UDK 811.16’373.6 Metka Furlan Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani INTERNA IN EKSTERNA REKONSTRUKCIJA V SLOVANSKI ETIMOLOGIJI Izmenična uporaba interne in eksterne rekonstrukcije je pri slovanski etimologiji nujna, saj bi bila brez stalnega dotoka informacij iz drugih neslovanskih indoevropskih jezikov etimologija omejenih razpoznavnih možnosti. Alternating application of internal and external reconstruction is in Slavic etymology indi- spensal, because otherwise, that is without permanent addition of data from other non-Slavic Indo-European languages, Slavic etymology would be the etymology of much more limited possibilities of interpretations. Ključne besede: etimologija, slovanska etimologija, primerjalno jezikoslovje, interna rekonstrukcija, eksterna rekonstrukcija, fi tonim Betula, fi tonim Asphodelus Key words: etymology, Slavic etymology, comparative linguistics, internal reconstruction, external reconstruction, phytonym Betula, phytonym Asphodelus 1 Delovno območje slovanske etimologije Slovansko etimologijo kot eno etimologij znotraj indoevropske jezikovne družine določa predmet obravnave, saj njena naloga ni etimološko pojasniti katero koli besedje, ampak besedje slovanskih jezikov. Jasno določen predmet obravnave ji določa ožje območje raziskovanja, ki je na začetku sicer vedno eden od slovanskih jezikov, v nada- ljevanju pa praviloma vsi. Nasprotno pa v slovanski etimologiji širše delovno območje in število v obravnavo vključenih neslovanskih jezikov pri konkretnem etimološkem problemu nista predvidljiva in zato tudi vnaprej ne moreta biti določena. Cilj etimo- logije je odkriti in pojasniti formalni in semantični odnos med besedo in njenim bese- dotvornim predhodnikom etimonom potem, ko smo ugotovili njeno starost oziroma čas nastanka, 1 izrazni fond vsakega jezika pa predstavlja preplet različno starih leksikalnih prvin (neologističnih, izposojenih (adstrat + substrat) in podedovanih), zato vprašanje etimološkega nastanka slovanskega izraznega fonda presega jezikovno območje z epitetom slovanski enako kot vprašanje etimološkega nastanka npr. romanskega izraznega fonda presega jezikovno območje z epitetom romanski. 2 Primerjalna metoda in metoda rekonstrukcije Čeprav se pri odkrivanju in pojasnjevanju poimenovalnih vzorcev pojavnosti bližnjih in daljnjih preteklih dob etimologija poslužuje raznovrstnih ekstralingvistič- nih podatkov iz zgodovine, etnologije, botanike itd. in njeni končni rezultati sploh ne 1 Prim. Vinja 1993: 10: … suvremena etimologija postavlja sebi u zadatak da otkrije i rekonstruira formalni i semantički odnos koji postoji između dva oblika A i B, od kojih se jedan iskazuje kao stariji, kao prethodni i predstavlja etim(on), a drugi kao iz njega izveden. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_1.pdf | DOST. 15/03/24 10.42 4 Jezikoslovje spadajo med jezikoslovna znanja, je etimologija, ko ugotavlja kdaj, kako in iz česa je beseda kot morfo-semantična prvina nastala, zaradi načina, kako prihaja do svojih odgovorov, veja diahronega jezikoslovja, ki je samo zaradi svoje osredotočenosti na leksikološko tematiko in nelingvistični cilj odkrivanja v besedah zakodiranih poime- novalnih vzorcev različna od primerjalnega jezikoslovja. Z njim jo ob številnih in raznovrstnih jezikoslovnih spoznanjih družita tudi skupni metodi. S primerjalno me- todo se identifi cira in sopostavlja medsebojno sorodne in združljive prvine (foneme, morfeme, osnove, oblike, besedne zveze) v vsaj dvočlenske primerjave, katerih cilj ni prepoznavanje areala, ampak njihova združitev in projekcija na starejši nezabeležen, a predpostavljen jezikovni sistem. Aplikaciji primerjalne metode zato sledi aplikacija metode rekonstrukcije, kjer se primerjano besedje združi in projicira oziroma rekon- struira v starejši jezikovni sistem. 2.1 Sorodnost po horizontalni in vertikalni liniji Posledica divergentnosti kot stalne silnice jezikovnega razvoja so jezikovne družine. Znotraj njih pa vsi jeziki niso enako sorodni, ampak je stopnja sorodnosti odvisna od trajanja skupne razvojne poti. Čim daljša je skupna razvojna pot, tem bolj sta konkretna jezika sorodna, ker vsebujeta več skupnih podedovanih prvin kot pa katera druga, pri katerih čas skupne razvojne poti ni enak, ker se je eden od njiju kot samostojen razločil prej, drugi pa kasneje. Termin bratski jezik (nem. Schwestersprache, agl. daughter lan- guage) označuje najvišjo stopnjo sorodnosti in implicira disperzijo iz istega skupnega predhodnika ter sorodnost po horizontalni liniji. Manjša stopnja sorodnosti implicira nesočasno disperzijo iz različnih predhodnikov s skupnim izhodiščem in predstavlja sorodnost po vertikalni liniji. Slovenski jezik je na primer s hrvaškim soroden po ho- rizontalni liniji, s staroindijskim pa po vertikalni. Vsak jezik ima skupne podedovane leksikalne prvine tako v jezikih, s katerimi je soroden po horizontalni, kot tudi v jezikih, s katerimi je soroden po vertikalni liniji, zaradi daljše skupne razvojne poti pa vsebujejo po horizontalni liniji sorodni jeziki praviloma več skupnih podedovanih prvin kot pa tisti, ki so sorodni po vertikalni. Identifi kacija po horizontalni liniji sorodnih prvin nakazuje, da je konkretna leksi- kalna prvina obstajala v za stopnjo starejšem jezikovnem sistemu, vertikalno sorodna prvina pa njeno starost samodejno poveča še za stopnjo, če prej izključimo možnost paralelnega nastanka. Vertikalno sorodna prvina je zato merilo, ki kaže na večjo starost horizontalno sorodnih prvin. Ker so slovanski jeziki genetično povezani z drugimi indoevropskimi, vprašanje etimologije slovanskega izraznega fonda presega območje slovanskih jezikov, zato slovanska etimologija ni odvisna samo od poznavanja in upoštevanja podatkov iz po- sameznih slovanskih jezikov, ampak tudi od poznavanja in upoštevanja podatkov iz drugih neslovanskih indoevropskih jezikov. Za slovansko etimologijo so neobhodno potrebni podatki iz horizontalno sorodnih jezikov in podatki iz vertikalno sorodnih jezikov, saj vsega slovanskega besedja sploh ni mogoče etimološko pojasniti na slovanski jezikovni stopnji s slovanskim jezikovnim gradivom, ker vse ni nastalo v slovanskem jezikovnem sistemu, ampak je bilo vanj podedovano. Svojčas je de Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_1.pdf | DOST. 15/03/24 10.42 Metka Furlan, Interna in eksterna rekonstrukcija v slovanski etimologiji 5 Saussure, ko je izpostavil, da se etimolog toliko časa vrača v preteklost besede, dokler ne najde kaj, kar jo bo razložilo (de Saussure: 211), lepo ponazoril nepredvidljivost območja etimologiziranja. 2.2 Interna in eksterna rekonstrukcija Ko v slovanski etimologiji, praviloma izhajajoč iz nacionalnih jezikov, iščemo jezi- kovno stopnjo, kjer je konkretna beseda kot morfo-semantična enota nastala, do nje prodiramo postopno z izmenično uporabo primerjalne metode in metode rekonstrukcije. Rekonstrukcija pri takem delu ni sama sebi namen, ampak predstavlja argumentirani način postopnega prodiranja v predhistorične stopnje jezika. Primerjavi horizontalno sorodnih prvin sledi rekonstrukcija, primerjavi rekonstrui- rane prvine z vertikalno sorodnimi prvinami zopet rekonstrukcija in postopek se lahko nadaljuje, dokler se ne identifi cira tiste jezikovne stopnje, kjer je prvina nastala in kjer je zato obstajal tudi njen besedotvorni predhodnik. Postopek prodiranja (primerjava + rekonstrukcija) na starejše predhistorične jezikovne stopnje do tiste, kjer je leksikalna prvina nastala, je glede stopnje sorodnosti primerjanih prvin praviloma dvodelen, ker se najprej vedno primerja horizontalno sorodne prvine, nato pa vertikalne: a) primerjava horizontalno sorodnih prvin → rekonstrukcija b) primerjava rekonstrukcije z vertikalno sorodnimi prvinami → rekonstruk cija Če je postopek več kot dvostopenjski, ker je bilo vanj vključeno gradivo iz več kot dveh po stopnji sorodnosti različnih jezikovnih sistemov, ker se še ni prodrlo do jezikovne stopnje nastanka leksikalne prvine, se termin vertikalno sorodna prvina (ali jezik) tako kot še nekateri drugi v diahronem jezikoslovju relativizira, ker z novega zornega kota prej vertikalno označena sorodnost postane del horizontalne sorodno- sti, kot ponazarja npr. razmerje med slovenskim narečnim črnovrškim r1Æka »roka«, hrvaškim rúka »isto« in litovskim rankà »isto«, kjer slovenska narečna oblika s hrvaško ni v horizontalnem sorodstvenem odnosu, ampak v vertikalnem. Ko pa to slovensko narečno prvino skupaj s hrvaško obravnavam v odnosu do litovske, postane slovenska narečna enako kot hrvaška samodejno del slovanskih horizontalno sorodnih prvin. Uporaba vertikalno sorodnih prvin pomeni vedno izstop iz izhodiščnega jezikovne- ga sistema, čeprav namen, etimološko razložiti njegovo prvino, ostaja isti. Razširitev delovnega območja z zunanjim jezikovnim gradivom je potrebna, ker in ko notranje jezikovno gradivo pri predhistoričnem pojasnjevanju besedja postane nezadostno, ker ima kot zaprt sistem le omejeno število jezikoslovnih informacij, omejeno možnost jezikoslovnih interpretacij, omejeno možnost preverjanja ustreznosti razlag in seveda tudi omejeno možnost etimoloških razlag. Interna rekonstrukcija je zatorej metoda 2 Etimologiziranje je kot etimološki postopek trodelno, sestavljeno 1. iz sinhronih podatkov o jezikovni enoti, ki jo je potrebno etimološko razložiti, 2. iz natančnega zaporedja vseh jezikovnih podatkov, ki dopuščajo obravnavano jezikovno enoto zanesljivo privesti do najstarejše jezikovne stopnje, kjer je že obstajala in kjer zato obstaja teoretična možnost za njeno uspešno etimološko razlago, in 3. iz etimološke razlage, ki dejanski pomen jezikovne enote osvetli z njegovim prvotnim = strukturalnim pomenom in razloži pomensko motivacijo, ki odkrije miselni element okolja, kjer je beseda nastala (Furlan 1990: 365). 3 Mednje sodijo tudi termini besedna družina, koren in leksem. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_1.pdf | DOST. 15/03/24 10.42 6 Jezikoslovje vzpostavljanja in razlage jezikovnega sistema/jezikovnih prvin s primerjavo in rekon- strukcijo podatkov znotraj njega samega, četudi vsebuje starejše in mlajše jezikovne stopnje, eksterna rekonstrukcija pa metoda vzpostavljanja in razlage istega jezikov- nega sistema/jezikovnih prvin tudi s primerjavo in rekonstrukcijo podatkov iz drugih, njemu vertikalno sorodnih jezikovnih sistemov. Pri več kot dvostopenjskih postopkih se skladno z relativizacijo termina vertikalno sorodna prvina (ali jezik) relativizira tudi območje aplikacije eksterne rekonstrukcije, ki postane del območja aplikacije interne rekonstrukcije. Slovensko črnovrško r1Æka postane s hrvaškim rúka in slovanskim praleksemom *rèk v odnosu do litovskega rankà del istega zaprtega slovanskega sistema enako, kot so del istega zaprtega indo- evropskega sistema npr. slovensko črnovrško χč£ »hči«, hrvaško kć£ »isto«, staroindijsko duhit , grško θυγάτηρ in indoevropski praleksem *dhugH 2 tḗr. 2.2.1 Interna in eksterna rekonstrukcija na primeru leksema za pojem »roka« Aplikacijo ene in druge metode ponazarja tristopenjski postopek etimološke razlage splošnoslovanskega leksema za pojem »roka«, če izhajam iz slovanskega nacionalnega jezika, npr. iz slovenščine. V slovenskem sistemu predstavlja narečno gradivo horizon- talno sorodne prvine, saj je knjižna slovenščina normiran in bolj ali manj rekonstruiran jezik in zato v primerjavi z narečnim gradivom njegov »približni nadsistem« oz. »prib- ližna rekonstrukcija«. S primerjalno metodo se iz narečnih refl eksov besed za pojem »roka« da predpostaviti dva slovenska praleksema, in sicer *róka (črnovrško rÆkA, južnonotranjsko r1Æka) in *rÔka (rezijansko róka, prekmursko róuka, južnonotranj- sko r)Òka ...). Ponovno s primerjalno metodo nadalje te slovenske narečne refl ekse, ki jih združujeta rekontrukciji *róka/rÔka, vzporejam s primerljivim besedjem v drugih slovanskih jezikih. Sorodnost slovenskih narečnih besed s primerjanimi slovanskimi seveda ni horizontalna, ampak vertikalna. Na podlagi variantnosti med slovenskima rekonstrukcijama in refl eksi v drugih slovanskih jezikih (hrv. rúka, r. ruká, stcsl. rèka ...) se besedi nadalje določi še za jezikovno stopnjo starejšo podobo = praslovansko rekonstrukcijo *rèk . Tako kot v slovenskem sistemu se tudi v tem sistemu leksema še vedno ne more in ne sme etimološko razložiti, ker tudi praslovanščina ni tista je- zikovna stopnja, kjer je beseda nastala, kot jasno kažeta baltski ustreznici v lit. rankà in let. rùoka. Ta sorodnika sta z vsemi slovanskimi sorodna po vertikalni liniji in do- puščata, da slovanski praleksem *rèk , ki vključuje vse mlajše slovanske, projiciram še za stopnjo dalj v preteklost, vsaj na baltoslovansko *ronk . Ker ima litovščina pol- nostopenjski prezent renkù (z inf. riñkti) v pomenu »pobirati, zbirati« in ker z roko tudi 4 Tu termin interna rekonstrucija uporabljam v širšem pomenu, kot pa ga ponazarja npr. definicija, da je interna rekonstrukcija rekonstrukcija starejše jezikovne stopnje na podlagi obstoječih alternacij znotraj sinhornega stanja enega jezika brez upoštevanja narečnih prvin, kakršno se po Kuryłowiczu 1964 na splošno predstavlja (prim. Lehmann 1996: 31 s.), v isti sapi pa se ocenjuje, da je v indoevropeistiki laringalna teorija plod metode interne rekonstrukcije (prim. Boretzky 1975), čeprav je znano, da je že de Saussure pri identi- fikaciji obeh sonantičnih koeficientov operiral s sistemi iz več ide. jezikov in da trditev drži le, če aplikacijo interne rekonstrukcije razumemo na zaprtem ide. sistemu brez zunanje evidence (= eksterna rekonstrukcija), ki jo je pri laringalni teoriji prvi apliciral Hermann Møller. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_1.pdf | DOST. 15/03/24 10.42 Metka Furlan, Interna in eksterna rekonstrukcija v slovanski etimologiji 7 pobiramo/zbiramo, se lahko predpostavi, da je ta baltoslovanski leksem za roko kot nomen actionis na praindoevropskega tipa φορά »nošnja« ← φέρω »nesti« nastal vsaj v baltoslovanskem obdobju iz glagola, ki se ohranja v litovskem prezentu, in da se je leksikalni pomen tega samostalnika razvil iz prvotnega »pobiralka, zbiralka« potem, ko je bil nomen actionis slovnično preveden v nomen agentis: bsl. *renke- »pobirati, zbirati« → *ronk *»pobiranje, zbiranje« > *»pobiralka, zbiralka« > »roka«. Razpredelnici na primeru splošnoslovanskega leksema za pojem »roka« pona- zarjata relativizacijo območja aplikacije interne in eksterne rekonstrukcije v odnosu do izhodiščnega slovenskega sistema: INTERNA REKONSTRUKCIJA EKSTERNA REKONSTRUKCIJA (V ODNOSU DO SLOVENSKEGA SISTEMA) Slovenski sistem Slovanski sistem Primerjava: r1Æka, rÆkA, róka, róuka, r)Òka ... Primerjava: sln. *róka/rÔka, hrv. rúka, r. ruká, stcsl. rèka ... Rekonstrukcija: *róka/rÔka Rekonstrukcija: * INTERNA REKONSTRUKCIJA EKSTERNA REKONSTRUKCIJA (V ODNOSU DO SLOV ANSKEGA SISTEMA) Slovanski sistem Baltoslovanski sistem Primerjava: sln. *róka/*rÔka, hrv. rúka, r. ruká, stcsl. rèka ... Primerjava: * (= sln. *róka/ *rÔka, hrv. rúka, r. ruká, stcsl. rèka ...), lit. rankà, let. rùoka Rekonstrukcija: * Rekonstrukcija + etimologija: * »pobiralka/zbiralka« ← bsl. *renke- »pobirati, zbirati«, prim. lit. renkù 3 Interna in eksterna rekonstrukcija v slovanski etimologiji Uzaveščanje, s katerimi jezikoslovnimi podatki, internimi ali eksternimi, je bila konkretna razlaga opravljena, je potrebno, da se jasno izpostavlja način argumentira- nega prodiranja v predhistorične jezikovne stopnje, pri katerem se ob pogosti izmenični uporabi internega in eksternega gradiva in interpretacij slika, kaj je rezultat ene in druge metode, rada zamegli in se metodi interne rekonstrukcije lahko pripiše večjo razpoznavno moč, kot pa jo dejansko ima. Pri razlagah ima namreč odločilno vlogo usmerjevalca in korektiva prav eksterna in ne interna rekonstrukcija. Z njo do spo- znanja, da se je npr. v izhodiščnem slovenskem sistemu leksem za pojem »roka« glasil , ne bi mogli priti. Za enakomerno kvalitativno rast slovanske etimologije je sicer pomembno pridobivanje gradiva in argumentov, ki jih dajeta obe metodi, eksterna in interna rekonstrukcija. Nujnost ponazarja znana metafora o drevesu in gozdu. Izmeničen Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_1.pdf | DOST. 15/03/24 10.42 8 Jezikoslovje pogled enkrat znotraj sistema in drugič od zunaj predstavlja korektiv pri preverjanju ustreznosti razlag. Toda slovanska etimologija bi bila brez stalnega dotoka informa- cij iz drugih neslovanskih indoevropskih jezikov etimologija omejenih razpoznavnih možnosti, ker bi se znotraj zaprtega slovanskega sistema etimološko lahko razložilo le slovansko neologistično besedje, številnega drugega pa ne. Seveda velja enako tudi za posamezne slovanske nacionalne etimologije. Slovenska etimologija bi bila brez stalnega dotoka informacij iz drugih slovanskih in neslovanskih jezikov prav tako eti- mologija izjemno omejenih razpoznavnih možnosti. Etimološko problematiko slovanskega besedja je v širši indoevropski kontekst na začetku 19. stoletja postavil Dobrovský. To spoznanje se prek Miklošiča in drugih po- stopno in zanesljivo uzavešča že skoraj dve stoletji, a je v slovanski etimologiji kot tudi v slovanskih nacionalnih še premalo aplicirano. Spregledana ali premalo upoštevana paralela v vertikalno sorodnem jeziku lahko pomeni nevarnost, da se bo neustrezno določila starost besedja in da se bo zato etimologiziralo na jezikovni stopnji, kjer ni nastala. Spregledana ali premalo upoštevana paralela v vertikalno sorodnem jeziku lahko pomeni neustrezno zastavljeno pot do etimološke razlage. 