299
Rogaška Slatina na Štajarskem.
Kaj si mi storila,
S čim se prikupila , Si mi priljubila Se dežela mila?
Valjavec.
Mnogo krasnih, lepih in prijaznih pokrajin ima zemlja slovenska; mnogo krajev čudapolnih, kterim enakih zastonj išemo po širokem svetu; al težko če ima kraj, ki tako dalječ slovi po svetu, kakor rogaška Slatina ali Kisla voda na Štajarskem.
Po priliki dve uri od polčanske postaje na železnici med Celjem in Mariborom oddaljena, v naročji slovenske zemlje, obdana od plodonosnih, z drevjem in tersovjem nasajenih homcov, izvira voda, čeravno kisla, vendar dobrotljiva vsem, ki iščejo v nji pomoči v raznih boleznih.
Ne sponaša se naša Slatina po običaji mnogo drugih toplic s tem, da je že mogočnim Rimljanom znana bila, in da so že Rimljani, njeno zdravilno moč spoznavši, jo v raznih boleznih z dobrim uspehom upotrebovali. V tem obziru se ona ne skuša z drugimi sestrami in topliškimi vodami na slovenskem Stajerju in v sosedni Horvatski, temveč se sponaša s svojo sedanjo prijaznostjo in hasljivostjo. Laške toplice (Romerbad Tiiffer) na Štajarskem, krapinske toplice (aquae vivae) in varaždinske (thermae Gonstantinae, aquae Jasae) na Horvatskem so bile Rimljanom dobro znane; kisla voda rogaška pa jim je skrita ostala , akoravno je dovolj dokazano, da je mimo nje rimska cesta vodila iz stare Ce-leje v Ptuj (Poetovione), iu da je bližnji terg Rogatec (Mansio Ragandone) že pod Rimljani znamenit kraj bi!
Ni še dolgo, kar je tamkaj mogočno hrastovje raatlo, kjer zdaj prijazne rožice cveto in svoj prijeten duh po lepi okolici razprostirajo; ni še dolgo, odkar so mmkaj revne bajtice stale, kjer zdaj veličanske poslopja sto i, po kteria najimenitnejša gospoda dosti ranogoverstne zabave najde; tudi še ni dolgo, kar so pastirji tamkaj na pišalke piskali, kjer zdaj umetna godba doni in serca bogate gospode razveseljuje. Temu gorostasnemu premenu je vzrok kisla voda, ktera je skoro do polovice 17. stoletja izvirala, da ni nihče vedil za njo, da se nihče njene zdravilne moči posluževal ni, razun kakošne stare mamice, ki je dobro vedila za verbov štor, ki hrani neprecenljivi zaklad v svojem oserčji.
Še le v letu 1640 je zabredel ban horvatski grof Ni-kola Zrinski v te kraje, ter je na lovu nevedoma zasledil kislo vodo, ki je najpopred njega ozdravila jeterne in vrančne bolezni, za njim pa marsikteremu bolniku povratila zaželjeno zdravje. Hitro se je raznesel glas o zdravilni moči rogaške Slatine po svetu in posebno na Dunaji je bila kmalo priljubljena medicina, kjer je dr. Sorbait v kratkem času več nevarno bolestnih ljudi ž njo do dobrega ozdravil. Razglaševal je potem dr. Sorbait v svoji „Praxis medica" dobrotljivost rogaške Slatine, in kmalo zatim piše marburžki fizikus dr. Grundl: „Dieses hevlsambe saure Wasser nicht allein in die Kaiserliche Erblauder, sondern auch zu fremb-den Nationen, als in Walschland, Pohlen, ins H. Romische Reich und mehr entlegene Oerther gantz haufig fiihret, dadurch unzahlbar vil von den gefahrlichsten Zustanden befrevet verden". Ravno ta Grundl je bil pervi, ki je v letu 1685 izdal knjigo v latinskem jeziku pod naslovom: 5?Roitschocrene", v kteri obširno popisuje, kako je bila Slatina   najdena   od   grofa  Zrinskega.    Tudi latinsko pesem   z
300
nemško prestavo je pridjal knjigi, v kteri slavi dobrotljivost
Slatine tako-le:
