184
Politične   stvari.
Govor dr. Bilinskega
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem
zboru 16. maja.
Visoka zbornica! Pričujoči predlog je jako imeniten člen v vrsti socijalnih podvzetij, s katerimi se je začel sedanji državni zbor vspešno pečati. Jaz pravim „v vrsti", ker vsem naredbam države pripisujem socija-len značaj, katere imajo namen, tiste, ki so gospodarsko slabeji, čuvati, oziroma v nesreči jih podpirati in v tem smislu ne prištevam semkaj samo raznobrojnih podpor, ki so se razdeljevale deželam po povodnjah in druzih nesrečah poškodovanim, temveč tudi prav posebno oderuško postavo, ki se je svoje dni z nekako porogljivostjo izdala za Galicijo, katero so pa pozneje druge dežele same zahtevale, ker so spoznale, da je koristna, kakor tudi tisti del preosnovanega obrtnijskega reda, ki je bil namenjen, da vstavi propad male obrtnije, konečno pa tudi obe postavi, ki ste s poprejšnjim v zvezi, namreč o olajšavi davkov in pristojbin za zadruge in založne.
Toda, gospoda moja, sedanji parlament ima svoje zasluge tudi glede delavskega vprašanja, katero je sicer le en del, toda jako pomenljiv del socijalnega vprašanja.
Semkaj spada uže uravnava zadrugovanja v prvem odseku obrtnijskega reda, kolikor ono obsega začetek splošnemu zavarovanju na bolezen in na vstanovo zadrug; dalje opomnim na obrtnijske nadzornice, ki so uže do sedaj marsikaj ustvarili na podlagi prostovoljnih ukrepov in so se pripravljali na izvršitev šestega poglavja obrtnijskega reda.
Pričujoč predlog postave je najbolj važen izmed vseh postav, kolikor smo jih do sedaj obravnavali. Smoter ji je vravnava razmer med delavcem in gospodarjem. Ne maram se spuščati v podrobnosti, ali je to dopuščeno ali ne, kajti najstrogeji manšestrovci prepirajo se le še o tem, kako daleč da se sme, in vsaj je občno priznano, da bi neomejena sloboda tukaj ne bila na svojem mestu, ker stranki pogodbo sklepajoči nimate enakega stališča v gospodarskem pomenu. Neogibno je toraj potrebno, da država tistega postavno podpira, ki ima slabeje gmotno stališče, ter tako ravnotežje med obema gospodarstvenima silama napravi. Vpraša se toraj le za namen postave in za meje, v katerih naj se postava napravi. Tu se pa lahko reče, da so v prvem oziru delavci slabeja stranka pri razmerah med gospodarjem in delavcem, kajti znano je, da je lastnik tistega blaga, ki se „delo" imenuje v marsikakem oziru na slabejem, kakor pa oni, ki to blago od njega Kupi. Kolikor bo sedanji predlog toraj imel namena delavca, kakor slabeji del pri sklepanji delavske pogodbe varovati in podpirati, zadobila bo značaj prvega koraka k rešitvi socijalnega vprašanja in to v najbolj konservativnem pomenu besede namreč v prid varstva in ohranenja sedanjega socijalnega delovanja. Jaz namreč mislim, da bo imela ta postava v zvezi z bodočimi postavami o zavarovanji na nesrečo, bolezen oziroma na onemoglost nalogo, napraviti potrebno zavarovanje proti velikim pooblastilom, ki jih ima vlada vsled izjemnih določil.
Proti onim prenapetim delavcem, ki le prevrat ozna-nujejo, kateri ne poznajo ne domovine, ne vere, kateri se vzdigujejo proti državi, posestvu in družini, ne more se drugače postopati,  kakor s silo;  zmernejim pa, in
nadjam se, da imajo še večino, moramo dati zagotovilo, da zamorejo na spolnitev svojih pravičnih želja od strani sedanje vlade računiti. Ako pa pravim „pravičnih želja", ne mislim, kakor je to včeraj gospod poslanec IX. dunajskega okraja menil, na splošno volilno pravo , kajti če tudi bi bilo potrebno, kar pa sedaj odločno zanikam, bi splošna volilna pravica vendar nikakor ne mogla V šestem poglavji obrtnijskega reda svojega prostora dobiti; ako toraj pravim „pravičnih želja", menim s tem le, da se socijalno vprašanje ne sme enostransko rešiti^ da se ono ne sme rešiti na način, da bi opravičene zahteve drugih stanov oškodovalo.
Lahko je mogoče, da se podjetnik pri pogodbinih razmerah na slabejem stališči nahaja mimo delavca in tudi tega mora postava varovati. Kapital in delo, gospoda moja, ki sta živelj vsakega proizvoda, toraj tudi obrtnije, morata se pred sodnim stolom znanosti in po-stavodajalstva za enakovredna smatrati, ker propast enega vgonobi druzega. Neopravičene predpravice enih, recimo delavcev, porušile bi industrijo, kar pa vendar nihče želeti ne more, komur je gospodarski in financi-jelni pomen industrije znan.
Posebno mi, kar nas je iz Galicije, katera ima, žal da, tako malo obrtnije, in kjer si deželni zbor na vse mogoče načine prizadeva, da bi povzdignil male obrtne poskuse, kjer deželni zbor leto za letom žrtvuje velike svote za povzdigo obrtnije in je sostavil posebno komisijo, ki ima edino le to nalogo, obrt in obrtniške šole povzdigniti, mi zastopniki take dežele bi nikdar ne mogli glasovati za kaj, kar bi imelo namen, da poruši obrt.
Saj vam je včeraj gosp. poslanec celovške trgovinske zbornice na jako hvalevreden način razložil, da ima Galicija manjšo in slabejo davčno moč, da Galicija manj davka plačuje in sicer ne vsled čeznatornih dogodkov, temveč zarad pomanjkanja obrtnije.
Od nas toraj, gospoda moja, nikakor ne morete zahtevati, da bomo za kaj glasovali, kar bi obrtniji škodovalo.
Po drugi strani pa zopet socijalnega vprašanja ne smemo tako rešiti, da bi bili vsled tega delavci prikrajšani. Obstoječih zlorab, ki škodujejo deželi in obrtniji, če tudi so morda posamičnim obrtnikom za kratek čas koristne, ne smemo dalje trpeti. Tukaj je nekake prave srede potreba, treba je pravega soglasja v oziru na interes , kolikor se namreč v tem obziru od postave zahtevati more.
Ne moremo se v to spuščati, da bi prenapetnežem iz enega ali iz druzega tabora stregli, ne prenapetim delavcem, ne prenapetim podjetnikom. Pravo sredo moramo zadeti. Skušati moramo, da vstrežemo zmernim, kar ni ravno težko doseči, samo ako se postavimo na stališče, da ima postava nalogo na delavsko razmerje le toliko vplivati, kolikor je ena izmed obeh strank slabeja. To je meja, v kateri naj se suče postava, in dokazati hočem visoki zbornici, da po tej postavi ne bodo oškodovani ne delavci in ne obrtnija.
(Dalje prihodnjič.)
Politične  stvari.
Govor dr. Bilinskega
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem
zboru 16. maja.
(Dalje.)
Vprašam se le, če se ne bom toliko naloge vstrašil v očigled opomina, kojega  sem  nedavno  dobil od poslanca Jagerndorfskega, da sem namreč za presojevanje obrtnih in trgovinskih razmer še premlad poslanec.   Res je, da imam podedovani greh še jako mladega mandata, zvedel  sem pa tudi,  da je tudi iglavski poslanec nekemu mojih kolegov nekaj enacega očital.   Ondi je šlo za vprašanje narodne sprave, in rad pritrdim, da tisto vprašanje  zahteva neko kanonično starost.    Jaz saj bi se nad to  vprašanje  ne  upal.    Nasproti  temu  sem  se pa pri teh-le vprašanjih,   ki take starosti ne zahtevajo, vendar-le odločil  govoriti,   ter  se uže naprej tolažim s skušnjo, da so starikovi gospodje s takimi ugovori mladini nasproti vedno pri rokah,  kedar jim ta nepriležna postajati pričenja.