3.1 Eksterna rekonstrukcija je odločilen dejavnik pri preverjanju in korekciji razlag, pridobljenih z interno rekonstrukcijo, in zato usmerjevalec pri relativnokronološkem opredeljevanju nastanka nesistemsko pogojenih fonetičnih razvojev, kot ponazarjata spodnja primera. 3.1.1 Psl. *rъdrъ (→ *rьdrъ) Znano je, da ruski narečni pridevnik rëdryj »rdeč, rdečerumen (o rogati živini)« kaže na praslovanski pridevnik z jerom v vzglasnem zlogu *rьdrъ, vertikalno sorodno gradi- vo (prim. sti. rudhirá-, gr. ἐρυθρός, lat. ruber) pa, da se je prvotno glasil z jorom v prvem zlogu *rъdrъ. Neskladnost med interno praslovansko rekonstrukcijo *rьdrъ in eksterno praindoevropsko *(H 1 )rudh-ró-s seveda narekuje popravek praslovanske in ne obratno. To pa pomeni, da je *rьdrъ iz prvotnega *rъdrъ nastalo po disimilaciji, ki je delovala potem, ko se je po zvišani artikulaciji praide. *o in izpadu izglasnega praide. spiranta *s pridevnik glasil *rudru in vseboval kar dva enaka fonema: psl. *rъdrъ → *rьdrъ. 5 3.1.2 Slovensko *rÔka (→ *róka) < praslovensko *r k= Iz dela slovenskih narečnih refl eksov za pojem »roka« lahko izluščim rekonstrukcijo *róka (črnovrško rÆkA, južnonotranjsko r1Æka), iz dela pa *rÔka (rezijansko róka, prek- mursko róuka, južnonotranjsko r)Òka ...). Na vprašanje, kateri od njiju je zgodovinsko ustrezen in kateri ne, samo iz primerjave različnega slovenskega narečnega gradiva ne morem odgovoriti. Omogoča pa ga primerjava rekonstrukcij *róka/*rÔka s hrv. rúka, r. ruká, stcsl. rèka ... in rekonstrukcija slovanskega praleksema *rèk , ki pokaže, da je v izhodiščnem slovenskem sistemu leksem v prvem zlogu imel dolg nosniški vokal *è. Slovenski historično upravičen refl eks tega leksema se je torej v slovenščini po umiku akcenta glasil rÔka, zato je refl eks róka treba razložiti interno znotraj sloven- 5 O starejši literaturi v zvezi s tem glej Vasmer: III, 459. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_1.pdf | DOST. 15/03/24 10.42 Metka Furlan, Interna in eksterna rekonstrukcija v slovanski etimologiji 9 skega sistema, ker je analoški po antonimnem paru nóga < psl. *nog , saj posamezna slovenska narečja z refl eksom iz *rÔka poznajo analogni refl eks nÔga. 6 3.2 Eksterna rekonstrukcija je v primerjavi z interno odločilna pri relativnokronološkem opredeljevanju nastanka besedja, saj je vertikalno sorodna leksikalna prvina praviloma zanesljiv znak za večjo starost besede. 3.2.1 Psl. * (f.) »Betula« : * (m.) »Betula« : * (adj.) »takšen kot breza → z belimi lisami« ali relativnokronološka opredelitev nastanka pridevnika V obeh etimoloških slovarjih praslovanske leksike so pri slov. besedni družini »Betula« ob drugih mlajših členih obravnavani tudi *be za (f.) »Betula«, »Betula« in * (adj.) »belolisast«, čeprav z * ruski izpostavlja le samostalnik, poljski pa le pridevnik. Medtem ko slovanski praleksem * (f.) »Betula« potrjujejo vsi slovanski jeziki, je * (m.) »Betula« arealno ožji in znan le v slovenščini ( (m.), gen. braza »breza« (Pleteršnik), »navadna breza« (Cossutta – Crevatin 2005: 165), hrvaščini (br§z (m.) »breza« (Belostenec, Habdelić, Stulli; Slavonija, Križevci) in dolnji lužiščini (br’as (m.) »breza« (Dešno/Dissen) (OLA 2000: 150)). Pridevnik je zanesljivo znan v bolgarščini ( brjaz, pl. brézi »z belo liso (navadno o bivolu)«, brjazo kokošče »Rallus«), makedonščini (brez »z belo liso na glavi«), v str. krajevnem imenu Berezyj (Černigov): Svjatoslavъ poide kъ Berezomu; Běža Volodimeričь ... iz Berezago (Sreznjevskij), ohranja pa se tudi v sln. novocirkumfl ektiranem samostalniku brbza (f.) »ime belolisasti kravi ali kozi« iz določne oblike pridevnika * 7 (SP: 1, 212; ÈSSJ: 1, 207). Čeprav imata zunanje neslovanske sorodnike le oba samostalnika (f.) = let. b³rza = stnord. bjèrk; (m.) = lit. béržas = let. b³rzs), pridevnik pa ne, 8 je v obeh praslovanskih slovarjih ovrednoten kot možen besedotvorni predhod- nik dendronimov * in *be zъ (SP: I, 212; ÈSSJ: I, 207 s., 203), kar pomeni, da naj bi slovanski jeziki edini ohranjali praide. pridevnik, iz katerega naj bi bili tvorjeni tudi drugi dendronimi za pojem »Betula« (let. b³rza, stnord. bjèrk, lit. béržas, let. b³rzs). Razlaga o tako visoki praide. starosti pridevnika * sloni na upoštevanju morfološke podobe zunanjih samostalniških paralel in na internem slovanskem razmerju (f.) »Betula« : (m.) »Betula« : (adj.) »belolisast«. Ker pridevnik nima vertikalno sorodne paralele, se postavlja vprašanje, ali je njegova projekcija na starejšo praide. stopnjo upravičena. Ali so polnostopenjski dendronimi res nastali iz fonetičnega predhodnika tega slovanskega pridevnika? 3.2.1.1 Pri pojasnitvi vprašanja je pomemben sti. dendronim bhūrjá- (m.) »Betula« < *bhHg’ó- z ničto stopnjo korena kot lat. frāxinus »jesen« 9 < *bhHg’-s-enó-, lit. bìržis, gen. -ies »brezov gozdič; gozdič« (Kurschat) in let. »isto« (Mühlenbach- 6 Ramovš 1997: 487. 7 O tem Ramovš 1997: 378. Razlago je povzel Bezlaj ESSJ: I, 43. 8 Predstavitev norv. dial. bjerk »zelo svetel« v Bezlaj ESSJ: I, 43, ni ustrezna, ker je oblika dejansko samostalnik. 9 Prenos dendronima za navadno brezo/belo brezo na jesen je razumljiv, ker v južni Evropi navadna breza/bela breza ni avtohtona (Walde-Hofmann 1938: 544). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_1.pdf | DOST. 15/03/24 10.42 10 Jezikoslovje Endzelin). Ta dendronim brezo poimenuje po njeni značilni bleščeče beli barvi lubja, kot kaže praide. koren *bhreH 1 g’- »zasijati, zablesteti«, 10 znan v sti. aoristu »zasijal je«, prezentu »blesti, sije« (LIV 2001: 92) in v korenskem samostal- niku (f.) »sij« s pridevnikom bhrājá- »sijoč, svetlikajoč«. Glede na znane besedotvorne vzorce na praindoevropski in mlajših jezikovnih stop- njah in glede na korensko alternacijo *bhreH 1 g’- : *bherH 1 g’- ni verjetno, da bi različni odrazi dendronima (*bhérH 1 g’-eH 2 : *bhérH 1 g’-o-s : *bhH 1 g’-ó-s) kazali na praide. korenski samostalnik s paradigmo amfi kinetičnega tipa *bhérH 1 g’-s’/*bhH 1 g’-és, 11 ampak bolj verjetno izvirajo iz praide. oksitoniranega izsamostalniškega pridevnika *bhH 1 g’-ó- »sijoč«, ki se kot tak še ohranja v alb. bardhë »bel«, 12 ničto substanti viziran pa v sti. - (m.) »breza«. Prav prek pridevnika *bhH 1 g’-ó- »sijoč« je ta dendro- nimska besedna družina povezljiva s korenskim samostalnikom *bhreH 1 g’- »sijanje« (= sti. - »sij«), saj je lahko nastal po pridevniškem vzorcu tipa sti. usr-á- (adj.) »jutranji, rdečkast« ← u{ár- (f.) »jutranja zarja, jutro«. Enak ničtostopenjski oksitoni- ran pridevnik *udr-ó- »vodni« ← *1ed-r/n- (n.) »voda« je bil npr. podlaga za nastanek sti. udrá- (m.) »vidra« < *»vodna žival«. Iz pridevnika *bhH 1 g’-ó- »sijoč« je na praide. stopnji s podaljšanjem korenskega vokalizma 14 nastal pridevnik *bherH 1 g’-ó-, 15 , 16 ki je sodeč po pomenskem razmerju med sti. lauhitīká- »rdečkasto svetli kajoč« in podstav- nim pridevnikom lóhita- »rdeč« pridevnikov pomen spremenil v smislu približevanja k lastnosti, izražene v podstavnem pridevniku: 17 *bhHg’-ó- (adj.) »sijoč« → *bherH 1 g’- ó- (adj.). Iz pridevnika *bherH 1 g’ó-s (m.), f. *bherH 1 g’-éH 2 so po substantivizaciji z akcentskim umikom tipa sti. - (adj.) »črn, temen« → (n.) »črna antilopa« oz. gr. λευκός (adj.) »svetel, blesteč« → λεῦκος (m.) »cipelj« lahko nastali polnosto- penjski dendronimi: adj. *bherH 1 g’-ó-s → *bhérH 1 g’-o-s (m.) »breza« = psl. * = lit. béržas = let. b³rzs; adj. *bherH 1 g’-éH 2 → *bhérH 1 g’-eH 2 (f.) »breza« = psl. = let. b³rza = stnord. bjèrk. 10 Laringal *H 1 je rekonstruiran na podlagi lit. brjkšti »daniti se«, polj. o-brzasknąć »jasno postati« (LIV 2001: 92). 11 Tako razlago sprejema Darms: 428 s. z navedbo starejše literature. 12 Tako Huld 1984: 142, 145. 13 K temu tipu spadata tudi primera v sti. tamasá- (adj.) »temen« ← támas- (n.) »tema« in praide. *H 2 osteº-o-(adj.) »kostnat, koščen« (v lat. osseus »isto«) ← *H 2 esti-/H 2 osteº- (n.) »kost« (v het. (n.) »isto«), le da sta zaradi »nerealiziranega« kvantitativnega prevoja primera mlajša. 14 Tako relativnokronološko opredelitev določa tip podaljšanja korenskega vokalizma nominalnih osnov = vrddhi, ki se je na prajezični stopnji izvrševalo z vnosom e-jevskega vokala v koren (tip *ne1o- »nov« ← *nu »sedaj«; *g’enH 1 -tó- »rojen« (lat. genitus) ← ptc. *g’˜H 1 -tó- »rojen« (lat. nātus); *1ēdr-ó- »takšen, ki je v zvezi z vodo« (= psl. *vědró) ← *1ed-r/n- (n.) »voda«), kasneje pa ne, kot npr. kaže baltoslovansko gradivo (tip let. in psl. * = hrv. dial. štUba, br. ščérba ← bsl. *skirbã-; Furlan 2003: 15 z op. 9 in 10). 15 Domnevo, da kvantitativno razmerje med sti. bhūrjá- in drugimi, polnostopenjskimi dendronimi temelji na besedotvornem in ne oblikotvornem razmerju, najdemo že pri Gołąbu 1967: 772, ki razmerje razlaga z izsamostalniškim vrddhijem, kasneje pri Mayrhoferju: II, 270, ki poroča o neobjavljeni Schindlerjevi domnevi o izpridevniškem vrdhiju tipa *g’énH 1 -to- »otrok« : *g’˜H 1 -tó- »rojen«. Prvi rezultat izsamostalniškega ali izpridevniškega vrddhija je vedno oksitonirani pridevnik, zato je naglas v *g’énH 1 -to- (> pgerm. *kinÞa- > stvn. kind, nvn. Kind) sekundaren in znak substantivizacije. 16 O praide. izpridevniškem vrddhiju in njegovem odrazu v baltoslovanski skupini Furlan 2003. 17 Po funkciji so ti pridevniki primerljivi s slovenskim tipom belkast »ne popolnoma bel« ali pa očrn »ne popolnoma črn«. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_1.pdf | DOST. 15/03/24 10.42 Metka Furlan, Interna in eksterna rekonstrukcija v slovanski etimologiji 11 Litovski ijevski samostalnik bìržis, gen. -ies »brezov gozdič; gozdič« ustreza let. »isto« in tako kot sti. bhūrjá- (m.) »breza« izvira iz pridevnika *bhH 1 g’-ó- »sijoč«, le da je nastal po ijevski substantivizaciji tipa sti. áśri- (f.) »oster rob, kot« ob psl. *òstrъ < *H 2 ok’-ró- (adj.) »oster«, ki jo ob morfofonemski zamenjavi *-o- z *-i- označuje tudi akcentski umik: *bhH 1 g‘-ó- (adj.) »sijoč« → *bhH 1 g’-i- (f.) »sijanje« = lit. bìržis, let. . Razlaga dendronimov za brezo temelji na praide. besedotvornem vzorcu, ki je v večini členov povsem paralelen s tvorbami iz prav tako izsamostalniškega pridevnika *udr-ó- »vodni« ← *1ed-r/n- (n.) »voda«, iz katerega izvira zoonim za vidro: 18 BESEDOTVORNI VZOREC BETULA LUTRA Oksitonirani izsamostalniški pridevnik *bhH 1 g’-ó- = alb. bardhë ← *bhreH 1 g’- = sti. - (f.) Ničta substantivizacija sti. bhūrjá- (m.) sti. udrá- (m.) Ijevska substantivizacija z akcentskim umikom *bhH 1 g’-i- = lit. bìržis, let. bi zs Ø Izpridevniška tvorba pridevnika s podaljšavo *bherH 1 g’-ó- *ūdr-ó- Substantivizacija s prajezičnim naglasnim umikom *bhérH 1 g’-o-s (m.) = psl. *be zъ = lit. béržas = let. b³rzs; *bhérH 1 g’-eH 2 (f.) = psl. *be za = let. = stnord. bjèrk bsl. * dras (m.) = lit. údras = psl. *v- drъ = sln. vider; bsl. * drā (f.) = lit. údra = psl. *v- dra Ijevska substantivizacija z baltskim naglasnim umikom Ø *ūdr-í- = let. ûdr(i)s 3.2.1.2 Psl. * a »Betula« : * / »Betula« Dendronima * (m.) in * (f.) sta torej v praslovanščini predstavljala le fonetično pretvorjene samostalnike, ki so na praide. stopnji nastali s substantivizacijo z akcentskim umikom iz pridevnika *bherH 1 g’-ó- »nekoliko/deloma sijoč«. V tej slov. besedni družini je pričakovani korenski akut potrjen v večini primerov. Od tega vzorca izstopata blg. fi tonima brezá, ki je del standardnega jezika, in brezíca (Gerov), čeprav bolgarska narečja izkazujejo tudi pričakovano bréza, berjáza (SP: I, 201). Primer ni osamljen, saj tudi srb. dial. bréza, dem. brézica (RSGV) kaže na enako odstopanje. Tudi hrv./srb. dial. bréza »ime za domače živali brezaste dlake« (RSNJ) ob npr. čak. br¥za »črna ovca z belo liso na nosu« kaže na enake naglasne razmere. Akcentsko raz- merje * (f.) »Betula« : * / (f.) »isto« je besedotvorno pogojeno, saj prvi člen kaže na substantivizacijo z akcentskim umikom, druga dva pa sta bila ničto substantivizirana: *berz / < *bherH 1 g’-éH 2 /*bherH 1 g’-íH 2 ← adj. *bherH 1 g’- ó-. Enako dvojnost zasledimo tudi pri substantivizaciji iz izsamostalniškega pridevnika *1ēdr-ó- »takšen, ki je v zvezi z vodo« ← *1ed-r/n- (n.) »voda«, ki se je deloma 18 O zoonimu za vidro Furlan 2003: 18, 23. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_1.pdf | DOST. 15/03/24 10.42 12 Jezikoslovje izvršila brez akcentskega umika (prim. npr. r. vedró, ukr. vidró, br. vjadró, blg. vedró, hrv. vijèdro), deloma pa z njim (prim. npr. hrv. (V odice), v¥dra (ARj XX, 439), vjèdrica, vidr¥ca. BESEDOTVORNI VZOREC BETULA VEDRO Oksitonirani pridevnik praide. *bherH 1 g’-ó- praide. *1ēdr-ó- Ničta substantivizacija psl. * = blg. brezá/brezíca = srb. bréza/ brézica psl. * = r. vedró, ukr. vidró .../hrv. vjèdrica Substantivizacija z akcentskim umikom psl. = r. beréza ... psl. * = hrv. v¥dro 3.2.1.3 Adj. * ← * (m.)/ (f.) »Betula« Če poizkusim odgovoriti na zastavljeno vprašanje, ali je pridevnik * v slovanskih jezikih arhaizem, ki ohranja besedotvornega predhodnika slovanskih, balt- skih in germanskih polnostopenjskih fi tonimov, je odgovor negativen, saj bi praide. pridevnik *bherH 1 g‘-ó- tako kot npr. * , f. * , n. *j)no (prim. let. jaûns < praide. *ºō1nó-s-) moral spadati v akc. p. c (** , f. , n. ) in ne akc. p. a (* , f. ), kot kaže gradivo. Homonimija med pridevnikom *be zъ in fi tonimom *be zъ/*be za mora zato izvirati iz časa, ko je pridevnik po ničti konverziji nastal iz pogoste predikativne rabe fi tonima, npr. *... jestь be zъ/be za »... je (kot) breza«. Tovrstno nastajanje pridevnikov/ deležnikov iz samostalnikov je sicer univerzalna poteza, ki je npr. povzročila, da so prvotna praide. nomina agentis na *-lo- postali deležniki, 19 v slovenščini npr. nastanek pridevnikov r*jnki, f. -a »pokojni« (SSKJ) ← r*jnik (m.) »pokojnik« in prijatel, f. -tla (SSKJ) »prijateljski« ← prij*telj, -a (m.) »amicus«, v litovščini pridevnika dúmas, -à »dimast, modrosiv« (Kurschat) ← lit. dúmai (pl.) »dim«, v letščini pridevnika dũms »temnordeč, temnosiv« ← let. dũms »dim« (Mühlenbach-Endzelin) 20 itd. 21 Slovanski pridevnik *be zъ »takšen kot breza, tj. z belimi lisami, progami« je s prajezičnim *bherH 1 g’-ó- »sijoč« povezan le s skupnim korenom, saj je nastal kasneje in potem, ko so iz *bherH 1 g’-ó- »sijoč« dendronimi že nastali. Slovenski novocirkumfl ektirani zoonim brbza (f.) »ime belolisasti kravi ali kozi« < *be zaja je nedvomno pridevniškega izvora, vprašanje pa je, ali so pridevniškega izvora tudi zoonimi tipa čak. br¥za »črna ovca z belo liso na nosu«, kot se domneva v SP: I, 212, saj ti samostalniki z nobeno značilnostjo ne kažejo na to in so zato lahko metaforična poimenovanja iz * (f.) »Betula«. Hrvaški cirkumfl ektirani samostalnik br^z (m.) označuje vola brezaste dlake (RSNJ) in zanikanemu odgovoru glede praide. starosti slovanskih pridevnikov ne nasprotuje, ker 19 O tem Hackstein 2003: 59. 20 V slovenščini je primerljiv pridevnik mogoče predpostaviti na podlagi dial. d£ma (f.) »temno siva krava« (SSKJ) < (m.) »fumus«. 21 Pojav je znan tudi v onomastiki, prim. (sinъ) Bretъ »Bretov (sin)« ← hipokoristik *Brętъ ← *Brętislavъ = sln. Bretislav (Bošković 1974: 381 s.). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_1.pdf | DOST. 15/03/24 10.42 Metka Furlan, Interna in eksterna rekonstrukcija v slovanski etimologiji 13 prav tako lahko predstavlja metaforično poimenovanje k psl. akcentski dendronimski dubleti * »Betula« s paralelo v let. »Betula« (Mühlenbach-Endzelin) < bsl. *bērźãs (m.). Ta dendronim je torej tako kot * = blg. brezá, srb. dial. bréza nastal z ničto substantivizacijo iz predpostavljenega pridevnika *bherH 1 g’-ó-s »sijoč«. 3.2.1.4 Iz analize jedrnih členov slovanske besedne družine za pojem »Betula«, ki se je opirala na internoslovansko in eksterno gradivo, je razvidno, da je za zanesljivo določanje večje stopnje starosti slovanske leksikalne prvine potrebna vertikalno sorodna paralela. V nasprotnem primeru se relativnokronološka opredelitev nastanka besedja lahko izkaže za neustrezno še zlasti, če se premalo upošteva besedotvorje v območju aplikacije interne in eksterne rekonstrukcije. 3.3 Pri izoliranem slovanskem nacionalnem besedju je aplikacija eksterne rekon- strukcije z identifi kacijo vertikalno sorodne prvine za argumentirano etimološko razlago neobhodno potrebna, naj gre za apelativno ali imensko gradivo. Gola etimološka pred- postavka pri tem ni dovolj in predstavlja resno tveganje, da bo samo na domnevnem, ne pa tudi dejansko v jeziku izpričanem gradivu postavljena etimološka razlaga prej ali slej prepoznana za neustrezno. 3.3.1 Makedonski toponim Čeples Naj opažanje ponazorim z razlago mak. tpn Čeples »nekdaj vas v okolici V elesa«, ki ga Stankovska 2002: 422, razlaga z nikjer potrjenim atpn *Čeples, v katerem naj bi se ohranjala zloženka, ki je v prvem delu vsebovala glagolsko osnovo *čep- < *čęp- (prim. npr. mak. čepi »širiti, odpirati, razširiti; smejati se; zgrabiti«, hrv. čepati »zgrabiti«, raščepati »razpreti, razširiti«, čepiti »širiti«), v drugem pa *lssъ (m.) »lignum/silva«. Če domnevo mirno preidem, metodološko tudi Lomov popravek, ki na podlagi srb. zveze odseći drvo na počep »drevo v zemljo posekati tako, da se ne vidi, kje je bilo« (Preradović; ARj) sklepa, da bi bilo pri toponimu bolje izhajati iz stanovniškega ime- na *Čepi-lěsi »tisti, ki krčijo gozd« (Loma 2004: 484 op. 18), ni boljši, ker prav tako temelji le na predpostavljenem gradivu. 3.3.2 Hrvaški fi tonim čèpljez Na drugi strani pa je povsem izolirano brez omembe mak. toponima v nastajajočem hrvaškem etimološkem slovarju za hrvaški fi tonim čèpljez »Asphodelus« tudi brez primerjalne utemeljitve podana možnost, da predstavlja zloženko iz *čepъ »odrezan kos lesa« in glagolske osnove v *lěsti, *lězeši (Matasović 2007). 3.3.3 Slovenski toponim Čeplez Korak dalje pri razreševanju etimološkega problema mak. tpn Čeples predstavlja imenska paralela v sln. tpn Čéplez (m.), v Čéplezu »naselje v o. Cerkno« z adj. čépleški/ čepléški in stanovniškim imenom Čepležàn, lokalno Čeplešàn (SKI), 22 na katero je opozoril mag. Silvo Torkar. Ime precej strnjene vasi na zmernem pobočju (KLS: I, 22 Gradivo je tu skladno z virom SKI predstavljeno z jakostnim naglasom. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_1.pdf | DOST. 15/03/24 10.42 14 Jezikoslovje 68), ki je bilo prvič zabeleženo v Tolminskem urbarju iz l. 1377: in villa de Ciples sunt mansi 5, culti et inculti, in ga domačini izgovarjajo kot Číeples, stanovniško ime pa Čeplešán (Razpet 2006: 27), je v slovenščini tako kot Čeples v makedonščini med imenskim in apelativnim gradivom osamljeno. 3.3.4 Praslovansko *če-pelz-ti → *če-pelzъ V obeh toponimih pa se lahko ohranja prav južnoslovanski fi tonim, ki ga potrjuje samo še hrv. č§pljēs »Asphodelus« (ARj), čèpljez (HER) »isto« in se pri Mikalji glasi čeplis, pri Stulliju čepljez, Šulek pa ob variantah čepljez, čepljis, čepliz, čepljez navaja še čeplješt (Šulek ), kjer je izglasni -t gotovo sekundaren in lahko enakega nastanka kot npr. v sln. dial. jes-t »jaz«. Rastlina Asphodelus oz. Asphodelus albus, ki jo v slovenščini označuje ftn zlati koren pa tudi beli čepljec (SSKJ), je do meter visoka trajnica s sočnimi, ozko podol- govatimi listi, ki se krožno razvrščeni dvigujejo/vzpenjajo okoli višjega neolistanega cvetnega stebla, a ga nikoli ne dosežejo, zato bi bilo hrv. ftn č§pljēs 23 in njegove va- riante mogoče povezati z besedno družino iz južnoslovanskega ekspresivnega glagola *če-pelz-ti sę (← *pelz-ti sę), na katerega ob srb. dial. čepljézi se »spakovati se« poleg »(težko) navzgor iti«, iščepljézi se »težko navzgor iti in si pri tem pomagati z rokami in nogami« (Timok) z ekspresivno palatalizacijo l > lj in blg. čeplézi sъ »vzpenjati se, plezati« (ÈSSJ: 4, 55; Anikin 1982: 45 op. 20; Bjeletić 2006: 64 s.) kaže tudi sln. tol- minsko čeplaziti se, pf. iščeplaziti se »laziti, plaziti se«, npr. Se userod čepljez, ni čudna »Se povsod plazi, zato ni čudno«, Ki je ščepljezu gare nikam! »Kaj je lazil gor nekam!« (Pečine na Šentviški planoti). 24 Rastlina je namreč s *če-pelzъ lahko poimenovana prav po značilnem ob steblu dvigajočem se šopu listov, čeprav ne bi mogla izključiti, da *če-pelzъ ne označuje njenega stebla, ki se neolistano dviguje nad njimi. Hrv. oblike č§pljēs, čèpljez ... tako kot sln. čbplj[c (m.), -a (SSKJ), ki se v literatu- ri pojavi šele v 20. stoletju, 25 in tpn Číeples narekujejo izvajanje iz akcentskih dublet *čè-pelzъ (sln. dial. Číeples) : če-pel ʺ zъ (hrv. čèpljez), 26 ki odražata variantni prezent *če-pel ʺ zešь (→ *če- ) → *čè-pelzešь (inf. *če-pel ʺ z-ti) tipa *ob-∆ješь (→ *ob) -- ješь) → *òb-uješь (inf. *ob-∆ti), prim. hrv. Ñbujēš, čak. ob/ješ, sln. ob)jem, iz prvotno akutiranega glagolskega korena, o katerem pri besedni družini *pelz-/polz- priča tudi *pel ʺ ziti = hrv. pl=ziti (se), pl=zīm (se). 23 Skok: II, 44, med drugimi variantami dendronima navaja tudi obliko čèpljēs in neprepričljivo meni, da gre za romansko izposojenko z izvorom v lat. cepa »čebula«. 24 Narečno gradivo mi je posredoval mag. Silvo Torkar, ki ga je konec decembra 2007 slišal v pogovoru z g. Francem Kranjcem, domačinom s Pečin na Šentviški planoti. V številnih zbirkah slovenskega narečnega gradiva mi tega glagola ni uspelo najti. 25 Fitonim je bil kot čépljec [lj[c] prvič normiran v Slovenskem pravopisu 1962. O njem z zapisom čeplec »Asphodelus albus« poroča že Tuma 1924: 163. Izglasni -c je iz -s kot nezveneče izglasne variante k -z iz prvotnega sln. *čaplez lahko nastal na enak način kot npr. -c iz -s v narečnem prislovu donc iz *dons »danes«, čeprav bi bilo možno tudi prepostaviti, da je -c po premetu nastal iz izglasja *-st, kjer je -t istega izvora kot v sln. pogovornem jes-t »jaz«, prim. hrv. čeplješt »Asphodelus« (Šulek). Če je fitonim odraz slo- venske ljudske govorice, odraža normirana oblika čépljec [lj[c] redukcijo nenaglašenega ejevskega vokala kot refleksa jata, palatalni lj pa hiperkorekcijo. 26 Oblika č§pljēs je s svojimi suprasegmentalnimi prvinami upravičena le, če je l tako kot v primeru srb. narečnih glagolov ekspresivno palataliziran in izvira z ekavskega področja ter odraža akcentsko varianto *č§-pelzъ tipa *pÑ-žarъ, sln. pož*r, hrv. pÑžār. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_1.pdf | DOST. 15/03/24 10.42 Metka Furlan, Interna in eksterna rekonstrukcija v slovanski etimologiji 15 4. Interna in eksterna rekonstrukcija sta komplementarni metodi, ki lahko le ob stalnem dotoku informacij iz drugih neslovanskih indoevropskih jezikov slovanski etimologiji zagotavljata skladen in enakomeren razvoj. VIRI IN LITERATURA Aleksandr Evgenjevič ANIKIN, 1982: O praslav. *pelz-/*polz-/*pъlz-. Ètimologija 1980, 41–49. ARj: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1880–1976. Zagreb: JAZU. France BEZLAJ, 1976: Etimološki slovar slovenskega jezika I. Ljubljana. Marta BJELETIĆ, 2006: Iskovrnuti glagoli. Tipovi ekspresivnih preverbalnih formanata (na srp- skom i hrvatskom jezičkom metarialu). Beograd. Norbert BORETZKY, 1975: Laryngaltheorie und innere Rekonstruktion – Indogermanische For- schungen. 