ferma v Fiancali. Na sporedu bo poučen govor in pa predstava šaloigre »Trije tički«. Vstopnina 30 vin. za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen za »Društveni dom« v Žita-rivasi, se nadplačila hvaležno sprejemajo. Za najštevilnejšo udeležbo se priporoča odbor. Seja »Slovenske krščanskosocialne zveze za Koroško« se vrši v četrtek, dne 8. junija 1911, ob pol 2. uri popoldne v mali dvorani hotela Trabesinger v Celovcu. Grabštanj. Katol. slov. izobraževalno društvo »Skala« v Grabštanju priredi na binkoštni praznik, dne 4. junija t. L, svoje mesečno zborovanje v' prostorih gostilne pri p. d. Temperimi v Dražovesi. Začetek ob pol 4. uri popoldan. Na sporedu so: govori, petje, tamburanje. K obilni udeležili vabi odbor. Cerkvene vesti. Nižji redovi. Binkoštni ponedeljek bodo sprejeli tonzuro in nižje redove sledeči gg. bogoslovci: Gindele Ferdo, Intihar Anton, Filzmaier Dioniz, Gasser Janez, Kandut Ciril, Malej Ignacij, Matsehek Viljem, Ober-guggenberger Lavr. Rauter Jožef, Schriefl Tomaž, Taler Urban, Vrečko Jožef, Waldner Ferdo, Zulechner Feliks. Skupaj 14. Prezentirana sta: Č. g. J. Safran na župnijo Pisweg; č. g. Matevž Ri epi, župnik v Št. Juriju na Žili k Devici Mariji na Jezeru (Prevalje). Vpokojen je č. g. župnik J. Lubej na Jezerskem. Razpisani ste župniji: Jezersko do 17. julija t. L, patron verski zaklad; Št. Ju r o b Z i 1 i do 11. julija t. L, patron verski zaklad. nai=a5iH6 Kupujte narodni holek ! ! "I CROHTIH Centrala: ZAGREB, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradoviceve ulice. zaoaraoalna družba == v ZHGREBU. = Ustanoulfena leta 1884. Glaona zastopstva: Osjek, Reka, Sarajevo, Novisad, Ljubljana. Podružnica: Trs!, dorso ileo.!. (Telefon25.94.) Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: t. Sla ŽiUffenfe: l. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti Škodi po pozam : 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovarn). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.). 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.). 3. ZavarooaiEie steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih je znašalo leta 1909......K 2,116.216-86 Od tega temeljna glavnica.....................................» 800.000-— Letni dohodek premije s pristojbinami............................ 1,117.856-03 Izplačane škode...............................................» 3,923.163-48 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje inl.,macl|e flaje „[11131186“ TlSl, CfllSO Šl. 1., 1. llISll«, odnosno: GiaOTO zasfopstuD » Ljubipiiž (tordha kmzt ^ SliMrf. Ponudbe za Koroško prevzema gospod MILOŠ SVANJAK, učitelj v Strojni, pošta Prevalje. (fen__________t-Tiie.___-L.-?.—#=tiat=liai^^^^SH ...........................liJÈ Zaradi Mmm novozidanja :: hiše le kroju® blago po :: znižanih cenah naprodaj. Za preknpce pessime cene. Z velespoštovanjem HIlTOIl RENKO, Celovec, vogel Novi irg in Kramerjeve ulice. ZMHtte Toplice na Kranjskem, postaja Siraža-Toplice na dolenj. železnici. Toplice z indiferentnimi snovmi z 38° C, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri protinu in skrnini, ischias, neuralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija. — Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri upravi kopališča. Kdor pospešuje jr, dei za parodi Zaloga sukna, platna, modnega in mannfakturnega blaga. Franc Souvan sin Ljubljana, Mestni trg 22 in 23. hi ittoia. M petij». Hajvečja zaloga preprog. □□□□□□□□□□□□n Popolne opreme za neveste. da je praško domače mazilo v vsakem gospodinjstvu neutrpno. Ze 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano prasko domače mazilo vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3*16 se pošljejo štiri pušice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogr. monarhije. Pozor na ime izdelka ter iz-delovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin. :: Glavna zaloga :: B. MER, c. in kr. dvorni doDavliel! :: lekarna »Pri črnem orlu« :: Pim Mala strana, vogal Nerudove ulice št. 203. Zaloge v lekarnah Avsfro-Ogrske. Po Majvišjein povsiju ttj. |1|| c. in kr. Ap. Ifeiičansjiij 28. c. k. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno do; voljena, ima 21.135 dobitkov v gotovini v skup®’ vrednosti 620.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje se vrši javno dne 22. junija 1911- Ena srečka stane 4 krone» Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije 'j*1 Dunaju, III., Vordere ZollamtsstraBe 7, v loterijskih kolef turah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih 111 železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto- Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodke? (oddelek za državne loterije). Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, Z najboljšim strelnim učinkom, priporoča družila z ornai, zavezo : v Borovljah , na Koroškem. poštnine prosto. 1. niGiq-lii balzam. Lekarnarja Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko. Postavno zavarovano. j4 M *1 ili lICH DiENI ftilein echter Balsam aus dr'Schutzengel-Apolhekedes A.TlArry in Pregrada bei flftwihsch-Sauepbpunn. Vsaka ponaredba in razprodaja dr#" gih balzamov z znamko, ki lahko moti. se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. — Nedosegljiv0 zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženj}1-hripavosti, olajša katar, prsne ^ pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnim boleznini’ vnetju jeter in slezene, netečnosti 1 velika specialna steklenica 5 krom Lekarnarji H. lerry-ja edino pristno centifoiiisko mazilo zanesljivo in sigurno učinkujoče proti ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3-60. Izdelovatelj : Adolf THIERRY, lekarna PRI ANGELU VARIHU v Pregradi pri Stogateli. Dobiva se skora po vseh leka?aah. Na nebela v medicinalilrogeriial' Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000. Denarne vloge obrestujemo po g od dne vloge Q do dne vzdiga. ICofi^cSvorska cesta št. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic Rorzna naročila. Cemrala v Liumiaiii. PoWice v Spijem. Irslu, Sarajevu in Olii: Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K S'-- L komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanj na leto. Glavni dobitek K 180.000 Na mesečno vpla čevanje po K IO’— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po Snovnem kur^- Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Mojškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani-