GrosuPlJe (centrala) sP 908 § KLASJE 1 1995 p . ■ 952(497.4 Ivančna Borien 1199! II II 1 U i II U T II Številka 1 O letniki december 1 995 61108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 61295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 zdravja, uspeha, sreče... v letu 1996 vam želijo OBČINSKI SVET, ŽUPANSTVO IN KLASJE NOVOLETNA VOŠČILNICA TZ JERNEJ EVE MALHE Leto 1995 se izteka. Postali smo bolj modri, pametnejši, žal pa tudi starejši. Stare koledarje smo zavrgli, po svojem okusu smo si omislili nove, na katerih pa bo spet zapisanih 365 dni, nam po volji ali ne. Z življenjem in delom v občini Ivančna Gorica sem vas v grobih orisih poskušal seznanjati sproti. Piva obletnica je nizek jubilej in dete je običajno takrat še kilavo. Tudi petletno obdobje samostojnosti Slovenije se lahko zdi kratka doba, vendar si življenja, narekovanega po starem, ne moremo več zamislili. Tudi lokalna samouprava, vključno z našo občino, nima več poti nazaj. Vsakdo, ki zmore in hoče dati svoj delež k nadaljnjemu oblikovanju, spreminjanju in izboljševanju zastavljene poti, naj se izkaže ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji. Program lokalne samouprave, ki se potrjuje v krajevnih skupnostih, je tako blizu vsakemu od nas, da lahko res vsakdo uveljavi in potrdi svoj osebni interes. Županstvo, občinski svet in ostali organi občine skupaj z izvajalskimi organizacijami moramo s svojo aktivnostjo upravičiti zaupanje občanov, saj bo treba kmalu polagati račune pred volilci. Na različne načine poskušamo ustvarjati ravnotežje, uravnoteževati, tako med ljudmi kot med dejavnostmi in tudi preko občinskega proračuna. Konec leta je tudi čas zaključnih računov, inventur in podobnega preverjanja stanja. Dosežke lahko presoja tisti, ki ni z ničimer obremenjen in ni ne prevelik pesimist, še manj pa optimist. Pravno in pošteno sodbo pa bo lahko dal šele pogled z večje časovne distance, ko se bosta izgubili trenutna prenapetost in zamegljenost. Konec decembra nam prinaša pomembne državne in cerkvene praznike ter dela proste dneve. Po nekaj letih je narava poskrbela za zimsko praznično idilo, za svoje praznično počutje pa smo dolžni poskrbeti sami. Vsekakor vam želim, da praznike preživite kar najlepše. Smeh, sreča, zdravje, ljubezen in mir naj nam prevzamejo srca in olepšajo življenje. Vso to polnost razdajajmo tudi tistim, ki ne morejo sami poskrbeti zase ali pa jih svet sprejema drugače. Drobna pozornost marsikdaj odtehta razkošno darilo. Srečno! župan Jernej DOBILI SMO NOV GRB IN ZASTAVO Na dvanajsti seji občinskega sveta občine Ivančna Gorica, ki je bila 6. decembra letos, so svetniki na pobudo Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glasovali tudi o grbu in zastavi občine. Od petih predlaganih predlogov se je svetnikom že na deseti seji zdel najprimernejši predlog avtorja Roberta Medveda iz Stične, vendar pa so sklenili, da mora svoj predlog za občinska simbola, grb in zastavo, dopolniti v skladu s heraldičnimi pravili v sodelovanju z dr. Božom Otorepcem, ki je vodilni slovenski strokovnjak na področju heraldike. Na tej seji so tako dopolnjeni grb in zastavo sprejeli kot simbola občine. V našem novem grbu imamo tako dozidan miljnik, ki stoji v križišču v Ivančni Gorici, na zeleni podlagi. Zastava je vodoravno razdeljena v dve polji, od katerih je zgornja polovica bela, spodnja zelena, v sredini pa je grb. R B. L a M a S d.o.o. računalniški inženiring Ulica 25. maja 14 61295 Ivančna Gorica ZAHTEVAJTE DODATNE INFORMACIJE / PREDRAČUN vsak delovni dan po telefonu 0609 / 612-923 ter v papirnici PACKA, Livarska 1, Iv. Gorica NUDIMO : ugodne plačilne pogoje, širok spekter ponudbe ter brezplačno dostavo in instal RAČUNALNIŠKI SISTEMI računalniki v najrazličnejših konfiguracijah po vaših željah ali posameznih komponentah - Pentium 120, 100, 90 Mhz - 486 DX4 120, 100 Mhz, 486 DX2 80, 66 Mhz TISKALNIKI matrični, Ink Jet, laserski : EPSON, Hewlet Packard, Fujitsu, Nec, Star, svetuj emo izdelamo dobavimo dostavimo instaliramo izobražujemo vzdržujemo servisiramo PROGRAMSKA OPREMA - posamezni programi za trgovine, proizvodne in storitvene dejavnosti (trgovinsko poslovanje), glavna knjiga s/in saldakonti, osnovna sredstva, obračun O.D., kadrovska evidenca, fakturiranje, materialno knjigovodstvo, ...) - integralni informacijski sistemi za finance, računovodstvo in proizvodnjo za podjetja in obrt - standardna komercialna programska oprema : WINDOWS 95, WORD for WINDOWS, EXCEL, ... 119950010,10 STRAN KMETIJSTVO GOZDARSTVO REALIZACIJA IN REBALANS PRORAČUNA OBČINE IVANČNA GORICA ZA KMETIJSTVO Na tej strani občinskega časopisa smo že pisali o delu kmetijskega odbora in o sredstvih, namenjenih za kmetijstvo. Ker pa se bliža novo leto, je prav, da vas, kmetijske proizvajalce in koristnike teh sredstev, bolj podrobno obvestimo o realizaciji posameznih postavk in tudi o manjšem rebalansu pri proračunu za kmetijstvo. Enkratna pomoč pri izobraževanju s področja kmetijstva za kmečke otroke je realizirana v celoti, v višini 500.000,00 SIT. Pomoč je prejelo 8 dijakov oz. študentov. 3.000.000,00 SIT za posebne naloge svetovalne službe bomo porabili za naslednje namene: dopolnilne dejavnosti (sadjarstvo, jagodičarstvo, ovčereja), ureditev čredinskih pašnikov, izobraževanje (predavanja, prikazi, demonstracije, poskusi), kuharski tečaji, predelava mleka na domu, strokovne ekskurzije. Subvencioniranje analize zemlje in krme v višini 230.000,00 SIT je realizirano, prav tako testiranje škropilnic, sejalnic in molznih strojev v znesku 204.000,00 SIT. Sofinanciranje zatiranja mastitisa v znesku 459.000,00 SIT bo realizirano v letu 1996, prav tako poteka sofinanciranje umetnega osemenjevanja krav, in sicer 600,00 SIT po plemenici. Za to je namenjenih 1.785.000,00 SIT sredstev. Sredstva za zatiranje kužnih bolezni čebel v višini 230.000,00 še niso v celoti izkoriščena. Čakamo še nakaj čebelarskih društev oz. jih, glede na pomembnost panoge, pozivamo, da ustanovijo čebelarsko zvezo v občini Ivančna Gorica. Sofinanciranje pristojbin za mleko poteka po programu; v višini 1.530.000,00 SIT bodo v letu 1995 porabljena. Postavka sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti v višini 500.000,00 se na predlog odbora za kmetijstvo prenese k postavki za kreditiranje kmetijstva, tako, da znaša ta postavka sedaj 3.900.000,00. Predvidevamo, da bo znesek za kredite, vezan na banke, bistveno večji. Pravilnik za kreditiranje je že bil objavljen v Klasju, razpis pa bo objavil župan občine Ivančna Gorica. Predlog sofinanciranja nabave kakovostnih semen in sadik (koruza, pšenica, ječmen) v višini 2.000.000,00 SIT bo po izločitvi dokončnih sredstev poslan vsem kmetijskim proizvajalcem po obstoječih seznamih. Za agromelioracije je bilo prvotno iz proračuna namenjenih 2.000.000,00 SIT. Ker je bilo za ta dela izredno zanimanje, smo na kmetijskem odboru namenili letos za agromelioracije še 785.000,00 SIT, ki so bili najprej namenjeni za male melioracije in vzdrževanje melioracijskih sistemov (čiščenje vodnih jarkov). Ker je tudi za ta dela na županstvu kar nekaj vlog in-ker je potrebno pridobiti še soglasje vodnega gospodarstva za čiščenje jarkov, se ta dela prenesejo v leto 1996. V tem prispevku smo vas želeli podrobneje seznaniti s sredstvi, ki so bila namenjena kmetijstvu. Še enkrat lahko rečemo, da bo ta denar koristno porabljen in upamo, da se tudi korist-niki zavedate, da ima tudi novonastala občina posluh za kmetijstvo. Za odbor za kmetijstvo in gozdarstvo občine Ivančna Gorica Milena Vrhovec PROGRAM IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU KMETIJSTVA ZA SEZONO 1995/96 1. PREDAVANJE Tema Predavatelj Kraj Čas 1. Prehrana ovac J. Oblak Ivančna Gorica januar 2. Pitanje govedi A. Orešnik Ivančna Gorica januar 3. Varno delo v gozdovih po dogovoru Ivančna Gorica februar 4. Mastitis ni le bolezen vimena, predstavitev novega pravilnika J. Koprivnikar Ivančna Gorica februar 5. Tehnologija pridelave kapusnic in plodovk Mojca Škof Ivančna Gorica ali Grosuplje januar ter sortni izbor 6. Tehnologija pridelave korenovk in solatnic " 7. Zaščita pred boleznimi in škodljivci v zelenjadarstvuMetka Žerjav Ivančna Gorica ali Grosuplje januar 8. Ekonomika pridelovanja vrtninRozi Saje Ivančna Gorica ali Grosuplje februar 9. Nega bolnika na domu patronaž. sestra Ivančna Gorica januar 10. Ureditev kmečkega dvorišča A. Bernard Kmečki turizem marec Gioahim 2. DEMONSTRACIJSKI PRIKAZI, TEČAJI 1. 2. 3. 4. 5. 5. Tema Izvajalec Kraj Čas Vsejavanje trav z novo sejalnico Testiranje in servisiranje škropilnic Servisiranje silokombajnov Servis molznih strojev Kuharski tečaj Predelava mleka na domu Anton Perme Agromehanika po dogovoru po dogovoru Majda Šepie kmetovalka Ivančna Gorica Ivančna Gorica Ivančna Gorica po območju Ivančna Gorica Vir, Vrh januar april, maj marec avgust september februar 3. OGRANIZACIJA PRIREDITEV Naziv prireditve 1. Regijsko tekmovanje traktoristov SEGREVANJE I PLESNENJE SILA Kraj Ivančna Gorica avgust Zaradi številnih neugodnih učinkov je potrebno segrevanje in plesnenje silaže preprečiti. Najlaže to storimo s preventivnimi ukrepi, s katerimi čimbolj zmanjšamo začetno okužbo s kvasovkami (s hitrim polnjenjem, temeljitim tlačenjem in zrakotesnim pokrivanjem silosa), z neprezgodnjim odpiranjem silosa in z zadostnim odvzemom silaže (v koritastih silosih vsaj 15 cm dnevno, v stolpih pa vsaj 10 cm). Na kmetijah, kjer se silaža greje in plesni, so potrebni posebni ukrepi. Najbolj učinkovito sredstvo za preprečevanje razvoja kvasovk in plesni v silažah je propionska kislina. Propionske kisline pri nas ni v prodaji, možno jo je kupiti v Avstriji (trgovsko ime Luprosil). Pri nas je na voljo pripravek Mold Zap (prodaja ga Salus, Ljubljana), dobite ga tudi v zadružnih trgovinah. Pred tretiranjem odstranimo ogreto silažo iz silosa ter jo razprostremo, da se ohladi. Če silaža še ni plesniva ali če smo plesniva gnezda odstranili, potem to silažo v nekaj naslednjih dneh pokrmimo. Pred uporabo pripravek razredčimo z vodo: na 1 1 kisline dodamo 4 1 vode. Odkrito površino poškropimo s 5 do 10 1 mešanice na vsak m2. Na ta način zaščitimo približno 30 cm debelo plast silaže. Običajno to zadošča. Pri zelo slabo tlačenih silažah ali pri majhnem odvzemu pa je potrebno tretirati debelejšo plast. V tem primeru je bolje uporabiti propionsko kislino. Računamo, da je potrebno dodati 1 1 ustrezno razredčene propionske kisline na m2 za vsakih 20 cm globine. Propionska kislina je jedka, zato moramo biti pri ravnanju z njo previdni in ustrezno opremljeni (gumijaste rokavice, zaščitna očala, zaščitni plašč). Po končanem tretiranju silos pokrijemo s folijo in pustimo vsaj tri dni zaprto. Če bi se čez čas silaža začela ponovno greti, postopek ponovimo. Kmetijska svetovalka: Darja Janežič, ing.agr. Zavod za gozdove po letu in pol Državo smo zamenjali tako rekoč čez noč. Z njo tudi družbeni, politični in ekonomski sistem. Ustava je bila nared skoraj mimogrede. Gozdarstvo pa ni tako obrobna zadeva, zato je naš Zakon o gozdovih nastajal štiri leta. Mukoma se je prebijal naprej skozi strokovne, nato pa še teže skozi politične vrste. Kdor je le mogel, je kaj svojega dodal, če to ni šlo, je pač kaj odvzel ali vsaj spremenil. Pa je (zakon namreč) vsem in vsemu navkljub le ugledal luč sveta ob nastopu poletja 1993. S seboj je na svet prinesel še enega nedonošenčka - Zavod za gozdove Slovenije - kot izvajalca javne gozdarske službe. Direktorja je dala mati država, za fikus in kar še potrebuje, pa naj, so še rekli, poskrbi kar sam. In tudi je. Pa čeprav je v začetku bolj slabo kazalo, saj smo bili še gozdarji dokaj skeptični, drugi pa so se za gozdarstvo tako in tako nehali zanimati. Po skoraj celem letu priprav, ali bolje rečeno, boja za osnovne }ivljen-jske pogoje (predvideno tri mesece) smo postali delavci Zavoda. Po dveh letih priprav in pogajanj (predvideno šest mesecev) je bila podpisana raz-družitvena pogodba, ki je dotedanje premoženje GG bolj ali manj pravično razdelila med GG, državo in Zadružno zvezo. Po dveh letih stalnega potegovanja za (proračunski) denar še vedno nimamo trdnega mesta v proračunu - ali se motim ali ne, bo kmalu vidno, saj novi proračun že buri duhove. Še vedno ne vemo čisto natančno, ali smo ali nismo otroci države. Pa tudi mati država si ni e čisto na jasnem. Glede na trenutno dogajanje bi lahko rekli, da, no ja, saj ne da sploh nismo, ampak čisto ta pravi pa tudi nismo. Enkrat nas dajo noter, drugič se delajo precej nevedne (predvsem ko preveč sprašujemo po denarju). Nekako tako smo kot Pepelka: "Tiho bodi in delaj". Le princa ni od nikoder. Pa vendar - smo. Za gozd skrbijo na terenu naši gozdarji in načrtovalci. Na našem območju nas šestdeset gozdarskih strokovnjakov - čez dobro leto bo naša povprečna stopnja izobrazbe več kot višja šola - skrbi za cca 85.000 ha gozdov, razprostranjenih na okroglo 152.000 ha celotne razporedili v gozdove, za katere skrbimo, bi bilo le dobre pol ure hoda od enega do drugega (3,8 km). Če bi moral z enim kratkim stavkom opisati naše poslanstvo, bi dejal: usmerjamo razvoj gozdov in gozdnega prostora. Temu so prilagojene vse naše naloge - od načrtovanja na vseh nivojih, odkazila in svetovanja lastnikom vseh vrst, skrbi za varstvo gozdov in za saditveni material pa do zbiranja raznih podatkov o dogajanjih v gozdovih in drugih nalog, kakor so lepo in po vrsti naštete v Zakonu o gozdovih. Pri tem sodelujemo z vsemi, ki so za skrb za gozdove in prostor zadolženi po veljavni zakonodaji, ter tudi s tistimi, ki jih to področje osebno zanima. Nove razmere so pred nas postavile množico nalog - takšnih, ki jih že poznamo in se niso bistveno spremenile (sem štejemo predvsem kontinuirano strokovno delo z gozdom), pa tudi takšnih, ki jih danes spoznavamo na novo ali pa vsaj v novi luči. Med te druge bi lahko uvrstili drugačen način dela z lastniki gozdov kot posledico spremenjenega razmerja med vplivom lastnine in stroke, vzpostavljanje korektnih odnosov z izvajalci gozdnih del na našem območju, še posebej z Gozdnim gospodarstvom Novo mesto kot izvajalcem del v državnih gozdovih, ter še mnogo drugih. Bistvena sprememba pri načinu dela je, da moramo po novem veliko več sodelovati in svetovati, skratka, komunicirati, saj lahko svoje strokovne odločitve res uspešno spravimo v življenje le tako, da za njih vzbudimo zanimanje tako lastnikom gozdov kot tudi ostalim dejavnikom, zadolženim ali pa le zainteresiranim za skrb za gozd in gozdni prostor. Prepričan sem, da nam bo to v prihodnosti še bolje uspevalo in da bomo tako s povečanim vplivom stroke dosegli optimalno razmerje med možnostmi gozda ter zahtevami lastnikov in drugih uporabnikov tega čedalje pomembnejšega elementa našega okolja. Vodja OE Novo mesto Andrej Pečavar, dipl.inž. Mercator-KZ Stična želi vsem svojim članom, ostalim proizvajalcem in uporabnikom naših trgovin oz. skladišč v občini Ivančna Gorica vesele božične praznike, veliko uspehov in zdravja, dobro letino in še boljšo prodajo kmetijskih pridelkov v letu 1996 Zahvaljujemo se vam za dosedanje sodelovanje in se priporočamo tudi za naprej. j Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-prcdsednik, Jurij Gorišck, Jernej Lampret, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Franc Grlica, Ksenja Medved, Leopold Sever, Maja Ficko, Marjeta Glavan, Petra Bahorič, Simon Bregar (šport). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, da je glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. STRAN OBRAT NA MALEM HUDEM AC - Woco, d.o.o. bo imel sedež v Ivančni Gorici. Autocommerce je odkupil zapuščeni obrat Agrostroja na Malem Hudem pri Ivančni Gorici, ki je bil v lasti SKB banke. Za objekt je bilo treba odšteti približno 1,5 milijona nemških mark, za usposobitev proizvodnje pa bo treba vložiti še štiri milijone nemških mark. Tehnologijo proizvodnje izdelkov iz gume in plastike bomo uvozili iz Nemčije, je sodobna, proizvodni stroji so novi. Surova guma bomo dobavljali neposredno iz Woca, v neskončnih trakovnih. Zapakirana bo v folijah, tako da bo povsem pripravljena za predelavo na brizgalnih strojih. Pri tem postopku ne bodo nastajali hlapi, zato ne bo prišlo do onesnaževanja zraka. Tudi odpadkov ne bo. Za prevzem zapuščenega objekta v Ivančni Gorici je Autocommerce dobil vsa potrebna občinska soglasja, kljub temu pa so krajani Ivančne Gorice izkazali precej nejevolje. Navdaja jih strah pred onesnaževanjem, so zatrjevali na zboru krajanov, ki je 9. novembra letos potekal v prostorih Krajevne skupnosti Ivančna Gorica. Dejali so, da imajo slabe izkušnje z IMP in prašičerejsko farmo v neposredni bližini, Mlajši udeleženci dokaj burne in s čustvi prežete razprave pa so se s prihodom Wocove proizvodnje kljub pomislekom strinjali, saj jim nova delovna mesta vendarle odpirajo drugačne obete za bivanje v domačem kraju. Zbora krajanov so se udeležili tudi dva predstavnika Autocommerca, in sicer pomočnik generalnega direktorja za investicije, gospod Matjaž Martinšek, in vodja izvoza AC -Intercar, gospod Anton Glušič, predstavnik Woca, gospod Miran Briški, in predstavnik republiškega zavoda za varstvo zdravja, gospod Aleš Petrovič. Ti so po ugovorih krajanov dali zelo natančna pojasnila in na koncu večino navzočih vendarle prepričali o primernosti odločitve, da v zapuščenem objektu, ki je zdaj zgolj zbirališče narkomanov, steče proizvodnja. Krajane so povabili na ogled tovarne v Nemčiji, kar se bo v teh dneh tudi zgodilo. Kljub temu je v krajevnih časnikih mogoče zaslediti, da se krajani čutijo izigrane. Krivdo za to bržkone kaže pripisati izključno krajevnim politikom, ki so postopek zbiranja soglasij dejansko prav po politično zapletli. Krajani se kajpada hudujejo. Kljub temu bomo pri Autocommercu storili vse, da jim dokažemo, da bo naš proizvodni obrat prijazen tako zanje kot za njihov kraj. To so jim predstavniki Autocommerca navsezadnje tudi obljubili. Iz glasila Autocommerca PRENOVLJENA IVANŠKA POŠTA Vse je sedaj svetlejše, prostornejše in lepše v prenovljeni ivanški pošti. V prenovo so vložili 27 milijonov tolarjev. Ne samo za stranke, poskrbeli so tudi za boljše počutje zaposlenih, saj so prenovili tudi prostore, ki so namenjeni samo njim. r Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o. Cesta na Krko 7, Grosuplje obj a vlj a naslednja prosta delovna mesta: - več vodovodnih instalaterjev - več nekvalificiranih delavcev Pogoji: - za vodovodne instalaterje: - IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne ali sorodnih smeri ali III. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, z možnostjo priučitve potrebnih znanj - eno leto delovnih izkušenj - izpit za B kategorijo - za nekvalificirane delavce: - delavec brez poklica - 6 mesecev delovnih izkušenj, po možnosti vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev lahko kandidati pošljejo na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7, 61290 Grosuplje. Za informacije pa lahko pokličejo po telefonu št.: 762-311. V J KOMUNALNE GRADNJE, d.o.o. Cesta na Krko 7, 61290 Grosuplje OBJAVA RAZPISA Razpisujemo prosto delovno mesto avtomehanika - strojnika Pogoji: - poklicna izobrazba ustrezne smeri - opravljen izpit B, po možnosti C kategorije - delovne izkušnje Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časjam. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na zgornji naslov v 8 dneh po objavi. NACRT ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI IVANČNA GORICA V LETU 1996 V vseh naseljih v občini Ivančna Gorica bo potekal odvoz komunalnih odpadkov po ustaljenem urniku, kot v letu 1995. Javno komunalno podjetje Grosuplje pa kot izvajalec odvoza odpadkov iz naselja Ivančna Gorica, kjer poteka ločeno zbiranje odpadkov, poziva krajane, da upoštevajo navodila, ki so bila dana ob uvedbi ločenega zbiranja. V posodo za papir lahko odlagamo le: - časopise, revije, prospekte, listine, knjige, kataloge, pisma, pisemski in ovojni papir - kartonske škatle in embalažo za prehrambene artikle (riž, sol, testenine in otroško hrano) - kartonsko embalažo pralnih praškov - valovito lepenko V posodo za steklo lahko odlagamo le prazne in čiste: - steklenice - kozarce - votle steklene posode - razbite kozarce in razbite steklenice V posodo za kovine in železo lahko odlagamo le: - pločevinke - konzerve - pločevinasto posodo - doze od pijač (iz aluminija in bele pločevine) - pločevinaste igrače - vse druge majhne kovinske odpadke (baker, cink, aluminij, bela pločevina) Načrt odvoza komunalnih odpadkov in odpadkov ločenega zbiranja v naselju Ivančna Gorica Odvoz vseh vrst odpadkov iz naselja Ivančna Gorica bomo v letu 1996 izvajali po naslednjem urniku: Komunalni odpadki JANUAR 02.. 08., 15., 22., 29. FEBRUAR 05., 12., 19., 26. MAREC 04., 11., 18., 25. APRIL 01., 09., 15., 22., 29. MAJ 06., 13., 20., 27. JUNIJ 03., 10., 17., 24. JULIJ 01.. 08., 15., 22., 29. AVGUST 05., 12., 19., 26. SEPTEMBER 02., 09., 16., 23., 30. OKTOBER 07., 14., 21., 28. NOVEMBER 04., 11., 18., 25. DECEMBER 02., 09., 16., 22., 30. V naselju Ivančna Gorica je bilo od uvedbe ločenega zbiranja odpadkov do konca septembra 1995 zbranega 11.800 kg papirja, 8.800 kg stekla in 3.100 kg kovin. Vse te surovine so šle v nadaljnjo predelavo. Ob tej priliki moramo pohvaliti krajane naselja Ivančna Gorica, ki so se odzvali in s sortiranjem odpadkov pripomogli k bolj snažnemu okolju. Cilj vseh nas je, izboljšati okolje do stopnje, ko ne bo več ogroženo naše zdravje, ko bomo lahko vplivali na okolje in preprečili vsako degradacijo le-tega. Tedaj ne bomo živeli v strahu, ali bomo imeli dovolj pitne vode, ali bomo pridelali dovolj hrane in kaj bo z gozdovi. Odvoz kosovnih odpadkov Kosovni material bomo odvažali po novem dvakrat letno z območij, kjer pobiramo komunalne odpadke. Kosovni odpadki iz gospodinjstev so: - pohištvo - sanitarni elementi - gospodinjski aparati - drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev Kosovni odpadki niso: avtomobilske školjke in odpadki, zbrani na očiščevalnih akciah, ki se organizirajo ločeno od kosovnega odvoza. Načrt odvoza kosovnih odpadkov: ponedeljek 15.04.1996 KS Krka, KS Zagradec, KS Ambrus torek 16.04.1996 KS Ivančna Gorica, KS Muljava, KS Stična, KS Vir sreda 17.04.1996 KS Šentvid pri Stični, KS Dob, KS Temenica četrtek 18.04.1996 KS Višnja Gora, KS Metnaj Jesenski odvoz kosovnih odpadkov: petek 11.10.1996 KS Krka, KS Zagradec, KS Ambrus ponedeljek 14.10.1996 KS Ivančna Gorica, KS Muljava, KS Stična, KS Vir torek 15.10.1996 KS Šentvid pri Stični, KS Dob. KS Temenica sreda 16.10.1996 KS Višnja Gora, KS Metnaj Javno komunalno podjetje Grosuplje se ob izteku leta zahvaljuje svojim uporabnikom za okolju prijazno ravnanje z odpadki, hkrati pa upa, da bo v čim krajšem času lahko omogočilo takšno ravnanje tudi ljudem v odročnejših krajih - z namestitvijo ustreznih posod. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1996 VAM ŽELI ">SUPU* JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE Papir Steklo Kovine 12., 26. 19. 18. 09., 23. 12., 22 16. 08., 22. 15. 29. 05., 19. 12., 26. 25. 10., 24. 17. 31. 07., 21. 14., 28. 13. 05., 19. 12., 26. 18. 02., 16., 30. 09., 23. 22. 13., 27. 06., 20. 19. 11., 25. 04., 18. 17. 08., 22. 07., 29. 15. 06., 20. 13. 12. STRAN nčna Gorica Ob prvi obletnici naše občine Ob novem letu bi naši občini lahko prižgali prvo svečko, kajti ravno takrat bo poteklo leto, v katerem se je kolikor toliko trdno postavila na noge in napravila prve korake. Ob takih slovesnostih se radi spomnimo kako so bili naši krajani organizirani v preteklosti, naprimer pred slabimi sto leti. To bomo storili s pomočjo fotografije, ki jo je 10. avgusta 1914 posnel fotograf Jožef Erjavec iz Podsmreke pri Višnji Gori. Fotograf Erjavec je bil tisti čas tudi župan v občini Draga. Omenjenega dne je glavar okrajnega glavarstva Litija, Viktor Parma, sklical na posvet župane in uradnike občin, ki so tedaj spadale pod Litijo. Na posvetu so dobili navodila za izpeljavo splošne mobilizacije v svojih občinah - začenjala se je namreč prva svetovna vojna. Ker je pod litijsko glavarstvo spadal tudi pretežni del ozemlja sedanje občine Ivančna Gorica, so odšli na posvetovanje v Litijo tudi zastopniki naših občin. Prav neverjetno je, koliko občin so imeli naši predniki v letih pred prvo svetovno vojno. Posebej bomo omenili le tiste može s slike, ki so bili z našega konca. V prvi vrsti od leve proti desni stojijo: tretji Jože Grabljevec, župan občine Temenica, četrti Lovrenc Hribar, župan občine Radohova vas, peti Jože Pevec, župan občine Zagorica, šesti Ferdinand Zaje, župan občine Podboršt. V drugi vrsti stojijo: prvi Franc Štepec, župan občine Krka, drugi Janez Erjavec, župan občine Kriška vas, tretji Janko Zupančič, župan občine Višnja Gora. V tretji vrsti stojijo: prvi Franc Štepec, župan občine Praproče, drugi Anton Mulh, župan občine Bukovica, tretji Matija Perme, župan občine Leskovec, osmi Damjan Rogelj, župan občine Gorenja vas, deveti Ignac Blatnik, župan občine Velike Pece. V četrti vrsti sedijo: prvi Ignac Miklavčič, župan občine Hudo, drugi Franc Mandelj, župan občine Češnjice, deveti Jožef Kutnar, župan občine Muljava. V spodnji vrsti pa si sledita: prvi Jožef Erjavec, župan občine Draga, drugi Franc Zupančič, župan občine Dob. Danes teh ljudi seveda ni več med živimi, nekateri starejši ljudje pa se jih utegnejo še spomniti, saj so bili nekaj časa tudi njihovi sodobniki. Podpis pod fotografijo je izviren in zapisan v takratnem časnikarskem jeziku. Franc Kalar Uradniki i« župani c. kr. okr. glavarstva v Litiji povodom mobilizacije 10. avg. 1914: AKtna Poraste M""' ftrts««c ) Kjfca .. Ht»iU v« Franc »tanac AafaM INI* Kalila Wrn nt* . I Ottaaia Mmrkn Kanal) Cat* LtofoH Konrailc Paarjn« fcVH.il taaat »ialaU tasta Itavoal K»t % TMtHlJaao Satarbas' ftfw*ftjl taa Vrfttnr V"*X* .fitHtv* mu, LnronfJ*Gaa**i»' aurtla Tarvtta (i(»,l,»Hw ««<»./ Anlfta Kino«;« M, fcltFi-vSMM) lajark t kr tar.tMati U*St M*!|*na ftfM« ttvftVt ftarftUjt Pran* *n4vt« UUnitrnrf On* , ■ , Svet krajevne skupnosti Dob nam je poslal dopis naslovljen na ministra za obrambo R Slovenije s prošnjo, da ga objavimo tudi v Klasju. Krajevna skupnost Dob Svet krajevne skupnosti g. Jelku Kacinu, ministru za obrambo Na izredni, razširjeni seji sveta krajevne skupnosti Dob, ki je bila 1. 12. 1995 v gasilskem domu na Dobu in na kateri so bili tudi predstavniki ministrstva za obrambo, ministrstva za okolje in prostor, predstavniki DARS in projektantov, so gostje seznanili svetnike z željo po spremembi trase avtoceste Ivančna Gorica - Bič. Na tem odseku naj bi traso spremenili (premaknili in razširili) tako, da bi na njej, če bi bilo potrebno, lahko pristajala letala. Svetniki se s predlagano spremembo niso strinjali in so gostom našteli številne argumente za svoje nasprotovanje. Na 21. redni seji sveta krajevne skupnosti Dob, 9. 12. 1995, pa so svetniki soglasno sprejeli sklep: Smo proti vsakršni spremembi načrta gradnje avtoceste v naši krajevni skupnosti, načrta, ki ga je že potrdil Državni zbor. Zahtevamo, da vsa prizadeta ministrstva, tudi ministrstvo za kmetijstvo, upoštevajo naš sklep in ne dovolijo spreminjanja že sprejetih in potrjenih načrtov za gradnjo dolenjske avtoceste. Prepričani smo, da so naši argumenti proti vsaki spremembi tako tehtni, da se bomo novim načrtom uprli z vsemi sredstvi, tudi z zaporo cest, če bo potrebno. In naši argumenti? Nismo proti vzpostavljanju učinkovitega obrambnega sistema naše domovine, vendar ... Prepričani smo, da smo za izgradnjo avtoceste prispevali že dovolj zemlje. Zahtevati od nas še vsaj štirikrat toliko (cca 40 ha) najboljše zemlje, v katero smo prav zadnja leta mnogo vložili, pa bi bil zločin nad krajem in krajani. Avtocesta brez nadvozov bi presekala krajevno skupnost na dva dela in prizadela prebivalce 21 vasi. Prav to področje je kraško in poplavno. Ob vsakem obilnejšem deževju se poplavna voda že sedaj približa nivoju ceste. Gradnja podvozov bi bila zelo zahtevna in zato tudi draga, obnašanje podtalne vode ob deževju pa popolnoma nepredvidljivo. Ni pa zanemarljivo tudi dejstvo, da bi sprememba načrtov zavlekla izgradnjo avtoceste vsaj za pet let. To pa bi prizadelo vso Dolenjsko in z naraščajočim prometom proti jugu tudi vse slovensko gospodarstvo. Nenazadnje pa nam je še v spominu tudi zadnja vojna, ko so bila prav letališča med prvimi na udaru. Na seji je bil prisoten tudi župan ivanške občine, g. Jernej Lampret, kije osebno podprl sklepe krajanov. Zagotovil je tudi, da se bo odločno zavzel, da občina Ivančna Gorica ne bo spreminjala prostorskega načrta, če se s tem ne bodo strinjali krajani krajevne skupnosti Dob. Dob, 22. 12. 1995. V vednost: Za svet krajevne skupnosti predsednik: Anton Čebular - Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo - Ministrstvu za promet in zveze - Odboru za obrambo Državnega zbora - DARS, družbi za avtoceste R Slovenije - Občinskemu svetu občine Ivančna Gorica Ministrstvu za okolje in prostor Predsedniku državnega zbora Vladi Republike Slovenije Občinskemu svetu občine Trebnje Urednik Klasja nezaželjen na seji občinskega sveta Na zadnjo sejo občinskega sveta občine Ivančna Gorica, med vabljenimi, na zahtevo predsednika sveta Jurija Goriška, ni bilo novinarjev. To je že druga zaprta seja v zadnjem času. Pojasnila za to zadnjo, ni bilo. No, izkazalo pa se je, da je to veljalo le za urednika Klasja, saj, kakor smo izvedeli, sta novinarja Dela in Dolenjskega lista seji lahko prisostvovala. Od gospoda Goriška bi radi izvedeli za razlog tega nezaupanja do domačega časopisa, oziroma do njegovega urednika. Najbrže pa bi zanimalo tudi bralce. v.d. urednika Andrej Agnič KOREKT Trgovina in agencija d.o.o. Zgornja Draga 4a,Vi$nja Gora Te!.