80, 47–61. Radosav BOŠKOVIĆ, 1974: Povodom nekih toponima = BOŠKOVIĆ, 1978: Odabrani članci i ra- sprave. Titograd. Str. 379–392. Rada COSSUTA, Franco CREVATIN, 2005: Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI) I. Koper. Georg DARMS, 1978: Schwächer und Schwager, Hahn und Huhn. Die VRddhi-Ableitung in Ger- manischen. München. ÈSSJ: Ètimologičeskij slovarь slavjanskich jazykov I–. Moskva 1974–. Metka FURLAN, 1990: Etimologija in besedotvorje. Slavistična revija, 38, 363–369. – – 2003: Podaljšava – praslovanski izpridevniški besedotvorni vzorec. Slavistična revija 51/ Posebna številka = Zbornik referatov za trinajsti mednarodni slavistični kongres Ljubljana, 15.–21. avgusta 2003, str. 13–26. Najden GEROV: Rečnik na bъlgarskija ezik I–VI. Fototipno izdanie. Sofi ja 1975–1978. Zbigniew GOŁĄB, 1967: The Traces of VRddhi in Slavic. V: To Honor Roman Jakobson. Essays on the occasion of his seventieth Birthday 11 October 1966. Volume I. Hague – Paris. Str. 770–784. Olav HACKSTEIN, 2003: Zur Entwicklung von Modalität in Verbaladjektiven. V: Indogerma- nisches Nomen. Derivation, Flexion und Ablaut. Akten der Arbeitstagung der Indoger- manischen Gesellschaft Freiburg, 19. bis 22. September. Hrsg. E. Tichy, D. S. Wodtko, B. Irslinger. Bremen. Str. 51–66. HER: Hrvatski enciklopedijski rječnik. Zagreb 2002. http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/urbar/ ceplez.htm Martin E. HULD, 1984: Basic Albanian Etymologies. Los Angeles. KLS: Krajevni leksikon Slovenije. I. knjiga: Zahodni del Slovenije. S sodelovanjem F. Planine in Ž. Šifrerja pripravil in uredil R. Savnik. Ljubljana 1968. Alexander KURSCHAT, 1968–1973: Litauisch-deutsches Wörterbuch I–IV. Göttingen. Jerzy KURYŁOWICZ, 1964: On the Method of Internal Reconstruction. V: Proceedings of the Ninth International Congress of Linguistics. Ed. H. G. Lund. The Hague – London – Paris 1964. Str. 9–36. Winfred P. LEHMANN, 1996: Theoretical Bases of Indo-European Linguistics. London – New York. LIV , 2001: Lexikon der indogermanischen Verben 2 . Helmut Rix et al. Wiesbaden. Aleksandar LOMA, 2004: Ljubica Stankovska, Makedonska ojkonimija ... – Onomatološki pri- lozi 42, 481–490. (Recenzija) Ranko MA T ASOVIĆ, 2007: Etimološki rječnik hrvatskoga jezika (Ponazoritvena gesla nastajajočega slovarja so bila na začetku leta 2007 dostopna na internetni strani zagrebškega Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje.). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_1.pdf | DOST. 15/03/24 10.42 16 Jezikoslovje Manfred MAYRHOFFER, 1986–2001: Etymologisches Wörterbuch des Altindoarischen I–III. Hei- delberg. K. MÜHLENBACH, Janis ENDZELIN, 1923–1932: Lettisch-deutsches Wörterbuch I–IV. Riga. OLA, 2000: Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas. Serija leksiko-slovoobrazovatel’naja. Vypus k 3. Rastitel’nyj mir. Minsk. Fran RAMOVŠ, 1997: Zbrano delo. Druga knjiga. Ljubljana. Marko RAZPET, 2007: Kako se reče po cerkljansko. Cerkno. RSNJ: Rečnik srpskohrvatskog književnog i narodnog jezika II. Beograd 1962. RSGV: Rečnik srpskih govora Vojvodine. Sveska 1. Redaktor D. Petrović. Novi Sad 2000. Ferdinand DE SAUSSURE, 1997: Predavanja iz splošnega jezikoslovja. Prevod B. Turk. Ljubljana. SKI: Leksikon slovenskih krajevnih imen. Ljubljana1985. Petar SKOK, 1971–1974: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–IV. Uredili aka- demici M. Deanović i L. Jonke. Surađivao u predradnjama i priredio za tisak V. Putanec. Zagreb. SP: Słownik prasłowiański I–. Wrocław – Warszawa – Kraków 1974–. Izmail Ivanovič SREZNEJEVSKIJ, 1893–1903: Materialy dlja slovarja drevnerusskogo jazyka I–III. Sanktpeterburgъ. SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V . 1970–1991. Ljubljana: SAZU. Ljubica STANKOVSKA, 2002: Sufi ksite -jь, -ьjь, -ъ vo makedonskata toponimija. Prilep. Bogoslav ŠULEK, 1879: Jugoslavenski imenik bilja. Zagreb. Henrik TUMA, 1924: V ocabolario botanico latino-sloveno. Studi Goriziani II, 159–194. Max VASMER, 1986–1987: Ètimologičeskij slovarь russkogo jazyka I–IV. Perevod s nemeckogo i dopolnenija člena-korrespondenta AN SSSR O. N. Trubačeva. Izdanie vtoroe, stereotip- noe. Moskva. V ojmir VINJA, 1993: Etimologija danas. V: Etimologija. Referati sa Znanstvenog skupa o etimo- logiji održanog 4. i 5. lipnja 1987. u Zagrebu. Zagreb. Str. 9–18. Alois WALDE, J. B. HOFMANN, 1938: Lateinisches etymologisches Wörterbuch von A. Walde. 3., neubearbeitete Aufl age von J. B. Hofmann. Erster Band A–L. Heidelberg. SUMMARY Internal and External Reconstruction in Slavic Etymology In order to make qualitative progress in Slavic etymology, it is important to gather data and arguments by using two methods concurrently, namely, internal and external reconstructions. Each of them has its own area of application with regard to the language system, which is the subject of etymological research (e.g., Slovene → Proto-Slovene → Proto-Slavic ...). Both of them are always applied after the use of the comparative method, however, the area of application of the internal reconstruction is with regard to the area of application of the external reconstruction always a closed system with a limited number of linguistic information. Internal reconstruction is a method of restoration and interpretation of the system by comparing and reconstructing the data inside it. External reconstruction is, however, a method of restoration and interpretation of the same system by comparing and reconstructing data gathered from comparison of vertically related languages (e.g., Slovene versus Lithuanian). The external data are essential for the evalua- tion of interpretation achieved by using the internal reconstruction (e.g., Proto-Slav. *rъdrъ (Gk. ἐρυθρός) ← *rьdrъ (Russ. dial. rëdryj)). Without constant application of external reconstruction, i.e., without constant addition of data and arguments from other non-Slavic Indo-European lan- guages, Slavic etymology would have much more limited possibilities of interpretation. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_1.pdf | DOST. 15/03/24 10.42 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)