Če je to tudi pri starikovih strankah v navadi, tega pač meni mlademu poslancu ni mogoče določiti, vendar pa uže sedaj kljubu v svoji neizkušenosti lahko rečem, da se ne smem ravnati po govoru včerajšnjega gosp. govornika, kateri ni ne proti in ne za postavo,
*) Iz pisma neke Slovenke.
**) Mir nichts dir nichts.
***) Nekod pravijo slap, ki je po pravem = SBaffer* fall (tudi 2Boge); zato je nepotrebna novoskovana beseda ^vo* dopad".
a) Privatim: ne „škrijea".
191
192
temveč k postavi govoril, kakor se je sam izrazil, kar je čisto nova klasifikacija, ki zasluži, da bi jo vedno v govorniške listine zapisali — po tem govoru se ne smem ravnati. Spoštovanemu gosp. poslancu opavskega mesta zdelo se je primerno večino visoke zbornice pokregati, in sicer ne le za minule grehe, kar bi človek uže poslušal, temveč tudi za bodoče grehe; osobito za slučaj, ako bi večina visoke zbornice ne bila takoj pri volji bodočih na8vetovanj gosp. poslanca, katerih pa še celo ne poznamo ne, celokupno sprejeti.
Gospoda moja, jaz nimam nikakega govorniškega talenta in se toraj tudi v to spuščati ne morem; prepustiti hočem to poznejim govornikom na desnici te visoke zbornice, ki morda imajo tak talent, da bodo gosp. opavskega poslanca nekoliko v roke vzeli. Prepričan sem, da bodo to ročneje in boljše napravili, kakor je storil gosp. poslanec sam.
Gospodje naj mi toraj dovolijo, da se povrnem k vprašanju samemu, ker sem se bil odločil govoriti, kjer bom vprašanje osvetil v štirih glavnih oddelkih. Morda bo visoka zbornica vendar nekoliko petrpežljivosti z mano imela in sicer v oziru na to, da so gospodje včerajšnji govorniki o postavi sami prav malo govorili, meni se pa potrebno zdi, nekoliko bližje si jo osvetiti. V postavi toraj razločim štiri glavne oddelke.
V prvem oddelku, gospoda moja, nahaja se skrb-Ijivost, katero mora podjetnik imeti glede telesnega, duševnega in nravnega razvoja delavcev brez ozira na spol in starost. Take predpise, gospoda moja, imajo vsa evropejska postavodajalstva, opirajoč se na to, da je delavcu le redko kedaj mogoče pri sklepanji pogodbe staviti pogoje, ter mora biti s tistim zadovoljen, kar se ravno v delavnici ali zavodu nahaja.
Tu sem spada v prvi vrsti zapoved, da naj se čuva smrtne nevarnosti in na zdravje; dalje zapoved glede primernega oddihljeja; zapoved, ki naj bi omogočila ob-iskavati cerkev in šolo; po drugi strani pa spadate semkaj prepoved dela ob nedeljih in prepoved glasovitega veroloma.
Jaz mislim, gospoda moja, da se v tem oziru ne bo mogoče mnogo spodtikati in to tim manj, ker so se vladi glede nedeljskega posvečevanja jako razširjena pooblastila za tiste slučaje odloČila , kjer bi si interes delavca navskriž prišel z onim podjetnika ali pa z do-sedaj še ne zadostno razvito obrtnijsko tehniko.
Te dolžnosti podjetnikove zahtevajo pa jako razširjenih dolžnosti delavca in sicer ne samo dolžnosti, ki so v splošni rabi kakor zvestoba, ubogljivost itd., kar so uže gole fraze postale, temveč posebno bolj konkretnih, ki so po mojem mnenji nad vse potrebne, namreč vodstvo delavskih knjig brez izjeme in to tudi proti želji in volji delavca. Sicer ne moremo še trditi, da delavska knjiga delavcu uže naprej škodo dela, ravno nasprotno, pošten in priden delavec je vesel, ako ima spričevalo v rokah; večini delavcev zdi se pa vpeljava delavskih knjig nekako oskrbništvo, tisti pa, ki so se odločili za boj proti kapitalu, vidijo v njih nekako omejitev in otežo bojevanja in to po pravici. Ravno zarad tega, gospoda moja, zdi se mi vpeljava delavskih knjig potrebna. Kakor je posamičen delavec nasproti podjetniku slaboten, tako je silna delavska stranka, kakor celota nasproti podjetniku. Delavci imajo pa tudi pravico združevanja, kar jim tudi po vsi pravici gre uže zarad tega, da se bo podjetnik brez posebno tehtnih vzrokov varoval podati jim povod do kujanja. Toda tudi delavci dobro čutijo, kakošne žrtve da jim naklada koalicija (združenje).
(Dalje prihodnjič.)
199
Politične  stvari-
Govor dr. Bilinskega
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem
zboru 16. maja.
(Dalje.)
Imajo pa delavci mnogo ceneji in priprosteji pripomoček, ako hočejo podjetnika oškodovati in to je prelom delavne pogodbe. Ta prelom delavne pogodbe je rak, ki razjeda sedanjo obrtnijo in rokodelstvo, ker je pomočniku vsak čas lahko pobegniti v kako bližnjo tovarno in toraj ni mogoče, da bi se razvil krepak stan rokodelskih pomočnikov. Ravno tako je pa tudi pri industriji, kjer je tekmecu (konkurentu) prav lahko mogoče verolomne delavce za konkurenco pridobiti, s katerimi se nasprotni konkurent potem počasi ugonobi. Da se to zabrani, sklenil je odbor posilno vpeljavo delavskih knjig, in sicer posilno v ti razmeri, da mora celo v duplikatu poslednja služba razvidna biti in to bo v pregled, ali se dotičnik ni uže kje vdeležil vero-loma nad pogodbo. Nadalje je le v posamičnih slučajih obema strankama dovoljeno pogodbo vničiti, predno poteče odpoved in obe morate plačati odškodnino, ako bi to določbo prelomili. Delavcu je pa v tem slučaji določena tudi še kazen poleg odškoclnine, kakor tudi zapade kazni tisti podjetnik; kateri bi se hotel z vero-lomnostjo svojega konkurenta okoristiti, naj uže potem v svojo službo verolomnega delavca sprejme ali pa naj ga le k verolomu zapelje.
Mislim, da se bo visoka zbornica prepričala, da se
je odbor v protistavji teh dveh oddelkov glede dolžnosti posluževal najnatančnejega nobenostranstva.
Drugi oddelek, gospoda moja, zadeva pa tako zvane pristavke oziroma pristavne dolžnosti, ki izvirajo iz razmerja učnih let.
Znane so tožbe, kako da učenstvo propada. Vzrok sta oba, mojster, ki — lucus a non lucendo — vse drugo dela, le podučuje ne, in pa učenec oziroma njegovi zastopniki, stariši ali oskrbnik, katerim je le na tem ležeče, da bi se fant prej ko prej oprostil. Nič jim ni mari, da bi se izučil kakega rokodelstva ali pa, da bi postal ročen tovarniški delavec. V tem oziru sprejel je odbor vse le mogoče v pristavne določila, da se zlo odpravi.
Učna pogodba mora se skleniti pred obrtno gosposko, čas poduka se natanko določi, za nravno, strokovno in šolsko izgojo se skrbi, odpoved sme se le v jako redkih slučajih dati, prestop od enega rokodelstva k drugemu se otežkoči, takojšna porušitev pogodbe je jako omejena, spričevalo in pa delavska knjižica sta pa pred vsem potrebna. Z eno besedo, vse se je zgodilo za povzdigo učenstva; lahko mi je izreči nado, da, ako se bo ta postava strogo izpolnovala, bomo po potu spretne izgoje učencev dospeli do dobrega, spretnega obrtniškega stanu.
Sedaj pridem k tretjemu oddelku, ki obsega določbe, o katerih se je uže več prepiralo. Mislim namreč pristavke pod A in B ozirajoče se na mladostne pomagače in na ženske, kakor tudi na odrastle delavce. Nečem se dalje spuščati v pretres, ali je bilo potrebno v tem oziru rokodelstvo od tovaren ločiti.