&fax: 061/777 244 Mob.: 0609/623 634 KOLIKOR ZNAS -TOLIKO VELJAŠ! INSTRUKCIJE ZA NEMŠKI IN ANGLEŠKI JEZIK V rVANČNI GORICI ZA UČENCE, KI IMAJO TEŽAVE IN ŽELIJO POPRAVITI SLABE OCENE. - INSTRUKCIJE BODO POTEKALE V MANJŠIH SKUPINAH (50 UR) TER SE PO POTREBI NADALJEVALE INDIVIDUALNO DO USPEHA V ŠOLI. - SKUPNI DEL VSEBUJE RAZLAGO IN PREGLED SLOVNICE TER SNOVI ZA I. IN 2. LETNIK SŠ, NATO PA BO VSAK REŠEVAL SVOJE NALOGE, KI SO V SKLADU Z NJEGOVO UČNO SNOVJO V ŠOLI. - NAMENJENE SO 1. IN 2. LETNIKU SREDNJE ŠOLE. - PRIČETEK: 15. FEBRUAR 1996 INFORMACIJE IN PRIJAVE NA ZGORNJI NASLOV ALI PO TEL: 061/777 244, MOBITEL.:0609/623 634 V LII.IJANA ŠTEPIC, prof. J STRAN STE ZADOVOLJNI Z NOVO OBČINO IN KAJ OD NJE PRIČAKUJETE LETOŠNJE LETO ? Občina Ivančna Gorica je te dni praznovala prvo obletnico obstoja. Ob nastanku je, kot je bilo pričakovati, doživljala tudi porodne težave. Veliko je bilo treba postoriti, da je tak organizem, kot je nova občina, lahko zaživel. Prepričani smo, daje ivanski občini to kar dobro uspelo. Kaj si mislijo o uspešnosti nove občine v prvem letu obstoja, smo povprašali nekatere predsednike krajevnih skupnosti. Žal nam tokrat ni uspelo dobiti mnenja vseh. Sicer pa je še čas, da tudi njihova opažanja objavimo že v naslednji številki. Napišejo in pošljejo naj nam svoje mnenji' ali pa se oglasijo na uredništvu. Enako ali pa še bolj nam bodo dobrodošli odgovori na zgornji vprašanji, ki jih boste poslali občani, neobremenjeni s tako odgovorno funkcijo. Naj na koncu tega uvoda povemo, da so vsi naši sogovorniki svojim sokra-janom, in vsem občanom izrazili lepe želje za novo leto 1996. Pa še to si želimo, da bi se nam začela uresničevati dolgoletna želja in bi dobili telefone tam, kjer si jih že dolgo želijo. Imamo upanje, saj se je že začelo nekaj premikati." Tone Hočevar, predsednik krajevne skupnosti Krka "Krajani KS Krka smo z novo občino v glavnem zadovoljni. Župan in tajnik občine sta znala prisluhniti težavam pri uresničevanju naših načrtov. Oba sta se zelo potrudila, da smo te težave zadovoljivo rešili. Tu mislim predvsem na asfaltiranje ceste na Korinj. Prav kar zadeva ceste smo naš načrt za letos prekoračili za 70 do 80 odstotkov, saj smo položili 4 kilometre novega asfalta in ga 1.200 metrov preplastili. Želje za leto 1996 so sicer velike, res pa je, da niso neposredno odvisne od občine. Želimo, da bi krajevna skupnost ostala taka, kot je sedaj, pravna oseba s svojim žiro računom. To je res odvisno od zakonov. Prepričan pa sem, da bi bili le tako lahko še naprej uspešni. ' i m Franjo Rajh, predsednik krajevne skupnosti Ivančna Gorica "Vesel sem, da je nastala ivanška občina. To smo si že davno želeli. Žal pa nova občina nima toliko denarja, da bi delala čudeže. Je pa pri ustanavljanju naredila zelo veliko. Sprejela je vse dokumente za normalno delo, kar ni malo. S pomočjo občine so tudi krajevne skupnosti sprejele nove statute in samo ustavno sodišče je preprečilo, da bi v kratkem času izvedli tudi volitve v nove svete krajevnih skupnosti. Moram pa tudi poudariti, da nimamo nikakršne prednosti, ker smo "pri koritu", saj je sedež županstva v hiši, ki je last naše krajevne skupnosti. Za naslednje leto imamo velike in že stare načrte in želje. Upamo, da jih bomo tudi s pomočjo občine vsaj nekaj rešili. To je nekaj kilometrov asfaltnih cest, ureditev centra Ivančne Gorice, ureditev pokopališča na južni strani nove cerkve, nova tržnica pri pošti, avtobusna postaja, pa pločniki in red z reklamnimi tablami. Načrtov in želja imamo, kot vidite, res veliko." Anton Čebular, predsednik krajevne skupnosti Dob "Moram priznati, da sem imel ob ustanovitvi nove občine zelo slabe občutke. Pa se je vse skupaj kar v redu uteklo. Zelo dobro se je bilo mogoče že od začetka pogovarjati z županom in tajnikom nove občine in se z njima tudi marsikaj dogovoriti. Ne rečem, da v prejšnji občini ni bilo tako, je pa res, da je ta sedaj bližja in so ji problemi in težave v naši krajevni skupnosti bolj znane in domače. Z manj besedami se da več dogovoriti. Za drugo leto pa si ta hip želim, da nas ivanška občina in še posebej njeni svetniki ne bi razočarali in bi nas podprli pri našem odporu do načrtov, da bi v naši krajevni skupnosti na avtocesti zgradili letališče. Upam, da nas bo občina v celoti razumela in se postavila na našo stran, tudi ko se bomo temu uprli z vsemi sredstvi. Seveda pa pričakujemo tudi finančno podporo pri načrtovani napeljavi vodovoda v dve od treh vasi, ki ga doslej še nimajo. Pa še pri asfaltiranju vsaj 1.200 metrov ceste." Jože Perko, predsednik krajevne skupnosti Ambrus "Nova občina je izpolnila naša pričakovanja. Še več. Pričakovali smo manj kot prejšnja leta, pa smo skupaj naredili več. Če upoštevamo, da je skoraj pol leta imela občina le župana in tajnika, smo res veliko naredili. Moram reči, da je bil tajnik občine g. Vinko Blatnik v minulem letu najbolj obremenjen predstavnik občine. V letošnjem letu smo s posodabljanjem cest v naši krajevni skupnosti kar zadovoljni, čeprav nam je zmanjkalo denarja za 500 metrov ceste proti Bakrcu. S telefonijo res ne moremo biti zadovoljni, saj so razmere na našem področju nemogoče. Res se menda nekaj premika, vendar ... Za leto 1996 imamo kar nekaj nalog, ki jih bomo morali rešiti skupaj z občino pa tudi državo. V naši krajevni skupnosti imamo mnoge manjše vasi in zaselke, do koder še ni asfalta. Po dosedanjem ključu, ko morajo krajani sami financirati utrditev in še 20 oz. 80 odstotkov vrednosti asfalta, ti ne morejo vzdržati. Treba bo nekaj spremeniti. Drugo, kar nas teži, je zadružni dom, ki so ga zgradili krajani, sedaj pa v njem nimajo prostora za prireditve in predstave kulturnega društva. So pa tu še Romi, ki imajo svoje bivališče nad podtalnico oziroma črpališčem pitne vode za kar nekaj tisoč prebivalcev. Ta voda je že oporečna. Sami krajani smo tu nemočni." ************ Slavko Blatnik, predsednik krajevne skupnosti Zagradec "Mi smo z novo občino lahko kar zadovoljni. Bolj učinkovita je kot prejšnja, predvsem ker je bližja in bolj domača. To je napredek. Ljudje na županstvu so domači, bolj razumevajoči. Ni jim treba vse do potankosti razlagati, ker razmere poznajo. Prav zato so tudi bolj učinkoviti. Res pa je tudi, da nekateri, kot na primer Tone Jereb, ki odgovarja za ceste in komunalo, ta hip fizično ne zmorejo vsega hkrati. No, ravno s pomočjo občine smo v minulem letu mnogo postorili. Kraj je res dobil novo podobo. Tudi v prihodnjem letu imamo še mnogo potreb in želja. Načrtuje se nova 9-letna šola v dolini Krke. Naša pobožna želja je, pa tudi argumente imamo za to, da bi jo zgradili v Zagradcu. Imamo prostor zanjo, smo pa tudi središče pokrajine, katero naj bi pokrivala. Upam, da bodo pri odločitvi upoštevala le tehtne razloge. Nenazadnje bi radi našli ustrezno rešitev tudi za postavitev mrliške vežice v Zagradcu. Doslej zaradi različnih razlogov te še nismo našli." Pogovor zapisal: A. Agnir KAJ MISLIJO O KLASJU TISTI. KI GA USTVARJAJO? ANDREJ AGNIĆ, v.d. urednika Časopis Novičar oziroma zdajšnje Klasje, ki ga občina Ivančna Gorica izdaja za svoje krajane, si je po mojih vtisih že pridobil prostorček v naših domovih. Je pa še daleč od tistega, s čimer bi bil ali smel biti zadovoljen. Vesel pa sem, da se je našla lahko rečem kar cela vrsta ljudi, ki pridno pišejo ali pošiljajo prispevke iz svojega okolja, ali pa o zanimivostih povejo kar nam, da jih zapišemo namesto njih. Tako nezavedno sestavljajo moz.iiik dogodkov, ki se odvijajo v našem vsakdanjem ali včasih tudi nevsakdanjem življenju. Ostanejo, zapisane na papirju, in nam dajejo možnost, da se včasih zazremo tudi v preteklost. Toda! Toda bolje je, da gledamo v prihodnost. Najmanj, kar lahko storim ob tej priliki, je, da se zahvalim vsem, ki so nam s svojimi prispevki odkrili, kar bi sicer morda za večino ostalo prikrito. Recimo, da je vse skupaj začetek, vzpodbuda za naprej. Začetek na poti našega časopisa, ki smo mu izbrali ime KLASJE. PETRA BAIIORIČ Kar težko si predstavljam, da imamo že leto dni svoj časopis. V tem času smo se veliko naučili. Začetek je bil skromen, saj smo izhajali na Štirih straneh formata A4. To je bilo seveda premalo in kmalu smo toliko napredovali, da zdaj naš in vaš časopis izgleda tudi kot pravi časopis. Časopisa ne delamo zase, zato bo naš trud poplačan, če ga boste bralci in bralke radi brali in z. nami tudi sodelovali. Trudimo se, da bi pisali o vsem, kar se dogaja v naši občini, vendar pa ostaja še nekaj belih lis, ki jih želimo zapolniti v prihodnjem letu. MARJETA GLAVAN - lektorica Lektorje nekaj takega kot sredstvo za negovanje lepega jezika in zatiranje tiskarskih škratov. Saj to niti ni tako težko delo, boste rekli. Pa se motite. Tiskarski škratje so namreč izredno odporna vrsta, ki se veselo razmnožuje kjub prizadevnemu boju, ki nemalokrat spominja že kar na poskus genocida. Pa imajo očitno tudi tiskarski škratje svoj urad za pravice, ki jih trmasto podpira pri njihovi dejavnosti. Zato sem tukaj jaz, lektorica, da vse te nadloge odstranim, še preden pridejo vam v roke. Trudim se, da ostanejo samo čisti, lepi in razumljivi stavki, ki vam bodo, upam, v veselje. KSENIJA MEDVED Je že tako, da lahko iz klasja dobimo mnogo zrnja in tudi plev. Priznati je treba, da smo iz našega Klasja zmlatili kar nekaj zrnja - pa tudi plev, a te predvsem na račun vztrajnega in že kar nesramnega tiskarskega škrata. Mislim pa, da se je vse pridelano veselo mlelo v vaših "mlinih" - do drobcene mok'ce (in otrobov). Kakšen se je zdel kruh, je odvisno od okusa vsake družine, posameznika posebej... Upam, da smo se pribljžali okusu večine, za vse prav pa tako ali tako nikoli ne bo. Moja novoletna želja: tiskarskega škrata v pokoj in čimveč lepih novic! LEOPOLD SEVER Pri Klasju sodelujem že od njegovega rojstva. Ko smo ga dajali v zibel sem mu toplo priporočil, naj bo pozoren do vseh, ne glede na to, v katerem predelu občine živimo, kateri generaciji pripadamo in kaj nas veseli Menim, da je časopis v prvem letu življenja v precejšnji meri izpolnil moja pričakovanja. V uredništvu so me "zadolžili" za krajevno zgodovino, turizem, satiro in humor. Zaradi tega moje sodelovanje pri časopisu ves čas "visi na nitki", saj nikoli ne veš, kdaj se boš dovolj zameril občinskim oblastem in krajevnim veljakom. Ti kar na lepem lahko rečejo:"Hop, Cefizelj, tokrat si šel pa predaleč, marš iz Klasja!" In bom šel. Za vsak primer vas že sedaj lepo pozdravljam, saj potem ne bo vce priložnosti. STRAN Ivančna Gorica december 1995 IVANSKI GRB Komaj se v porodnih krčih nova občina rodi, stalno stoka in sitnari, zdaj spet nekaj si želi. Med občinskimi veljaki brž nastane direndaj. Grb bi rada, so sklenili, razpisali natečaj. Drugi dan pol Višnje Gore po Peščenjeku trapa. Za model tam polža išče, ker on nikdar ni doma. Tam v Gradičku pri poličku stiska smetana je zbrana. Enoglasno brž zavpije: "Grba ni brez samostana." V vsej šentviški stari/ari najprej je nastal prepir. Pa so kmalu se zmenili: V grbu naj bo naš krompir." "Občini je treba zdravja," meni resno vsak Krčan. 'To pa bo, če bosta v grbu sveti Kozma in Damjan." Tam v Zagradcu elektrarna Že nešteto let stoji. "Žarnica naj sveti v grbu!" si Zagradčan vsak želi. Brž Ambrušan se oglasi in neučakano doda: "Se naš brus naj pride zraven, grb bo krasen, kar se da!" Le Ivančani so tiho, nekaj jim v račun ne gre. Nihče zanje se ne zmeni, a so botri občine. Pa se hitro je oglasil na zasedanju župan: Dokler narod rogovili, dajmo temo to na stran. P. M. MIKLAVŽ V ŠENTVIDU 5. decembra je bilo v Šentvidu živahno kot že dolgo ne. S kočijo se je že popoldne pripeljal Miklavž s svojim veselim spremstvom. Najprej seje popeljal po Šentvidu ter po cestah razveseljeval ljudi. Otroke je "strašil" parkelj, angelčki pa so delili sladkarije. Točno ob 16. uri se je napotil v kulturni dom, kjer ga je že čakala šentviška mladež. Veliko radovednih in pričakovanja polnih otroških oči je bilo uprtih vanj. Strah je vzbujal edi-nole parkelj, ki je nekaj večjih in preveč radovednih odnesel kar iz dvorane (za šalo, seveda). Po kratkem nagovoru in kulturnem programu je Miklavž razdelil darila vsem otrokom do 4. razreda. Obljubil jim je, da bo ponoči obiskal njihove domove in jim pustil še bogatejša darila. Otroci so odšli, Miklavž s spremstvom pa se je že v popolni temi napotil po bližnjih vaseh. Lepo razsvetljena kočija in zvok kraguljčkov sta iz hiš privabila marsikaterega starejšega vaščana. Vsakemu je bilo toplo pri srcu, saj se je nehote spomnil svojega ranega otroštva, pričakovanj ... K lepoti trenutka pa je svoje prispevala tudi narava, kot da bi se hotela za nekaj oddolžiti. Da pa je prireditev tako lepo uspela, se je treba zahvaliti organizatorju - Pevskemu društvu iz Šentvida, glavnemu sponzorju - podjetju Dreta iz Ljubljane oz. Antonu Dremelju iz Petrušnje vasi, KS Šentvid, podjetju Žito Ljubljana, trgovini PIPO Šentvid, podjetju Sadje zelenjava iz Ljubljane, Franciju Rusu za prevoz in seveda Miklavžu in vsemu njegovemu spremstvu. Živimo v pričakovanju, da se drugo leto spet vidimo. Veronika Kastelic MIKLAVZEVANJE V KS TEMENICA V nedeljo, 3. decembra popoldne smo v nabito polni dvorani Doma krajanov Temenica, skupaj s krajani KS Sobrače ter našimi otroki pričakali najljubšega prijatelja Miklavža. Bogat kulturni program je pričakovanje še popestril. Otroci obeh KS so, pod vodstvom predsednice KD Temenica Jelke Roječ, uprizorili lutkovno igro Prijatelja nikoli ne pustiš v nesreči, Na prireditvi so sodelovali tudi učenci 1. in 2. razreda naše šole ter naši mladi glasbeniki s svojimi inštrumenti. Po končanem programu je s težkimi koraki in zvrhanim košem daril v našo dvorano končno vstopil Miklavž, ljubitelj otrok. Vzdušje nepopisne sreče je zavladalo med našimi otroki. Toda sreča se je tu in tam spremenila tudi v jok, kajti Miklavž je prišel s svojimi obveznimi spremljevalci škrati in črnimi pošastmi, ki so potresali z zvonci, in rožljali z verigami. Vendar je bil strah kmalu premagan, saj so nagajivci morali ubogati Miklavža, ki je skrbno čuval svoje otroke. Končno je prišlo tudi težko slovo in Miklavža smo pospremili na njegovo dolgo nezano pot vse do naše novoletne jelke v križišču cest. Lučke in iskrice v očeh so mu svetile na pot in harmonikarji so raztegnili svoj meh. Nasvidenje drugo leto, Miklavž. KD Temenica Tokrat je sneg zapadel ob pravem času. Lučarski otroci, ki imajo urejeno smučišče z vlečnico kar na domačem hribu, so ga doslej že pošteno izkoristili. Čas okrog božiča in novega leta je čas domačega praznika kolin. Pri Medvedovih na Lučarjevem Kalu so kar dva prašiča spremenili v šunke, klobase, krvavice in okusno pečenko. Miljnik, ki stoji na križišču v Ivančni Gorici, je bil osnova za novi grb občine Ivančna Gorica. Res pa je, da je pravi miljnik le podstavek znamenja na sliki. TRGOVINA Z AVTODELI AVTOMEHANIKA, AVTOVLEKA JANEZ KOCJANČIČ 61295 Ivančna Gorica telefon: 061/777-333 VVsem strankam in občanom želim vesele božične praznike in _srečno novo leto, predvsem pa srečno vožnjo._ Jf M Upravni odbor gasilskega društva Hudo se zah- "\ valjuje občanom občine Ivančna Gorica za dosedanjo pomoč in prispevke za nov gasilski avto. Pričakujejo pa še nadaljnjo pomoč, da bodo lahko do letošnjega avgusta gasilski avto dokončno usposobili Vsem občanom želijo tudi srečno novo leto 1996. J iT Članom Turističnega društva Šentvid, ostalim TD v občini Ivančna Gorica in vsem krajanom Šentvida voščimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1996. r Turistično društvo Šentvid MARJAN KRALJ AVTOKLEPARSTVO IVANČNA GORICA vam želi zdravo, uspešno, zadovoljno. J srečno 1996 STRAN 59 NOVIH TELEFONSKIH NAROČNIKOV TURIZEM V V KS VIŠNJA GORA IVANČNI GORICI Dolgoletna prizadevanja sveta KS Višnja Gora in krajanov vasi Spodnje Brezovo, Dedni Dol, Vrh, Gornje Brezovo, Leskovec, Sela in Kamno Brdo, ki so že v letih 1985 in 1986 do svojih vasi z lastnimi sredstvi napeljali telefonsko omrežje po projektu bivše PTT, a jih večina, kljub podpisanemu sporazumu, še ni dobila telefonskega priključka, so se v letošnjem letu še izjemno povečala in končno obrodila sadove. Pogovori in dogovori med KS in Telekomom so se nadvse uspešno zaključili. Telekom je ponudil, da bi zaradi izjemno pereče problematike še pred povečanjem centrale v Višnji Gori vsaj deloma izpolnili stare obljube in obveznosti z začasno priključitvijo 50 do 60 novih številk iz centrale v Ivančni Gorici. Glede na stanje omrežja in svoje kriterije je Telekom predlagal spisek možnih novih naročnikov. Posebna komisija sveta KS za telefonijo je obravnavala ta predlog in v soglasju s svetom KS oblikovala naslednja merila in priporočila Telekomu: 1. naj zaenkrat s spiska izločijo vse nesoinvestitorje omrežja v tistih vaseh, kjer so ga krajani sami zgradili, 2. naj črtajo dvojne ali večkratne prijave, 3. naj zaenkrat ne napeljujejo drugega priključka prosilcem, ki enega že imajo, 4. naj v centru Višnje Gore zaenkrat počakajo z napeljevanjem telefonskih priključkov prosilcem, ki nanje čakajo manj kot 2 leti, 5. črtajo naj s spiska kandidate, ki nimajo stalnega bivališča na naslovu, kamor želijo napeljavo telefona, 6. naj na spisek uvrstijo prosilce -podjetnike, ki jih je priporočila KS že leta 1994 (spisek 13 prosilcev od 15 predlaganih, ki niso dobili telefona leta 1994), 7. prosta mesta, ki tako nastanejo, naj zapolnijo s soinvestitorji, ki čakajo na priključek, kljub soinvestiranju v mrežo, že od leta 1985 oz. 1986. Telekom je naše predloge skoraj v celoti upošteval. Čeprav so najprej obljubili 55 novih priključkov, so to številko povečali na 59 novih naročnikov, ki so razporejeni takole: Višnja Gora 27, Leskovec 7, Dedni Dol 8, Vrh 7, Sp. Brezovo 4, Gor. Brezovo 2, Sela 2, Podsmreka 1 in Peščenik 1. Monterska dela so se začela konec novembra in so skoraj v celoti zaključena. Vsi prosilci, ki tokrat niso prišli na vrsto, bodo žal morali na telefon počakati do prihodnjega leta, ko bo v stavbi ISKRE postavljena nova sodobna telefonska centrala. Ker je bilo v pripravo in izvedbo te akcije vloženega izjemno veliko truda in časa, ker so bile vse odločitve premišljene in ker so bili krajani v glavnem o vsem sproti obveščeni v krajevnem glasilu Višnjan, je nerazumno, koliko hude krvi, grdih besed in drugih neprimernih dejanj je povzročila ta akcija med nami. In zadeva se kar ne poleže, čeprav je akcija zaključena in so vse želje po spremembah za nazaj neuresničljive. Mar ni vsakomur jasno, da 59 telefonskih priključkov med 150 kandidatov ni moč razdeliti drugače, kot da 91 prosilcev ostane brez priključka! Tistim, ki tokrat žal niso bili izbrani, pa merila za izbor ne pomenijo nič. Večina se jih čuti "izigranih". Nekateri so si dali duška s stresanjem plohe grdih besed na predstavnike KS, drugi pa so pravico vzeli v roke po svoje. Tako ne bomo prav kmalu pozabili korenjaka (korenjakov?), ki je zmogel (kakšna silna moč in sposobnost!) podreti drog pod Vrhom in presekati telefonski kabel, ali pa tiste- ga, ki je "zaplombiral" telefonsko omarico v Dednem Dolu, javno, vsem na očeh in tako onemogočil nadaljnje delo monterjem! Vam ni prav nič nerodno, neznani junaki? Toda kljub vsemu je 59 novih telefonskih priključkov izjemen napredek in zadoščenje za vse tiste, ki so v ta projekt vložili nemalo truda. In tega se večina naših krajanov zaveda in je hvaležna vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je ta akcija uspešno končala. Sicer pa bo v Višnji Gori ponudba novih telefonskih priključkov kmalu presegla povpraševanje. Poleg dogovorov za rešitev starih obljub je KS s Telekomom že podpisala predpogodbo o najemu prostorov v stavbi Iskre, kjer bo Telekom predvidoma sredi prihodnjega leta instaliral novo centralo. Da bi čimprej prišli do pre-potrebne nove centrale, je svet KS sklenil, da bomo adaptacijo prostorov izvedli krajani sami. Dela v Iskri so se že začela, udarniško! Da! Tudi zanesenjaki, hvalabogu, še živijo med nami. Kako lepo je videti skupino složnih fantov in mož, ki z veseljem vihtijo krampe in lopate, zidajo, čistijo..., vse to z obilo dobre volje, z nasmehom in zavestjo, da delajo nekaj pomembnega, dobrega za vse. Dela bodo verjetno končana že v januarju prihodnjega leta. Tudi nabavo centrale Telekom načrtuje za naslednje leto in bo montirala najkasneje do jeseni. Telefonska zgodba leta 1995 je torej končana. Bilo je hudo, a se je vendar splačalo! Prihaja pa nova, ki bo, upajmo, bolj razveseljiva za vse. MILAN JEVNIKAR ČUKI V ŠENTVIDU, MIŠKE V IVANČNI GORICI IN STIČNI 3.12. je dvorana v Šentvidu pokala po šivih. No, ravno razpočila se ni, saj so jo zagnani Šentvidčani pred tem dodobra prenovili in ogreli, bila pa je deležna pravega veselega, sproščenega vzdušja. Mlado in staro je namreč prepevalo, plesalo, in se navduševalo ob glasbenih uspešnicah skupine Čuki. Če so v šentviški dvorani "blesteli" Čuki, pa so se v ivanški in stiski 11. in 12.12. predvsem otroci zabavali ob igrici Sapramiška. Ta je tokrat zaživela ob pomoči in v izvedbi vzgojiteljic iz vrtca Tinkara iz Grosupljega, ki so se prijazno odzvale povabilu naših vzgojiteljic. V novoletnem tempu naprej! P. ZIMSKA BALADA Mraz vse bolj in bolj pritiska, zato se vsak rad h komu stiska. A komur od nas ostaja le humor, se stiska sam ob - termofor. L. S. Znani evropski gospodarstveniki menijo, da ima naša država v prihodnje, ob področju tranzitnega prometa, največ razvojnih možnosti v turizmu in v tisti proizvodnji, ki dela za turizem. To seveda velja, če se bomo stvari lotili s prave strani in pravočasno. Pri tem je predvsem pomembno, da si bomo znali ohraniti zdravo življenjsko okolje in znamenitosti, ki so podlaga te dejavnosti. Te splošne, vseslovenske ugotovitve veljajo v enaki meri, ali pa še bolj, za našo občino in za ožje območje Ivančne Gorice, saj imamo bogato naravno, kulturno in zgodovinsko osnovo za razvoj te gospodarske panoge. Med pomembnimi ustvarjalci razmer za razcvet turizma so združenja, ki jim pri nas pravimo turistična društva. V naši občini imamo več dejavnih turističnih društev, ki so že v bivši občini Grosuplje pomenila jedro in glavnino turistične zveze. Ta so v Stični, na Muljavi, na Krki, v Višnji Gori, v Šentvidu, na Polževem in na Lučarjevem Kalu. Omenjena društva so se pred kratkim povezala v Turistično zvezo občine Ivančna Gorica in si v tem okviru zastavila obsežen delovni načrt, ki se dotika skoraj vsega življenja v občini. O programu turistične zveze in posameznih društev bomo pisali v prihodnji številki našega časnika. Turistično društvo imamo tudi v Ivančni Gorici, vendar zadnja leta komaj še životari, ker med prebivalci ni primernega zanimanja za delo v njem, kar je seveda velika škoda. V preteklih desetletjih je bilo turistično društvo v Ivančni Gorici pomemben dejavnik razvoja kraja in okolice. V organizaciji društva smo izpeljali prenekatero akcijo pomembno za vse prebivalce: odvažanje odpadkov, ozelenitev naselja, zbiranje steklenine, očiščevalne akcije, razstave, predavanja za prebivalce, okrasitev ob različnih svečanostih in tekmovanja v urejenosti kraja in posameznih hiš. Turistično društvo je skrbelo tudi za informacije o avtobusnem voznem redu, postavljalo je informativne table in varovalo kulturne spomenike. Nekoliko starejši prebivalci Ivančne Kulturne prireditve se v Šentvidu vrstijo skozi ves december in tako pomagajo ustvarjati predpraznično vzdušje. V tem mesecu smo nekaj prireditev že imeli. - 02.12. je naša gledališka skupina ponovno uprizorila igro KASTELKA, - 05.12. smo skupaj s krajevno skupnostjo organizirali MIKLAVŽEVANJE - Miklavž s svojim spremstvom se je pripeljal s konji na vozu in obdaril vse predšolske in šolske otroke do vključno 4. razreda OŠ. Otroci so bili navdušeni, saj so mnogi med njimi Miklavža prvič videli v živo. -16.12. ob 19. uri je bil v Kulturnem domu VEČER PETJA IN PLESA, predstavila pa se bosta oba zbora in vse tri folklorne skupine. Program je Gorice se gotovo še spominjajo živahnega utripa življenja v kraju, h kateremu je v precejšnji meri pripomoglo tudi turistično društvo. Toda čas je prinesel svoje. Mnogi prizadevni sodelavci so prenehali delati, bodisi da so se utrudili ali pa se jim je po trdem delu izteklo življenje. Dva od teh bi rad še posebej omenil: Janka Marolta in Andreja Frantarja -oba sta se dolga leta nesebično predajala delu v turističnem društvu. Njun odhod je pomenil veliko praznino v amaterski turistični dejavnosti na širšem območju. Prizadevnih društvenih sodelavcev iz vrst odhajajoče generacije skoraj ni več, potrebe in možnosti za organizirano turistično dejavnost pa so vedno večje in dobivajo obsežno mesto v državnih in občinskih načrtih. Razlogov za malodušje torej ni. Dobri opazovalci življenjskega utripa v našem kraju so gotovo opazili, da gre večina lokalnih turističnih tokov skozi Ivančno Gorico. Ne sme nam biti vseeno, kakšen vtis dobijo popotniki ob prihodu v naš kraj, ki je hkrati tudi občinsko središče. Živahni prometni tokovi morajo biti neposreden izziv za vse, ki si v manjši ali večji povezavi s turizmom služijo vsakdanji kruh. To so lastniki in delavci številnih gostinskih, trgovskih in drugih lokalov, ki so v zadnjih letih vzniknili v naselju. Zdi se skoraj nerazumljivo, da se ne povežejo z združenjem, ki bo kratkoročno in na daljši čas omogočilo uspešnejši razvoj njihove dejavnosti. Brez njihovega aktivnega sodelovanja bo delo društva v prihodnje zagotovo ugasnilo. Zaradi tega vabimo prebivalce Ivančne Gorice in okolice, če imajo radi svoj kraj in če se veselijo napredka tudi v drugih krajih v bližnji okolici, naj pristopijo k društvu. Občni zbor turističnega društva bo v januarju prihodnjega leta. O tem vas bomo natančneje in pravočasno obvestili. Leopold Sever raznolik, zato vabimo krajane, da se prireditve udeležijo, saj bo vsakdo lahko našel nekaj zase. ■ - 22., 23., 24., 29. in 30.12. pa je v Šentvidu na praznično okrašenem Vidovem trgu potekal VESELI DECEMBER. Obliskovalci so lahko na stojnicah nakupili božična in novoletna darila, ogreli so se lahko s toplimi napitki ali pa se okrepčali s pripravljenimi jedrni, ki so jih lahko dobili na stojnicah. Naši plesalci in pevci pa so poskrbeli za kulturni program, tako daje bilo res živahno. Moramo pa vam povedati, da smo v novembru pridno delali tudi v Kulturnem domu, saj smo obnovili vodovodno inštalacijo, in kar je najpomembnejše, napeljali smo centralno ogrevanje v domu, tako da je sedaj prav prijetno toplo. Franjo Čuček UUDJE Z ZAČETKA STOLETJA Med nami je že zelo malo ljudi, ki so se rodili kmalu po začetku našega stoletja. Med temi, ki so jim rojenice v zibelki določile dolgo življenje, je prav gotovo Terezija Miklavčič, Mežnarjeva mama z Malega Korinja. Rodila se je v sosednji vasi Kuželjcvec sedaj že davnega leta 1902 in je letos zastavila že štiriindevetdese-to leto življenja. Ob takih priložnostih sc vedno vprašamo, kaj človeku omogoči tako dolgo življenjsko pot. Udobno življenje Tereziji prav gotovo ni pripomoglo k tako častitljivi starosti, saj je v življenju veliko pretrpela. Že na rojstni domačiji na Kužcljcvcu je bila vprežena v delo od zgodnjih otroških let. Omožila se je leta 1920, ko ji je bilo osemnajst let. Zasnubil jo jc Mcžnarjcv Janez z Malega Korinja, dve leti po tem, ko se jc ranjen vrnil iz prve svetovne vojne. Terezija jc rodila šest otrok, tri sinove in tri hčere. Z možem sta morala trdo delati, da sta preživela številno družino na kamniti korinjski zemlji. Mežnarjcva mama jc prebila dve svetovni vojni, zlasti slednja jc bila zanjo šc posebej kruta, saj ji jc vzela dva sinova, kar ji jc povzročilo globoko in nikoli pozabljeno bolečino. Tudi potem, ko sta z možem prepustila domačijo naslednikom in ko je kmalu potem ovdovela, je nenehno skrbela, da so njeni preživeli otroci, vnuki in pravnuki našli na Malem Korinju številka 10 topel dom in zavetišče. Do devetdesetega leta je Terezija lahko šc marsikaj postorila pri hiši in varovala mladi rod, zadnja leta pa je obležala v postelji. Za njo lepo skrbijo hčerka Pepca in ostali domači. V uredništvu Klasja želimo Mežnar-jevi mami še veliko let, da bi nas čez dobrih petinsedemdeset mesecev razveselila s stoto obletnico rojstva in potem šc kaj kaj čez. Leopold Sever Mežnerjeva mama na pragu pred svojim domom s pravnukom Andrejem. Fotografija jc bila napravljena pred dvema letoma. PRAZNIČNO VZDUŠJE V ŠENTVIDU 8 STRAN 5novrv^ ote*. Stična PABERKI Šah na Osnovni šoli Stična Letos je na centralni šoli in na šestih podružnicah 1101 učenec; na državnem tekmovanju iz logike se je Sašo Jelenčič iz 8. razreda uvrstil na sedmo mesto; • učenci petih razredov centralne šole imajo pouk likovne vzgoje, tehnične vzgoje in slovenskega jezika večkrat v računalniški učilnici ob prisotnosti dveh učiteljev: učitelja predmeta in učitelja računalničarja, ki pomaga učencem, da se bolje znajdejo z računalnikom; za učence 8. razredov smo pripravili začetne in nadaljevalne tečaje Win Word in Corel Draw; v šoli v Stični je spet zaživel šahovski krožek, ki ga vodi dr. A. Praznikova; več tisoč otrok razredne stopnje po vsej Sloveniji je na različne načine oblikovalo svoj odnos do drugačnosti; na zaključku prvega dela projekta Korak k sončku so v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopale tudi ambruške učenke in učenci; mlade pevke in pevci s centralne šole in z Muljave se bodo predstavili na božičnem koncertu v Stični; mladi raziskovalci zbirajo gradiva, pišejo, rišejo, iščejo, pripravljajo razstave, povprašujejo... 144 učenk in učencev sedmih razredov je od 27.11. do 2.12. preživelo nepozaben teden v domovih v Javorniškem Rovtu, na Libeliški Gori in na Kozjaku. Bogat vzgojno izobraževalni program so izvajali sodelavci centra šolskih in obšolskih dejavnosti in učitelji naše šole; - na Krki učencev, učenk in učiteljev letos ne zebe; stare peči na drva so zamenjali radiatorji; - na Muljavi so "mali šolarčki" dobili prikupno učilnico (preurejeno kar iz shrambe za čistila); - učenke in učenci 8. b so se pomerili s televizijskim Hugom. Nagrado bodo porabili za ekskurzijo. Želimo vam lepe praznike in srečno novo leto. Marinka Piškur OŠ STIČNA Šah ima na Osnovni šoli Stična dolgoletno tradicijo. Dolgoletni vodja šahovskega krožka in ekip je bil g. Vinko Kočan. S svojimi varovanci je bil v letih 1987 in 1988 ekipni republiški prvak. Uspešni so bili potem tudi na zveznih tekmovanjih. Najuspešnejša šahista sta bila Mitja Piškur in Marko Tratar. Marko Tratar je kasneje postal mednarodni mojster FIDE in tudi član moške olimpijske reprezentance. Z odhodom g. Kočana pa je šah na šoli zamrl. V lanskem šolskem letu pa je z mladimi šahisti v šahovskem krožku začela delati dr. Ana Praznik. Vsak torek popoldne mentorica mlade šahiste navdušuje za kraljevsko igro. Tako smo v soboto, 02.12.1995, v šoli na hribčku v Stični spet organizirali šolsko šahovsko tekmovanje. Udeležilo se ga je 30 učenk in učencev po posameznih kategorijah. Zmagovalci pa so postali: dečki: do 10 let: Ivo Grlica, 2.a do 12 let: Srečko Maček, 5.d do 14 let: Matjaž Steklačič, 7.d Deklice vseh kategorij so igrale skupaj, zmagovalka pa je Mateja Praznik, 2. razred. Jože Glavič SUPER TEDEN... Center šolskih in obšolskih dejavnosti že drugo leto uvaja v slovenski šolski sistem tedenske programe iz življenja v naravi. Z naše šole so bilo letos v domovih CŠOD vsi učenci in učenke 7. razredov. Zbrali smo nekaj vtisov: - Imeli smo se res lepo; vaditelji so bili zelo simpatični, a kaj, ko so skoraj vsi poročeni. (Ana, dom Trilobit) - Veliko smo hodili; šli smo do avstrijske meje, dobili smo žulje; bilo mi je zelo všeč. (Špela, dom Trilobit) - Bilo je megleno jutro, a ko smo prispeli v dom Ajda na Libeliški Gori, je tam že veselo sijalo sonce. Dom Ajda leži na pobočju Libeliške Gore na nadmorski višini 617 metrov. Od tam je lep razgled po koroških bregovih in v Avstrijo. Imeli smo veliko športnih aktivnosti, najbolj pestro je bilo pri lokostrelstvu, odbojki in pri veslanju po reki Dravi s kanuji. Na pohodih v naravo so mi bile všeč gozdnata Strojna (1054), Janeževa kmetija s črno kuhinjo in kapelica trikotne oblike. Ajdo vodijo in v njej delajo sami prijazni ljudje. (Nina, dom Ajda) - Učenke in učenci 7. a in 7. b razreda smo bili v domu Škorpijon, ki leži na slemenu Kozjaka nad dolino Drave. Nekdaj je bila to obmejna stražarnica, saj je avstrijska meja oddaljena od doma le nekaj sto metrov. Urnik je bil zelo raznolik. Menije bilo posebej pri srcu lokostreslstvo. Ko smo prvič streljali, so puščice letele kar po svoje. V tednu, ki smo ga prebili na Kozjaku, smo spoznali, da je učenje lahko tudi zabavno in da se pouka ne naveličaš, tudi če traja 9 ur na dan. K temu je pripomogla raznolikost, saj smo se učili postavljati šotore, nuditi prvo pomoč, preživeti v naravi, orientacije v gozdu ponoči in še marsikaj. Za vse nas je bilo to novo doživetje in vsi bi z veseljem ponovili ta teden. (Matija, dom Škorpijon) - Na pristojnih pobočjih Karavank, v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami je v nakdanji vojaški stražnici urejen prijeten dom Trilobit. Zanimivo je bilo pri taborništvu, kjer smo se učili delati različne vozle. Pri geologiji smo spoznavali kamenine in fosile. Plezali smo po umetni plezalni steni; plezal je tudi naš razrednik, g. Leopold. Najbolj zanimivo je bilo na nočnem pohodu. Pred odhodom sta nam g. Leopold in g. Jože igrala na orglice, mi pa smo peli. V popolni tišini smo hodili približno 20 minut. Držali smo se za roke, prvi in zadnji pa sta imela v rokah petrolejko. Na majhni jasi smo se ustavili. Ko smo se vrnili v dom, smo vlekli vrv. Zmagala so dekleta. Ni nam bilo dolgčas. (Darja, dom Trilobit) OŠ STIČNA Gremo na pohod .... (dom Ajda) Fotografija: Marjan Potokar INTERNET V SOLI INTERNET- elektronski učbenik-je po šolah v svetu že kar v vsakdanji rabi. Uvaja se v šoli, predvsem v tistih delih izobraževalnega procesa, kjer lahko na tak način pomembno povečajo njegovo kakovost. V Sloveniji nam zaradi naše