Sein Krafft und Tugend ist, dass er die Gall purgirt Und andern Unrath auch gantz lind vom Leibe fiihrt. Wann in die Glieder will der scharpffe Schleim marchirea , Und alldort mit Gewalt die Hand und Fiiss torquiren, So wird mit diesem Brunn verhindert solcher Fluss, Dass er durch andern VVeeg; von danuen weichen muss. Wann Miltz und Leber ist verstopfft oder entziindet, \Vann man die Colicam in grdsster Qual empfindet, Wann im erhitzten Haupt nichts anderes ist als Schmerz, Wann von den Fiebern wird gemartert unser Herz, Wenn Sand und Griess die Nieren und Piatter wolIen plagen. So zeiget dieser Brunn, sein sonderbare Krafft, Was er in diesem Tali vil Guts und Nutzen schafft itd. Potem, ko je bilo zagotovljeno ime rogaške Slatine, so se začeli pravdati nekteri Dunajčani z vitezi bližnje okolice, med kterimi  je   bil pervi   baron  Curty S ter in o Is k i,   in prepira ni bilo ne konca ne kraja. Od početka je imel k rižev s k i fajmošter pravico natakati in razprodavati kislo vodo,  potem je dobil privilegi   Peter ž i. Ha m mer,  barou Curty   pa   mu  je   zavoljo   tega   večletno   pravdo natvezal, ter si   v   tem Slatino osvojil.    Novi  posestnik   si je pridobil dosti zaslug za kopališče,   ker  je več prostornih stanovanj pripravil,   in  vse   ostale   potrebščine   priskerbel   in priredil; pa kmalo se je vidilo,   da rnu je bilo preveč  za lastni dobiček mar.   V letu 1676 je že prodaval steklenico vode po 30 kr. na mestu,   in   na  Dunaji je veljala že čez goldinar. Takemu početju   se   je   zoperstavil najpopred   dr. Sorbait na Dunaji,   potem   pa   ptujski   magistrat.    Zgubil  je   barou Curty   pravico   do Slatine,   iu   dunajski   kerčmar Ambrož Frank, ki se je leta 1683 pri oblegi Dunaja hrabro nosel, je   dobil   privilegi   na   mnoge   leta.    Frank   pa   ni   bil nič boljši od svojega prednika,   in po njegovi smerti je podelil cesar   Jožefi. Slatino   nekemu   Conradu   žl. Henkl-nu v letu  1706.    Kari VrI.  je   sicer   poterdil Henkl-nove   pravice do Slatine, potem pa jo je izročil v letu 1721 dunajskim le kar o m (aylf burgerliche Apotheker), ki so jo imeli celih 81   let v lasti. Nekaj časa je slo vse po sreči.   Obzidali so izvirek in   popravili tu in tam kaj  malega;   pa   niso preveč dnarja potrosili   za   olepšanje   kraja   in   pospešenje   kupčije, tako da v letu 1742 niso na Dunaji  več kakor 5236 steklenic kisle vode prodali.   Carica Marija Terezija jim je naročila leta   1773 bolje  gleštati  Slatino,   pa   ni  dosti poma-galo; propadalo je vse od due do dne.
V letu 1782 je odvzel cesar Jožef H. duuajskim le-karom privilegij, in natakanje je prišlo sosednim kmetom v roke. Se ve da se niso kmetje brigali za povzdignutje kopališča, ampak vsak je le iskal dobička, dokler ni počelo vse hirati še bolj kakor pod opravuištvom dunajskih lekarov.
(Konec sledi.)
310
Rogaška Slatina ua Stajarskem.
(Konec).
V
Se le leta 1801 je nastala veaelejša doba za Slatino. Prišla je v roke štajarskim stanovom, ki so se z vso močjo za njo zavzeli ter jo gleštali kakor se spodobi. Pokupili so najpopred od bližnjih kmetov potrebnih zemljišč, ter so pričeli stanje za stanjem zidati. Tadanji deželni poglavar Ferd. grof Attems si je pridobil največjih zaslug za rogaško Slatino. Ustanovila se je služba nadziratelja in doktorja, potem pa se je skerbelo za dobro vredjenje kopališča, in za primerno razveseljevanje gostov. V letu 1813 se je položil temelj za dvorano, ktera se je pa že leta 1847 umakniti morala novi veličastni sgradi, ktera je dobila po cesarju Ferdinandu ime ?,Ferdinands-Saar'. — Pod nadzirateljstvom sedanjega nadzornika, cesarskega zavetnika dr. Soka se je povzdignila Slatina do stopnje, na kteri se nahaja dandanašnji. Vsako leto se dogotovi novo poslopje. Število gostov tudi raste od leta do leta. V letu 1834 jih je bilo 745; v letu 1851 jih je bilo 2147; sedaj jih pride že čez 3000. — Steklenic se razpošlje vsako  leto v razne
kraje sveta okoli 700.000 — Lahom je znana Slatina pod imenom „Aqua di Cilli" (celjska voda). — Mesca julija in avgusta je najbolj živo na Slatini. Znamenito je, da do-bena narodnost ne prevaguje. Madjar in Horvat sta v soseščini doma, Nemec ni dalječ, Talijan je tudi blizo, še kakošen Turčin se priklati, brez Angleža pa tako nikjer ni na svetu.