V znanstvenem oziru je stvar deloma rešena, v po-stavodajstvu pa popolnem, ker prvi odsek nove obrtne postave uže ta razloček dela in tudi določuje, kako naj se posamič v dvomljivih slučajih postopa. V praktičnem življenji razloček med rokodelstvom in tovarno ni ravno težak. Ako se pa vprašamo, če li je bilo dobro ta razloček tukaj dognati, rečem da, ter se strinjam v tem oziru s Praško trgovinsko zbornico, kateri se v tem obziru neka veljava ne more odrekati in katera se je na dotično vprašanje visoke vlade za to oglasila. Če pa rečem da, s tem nikakor ne trdim, da bi se moralo ravno pri obrtniji vedno več in več zla vkoreniniti.
Priznavam, da so na pr. mnoge tovarne za zdrave in svitle prostore uže skrbele in še skrbe. Da, še dalje si upam trditi, da pri tej ločitvi še ne bomo ostali, ter se bomo morali sčasoma tudi domače obrtnije poprijeti, ona je po pravici ločena iz obrtnijske postave, kolikor se je ta, kot domače obrtnije dotika, katera nas preskrbljuje za domačo potrebo, kjer se pa kakor pri prostem nadaljevanji tovarniške obrti še strašneje reči gode, kakor pri veliki obrti sami. Toraj ne zaradi tega, temveč iz nekega prav navadnega vzroka bilo je potrebno rokodelstvo od tovarne ločiti, ker je namreč vendar-le bolj naravno, da tisto, kar velja za mehanično po naravni sili leto za letom v večnem gibanji nahajajoče se delo, vsaj po besedi ne more veljavno biti za izdelke, ki jih roka izvršuje; in da se tisto, kar je potrebno za tiste razmere, kjer delavec ne more ni-kakih pogojev staviti, temveč le v krepko sostavo tovarne vstopi, vendar ne more po besedi obračati na razmere, kjer se kakor ravno pri obrtniji nahajajo posebni odnošaji med podjetnikom in delavcem. Samo iz tega vzroka in le toliko , kolikor je bilo razločka potreba, ga je odbor naredil in usojal si bodem razložiti, v čem da obstoji razloček, ki se je tu naredil za mladostne pomagače, za ženske in za odrastle in kje pa so zopet določila splošno veljavna.
Kar se tiče mladostnih pomagačev,   se menda ne bo nihče spodtikal,   da  se je za skrajno mejo določilo
šestnajsto leto. Tukaj nahajamo za tovarno in za rokodelstvo v noveli za mladostne pomagače več skupnih določil. Najprvo tako določilo je to, da se morajo taki delavci le za lajša dela rabiti; dalje, da vlada mladostnim pomagačem pri nekaterih obrtnijah delo lahko popolnem prepove ali pa le pogojno dovoli; konečno pa določila o pogojni prepovedi dela ponoči, pogojni, ker se je popolnila z vladnimi pooblastili, ki ima pa kljubu temu v mladostni starosti dotičnih delavcev svoje vzroke. Nasproti temu se je pa napravila razlika, da se pri rokodelstvu delo uže po dokončanem 12. letu pričeti sme, v tovarni pa še le po dokončanem 14. letu. Toda tudi rokodelstvo ima dve omejitvi, in sicer prvič, da se ne sme več delati, kakor le osem ur na dan in drugič pa da delo ne zadržuje šolskega poduka.
Odločilna pri tej razliki je bila misel, da je to rokodelstvu in vstoplemu delavcu na korist, ako ne pride prepozno do samostojnosti, kar se pri tovarniškem delavcu nikdar ne more zgoditi. Kar se tiče tovarne, je bil za-njo merodajen vspeh enkete , ki je bila lansko leto tukaj.
Toliko se je o tej enketi govorilo, in tolikrat so jo obsojali, da bi si vendar-le dovolil, vsaj nekaj besed o njej spregovoriti. Rad priznam, da, ako bi se bili držali izbornega načela domovine vseh enket, Angleške, in bi bili le vse križem vprašanja stavili, bi bil vspeh morda še zdatneji.
Kdor pa, gospoda moja, trdi, da enketa, katero je gospod poslanec iz Opave včeraj imenoval „famozno", ni bila vspešna, o tistem si moram misliti, in prosim ne zamerite mi , če si to mislim , da ni čital tega-le zvezka tukaj. Kajti, kdor ga je bral, bo rad pripoznal, da ima enketa množico dat in jasnega razgleda na naše socijalne razmere, ki so jako pomenljive vrednosti.
Celo odnošaj, da je nekaj delavcev zagazilo na socialistično polje, kar je gospod poslanec brnske trgovinske zbornice nekdaj imenoval „oznanovanje socijalnoga prevrata" , celo o tem je bil v odboru razgovor, kar je na vsak način bolj nedolžno, kakor pa, če bi se taki nauki oznanjevali po skrivnih kotih. Toda ne oziraje se na to, vas lahko zagotovim, da je vspeh zdaten, kar vam hočem dokazati, in sicer ne iz govorov tistih socijalistov, temveč sklicevati se hočem na izreke gospodov podjetnikov, ki so bili pri enketi.
Posebno pri določilih glede mladostnih pomagačev po tovarnah oprijel se je odbor popolnem izrekov gospodov podjetnikov pri enketi navzočih. Izjave tiste so se razcepile na vse strani. Najpoprej so podjetniški izvedenci zahtevali, da naj za mladostne pomagače ne napravljamo nikakih posebnih omejitev glede časa. Gospodje so trdili to raz stališča, da bi, kakor je na Angleškem skušnja pokazala, omejitev dela pri mladostnih pomagačih, dejansko vstvarila normalni delavnik tudi odraslim pomočnikom, se ve, da le, ako bi se strogo postave držali in bi mladostne pomagače le pri onih mnogobrojnih obrtniških strokah rabili, ker ondi odrasli pomočnik ne sme čez čas delati, tudi ne, če bi prav hotel, kar zopet dokazuje, da nima proste volje. On se mora tovarniškim razmeram vdati.
Naslednji gospodje izvedenci svarili so odbor v etiketi pred omejitvijo delavnika za mladostne pomagače, in sicer: gosp. poslanec mesta Judenburg, gosp. poslanec mesta Aussig, gosp. poslanec mesta Rumburg, gosp. poslanec VII. okraja na Dunaji, razun teh pa še izvedenca gg. Hartwanger in Siegmund.
(Dalje prihodnjič.)
200
207
Politične  atvari.
Govor dr. Bilinskega
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem
zboru 16. maja.
(Dalje.)
Razun teh je vlada vprašala tudi še trgovinske zbornice o načrtu postave; od teh izrekle so se proti omejitvi delavnika mladostnim pomagačem naslednje zbornice: Dunaj, Budejovice, Brno, Gradec, Ljubljana, Ljubno in Opava. Odbor je merodajnost teh glasov spoznal ter se je po njih ravnal, če tudi so se jako temeljiti nasproti glasovi čuli. Tako na pr. predlagale so trgovinske zbornice: Bočen, Roveredo, Praga, Liberec in Feldkirch omejitev na 12 ur. Linška trgovinska zbornica predlagala je omejitev na 11 ur, izvedenec brnske trgovinske zbornice, obrtnik gosp. Kafka, povdarjal je 10y2 ur. Dalje je odbor, kije leta 1869. poročal o Moserjevem predlogu od leta 1868. na dan 10. maja predlagal, da naj se za mladostne pomagače med 14. in 16. letom določi le lOurni delavnik; vladni predlogi leta 1870. in 1875. odločili so se tudi za deseturno delo in tudi na Ogerskem veljal je po stari postavi za obrt 12, za tovarne pa lOurni delavnik za mladostne pomagače, na kar tudi nova postava deset ur določuje.
Na vse to se nismo ozirali in smo prve izjave za tehtne priznali, ko smo opustili omenjene omejitve.