majhnosti še vedno manjkajo kakovostni in dovolj poceni učbeniki. Za nekatera predmetna področja v srednjih šolah pa učbenikov sploh ni. S prenosom učbenikov na Internet v svetu rešujejo takšne probleme, hkrati pa se lahko funkcija učbenika dopolnjuje s ponazoritvijo eksperimentov, reševanjem problemov z računanjem, proces učenja se lahko dopolni z znakom in sliko, omogoča nam predstavitev iste vsebine na različne načine in podobno. Na tak način lahko učinkovito podpremo prav vsa področja v izobraževalnem procesu. V Sloveniji že imamo tudi preko Interneta informacijski sistem in javno dostopne kataloge COBISS/OPAC za večino monografskih in serijskih publikacij. Na Srednji šoli Josipa Jurčila smo našo željo po priključitvi na Internet realizirali v letošnjem šolskem letu. Na šoli smo oblikovali skupino dijakov in profesorjev, pod vodstvom prof. računalništva Darka Pandurja, ki so zaorali ledino in se prijavili na natečaj Zavoda RS za šolstvo in šport Najboljša domača stran. "Domača stran" naše šole na Internetu je predstavljena v treh jezikih - slovenskem, angleškem in nemškem, [z nje lahko razberemo marsikaj: prikazano je okolje, v katerem živi in dela naša šola, njen zgodovinski in kulturni pomen, pomembnost krajev v naši občini, govori o življenju in utripu naše šole, prikazuje dejavnosti, sporočila in obvestila itd. Skoraj bi lahko rekli, da smo na ta način neposredno ponesli v svet našo "osebno izkaznico" Pohvalimo se lahko, da smo na natečaju za najmikavnejšo in najbolj sporočilno domačo stran prejeli nagrado za drugo mesto (modem sportster 1440 in programsko opremo). Prvonagrajenci so bili dijaki z gimnazije Murska Sobota, tretjo nagrado pa je prejela Škofijska klasična gimnazija Šentvid. Vključevanje v takšne aktivnosti pomeni, da moramo biti dovolj dobro opremljeni z računalniškim znanjem in tehnologijo, hkrati pa nas kar sili k znanju vsaj dveh tujih jezikov. Za mlade uporabnike novih informacijskih tehnologij je značilen spremenjen odnos do sprejemanja novih znanj, bolj privlačno je "listati" po takšni "knjigi" in zato je to ena od uspešnih metod, kako dvigniti nivo znanja in splošne razgledanosti naše mladine. Ravnateljica SŠ Josipa Jurčiča Milena Vrenčur "Hura, pa smo vendarle enkrat na konju!" sta vzkliknili tovarišici iz Osnovne šole Stična, ko sta zlezli gor in preizkusili, kako je, če si na konju. Dogodek je bil toliko bolj zanimiv, ker se prosvetarji še zdaleč ne morejo pohvaliti, da bi bili "na konju". ZŠAM GROSUPLJE Tabroska 15 a AVTO ŠOLA enota Ivančna Gorica Vse občane obveščamo, da izobražujemo kandidate za voznike A-, B-, F-, G- in H- kategorije. Od 01.12.1995 naprej izobražujemo tudi kandidate za voznike C- in E- kategorije. Informacije dobite v prostorih AVTO ŠOLE - ENOTA IVANČNA GORICA vsak ponedeljek od 13. do 16. ure, tel.: 779-685, ali vsak dan v dopoldanskem času na sedežu AVTO ŠOLE V GROSUPLJEM, Taborska 15 a, tel.: 764-323. Vsem šoferjem, avtomehanikom, našim kandidatom za voznike in ostalim občanom želimo vesel božič in varno novo leto 1996. J ZAKAJ MESARJI ZAPUŠČAJO STIČNO? Kdor je v oktobrski številki Klasja prebral prispevek Mesarji zapuščajo Stično, je kaj lahko vzkliknil: "Presneti menihi, kakšno nepopravljivo škodo povzročajo občini in kraju! Zaradi previsoke najemnine bodo iz Stične pregnali mesarje, nato pa še sirarje!" A.A. je namreč v omenjenem prispevku zapisal, da "je poglavitni razlog selitve celotne proizvodnje na eni strani previsoka najemnina, ki jo zahteva stiski samostan za dosedanje proizvode prostore, na drugi pa reorganizacija Mercatorja-Mesnine, ki ima v Ljubljani dovolj neizkoriščenih prostorov... Nekaj podobnega v bližnji prihodnosti verjetno čaka tudi skladišče oziroma zorilnico sira." Ali med dva poglavitna razloga, da z novim letom 1996 mesarji zapuščajo Stično, res spada tudi previsoka najemnina? To vprašanje smo zastavili tudi direktorju KZK Škofja Loka, g. Miru Duiču, ko je prišel v stiski samostan s sporočilom, da načrtujejo preselitev proizvodnje mesnih izdelkov v Ljubljano. Odgovoril je: "Nikakor ni najemnina glavni razlog. Če bi tO bil, bi se pogajal s samostanom o znižanju najem- POJASNILO K ČLANKU V DOLENJSKEM LISTU Z DNE 23.11.1995 nine. Glavni razlog je združitev naše proizvodnje..." V vsem času najemnega razmerja vodstvo mesarije ni predlagalo znižanja najemnine. O višini najemnine, 4,80 DEM za kvadratni meter smo se dogovorili skupaj in najemno pogodbo tudi obojestransko podpisali. Tako dela vsak dober gospodar. Ne drži trditev: "Možnost, da bi se s samostanom dogovorili kako drugače, je zelo mao." Nismo tako trdi pogajalci. Najemnina je potrebna tudi zaradi vzdrževanja stavbe, ki je v slabem stanju, in to veliko stane, saj se moramo pri obnavljanju ravnati po navodilih ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine. V samostanu se že dve desetletji trudimo, da bi ta prvovrstni spomenik slovenske vernosti in kulture dostojno obnovili in ga tako ohranili za prihodnost, v veselje Slovencev in tujcev, ki radi prihajajo v to oazo bogate zgodovine in lepe umetnosti. Glavni razlog, da se mesarji selijo v Ljubljano - kakor smo zvedeli - je ta, da ureditev in oprema mesarije ne ustrezata zahtevam sanitarne inšpekcije. Obiskali so nas strokovnjaki z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in nam odsvetovali kakršnokoli razmišljanje o nadaljevanju proizvodnje v mesariji, ker so prostori nevzdrževani in zato v zelo slabem stanju. Zanimiva je izjava znanega in pri nas uspešnega mesarja in poslovneža, ki si je pred kratkim prostore ogledal zaradi morebitnega prevzema mesarije: "Če bi jaz imel takšno mesarijo, bi mi jo sanitarna inšpekcija v petih minutah zaprla." Za ureditev prostorov in nabavo novih strojev bi bila potrebna ogromna sredstva. Tu se je ustavilo. Če kdo želi, da bi mesarija v Stični ostala, je to gotovo stiski smostan, saj jo je prav on ustanovil in jo do nacionalizacije 1945 imel v svojih rokah. Zdaj se trudi, da bi našel koga, ki bi jo bil kljub slabemu stanju pripravljen temeljito prenoviti in naprej voditi. Sam samostan nima finančnih sredstev. Če ne bo našel primernega človeka, bodo prostori na razpolago za drugačne dejavnosti. opat Anton Nadrah Uredništvo lokalnega časopisa Klasje 11. december 1995 Glede na zakon o javnih glasilih prosim, da objavite odgovor na članek, z naslovom Odločitev - po moje -netrezne glave, ki je bil objavljen v časopisu Klasje številka 9, novembra 1995, in ga je napisal g. Alojzij Ravnikar s Pristave pri Višnji Gori. Spoštovani g. Alojzij Ravnikar, ko sem prebral vaš članek v Klasju, sem iz vsebine razbral, da ste delali 20 let v gumarski stroki in ste zelo dobrega zdravja. Torej je tovarna gumijastih izdelkov čista industrija in delavci se sprehajajo v belih haljah. Verjamem vašemu naštevanju (osebno vam želim še mnogo let trdnega zdravja in vsem ostalim prebivalcem Zemlje tudi). Popolnoma sc strinjam, da bomo samo z delom prišli do boljše prihodnosti in do kvalitetnejšega življenjskega standarda. Osebno mislim, da ni občana Ivančnc Gorice, ki ne bi podpiral gospodarskega razvoja občine. Gospodarski razvoj pa mora temeljiti na čisti, zdravi tehnologiji. G. Alojzij, ne morem se strinjati z vami oziroma z vašimi trditvami, ki predvsem zavajajo ljudi in se ne ukvarjajo s resničnimi problemi, ki jih prinaša proizvodnja gumijastih in plastičnih izdelkov v ta prostor. Naj naštejem nekaj svojih pomislekov: 1. Tudi v jedrskih elektrarnah delajo strokovnjaki v belih haljah, pa je prišlo do černobilske katastrofe z veliko mrtvimi in okoljem, neprimernim za bivanje. 2. Guma - Irgovsko-proizvodno podjetje Grosuplje (podobna proizvodnja kot v WOCO) prekomerno onesnažuje okolje. Iz registra onesnaževalcev se vidi, da onesnažuje vodo (prekoračene vrednosti BPK5 KPK), test strupenosti odpadne vode pa je bil pozitiven. 3. Sava Kranj je pred leti izvozila v tedanjo SR Bosno in Hercegovino odpadke od gumarske proizvodnje. Vsi sc verjetno spominjate zgodbe teh odpadkov, ki smo jih morali pripeljati nazaj v Slovenijo in smo jih nato končno izvozili na Finsko, kjer so bili strokovno uničeni. Odpadki tovarne Sava Kranj so bili deklarirani kot zelo nevarni odpadki, ki so potrebovali poseben režim hranjenja in prevoza. Ste se kdaj vprašali, koliko stroškov je nastalo v zvezi s tem in kdo je to plačal? Nihče drug kol slovenski davkoplačevalci. 4. Strokovno je ugotovljeno, da gumarska in plastična proizvodnja povzročit rakasta obolenja, levkemijo, dedne spremembe itd. Spoštovani, če že tako dobro poznate gumarsko industrijo pojasnite ljudem šc drugo plat te medalje: kakšna jc zakonodaja v ZR Nemčiji glede varovanja okolja, varstva pri delu, ravnanja z odpadki in kakšna je pri nas, ki je za gumarsko proizvodnjo nimamo, kakšno jc stanje v slovenski gumarski proizvodnji in kakšna jc ugotovitev inšpekcijskega nadzora, če sploh je. če bi bilo v naši (nc) pravni državi takšno izvajanje zakonov s področja varstva okolja in zdravja ljudi kot v Evropski skupnosti, nc bi prišlo do tako nevzdržnega stanja glede zdravega okolja v naši občini. Kako sc spoštujejo statut občine in krajevne skupnosti Ivančna Gorica ter zakoni o varstvu okolja, pa si lahko ogledate v bližini vašega doma na deponiji (divje odlagališče) Suhi most ob krajevni cesti Polževo -Stranska vas. Posledice takšnega odlaganja odpadkov sc ugotavljajo v črnclskem potoku, v katerem so fenoli, aromatske spojine itd. in upam, da se zavedate, kakšen vpliv imajo te spojine na zdravje ljudi. Upam, da ste bili seznanjeni s proizvodnjo in stranskimi učinki v vaši dvajsetletni praksi v gumarski industriji in niste bili le poslušen delavec na normo v beli halji in da se zavedate tudi negativnih učinkov, ki ste jih v vašem članku prezrli. Z odgovorom vas nisem nameraval žaliti, temveč osvetliti tudi drugo, umazano stran gumarske in plastične proizvodnje. Lep pozdrav! Franc 1 legicr PREGOVORI IZ VIŠNJE GORE Jezik umori jih več kot kuga, glas in meč. Kjer so ljudje brez straha, tam je greha kot praha. Če hočeš, da te vidijo, pojdi naprej, če hočeš videti, bodi zadaj. Bolj tvoj, bolj se ga boj! Kmečki hlapci in dekle so rekli tako: dva dni praznik, dva dni dež, sam da je po tednu brž. Lepa ženska ne zredi lepega prašiča. Novembra meseca letijo dušice v nebo kakor čebelce iz panjev. Kolikor pred martinovim led, toliko povodnji pred božičem. Če se svete Barbare strnišče vid, se potlej vsak mesec vid. Zdaj smo oplel s suhim potom (ko pade prvi sneg). Bele ptice letajo, malo kruha obetajo. Božična odjuga pa fantovska obljuba! Mihaela Zaje 23.11.1995 so bili v Dolenjskem listu objavljeni članki:Občina prezrla vaščane Hudega in v Krjavljevih iskricah Bojazen pred volitvami in Brez županov, članke je napisal Pavel Pere, novinar Dolenjskega lista. Glede na to, da so stvari potekale izven zakonskih določil Statuta KS, in zaradi netočnih podatkov v zvezi z zborom, ki je bil sklican za vasi Malo Hudo, Zgornja Draga in Stranska vas in ga je vodil g. Franc Hegler, predsednik Zelene alternative Ivančna Gorica, sem dolžan kot predsednik sveta KS posredovati javnosti naše KS naslednja pojasnila. 1. Sklicatelj vabila ni podpisal. Na vabilu piše naslednje: "Na podlagi 48. člena Statuta občine Ivančna Gorica v smislu ljudske inciative, sklicujem sestanek. VABILO Vabimo vas na sestanek prizadetih občanov - krajanov Malega Hudega in bližnjih, glede predvidene tovarne AC - INERCAR predelava surove gume in plastičnega granulata v proizvodnem obratu VVOCO v Ivančni Gorici. Sestanek bo v petek, 17. novembra 1995, ob 19. uri v gasilskem domu Malo Hudo. Prosimo, da se sestanka zanesljivo udeležite. Lep pozdrav! Vabljeni: - predsednik KS g. Franjo Rajh - župan g. Jernej Lampret - VVOCO g. Miran Briški" Brez podpisa sklicatelja. 2. Ne glede, na to, kdo je bil sklicatelj, za to ni imel pravice, ker v 26. členu Statuta piše, kdo lahko skliče zbor občanov oz. krajanov. 3. Na tako vabilo brez podpisa sklicatelja se z županom nisva odzvala. Osebno se tudi v bodoče ne mislim odzivati na taka vabila. 4. Obravnavano gradivo je bilo dvakrat na zborih in takrat so imeli možnost prisostvovati vsi, ki so se želeli opredeliti za to dejavnost ali proti njej. Na prvem zboru ni bilo povabljencev, ki so pripravili gradiva za razpravo, tako da je bilo treba ponovno sklicati zbor, da bi dali predlagatelji svoje obrazložitve na poslano gradivo. 5. Izjava g. Heglerja iz Zelene alternative, da zbor ni bil sklepčen, ni točna, 28. člen Statuta namreč določa, kdaj je zbor sklepčen. 6. Krajevna skupnost Ivančna Gorica nima več v svoji KS kraja Zgornja Draga. Ta kraj spada v KS Višnja Gora, zato v KS Ivančna Gorica ni 1634 volilcev, temveč 200 manj. Na članek v Krjavljevih iskricah pa tole: 1. Nihče od navedene stranke, t.j. OOLDS Ivančna Gorica, ni poslal opozorila županu, naj takoj ustavi vse postopke za volitve v KS. Župan je glede na nekatere zakonske spremembe o volitvah, ki jih je posredovala Republiška volilna komisija, do ureditve zakonskih sprememb moral zaustaviti nadaljnja dela v zvezi z volitvami. 2. V KS Ivančna Gorica zaenkrat ni "mini" župana, je pa predsednik sveta KS, to bi tudi lahko vedel tisti, ki je napisal vse te pravljice. Zato mu priporočam, naj se v bodoče prepriča, kaj bo pisal. Zame osebno je slab poročevalec tisti, ki objavlja stvari, ki so brez podlage, če se pa že piše članek, je treba poslušati tudi drugo stran in se prepričati, ali je stvar, o kateri se piše, resnična. To zahteva tudi novinarska etika. Franjo Rajh. Predsednik sveta KS Ivančna Gorica STELEKOM * SLOVENIJE OBVESTILO TELEKOM SLOVENIJE, p.o., PE Ljubljana, začenja v letu 1996 pripravo upravne dokumentacije za gradnjo krajevnih kabelskih omrežij in povezovalnih kablov na območjih Višnje Gore, Krke in Šentvida pri Stični. Pred izdajo lokacijskega dovoljenja je potrebno pridobiti soglasja vseh lastnikov prizadetih zemljišč. To delo bodo opravili delavci podjetij Dekatel, d.o.o., Ljubljana in Geokat d.o.o., Grosuplje. Ker je gradnja omenjenih omrežij v skupnem interesu vseh vas, vas prosimo za razumevanje in korektno sodelovanje. Hvala! TELEKOM SLOVENIJE, PE Ljubljana J 10 STRAN V EVROPO NAS NE BODO PRIPELJALE SAMO Športna zveza Ivančna Gorica in njen predsednik g. Jure Kos sta 28. 11. 