Tukaj se brati živahni Talijan s krepkim sinom ogerske puste, tamkaj se sprehajata brata Slovenec in Horvat v prijaznem pogovoru in pri slovesu si podasta roke z žalostnim sercom. Nemec se druži z Nemcom, le Turčin čepi samoten na zemlji ter se raduje nad zapaljenim čibukom. Okretna Zagrebkinja igra lopto po trati, krotka Ljubljančanka jo od strani gleda ter se ji posmehuje. Živahna Talijanka poskakuje v eno mer z enega stolca na drugega, kakor da bi nikjer ne bilo obstati; ponosna Madjarka se derži neprestano svojega zaročnika in mladež vseh narodov se goni v igri sem ter tje po prijetnem perivoji. Znamenito je, da Zagrebčan ne govori na Slatini besedice nemške; le hor-vaško mu je drago, čeravno doma večkrat zanemarja svoj jezik. Tudi Slovenci posnemajo običaj drugih narodov, ter govorijo večidel med seboj po slovenski. Slišal sem večkrat kakošno ljubljansko mamico govoriti: „Milka, le pridna bodi, nikar ne hodi rož tergat". Zjutraj ustaja gospoda prav zgodaj, da gre vode pit. Nekteri se grejo sprehajat po bližnjih šetališčih, drugi bolj krepki hodijo na bližnje bregove, kakor na Janino, v Peruek, na Rodne itd. Če je lepo vreme, potujejo nekteri v večjih družbah na Donačko goro ali na visoki Boč. Popoldne je nekoliko časa vse tiho. Gospodje se spravijo spat, gospe in gospice pa imajo dosti posla z lišpom, da se morejo potem pokazati v večji krasoti in sjajnosti. O pol šestih se počne godba spet kakor zjutraj, in vse je zopet na nogah. Starci se zbirajo v kavarni; kar se pa gibati more, je na promenadi. Pozneje se zbere mladež v dvorani in počne plesati ter pleše včasi v pozno noč, če ni tombole ali kakošne druge zabave. Pri-jatli lepega petja pa se zbirajo pod magazinom, kjer se steklenice polnijo, ter poslušajo blagoglasue in mile pesmice sloveuske, ktere popevajo dekleta pri natakanji in pečatenji steklenic. Naj je človek kterega koli naroda, vsak hvali in ne more prehvaliti čistega soglasja in milote glasa naših deklet. Naj je človek duhovnega ali posvetnega stanu, naj je star ali mlad, vsak rad postoji in posluša pevkinje. Je pa dosti takih, ki cele ure sedijo v senci bližnjega kostanja, ter se ne ganejo od magazina, dokler ne potihne petje in se ne razletijo dekleta vsaka na svoj dom.
Študentje morajo dekletam vsako leto novih pesem prinesti in stare prepisovati. Največ jih pa imajo same v glavi. Predlanskim jim je bil nek duhovnik iz Gorice napisal nad Prešernovo „Pod oknom" sledeče verstice:
Pesmi so take
Za ponočnjake,
Ne poštenjake! In to je dekletam tako globoko zajedalo, da sem jim moral potem ves zvezek na novo prepisati.
Slatina je bližnjim kmetom neizmerna dobrota. Zaslužka je zmirom dovolj, in razun tega prodajo gospodinje dosti drago pišauce, jajca, maslo, mleko itd. Slatino pijo radi mešano z vinom, za samo ne marajo. Je pa tudi ne dobivajo več zastonj kakor nekdaj. Gospoda se je spametovala, to je, ne da je brez plačila; kupovati pa kmet vode noče, naj je sladka ali kisla. Navadno zdravilo našim kmetom je vino, mehkužni gospodje puste Slatino. Čudijo se kmetje, kako more gospoda toliko kisle vode v se vlivati. Pa jo res nekteri neizmerno vlečejo. Griindl pripoveduje, da je nek Horvat vsako jutro sedem bokalov kisle vode izpil. Dalje pravi: „Vor etlicheu Jahren ist noch ein grosser Sauerbrunu-Sauffer und Schlemmer gefuuden vvorden, welcher an einem Vormittag 15 bis 16 stevrische Mass mit gutem Eflfect ausgesoffen   und   ebenfahls durch  etliche  Tag
311
contiuuirt,   von   dem   noch folgende   Vera   im   Pfarrhof bey dem heiligen Creutz zu sehen seyn:
Exhaurire vales mensuras quinque decemque Ek acidis undis, quis tibi par numero!
Dr. Frohlich piše v Sauerbrunnen-Krunkenjournale", da je neki Giakomo G. iz Furlanskega vsaki dan 10 bokalov kisle vode svojevoljno popil, kar mu pa ni čisto nič škodovalo. Kaj takega more le močno truplo podnesti; kdor je slab, ga tolika neizrnernost berž spravi pod grudo. Letos je nek žid spil berž ob dohodu 24 kozarcev te vode, — ponoči je umeri nagle smerti.
Dalo bi se še marsikaj pisati o Slatini, pa moj namen je bil le, pregovoriti le nekoliko besed o postanku in razvitji kopališča, da ne bomo tujci v lastni hiši. IVekteri nemški pisatelji so že davnej zbrisali slovenščino iz sla-tinske okolice; pa kolikor je meni znano, ki sem domač sin, bo preteklo še sto in sto let, preden bo Slatina ptuja. Naš kmet se terdovratno derži svojega jezika in svojih običajev, in ne mara dosti za tujo spako, ki po njegovem mnenji le kvari in pači slovenske ljudi. Nekteri pisatelji mislijo potem Slatino ponemčiti, če pridno prekucujejo slovenske vlastne imena; tako, na pr., pišejo vlastnika ko-strevniške Slatine, kteremu je lepo slovensko ime „IVovaku, po svojem kopitu „Xoaakh'f. Ali niso take imena prava 3?monstra marina?!"                                   A. K. Cestnikov.