V drugem oziru so se izvedenci iz podjetniškega stanu izrazili, da se mladostni pomagači, ki še niso dopolnili 14. leta, ne smejo v tovarne jemati; da še več, gospodje so trdili, da se mladostni pomagači pod 14. leti sploh več ne jemljo v tovarne. To so sicer izvedenci iz delavskega stanu zanikali. Delavec Bardorf iz Brna na pr. je trdil, da imajo po nekaterih predilnicah devetletni dečki po noči in po dnevu delo in komaj po 3 ali 4 ure počivajo. Ne morem natanko izvedeti, ali je to resnica ali ne. Tudi se nečem ozirati na statistične date, ki jih je vlada v poslednjem času izdala — natanko moram opozoriti, da se izognem vsakemu očitanju, ker sem se prepričal, da ima na pr. gospod poslanec iz Olomuca sladko navado, vse, kar mu ni po godu, za lažnjivo proglasiti — da je obrtnija 1. 1880, imela 10.666 otrok pod 14 leti v službi (čujte na desni) med temi pa tekstilna (tkalska) obrt 6693.
Morda da ti podatki niso ravno natančni, kajti statistične date niso vselej zanesljive. Jaz pa pravim: da 80 se gospodje obrtniki sami izrekli, da ni potreba otrok pod 14. leti v delo jemati. Ako je to res, je naša zasluga toliko večja, ako teh 10.666 mladostnih poma-gačev, ki niso potrebni, rešimo. In če nam pravite, da je otrokom odkazano lahko delo, da sede v svitlih in zdravih prostorih, navesti Vam hočem jako tehten izrek profesorja Neumana, ki ga je storil na shodu društva za socijalno politiko leta 1873. v Eisenachu: „Otroci naj le ondi delajo, kjer je delo toliko lahko, da ga lahko na pol spe opravljajo." Zarad tega je pa ravno ondi največja možnost, da se zlorabijo in ravno zarad tega pričelo se je s postavodajstvom pri tekstilni obrti. Pri tovarnah za stroje, pri plavžarstvu itd., se ve, da se otroci ne morejo rabiti.
Storili smo toraj v očigled mladostnih pomagačev v tovarnah to, za kar so se izvedenci v enketi izrekli. Se le se 14. letom sme se delo pričeti, čas dela pa ni omejen.
Podam se k drugi skupini varovanih osob, k ženskam, ki so uže nad 16 let. Kar se teh tiče, so zopet nekatera določila za rokodelstvo in obrt skupna, posebno možnost prepovedi dela, ali pa le pogojno delo, dalje prepoved, otročnice pred 4 tedni po porodu v delo jemati. Temu nasproti je pa za obrt le pogojna prepoved ponočnega dela, določno povem, da le pogojna. Ako bi hoteli stvar prav po načelu obravnavati, ne dvomil bi tudi le eno minuto, da se mora ponočno delo ženskam ne le pogojno, temveč naravnost in brezpogojno prepovedati. Dve reči ste tukaj mogoči: ali so delavke mlade osobe in take so v nevarnosti, da se spridijo, ali pa so matere in žene,  in te morajo po noči doma biti.
Na to mi odvračate: tukaj so veliki in svitli prostori , tu se ne more ničesar zgoditi. Temu nasproti, menim, da mi ni treba še le na dolgo in široko razkladati, da je noč uže sama na sebi velika prijateljica ne-nravnosti, in da, ako kdo le hoče, v vsaki tovarni tudi uže prostor dobi, ki ni razsvitljen.
V drugem oziru vas pa le na to opozorujem, ka-košno mora biti tisto družbinsko življenje, kjer mati ali žena, namesto da bi skrbela za svoje otročiče, da bi cedila stanovanje, da bi skrbela za snažno perilo, kar ima tudi svojo gospodinjsko vrednost — po noči o tovarnah poseda, po dnevi pa spi doma.
Da je to resnično, dokazujete nam dve pomenljivi deželi, Angleška in Švica, ki ste ponočno delo za ženske pod vsakim pogojem prepovedali. Pa ne le to. Odbor od leta 1869., ki je obravnaval Roserjev predlog, je predlagal tudi, da naj se ponočno delo za ženske popolnem prepove, po dnevi pa znanje po deset ur odloči; ravno tako se glasi vladni predlog od leta 1875.; sedanji vladni predlog predoveduje ženskim do spol-njenega 21. leta ponočno delo, pri nas ste pa vsaj takrat, ko so trajali še prepiri za skrajno mejo zahtevali dopolnjeno 18. leto, kar zopet kaže, da stvar ni še dognana.
Proti absolutni prepovedi, katero jaz sam zame-tujem iz praktičnih ozirov — vpirajo se gospodje obrtniki. Proti njej izjavile so se trgovinske zbornice: Dunaj, Brno, Liberec, Lvov, Ljubljana in Ljubno. Posebno so tukaj ugovarjali, da ženske uže tako ali tako delajo. Res je. Da ženske ponoči po tovarnah delajo, sklepamo uže iz tega, ker nam je znano, koliko žensk se po tovarnah sploh nahaja.
Po vladnih podatkih peča se pri skupni obrtniji po Avstriji z delom 346.226 osob moškega spola in 178.261 žensk; pri tkalni obrti, kjer je največ žensk po noči v delu, nahaja se pa 97.307 moških poleg 98.605 ženskih. Kako da to ponočno delo vpliva, zamorete sprevideti na pr. iz podatkov delavskega izvedenca Ruszička, katere je navajal v enketi kot predsednik dunajskega bolniškega društva; ondi je razvidno, da jih med 1000 delavcev zboli navadno 200—300, med 1000 ženskami pa 500—600. (Čujte, čujte! na desni), da je na pr. 1882. leta izmed 4074 žensk obolelo jih 1957, in med temi le 329 vsled otročje postelje, vse druge zarad dela.
Dalje pravite, da ženske le ponoči delajo oddeloma po 10—11 ur. Moj Bog, ali naj mar noč in dan delajo brez pretege? Saj ponoči več menda vendar ne morejo delati, kakor po 10 — 11 ur, kar se mi čisto naravno zdi.
(Dalje prihodnjič.)
215
Politične  stvari.
Govor dr. Bilinskega
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem
zboru 16. maja.
(Dalje.)
To oporekanje, kakor tudi ono prvo se ne boste prijeli, ker bi proti prepovedi ponočnega dela popolnem nemerodajni ostali, kajti ako bi se hoteli po njih ravnati, nam s postavo ni prav nič druzega potreba storiti, kakor vse ohraniti in obdržati, kar imamo sedaj, ne glede na to, ali je dobro ali slabo; to bi bilo pa vendar-le preveč konservativno. Kaj nam je toraj storiti? Pomisliti nam je pred vsem, da, ako prepovemo ponočno delo v absolutnem smislu, mora po eni strani mnogo odrastkov dela kar popolnem prenehati, po drugi strani bi pa nastal občutljiv primanjkljej zaslužka za ženske. In tukaj treba nam je posebno paziti na dve skupini podjetij. Pred vsem ona podjetja, ki so v ved-nem teku, na katere bi se morali vedno ozirati, ker so ravno tehnično tako vravnana, da morajo ljudje noč in dan delati. To na pr. se godi pri izdelavi živeža, ki je tako vravnana, da vedno teče; ondi dela noč in dan 65.469 moških poleg 40.966 ženskih, posebno pri izdelavi sladkorja ima posla 37.705 moških in 15.443 ženskih noč in dan. Ravno taka je pri izdelavi papirja, kjer tudi vedno dela 8386 moških in 6843 ženskih.
Razven tega pa tudi prav dobro sprevidimo, da se lahko pripete slučaji, da postane iz ozira na obrtni položaj ponočno delo potrebno, če tudi delo sploh ne teče noč in dan. Enketa je omenila posebno mikanje, kot odrastek obrtnije, ki odločno zahteva ponočnega dela. Na to, gospoda moja, treba se nam je tudi ozirati; podjetnik mora pa potrebo dokazati. Temu so se pa nekateri uže kar naprej vpirali, ne da bi bili pomislili, da se mora napr. v Švici vsaka obrt, pri kateri delo vedno teče, vsaka obrt s ponočnim delom naznaniti gosposki in prositi za privoljenje; pri vsem tem se pa ne zgodi nobena nesreča in podjetnikom se tudi ne godi slabo. Iz tega stališča vravnal je odbor ponočno delo za ženske. Sedaj pak se podam k pristavnim določbam za o d-r as t le. Tu imamo pa tisti nesrečni normalni delavnik, o katerem je bilo uže toliko govorjenja.