1995 organizirala posvet na temo Šport v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, glede na nacionalni program športa. Posveta so se udeležili številni športni delavci iz omenjenih občin, ravnatelji nekaterih šol ter župana Ivančna Gorica in Grosuplje. Posebna gosta na posvetu sta bila državni sekretar in podsekretar za šport z ministrstva za šolstvo in šport, g. Janko Strel in g. Marko Trškan. Na posvetu sta gospoda z ministrstva (glede na podatke, ki jih imata) predstavila realno sliko vrednosti športa v naši občini. Tako v vrhunskem oz. kakovostnem športu kot pri športni rekreaciji in šolskem športu zaostajamo za državnim povprečjem. To ne velja samo za športne dosežke, temveč tudi za organiziranost športa nasploh (glede na spremembe pri nas bo treba organiziranost športa postaviti na nove temelje, kaj pa to pomeni v praksi, pa bo pokazal čas), za posedovanje ustreznih športnih objektov itd. Gospoda sta posebej poudarila skromno finansiranje športa pri nas, ki je precej slabše, kot je v povprečni slovenski občini. To dejstvo pa nam seveda nič ne pomaga; treba se bo organizirati, se znajti in predvsem dobro delati. Le tako bomo lahko šport dvignili na višji nivo. Na posvetu je prevladalo razmišljanje, da si bo najprej treba ustvariti osnovne pogoje za delo, nato pa lahko razmišljamo o ustreznem delovanju in rezultatih na vseh segmentih športa. Trenutno pri nas glede na nova merila manjka veliko športnih objektov. Država s pomočjo ne bo radodarna, objekte oz. finančno pokritje zanje si bo treba izboriti ob gotovo nemajhni konkurenci. Upamo seveda, da bosta republika in naša občina naklonjeni gradnji prepotreb-nih športnih objektov in seveda športu nasploh. Vse preveč imamo namreč pred očmi ceste in našo povezanost z Evropo, pozabljamo pa na bistveno; na kakovostno življenje. Prepričan sem, da je dobro razvita in organizirana športna dejavnost, ki zajame večino ljudi, veliko večja sreča in boljša pot do zadovoljnega življenja kot pa asfaltna cesta do Evrope. Simon Bregar SANKUKAI KARATE KLUBU Ivančna Gorica prireja državno SANKUKAI KARATE TEKMOVANJE 28.1.1996, v telovadnici ŠC Ivančna Gorica, ob 15. uri. PROGRAM: - ob 15. uri bo uradna otvoritev tekmovanja z uvodnim nagovorom župana, g. Jerneja Lampreta, - mojstri karateja bodo prikazali atraktivne karate tehnik, - demonstracije samoobrambe za praktično uporabo, - demonstracije naših mlajših in starejših članov, - lomljenje strešnih opek z močjo karate udarca (10 opek). - Tekmovanje bo potekalo v : - borbah mladincev, članov in deklet, - katah mlajših deklet. Vabimo vse občane in nekdanje člane našega kluba, da preživijo prijeten dan z nami, saj letos praznujemo 18-letnico svojega delovanja. KARATE KLUB Ivančna Gorica Zaposli EKONOMSKEGA TEHNIKA ali kandidata z delovnimi izkušnjami v računovodstvu. «-VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! Predstavljamo vam znane športnike iz naše občine Jože in Robert Gačnik Robert in Jože, doma z Krke, sta igralca malega nogometa. Tisti, ki ga igrate, ju gotovo dobro poznate, najbrž pa ne veste, da sta med redkimi športniki iz naše občine, ki nastopajo v kakšni od slovenskih prvih lig. Nogomet vama veliko pomeni. Skoraj vse življenje sta povezana z njim. Kdaj in kje se je pravzaprav začela vajina športna pot ? Robert: Odraščala sva na Krki blizu majhnega asfaltnega igrišča ob šoli, kjer so krški fantje pogosto igrali mali nogomet. Že približno pri desetih letih sva se pridružila ekipi, ki se je takrat, če se prav spominjam, imenovala Pekarna Mišmaš. In potem ? Joco : Pri trinajstih letih sva začela trenirati veliki nogomet pri NK Livar iz Ivančne Gorice. Po dveh letih pa sva prešla v NK Olimpija iz Ljubljane. TU sva igrala 3 leta, do konca mladinskega obdobja. Takrat pa seje pri naju pojavila dilema: ali igrati mali ali veliki nogomet. Mali nogomet, ki nama je bil bolj pri srcu, takrat še ni imel takšne veljave, kot jo ima danes, tako da sva nekaj časa resno igrala tudi veliki nogomet, in sicer pri NK Kresnice in NK Ilirija. Sčasoma pa sva sc popolnoma posvetila najini prvi ljubezni, malemu nogometu, kjer so se nama odpirale lepše perspektive. Igrala sva pri, za nas res vrhunski, ekipi KMN Vukosavljevič , ki je bila med drugim tudi štirikratni slovenski prvak v malem nogometu. Po odsluženju vojaškega roka nisva bila povsem zadovoljna z minutažo v igri, zato sva se odločila za prestop k ekipi Inženiring Šarbek iz Jevnice pri Litiji. Tu še vedno igrava. Inž. Šarbek jc ekipa, ki igra v enotni 1. slovenski ligi v malem nogometu ( 1. SMNL ). Kdaj je bila liga ustanovljena oz. organizirana in kakšen jc način tekmovanja ? Joco : Začela se je prav letos, meseca septembra. V 1. SMNL igra 10 ekip iz vse Slovenije. Sistem tekmovanja pa je tak, da igra vsak z vsakim 1-krat doma in 1-krat v gosteh. Obstajata jesenski in spomladanski del. Trenutno nam manjkajo še tri kola do konca jesenskega dela. Kakšen jc zdaj vaš položaj na lestvici Robert : Trenutno smo na zelo dobrem 3. mestu. Na kakšnih igriščih in ob katerih dnevih se igrajo tekme v vaši ligi ? Robert : Tekme se morajo igrati izključno v dvoranah ( takšni so predpisi lige ), in sicer ob petkih, sobotah in nedeljah. Kako sta zadovoljna s statusom v ekipi ? Joco : Razmeroma kratek čas sva v ekipi in glede na to lahko rečem, da igrava zelo veliko. Sva skoraj najboljša strelca. Z ostalimi igralci se dobro razumeva, edino, kar nama ni všeč, je, da naju trener Razboršck (jc tudi trener državne reprezentance ) zelo redko postavlja v igro skupaj. V glavnem igrava ločeno, se pravi, ko eden igra, drugi počiva in obratno. Prav tako bi raje videla, če bi igrala bolj zadaj kot spredaj. Zakaj menita, da vaju trener redko postavlja skupaj v igro ? Robert: Trener zelo ceni kolektivno igro in ne mara, da bi kak posameznik ali uigran par, kot sva midva, preveč vodil igro oz. izstopal. Kateri element malonogometne igre najbolje obvadata in kje menita, da sta najšibkejša ? Joco : Najina največja slabost je, da sva "premehka" igralca, manjka pa nama tudi izkušenj. Zelo močna pa sva v tehniki, predvsem pri vodenju, prcigravanju in strelu na gol. Omenil bi še to, da se pravila malega nogometa vse bolj nagibajo v smeri čiste igre in zaščite igralca, kar bo vsekakor voda na najin mlin. Ali lahko primerjata 1. slovensko nogometno ligo s 1. slovensko malono-gometno ligo, tako z vidika kvalitete igre in igralcev, plačevanja, popularnosti itd. ? Joco : l.SNL in l.SMNL se v omenjenih parametrih nc moreta primerjati. Lahko pa se 2.SNL in naša 1 .liga. Gledalcev jc pri nas celo več, pa tudi kvaliteta igralcev jc najbrž pri nas nekaj boljša. Kakšen je pravzaprav status ekip in igralcev v 1 .SMNL ? Robert: Naše ekipe so polprofesion-alne. V teh ekipah nismo zaposleni, dobivamo pa mesečne honorarje, ki so za naše razmere kar solidni. Poleg rednih honorarjev,ki jih dobivamo vsak mesce, nam povrnejo tudi stroške za opremo, prevoz na tekme in treninge,ter prehrano. Kakšne cilje, predvsem športne, imata za naprej ? Joco : Že od nekdaj sva si želela nastopiti v kaki res dobri ekipi. Lahko rečem, da nama je to s precej truda tudi uspelo. A kot prava športnika imava seveda še višje cilje. Nekoč bi rada nastopila tudi za slovensko reprezentanco, za kar sva trenutno še nekoliko premlada in premalo izkušena, če pa bova kdaj dobila kako res dobro ponudbo iz tujine, pa ni nemogoče, da bi kdaj zaigrala tudi tam. Robert : Poleg lastnih tekmovalnih ciljev pa naju zanima tudi trenerstvo. Lahko povem, da se je ta najina želja že začela uresničevati, saj trenirava žensko ekipo v malem nogometu ELVES iz Višnje Gore, ki nastopa v I. ženski SMNL, ki so jo prav tako ustanovili letos. Ob tej priložnosti naj povem, da se klub ukvarja s številnimi začetnimi problemi in daje skoraj brez vsakršne finančno-materialne podpore. Zaradi tega v imenu celotnega kluba pozivava vse, ki ste pripravljeni pomagati, da nam priskočite na pomoč. Spremljala sta tudi nanovo organizirano občinsko ligo v malem nogometu. Zaradi drugih obveznosti sta za svojo "občinsko" ekipo Bife Škorc zaigrala lc redko. Kako bi ocenila to tekmovanje in svojo ekipo ? Robert : Ta liga jc dokaz, da se je začelo pri nas nekaj premikati in jo jc vsekakor treba pohvaliti. Najina "občasna" ekipa - Bife Škorc - pa je dobra ekipa, ki uspešno nastopa na raznih turnirjih po Sloveniji ( Trebnje : 1. mesto, Kamnik : 2. mesto itd. ). Predvsem bi rada pozdravila in pohvalila našega "super" sponzorja Robija Škorca. Robert in Joco, hvala za pogovor, v novem letu pa vama seveda želim veliko uspehov ! Simon Bregar r Trgovsko podjetje AGROGRAD, Sentpavel 19, Šentvid pri Stični, vam nudi po konkurenčnih cenah ves gradbeni in instalacijski material za vodovod, elektriko in centralno kurjavo, poleg tega pa Še kmetijske stroje in ostali reproma-terial. Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za obisk, obenem pa jim želimo vesel božič in srečno novo leto 1996. Delovni čas trgovine je od 7.30 do 18.30, ob sobotah pa od 7.30 do 13.00. Telefonske številke so nove - 778-039 in 778-040 ter mobitel 0609-615-315. ^ trgovsko podjetje * AGRO Trgovina z gradbenim in kmetijskim repromaterialom Sentpavel 19, 61296 Šentvid pri Stični J STRAN 11 NAJ ŽIVI IGRA, KI JO IGRA ŽUPAN! Namiznoteniška medobčinska liga je startala. Boji so zanimivi in včasih tudi zelo napeti. Trenutno sta najboljšo formo prikazali ekipi Šmarje-Sap 2 in Dobrepolje. Toda tudi ekipe iz naše občine se dobro držijo. Predvsem pa je pomembo, da liga še ni končana in lahko se zgodi še marsikaj. Še posebej, če vemo, da v ekipi Muljave igra naš neuničljivi župan Jernej. NAMIZNOTENIŠKA MEDOBČINSKA LIGA REZULTATI IN LESTVICA PO II. KOLU Dobrepolje - Kompolje 0:1 Šmarje-Sap I - Šmarje Sap II 4:5 Elektro I - Elektro II 3:6 Krka I - Krka II 8:1 VIZ Višnja Gora I - VIZ Višnja Gora II 9:0 Dobrepolje - Muljava 8:1 VIZ Višnja Gora I - Šmarje-Sap I 3:6 VIZ Višnja Gora II - Šmarje-Sap II 1:8 Krka I - Elektro I 7:2 Krka II - Elektro II 7:2 Kompolje - Muljava 2:7 VIZ Višnja Gora I - Šmarje-Sap II 2:7 VIZ Višnja Gora II - Šmarje-Sap I 2:7 Krka I - Elektro II 7:2 Krka II - Elektro I 8:1 Dobrepolje - VIZ Višnja Gora I 8:1 Kompolje - VIZ Višnja Gora II 8:1 Šmarje-Sap I - Krka I 5:4 Šmarje-Sap II - Krka II 5:4 Muljava - Elektro I 8:1 Dobrepolje - VIZ Višnja Gora II 9:0 Kompolje - VIZ Višnja Gora I 7:2 Šmarje-Sap I - Krka II 6:3 Šmarje-Sap II - Krka I 5:4 Muljava - Elektor II 7:2 1. ŠMARJE-SAP II 5 5 0 10 TOČK 30:15 (+15) 2. DOBREPOLJE 4 4 0 8 TOČK 33.3 (+30) 3. ŠMARJE-SAP I 5 4 1 8 TOČK 28:17 ( + 11) 4. KRKA I 5 3 2 6 TOČK 29:15 (+14) 5. MULJAVA 4 3 1 6 TOČK 23:13 (+10) 6. KRKA II 5 2 3 4 TOČK 23:22 ( + 1) 7. KOMPOLJE 4 2 2 4 TOČK 18:18 (+0) 8. VIZ VIŠNJA GORA 5 1 4 2 TOČK 17:28 (-11) 9. ELEKTRO I 4 1 3 2 TOČK 12:24 (-12) 10.ELEKTRO II 4 0 4 0TOČK 7:29 (-22) 11.VIZ VIŠNJA GORA II 5 0 5 0TOČK 4:41 (-37) POPRAVEK V osmi številki Klasja so v prispevku Predstavitev nogometnega kluba izpadla imena štirih članov ekipe mlajših pionirjev, in sicer: Roka Sadarja, Daria Biščana, Gregorja Jagra in Matjaža Motnikarja. Za napako se uredništvo iskreno opravičuje. Celotno ekipo mlajših pionirjev tako sestavljajo: ROK SADAR, DARIO BIŠČAN, GREGOR JAGER, MATJAŽ MOTNIKAR, NIKOLAJ JEFIM, DEJAN RIKIč, MIHA ZOREČ, ŽIGA ZAJC, ROK DUŠAN, KLEMEN ZALETEL, BOŽO BERIČ, DANI KASTELIC, IGOR KOŠČAK, JURE GABRŠČEK, DARJAN KASTELIC, ALEKSANDER CLEMENTE, PRIMOŽ DUŠA in DAVID TEKAVČIČ. Trener ekipe je BOJAN CLEMENTE, pokrovitelj mlajših pionirjev pa je v letu 1995/96 Krajevna skupnost Ivančna Gorica. REZULTATI: 11/DRUGA LIGA MLAJŠI DEČKI 1. IV. GORICA 8 7 0 1 22 :3 21 + 19 2. SLAVIJA 8 6 2 0 47 : 7 20 +40 3. TABOR G 8 5 2 1 27 : 10 17 + 17 4. ILIRIJA 8 4 1 3 12 : 8 13 +4 5. ŠMARTNO 8 2 4 2 18 : 12 10 +6 6. MEDVODE 8 3 0 5 18 : 16 9 +2 7. DOMŽALE 8 3 0 5 13 :24 9 -11 8. ČRNUČE 8 1 0 7 11 :39 3 -28 9. ARNE TABOR 69 8 0 1 7 3 : 52 1 -49 3. MESTO NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V nedeljo, 19. novembra, je bilo v Novi Gorici mladinsko državno prvenstvo v karateju. Tekmovanja v borbah sta se udeležila tudi naša najboljša mladinca Gregor Kastelic in Vesna Kralj. Nastopilo je približno 300 tekmovalcev. Gregorje v poltežki kategoriji (65 - 70 kg) pri mlajših mladincih dosegel odlično 3. mesto. Gregor trenira karate že deveto leto, letos pa se je pokazala njegova prava forma. Iz pionirske skupine je uspešno prestopil v mladinsko, kar potrjujejo rezultati zadnjih tekem: 1. mesto v višji kat. v Kočevju, 26.11.1995 in 3. - 4. mesto v višji lahki kat. v Grosupljem, 10.12.1995 Poleg rednih treningov se udeležuje tudi dodatnih borbenih treningov v Ljubljani in je demonstrator karate skupine v Šentvidu pri Stični. Vesna pa se je poleg državnega prvenstva udeležila še svetovnega pokala za otroke in kadete v Nurnbergu. Tekmovanje je trajalo tri dni, od 24. do 26. nov. 1995. Udeležilo se ga je 640 tekmovalcev. Konkurenca je bila izredno močna, tekmovanje pa ji je precej otežil sistem. Tekmovali so namreč po starostnih skupinah (16 let) in ne po teži. Tako je bila naša drobna Vesna proti težjim nasprotnicam v precej slabšem položaju. Tekmovanje se je začelo zgodaj zjutraj in je trajalo do poznih večernih ur. Tako so tekmovalci čakali na nastope po več ur, za borbe pa je treba biti tako fizično kot psihično dobro pripravljen. Lažje delo pa je imela v Grosupljem, saj je osvojila 2. mesto v absolutni kategoriji v katah Dobro pripravljenost naših tekmovalcev kažejo rezultati na državnih in mednarodnih tekmovanjih, ki so velika izkušnja za mlade borce. Blanka Markovič IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA POLICISTOV 18.11.1995 so policisti Policijske postaje Grosuplje organizirali nogometni turnir - družabno srečanje v telovadnici šolskega centra v Ivančni Gorici. Turnirja so se poleg organizatorjev udeležili še: Postaja prometne policije Ljubljana II, 5. pokrajinsko poveljstvo slovenske vojske Ljubljana in 57. območno poveljstvo slovenske vojske Grosuplje. diplome in darila dobili najboljši strelec (44Kralj, 5. PPSV), najboljši vratar (Miletič, PPP Ljubljana II) in najboljši igralec turnirja (Škof, PP Grosuplje). Nagrajena je bila tudi najbolj disciplinirana ekipa, in sicer PP Grosuplje, kateri je pripadla nagrada - kraški pršut, darilo Adija Slemenjaka, s.p. Gostinska oprema, Grosuplje. Rezultati: PP Grosuplje PPP Ljubljana II 6 2 5. PP SV 57. OP SV 3 0 PP Grosuplje 5. PP SV 3 4 PPP Ljubljana II 57. OP SV 1 5 PP Grosuplje 57. OP SV 3 1 PPP Ljubljana 11 5. PP SV 0 6 Končni vrstni red: 1. 5. pokrajinsko poveljstvo SV 2. PP Grosuplje 3. 57. območno poveljstvo SV 4. PPP Ljubljana II Po končanem tekmovalnem delu smo se zbrali v restavraciji Mini v Ivančni Gorici, kjer je bila podelitev pokalov za prvo-, drugo- in tretjeu-vrŠčeno ekipo. Vse ekipe udeleženke pa so dobile tudi darila. Prav tako so Po končani podelitvi pokalov, priznanj in daril je bilo na vrsti zelo okusno kosilo, ki so ga pripravili zaposleni v restavraciji Mini. Pri organizaciji sta nam glavno pomoč nudila Adi SLEMENJAK s.p. Gostinska oprema Grosuplje in OBAD TEAM G.I.Z. Ljubljana. Pomagali pa so nam še: Komunalne gradnje Grosuplje, ABC Tabor, PE Veleprodaja- Grosuplje, Plastika Alojz SEVER - Ivančna Gorica, Agrograd - Sentpavel, Prevozi Anton TURK - Zagorica, Prevozi Franc PEVEC - Sentpavel, Prevozi Anton ČEBULAR - Škofije, Market ŠIPCA - Ivančna Gorica, Bomax - Muljava. Avtovleka Janez KOCJANČIC -Mleščevo, Avtovleka Marjan KRALJ - Ivančna Gorica, Avtovleka Stane KAVŠEK - Temenica, Avtovleka Brane KAVŠEK - Mrzlo Polje, Market Marinka MAVER - Stična. KAJA Grosuplje in Steklohit Jote KAVŠEK - Temenica. Za pomoč se jim zahvaljujemo. Ekipa PP Grosuplje se je 2.12.1995 udeležila tudi košarkarskega turnirja enot UNZ Ljubljana ter med 14 ekipami zasedla 1. mesto, kar je nedvomno zelo velik uspeh. PP Grosuplje Odbojkarsko prvenstvo na zavidljivi kakovostni ravni V soboto, 16. decembra, se je v Grosupljem končalo odbojkarsko medobčinsko prvenstvo za moške. Tekmovanja se je udeležilo 6 ekip, med njimi 3 iz naše občine. To je gotovo dokaz, da pri nas znamo igrati tudi odbojko. Med našimi tremi ekipami velja posebej pohvaliti "veteransko" ekipo Grče, ki kljub starosti nekaterih članov na trenutke še vedno zaigra odlično. Sicer pa končna lestvica izgleda takole : 1. mesto : Mladinska pisarna 2. mesto : Partizan 3. mesto : Mučitelji 4. mesto : Šentvid 5. mesto : Gimnazija Urednik Ne onesnažujte s plakati svojega kraja! Oglas v Klasju je cenejši in , učinkovitejši! 12 STRAN ODLIČJE ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ S SREBRNIM LISTOM TATJANI LAMPRET za uspešno mentorsko in organizacijsko delo na področju ljubiteljske kulture V začetku decembra je v Cankarjevem domu Zveza kulturnih organizacij Slovenije podeljevala svoja tradicionalna odličja. Odličje ZKOS s srebrnim listom je prejela tudi Tatjana Lampret za uspešno mentorsko in organizacijsko delo na področju bivše grosupeljske občine. Sem spada tudi občina Ivančna Gorica. Seveda je ponosno Županstvo takoj poslalo telegram, v katerem ji čestitajo za odličje, ki dokazuje med drugim tudi uspešnost in odmevnost njenega dela (in dela občinskih kulturnih društev) v slovenskem prostoru. Sicer pa je na svečani podelitvi s prijetnim kulturnim programom prejel odličje ZKOS s srebrnim listom še Danilo Japelj (za ustvarjalno delovanje na področju zborovskega petja in poezije na Primorskem), odličje ZKOS z zlatim listom pa predstavnik Filma Mladje, Miha Dolinšek s Koroške. V govoru jim je čestital še predsednik ZKOS Franček Rudolf, poudaril pa je tudi vedno večji pomen ljubiteljske kulture. Tatjani čestita tudi uredništvo časopisa Klasje, vsi skupaj pa njej in kulturnim društvom zaželimo še veliko uspehov, predvsem pa iznajdljivosti v novonastajajočih kulturnih razmerah... Ksenja Medved RAZPIS JURČIČEVA PRIZNANJA ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČIN DOBREPOLJE, GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA 1. člen Priznanja so pomembna spodbuda za vsa področja ljubiteljskega delovanja. Zveza kulturnih organizacij podeljuje JURČIČEVA PRIZNANJA za izjemne uspehe in dolgoletno uspešno delo na. področju gledališke, glasbene, likovne, filmske, folklorne, plesne in literarne dejavnosti ter na področju strokovnih in organizacijskih del. 2. člen Kandidate za podelitev priznanj, ki jih podeljuje ZKO, predlagajo društva, skupine in posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. 3. člen Jurčičeva priznanja lahko prejmejo društva, skupine in posamezniki, ki ljubiteljsko ali poklicno prispevajo k razvijanju kulture in ljubiteljske kulturne dejavnosti. 4. člen Priznanja se podeljujejo enkrat letno - ob slovenskem kulturnem pazniku. O podelitvi razpravlja in odloča predsedstvo Zveze kulturnih organizacij; letno jih podeli do 10 (listina). 5. člen Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 22. januarja 1996 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Grosuplje, Adamičeva 16. Vodja strokovne službe ZKO Grosuplje: dipl. org. Tatjana Lampret Vojan Tihomir Arhar ZVESTI PRIJATELJ Klasje list je, ki odmeva, saj pred ljudstvom nič ne skrije, piše, kot srce veleva, zvon je, ki mogočno bije. Pišimo, občani, v Klasje, tu se marsikaj dogaja, za novico vedno čas je, z njo se časopis napaja. Naj nas hvali ali krega, Klasje naše je glasilo, vsak po njem naj željno sega, Bog daj sreče mu obilo! Stična, 07.11.1995 KNJIGA O KRKI Pri založbi Kmečki glas je izšla zanimiva knjiga Krka od izvira do izliva. V njej so prečudovite fotografije te zelene lepotice, mest, vasi in kotičkov ob njej. Kot pravi profesionalec se je izkazal fotograf Janez Klemcnčič, besedilo pa je prispeval doktor etnoloških znanosti in profesor zgodovine umetnosti Janez Bogataj. Priporočamo! K. M. BRALNI PALČEK DOMUJE TUDI V PRAVLJIČNI SOBICI MATIČNE KNJIŽNICE GROSUPLJE Otroci in starši iz vrtcev Ivančna Gorica in Višnja Gora so se letos vključili v tekmovanje za bralnega palčka. Starši svojim otrokom prebirajo knjige, otroci pa pravljico narišejo in jo obnovijo svoji vzgojiteljici. Preden začnejo, se otroci seznanijo še s pojmi knjigarna, knjižnica, knjižničar..., zato obiščejo tudi Matično knjižnico Grosuplje, kjer se lahko v PRAVLJIČNI SOBICI s svojimi vzgojiteljicami pogovarjajo o knjigah, branju, kako se poišče knjigo v knjižnici, pripovedujejo si pravljice... Seveda morajo potem prebrati knjige s seznama in zato kljub dodatnemu nakupu (ta problem najbolje poznajo šolski knjižničarji, otroci, starši, učitelji...), zmanjka knjig. Zato je (od miklavža naprej) otrokom in staršem v knjižnici Grosuplje na voljo še posebna mala pravljična soba. Tu so knjige s seznama Bralnega palčka vedno na voljo, starši pa se s knjižničarkami dogovorijo le za termin (771-439). V sobici so potem zagotovljeni intimnost, mir, posebno vzdušje ... Hkrati vabimo v ta prostor tudi druge otroke (s starši), saj za njih pripravljamo posebne sete knjig - s sezonsko obarvanimi vsebinami in vezane na siceršnjo tematiko ur pravljic in igralnih ur s knjigo. Naj vas še spomnimo, da so ure pravljic in igralne ure s knjigo vsak prvi in tretji četrtek v mesecu, za otroke od 5. do 9. leta. SREČNO! Vaše pravljičarke ZGODBA ZA LETO 1996 Najboljše seme Kmet, čigar žito je vedno prejelo prvo nagrado na državnem sejmu, je imel navado, da je delil najboljše seme z vsemi kmeti v sosedstvu. Ko so ga vprašali, zakaj, je odgovoril: "Pravzaprav zaradi lastne koristi. Veter dviga cvetni prah in ga odnaša s polja na polje. Če torej moji sosedje gojijo slabše žito, bi križna oprašitev znižala tudi kakovost mojega žita. Zato skrbim, da sejejo samo najboljše seme." Anthonv de Mello: Žabja molitev IL, str. 106 DOBRO LETINO VAM ŽELI ZKO Ivančna Gorica BOGDAN NOVAK NA OBISKU Kdo ne pozna dogodivščin Zvestih prijateljev, Bele pasti ali Spopada pod Rožnikom, ki dandanes navdušujejo mlade knjigožere? Avtor teh in še nekaj drugih slastnih knjižnih zalogajev, Bogdan Novak, je s.svojim obiskom popestril prednovo-letno vzdušje v OŠ dr. Marka Gerhca v Šentvidu. Rdeča nit pogovora je bilo ugotavljanje, zakaj je sploh postal pisatelj, argumente za to pa je naš gost nanizal v kratkih, hudomušnih zgodbah iz svoje mladosti. Predstavil je nekaj svojih pesmi in dokazal, da njegovo pero gladko teče tudi v verzih. Otroci pa so največ zanimanja pokazali za to, kako sploh nastane knjiga. Prevzel jih je malce težje čitljiv rokopis, ki so ga primerjali s pravo knjigo. Brskanje po razstavljenih Novakovih uspešnicah pa je pomenilo odlično iztočnico za nadaljnji klepet z gostom. Nuša Mihalič RAZPIS: Lesnina, Mizarstvo Grosuplje Cesta na Krko 38 61290 Grosuplje vabi k sodelovanju 1. pohištvenega mizarja - dva delavca 2. obdelovalca lesa - dva delavca Pogoji: pod 1 - srednja lesarska šola IV. stopnje, pod 2 - srednja lesarska šola III. stopnje Zaželene delovne izkušnje in odslužen vojaški rok. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z ustren-imi dokazili o izobrazbi na naš naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh. J 2J ZABAVNO POPOLDNE S TONIJEM GAŠPERIČEM Sreda, 22.11.1995 Težko smo pričakovali ta dan. Pa je vendarle prišel. Vsi učenci smo se zbrali v klubski sobi, saj nas je plakat na hodniku že ves teden opominjal na obisk. Sloneli smo na oknih in nemirno pogledovali na uro. Alije to? Kdaj pride? Celo izvidnico smo poslali na dvorišče, da nas čimprej obvesti o prihodu. In končno. Prišel je. "Dober dan", nas je pozdravil šarmanten gospod zrelih let. "Ali sem prišel prav? Vaša gospa ravnateljica mi je dala ta naslov". Seveda smo vsi poznali glas iz znane radijske oddaje Veseli tobogan, le oseba nam je bila neznana. "Prav, prav, le naprej stopite", smo vsi v en glas zakričali in mu hitro prinesli stol. Vprašanja so kar deževala. Smejali smo se njegovim anekdotam, šalam. Pa vendar smo nekaj pogrešali. Teto Maro, seveda. Le kje je? Pa nam je povedal, da je nekaj bolna, pa je morala ostati doma. Ura je kar prehitro minila in že se je moral posloviti. Bilo je lepo - celo zelo. "Vidimo se na Veselem toboganu," nam je še pomahal in se odpeljal. Učenci OŠ v Zavodu dr. Marka Gerbca Šentvid pri Stični Dimnikarsko podjetje p.o. 19.10.1994 SKLEP o cenah dimnikarskih storitev od 1.10.1994 Cene dimnikarskih storitev so naslednje: Zap. Vrsta kurilne oziroma Šifra Merska Redno meh. 5%PD Redno meh. Letni strok. 5%PD št. dimovodne naprave enota čiščenje čišč. za olje pregled 1 Gospodinjski štedilnik 011 kos 382 401 601 333 350 s kanalom 2 Peč do 10 KW s kanalom 021 kos 382 401 601 333 350 3 Pekovska peč 041 kos 817 858 1.287 726 762 Gostinjski štedilnik 042 kos 817 858 1.287 726 762 4 Etažna oziroma CKN DO 60 KW 031 kos 600 629 944 523 549 5 Centralna kurilna naprava: od 60 do 150 KW 051 kos 1.210 1.271 1.906 1.018 1.068 od 150 do 300 KW 052 kos 1.613 1.693 2.540 1.338 1.404 od 300 do 400 KW 053 kos 1.984 2.084 3.125 1.629 1.711 od 400 do 700 KW 054 kos 3.793 3.982 5.974 3.125 3.281 od 700 do 1000 KW 055 kos 4.348 4.566 6.849 3.532 3.709 od 1000 do 1500 KW 151 kos 6.148 6.455 9.683 5.002 5.252 od 1500 do 2000 KW 152 kos 7.915 8.310 12.465 6.395 6.715 od 2000 do 2500 KW 153 kos 9.768 10.256 15.385 8.285 8.699 od 2500 do 3000 KW 154 kos 12.841 13.483 20.225 10.319 10.835 od 3000 do 4000 KW 155 kos 16.145 16.952 25.428 12.064 12.667 od 4000 do 5000 KW 156 kos 18.954 19.893 29.839 13.808 14.499 6 Samostojni dimnik 350 do 400 cm2 061 tulj. 382 401 601 333 od 400 do 1050 cm2 062 tulj. 980 1.029 1.544 800 840 od 1500 do 2500 cm2 063 tulj. 980 1.029 1.544 800 840 od 2500 do 4000 cm2 064 tulj. 655 687 1.031 872 916 od 4000 in več cm2 065 tulj. 655 687 1.031 872 916 Plezalni dimnik 069 tulj. 655 687 1.031 872 916 7 Skupinski dimnik 071 tulj. 327 343 515 277 291 8 Shunt ali zbirni dimnik 081 tulj. 611 641 962 523 549 9 Shunt priljuček 091 tulj. 817 858 1.287 684 718 10 Dimovod do 1050 cm2; do 1 m dolžine 101 kos 218 229 343 218 229 vsak nadaljni meter 102 m 141 148 222 116 121 11 Dimovod do 2500 cm2; do lm dolžine 111 kos 623 654 981 508 534 vsak nadaljni meter 112 m 415 435 653 320 336 12 Dimovod do 4000 cm2 13 Dimovod nad 4000 cm2 116 kos 655 687 1.031 872 916 14 Plezalni dimovod 119 kos 655 687 1.031 872 916 15 Zračnik: - navadni 121 tulj. 382 401 601 333 350 - shunt 122 tulj. 611 641 962 523 549 - iz kurišča 123 tulj. 710 745 1.117 596 626 16 Iztočnica 131 kos 382 401 601 333 350 Cene režijske ure so naslednje: - za ročno čiščenje naprav 655 - za strojno ali kemično čiščenje naprav 872 720 SIT/uro 960 SIT/uro r v zdvod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje p.o. taborska 3, 61290 grosuplje KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE, STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE V OKOLICI LJUBLJANE, GROSUPLJA ALI IVANČNE GORICE TEL: 061/762-246 061/763-078 J) r VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN UPORABNIKOM NAŠIH STORITEV ŽELIMO ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO LETO 1996 VI R M A G d.o.o. TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE Vir pri Stični 53 telefon 0609-611-821 DOBAVA IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV IN REGULACIJSKIH SISTEMOV DOBAVA IN MONTAŽA SPECIALNIH KOTLOV ZA OLJE ALI PLIN DOBAVA IN IZDELAVA KOMPLETNEGA OGREVANJA NA KLJUČ GARANCIJA IN SERVIS ZA VSE VGRAJENE DELE SVETOVANJE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI* VAŠE ŽELJE - NAŠE REŠITVE J 2fi DOBRO V0£90 Reševanje občinskih težav na izviren način Idejo patentiral: LEOPOLD SEVER PROMET Tudi promet postaja naš resen problem in že ovira gospodarski razvoj v občini in celi regiji. V večjih naseljih, v Ivančni Gorici pa še posebej, prihaja ob prometnih konicah do pravega infarkta. Občinski možje, zavedajoč se resnosti položaja, so spet staknili glave, da bi iztuhtali kaj v dobrobit občinskega ljudstva. Kot kaže, so spet zadeli pravo: med številnimi idejami je namreč prevladal predlog, da moramo v občini za vsako ceno razviti tudi vodni promet, ki naj bi vsaj delno razbremenil cestnega. Vodni promet naj bi potekal po Krki, Višnjici in Stičnici. Strokovni ogled na licu mesta je pokazal, da bo treba naše vodotoke na nekaterih mestih malo poglobiti in zgraditi primerne pristane. To bo seveda nekaj stalo, zato so odgovorni že opravili rebalans občinskega proračuna in v dopolnilu oddelili znatna sredstva za uresničitev tega projekta. Po načrtu bo Višnjica plovna do železniške postaje v Višnji Gori, Stičnica pa do južnega stolpa v samostanskem obzidju. Pri Ivančni Gorici bo treba obnoviti staro strugo Višnjice, ki bo potem v okljuku tekla mimo bencinske črpalke. Tam si bodo novodobni brodarji lahko kupili gorivo in rezervne dele. Na Krki pa je predvidena pristaniška kapetanija, ki bo med drugim izdajala tudi vozniška dovoljenja za plovbo. Običajni vozniški izpiti tu namreč ne bodo veljali. Da ne bi vsega skupaj delali na pamet, je ekipa strokovnajkov iz občinskega oddelka za promet in prostor že odpotovala na Nizozemsko, kjer si bo pridobila potrebne izkušnje. Občina pričakuje občuten dvig vrednosti parcel ob plovnih poteh, saj bodo tam idealne možnosti za razvoj donosnih dejavnosti. Najbrž ne bo odveč pripomniti tudi tole: vse, ki se morebiti že veselite, kako boste s svojimi gliserji divjali po vodnih prometnicah, moram razočarati. Vodni promet bodo namreč strogo nadzirali občinski varnostniki in varnostnice (Predstavili smo jih v zadnjih dveh številkah Klasja). Ti bodo imeli široka pooblastila in bodo preprečili vsako prenašanje grdih razvad s cest na vodni promet. Iz razumljivih razlogov bo dovoljena nekoliko večja hitrost le na Stičnici, v območju usedalnikov gnojevke na Marofu. Kot vsak projekt tudi ta ni brez pomanjkljivosti; iz objektivnih razlogov zaenkrat ne bo mogoče vključiti v vodnoprometni režim Šentvida z okolico. Samo upamo lahko, da to ne bo še povečalo odcepitvenih teženj Šentvidčanov. LEOPOLD SEVER Besedilo k fotografiji: Da je načrt že v operativni fazi, dokazuje naročilo prvega plovila za javne potrebe. Plovilo bo prirejeno tako, da bo lahko ob večjih vodah plulo pod vodo, ob suši, koje Višnjica prazna, pa mu bodo dodali kolesa za vožnjo po suhi strugi. Slika je nastala med gradnjo. Naročilo je prevzela solidna italijanska firma, kije izdelala tudi državni policijski čoln. Tiskarski škrat spet na delu Tiskarski škrat je v prejšnji številki Klasja spet nagajal, kaj nagajal, prav po pobalinsko se je razdivjal. S posebno ihto se je spravil na članek o rimskih kamnih miljnikih. Samo poglejte, kaj je napravila ta krota. Iz miljnika je nastal meljnik, lepotci so postali lep otci, rimske vladarje je spremenil v romske vladarje, opominjajo je predelal v opominjaj, valjasti podstavek je postal veljasti podstavek, pred je po njegovem prd, razdaljo med Acervom in Neviodunumom pa je s 44 skrajšal na vsega 4 rimske milje. Nekaj napačno zapisanih velikih začetnic in ločil mu ob vsem tem sploh ne bomo šteli v zlo. Nekdaj so trdili, da so škratje dobri in zli. Tale je najbrž iz druge skupine. Kljub vsemu spoštovane bralke in bralce prosimo, naj mu oprostijo. Pravi, da se bo poboljšal. Leopold Sever VESELI DECEMBER V STIŠKEM VRTCU December je prav gotovo najbolj pričakovanja poln mesec v letu. Najlepši je seveda za najmlajše. Začetek veselega pričakovanja je že kar na miklavževo, traja tja do prihoda Božička, piko na i pa doda še dedek Mraz. Vrtec Miška v Stični je zadnji mesec v letu že ob vstopu dajal videz veselega pričakovanja. Že pred miklavžem so v prostorih visele svetleče snežinke, otroci pa so še pred prvim snegom ustvarjali snežake iz stiropora s pletenimi šali okrog vratu in velikimi gumbi na trebuhu. V nedeljo, 3. decembra, pa so se vsi stiski otroci s svojimi starši zbrali na igrišču. Pričakovali smo namreč prihod Miklavža s spremstvom. Tega je res pripeljal s svojim kolesljem Vrhovčev Janez. Miklavž se je pripeljal prav veličastno, otroke pa so najbolj vznemirili parklji. Največji med njimi je z dolgo verigo strašil otroke, najmlajši so jokali in hiteli obljubljati, kako bodo prihodnje leto bolj pridni. Miklavžu so otroci iz vrtca pripravili prisrčen sprejem, prav vsak pa je iz njegovih rok dobil darilo. Sprejem Miklavža so skupaj pripravili člani Kulturnega društva Stična in Vrtec Miška. Že takoj naslednji dan so otroci obiskali Miklavža v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, kjer so si ogledali tudi predstavo Miklavževan-je z lutkami. Miklavž jih je obdaril v gledališču, sladko presenečenje pa jih je čakalo tudi v vrtcu. Vzgojiteljici in varuhinji so nato pripravile kar tri lutkovne predstave in sicer Mami, kje si, Mojca Pokrajculja in Lisica Ošabnica. Za vse predstave so tudi same izdelale lutke, prava mojstrica pa je gotovo Mojca Hribar. Njene izdelke smo si lahko ogledali tudi starši. Poleg teh predstav so si stiski otroci 12.12.1995 lahko ogledali tudi igrico Sapramiška, ki so jo uprizorile vzgojiteljice iz Grosupljega. Otroci so s pomočjo vzgojiteljic izdelali voščilnice za svoje najbližje, risali želje za dedka Mraza, ki jim bo poleg drugega prinesel v vrtec nove igrače. Dedku Mrazu bodo ob novoletni jelki tudi zaplesali. Pred novim letom se bodo še pogostili, a ne kar tako - sami bodo dekorirali igralnico z ikebanami in pogrinjki, v kuhinjskem kotičku pa bodo nastale prave čokoladne kroglice (nič zato, če ne bodo čisto okrogle in če bo čokolada vsepovsod). Ob vsem tem pa so našli tudi čas za zimsko veselje na snegu. Skratka -december je doživetij poln mesec, ko se otroci poslavljajo od starega in se veselijo