§. 96 a) ima določilo, da se v 24 urah ne sme več delati, kakor le 11 ur, da ima pa vlada pravico posamičnim podjetnim kategorijam, jaz povdarjam besedo ^kategorijam", od leta do leta za celo leto po eno uro več, toraj po 12 ur dovoliti.
Vprašanje je uže po svojem načelu tako imenitno,
da mi bo  visoka zbornica dovolila, da se ga lotim od
\    dveh strani.   Prvič, ali je normalni delavnik, ali pa —
o strašna je beseda, — maksimalni delavnik potreben
ali ne? Drugič pa, če je potreben, ali se je prav določil
^    z 11 ali pa z 12 urami ali ne?
I           Glede potrebe maksimalnega delavnika sklicujejo se
J na dva interesa. Prvi pravijo, da bo škodoval delavcu, ^ drugi pa pravijo, da bo na škodo podjetniku. Mi bomo pa , stvar posebej obravnavali. Glede delavca trdijo, da ni . dovoljeno odraslemu človeku prosto voljo omejevati, da J je to tistemu nasproti, za kar se je francoska revolucija o splošnih državljanskih pravicah izrekla. Jaz se sklicu-) jem na gosp. poslanca koroške trgovinske zbornice, ki . je v svoji odborniškim delavcem ne ravno preprijazni knjigi trdil, da o prostosti tukaj še govoriti ni!
Delavec ravno mora ali toliko časa delati, kakor dolgo se v tovarni dela, ali pa mora proč. On ne more pogojev staviti, jaz bodem delal 9, 10 ur, kar je na pr.
216
pomočniku nasproti mojstru mogoče; delavec v tovarni mora se podati splošnim naredbam, ki so ondi vpeljane. Ali, gospoda moja, zakaj se pa pečamo z vprašanjem osobne prostosti, ako oni, katere ta stvar zadeva, temu ne oporekajo? Vsi delavci pri enketi navzoči bili so za to, le delavec Peukert ne, in tudi on se ni skliceval na prostost, temveč je le rekel, da vse skupaj ne bo za nič.
Kdor toraj govori o omejitvi prostosti, moral bi od delavcev pooblastilo imeti, v njihovem imenu izreči, da se čutijo prikrajšave. Za sedaj nam je le toliko znanega, da si vsi žele v svoji prostosti nekoliko omejitve.
Dotlej toraj ostane ugovor zgolj teoretičen in nasproti temu teoretičnemu ugovoru — rad priznavam, da nam bo težko po teoretičnem potu normalni delavnik opravičiti — protivita se mu dva praktična, jako imenitna ugovora.
Najpoprej dejanska resnica, da se je po celi Evropi mladostnim pomagačem delo omejilo in po tem neposredno tudi delo odraslim pomočnikom. Na to pa pravite: no, le napravite; zakaj pa niste ravno tako naredili? Zato ne, ker je izpeljava teh določil jako težavna. Na Angleškem so jih izpeljali, na Nemškem ne. Tudi mi smo imeli na ta način vsled postave od leta 1859. dvanajsturni delavnik, in kakor je znano, se v marsikaterih tovarnah mnogo več časa dela, kakor po 12 ur; dalje je pa tudi jako težko ločiti, ali ima mladostni po-magač uže postavno starost ali ne.
Kar je pa še bolj tehtno, so pa naše avstrijske razmere. Odbor leta 1869. izjavil se je proti normalnemu delavniku. Ob enem je pa izrekel nado, da si bo avstrijska obrt sama sčasoma znižala delavnik na 12 ur z dvema urama počitka, toraj dela le samo 10 ur. Žalibog, da se nada ni izpolnila.
(Dalje prihodnjič.)
?Politične   stvari
Govor dr Bilinskega
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem
zboru 16. maja.
(Dalje.)
Uže leta 1875. je gospod poslanec trgovinske in obrtne zbornice Hebske (Eger) v svojem odličnem poročilu na shodu društva za socijalno politiko v Ei-senachu javno priznal, da po tovarnah, kjer se bombaž izdeluje po Avstriji vseskozi po 16 ur na dan delajo. Tisto pa, kar smo v enketi slišali in kar se ne da natanko ovreči, pa omenjeno še presega.
Ako mi ekscelenca gosp. predsednik dovoli, hočem nekoliko brati; imen ne bom nikakih navajal (bere): Izjava delavca Bardorfa: „Pri mehaničnih tkalnicah čas dela traja po 13 do 14 ur, včasih tudi dalje. V tovarni N. N. se dela: v ponedeljek od 6. zjutraj do 7. ure zvečer, v torek od 6. zjutraj do 9. zvečer, v sredo od 6. zjutraj do 12. ponoči, v četrtek od 6. zjutraj do 9. zvečer, v petek od 6. zjutraj do polnoči, v soboto je pa ob 4. popoludne izplačilo." V neki drugi tovarni se dela vsak dan do 8. ure zvečer, v soboto pa celo noč do nedeljnih zornic.
Še drug izrek hočem gospodom navesti.
Delavec Sustaček je rekel (bere): „V Brnu se v neki tovarni dela od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer, v torek od 6. ure zjutraj do 12. ure ponoči, v sredo od 6. ure zjutraj celo noč do v četrtek večer do polnoči". In še celo izvedenec brnske zbornice, obrtnik Kafka izjavil se je na vprašanje: „Mogoče je, da so v eni ali drugi tovarni tako prenapeto delali, kolikor sem pa jaz prepričan , največji čas dela po predilnicah 15 ur nanaša." Nočem trditi, da bi bilo to vse od besede do besede res, tudi dokazati ni bilo mogoče; veudar si pa do sedaj ni nihče mislil, da bi kaj tacega mogoče bilo. Vprašam le, kako pa hočejo gospodje tako zlorabo odpraviti, kaj pač tukaj zamore nadzornik? Recimo, da so v kaki tovarni določili 11 ali 12 ur za mladostne pomagače, delavci so pa sami odrastli ljudje in na dan po 18 do 24 ur delajo. Obrtnika nobena dolžnost ne veže, da bi v tem oziru nadzornika ubogati moral. Rekel mu bo: Postava mi to dovoljuje in jaz storim, kar se slaga z mojo koristjo. Nasproti vsem tem človeško čut v obraz bijočim dogodkom zgubi se vsaka teorija in treba nam je stvar od praktičnega stališča v roke vzeti. (Dobro! na desni.)
Drug ugovor, ki se povdarja raz stališča delavskega interesa, pa trdi, da je normalni delavnik ravna pot do socijalizma. Zakaj? Ker bo delavec premalo zaslužil in mu bo treba določiti normalno plačo. Ne oziram se na to, da delavci ravno narobe računijo , da bode namreč manj delavnih moči na ponudbo in da bo vsled tega plača rastla. To ni nič druzega, kakor živ dokaz, da obe stranki pretirano računite.
Jaz se ne oziram na to, kajti nikjer ne vidim kake zveze med normalnim delavnikom in normalno plačo. Normalni delavnik se svojim socijalnim licem bil bi toraj še le na mestu, ako bi se za vsako obrt posebej določilo, koliko časa da se sme delati. Jaz mislim, da so oni nastopili pot socijalizma, ki nam očitajo, da vse po eneui kopitu delamo ne oziraje se na raznoternost obrtnije.
Vlada, ki bi se na ta način hotela vtikati v produkcijo, da bi za to obrt po 8, za ono pa po 9 ur dela na dan določila itd., imenovati bi se morala po vsi pravici socijalna.
-    223
Od kod pa naj bi dobila vlada ali postava vse potrebne podrobnosti? Predstojeća postava druzega nič ne določuje, kakor to, da sme delavec tudi pri najložjem delu le toliko in toliko ur na dan delati, da se fizično ne ugonobi in da mu je mogoče skrbeti za svoje izobra-ženje in za svojo družino. Ako manj dela, vladi nič mari. Pravijo sicer: drugi ljudje morajo tudi več časa na dan neprostovoljno delati, na pr. pisarji, poslanci, kedar je kaka izvanredno dolga seja (veselost na levi). Iz tega sledi, da moramo tudi za nas zahtevati normalni delavni*, ne pa, da bi ga delavcem zanikali. Ne smemo strašiti s socijalizmom, sicer se res ne bo prav nič zgodilo. Progresija morala bi se tudi smatrati za socijalizem, ker je bil Robespiere njen največji prijatelj in vendar so danes povsod progresivni davki vpeljani. Vse to ima vlada in postavodajalna oblast v rokah. Nam ni potreba več, kakor da poznamo mejo, katere ne smemo prekoračiti.