prihoda novega leta. V. Celarc POLICISTA NA KONJIH SPET V IVANČNI GORICI M« L Ju Ivančno Gorica, predvsem pa ivanške šolarje, sta sredi decembra spet, v kratkem času že drugič, obiskala policista na konjih. Tokrat sta nadzirala varnost šolskih poti Vesna Bitenc, 22-letna pripravnica policista in njen mentor, višji policist Robert Radkovič. Od policijske pisarne jo je pot vodila skozi Ivančno Gorico, mimo Šolskega centra, do šole v Stični. Seveda sta na vsej poti vzbujala precej pozornosti. Še posebej veselo in radovedno so jih pričakali otroci osnovne šole v Stični, kar prekinili so pouk, da bi pozdravili Vesno in Roberta in poklepetali z njima. Še posebej so bili navdušeni, ko so lahko zlezli tudi v sedlo konj, da o bonbonih, ki sta jih policista delila, niti ne govorimo. Pri tem so gotovo pozabili na grožnje, ki jih marsikdo sliši doma: "če ne boš priden, te bo vzel policaj!". Med starejšimi krajani Ivančne Gorice pa je pozornost vzbudila simpatična Vesna, ki se ji je že na prvi pogled videlo, da je na konju kot doma. "Pri Konjeniški policiji sem šele pet mesecev, na konju pa že kar 8 let." Vesna je dolgoletna članica Konjeniškega kluba Ljubljana, kjer je tudi zelo uspešna tekmovalka, saj je na marsikaterem tekmovanju že tudi zmagala. "Všeč mi je kolektiv Konjeniške policije. Ni velik, saj nas je le 6 policistov. Seveda pa moram sem prišteti še 17 konj, ki so tudi člani kolektiva. Kot policisti delujemo bolj preventivno. Pa tudi ljudje nas gledajo lepše kot ostale policiste." A.A. ZA ISCEMO INŠPEKTORJA Jože Klemenčič iz Vrhpolja sporoča tistemu, ki je ukradel njegov solarni modul za pridobivanje električne energije, tri stvari: 1. naj prinese modul čimprej nazaj, 2. naj pride ukrast še usmernik, sicer bo modul kmalu fuč, 3. naj kmalu pričakuje ustrezen obisk na domu, ker je že nekaj časa opazovan. Jože tatu priporoča predvsem prvo sporočilo, ostali dve se zanj ne bosta končali dobro. L.S. STRAN 15 Bolečino da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli, ker te več med nami ni. Mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila dobra žena, mama in babica AMALIJA KASTELIC iz Petrušnje vasi 37, Šentvid pri Stični. Vsem, ki se je kakorkoli spominjate, iskrena hvala! Vsi njeni Utihnil je tvoj glas, ostalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA OB SMRTI MOJE ŽENE JULKE ZUPANČIČ iz Spodnje Drage pri Ivančni Gorici se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi stali ob strani, in mi bili v pomoč. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, gospodu župniku in pevcem za sočutno opravljen obred. Hvala tudi vsem za izrečeno sožalje, za darove v dobrodelne namene, za cvetje in sveče. Mož Franc in ostalo sorodstvo ZAHVALA V petek, 15.12.1995, smo se poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata MATEVZA-MATEJA MRAMORJA iz Šentvida pri Stični 163 Tiho, prav tiho, kakor so padale tiste noči bele snežinke, si za vedno zaprl oči, trudne od zemeljskega potovanja. Pustil si nam lepe, dobre in plemenite sledove svojega skromnega, toda bogatega življenja, ki smo jih bili deležni vsi tvoji najdražji. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste zanj kaj dobrega storili, mu darovali cvetje, sveče, darovali v dober namen za blagor njegove duše, nam izrekli ustno in pisno sožalje, in vsem, ki ste ga prišli pokropit in pospremit na njegovo zadnjo pot. Šc posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Zupančiču za vso pomoč ob njegovi zadnji uri, dr. Čampovi in Mari Kastelic. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku Jožetu Koželju za obiske na domu, opravljen pogrebni obred in lepe duhovne misli. Hvala pevcem za zapete žalostinke, pogrebcem. Mari in Andreju Pajkovima od Sv. Roka in OOS RAŠICE Šentvid ter KOVINOS-TROJA iz Grosupljega. Vsem in vsakomur posebej šc enkrat hvala. Žalujoči: žcnaJožcfa, hčerke: Joži, Fani, Marija in Lojzka, zeta: Jože in Peter, vnuki: Damjan, Simona, Jože, Klemen, Petra, Gorazd in Anita ter sestra Lojzka Šentvid pri Stični, Tacen, Višnja Gora, Rakek POLICIJSKA KRONIKA Kako lepo in vse prav je očitno v naši občini. Ni težav in skritih problemov, ki bi nas mučili. Res, pričakovali smo, da nas boste zasuli s pismi za posredovanje inšpektorja. Pa nič ali skoraj nič. Dajte no, korajža velja. Svinčnik v roke in napišite, kaj vse se vam ne zdi prav, pa bi za to moral biti zadolžen kakšen inšpektor. Če vas je strah, se ni treba podpisati. Imen v tej rubriki načelno tako ali tako ne objavljamo. Prišlo pa je vseeno nekaj klicev. Največ je bilo tistih, ki so razmišljali, kako preprečiti mladim, pa žal tudi ne več tako mladim, metanje petard ob praznikih. Večina je zahtevala prepoved prodaje tovrstnih pirotehničnih sredstev, ki ne samo da s pokanjem vznemirjajo ljudi, ampak so tudi nevarna. Prav gotovo je bila najbolj zanimiva ideja (tokrat naredimo izjemo in povejmo tudi ime) ivanškega policista Zupana. Namesto da kupujemo petarde,, naj bi, po njegovem, temu namenjeni denar zbirali tU posebnem računu. Potem pa bi, tudi s pomočjo sponzorjev, ob novem letu ali kakem drugem prazniku pripravili ognjemet pod strokovnim vodstvom. Mislimo, da tO res ni slaba ideja. Poiskati bi morali le organizatorja. Prepričani smo, da bi bila za to najbolj primerna občinska turistična zveza. Naj bo to v razmislek odboru in predsedniku občinske turistične zveze, gospodu Avgustu Likovniku. * * * Slišali smo tudi nekaj pripomb o čiščenju snega. S komunalo in pluženjem tako ne bomo nikoli zadovoljni. Posebno ne tisti, ki stanujejo malo dlje od glavnih cest. Spomnim pa se, da so v Ljubljani, v naselju terasastih blokov v Šiški, prebivalci zbrali denar za snežni plug in zadolžili, proti plačilu, seveda, strokovnjaka za te zadeve. Vse poti v naselju so bile potem vedno pravočasno splužene. Tam ne velja odlok o desetih centimetrih snega. Pripombe so tokrat letele na lastnike hiš, ki so jim pločniki pred hišo kaj malo mar. Po vseh večjih krajih velja pravilo, da pločnik pred hišo očisti lastnik. Kot vemo, ivanški svetniki takega odloka še niso sprejeli. * + * Poklicala nas jc gospa, očitno srednjih let, in najprej pripovedovala o lepih spominih, ki jih ima na mlada leta. Takrat so v sedanjem kulturnem domu v Ivančni Gorici vsaj trikrat na teden vrteli filme. "Komaj sem čakala sobote, da sem šla lahko v kino. Saj razumete mladino. V kino nismo hodili samo zaradi filmov. S sedanjim možem sva se tam spoznala. Lepo je bilo." No, poklicala je čisto za določeno stvar. Tisto o mladosti ji je najbrže bolj ušlo. Izvedela je namreč, da bodo v decembru v kulturnem domu po dolgih letih zopet vrteli filme. Celo za nekaj naslovov je slišala. Večkrat je šla potem pogledat na oglasno desko pred dvorano. Pa nič! Kdo je kriv? Res smo pri Klasju že dobili razpored kinopredstav za ves mesec december. Tik pred izidom časopisa pa so nam sporočili, naj ga ne objavimo, ker predstave odpadejo. In nikakršnega pojasnila, zakaj. Mi pa smo neuradno izvedeli, daje menda vzdrževanje dvorane zelo drago. Elektrika in kurjava, pa tudi čiščenje. Ne izplača se, menda. Odgovorni se izgleda držijo tistega, sicer že znanega in marsikje preizkušenega pravila: "Šparali bomo, pa naj stane, kolikor hoče!" 30.10. je voznica osebnega avtomobila Marica V. na regionalni cesti Peščenik-Višnja Gora zapeljala s ceste in se telesno poškodovala. Proti njej je podan predlog sodniku za prekrške. 30.10. se je pri vasi Sobrače zgodila prometna nesreča. Do nje je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti voznika osebnega avtomobila Robeta J., ki ga je na levem ovinku zaneslo in je trčil v varovalno ograjo, nato pa še v nasproti vozeči osebni avtomobil Andreja P. Oba voznika sta bila telesno poškodovana, prav tako tudi sopotnica v enem izmed avtomobilov. Zoper Roberta bo sprožena kazenska ovadba. 30.10. je na regionalni cesti pri Mrzlem Polju kolesarka Angela G. izsilila prednost vozniku osebnega avtomobila Božidarju U in trčila v osebno vozilo. Kolesarka se je telesno poškodovala. 31.10. je do sedaj še neznani storilec vlomil v vikend pri Korinju, last Martina H. Pogrešajo namizni prt in nekaj pijače. O estetu policisti še zbirajo obvestila. 31.10. je na lokalni cesti Podboršt povzročil nesrečo voznik osebnega avtomobila Jožef M., ki je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v voznico kolesa z motorjem Barbaro E, nalo pa še v osebni avto Andreja K. Nekrivi Andrej K. in njegova žena sta bila lažje, njun triletni otrok pa huje poškodovan. Jožefa K. bodo podana kazensko ovadili. »•• 3.11. je Minka P. obvestila PP Grosuplje, da jo vznemirjajo bližnji Romi. Policist je odšel na kraj dogodka in ugotovil, da omenjeni Romi Minke ne ogrožajo, o vznemirjanju p;i niso razsojali. *** 6. 11. je naznani storilec z dvorišča IMP Livar doslej še nezano kam odnesel 13 kosov litoželeznih kanalskih rešetk. Policisti o storilcu(ih) še zbirajo obvestila. 7.11. je neznani storilec vlomil v vikend na Krki 60, last Borisa M. Le-ta pogreša nekaj pijač in jestvin. Za storilcem, ki je želel z ukradenim povečati svoje predpraznične zaloge, uspešno poizvedujejo. • » * 10.11. se je telesno poškodoval voznik traktorja Franc V. pri naselju Mali Vrh. Franc je vozil po gozdu na lokalni cesti, izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste in se telesno poškodoval. *** 10.11. je neznani (znani) voznik osebnega avtomobila na Ljubljanski cesti v Ivančni Gorici podrl pešca, ki je hudo poškodovan obležal na cesti. Neznani (znani) voznik je odpeljal naprej, ne da bi poškodovanemu pomagal. Policisti in reševalci pa so poskrbeli za poškodovanca, našli pa so še nekaj drobnih delcev, kar je zadostova-lo,da so izsledili povzročitelja. Zoper nevestnega storilca je že pripravljena kazenska ovadba. • ** 12.11. je neznani storilec ukradel zadnje luči osebnega avtomobila Željka T. v Višnji Gori. Za razsvetljiteljem še poizvedujejo. **• 18.11. V vikend pri Zagradcu, last Milana in Mirana M., je vlomil neznanec in odnesel zračno puško, stensko uro, zlat prstan in za povrhu še nekaj pijače. Ve se, kaj bo! 25. 11. je bila diskoteka AKORD v Ivančni Gorici prizorišče pretepa med mladostniki. Domači mladci Mitja, Edvard in Kristan so jih skupili od neznancev, doma iz območja Novega mesta. Policisti bodo prav kmalu natančno določili njihovo lokacijo. *** 25.11. iz prašičereje v Stični je izginil goden pujs. Kdo si je zaželel takšno pojedino, bodo, kot imajo policisti navado, ugotovili. *** 25.11. je patrulja PP Grosuplje pregledala osebni avto ljubljanske registracije, last voznika Roberta K. V avtomobilu sta bili tudi Katarina T. in Natalija B. Zaradi sumljive vsebine predmetov, ki so jih našli v avtu, so imenovane povabili na PP Grosuplje in ugotovili, da so le-te nabavljali z ukradenimi čeki. Skupinico so izročili kriminalistom UNZ Ljubljana v nadaljnjo obravnavo. 26.11. je občan Potokar iz Zgornje Drage našel tri ročne bombe. Policisti in pirotehnik so odšli na kraj najdbe in jih shranili na varno. 27.11. so z Vira pri Stični sporočili na PP Grosuplje, da je pri miniranju prišlo do poškodbe stanovanjske hiše. Zoper (nekvalificirane minerje bo podana ustrezna prijava. *** 3.12.so neznani storilci naredili krajšo inventuro v vikendu Petra F. in Franca Š. nad Novo vasjo. Odnesli so nekaj predmetov. Policisti so opravili ogled in sledi običajni postopek. ••* 4.12. se je na lokalni cesti Oslica-Vrhe smrtno ponesrečil Jurček-Igor T. z Muljave. Zapeljal je s ceste, nato pa se je traktor brez kabine prevrnil in pod seboj pokopal nesrečnega voznika. Priredila Jelka Božič 16 STRAN REPORTAŽA PODLISTEK ČAS PA TEČE, ČAS HITI Naši kraji na starih razglednicah iz zbirke Jožeta Burnarja Ja, staro leto jemlje slovo in novo se že nasmiha za ovinkom. Čas teče, čas hiti...Na preteklost nas spominjajo le še zapisi, posnetki in fotografije, razglednice. Prav fotografije in razglednice so tisti najlepši in najdragocenejši zapisi o času, kijih vedno znova spoštljivo jemljemo v roke in se jim čudimo. Jože Burnar iz Šentvida pri Stični pa se je še posebej posvetil zbiranju fotografij in razglednic. Pravi, da hoče imeti "vse", kar obstaja na Dolenjskem. Načrt mu zaenkrat lepo uspeva. Letos v februarju sta z Markom Korenčanom, ki je sicer starosta zbiranja (ima okrog 20.000 razglednic), s pomočjo ZKO Grosuplje postavila prvo razstavo starih fotografij s področja bivše občine Grosuplje. Po tej razstavi sta se jima pridružila še Milan Mikulič in zgodovinar Škrabec in z ZKO Ivančna Gorica že snujejo nove razstave, ki naj bi preromale našo občino. Dogovarjajo se že v Višnji Gori in Ivančni Gorici. Kot že rečeno, pa je Jože strasten zbiratelj in vabi vse, ki še niso prevetrili svojih podstrešij, da to nemudoma storijo. Vabi seveda tudi zbiratelje (telefon 771-477). Jože si namreč zelo želi, da bi nekoč izšla knjiga starih fotografij in razglednic ivanške občine. Kako čas teče, hiti, pa si lahko ogledamo na njegovih razglednicah. Kaj več boste seveda videli na razstavah. Vabljeni, (Novoletna razglednica na naslovni strani je iz bogate zbirke Marka Korenčana)! Obema se toplo zahvaljujemo. Pa srečno! K.M. El "i 1 n 1 ■mi m 1 a inu' it. .t1 « Trgovina m gostilna „Anton Roječ* Leto 1928 Ivančna Gorica, takrat še Zatična; trgovina in gostilna Anton Roječ, danes občinska stavba. 1900, Stična; litografija stiškega samostana z okolico in edina do sedaj znana litografija Stične. Si. Vid na Dolenjskim. / 1900, Šentvid; ena prvi barvnih-(pobarvanih) razglednic Šentvida. 1910, Višnja Gora; zanimiv pogled na Višnjo Goro, viden tudi znameniti trg. •f ; 1900, Krka; domačini ob slapovih Krke, v ozadju Javornikov mlin. MLAJŠA KAMENA DOBA V zadnjem poglavju smo pisali o prihodu praljudi v naše kraje in omenili sledove, ki so jih pustili za seboj. Priselila sta se dva tipa praljudi: kro-manjonci oziroma njihove mlajše oblike s skupnim imenom moderni praljudje in neandertalci, ki so bili pri nas zastopani z zvrstjo krapinski človek. Po mnenju strokovnjakov se je kromanjonski tip pračloveka ohranil in dal v nadaljnjem razvoju današnjega človeka, neandertalci pa naj bi kmalu po koncu zadnje ledene dobe izumrli ali pa so se delno genetsko zlili z modernimi ljudmi. Vsekakor neandertalci mlajše kamene dobe v izvirni obliki niso dočakali. Zadnjih milijon let je bilo pri nas več ledenih dob. Zadnja, začela se je pred kakimi petdeset tisoč leti, je pustila še danes opazne sledove. Posebno njen zadnji sunek pred dvajset tisoč leti je bil neizprosen do vsega, kar se ni moglo dovolj hitro prilagoditi. To je bilo zadnje obdobje, v katerem so pri nas še živeli mamut in druge ledenodobne živali. Najvišji vrhovi v Korinjskem pogorju in gore v okolici Debeč so tedaj zagotovo imeli stalen sneg in led. Verjetno so se tu in tam na osojni strani rpftk-azali tudi manjši ledeniki. Ko je pred slabimi petnajst tisoč leti mraz sorazmerno hitro popustil, je vsa živa narava, ki je bila v ledeni dobi na hudi preizkušnji, saj je propadlo vse, kar ni bilo kos surovim razmeram, doživela bohoten razvoj. Med temi, ki so izkoristili priložnost, je bil tudi naš prednik, moderni človek. Na širšem območju Dolenjske je zapustil kar številne dokaze o svojem bivanju. Orodje je bilo izdelano neprimerno bolj preudarno in natančno in iz različnih materialov: kamna, lesa, kosti, keramike, roževine in proti koncu dobe tudi iz kovin. To je čas, v katerem je človek začel gojiti kulturne rastline: ječmen, proso, stročnice in io drevje. Od živali je najprej iz Adamičeva *r Na sliki je najdišče "zagraške sekire", kakih sto metrov severovzhodno od zagraške cerkve. Zemljišče, kjer je današnja cerkev, pokopališče in pečine jugovzhodno od tod, so bili skoraj idealno selišče praljudi v varnostnem, prehrambenem in drugih ozirih. Na tem mestu so že prej našli podoben izdelek kamenodobnega človeka. Slišim, da so kamnito sekiro pred leti našli tudi v bližnjem Šmihelu. Joj, koliko nam je tega že propadlo zaradi naše nevednosti!