Kar se tiče določitve najdaljšega delavnika, se popolnem strinjam z gospodom poslancem hebske trgovinske zbornice, ki pravi v svoji izvrstni knjigi „Angleško postavodajalstvo" sledeče (bere): „Natančno poznanje angleškega postavodajalstva za tovarne naj bi odstranilo daleč na okoli razširjeno mržnjo proti postavni uravnavi delavnika in naj bi vlade in postavodajne korporacije sprevidele, da blagohotno in zmerno delovanje od strani države na korist delavskega prebivalstva nikakor ne nosi v sebi socijalne kali, pač pa je sposobno, da obudi pri delavcih interes za ohranitev in obstanek današnjega družbinskega reda in zabrani socijalni prevrat/' In dalje: „Ravno tako je želeti, da bi se podjetniki ne odtegovali prepričanju, da okrajšanje dela, katero se ima iz zgolj človeškega čuta vpeljati, nikakor ne oškoduje neposredno njihovega interesa in da je mnogo bolj pametno, pripoznati zahtevo, od katere delavci po nobeni ceni ne bodo odstopili z lepo, kakor pa da bi jim jo delavci v razburjenih časih in dnevih na-silstva iz rok izpulili" (str. 5—6).
(Dalje prihodnjič.)
224
230
Politične  stvari.
Govor dr. Bilinskega
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem
zboru 16. maja.
(Dalje.)
O nasledkih pa, gospoda moja, ki jih ima tako okračenje delavnika za delavca, — kajti raz tega stališča sedaj govorim — ravno tisti pisatelj dalje piše na drugem mestu (bere):
;,Postavodajstvo  imelo je pa  za vse delavce  najboljše in najblagovitnejše učinke ravno po vpeljavi jed-
nostnega in  okrajšanega  delavnika.....daljše proste
popoludanske ure .... ponujajo več časa in priložnosti za razvitek čisto človeških strani in družbinskega življenja in ravno okrajšani delavnik je edini pripomoček za delavca, da ga povzdigne na višjo stopinjo, ako ga delavec prav porabiti zna. Na veliko srečo sprevide-vajo uže dandanes delavci in podjetniki vrednost stalnega dela vravnanega po svojem rednem času in pa navad v življenji, katere iz tega izvirajo itd. (stran 110—111)."
Kako da je pa dolgotrajno delo škodljivo, dokazujejo nam podatki gosp. Ruczičke, ki navaja, da je bilo leta 1882., kedar se je mnogo čez čas delalo, pri tukajšnjem (dunajskem) bolnem in invalidovskem društvu 1993 poškodovanj s 35.904 bolezniškimi dnevi, nasproti 570 slučajem tuberkoloze s 34.622 bolezniškimi dnevi, katera bolezen je na Dunaji poglavitna. Toraj, kar se tiče dolgega delavnika od delavske strani, pustimo ga pri miru; delavec si ga želi, in prav ima, da si ga želi. Sedaj se je pa treba ozreti na zadevo raz podjetnikovega stališča, kjer se čuje glas: „Obrtnija gre pod nič, ona ni v stani nič več z inostranstvom tekmovati, mi bomo vse pod nič spravili.'* Na to moram najpoprej odgovoriti, da niso vsi izvedenci podjetniškega stanu v enketi tako mislili.
Tako na pr. rekel je gosp. rumburški poslanec, da je normalni delavnik „mogoč in izpeljaven^; gosp. poslanec linške trgovinske zbornice: da je normalni delavnik za veliko obrtnijo znosljiv; gosp. poslanec pražke trgovinske zbornice bi ne bil prav nič nevoljen, ako bi se za razne odrastke obrtnije tudi razni normalni de-
lavniki vpeljali — če tudi to po tistem gotovem socija-lizmu diši; gosp. poslanec celovške trgovinske zbornice opomni v svoji knjigi, da bi se za vse odrastke dela nekak maksimum tako dolgo moral jemati, dokler nimamo zanesljivih statističnih dat, in ta bi popolnem onemogočil ISurno delo. Da, gosp. goslanec IX. okraja, ki je včeraj govoril — in to je ravno najbolj zanimivo — rekel je kakor izvedenec (bere): „Za tovarniško obrt naj bi se vendar postavil normalni delavnik". Ker je ravno neposredno poprej omenil, da to za rokodelstvo ni neogibno potrebno, so se mu izvedenci delavskega stanu smejati jeli, na kar je zopet djal, da se on tega drži, da se po tovarnah vpelje normalni delavnik, ker bi se sicer po 15 do 18 ur ondi delalo. Včeraj je pa ravno on kakor poslanec svoje nazore spremenil.
No, gospoda moja, kaj takega se pač pri nas teoretikih primeri, moramo pa tudi zadovoljni biti, ako javni listi po nas padejo, kedar smo svoje nazore spremenili, ali pa se vsaj zdi, da smo jih — in nekaj takega se je tudi uže moji malenkosti prigodilo — praktiki pa, ki se z nekim zaničevanjem na nas doktrinerje ozirajo, morali bi vendar o tako praktičnih stvareh svoje nazore uže vtrjene imeti. Če tudi pa je gospod poslanec iz Alsergrunda tako govoril ter je vse svoje nazore, katere je v enketi razvijal, kakor Kronos (Saturn) svoje otroke — se ve da le duševne — požrl, napravil sem si vendar-le dober prognostikon iz njegovih izjav, kajti gospoda se bo svetno na-nje spominjala — jaz tedaj nisem bil še v visoki zbornici, pač pa sem bral dotične obravnave — da je pri posvetovanji o prvem poglavji obrtniške postave taisto gospod poslanec IX. okraja jako podpiral. Včeraj pa je rekel, da to ni bilo vse skupaj nič, prvo poglavje bilo je na škodo obrtniji. Sedaj pa je zopet proti postavi in nadjati se smemo, da bo dobra/ (Veselost). V^eč pomena, kakor včerajšnji govor gosp. poslanca IX. okraja, ima pa v oziru na vprašanje tekmovanja izjava izvedenca gosp. Pacherja — ne poslanca — ki se je v enketi tako-le izrekel (bere):
„Po mojih mislih je čisto napačno pri tekmovanji z inostranstvom sploh ozirati se na razmere, v katerih se nahajamo z lastnimi delavci. Produkcija domače dežele brani se proti oni sosednje dežele z vsemi pripomočki, kar jih ima le na razpolaganje. Kjer zunanje razmere na-njo neugodno vplivajo, ima država nalogo, da jih poravna s potrebno varstveno carino. Kratkovidnost in ravno narobe pa bi bilo, ako bi nas ozir na inostransko konkurenco zapeljal do zatiranja lastnih delavcev, kar bi obrodilo le slab sad na jako kratek čas z vrlo piškavim vspehom , v bodočnost bi pa nezmožnost konkurence še tem večja postala. Pravi nasprotniki poštenih in previdno ravnajočih podjetnikov so pa le tisti domači konkurenti, ki brez ozira na bodočnost od delavca več zahtevajo, kakor mu je pa na daljši čas vstrajati mogoče. Nasprotniki delavcev so pa pred vsem tisti njihovi tovariši, ki na stroške lastnega zdravja in na škodo svoje družine več delajo, kakor je po postavi dopuščeno.^
To tudi onemu jako cenjenemu oporekanju vso veljavo vzame, katero se pri vsaki priložnosti čuje, da se mora zadeva mednarodno vravnati. Če je tako, stvar ne bo nikdar vravnana! Saj je znano, da je leta 1881. Švica celo zadevo sprožila, da se je pa nobena vlada ni poprijeti hotela. Se ve da, ker taka uravnava sploh ni mogoča.
(Dalje prihodnjič.)
231
238
Politične  stvari.
Govor dr. Bilinskega
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem
zboru 16. maja.
(Dalje.)
Leta 1882. so se s tem vprašanjem tudi bavili na kongresu društva za socijalno politiko in pri tej priložnosti opozoril bi g. poslanca iz Opave na to, da je bil ondi ravno profesor Cohn, na katerega se je skliceval, za referenta, in on se je izrekel proti taki mednarodni uravnavi in se sploh ni kazal tolikšnega prijatelja maksimalnega delavnika, kakor nam ga je včeraj gosp. poslanec iz Opave slikal. Da še več! Na tem kongresu je bil tudi narodno-liberalni dobroznani župan Miguel, in on je rekel, da se narodno postavodajalstvo ne sme nikdar vjeti dati od mednarodnih določeb, da zmožnost tekmovanja ne zavisi edino le od tovarniških postav, temveč od najemnine, plače in ročnosti pri delu, in da je jako čudno, da se podjetniki pri vprašanji glede tekmovanja nikdar ne ozirajo na one druge pogoje, temveč vedno le edino na tovarniške postave, katere so po njihovih mislih škodljive tekmovalni zmožnosti. Nemci sklicujejo se na angleško tekmovanje in naši podjetniki pa, t. j. tisti, ki so proti maksimalnemu delavniku, pa na konkurenco z Nemci. Sicer je pa vse, kakor pri nas!
Da pa normalni delavnik, prav umerjen, ne škoduje zmožnosti tekmovanja, imam še bolj klasičen dokaz. Vprašanje normalnega delavnika v Avstriji ni novo. Znano je, da je leta 1868. predarelski deželni zbor vladi predlagal vpeljavo 12urnega delavnika; vlada je tisti predlog trgovinskim zbornicam razposlala in 14 oglasilo se jih je proti, 15 pa zanj.
Med poslednjimi nahajajo se zbornice — in to niso kamore morda le iz okrajev, ki nimajo obrti, celovška, goriška, inomostanska, bocenska, feldkirchenska, bude-joviška, plzenjska, liberška in brnska. Poslednja zahtevala je celo Humi delavnik.
Ali morda veste za boljše spričevalo glede neškodljivosti maksimalnega delavnika, kar se obrtnije tiče, kakor so ravno trgovinske zbornice same?
Ako me toraj vprašate po nasledkih, ki bi pri vpeljavi normalnega delavnika podjetnika zadeli, kajti o delavcih imam popolnem mirno vest — lahko rečem: „Škodoval bo posamičnim in sicer ravno tistim, ki so ga spravili v življenje, to so pa tisti, o katerih je gosp.
poslanec celovške trgovinske zbornice pisal, da, ako bi obrtnija samo le take člane imela, bi bilo boljše za-njo, da pogine. (Dobro, dobro! na desni.) Na veliko srečo jih je pa jako malo, ki bi si bili na škodo delavca preveč prislužili. Tisti morajo se sedaj pokoriti in čas dela skrajšati. So pa zopet drugi, ki se jih nasledki ne bodo kar nič dotikali, kajti znano je, da je mnogo obrtnij, ki uže zarad svoje tehnike in na težavo dela ne morejo po 11 do 12 ur delati. Kar je ostalih obrtnikov, čutili bodo postavo na jako zmeren način, popravili pa bodo škodo po zboljšanih mašinah in po višji zmožnosti delavca. Prav dobro razumem, da zmožnost dela ne more toliko narasti v mašinski obrti, kakor pa pri rokodelstvu, kjer se ročnost delavčeva mnogo ceni; odgovoriti pa hočem na to, da se, kakor je skušnja dokazala , ravno v poslednjih urah dela, ko je delavec uže ves truden in zaspan, največ mašin pokvari in potare. kar bo potem maksimalni delavnik zabranil in o tem smislu povzdignila se bo tudi zmožnost delavcev vsled okrajšanega delavnika in bo okrajšanje po večjem vspehu odškodovala. Nasproti temu bodo pa vsi obrtniki toliko na dobičku, da se bodo rešili tistih konkurentov, ki so do sedaj v tekmovanje svoje delavce in njih veliko število zlorabili. (Prav res! na desni.) Tudi angleški fabrikantje branili so se s prvega tovarniških postav , sedaj jih pa smatrajo za veliko dobroto, katera iim je pogoje tekmovanja še le vredila in na enako pot spravila.
Sedaj gre toraj le še za to, kako dolgo naj traja najdaljši delavnik. Tukaj pravijo nekateri: Prepisali ste
11  ur iz švicarskih postav in drugi pa: Hoteli ste imeti neko številko in ste enajsto zapisali, ker se vam je ravno nakretila. No, ravno tako to vendar-le ni. Sklicati se hočem najpoprej na eoketo, pri kateri so se podjetniki izrazili o praktičnih razmerah pri njih samih ali pa pri drugih vestnih podjetnikih. Tukaj je edino le gospod poslanec trgovinske zbornice pražkega starega mesta, ki je navajal 10 ur na dau; izvedenec Milde (iiljučavničar) 10 ur, gosp. poslanec mesta Aussig 11 do IIV2 ^J*? gosp. poslanec mesta Rumburg 11 ur, fa-brikant Siegmund (volnina) 11 do 12 iir, izvedenec Liebig 11 ur, poslanec VIL okraja 10 do 12 ur, izvedenec Oppenheimer (porcelan) 11 ur, spoštovani poslanec kmetiških občin kraljevograjskih (steklenina) 10 do
12  ur, izvedenec šleskih predilnic Wei8s 10 do 12 ur dela itd. Le poslanec pražke trgovinske zbornice navedel je 12 ur in izvedenec  Pacher  pa   „okoli" 12 ur.
Nadalje, gospoda moja, mi je opomniti, da imamo tovarniški red brnskega magistrata od 20. februarija 1. 1868. za tovarne z volnino po okolici in tisti red za-ukazuje IIV2 ur dela na dan — se ve da z izgovorom druzih medsebojnih določil, katere le edino postava izključiti zamore — v resnici se pa ondi vendar-le povprečno po 11'/2 ure dela nahaja. Razun tega hočem se pa še sklicavati na izvor, katerega je včeraj gosp. poslanec celovške trgovinske zbornice označil — jaz ne vem, če po pravici, da obrti ni ravno, kdo ve, koliko naklonjen.
Ako gre toraj za dolgost delavnikovo, moralo bi v onem pisanji g. Schneiderja, oziroma barona Voglsanga — ako je sploh razsodba gosp. poslanca Pacherja resnična — prej preveč nego premalo ur navedenih biti.
Jaz sem si pa podatke, ki se ondi nahajajo, so-stavil, iz katerih sprevidim, da na pr. v tkalai obrtniji, kateri je v Moravi največja vloga prisojena, od 51 tkalnic, relativna večina, ^to je 19 po 12 ur na dan dela in med 20 tovarnami v Čehah, jih tudi dela 9, kar je zopet relativna večina, po 12 ur na dan. Kakor sem rekel, ako je res, da je hotel pisatelj za obrt neugodno pisati, ker je čas dela relativno v največ slučajih le z
239
12 urami določil,   nam je s tem dokazal,  da se v resnici ne dela več časa.
Po vsem tem lahko trdimo, da se pri obrtaiji, posebno pa pri tkalni obrtniji povprečno dela po 11 do 12 ur, z malimi izjemami, o katerih sem poprej govoril.
S temi neresničnimi razmerami slagajo se tudi zahteve, katere smo culi v enketi in katere navajajo po peticijah. Evo vam, na pr. dolenje-avstrijsko obrtnijsko društvo zahteva na dan po 12 ur, veliki obrtniki iz Goriškega in Gradiščanskega 12 ur, obrtniki predarelski 12 ur, tovarne za stroje 10 ur, obrtniki za bombaž 12 ur, obrtniki za ovčjo volno v Brnu in obrtniki za vol-nino v Opavi 11V2 ur, osrednja zadruga volnene obrt-nije v Liberci po 12 ur, obrtniki iz Avša in okolice so zadovoljni z 11 urami, tovarne za volneno prejo zahtevajo po 12 ur in klub obrtnikov, ki nam je podal so-stavo predlogov z nesrečnimi podatki določil, poganja se za 12 ur!
Tudi onih 15 trgovinskih zbornic, katere so se izrazile za 12urni delavnik, oziroma brnška, ki se je oglasila le za 11 ur, priznale so vse, da 11- do 12urno delo popolnem zadostuje. Izvedenec Weiss brnske obrtniške zbornice izrekel se je v enketi za 10 do 12 ur in izvedenec Kafka pa za 10 V^ ur dela. Treba pa se je tem nasproti ozirati tudi na druge glasove. Pomisliti je treba, da delavci vedno in povsod zahtevajo lOurni delavnik, namreč v enketi, v peticijah in na svojih shodih.
Prosim dalje tudi pomisliti, da, če bi se bili po tem ravnali, in bi bili edino le mladostnim pomagačem delo X)krajšali, bi bili gotovo ostali pri lOarnem delavniku, ker so od leta 1870. vsi vladni predlogi, tudi oni usta-voverne vlade lOurni delavnik povdarjali. Vsled tega bi bilo pa za obrtnijo v resnici mnogo slabeje postalo, posebno pa po onih oddelkih, kjer delajo ženske in otroci. Imeli bi biJi po vseh vladnih predlogih lOurni delavnik vsaj za obrt, kjer ne delajo le samo odrasli. (Prav res! jaa desni.)
Pri vsem tem, mislim jaz, je odbor vendar-le jako zmerno postopal, kajti skušal je med nasprotji posredovati, ker je v oziru na dejanske dogodke po enajst ur, tu pa tam od leta do leta tudi 12 ur za najdaljši delavnik sprejel.
Od te podaljšane ure bo posebna korist tkalno obrt zadela, in na ta način napravil se bo prehod, dokler -se razmere same ne poravnajo.
Enajsturnemu delu se pa uže iz načela za to nismo zamogli ogniti, ker nam je sedaj na tem ležeče, da Uurni delavnik ojbvelja in se razširi. Pred vsem imajo ga vpeljanega v Švici. Normalni delavnik ondi sicer ni le povsod strogo vpeljan, toda ^sčasoma se bo vpeljal. Naj še omenim, da smejo na Švicarskem pred nedeljo in praznikom le po 10 ur delati, razun tega pa sme zvezni sovet iz ozira na zdravje in življenje delavca čas 4ela še bolj okrajšati.                            (Konec prih.)
246
Politične  stvari.
Govor dr. Bilinskega
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem
zboru 16. maja.
(Konee.)
Ako nam toraj očitate, da naj bi bili švicarsko postavo rajši kar prepisali, vas opozorujem na ta velikanski razloček med Švicarsko postavo in tukajšnjim predlogom.
Dalje prosim, da se ozrete na Nemško. Na Nemškem delajo mladostni pomagači le po deset ur na dan;
247
sprevideli so pa, da bi se pri tkalni obrti s tem časom ne shajalo, in zarad tega so zvezni sovet pooblastili, da sme za to obrtnijo čas dela podaljšati. Ta enajst-urni delavnik se bo sčasoma tudi na druge obrtniške oddelke raztegnil in se bo področje enajsturnega dela tako razširilo. Pravite, da na Nemškem normalnega delavnika ne poznajo in da mu je državni kancler sam protiven. Veliko spoštovanje imam do socijalnih pre-osnov nemškega državnega kanclerja, njegovi nazori me pa nikakor ne vežejo. Ali moramo res povsod Nemčijo posnemati? Zakaj bi pa sami ne pričeli kaj dobrega? Storimo to in Nemčija se bo tudi od nas učila, ako bo to kaj dobrega, kar bomo sami vpeljali. (Dobro! na desni.) Sicer pa, gospoda moja, kdor se javno poteza za „droit au travail" (pravico delu) se ne bo vpeljavi enajsturnega delavnika toliko protivil.
Ce pa kak podjetnik več ur za delo potrebuje, ker ga je obiskala nesreča, elementarne nezgode, ali je dobil več naročenega dela, lahko zahteva podaljšavo ur, katere mu bo v nujnih slučajih, kar rad priznavam, uže prva instanca dovolila. Vsako le mogoče število podaljšanih ur, ako je potrebno, se bo dovolilo. In če gospoda misli, da bi se morda tu gojila kaka protekcija, moram temu ugovarjati, ker se mora po §. 105 dotične postave vsako pooblastilo, katero se je vladi pripoznalo glede podaljšanega časa, odmora, nedeljskega ali ponoč-nega dela, objaviti. Zraven tega moramo pa še vsako leto o tem dobiti dotično poročilo.
To je mojih misli najvažnejša točka v celi postavi. Kajti po eni strani pripravila nam bo korist, da pride vsa obrtnija pod kontrolo vlade, parlamenta, javnega mnenja in tekmecev, kateri bode po uradnih časnikih in po poročilih, ki jih imamo tukaj, vse brali; po drugi strani nabralo se nam bo pa toliko bogate tvarine za statistiko, vsled katere nam bo mogoče to, kar sedaj nismo prav določili, popraviti in potem morda prišel bo čas, da bomo lahko opravili brez administrativnih ukrepov in določeb dotičnih oblastnij. Danes, gospoda moja, se ne smemo še na Angleže ozirati. Oni so imeli na stotine enket in imeli so statistične podatke, kakoršnih nam manjka. Toraj nam druzega ne ostaja, kakor ali roke križem položiti in zlorabe še dalje mirno gledati ali pa stvar v roke vzeti in vladi dati potrebnih pooblastil za slučaje, za katere državni zbor ne more vsak trenutek izjem kovati. Toliko, gospoda moja, hotel sem vam povedati o pristavnem vprašanji.
Skliceval sem se v svojih izpeljavah na izjave podjetnikov v enketi in lahko rečem, da smo največ tistega storili, kar sta zahtevala velespoštovana poslanca mest Aussig in Rumburgv Mislim, da mi pač več o tem ni potreba govoriti, če se pa vprašam, kaj bodo pa taka določila koristila? Moram trditi, da prav mnogo. Delavci se bodo prepričali, da jih varujemo pred zlorabo, da se postavodajalna oblast za nje briga; obrtniki bodo videli, da naše socijalne preosnove niso njim na škodo osnovane, da bi jih vničile in obe stranki se boste s časoma prepričali, da si medsobojna interesa nista toliko nasprotna, kakor je videti, temveč da se v resnici vjemata!   (Dobro! na desni.)
Ce se bo pa tu pa tam v posamičnih slučajih vendar-le našlo kako nasprotje, preskrbljena je novela za ta slučaj v četrti skupini z določili o razsodbah. Napravila se bodo nova razsodišča poleg uže obstoječih in vse delavce, vse delavske razmere in ves obrtniški stan obsegla bo sistema razsodišč, vrh tega predlagala se bo pa še resolucija, ki vlado poziva, da naj predloži načrt o osnovi družiloih uradov. Ko se bo pa to, gospoda moja, s časoma zgodilo, ko se bodo bodoči predlogi, ki bodo izvestno prišli in morajo priti, o splošnem zavarovanji delavcev zoper nezgode, bolezen,  sta-
rost, kar bo po mojih mislih potrebno: potem se bo še le socijalni mir vtrdil stalno in nikogar več ne bo treba skrbeti, kaj bo z družbinskim redom in državo in nikomur več se ne bo bati, da bi se mu vzelo s surovo silo, kar je njegovemu srcu najdražje. (Dobro! dobro! na desni.)
Visoke zbornice obe stranki vdeležili ste se pošteno dela v odborih pri osnovi te postave. V marsika-kem oziru napravili so se kompromisi, da se je dala pravičnost za medsobojne politične in socijalne nazore. Naj bo toraj tudi visoka zbornica tukaj povsem podoba skupnega delovanja, da se vstvari in stalno vtrdi socijalni mir v deželi in prepričan sem, da si bo avstrijski parlament po napravi te postave vstvaril stalen spominek. (Dobro! na desni.) Glasovali bomo o prehodu k podrobni debati. (Živahna pohvala in ploskanje na desni. — Govorniku mnogi čestitajo.)